IETO _V Ljubljani, v četrtek 2. aprila 1931_ŠTEV. 7?_Cena * pin varočninn mesečno *BB* fe ^ ^fc Ipina "f^.bVj"^ /H j^K w ^ ^^^ M ^^m ^^m ^ M^ ■ J^Bk. m ^^^^^ tfv mm M H 0 # i^Bkf ^^^^^ mm z«er,.hšiv vnm, iS^o^p" ^^^ M Bg JV JB ^ I ^fcf m HR IW-. „...■, 24.7* u.......-o jev %atJWjMm«0 ^L^^ ffl ## ^ BI jf jeva h," telefon Konilarievi ul.b/lll , H nedeljsko prilogo »Ilustrirani Slovenec« i i / Novi uradniški zakon ,4 Sistem kategorij ovržen, ker nesoctalen — Sistematizacija službenih mest 10 položajnih skupin — tO let za pokojnino — Polna pokojnina 95 odstotkov Prejemki stužiteljev ne. Izven položaja so predsednik vlade, ministri in bani. § 19: Plača ministrskega predsednika 10.(HK) Din, draginjska doklada 7500 Din. Ministri in bani: plača 8(100 Din, osebna draginjska doklada liooo Din. S 20: Ministri na razpoloženju, če imajo najmanj eno leto službe, ki se jim vračuna kot ministrska, dobijo prejemke po islem odstotku od ministrske plače, po katerem se odreja pokojnina ministrom. § 21: Prejemki uradnikov se delijo na plače, doklade, osebne in rodbinske draginjske dok'a-de. V skupinah od IV. a do X. se plače periodično poviSujejo po tabeli, ki je določena v § 22, in se glasi: Uradniška mesečna plača, položajna doklada, osebna draginjska doklada. Položa:nih skupin je deset V l. položajni skupini znaša plača -1000 Din, položajna doklada 3500 Din, osebna draginjska doklada za I. razred 1500 Din, za II. razred nič. II. skupina ima dve stopnji. V prvi stopnji znaša plača 3750 Din, položajna doklada 3100 Din, osebna draginjska doklada 1500 Din v I. razredu, v II. razredu pa 1350 Din. V drugi stopnji znaša plača 3500 Din, položajna doklada 2700 Din, osebna draginjska doklada v I. draginjskem razredu 1500 Din, v II. draginjskem razredu 1350 Din, v III. razredu nič. III. »kiipiua ima dve stopnji. V prvi stopnji znaša plača 3250 Din. položajna doklada 2170 Din, osebna draginjska doklada v I. razredu 1500 Din, v II. 1350 Din. V drugi stopnji znaša plača 3000 Din, položajna doklada 1720 Din, osebna draginjska d (klada v l. draginjskem razredu 1350 Din, v II. 1200 Din. v III. 1100 Din. IV. »kupina ima dve stopnji. V prvi stopnji znaša plača 2350 Din. Ta plača se periodično povišuje, in sicer na 2550, na 2750 in na 30(H> Din. Položajna doklada znaša 1320 Din, draginiska doklada 1300 v I. razredu, v 11. razredu 1150, v 111. razredu pa 1050 Din. V drugi stopnji znaša plača 1750 Din. Plača se povišuje periodičjio na 1950 i Din, na 2150 Din in na 2350 Din. Položajna doklada znaša 920 Din, osebna draginjska doklada v 1. draginjskem razredu 1300, v II. 1150 Din in v lil. 1050 Din. V. skupina. Plača znaša 1450 Din, ki se povišuje periodično na 1550 Din, 1850 in 1750 Din. Položajna doklada znaša 800 Din, osebna draginjska doklada v I. draginjskem razredu 1250 Din, v II. 1100 Din. in v lil. 1000 Din. VI. skupina. Pla50 Din, v II. 900 Din ! in v lil. razredu 800 Din. X. skupin«. Plača znaša 475 Din, ki se peri-; odičnn povišuje na 525 Din, 575 Din. Položajna | doklada znaša 900 Din, draginjska osebna dokla la datumom 1 aprila prinašajo zakon o uradnikih. V znaša- v I draginiskem razredu 1000 Din, v II. prvem poglavju so osnovne naredbe. ki »o v glav- ! S50 Din in v 111. razredu 750 Din. ltclgrai, 1- aprila. AA. Čeprav je bil 1.1923. sprejet uradniški zakon, vendar uradniško vprašanje ni bil' popolnoma in definitivno rešeno. To vprašanje ki je bilo za administracijo in za uradnike naj skupinah. V tem |> ,-glcelu je uvedeno novo načelo sistemizacije most |K) vseli strokah, to je, številu mest ni moči brez proračuna povečati. Možnost vsto|m \ višjo skupino zahteva |Migoj izpraznitve mesto t njej. Izvodili sistemizacije same se uredi s po v kratkem sprejet. BelgraH. 1. aprila. 1. >Službene novine pod § 25.: Prejemki služiteljev se delijo na plačo in draginjske doklade in se, kakor pri ostalih, delijo takole: I. položaina skupina. Plača znaša Din 425, ki se periodično zvišuje na Din 485, 545 in (105. Draginjska doklada znaša v 1 razredu Din 700, v II. razredu Din 650, v III Din 625. II. položajna skupina. Plača znaša Din 245 in se periodično zvišuje na Din 305, 365 in 425 Draginjske doklade so v 1. razredu določene na znesek Din 675, v II. razredu na Din 625, v III. razredu na Din 600. Dravinjski razredi § 26.: V 1. dravinjskem razredu so Belgrad z Zcmunom, Zagreb in Ljubljana in vsi banovinski sedeži. V II. draginjskem razredu so vsa mesta (kra- nem slične v bivšem zakonu. Sploh so -e spremembe storile samo v nekaterih, in sicer bistvenih delih, druge odredbe pa so ostale iste. kot »o bile v starem zakonu. Ta zakon velja po S 1 z:i civilne uradnike ka-*or tudi za ostale uslužbence jKiSte. brzojnva in Poštne hranilnice. Državno službo morejo dobiti »amo naši državljani, tuji državljani pa samo. če »o deset let prebivali v kraljevini, pa tudi v tem »lučaju samo po poprejšnjem odobreuju državnega »veta. £ 4 pravi, da državni uslužbenci ne morejo biti liste osi-be, ki iz|>ovedujejo. načela proti obstoječi državni obliki ali načela protipravne spremembe državnrga reda. liazdehtev uslužbencev Drugi od-Hek govori «> razdelitvi uslužbencev In sinili. S Državni uslužbenci se delijo na uradnike, uradniške pripravnike, zvaničnike (pod-nradnike) in služitelje. (iic<|e strokovne izobrazbe se zahteva približno isto. Za službo zvaniČnika zahteva najina'/! ,)V!1 rn7re<)n gj,,,,,.,,^,, H|i srednje aH druge njej enake šole. za službo slu-žitolja pa najpotrebnejšo pismenost. Tretje poglavje govori o pripravniški službi. § 12 govori o postavljanju. |'ro<| i,npllovulljem „.-, uradniško službeno mest,, pn(r(.hm, „riprilvnj. ška služba i" položi«'' državnega 8(rokovil(,.„ j,,, pita. § 13: 1'ripravn.ška »hUI,„ lrnja Mjinjiiij leta v eni stroki. Nadaljnji paragrafi posnmeznih v r sla h »lužbe. govorijo Preiemki Celilo [Kigliivje je najvažnejše In i-m*...-.' • , - - -- govori o prejemkih državnih uslužbencev, fe l8: Vsn 2va. nja uradnikov razdeljena na položajne skupi- Preiemki pripravnikov in zvaničnikov •t 23: Uradniški pripravniki dobijo na račun mesečne plače v I. draginjskem razredu in sicer v stroki, v kateri so zvanjn razdeljena v skupine od VIII. ,lo 1.. draginjske doklade 1800 Din, v II. razredu 1650 Din in v lil. razredu 1530 Din. V stroki, kjer zvanja razdeljena od IX. skupine. v I. draginjskem razredu 1550 Din, v II. 1400 Din in v lil. razredu 1300 Din. V stroki, kjer so zvanja razdeljena od X. skupine, v 1. draginjskem razredu 1400 Din, \ II. razredu 1250 Din in v III. draginjskem razredu 1200 Din. S 24: Prejemki ivaničnikov (podiiradniknv) delijo na plačo in na osebno draginjsko do-klado. Vsa zvanja zvaničnikov so razdeljena na tri skupine. Plače zvaničnikov imajo v prvi skupini [>o Iri, v drugi in tretji pa po dva periodična jHiviška. Mesečne plače zvaničnikov se delijo po položajnih skupinah takole: V I. položajni skupini znaša plača 600 Din, ki s,- periodično povišuje na 680 Din, 760 Din in na 840 Din. Osebne draginjske doklade znašajo v I. razredu 925 Din, v II. 800 Din in v III. razredu 750 Din. V U. položajni skupini znaša plača Din 410, ki se perijodično zvišuje na Din 520 in 600. Draginjska doklada znaša Din 900 v I. razredu, v II. razredu Din 775. v 111. Din 725. V 111. položajni skupini znaša plača Din 230 in se periodično zvišuje na Din 360 in 410. Draginiske doklade znašajo v I. draginjskem razredu Din 875, 750 v 11., v 111. pa Din 700. vanje v naturi od države, ali samoupravnih teles, se odbije vrednost od osebne draginjske doklade. Posebne določbe VII. poglavje ima odredbe o prisegi, o pokornosti, službeni tajnosti, o nastopanju uslužbencev v službi in izven službe ter odreja, da državni uslužbenec poleg redne državne službe ne sme imeti nobene druge privatne službe brez dovoljenja. § 76 odreja, da državni uslužbenci ne smejo ustanavljati profesionalnih društev brez odobrenja resornega ministra. Upokojenci so lahko redni čla-ai, ne morejo pa biti v upravnem odboru. § 77 določa, da državni uslužbenci ne smejo sprejemati od tujih vlad daril, nagrad ali odlikovanj brez odobrenin pristojnega ministra. § 79 določa, da sorodniki v direktni liniji do drugega kolena ne morejo biti v službenih odno-šajih nasproti svojemu starešini. To ne velia za učitelje. § 93 določa, da se bodo vodili o državnih uslužbencih uslužbenski listi kakor doslej. § 95 odreja, da dobi po smrti tsakega državnega uslužbenca njegova vdova ali rodbina enomesečne prejemke za pogrebne stroške. Ženi in otrokom se bo dodala še dvomesečna plača, če nimajo drugih dohodkov. § 96. Če uslužbenec, preden je dobil pravico na ji), kjer je sedež sreskega načelstva. V III. draginj- . pokojnino, in ima več kot tri leta službe, tako oboli, skem razredu so vsa ostala mesta (kraji). § 27.: Rodbinske draginjske doklade za ženo in vsakega otroka znašajo Din 150 mesečno. 8 29.: Državnim uslužbencem, ki imajo stano- da postane nesposoben za državno službo, s,- mu lahko da podpora do 30% plače in doklade, čo nima drugih dohodkov n je nesposoben za kako drugo delo. Pokojnme VIII. poglavje govori o prenehanju službe. Določbe so iste kakor doslej. 8 113. Uradnik, zvaničuik in služitelj, ki izpolnjuje pogoje, dobi pravico do osebne pokojnine, če dokonča 10 let efektivne službe. V la rok se ne računa čas. ki ga je nameščeuec prebil v službi v svojstvu pogodbenega uradnika ali dnevničarja. 8 116. Uslužbenec, ki izpolnjuje pogoje 8 H3> ima pravico, da se mu prizna v pokojnino: 1. čas, ki ga je aktivni uradnik, zvaničnik ali služitelj prebil kot tak v aktivni službi, 2. ras pripravljalne službe, 3. čas v samoupravni službi, 4. čas, ki so ga duhovniki prebili v duhovniški službi priznanih ' eroizpovedi, 5. čas, ki ga je posameznim uslužbencem na prošnjo priznal minister. 8 123. Državnim uslužbencem pripada po 10 letih 50% pokojnina, za vsakega nadaljnjega pni leta pa se računa za količino pokojnine 0.'J0%. Ce pa bi bil državni uslužbenec vpokojen, pred no dovrši svoje 50. leto, ne da bi dovršil 30 let »ln/be. mu pripada od plače, če ni služil 15 let ali ni star 35 let, za vsakega pol leta 0 50%, izpod 20 let službe in 40 let starosti 0.60%. izpod 25 let službe in izpod 45 let starosti 0.70%, izpod 30 let službe in 50 let starosti 0.80^ za pol leta. Začeto polletje se računa kot celota. 8 124. Od položajnih doklail. ki jih je imel uradnik v času upokojitve, mu pripada na račun pokojnine po 20 letih SOM, po 25 letih 60%, po 30 letih 30 letih 70?» in po 35 letih 95%. 8 127. Upokojeni državni uslužbenec iina poleg pokojnine pravico do osi bne doklade. ki se odreja po istih odstotkih, kakor pokojnina od plače, pri čemer se jemlje za osnovo osebna draginiska doklada, katera je pripadala v času upokojitve. Ta doklada ne sme biti manjša kakor za uradnike I. draginjskega razreda po 550 Din. II. po 500, III. po 450 Din, za zvaničnike in služitelje I. draginjskega razreda po 400. II. po 350, III. po 300 Din. Za rodbinske pokojnine uradnikov in ostalih uslužbencev se ustanavlja pokojninski fond Dohodki londa so: 1. prvoinesečni prejemki ministrov. banov, uradnikov, uradniških pripruvnikov, zvaničnikov in služiteljev, 2. prvomesečna razlika med dosedanjimi in novimi prejemki v primeru napredovanja, 3. mesečne vloge, 1. razlika v obrestih %%, ki jih plačuje Hipotekama banka nu dolgotrajna posojila, 5. disciplinarne kazni. § 136: Pri ministrih in banih je temelj za vloge v uradniški pokojninski fond njihova plača, pri uradnikih je temelj osnovna plača in položajna p'at'0, pri zvaaičnikih in sluiiteljib plača, pri upokojencih je temelj njihova poslednja plača, po kateri je bila določena pokojnina. Mesečna vloga znaša 5 odstotkov , snovne plače. § 138: Vlagatelji dobijo pravico do rodbinske pokojnine po petih letih vlaganja. To velja tudi za rodbinske pokojnine ministrov in banov. § 139: Itoilbinska pokojnina se odreja pro-centualno od prejemkov, in sicer po končacib petih letih vlaganja znaša za enega uživalelja rodbinska pokojnina 25 oelstolkov, za dva uživatelj« 35 odstotkov, za tri uživatelje 45, za štiri uživate-lje 66 odstotkov; po dokončanih drsetih letih vlaganja se procenti povečajo za 5 odstotkov; za vsako nadaljuje leto nad deset let pa se poveča za 1 odstotek, tako da rodbinska pokojnina končne ne more bili večja za enega uživalelja od 55 odstotkov, za dva uživalelja 65, za tri uživatelje 75, za štiri in več uživateljev pa 85 odstotkov. § 141. V primeru smrti vlagatelja pred kon-. čanimi petimi leti vlaganja ima rodbina pravico : do povrnitve vseh plačanih vlog. S 147. Rodbinska pokojnina pripada vlagate-; lje v i zakonski ženi in njegovim zakonskim otro-; kom ali pninkonjenim. Zrni. ločeni po predpisih | za rimske katoličane, ne pripada praviia do rodbinske pokojnine. Več zakonskih muslimank se . računa za eno ženo. Vdovi in hčeram vlagatelja se lahko radi ženltve po jirošnji, ki se mora vložiti, preden se stopa v zakon, izplačil enkrat za vselej tri>ina rodbinska pokojnina. X. pogiavje govori o pogoelbenih uradnikih in dnevu carjih, katerih nagrade določa minister. XI. poglavje govori o disciplinarnih predpi-kot samostojna pravna oseba in se ne sme porabljati j slh, ki estanejo isti kakor do sedaj. za nič drugega kakor za ono. kar je s tem zakonom | Prehodne naredbe so važne, ker določajo p> odrejeno. Ta fond upravlja Hipotekama banka — I loža: vsakega uslužbenca. Prevedba po novem zakonu 78, 114, 115. 116, 117, 122, v veljavi pa ostaneta 33 in 40. Poslednje poglavje je najširše in govori o razdelitvi zvanj |x> skupinah. Po $ 24!) odgovarjajo dosedanji položaji nastopnim novim položajem: Dosedanji 1-1 je odslej I. Dosedanji 2a-I je T1-1 slopnja. Deisedanji 2-1 je 11-2 stopnja. Dosedanji 3a-I je II1-1 stopnja. Dosedanji 3-1 je III-2 slopnja. Dosedanji 4a—1 je IV—1 stopnja. Dosedanji 4—1 je IV—2 stopnja. Dosedanji 5—1 in la—II jo V. Dosedanji 6—1 in 1 —II je VI. Dosedanji 7—1 in 2a—II je VII. Dosedanji 8—1. 2—II in 1 III je VIII. Dosedanji 4 II in 2-1II je IX. Dosedanji 2-111 je X. S 250. Dosedanji uradniki 9—1. 5—II in 4—III dobijo plače uradniških pripravililkov. S 252. Državni uslužbenci, ki so bili na dan, ko stopi zakon v veljavo, v aktivni državni službi, ostanejo v skupinah, v katerih so sedaj. Popravila tega stanja se morejo popravili administrativnim potoni. § 258. Učitelji narodnih sol lahko napredujejo do V. ■ skupine, dokler ne izide o tem m v zakon. V prehodnih odredbah se navajajo posnmezni paragrafi dosedanjih posebnih zakonov, ki se razveljavljajo. Tako so v zakonu o sodnikih razveljavljeni členi 17, 18, 19, 47, 48, 49, 50. 51, 52 in ";3> V zakonu o narodnih šolali so ukinjeni 8§ 72, 73. 87, 94. 95, 116, 121, 16«, 176. V zakonu o'srednjih šolah so ukinjeni S§ 73, 88, 89, 90. 91, 92, 93, 117, 121 in 122. V zakonu o notranji upravi so ukinjeni §§ 15, 85. 91. 99. 100. 101, 102. 103, 107, 110 in 111. V zakonu o baltskih upravah je ukinjen S 47. V zakonu o organizaciji finančne službe so ukinjeni Sš 12, 37, 38, 41, 42, 43, 44. 