St. “* s* leto, P®štn\m pavšaflrana* Posamezne številke 1 Din« V Ljubljani, v nedello 27. avgusta 1922 Naročnina za kraljevino SHS Mesečno 15 D Lemo 180 D inozemstvu: Mesečno 20 D Letno 240 D Oglasi«. enostoipna mra vrste za *n^cr® 30 para, večkrat popust jugosla.: pav.ša hi Ljub] Uredništvo: VVoltova ulica 1/1. Ttleion 300 Uprava: fr n n ko 'V4ari’il1 tT~' ^ Teletom 44* Rokopisi se ne vračajo, /pršaanjem je priložili mamk 'Jana. I 19 odgovor. Potek idsalani med rudaril in Trbe* vellsko družbe. nrt 26» avgusta. Na današ- ^ Oopoidanskj seji, ki je pričela ob * uri., se je nadaljevala debata gle- * vprašanja, katero kategorijo naj -k Se vzelo kot merilo za določenje drf!fuenine.8:a minima- Zastopnik r^be je izjavil, da se razprave o ^ Predmeta ne udeleži, ker stoji lilra na Sta^^u povprečne živinske potrebščine. Zastopniki de-?v?*va so si izprosili, da se je seja P^kinila, da zavzamejo sporazumno Iv0]e stališče. Obenem jih je pokra-Jinskl namestnik na podlagi poročila ravnateljstva Trb. družbe v Zagorju •^Prosil, da vpc-števajo da potrebuje ^ružba nekaj delavcev za vzdrža-^ie jam, ker sicer preti nevarnost, ®a se naprave pokvarijo in zalijejo z v°do. Jako ugoden utis je napravilo, so zastopniki delavstva na to pri-Kar pa se tiče kategorij za živ-*J®njski minimum so se izjavili za 111. kategorijo. I Na podlagi včeraj določenih kvot ®vljenskih potrebščin se je ugoto-Vjja za III. kategorijo minimalna me-*«a v znesku 103 K dnevno. Kar pa * ostalih kategorij tiče se iste sorazmerno povišajo tako, da bi prišla II. kategorija na 113 K in I. kategorija «a 120 K. Od zanaprej bi se te mezde »avnale po naraščanju oz. padanju 'fraginje. Nato se je prešlo na draginjske jjoklade, o katerih }e Trb. družba e3a mnenja, da jih bo treba odpra-*jti. Isto mnenje je izrazil zastopnik “Juustrijske zbornice, dočim so zastopniki delavstva bil ne samo od-ločno za to, da se draginjske dokla-Se ohranijo, marveč tudi povišajo, ^eja je bila na to zaključena. — Do setn je bilo vse v redu. Na popoldanski seji, ki je pričela £e’e ob pol 5. uri popoldne, ker je Spel med tem sejo upravni odbor trboveljske družbe, je g, pokrajinski namestnik izjavil, da morajo biti pogajanja na vsak način še tekom današnjega dne zaključena. Zastopnik dražbe ravnatelj Skubic je izjavil, da mu je dal upravni svet pooblastilo, da se obvezno pogaja. O. Stefanovič je z ozirom na dopoldansko sejo, ki je razpravljala o družinskih dokladah zahteval, da se iste povišajo za 50 odstotkov minimalne plače, kar je nasprotna stranka smatrala za pretirano in neresno. Pokr. namestnik je nato s statistiko dokazoval, da se v Trbovljah konznmira največ alkohola. Delavc-c Krušič je temu nasproti naglašal, da je vlada doslej premalo upoštevala protialkoholno gibanje. Navajal je, da je bil g. Leskovšek aretiran zato, ker je agitiral proti alkoholu. Pokr. namestnik bo ta slučaj preiskal. Poudarja, da je pokr. uprava vedno podpirala vsako protialkoholno gibanje. Nekateri so se sklicevali na predujme, dragi na slaba rudarska stanovanja, tretji pa so sploh zanikali, da bi rudarji popivali, ker s svojimi dohodki itak ne morejo izhajati. G. Skubic je v imenu družbe predlagal povišanje mezd za vse štiri kategorije, ki se, izvzemši četrto kategorijo, krijejo z življenskim tninirhom, ki je bil dopoldne določen, V istem razmerju se bo povišal akord. Glede drag. doklad in nabavnega prispevka pa je izjavil, da tu ne more pristati na nikako povišanje. G. Stefanovič prosi, da vlada stavi glede tega posredovalen predlog. G. inž. Pehani je predložil posredovalni predlog, Id se-krije s sklepi anketne komisije od preteklega meseca. Ravnatelj Skubic vztraja pri svojem predlogu. Z ozirom na to je g. pokr. namestnik na prošnjo delavskih delegatov ob 9 uri zvečer odredil rfvvzo za medsebojno posvetovanje delavskih zastopnikov. z Stavka rudarjev Isitlans, V PONDELJEK GREDO RUDARJI V VSEii REVIRJIH NA DELO. zopet pričeli z delom v vseh revirjih. Sporazum je bil podpiran ob 1. ponoči ter vsled tega ne moremo danes priobčiti daljšega poročila. Priobčimo ga v prihodnji številki. Pozno onočl se je dosegel med zastopniki rudarjev in Trb. družbo sporazum, ki sicer rudar jev ni popol-feOin« zadovoljil, jih pa vendar pripravil do tega, da bodo V ponedeljek Prihod lugosl. deiegacile v Praše. l Praga, 26. avg. (Izv.) »Catc jav-Jugoslovanska delegacija je da-"ps Prispela semkaj, da se udeleži Praških pogajanj. Ministra zunanjih Poslov ar. Ninčiča, v katerega •rPremstvu se nahaja njegov tajnik, Je Pozdravil v imenu češkoslovaške vlade minister Habarman. Sprejema so se udeležili tudi poslanik Vošnjak in v imenu češkoslovaškega zunanjega ministrstva dr. Girsa ter inšpektor Dvorešek. 2 delegacijo je prispel tudi urednik »Politike« in ravnatelj agenture »Avala«, Konferenca male antante in PoSiska. ta 26. avg. (Izv.) *Čat* jav- w ^on^erenca zunanjih ministrov taie antante in Poljske, katere se Jteležijo ministrski predsednik in Jtfustei zunanjih poslov dr. Beneš, .■‘bister zunanjih poslov dr, Ninčič, ^^uunslii minister zunanjih poslov ‘•c?- in poljski poslanik Ficz kot za- st opni k: poljskega zunanjega ministra, Se prične jutri ob 10. uri predpoldne v praškem gradu v prostorih ministrskega predsednika dr. Beneša. Za 13. uro so pov&bljeni štirje glavni delegati na iUTroh pri predsedniku republike dr. Masaryku na gradu Lana. Pogajanja v Marijanskih Lasnih. ‘VPRAŠANJE SE MORA SPRAVITI S SVETA. - NOVA fOGODBA MED JUGOSLAVIJO .IN ČEŠKOSLOVAŠKO SE BO ^ORo OBJAVILA V CELOTI. — SESTANEK PASICA Z BENČŠEM. SM—M—M————ga iwkm it itii i teti. | Verona, 26. avgusta. (Izvirno.) Pogajanja med italijanskim ministrom zunanjih poslov Schanzenem ter avstrijskim zveznim kancelarjem dh Seiplom in finančnim ministrom Segurjem so bila popoldne zaključena. Minister Schanzer odpotuje jutri v Božen. Avstrijska komisija zapusti Verono jutri dopoldne z dunajskim ekspresnim vlakom. Verona, 26. avgusta. (Izvirno.) Danes dopoldne in popoldne so se vršila pogajanja med italijanskim ministrom zunanjih poslov Schan-zerjem ter avstrijskim zveznim kan-celarjem dr. Seiplom in finančnim ministrom Segurjem. Avstrijski zvezni kancelar dr. Seipl je omenjal, dr* so države, ki so podpisale St. C .- .-.un-sko mirovno pogodbo, obljubili storiti vse potrebno da se prepreči ban-kerot Avstrije. Opozarjal je na težavni položaj Avstrije in povdarjal potrebo pomožnih ukrepov, pri čemer je omenjal nekatere ukrep o finančnega in političnega položena. Pri tem se je oziral tudi na možnost združitve Avstrije s kako drugo državo. Zvezni kancelar je zaključil svoja Izvajanjr z opombo, da je absolutno nemogoče vzdržati doseda-nji položaj ki ogroža tudi splošni mir v Evropi. Italijanski minister zunanjih poslov Schanzer je v svojem odgovoru utemeljeval načela italijanske politike napram Avstriji, pri čemer je izjavil, da je prežeta z mislijo točno in vestne izpolnitve St Germainske mirovne pogodbe, ki jo hoče Italija na vsak način spoštovati. Pn tem hoče storiti vss, kar je v njegovi moči, da jo bodo uvaževale tudi drage države. Minister Schanzer je formalno izjavil, da bi se Italija iz tega razloga morala protiviti vsakršni spremembi »status quc- v Avstriji., Ko je zvezni kancelar dr. Seipl uTgiral rešitev, mu je odvrnil minister Schanzer. da mora italijanska vlada po njegovem mnenju razmišljati o ukrepih glede reorganizacije Avstrije, ker je to jako pereča zadeva Ker so žs stavljeni predlogi glede gospodarskega zbližanfa obeh držav, je obljubil minister Schanzer, da bo italijanska vlada nemudoma proučila avtrijske predloge, da oceni bodisi težavo njih izvedbe ali pa ne-možnosti takojšnje izvršitve. Vendar pa je zjavil zveznemu kanceiarju dr. Seiplu, da bo mogla italijanska vlada rvoje predloge formulirati šele, ko se izreče društvo narodov o vprašanjih, katere ji je izročila londonsska konferenca. Koncem svojega govora je minister Schanzer Izjavil, da namerava Italija, kakor je bilo že one-tovano povdarjano, nastopati le v sporazumu z zavezniškimi vladami. Na vprašanje avstrijskega finančnega ministra Segurja glede posojila v znesku sedemdesetih milijonov 'lir, ki ga je italijanski parlament že dovolil, je odgovoril minister Schanzer,, da bo naprosil italijanskega finančnega ministra naj stopi takoj v stike i avstrijskim finančnim ministrom glede likvidiranja kreditov. Verona, 26. avgusta. (Izvirno.) Italijanski minister zunanjih poslov Schanzer sprejme jutri marki ja In-perialia, italijanskega delegata pri zvezi narodov, ki se bo v kratkem času jel baviti z vprašanjem Avstrije. L, ^ 26. (Izv.) Tiskovni nradr Mi« Predsednika Nikola Pašič 5n dr. di, ■ ' r se sest«la avgusta predpol-£uv V' i ^rl*anskth Lažnih, kjer sta se saz-* le’COm dneva o mednarodnih po-VPta^an'i*1’ Posebno oniti, ki sef ti-I ,(.E ^'Sem obe^ Oriav. Končati rala sta ri;v, J" ■’ ■''klasje mnenj. Nadalje sta c/brav-'5ra:'a):iie tned obema državama ,2ve2e- Rezultat teh razgovorov ie P^iodrjr n'p ’n i2POpoljlitev dosedanje zvezne Use, «« *««• 8« sporazuma. Vezt *ospodarske- Piaga^ 26. avgusta. Uzv.) »Piager Pres-se* piše: V prvem delu pogajanj, v Marijanskih Lažnih so izčrpno govorili o avstrijskem problemu in ie bilo ugotovljeno, da se mora ta problem na vsak način rešiti. Delegati so se popolnoma spor-azumeli glede vseh možnosti, ki prihajajo v poštev-. Nova pogodba rced jusoslavlio in Češkoslovaško republiko se priobči v najkrajšem času. Danes se že more reči, da sta se državi obvezali, da priskočita v slučaju potrebe druga drugi nemudoma na pomoč. V zvezi z Romunijo In Polivko ne pornenja nova pogodba rtikake Izpremembe notranje strukture strednjeevropske antante, le prisrčni odno-šaji dveh držav so se ojačili. JJOKR NAMESTNIK ZA llN Hercegovino BOSNO SVOJE MESTO.