Leto XXI., ft. 24
V	organizaciji Ja mot, kolikor moti — toliko pravico
llka(a 10. la 25. da* ▼ m***ca.
Bfeplsi morajo Uti frankiraal la podplsaal tar opr«ml|*ni ■ Štampiljko dot ortfanlradl*.
Člani »trokoTnlk organizacij, priključeni Strokovni komi* 1*1(1 za Slovenijo, dobivajo Hit brezplačno.
KokopUl •• ae vračaj*.
Urednlitvo in vpravat Ljubljana, poitnl predal 290,
Čekovni račun itev. 13.562. Teleion interurban tt. 3470.
V duhu in znamenju rdečega nageljna
Beležke
Prišli so iz vseh krajev Jugoslavije delegati-zastopniki delavstva, organiziranega v svobodnih strokovnih organizacijah, v smislu gesla:	»Proletarci
vseh krajev in dežel in držav, združite se.« Pismeni pozdravi .organiziranega delavstva iz mnogih držav. Iz Čehoslo-vaške in iz Francije pa celo delegata. Bil je to impozanten zbor delavske armade, ki je spregovorila mogočne besede: »Ml SMO!«
6once je gledalo izza oblakov, ko se je polnil Radnički dom v Sarajevu. Dvorana, velika in lepa, je bila vsa zasedena. Delavski parlament je bil videti v vsem svojem dostojanstvu kakor sila, v katero se pač smejo in lahko zaletavajo burje in gromi, jo pač smejo zakriti s peno razburkanega srda in jeze, a uničiti je ne morejo. Pokaže se zopet, trda, neomajana, kakor skala, v katero buta valovje, vse razpenjeno, da se zopet razprši.
V dvorani gore luči, dasi je zunaj dan, v velikih obločnicah, kakor sonce. Raz stene nad odrom pozdravlja delegate vzkrik: »Živel URSSJ.« Z odra tam v ozadju, nad glavami predsedstva govori molče in odločno Karl Marxovo geslo: »Proletarci vseh dežel, združite se!«
Svečano je nam vsem, samozavestno v srcih in dušah, kajti obrazi delegatov, sami delavski, zagoreli, odločnost v njih očeh in pogledih, v besedah so-družna zavest, da so delavski parlament, ki danes zboruje in govori besede vsemu svetu in vsem v Jugoslaviji o krivicah, ki jih mora prenašati proletariat v tej kapitalistični diktaturi, pričajo kako mogočna je sila velikega, skupnega Ml.
Kot domačin pozdravi vse navzoče in otvori kongress URSSJ s. Jakšič. Konstatira, da danes zboruje parlament, ki vzbuja rešpekt in da je eden edini delavski pokret v Jugoslaviji, ki je resnični delavski pokret in to je pokret Ujedinjenega Radničkega Sindikalnega Saveza Jugoslavije. Vse drugo, kar se kje pojavlja in oblači v delavsko obleko, je samo slepilo nerazsodnim in ljudem brez misli, sredstvo kapitalizmu, da zavre gibanje delavskih množic za svoje človečansko dostojanstvo, za svobodo in blagostanje človeštva.
Burno je bilo odobravanje in vzklikanje, kajti izgovorjeno je bilo vsem iz srca.
Voli se predsedstvo. Soglasno je izvoljen predsednik kongresa s. Petejan in s. Medič.
»Živio Petejan«, je grmelo po dvorani.
Petejan je zavzel mesto predsednika. Pozdravil je vse navzoče, pred vsem nacionalne strokovne zveze in zastopnika franc, strok, organizacij s. Leona Jouhauxa (Žuo) in generalnega tajnika čehoslovaških strokovnih organizacij s. Rudolfa Tayerla in vse ostale.
Zastopnik banske uprave g. Stefanovič je želel kongresu mnogo uspeha, kar je zbudilo pozornost. Kajti moral bo poročati oblasti voljo in zahteve in kritiko kongresa. Nato je pozdravil kongres g. Glaser, ravnatelj SUZOR-ja. Izrekel je željo, da naj kongres danes izreče zahtevo, da se socialno zavarovanje in socialna zaščita izpopolni, da se uvede že enkrat zavarovanje za onemoglost, starost in smrt.
V imenu Borze dela je pozdravil predsednik centrale iz Beograda g. Blaškovič, a za njim je govoril g. dr. Steinitz v imenu Mednarodnega biroa dela.
S. Milica Topalovičeva je govorila
o	potrebi večje aktivnosti na kulturnem
i lil. kongresa URSSJ, ki ji
polju. V proletarski kulturi, vzgajanje v nji našo mladino in delavce sploh, je naša bodočnost in naša moč, zato naj kongres sklene, da vsaki član URSSJ daruje na leto po en dinar za delavske kulturne organizacije in društva.
»Za vsakega otroka, ki ga bo vzgajal ta kulturni dinar v proletarski ideologiji, boste ojačali delavski pokret.«
Ravnatelju SUZOR-ja je priporočala, naj Osrednji urad za zavarovanje delavcev v Zagrebu vloži svoj kapital v stavbe zdravstvenih in planinskih domov, kjer bodo lahko oddihali delavci in otroci.
Vsa dvorana je burno ploskala in vzkrikala:
»Tako je! To nam je potrebno!«
Oglasil se je zastopnik Saveza gra-fičarjev t. llija Ramljak in pozdravil kongress: »Danes smo še gosti, ali z vami smo eno. Mislimo pa, da bo kmalu tisti čas, ki bomo tudi formelno eno, ko bomo vsi ena celota URSSJ, kajti ovire, ki so še sedaj, so umetno narejene, in morajo pasti. Zato pozdravljeni v duhu rdečega nageljna.«
Za grafičarjem je govoril t. Roko Andričevič v imenu Saveza bankovnih činovnikov, a za lekarnarje t. magister Mehmed Zatar. Pozdravili so vsi z istimi izjavami, v nadi da bodo najbrže že pri prihodnjem kongresu URSSJ navzoči ne kot gosti, temveč kot čani URSSJ.
Refren pozdravov vseh je bilo priznanje: »URSSJ je s svojimi akcijami izvojevai važne socialne zakone. Skupno delo na vseh poljih delavske zaščite in zavarovanja je rodilo te sadove in še jih bo obrestovalo.«
Ploskanje in živio-klici so bili v odgovor.
V	imenu Delavskih zbornic je pozdravil s. Ilič.
Kongres so pozdravile delavske organizacije: Angleška Trade-Union, državne strokovne centrale Holandije, Švice, Švedske, Belgije in Španije. Pri pozdravu Španije je nastalo burno ploskanje in kriki: »Živio španski proletariat.« Kongres je izrazil španskemu delavstvu najgloblje simpatije in solidarnost. Strokovni pokret je bil formalno te dni razgnan, imovina konfi-scirana, a to ne pomeni nič za pokret, ki je pokazal mogočne čine, ki je in bo vkljub vsemu. Pozdravila je kongres nadalje glavna delavska zveza Madžarske, Luxenburga, Palestine in Grške.
Prečitalo se je pismo pokojnega tajnika Saveza grafičarjev sodruga Jošta. Vsi vstanejo in trenuten molk. Pozdravlja kongres in želi, da bi se našla že enkrat platforma, da bi se vse delavske strokovne organizacije strnile v eno mogočno armado. Savez grafičnega delavstva bo delal z vso silo na to v duhu rdečih nageljnov.
Objavil se je dnevni red, sprejel se neizpremenjen, kakor je bil objavljen in manifestacijski del, prva točka, je bila končana.
*
Tajnik URSSJ, s. Krekič je poročal. Gladko je tekla njegova beseda, prepričevalno so zveneli njegovi pozivi, njegovi dokazi dela in graje ovir.
t ’ •> ’ 3	j v u > Ot bi to
bilo, bi bil položaj delavstva mnogo
bil 15. In 16. decembra v
boljši. Izvrševali bi se zakoni, in delavstvu bi bilo omogočeno stati organizirano na straži za izvrševanje socialnih zakonov. *	•	•.	.	,
L
Dogaja se kaj često, da prihajajo delodajalci, ne sami, temveč si poiščejo pristaše, ki gredo in pripovedujejo delavstvu, češ, naj bo pametno in ne hodi z glavo skozi zid. Ustvarjajo psihozo, češ, slabi časi so, brezposelnost je velika, ne zahtevajte nič, da še tega ne izgubite kar imate, kajti mnogo brezposelnih je, ki vas lahko zamenjajo. In take in druge tem podobne trditve in tako hipnotizirajo delavstvo ter vzbujajo v njem občutek manjvrednosti in tako lomijo moč organizacije. Taki »pomirjevalci« razrednega boja ustanavljajo potem še svoje takozvane delavske organizacije z meščansko-strankarskim obeležjem, ki je potem ovira akcijam delavstva za zaščito svojih najosnovnejših pravic. Ugledne osebnosti iz našega javnega življenja in poleg tega nabiti mošnjički kovancev kapitalističnega denarja, organizirajo žuti pokret, samo da je tu bufer, ki odbija zahteve po človečanskih pravicah delavskega razreda ter paralizira enoten nastop -delavstva.
Društveni zakon daje pravo, da se ustanavljajo organizacije. Ali potrditev pravil je postavljena tako r< "■« * \ •>%*»
da se prej vpraša delodajalca, če pristane na to, da se organizacija ustanovi. Če ne pristane, se pravila ne po-trde. »Nečem«, pravi delodajalec. »Nečem, da bi se moji delavci organizirali, ker bi tako iskali svoje zahteve in pravico pri meni. Naj bodo zadovoljni s tem kaj jim dajem. Delavstvo ni enakopravno meni delodajalcu, zato sem proti potrditvi pravil.
■	J*
-	»	»•	v,»
Zato zahtevamo danes tukaj, da vsi slišijo, da hočemo zakonodajo, ki bo ščitila delavstvo, ki je glavna opora državi.
Mi nimamo toliko denarja, kakor ga ima žuta konkurenca, da rabim te besede. Nimamo toliko tiska in takšnega tiska vsemogočih dnevnikov, tednikov itd., kakor žuti. Ali mi smo, in lahko pokažemo pozitivno delo, ki poleg vse brezumske in barnumske reklame žutih jasno priča, kdo je prava delavska organizacija. Naše pozitivno delo je za delavstvo in za državo edino pravilno in pravo in v tej resnici splahneva vsa barnumska reklama žutih.
URSSJ je delal za vse organizacije v svojem sestavu z enako energijo, pa če tudi je bila ena iz najmanjših in naj-neznatnejših, ki ni imela v blagajni recimo niti pare. Kajti enaki smo in eno smo, pa nas številčno po profesiji ne loči nič. Iskali smo stike z grafičnim savezom, savezom glasbenikov, z ban-karci etc., in se zbližali drug drugemu tako, da delamo skupno in bomo kmalu celota v URSSJ. Moralno predstavljamo že sedaj celino. Izgubili smo v teh letih ORS. Je to izgubljeni sin, ker je hotel biti enak URSSJ in delati, ne z nami, temveč proti nam. Ali to njegovo delo ga je vrglo iz naše celote. Manjkajo nam železničarji. Razpuščeni so in nekaj tisoč članov ni formelno med nami, a idejno so kakor so bili. Vkljub temu URSSJ ni izgubil na članstvu. Narastel je celo. 30.000 članov, to je kompaktna moč, to je celina, silna in močna v kateri ni trzavic, vsi smo eno in celota. Finančno stanje to potrjuje in dokazuje. Na kvotah je URSSJ
Sarajevu
dobil v letu 1933: 540.505.48 Din, v letu 1932: 435.867.47 Din, a v letu 1931: 426.013.60 Din.