45, 47, 60, Povrnitec škode Sovi zakon predvideva povrnitev ške>de, na-sla le v urndovanju s strankami. Ta odškodnina ni bila urejena v prejšnjem zakonu. Zelaj je normirana na ta način: Za jvovrnitev škode odgovarja nameščenec kot izvršitelj, toda tožilec more v tož-Ihi vključiti tudi državo, ker drugače bo država oproščena vsake odgovornosti. Država lahko oprosti uradnika vsake odgovornosti in prevzame vso odgovornost, če je škoda nastala samo iz prevelike uradne gorečnosti uradnikov. Glede eidgovornosti ostanejo dosedanje norme. Uradnisha društva Za uradniška društva veljajo dosedanje uredbe, to je, društva ne smejo biti ne verskega ne plemenskega ne pokrajinskega značaja, ititi smejo samo strokovna in to in vsako vrsto službe posebna društva, vendar samo ]>o eno za vso državo z banovinskimi sekcijami. Na podlagi teh izvajanj se sme pričakovati, da bo novi zakon uvedel več reela v državni upravi in službi in več enakosti med nameščenci in tako brez dvoma koristil državi. Zakon je stopil z današnjim dnem v valiavo. rilran 2. i SLOVENEC , dne 1. npgla 19.11. fttov. 74. Katoliška Poljska Dr. Vaclav Kneblptvshi v L'ub jani Ljubljana, 31. marca. Danes sc jc pripeljal z brzovlakom iz Zagre-oa tir. Vaclav Kneblevvski, urednik in predseunik Lige poljsko-jugoslovanskih drušlev v Vartavi, ki poluje sedaj po Jugoslaviji, da pripravi veliki kongres poljskih in jugoslovanskih društev na Poljskem. Naš poročevalec je obiskal dr. Kn bleuskega na njegovem stanovanju v hotelu Union«, ki mu je povedal o svoji misiji sledeče: Namen mojega potovanja v Jugoslavijo je bil deloma ta, da v imenu posebnega komiteja, ki je je osnoval takoj potem, ko smo zvedeli za potresno katastrofo v Povardarju, izrazim osebno kot delegat komiteja sožalje Nj. Vel. kralju in pri'a-detim v ju/tli Srbiji. Komite v Varšavi, v čigar odboru so bili najvišji predstavniki vlade, kulturnih iti znanstvenih institucij, predsednik pa varšavski župan Slomiuski, je začel takoj zbirati darove za prizadete. Nabrali smo že obilo podpor in koristnih potrebščin, ko ie prišel k seji komiteja vaš jugoslovanski poslanik v Varšavi g. Lazarevič in se nam zahvalil za dobro voljo, pač pa podporo odklonil, ker je vlada odklonila podporo celo iz domačih krajev, /ato sem odšel kot delegat v Jugoslavijo. \ Belgradu me je sprejel Nj. V. kralj v nvdienci. Bil je izredno informiran o nameravan- m kongresu. Obiskal sem Povardarje in si ogledal prizadete kraje. Drugi del moje naloge obstoji v tem, da pripravim prvi kongres jugoslovanskih in poljskih organizacij, ki se bo vršil na Poljskem od 2o. aprila do 3. maja. Kongres se bo začel hkrati z otvoritvijo velesejma v Poznali ju, nakar bodo zborovalci potovali v Gdinjo in Cidansko in od tod v Varšavo in Krakov. Kongres ima dva odseka: prvi, ki bo izve- del gospodarski, drugi pa kulturni jugoslovansko-poljski sporazum. Kongresa naj bi se udeležile vse organizacije, ki delajo na zbližanju Poljske in Jugoslavije, tako znanstveni zavodi, univerze, propagandni instituti, turistična in športna društva, pevske in akademske zveze, slavistična društva, radio in tisk in zatem gospodarske organizacije, ki skrbe za izvoz in splo.no izmenjavo gospodarskih dobrin med Poljsko iu Jugoslavijo. Prav lepo so povabljeni seveda tudi posamezniki, ki se kongresa lahko udeleže kot izletniki. Do poljske meje je vožnja polovična z legitimacijo za velesejem v Poznanju, na meji pa bodo sprejeli udeležence naši delegati. Stroški za osemdnevni izlet v poljsko so proračunani za Jugoslovane približno na 2500 do 3000 Din. Udeleženci kongresa bodo Imeli priliko, ogledati si lep del Poljske, spoznati naše življenje in naš kulturni in gospodarski živelj. Doslej sem bil v Belgradu, Skoplju, Novem Sadu in Zagrebu. Iz Ljubljane pa potujem še v Maribor, da zainteresiram še ondotne Slovence za ta velevažni kongres. Kongres bo brez dvoma doprinesel mnogo k medsebo;nemu zbliianju, zlasti še zato, ker so se tudi pri nas zc dobro prioravili. Naša liga ima društva v Waršavi, Lvovu, Kitovi-cah iu Krakovu. Osnovala se bodo še v Vilui iu Gdinju. Sedaj pripravljamo knjižnico prevodov najvažnejših jugoslovanskih pisateljev v poljskem prevodu. Urednik te zbirke je profesor Lam, izdaja pa se bo vršila pod protektoratom jugoslovanskega poslanika v Varšavi g. Lazarevica. Pod mojim uredništvom bo v kratkem izšel prvi poljsko-;ugo-slovanski almanah v krasni izdaji iu / obilivmi ilustracijami iz Jugoslavije. Tli bo v poljskem jeziku obdelana Jugoslavija s posebnim poudarkom na turizem. Pri almanahu bodo sodelovali znameniti poljski književniki Osendovvski, Sofija Nal-kovvska, Antonij Bogtislavvski, Emil /egadlovvicz in Jugoslovan profesor Benešič. Veliko sino storili za zbližanje s številnimi akademijami, zlasti z ono, ki je bila prirejena na čast rojstnemu dnevu Nj. V. kralja Aleksandra v Poznanju, ki se je vršila ob navzočnosti nad tisoč akademikov, program pa se je z radiom prenašal po vsej Poljski. V zadnjem času iščejo naša gledališča jugoslovanske drame in zlasti dobre komedije. V kratkem bo doživela premiro Krležina drama Gospoda Olemba-evi«'. Izšel bo tudi srbohrvatski-poliski slovar, ki ga jc pripravila g. dr. Sofija Kavecka. Na kongresu bo posebna seja vseh slovanskih lit?ratov. Jugoslavijo bo zastonal g. Benešič. Ceškoslova: ko pa profesor Vydra. Doslej se je prijavilo tudi iz Jugoslavije že več referatov za kongres, tako o literaturi, o kulturnem sporazumu, o turizmu itd Prijavljenih je 50 službenih delegatov, privatniki se pa še ves čas ' prijavljajo. V Ljubljani sem sedaj že petič in moram nri-znati, da mi je izredno všeč. Prav tako tudi vsa Slovenija. Saj me Slovenci z vsem svojim življenjem I spominjajo na domovino, tako da sem in°d niimi 1 naravnost doma. Danes bom predaval v IjulVian-skem radiu o kongresu in upam, da bom imel hvaležne poslušalce, saj je g. profesor Tine Debel ak, ki ga osebno poznam še iz Poljske, s svo itn poljskim jezikovnim tečajnn v radiu gotovo vzl-itdil i veliko zanimanje za nas. U^atn. da se bomo kon-' cem meseca zopet videli na kongresu.* Katoliška akcija na Poljskem i I ■ I .....O .j" 1» J oinešano v resne t ožine / narodnimi manj- ] li. Tudi notranja politika daje vedno do- | Varšava, marca. Poljaku je tako zdpleletin v razna mednn-rolii-:ircdju vsled kakšnega s|»>ru / Nemčijo, zopet drugič jo tijijde-mo poiiu sti zanimivega gradivu /o senzacij žejno med- i narodno publiko, /tli se mi pa. da se le pre- j več pozabi na dejstvo, tla jc Poljska velika | katoliški država, da je katolicizem na Poljskem zrlo aktiven na vseli' |H>ljih. da so katoliški Pol jaki danes m n bili edina resna opora proti prezboštvu, prihaja i/ sovjetske l?u-»ije iu ki najde t.'lik > rodovitnega terena ravno v Nemčiji. Poljska je med drugim edino država \ l'v-ro|>i. katera je papeževa navodila glede k-tolike akcije vzela v resen pretres. Po odredbi I poljskih -kofov <<• je ustanovil v Poznanju i pravi Institut /a kato'iško akcijo, ki upravlja liejK sredno nj"mu podrejene inštitute po posameznih škofij ili. I)el<> je centralizirano in orga-uizatorično ta ko ra/pleteno, da |x>sežc v najbolj oddaljene količke Poljske. Organizacija jc lepa, toda tudi d lavnost katoliške akcije je mi-ravno>t občudovanja v redna, ker sc je katoliško lajištvo |xi|irijelo papeževe zamisli z veliko požrtvovalno vnemo. Zato ni čuda, če se je pod pritiskom katoliške akcije i/gradila tudi sijajna organizacija tiski, ki je v rokah katoliške ikcije najbolj važno in najbolj potrebno orodje. Po vsej Poljski jc kotu i j 5 odstotkov tisna, ki je nasp. »teti katoliški cerkvi. To so sociali-stirni in liberalni časopisi, Velika večina tiska je v rokah katoličanov. Spričo net/Jitierne važ-nosti ti-ka /a vzgojo javnega mnenja je poljski episkopat n i predlog katoliške akcije ustanovil |h> cbno katoliško informacijsko agencijo • Kap«, ki izdaja dnevna poročila o katoliškem pokfetn tla Poljskem in drugod ter razpravlja tudi o [K>litičnih in socialnih vprašanjih s katoliškega vidika. Mesečno izdaja ccntra Ina časopisnu agencija vestnike v francoskem, italijanskem. angleškem in nenišketn jeziku. Stilno tej centralizirani časnikarski službi se ima 1'oljskii zahvaliti, da je tako sijajno odbila naval ravnili anieriških verskih sekt. ki so sc nedavno navalile na Poljsko ter hotele z denarjem lovili pripadnikov med socialno bednimi sloji. Ruvno '»»•daj voli Kap« pod smernicami katoliške akcije strnjen boj za svetost zakona, katerega napadajo nekateri svobodomiselni krogi celo že v državnem zbortl. Pri (eni bodi omenjeno, da je (»oljska časnikarska agencija sploh prva tc vrste, ki je izrazito katoliška in je s svojim delom dokazala, da bi te katoliško časopisje prav lahko osvobodilo monopola, katerega imajo ravno na polju tiska gotovi brezverski in protivorski kroji in katerega se morajo na žalost |>os1tižcvuli tudi katoliški časniki, če hočejo svoje bralce informirati. Ilnviiotako p tod o nos no vrši svoje delo katoliška akcija I udi v Ivoju proti nemornlnosti, ki rui v vd • v« » Irzmskt skot „Kdor Tebe blagoslavlja, naj bo bla$os'ovlien" Trst, 31. marca. Glasilo tržaških katoMčanov »Vita Nuova« je priobčilo v svoji zadnji številki pismo, ki ga je tržaški ludško naslovil na guri- škega iticln polila Frančiška Sedeja ob priliki 25 letnice njegovega škofovanja. Pismo sc glasi: »Minilo je že 25 let cd dneva Vašega posve-čctijii za škofa; 25 let je preteklo, odkar je duhovščina s avne goriške nadškofije dobila v Vaši visokosti vzor duhovniških kreposti, ljudstvo sigurnega rodi^iju, učitelja in zuslavoacSo vero m ljubezi)., blagigf, in pra .Ifnega nad pastirja, rim-s!(n cerkev pa odločnega branitelja. Skozi čase s:lno važnih političnih dogodkov in sira«ti. radikalnih izpreniemb od davnine vkdre'i'n.eiiih u.-t",-nc-v ste Vi, Visi kost, šli neomndeževaa. spoštovan in ljubljen od vdeh onih, ki so razumeli Vaše svete namene; o'iranili ste dostojauvveni mir, krepostno modrost in evangeljsko rnzborilcst. Iz Vaših odličnih lastnosti in tako lepih viorov so se porajali dobrodelni učinki na Našo duhovščino in iin Vaše ljudstvo, posebno radi prepričanja, da ostane cerkev vedno katoliška (vesoljna) tudi tedaj, kadar vzgaja za domovino versko zavedne državljane. Zgodovina preteklosti je pnkattila, Kako veliko škodo prizadeva veri in domovini pretirani naeiona izein, presajen v ceikev; zgodovina bodočnosti bo potomcem pričala, kako velike koristi je za ccrkcv in I alijo Vaše strogo katoliško zadržanje. Večni Pastir, ki je rekel: Učite vse narode«, »d ijte cesirju, kar je cesarjevega , ljubi svojega b'ižnjega kakor samega sebe -, Vas je nagradil z uresničenjem Vaše žive želje, ki ste jo tolikokrat izrazili, da bi videli združene v ene,,, srcu, v eni sami duši, v ijubezni do vere in krščanski službi za di tnovkio, Vnšo duhovi Hi.,) in Vaš narod; blagcslovil je Vaše nepopisne n.y pore ter uslišal molitve in čl,sli tke, ki žarijo /a Vašo Visi kosi iskreno iz dna sra tisočih in ii>jčiii ovčic Vaše črede. Dobrodošle naj Vam bodo t;di črsllike mc-ga, ki Vam je bil nekdaj kol V;š usebni tajnik prav blizu, Vas spoznal do duše, Vas občudoval in je iz Valili posvečenih rok pre.el milost ško-fovstva. j Frančišek Itorja, nadškof, nictrop ilit in knez, dvigni svojo glavo, pojdi danes v duhu skoz.i 2." lit svojega Nrofovanja in poglej, kako jo •ne.-jann / zaslugami ,a Tvoja slavna preteklost. Livn in cir-cuitu ocuios tuos ct vide. Veseli se je, uživaj v njej danes, ko se vsega tega športi to još. vse lo nadovejsuješ z mističnim slavjem svojegfl .ubileja, ki ga s teboj praznuje Tvoja ljubljena čreln. <'1-slost in poboznost te krasita s svojim sijajen, Škofovsko dostojanstvo lo obdaja lavorji iti anag Ti ponižen, a ne uklonjem, napailenj a ne pr*-ina-gan. si velikan, ki z božjo pomočjo nosiš slavo katoliškega ep is kopata. »Kdor Tebe blagoslavlja, jaj j bo blagoslovljen, kdor Tebe prokllnja, nai bo pr>-i kit tc, jo donelo iz ust cerkve na dim Tvojesta »kr^ lovskega posvečenja. Kdor Tebe blagoslavlja, nuj j bo blagoslovljen, ponavlja t vero in ljubeznijo I navdana duhovščina in ljudstvo vso katoliške ce-j kvene province.« Avstmla odpovedala trg. pogodbo Dunaj, 31. marca kk. Avstrijska vlndn jc danes zvečer izvršil" ie dolgo napovedrtno odpoved trgovinskih poijodb z Aludjarsko in Jugoslavijo. S tem je porabila prvo moinost odpovedi, da bo mogla (lile 1. julija uveljaviti lansko leto zvišane agrarne carine. Moino je. da se bo kljub temu Avstrija izognila brezpogodbenegn stanja, ker sc ie vel tednov pogaja z Madjanko in / u gosta v i jo za novo trgovinsko pogodbo. Obe novi pogodbi pa bosta zgrajeni na srnini novi podlagi, namreč na temelju oboje- stranskih cenejših cksportnili kreditov, ki bi. omn. gpčili neko vrsto obojestranske preferenco. 1'ozor-)iost vzbuja korale avstrijske vlnde samo zato, da je odpovedala ne samo tarifno pogodbo, temveč tudi pogodbo o največjih ugodnostih. Pri tem je morda igral vainosl namen, bolj pritisniti na oba sopogod-benlka. /'osebno Mailjarom bi bilo brce pogodbeno stanje zelo mučno, ker se iti nahajajo r car in tlel vojni z Čcikoslovaiko. „Nadšhoi Jeglič - gad" Ogabno rasramovan,c naš? duaovšči/te hoče preplaviti državo v obliki pornograflcnUi časopisov, revij in knjig, ničvrednih in umazanih filmov in očito nemoralnih takoimono-vanili umetnin. Koncem februarja je katoliška akcija sklicala velikanski državni kongres v Krakovu, kjer -o odlični lajiki i/, v se države poka/ali na nevarnost, ki zalezuje poljski narod na tem polju. Učenj ki kakor Jc Irzejev-ski iz Plocka, Turovi®', iz Varšave in Itos \vo-rovski s« zaporedoma nus'opili iu predložili konkretne predloge, kako naj kat< « ko lajištvo po I vodstvom kafolUke akcije sodelu je /a očiščenje javnega življenji in za razokuženje. ki je predpogoj /a vsak krepostni napredek uarola. \ tem pogledu so se s'S b t po njegovi smrti postaviti na dosedanji podstavek primeren kipce, Mura čaka! Rim, "I. marcu. Fašistični tisk obširno poroča o oiiredu pred tržaško katedralo sv. J usta, kjer so bili- na novo posvečene mes.ne zastave primorskih občin. Najizrazitejši jc« komentar lista Vlovcre<. Ta meni, da je bila manifestacija v listu o^Kiinin »kršilcem miru, kršilcem relativnega miril, v katerem živi Evropa«. To, kar se ji- te dni zgodilo v slavni trodclni kraljevini. prekaša v - iko fantazijo. Tista (lllhov-ei-na, ki se tla izrabljati v politične namene, lista duhovščina, ki se imenuje knteliška, pa nima iin sebi nič ves linegii kakor nesramnost, s katero skuša zanetiti nevaren ogenj, tista duhovščina iz nckiitoliškc kraljevine se postavlja proti katoliški državi, c e so itrlijnnskn oblnslvu ustavila na meji in izgnala v božjem imenu, to se pravi v imenu njegovega Boga, Boga proti-ItnlijansACga sovraštva, jugoslovanskega škofi, ki ni našel niti bes ilice. da bi ukrotil svoje nore ovce, je to najmanj, kar morejo storiti. Nobeno načelo, ne pravilno diplomatično, temveč uiti načelo krščanske usiiiiljenosli ne zahteva gostoljubnosti za goda, ki jc že enkrat uporabil svoje zobe. \ tej presenetljivi in bolestni epizodi ni Italija tista, ki bi morala s >. rili več. ampak najvišja moralna a\ oriteta, ki ne more nevtralno oris is Ivo vat i tej klerikomu-liiji (žabji bitki duhovnikov) o!> meji.