Mesečna naročnina 320 SLT, trimesečna naročnina 960 SLI. Cena za izvod izven Slovenije: Hrvaška in BiH 200 DIN, Avstrija 35 ATS Nemčija 4 DEM, Švica 4 SFR, ZDA in Kanada 4 USD, Švedska 16 SEK, Avstralija 5 AUD, Italija 1200 LIT
CENA 80 SLT
SLOVENIJA, SREDA, 3. JUNIJ 1992
ŠT. 22, LETO XXVI
SLOVENCEM
VLADAJO
BEDAM
ČIGAVI SO BRIONI
Dr. Rugelj:
NARKOMANE V TABORIŠČA
KRIK
POSILJENE
BOSANKE
KRIMINALCA
ARETIRALA
POLICIJA
OKRADLI
AMBASADO
PRVA NAGRADA: V ČRNEM ČASOPISU ČISTO ZLATO str. 27
KDO VLADA SLOVENIJI?
BEDAKI
Naše oči so v teh dneh preko televizijskih zaslonov uprte v krvavečo Bosno, ki JI ne moremo in nočemo pomagati. Tako se mogoče malce manj živciramo zaradi notranjepolitičnih peripetij. Zadnja neumnost Drnovškove vlade nas je vendarle precej naelektrizi-rala. Je naša zaskrbljenost utemeljena ?
Z obzirom na ne tako oddaljeno podobno neumnost Anteja Markoviča, lahko osemintridesetodstotno povišanje plač zaposlenih v družbenih dejavnostih štejemo za prvo kardinalno napako nove vlade, ki se ne bo maščevala samo ministrom, temveč celemu slovenskemu narodu. Zakaj?
Čas, v kateremu Slovenci živimo, je čas zategovanja pasu. Odrekanje je smiselno le v tolikor, če je mogoče v njem zajeti elan za nov vzpon. Gospodarstvo pa je edini instrument, ki lahko sodobno državo postavi in drži pokonci. Vse ostale neproduktivne družbene dejavnosti, posebej upravni aparat, so balast in zavora. Za našo državo je simptomatično to, da se ne more otresti bohotenja belih ovratnikov na škodo modrih.
Skrivnostni mož Drnovšek je prvič pokazal, koliko je vreden: nič. Za ministre, ki jih ima pod seboj (če odštejemo štiri heroje, zadnje slovenske narodnoosvobodilne vojne Janšo, Bavčarja, Kacina in Rupla) velja ista oznaka. Poglavje zase so ravno ministri, katerih področja so v sferi gospodarstva, saj nobeden od njih ne prizna, da je podprl to idiotarijo.
Janez je z antipotezo izzval ceič svojega predhodnika Lojzeta, da je začel pisati odprta pisma. Najbrž, da je jeza bivšega mandatarja doma prej v tem, da ga je »novi« na dokaj grob način postavil med navadne smrtnike, kot v razumevanju vladine napake. Moramo pa priznati, da je bil Lojze, ob pomanjkanju posebne bistrosti za vladanje vedno zgled lepega vedenja. Tudi za v cerkev!
Namesto da bi Drnovšek kakšen tolar namenil za socialni program Slovenije, se je odločil pridobiti zaveznike med ljudmi, ki imajo formalno družbeno moč. Zmeraj pa se je izkazalo, da je dejanska družbena moč spodaj, med »navadnimi« ljudmi. V Sloveniji pa postaja že dokaj nenavadno, če ima službo. Kmalu bo nenormalno.
Drnovšek, kar naprej! Prvo državo, ki si jo (ne)umno vodil, je že vzel hudič (Miloševič), druga čaka.
Franc Furland
DRABI
PREMIER!
V tem časopisu, če ga bereš, ne kotiraš preveč visoko, ker pač ni Delo. V zadnjem času Ti ljudje zamerijo, da si, ko si bil že trdno »v sedlu«, najavil še naprej za novinarje zaprte seje. Povečal si tudi plače uradnikom, z zamudo pa skušal pojasniti, kaj te je vodilo. (Vsekakor zanimivo uresničevanje Tvoje obljube, da boš krotil državni proračun!)
Predlagam Ti, da kdaj ukreneš tudi v korist navadne raje. Na primer: poskrbi, da ne bo davkov na kruh, mleko, na šolske potrebščine, knjige, časopise, da ne bo davka, če otroci zbran stari papir prodajo Odpadu. Naj Tvoja vlada sprejme odredbo, da je moč brez carine čez mejo prinesti za 500 DEM blaga.
Poskrbi, da tisti, ki malo zaslužijo, ob koncu leta ne plačajo dohodnine. Včasih smo to že imeli, Hrvati pa Imajo še danes določbo, da so takega dodatnega davka oproščeni tisti, ki letno zaslužijo manj kot tri poprečne plače. Zagotovi, da ne bodo štipendij plačevali starši skozi dohodnino, še zlasti ne štipendij, ki Jih država dodeli nadarjenim otrokom. Poskrbi, da bo pokop sorodnika davčna olajšava. (To so vse dajatve, ki Jih je »skuhal« gospod Kopač, ki menda k sreči ne bo več Tvoj minister.)
Imamo tudi ekološki dinar. Plačujemo ga od elektrike, podjetja plačujejo tudi vodni prispevek. Pošteno bi bilo, če bi obremenili še druge onesnaževalce, tudi zasebne. To Je bilo pred demokratičnimi volitvam v načrtu, pa je minister Jazbinšek (še kar je minister) pozabil, da bi kaj naredil.
Toliko za danes. Vesel bom, če boš kaj odpisal, še bolj pa, če boš kaj ukrenil.
Tvoj državljan
RAZSTAVA O ŠKOFU A. M. SLOMŠKU
CVET SLOVENSKE POLITIKE
Otvoritev razstave o življenju in delu slovenskega imenitnika škofa Antona Martina Slomška v Pokrajinskem muzeju v Mariboru je bila res spektakularni dogodek in prireditev slovenskega nacionalnega pomena, kar je s svojo udeležbo
potrdil tudi svet slovenske politike na čelu s predsednikom predsedstva Milanom Kučanom. Maribor je tudi v muzealskem smislu dočakal svoj trenutek.
SRBI DOBILI PO GRBI
Svet se je končno premaknil. Grozodejstva, ki jih na Balkanu počne nekdanja jugoslovanska vojska skupaj s Srbi, so končno Evropo in Ameriko prepričale o tem, kdo koga ogroža in kdo je ogrožen.
Doslej ni bilo primera, da bi svet tako trdno prijel katerokoli evropsko državo, kot je to zdaj primer s Srbijo - ali samozvano tretjo Jugoslavijo. Odmevi na sklepe Varnostnega sveta in predsednika Združenih držav Amerike iz Beograda niso ohrabrujoči. Miloševič vztraja pri svojih pravilih igre: na laži, nespoštovanju dogovorjenega in obljub ter si na vse kriplje prizadeva svetu in
lastnemu narodu dopovedati, da so žrtve na Hrvaškem in v Bosni - Srbi.
Totalna blokada Srbije (tretje Jugoslavije, torej tudi Črne gore) ta hip še ni otrez-nila srbskega naroda, ki je doslej neprizadeto spremljal dogodke na Hrvaškem, v Bosni in Hercegovini. Prva osuplost je Srbe doletela na bencinskih črpalkah. Omejena je količina goriva, napo-
vedani so boni. To, da je predsednik ZDA zapovedal zaplembo celotnega premoženja Jugoslavije v ZDA, gre za približno 220 milijonov dolarjev (čeprav tudi to ni last Srbije), je za Srbijo manj boleče kot to, da Srbi iz tujine ne bodo mogli napajati vse bolj praznih bančnih trezorjev.
Groza politike in Srbov je v tem, da jih ni pretresla reka poldrugega milijona beguncev in vsaj toliko porušenih domov, ne rušenje sakralnih in kulturnih spomenikov in niti ne nekaj sto na Hrva-
škem in v Bosni posiljenih in zdaj nosečih Hrvatic, Muslimank in žensk drugih narodnosti, da o mrtvih ne govorimo, temveč prepoved sodelovanja žogobrcev na svetovnem prvenstvu...
Začetek kalvarije srbskega naroda ne gre iskati v zdajšnjih ukrepih, temveč v zavestnem potvarjanju zgodovine in napihnjenega nacionalizma ob dejstvu, da Srbi v vsej zgodovini niso zmagali niti v eni vojni in tako obrnjeni nazaj izključujejo poraz v »sveti« vojni. Za to pa ni več kriv samo Miloševič, temveč že - narod.
DR. LUDVIK TOPLAK PRODRL S SVOJIM PREDLOGOM
MODERNIZACIJA CESTE
ŠENTILJ-NOVA GORICA
Petek naj ne bo slab začetek! 29. maja je namreč začel veljati zakon o modernizaciji ceste šentilj-Nova Gorica, z odseki proti Kopru in Lendavi, ki ga je dr. Ludvik Toplak pred dobrim mesecem in pol ob svoji kandidaturi za predsednika vlade ponudil kot osnovo programa za gospodarski razvoj Slovenije. S tem se je začela uresničevati Toplakova življenjska naloga: izgradnja slovenskega cestnega križa vzhod
- zahod.
Kljub temu, da je Ministrstvo za promet in zveze poskušalo stvar urediti po svoje, je Toplak uspel s spretnim manevriranjem med poslanci in zbori. Tokrat gre zares! Tretji člen novega zakona nalaga vladi Republike Slovenije, da v šestdesetih dneh pripravi poseben koncesijski akt, s katerim bodo določeni glavni elementi za izdelavo projektov, višina potrebnega denarja, mednarodni natečaj
NOVf > 90BA
__________
Glavni in odgovorni urednik: Janez Sever Pomočnik odgovornega urednika: Peter Tomaž Dobrila Uredniki: Jana Štrlekar (reportaža), LucaS (fotografija), Anton Koritnik (svobodne aktivnosti), Janez Herle (tehnično urejanje), Zoran Vlajič (dopisništvo Koper) Tajnica redakcije: Suzana Rober Trženje: Erika Vidali (podružnica Koper)
Prodaja: Renato Vedečnik
Izdaja PREŠE d.o.o., direktor: Janez Sever, pomočnica direktorja Valerija Glavač - Tiska Družbeno podjetje Delo
-	Tisk časopisov in revij, p.o. - Naslov uredništva: Celje
-	knežje mesto, Aškerčeva 15, 63000 Celje, tel. (063) 441-215,441-606, telefax (063) 25-849. Dopisništvo Koper, Cankarjeva 5, 66000 Koper, telefon (066) .23-868, telefax (66) 51-702. Za naročnino glej naslovnico. Žiro račun pri celjski SDK št. 50700-603-31455. Na podlagi Zakona o prometnem davku in mnenja Ministrstva za informiranje z dne 30. 1. 1992 sodi časopis med proizvode informativne narave, za katere se plačuje 5-odstotni prometni davek od prometa proizvodov.
za izgradnjo ceste, možnosti ustanovitve mešanega podjetja s soudeležbo Republike Slovenije, itd. Trideset dni po tem roku mora slovenska vlada razpisati mednarodni javni natečaj za izgradnjo manjkajočega dela ceste.
Začetek izgradnje ceste bo sredi prihodnjega leta najbrž možen samo, če bo skupščina po hitrem postopku sprejela zakon, ki bo veljal za upravne postopke okrog pri-
dobivanja zemljišč in drugih potrebnih dovoljenj.
Nova moderna cesta je zelo potrebna, saj so temeljni prometni tokovi zaradi padca železne zavese in vojne v južnem delu bivše SFRJ od nekdanje prometne poteze sever-jug prešli na os vzhod-zahod. Slovenija ima interes vključiti se v te tokove predvsem z vidika lastnega razvoja.
POZIV
TABORIŠČNIKOM
UKRADENIM
OTROKOM
Odbor poziva vse taboriščnike ukradene otroke, da zaradi lastnih interesov najkasneje do 16. junija 92 pošljejo na občinski odbor ZZB NOV Celje Gledališka 2 osebne podatke ime in priimek, tudi dekliški, rojstvo, kraj, datum internacije in kje, datum vrnitve in sedanji naslov.
7'
DR. BOGOMIR KOPAČ
POVIŠANJE PLAČ JE NAPAKA
RIO: PRVA KONFERENCA ZDRUŽENIH NARODOV O OKOLJU IN RAZVOJU
PRISEGA PLANETU ZEMLJI
Občinski odbor Liberalno demokratske stranke Žalec je organiziral ustanovni sestanek kluba podjetnikov LDS Žalec, ki želi združevati direktorje dosedanjih družbenih firm, uspešne menedžerje delniških družb in vodilne predstavnike stranke.
Organizatorji srečanja so v uvodu poudarili, da klub podjetnikov ne želi biti strankarska, pač pa nadstrankarska organizacija, ki vidi svoj smisel predvsem v navezovanju stikov med podjetniki, v njihovem medsebojnem spoznavanju in hitrejšem izmenjavanju informacij, v spremljanju zakonodaje in preko predstavnikov stranke na republiškem nivoju uveljavljanju podjetniških interesov.
Klub naj bi služil kot praktična povezava med podjetništvom in politiko, kar pomeni tudi iskanje finančnih, pravnih in razvojnih možnosti pri konkretnih projektih, ki jih gospodarski subjekti izvajajo ali nameravajo izvajati.
Poleg tega bo LDS za klub podjetnikov vsaj dvakrat letno organizirala brezplačne izobraževalne tečaje s področja zakonodaje, po potrebi pa tudi z drugih področij.