^0«1- fillift?? ’.26* aVg: UzvJ Po Poro-noi r Sarajeva je dospel včeraj tja ‘a ims^ci naTnesttlik za Bosno i teS£°nLjUb0m* Vul0Vii» ^ 01 nastopil svoje mesto. 1ZOLEDI NA LETOŠNJO 2ETEV, Beograd, 26. avgusta, (izv.) ^-Tribuna* javlja: Dei, ki ie padel v poslednjih štiri do petih dnevih je v irmogih krajih izoolj-šal Izgled*. Sadje se ie precej dobro popravilo, ravno tako travniki. Glede koruze ia zelenjave ie prižel ^ei večinoma ie prepozne. PRED KONČNO UREDITVIJO AFERE KRALJEVIČA GJORDJA. Beograd, 26. avg. (Izv.) »Pravden poroča, da stoji zadeva princa Gjordja pred končnoveljavno rešitvijo. Princ Gjordje je sprejel vse predloge vlade, med njimi tudi predlog glede apanaže, ki bo znašal pol dragi milijon dinarjev ali petsto tisoč frankov. Princu se uredi primerno stanovanje. Dobi tudi svoj delež od vojne odškodnine. ZASEDANJE INTERPARLAMEN- TARNE UNIJE NA DUNAJU. Dunaj, 26. avg. (Izv.) Dvaindvaj-* seto zasedanje interparlamentarne unije je določeno na čas od 28. do 30. avgusta.' V nedeljo se vrši v Schon-brannu sprejem, katerega se udeleži tudi zvezni predsednik dr. Hainisch. V torek ob 12. uri sprejme zvezni predsednik člane unije v prostorih zveznega ministrstva zunanjih poslov. V petek se podajo udele^niki konference na vabilo madžarske skupine v Budimpešto. Priznavalo! Mladini se hočejo potuhniti. Na prve jalove izgovore, M jih je publtd?ak> predvčerajšnje * Jutro*., se r.ismo hoteli ozirati, ker smo mislili, da bodo prinesti za svojo opravičbo pred javnost vendar kaj tehtnejšega, Pa so kar rut lepem umolknili in namesto opravičbe napisali nekaj psovk. Menda v računu, da jasnost čita le »Jutro«.. Tokrat pa manever potuhnienja ne bo uspel. Pred vso javnostjo zahtevamo, da se opere dr. Žerjav tam, kjer je umazan. Mi nismo trdili, da je dr. Žerjav član upravnega sveta kake banke, temveč jasno smo povedali, da je dr. Žerjav sodeloval pri »nacionalizaciji* Trboveljske premogokopne družbe, pri čemer se je »zaradilo« 180,000.000 kron. Mi smo vse svoje trditve podprli s točnimi številkami, katerih se »Jutro« niti dotakniti ne upa. In danes povemo vsej javnosti, da je minister za socialno politiko dr. Žerjav predsednik večinskega sindikata, ki se je stvoril med zagrebško Slavensko banko in dunajsko Lander banko in ki ima v rokah Trboveljsko premesokopno družbo. Kot smo že pred dvemi dnevoma povedali, je bila vsa nacionalizacija Trboveljske premogokopne družbe nesramna varanje vse jugoslovanske in po sebno slovenske javnosti. Gospodje, ki so nacionalizirali, so seveda ogoljufali tudi vlado, ki jim je nasedla in resnično verjela, da je prešlo to veliko premogovno podjetje v roke jugoslovanskega kapitala. V resnici pa je Trboveljski premogokopna družba danes trdneje v rokah nemškoavstrijskega kapitala, kakor je bila kdaj poprej. In to je glavni greh dr. Žerjava in njegovih banko-kratskih prijateljev. Naj bi že *zaradilkogar žene za dobički njegova židovska narnva, toda da so gospodje pozabili pri tem popolnoma na svoje narodne dolžnosti in iztrgali svojemu narodu tako važno prirodno bogastvo, kakor ga predstavljajo premogokopni revirji, ki so last Trboveljske piemogokopne družbe, to je tako velik zločin nad našimi narodnimi in državnimi interesi, do je vsako odpuščanje nemogoče. Ogromna večina delnic je v dunajskih rokah in dunajski kapital je absolutni gospodar nad našo največ jo premogokapno industrijo. Če je ta kapital poslal v upravni svet nekaj Slovencev, katerih nas mora biti sram, da jih je rodila slovenska mati, potem so gospodje delničarji prav dobro vedeli, zakaj so to storili in zakaj plačujejo gospodom ala Praprotnik, Kavčnik, Kristan, Lipold, Brezigar in Žerji': mastne dijete za njihovo upravno delovanje. Naloga teh gospodov namreč je, da se bore pri jugoslovanski vladi za interese »nacionalizirane* Trboveljske premogokopne družbe. Drugače bi jih seveda danajski kapitalisti pri prvem občnem zboru družbe postavili na cesto. In potem ne bi bilo več dijet in ne možnosti kake ponovne *nacionalizacije«, ki nese milijone. Slika, ki jo dobiva dr, Žerjav pred slovensko, pošteno čutečo javnostjo, po~ staja vsak dan temnejša. Skupaj s svojimi čednimi prijatelji pada iz ene afere v drugo in iz nobene ne izide čist. Sedaj je že tako daleč, da se niti oprati več ne poskuša> temveč se hoče kar potuhniti Pri tem pa je dosegel višek svojega cinizma. - On, minister za sociala skrbstvo in načelnik večinskega sindikata Trbo* veljske premogokopne družbe je hotel »iz lastne inicijative«, kanor pravi »Jutro«, prevzeti posredovanje med Trboveljslio premogokopno družbtSin njenim, eksistenčno tako težko ogroženim delavstvom. Z drugimi besedami se to pravi; dr. Žerjav je hotel posredovati med svojim lastnim. žepom, ki se nahaja v družbi združenih žepov nemškoavstrijskih kapitalistov in banko* kratskih prijateljev in med poštenimi, žuljavimi rokami jugoslovanskih rudarjev. K sreči smo ga tudi v tej zadevi pravočasno razkrinkali in tako preprečili nov zločin nad našim delavskim ljudstvom, ki hira vsega hudega samo zato, da st od njegovega stradanja rede ministri-bankokratL Poživljamo vso pošteno javnost in vse pošteno časopisje, da posveti tet korupM zadevi vso svojo pozornost in nam pomaga v našem boju proti ljudem» ki sramote pošteno ime slovenskega naroda. Naj se ostali časopisi prepričajo o točnosti naših trditev in nas potem podpirajo v našem boju proti nepoštenosti, kot so nam to vsaj nekateri obljubili. Tukaj ne velja nobena nevtralnost, tukaj velja samo boj proti izrodkom našega naroda do skrajnosti. Prizadete gospode pa poživljamo, da nas težijo, da jim pred sodiščem dokažemo njihove umazane grehe. Pred javnostjo so jih priznali že. s svojim molčanjem- ■ Inergiina akcija proti bolgarskim komitaŠem. SKUPNA AKCIJA VOJAŠTVA IN OROŽNIŠTVA — BOLGARSKI KOMITAŠI V ITALIJANSKIH UNIFORMAH. Beograd, 26. avgusta. (Izr..) h Skoplja poročajo, da so v veieškem srezu zasledili bolgarsko komitaško tolpo v italijanskih uniformah. Oblasti so odredile energično zasledovanje. Rezultati te akcije do sedaj ie niso znani. Beograd, 26. avgusta. (Izv.) Tukajšnji jutranji listi se Davijo z včerajšnjo sejo vlade fn opozarjajo na neprestano nevar* d ost, ki nam pre+i s strani bolgarskih ko-•mitašev. Kakor doznava »Politika« se ojačijo orožniške posadke na albanski mejL Nastopila bosta vojaštvo in orožništvg v skupni akciji, da Iztrebita z nevtralnega ozemlja četaške bolgarske tolpo. Naša vlada ne pristane na reiki konzorcij. IZJAVA NAŠEGA ZUNANJEGA MINISTRA. Beograd, 26. avg. (Izv.) Povodom vprašanja poslanca dr. šimraka glede konzorcija za Baroš in Reko je minister zunanjih poslov dr. Ninčič, kakor se doznava, izjavil, da jugoslovanska vlada ne misli na konzor- cij in da se v tem oziru ne vda lta*> liji. V tem smislu je dala jugoslovanska vlada tudi navodila našima delegatoma admiralu Priči in profe* sorju Siloviču. RAZMEJITEV Z ROMUNIJO. Beograd, 26. avgusta. (Izv.) V teh dneh bo definitivno. določena meja med našo državo in Romunijo. Naša In rormmska komisija delata že na razmejitvi. Kakor znano ni s to razmejitvijo zvezana nikaka večja izprememba dosedanje demarkacijske črte v Banatu. Derdel, Madoš in Klisura pripadajo Romuniji, akoravno so naseljeni s prebivalstvom izključno srbske narodnosti. TRGOVINSKA POGODBA S POLJSKO. Beosrao, 26. avgnsta. (Izv) Jutri odpo- tuje v Varšavo naša delegacija za trsovih« sko pogodbo s Poljsko. V komisiji so Veli*' zar Jankovič, Z. Večerov, kakor tudi gotovo Število izvedencev. Pogajanja se začoo l. septembra. KRALJ iN KRALJICA SE ODPELJETA V PARIZ. Beograd, 26, avgusta. (Izv.) Tu se £<>> vori, da se kralj In kraji ca odpeljeta za «*• kaj dni x fosil* Sftrimosfnf Izvoz niškega srebra iz Rotora. Dne 12, t. m. je priplul v Kotor sngleški parnik »Polo« ter po dva-ttnevnem čakanju naložil 232 ve-Hkih zabojev, ki so vsebovali netto 35.000 kg srebra. Ker so ljudje, ki so lo srebro kupili, uganjali velike or-fcije in neverjetno razmetavali denar, se je začela vsa javnost zanihati za stvar. Dopisnik »Sloboune [Tribune« se je o zadevi informiral •V Kotoru in napisal daljše poročilo, iz katerega posnemamo v svrho informacije našega občinstva: V Petrogradu je obstajala velika državna »Petrogradska zastavna banka«, ki je sprejemala v zastavo In shranitev vrednostne predmete, ponajveč srebrne. Zlasti proti koncu vojne in prvi čas revolucije so premožne ruske obitelji shranile v tej banki ogromne množine dragocenih srebrnih predmetov iz strahu pred boljševiki. Začetkom l. 1917 je bila banka prenesena v Jekaterinodar. Kasneje so vrled vedno večjega širjenja revolucije ukrcall bančni tresor na neko ladjo ter ga po zlomu Wrang'ove vojske prenesli v Carigrad, od tam pa 1. 