« Agencija -l.a Corris|K>ndou?a« usrot >vlji> l.i jo bila tržaška Ulonili-ntiicija svečan protest proti obrekovanju jugoslovanskih šikoKl(l in Ha je z njo primorsko prebivalstvo |>otr mbali in dopolnitvah zakona o skupnem davku na poslovni promet. , § I. V točki 4 š "1 zakona o skupnem davku na poslovni promet se črta beseda desetkratno' in na mestu nje nride beseda petkratno«. § 2. V točki 2 b) tj 0 zakona o skimnem davku na poslovni promet se številka 360.000 in pride na mesto nie številka 500 000. S 3. Prvi odstavek § 10 zakona o skunnem davku na poslovni promet sc izpremeni in se glasi: Davčni obvezanci in no njih pooblaščeni nanrSčetici so dolžni na zahtevo državne davčne oblasti predložiti kniitro izvršenega pronrta in v nos'oi-ni dobi dovoliti vpogled in pregled knlig glede izvršenega prometa in lastnih noslovnih knjig, beležk in dokumentov. Na nodtagi (cga smejo pooblaščeni organi davčne oblasti zahtevati pojasnila od vsakpcra nameščenca nodietja. To velja tudi za osebe, katerih poslovne kniige in dokunrnti veljajo za tcmeli davka in povračilo skupnega davka na poslovni promet. S 4. Za blagovni nromel od 1. januarja 1031 do 31. marca 1031 bodo plačale davek na poslovni pronH one os-be. ki so po dosedanjih davčnih predpisih izvršile promet, ostale osebe eno četrtino davka na poslovni prom°t. odmer!"n"ga za l^to |0'M. osebe, knlprih davčna obveznost na ie nastopila v teku |0T|, bofto plačale skunen davek na poslovni "romet za dobo od začetk.i dpla pa do 31. marca 1031. če n>«o dolžne voditi knjigo izvršenega prometa po o-»ni davčnega odbora. § 5. Osebe ki po uredbi o s^Unnem daviti na pos'ovni proni"l niso predvidene kot plač»va'c' lepa iinvka. so dolžne 711 b'atro kj se pri n;ih nahaja | v skladišču dne 15. aprila ion, predložiti davčno priiavo s popisom in vrednostio tega blaira. Ta no-'iis in vrednost binea ie treba sestaviti za dan I. (»niinpa 10'tt. datie tudi n0»is in vredrto«! btiga. snre!»tega I 'animrin lU1. Osebe, ki viiiii| trgovske knjige, iu one, ki so obvezane voditi k ji-1 go i/vrsenega prometa, so dohue obenem s pri .0 predlo/iti overovljen izvod teh trgovskih kit j ■ o vrednosti omenjenega blaga. Osebek ki so / uro v» in tarifo o skupnem davku na poslovni promet 11 d-videne kot plačevalci tega davka, predlože v • o-gled samo vrednost blaga, danega ua kredil >'. marca 1031, in popis, in na podlagi ocene da'cu". 1 odbora bo davčna uprava odmerila davek na |i>* slovni promet z 1% vrednosti blaga in terjal. « dne 31. marca 1931 Glede pritožb iu ostalega iav-nanja veljaio odredbe prejšnjih zakonov. ^ 0. Davek na poslovni promet, odmerjen i'1 podlagi § 4 iu 5 tega zakona, se bo moral pa> ;iii v mesečnih obrokih do 30. septembra |o;|. § 7. Ta zakon stoni v veljavo, k.slar f < glasi v Sht/benih novinah , izvajal pa =c T. aprila 1031. Davki, otl ha'erih so odrašča e osebe z 9 otroci liclgrad. 31. marca. AA. Po obvestilu davčnega ' oddelka finančnega ministrstva, ki so dobili • m> finančne direkcije, so osebe z 0 »•« VP|" olio i oproščene plačevania ne samo neposrednih davi o v iu samoupravnih doklad ter davčnih dajatev, odmerjenih po zaknnu o neposrednih davkih, ir-go tudi vseli na podlagi i/vršene odmere po lem zakonu predpisanih doklad. torej liidi vojnice. Davek na poslovni promet |r,i o po ■ bej dolžne plačevati, ker tega davka ni moči smfltrnti kol neposredni davek, prav tako pa Itidi ktfluk, ker lo ni davek, i nego dajatev posebne vrslo. Belgrad. 31. marca. AA. 7, ukazi ni Nj. Vel. 1 kralja so na predlog ministra za presvelo na osnovi Zakona o ustanovah imenovali člani sveta za ustanove. Za predsednika je Imenovan Gjorgje Vajfcrt, iuduslriialec, za člane pa Mihajlo Kn IvojeVič, pod-predsednik drž. sveta, Božidar 1'rokič. sodnik kn--acijskegn sodi-in, Miljutin Petrovič, sodnik okrož. sodišča/ Pera Po|iotlč. arhitekt, Cavra Trpkovic rentnik in Mihajlo Stojančevlč, ravnatelj gimnazi 1 je v pokoju. Stev. 75. »SLOVENEC«, dne 2. aprila 1931. Stran ^ oO ZJ UTRAJ v i i ZVEČER T ^ t**' Schicht"v<1 V . hV3'a Veliki teden v Trbovljah Za 5 dni ustavljeno vse delo Trbovlje, 1. aprila. Danes je delavstvo trboveljskih revirjev zadel strašen udarec. Rudnik Trbovlje je ustavil delo v vseli trboveljskih revirjih, ker ni nobenih nnrotil. Upati sicer je, da bo to prisilno praznovanje trajalo le pel dni in da se dotlej razmere urede in da bodo ljudje zopet šli na delo. Toda pet izgubljenih šihtov tisočem delavcem pomeni občutno gospodarsko nesrečo. Letošnja velika noč trboveljskih rudarjev bo žalostna, kakor malokdaj poprej. Zato želimo v interesu trboveljskih rudarjev in njihovih družin kakor tudi v interesu vsega našega gospodarstva, da bi to stanje kmalu prenehalo. Potrtost v Trbovljah je strašno velika. Metlika dobi glavarstvo Veliko je7.e in mržnje, in lepih in grdih brsed in pogledov je rodila zadeva metliškega glavarstva. Sedaj gre ta pravda h koncu in l>o njen raz-pletek vsaj zaenkrat dosti ugoden. Metlika postane sedež glavarstva. Obseg tega novega glavarstva pa bo z.naluo manjši od prvotne zamisli. Obsegalo bo namreč samo metliški sodni okraj brez semiške občine, pač pa pade pod Metliko žumberskn občina Hadatoviči. Hrvaške občine: Ribnik in Vivodina in žumberskn občina Sošice ostanejo v dosedanjem območju. Stroške novega glavarstva prevzame mesto Metlika, ostale občine bodo obremenjene le v toliko, kot so bile doslej. Tako je tudi ta borba končala z obojestransko zmago in obojestranskim porazom. Glavarstvo je dobljeno, s tem je zmagalo stališče metliškega mesta in bi se moglo reči. da je s tem propadla naša težnja, ki je bila proti delitvi Rele Krajine. Toda novo glavarstvo bo po pretežni večini slovensko in bo tako še vedno lahko ohraniti slovenski zna«nj vzhodno Rele Krajine. Prav tako se tudi prizadetim občinam ne bodo zaradi glavarstva bremena zvišala in je v teh dveh dejstvih zahteva metliške okolice, ki ni bila načelno proti metliškemu glavarstvu, pač pa proti novi mestni tvorbi, ki bi naj združilo ljudi, ki bi se le z veliko težavo in nevoljo uživeli v novo skupnost.. Zakon o ustanovitvi novega glavarstva bo v kratkem podpisan. 30. marca je bil komisionelni ogled prostorov. Stranke, ki so stanovale v gradu so si že poiskale nova stanovanja, da se bodo oni prostori uporabili za uradne namene. Tako je ta rešitev v bistvu ugodila obojemu stališču. Smrtna nesreča 8 letnega fantka Sv. Jurij ob Sčavnici, 28. 3. lC3t. V soboto, dne 28. t. m popoldne je zadela ogledno Dermotovo družino iz Riserjan strašna nesreča. Sinček Pepek, ki je hodil v prvi razred ljudske šole, se je za steno zunaj tovarne igral. Zagrabila ga je Iransmisijska os ter mu zlomila roko; dobil je občutne poškodbe na glavi, pretreslo mu je možgane in prizadejalo druge hude notranje poškodbe. Ravno, ko so ga naj>ol mrtvega nalagali na avto, se je pripeljala njegova mamica iz mariborske bolnišnice, kjer je bila operirana — in to je bilo pretresljivo svidenje. Fantka so odpeljali v mariborsko bolnišnico, kjer je drugi dan, na cvetno nedeljo ob 9. dop. podlegel strašnim [>o-Skodbam. Tebi, dragi Jožek, naj sveti večna luč, hudo prizadeti družini pa naše iskreno sožaljel Med brezdomci ni zločincev! Poročilu ljubljanske policije o raciji med brezdomci Ljubljana, 1. aprila. Ponoči je izvršila ljubljanska policija, ki se je poprej o tej zadevi dogovorila z mestnim magistratom. splošno racijo po vseh kozolcih, skednjih in hlevih, kjerkoli že prenočujejo razni brezdomci, brezposelneži. Policija tudi ni prizanesla kanalu in je spravila tudi te iz njihovih »luksurioz.nih« bivališč. Skupno je policija perlustrirala okoli 200 ljudi, približno toliko, kolikor je sploh ljudi v Ljubljani, ki nimajo svojega doma. Na policiji so vse te brezdomce popisali za ljudsko štetje, nato pa so jih perlustrirali na kriminalnem oddelku. Ljubljanskim brezdomcem bodi povedano v čast, da med vsemi 200 brezdomci ni bilo niti enega zločinca. Policija je pač obdržala prav majhen del brezdomcev, približno okoli 15, zaradi manjših prestopkov, ostale pa je izpustila. Ljubljanski brezdomci pa so bili popisani I Srečna Vipava! Postojna, t. aprila. Na povrntkn iz Trsta, kjer se je vrnilo blagoslovljenje mestnih praporov, so se goriški oblastniki, prefekt. župan, fašistični tajnik, jvo-lieijski ravnatelj in |>oslanec Caccese ustavili s svojim praporom v Vipavi. Mesto Palermo je darovalo Vipavi velikansko trobojnico, ki so jo v nedeljo posvetili in postavili na 20 metrov visok drog. Učitelji so pripeljali šolske otroke iz vseh bližnjih vasi in karubinerji so nagnali na glavni trg vse va.ščuue, ki so jih našli na Učiteljski tečaj zaključen Ljubljana, 1. aprila. Danes je bil zadnji dan učiteljskega tečaja o moderni šoli. Medtem, ko sta prejšnja predavatelja gg. ilvlla in Schmidt predavala predvsem o idejnih temeljih moderne šole, je današnji predavatelj, rektor delovnega šolskega seminarja v Essenu g. Bllnger praktično demonstriral moderni pouk. Za to demonstracijo je uporabil dve skupini otrok iz manjšinske šole na Cojzovi cesti. Tečaj je tudi danes vodil prosvetni šef dr. Lončar, prisostvovalo pa mu je poleg velikega števila učiteljstva tudi več naših odličnih pedagogov. S tremi poskusi je predavatelj pokazal razne metode sodobnega pouka, med katerimi je najboljša ona, pri kateri otroci sami mislijo in delajo samostojno. Kakor prva dva predavatelja, tako se je takoj po tem tečaju odpeljal danes tudi g. Riinger in sicer čez Rakek v Italijo, kjer bo priredil prav tako nekaj podobnih tečajev. Naše učiteljstvo je nemškim strokovnjakom poklonilo v spomin album krasnih planinskih slik, delo naših fotoamnterjev. Gotovo je, da bo ta tridnevni tečaj mnogo koristil našemu učiteljstvu, šoli in vzgoji naše mladine. Predsednik Masaryk na jugoslovanski razstavi v Pragi. — Sprejem in pozdrav predsednika Masaryka na rastavi. Umivanje nog Izmed vseh prizorov pri raznih pasijonskih Igrah napravi na gledalca najgloblji vtis umivanje nog. Ob nobenem prizoru ni ljudstvo tako tiho Kot ravno ob tem; vsak čuti v svojem srcu nekaj podobnega kot so nekoč občutili apostoli. Dasi so doživeli marsikaj nerazumljivega in nerazložljivega, odkar so živeli z njim, se jim je ta njegov korak zdel še bolj nerazumljiv. Po njihovem mnenju je njegovo oonašanje nasprotovalo njegovi osebi, ker je nasprotovalo vsem njihovim iz tradicije podedovanim predstavam božjega veličanstva in vsemogočnosti. in, če se je kedaj izvršila na svetu revolucija, nri kateri njeni voditelji niso imeli samo namena posekati glav trenotno vladajočim krogom zato, da bi oni sami stopili na njihovo mesto in delali prav tako, če ne morda še slabše — se je zgodila tu. Vladar — Bog sam — je zapustil svoj prestol, pustil ves sijaj, združen z njegovo častjo in privzel podobo hlapca. Ni se zmenil za razmere v katerih jc vladalo geslo: »Ce mi ne daš, ne služiš. Če mi nič nc koristiš, se mi ne ukloniš, se ne zmenim zate,« in je pod vplivom tega gesla ves pravi, od Boga zahtevani red bil v očeh ljudi — kot je to še dandanes — nered in neumnost in so se razmere, v katerih je bila taka medsebojna pomoč in zavest neke skupnosti izključena, zdele svete in nedotakljive. Ta revolucija se je razlikovala od drugih. Nobena oblast ni bila uničena, nihče ni kršil lokorščine ali sejal sovraštva, zanikaval stanovske ločitve ali podrejenosti. Tiho se je zgodilo nekaj velikega: Bog je stopil pred nas v podobi sužnja, da bi nam jiokazal pot. ki vodi do njega in katero je učil vse svoje življenje: Ljubi svojega bližnjega Ukor samega sebe. Tu je izhodišče za pravo rešitev socialnega fc vprašannja. Noben delavec ne bo trajno spoštoval svojega gospodarja in imel iste velike volje do dela, če mu gospodar ne bo pripravljen umivati nog — Jezus nam ie dal vzgled — in kjer se to ne izvrši, tam se razburjajo duhovi s prevratnimi nauki in idejami, se krčijo pesti, leti kamenje in zadnjo besedo izpregovori giljotina. V neki Tolstojevi povesti pravi komtesa: >Ali ni prav za prav čudno, da ta dekleta praznijo in čistijo naše nočne posode, zato da me latiko sedimo pri klavirju?« Ali ni veliko bolj čudno to, da je nekega dne prišel boljševizem, zaprl klavir, sežgal note, zaplenil graščine in pomedel z graščaki in konitesami! Nc zato. ker je bilo delo krivično razdeljeno, ampak zato, ker oni, ki so vladali in gospodovali, niso več razumeli evangelija in niso vedeli zakaj se je Jezus |ionižal in umival noge svojim apostolom. Kako redke moderne dame se z materinsko skrbjo zavzamejo za svoje služkinje, poskrbe za pravo, njim primerno razvedrilo, oddih in izo-lirazbo in jih — kot bi bile njihove lastne hčere, res članice družine — varujejo pred velikimi nevarnostmi, ki jim v moralnem oziru groze v mestu! Kako malo je podjetnikov, ki se z očetovsko skrbjo zavzamejo za svoje delavce in njihove družine! Že to, da bi vstopil v njihova stanovanja, se jim zdi ponižanje, kaj šele, da bi ga podpirali. Niti na misel jim ne pride, da je delal Jezus drugače in je ljudstvo prav s tem svojim korakom pridobil zase. V obnašanju z podložnimi in podrejenimi in v načinu, kako sodimo in delamo z onimi, ki se skušajo i otresti pretežkega, zaničevanega, poniževalnega hlančevstva stopi na dan vse barbarstvo moderne kulture. Alsi ni čudno kako brezmiselno si pusti streči danes večina ljudi in sprejema brez vsakega odziva usluge bližnjega in »odrejenega. O kaki zavesti. cest i; slovesnosti je prisostvovali« tudi vojake« iiosadku pod iKiveljstvom majorja. Zastavo je blagoslovil dekan Breiten.bergor, ki je bil nedavno policijsko po6Varjen Asistirala sta župnika iz Goč iu Podrage. Ko so zastavo potegnili na drog. so Italijani zavpilri: »Kvviva Italia!« Goriška gosposka je nato posedla v svoje avtomobile, ol>č'inski načelnik Zani je še ponkrbeil, da pride v liste elegantno poročilo »o piitriotični manifestaciji Slovencev«, in Bog te obvar' Vilm val da osebnih uslug ni mogoče preplačati z nobenim denarjem, ampak, da je edini ekvivalent človeško — etična protiusluga, sploh ni mogoče govoriti. Premnogi so pozabili, da se socialno vprašanje ne rešuje samo takrat, ko se dvigne proti svojim delodajalcem velikanska množica industrijskih delavcev in zahteva svoje pravice, ampak tudi s človeku primernim občevanjem z nosači, natakarji, uslužbenci, šiviljami, postrežnicami, uslužbenkami v trgovini, vratarji, postreščki in vsemi, ki jim store kako uslugo. Kdor nima za to nobenega čuta in sta mu hvaležnost in spoštovanje do bližnjega le dva neznana abstraktna pojma, ta je pozabil in izrablja dobrote drugih, katerih ne bo satu nikdar povrnil. Pozabil je Kristusov nauk: Ce se ne morem darovati in žrtvovati zate. ni prostora zate v mojem srcu. Pozabil je na zakon, katerega je dal Jezus pri zadnji večerji — zakon božje ljubezni, požtvovalnosti in uslužnosti. Zgled sem vam dal, da bi tudi vi delali kakor sem jaz vam storil. Pozabili so na pooblastilo oziroma obljubo, katero nam je dal Kristus: Kadar boste polni mojega duha, boste tudi vi drugim umivali noge, bosie tudi vi služili ljubezni in z veseljem pomagali drugim prenašati težka bremena Ko bo v vaših srcih zavladalo moje kraljestvo in vas bo prestinila moia ljubezen, takrat boste tudi vi hoteli postati zadnji in streči drugim kakor sem storil jaz. Ce mislimo in se globoko vživimo v ta lepi prizor, bomo razumeli njegove besede: Kdor je največji med vami naj bo kakor najmanjši in predstojnik kakor strežnik! (I.k. 22, 261. Navzeli se bomo njegovega duha in ljubezni do bližnieca. Čeprav nam je morda podrejen bomo gledali v njem brata, se bomo zavzeli zani v stiski in mu pomagali. pokoravajoč se Jezusovi zapovedi: »Ljubi svojega bližnjega kakor samega sebeu Slomškova družba Običajno velikonočno zborovanje Slomškove družb« »e ne more vršiti veliki teden radi ljudskega štetja in pedagoškega tečaja, vršilo pa se bo dne 11. aprila. Na dnevnem redu bodo zanimiva predavanja: 1. Dr. Sušnik: Šolstvo v Švici. 