Po kratki predstavitvi kluba je spregovoril gost srečanja, uradni ekonomist številka ena dr. Bogomir Kovač, ki je najprej opravičil finančnega ministra Janeza Kopača. Ta se kljub temu, da je bil njegov prihod napovedan, srečanja ni mogel udeležiti, nato pa je govoril o trenutnih gospodarskih razmerah in o vzvodih, ki naj bi jih vlada sprejela v naslednjih mesecih, in ki naj bi določali makroekonomsko politiko Slovenije.
»Stanje gospodarstva je sicer slabo, vendar je dinamika gibanj ugodna. Čeprav smo v okviru visokih inflacijskih pričakovanj, vrsta trendov kaže na to, da je možno pričakovati in izpeljati pozitivni zasuk na področju gospodarstva.« Kot pozitivne trende je ocenil umirjanje padanja gospodarske, rasti, čeprav je v primerjavi z najvišjim indeksom pred dvemi tremi leti ta padec trideset odstoten.
Gradbeništvo, promet in še nekatere druge panoge kažejo pozitivno rast, pa tudi gibanje brezposelnosti se umirja.
Tečaj tolarja je določen endogeno, kar pomeni, da je rezultat ponudbe in povpraševanja in nanj ni moč neposredno vplivati. Model, ki stoji v ozadju tega tečaja, je diametralno nasproten Markovičevemu, zato ni strahu, da bi ponavljali njegove napake.
Med uspehi dosedanje monetarne politike je dr. Bogomir Kovač navedel uspelo združitev vseh treh tečajev, ki se le minimalno razlikujejo in uspešno vrnitev špekulativnega visokega deviznega tečaja v aprilu, kar je ocenil kot rezultat konsistentne makroekonomske politike.
V svoji razlagi je omenil tudi davčni sistem, ki pa na žalost ni do kraja izdelan in izpeljan, kar je privedlo tudi do precej nespretne davčne politike. Kot precej nespretno potezo je ocenil tudi nedav-
no zvišanje plač v družbenih dejavnostih in izjavil, da je to groba napaka, ne glede na to, kako se sedaj opravičuje.
Omenil je tudi devizni presežek, ki je postal eden najbolj spornih elementov gospodarske politike. Tečaj bi moral biti vsaj 57 ali 58 tolarjev za marko, da bi bil spodbuden za izvoznike, zato bo potrebno vrednost tolarja spustiti. To bo potrebno storiti s fiskalno politiko in s pospeševanjem uvoza predvsem tehnologije, za kar bi bilo potrebno znižanje carinskih stopenj.
Velik problem trenutnega gospodarskega položaja so tudi visoke bančne obresti, ki naj bi jih skušali zmanjšati.
V	naslednjih mesecih bo vlada poskušala določiti globalne pogoje gospodarje, za |kar pa bo potreben družbeni konsenz med vlado, sindikati in gospodarsko zbornico.
V	nadaljevanju razprave se je dr. Kovač dotaknil največjih izgubašev, saj ustvarijo skoraj polovico vseh izgub v dvanajstih podjetjih javnega sektorja. Obladovanje tega sektorja mora vlada čim-prej rešiti, saj nikakor ne moremo dovoliti novih inflacijskih skokov.
Poudaril je tudi, da moramo v bližnji prihodnosti sprejeti vsaj eno veliko koncesijo za področje infrastrukture, ter pripeljati v Slovenijo eno ali dve transancionalni družbi, vendar pa ni lahko računati na pritok tujega kapitala, dokler ne bomo aktivirali lastnega, je še dejal dr. Bogomir Kovač.
Janez Vodnar
DOKAPITALIZACIJA S TUJIM KAPITALOM
Sklepi izredne skupščine delničarjev štajerske banke d. d. Celje z osrednjo temo »dokapitalizacija banke z vlaganjem tujega kapitala so bili dne 26. maja izglasovani soglasno. Z vstopom tujega kapitala bo prešlo lastništvo banke v večinskem delu v roke tujega kapitala, kar pa ne pomeni, da bo banka zanemarila sedanje oblike dela in sedanjo klientelo.
Vljudno vas vabimo na
tradicionalno srečanje slovenskih internirancev, ki bo na Ljubelju v soboto, 6. junija 1992, ob 11. uri.
Pred spomenikom na Ljubelju (nekdanji podružnici KT. Mauthausna), bosta udeležence pozdravila predsednika pobratenih občin Tržič in Sainte-Marie-Aux-Mines. Predviden je naslednji spored:
slavnostni govor Darje Lavtižar-Bebler, poslanke slovenske skupščine, polaganje vencev in kratek kulturni program šolske mladine iz Podljubelja.
Program se bo iztekel s proglasom internirancev Mauthausna mednarodni javnosti, ki bo vseboval zahtevo po miru in sožitju med narodi.
Po proslavi na Ljubelju bodo vsi udeleženci povabljeni na
ljudsko zborovanje ob 50. letnici Gorenjskega odreda in Kokrškega odreda v Kranj na Gorenjskem sejmu. Začelo se bo ob 14. uri.
Slavnostni govornik na njem bo dr. Ciril Ribičič, poslanec slovenske skupščine. V kulturnem programu bodo sodelovali Partizanski pevski zbor iz Ljubljane, Godba slovenske policije, folklorna skupina, umetniki in zabavni ansambel. Prireditvi bosta ob vsakem vremenu.
Za jedačo in pijačo bo poskrbljeno. priredi,veni odbor in
Komisija za bivše politične zapornike, internirance in izgnance
»V prepričanju, da ljudje s svojim odnosom do narave in do soljudi povzročajo vse večjo škodo naravi in naravnim virom potrebnim za preživetje in razvoj, sprejemam obveznost, da bom napravil vse, kar je v moji moči, da bo Zemlja postala gostoljuben dom sedanjim in bodočim generacijam.« Takšno je približno besedilo prisege Zemlji, ki ga bodo podpisali milijoni, morebiti celo milijarde ljudi. V prvi tretjini junija namreč poteka v Riu de Jeneiru prva Konferenca Združenih narodov za okolje in razvoj, na kateri se voditelji domala vseh držav soočajo s svojo odgovornostjo za bodočnost celotnega planeta.
Šefi držav in vlad vseh čla-
Na zboru delničarjev je bil sprejet sklep o izdaji druge emisije 7812 delnic v višini
3.906.000	DEM, ki jih bosta večino (7200) v imenu večih tujih delničarjev odkupila dr. VVerner Schick in Joseph J. Duggan, kar pomeni
3.600.000	DEM svežega kapitala. Na ta način bo lahko banka v zakonskem roku zadovoljila zahtevo Banke Slovenije o dokapitalizaciji. Ta namreč zahteva do 30. junija 1992 višino kapitala 260 milijonov SLT.
Z vstopom tujega kapitala bo lahko Štajerska banka ustvarila pogoje za širitev obsega poslovanja, posebej na področju investicijskega bančništva in poslovanja s tujino. Z makroekonomskega vidika je vstop novih tujih partnerjev v Štajersko banko prispevek k zmanjšanju odvisnosti bančnega sistema Republike Slovenije od ene države. Štajerska banka je razširila partnerstvo na Švico in Kanado, kar je nova kvaliteta v meddržavnih in medbančnih odnosih.
Franc Furland
nic Združenih narodov se bodo na desetdnevnem srečanju dogovorili, kako omiliti napake preteklosti in jutrišnji dan narediti prijaznejši, kako odpraviti preveliko revščino in pomagati siromakom, kako na pragu 21. stoletja uravnovesiti prepad med razvitim severom in ubogim jugom in v tem smislu pripravljajo globalni dokument, s katerim želijo opredeliti razvoj zadnjega desetletja vstop v novo tisočletje.
V kolikor bi prihodnost prepustili toku, bi se število zemljanov do leta 2030 najmanj podvojilo in kar 84 odstotkov ljudi bi živelo v zaostalih deželah na robu ali celo pod življenjskim minimumom. Osnovni cilj Združenih narodov je napredek, zmanjševanje revščine tudi tako, da bi bogati, ki najbolj onesnažujejo okolje, to tudi plačali in poskrbeli za varovanje osnovnih naravnih virov, brez katerih grozi katastrofa.
Deklaracija od vseh članic Združenih narodov zahteva, da se prično boriti zoper vsako ekološko nevarnost, še preden njene posledice dokažejo znanstveniki. V listini Agenda 2000, gradivu z več kot osemsto stranmi, je več kot stodvajset pobud, ki bi jih morali uresničiti do konca tega tisočletja. Med najpomembnejše sodijo zmanjšanje porabe energije, zaščita ogroženih živalskih in rastlinskih vrst ter morskega bogastva, razvoj poljedeljstva brez onesnaževanja tal, nadzor nad strupenimi odpadki in transportom toksičnih snovi iz razvitega v nerazviti svet, varovanje zemeljskega plašča. Mnogo pričakujejo od podpisa splošnega dogovora o skupni politiki do klimatskih sprememb in sporazuma, po katerem bi do leta 2000 vsebnost ogljikovega dioksida skušali ohraniti vsaj na današnji ravni.
Za predlagane načrte in ukrepe, uravnovesenje sveta v ekološkem in kvalitetnem smislu, bi letno potrebovali najmanj 125 milijard dolarjev, kar pomeni, da bi bogate države pomoč siromašnim morale vsaj podvojiti.
Konferenca v Riu je velika priložnost za planet Zemlje. Ob konferenci Združenih narodov potekajo tačas sestanki in srečanja tisočih in tisočih mednarodnih organizacij, ekoloških skupin in drugih interesnih združenj, ki tvorijo močan pritisk civilne družbe in neformalnih dejavnikov.
Izbira Ria za prvo Konferenco Združenih narodov o okolju in razvoju ni bila slučajna. Glavno mesto Brazilije se duši v svinjariji in revščini, Amazonija, največja džungla in največja biološka zakladnica stoji pred katastrofo. Že več kot desetina štirih milijonov kvadratnih kilometrov je
izginila v dimu, propadli so številne živalske in rastlinske vrste in mineralni zakladi. Od odkritja Amerike do danes je izginilo pol milijona kvadratnih kilometrov brazilskih gozdov, to je več, kot merijo Italija, Portugalska in Belgija skupaj. Porušena ravnovesja pretijo več kot petdeset tisoč
različnim živalim in rastlinam in vodotokom, ki predstavljajo polovico zemeljskih zalog sladke vode.
Združeni narodi so napravili prvi korak za zaščito planeta po dvanajsti, a srečanje na vrhu je le dokaz pripravljenosti in ozaveščenosti, da eksploatacije in pretiravanja požrešnih vse skupaj vodijo v propad. Resolucije in sankcije so tu in verjamemo, da Slovenija kot polnopravna članica Združenih narodov ne bo tako, kot je to desetletja počela Jugoslavija, pohodila pravil in dogovorov o obnašanju.
Enči Šibila


******
V.- ?	\*
m
J*-**-***'	.
Rio de Janeiro: revščina in umazanija na očeh državnikov članic Združenih narodov
GraFočno oblnkovAlcn, Des^nerJ* on vsn, kri pRn svoJem JeLu upoRAbljATE
OSEBNE RAČUNALNIKE PC Aln APPLE MACINTOSH
IMATE MOŽNOST SVOJE IZDELKE OSVETLITI NA PAPIR ALI FILM (RESOLUCIJA 2940 DPI)
SIMONA VOVK
OSTROŽNO 113i CCUC T€L & FRX: 063/34-212
<
VOJNA V BOSNI IN HERCEGOVINI: NEPOJMLJIVA ZVERSTVA SRBOV
KRIK POSIUENE BOSANKE
»... Ko sem se prvič zbudila iz nezavesti, je bilo to od žareče bolečine v drobovju. Nad sabo sem zagledala zaripli obraz neznanega moškega, ki je sopel v mene po žganju smrdečo soparo. Še vedno sem bila privezana, vsa razkrečena na postelji. Ob stebru pa je bil privezan oče. Ne vem, ali je to res rekel, ali se mi je sanjalo, da sem ga slišala: »Sine, bolje bi bilo, da so te ubili na čisto, da Bog
da...«
Groza ob svitu
Sedimo na koncu terase enega izmed zbirnih centrov za begunce iz Bosne. Iz notranjosti »menze« prihaja žvenket jedilnega pribora in vpitje otrok. Tudi na zelenici pod teraso je kup otrok, ki vsake toliko poškilijo po nas.
Vsi razen NJE smo tiho. Tudi socialna delavka, ki je tokrat prišla sem zaradi NJE, noseče Bosanke. Noseče begunke. Dolgi črni lasje ji neurejeno padajo na hrbet, da si jih venomer nervozno popravlja z ramena na rame.
»Ne vem, koliko časa sem buljila v očeta, da bi videla, kako je z njim. Mogoče sem vmes omedlela, bilo je zelo dolgo in strašno tiho. Ko se je povsem zdanilo, sem videla, zakaj visi očetu glava tako postrani. Bil je zaklan, imel je prerezano grlo...«
- Kako ste se rešili, slišim socialno delavko. Ženska nenadoma plane: »Nisem se rešila! Odvezala me je neka
ženska. Bilo mi je vseeno, še zdaj ne vem, kako in kaj. čutila sem samo, kako z nožem nekdo reže vrvi in mi osvobaja roki ter mrmra: »Čeri moja, samo da si živa. Sve če biti lako, samo, da si živa...«
»Zakaj me niso te zveri ubile, kot druge, ki sem jih videla mrtve ležati naokoli. Eno noč sem se skrila v neki hiši, kjer so bili pobiti vsi: ded, babica, dve ženski in en otrok...«
-	Zakaj ste bežali proti Sarajevu, ko je bilo vendar proti Savi in Hrvaški bližje...