1920 v Kotor, kjer so ga shranili v nekem starem vojaškem Skladišču, ki so ga čuvali izključno Kusi. V Kotoru sta stalno bivala tudi upravitelj banke A. M. Genzel in njen ravnatelj 1. Saharov s še nekaterimi uradniki. Nekako pred enim mesecem pa je došel v Kotor neki Cakoni, blagajnik Wranglove armade, z nalogom upravitelja financ generala Wrangla, Balabanova, da takoj prevzame vse bančne zaloge ter da jih proda. Za kupčijo se je zanimal neki Francoz, ld pa je kmalu odšel vsled tega, ker se mu kupčija ni zdela čista. Iz Beograda pa sta prišla dva Rusa; kmalu nato so se pojavili tudi neki Angleži, med katerimi Je bil tudi lastnik velike trgovine s srebrnimi predmeti, Dryzdak Smith & Co. v Londonu, in pa dva cenilca. Ko je vlada v Splitu zaznala, da sta došla omenjena Rusa v imenu nekega konzorcija »Ruso-Serbe«, da kupita od Wranglovega blagajnika srebro, In je potem prodasta Angležem, je izdala ukaz, da je Izvoz zabranen, dokler se stvar ne razišče. — Ko je runrrreč prišla »Petrograjska banka« z blagom v Kotor, ji je direkcija carin v Beogradu dovolila uvoziti blago p predmeti so se tretirali po predpisih čl. 110 in 111 carinskega zagona kot tranzitna roba. Ko pa je vlada uvidela, da ne gre za prenos bančnega blaga, ampak da se namerava isto prodati In šele potem izvoziti, je. izdalo omenjeno zabrano. — Enaka prepoved Je došla par dni kasneje tudi iz Beograda. Toda čez malo dni pa je došla iz Beograda od finančnega ministerstva naredba, da se blago lahko proda in Izvozi; takoj za tem je prišel iz Beograda tudi neki uradnik finančnega ministrstva ki je stv ar sam uredil direktno z konzorcijem In Angleži. Pod katerimi pogoji, javnosti ni znano; dejstvo Je, da so Angleži srebro naložili in odpeljali — brez carine. Kakor so trdili Ruso-Angleži so plačali za teh 35.000 kg srebra 10A900 funtov, t. j. 136 milijonov K in sicer na ta način, da so kupili za funte dinaijje in s temi plačali srebro. Po mnenju strokovnjakov je bilo srebro prodano globoko pod pravo vi .dnostjo. ing* arh. Kregar Rado: IM d« i ni 1921/22. (Konec.) Velik del uspeha vsake drame J ži v pravilni, precizni, to je dobri režiji. Režiser je ono središče iz kalnega izhajajo vse vodilne niti, on jt prro v kolesju drame, ki jo žene, Ca gr v gotovem tempu, sedaj hi-' Leje .sedaj počasneje kot ta zahteva igra. On ustvari takorekoč milje drami in ji da gotovo kolorit. Vrednost, talent režiserja leži ravno v tem, da da igralcem potrebna navodila, da jih navdjuši za igro, jim pomaga in svetuje; pri nas, ko nimamo stenografa, napravi osnutke za scenerijo, določi, luč in še nebroj drugih malenkosti, ki ne smejo manjkati, ki zahtevajo gotovo pozornost iri učinkujejo često v zelo veliki meri in ki Pripomorejo do uspeha oziroma propada igre. Sredstva, ki Jih ima re-Žteer na razpolago, to je kredit za Inscenacijo, za kostume, baroke, o-prane itd. je često zelo omejen in tu je odvisen uspeh od njegove iznajdljivosti. Kot igralec nima enake zmožnosti za vsako ulogo, tako tudi re-fteer ne za vsako igro. Eden ima več smisla za dramo, drugi za komedijo, tretji zopet za narodne igre &eden je povsem naturalist, re-drmri Stilizira, lin hi siTnhriHzem »Slobodna tribuna« vprašuje zakaj se srebro ni prodalo na javni dražbi, ta zakaj se je izvozilo brez carine. Po statutih banke bi se smelo predati šele po preteku petih let ; toda prodaja bi se smela vršiti le potom javne dražbe, ko je bila pravočasno objavljena v ruskih službenih novi-nah. Sicer trdijo prodajalci, da je tu prodaja popolnoma čista ih humani-, tama, ker se bo porabil denar za prehrano ruskih beguncev. Toda zakaj se je potemtakem vršila prodaja potom nekakih tajnih društev in ne na javni dražbi? Ruski begunci — piše »Sl, tribuna« — o zadevi ne smejo niti črhniti, ker bi jih Wrangel pa tudi naše oblasti koj proglasile za boljševike. Toda, četudi bi bila ta prodaja samo zadeva Rusov in Rusije, je pa dolžnost naše države, da ne podpira na svojo lastno škodo takih dvomljivih kupčij; kajti v Kotoru se nahaja še mnogo dragocenih srebrnih predmetov Petrograjske zastavne banke. tei glas o il nzmaL Praška »Tribuna« prinaša inter-viuv z radikalnim poslancem Janičem, iz katerega posnemamo sledeče : 1 »Finančna situacija (v Jugoslaviji) se bo pričela obračati na bolje, kakor hitro bo izveden zakon, na katerem se že dela, zakon o obdavčenju kmetov. Do sedaj ne plačujejo kmetje v Jugoslaviji skoro nikakih davkov. Seveda se moramo ozirati na to, ua je našel srb.ski kmet svojo domovino v razvalinah, polje opu-stošeno. živino pobito, Njegovo Imetje je bilo popolnoma tmičeno in često mu ni ostala niti streha nad glavo. Vlada, katera je v povojni situaciji zašla v velike finančne tež-koče, mu ni mogla dati nikake odškodnine, kakor so jo dobili vojni oškodovanci v drugih državah. Edina olajšava je bila ravno ta, da so davki ostali na predvojni višini, tako da je celoletni povojni davek kril kmet iz prodaje dveh piščancev. Danes se je vsled dobrih letin poboljšala finančna situacija jugoslovanskega kmeta že tako daleč, da je na boljšem, kakor pred vojno. Tudi kulturno in socialno je na boljšem; tekom vojne je prepotoval nekaj sveta.!n noVe stvari, ki jih je videl, niso ostale nanj brez vpliva. Sam razumeva že svoje dolžnosti do države in glasovi, ki že naravnost kličejo po omenjenem obdavčenju niso osameli. Obdavčenje kmetov bo omogočilo ravnovesje državnega proračuna, kar ne bo moglo ostati brez posledic na kurz dinarja, čigar sedanja brezvrednost nikakor ne odgovarja resničnim razmeram v tako bogati državi, kakor je Jugoslavija.« K Janičevim izvajanjem pristavlja »Tribuna« sledeče: »K izvajanjem poslanca Janiča, s katerih celotnim optimizmom se sicer popolnoma strinjamo, imamo nekoliko opomb, ki se nekoliko ločijo od njegovega mnenja, morda zato, ker ne podlegamo naravnost notranjepolitičnim razmeram v Jugoslaviji in ker gledamo na situacijo v Jugoslaviji vsaj nekoliko s češkoslovaškega, to je srednjeevropskega stališča in, končno zato, ker Imamo sami doma dosti podobnih notranjih problemov. Hrvatskega separatizma ne smatramo za tako enostavnega, da bi se mogla srečna, rešitev tega problema itd. Cim več je vreden, tem več zasluži pripoznanja, upoštevanja in — honoriranja. Slovenska drama ima štiri poklicne režiserje, ki pa so vsi ob jednem tudi dobri igralci, kar pa za režiserja ni neobhodno potrebno. Na vsak nači pa mora režiser biti povsem na odru doma, poznati mora njegov ustroj do najmanjših detajlov poznati mora igralce in presoditi njihove zmožnosti in poznati mora predvsem igro ki jo režira in to do poslednje misli, čestokrat niti ne izražene. In glavno misel, občuteno mora spraviti na odru do jasnega izraza, če premotrimo g. režiserje slovenskega dramskega odra po uspehih in številu od njih režiranih dram, se mora pripoznati gosp. Sestu prvo mesto. On je brezdvom-no najbolj iznajdljiv, najbolj modern ter v prvi vrsti za klasično dramo, ali tudi za komedijo in to klasično, kot moderno. Ima veliko smisla za moderno inscenacijo. Sicer ga je enostavnost Schakespearovega odra zapeljala nekoliko predaleč In je bil v par igrah precej suhoparen na pr. »Komedija zmešnjav«, in »Sen kresne noči«. Režijsko pa so bila ta dela povsem dovršena. Najboljše režiran je bil »Hamlet« In »Pohujšanje«, precej nerodno pa vsekakor »Lilion«. Scena ob železniškem tiru je bila neverjetna. Zid se pripelje s kolesom, jjt ga napadeta Fičur ter Lilion. Žid prepustiti njegovemu notranjemu razpadu, že idto ne. ker je njegov neugodtu vpliv bolj občutite izven mej Jugoslavije, kakcu pa v notranjosti, kjer na koncu koncev vladna večina zakonodajno dela tudi brez hrvatskih separatistov. Ce pa naj preneha tako škodljiva mednarodna negotovost, ki na primer vse do sedaj ovira izpolnitev rapalske pogodbe, ne sme vladna večina držati rok v žepu v pričakovanju bodočih dogodkov, temveč mora sama delati vsaj na to, da bi olajšala In pripravila pot k povratku zgubljenega sinu. Če pogledamo na geografično karto Jugoslavije, se prepričamo, da je proga Beograd—Višegrad—Boka kotorska nekoliko nasilna rešitev in da bi zaslužila prvenstvo kot zveza 7 Jadranskim morjem dosti preje proga preko Bosne do Splita, katera je po sedanjem vladnem načrtu odločena ad calendcs graecas. — K finančnemu ozdravljenju po našem mnenju ne zadostuje samo davčna obremenitev kmetskega stanu, Če ne bo združeno s postopanjem po trdnem finančnem načrtu, v katerem oziru je dosedaj mnogo manjkalo.« ReftvonjE otopljen® V teh poletnih dneh čitarno skoraj vsak dan v Časopisih o ljudeh, ki so se vtopili, in radi tega ni odveč, da tu navedemo nekoliko navodil, ki jih je objavil United States Bureau of Mineš, kako treba postopati v slučajih utona. čim je ponesrečenec spravljen iz vode na suho, položi ga z licem proti tlom, okleni se njegovega telesa sklepajoč svoje roke pod njegovim želodcem in privzdiguj ga nekolikokrat, tako da mu glava visi in se mu voda izlije iz ust in grla. Odstrani iz njegovih ust vse tuje snovi, kot tobak, umetne zobe ali »chetving gum«. Ne zgubi časa z odvezavanjem njegovega oblačila. Ne nesi ga nikamor daleč. Ne čakaj, da pride zdravnik. Oživljaj ga sam in rabi pri tem spodaj opisane metode umetnega dihanja: Položi ponesrečenca s trebuhom navzdol in z glavo, obrnjeno na stran, teko da so mu nos in usta prosta za dihanje. Stegni eno njegovo roko preko njegove glave in drugo pod glavo. Ta položaj je važen, ker pomaga širiti pljuča. Glava naj bo v nekoliko nižji kgi kot truplo. Raztegni vtopljenčeve noge in poklekni _ vmes gledajoč v smeri proti njegovi glavi. Položi dlan svojih rok na njegova kratka rebra, držeč palce v smeri hrbtenice in okoli dva inča oddaljena drug od drugega, in stegni prste kolikor daleč mogoče. Z ravno stegnjenimi rokami zazibaj se počasi naprej, tako da teža svojega telesa postopno, ne pa silno pritisne na vtopljenčevo telo. To vse naj traja dve sekundi. Potem, držeč dlani na istem mestu, zazibaj se počasi nazaj, tako da dvigneš pritisk in se po dveh nadaljnih sekundah povrneš zopet v prvotni položaj. Ponovi to zibanje naprej in nazaj okoli petnajstkrat Popolno dihanje traja okolo štiri sekunde; radi tega ravnaj te gibljaje po svojem lastnem dihanju. Medtem ko nadaljuješ s temi poskusi umetnega dihanja, najdi pomočnika, ki naj potegne ven vtopijenčev jezik, ako je upadel nazaj v usta (za srečo jezik navadno visi, ko ieži ponesrečenec z glavo navzdol). Ako pa jezik rad zdrkne nazaj, naj ga pomočnik drži izven ust, s tem da ga poveže z robcem. Robec utegne obvarovati zgrabi Fičurja za roko v kateri drži ta nož. Z drugo potegne revolver in ga nameri na Lil iona, kolo ima med nogami. To je nemogoče. Vsakdo ve, da ni nič lažjega ko prevrniti kole-sarja. Drugič noben kolesar ne bode na samoti stopil s kolesa, zato, da bode dvema potepuhoma pripovedoval koliko je ura. Režija »Oloka in struge« je ravno z obilico scen raztrgala skupnost in napravila na gledalca utis kina. Dobro režirane so bile »Peterčkove sanje«, le prihod Je-zuščka z angelji je