2. K. Hafner: Katoliško uCiteljstvo ob preJo mu evropske kulture. 3. Prost razgovor: Kaj novega so nam prin<*M nemški pedagogi? 4. Popoldne ob pol 3 pa bo misijonsko pr®-; davanje. Zagrebški tehniki v Ljubljani Danes popoldne je prispela s popoldamukfan brzovlakom iz Mariliora skupina tehnikov zagrebške fakultete. Lks.kurz.ije, ki jo je priredil odsek strojnikov, elektrotehnikov in lirodar-je-v združene tehnične fakultete v Zagrebu, se je udeležilo okrog "Ml tehnikov in jmr profesorjev tehnične fakultete. Namen njihove ekskurzije je. da si ogledajo važne industrijske naprave v Ljubljani, zlnsti |ki še |vipirnice v Vevčah in trboveljski rudnik. Površnike, obleke in vsa druga oblačila za gospode in deco nudi v na večji izbiri tvrdha J. Maček, L ub jana, Aleksandrova cesla 12 Psovanje po telefonu Mostar, 28. marca. Na okrajnem sodišču se vrši te dni pred sodnikom g. Bujasom v Sarajevu zanimiva in kuriozna razprava, ki je ne doživiš vsak dan. Razpravljali so namreč o telefonski »aferic. O tem telefonskem sporu tožba govori zelo obsežno. Stvar je ta le: Dne 8. novembra 1!)30 je dežurna gospodičnn ! na telefonski centrali sarajevske pošle predložila predstojnikom prijavo, kjer navaja, da so jo za časa iskanja telefonske zveze s telefon tvrdke Alta-rac i liomano žalili z grdimi izrazi. Nekdo jo je s tega telefona, ki ima številko 179, zmerjal, da je govedo in žival. Ravnateljstvo pošle in telegrafa je na podlagi te prijave izvedlo preiskavo in zaslišalo dotičue telefonske abonente. Abonenti so izjavili, da je v kritičnem času govoril telefonično neki njihov odjemalec iz Trstenika V tem času ni bilo v pisarni nobenega solastnika kakor tudi ne nobenega siuge. Ko je odhajal iz pisarne, je srečni enega družabnikov in mu rekel: »Klical sem telefonsko centralo in pošteno ozmerjal gospodično.« Na podlagi telefonskega pravilnika je ravnu teljstvo kaznovalo omenjeno tvrdko M žalitve tele-fonistke s prekinitvijo in zaprtjem njenega telefona za mesec dni. Tvrdka se je proti lej odredbi pritožila in izdala ime gospoda, ki je v kritičnem času govoril na njihovem telefonu. Piše da se Milan Tomič iz Trstenika. Pritožba je imela toliko uspeha, da se je spremenila kazen telefonskega zaprtja od mesec dni na 5 dni. Tvrdka Altarac i Romano se ni zadovoljila nit' s to odločbo in je po svojem pravnem zastopniku, odvetniku g. dr. Ozmu vložila na okrajnem sodišču pritožbo, ki pravi, da je bila tvrdka s poštnim rav nateljstvom v privatno-pravnih odnošajih. da je plačala pristojbino in da ravnateljstvo zaradi tega nima pravice, zapreti telefona, | osebno še, ker in-kriminiranih žalitev ni izrekel nobeden od solastnikov tvrdke, ki je abonent. Akt ravnateljstva kvalificira kot motenje posesti, ložheni predmet pa ceni na vsoto 0000 Din. Nadalje zahteva, da se telefon stavi v prejšnje stanje pod pretnjo globe v znesku 10 000 Din. Sodba v tem iuteresautnem procesu še ni iz-rečvua. diran >SLOVENEC<, dne 2. aprila 1931. Stev. 76. • V V Fašisti iščejo zaveznikov Neki Anglež proti našim škofom Alm, 1. »pr. Ves fn5'sli?ni tisk je objavil pismo, ki ga je poslal Anglež J. D. A. Barnieot, Član Qeen's College v Oxfordu, izdajatelju »Timesa«. Anglež oporeka okrožnici jugoslovanskih škofov proti omejevanju verske »vobode Slovanov v Italiji utemeljenost. Pisec obžaluje, da je zagrebški nadškof odredil molitve za »svobodo naših krvnih bratov v Italiji« (odlični Anglež torej potvarja okrožnico, M govori o molitvah za versko svobodo) baš v' trenutku, ko bi zboljšanje francoeko-ita I tja nekih odnošajev lahko pripomoglo k zboljšanju odnošajev med Italijo in Jugoslavijo. Nad-škofovo pismo ne navaja konkretnih dejanj, ki so jih fašisti in fašistična oblastva zagrešili proti slovanskim vernikom. Jugoslovanski tisk je pisal o fašističnih tolpah, ki so vdirale v slovenske cerkve in zbrisala slovenske napise z nagrobnih kamnov. Pisec si je šest tednov ogledoval s'ovnnske cerkve iti grobove, a n;kjer ni lega videl. Kako pa naj bi bilo drugače, ko je fašistična vlada vendar toliko denarja pctreeila za obnovo sedmih (?) slovenskih cerkva in dovoljuje slovenske napise na vratih (?!). Nadškof Bauer trdi, da so Italijani skoraj vse slovenske učitelje In duhovnike Izgnali. To jo res le glede učiteljev. Samo en (!) slovenski učitelj se še nahaja na Prlmors' cm. Toda v zadnjem času so bili ti premeščeni v notranjost Italije v odgovor na teroristično akcijo, Vi so jo slovenski dijaki v jeseni obnovili. Vendar izmed slovanskih duhovnikov ni bil skoraj nobeden izgnan. Pri-diguje se skoraj po vseh cerkvah Julijske Krajine slovenski oziroma hrvaški, mrd tem ko se skoraj vsi slovanski dnhovniki branijo maševati v latinskem jeziku (!) pod pretvezo, da bi dvojezični obred lahko povzročil razkol Trditev, da Slovencem in Hrvatom branijo moliti v materinščini, je gola izmišljotina. Kajti cerkve so po vsem Primorskem vselej polne. Mnogi slovanski duhovniki so politiksnti. Mfdulin pri Pulju je bil nekoč politično in narodnostno italijanski (I). S škofovim privoljenjem pa ga je Luka Kirac iz.premenil v postojanko jugoslovanskega nacionalizma. Kirca so zagrebške »Novosti« ob priliki njegove smrti imenovale narodnega borca, ki Je Igral vodilno vlogo v politični propagandi. Ta lisi je še dodal: Luka Kirae je spisal zgodovino Istre. To knjigo so nedavno prinesli v Zagreb, kjer jo bodo objavili, in to bo imelo za posledko poostritev mednarodnih odnošajev.« (?) Ker je to prvi inozemski glas s katerim hoče fašistični tisk podpreti svojo gonjo proti jugoslov. škofom, ga ne smtmo prezreti. Predvsem ugotavljamo, da gre le za pismo, ki ga nekdo piše uredništvu uglednega lista, torej no za Izvajanja »Tl-mosac samega. List je pač predobro informiran in prtregen, da bi tako naivno nasedel fašistom. Iz-virnrga ni Anglež povedal nifesir. Pobral je vso pušice, ki jih je fašistični tisk že davno izsirclil proti našim škofom, prifrnši z, ono o >molitval> za ^svobodo (nn slo v r.deo svobodo) S'ovanov v Italiji«, ki jo je zgubil »Giornale d'ltalia«. Po vsem tem pač ne more biti dvoma, odkod izvirajo in-formarije naivnega Angleža. Okro?.ni"a jugoslovanskih škofov ne našteva fašističnih nasilj preti cerkvi in njeni duhovščini ter vernikom? Ako bi bil g. Barncot res teme'i'to proučil zsrrdovino p'o-vcn--.k"ga in hrvašk"ga ljud tvn, odKir je pod Italijo, bi nam dal prav, ako trdimo, da bi iz okrožnice nastala vebkans ;a knjiga, ako bi hotelj naši škofje v niei omenili vsaj g^vna naaPstva. ki so se nakopiči'a na upogni n-m ' rjtu n^š ga ž!vlia v Italiji v času dvanajstih let. Kako naj opazi vsa ta nasllstva potnik, ki gre morda kar v avtomobilu skozi deželo, ki ne pozna niti jezika domačega ljudstva? Kje uaj izve za onih 45 duhovnikov (lahko postrežemo z imeni), ki so jih ital. okupacijska oblastva internirala nli zapr'a; kje naj sreča drugih 80 duhovnikov, ki so bili pregnani s svojih službenih mest ali Izgnani iz Italije, in liste, ki so med pokanjem fašističnih revolverjev bežali iz Istre? O. Barnieot naj prečita pismi Benedikta XV. in tržaškega škofa Bartolomasija! O konfiniranih in polH.iskO posvarjenih dul-ovni-kih n'č no ve? O on' čaščenju verkve sv. Ignacija v Gorici, cerkvenem intcrdil-tu v Krkovcah, o R0.000 islrsklb Hrvatov, ki so brez lastnega duhovnika, o zatrtiu vsega slovanskega (tud katoliškega) tiska in vseh prosvetnih in gospodarskih organizacij, o zaplembi katoliškega koledarja in celo slovenskih pridig (Verbum Dei), tudi ne? Nn svojem potovanju pa je zvedel za ubogega Kirca, ki že davno leži pod zemljo: pozabil pa je omenili, da policija še danes preganja ljudi, ki so se udeležili nirgovcga poguba! Malo boljšega zagovornika bi si fašisti že morali poiskali! S takšnimi pismi ne bo nil če izpodbil okrožnice naših škofov. Skoda za liste, v kal rili se objavljajo. Obžalovati namr č moramo, da je takšno nismo, ki zagovarja eno izmed najbolj nasilnih politik napram šibkim ki jih zgodovina pozna našlo prostora v najbolj reprezentativnem listu tistga n roda. ki je danes v svetu 711011 no svoji širokogrudnosti napram ood-rejenim narodom. 9f ha C?olx" odgovarja Papir. 1. aprila. Pod noslovom •»S1ovancki katoličani v Italiji« je priobčila »La Croix« nev članek o pri ganjanju s'ovensk h in hrvaških katoličanov v Primorju. List zavrača trditve italijnn kih časnikov »tiiornaie d'ltalija«, jpiccolo« in »Popolo di Trirste«. da se dan^s ctrkvi ne dela s la v Primorju in da se obtožbe prr škega katoliškega glasila ne nanaša io le na nrsi stvo, ki so jih skvsdristi zagrešili nad istrsko du ovščino žo lota 1921. >La Croix« objavlja nato pismo sv. očeta B"nrdikta XV. tržaškemu škofu, v kater« m je papež obsodil na nasilja in pismo Ir/ašk^ga škofa Bartolomas ia. Res konkordata. Danes ima ?policl'sko svarilo-f dps«t slovenskih duhovnikov in nedavno je bil konfi-niran župnik Rejec, ki je Francozom znan po pre-vcjdu romana L. Berlrand ^Sanguis martyrumc na tri leta in verjetno je, da bo v pregnanstvu podlegel svoje težki bolezni. List omenja nato preganjanje katoliške bratovščine 7Goriške Mohorieve družbe« in obsodbo župnika A. Fruličn iz Grdega sela, ktah rajne ljudske stranke organizirati posebne celice, katere bi naj prevzele zapuščino fa-Sizma. kadar bo slednji opešal« K temu pristavlja rimski dopisnik Berliner Tageblatta, da so popclari pred zmago fašizma poleg socialdemokratov predstavljali najmočnejšo demokratično stranko v Italiji. Prvi fašistični kabinet, kateremu se popolari niso pravočasno uprli, jih je ravno tako onemogočil, kakor vsr ostale stranke. Kljub temu, da se jo ofirielna fnSističnn vlada z Vatikanom »poprijaznila, so do sedaj popolari ostali brei VKiike meči napram stranki, ki predstavlja politično moč v Italiji, (e »Lavoro Fascista« trdi, da tašiatična stranka nn noben način ne bo trpela po-vralek ljudske stranke ali njeno zvito manovriranje r delavskih krogih, ki ima namen rar.krhati fašistične strokovne organizacije, to ne znači nič dru-zega, kakor prvo oficieluo priznanje fašistov, da so izza idejnega groblja dviga polagoma solidna struktura kiščanske demokracije. Ker samo ta bo fušizem razorožila brez krvoprelitja. »Lavoro Fascistac trdi odkrito, da je katoliška akcija, katero sv. Stolica tako priporoča, povzročile zelo živahno strokovno gibanje med delavstvom. Opaža se baje že, kako oficielna strokovna zveza fašistične stranke vsled tega novega pojava trpi. 2e popolari so se v glavnem naslanjali na strokovne organizacije, zato je strah, da katoliška akcija za-ileduje iste namene, povsem upravičena. Rim, 1. aprila, fr. Nedavno se je vršil v Rimu kongres vseh voditeljev katoliške akcije v Italiji. Na tem zborovanju so prisostvovali po veČini isti možje, ki so svoje dni stali na čelu italijanske Ijud-«ke stranke pod vodstvom sedaj v Londonu živečega don Sturza. Najbolj značilno za ta sestanek je dejstvo, da se je posvetovanj udeleževal tudi sejanji državni podlajnik v Vatikanu Mgr. Pizzardo. Po pičlih poročilih, ki so prišla v javnost, se da sklepati, da je kongres katoliške akcije pred vsein sprejel važen predlog glede na vzgojo bodočih la-jičnih voditeljev v vrstah izobražencev. Pred tem kongresom že so se pod vplivom katoliške akcije ustanovila društva izobražene mladine v večjih krajih. kakor Rim, Milan, Bologna, T urino, Geneva. Tudi bivši minister Meda, kateremu je še nedavno Mussolini sam ponudil finančno ministrstvo, sodeluje z veliko vnemo pri tem novein pokretu. Fašistični listi bi iz tega radi skonstruirali neko podzemeljsko gibanje naperjeno proti njihovi organizaciji, in ki samo pripravlja teren za povralek don Sturza v politiko. Fašistična stranka, ki trenutno ni prav dobro razpoložena napram Vatikanu radi dobrohotnega stališča, ki ga je zavzel glede molitev za preganjane rojake, katere je naročil jugoslovanski epi-skopat, bi rada na vsak način našla povoda, dn izzove konflikt med vlado In med Vatikanom, ki se baje ne drži lateranske pogodbe. Vaš dopisnik se je na pristojnem mestu Informiral glede očitkov fašističnega tluka proti katoMški akciji ter je v stanju poročati, da se katoliška akcija razvija strogo po načelih, izraženih v raznih pismih vladajočega papeža, da pa mora pri svojem delovanju se- veda tudi apelirnll n« potrof mož. katolikov, ki so svoje dni iz prepričanja sedclova.! pri f ranki, ki je b;la strogo krščanska v svoji . da Hela za nas. Krščanski demokratizem oo ob svojem času edino obzidje, ki bo zadržalo naval raz-krajajočih sil komunizma in pretiranega racionalizma.« rtazširlenie de*ohroga PAD Krediti izvozni družbi — Melioraci sne obvcznice Bel grad, I anrila. AA Nj Vel. kralj je predpisal in proglasil zakon s katerim m- izpopolni zakon o Privilegirani agrarni banki. * t. V čl. It zrkoni o PAB «e dorleiMa /a točko XI novi točki XII. in XIII. ki se i»la / tem /akoiMi ali i»o pravilnikih. Ca-miieije Ik> dajal bank. finančni min:s1er rxi odobritvi ministrskega sveta. Ta kredit PAI3 more dati izjemno samo tod-ij. če se Twk''?i »olobna potreba, da na kratek rok nhmini od-viijni del ra//iK)ložljiveg'.i denarja, ki bi pa v tem č-msii ne mogla plisirati v svojem rednem kreditnem |K»dovi>nju s ih> leljevanjein nosojil |hj-Ijedolcem in kmetijskim organizacijam. XIII. Bo izdajala melioracij ke olivezipiee na podlogi dolgoročnih melijorncijskib posojil, dovoljenih vodnim zadrugam, ali zeelru^ne obveznice (z-stati pnnvoinočna brez pristanka banke, če doseženi dražbeni iznos ne zaelošča za popolno njeno pokritje na prvtun nuy9tu vknjižciiih ler-ja-ter /. izvršilna "Mast obvestila PAB o doseženem družbenem iznosu, ki priele na terjatve banke. PAB Ik> v roku o onih dni, računajoč od dne prejema jHiroeilo izjavila, ali se zadovolji z doseženim družbenim rezultatom ali nc. V prvem primeru je oblast dolžna, če ni drugih zaprek, dražili priznati veljavo, v drugem primeru pa raz.piše novo dražbo, aji iva na predlog istega, ki zahteva izvršilno dražbo, postopek ukine. 