»Ker ne znam plavati in mi je ženska, ki sem jo prvo v gozdu srečala, rekla, da je rešitev v Sarajevu. Nikoli nisem bila v Sarajevu...«
Groza ob poti
-	Koliko časa ste bili na poti?
»Do Sarajeva? Nisem bila v Sarajevu. Ko smo se po dveh tednih skrivanja pred Srbi, četniki, Arkanovci, vo-
jaki JLA in ne vem pred kom vse prebijali proti Sarajevu, smo naleteli na one, ki so bežali iz Sarajeva. Popolna zmešnjava... Na skoraj vseh vrhovih in ob cestah so bili oni. Hodili smo gor in dol, ker je povsod gorelo, pokalo. Čez nekaj dni, ne vem koliko, nas je bilo že petdeset, šestdeset. Starci, zvečine pa ženske z otroki:
Ne vem več. Ko smo prišli na Hrvaško, je šib hitro, dobili smo jesti in bilo nas je mnogo. Za vsakim hribom proti Hrvaški se je število povečalo, onemogle so dali na vozove, imeli smo vojaško spremstvo... Bilo je tudi toplo, gozdovi so ozeleneli, lažje si se prikril. V začetku je bilo hudo, noči so bile mrzle, hodili smo po snegu. V razrušenih vaseh je bilo mnogo mrtvih. Zamrznjena trupla so ležala tudi ob poti. Nekateri so bili tako, kot bi sedeli, ko si jih prijel za ramena so se skotalili tebi na noge...«
- Kaj se je pravzaprav takrat zgodilo v vaši vasi?
»Nič. To ni prava vas, ampak že skoraj predmestje Banja Luke. Tisti dan je oče prišel domov ves vesel in povedal, da se vojska umika. Res se je vojska umikala v kasarne. Vsi smo bili v hišah, ker si
ven nismo upali in trepetali v strahu, da se kakšen vojak ne bi usmeril proti našim vratom ali da ne bi streljali...
Ponoči me je zbudil oče in velel, naj se skrijem za skrinjo na podstrešju, ker je nekdo razbijal po vratih in vpil, da moramo odpreti. Na podstrešju so me odkrili in zvlekli med druge na koncu ulice, kjer je prostor, ko smo ob nedeljah ali praznikih plesali kolo. Tam so bili že skoraj vsi, ki sem jih poznala. Vse naokoli so bili četniki in Srbi. Nekaj sem jih poznala, saj so bili iz tovarne in sem jih dostikrat srečala, na ulici in v avtobusu. Rekli so, da so nas prišli osvobodit. Potem so nas klicali po imenih in razvrščali. Očeta so spraševali, kje ima ženo. Mama je dan pred tem odšla v svojo rojstno vas k sestri, ker so ji zažgali hišo in bi naj teta z otroci prišla k nam...«
Groza ob jutru
- Ali vam je težko govoriti o tem...
»Zdaj mi je vseeno. Ubili so vse v meni razen svojega semena, naj bo stokrat prekleto. Najprej so me posilili štirje v lastni hiši. Oče je moral gledati. Potem ne vem več, kaj je bilo. Ko sem se
spet zbudila, je bil oče zaklan... Potem so me posilili nekje pred Dobojem. Za pet žensk iz iste skupine sama vem, pravijo pa, da je bila posiljena vsaka druga...
Potem sem z grozo ugotovila, da so mi izostale tiste ženske stvari. Najprej sem se tolažila, da je to zaradi strahu in lakote... Potem... potem so se pojavili znamenja, da sem zanosila... Groza, groza, z lastnimi rokami, bi si iztrgala, izkraspala to četni-ško seme...
Venomer mi v mislih odzvanja tisti stavek pretepenega očeta, ki sem ga med omedlevico slišala, da bi bilo bolje, če bi me ubili. Pa me niso ubili, prekleti krvniki, ker so vedeli, da me bodo tako ubijali počasi... Dvakrat sem mrtvemu četniku odvzela brzostrelko in se pognala proti njim, da bi me ubili, ker sama nisem zmogla moči, da bi se sama. Pa so me naši zvlekli nazaj in prepričali, da naj bežim naprej, niso vedeli, kako je z mano... Ko smo tako tavali in se prebijali prot Hrvaški, sem spoznala še šest nesrečnic, ki so bile posiljene in ostale noseče... Ločevale smo se od drugih, kot bi bile kužne. Ena je bila še otrok, še tri-
najst jih nima ali mogoče kakšen dan čez... tu je, v Sloveniji, v Celju ali Rogaški, ne vem, ubila je dva ali tri četnike, pobili so ji brate, ne vem... groza... Vidite tisto, tam, tudi ona je noseča z njimi, da tisto, ki ima že dva otroka svoja... kaj bo zdaj sirota, mož je ostal in se bori v Bosni, ne ve, kje je, če je še živ... pogovarjali sva se, ona se ne more ubiti, kaj bo potem z otrokoma, njej so požgali hišo in ubili očeta in enega brata...
Kaj bi vam govorila, groza, če mi ne boste mogli takoj pomagati, v Zagrebu so rekli, da bomo v Sloveniji dobile zdravniško pomoč, ne vem, kaj bomo... sama sem že nekaj poskušila pa nič, groza, groza... Nočem roditi četnika... Ne morem več živeti, ne morem umreti, nesrečnica...«
Po uradnih podatkih tava po Bosni več sto posiljenih in nosečih Hrvatic in Muslimank. »Srečnicam«, ki so se in se bodo uspele pravočasno prebiti na Hrvaško in v Slovenijo oblasti skušajo pomagati. Za nekatere je že prepozno.
Samo Jezernik
DIVJANJE IN VANDALIZEM V ISTRI	„
»GERANINA« NA MUHI SKRAJNEŽEV
Luksuzna restavracija Geranina, ki se nahaja v Taru med Porečem in Novigradom, last Radiše Kuzmanoviča, po rodu Srba, sicer švedskega državljana, je že dve leti tarča napada nasilnih skrajnežev. Prvi opozorilni streli so bili nanjo izstreljeni v decembru 1990, ko jo je nekdo z več kot 20 streli preluknjal, o čemer smo takrat obsežno poročali. To je spremenilo življenje Radiše Kuzmanoviča in njegove družine. Od tedaj živijo v strahu in so neprenehoma izpostavljeni grožnjam neznancev, ki jih nameravajo pregnati iz objekta, vrednega milijon in pol nemških mark.
Da je bilo streljanje opomba, naj Kuzmanovič zapusti ta kraj, govorijo najnovejši dogodki, povezani z njim in njegovo restavracijo. Teroristi, ki že nekaj časa vznemirjajo Istrane, so se v nedeljo, 24. maja, zopet znesli nad Geranino, kar pomeni, da nameravajo uresničiti svoje grožnje. To noč je okoli 1. ure s puškomitraljezom ar-
gentinske izdelave kalibra 5,6 z dvojnim polnjenjem nekdo streljal na omenjeno restavracijo. Zadnja grožnja, ki so jo ekstremisti izrekli Kuzmanoviču pred dnevi, se je žal uresničila. Pri tem ni pomagalo niti to, da je le-ta redno obveščal poreško policijo, niti to, da je o tem seznanil švedskega veleposlanika Urbana Allarda. Ta je obi-
skal Poreč po pretepu drugega švedskega državljana, lastnika restavracije San Marino v Červarju, o čemer smo tudi poročali.
Kot smo že omenili, je neznanec z oddaljenosti približno 50 do 80 metrov iz bližnjega grmovja izstrelil kar 29 strelov v smeri kuhinje in spalnice, v kateri je spala Kuzmanovičeva 16-letna hči. Streli so na srečo poškodovali le zunanje zidove hiše.
»To samo potrjuje, da me niso pustili pri miru. Policijo sem obvestil, da so mi grozili. Nekaj dni pred streljanjem je namreč nek gardist okoli 21. ure prišel na moje dvorišče, uperil name puškomitra-Ijez in mi ukazal, naj v 24
urah zapustim objekt. Dan pred streljanjem, mi je ista oseba iz avta grozila s pištolo. Naslednjo noč so streljali na mojo hišo. Policiji sem povedal vse o storilcu in jim opisal tudi njegov avto,« je prestrašeno povedal Radiša Kuzmanovič in še dodal:
»Jaz sem nemočen, nimam zaščite, nimam se s čim braniti. Moja družina je prestrašena. Če bi zapustil objekt, se nikoli več ne bi mogli vrniti, saj bi se takoj »nekdo« nastanil ali bi ga oropali. Do sedaj nas na srečo niso zadeli, kar ne pomeni, da nas ne bodo. Lahko z eksplozijo uničijo restavracijo in hišo. Sploh ne vem, kaj naj naredim ...«
Odprto torej ostaja vprašanje, ali bodo neznanci grožnje uresničili in bo prišlo do najhujšega.
V zadnjem času se je v Istri marsikaj zgodilo. Pogosti so požigi, pretepanja, streljanja pa tudi umori in druge »bom-baške« akcije skrajnežev. Na udaru so Srbi, Slovenci, Bosanci in celo Hrvati, ki leta živijo na tem območju in so svoje imetje pridobili s poštenim delom. Očitno je, da so skrajneži vzeli za muho nedolžne poslovneže na področju Umaga in Poreča, ki jih smatrajo za nezaželene osebe in jih hočejo zastrašiti ter pripraviti do tega, da bi zapustil ta območja. Hudodelci so pred nekaj tedni do
temeljev uničili restavracijo Tomo, last Tomaža Kastelica iz Ljubljane, ki že 20 let živi z družino v Novigradu. Pred kratkim so v Karigadoru, med Umagom in Novigradom, razstrelili objekt nekdanjega počitniškega doma SCT ( Slovenija-ceste), ki so ga preuredili v restavracijo Medusa in oddali v najem nekem Hrvatu.
Ali hrvaške oblasti res ne morejo preprečiti številnih hudodelstev na tem majhnem območju? Novigrad, Umag, Poreč so mesta, ki jih ni težko nadzorovati, še posebej, ker sedaj ni turistov.
Kety Mavrič
DR. JANEZ RUGELJ: SEKSUALNO ŽIVLJENJE NARKOMANA JE NA ŽIVALSKEM RAZVOJU
BLEFERJI, LENOBE, PARAZITI
Dr. sc. med. Janez Rugelj meni, da so vsi narkomani brez delovnih navad, moralnega čuta, uživajo v lenarjenju, blefiranju, parazitiranju in promiskuiteti. Niso si sposobni osnovati družine, razen s petorazrednimi partnerji. Zdravil bi jih po načelu — kdor ne dela, naj ne je! Narkomana, ki zdravljenja ne sprejme, bi izoliral v petletni azil, ki je podoben Hrastovcu.
Slovenija, dežela pijancev
»Narava me je obdarila z velikim .presežkom energije'. Premorem je veliko več, tudi sedaj v 63. letu, kot jo je premogel kdorkoli od zdravljencev in strokovnjakov, ki so do sedaj sodelovali z menoj,« se je v nekem zapisu prestavil dr. sc. med. Janez Rugelj, psihiater, na Centru za preprečevanje in zdravljenje alkoholikov in drugih oblik odvisnosti v Ljubljani.
Dr. Janeza Ruglja javnost gotovo pozna še iz časov, ko se je s samobitno voljo uprl slovenskim strokovnim in političnim krogom in se preko protesta v tujini z gladovno stavko vrnil v Slovenijo. V Ljubljani je bil tri leta najpopularnejši psihiater na Škofljici za zdravljenje alkoholikov. Kot sam pravi, je tam dosegal fantastične rezultate.
»Vsi so nas podprli razen zdravstveno socialnega klana, ki ga je takrat vodila Majda Gaspari in psihiater Miloš Kobal. Motilo jih je moje avtoritativno vodenje zdravljenja in moji fenomenalno dobri rezultati. Razglaševali so me za karizmatično osebnost, ker imam veliko moč nad ljudmi. Na Škofljici so me suspendirali,« pravi dr. Janez Rugelj.
Danes se rad pohvali, da v njegovem trinajstletnem zdravljenju alkoholikov, po obdobju »Škofljice« ni reci-diral (ponovno pričel piti) niti eden njegov pacient. »Takšnega rezultata nima nihče na svetu,« meni.
Alkoholizem
Kakšen družben problem je alkoholizem, in kdo so zmerni pivci.
»Alkoholizem in nevroza je moralni problem. Alkoholiki na Škofljici bi lahko za vse svinjarije, ki so jih naredili, dobili vsaj dve leti zapora. Najmanjši problem je alkoholizem, največji problem so zmerni pivci. Zaradi omamljanja ljudi z nikotinom, televizijo, šund literaturo, drogami, hrano, čvekanjem, fil-
»Žene alkoholikov so praviloma strte, zagrenjene, frigidne, tudi razdražljive in hudobne. Alkoholikova žena je nesrečna ob otroku in ga čustveno zastruplja, ga prizadene in to usodno. Zena moža alkoholika globoko v sebi več ne spoštuje, zapravil si je ugled, on ni več »dede« on ni več moški in ona mu ne more več slediti. Vsaka žena namreč rada sledi svojemu možu, če jo on ljubi in je usmerjen v ustvarjalno življenje. Alkoholik pa je usmerjen v smrt, on ljubi pijačo.«
Ali to velja le za žene alkoholikov ali tudi za može alkoholičark?