trajal nekoliko predolgo. Še eno prednost ima gosp. Sest ,to je točnost. Pri njegovih pre-mijerah ali reprizah se je zagrinjalo vedno točno dvignilo, občinstvo ni postalo vsled čakanja nervozno in to pomeni za igro mnogo, V prvi vrsti in to skoro najboljše režira komedijo g. Putjata On je poleg tega tudi dober igralec in s tem tudi igralsko pripomore do uspeha. Skoro vse njegove komedije so bile Izborno režirane In temeljito naštudirane. Najboljše so bile »Svatba Kreščinskega« »Madame Sans gene« in »Revizor«. Slabši »Žlahtni meščan«. Inscenacija Anatola je bila nekam preveč mrtvaška In se nJ zlagala z bistvom igre same. Najboljši režiser naturalističnih dram je g. Rogoz. »Borba«, »Požar strasti«, »Oče«, »Mariša« so pričale o njegovih režiserskih zmožnostih. pomočnika tudi prsd tem, da ga ponesrečen;; c ne ugrizne. Pomočik tudi naj razve že vse pretesno oblačno okoio vtopjje/.tčevega vratu, prsi in pasa. Ne dovoli ljudem, da se gnetejo oko-ko tebe in s tem preprečijo dohod svežega zraka. Vtopljencu naj bo gorko; zato ga dobro pokrij in postavi okolo njega tople opeke, steklenice ali gumijeve vreče z gorko vodo. Zavij te tople predmete, da se vtopljenec ne opeče. Nadaljuj z umetnim dihanjem brez pre-stanka, dokler se ne pojavi naravno dihanje,, ali vsaj tekom treh ur. Ako se naravno dihanje ustavi potem, ko se je pojavilo, vporabi zopet umetno dihanje. Ne daj mu nikakih pijač v usta, dokler ne pride popolnoma do zavesti. Naj ponesrečenec ostane v svojem položaju. Ko je nekoliko prišel k sebi, prenesi ga na nosilnicah. Nevarno je postaviti bolano ali poškodovano osebo v sedeči ali stoječi položaj. Smrt utegne nastopiti, ako se ga prisili hoditi. Vzroki slepote. Po ljudskem štetju je bilo tega leta 52.567 slepcev v Združenih državah. Vlada je vsakemu poslala izpraševalno polo; 40.913 izmed njih je povrnilo polo in od teh je 35.788 navelo vzrok svoje slepote. Od teh 35.788 slepih oseb, je 13.8)6 (38.6%) navelo, da je slepota nastala vsled kake posebne bolezni na očeh, kot je katarakt (siva mrena) ali glaukorna (zelenamrena); v 5.623 slučajih (15.7%) so slepoto povzročile kake splošne bolezni, kot osepnice, vnetje možganskih mren (meningitis) ali Škrlatica. Nezgode so povzročile 5.913 (16.5%) slučajev slepote. Med temi je bilo 1.429 oseb, ki so zgubile vid vsled razstrelitev ali orožja. Od bolezni na očeh je največ slepote provzročil katarakt, namreč 4.896 slučajev (13,7%); glaukorna prihaja za njim z 1932 slučajev (5.4%); oslabenju očesnega žbica je pripisati 1.755 slučajev (4.9%). 1.198 slučajev slepote (3.3 %) je nastalo vsled očesne vnetice pri detetih. Da je sedaj veliko manj riučajev slepote radi tega vzroka, je razvidno tudi iz statistike o vpisanih učencih v šolah za slepce, ki izkazuje, da je le 14.7% vpisanih v šolskem letu 1917-1918 oslepelo radi »ophalmia neonatorum« nasproti 242% vpisanih v prejšnjih letih. To pojemanje priprisuje se vporabi znanstvenih metod zdravljenja, posebno rabi kapljic srebrnega nitrata v oči deteta. Boj proti trakomi tudi pokazuje uspehe, ker so pripravljeni le 3 odstotki slepote radi trakome nasproti 5.2% v letu 1910. Ifflio M9 v Uh. •; Pred približno dobrim letom se ie v javnosti razpravljalo o nujni potrebi, da bi se otvorila v Mariboru še ena meščanska šola za dečke. Od takrat je sicer kljub suši preteklo po Dravi mnogo vode, a storilo se ni v tem oziru prav nič, kakor je pri nas že stara navada, da ostane skoraj vse sarno pri besedah. Do načrtov pridemo že redko. In tako bomo čez par tednov, ko se bodo začele šole, zopet prišli do uver-jenja, da je treba nekaj storiti. že dejstvo samo, da ima Maribor kot industrijaino mesto tri dekliške meščanske šole — dve javni in eno privatno — medtem ko ima samo eno deško, kaže na nezdrave razmere v tem vprašanju. In še ta deška ima to nesrečo, da se ne da razširiti. Meščansko šolstvo se je v Sloveniji v zadnjem času zeio razvito- To je za bodočnost našega naroda in njegov napredek »Golgata« je bila po svoji enostavnosti iri stlliziranosti scenično monumentalna in je kolosalno učinkovala. Po mojem mnenju je to njegovo najboljše režiserno delo. Za narodne igre najboljši režiser pa je g. Danilo. V glavnem je on realist in poda dramo naturalistično. Ali v »Mariji Stuart« je pokaza.l da se zna priagoditi tudi modemi smeri in podati dramo stilizirano. Ce končno premotrimo celoletno delo, moramo v razvoju slovenske drame pripoznati velik napredek, katerega e dosegla drama z resnim sodelovanjem vseh sodelujočih v prvi vrsti igralskega ensembla. Res je, da ni vsak posameznik dosegel kar je želel, oziroma, kar se je od njega pričakovalo. Ali če se upoštevajo razmere, v katerih žive danes kot vsi duševni delavci tako tudi igralci je uspeh velik in čuditi se moramo požrtvovalnosti s katero so delali za procvit slovenske drame. Sredstva, ki jih ima nova uprava za bodočo sezono na razpolago, naj se uporabljajo ekonomično, po gotovem načrtu in sistemu ter naj se enakomerno razdele na opero in dramo. Protežiranje ene pred drugo je nepravično ter Izzove vedno zavist in intrige, ki škodujejo vsem. Mnenja sem, da se ob začetku, ko je reper-toir znan, ko se določi režija ,da vsakemu režiserju za njegove igre, ki jih na polju obrtništva, kakor tudi spiošna Izobrazbe neurecerrlšiVe vrednosti. h®** stvo samo to trvideva, je rarvidSto 1* t®* ga, ker so vse te šok dobro obiskovane, četudi so marsikje, popolnoma nove, smoS® pa zelo prenapolnjene. To ie docela naravno in Je pojav velikega zanimanj* t® te vrste šol prav značilen in ga Je odločno pozdravljati. Zakaj, če hoče naš strokovni delavec ali pa obrtnik uspešno konkurirati z priznano dobro i2vežbanirn tujcem, mora imeti tudi potrebno Izobrazbo, ker le ta ga vsposobi za boljša mesta in za sa' mostojnost. Sicer ostane večno le rnanu-elni težak, kakor je bil doslej in ga bode & vedno komandiral sposobnejši tujec. V sedanjih praktičnih časih tudi ljudstvo uvideva, da so praktični poklici boljši, nego pa intelektualni, v katerih se trpi na vseh koncih in krajih in povrhu še — strada. Tudi iz gmotnih ozirov dajejo otroke radi v meščanske šole, ker pridejo otroci preje do koščeka kruha in jim j* prihranjeno dolgoletno študiranje. Deška meščanska v Mariboru stoji na jako dobrem glasu. Zato pa je prenapolnjena. Razredi imajo mesto po 40, po 60 In š® več učencev in še se jih je moralo odklanjati, ker ni bilo prostora. Za mesto samo kot tako bi ta šola še morda zadostovala z» nekaj let. A mnogo jih pride z dežele, največ pa iz bližnje okolice. In ravno industrijska okolica je najbolj navezana na meščansko šolo. Zato bi bilo nujno potrebno, da se ta panoga šolstva ne ovira, ampak pospešuje, kjer in kakor more. Misliti je treh® na bodočnost sicer bomo naenkrat stali pred dejstvom, da mestna meščanska ne bo sprejela vsled pomanjkanja prostorov otrok niti i.z dežele, niti iz okolice. Mesto samo ima interes na tem, da s® šolstvo v njem uspešno razvije. Zato bi moralo mesto vzeti zadevo v roke in stopiti z merodajnimi faktorji v stik, . Iz krajevnih in gospodarskih ozirov Je potrebno, da se za del mesta in bližnje okoliške občine na levem bregu Drave ustanovi posebna deška meščanska. S tem bi se dosedanja mestna razbremenila, da bi dose-zala še večje in boljše uspehe, obenem bi pa bilo pomagano bližnji in daljni okolici. Svoj čas je prišel — seveda iz Ljubljane — nepraktičen predlog, da bi se ustanovila meščanska v Pobrežju, kjer bi se dobili prostori za silo. Po razmotrivanju pa ie predlog padel v vodo. ker je Pobrežje na periferiji okolice In bi lastni‘okoliš še ne dal dovolj učencev. Edino umestno pa bi bilo, da se zgradi taka Sola v magdalenskem predmestju, kjer je centrum za vse okoliške občine. Seveda ne moremo pričakovati od mesta, da bi zgradilo šole okoliškim občinam, čeprav je v socljallstični upravi in ima med okoličani najbolj zveste pristaše. Tako daleč še nismo. Pač pa bi moglo zgiaditi tako stavbo mesto skupno z okoliškimi občinami. In to bi se dalo tudi v sedanjih razmerah uresničiti, če bi bito nekaj dobre volje na obeh straneh in pa par ljudi, ki. bi vzeli stvar v roke. V najnujnejšem slučaju bi se morda moglo dobiti na tak način poslopje nekdanje nemške šole juž. železnice v koloniji, kateri prostori se sedaj rabijo za pisarne. Ker vemo, da gre pri nas sila počasi, predno se kaj izvrši in ker bode to vprašanje, če ne še danes, pa gotovo jutri, z V90 silo trkalo na vrata in zahtevalo rešitev, zato še pravočasno opozarjamo , merodajne faktorje na to. Si. MM in ir. Koncem februarja tega leta Je vložil dr. Žerjav proti dr. Kraigherju tožbo ,ker se je bil ta v javnem lokalu izrazil, da je dr. Žerjav ko-rupten. Istočasno je pa naročil gosp. minister v svojem ministrstvu za socialno politika, da se naj dr. Kraigher odpusti iz službe okrajne bolniške režira proportfjonelen kredit, s katerim sme razpolagati, ki ga pa ne sme nikdar prekoračiti. Od njegove zmožnosti bode odtisno kakšen uspeh bode dosegel eden ali drugi z enakimi sredstvi in po tem se bodo mogle ceniti njegove zmožnosti. Popolnoma napačno ravno v tem oziru se je delalo prošlo sezono. Za eno opero so se porabili stotisoči, dočirn se je za dramo koncem sezone kreditiralo le par tisoč kron. Razume se, da je ta način protežiranja izval odpor in zavist in tudi onemogočil resno delo. V prvi vrsti pa se mora nekoliko bolj štediti pri baletu. Izdatki za njega so bili z ozirom na njegov uspeh preveliki. Res je. da zahteva uprizoritev baleta bogato opremo, fine kostume, v prvi vrsti pa je P°" trebna preciznost v izvajanju, ki J° pa v ensemblu ni bilo vedno opaziti-Uspeh in napredek celega dela pa ne leži samo igralcih in sodelujočih umetnikih, ampak v veliki meri tudi v gledališkem vodstvu, v njegovi n* pravi. Slabo vodstvo v kratkem času uniči lahko ves trud, vse delo igralcev in ogroža ves njihov obstoj. To opaziti smo iineli priliko ravno pr^* slo sezono. Za enkrat mislim, da je kriza odstranjena. Prepričan sem, ua bode novi intendant g. Hubad, sam umetnik in ljubitelj umetnosti, svojo nalogo v tem oziru vršil z vso ves** nostjo in ljubeznijo. agajne v Ljubljani. Ko se mu je Ljubliani’ 36 b°lniška blagajna ta Doit^ ifvt-0n0rnen zavud, ki si Ufe im* a-*n °^s^av^a zdravni-Strstvv. IVeniral dr- Žerjav pri mili dr ir • darodlu> zdravje, da se >telia\ ,!gheria odpusti kot rav-&£***. oeš da opravlja dve ^ IG CK^lViHnr* Ho ITIOFcl aa Ho nhoT ~T JC odi vi dno, •on- k s^žb zanemarjati. Pri tej vprašamo g. pokrajinskega namestnika, kaj je vendar s sodnim aktom dr. Žerjav kontra dr. Kraigher, ki je bil že pred tremi meseci na namestništvu rešen, pa ga še do danes ni nazaj na sodnijo. Ima tudi tukaj g. minister za socialno politiko svoje prste vmes? Tokrat seveda sebi v škodo, vsaj nudi skoro vsak dan dr. Kraigherju novih dokazov za njegovo trditev. PoSifii!i@ vesti. Mariborska oblast. |l^J| v 'esti ant.anti; /-nacuno je, da se te ^T^ljajo ob vsaki priliki, ko n-5Va Politična dejanja male - ‘UJte- ka te sedaj V tuji službi. ta^Sie^njerri ^asu 30 se pojavile :4em m lisku vesti c ne- % in ^sP°razurnti med dr. Bene-i sičem ter o nesoglasjih v ŽnačUno je, da se te •* puiaviin;.