56 b. Kada.r državna oblast izvrši prodajo neoremičniin, na katerih je intabulirana PAB, pošlje doseženo vsoto na obrestovanje PAB. Glede računanja obresti bo smatrala, da IhkIo terjatve banke |«vkrite »lo polne višine od elne, ko je bil poslan v. /. oelredbanii trgovskega z~kona o uvedbi knjig je na to obvezana (tuli PAB, in banka mora v dnevniku zabeležiti vse vsote p<» računih, a po -amezne konije pisem, inventar, o«uile terjatve jiosamezuih dolžnikov o j>osoji- D__-i — fiuro-svete O. n. br. 26.245 z dne 31. marca t. 1. pravoslavni upravitelji, učitelji in učenci osnovnih in mc-ičanskih »ol udeleže pravoslavne procesije in 10-Senja vrbico dne 4. aprila. Osebne vesli LJubljana, 1. aprila. AA. Gospod ban dr. Ftfra go Marušič v petek 3. apiila ne bo sprejemal strank, ker bo odsoten. ad, 1. aprila. AA. Z ukazom Nj. Vel. kra-Ija je postavljen za pomo5nika ministra zunanjih zadev v 2 a/l dr. Lu o B e k i t i t, izredni podanik in pooblaščeni minister na razpoloženju v 2,1. t Avs Irija -Nemega Pariz, 1. aprila, kk. Listi priznavajo rezervi-ravnost dr. Curtiusovega gov^ s posebnim zadovoljstvom »Petit Parisien skleja seveda iz t'.:ga, da je dr. Curtius s tem napravil prvi korak za strategični umik. Tudi »Journal« vidi v nastopu dr. Curtiusa spremembo ne^ovejja stališča. ___ »L'Oeuvre< imenuie to pogodbo nispamctno. ker g ozi, povzročiti ca i sko voi o met Nem"i'o in Avsliijo na e"-i strani ter Francijo in A"alo ao-tpnto ra d m>i strani, česar bi se \ese'ili s mo telcs'il' i Vralii, s'8dl on»i ba>oni in 'ežka industrija. »Echo de Pariš« prav', da bo nem^ko-avf.ij-ska carinska polodba že davno prej uveliavLera, preden bo moglo Društvo naro 'ov po ticsece in mesece tra ajoči razpravi priti do soglasn-ga »priporočila«. V na;bol;šem primeru bo Društ\o narodov z nekaterimi formalnimi retu*ami mogb spraviti s sve'a rekatera preočitra nasnrotstva z obstoječim1 pogodbami, v sp'ošnem pa bosta Nem-čila in Avstriia vendarle dosegli svoje zahteve in uresničili svoj načrt s pristankom vsega sveta H '1'erjanci so sc skrega i Berlin, 1. aprila. AA. V narodnosocia'istfoni stranki ie izbruhnil oster spor. Hitler je odstavil poveljrika narodnosocialističnih organizacij v severni Nemčiji katepana Stinneaa. Imenova"' se noče pokoriti in grozi, da bo nastop I proli izv Silnemu odboru narodnosocialistične stranke v M o-nakovem. Politični krogi menijo, aa je ta spor zelo resen in da bo imel za posledico razpad narodno-socialističncga gibanja. Graditev lndt;e London. 1. aprila. AA. Indijski kongres je sprejel resoluciio. kjer zahteva popolno neodvisnost Indije v armadnlb, finančnih in zunanjepolitičnih zadevali. Dalje zahteva, naj Anglija zniža vojaške izdatke za Indijo za 50% dovo'i Indijcem nošenje orožja in jim prizna popolno socialno in trgovsko enakopravnost z indijskimi Angleži. Karaši, 1. aprila. AA. Gandhi je izjavil poročevalcu Reutrrja, da poročilo o tem, da odide meseca junika kot vodja indske delegacije v London, ni tečno. Kongres vprašanja o njegovem odhodu v London in o udeležbi ua uovi indski konferenci še ni končno rešil. Dr. Man u se vrne ra hrmito Brkarešta, 1. apr. ž. Nekateri lieti poročajo, da se bo dr. Manlu te dni vrnil v Bukarešto. Pričakovati je, da ga bo kralj desigairal za predsednika vlade. Novo vlado bi imel feet;»>iti v mesecu maju. ^ . , Drobne vesti Be?(t'ad, 1. aprila. AA. Prometno ministrstvo je odobrilo polovično rožnjo obiskovalcem mednarodne razstave »Dete«, ki bo od 1. do 31. maja ▼ Budimpešti. Popust velja za vse razrede in vlake razen ekspresa. Lo-don, 1. aprila AA. londonski letalec Charles Anderson Scott je davi startal z letališča Lymp"e za solo-polet v Port Darvvin v Avstraliji. Lo-don, 1. aprila. AA. Državni proračun za finančno leto ki je poteMo snoči, izkazuje 23, 75.971 primankljaja. Dohodki znašajo 42,543 362 funtov sterlingov. Miinchen, 1. anrila. 2. Danes zjutraj je bil izmed Munchena in Rima o lort svijonski promet in sicer istočasno na obeh straneh. lih, izd 'nih preiko zadruj, pa morajo biti ločene. !? "S. /a členom 73 pride nov člen, ki se pl.isi: 73a. Zadružne obveznice (zadružno-blagajni^ki zapisi nli lx>ni), ki jih izdaja Ivanka, se kiliko jllase ali na ime ali oo naredili ali na donos len in so lahko obrc«tljivi ali pa tie. <"'e se glase na ime ali |x> naredili, veljajo zanje odredbe meničnega zakona o indosmanu, regresu zaradi neplačila, protesta zaradi zastaranja ali neupravičenega iKigatcnja, in zakonske odredile o sodnem |H>stopku v meničnih stvareh. Zadiru/.ne obveznice lxinke (zadruž.noldujpajniški zapiM ali lioiii) imajo pravico prvenstva |x»kritja preii terjatvami |K> kratkoročnih posojilih teli /-1-dru/nih orgMiizacij. preko njih pa zadružniki priyl vsemi drugimi uipniki, ter uživajo tudi prvenstveno zakonito zastavno pravico z vsemi jamstvi, ki jih ima banka za vanstvo teh pos< jil. Naprej proti vzhodu Nemčija nnmerava zahtevati rev'izi'o vzhodne me\e — Za protlaslugo hi zanetila uslajo v Litvi, katero bi ponudili Poljski Dunajska vremctssVa napoved. Pričakovati je toplejšega viemaoa. Pariz, L aprila, fr. »Pariš Midi«, ki je na-vaelno zelo elobro inforintiru.n o nemšiki zunanji ]M>litiki, ker jo predvsem zasledili je iiz. gos|>o-darskega stališča, priobčilje, kakor pravi iz verodostojne^g« vira vest, da ca sleilila še druga. Stresemann je svoje dni postavil izpraz.liitev 1'orenja za |x>gluvitiri cilj zunanje politike. Njegov naslednik, ki je našel Porenjc že osvobojeno, nadaljuje ofenzivo proti vcrsajskcniu miril na drugih frontah. Prvi njegov velikanski uspeh je carinska zveza z Avstrijo, ki je potisnila meje nemške države daleč proti jugovzhodu naravnost v osrčje srednje Evrope. Za tem pride in mora priti nn vrsto reševanje m-neko-poljskc meje, katere Nemčija tudi v Inkarnskcm paktu ni hotela prlpoznnti. »Pariš Midi« poroča, dn bo nemška vlada še pred sklicanjem razorožil vene konference zahtevala revizijo svoje v/.hodne meje. Po informacijah tega lista bi Poljska morala vrniti Nemcem tako imenovani koridor, ki veže Poljsko z morjem. Poljska država bi ohranila prost dostop do mesta in pristanišča Danz<(. Koridor-sko ozemlje bi v. deuutitariziruJo Ua^orožilo) in vsi stroški, katere je Poljska imela z zgradbo novega pristanišča v Gdinju, kukor tudi vse stroške francoske družbe Schneider pri gradnji železnice Katovice—Gdinjn, bi prevzela Nemčija. Nadalje bi sc Nemčija jjotruelila doseči S|H>ra.zum niwl Litvo in med Poljsko ter napraviti iz Meineija veliko jx)ljs.ko-litavsko pristanišče. Berlin, t. aprila, d. »Berliner Tageblnt« se bavi z »odkritji« nekega pariškega časopisa o nemških namenih na vzhodu. Diplomutičen dopisnik tega lista dostavlja, da so vse trditve o nemških namerah osvojiti si poljski koridor s koncesijami v Litvi in v Memelju, gola izmišljotina. V inozemskih krogih, ki sedaj bolj ke»t preje zasledil jejo nemško politiko, sc izjava »Berliner Tageblatta« smatra za nezadostno, če sc pomisli, da sta avstrijski in nemški zunanji minister še nn predvečer objuve zloglasne pogodbe o carinski zvezi nedolžno zatrjevala poslanikom, da so le vesti do cela izmišljene. Takšna izkustva zelo oslabijo zaupanje in vero v kakršne koli izjave nemških politikov. Ce so informacije pariškega lista morebiti nekoliko okineane, resnica je, tako trdijo Informirani l>orlin«iki diplomatje, tla bo Nemčija poizkusila »»'krliati vzhodno mejo, če bo Lvioipu brez pro- testa popustila v vprasanjn avs^ro-nemšikc carinske zveze. Varšava, 1. aprila. AA. »Kurier červoni« prinaša v zvezi z odkritjem lista »Pariš Miri i« še naslednje informacije: Lani sta bivala v Varšavi neki nemški general in nemški podpolkovnik, ki sta do|>otovala iz. Moskve. Ta dva »potnika« sta skušala priti do zvez. z nekaterimi glavnimi poljskimi politiki. Senzacija njihovega bivanja v Varšavi je bil predlog, ki se do neke, mere strinja z odkritji lista »Pariš Midi« v ne-katerih delih pa se zopet razlikuje, da sta zahtevala Gdinje in Pomoranje, nista pa predlagala onega mističnega kondominiia nad Mo-mclom, temveč sta Poljski ponujala okupacijo cele Litve. Pobrigala bi se 1udl za to, dn v Litvi zanetita vstajo, vstaši pa bi poklicali Poliake na pomoč. Razen tega bi se Nemci zavzeli za nevtralnost Rusije. Toda če bi tega ne mogla udejstviti radi »perfidne neodgovornosti ruske diplomacije«, sta pa ponujala trajno vojaško zvezo med Nemčijo in Poljsko. Ta predlog bi povzročil popolno ukinitev rapallskega sporazuma. »Kurier Červoni« na koncu naglaša, da je Poljska takoj o tejn obvestila vse zainteresirane faktorje. ! Štev. 75. »SLOVENEC«, dne 2. aprila Stran 5. Velikonočna štev Iha nnšejsa dnevnika izide v soboto 4. aprila v zelo povečanem obsegu in izredno |) o in n o ž e n i naklad i. I*. n. trgovcem in obrtnikom ter vsem denarnim javodom so nudi ugodna prilika za po-iebno uspešno reklamo potoni oglasa v iSLOVENfEVI« velikonočni izdaji. — Vabimo vse dosedanje in nove inserente, d« se poslužijo te izredne prilike in do-pošljejo svoja oenj. naročila najkasneje do četrtka s v e č e r. Za vsa pojasnila je radevolje na razpolago »SLOVENCEV« oglasni oddefck, Jugoslovanska tiskarna, I. nadstropje, in njega podružnice. Jt VIM ZA \QO\ PREDMET/ oličchc\ f ftedivet* Dnevna kronika Koledar Četrtek. 2. aprila: Frančišek Pavlanski. Ščip ob 2t.0f. Herschel napoveduje spremenljivo vreme. Popolni lunin mrk se prične ob 19.23 in konča ob 22 52. Viden bo na zapadnem delu Tihega oceana, v Avstraliji, Aziji, na Indijskem oceanu, v Afriki, Evropi, na Atlantskem oceanu in na vzhodu Južne Amerike. Osebne vesli = Izpit ho napravili med drugimi za čin aktivnega pehotnega podporočnika aktivni peh. narednik Peter Bizjak; za čin akt. topniškega podporočnika akt. topniški naredniki Josip Sod. Mirko Kelemen, Edmund Globelnik iu Leopold Ču-čel;; za čin akt. inženjerskega podporočnika akt. inž. naredniki Mirko Franič, Marko Devčič, Ivan Ramšak, Jakob Vodušek, Avgust Petrak in Marijan Franko; za akt. zdravniškega pomočnika IV. razr. bolniška uradnika Božidar Tasiž in Dušan fclegl; za akl. veterinarskega poro'nika IV. razr. vet. narednika Vladimir Vidovič in Ivan Prohaska; 7ji čin rezervnega sanitetnega podporočnika kap-lari-dijaki dr. Slavko Belič, dr. Zdenko Horvat, dr. Dragotin Brajer in dr. Bogumil Cividini; za čin rez. lekarniškega podporočnika kaplani-dijaka Peklo Tibor in Beli Gutman in 7.a čin rev., veterinarskega podporočnika kaplar-dijak Stanislav Malenšek. Znatne stavbne prihranite dose/ele, če Vam izvrši načrte, proračune in nadzorstvo Tehnični biro Tehna Ljubljana. Mestni trg št. 25 1. Ostale nest! — Položnice ra obnovitev nnrof-nine za mesec april oziroma II. četrtletje tekočega leta smo priložili zadnji nedeljski številki »Slovenca« celi poštni nakladi. Ce-nj zlasti vsled železniških popustov omogočen. Po končanem kongresu, ki je razdeljen na 7 sekcij, se bodo gosti udeležili ekskurzij, ki so razdeljene sledeče: 1. na 6 eno Ine-vnih ekskurzij v ra.zilične kraje v bližini Prage, tako. da se vsakokrait zvečer vrnejo v Praso. 2. Na 4 šestdnevne ekskurzije, ki se odpeljejo iz Prnge v najpomembnejše kraje države. Ogledali si bodo poljedelske obrate, industrije in zadruge 3. Na I štirinajstdnevno celodržav.no ekskurzijo. ki si bo glelala vse dežele republike in njene naprave. Udeležba na kongresu bo organizirana po'om posebnih nropagandnill komi'-tetov, izmed katerih je bil eden ustanovljen tudi v Jugoslaviji. — Zgodovinsko drtiSf»n v Mariboru ie 7«č"t-kom marca izdalo prvi dvojni zvezek XXVI. l tni-ka »Ca°opisa za zgodovino in narodopisje«. KH"b temu. da snčava v svojem delu npliube zaor'ko, zlasti glede društvenih proslorov in pa radi arhiva, je vendar velik del naamo ljubitelje lepe knjige že dan^s. »Arhiv za zgodovino in narodopisier, ki je dosedaj izhajal kot priloga ČZN, se bo v Mu 1931. osamosvojil; tako da bo kot izredna publika-ija i?šia vsa prva knjiga AZN, v kolikor že ni izš a v lanskem in letošnjem ČZN. Vsebina te druge društvene izredne publikacije bodo vsa Slomškova pisma, v kolikor še niso publinrana in v kolikor so sploh dostopna. Zbral in uredil jih je prelat K o v a č i č. Medtem, ko bo služilo Maroltovo delo nredvsem zgodovini umetnosti, pa bo objava S'omškovih pisem važna za naše literarne in kulturne zgodovinarje. Vsled teh posebnih izdanj Zgodovinskega društva pa bo CZN. zve7ek 3—4, izšel šele v septembru. Tako da izidejo na poletje »Umetnostni spomeniki celjske dekanije«, na jesen f'ZN in za zimo AZN. Prijatelji Zgodovinskega društva v Mariboru se prosijo, da ostanejo društvu naklonjeni tudi v nadalje, poverjeniki pa, da blagohotno nadaljujejo svoje delo. — Jugoslovanski leden! — Kupujemo domače hlagol S ponosem se sme omeniti, da imamo v Jugoslaviji tvornico, ki je že po svoji velikosti svetovnega slovesa in tako vzorno urejena, da se do zadnje niti izdeluje vse. kar spada k moški obleki, obleki za dečke, površnike, raglane itd. To je slovita tovarna »T i v a r«, ki porablja pri svojem podjetju samo domače blago in prodaja po najnižjih cenah. — Ugotovitev. Včeraj se je zglasil v uredništvu g. Jakob Pavlič, tesarski mojster v Domžalah in nas znpresil za objavo, da niso njegovi bratje Vinko in Mihael, oba železničarja, ter Franc, stavbni tednik pri stavbni tvrdki Mavrič v Ljubljani oziroma on v nobenem sorodstvenem razmerju s Pavlicem, o katerem smo poročali včeraj, da je bil aretiran vsled številnih vlomov. Obenem je izjavil g. Pavlič, ds je aretiranec njemu in njegovim bratom popolnoma neznan. Šport na praznV e Posledice sporazuma obeh vodilnih klubov v Ljubljani se bodo najbolj nazorno pokazale že na praznike. Oba kluba priredita zanimiv norromelen program na katerem sodelujeta prvak Maribora in pa graški Sturm. Program bo zelo zanimiv saj sodelujejo samo res prvorazredni klubi. Gotovo že dolgo vrsto let nismo imeli tako zanimivega programa. Slami^eve mesne Iro-zerve in paštete, frgile-nično izdelane iz najfinej~ef1 vagonov, hranilno vloge pri njej so znašale 0 4 milj. Din, kriliti zadrugam pa so znašali 0.6 milj. Din. Cisti dobiček za 1. 1930. znaša 31.901 Din. Občni zbor ljutomerske podTO*n:ce Vinarskega društva v Mariboru se bo vršil 6. aprila 1931 ob 9 v pros'orih gostilne g. Rih. Wrega (Vaupotičt v Ljutomeru. Na dnevnem redu bo tudi referat okr. kmetijskega referenta g. Znideriča o pomenu vinogradniške organizacije. Borza Dne 1. aprila 1931. Denar V današnjem de\ iznem prometu so ostali tečaji skoraj po|>oliionia nespremenjeni. Promet je bil znaten in je presegel 2 milijona dinarjev. Vse zaključene devize z izjemo Trsta, kjer je bilo zaključeno privatno blago, je dala Narodna banka. I^uhljana. (V oklepajih zaključni tečaji.) Amsterdam 22H3 50 bi., Berlin 1355.50 1 358.50 (1357). Bruselj 792.02 bi., Budimpešta 992.77 bi., Curih 109-1.10-1097.10 (1095 60), Dunaj 799.50—802.50 (801), London 276 75 bl„ Newvork 56.75— 56.95 (5(5 85), Pariz 221 87 223.87 (222.87), Praga 168.3': do 169.12 (168.72), Trst 297 10—299.10 (298.t0). Zagrob. Amsterdam 2279.50 2285 50, Dunaj 799.50 —802.50, Rerlin 1355 50—1358.50, Bruselj 792.12 bi., Budimpešta 990.35-993.35, lxmdon 27G.35—277.15. Milan 297.15—299.15, Neivvork kabel 56.86 57.06 ček 56.75—56 95, Pariz 221.87— 223.87. Pr.lga 168 32-169.12, Curih 1094.10-1097.10 Skupni promet brez kompenzacij 2 milj. Din. ltelgrad. Amsterdam 2280 50—2286.50, Berlin 1355.50 1358.50, Bruselj 790 62—793 62, Rudim-pešta 991.24- 994.24, Curih 1094.10—1097.10, Dunai 799.50—802.50 London 276.35—277.15, Newvork 56 75—56.95. Pariz 221.76 - 223.76, Praga 168.32--169.12. Trsi 297.12-29912. Curih. Bolgrad 9.1290. Pariz 20.34375, London 25.25875, New\ork 519.90. Bruselj 72 175, Milan 27.2225. Madrid 56.80, Amsterdam 208.375. Berlin 123.82, Dunaj 73 12, Stockholm 189.15. Oslo 139 075, Kopenhagen 139.025, Solija 8.7675, Praga 15.5*. Varšava 58 25 Budimpešta 90 625, Atene 6.75. Carigrad 2.465 Bukarešta 3.0925, ilelsingfors 13.075 Dunaj. Dinar notira (deviza) 12.48625. V red nosi n i papirji Tendenca za državne papirje je bila danes sla bejša, promet pa je bil znatnejši kakor včeraj. Promet je bil znaten v vojni škodi kakor tudi v dolarskih papirjih. Bančni papirji so bili čvrsti, posebno Praštediona, katere tečaj je narastel od 910 na 912, Union banka je bila zaključena po nespremenjenem tečaju 190. Jugo banka je bila zaključena brez kupona (7 Din) po 73 in 75. Industrijski papirji ne beležijo danes pri v glavnem nesj remenjenih tečajih nobenega zaključka, pač pa je bila med paroplovnimi družbami Dubrovačka, ki se je učvrstila od 365 nn 370. Ljubljana. 