»Normalnemu, ljubečemu možu se žena nikoli ne zapije. Defekt slovenskih žena je,
Dr. Janez Rugelj je pokazal seznam literature iz »železnega repertoarja«, ki jo morajo prebrati zdravljenci ter napisati vtise. Na 56 vrstičnem seznamu so tudi: Protestantska etika in duh kapitalizma, Knjiga o možganih, Gandhi, Martin Luther King, Moje univerze, Človek končno in neskončno bitje, Pedagoška poema, Integralna joga, Koran, Budizem, Sveto pismo stare zaveze.
Na vprašanje: »Ali zdravljenci razumejo tudi težjo literaturo,« je z močnim glasom skoraj zavpil: »Morajo!« Nato je mirneje nadaljeval:« Zato, da sami sebi postavijo diagnozo, da so in se lahko šele v teku let oblikujejo v bralca.«
mom in seksom, postajajo brezčutni in delajo zločine. Alkoholizem je vir mentalne okužbe in s svojo zoprnijo, kislim obrazom, mentalno okužuje. Alkoholiki nas terorizirajo na cesti, v službi, v vlaku in povsod. Ljudje smo še na nizki stopnji razvoja in to dopuščamo.
Boljševizem je na razne načine naravnost spodbujal ljudi k pijančevanju, ker je omamljenemu ljudstvu enostavneje vladati.«
Pri zdravljenju alkoholikov imate svojstven odnos do žena alkoholikov. Kakšna je njihova »krivda«?
»V slovenski psihiatriji nimam niti enega adekvatnega sogovornika. Slovenija ne premore kompetentnega moža, ki bi me kontroliral,« pravi dr. Janez Rugelj, ki se že deveti dan posti ob vodi, za čiščenje telesa in duha.
da se poročijo z alkoholikom. Moški ni tak cepc, da bi se poročil z alkoholičarko, on rabi ženo in seks. Ženske so toliko za luno, da se poročijo z alkoholikom.
Nizka stopnja razvoja slovenskih žensk je katastrofa za slovenski narod. Potrebovali bi posebne šole za ženske, takoj po osnovni šoli, kjer bi se dekleta naučile obvladovati kontracepcijo in si privzgojile navade, da tri leta po poroki ne bi imele otrok. Šele v tem času lahko ugotovijo, ali je mož pijanec ali ni.
Dekleta iz patoloških družin praviloma komaj čakajo, da zbežijo od doma, zato se »okoli vratu obesijo« prvemu primernemu moškemu. »Ženska je bolj problematično od moškega, če bi bila normalna, se ne bi poročila s takšnim moškim.«
Narkomani
Pred mesecem dni ste slovenskim državnim institucijam poslali progam za zdravljenje narkomanov. V njem pravite, da ima družba pravico in dolžnost, da se zavaruje pred antisocialnimi osebami, tudi pred narkomani. V njih pretite, da bi staršem, ki se ne bi strinjali s takšnim načinom zdravljenja, odvzeli roditeljsko pravico. V teh »internatih ali azilih«, kot jih nazivate, bi se vam moral narkoman brezpogojno »vdati v zdravljenje«.
Kdo so za vas narkomani?
»Narkomani so ljudje brez delovnih navad. Parazitujejo na račun davkoplačevalcev. Pridni ljudje moramo vzdrževati narkomane. Oni so stre-nirani lagodneži, usposobljeni za obrambo parazitizma. Večina narkomanov je zapisana propadu. Zdraviti bi se morali v azilu. Pet let je za večino najkrajša doba za izobrazbo in prevzgojo. Morda bi se nekateri posamezniki lahko že po dveh ali treh letih zdravili tudi ambulantno. Mamila začno jemati le otroci iz patoloških družin.«
Za mladino s kriminalno, disociativno preteklostjo imamo najstrožje prevzgojne domove, kjer jih v treh letih poskušajo prevgojiti. Zakaj zahtevate petletno zdravljenje, ali ni to predolgo v obdobju mladoletnika?
»Kdor tako misli, jih naj kar ima na cesti. Narkomani nimajo življenja, na cesti so brez vsakega odnosa. Notri, v azilu, bodo imeli vsaj življenje.«
Kako se bodo ti mladostniki razvijali v normalno razvite osebnosti?
»Kaj pa v vojski? Odnosi med ljudmi morajo temeljiti na duhovnih odnosih in na ljubezni. Narkoman ni sposoben ljubiti, on je samo za razvrat, za živalski odnos, oni se gredo samo srečevanje teles. Z mukotrpno prevzgojo jih je treba prevzgojiti, njihovo seksualno življenje je na živalskem nivoju. Dolžnost človeka je, da se redno seksualno razbremenjuje, da sprosti napetost v mednožju. Zrel človek si to uredi. Moški si to lažje uredi, ženske težje.
Ali bomo le šteli narkomane ali bomo z učinkovito metodo ta trend zavrli?«
Ali zdravite katerega narkomana?
»Ne, so že prišli, a so se ustrašili mojega programa. Zdravim pa starše narkomanov, ker jih želim seznaniti z neizogibnim propadom njihovih otrok. Za to pot se morajo starši osebnostno okrepiti.«
Ali podpirate idejo italijanskega duhovnika Don Perina, ki je želel pri nas ustanoviti center za zdravljenje narkomanov?
»Človeški odnos, ki ga želi vzpostaviti, je le en od stotih faktorjev. Najprej mora biti telo zdravo. Duhovna sfera je larifari.«
Ali lahko narkomane zdravi človek, ki je nekoč bil sam narkoman?
»Ne. Narkotiki so strup, ki nepopravljivo kvarijo možgane, možgani postanejo »za-rustani«. Vsak alkoholik in narkoman ima poškodovane možgane, razen če je bil dovolj zgodaj deležen programa intenzivne, duhovne rehabilitacije.«
Družina
Pravite, da narkoman izhaja iz patološke (bolezenske) družine, kakšne družine so to?
»Otrok iz urejene družine ne more zaiti v slabo družbo. Urejene družine imajo tam, kjer se starša iskreno ljubita in skrbita za svoj in svojih otrok vsestranski razvoj. V Evropi imamo 80 odstotkov patoloških družin in dvajset odstotkov normalnih. Kjer v družini ni močne identifikacije z očetom, najdejo otroci slabe vzglede drugje. Zgled je temelj vzgoje.«
Vi preživite posredno ali neposredno z vašimi pacienti 16 ur dnevno, tako ob različnih oblikah terapij v teh prostorih kot na izletih, tekmovanjih in prireditvah. Imate pet otrok, sedem vnukov, četrto ženo, kam sebe prištevate? Med teh 20 odstotkov ali med tistih osemdeset odtotkov družin? Kaj menite o ločitvah?
»Sem pozitivna figura. Pomembno je, da otroci, če niso v stiku z mano, hlepijo po
Pismo Slovenskemu zdravniškemu društvu
Dr. sc. med. Janez Rugelj je Slovenskemu zdravniškemu društvu napisal prošnjo za strokovni pregled njegovega strokovnega delovanja.
Med drugim piše.
»Odkar sem se leta 1970 lotil uvajanja Hudolinovega sistema zdravljenja ... sem bil in sem še neprestano deležen raznih zahrbtnih podtikanj in poskusov diskvalifikacije profesorjev .... Njihova podtikanja pogosto mejijo na zlobo ....
Podtikanja in razne načine diskvalifikacije so opravljali na podtalen, zahrbten način, pač po stalinistični metodi, ki jo je za obračunavanje v slovenski psihiatriji
uvedel bivši udbovski psihiater dr..To sicer ni nič
presenetljivega za način vladanja bivšega režima, preseneča pa da dr.... nadaljuje z gonjo proti meni na
star stalinističen način, čeprav je boljševistični režim v Sloveniji padel. Tega si ni možno razlagati drugače, kot da imajo nekateri »rdeči« zdravniki, ki so pridobili položaje v času bivšega režima, še vedno precejšnjo moč, podobno kota »rdeči direktorji«.
Predlagam, da komisija vsakega od imenovanih povabi naj s strokovnimi dokazi podkrepi svoja podtikanja.
... Do sedaj se je že nekajkrat pripetilo, da je dr. ... v gonjo proti meni vključil tudi d nekatere zdravnike, ki so alkoholiki, kar sem dokumetiral v svojih »črnih knjigah« .....Upoštevati je treba dejstvo, da so »aktivni«
alkoholiki, ki se izmikajo zdravljenju, name silno alergični, še zlasti ker alkoholike po Sloveniji že 20 let dobesedno strašijo z menoj njihove žene in šefi, podobno kot matere strašijo malčke s policajem.... Zato prosim kolege, da v komisijo ne bi imenovali nobenega, tudi prikritega alkoholika ne....«
meni, tako da komaj čakajo, da pridem. Hči, sin in zadnja žena sodelujejo v programu.
Človek ima samo eno življenje, ki ga ni dolžan zapraviti v neustreznem odnosu z enim partnerjem. Če je partnerstvo sprideno, je bolje, da ga ni.«
Ali ste tudi vi bili nekoč kaj več kot zmerni pivec?
»Nikoli v življenju nisem pil, nikoli nisem bil abstinent, ker to ni bilo potrebno. Psihiatrija je raztrobila, da sem bil alkoholik. To imajo
kom se ne sme akceptirati.«
V svoji vztrajni netradici-onalni teoriji zdravljenja bolezni odvisnosti ste si nabrali med profesionalnimi kolegi nemalo nasprotnikov. Kako gledate na njih?
»Bil sem edini človek v socializmu, ki je prisilil državo, da je sprejela pogoje posameznika. Takšen človek je morda le še Saharov v Rusiji.
Psihiatrija me hoče spet popolnoma onemogočiti preko zdravniškega društva. Diskvalificirati me želijo na različne načine. Čeprav imam pri svojih 63 letih 50 let
Pisarna dr. Janeza Ruglja je prenatrpana s knjigami. Med njimi najdete tudi takšne, ki pišejo o meditaciji, poteh do transcendentalne meditacije, parapsihologiji, totemizmu, življenju po življenju, o magiji in še in še zanimive literature.
za argument, to pomeni, da so alkoholiki v njih trajno di-Skeditirani.«
Vaši zdravljenci stopajo v obdobju zdravljenja z vami v tesne osebne stike. Ali prihaja tudi do čustvenih vezi med vami in vašimi zdrav-Ijenkami?
»Transfer med zdravnikom in zdravljencem je lahko normalen, erotičen ali terapevtski. Prihaja tudi to teh najbolj občutljivih transferjev. Osnovna tehnika je, da se ga ne zavrže niti spodbudi. Odnos med pacientom in zdravni-
delovne dobe in od tega sedem let neplačane, sem dosegel, da bom lahko delal tako dolgo kot drugi zdravniki, ki so se redno šolali.«
Zdravljenci so ob vašem načinu zdravljenja v veliki odvisnosti od vas. Ali bodo postali ozdravljeni odvisnosti odvisni od vas?
»Tudi, če tako mislite. Le malo je ljudi, ki ne potrebujejo vodje. Ljudje so kot čreda, ki jo mora nekdo voditi.«
Jana Štrlekar Foto Severin
PRODAJALNA
JASMIN
ŠLANDROV TRG 6 ŽALEC
Tel. 063/721-726
VAM V ČASU OD 15. 5. do 10.6.1992 NUDI 15% POPUSTNA BOGATO IZBIRO POROČNIH OBLEK OBLEK ZA SV. OBHAJILO OBLEK ZA SV. BIRMO
ZA NAKUP SE PRIPOROČAMO!
PO DVEH LETIH DOKAZOVANJA NI MOGOČE UGOTOVITI, KOLIKO JE BILO LESA
KJE SO MOJE BUKVE
Ali je Jože Šmit-Hlapec Jernej iz Radeč ali je le padel v neurejene mline gozdarske administracije? Gotovo pa je, da je tistih štirinajst bukev, ki jih pogreša, vredno več kot bi zanje dobil denarja na gozdnem gospodarstvu, če ne drugače že zaradi njegove vztrajnosti, da svojo pravico doseže tudi prek sodišča.
Priseljenec
Jože Šmit je v Gomilsko, vasico v strmini nad Radečami, s svojo družino prišel 1978. leta. Ni bil doma iz tega lepega, z gozdovi obdarjenega kraja. Posest, na kateri je želel kmetovati skupaj z ženo Faniko in hčerko, je moral kupiti. Pet dobrih milijonov, kolikor je takrat dal za posest, je bilo veliko denarja, toliko ni ponudil nihče od sosedov, čeprav si je marsikateri želel te posesti. Pa ni dobil le posesti, dobil je tudi preužitkarico Marijo Močnik. Čeprav ni šlo zmeraj gladko in je moral celo na sodišču dokazovati radovednim sosedom, da za Marijo lepo skrbi, so jo kar složno pospremili na njeni zadnji poti!
Bukve in kostanj
Na zimo 1988/1989 je dal odmeriti toliko lesa kolikor je mislil, da ga bo potreboval pri novogradnji.
Jože Šmit pravi, da je bilo tako: »Podrli smo ves gozdarsko odmerjen les, nato mi je sosed Milan Strnad rekel, naj še posekam nekaj bukev, ki so napoti za »vitlo«. Rekel je, da bom še tako potreboval denar za hišo, naj posekam sedaj, ko so delavci in orodje tukaj. Potem so mi delavci rekli, da je revirski gozdar Brane Gajič rekel, da jih lahko posekam, štemplal pa jih bo drugič, ko bo spet prišel. Posekali smo tiste odmerjene in tiste, za katere sem misli, da je z revirskim gozdarjem dogovorjeno.
be. Vse to sem povedal Gaji-čevemu šefu na Gozdni upravi v Radečah Antonu Ruperju. Poslali so mi lesnega raziskovalca na ogled. On je pa meril kar na pol panja, kar bi zneslo le toliko kot so rekli na Gozdni.