- ^ za iOr se' temi vestmi pa tiče, ka- NvS>mSe^aj zaznava’ tuji vplivi, teskrvv. interesi zloglasnega Stin-tanta +Cerna> kateremu je mala an-rastofp v pet‘ in Ki se boji njene iUtj y Važnosti v mednarodni polita g‘avnih obrisih je mala antan-Mel^!§a divjenljskega pomena za VoO - drzave> predvsem pa za Ho U.avP°» da bi ne smelo tozadevna nami nobenega vpraša- Šti^e vest> izhajajo od tujega HaŽi°ncerna* torej neposredno razdva' ,Sovražnikov, ki nas hočejo 5a§e 3 ati in oslabiti. Zato bi moralo r^Q,Cas°pisje biti v teh zadevah « utao in previdno. Narod“ o Pod ^nji »Slov. Narod« mladinih. Zi. — .....v,— prinaša .Vjem Ljubljansko občinsko „i, Dle članek, v katerem raz-, o bodočih občinskih volit-I? kjer priporoča združitev V U lshh stranic, ki so v resnici in v>h V sfCu »Ta zl2a Pozitivno občinsko delo. % v^tažitev naj bode gospodar-Ijjjj, °aliclja vseh na delo priprav-^ K na podlagi strogo pre-koCesa in vsestransko in nred-Jratjj pdobrenega občinskega nro-Priternln ^e'a-<< Zanimivo pa je, da in ujj? elegantno odpravlja mladine Msaui sodelovanje. Vporabljeni, bliž^h ! g Odgovarja starosti pri-tUdi n 5 tet in se glasi: »In tako so ^atn i)OV°.ine in mlade razmere °Kužere', razrite in — one-Lolie n e . fako da se vedno bolj llivost Vtlerria v naših vrstah zabav-Prlde ’ j • To je samo zalet, sedaj *Ho .vno: »Vendar — se ne sme-■>6 s a]at* vsem tem črnim mislim, tvow^n° izgubiti svoj'ega ponosa. • ake» °treslmo vsega prahu in na pošteno delo, na poštene r»ke zaupajočega poguma! M j,n 8a blata in zagrabimo za delo, S 7°^ in ne sili za zlatim tele-Hhi®11* ali drugi v zadnjih časih . in razgaljeni podobi. Vsa ta Nimn eta so grb hitre neizbežne r 8nirti, so določena in zapi-j ljudski sodbi, ki naj sQW i s°dnl dan loči levico od ^ Prej ko siej pride in osta- Prava, pravcata in ne-|Mi v Poštenost v vsakem, zlasti oziru in dejanju.«: "^hjso naša.)_________________ jy ste te {Ban l^ovanske Natic@J ^iubljanshi izpreliodi. Ni s^krat sem dobil v srednji wVadbi ^ rakl° dvojko in sicer v te-Utaje n ak človek ima lahko svoje * ta to te5 ali oni stvari in naj bo izv mnenie čustvenega ali miselna tUri°ra in tako imam čisto poseb->o v ki-,0. telovadbi: imam vtis, da U gkdarnJem soroclstvu z taaDje m Znano je, s kako naglico so mladinski voditelji hiteli v Beogradu razkosati Slovenijo ter ustanavljati mariborsko in lj’ubljansko oblast. Mi velikih nacionalnih in gospodarskih interesov nismo videli pri tem razkosanju, kakor je tudi niso odobravali sami ugledni pristaši demokratske stranke v Ljubljani, ki so očitali mladinskim voditeljem, da ukrepajo in delijo na lastno roko proti mišljenju večine lastnih pristašev. No, lepo je delati črte na zemljepisnih kartah, težavnejše proračuniti delazrnožnost teh oblastnih skupščin. Z drugimi besedami, pomisliti na strankarsko sestavo in moči dotične oblasti in vprašati se. ali bo mogla taka skupščina delovati v prid naprednih, gospodarskih in državnih interesov. Poglejmo sedaj, kako je v tem oziru v mariborski oblasti! Večino ima slovenska ljudska stranka, torej klerikalci.- Ta ima tudi take socialne težnje, ki ne izključujejo zveze s kako socialistično stranko. Zveza s klerikalno stranko je torej nemogoča. Kam naj se torej obrne peščica demokratov mariborske oblasti, da ustanovi stranko dela, kakor se sedaj imenuje geslo napredne koncentracije? Ali naj se demokrati priključijo socialistični ali celo komunistični stranki? Bog ne dai tega! Samostojnih kmetijcev na Štajerskem tudi ni veliko, komaj uh bo toliko, kakor dr Novačanovih republikancev. Ali misli dr. Kukovec resno, da je mogoče te stranke depolitizirati, kar ^pomeni praktično toliko, kakor uničiti njihove programe in težnje, za katere so bile ustvarjene! Depolitizacija je toliko kot demokratizacija in sicer mladinska demokratizacija, depolitizacija pomeni toliko kot pridobitev teh strank za mvedbo ciljev demokratične stranke. Ne bo šlo! Sedaj smo si na jasnem, kdo bo vladal v mariborski oblasti! In kdo je klerikalcem pripravil premoč nad enim delom slovenskega naroda. Pa naj še pride vladna kombinacija s klerikalci vred, pa bodo stokali napredni in tudi demokratični elementi pod biči, ki so jih mladinski daleko-vidneži tako modro spleli! Šovinizem. Narodni poslanec Žujovič je naslovil v »Balkanu* na Pašiča odprto pismo, v katerem ga napravlja soodgovornega nad katastrofo naše države, ki jo je po njegovem mnenju zakrivil — način, kako smo se ujedi-nili. Pravi, da se ujedinjenje izvrši samo potom nacionalne revolucije ali pa potom pokoravanja. Niti eno niti drugo pa se ni zgodilo, ko so se uje-dinili Srbi, Hrvati in Slovenci. Tisti faktorji — med njimi tudi PaŠič, ki so dopustili ta način ujedinjenja, mesto da bi dotične pokrajine premagane Avstro-Ogrske enostavno pokorili in priključili Srbiji, so krivi današnje katastrofe pri nas. — Lep način uje-dmjevanja priporoča g Žujovič! Skromna želja. »Politika« prinaša sledečo željo nekega oficirja: Bilo bi zelo idealno, če bi mi država dajala za vsakega rodbinskega člana vsaj toliko, kolikor potroši za državne mezge in konje. Ako bi moji otroci ne irneti vsega, kar je potrebno za življenje, bi bilo ravnotako treba zapreti odgovorno osebo, kakor je zaprt vojni starešina, akp mezeg ali konj ne dobi ob pravem času svoje hrane. — Takih skromnih želja je pri nas veliko! Beg iz dr^^vne siuibe. Kakor smo izvedeli, je podal dosedanji šef slovenskih Državnih Borz Dela g. Fran Erjavec ostavko na svoje mesto. Imenovani je ustvaril pri nas te institucije in jih vodil tako, da so poslovale vzorno in zelo uspešno, dočim se niso. obnesle nikjer drugod v državi. Kaj je g. Erjavca privedlo do tega koraka, še ne vemo, zdi se nam pa, da bo ta ostavka močno v zvezi z razmerami, ki vladajo v ministrstvu za socialno politiko, odkar ga vodi Grega Žerjav. K stvari Se še povrnemo. BoSSIanfe naše valute. Nedavno so dobile po poročilu »Politike« osnovne šole razpis prosvetnega ministrstva, ki odreja, kakor pravi ta razpis, v interesu popravit v e naše valute, materielnih_ in drugih koristi za učitelje, učiteljice in učence, da naj učenci ljudskih šol nabirajo pod vodstvom učiteljev zdravilna zelišča, ki naj se potem skrbno posuše. Šolske uprave morajo potem poslati izčrpna poročila prosvetnemu inšpektoratu, ki jih bo priobčil ministrstvu. Denar, ki se ga izkupl za ta zelišča, se razdeli po pokritju stroškov za sušenje in pošiljanje: eno četrtinko dobe,učitelji, ki so nabiranje vodili, eno četrtinko dobe gospodarski časopisi in dve če-trtinki učenci, ki so zelišča nabrali. Q©spocterefw POKRAJINSKA OBRTNA RAZSTAVA V jViARIBORU, (Od 8. do 17. septembra. Deio na razstavnem prostoru redno napreduje. Skoraj vsi paviljoni so že dogotovljeni. Treba bo samo še očistiti prostor in paviljone opremiti. V lastnem interesa vseh razstavljalcev Je, da pravočasno naznanijo svoje želje glede posebno opreme in dekoracije prostorov in paviljonov. Vozne olajšave za razstavljale*) ia posetnike pokrajinske obrtne razStane. Prometno minisTstvo in ravnateljstvo južne železnice v Ljubljani je dovolilo vsem razstavljalcem in posetnikom razstave na vseh železniških proga,’ naše drave, polovično vožnjo tako za osebni promet, kakor za dovoz in odvoz razstavnega blaga. Tozadevne legitimacije se bodo te dni razposlale vse kraje naše država, tako da si jih bo lahko vsakdo pravočasno nabavil. Opozarjamo pa r.a to, da je legitimacija brez znaka oziroma znak brez legitimacije neveljaven. Znak se je uvedel zato, da se vse posetnike razstave takoj spozna in se jim lahko gre na roko, ne da bi bijo treba dolgo povpraševati Preskrba prenočišč za obiskovalce razstave. Vse zunanje obiskovalce in razstavljalce opozarjamo, da iirn na željo preskrbi prenočišče stanovanjski odsek razstavnega odbora, ki bo ves čas razstave permanentno v službi. Priporočamo vsem obiskovalcem, da se tega odseka v najizdafnejši meri poslužujejo, da se na ta način prepreči vsako odiranje. Vse tozadevne želje se lahko takoj sporoče temu odseku z navedbo, za koliko oseb in dni se želi prenočišče, skupno ali posamezno itd. Istotako se naj vse event. pritožbe gie-de prenočišč temu odseku sporoče. Pisarna razstavnega odbora se nahaja na razstavnem prostoru v Prešernovi ulici, kamor se naj blagovolijo obrniti vsi interesenti, kjer dobe vsa pojasnila in navodila za razstavo. VINSKA RAZSTAVA V MARIBORU Na »Pokrajinski razstavi« v Mariboru, ki bo od S. do 17. septembra 1922., bo poleg drugih neštetih za narodno gospodarstvo koristnih predmetov