Krst našega pokreta v preteklih letih, vse težkoče, vse trzavice, vse to je izkristaliziralo nas vse in utrdilo moč pokreta. Naša notranja atmosfera je tako kompaktna in vzgledna, da je porok, da ne bo nazadovanja, temveč napredovanje še s hitrejšimi koraki, kakor dosedaj.
Če delavec samo krikne od bolečine in gladu, ker se mu mezda ne izplača in mu je podjetje dolžno, pa se ga zapiše \	'»v	\	111 &»
Govomik-poročevaec s. Krekič pa je nadaljeval:
Tu je delavstvo pokazalo svojo politično zrelost ><• v	.	i	pa.
So sicer grehi v tem zavarovanju in te grehe kaj radi očitajo tisti, ki bi radi, da bi zavarovanja ne bilo. A mi pravimo: Svoje grehe bomo že očistili sami. Kdor pa ni član, kdor ničesar v to zavarovanje ne prispeva, nima pravice kritizirati, 11 ctit ,•» i. •>» ii, (**
Vse zaloge rezerve, ki so v Borzah dela, se morajo izdati brezposelnim. Kjer je glad in pomanjkanje, ne sme biti rezerv. Delavske mezde so preobremenjene, zato delavstvo za pomoč brezposelnim ne more več nič dati.
!•♦♦««	Na	tem	našem kongresu
povemo vsemu svetu in državnikom, da zahtevamo, da se mora v državni bud-žet vstaviti vsota za pomoč brezposelnim. Rezerve, ki jih imamo pri Borzi dela, se imajo porabiti, a država jih mora iz svojega nadoknaditi. Delavske mezde se morajo razbremeniti, davki se morajo črtati, ker delavstvo ga plačuje preveč, iz javnih dajatev se mora skrbeti za brezposelne.
Zahtevamo zakon o starostnem in invalidskem zavarovanju. Če so stari narodi priznavali tiste, ki so ustvarjali vrline človeštvu, jih častili kot svetnike, zahtevamo, da se tudi sedaj delavca, ki ustvarja dobrine človeštvu, vsaj oskrbi v časih starosti in invalidnosti.
To je v kratkem delo URSSJ. Ne, to ni delo URSSJ, ker delo URSSJ ni delo predsednika, tajnika in izvoljenih funkcionarjev, temveč delo URSSJ je delo vseh 30.000 članov, delo vsakega posameznega člana v skupni fronti v solidarnosti, odločnosti in organizato-rični vrlini in disciplini.«
Bilo je dolgotrajno odobravanje, ko je sodrug Krekič končal svoje poročilo in kritiko zaprek, ki jih je imelo delovanje URSSJ. (*•*•« » n | j,,,.
*
Oglasil se je poročevalec s. Pfeifer. Poročal je med drugimi poročili tudi
o	tisku, o delavskem tisku. To poročilo je posebno zanimivo. Naj ga zapišemo:
Skupna naklada delavskega tiska je 87.360 izvodov mesečno. To je številka, na katero je delavstvo lahko ponosno in sicer je:
»Delavca«, 12.000 izvodov na mesec.
»Radničke Novine«, Beograd 14.000 izvodov na mesec.
»Radničke Novine«, Zagreb, 10.000 izvodov na mesec.
»Munkas Ujsag«, Novi Sad 2.000 izvodov na mesec. »Volksstimme«, Maribor 9.900 izvodov na mesec.
»Delavska Politika«, Maribor 20 tisoč izvodov na mesec.
»Privatni nameštenik« 10.000 izvodov na mesec.
»Ujedinjeni Železničar« 6000 izvodov na mesec.
»Ženski List«, Ljubljana 1250 izvodov na mesec.
»Gradjevinarski Radnik« 3600 izvodov na mesec.
»živežarski Radnik« 3000 izvodov na mesec.
»Glas« 4000 izvodov na mesec.
»Snaga«, Sarajevo 1000 izvodov na mesec.
»Ujedinjeni Sindikati« 1000 izvodov na mesec.
»Svoboda«, Ljubljana 2500 izvodov na mesec.
Skupaj torej 87.350 izvodov na mesec.
K temu še knjige »Cankarjeve družbe«, letno članstvo 5000. Obstoja že 5 let in izdaja po 4 knjige na leto, letos je izdala 5 knjig. Doslej izdanih 103 tisoč knjig.
Težkoče delavskega tiska so: neorganiziran tisk. Izdaja se preveč raznih listov, ko bi se lahko nekateri združili v en list, ker je naša misel, ideologija in gibanje isto. Pri tem je tisk seve tudi neracionalen. Velika ovira pa je cenzura. Svobode tiska ni.
Stroški tiska znašajo letno nad en milijon dinarjev. In sicer:
»Delavec« 103.000 Din letno.
»Volksstimme« 204.612 Din letno.
»Munkas Ujsag« 18.160 Din letno.
»Radničke Novine«, Zagreb 117.000 Din letno.
»Radničke Novine, Beograd 146.000 Din letno.
»Glas« 24.000 Din letno.
»živežarski Radnik« 31.992 Din 1.
»Ženski Ust« 12.000 Din letno.
»Gradj. Radnik« 21.400 Din letno.
»Uied. Železničar« 70.000 Din letno.
»Priv. Nameštenik« 68.156 Din 1.
»Delavska Politika« 210.049 Din 1.
»Snaga« 30.000 Din letno.
»Ujedin. Sindikati« 14.000 Din 1.
»Svoboda« 60.000 Din letno.
Skupaj 1 milijon 130 tisoč 350 Din.
Po poročilih in.referatih se je vršila debata. Živahna je bila, stvarna in plodovita. Noben kongres še ni pokazal toliko resnosti in odločnosti. Podana kritika, zahteve, vse je bilo podano jasno, odločno, ostro, da javnost na vse to ne bo smela molčati, da se bo moralo grehe, ki jih vrši sedaj ožja vele-kapitalistična klika nad državo in državljani, prekiniti.
Kritiziralo se je delo Inšpekcije dela, ki je res vse nekaj drugega, kakor ustanova v smislu zakona o zaščiti delavcev. V Beogradu in okolici, kjer je centrala Inšpekcije dela, kjer je ministrstvo socialne politike in narodnega zdravja, kjer je celokupna vlada, se po mnogih obratih in industrijah dela, ne 10 ur na dan, temveč 11 do 12 ur in to pri mnogih celo po nedeljah. Kako je potem šele po drugih krajih. Tam, kjer so strokovne organizacije, se še kolikor toliko spoštuje zakon o zaščiti delavcev, ker si organizacije znajo to izsiliti.
Za množico, ki ni organizirana, pa ni zakonov, je samo izmozgavanje. Tako je delavstvo postalo naravnost zasužnjeno delodajalcem. Žensko delo se plačuje na dan po 8 Din. Zahtevam, da se to odpravi, ostajajo gluha ušesa, ki nič ne slišijo. Ker ni za našimi zahtevami organizacije, so ušesa oblastnikov gluha. Če prisilimo Inšpekcijo dela da gre kontrolirat, gre. Ali pride k mojstru ali podjetniku,, ki govori z Inšpekcijo dela skozi okno in na vsa vprašanja odgovarja, da je vse v redu, s tic*i Al i	i .. ». -i In ko
ga vprašamo, kaj je opravil in kako je, odgovarja: »Vse je hrašo, vse je hra-
ŠO?« —	* ~ • • - » i t > i >|4 I •! | ili
Dvorana je bučala ogorčenja in smeha.
Kongres mora danes odločno in glasno zahtevati, da se odločilni krogi iziavijo:	ALI VELJAJO ZAŠČITNI
ZAKONI IN SE TOREJ MORAJO IZVRŠEVATI, ALI NE VELJAJO. Eno ali drugo. Če ne veljajo, moramo vedeti, KER BOMO POTEM VEDELI, KAM IN KAKO URAVNATI NAŠE KORAKE.
Imamo ogromno vojsko brezposelnih. To vojsko porabljajo kapitalisti, da plačujejo naravnost ničevne mezde. Zato se mora uveljaviti zakon o minimalnih mezdah. V Južni Srbiji delajo n. pr. kvalificirani delavci po 3, 6, 10 Din na dan in delajo v celem letu le kakšnih 6 mesecev. To je tam, kjer je mala obrt ali malo podjetje. Pa tudi v industrijah ni mnogo boljše. V industrijah Beograda so mezde po 3, 4, največ 5 Din na uro. Poznamo podjetja, kjer delajo delavci in delavke za 8, 10 Din na dan. In ne morda 8 ali 10 ur, temveč po 12 in več ur. Kako naj žive ti delavci? Kje naj in kako krijejo svoj deficit? V Srbiji so veliki in bogati rudniki. Tam delajo rudarji za 14 Din na dan. In to že po 10, 15 let. S čem se bodo vzdrževali na starost? Ogromni milijoni gredo v žepe lastnikov, delavstvo pa gladuje. Zato mora biti uzakonjen zakon o minimalnih mezdah.
K debati se oglasi predsednik centralno Borze dela g. Krmpotič, ki je med tern prišel na kongres in poroča, da je centrala Borze dela sklenila, da izroči borzam po vsej državi 40 milijonov dinarjev, torej vso rezervo, obdrži si pa samo 4 milijone za vse even-tuelne slučaje.
Predstavnik oblasti se je oglasil in izjavil, da država ne gleda delavskega gibanja in organizacij po strani, nego ga podpira.
Beseda o delavskih zaupnikih je izzvala proteste. Delavski zaupniki postajajo nekaka žoga v rokah podjetnika. Inšpekcija dela jih ne ve, ali ne sme zaščititi. Zahtevamo, da se temu pride v okom.
Kritika se loteva tudi Okrožnih uradov za zavarovanje delavcev. »Zavarovanje delavcev je delavska institucija in njene napake bomo kritizirali. Mi ima-
mo zato pravico, ker hočemo s to kritiko to zavarovanje zaščititi. Birokratizem, naj ne pretirava samega sebe.
\ t •	)	i	*	..	» i Zdravniki in
uradniški aparat si predstavlja, da je zavarovanje radi njih, ne oni radi zavarovanja oziroma članov zavarovanja.