Šele ko sem prvič šel pravico iskati k advokatu, se je našel en dokument mojega lesa. Drugi dokument, moj les so namreč evidentirali na dveh dokumentih, je našel šele .preiskovalni sodnik. Šele sedaj sem videl, da nisem dobil plačanih 34 kubičnih metrov bukev in 7 kubičnih metrov kostanja. Iz obeh dokumentov je bilo razvidno, da je inženir Jože Guštin nameril kot lesni raziskovalec 59 kubičnih metrov bruto, bilo pa ga je 74 kubičnih metrov neto.
Po svojo pravico sem šel k Mojmirju Pustoslemšku, direktorju Gozdne uprave v Radeče. Povedal sem mu,
gozdni inšpektor Boris Kras-nov, do katerega sem prišel zgolj slučajno ali po pomoti tistih, ki so me pošiljali od vrat do vrat. Gospod Boris Krasnov je bil prijazen inšpektor in mi je vsakokrat dal pismen zapisnik tistega, kar sva se dogovorila, vendar on nima pristojnosti na našem področju. Odločil sem se tožiti Braneta Gajiča in Gozdno upravo zaradi gozdne tatvine, saj nisem vedel, kam so izginile moje bukve.
Šest mesecev po sečnji, ko sva se z Gajičem že prepirala, je naredil zapisnik o nedovoljeni sečnji lesa za tisti les, za katerega bi naj bilo rečeno, da ga lahko posekam, ker je na poti traktorski vitli.
Pri vsej zadevi je bilo še kaj čuda govorenj in čudnih okoliščin. Jaz vem samo, da če bi bil jaz kriv, bi me kar hitro prijavili in obtožili. Pa tudi sodnica na obravnavi mi je rekla, da mi morajo plačati tisti les tudi, če je bil na črno
V nekdanji domačiji preužitkarice Šmitovi niso mogli živeti
I	/
Jože Šmit, kmet, ki se sam bori proti Gozdnemu gospodarstvu
posekan, saj so ga oni kupili,« pravi Jože Šmit.
Prijava neodmerjene sečnje
Brane Gajič, revirski gozdar Gozdne uprave, je na našo prošnjo, da tudi on pove svoje, dejal: »Zadeva se vleče že dolgo. V detajle se ne bi spuščal. S strani Gozdnega gospodarstva je bilo vse korektno urejeno, o drugih zadevah ne želim dati izjav. Pogovorite se z našim odvetnikom Alojzem Vidicem.«
Odvetnik Alojz Vidic iz Sevnice ni imel časa za razgovor ta teden, niti ni želel dati pismene izjave o nastali situaciji.
Čudne okoliščine
Dušan Petrovič, odvetnik Jožeta Šmita, je povedal: »Iz dokumentacije je razvidno, da so bile v tem primeru čudne okoliščine. Dokumentacijski arhiv o prevzemu lesa je nepopoln. Iz njega ni razvidno, kam je šel les, komu je bilo plačano. Prav tako je nelogična prijava Gozdne upra-
ve o nedovoljeni sečnji šele po šestih mesecih.«
Kooperant deset let
Po vseh nesporazumih je bil opravljen terenski ogled občinskega inšpektorja, ki sta ga Jože Šmit in žena Fanika tudi podpisala. Danes ju ta najbolj bremeni. V njem namreč piše, da je bila posekana le tista manjša količina lesa, ki jo je Jože dobil plačano.
Faniko Šmit smo vprašali, zakaj je podpisala zapisnik, ki ga je tudi prebrala, če v njem ni bilo ugotovljena takšna količina lesa kot je bila posekana. »Inšpektorju sem rekla, da je bilo posekanih 46 dreves in ne 32 kot je on napisal in da to ni prav. Rekel mi je, naj podpišem, da bo tako imel dokaz, da je bil res tukaj, vmes med tistimi številkami pa so skrita tudi druga drevesa,« je rekla.
Fanika je še dodala:« Spomnim se vseh tistih dreves, lepa so bila.«
Jana Štrlekar Foto Severin
Nekaj let za tem, ko so se preselil na Gomilsko, se je Jožetu in Mariji rodil sin Andrej. Jože je uvidel, da si bo moral za svojo družinico postaviti novo hišo. Ne bo hudo, si je mislil, oba sva pridnih rok, za material pa imam dovolj gozda na petnajst hektarskem posestvu. Poklical je revirnega gozdarja gozdne uprave Radeče, ki je bil sam njen kooperant.
Februarja 1989, ko sem dobil zadnje plačilo iz Gozdne, sem videl, da sem dobil premalo plačano. Kako to, saj je šofer gozdne uprave Adolf Simonič odpeljal ves les? Šal sem k Simoniču in ga prosil, če mi da prevozne dokumente. Rekel je, da jih ima Brane Gajič. Tudi h Gajiču sem šel, pa je rekel, da jih ima Simonič. Takrat sem prvič zasumil, da je nekaj naro-
Sosed Milan je Jožetu pomagal pri sečnji lesa
da so mi plačali le 53 kubičnih metrov lesa.
Z revirskim gozdarjem Branetom Gajičem sva se še nekaj mesecev kasneje prepirala, koliko lesa so res odpeljali. Po dveinpolurnem razgovoru mi je priznal še šest hlodov. Plačali so mi jih decembra 1989 leta,« pravi Jože Šmit.
Kdo je dobil denar od mojih bukev?
Ko sem v vrsti pred blagajno na Gozdni upravi čakal na svoj poračun od prodaje lesa, sem tam zagledal tudi znanega soseda, za katerega sem menil, da nima lesa, denar pa vseeno dobiva. To me je tako raztogotilo, da sem šel v katastrske spise gledati, če ima kaj gozda. In res ga ni imel. Poklical sem republiškega inšpektorja Janeza Ahačiča, ki mi je rekel, da čem sem res videl, da on nima gozda, ga moram prijaviti, ker sosed ne more lesa prodati Gozdni če ga nima.
Tudi pri celjskem inšpektorju za gozd, Francu Dobniku sem bil. Povedal mi je, da mi niso plačali štirinajst bukovih dreves, le da tega ni zapisal, da bi danes imel dokument. Pri vsej tej zmešnjavi mi je pomagal tudi litijski
časopis slovenskih delavcev
Ta teden lahko preberete:
-	Direktor MTT Melje grozi delavcem s tožbo
-	Vitomir Gros: Direktorske kriminalce bomo zaprli
-	Minister naj pusti žlico doma
-	Drago izganjanje hudiča
TOP LISTA SIMPATIČNOSTI SLOVENSKIH POLITIKOV
PLEZALNA STENA LEPOTE
IZBERITE »MISTRA POLITICUMA«
Na top listi slovenskih politikov še vedno najbolj pleza Borut Pahor. Čeprav je v prejšnji številki nove dobe dobil mlade nasprotnike, mu je uspelo obdržati se vrh stene lepote. Ker je že v tretje na najvišji stopnički in nič ne kaže, da bodo klini v steni popustili, se bo moral tudi naš Anton Koritnik, ki ureja rubriko S.O.S. iz postelje psihično pripraviti na intervju s Pahorjem.
Toda vse še ni izgubljeno. Če ste prepričani, da bi moral biti izbran za »Mistra politicuma« ravno vaš naj-simpatičnejši politik, nas pokličite po telefonu (063) 441-215 ali 441-606 ali nam pismeno sporočite vaš predlog.
Morda kdo pogreša v tej akciji število glasov, ki jih je dobil kateri politik. Povemo naj, da ker ne moremo preprečiti možnosti večkratnega glasovanja iste osebe za »svojega« politika številčni rezultati ne bi bili objektivni. Zato naj bo razporeditev kandidatov zgolj opisna.
Daleč pred vsemi je tudi v tretjem krogu in v vsakem posebej Borut Pahor. Sledi mu in se mu nevarno približuje Tone Peršak. Med tema dvema plezalcema je dovolj varne razdalje do Jožeta Školjča, ki se druži z Milanom Kučanom. Dobra naveza, ni kaj. Od petega klina navzdol jim sledijo: Jelko Kacin, Marjan Podobnik, Marko Voljč, Mile Šetinc, Dušan Plut in Vane Gošnik.
Kandidati so na fotografijah razvrščeni po abecednem vrstnem redu, razen prvouvrščenega.
Borut Pahor, tretjič in znova na najvišji stopnički plezalne stene lepote. Ali bodo klini v steni zdržali tudi do naslednjega tedna? Morda ga bo prehitel Tone Peršak, ki mu sledi. Odločite se!
Borut Pahor je tudi tokrat najbliže nazivu »Mister Politicum«. Ali' mu bo uspelo obstati najviše v steni ob novih kandidatih?
Tone Peršak
Jože Školjč	Mi,an Kučan
Jelko Kacin	Marjan Podobnik	Marko Voljč
Mile Šetinc
Vane Gošnik
FRANCE RENIER
OČE ATOMSKIH TOPLIC
»...Ko mi je na cesti razpadel še drugi avtomobil, me je žena trdo prijela: ali ona in družina, imela sva tri otroke, ali te preklete toplice. Očitala mi je, da bom zaradi Atomskih toplic zapravil očetovo hišo, pognal otroke na cesto... Ko mi je začelo šklepetati srce, me je spet prijela: zamenjali so ti dve zaklopki, vstavili tri by pase, daj zdaj mir. Jaz pa: zdravnik je rekel, da moram biti več v senci.
Mož, ki je klatil zvezde
Franc Renier. Že zdavnaj osivel, čokat možak, ki se je pred vojno v Konjicah izučil za trgovca. Sin trgovca iz Podčetrtka, nemški vojak, kar mu prejšnja oblast ni nikoli odpustila, direktor zadruge, trgovskega podjetja in pred koncem poslovodja trgovine, da bi spet bil last-nik-lastne trgovine. Pardon, marketa v Podčetrtku.
Franc Renier, možak, zaradi katerega je Obsotelje to, kar je in zaradi njemu podobnih Obsotelje ima, kar ima. Možak, ki je v zadnjih petdesetih letih pritiskal na toliko kljuk različnih dimenzij in oblik, vrednosti in sijaja, ki je zapravil toliko svojega denarja in časa za svojo idejo, da so ga nekateri (v jezi celo lastna žena) javno zmerjali z - norcem.
Res je nekaj norega ljudem, ko se vračajo na pogorišča, Obsotelje je bilo med drugo vojno izseljeno in zvečine požgano, trditi, kako bo tu vse drugače, da bodo imeli toplice in gostili petičneže, v času, ko ni bilo elektrike, ne vode in tudi v času, ko se je Obsotelje in Kozjansko začelo seliti za kruhom v Avstrijo, Nemčijo...
Franc Renier pa je klatil zvezde in _ pridobival somišljenike. Župnika Strnada, Milko Staroveški, Andreja Goleža, učitelja Jožeta Brileja, zdravnika dr. Homana, Vilča Prala, drugega za drugim politike in od vsega začetka novinarje. Tako je, denimo prišel do imena: Atomske toplice. Avtor ob kozarcu: dr. Boris Kuhar, zapis v Slovenskem poročevalcu. Neobjavljeno: predsednik Šinigoj je še za časa svoje vladavine zahteval izbris »atoma«, ker baje to kvarno vpliva na obisk, neki Nemec pa je istočasno kupoval avtorsko pravico za isto ime...
Mož, ki je rezal šunko
Da obudimo spomin: 49. sestanek domačinov z modrovanjem, kako dotolči siromaštvo. 56. dr. B. Kuhar objavi zapis o zdravilni Atomski vodi pri Podčetrtku. Tik ob prašni cesti je bila mlaka, v kateri so se po blatu
valjali ljudje. 66. otvoritev Atomskih toplic - leseni bazen pri Harinih Zlakah. 71.
podpis pogodbe o sodelovanju s TTG ŽG Ljubljana. 78. odprtje hotela Atomske topli-
ce. 79. Atomske toplice dobijo status zdravilišča. 89. Otvoritev turističnega naselja Atomska vas. 90. odprtje Term...
Franc Renier je rezal šunko in natakal Virštanjčana, prof. Zoran VVudler agitiral, prof. Rebeušek zagovarjal, dr. Rudi Lešnik, pisal, Jože Brilej dokumentiral, (da naštejemo zaslužnejše, brez za-mree), zdravniki v sosednji Rogaški pa začeli goste usmerjati v Podčetrtek, to zadnje upanje marsikaterega bolnika.
Danes Atomske toplice zaposlujejo 170 delavcev in za letos načrtujejo 200.000 nočitev.
Zdaj sedemdesetletni Franc Renier, upokojenec z zamenjanima srčnima zaklopkama in tremi bypasi, mora po zdravniškem napotku biti več v - senci. Če bi se poigrali z besedami, vsaj toliko v senci, kot je bil potisnjen, zdaj od partije, zdaj od oblasti, le domačini več nikoli ne omenjajo, da Franček klati zvezde ali tišči vodo navzgor po Sotli. In spet reže šunko in toči Virštanjčana. Tokrat za Apoteko v Olimju, ki je v svetu enako poznana kot »Črna devica, ki joče«, le doma ne, in za - železnico.
Tisto železnico, po kateri je 30. septembra ob 11. uri prvič pripeljal v Podčetrtek
vlak in jo je zgradila Armada, da bi jo naj zdaj - ukinili.