zanimala prizadete kroge iz tu- in inozemstva gotovo tudi vinska razstava. Zastopana bodo vina iz sledečih vinskih okolišev: Ljutomerski, Radgonski, Mariborski, Ptujski, Haloški, Pohorski, Celjski, Slovenjegoriški in Bizeljski vinski okoliš. Prijavili so se in bodo razstavili svoja vina pod okriljem vinarskega m sadjarskega odseka kmetijske družbe za Slovenijo v Mariboru vinogradniki v velikem številu; razstavljenih bo nad 160 vinskih vrst. Ta vina bodo razstavljena v posebni dvorani, ki obsega kakih 90 ms. Vsak obiskovalec obrtne razstave bo imel priliko prepričati se o kakovosti proizvoda naše vinske trte iz vseh krajev mariborske pokrajine. Za vinske trgovce, hotelirje, gostilničarje, kavarnarje, celo tudi za vinogradnike same bo to pravi zaklad v smislu spoznavanja, kaj premore vinogradništvo v naši ožji domovini. Pa tudi konsu-mentu bo dana priložnost za spoznavanje, kako vino sme s polnim pravom zahtevati v javnih lokalih, ko prestopi prag svojega doma in je primoran iskati si okrepčila, bodisi na sprehod”, na potu za zaslužkom itd. Poleg . mske razstave bo točilnica izbranih vin lastnega pridelka iz mariborske pokrajine. Vinarski in sadjarski odsek preskrbi vina za to točilnico. Točenje teh vin pa prevzame odličen vinogradnik in gostilničar v Mariboru. V točilnici, ki obstoji iz krasnega paviljona, postavljenega nalašč v ta namen in obdanega od senčnatih dreves in le-potičnega grmovja, si bo mogel vsak zemljan ne-le po dnevu, nego tudi zvečer ob zvokih razstavne godbe privezovati svojo grešno dušo k utrujenmu telesu. Ni namen razstave in točenja vina na Pokrajinski obrtni razstavi vzgajati ali morda pospeševati pij anče vanj e;, cilj, ki se ga hoče doseči, je ta, dobaviteljem vina pokazati pot k producentu, konzu-mentom pa omogočiti spoznanje pravega daru božjega, ki glasom iz« j h v e slovečih zdravnikov pri zmernem rednem uživanju zelo ugodno vpliva na Ves človeški organizem, osobito pa po .»lecitinu« na ugoden potek razvoja in delovanja možganov. Vinska razstava v Mariboru bo zlasti za trgovino in konzum vina v, nevinorodnih krajih velikega pomena, zbog česa vabimo zanimance Iz nevinorodnih krajev Jugoslavije in inozemstva na obisk obrtne razstav* v Mariboru, osobito pa zanimance iz naše bratske ljubljanske p okraji« ne, ker ti letos na II. ljubljanskem Velesejmu ne bodo imeli prilike stopiti v direktni stik z našimi vinskimi producenti. + Češkoslovaški kapital na Kavkaz. Moskovski list »Ekonomičeska žizn« poroča, da Se je neka skupina češkoslovaških industrijcev ponudila, da založi (ustanovi) v Gruzinski tekstilna in lesna podjetja s kapitalom 100 mil. Kč. Gruzinska vlada je baje naklonjena temu načrt1 p ali odločilno besedo bo baje izgovorila šele Moskva. + Nizki kurs nemške marke m beg delavcev v češkoslovaško republiko. V nemških premogovnikih je zadnji čas pomanjkanje delavcev, ki se posvečajo delu pri stavbah in zgradbah. Velika večina teh delavcev, posebno iz obmejnih krajev hodi na deio v češkoslovaško republiko, ki dobivajo mezdo v češkoslovaški valuti, dočim sami bivajo in se hra« nijo na Nemškem. + izvoz češkega hmelja na Angleško. »Boh.« poroča, da se je po večkratnem posredovanju češkoslovaškega poslaništva pri ondotnem hmeijevem kontrolorju dosegi^, da se bo izdalo dovoljenje za uvoz one vrste hmelja, ki so ga navadno kupovali, pri čemer se ne bo delal razloček, iz katere dežele hmell prihaja. A kakor trdijo dobro poučeni krogi, se ne prične še tako kmalu * izvozom češkega hmelja na Angleško, ker imajo tako angleški pre-kupci kakor tudi angleške pivarnlc* zaenkrat še dovolj velike zaloge hmeljevega pridelka. U-, + Nemški jekleni trust je zopet povišal cene železa in jekla proti kakovosti na 17, 24 in 34 tisoč mark, + Zlato In srebro v češkoslovaški republiki. Lansko leto so nakopali v vsej češkoslovaški deželi 354 kg zlata, pa 1649 kg srebra. + Cene svinj na Dunaju. Na zadnjem sejmu na Dunaju v pretečenem tednu so plačevali prvovrst« ne pitane svinje 23—24 tisoč n. a. kron; najboljša vrsta 25.000 kron, srednje vrste 19.900 do 21.000 kron, stare svinje 18—20 tisoč vse za X kg žive teže. + Češkoslovaški državni rudniki. V proračunu za leto 1921 izkazujejo češkoslovaški državni rudniki 56 milijonov Kč dobička. Ali ob sklepu leta se je navedni dobiček iz-premenil. v izgubo. Kakor namreč poroča »Tribuna«, ni imela češko« slovaška vlada lansko leto od državnih rudnikov nobenga dobička, ampak še izgubo — 35 milijonov Kč ter z izdanjem nujni pomoči pa celo 83 milijonov Kč primanjkljaja, opico, ka- . zvijanje teles, skakanje, s ttaične prekucevarije, ritmično ali eta bjj ’ s čimer pa ne zanikam, da L^Čih <■+ ? Priiatelj po življenju ko-k es- To m • ^rgov in njihovih lepih h 0 vzrok h16 su^iehtivno naziranje je telrU,,r.a še danes nisem član no-> ne bnmnei°rganizacrie in tudi naj-nm?’ Posojam zgo ^tazato-jT 0Ve etične, moralne in v tele«; 6 S ' Estetika in kultivi Same “nlma J S or- ffes: taem, H tace, taje še-le v drugi !e *° neke vrste konser- kako^r- Vsebuie nekaj ki ojur‘le od^telovad^ M Uai nikogar ne ^tehta vadne organizmu* w v eksaltiranosti da- talehta vsak~*nr^Un-e 01‘2anizacije, ker ^ in dušeC !?n človek mo* tamh. ^vno vsaj deset neorganizi- «Sfl *vSd seni na H ker kr;- - sem res ^ spre- rtla ta ihJS masa ^ vedno zo- £lušal taS1* T SliŠim’ ker sem jo S 2i‘a S at’ ko 3e Prišla habsbur- ’ Korril °adel nBeograd’ Ko smo S® vse i^!ko ,m primorje, da smo °tah, ki c ’b D isti instinkt deluje rpkoborSal fdnii večer MHo V tivolskem cirkusu Slavija. Masa je strašno glasna, da te pri prvi priliki zataji in izda. Poznali so jo že v starem Rimu, ko je vpila: Pa-nem et circenses. Priznavam pa, da je razgreta človeška garnitura na ulici nekaj takega, kakor zlati obšitki na ministrskih gala-uniformah. Čehi so mi v sprevodu najbolj im-ponirali, ker nosijo misel in idejo v vsaki kretnji, v vsakem pogledu. Ia narod z vsakim dnem bolj spoštujem, ke- združuje slovansko čustvenost z g°rmansko disciplino ter res dela in ustvarja na vseh poljih. Slovenci smo njihovi najpridnejši učenci, zato so tudi jugoslovanskega Sokola reprezentirali Slovenci. Pri tekmah so zmagovali Slovenci pod jugoslovanskim imenom, angleški in francoski listi bodo pa zmage pripisovali na račun srbskega imena. Tud inekaj v ilustracijo naše politične neodkritosrčnosti. In še nekaj. Pri takih prilikah bi človek skoraj -ijši čutil manj vladnih prstov, ker z njimi nobena organizacija ne pridobi. Vlada je vedno vlada in naj bo v Afganistanu ali pa v Jugoslaviji, povsod ima svoje posebne in navadno nepoznane namene. Kmetski ali delavski fant z nera-čnnajočim srcem mi je ljubši, kakor ducat odebelelih vojnih dobičkarjev, če nastopajo še v tako lepem kroju in bleščečih avtomobilih. Notranja moč in sila vsake organizacije raste le v napredovanju med najširšimi sloji naroda, zunanji blesk in sijaj pelje prej navzdol kakor navzgor. Take misli so se mi porajale, ko sem gledal sokolske slavnosti in kdor je gledal samo z očmi, bo morda celo rekel, da slabo vidim, dasi še ne nosim očal... Najbolj mi je pravzaprav ugajalo dejstvo, da so na- stopali v imenu sokolske organizacije ljudje čistih rok, da so odnesle tudi med Sokolicami Ljubljančanke prvenstvo osebne ličnosti in lepote ter da so se pod vtisom izleta ljubljanske ulice po dolgem času vsaj nekoliko renovi-rale... Na veseličnem prostoru mi je nadvse ugajal zdravnik dr. Zaletel, ki je tako sijajno zabaval sicer osamljene Be!g';ce, da je nekdanjemu pariškemu študentu žarel ves obraz pod začrnelira slamnikom in mu je črni žaket nagajivo odskakoval od telesa, kakor bi se veselil daljnih gostov in lepih večerov. Čustveno me je najbolj prevzela koroška narodna pesem, polna hrepenenja in koprnenja, ko je valila iz trepetajočih instrumentov v noč: Tam čez jezero ... V Ljubljani so proglasili načelo, da kdor Slovan, ta Sokol, v Brnu pa se je oglasil nekdo, da kdor Slovan, ta Orel, sveto pismo pa menda pravi, da bo takrat konec sveta, ko bo en hlev in en pastir. Sedaj se pa kar postavite v položaj, da smo vsi Slovani sami Sokoli ali pa Orli. Kaj naj potem počnemo? Kdo bi se pa kregal? To bi bilo dolgočasno, kakor če bi vsi ljudje nosili same rdeče ali črne obleke. Slovanstvo bi bila velika vojašnica, kjer bi ne bilo treba veliko misliti, kar bi bilo sicer za vse duševne lenuhe izredno ugodno. Najhujši dnevi bi seveda nastopili za koritarje, ker bi ne bilo treba toliko generalov. Kadar ljudje otepajo s krilaticami, res nikdar ne mislijo na zadnje konsekvence svojih besedi. Nič duševne enakosti, le človeškega spoštovanja do vsakega mišljenja je treba, viteštva in kavalirstva, duševne plemenitosti in strpnosti in dovolj bo prostora za rdeče, črne, sive, zelene in kakršne že hočete. To je dejanski napredek v tisoč-milijohski družbi človeštva, kjer je po-edinec in ves narod ie kapljica v velikem oceanu... Že zadnjič sem razpravljal o klasifikaciji naših državljanov, v poslednjih tednih smo nepričakovano stopili tozadevno v nov stadij: razdelili smo se v Jugoslovane in Jugoslovane in nekdo je celo zapisal besedo o jugoslovanskem narodu, sarn pa sern Še vedno Slovenec, ker je mati zagrešila, da me je kot takega spravila na svet, katerega mislim tudi pod tem imenom zapustiti. Morda bi bilo dobro, da v bodoče tudi Čehe in Poljake imenujemo severnoslovanski narod, Ruse in Ru-sine pa vzhodnoslovanski narod in čez nekaj let lahko dokaže ta ali oni univerzitetni profesor, da smo en narod, na kar ham lahko postavijo skupnega slovanskega kralja ali prezidenta. To bi bilo naravnost idealno. Dobili bi toliko velikih županov, da bi prišli lahko vsi politični uradniki v tretji činovni razred extra statum. Da pridemo konfuznosti o našem nacijonalnem nazivanju do dna: Jugoslovanski narod do danes še ne eksistira, pač pa jugoslovanski narodi; lahko