8% Bler. pos. 93.25 bln 7% Bler. pos. 83.25 bi., Celjska pos. 150 den., Ljublj. kred. 120 den (brez kup.). Praštediona »10 den.. Kred. zavod 170 180, Vevče 128 den., Stavbna 40 den.. šešir 100 bi. Zagreb. Drž. pap.: 7% inv. pos. 88.50—89.50. vojna škoda ar. 424—425 (424.50), kasa 424—424.50 (424), 4. 421-424.50 (424.50). 5. 6. 7. 12. 424.501)1 10. 424-424.50 (424.50), 8% Bler. pos. 93 25 - 93.50 (93.50), 7% Bler. pos. 82.625—82.875 (82.875 dn 82.75), 7% pos. Drž. hip. banke 83—83.50, (83.50). — Bančne delnice: Ravna gora 80 den.. Hrvatska 50 den., Kalolit ka 33 den., Poljo 52 den.. Kreditna 119 den., Union 190—192 (190), Jugo 74—76 (73. 75), Lj. kred. 119 den., Modjunarodna 66.50 den.. Narodna 7900 den.. Obrtna 36 den., Praštediona 91" do 912.50 (910. 911, 912), Srbska 181.50 den.. Zel maljska 140—144. — Industrijske delnice: C.utt-mann 120 128, Slaveks 40—45. Slnvonija 200 den Danica 92.50—100. Drava 249 den.. Si č( rana Osjek 285—295. Nar. ml. 20 den.. Osj. Ijev. 210 den Brod. vag. 62 den., Union 00—85, Vevče 128 den ! Isis 44 den., Ragusea 367.50—372.50 (»'»5 -370). Oceania 200 den., Jadr. plov. 525—550. Trboveljska 304 den. Bolgrad. Narodna banka 7.920-7.0»*). 7% inv. pos. 88—89. agrari 51—52, vojna škoda 423—421 7% pos. Drž. hip. banke 83—83.50. Dunaj. Don. sav. jadr. 88.75, \Viener Bankve-rein 16.15, Creditanstalt 46. liscomplet-es. 159, Union 28.30, Avssiger Chemisrhe 150.10, Munduš 1»!. Alp ne 18.80, Trboveljska 38, Leykam 3.20, Rima Muruny 55.50. Notacije dri. papirjev v inozemstvu: London: 7% Bler. pos. 81.75—8275. Newyork: 8% Bler. ros 92 25-93. 7% Bler. pos. 81.75-82.50, 7% pos DHP 82.25- 82.75. Silni In Na naSem litnem trgu je ostal položaj popolnoma nespremenjen. Prav tako tudi cene. Promet je padel na minimum in konsum kupuje le naj-poir bnejše količine. Mnogo se zanimajo naši interesenti tudi za izid žitne konforonro v Rimu. Novi Sad. Moka: bč. št 8 125—135. Vse ostalo neiz|>remenjcno. Promet: pšenica 2 vagona, oves 4 vagone, koruza 39 vagonov, moka 2 vagona. — Tendenca: neizpremenjena. Budimpešta. Tendenca: slabša. Promet: miren. — Pšenica: maj 16.04-16.15. zaklj. 16.07— 16.08. - Rž: maj 11.88-12 10, za kij. 11.83-11.90. — Koruza: maj 12.43-12.48. znkli. 12.43—12.45, julij 12 65-12 72. za k I j. 12.66-12.68. Transil maj 9.72, Mklj. 9.70-9.72, julij 9.92, zalili 9,90-0.92. Stran 4. >SLOVENEC«, dne 2. aprila 1931. Stev. 75. ___ 141 K Dr. Mahsimovic o nemški kzsliu „Naš narod mora b;li hvaležen narodom, hi so huhurneiši od n,ega!" — Nemški narod e s svojim du ovnim ustvarja,ijt rn vzbudil v s vetu priznan e Belgr&d, 1. aprila. AA. Na otvoritvi nemško umetniške razstave je imel prosv. minister dr. Božo Maksimovie tale govor: Vaša kraljevska Visočanstva, gospe in gospodje) Umetnost je ena izmed tistih vzvišenih, z Bogom oduhovljenih ustvarjanj, ki utirajo pot širjenju splošne človeške kulture in po svoje prispevajo k ustvarjanju lepote in veličine, ki mora nekega dne osvojiti vsa srca in duše vsega sveta. S podobnimi razstavami take vrste se pokrž?'o uspehi teh naporov pri posameznih narodih. One pomenijo izmenjavo duhovnih dobrin med narodi, in zato zbujajo navdušenje in veselje, ki jo tem več e, ker se razstave te vrste prirejajo kot izraz kulturnega razvoja ki je pri vseh narodih najvišji ideal. Zato je ta razstava, ki daje pregled nemške umetnosti, zdaj po vojni prava kulturna manifestacija prve vrste; grozote velike svetovne vo ne ki je bila najusodneša v zgodovini človeštva, pa dajejo tej manifestaciji še pomembnejši izraz. NnS narod. ki se je komaj osvobodil in gdruiil ' v svoji narodni Ifubezni, se hote posvetili povzdigi i svoje drinve m kulture ter mora biti zelo Hvaležen narodom, ki so kul urne ii od njega, ki se za nje-qov kul umi razvoj zanimajo in goje s njim intelektualno sodelovanje. Zalo vidi v tej razstavi kakor sploh v vseh dnsidanjih inozemskih manifestacijah, le vrste dogodek, ki ga iivo pozdravlja, in to tem bolj, ker je nemški narod s svo:im duhovnim in intelektualnim ustvarjanjem zbudil v svetu priznanje in pozornost. Če interes njegovih umetnikov in intelektualcev omogofa — mislim, d'i se to sme reti — manifestacije v recipročni obliki nai:h skromnih naporov, je to za nas posebno zadovoljstvo. Polni teh misli hvaležnosti napram nemškim umetnikom in merodajnim krogom za njihov trud pri prireditvi te razstave, smatram za čast objavili z dovoljenjem Vaših Visnčnnslev. da sprejme kraljevska jugoslovanska vlada to razstavo pod svoje okrilje. Framasani zhoru'e'o v Belgradu Brlgrad, 1. aprila, ž. V soboto se je tukaj pričela glavna skupščina Velike lože v B l^radu in na njej bodo pr.sostvovali poleg vseh članov Velike lože tudi \si njihovi delegati. Obiskova cev je bilo zelo mnogo iz vseh mest Jugoslavije. Na dnevnem redu se je razprav.jalo o zelo važnih zadevah. Posebno se je razpravljalo o novoosnovani II. sarajevski loži in o najmlajši ki je pred nekoliko dnevi bila osnovana v Splitu. Prilivom otvoritve glavne skupščine je bila dvorski pisarni poslana brzojavka, v kateri se jiravi: ?Jugcslovanska svobodna zborovanja na svoji letni skupščini v Osjeku smatrajo za svojo sveto in ntvvažnejšo doFnost da Vašemu Veličanstvu izjavijo svojo ncomaiano zvestobo in da moli k Velikemu Neimnru vsMi svelov. da dolgo in Brečno živi Vaše Veličanstvo. Jugoslovanska svobodna zborovanja bečejo delati ne-utrujeno na eni edini krščanski svesti za skupen ideal našega naroda in imajo v Vašrm Vrl 6 nstvu najvzviš^ni jsega zaščitnika vseh idej in nalog. Da živi Nj. Vel. kralj Aleksander in ni gov sve tli kralju ski rtom k Zborovanje se bo še vršilo in bi se imelo danes nadaljevati. SIrašen poires v Ameriki Mi sto Managui popolnoma porušeno New Yo k 1. apr''a kk. V Managui so bili po včerajšnjem strašnem pot esu danes novi obupni prizori, ko so se podirale še pteos'ale hiše. i'0-noči je v onem delu mesta ki je do seuaj ostal nepoškodovan, izbruhnil požar, ki se je razši il na ves mestni okrai, dasi je vojaštvo izkopalo obrambne jarke, da bi se požar ne širil. Na!'nu e čutijo ljudje pomanjkanje vode, kar ni na razpolago niti pitne vode niti vode za gašenje. Nevv Vo.k, t. aprila, kk. Vse zveze z Ma"a-guo so prekinjene, tako da bo ameriško društvo KdeCega križa, ki je bilo takoj mobilizirano v Panami, moglo pošiljati ž vila in zdravi a v krai nesreče samo potom letal. Amcrpke čete, ki so na-stan:ene v Manatfui. so ime'e tri smrtne žrtve. O usodi inozemcev v mestu ni doslej nobenih vesti. j.koda, ki jo ie napravil požar se ceni na 30 milijonov dolarev. SreJišče pot esa ie bilo omejeno skoro izkl'j'no samo ra glavno mes'o Mana-gua, v katerem je poties najhu'e pustošil v gospodarskem delu mes*.a. To^ar je izb.uh-il naipej v mesti i tržr ici v času. ko j-: bil tam največji promet. A.ire iška posa ka ie takoj prevzela poveljstvo "i>'1 mes'om i" p oglasi'a vojno p;avo. napravi red med piebiva s.vom, ki je po paniki popolnoma ofcuraro. Foseba sre^a te, da s? polovica prebivalstva že i aha:a na velikmioc ih počit'icali v morskih 1opal ž'.ih. Vse ce kve so laz-d«'a< e. Od ka!edra'e sloji poko cu samo še jekleno oprode. Pono i so re eval a dela otežko-čena radi popol"e teme ker je električra cenira a pokvaiiena in dova an|e elektiič ega toka popolnoma prekin eno. Svit pofara e videii mnogo k lo-metrov daleč. Palačo arg'e;ke iu^noameriš1'«: banke so zvečer razstreli'i, da jo ne bi uničil porar, verdar niso mogli rediti zaloge pol miliiona to ar-jev, ker ie bil vstop v poslopje smrtnonevaren. New Yo k, 1. aprila, kk. Po dosedanj h brezžičnih ves'eh ie mesto Vana^ua popolnoma pokončano. Ameriško in angle"ko poslaništvo sta zgorela. Ognja ni bilo mogoče gasiti, ker so popokale vodne cevi. Prebivalstvo ie brez strehe. Begunce in ranjence so spravi i v mo nar ške barabe. Živ 1 , hitro zman:ku'e. Jetnišnica ie v par minutah zgorela c;o tal. Več sto kaz jedcev ie pri tem zgorelo. Ker je oslala ne-»okvarj na samo ena bo\ni";n'ca, mora:o zd-avniki vršiti ope aci e in amputaciie ra prostem ali v zašilo h šotorih. Zelo se čut pomanjkanje z. ravil in obvezil. 1 o ce;lai so po'e< ili izpod razvalin t tO nv''čev. Skupno število žrtev se ceni najmanj na 25.0. Je K IV a nrehs-a v redu] Vzemite zvečer 2—3 male f AKTIN-Iražeje in z utraj t boste imeli normalni na je z« D.in o'— za-d' 's|uje za 4—6 krat Dobe se v vseh lekarnah. r t boste imeli normaln f i , >i Si I iz;irazn,enje. - Vseb n: C \\, E fi\i škat je Ln Din 8 — za P' , G Konce 'a na klasični gim aziji, o knte-em imo poročali v včerajšnji številki, se je Uuetežil tudi prevzvišeni viad:ka dr. Karlin □ K zdiuvi!vi okoliških občin. Na posebnem »estankei občinskih zastopnikov v občinski p sami pri Sv .Petru se ie sklenilo glede šentpete.Siie občine, da ne kaže izvršiti g ede prikl^učiive no. e-nih sprememb. Za p.iključ.iev v šentpeters,it>ka, Moste, zelo pro- sijo za škropljenje glavnih cest. Tein prošnjam pa mestna občina zelo te/ko ustreže, ker nima aa razpolago kadra voz. Ha temu odpomore, si jo letos nabavila moderen škropilni avto, ki jo bo veljal okoli 200.(100 Din. Med najbolj zanemarjena vprašanja v Ljubljani spada gotovo odvazanjv hišnih smeti. Potreba po higijenskih smetarskih vozovih je splošno zuan.i Enkrat za vselej bo treba odpraviti sedanji način odvažanja smeti, ki okužuje zvak. V drugih m;stih že zdavnaj izpraznjujejo in odvažajo smeti na moderen način s posebno prirejenimi vozovi. Numo potrebno je, da mestna občina uvede zadostno število novih smetarskih voz, tako, da bi se smeti odvažale na najbolj higijenski način. Mestna občina se ukvarja z mislijo, kako bi / zakonom prisilila hišne posestnike do plačevanja potrebnih pristojbin. S temi pristojbinami b\ se krili vsi stroški higijenskega odvazania sineti. Zaenkrat namerava mestna občina nakupiti letoj več novih, modernih smetarskih voz in popraviti -tare. To jo bo velialo nribli/no 250.000 D;n. Upati je vsekakor, da se bosta s te.n higiiena in snaga na naših ulicah znatno dvignili. Ljubljau-' čanom bo to v korist zaradi njihovega zdravja in I ugleda, zlasti bo to v korist zaradi večjega tuj-i skega prometa. Za bližn'to spomlad smo izdelali veliko zalogo modernih plaščev za gospode in dame. - Vabimo na izbiro v to najcenejšo o'-1 čjlnico. DRAGO GORUP & CO., konfekcijska industrija Ljubljana, Miklošičeva cesta št. 161. ver^a sn^ola bo, ko... Tu^i so vlomili v is'i noJi v mesnico Josipa Troferika ter odnesli sv.nsk.h rebrc in druge a mesa v v ednosti 2500 Din. □ Ropa sk; napad. V Črnem lesu pri Sv. I e-ariu ie v noči na sredo naoa el neroznan moški posestnika Ermana iz Partinj ter ga s sil "lm uelarcem palice po4rl ra tla in mu oropal 180 Din, nakar je izginil v bližnjem gozdu. Nekai časa sta šla skupaj proti Mariboiu in je neznanec govoril hivatski. Za njim se vrše po zvedbe. □ V Astoi ji se je poslovil v torek zvečer tenor Ivelia, ki odhaja v Ljubljano, kjer |e angažiran pri tamošnji operi Njegov, prijatelji in znanci. ki so kavarno čisto napolnili, so sprejeli izb a^e točke programa z velikim priznanjem in navdušenjem. Maiitorska posebnost: gledališki igralci se bodo morali sevaj poslavljati po kavarnah. Lepa gesla kavarnarja L. Stieharja je med občinstvom zbud la prav posebno pažnjo □ Prav po velemest'o je urejena nova trgovina Ba"e na Aleksandrovi cest'. K že ob av jene-mu še doc'a;amo, da se naha:a v posebnih ločenih prostorih h gienltno opremljen oddelek za nego nog z vsemi pnpravnos mi in udobnostmi. Po is o , kralki preceJuri se vsakemu kupcu odpravi zlo kurjih o.es. Na dvori eu je ia'zen tega posebna po-pravljalnica čevljev, ki je op eml:ena z vs^mi najmodernejšimi popravlja nimi stioji. Iz medvodsUe občine Kakor smo zvedeli, namerava Papirnica v f!o-ričanah zapreti oLč.n-ko cesto in most, ki vodi čez Soro in veže vasi Lad.a, t-p. Senica, Zg. Senica, in Gorenja vas z vasmi, ki leze ob banski cesti. t. j. Reteče, Mavčiče, na drugi strani reke pa vas CJoii-čane in deloma tudi Raieovnik. To cesio so uživali posestniki iz omenjenih vasi, kakor tudi njih ded4e in pradedje že od nekdaj, ker imajo na naspiotni strani sVoja polja, travnike in gozdove, pa tudi v farno cerkev so hodili po tej poti ter so jo tudi vedno sami na svoje stroške vzdrževali S tem, da bi se jim zaprla ta pot, bi bili vsi posestniki občutno prlzadeii. Tovarna je sic.et pripravljena zgraditi drugo cesto in most, k čemur pa bi morala prispevati tudi občina in bi šla la nova cesta n žje doli od tovarne proti vzhodu. Posestniki bi morali vsled tega hoditi na sve>.;a polja in v svo o farno cerkev čez d^ugo (aro, kar bi pa bilo zelo nepri-bčno in bi se tudi pot podal.šala za dobre čeli t ure. Ce se žo mora ukiniti zgoraj omen.ena občinska pot, katero so nemoteno uživali posestniki do danes bi prizadeti predlagali, naj bi se r.g'' lila nova pot in inost viš e od tovarne proti zahodu, ki bi bila za vse prizadete vsaj nekolileo boli pripravna, ker bi bila krajša in bi ostala v naši fari. Zavrče Dne 27. marca je umrl v Turškem vrhu kmet l iane Jurgec. Bil je zave len Slovenec, dober oče in skrben gos ihj I ar. Zapušča vdovo in tri odrasle otroke. Naše sožalje! — V Go-lenskem vrhu sta brata Jožef in Alojz Polioree večer pred praznikom sv. Jožefa hodila Pepcam in Pepckotn za geni igrat na harmoniko. Proti jutru sta že bila v vinjenem st-nju. Donn slu ie silila in prišlo je teko elolrč, ela ie Alojz segel po nožu hi vrezni ln/'-'a no luh u tako, ela je iiiurtil iskuti pomoči pri zditivmku. Kaj bo (cr.cs Drama: Zaprta. Opera: Zaj'ita. Notno slu.bo innjo le'-arne: Mr. Leustek, Resljeva cesta 1; mr. Bohinec, ded., Rimska cesta 24 in dr. Stanko Kmet, Dunajska cesta 41. is O Prošnja javnosti. Vincencijeva konferenca na ljubi anskem Uradu ki bi rada obdarila najpotrebnejše družine, predvsem pa siromašne otroke, vljudno prosi vsa usmiljena srca, da ji priskočijo na pomoč s kakršnimikoli darovi. Darove v blagu in denarju sprejema uprava »Slovenca«. 0 Ravna:eIjstvo mestnega dohodarstvenega urada ne uraduje zaradi snaženja uradnih prostorov v dneh 8. in 4. aprila t. 1 0 Popisni komisarji za ljudsko štetje v Ljubljani. Gospodje popisovalci se poživljajo, da takoj vrne;o preostale osebne popisnice (obrazec 2), ker jih je nekaterim popisovalcem zmanjkalo. Pridrže si naj le potrebno število popisnic za rezervo. Zaradi enotnega izpolnjevanja obrazcev se bo te dni vršil ponoven sestanek popisovalcev čim prejme mestni popisni odbor nekatera po asnila o načelnih vprašanjih od Statističnega urada v Zagrebu. — Mestni popisni odbor v L;ubljani. O Poprava železniškega mostu preko Šntar-tinske (Martinove) ceste. Vsled zopetne vložitve popravljene mostovne konstrukcije in odstranitve stare konstrukcije preko Š nartinske (Martinove) ceste ostane dne 8. in 9. aprila 1931 prehod pod železniškim mostom za pešce in vozila zaprt, in sicer od 7 do 17. 0 Pre'iodna steza čez železniško profro ob Dunajski cesti bo zaradi pleskanja železne mostovne konstrukcije za obč nstvo zaprta od 1. do 15. aprila 1931. Prehod čez progo se viši v tem času samo čez prelaz na nunaiski cesti. 