«. To se bo moralo preurediti in to zahtevamo. Če intelektualec ne ve, kako bi se dostojno človeka vedel napram izmučenemu človeku-delavcu, vsemu iz-garanemu, naj ne sprejema službe v Okrožnih uradih. Ker če ga bomo morali mi učiti, ne bo prijetno. Nesocialno čustvo mnogih teh ljudi, pa bodisi uradniki, bodisi zdravniki, je nevzdržno. Uradništvo, po večini namreč, (so častne izjeme), se obnaša, kakor da je institucija zavarovanja njegovo delo. Poskrbeli bomo, da se ga nauči drugače. Ni čuda, da je delavstvo postalo nezaupljivo napram svojemu lastnemu zavarovanju. Tako postopanje uradništva in zdravniškega osobja indirektno koristi sovražnikom delavskega zavarovanja. Zato so zahteve po decentraliza-ciji, po grupaciji zavarovanja, da ga bodo hitreje popolnoma likvidirali. Kritika je ostra, ali zato, da zaščiti ustanovo. Tam, kjer aparat bolniških blagajn ni iz delavstva in se ni potrudil, da bi razumel delavske interese, ne more delati v smislu socializma. Aparat se rekrutira iz šolskih klopi, iz šol, ki ne uče spoznavati življenja, kakršno je v resnici, zato ni v njih srčne kulture in socialnega čustva k bolnemu človeku. Saj bolan človek nič ne plača za njihovo delo v uradu, si mislijo, bolnik je samo član in zato se lahko z njim postopa kakor koli. To je aparat, ki se mora preurediti. Delavstvo ne sme biti v bolniških blagajnah samo član, ki mora plačevati in molčati. Njegove zahteve se morajo izpolnjevati. Delodajalci dolgujejo ogromne vsote bolniški blagajni. Te vsote se morajo iztirjati. Če si že la-ste pravico soodločevati v bolniških blagajnah, naj prej store svojo dolžnost napram njej, kakor mora in dela to delavstvo. Uprava beograjske občine dolguje na pr. bolniški blagajni 11 mi-! lijonov dinarjev. V .	•	• , it
I	ti	•	Zavarovanje delavcev
je delavska ustanova in kongres zahteva, da se napravi red in da se vse krivice in nepravilnosti odstranijo. Novoizvoljeni odbor URSSJ naj izvrši te sklepe in vse delavstvo bo stalo za njim.« —
*
Debata je bila zaključena. Sledilo je poročilo verifikacijskega odbora. Vseh delegatov in zastopnikov je bilo 130 iz vseli krajev Jugoslavije. In sicer so bili zastopani: Savez Metalskih Radni-ka Jugoslavije, Savez privatnih name-štenika Jugoslavije, Splošna delavska strokovna zveza Jugosavije, Zveza rudarjev Jugoslavije za Bosno in Srbijo, Zveza rudarjev Jugoslavije za Slovenijo. Savez šivačev, Savez monopolcev, Savez kožarcev, Savez gradjevinarskih
radnika, Savez malerjev, Savez sobosli-karjev, Savez drvodelcev Zagreba, Savez drvodelcev Sarajeva, Savez drvodelcev Beograda, Zveza lesnih delavecv Ljubljana, Živilci Zagreba, Beograda, Sarajeva, Tramvajci, Brivci Zagreba, Sarajeva, Tekstilci Beograda, Natakarji Beograda, Savez soc. osiguranja Sarajevo, Savez glasbenikov, Savez hišnih uslužbenk, Pokrajinski odbori Beograda, Ljubljane (Strokovna komisija), Zagreba, Sarajeva, Novega Sada in Spiita. Medstrokovni odbori iz Cetinja, Leskovca, Nareša, Zenice, Pričine, Mo-stara, Maribora, Celja, Banjaluke, Niša, Novega Sada, Splita, Skoplja, Subotice, Vukovara, Čakovca, Varaždina, Tuzle. Poleg tega Delavske zbornice Beograd, Ljubljana, Zagreb, Sarajevo, Izvršni odbor URSSJ, Svoboda, Cankarjeva družba.
Odmor.
*
Med odmorom je bilo v vseh lokalih Delavskega doma in Delavske zbornice živahno. Razpravljalo se je o vseh vprašanjih tako pri mizi, pri črni kavi in vinu, pri kosilu, v komisijah, ki so zborovale. \	’ < t t ‘ . - M ».<■»
nego kakor enota, drevo, ki njegove veje krepko zraščene, razpravljajo o vsem, kako bi celoti bolje koristile in kako bi močno drevo še bolje okrepile.
Človek se je v tej prijateljski gnječi počutil kakor da je iz krutega vsakdanjega življenja zašel v nekak svoj prijateljski svet, kjer slišiš z leve in desne, od spredaj in zadaj: »drug«, »sodrug«.
Vse slišano in predebatirano je bi-
lo	v nas prebavljeno še enkrat po domače, obširneje in vsi smo bili v zavesti in hvalili:
»Ta kongres je eden od najlepših, najmočnejših in najbolj reprezentativnih.«
In vsi smo bili srečni, ponosni, da smo prispevali drobtinico k tej mogočnosti in discipliniranosti.
Zvečer bo nam pa pokazalo kulturno društvo, pevsko društvo »Proleter« in umetniška grupa »Proleter« kaj zmoreta na polju proletarske umetnosti.
*
Bil je krasen večer. Pel je moški
i	zbor »Proletera« in mešani zbor »Pro-letera«. Glasovi kakor da so iz srebrnih strun, dinamika, fonetika v zboru, njegova intonacija, se ne da povedati kar tako z besedami, to treba slišati. Ta koncertni večer je bil v šopku kongresa krasen cvet, krasen rdeči nagelj, ki je božal duše vseh. Ali poročilo o njem na drugem mestu.
Pozno je bilo, ko smo šli k počitku. Zakaj drugi dan, 16. decembra 1934 bo zaključek kongresa, manifestacijski zbor, reprezentativni moment kongresnih dni, ko bo govoril sodrug Žuo, predsednik strokovne internacionale, ter tajnik čehoslovaških strokovnih organizacij sodrug Tayerle in pa s. dr. Živko Topalovič.
Janez Samojov:
Veter lepote in vzhičenosti
(Drobne beležke iz kulturnega večera
»Proletera« v Sarajevu ob priliki kongresa URSSJ, dne 15. decembra 1934.)
Ko stopi človek iz dvorane, — kjer je ves dan sledil razpravam gospodarskega, sindikalnega in kulturuo-gospodarsko-politične-ga značaja, se udeleževal debat, ko so možgani delovali napeto, preračunjajoče, previdno, enako kakor človek, ki se spušča v težke gorske ture, preizkuša vsak korak, gotovost terena, da je njegova noga sigurna, — v drugo dvorano, v kateri zadiha razvedrilo, du-ievno olajšanje, neke vrste prijetnega oddiha, se mu prsi napolnijo z nekako nerazumljivo naslado olajšanja in zadovoljstva.
Tako mi je bilo, ko sem stopil v dvorano Delavskega doma v Sarajevu tisti večer, ko je delavsko pevsko društvo »Proleter« priredilo v čast delegatom URSSJ-ovega kongresa koncertni, ali bolje prosvetni večer.
Dvorana, dasi ista, kakor po dnevi, ko smo zborovali, je dihala sedaj nekaj vablji-vo-prijaznega; neko pričakovanje je objelo človeka, ko je stopil vanjo.
Občinstvo, ki je polnilo dvorano, je bilo praznično sveže, obrazi brezskrbno veseli, smehljajoči, oči so gledale pozdravljajoče.
Zagrinjalo na odru pa je viselo, kakor pravljična stena, osvetljena od svetlobe žarnic vsak Up pripravljena, da se umakne in nam pokaže deželo proletarske kulture, umetnosti in duševnega ustvarjanja.
Sedla sva s prijateljem-sodrugom na stol. Zraven je sedela sodružica Fanika.
»Malo pozni ste,« je rekla, kakor v pozdrav. »Začeli bodo!«
Hotel sem odgovoriti nekaj v opravičilo.
Ali tedaj so ugasnile žarnice na stropu, nenadoma, kakor bi jih ogrnil somrak s svojim pkščem. Giičanjc občinstva, ki je bilo, kakor gučanje gorskega potoka, hitečega preko skal in kamenja, je utihnilo. Istočasno se je odmaknil zastor s tihim, pravljičnim šumom in na odru je bila lepa, umetniška slika — pevke in pevci »Proletera — kakor s skrbno in spretno roko spleten venec iz 22-tero rež in cvetlic ter 35tero mladik in korenin.
Pevovodja je intoniral. Bramsova: »Kroz goru« je zazvenela kakor harfe, piano, pianissimo, naraščalo v fotte in zopet pojemala.
Ploskanje. Burno, iz srca kipeče. Zdelo se mi je, da je celo ploskanje vseh tisočerih rok, ki so bile v dvorani nekako uglašeno, harmonično, kakor bi se balo, da ne razbije lepote pesmi, ki je bila odpeta. Sledila je Mi-lojevičeva »Dugo se polje zeleni« in nato Mokranjčeva: »XV. rukovet« (šopek).
»Sodružica Fanika,« sem zašepetal in se nagnil k sosedi. »Ali slišite soprane? Kakor srebrne strune vriskajo, čisto in sočno?! Alti, kakor strune viole, ki jih prebirajo roke virtuoze ve. Tenori pa so, kakor bi vriskajoči fantje na planinah preiskušali odmeve gorskih pečin. V basih pa je grom za gorami In vse to uglašeno v tako nebeško harmonijo, da bi večno poslušal. Sodružica Fanika, ali so to- res glasovi pevk in pevcev »Proletera«, delavskega kulturnega društva?”
Nasmehnila se mi je sodružica Fanika in položila prst na jagodne ustnice, kajti »Rukovetc« so radi neprestanega ploskanja morali ponoviti.
»Pssst«, je tiho opomnila. »Škoda vsakega akorda . . .«
Ko se je zagrnil zastor, da oznani kratek odmor, ;e rekla:
»Da, to so »Proleteri«. Sami proletarci-socialis’i,«
In povedala mi je kratko zgodbo »Proletera«, delavskega kulturnega društva, ki
je nekak 301etni očak delavskega gibanja v Sarajevu, a še vedno mlad, čil in gibčen.
Zopet se je odmaknil zastor. Moški zbor je zapel mogočno, bojevito, kakor bi igrala polnoštevilna godba na pihala, pesem; »Zastava naša«.
Srca v prsih so kipela. Kako bi ne. Umetniško na višku je bilo prednašanje pesmi, a fonetično čisto, da se je razumela vsaka beseda te bojevite delavke pesmi, pa bi ne zaplapolala srca?
Ploskanje, odobravanje, a na odru so zdajci vzvetele rože in cvetke — mešani zbor je stal pripravljen. Pesem Kalinkova »V njiz da po Volgje« je bila odpeta kakor vse prejšnje z lahkoto, preciznostjo, kakor sem še malo slišal takih pevskih zborov. Primerjati se smejo zboru Glasbene matice v Ljubljani. Dinamika prednašanja je bila tako popolna, da sem zaman iskal glasu, ki bi se čutil ali razlikoval le za dvaintridesetinko od ostalih. Vsi glasovi so bili povezani harmonično tako tesno, da so bili kakor morje in vendar kakor eden.
Ta koncertni večer je bil zares užitek visoke umetniške potence.
»Sedaj boste pa slišali slovensko. Lajovičevega »Zelenega Jurija«, je rekla moja soseda, sodružica Fanika.
Nasmehnil sem se:
»Tu v Sarajevu, pa slovensko pesem. Zares znamenita reč.”