govorimo tudi o jugoslovanskih državljanih, ki prebivajo v kraljevini SHS, kar je označba za prebivalca geogra-fično politične enote, ne pa nacijonalno ime. Izrjrz Jugoslovan smem rabiti kot skupno nazivanje za Slovence, Srbe, Hrvate in Bolgare z isto upravičenostjo kakor besedo Slovan, samo da je potem pojem še širši, iz česar pa nikakor ne sledi, da smd naprimer Sloven- ci, Cehi in Poljaki en narod, ampak 1® krvni sorodniki, kakor lisjak še ni pes ali volk. če tudi so si zelo podobni. Za izraza Jugoslovan ali Jugoslovan, mislim, ne bo potreba državljanske voi-Ike, umestno bi Pa morda bilo, da proglasimo Jugoslovene za državne in Jugoslovane za protidržavne elemente radi ljubega miru, kar bo nekaj podobnega, ko smo imeli svoječasfio liberalni in klerikalni slovenski pravopis. Poštenost in odkritosrčnost povsod in ne bo treba, da nas morijo take la-palije, ko vse naše državljane brez ozira na stranko ali poklic žuli želodčni problem ali kakor pravimo — gospodarsko vprašanje, ki je koncem koncev dejanski eksistenčni problem naše države ... Univerzitetni profesor Ljudmil Hauptmann je napisal v »Njivi« razpravo: Priroda in zgodovina v razvoju Jugoslavije. Geografa in zgodovinarja Hauptmanna se ne dotikam, a njegovi nacijonalno - politični zaključki so čislo napačni, menda posledica želje, da bi nastale idealne razmere, kakršne mu je rodila njegova miselna konštrukcija. Tam pTavi, da je kranjska formula pač ustvarila iz Slovencev jezikovno enoto, ni pa jih mogla prekvasiti v duševno. Kot dokaz za to trditev mu služi zlasti dejstvo, da smo izgubili koroški plebiscit in smo se bali glasovanja v Prekmurju in štajerskem Podravju. To je pristno profesorska in ni čuda, če pravijo Nemci, da so njihovo katastrofo zakrivili profesorji, ker je ravno profesor vedno iskal dokazov, kadar je bilo treba utemeljevati nesrečno fmperfjall-stično politiko nemških državnikov. Zakai SO oa PoLtald. iMmbm ni »V«« n*' Dnevne vesti. Q. dr. Otokar R$baf Je sprejel danes preko pokrajinskega namestnika službeno obvestilo o imenovan hi za polnomočneja ministra in našega poslanika v Bnaellesu. Obenem je bil pozvan, da nastopi svoje mesto v Beogradu kot predstojnik oddelka za Izvrženi e mednarodnih pogodb. G. dr. se odpelje §e te dni za stalno v Beograd. Iskre* no nas veseli, da !e našemu odličnemu rojaku in zaslužnemu narodnemu boritelju poverjeno tako važno mesto, kakor je oddelek za izvršitev mednarodnih pogodb. Njegovo Ime in delovanje nam Jamči, da bo tnoi na svojem mes+u. — Deželni mp*t lez Savo v St. Jakobu bo zaradi pleskanja emnino, ga je dr. Poček z družino vrgel na cesto. Revež ima 5 nepreskrbljenih otrok ter si ne more sedaj ničesar zaslužiti, ker nima delavnice. Vse to je uradno potrdil občinski urad Moste. Bedno rodbino toplo priporočamo dobrim ljudem. Darove sprejema naše upravništvo. = Tatvine. Iz barake v Dalmatinovi ulici je bilo zidarskim delavcem pokradeno perilo, mast in slanina. — Na Ižanski cesti je bila ukradena Majcnu 1 uzda, par vajeti in 1 brzda. — Na športnem prostoru v Tivoli je nekdo odnesel 20 m dolgo in 2 in pol metra široko plahto Iz rjave kotenine. = V toro v stanovanje. Pretečeno sredo je nek! uzmovič vlomil v stanovanje Franca Erjavca in mu izpod blazine izmaknil 15.775 kron. Tatvine je osumljena neka oseba, katero je policija aretirala. = »Ljubezniv^ tovariš. Delavec J. Rus je svojemu sodelavcu Smoletu vrgel v oko pest apna ter mu je je nevarno poškodoval. = Nepreviden kolesar. V četrtek, 25. t. m. se je pred Stamcarjevo trgovino na Dunajski cesti neki mladi kolesar vsled neprevidnosti zaletel v 5 letnega Ivana Beštra in ga poškodoval na čelu. — Policijske vesti. Iz hleva v Mestnem domu je bila ukradena veletržcu Janku Popoviču 2000 kron vredna dežna plahta. — Martinu Snoju je bila iz sobe ukradena srebrna ura. = Javna dražba. V torek dne 29. t. m. bo javna dra-žba lesenih barak, miz in klopi. Zbirališče artijjerijska vojašnica na Dunajski cesti — JSS. =* Gostilničarji in kavarnarji in davek na ponočni obisk gostiln in kavam. Gostilničarji in kavarnarji sicer niso proti temu davku, ki ima dobrodelen namen, pač pa so proti temu, da ga morajo sami pobirati od svojih gostov, češ, da jih s tem odvračajo iz svojih lotovlov. Nekateri so raditega sploh opustili pobiranje tega davka, za kar jih je kaznoval mestni magistrat z občutnimi globami. Gostilniška zadruga je sklicala za včeraj popoldne izvanredni občni zbor, na katerem so se baje hoteli upreti nadaljnjemu pobiranju tega davka s strani gostilničar jev ter zahtevati, naj pobira davek magistrat sam po svojih organih. Policija pa je to zborovanje zabranila, kar je povzročilo pri zbranih gostilničarjih in gostilničarkah precej hudovanja. Maribor. Pobijanje draginje se že nekoliko pozna. Jajca so postala cenejša, mleko pa prodaja mlekarna Bernhard že po 8 kron liter, ker ne sme izvažati, dokler ni domači kontingent krit. Mesarji prodajajo tudi že po 40 K kg govedine, Ako prodajajo po tej ceni nekateri, bi morali prodajati vsi, tudi mestna mesnica. Javni organi bi morali na to paziti. Forsiranje izvoza. Ker je glasom brzojavk povišana izvozna carina, hočejo izvoz-ničarjt izrabiti še čas nižje carine ter Izvažajo ogromne transporte živine in žita. Vlak za vlakom pasira Maribor. Ako mislijo zvišano izvozno carino upeljati, jo morajo takoj, drugače bodo Izvozničarjl vse izvozili in bo vsaka prepoved brezpredmetna. Pomanjkanju stanovanj bi hitro odpo-mogli, ako bi tako hitro napravili hišo, kakor jo je »Obrtna razstava« v Prešernovi ulIcL Ta Je v par dneh napravila hišico, ki je sicer namenjena razstavi, ampak je popolnoma dobra, zadostna in masivna za bivanje ene družine. Upamo, da »Obrtna razstava« te hišice po zatvoritvi ne bo demo-lirala. Nemčurstvo. Naši Nemčurjl ne vedo, kako bi izkazali na svojih napisnih tablah svoje nemčurstvo. Ker ni drugače, se smešijo s svojimi spakedranimi imeni. Ne razumemo pa, kako pusti obrtna oblast imena na tablah, kakor so Suppantschitsch, Toma-schitz, Tschernowscheg itd. Ako bi bili naši ljudje zavedni, bi kmalu izginilo tako nemčurstvo, ker pa niso, se bo moralo pa drugače poskrbeti, da izginejo take spake-dranke. /z trgovskega sveta. V trgovski register Je bila vpisana tvrdka Ant. Rud. Legat, prva specialna trgovina s pisalnimi stroji In pisarniškimi potrebščinami, Maribor, Slovenska ulica 7. Podjetje se bavi z razpečavanjem novih in rabljenih pisalnih strojev, barvnih trakov, ogijenega, in prebojnega papirja kakor tudi raznih pisarniških potrebščin, Ima samoprodajo pisalnih strojev »Continental«, pomnoževalnega aparata »Ra-pax«, Veloma* — luknjača (Lochapparat) rednika pisem sistem »Indus< kakor tudi zastopstvo drugih prvovrstnih tvomlških izdelkov za rso Slovenijo ter poseduje lastno mehanično delavnico za popravljanje strojev. Tvrdka obstaja šele dve leti, vendar pa kaže, odkar Jo Je prevzel g. Ant Rud. Legat, prejšnji ImeJltelJ bivše Legatove zasebne trgovske šole v Mariboru in dr. Finko-ve zasebne trgovske šole v Gradcu, lep razmah in svež razvoj, tako da ta specialna trgovina zavzema že danes odlično, . ^ mesto v svoji stroki. Za njen už zlasti dejstvo, da šteje vsa večja po® cele pokrajine med svoje trajne od! Tvrdka se udeleži tudi razstave ob P ^ letošnjega jesenskega sejma v. Ljubi) do 11. septembra 1922. Celje. Pokrajinska uprava v Ljubljani le volila mestni občini celjski pobiranje klad, katere je sklenil mestni občinski celjski v svoji proračunski seji ®eseca . nija v svrho pokritja deficita mestne** P* CM računa za leto 1922. Stavka pekovskih pomočnikov V še traja. Mojstri poskušajo v časopisi1* ^ vijati po svoje to stavko in seveda valiti krivdo na pomočnike. Ne povejo Pa> . polnih 5 mesecev zavlačevali mezdna P® janja in so bili za vse nepristopni. 3° vsi izgovori jalovi. To upošteva tudi 0 stvo, ki pridno kupuje kruh v pekarni ga pečejo v svoji režiji stavkujoči P4 ski pomočniki. - ^ Spori m turistft* »Š. K. Slovan« je odpotoval v Karlovec, kjer igra nogometno s »Š. K. Olimpija«. — Moštvo * pije« je jalfo in je doseglo na la;lS^ gostovanju v Ljubljani proti Iliri)* y stne rezultate. Slovan je momenta!110 zelo dobri formi in je nemogoče P rokovati rezultata. ^ Današnja izbirna tekma ob 17. url' ki se vrši radi sestave naše reprezent* ' koja bo igrala v Ljubljani 10. se.p*erDhet proti reprezentanci Zagreba bo nudila ®° pregled naših najboljših moči na poli*4 . gOrnetnega športa ter bo vsekakor zelo teresantna prireditev. A — team nastoP* modrih dresih, B-teatn pa v rdečili. °r ^ tekma je prvenstvena tekma Svoboda M ljana—Svoboda Moste ob 15. uri s K*®'-se otvori jesenska prvenstvena sezona. . tekmi se vršita na novozgrajenem ^ S. K. Primorja na Dunajski cesti pf’ * Ijerijski vojašnici. Društvene GRAFIČNO DELAVSTVO ZA VENIJO priredi danes v nedeljo “ 27. avgusta veliko družabno veselB ' Za umetniški užitek bo skrbelo godbe tudi tipografsko pevsko drtt-* »SLOGA« iz Zagreba, ki ima v F[. gramu moderne pesmi hrvatskih, * skib, slovenskih in ruskih sklada#”®/ Prireditev bo brez vstopnine in se ^ do v svrbo kritja stroškov pobirali *•* mo prostovoljni prispevki. Za bo«8t” zabavo bo preskrbljeno. Gratič««®^. delavstvu prijazno ljubljansko stvo, kateremu so zanimivosti tlS'Lu skih veselic še dobro znane iz ^ veselice, se na prireditev najvlud11®-vabi. Po zaključku umetniškega p „ grama — PLES. Prireditev se vr» vrtu in dvorani hotela »TIVOLI** Začetek ob 16. uri. Planinsko veselico prirede na nicah v nedeljo dne 27 avgusta ob 3. ^ popoldne Jeseniški člani SPD. in turisti, naj ne zamude poseliti *e 'ji rodne prireditve, ki se vrši v prid ninskim kočam. Tisoče ljudi v vseh deželah sveta upof*^” ljajo že 25 let prijetno dišeči Feto-p ..Elsafluid" kot KOSMETIKUM za nego sob, mesa, glave, kot k vodi za umivanje. je radi svojega anti**^ tičnega in čistečega o*v žujočega delovanja boljšega učinka. tako je priljubljen krepko blago delujoč vrlo prijetno sred**" la drgnenle hrbta, rok. nog in telesa. Je mnogo ši in delujoči nego FrKt cosko žganje in najb° sredstvo te vrste. Tis® priznanja 1 Z zamotoi® poštnino vsa^9® Za prodajale*: ^ 12 dvojn. ali 4 spec. steklenic« . . 