0 Otie'elni pridelek pomladi. Dejanski pri-četek pomladi je pač tedai, kadar mineta zima in mraz. Astronomski pričetek pomladi je 21. marca, v L'nb'!ani pa ie efVielen pričetek p zadregi ter jo sp'ob z vso ljubezuiio neguje. V ne-delio je ime'a zaHruca svoj šesti občni zber. Iz po-rcčil načelnika tajn ka, biagamika. kakor tudi iz poročila reviz.rrja, ki je prtgl dal pes'ovan'e zadrege, je razvidno, da zadrutja svoj namen doseza, se leno ra-vija tfr tudi nnpr^dn-e iz leta v leto Skupni promet lanskega leta je znašal 1,103.192 Pomladne novosti kakor plašče, bluze, obleke, moško in damsko perilo. Veliko izbiro nogavic-pri poroča po zelo n i z k i h cenah Zar^i, Ljubljana Sv. Petra ce>ta 3 in 11 Jssenccs Na cvctno nedeljo je bilo v no\i. oziroma podaljšani župni cerkvi vse v pisanem zelenju (ic.štuv ilnili »bairanc«, kakor tu pravimo, ne pa ( buta l ice kot v Ljubljani in elruuotl. Prinesli so j jih eni vseh strani tako tudi iz Rovtov in sicer | nreiv obsežne in dolge. Cerkev je izgledala kakor prelep gaj v pomladnem \ctru in posebno s kora je bil oogled j a-ko pester. Kolikšna sneea je morala vladati druga leta, jc razvidno iz tega, ker je bila celo sedanju velika cerkev polna. — PoDoldne se je vršila v Krekovem prosvetnem domu proslava Finž?arjeve 60 ledirce z un rizorilvi jo njegovega igrokaza »Naša kri«. Udeležba pa. 'udi pomladanskega vremenu in raznih drugih prireditev, kakor t ud L občnega zbor« I. del. kons. društva, ni bila posebna, kakor smo tO v Krekovern rlornu vajeni. I»ra se n i vtUikuuo^iii |K/ncdeJj^k pouuvi ob osmih zvečer. Din, čistega dobička je zadruga dosegla 2012 Din. Člani, katerih število je narastlo nad 60 imajo pri zadrugi naloženih 291.403 Din in sicer so to obvezne članske vloge ki jih morajo po pravilih vlagali člani mesečno (220.591 Din), tekoči dačuni (3 00 Din) in razne druge hranilne v,oge (61612 Din). Zadruga nudi svojim članom cenen kredit proti osebnemu poroštvu ter dosegajo ta. posojila in te'-keči računi čez. 100.000 Din. Zadruga deluje ob minimalni režiji, ker vodi vse poslovanje, ki je vsle-d povečan'ga delovanja mot no naraslo, g. načelmk Krištofič brezplačno. Vsem odbornikom je bila izrečena razrešnica, pri volitvah pa so bili v odbor izvoljeni vsi stari oelbcrniki, ki že več let uspešno delujejo. 0 Bolgarska pianistka v Ljubljani. V petek, dne 10. t. m. konccrtira prvikrat v Ljubi ani bolgarska pianistka gdč. Dobri flristov, hčerka znanega bolgarskega komponista llristova. O sporedu in drugih podrobnostih spregovorimo prihodnje dni. 0 Na koncertu ge. Pavle Lovšetove v sredo, dne 8. t. m. izvaja del programa njena hčerka gdč Majda Lovšetova, ki je zadnjič nastopila z izredne sigurnostjo ter si s svojim lepim in izvrslno šola-nini glasom na mali osvojila v velikem številu zbrano koncertno publiko. Njen nastop je zelo siguren, nastavek lep in či.st, posebno pa je izvežlKHin v koloraluri. Koncert se ponovi z istim sporedom kakor ie bil G. marca, vstopnice sc v predproefciji v Matični knjigarni. O Tatvino. Neznan tat je predsinečnjim vlomil v vežo Franca Kamnaria v llrastju pri Ljubljani in mu odpeljal H00 Din vredno kolo znamke ;Perfekt . Predvčera šnjim dopoldne pa je drug tat ukradel kolo Miljutinu llin ču izpred Bonfčsve trgi \ iiie v Šelenbur?ovi ulici. Uistnike koles opo-žar amo na vedno bolj se množeče tatvine kole-s. — Sivi 1 i i Mariji Kogovšek na Celovški cesti je nekdo ukradel iz sobe listnico s !380 Din uotovine. 0 Tr'je ponesrečenci. V Stro'nih tovarnah in livarnah se je včeraj pripetila liu ša nesreča. Okoli 3 popoldne je šel težak voz čez desno nogo 02 letnemu delavcu Josipu Dečmanu in mu io stri. Reševalni avto je Deč "ima prepepal v bolniSuicn. - -Žena sodnega slui/o Mari'a Zaje je vč?raj dopoldne brusila kuhinjski nož. Nož pa ji je odletel tako etn se je Za'čeva urezala sloboko v levo roko. — V tovarni Savar na Savi pri Je«en'cah se je pred-sinočn'im pripetila liu'ša nesreča. 19 letna delavka Ivana Bohinc ie zašla z. levo roko v stroj, ki ji je zmečkal prste. — Vsi tri ie ponesrečenci se sedaj zdravro v 1'ublianski boln:šuici. O Srajce, športne in modne, kravite ir nogavice, v krasni izbiri in naiccreje pri Štert nasl. Ka-ničniV, Stari trg 13 0 Damsko pe ilo, moderne bluze. lorHcc flor, nogavi-e in rokavj-e na s" irlnejše cene pr Šteik nasl. Karničnik, Stari trg 18. Vrhnika Razveseljivo dejstvo je, da smo letos neka) manj popili kot pre šnje ieto. Lani se je spilo vina in mr.š'a na osebo 30 in pol litra, za čedno svolo 2 220.000 Din: piva smo prodali 573 lil, žganja pa 131 lil, za 29hl manj kot prejšnje leto. V denar u znese 1.040 000 Din, skupno vsa pijača 3,200.000 dinarjev ali na v.sako osebo po 512 Din. Zato 'o obCnski odbor na zadnji se'i sklenil z dvelrelinskn večino, da nima nič proti temu. da oblast podeli še eno koncesijo sredi trsa za restavracijo in pro-ncčšča. — Zaklali smo v I. IP"0. 130 volov. 3 bike, 36 krav, 61 telic, 242 telet, 321 prešičkov in 8 kozličkov. LJUBLJANSKO CI.EDA! UCE Začetek ob 20. četrtek, 2. aorila: Zaprto. Petek, 3. aprila: Zaprto. Sobo'a, 4. aprila: /aorto. Nede' a, 5.. aprila: ŽIVLJENJE LKPO. l judska predstava po znižanih cenah. Izven. OPFIPA. Začetek ob 20. Četrtek 2. aprila- Zaprto. Petek, 3. aprila: Zaprto. Sobota, 4. apri'a: 7aprto. Nedel;a, 5. aprila ob 15: DIIAK PROSJ M<. l judska predstava po znanih cenah izvan. — Ob 20: SNEGUKKA. Premijera, Izven. Nase dijaštvo Jug kat. akad. društvo »Zarja« jc na 60. obč-nem zboiu dne 24. marca 1931 izvolilo sledeči odbor: Predsednik: Brecelj Marijan, cand iur.; tajnik: Haus Štefan, stud. filos.; blagainik: Maufec Jo"e, stud. filos.; gospodar: Horvat Franc, stud. techn.; nrh ivar: I erši^ar Stanko, cand iur. — Za starešine so bili sprejeti: gg. Avsenak Mirko, dipl liloz., Brecelj Bogdan, dr. med Vrabec Makso, dipl. filoz. dne s kitaro. — 20.30 Koncert. — 21.30 j Vokalni loncert. — 22 Večerni koncert. — Zagreb: Opoldanski spored odpade. — 18 Iz evangelijev, nato »5edem Jezusovih besedi na križu«, J. Hay-du, ija akademski kvartet. — Budapest: 11.15 Uniat/ka služba božja, nato konccrt vojaške godbe. - 18 Koncert. — Dunaj; Posta a ne oddaja. — Milan 19.30 Pestra glasba. — 21.20 Koncertna na-božia glasba. — PiLga: 19.05 »Stabat mater«, ora-tor.j, zbor in orkester (Brno). — 21.05 Violiniki krncert. — 21.30 Prenos iz cerkve. — Langei beig: 16.30 Popoldanski koncert. — 20.10 »Requiem«, J. Brahmt {soli, zbor tn orkester). — Rim: 17 Koncert: nabožna glasba. — 21 Vokalni in instrumentalni koncert. — Berlin: 18 »Pasijon po evangeliju sv. Mateja«, J. Bach. — Katovice: 20.15 Nabožna glasba. — London: 16 Lahka glasba - 19.30 Koncert vojaške godbe. — 20.45 Komorna glasba. — Miihlaskeri 16 »Mesija«, oratorij, Haendel. — 17.15 »Reauiem«, Kaun. — 18 »Kristusovo trpljenje«. — 19 Vokalni moški kvartet. — 19.35 »Maša v Al-duru«, Schubert. — 20.30 Kristusove legende. — 21 Komorna glasba. — Mor. Ostrava: 19.15 »Stabat mater«, oratorij. — 20.-0 Praga. — Leipzig: 16 »Torquato Tasso« Goethe, drama. MALI OGLASI Vsaka drobna vr»f'e« I SO Uln aH vsaka b«rdi. SO par Na|man|il sg ■■ t S . In. Oglaai >■< davcl vralla aa ra£un«|o vil*. Ca odgovor inaa.« Na vpratan|a brca snamhe aa •opu larnost pri vseli judeb sirom sveta, ki znajo ceniti lepoto. 1 oda lepa vnanjost je samo en del vrlin Buicka 8. Da ta vos prav prccenite, si morate ogledati njegov Prolnost Rnicka S dokazuje nlegovo nedosegljivost pod takimi pogoji Dovoli motan motor, da zvozi tudi po najslabših cestah motor - preizkusiti (a na vožnji — prepričati se o njegovili odlikah v naj slubiSili ok «1 liičinali i na isti način «o prvi Buick 8 preizkusili na preizkuievalnem terenu družbe General Motors. Recite našemu zastopniku, naj vam priredi poskusno vožnjo. BUICK 8 GENERAL MOTORS CONTINENTAL S. A. Oakland limusino ugodno prodam ker nameravam kupiti odprt voz. Naslov v upravi pod št. 3471. Voz dira 1.50 X 3 60, močan — je naprodaj. Ivan Mrhar, mizar, Staneži/e, pošta S t. Vid nad Ljubljano. Tovorni auto enotonski, v dobrem stanju, prodam za 20 000 Din. Ogled v garaži Kopač, Bleivveisova cesta 52. Tlakovanje dvorišč, cestnih jarkov izvršuje solidno in ceno Franc Babič, tlakar, Maribor, Dajnkova ulica i b. Uel>el« luMnauertrobe kmiu« nnli-rnrlr on (tfrik A. VOLK UI'BI.JANA He»iii-va ivai, i« »Javor« lesna industrija v Logatca ima svoi lokal za pohištvo tudi v Ljubllani. v novi palači Vzajemne zavarovalnice. Prava bivolova kvuša (biiflel-Beizel za pode v rumeni, ruiavi in rdeči barvi I kg Din 54, '/, kg Din 30 se dobi, tudi po pošti, posha ulica c9. Živi karpi Ščuke, lini — veliki petek tudi postrvi po najnižjih cenah pri tvrdki Ferd. Greiner Maribor, Gosposka 2. oiia petia. Aulomobili rabljeni, Peugeot, Fiat, Steyr in drugi, nadalje avtobusi in tovorni ter motocikli — po najnižjih cenah. O. Žužek, Ljubljana, Tavčarjeva II. Gostilničarii, hotelirji, pozor! Vsled likvidacije razprodajam celotno vinsko zalogo in sicer: lzborno štajersko belo vino po Din 4 in sladki prošek po Din 16 liter. Gjuro Valjak, Maribor. Proda se konj 5 let star, srednje težak, 17 pesti visok, bram, brezhiben — radi nerabe. Poizve se Jeranova ul. 19 Štedilnik"" in železne postelje naprodaj. Lesar, Tržaška cesta, Glince 3. | Vino cenejše! Gostilna »Ražem« na Zabjeku je znižala za praznike cene pri vinu. Točijo se prvovrstna dalmatinska, štajerska in dolenjska vina in pristni kraški teran, Danes in v petek sveže morske ribe'. — Se priporoča Anton Ražen. j t Potrti neizmerne žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem pretresujočo vest, da je naša iskrenoljubljena življenska tovarišica, oziroma mati in sestra, gosp. Maček Antonija zasebnica v sredo 1. aprila 1931 ob pol 5, po kratki mučni bolezni, prevldena s tolažili sv. vere, v 45. letu svoje dobe, boguvdano umrla. Pogreb nepozabne pokojnice se bo vršil v petek 3. aprila 1931 ob pol 16 iz mrtvašnice na mestno pokopališče v Pobrežju. Sv. maša zadušnica bo darovana 7. aprila 1931 ob 6 v tupni cerkvi pri sv. Magdaleni. Maribor, Šmarje pri Jelšah. Graz, Sisak, dne 1. aprila 1931. Bučar Alojzij, Vrečko Alojzij, sin. Julči Zidar, Lenčka Čop, Neža Kolcnz, Fani Gross, sestre — ter vsi ostali sorodniki. Brez posebnega obvestila. Mestni pogrebni zavod Maribor. Potrtega srca naznanjamo tužno vest, da nas je zapustil naš ljubljeni soprog, oče, stari oče itd., gospod Ivan Majdič posestnik previden s tolažili svete vere, dne 31. marca ob pol 9 zvečer. Pogreb nepozabnega pokojnika se bo vršil v petek, dne 3. t. m. ob 9 dopoldne na pokopališče v Drago. Hrastnik, dne 1. aprila 1931. Marija Majdič, žena. Ivan, Franc, Štefan, Marija in Jožef, otroci. Stran 8. »SLOVENEC«, dne 2. aprila li>31. Štev. 75. Zakon in družina v Sovjetski Rusiji V marčevi številki znanega vodilnega katoliškega mesečnika »Hochland«, ki ga že nekaj let »vrstno urejuje odlični znanstvenik in ideolog prof. Kari Muth, je izšla daljša razprava dr. Alek-?aindra Maklecova z naslovom: »Khe uiid Kamilic in SoTvjetrussland«. Čeravno se prav o tem pred-metu mnogo piše in govori. sj vendar oglejmo glavne misli, ki jih razvija pisatelj, ki si je kot profesor ljubljanske univerze pridobil glas tudi •>ez meje naše drŽave. Autor, ki#ga že ime izdaja za pristnega Rusa, gotovo dobro pozna razmere, ki so vladale v zakonu in družini v predrevolucijski Rusiji in mu je zato kot izvrstnemu juristu tem laže govoriti o tem ter primerjati nekdanje stanje s sedanjim. Poleg tega so mu bili na razpolago originalni ruski in nemški viri. ki obravnavajo zadevno vprašanje in ki jih v spisu tudi večkrat omenja in citira. Revolucija, po kateri je nastala prava revolucija v vsem javnem in zasebnem življenju, je zadela v družinskem in zakonskem življenju pravzaprav še napolpatriarhalne razmere. To moramo imeti jasno pred o< mi. da je vsaj ruski mužik (kmet) živel na vasi dosti mirno in srečno \ svoji družini, dasi so bile gmotne razmere vedno precej ■dobe. Toda kmet se je držal navad očetov in delov in i>o njihovi veri uravnal svojo vero in svoje življenje. Pa je prišel boljševizem in nastavil sekiro naravnost na korenino, na družino. Iz napol-»atriarhalnega družinskega življenja je hotel po svoji najradikalnejši komun*stični doktrini postaviti čisto novo obliko družbe. BoljševiSko prizadevanje je šlo za tem. da popolnoma uniči individualno družino v krščanskem zmislu zakona, zasebno in individualno vzgojo in skrb staršev za otroke pa nadomesti z javno, državno vzgojo. Goiehbarg. eden izmed teoretikov, pravi, da mora organizacija državnega skrbstva dokazati staršem, da je javna vzgoja za otroka neprimerno boljša in primernejša nego zasebna, neznanstvena in nera-cionelna vzgoja staršev, ki nimajo niti moči niti sredstev, katera so na razpolago organizirani družbi. Podobno govori ga. Lilin, da je družina 5-ego-istična in napolni otroka z antisocialnim in ego-ističnim mišljenjem . Tako bi lahko navedli še mnogo enakih izjav, ki pa se vse družijo v misli, da je družina in zakon umirajoča institucija, ostanek meščanskega režima in mora v bodočnosti izginiti. Znana sovjetska politikarica ga. A. Kollon-taj trdi. da se proletaree. delavec ne sme vezati, ker ga to ovira pri njegovem delu; proletaree se mora žrtvovati predvsem svojemu delavskemu razredu, služiti interesom svojega razreda in ne skrbeti za svojo osebno ugodje in si ustanavljati družino. Razen lega zahlVvii lo interes žene same in rojena neodvisnost, zahteva pa tudi korist gospodarstva! Tako je sovjetom gospodarski moment daleč pred vsako eco-bno koristjo žene in matere; družina, vzgoja otrok in osebnost se mora umakniti javnemu gospodarstvu! Sčasoma mora država nadomestiti vsako družino, vzgojo in skrb otrok pa prevzeti v svoje roke. • Tako so zahtevale prve naredbe iji postave iz leta 1018. pridružile so se jim ]>os1ave iz I. 1920. v kateri!' se določa zakonsko" pravo. Te postave upoštevajo samo faktične in registrirane zakone, določajo način sklepanja in razdruževanja zakonov in podobno. Tukaj je morda še večja napaka in rana sovjetskega prava, ker jemlje zakon kot nekakšno brezpomembno pogodbo med možem in ženo, ki jo lahko kadarkoli in iz kakršnegakoli vzroka razveljavita! Za razdružitev zadošča lahko tudi najmanjše nesoglasje ined zakonskima in se zakon razveljavi, ako to zahteva le eden izmed zakoncev. Tako pripoveduje znani angleški filozof C. E. Joad. ki je nekoč na svojem potovanju skozi Rusijo obiskal neki »urad za sklepanje in ločitev zakonov . v katerem se je onega dne sklenilo .tO parov, ločilo pa 25 parov! Stvar gre kakor na pošti in je prav |Kidobno tudi urejeno: žena pride v takšen urad in pove. da se hoče ločiti od svojega moža. Uradnik ji da listek, ki ga mora izpolniti; na listek pa mora zapisati samo svoje ime, starost, ptan in če hoče po ločitvi zopet prevzeti svoje dekliško ime. Končno je še rubrika, kjer naj bi zapisala vzrok zakaj se hoče ločiti; pri tem pa ji namigne uradnik, da tega ni dolžna izjaviti, če sama noče. Zatem dobi ml urada listek, s katerim je pred pravom ločena. Vse to traja dobrih i>et minut! Nič več ni treba, da se »zakon- sklene! Najbolj so se udali temu razbrzdanemu in neomejenemu divjemu zakonu meščani, kjer je bila že pred revolucijo morala nižja ko pri ljudstvu. Glavna mesta kakor