»Saj je v Sarajevu tudi mnogo Slovencev.«
»O vem. Nas Slovencev in Rusov je po vsem svetu brez števila,«
Sodružica Fanika je hotela nekaj odgovoriti, ali pevovodja je dvignil roko in »Zeleni Juri;« je prijezdil v dvorano. Kakor bi peli pravi Slovenci, so bile izgovorjene besede. Objemajoče, se mi je zdelo, so plavali akordi po dvorani in se nas dotikali. Sopranistka je pela solo s iako toploto, s tako
polnostjo glasu, da sem pomislil, če ni to morda poklicna pevka iz opere.
»Ni,« mi je odgovorila soseda, sodružica Fanika, ko so odpeli to pesem drugič, ker ploskanja ni hotelo biti konca in so morali ponoviti. »Knjižničarka v Delavski zbornici je, — sodružica.«
Zadnja pesem Scheu-ova »Nek živi rad«, ki jo je zapel mešani zbor v slovo in bodrilo nam vsem, nas je ”av^al z nenavadnim ponosom. V delu, da, je življenje, ustvarjanje, je umetnost, je dvig človeka. Zato, naj živi delo, slava delu!
»Konec večera?«
»Ne.«
Dvorana se je spremenila V rajanje — telovadbo ob zvokih orkestra »Slobode«. Komu je v žilah plala kri, zahtevajoča ritmičnega gibanja, je ostal v dvorani. Mi pa, ki smo ljubili božajoče dotikljaje klasične muzike bolj od ritmičnega gibanja, smo sedli v drugo sobo okrog belo pogrnjenih miz, s kozarčki vina pred seboj, govoreči nekako z Gregorčičem:
»Točaj, le z nova kupo mi napolni, a pevec, pevka, pesem obnovi, toplote daj, sladkosti duši moji . . .«
Za mizo so sedele sopranistke. Dekleta, žene, mične, smejoče, črnolase, — sodružice iz zbora »Proletera«. Zraven pa sodrug — pevec, s kitaro v roki.
Podpredsednik Internacionale, sodrug Žuo, njegova lepa žena, sodrug predsednik »Proletera«, odborniki, sodrug Ošlak med dekleti, sodrug Petejan, predsednik kongresa URSSJ, sodružici Milica Topalovičeva in Jakšičeva, in vsi mi drugi, ljubitelji petja in pesmi smo se vrstili kakor v vencu. Kdo bi nas vse naštel, kajti v razigrani družbi, kjer je Židana volja, se ne šteje.
»Drage drugarice pevke,« je rekel sodrug Topalovič. »Grla vaša naj pojo.« Oglasili so se zvoki kitare.
Vesele božične praznike in srečno Novo leto
telijo svojim cenj. odjemalcem, delavcem In gostom ljubljanski obrtniki In trgovci:
A. Legat delikatese Ljubljana Miklošičeva cesta	Osvald Pengov trgovina in gostilna Ljubljana Karlovška c.	Niko Zupan parna pekarna Ljubljana Tyrševa 58	Josip Olup tovarna perila in obide »Triglav« Ljubljana Stari trg Kolodvorska ul. Vatovec Adolf cvetličarna Ljubljana Ambrožev trg 2 Tyrševa c. 9 in Peglezen-Poljanska 2 Jakob Jesih, ml. mesar L jubljana šolski drevored in gostilna Rudnik
Joško Rozman izdelovalnica klobas Ljubljana Sv. Petra cesta	Kavarna Vošpernik Ljubljana Stari trg 4	Tovarna bonbonov in peciva Jos. Šumi nasl. D. in E. Hribar Ljubljana	
Kr. dvor. dobavitelj Anton Verbič delikatese, špecerija Ljubljana Stritarjeva ul.	Ivo Lasan gostilničar »Dalmacija« Sp. Šiška Vodnikova ul. 17	I. Strojanšek trgovina »Pri zvonu« Ljubljana Pred Škofijo	
Ivan Lupše modna, manufakturna in galanterijska trgovina Ljubljana Karlovška cesta	Franjo in Pavla Kavčič kavarna in restavracija Ljubljana Prule	J. Javornik mesarija, prekajevalnica Ljubljana Šolski drevored	
Maks Nedog pralnica, čistilnica in barvama Ljubljana Dolenjska cesta in Kongresni trg	Avtomatični bufet DAJ—DAM Ljubljana	ft Ljubljanski oblačilni bazar Ljubljana Mestni trg	
Andrej Dolinar parna pekarna Ljubljana šmartinska c.	Jože Meznarič pekarna Ljubljana Tržaška c. 24.	A. Kassig krznarnica in izdelovanje čepic Ljubljana Zidovska ul. 1	L. M. Ecker, sinova kleparna in podjetje za izpeljavo vodovodnih del in strelovodov Ljubljana Slomškova ul.
Makso Soklič špecerijska trgovina Ljubljana, Trnovo, Pred konjušnico	Cvetličarna Split Ivanka Benedikt Ljubljana Frančiškanska ul.	Brata Moskovič trgovina usnja Ljubljana Jurčičev trg	
Vesele božične praznike in srečno Novo leto
telijo svojim cenj. odjemalcem, delavcem in gostom celjski obrtniki in trgovci:
IVAN RAVNIKAR veletrgovina barv, lakov, firneža Celje Kralja Petra c. 21	Filip Čulk kolarstvo, izdelovanje smuči	Franc Zangger Celje	Josip Zidanšek Celje Spodnja Hudinja
	Ana Čulk delikatesa in trgovina Celje Dečkov trg 3	A. Pongračič mehanična izdelovalnica vseh vrst pletenin Celje	I. Knechtl krznar Celje Slomškov trg
Knjigarna, umetnine in muzikalije Karl Goričar vdova, Celje Zaloga papirja in pis. potrebščin	Vestje, žemperje, puloverje in vse vrste pletenine se dobi po ugodnih cenah pri PUŠNIK beti Celje Cankarjeva 4	Franc Leskovšek knjigarna in trgovina s papirjem Celje Glavni trg 16	Štefan Domanjko Celje-Gaberje, Lastni dom 11.
Karl Loibner delikatese, špecerija Celje		Martin Orehove krznar in izdelovatelj raznih čepic Celje	Franc Gorjanc mesar Gaberje pri Celju
F. Junger delikatesna trgovina Celje Prešernova ul. 8.	Kino Union Celje	Franc Dobrovičnik manufakturna in modna trgovina, industrija prešitih odej in perila Celje	Ivan Golmajer trgovina in gostilna »Wilson« Celje-Gaberje
Maks Zabukošek modna krojačnica Celje Cankarjeva ul. 2.	Vesele božične praznike in srečno Novo leto želi vsem svojim cenjenim odjemalcem SOKO-OBLEKE Celje Kralja Petra 22	Anton Petek manufaktura in moda Celje Prešernova ul. 21 Dečkov trg	Rozi Zamparutti delikatesna trgovina Celje
Franc Korošec parna pekama Qelje Kralja Petra c. 33.		Jos. Kirbiš parna strojna pekarna, celjska tovarna kvasa in slada Celje	P. Matkovič & Comp. Celje Gosposka 3
Vsem se priporoča Gostilna pri Braniboru Celje Kralja Petra c. 41	Amalija Prelog mlekarna in trgovina živil Celje Kralja Petra 24	Amerikanska vulkanizacija scientifično delo Jezernik Rudolf Celje Ljubljanska 10	Ivo Bizjak brivec Celje Spodnja Hudinja
Albert Jarh trgovina z mešanim blagom Celje Gaberje	Anton Permoser mesar in gostilničar Gaberje Celje	Hotel »Union« in restavracija M. Silič Celje	Bonboniera Anton Hriberšek Celje Prešernova 1
Marija Lapornik gostilna Narodni dom Celje	Rok Meštrov trg. z mešanim blagom in vinotoč Celje Za Kresijo 6	Štefan Turk mesar se priporoča kot podružnica št. 20 in mesarija na Sp. Hudinji	Valentin Hladin manufakturna trgovina Celje
F. Lebič restavraterka »Hotel Beli vol« Celje	Vinko Kukovec stavbeno podjetje, tesarski mojster, trgovina z lesom in parna žaga Celje	Hotel Pošta gostilna in mesarija	Jos. Vranjek dežnikama Celje
Josip Delakorda trgovina z mešanim blagom Celje Mariborska ul. 16	R. SALMIČ urar in zlatar CELJE Narodni dom	Ivan Mastnak trg. z manufakturo in konfekcijo Celje Kralja Petra 15	Karel Pančič parna pekarna Celje Breg
Anton Fazarinc špecerijska in delikatesna trgovina Celje	BATA poslovodja Henrik Filip Celje Glavni trg 8	M. Sribar trgovina-izdelovalnica perila, ročnih del, pletenin i. t. d. Celje	Prva celjska čistilnica in likalnica Jožica Leskovšek kem. čiščenje, likanje, plisiranje itd. Celje Gosposka ul. 13.
M. Wernik trgovina s špecerijskim, galanterijskim in kolonijalnim blagom Gaberje Celje	Reberšak Anton restavracija Zeleni travnik	Albin in Antonija Planinc splošno mizarstvo in zaloga vseh vrst krst Celje Ipavčeva 13	Matija Esih mesar Celje Breg
Ivan Kvas fotograf Celje Dečkov trg 3	Matevž Zadravec pekarna Celje Gosposka ul. 3	Drogerija »Sanitas« Celje Ljubljana Trbovlje	J. Jelenz, Celje Podružnica Slovenjgradec Anton Hofbauer trgovina z usnjem, čevlj. potrebščinami in vsem v to stroko spadajočim orodjem Celje Gosposka ul. 6
Franjo Jakše brivec in frizer Celje, Sp. Hudinja Gostil. Amerika	Mary Smolniker modistinja Celje I. hrv. šted.	Drago Gams trg. koles in šivalnih strojev Celje	
Jtermccki, Celje	Jos. Jagodič špecerija, železnina, kuhinjska posoda Celje Glavni trg Gubčeva ul.	R. Orobelnik gledališki frizer za dame in gospode Celje Centrala Glavni trg in podružnica poleg hotela Evropa	Srečno novo leto ter se še nadalje priporoča Jos. Plave trg. z mešanim blagom in točilnica Celje Vrazov trg 1
Vesele božične praznike in srečno Novo leto
ielljo svojim cenjj. odjemalcem, delavcem in gostom jeseniški obrtniki in trgovci:
Ivan Bernik
mesar in prekajevalec
Jesenice
Košir Jože
modna trgovina in Tivar-obleke
Jesenice
Josip Pogačnik
trgovina čevljev
Jesenice—Ljubno
Gogala Ivan
krojaštvo in trgovina se nadalje priporoča
Jesenice
Praprotnik Tone
parna pekarna
Jesenice
Wergles Ivan st. mesar Jesenice	Rakovec Ivan brivski in damski salon se še nadalje priporoča Jesenice	Pavla Arneš — Čop Joško pekarna in slaščičarna - ; Jesenice
Benedičič Franc modno krojaštvo Javornik 66	Stojan Ivan splošno krojaštvo Jesenice Obrtniška 23	Rant Zdravko trafikant in urar Jesenice
Zvezda Ivan trgovina in krojaštvo Jesenice	Franc Vavpotič tapetnik Jesenice	Repe Janko n Frančiška poslovodja in gostilničarka v Delavskem domu na Savi se priporočata za nadaljni obisk. Vedno najboljša postrežba. Jedila vedno na razpolago. Najboljša pijača
Pučko L. trg. koles, šival, strojev, gramofonov radio-aparatov in športnih potrebščin Jesenice	Zavrl Matevž gostilna in mesarija Javornik	
Vidic Konrad pekarna in slaščičarna Jesenice	Mihelač Josip splošno krojaštvo Jesenice	
Kriza rudarskega starostnega zavarovanja
Po časopisju in tudi v širši javnosti se zadnje čase mnogo razpravlja o krizi Pokojninske blagajne in nujni potrebi sanacije iste. Namen tega članka je, številčno podati sliko o tej prevažni socialni ustanovi rudarskega in plav-žarskega delavstva. Uvodoma pa moramo naglasiti, da je Pokojninsko zavarovanje varno in sigurno le tedaj, ako ima zadosti kapitalnega kritja.