Mož, ki je ukrojil usodo
Franc Renier je bil vedno zraven: če je šlo za trgovanje s šibjem ob Sotli, za elektrifikacijo, za gasilni dom, za brizgalno ali asfalt, cestno razsvetljavo ali telefon.
Bil je v pripravljalnem odboru za železnico, ki bi naj v ta, tudi od Slovencev pozabljeni svet ob še siromaš-nejšem hrvaškem Zagorju pripeljala napredek. In zdaj je v pripravljalnem odboru za »goloroko zasedbo ene izmed železniških postaj in mednarodnega vlaka na njej, kot protest Obsotelja in Kozjanskega zaradi nerazumljive odločitve o ukinitvi železnice Stranje - Imeno - Kumrovec...«
Kdor pozna Obsotelje in Kozjansko, Franc Renier je enak med enakimi, ta ve, da je grožnjo jemati resno. Dokaz za to je prav ista železnica, so Atomske toplice in če se še nekolikanj ozremo, so od stopinj obrušene marmornate stopnice na pragu cerkve na Svetih gorah, ki jih je najbolj obrusila slovenska noga. Od davnine. In danes,
ko Franček reže šunko.
Janez Sever foto: LucaS
NOV/! i90BA
____-M".______
MODRE ČELADE V BIVŠI JUGOSLAVIJI - (11)
SVET ZAČENJA RAZUMETI
Kakršnikoli so že In kako bodo učinkovali ukrepi, ki so Jih za Srboslavljo sprejeli v OZN In ES, eno Je Jasno: Svet začenja razumeti, kdo Je tisti, ki Je začel In še vodi krvavo morijo v bivši Jugoslaviji. Zdaj Je, zaenkrat le še teoretično, odprta tudi možnost, da bo svet Miloševiča prepričeval z orožjem, z edino stvarjo, ki bi Jo očitno ta tudi razumel. Seveda pa BIH ni konec balkanske tragedije. Tako bi bilo dobro, če bi OZN kaj praktičnega ukrenila že vnaprej na Kosovu, v Vojvodini, Sandžaku, tudi Makedoniji. Ne gre prezreti, da želi opazovalce OZN na meji s Srbijo tudi Bolgarija. Kaj kani Grčija, še ni povsem Jasno. Upam, da bo vsaj zanikala, da Arkanovi »borci« uživajo dopust na njenih tleh.
Sarajevo in mnoga bosansko-hercegovska mesta še vedno ječijo pod granatami norih generalov, posebej Mladiča. Pada na bolnišnice, na staro jedro Sarajeva, tudi na tiste, ki so ostali iz poveljstva UNPROFOR. General Nambiar, ki jo Je »stisnil« v Belgrad, Je poprej, ob soglasju Izetbegovlča, dal čuvati TV opremo za evrovizijske prenose nikomer drugemu kot - JA.
Na sektorju E (vzhod), torej Baranji, Vzhodni Slavoniji, UNPROFOR le nekaj miga. Odkar so prevzeli nadzor, je sicer ubito več kot 40 ljudi. V Osijeku je zaenkrat mir. Sile OZN so preprečile izseljevanje Hrvatov Iz Tovarnika, okoli 20 ljudi. Žal tisti, ki modrim čeladam povedo, kaj se pripravlja, kaj se dogaja, pridejo v roke srbske policije, ki Jih temeljito »obdela«.
Kako se bo Hrvaška ubranila dejstva, da 20.000 Srbov, ki so jih v sektor E naselili, niso domačini, Je še vprašanje. Kako bodo razoroževall Srbe, Je Jasno še manj. Rusi, ti so glavni v sektorju E, so se vendarle zganili In skušajo uresničevati Vanceov načrt. Brez težav ne gre, saj še vedno lumpajo skupaj s Srbi, nek ruski častnik si Je tudi dal podariti dragocen predmet, ki so ga ukradli iz zapuščene hrvaške hiše. So pa poskrbeli za okoli 100 pregnanih Ruslnov iz Miklušev-cev pri Vukovarju In ostro protestirali v Belgradu. Ruski vojaki so sicer nezadovoljni, ker dobijo od plač, ki jih zagotovi OZN, le desetino. Drugo zadrži njihova država, ki dolarje še kako potrebuje.
Prebivalstvo, ki živi na območju modrih čelad, pa ni zadovoljno. Še vedno menijo, da so te prišle na nekakšen Izlet. Govorijo o tragikomediji. V ostale tri sektorje UNPROFOR še »prihaja«. Pravijo, da je še prenevarno. Zlasti ponoči. Tudi v sektorju E se ponoči, ko so modre čelade v svojih kvartirjlh, še marsikaj dogaja. Morda bodo le kaj naredili tudi ponoči.
Kakorkoli že, stvari se odvijajo, čeprav prepočasi. Največ optimizma vendarle vliva dejstvo, da svet zdaj že bolje razume, da Hrvati In Muslimani ne koljejo sami sebe, da ne podirajo svojih cerkva In džamij, da se le branijo, ker so pač prisiljeni In da ni sporno, da Je dovoljeno kaj ukreniti, če tl kdo streže po življenju.
ZBIEGNEW KOČAH NO WSKI
ADMIRAL MARJAN POGAČNIK O BRIONIH: TUDMAN - TITOV NASLEDNIK
ČIGAVI SO BRIONI
V časopisih je bilo veliko napisanega o Brionih, Titovih otokih, ko so iskali njihovega lastnika. Našli so ga v Republiki Hrvaški, bolje rečeno: v predsedniku RH dr. Franju Tudmanu. O tem, čigavi so Brioni v resnici, smo se pogovarjali s kontraadmiralom Marjanom Pogačnikom, bivšim poveljnikom Vojaško pomorskega sektorja v Puli, ki je predal otoke Republiki Hrvaški.
Brioni imajo bogato zgodovino?
»Na Brionih so imeli letovišče že Rimljani. Zgradili so čudovito kopališče, ki je zdaj na žalost pod vodo. Važnejša je novejša zgodovina, ko so bili otoki tudi strateško pomembni. Avstrijska mornarica je imela na Malih Brionih najmočnejšo trdnjavo na Jadranskem morju. Zaradi tega je bil v Puli formiran močan garnizon, ki je vplival na razvoj mesta. Pula je bila za časa Avstroogrske s 150.000 prebivalci večja od Ljubljane. V stari Jugoslaviji so postali Brioni pojem visokega turizma.«
»Brione najpogosteje povezujemo s Titovim imenom. Kako je prišlo do te simbioze?
»Tito je bil na Velikih Brionih že leta 1947, ko je pospeševal odhod Angležev iz Pule. Pozneje se je posebno zaljubil v otok Vango, ki ga je
tudi odkril. Prej je bil otok popolnoma zaraščen in nenaseljen. Tito je osebno sodeloval pri krčenju gozda. Na Vangi si je s svojimi rokami uredil pravi zagorski vinograd. Od začetka je bila na otoku samo baraka, v petdesetih letih pa so zgradili lepši objekt. Ko je Tito dobival na raznih potovanjih darila, jih je začel spravljati na otoku.«
Kaj je bilo z Brioni neposredno po Titovi smrti?
Do leta 1985 so bili Brioni pod upravo Zveznega sekretariata za ljudsko obrambo, nakar so postali Veliki Brioni hrvaški narodni park. Kljub temu je na otoku ostal približno bataljon mornariške pehote. Na Vangi, ki je bila do leta 1990 pod upravo ZSLO in Muzeja 25. maj v Beogradu, je ostala mešana ekipa vojaških policistov in protipožarcev.«
Kakšno vlogo ste imeli vi?
»Kot poveljnik Vojaško-po-morskega sektorja v Puli sem imel poveljstvo tudi nad Brioni. Želel sem, da bi JLA iz povsem ekonomskih vzrokov čimprej zapustila otoke. Do odhoda vojakov JLA z Velikih Brionov je prišlo v letu 1989. Vse objekte smo prodali Narodnemu parku, med drugim tudi Titovo ladjo Podgorko, pri čemer smo postavili pogoj, da je ne smejo prodati. Takrat se je pokazala tudi priložnost, da bi se Vanga priključila območju Nacionalnega parka Brioni.
Zaradi požarne varnosti so me ljudje iz narodnega parka prosili, naj pustim vojake na otokih. Parku sem poklonil celotni protipožarni sistem, na Vangi pa sem pustil vojake v civilu.
Na moje velike prošnje pri Kadijeviču, pri čemer mi je dajal podporo Brovet, so bili Brioni dokončno očiščeni vojakov v začetku lanskega leta.«
Je Hrvaška kot novi lastnik znala ravnati s prečudo-
vitimi otoki?
»Ne najbolj. Hrvaške (istrske) oblasti so začele razmišljati, da bi skupaj z Italijani šli v visoki turizem v obstoječih vilah, dodali bi le kakših 200 postelj. Po drugi strani pa so nekateri hoteli staro avstrijsko podzemeljsko trdnjavo »For« na Malih Brionih spremeniti v hotel s tisoč do dva tisoč posteljami. S tem bi jo uničili.«
Posebno vlogo pri lastninjenju Brionov ima Tu-dman?
»Razumljivo, da je Tu-dman zainteresiran za čudovite otoke, kot je bil nekoč Tito. Nedvomno, da bo vse vile v prvi vrsti koristil prav on. To pa ni pravično, ker je petdeset odstotkov sredstev nacionalnega parka vplačevala JLA. Brioni in stvari na njih so last vseh narodov v bivši SFRJ, torej tudi slovenski.«
Franc Furland
ATENTATOR ADEM ŠABOTIČ PRAVI:
DOVOLI Ml JE ŠEŠLJA
Šešljevo razkazovanje in napihovanje četniškega vojvode na mitingu resnice pred črnogorsko skupščino v Podgorici, kjer je pretil svojim nasprotnikom in kadil potencialnim privržencem, bi se zanj v začetku prejšnjega tedna kaj lahko tragično končalo. A imel je srečo, kot vsi njemu podobni. Za zdaj.
Ko se je s spremstvom napotil k svojemu avtomobilu, s katerim se je nameraval prepeljati na letališče, je počilo. Atentator je vrgel bombo, v eskploziji je bilo ranjenih šestdeset ljudi in opraskan velikoustni lider. Enemu od varnostnikov je uspelo bombo brcniti pod avtomobil, ki je prestregel glavni udar in ljudje so dobili le poškodbe po nogah.
Vsega petinštirideset minut kasneje so krivca prijeli. Šestdesetletni meščan Podgorice Adem Šabotič je v zasliševanju izjavil, da ima vsega dosti in ne more več pre-
našati militantnega Vojislava Šešlja. V hišni preiskavi so pri njem našli tri avtomatske puške in mitraljez, v avtomobilu pa še tri rezervne bombe. Policija poizveduje o morebiti organizirani skupini, ki bi ji atentatov pripadal.
Po atentatu, ki bi lahko močno ohladil srbsko-črno-gorske odnose, je takoj posredoval predsednik Momir Bulatovič, nakar je Šešelj izjavil, da ne bo pregazil Črne gore, ker verjame Bulatovi-čevi besedi, krivec je prijet in bo kaznovan. Kakorkoli že, tudi v črnogorskem loncu se kuha in opozicija vse bolj drzno dviga glavo.
KAKO JE HRVAŠKA NABAVLJALA OROŽJE
DEDIJERJEV ARHIV JE IZGINIL
SLOVENIJA OB ZASLUŽEK SSL,,
Po osamosvojitvi se je začela Republika Hrvaška pospešeno oboroževatl. To ni bilo nič čudnega, saj se Je po »teoriji domin« vedelo, da pride na vrsto za Slovenijo. Malce pa so čudni načini in poti pridobivanja orožja. Do 8. oktobra lanskega leta je bila trgovina z orožjem več kot pestra.
Hrvaška je dobivala orožje po treh glavnih poteh. »Crve-na zastava« (Kragujevac)
-	Madžarska - Avstrija (Borovlje) - Madžarska - Hrvaška, je bila prva. Poti JLA
-	Italija (mafija) - Avstrija (Villach) - Madžarska - Hrvaška in Izrael (Haifa) - Trst
-	Avstrija (Villach) - Madžarska - Hrvaška sta bili druga in tretja.
V tem švercu je največ služila italijanska mafija, sledila
pa ji je Srbija. Tretji po vrsti so bili avstrijski švercarji z dvema milijardama dolarjev in Izrael. Madžarska je zaslužila malo, ker so jo uporabili le kot tranzitno deželo, Slovenija pa daleč najmanj. To ni nič čudnega, saj si Slovenci po Brionskem memorandumu nismo upali niti mrdniti. S prodajo eksploziva je nehala celo kamniška smodnišnica, čeprav je šlo za povsem nevojaške name-
ne. Pojavila pa se je Češka in Slovaška Republika, ki bi želela prodajati preko naše države, kar pa je Republika Slovenija zavrnila in se obrisala pod nosom za mastni zaslužek.
Še več; naša država je podarila nekaj orožja Hrvaški gardi, ki pa je prodajala podarjene avtomatske puške »Kalašnikov« svojim gardistom po 340 DEM, z izgovorom, da mora zbrati denar za nakup še več orožja, ki pa ga ni bilo od nikoder.
Zanimive so tudi cene. Cena Kalašnikova s tremi okvirji in tisoč naboji na hrvaškem
tržišču je bila do lanskega novembra 380 DEM, nakar je poskočila na 1150 DEM.
Pri vsej tej raboti je veliko zaslužila tudi hrvaška vlada. Ni bilo važno, od kod je orožje prišlo, pomemben je bil davek, ki ga je z veseljem pobirala.