Moskva, Kijev, Leningrad in drugod so prava kolišča razdivjanosti in nemorale. da o tem ni ne vredno ne mogoče pisalil Mno-goženstvo in mnogomoštvo je na dnevnem redu. celo krvoskrunska razmerja niso nič kaj redka. Najhujše pri vsem tem pa je dejstvo, da je vse to legalizirano po državnem pravu, ki takih proti-naravnih razmerij seksualnega življenja le ne da ne prepoveduje, marveč rajši pospešuje in priporoča! Precej drugačno sliko pa dobimo, če |K«gle-iamo na deželo, med kmete. Tukaj je naletela neomejena pohota, ki jo je legalizirala država, na oster odi»or. Zakon je preprostemu in kolikor toliko vernemu človeku sveta zveza, ki se ne da kar meni nič tebi nič razdreti. Zato tudi večino zakonov sklenejo pred cerkvenim zastopnikom (popom) in le 10 do 20 odstotkov zakonov se na deželi še danes sklene brez duhovnika. Po mestih je pač drugače kot sem bil malo prej dejal, in je skoraj narobe: tam se toliko zakonov sklene brez cerkvenega zastopnika kakor se jih na deželi brez civilnega. Pri tem pa moramo misliti, da ima v mfstu komunistična stranka vse večji vpliv in ni nobena skrivnost, da veljaš za politično nezanesljivega državljana in prideš tudi ob službo — če se izve, da si bil cerkveno poročen! In če se hočeš maščevati nad svojim neprijateljem, ni treba nič drugega kot da ga naznaniš, da hodi v cerkev m svojo deco vzgaja v cerkvenem duhu. Zato si lahko mislimo koliko zakonov se sklene skrivaj pred duhovnikom, ne da bi sploh kdo izvedel in registrirni. Seveda takšen zakon pred državo ne velja, ker prizna edino pred civilno oblastjo zvezana zakonca. Takšna »reforma« družinskega življenja torej ni našla odobravanja pri kmetu, ki je po svojih zastopnikih iznova in iznova protestiral pri vladi in zahteval spoštovanje zakonske zveze. Tožbi kntelov so se pridružile tudi uvidevnejše žene. ki -"O spoznale, da se njihova čast gazi in tepta v blato in da postajajo samo sredstvo za zadostitev moški sli. In končno so prišli do tega s|mznanja vsi trezni politiki iu gospodarstveniki, ki jim je količkaj za zdravje iu napredek svojega naroda, država je morala odnehati in dati družini več pravice do otrok in seštevanja med zakoncema. Življenje nam je pokazalo, da Se nikakor ne moremo uresničiti misli, da bi država skrbela 7.1 vse potrebne otroke , je priznal justični komisar Kurski. Toda ves od|>or in nenaklonjenost kmetov do novih zakonskih in družinskih razmer nam bo postal popolnoma razumljiv šele tedaj, če sj predo-čimo strašno podivjanost in spolno razbrz lanest med doraščajočo mladino, ki je vzra*}'a po navodilih sovjetskih reformatorjev in mod.rakov. Spo-I štovHiije do staršev je izginilo iz otroških src, vsak otrok dela kar se mu zljubi; zalo se množijo zločini. tolpe zapuščenih otrok tavajo in se potepajo po mestih. Otrok, ki ni zadovoljen s svojimi starši, si" lahk" javno loči od njih in kijevski časopis Proletarskaja pravda« je I. 1030 določil posebno rubriko, v kateri so otroci javljali svojo ločitev od staršev. Samo en primer, kaj vse se je pisalo pod lo rubriko: »Moj oče je služabnik verskega kulta. Jaz, njegov sini. sovražim v smislu nove socialistične ideologije škodljivo ideologijo svojega očeta in sem se že pred dvema leleiu-i taktično ločil od njega Sedaj se vpričo vseh delovnih ljudi za vselej ločim od njega- . Tako je napisal sin nekega popa Močugovskega. Taki ločitveni oglasi- so posebno pogosti pri nekoč premožnih ali vplivnih ljudeh višjih slojev, ki pod novim režimom nimajo nobene pravice in ne morejo dobiti" nobene službe. Ta razvratnost med mladino je dosegla že takšne meje, da se nad njo zgražajo že sami začetniki komunizma iu voditelji revolucije, ki so bili vzgojeni v docela drugačnih razmerah. Sedanji rod je tako plitev, materialističen in podivjan, da so že vsi resnejši državniki in vzgojitelji začeli zmajevati z glavami... Autor citira več izjav najrazličnejših mož. ki jih pa tukaj ne moremo vseh navesti, ampak naj [Kivemo le besede, ki jdi je izrekel sani Lenin (navaja Buharin); »Ta teorija (nebrzdano spolno izživnnje v svobodni ljubezni) je docela zmešala našo mladuio. Zato ni ta nauk |hi mojem prav nič marksističen in se mi zdi celo kot nevaren družbi!' To bi bilo nekaj glavnejših misli iz Imgate in obsežno razprave, ki jo pisatelj sklene z. besedami: »V Sovjetski Itusiji je družina omajana, a ne uničena. (Podčrtal jaz). In to dejstvo nam pove več kot vse abstraktno razmotrivanje in kot vsa subjektivna mnenja*. K tem, premisleka vrednim besedam, bi jaz dodal samo se to. kar pravzaprav logično sledi prejšnjim izvajanjem: kljub vsem krivicam in nasilnostim, ki jih trpi ruski človek danes od svojih sodrugov., ne smemo obupati nad ruskim narodom! Kljub brezvestni in nemorali, ki naraščata dan za dnem (če hočemo bili iskreni, poglejmo kako je v tem oziru drugod, po državah, ki ne odobravajo komunističnega sistema!), ne bomo obupali nad nesrečno Rusijo. Sicer se n*1 bomo zanjo navduševali kakor to v lastno škodo delajo Nemci, pač pa bomo tem bolj goreče prosili in molili, da bi se ta plemeniti narod iznova dvignil in stal v luči in moči, ki mu po vsej I pravici pripada. M. črnkovič. Veliki teden v Rimu. V tednu pred Veliko nočjo se srečata v Koloseju v Rimu dva veka: na mestu, kij e kot amfiteater videlo mučeniško smrt tolikih kristijanov, postavijo križ, okrog katerega se zbirajo tisoči iu tisoči, da opravijo svojo pobožnost. Pretresljiva otroška tragedija 23 šolarjev v snežnih zametih Tovvner (Colorado). 20. marca. V nekaterih delih Severne Amerike so divjali te dni strašni viharji in snežni meteži. Pri tem vremenu se je zgodila tudi ta-le strašna tragedija: Avtobus, ki je vozil 23 otrok, starih od 8 do 14 leta iz šole v mesto domov, je zunaj na prostem presenetil strašen vihar. Voznik je skušal priti do prve telefonske postaje, da bi po telefonu poklical pomoč. Toda to se mu ni posrečilo in je obtičal v zametih. Vihar je razbil dve šipi v avtobusu. Otroci so se skušali v strašnem mrazu rešiti na ta način, da so iz sedežev napravili grmado in jo zažgali, da bi se greli pri ognju. Kljub temu je med tem, predno je prišla pomoč, zmrznilo že 5 otrok. Ko so v mestu zvedeli za otroško tragedijo zunaj na planjavi, so odposlali lelalo, ki ie prineslo prvo pomoč in zdravnika. Zdravnik, ki je bil prvi na kraju nesreče, popisuje tragedijo in slavi otroško požrtvovalnost, ko so drug drugemu pomagali in drug drugega hoteli rešiti pred smrtjo. Zdravnik pri[>ovedujp. da je 23 učencev in učenk preišnjo soboto odšlo iz šol v mesto, da bi jih avtobus prepeljal domov. Imeli so pred seboj 1(> km pota. Toda voz je prevoziJ komaj poldrug kilometer, ko je prihrumel snežni metež in voz^*; Karel Miller ni mogel več naprej. Strašno preplašeni otročiči so se stisnili v klopčič. da bi se med seboj ogreli. Med tem pa je voznik šel peš naprej, da bi priklical pomoč. Pri tem je bil le napol oblečen, ker je skoro vso svojo obleko pometal na otroke, da bi ne zmrznili. Skoro pet kilometrov stran od avtobusa so našli zmrznjeno truplo plemenitega šoferja. Tudi pet zmrznjenih otrok v avtobusu je imelo na sebi le malo obleke, ker so jo slekli, da bi zagrnili in pokrili svoje mlajše tovariše. Med temi junaškimi otroci, ki so svojo ljubezen do mlajših otrok plačali z življenjem, je hčerka zmrznjenega šoferja. Žrtev zločinskega pustolovca Predsednik vrhovnega španskega vojurg.i sodišča odstavljen. Generel Burguette, predsednik vrhovnega vojnega in mornariškega sodišča, je bil odstavljen, ker je časopisom dal izjavo, da bo nastopil proti vsakemu generalu, ki bo poskušal uvesti vojaško diktaturo Dunaj, 29. marca. Blizu VVellsa so 28. marca našli truplo neznane mlade ženske. Preiskava je ugotovila sledeče: Pri kmetu Eppingu blizu Wellsa se je prejšnji dan oglasila mlada ženska in prosila za prenočišče. Kmet ji je ustregel in ji dal prenočišče na svislih. Drugo jutro so pa žensko našli na ležišču mrtvo. Poklicani orožniki so našli pri njej delavsko knjižico in domovinski list. glaseč se na ime Margarete llollaus iz St. POltna. Zdravniška komisija je ugotovila, da je dekle umrlo radi onemoglosti. Sedaj je prišla na dan njena žalostna zgodba. Nesrečnica je zapustila St. Polten in svoj dom pri starših 19. januarja v spremstvu 31 letnega monterja Franca Ermerja, češ da pojdeta nn Francosko in da se bosta tam poročila. Dekle, slepo verujoč svojemu zapeljivcu, je pri hranilnih dvignilo vso svojo doto v znesku 1800 šilingov (okrog 15 tisoč Din). Nato sta se oba odpeljala v Salzburg, kjer si je Ermer za dekletov denar kupil motorno kolo ter se elegantno oblekel. Nn motornem kolesu sta potovala dalje do VVellsa, kjer pa je Ermer dekle zapustil, češ da ima še drugod nekaj važnih opravkov in naj ga ona počaka do prihodnjega dno v Wellsu, kamor pride ponjo. Dekletov kovčeg z vsem njenim premoženjem pa je Ermer na motorju odpeljal s seboj. Dekle je črtkalo v gostilni tri dni na Ermerja, ki ga pa ni bilo od nikoder. Ker ji je bil Ermer pustil le 20 šilingov, ji je denar pošel in gostilna ji je pokazala vrata. Ermer sploh ni mislil nn to. da bi prišel po dekleta. Z njenim motornim kolesom se je vlačil po drugih krajih in za njen denar popival po go- & Red božje službe v župnijsko-opatijski cerkvi sv. Danijela je v teh dneh sledeči: Danes i.a Veliki četrtek in jutri na Veliki petek se prič»o sv. obredi zjutraj ob 7. Na Veliko soboto bo bli-goslovljenje ognja in sv. maša že ob ti zjutraj. P>-poldne ob 18 bo Vstajenje. V ostalih cerkvah je Vstajenje: ob 10 pri oo. knpucinih, ob 17 pri Marijini cerkvi, na Velikonof zjutraj ob 5 pa pri sv. Jožefu. Verniki se vabijo, da se v teh dneh spominjajo odrešilnega trpljenja Kri tusov. ga ter Njega Vstajenja z zbranostjo i« spodobnim ter pobožnim jKisetom sv. obredov in božjih grobov. £5 fiO letnica pisatelja F. S. Kinigarja proslavi Gledališka družina KPD v Celju v soboto 11. in v nedeljo 12. aprila z. uprizoritvijo njegove učinkovite drame »Razvalina življenja«. Vstopnice se bodo takoj |mi Veliki noči dobiV v predprodaji v Slomškovi tiskovni zadrugi. S3 Ga. Pavla PovSetova, ena -uišili najpopularnejših opernih in koncertnih pevk; priredi 18. apr. zvečer v akustični dvorani Ljudsivga doma koncert pesmi in opernih arij. Na klavirju jo spremlja g. Marijan Lipovšek, na violini pa luvnalelj g. K. Sancin. Nekaj pesmi odpoje tudi mlajša Majda Lovšetova. Na sporedu je Smetana, čjijkovsky, V. Novak, Leroux, Kienzl. Mars, Glieiy, Schubert, Verdi, Thomas, Proch, Hamilton, Blech iii Curran. Koncert se je v istem obsegu z velikim uspehom vršil že v Ljubljani. es V celjski bolnišnici je v torek 81. marca izr dihuila 70 letna pestunja Liza Vrhovnik V. Oplot-nice. Včeraj I. aprila pa je umrl 37 letni .linij Vuk-manič, doma iz. Zagreba, zaposlen zadnje čise kot črkostavec v tiskarni brata Rode in MartLičič v Celju. N. p. v m.! J9" Krajevni odbor združenja vojnih invalidov v Celju bo letos dne 3. maja — v slučaju slakega vremena pa dne 10. ali 14. maja — priredi s^ojo VIL javno tombolo. Ker gre ves čisti dobiček le vsakoletne prireditve v korist vojnim žrtvam, se naprošajo vsa druga društva, da ta dan prepustijo vojnim invalidom. & Koča na Korošiei bo odprta in oskrbovana do 12. aprila. Dostop iz Luč preko Planinška. To turo pri[K>ročamo samo izvežbanemu smučarju, ker leži koča okoli 2000 m visoko in je teren tipično alpski. Prijave in informacije pri zimsko-sportnem odseku SPD v Celju. Ptuj Pogajanja za dobavo in vožnjo gramoza na ba-novinske in bivše okrajne ceste so se končale s prav dobrini uspehom. Opazilo se je zlasti, da ljudje res nimajo denarja, da gospodarska kriza močno gospodari na lepem Ptujskem polju. Saj se dražbe še nikdar do sedaj niso udeležili v tako velikem številu kot prav te dni. Z grabljaini po glavi. Pri Sv. Bolfenku so nalagali seno na voz. Pri tem so se zlomile ene grab-Ije. Mož Unuk je obdolžil otroke za to malo škodo. Žena Marija jih je hranila in opravičevala. Jezno je mož zagrabil za ročaj in s silo z njim zamahnil po ženini glavi. Zlomil je s tem še to, kar je od grabel ostalo celega, ročaj. Ženo so morali izročili v oskrbo ptujski bolnišnici. Za kuluk na banovinskih cestah so te dni prispela navodila iz Maribora na okrajni cestni odbor. Po tem bi se 7. delom moralo pričeti že s 1. 'majem. Malo nerazumljivo so ljudje sprejeli ta poročila. Saj se je že govorilo, da na banovinskih cestah ne bo ljudskega dela. ampak samo na občinskih cestah. Trbovtse Razstava ženskih ročnih del. V nedeljo smo imeli priliko, da si ogledamo razstavo tečajnic ženske domače obrti. V dobi 3 mesečnega tečaja so se naša delavska dekleta in žene zelo usposobile za domače ročno delo. Zahvaliti se imajo za to g. ravnatelju Račiču kot vodji tečaja, kakor tudi gdč. Sušnikovi iz Prevalj in Humarjevi iz Ljubljane, ki sta jako vestno in marljivo« kar cele dneve poučevale. Po izjavi g. ravnatelja Raliča se bo vršil enak tečaj pozimi. Murska Sobota Nesreča lOmescčnega otroka. V tukajšnjo bolnišnico so prinesli lOmesečno dekletce. Otrok se je oprijel nekega predmeta in se je dvignil, da je stal. Ko se je spustil, je tako nesrečno padel, da si je zlomil nogo. Zdravstveni dom. Te dni se začne zidati zdravstveni dom, v katerem bo tudi ambulatorij za zdravljenje trahoma. V ponedeljek 30. marca si je ogledal stavbišče stavbni podjetnik Štuhec iz Ljutomera, ki je prevzel zidavo. Občni zbor obrtne zadiuge. V nedeljo, dne 29. marca se je vršil občni zbor »Skupne obrtne zadruge«. Udeležilo se ga je okrog 200 obrtnikov. Braslovče Kako drag nam je znani predavatelj g. prol. Janko Mlakar, je dokazala v nedeljo popoldne dvorana, ko je predaval s skioptičnimi slikami o potovanju po Egiptu in sv. dežel'. Predavanja so se udeležili tudi mnogi iz sosednjih župnij, G. profesorju zahvala in na svidenje. Osemcevni radioaparat za dvorano si je nabavilo naše Prosvetno društvo. Proti mali odškodnini bo govoril in pel vsem, ki si žele poduka in razvedrila. stilnnh ter se pretepal, dokler ga niso zaradi pre tepa zaprli. Pri tem je prišlo na dan, da prav lega moža zasledujejo štiri štajerska sodišča zaradi tal-vin. Prepeljali so ga na deželno sodišče v Gradec, kjer so ga začeli izpraševati, kje je dekle Margareta llollaus, s katero je skupaj zapustil St. Polten. Sodišče ga je imelo na sumu, da je dekle umoril in oropal. Pozneje se je kajpada izkazalo, da la sum v lej obliki ni bil utemeljen, Čeprav je stvarno pustolovski zlikovec nesrečno svojo žrtev pripravil ob vse in povzročil posredno tudi njeno smrt. Dekle se namreč iz obupa in iz sramu ni več upalo domov k svojim staršem. Od konca januarja dalje je blodila okrog Wellsa ter prosjačila pri kmetih ter prenočevala po svislih iu hlevih, dokler ni («1 onemoglosti, lakote, žalosti in obupa izdihnila. Starši so vse storili, da bi našli svojo zgubljeno hčer. Vse avstrijske radio postaje so opozarjale avstrijsko javnost nanjo in ji sporočale, da jo starši prosijo, naj se vrne. Dekle najbrže za vse to ni vedelo. Vsakomur dostopna ZADRUZNA KLtET Kongresni trg 2 toei za praznike na dom vsa vina 2 Din pri 1 ceneje Najfinejšo kapljico dobite v naši kleti in sicer: cviček gadova peč, ljutomerski muškat-silvanec burgundec in silvanec-rizling, pa tudi druge cenejše vrste so na razpolago, — samo brezhibno blago. — Izborna in cenena kuhinja.