Iz poročila meseca avgusta t. 1. je razvidno, da je zavarovanih pri Pokojninski blagajni 9625 aktivnih članov. Najvišji dopustni 14 odst. prispevek znaša mesečno Din 1,020.803.—, ali povprečno Din 106.06 na posameznega člana.
Da bi bilo to naše zavarovanje res stabilno, tedaj je treba pogledati kakšno kapitalno kritje bi morali imeti, da bi bila ta panoga zavarovanja rudarskega in plavžarskega delavstva res zdrava in da bi mogla izpolnjevati svoje obveznosti. Za izračunavanje tega kapitalnega kritja je potrebno, da vzamemo za podlago prispevek in pa članska leta, ker se tudi na podlagi 35 članskih let odmerja polna pokojnina. Predstavljamo si, da je vsaj približno čez polovico članov, ki imajo več kot pa 17 in pol leta članske dobe, in če računamo še dve leti več, to je samo 19 let in pol, ter celotni 14 odst. kategorijski prispevek, razviden iz poročila za mesec avgust t. 1. Din 1,020.803 s 4 odst. obresti, dobimo vsoto 406,062.880, je to vsota kapitalnega kritja, katerega bi aktivni člani morali imeti v tej važni panogi starostnega zavarovanja.
Upokojenci.
Po poročilu za mesec avgust imamo v naših skladnicah po novih pravilih iz 1. januarja 1925:
Upokojencev 2327, vdov 554 in 659 sirot, skupaj 3553. Pokojnine, ki jih sprejemajo ti vsi skupaj, znašajo mesečno Din 1,149.660 ali povprečno Din 323.54 na člana. Upravni stroški in drugi izdatki skupaj 1,169.417 Din, ali 2.03 odst. povprečnega kategorij-skega primanjkljaja na mesec. Omenjamo, da k temu računu niso všteti stroški pokojnin staroupokojencev iz leta 1925, katerih je skupaj 2096.
Ker prihajamo sedaj v dobo 10-letne prakse v Pokojninski blagajni po novih pravilih iz leta 1925, si moramo predočiti sliko tudi za 10 let v naprej, kako bo to izgledalo. Takoj pa moramo naglasiti, da na žalost ni za pričakovati, da bi se dvignilo število aktivnega članstva, kar bi dalo večji mesečni prispevek, na drugi strani je pa za pričakovati povečanje števila upokojencev, ker sedanja modernizacija obratov zmanjšuje število zaposlenega rudarskega in plavžarskega delavstva in tako povečuje krizo v tej panogi zavarovanja. Uverjeni smo, da se bo upokojevanje, kakor že zgoraj rečeno, še množilo v tej prihodnji 10 letni dobi in da šele potem pride polagoma v ravnotežje med številom na novo upokojenih in umrljivostjo upokojencev. Po našem mnenju se bodo upokojitve od 1. 1934 zvišale za 16 oseb mesečno, ali 192 oseb letno, tako, da bi se v prihodnjih
lOtih letih pomnožilo število upokojencev od sedanjih 3553 na 5537 in bi se sočasno s tem dvignili tudi stroški za pokojnine od 13 milijonov 796 tisoč na 21 milijonov 883 tisoč Din koncem leta 1945, t. j. od 16.02 odst. na 30 odst. kategorijskega zaslužka.
Sanacija.
Glavna skupščina je leta 1934 odobrila usnutek zakona, po katerem naj se vse vrste rudnin obdavčijo in da se iz tega davka ustanovi posebni centralni fond, iz katerega naj bi se sanirale pasivne bratovske skladnice. Posebna deputacija je osebno izročila tozadevno spomenico g. banu Dravske banovine, ter ga ob tej priliki tudi prosila, da naj čimpreje nakaže po banovinskemu proračunu že odobreno vsoto, za sanacijo brat. skladnice. Prav tako je taista delegacija osebno izročila spomenico tudi g. ministru za šume in rude, kateri se je za stvar živo zanimal in obljubil vso svojo pomoč. Ljubljanska Glavna bratovska skladnica zadevo ni pustila zaspati, ampak je stalno opozarjala vse merodajne faktorje o bližajoči se katastrofi Pokojninske blagajne, tej akciji so se pridružile tudi Delavske zbornice, kakor tudi celotno članstvo potom javnih shodov v revirjih. Za želeti je, da se ob 12. uri na vseh merodajnih mestih resno prične pozitivno delo za sanacijo Pokojninske blagajne po načrtu Glavne skupščine ljubljanske bratovske skladnice.
Sanacija Glavne bratovske skladnice za dravsko banovino naj bi se izvršila sledeče:
Dotacija centralnega fonda naj krije ves primanjkljaj nad 14 odst. pri-poleg tega še 10 odst. celotnih izdatkov za sanacijo kapitalnega kritja. 2.03 odst. primanjkljaja znaša Din 1,775.000 za leto 1934 in 10 odst. sanacijski prispevek bi znašal 1,379.000 Din, ali skupaj 3,155.000 Din. Tako, da bi sedanji kapital z obrestmi vred ostal nedotaknjen za dobo 10. let. V tej desetletni dobi bi se zbralo kapitala s 4 odst. obresti skupaj približno 42 milijonov Din, razume se z 10 odst. sanacijskim prispevkom skupaj.
Tu smo navedli konkretno stanje Pokojninske blagajne, ter pokazali tudi v številkah resno opasnost za nje obstoj. Pokojninska blagajna more obstati le, če se izvede sanacija po načrtih, ki jih je predlagala letošnja glavna skupščina Glavne bratovske skladnice za Dravsko banovino. Če do te sanacije ne pride, potem je neizogiben propast te najstarejše panoge rudarskega in plavžarskega zavarovanja. Zato ponovno opozarjamo vse merodajne faktorje kakor tudi širšo javnost, da se zganejo o zadnjem momentu in pomagajo izvesti to sanacijo, s samo debato in anketami pa stvari ne bo nič poma-ganega. Resno pa dvomimo, govorimo odkritosrčno, da do tega pride, kajti današnji kapitalistični sistem, ki je žal še vedno močnejši od delavskega razuma, tega ne bo dopuščal, ker odločujoči gospodarski krogi vedno vpijejo, da so socialna bremena pretežka in previsok riziko za njih gospodarstvo,
rudarsko in plavžarsko delavstvo v enotni strnjeni fronti more po svojih strokovnih organizacijah mnogo pomagati k temu, vsaj s tem, da budno stoji na .straži tega zavarovanja in da pove svetu, v kakšnem 'položaju se nahaja. Pravilno pa je, da so se temu vprašanju zadnji čas posvetile tudi prizadete občine, smatramo, da so poleg strokovnih organizacij one najbolj upravičene, kajti če resnično pride do tega, kar pa mi vsi ne želimo, da to zavarovanje pro-
pade, potem pride na občine zelo težko breme, skrbeti za reveže in izmozgance, ki so dali vse svoje življenje in svoje zdravje, po največkrat tujemu kapitalu, kateri je vrgel sem in tam kako drobtinico v občinsko blagajno, za obresti jim bo pa ostavil te reveže v trajno preskrbo do njihove smrti. Rudarji, plavžarji, tak je naš položaj, zavedajte se ga, zdramite se!
Kemperle Blaž
t. č. ipotdpr&dsiedndk glavne 'brat. skladnicf.
Pripravite se na volitve obratnih zaupnikov
V smislu določb zakona o zaščiti delavcev volijo delavci in nameščenci vsako leto v mesecu januarju svoje obratne zaupnike.
Delavska zbornica v Ljubljani objavlja v tem smislu razglas, po katerem volijo delavci in nameščenci v obrtnih, industrijskih, trgovskih, prometnih, rudarskih in podobnih podjetjih zaupnike za leto 1935.
Volitve se vrše z neposrednim tajnim glasovanjem.
V podjetjih do 20 delavcev se vo-
li	en zaupnik, od 21 do 50 največ trije zaupniki, od 51 do 100 največ štirje, od 101 do 150 največ pet zaupnikov, od 151 do 450 največ šest, če je več kot 451 delavcev, voli vsakih nadaljnjih 50 delavcev po enega zaupnika, ne pa skupaj več kot 16. Če je v podjetju zaposlenih več kot 10 nameščencev, volijo vsak svoje zaupnike. V podjetjih, ki volijo skupno tri ali več zaupnikov, morajo izvoliti enega nameščenci.
Volijo vsi delavci in delavke, ki so 18 let stari in so takrat zaposleni v obratu. Voljeni pa smejo biti polnoletni delavci in delavke z državljanskimi pravicami, ki so zaposleni v obratu.
Mandat izvoljenih zaupnikov in namestnikov traja eno leto.
Volitve vodi volilni odbor. V podjetjih, kjer so zaupniki, tvorijo ti volilni odbor. Kjer doslej ni bilo zaupnikov, tvorijo volilni odbor najstarejši delavci v obratu v številu kakor pripada zaupnikov, sestoječ najmanj iz treh članov: če jih ni, se pritegnejo odboru drugi delavci v podjetju.
Volitve se lahko izvrše po skrajšanem postopku, če se strinjajo s tem organizacije in podjetnik, to je vsaj tri petine delavstva. Ta volitev se izvrši v obratih z glasovanjem o vloženih kandidatnih listah. Navodila in druge podrobnosti dobe zaup-niik od Delavske zbornice in svojih organizacij.
Zaupniki se volijo za vse obrate z več kot deset delavcev in nameščencev. V obratih z manj kot deset delavci, pa določijo delavci zaupnika brez volilnih formalnosti ter ga sporoče delodajalcu in Delavski zbornici.
Prestopki ali zlorabe pri volilnem postopku so kaznjive.
Nadaljnja navodila in potrebni materijal za volitve bo dobavila Delavska zbornica.
Sodrugi naj se pripravijo na tc volitve, da se uveljavijo kot pripadniki svobodnih strokovnih organizacij v celi banovini!
Ogorten protest vseh vajencev
Kako dolgo bo šlo še tako naprej?