Zanimiva je tudi afera z De-dakovičem in Vukovarjem, kjer prvi ni prav nič kriv. Šlo je enostavno za to, ali bo določen člen v švercerski verigi imel dva ali pet odstotkov profita.
F. F.
Ljubljanska Univerzitetna knjižnica in soproga pokojnega publicista in pisatelja Vera Dedijer sta sporočili, da je Hrvaška policija aprila vlomila v Dedijerjevo hišo v bližini Savudrije in odnesla del njegove dokumentacije, ki jo je akademik podaril ljubljanski Univerzitetni knjižnici.
Vdovi so na umaški policiji povedali, da so policisti to napravili po ukazu hrvaškega ministrstva za izobraževanje, kulturo in šport, v katerem nameravajo dokumente pregledati, odbrati morebitni delež hrvaškega nacionalnega bogastva in ostanek vrniti.
Po letu 1987. sklenjeni darilni pogodbi je Vladimir Dedijer vse svoje arhivsko gradivo poklonil ljubljanski Univerzitetni knjižnici, del ga je dal še za življenja, drugi pa je bil shranjen v njegovi hiši. Kaj natančno je od tam izginilo, ne ve niti Dedijerjeva soproga, prepričana pa je, da je med odnešenimi materiali celotna korespondenca Russlovega sodišča, ki mu je Vladimir Dedijer predsedoval.
Preiskava v Umagu je v teku, kajti iz hiše je poleg arhiva izginilo še precej drugih dragocenih predmetov.
9- STRAN______________________________ljunija________________________^Otfg ^OBO
OBRAMBOSLOVNI KOLOKVIJ »ANALIZA VOJNE V SLOVENIJI IN NA HRVAŠKEM« V PEKRAH
TEODOR CERŠAK: V BiH NI VOJNE
V Pekrah, simboličnem začetku oboroženega boja za neodvisno Slovenijo, je 26. in 27. maja potekal obramboslovni kolokvij z delovnim naslovom »Analiza vojne v Sloveniji in na Hrvaškem«. Osnovni namen delovnega srečanja strokovnjakov iz obrambnega in varnostnega področja je bilo doseganje svojevrstne demitologizacije t. i. vojne v Sloveniji. Prihodnost bo pokazala, če so obramboslovci s hrabro pobudo poskusa razjasnitve pretiravanj, mitov in enostranskih zgodb tudi uspeli.
Milan Kučan, predsednik Predsedstva RS, je z otvoritvenem govoru med drugim dejal: »Lani je JLA napadla Slovenijo, kar so napovedali že dogodki v Pekrah. Ta vojna še vedno traja, spreminjajo se samo njeni načini in metode, agresor je ostal ves čas isti. Slovenija se ni odre-
Milan Kučan: »Če se ne braniš sam, ti ne bo nihče pomagal«
kla pomoči republikam, ki so se zapletle v vojno. Vojna v Sloveniji in na Hrvaškem precej časa ni bila kvalificirana kot vojna. V primeru vojne v BiH je drugače: to je vojna proti priznani državi, članici OZN in članici KEVS. Če bo v tej vojni zmagalo nasilje, so vsa načela za urejanje nove podobe Evrope in sveta iluzija.
Z zmago v vojni si je Slovenija odprla pot preko Brionske deklaracije do mednarodnega priznanja. Slovensko samostojnost je najprej rešil odpor in šele nato diplomacija. Ko sta si stala nasproti vojna ali mir, je zmagala prva. Če se ne braniš sam, ti ne bo nihče pomagal. Naroda, ki se je odločil braniti, ni mogoče ustaviti, lahko se ga samo iztrebi.«
Dr. Ljubica Jelkušič, predsednica Obramboslovnega društva Slovenije, je poudarila, da je potrebno čimprej začeti z demitologizacijo desetdnevne vojne v Sloveniji. »Brez večmesečnih priprav Teritorialne obrambe Slovenije in družbenopolitičnega sistema ne bi bilo samo teh deset dni, temveč več!«
Dr. Anton Bebler je spregovoril o vojaško-političnem položaju Jugoslavije v letu 1991 in tipologiji vojn na njenem ozemlju. »Po začetku obdobja neodetanta 1985. leta s prihodom Gorbačova je prišlo med paktoma do prvih razorožitvenih dogovorov. Prišlo je do razkroja Varšavskega sporazuma in realsocialističnih sistemov. Blaga mednarodna klima je pozitivno vplivala na razkroj SFRJ, ki je bil podoben razpadom v ostalih socialističnih državah, s to razliko, da je šlo za večnacionalno državo.
Drastično zmanjšanje geo-strateškega pomena Balkana in smeri Maribor-Ljubljana--Trst je imelo relativno pozi-
tivne posledice, ki se vidijo v lokalizaciji spopada. Vsi spopadi v Sloveniji, Hrvaški in v BiH so bili po intenzivnosti stopnjujoči, po kakovosti pa različni. Oboroženi spopadi, ki so ponekod dosegli stopnjo vojne, so postali razlog za razpad SFRJ.
Organiziranje in vodenje oboroženega boja v Sloveniji pomeni kakovostno razsežnost vojne. Če gledamo oborožene spopade v Sloveniji glede na njihovo intenzivnost, jih ne moremo razporediti kot vojno. Štab JLA se je namreč odločil za omejene moči, pozneje pa te ravni ni mogel dvigniti. Prišlo je do razpleta pred soočenjem glavnine TO in JLA.«
O pripravah Teritorialne obrambe Slovenije na neodvisnost in na morebitno oboroženo agresijo na začetku leta 1991, je podal svoje videnje general Janez Slapar: »Vojna napoved Sloveniji je bila izrečena z dnem, ko so delavci TO rekli ne zahtevi JLA o predaji orožja. Leta 1990 je začela rasti manever-ska struktura TO s posledico,
Poveljnik slovenske policije Pavle Čelik
da smo ob začetku vojne imeli 20.000 oboroženih pripadnikov. Pred vojno smo opravili organizacijske spremembe znotraj TO, izgradili zasnove nacionalne varnosti Republike Slovenije in v parlamentu normativne priprave.
ovec, ki je imel v pekrških dogodkih važno besedo
Izdelali smo tri važne načrte. Načrt »Kamen« je predvideval zavarovanje meje in objektov, načrt »Nabava« je določal praznjenje skladišč JLA, aktiviral bi se v primeru oboroženega napada, načrt »Kobra«, ki je urejal protidi-verzantske aktivnosti, pa je predvideval tudi bojno delovanje na začasno zasedenem ozemlju, oblikovanje zbirnih centrov za prebegle vojake in prestople starešine je določal načrt »Jezero«.
Do začetka vojne nam je uspelo aktivirati in opremiti
16.000	pripadnikov TO, ki so bili v 94-ih bataljonih ali 378-ih četah. Imeli smo tisoč ko-
General Slapar, napredoval hitreje od Napoleona
sov protioklepnega orožja, štirideset protiletalskih raket in nekaj deset ton eksploziva. 7. julija smo imeli 36.000 pripadnikov.
JLA je bila v začetku vojne na ozemlju Slovenije v izraziti premoči. Štela je 22.300 vojakov, 140 tankov, 200 oklepnih bojnih vozil, 60 letal namenjenih za delovanje nad Slovenijo...
Naredili smo premalo na psihološki pripravi vojakov TO, nismo imeli niti kriptolo-ške zaščite.
Dvainsedemdeset spopadov, ki so bili v Sloveniji, lahko ne glede na to, kako jih klasificira znanost, štejemo za vojno.«
Besedo so dobili tudi poveljniki, ki so bili na nasprotni strani. General Milovan Zorc, bivši načelnik Sarajevskega korpusa: »Ni ravno prijetno govoriti o organizmu, v katerem sem bil. Vrh JLA ni razumel moralnega faktorja. Armada je bila vzgajana in organizirana kot obrambna sila. Ni se mogla obrniti zoper lastni narod. V armadnem vrhu je prišlo do srbske in črnogorske izdaje, s tem pa so ti narodi izdali tudi sami sebe.«
General Marjan Vidmar, bivši načelnik Štaba Ljubljanskega korpusa, je podal sliko o stanju v svoji enoti: »V Ljubljanskem korpusu je bila prisotna kronična nepo-polnjenost. Stoodstotno je bil poln samo bataljon vojaške policije. Proti TO se je bilo težko boriti, ker ni bilo določene fronte. V poštev je prišlo samo premično taborjenje enot.«
Pavle Čelik, poveljnik policije Slovenije, o svoji organizaciji: »Delovali smo na osnovi načrta o posegu JLA v Sloveniji, izdelanem 25. julija 1990, ki smo ga eno leto dopolnjevali. Ob začetku voj-
JELKO KACIN:
NOVINARSTVO V SLUŽBI TERITORIALCEV
Za dogodke, ki so sledili, si upam trditi, da so bili vojna. Tako so jo doživljali tudi tisti, ki so jo spremljali preko medijev. V času vojne sem svojo funkcijo opravljal z visokimi pooblastili predsedstva in vlade, ki sem jih izkoristil brez pretirane škode za neodvisnost medijev. Povlekel sem tudi nekaj pro-
V dvorani Zavarovalnice Maribor je 26. maja Jelko Kacin govoril o informativno-propagandni dejavnosti v t. i. vojni v Sloveniji. Kacin je prepričan, da je bila njegova in vloga Ministrstva za informiranje velika. Iz njegovega govorjenja je mogoče razbrati, da je bilo novinarstvo mobilizirano v interesu obrambe samostojnosti Slovenije.
Kacin ob uvodnem vprašanju moderatorja dr. Toma Korošca, če je ob tem, ko je dajal informacije, delal tudi propagando, ni ostal brez besed: »Morda sem delal tudi propagando, nikoli pa ne zavestno, saj sem govoril v imenu slovenske države.
Pred osamosvojitvijo smo v Ministrstvu za informiranje prišli do prepričanja, da so glavni elektronski mediji. Z RTV smo že imeli določene vaje, ki so predvidevale delovanje na rezervnih lokacijah. Želeli smo ustvariti pogoje, da bi lahko RTV delovala tudi v vojnih razmerah. Opravili smo pogovore z glavnimi in odgovornimi uredniki, od katerih nas mnogi niso razumeli. Eden izmed njih je bil moj sedanji kolega Borut Šuklje. V funkciji ustvarjanja operativnega ministrstva za informiranje je prišlo tudi do »predvojne« zamenjave na njegovem vrhu. Do 26. junija je bilo potrebno iz-
se da doseči s točnimi nastopi pred javnostjo, urejenostjo, s kravato.«
O selekciji med novinarji: »Selekcije med novinarji nismo delali. Je tudi ni bilo mogoče. Beograjski novinarji so mi običajno postavljali provokativna vprašanja, posebej Lakotič iz Politike.«
Kacin je povedal še nekaj zanimivosti. Že nekaj mesecev pred vojno so pripravili besedilo za poziv vojakom in častnikom JLA, da jo zapustijo, tuji novinarji so bili Sloveniji zelo naklonjeni, sloven-
Veliki informator Jelko Kacin: »Funkcijo sem opravljal z visokimi pooblastili predsedstva in vlade.«
Na nastopu pred velikim avditorijem je med drugim veliki informator Kacin označil dr. Antona Beblerja za nevtralnega komentatorja v času t. i. vojne v Sloveniji. Bebler je bil vsekakor prizadet in je brez mikrofona repliciral in zagotovil, da je dal okrog devetdeset intervjujev, ki so bili v korist samostojne Slovenije.
vesti nekaj zelo pomembnih priprav. Pomembna je bila tudi sama prisotnost tujih novinarjev in politikov iz sosednjih držav na aktu razglasitve samostojne Slovenije.
pagandnih potez: prikazali smo načrt »Okop« na televiziji. Že pred vojno smo želeli ljudi postopoma pripraviti nanjo. Posneli smo film o Teritorialni obrambi Slovenije, ki bi ljudi pripravil na to, da bi JLA lažje sprejeli za agresorja. Za film smo želeli gledan termin, kar pa s Šukljetom ni bilo mogoče izpeljati.«
Na vprašanje, ali je ob preimenovanju JLA v okupatorsko vojsko prišlo do notranjih in zunanjih pritiskov, je Kacin povedal naslednje: »Preden smo mogli kvalificirati agresorja, smo morali zavrniti termin »državljanska vojna«. To je imelo velik vpliv na gledanje sveta na nas. Ko smo uvideli, da je mogoče doseči sporazum, smo čustveni naboj izločili.
Za mnoge sem bil na novinarskih konferencah pregrob. Med novinarji je bilo potrebno vzpostaviti določen red. Zaradi izjemnega zanimanja, smo morali spreminjati velikost dvorane. Želel sem napraviti vtis, da v Sloveniji vlada red, da držimo vzvode v svojih rokah. To
ska policija je pomagala prevažati anteno ameriške TV družbe CNN iz Zagreba v Ljubljano, kjer so jo namestili na streho Holliday Inna, od koder je pošiljala sliko in glas po vsem svetu, itd.
Po končanem nastopu ministra za informiranje sta pod vplivom njegove karizme položila na oltar minule slave nekaj besed samopoveličevanja in domnevnih zaslug še dva novinarja, katerih priimkov se ne splača zapomniti.
Če je bilo novinarstvo v vojni v Sloveniji pod poveljstvom Teritorialne obrambe, ni nujno, da more biti še po »osvoboditvi«. Da smo se novinarji v času teh usodnih dogodkov bolj ravnali po patriotski dolžnosti kot novinarskem kodeksu, je mogoče razumeti, posebej še, ker so to počeli tudi tuji novinarji. Lezenje kolegov nekam v »mirnem času« in sprejemanje nekakšnih odlikovanj za nekaj neotipljivega, pa nikakor ne moremo razumeti.