3°? « 24 » 8 - - • • 5!S, K 86 ,,18 •„ ..800, POŠTNINE PROSTO na Vašo pošto. donar naprej pošlje, dobi popust v n*raV PRIMOT: Eta obliž *a kurja očes* S ia Elsa m-mtoliu kTinčic • Pio« / Ljsofom 48i K) Kineski čaj 3 K; Els* prašek 16 K; Strup za podgane la miži po EUGEN V. FELLER, lekarnar. STUBICA. donja, ElsaJrg & 357 Hrvatsko. Indigo papir THE S2EX Co, Ljubli^ s^^sssatss! OH Prva ti miliia' s°)’lerska lokomotiva le stala troerad Zavodi >Neva' v Ptf' prvo no^ lokomotivo, 70 milijard rubljev. To je paC ^OiaTol-r^ * v“darte rnani5a, kakor če S\«iskeii t^0 D6roiUi “* Nemškem ali *°vietski listi ak° Vt>aj trdi1° Petrograjski ste ki n umi'la, ker jo je ugriznila B«iavn ma*Ra' ^ Litomericah je popadla m^ka.° cl!gat sedemnaistk'tno dekle stekla 2 tednov se Je pojavila na iiJa .Dem ^e^'e,u steklina, ki ji je povzro-3 tSmrt v silnih bolečinah. Rathen^r0bttr' ki ni fHJtel izkopati groba H\iov hU°Vlh morilcev' O pogrebu Rathe-roe^ ,m°rilcev se naknadno iz Halle po-Sjj] . Se ie Krobar na pokopališču Vse j “piral izkopati grob. Ker je bilo LiUske zastonj, so študetje iz ktete *** ^Cne *n za motike In S° kopali 9kupni grob za oba Vt^ Kr< samih metuljev. V zoologičnem |]ev ondonu je prekrasna zbirka metu-• Pane ua bučke nabodenenih in po vrstah i razvrščenih, temveč zbirka živih metutisv, svobodno proletajočih se v majhnim, od i vseh strani z dobro mrežo obdenem vrtu. V tem preljubkecTi kajcof iz bajke vaeism vrtu negovane cvetlice popolnoma zadostujejo za prehrano teh pestrih stvaric. - No vkljub temu je na vrtu posodu, v katero natakajo vsako uro jako razredčeno strd. Kadar stopi oskrbnica metuljev na vrt, imajo gledalci čuda leo prizor. Od Vseh strani se zgrinjajo prekrasno pisani metulji pokrivaje oskrbnico v bajno barvani plašč. Nad posodo pa nastane pestro rajanje, da nikdar tega. * Memoire Carusovega impresarija. Carusov prijatelj in impresarij Ledner je začel izdajati memoire o veHkem tenoristu. Tu razpravlja o početku Orusove kari-jere in piše. da se je v nekem času Metropolitan opera v Ne\vyorku hotela Carusa iznebiti. Znano je, da je Caruso prvi sen-zacijonelni uspeh doživel v Berlinu. * Občutno kaznovani tihotapci. V KOlnu se je vršil velik proces proti tihotapcem kave, masti in olja. V afero je bilo vec je kaznovan z giol/o ll.QOj£mark in 8 let zapora. Ostali so dobili zapora do dve leti. ’ Jc.n Kubelik, stavni češki virtuoz nc gosli, biva s oelo svojo druiino v Opatiji, kjer irvršuj* koncert na gosli s spremstvom orkestra. Omenjeno delo bo dovrši! pred zimo. iz Opatije se bo napotil na umetniško turnejo v Ameriko in po drugih delih sveta. * Tragičen sučoj na plesišču. V mestu Bovegno, ne daleč od Brescije v Italiji, dogodil se je na nekem plesišču naslednji tragičen slučaj: Neki Lui?i Catta, se )■-? med plesom pripognil, da pobere cigaro, ki mu je padla iz ust. Pri tem pa se je zabodel v trebuh z malim bodalcem, ki ga ]e nosil v žepu. Za rano se ni zmenil in je začel plesati dalje. Kmalu pa mu je postalo slabo in padel v nezavest. Prepeljali so ga v njegovo stanovanje in poklicali zdravnika, 1cda nesrečni plesalec je že čez eno uro umrl * Visoka češka valuta in nje posledice v čeških letoviščih in zdraviliščih. Letošnje poletje so bila češka letovišča in zdravilišča jako slabo obiskana. Nemcev in Madža- zapletenih sedem uglednih oseb. Glavni kri- [ rov ni bilo blizu, drugih tujcev pa tudi ne toliko ko druga leta. Cehi sami so pa s svojo visoko valuto pohiteli rajši .v Jugoslavijo, kjer ob sinji Adriji dosti ceneje žive kakor pa dom*. Umevno je samo na sebi, da so ob takih oanoJajih restavratorji po čeških zdraviliščih in letoviščih silno prizadeti. Kakor se da posneti iz njih glasila »Hostimilai, bodo vsi letoviški restavreter-ji prosili, da se jim del davka odpiše ali pa odloži za poznejši čas. • Henry Murger — Pražan? »Republikanski Hlasatel« piše: Nemara bo malokomu znano, da je francoski lirik Hsnrj’ Murger, pravzaprav Miirger, avtor »Bohemov«, ki je leta 1861 umrl v Parizu, naš rojak. Rodil se je 1822 teta v Pragi in se je že v mladih letih preselil z očetom, ki je bil krojač v Pariz, kjer je tudi umrl kot siromašen literat Poročilo, da je bil Henry Murger rojen na Češkem, smo našli v starih letnikih »Lumirai. * Posebno priznanle Lloydu Georgeju za njegovo delovanje. Delavci neke francoske tvornice so poslali Lloydu Georgeju zabojček z napisom: »V priznanje Vaši delavnosti na genovski konferenci « Lloyd Geor- ge je rekel, da ga nobeno voščilo in darilo, kar jih je dobil po svoji vrnitvi iz Genov«, ni toliko razveselilo kakor ta dar frea* ccskih delavcev. I. kaj pa je Mio tako imenitnega v zabojCku? Zgoraj omenjeno priznanje na listku papirja In pa — 12 pip ali vivčkov. Zakaj Lloyd George je strasten kadilec. • Samomor slikarja. Budimpeštanski sit* kar Tlhamer Margital je poskusil izvršiti samomor, pri katerem se je težko ranil v, svoje slepo oko. Vzrok samomora je strah pred popolno oslepitvijo. * Viljemovi spomini. Prihodnje dni izidejo spomini bivše?* cesarja Viljema Vj nemškem jeziku. Napis knjigi je tale: Dogodki in podobe iz let 1878 do 1918. Posa« mezna poglavja bodo imela naslednje napise: 1. Bismark, 2. Čapovi, 3. Hohenlohe, 4. Biillovv, 5. Beethman, 6. Moje sodelovanje pri upravi, znanosti in umetnosti, 7. Moje razmerje do cerkve, 8. Vojaštvo in mornarica, 9. Začetek vojski’, 10. Papež in mir, 11. Sovražno in nevtralno sodišče, 12. Vprašanje krivde, 13. Prevrat in nemška bodočnost. ‘Mnarodnep Mausiiep turnirjagg M 1 Lond — Daj |]0°nU Ponašamo po .Politiki* partijo, ki jo je igral rojak g. dr. Vidmar s g. Yecom, ki je naj-Zmed vseh na londonskem turnirju do 7. kroga Branih partij. Komentar izhaja od Vidmarja. Partija 13. ISjii. Odklonjen kraljevski gambit i! «J2sSmar- Crni: Jec- V d7'd5 Sb£L e7-e6 4) M Sg8-f6 5) Ji*?5 Lf8-e7 Sb8-d7 o-o b7-b6 e6:d5 Lc8-b7 c7-c5 Kraljevski gambit stare c5-o4 a7-a6 b6-t>5 SfG:e4 d5:e4 Dd8:d7 Dd7:e7 H .ižsi Pio daja NAPRODAJ JE MAJHEN ENOVPREŽNI KOLESELJ na vzrnetth po jako nizki cenil Naslov pove uprava Usta. Naprodaj je tudi več različnih zabojev.. 360 VZGOJITELJICA z večletno prakso, išče primerne službe, tudi na deželi. Naslov pove podružnica »Jugoslavije« v Ptuju. 353 -{KOVAŠKI POMOČNIKI se za podkovan;« LEPO POSESTVO z vilo j sprejmejo ! v bližini mesta 4’A mili-Jkonj 5n napravo vozov. An-DRUZINSKA H ISA v bližini i jor.ov kron. _ j^on Gregl, kovaški mojster, Celje. 34!» j PF* Enkratna objava 1’ 'k din. | B vc H C/iš 1 1 PfiDoroiaSo se sledeče tvrdke: mesta, vrt, brajde, sadje j2 '“ventuelno s pohištvom, sta-j novanje po pogodbi prosto, i no se poceni proda. »Zechner. Tomšičeva 35. Maribor. 352 MODERNE SKE MIŠE 2 m* S PRORA SE čez 1 oral njive jna lepem prostoru na Tez-nu. Naslov pove »Kovačič, pekarija, Ptujska c. 12 pri Mariboru«. ■ ;>51 Ugi, lf) j%:: dveh delih. Cena bro3. za vsak del din. 15.— Mar. trg 8 v Vo; I itingia in m v New-Y®rk. ŽTle ter vsa potrebna pojasnila izdaja KMETEC, zastopnik za Slovenijo. Liubljana, Kolodvorska ulica 26, Iptfi sezije Kopalne kostume, hlafe, fro-tir-pl«i£e. icplce, plavalne pasove i«. priporoča A. & L Skaberne Ljubljana, Mestni trs št 10. 9 ^jočiK ° V poštev priha-tVfdk, posebno W i StBVbni les- U D •,rV?',rs*n* poniid- v P°*tev- Nr. 22. TttESTE. tiis&BUBvrmrT. 'ctoamraoDnaft iCDcrattrrrjjan!* -----------------------Trgreaner- '^•rr.rTrauJsnK) l meblirano najraje v bližini glavnega kolodvora išče samec Plača po dogovoru! Ponudbe na An. zav. Drago Beseljalc, j ®®®aa>«)^®®®» @®®®o©©®©®@® 8B v n * . •• .p « Skladišče kož §Na]ve£]l davki. Katere plačate Vam nastanejo, ako ne gledate na to, kje nakupujete, zgubite denar in imate poleg tega večkrat še sitnosti Poskusite enkrat z ilustrovanlm katalogom tvrdke H Suttner (imetnik Henri Ma(re) v Ljubljani« Mestni trg 8. Ta Vam svetuje resnično dobre ure, spe-cijalne znamke J KO" iz lastne tvornice v 5vid, kakor tudi druge dobre žepne ure, zapestne ure. svetilne In stenske ure, verižice, prstane, zapestnice, uhane, namizno orodje, krstna in blrmska darila In vso drugo zlatnino In srebrnino. Pa tudi porabne predmete, kakor n. pr. ikarje, flože, britve, lasestrižne In brivske stroje, Steklorezce. doze za tobak, svalčice In smodke, nažlgače In denarnic« kupite dobro in ceno pri tvrdki: n. Suttner [imetnik Henri Malre) v Ljubljani St. 8. ItUiSUl OIIU9U8 naznan^ta p* n= ~—.-----------------------občinstvu, da sta na novo otvorila tovarno kf$a ni se priporočata za obilna naročila! f _®®®®®®®®®®®®l®o«®©®®®®«®il^ f skoči račun pri Slovenski eskomptni banki v Lj ubljani. , Telefon interurban ISO Tehnična pisarna v tov. Keršič, Sp. Šiška, Ljubljana. Izvršuje; stanovanjske hiše, rgovska poslopja,- modeme industrijske zgradbe, betonske in železobetonske kon-sankcije In vse vrste vodnih naprav na podlagi 25 let* nih izkušenj. Spscf|alifeta: železobetonske cevi za vodne Ulllilililiiillililliilililii naprave in vodovode. Il!llllllllllllili OKe-Bendn-Tovot mast na drobno na debelo Pneumatika li pvrsil ml (Dunlop, Cllnher, Cont^ental, Excelslor, Mtcheilnj. Prva mehanična delavnica. mm eeee mmm eeeeaaHMi Nastopa: Patent dr. inž. Emperger-a za izvrševanje kon-štrukelj iz armiranega betona z litiželeznimi vložkami za visoke tlačne napetosti (kakor pri skladiščih, „silo~ mostovih in podobno). Izdeluje: vse vrste tehničnih pro-llllfllllilili jektov in statičnih proračunov. Iili||!illli0l Ljubljana Šelenburgova ul. 6 plavni In odgovorni urednik Zorko fakin. izdaja jJujoslov, novinsko d. <3L«. Tiska »Zvezna tiskarna«-.«