Prejeli smo: Dne 14. decembra t. 1. se je zopet zgodil slučaj, ki je jasno dokazal, da se pri nas zakoni več ne spoštujejo, posebno pa zakoni o zaščiti vajencev. Omenjenega dne so v Strojnih tovarnah in livarnah bili pomočniki in vajenci priče grdega trenutka, kako je velespoštovani gospod, zaupnik Narodne strokovne zveze, po poklicu pa strugarski pomočnik, po imenu Ivan Satler, kazal svojo srčno kulturo s tem, kako je napadel 20 letnega vajenca P. V. in mu Izruval šop
las. Seveda je prizadeti vajenec podvzel vse korake za zadoščenje, ali mu bo uspelo, tega ne vemo, i».i> —	,.»..1
Sedaj pa zahtevamo jasnega odgovora, kako dolgo bo šlo tako naprej? Saj nismo med ljudožerci, ampak smo v svobodni Jugoslaviji, časi suženjstva so minuli, nas vajence pa hočejo imeti še vedno zasužnjene, toda, ali bomo to dopustili? Ne in ne! Vajenci vsi v organizacijo, da se bo zakon izvajal. V organizaciji je moč in v moči je svoboda !
Razveljavljena naredba o zapiranju In odpiranju obrtnih obratov
Nova banska naredba o odpiranju in zapiranju obratov, ki se je imela uveljaviti dne 13. t. m., se ne uveljavi, kakor razglaša banska uprava. V veljavi ostane dosedanja naredba z dne 6. maja 1930.
Vest o sistiranju uredbe je zlasti globoko prizadela dvoje poklicev: pekovske in frizerske pomočnike ter pomočnice.
Pekovski in frizerski pomočniki v Ljubljani so sklicali v soboto 15. t. m. protestni shod, i it i » •» »»	i t>n .....*	<’♦	’	^	u	Stro-
kovna komisija je vložila pritožbo.
Dopoldan, 16. decembra 1934, se je nadaljeval kongres. Komisije so sporočale svoje sklepe in resolucije so se sprejemale.
Nato se je izvolil novi odbor URSSJ. In sicer: Luka Pavičevič, Bogdan Krekič (tajnik), Dušan Stojilkovič (vsi iz Beograda), Vladimir Pfeifer, Adolf Kunčiš, llija Sarate in Franej Krsnik (vsi iz Zagreba). Ivan Čelešnik, Jurij Arh, Lovro Jakomin, Stanko Vidovič (vsi iz Slovenije). Jovo Jakšič, Peter Medič iz Sarajeva. Leon Močara in Gašpar Miler iz Novog Sada. Marko Kultin in Mate Ivšič iz Splita ter Milorad Belič, Branko Jovanovič, Svetozar Miletič in Dragiša Stanišič. V finančno kontrolo: Vinko Vrankar, Aleks Jovanovič (Beograd) in Anton Rozina-jer (Novi Sad).
*
Obenem s kongresom URSSJ so zborovale tudi delavske kulturne organizacije ter se je ustanovila »Radnička kulturna zajednica«. Med drugim je sklenila, da se dela na to, da se ustvari delavsko založništvo, ki bi izdajalo knjige in časopise ter da se predloži kongresu URSSJ, da sklene letno plačevanje kulturnega davka, takozvani kulturni dinar, to je 1 Din na leto od vsakega člana, kar bi dalo pri dosedanjem članstvu URSSJ, ki ga je 30.000, celih 30.000 Din. Ta predlog je potem kongres URSSJ tudi sprejel.
V	odbor te kulturne jednote so bili izvoljeni:	Univerzitetni	profesor	dr.
Dragiša Djurič, profesor Milica Topa-lovič, Milorad Belič, Bogdan Krekič iz Beograda, Vladimir Pfeifer iz Zagreba, Anton Rožmajer iz Novog Sada, Ciril Štukelj (Svobodaš) iz Ljubljane, Peter Rajkovič in Panta Krekič iz Sarajeva.
*
Ob treh popoldan, v nedeljo 16. decembra. Zvočniki so nastavljeni po vseh prostorih Delavskega doma. Dvorana sama je že prenapolnjena. Tudi v ostalih prostorih, še v dveh dvoranah, gostilniških prostorih, veži, vrve množice, da se mora človek prerivati, če hoče naprej. Šum množice polni vzduh, smeh, govor, živahnost vsevprek je v prostorih Delavskega doma.
Oder je zakrit. Zastor se pregiblje, vidno se nekaj na odru pripravlja. — Zasliši se signal. Množica utihne. Nenavadno čustvo objame človeka, ko naenkrat vse okrog njega utihne, a je maloprej še šumelo, govorilo, se gibalo. Sedaj pa naenkrat kakor pred^ viharjem ozračje in vlada grobna tišina vsenaokrog. Samo oči gledajo na oder, zadaj stoječi stegujejo vratove, stopajo na prste, zunaj v ostalih dvoranah, na hodniku dvigajo glave nehote, kakor da vseeno čutijo, da bodo videli skozi stene zidu na oder.
Tedaj se zagrinjalo razgrne. Obsevan od luči stoji mešani zbor »Prole-tera« na odru. Dekoracija te slike je podkrepljena s pevkami, katerih lepi
V črni obleki sedeča Sodražica Mila, z okrcalo glavico, v okvirju črnih las, smejoča se kakor vrtnica, je zapela Pianissimo. Nežno — liričen tember soprana se je prepletal z glasovi kitarinih strun in z mrmrajočim baritonom pevca ter plaval po ozračju, se dotikal naših ušes ves v hrepenenju, koprneče, sedaj naraščajoče, zahtevajoče, a zopet tiho tožeče in se izgubljal nekam v nedogled vse tišje in tišje.
Sodražica Mila je pela bosanske narodne pesmi, krasne sevdalinke. Zanosito, koprneče zvene sevdalinke, sedaj tožeče, božajoče, da je srce v prsih čakalo koprneče poljuba,
»Tebe ljubim,« je zapela s tako polnim zvokom hrepenenja, njeni beli zobje so ble-skali, oči sijale polne ognja, poteze lepega obraza so bile v pričakovanju in rdeče ustnice so se odpirale kakor čaša vrtnice.
Peti pesem s takim občutkom, s tako mimika, je nebeško izživljanje svojih čustev in nepopisna nagrada poslušalcem.
Sopranistka, sodružica Tončka je zapela arijo iz opere Keštana z vsem ognjem strasti. Tomber koloratumega glasu je trepetal v visokem »e« in celo v »1« čisto in polno, kakor bi pela dvojna struna na harii.
»Sodružica Tončka je že pela v operi Koštano. Operna pevka je takrat zbolela^ pa je vskočila na pomoč naša Tončka«, mi je povedal predsednik »Proletera«.
Angelina je zapela romanco:^ »O te črne oči« z glasom polnim hotenja. Njen dramatičen sopran je bil poln in čist.
V mislih se mi je pojavilo kakor vprašanje:
»Saj to je kakor elitna družba? Kje sem?«
In vprašal sem celo sodraga Petejana. Nasmehnil se je:
»Da. Vse to je naše. Socialisti. Nastavljene: Borze dela, Delavske zbornice, Okrožnega urada in njih žene in hčerke aktivno sodelujejo v pokretu.«
črnolasi kodri so kakor venci okrog mičnih obrazov, a pevci zopet, kakor markantne pojave okvirjajo vso to sliko. Nad glavami, tesno nad njimi, pa z nekako reprezentačno veličino stoje besede in govore z mislimi vseh gledalcev, ki jih nehote čitajo:
»Proletarci vseh dežel, združite se!«
Pevovodja dvigne roko. Zamahne. In iz grl 40 pevcev in pevk, če sem prav štel, zaori pesem, ki nas dvigne s sedežev in nas objame s ponosnoslad-kim občutkom in ponosom:
»Vstanite sužnji iz prokletstva ...«
Pesem delavske skupnosti, celote, pesem Internacionale je zatrepetala v zraku, plavala k nam in nas objemala: Mešani pevski zbor »Proletera« je s svojim naravnost umetniškim prednaša-njem pesmi, akordov odprl zadnjo stran ponosne knjige kongresa URSSJ.
Ploskanje je stresalo šipe na oknih, ko je padel zastor in je utihnila pesem. Nato se je dvignil zastor zopet. Na odru je bilo predsedstvo kongresa, zraven govorniška miza, pri mizi pa je stal mikrofon, da bodo slišali tudi tisti, ki niso v dvorani, besede govornikov Jouhauxa (Žua), Tayerlea in dr. Topaloviča.
*
Predsednik, s. Petejan, je otvoril nadaljevanje kongresa. Pozdravil zastopnika francoskih strokovnih organizacij in podpredsednika strokovne internacionale sodruga Žuoa ter mu dal besedo.
Ploskanje, pozdravni vzkliki so polnili dvorano, ko je stopil h govorniški mizi, k mikrofonu, sodrug Žuo. Nato pa je nastala tišina. Sugestivna modulacija govornikovega glasu, geste, je vplivala na poslušalce in čeprav niso razumeli francoščine, vsaj večina poslušalcev ne, je dvorana grmela ploskanja in odobravanja pri vsakem šlagerju retorično tako dovršenoumetniško izneseno, da sodrug Žuo v resnici zasluži sloves največjega retorika.
Pozdravil je v začetku svojega govora v imenu francoske demokracije in francoskega delavstva delavstvo Jugoslavije in je rekel, da je prvikrat sedaj v Sarajevu, a da je naravnost začuden in zadivljen nad tem, kar je tukaj videl in našel. Našel je, pravi, oživotvore-nje ideale ujedinjenih strokovnih organizacij. Veseli ga, da vidi zbranega toliko delavstva različnih ver in plemen enega naroda, ki so prežeti z eno idejo, proletarsko miselnostjo. Govoril je o današnji mednarodni situaciji, ki je zelo temna in resna. Povdaril je da delavski razred zastopa idejo miru in se bo za njo boril z vsemi silami. Orisal je razmere pod katerimi živi delavstvo na svetu in pogoje pod katerimi se razvijajo delavske strokovne organizacije ; v raznih državah. Omenil je mirovno pogodbo v Versaju, ki je s svojimi odredbami dajala velike nadc delavskemu razredu, a se te nade niso realizirale. »Dokler pa ne bo miru med dr-
»Tega pri nas ni,« sem rekel
»Eh, pri nas? Vsakemu se rdi, da bi se ponižal. Teh nekoliko, peščica, ki še dela, so že še, d-a, a ostali so prišli h kruhu in kaj še treba več. Tu pa — vidiš sam. Domače vse, delavska elita, lata morgana tiste dobe, ko bo proletarec res človek.«
In v zvokih sevdalinke, ki sta jih peli sodružici v duetu s spremljevanjem kitare, mi je sladkobolno utripalo srce, kakor bi spraševalo:
»Zakaj pri nas v Ljubljani ni mogoče nekaj takega, družabnega? Kaj nas mar ni dovolj in nimamo moči? ... »O pač,« sem si odgovarjal sam. »Ali previsoki smo drag pred dragim in preveč zaposleni smo sami s seboj.«
Zbor 4glasno s kitaro je pianissimo, kakor žvenkljaje z zvončki v mrzli zimi, ko dirja konj s sanmi po snegu, zapel pesem — sevdalinko o sinu in materi. Sinko piše materi, naj mu pošlje vejico cvetja, da bo vedel, če ga draga še ljubi.
»Piši mati mila, katere pesmi draga pe-va, ko me ni.«
In mati piše, da je draga pozabila nanj.
In on piše: »Mati, mati, piši vse, kaj je novega pri tebi. Če si zdrava, piši, samo o nji, nezvesti, mi ne piši, mati.«
Ritem in tožba, hrepenenje in obtožba, ki je v teh besedah sevdalinke, je v melodiji in petju izražena tako živo in občutno, da se mi je srce samo nehote žalostilo in sočustvovalo s iantom, ki ga je zapustila ljubica draga.
Še sedaj, ko to pišem, čutim sladko-trpko radost tistega večera. V spomin se mi meša resnost, borbenost dnevov kongresa in čutim se v tem svetu proletarske bodočnosti srečnega in ponosnega.
Ko smo mislili odhajati — bilo je že blizu polnoči — so pa pevke zapele slovep-ske narodne.
žavljani samimi in zadovoljstvo med njimi,« je povdaril z močnim glasom, Žuo, »ni mogoč pravi mir.«
Sodrug dr. Topalovič je govor s. Žuo prevedel izborno na srbohrvaščino.
*
Za prevodom govora sodruga Žua ki ga je imel sodrug Topalovič, je govoril generalni tajnik čehoslovaških strokovnih organizacij, sodrug Rudolf Tayerle. Govoril je češki, a so ga vsi dobro razumeli. Orisal je razmere delavstva v čehoslovaški republiki in kako delajo čehoslovaške strokovne organizacije. Iz njegovega govora se je videlo, da so čehoslovaški sodrugi močno disciplinirani v svoji organizaciji in zato tudi njihove strokovne organizacije so pomemben faktor v vsem gospodarskem gibanju države in odločni borci za delavske pravice in v izvrševanju socialnih zaščitnih zakonov.
Žel je živahno odobravanje in pozdravne medklice čehoslovaškim sodru-gom.
*
Govor sodruga Topaloviča, ki je sledil nato, je bil pa govor državnika, da rabim ta izraz, ker je pokazal vso krivico, ki občuti delavno ljudstvo od peščice kapitalistov, ki drže vlado v svojih rokah in ji diktirajo svojo voljo.
»Ta kongres«, je dejal sodrug Topalovič, »je zboroval brez bojazni in brez pridržkov ter povedal javnosti vse, kar teži delavstvo	■	■ ’	•	'rt<>
Kdor ima ušesa naj sliši resnico, ki jo je povedal kongres. Politika, ki se vodi pri nas, je podobna srednjeveškim razmeram, kjer so se prepirali z vs resnobo in besnostjo, ali lahko na glavici bucike stoji 90 ali 99 hudičev. Nehajte z oviranjem delavskega gibanja. To vaše delo, filozofi 90 ali 99 hudičev, je rezultat 300.000 brezposelnih. Mnogo malih Ijudi-obrtnikov in drugih je s to vašo politiko uničenih. Pri vas ni nobene gospodarske politike, ni je za delavce, ni je za male ljudi, ni je za milijone kmetov. To je danes kongres URSSJ moral povedati glasno, da se sliši. Naj se to piše, naj se te besede tega kongresa ne konfiscirajo, zakaj mora jih slišati javnost. Govorili smo v interesu države. Diktatura pičlega kro^ga gotove klike kapitalistov, si je vzela monopol na politiko, ki ni politika. Zakon o zaščiti delavcev jasno in točno določa 8urnik v industriji. A to se izigrava. Lahko bi dve tretjini brezposelnih dobilo delo, če bi se ta zakon spoštoval. Če se spoštuje zakon buržo-azije, ki ščiti njeno privatno lastnino, naj se, ker smo teoretično vsi državljani enako pred zakonom, spoštuje zakon o zaščiti delavstva, o zaščiti njego-; ve privatne lastnine — delovne moči. Organizirana moč delavstva je premalo kompaktna in premalo borbena, da bi uveljavila v celoti svoje zako.ne, kakor dela to buržoazija. To treba, da delavstvo zna in si zapomni in si vse to ure-
»Kakor da sem v Ljubljani,« sem rekel sodrugu Petejanu, sodrug Ošlak pa je pomagal s svojim glasom.
»Slišiš?« je rekel sodrug Petejan. »Saj so v tem ritmu in iz teh grl naše narodne še bolje zvočne in nežne. To so sedaj slovenske sevdalinke.
Še v sanjah sem tisto noč poslušal sevdalinke in zdelo se mi je, da me zvoki akordov božajo z mehkimi ljubečimi rokami, kakor roka ljubečega dekleta.
Ko sem zjutraj vstal, so se mi oči še smejale.
Redki so takšni dnevi delavske reprezentance in pojavi proletarske bodočnosti.
17. decembra 1934 zvečer je bila še ena delavska prireditev. Mlado delavsko kulturno društvo »Cankar« v Sarajevu, ki zbira okrog sebe slovenske delavce in delavke, je priredilo delegatom v čast delavski kulturni večer.
Moški zbor je zapel dve slovenski pesmi, krepko, kakor iantje na vasi, da se je tudi meni smejalo sree s fantovsko prešer-nostjo. Ciril Štukelj, urednik revije »Svobode«, pa je predaval s satiričnim humorjem, kakor razume pač le on, o položaju delavstva, o Ivanu Cankarju in priporočal vsem, da naj bodo zavedni proletarci. Žel je mnogo odobravanja, smeha in dobre volje. Med odmori je igral društveni orkester. Igralci pa so uprizorili Telatkovo dramo »V borbi za kruh«. Po igri pa je bila domača zabava s plesom in prijetno domačnostjo.
Počutili smo se vse te dni v Sarajevu kakor doma in res je, da smo delavci, ki smo organizirani in socialisti, svoji pri svojih povsod, kamorkoli nas zanese noga, kolo, vlak, avtobus ali morda celo aeroplan.
di. ' '	•	*	f	t
t*.v . i 111. i i ........>	V	atmosferi
takšne politike je padlo narodno gospodarstvo od 60 na 30 milijard, a število brezposelnih, kakor je že rečeno, je narastlo na 300.000, omajala se eksistenca milijonov malih obrti in tistih samostojnih poklicev, ki so pred razvojem industrije predstavljale najmočnejšo oporo individualistične gospodarske delavnosti.
Ker so jim odvzete življenske mogočnosti, so vrženi v neprestano skrb za vsakdanje življenje. Istočasno so se pa delovni pogoji poslabšali, delovni čas se kljub 8 urnemu zakonu drži na 10, 12 in celo 14 ur dnevno. Omajana eksistenca teh množic ne more biti opora državi in njena moč. Tak položaj in te razmere ustvarjajo same potrebo, da se te množice strnejo v organizacijo, ki bo ustvarila novo razdobje in nove smeri političnega življenja, ki je ob enem pogoj življenske eksistence vsega naroda. V naši državi ni organizirane borbe proti krizi. V mnogih drugih državah se delajo v tem pravcu razni napori, a pri nas se gospodarska politika bavi samo z zmanjšanjem kreditov. Ne more se reči, da ni pri nas dobro organiziranih grup industrijcev in drugih gospodarskih faktorjev, ki vplivajo na vodstvo gospodarske politike. Ni to baš beograjska čaršija, ni to niti beograjska industrija. To je grupa tistih močnih industrijcev, ki so močnejši v Zagrebu in Ljubljani od onih v Beogradu. In ti uveljavljajo to, kar njim konvenira. Dobra, pametna gospodarska politika bi morala v prvi vrsti zlomiti te močne vplive te dobro organizirane kapitalistične klike. Če bi se upoštevalo 8 urno delo, bi bilo zaposlenih nad 120.000 brezposelnih.
»Gospod Uzunovič, predsednik kraljevske vlade«, govori sodrug dr. Topalovič, »nas je pozval, naj sodelujemo v stranki. Ali ta stranka je naravnost eksponent, sodrugi, eksponent vaših delodajalcev.. Delavske izkušnje po vsem svetu, kjer so delavci in delodajalci v eni stranki, nas uče, da to odklanjamo. Ako gospoda misli pošteno na sodelovanje, naj nam puste, da ustvarimo svojo • svobodno politično organizacijo. Zahtevamo svobodo govora, zborovanja in svobodo tiska. Nimamo nobene želje, da bi stopili v vlado in še le potem ustvarjali stranko. To povemo odkrito in brez kompromisa.«
Sledilo je burno ploskanje in odobravanje.
Sodrug dr. Topalovič je nadaljeval:
»Zahtevamo, da se nas sliši, da se naša beseda tiska povsod, ker ni to glas posameznika, temveč glas organizirane množice delavstva in delovnega ljudstva. To je v interesu miru, v interesu notranjega miru v državi, v interesu inozemstva in ugleda naše države, zato nam dajte, da svobodno odločamo v naših političnih vprašanjih. Nečemo voditi destruktivno politiko. Biti hočemo nepobito konstruktivni. Naše sodelovanje bo prineslo ozdravitev razmer v naši državi v vseh smereh. Mi smo vsled razmer tisti, ki lahko v največji meri ohranimo gospodarstvo v državi. V svoji kritiki bomo pokazali na vse, kar zahteva napredek gospodarstva in države in kar bi se lahko izvedlo v korist najširših slojev delovnega ljudstva in s tem, kajpada, države. Politični program narodnega jedinstva ni za nas nobeno vprašanje, ker je to za nas osnovni pogoj, ki smo ga postavili že davno prej, nego se je ustvarila Jugoslavija, še za časa črnožoltega režima. V interesu narodnega gospodarstva, v interesu delovnega ljudstva, ki tvori ogromno večino državljanov v Jugoslaviji in s tem v interesu narodne odbrane, je potrebno naše sodelovanje, ki bo prineslo zadovoljstvo, pomiritev in maksimum mogočnosti zaslužka vsakdanjega kruha vsem, ki so v skrbeh zanj. A to le, če se nam da svobodno voljo, da ustvarimo, kakor že rečeno, svojo lastno svobodno politično organizacijo.«
Sledilo je dolgotrajno in burno ploskanje po dvorani in v vseh ostalih prostorih vsega Delavskega doma, kjer so poslušali s pomočjo zvočnikov, da je Delavski dom bobnel kakor orkan.
Sodrug Petejan je kot predsednik izrekel besede zahvale sodrugom, v vznesenih besedah povdaril reprezentativni pomen kongresa URSSJ in vseh
zahtev in govorov, ki so osnova našega delavskega gibanja, omenil s povdar-kom eden iz najlepših momentov kongresa, umetniško plat njegovo, to je koncertni večer kulturnega društva »Proletera«, ter z vzklikom: »Naj živi in se razvija delavski pokret v vseh panogah in URSSJ v vsej svoji celoti«, zaključil kongres.
*
Svečanost je bila na obrazih vseh, ko smo odhajali iz dvorane, se mešali v gnječi in dajali duška s stiski rok in zadovoljnim smehom in besedami priznanja.
Velik dan je bil dan 15. in 16. decembra 1934 in naj rodi še mogočnejše dneve delavske zavednosti, solidarnosti in organiziranosti.
Enoodstotni uslu2ben-ski davek se podaljSa
za 1935-36
Finančni minister je predložil pooblastilni zakon s proračunom, po katerem bodo morali plačati vsi davčni obvezanci enoodstotni doprinos od svojih prejemkov. Izvzeti so stari vpo-kojenci (pred 1923), orožniki, graničarji, delavci in dninarji ter hišna služinčad.
Va2no za rudarje, njih vdove in sirote
Upokojeni rudarji, oziroma njih vdove in sirote, ki so jim bile pokojnine iz Nemčije s 1. julijem 1932 na podlagi zasilne naredi;« z dne 16. junija 1932 znižane, oziroma so jim bile ustavljene, ker s.o bile prvotne pokojnine manjše, kot pa zneski, za kolikor so se pokojnine v splošnem znižale, naj zaprosijo zavarovalni zavod v Nemčiji, od katerega -prejemajo oziroma so prejemali pokojnino, da jiim na podlagi izvršilne na-redbe z dne 9. januarja 1933, ki določa, da počiva od odrejenega zneska samo tisti del, ki odgovarja -razmerju med člansko .dobo v Nemčiji in skupno člansko dobo pri nemških in ipri naših bratovskih skladnicah, s 1. februarjem 1933, zopet obnovi pokojnino oziroma izplača od tega dne dalje preveč odtegnjene zneske. Za one, iki’ so jim bile -pokojnine odklonjene, bodisi radi tega, ker so bili pri -nas upokojeni predrno je sto-tpila v veljavo soc ijalno-za varovalna po-igodba med Jugoslavijo in Nemčijo, ali ker niso bili aktivni člani naših bratovskih skladiniic vsaj tri teta po uveljavitvi pogodbe, ali pa ker jim je članstvo ugasnilo, to ne velja. Natančnejša pojasnila glede tega jim bodo lahko dale krajevne -bratovske siklad-nice in Glavna bratovska sklaidnica v Ljubljani.
STROKOVNI VESTNIK
OBLAČILNI DELAVCI
Sedmina.
Pretekle dneve so imeli naši obrtniki svoj reklamni teden. Z otvoritvijo tedna so v Ljubljani otvorili tudi svoj obrtniški semenj. Ta semenj je prišel v poštev le bolj za one obrtnike-ice, kateri nimajo svojih izložb. V nedeljo, dne 1. t. m. se je vršil manifestacijski shod v Unionu, na katerem so iznesli svojo jeremijado. Neki govornik jih je opozoril, naj nikar preveč ne jarrv rajo, ker jih to ne bo rešilo. Iz poročila posnemamo, da krojaškim mojstrom Tivar grozovito konkurira. Bat’a spravlja čevljarske mojstre v obup, tuje blago izpodriva domače. V letu 1933 je odpovedalo obrt samo 128 krojačic in 25 modistinj. Ali so pomrle, ali so postale pomočnice, ali pa šušmarke, tega niso povedali: Število vajencev je zadnja leta padlo za 5000. Vsak gre raje za plačanega hlapca, kot pa za tri ali štiri leta brezplačnega vajenca. Slabi, slabi časi so. Sedem suhih let je tu. Pomagajte! Zaščita za obrtnike. Za delavce pa zakon za zaščito države. Neki časopis pravi, da se obrtnik proletarizira in postaja nemanič. In prav ima. Več včasih dobro situiranih krojaških mojstrov je prišlo na beraško palico in bi bili veseli, ko bi jih občina sprejela v ubožnico. Kaj bo? Kaj bo? K obrti spada tudi delavec in vajenec. Kako pa tem odpomoči? Delavec pa naj si
>ADRIA<
PRAŠEK JE BOLJŠI!
Gumijasto obuteu - prava obutev
za dež, blato in sneg.
Za vsak par gumijastih škornjev zahtevajte Iufa
vložek
Za dečke Din. 29.
Za gospe
Za dečke Din.
Celi ia gumija wjiP podloženi
29
Za odrasle Din. 99/*
9
sam pomaga in bog mu bo pomagal. Plače obrtnih delavcev se zmirom- nižajo in so že manjše ofl nekvalificiranih delavcev. Nekateri konfekcijski mojstri so plačevali prej od cele obleke 120—130 Din, danes samo še 45—60 Din, od hlač prej 35 Din, danes 12 Din itd. Pa še to oddajajo izdelovati na deželo. Tu ne velja geslo »Svoji k svojim«. Pomočniki konfekcionarji zaslužijo danes komaj 120—150 Din tedensko in to v se-ziji. Sezija pa traja le nekaj mesecev letno. S tem zaslužkom pa naj delavci kupujejo le domače izdelke naših obrtnikovi Pri Tivarju pomočnikom: ni potrebno kupovati Bat’a čevlje in pri Bat’a ne Tivar obleke, ker te tvrdke plačujejo svoje pomočnike, da živijo lahko človeka dostojno življfenje, medtem ko našim delavcem ne ostane niti za cenene Bat’a čevlje. Obrtniki naj svoje delavce plačujejo pošteno, pa bodo tudi oni več konzumirali. Jud pravi »leben und Ie-ben lassen«. V statistiki je bilo tudi omenjeno, da imamo v Dravski banovini 1900 krojaških mojstric (šivilj) in modistinj, 1000 pomočnic in 2000 vajenk. Ker zaposlujejo po mestih nekatere mojstrice po več pomočnic, morajo druge delati samo z vajenkami.
Na koncu tedna pa so prišli na vrsto vajenci kot najmlajše in najcenejše obrtne moči. Tudi na te niso naši obrtniki pozabili.
Iz Elitne delavnice.
Jože: Ali veš, zakaj je pri nas tako zamazan pod v delavnici.
Pepe: Ker že od maja ni bil pomit.
Jože: Kaj še! Zato, ker Inšpekcija dela ne pride nikoli kontrolirati.
Pepe: Aja, zato?!...
Kultura
Dve zanimivi knjigi
Izšle ste v srbohrvaščini dive zanimivi knijigii, ki ju delavcem in nameščencem, zlasti pa de-l-aivskim zaupnikom in delavskim organizacijam naljitopiej-e i priporočal m, o.
Pirva je knjiga Despota Ostojiča; Naše radničko i namešteničko zakonodavstvo.
Čeprav smo dobili zadnji čas vieč knjižic, ki obravnavajo to materijo1, b-o knjižica vendarle izpopolnila neko praznino. Nobena ®d naših dosedanjih publikacij ne obsega tako praiv vsega delavskega in naanie-ščenskega zak-onodavstva, kakor ta. To je razivlidlmo iz naslednjih na-slovov glavnih poglavij: Zgodovinski prqgled in pozitivne zakonske osnove. D-eLovni čais. Zaščita -mezde. Odmor. Zaščita ženi in dlece. Pnestanek službenega odnosa. Delovne pogodbe. Pravica dlo strokovnega z-dnuž-ev-ainja. štraijk, iz-por. -De-laviskie zbornice. Delavski zaupniki. Deiloivne ipolgoidlbe. Sluižiba inšpekcije dela. Delavsko zavarovanje za slučaji bolezni, nesreče, pokojninsko zaiviamoivanljie zasebnih nameščencev. Sfažba javraih borz dela. Zakonsko uffieijievamlje prisieljievan-jia in izseljevanja. Pravilnik o inozemiskih delavcih. Mednarodno (konvencije in priporočila. Mednarodne socialne pqgoldbe s Francijo, Nem-čiijioi, Italijo, Č-ehoslavaško, Avstrijo-, Ru/miu-nijo.
Vsa -dlriuga dlela na te-m ipolljiu obsegajo le -del te imaterijei. Zato bo posegel po Osito-jioe-vii knjigi vsak, k-dtoir hoče imeti v eni 'knjigi -pireglDed vse naše socialno-politične zakonodaje.
Vse to jle ©ibdelanoi v ikiriaitkii in pregledni Stilizaciji na 152 straneh. Knjižica fe
delo strokiovnrjiaka iz ministrstva socialne piotli-Ii t.e, ki dela zelo alktivno na c-zgra-dinji naše socialne zakiomo'daijie. Ona je izčrpen, pregleden, poleg t-e|g|a pa znanstveno dloivir-šen fin awtoraltaitiirviera priročnik, ki hto- vsakemu delavcu in nameščencu* zlasti pa fuink-CiiloiniPitiiu rtrokovinilh organizacij dlohro služil. Knjižica je pisana v -srbohrvaščini in je 'tiskana v Uatinici. Cena ijie 20 Din. Naroči se lahko -pri upravi našega lista
'Dnuga knijiga, ki jio priporočamo, je knjiga -dir. Ndikioile iK-omstanidinoviča:	Eko-
nomska uloga radničkih sindikata. To je obsežno -delo, tiskano v c irilici n a 330 straneh vellket&a icirmiaita. Kinij-iig-a opisuje gospodarske odnose kapitalističnega gospodarstva, pTloidlulkcijic, trgovino, zameno in -dio-dbliiticv idiolbrsm.
Naitio ®'oenjiu|)e učinkovitost sredstev strokovnih organizacij za zaščito dtelavstva
in ob-ravnava:	P-ogaijanja, p:iolšnje, bojkot,
izpoir, sabotažo, stavko, nasilje.
Dailjlna poiglavijiS. govoriijo- © spremembah, ki so na-stopile v gospodarstvu pod vplivom s trakovnih -orp" aniza-ci1-;, o spremeim-h-ah kaipitailfiisti-čm 1.h £cspodarsikih -o-dnos-ov in spremembah vplivanja strokioivniiih organizacij na te odnose, o težkočialh kapitalizma, o fašistični korporativni -državi in -p-rihiaija do-zaklljiulčnegia ipogillavja, ki nosii isitlii naslov, kakor cela knjiga: Delavske strokovne organ i-z a ciije kot fakticir v go-s-po-diairslkih sistemih. To knjigo, ki rje opremljena tuldi z bogatim statističnim, gradivom, priporočamo zlasti, iumkcdioiniarjeim sitnoikorvmiih onganiizaciiij, iki si žele poglobiti -in razširiti -svoije znanje.
Izšel je 4.-—5. »Male biblioteke«. Alojz Kovač piše: »Dinamitu na Dailljnem v-ztodu in obirazlaga poljudno in konkretno, kakšn-p je vprašan';« na Dalljnem vzhodu.
Prva celjsko „KristsIio“
Telefon St. 154
Celje, Za kresijo 14 -
Dobavlja dobro in poceni:
Kristalne Jteklovsehvelikostiindebelosti Kristalna zrcala, gladka in fasetirana, vsake velikosti in debelosti.
Galanterijska in najboljša razkošna zrcala z nikljasto ali leseno opremo. Strojna zrcala in obloženi prameni iz strojnega stekla.
Zrcala in Steklo poljubne velikosti in oblike za pohištvo itd.
Moderno brušenje.
Oblaganje pokvarjenih, obledelih zrzali po skrajno nizkih cenah.
Specialna delavnica za opremo izložb, oken, varovala za vse obrate z živili, steklene vitrine in vsakovrstne steklene police po lastnih načrtih.
Umetno, stavbno, streSno in por-talno steklarstvo, avto-Sipe.
Vsakovrstni okvirji se izvršujejo najtočneje.
Se priporoža po nainižlih cenah.
Sodrugi!
Kupujte in zahtevajte povsod kruli In pecivo iz
DELAVSKE PEKARNE MIRKO CVRTILA, LJUBLJANA
Postojnska ulica 11, desno.	Telefon	31-71.
Sodražice!
Izdaja konzorcij »Delavca«. Pradatavnik Ivan Vuk, Ljubljana. — Urajuje tar za tia-karno odgovarja. Josip Ošlak v Maribor«. — Tirsk Ljudska tiskarne d. d. v Maribor*.