Anci Solan
ne je bilo pod orožjem 9000 policistov. Je velika sreča Slovenije, da je bila prva na vrsti.«
Dr. Marko Bešker in Dr. Seka Kugler iz Fakultete političnih znanosti v Zagrebu sta predstavila raziskave stališč hrvaških vojakov o različnih vprašanjih povezanih z njihovo vojno.
Poleg množice referatov je smiselno omeniti tistega, ki ga je opravil mag. Teodor Ceršak, v katerem je posku-
šal pojasniti svojo diskutabil-no trditev, da v BiH ni vojne. »Razlikovati je potrebno med vojno in terorjem. Vojna je pravno stanje, v katerem je vojaška sila opredeljena kot skrajno sredstvo. Takšnega spopada, kot je v BiH, ni mogoče tretirati kot vojno, to je teror. Kategorično trdim, da v BiH ne bo prišlo do globalnega spopada med narodi, klanja civilnega prebivalstva niso vojna. Potegniti bi bilo potrebno mejo med vojno in
terorjem, kakor tudi med antifašističnim bojem in povojnimi likvidacijami.«
Ko so se umirile strune še mnogih referatov in nastopov, se je mogoče v kakšnem z referatom neobremenjenim obramboslovcu pojavil dokaj čuden občutek praznine in nepotešenosti. Kaj ni bilo rečeno, da bo beseda tekla v smeri demitologizacije t. i. vojne v Sloveniji?
Franc Furland
NOV/! 4 DOBA
3. junija
STRAN 10
23. STRAN
3. junija
RES JE
■ ■
-	da Dragiša Marojevič še vedno čaka na slovensko državljanstvo. Če mu bo to uspelo, bo lahko kmalu državljan treh držav ali dveh držav in ene republike. Nekateri zbirajo kovance, drugi pa državljanstva.
-	da je Dr. Rajko Pirnat, nekdanji minister, izjavil, da bi bilo dobro pred begunci zapreti slovenske meje. Res pa je tudi, da je Rajko Pirnat, odkar ni več minister, veliko bolj produktiven pri predlogih, kot je bil v času ministrovanja.
-	da Zeleni Celja, ki se sicer kitijo s pavjim perjem (živijo na račun delovanja celjskega društva za varstvo okolja), ugotavljajo, da je v celjski vladi in vodstvu skupščine marsikaj narobe. Pri tem pozabljajo, da so na oblasti. To skušajo opravičiti na ta način, da njihovih predlogov ne upoštevajo. Ne pojasnijo pa, zakaj so marljivo vzdigovali roke, kakor je rekel Demos.
-	da smo obdržali balkanske navade. Le zakaj je bilo potrebno, da je general Slapar na svečani seji RS blestel v uniformi. (Spomnimo se, da je bil zadnji v taki obleki zdaj že upokojeni bivši »slovenski« poslanec, general Aksentijevič). Gre za to, da svet vidi, da smo tudi vojaško močna država?
-	da ima Silvester Drevenšek še nove probleme. Ne išče le nove stranke, ki bi se ji
udinjal, marveč tudi službo. Toliko je namreč razgledan, da je ugotovil, da v novi celjski vladi zanj ne bo mesta.
da je upadla tudi prodaja avtomobilov na slovenskem trgu. Ja, se pozna, da si Bavčar ne upa več kupovati BMW-jev.
da lahko v dunajskem časopisu preberemo tudi takšna pisma bralcev: »Ali se Slovenije ne bi dalo prepričati, da sprejme te naše znanstvene nuklearne odpadke? Saj smo vendar prijatelji.« Res lepi prijatelji!
-	da je Miha Pirnat izjavil, da je simbol slovenske osamosvojitve hrana. Upamo, da s tem ni mislil, da bo visela le na slovenskih zastavah.
-	da je bil Anton Martin Slomšek dolgo časa premalo cenjen. Njegove zasluge za Slovence pa najbrž res niso tolikšne, da bi moral že vsak drugi kip predstavljati njegovo podobo.
-	da je neumnost mati norosti. Kako drugače tolmačiti nadomeščanje rdeče zvezde s slovenskim simbolom na muzejskem letalu, razstavljenem na mariborskem letališču.
-	da pred novim kmetijskim ministrom Jožetom Protnerjem niso varni niti medvedi. Ubogega nedoraslega kosmatinca, ki v okolici Ljubljane poskuša preživeti s kakšno ovčico, je obsodil na smrt kljub lovopustu. Medved nima niti možnosti pritožbe, kar je tipičen primer kršenja medvedjih pravic.
-	da je v Sloveniji 60.000 beguncev. Ni pa res, da bi morali zaradi tega zapreti mejo, kot meni rejeni Rajko Pirnat. Slovenci zaradi Bosancev gotovo ne bomo lačni. Prej zaradi nekdanje vlade.
V CELJSKEM PARLAMENTU JE POČILO
KOMU JE NAPOTI ŽUPAN
V celjskem parlamentu se je že dolgo kuhalo, pikre puščice, ki so jih najpej spuščali iz pozicije v opozicijo in v nasprotni smeri, ko je bilo praviloma pomembno le, da zmagovite stranke uveljavijo svoje, najsi je bilo to pametno ali ne, a so se sčasoma začele preusmerjati in so švigale po drugačni logiki političnih interesov. Takšne in drugačne priložnostne koalcije so bile prikrite, ponekod je udarila na dan užaljenost, drugod demogogija, slednjič pa se je na zadnjem celjskem parlamentarnem zasedanju slika precej razjasnila.
Pričakovani odstop predsednika celjskega izvršnega sveta Mirka Tomaža Krajnca in njegove vlade je preglasilo drugo mnogo pomembnejše dejanje - sesulo se je predsedstvo skupščine, pri čemer so nekateri odstopajoči namignili, da bi bilo prav, če bi njihovemu vzgledu sledil tudi sam celjski župan Anton Rojec.
Zadnja seja celjskega parlamenta je bila zvita politična igra, v kateri so namenoma stali ob strani liberalni demokrati in prenovitelji, ki so pri poskusu izreka nezaupnice celjski vladi pred nekaj mesecih povsem pogoreli. Zoper svoj izvršni svet so se sčasoma obrnili tudi drugi strankarski veljaki, ki so imeli na domala vsaki seji povedati precej gorkih na račun njegove neučinkovitosti in podjetniškega obnašanja kakšnega ministra. Tokrat so poslali po kostanj v žerjavico legalno izvoljena posebno skupščinsko komisijo, ki je pol leta
MIRO GRADIČ - Predsednik Družbeno političnega zbora
Osebno sem se odločil, da odstopim z mesta predsednika DPZ iz naslednjih razlogov: Ne bi ponavljal tistega, kar sem že prej rekel o tistih blokadah, o treh vrstah blokad. Povedal bi 6e tole - res ni bil naš IS posebno briljanten, vendar za slabo delo skupščine nosi odgovornost tudi Predsedstvo skupščine z g. predsednikom vred in če je bilo res slabo, pomeni, da tudi v bodoče ne more biti boljše pri istih ljudeh. Zato, kot sem rekel, odstopam iz te funkcije in prosim, da se na prvi seji DPZ opravi razrešitev in imenovanje novega predsednika.
preverjala očitke, da vodilni svoje funkcije izrabljajo v zasebne podjetniške interese.
Kjer je dim, je tudi ogenj, so ugotovili člani omenjene komisije in sestavili izčrpno poročilo o poslih predsednika celjske vlade Mirka Tomaža Krajnca in njegovega podpredsednika Bojana Kolenca, enega od lastnikov podjetja Supra stan, podjetja za upravljanje s stanovanjskim fondom. Prav s to firmo je celjski izvršni svet sklenil pogodbo za upravljanje z večino celjskega občinskega stanovanjskega fonda. Primer podjetja Supra stan je bil razlog, da je skupščinska komisija postavila vprašanje odgovornosti vlade in vseh njenih članov zaradi protežiranja ministrovega zasebnega podjetja.
Že pred tem je parlament vlado vse bolj potiskal
v kot, ji v nezaupanju jemal pristojnosti in naslavljal nanjo očitke, da se postavlja nad skupščino in ne izpolnjuje v parlamentarni razpravi sprejetih sklepov. Ocena komisije in njeno brskanje po zasebnih poslih sta izbila sodu dno in jezni predsednik Krajnc je odstopil, pri tem pa, mimogrede, še enkrat z govorniškega odra zlil svoj srd po hudobnih in senzacije željnih bolševističnih novinarjih lokalnih glasil.
Razplet dogodkov je pokazal, da imajo poslanci poleg vlade še nekaj trnov v peti. Po odstopu izvršnega
MATJAŽ ŽELEZNIK - Predsednik zbora Krajevne skupnosti
Spoštovani! Glede na to, da sem tudi sam danes ponudil svoj odstop, pri tem tudi vztrajam. Še posebno bi želel to poudariti, da sem to že omenil na seji Predsedstva. Ne bi želel ponavljati oz. ne bi želel ponavljati stvari, ki jih je že omenil g. Gradič. Mislim predvsem na razne blokade. Kjer so se te blokade pojavile. Pripravljen sem pojasniti v svojem zboru, na seji, seveda če bo to želel. Torej, tudi sam ponujam danes svoj odstop.
ALEŠ DEMŠAR — Podpredsednik občinske skupščine Spoštovani! Ko je bila ta skupščina izvoljena in konstituirana, so bite relacije v njej takšne, da sem resno mislil, da bom tako lahko v njej sodeloval. Že v toku zadnjih dveh let je to postajalo vse težje. Trenja med skupščinskim predsedstvom in IS In pa skupščino postajajo vse bolj očitna, čemur je lep dokaz to, da smo danes sprejemali dnevni red 3/4 ure, da je proračun občine Celje bil sprejet šele na tretji seji, da je poimenovanje ulic padlo že takrat. Skratka, cela vrsta teh neusklajenosti in blokad. Sprememba razmerja sil, ki se vedno bolj odčituje, pa nakazuje popolnoma drugačen tok dogodkov, zato menim, da kot predsednik ne morem več sodelovati tvorno in odstopam s tega mesta.
BORUT ALUJEVIČ - Podpredsednik Družbeno političnega zbora
Najbrž bi vas presenetil, če ne bi storil istega. In sicer čutim del krivde za slabo delo naše občinske skupščine v celoti. Ponujam svojemu zboru, katerega predsednik sem bil, da me razreši ali pa ne. Tako je, ko so odstopali ministri pod Peterletovo vlado, bilo nekako obrazloženo, da se to tako dela. Rad bi pa povedal, zakaj! Eden od temeljnih razlogov je, da predsednik in podpredsednik posameznega zbora pravzaprav nista mogla niti kaj prida vplivati na samo delo skupščine z ozirom na to, da se po našem poslovniku dela vedno v plenarni sestavi in je bilo naše delo, sploh pa moje, ko sem bil iz takoz. opozicije, že tako limitirano. Zato presodite, kako in kaj poslanci našega DPZ in se potem po pameti odločite. Odstop je ponujen.
BORIS MARLOT-Predsednik zbora združenega dela Najprej se opravičujem, ker nisem čisto na tekočem z dogajanji v skupščini zaradi lastnih problemov v firmi in ker ne vem, kaj bi naj pomembnega naredil, če bi ponudil svoj odstop. Bom pač na na tem zboru, če do tega sestanka pride, se o tem pogovarjal s tistimi, ki so me na to mesto izvolili.
sveta se je parlament spremenil v podiranje domin in na dan so prišle dolgo časa bolj ali manj prikrivane nejevolje zaradi trmastega, z advokatsko neomajno logiko oboroženega župana, ki si je po mnenju nekaterih strankarskih veljakov podvrgel parlamentarno telo do takšne mere, da ni moglo več dihati.
Zato so ga z neomajnimi odstopi menda zapustili najožji sodelavci v predsedstvu, ki so se, kot sami zatrjujejo, naveličali svoje nemoči, naveličali tega, da igrajo le figure, ki jih nihče ne posluša in na njihove predloge ne reagira. Krivdo za nefunkcioniranje skupščine in nemogoče blokade v njej so nekateri kar naravnost pripisali celjskemu županu Antonu Rojcu, posamezniki pa so eksplicitno zahtevali, naj se predsednik skupščine odreče svojemu položaju.
Pretendentov na njegov položaj je seveda kar nekaj, tačas se kadi v strankarskih kuhinjah in ni se bati, da bi prelepa pisarna ostala prazna, precej trdno pa je v njej zasidran tudi sedanji župan, ki mu ni tako lahko priti do |ivega.
foto: LucaS
Ogorčeni predsednik celjske vlade Mirko Tomaž Kranjc se je naveličal bodenja v parlamentu in z novinarji. Vrača se tja, kjer je doma, v podjetništvo in v naročje dveh odstavljenih, Andra Ocvirka in Maksa Bastla v podjetniški klub pri Mlinarjevem Janezu.
HUMORESKA
DOGODEK V MESTO KNEŽJEM
Mesto Knežje je otrpnilo, ko se je razvedelo, da je na vsem lepem odstopil vladar kneževine. Podaniki so stisnili glave: »Saj smo vedeli. Kriv je prvi direktor, ki je pred dnevi nepreklicno odstopil, ker je rekel, da je vlada zanič, da ni nič naredila, da bi rešila njega in njegovo podjetje, naš vladar pa, ne bodi len, kar odstopi.«
»Dajte no, saj ni odstopil zaradi njega,« je rekel parlamentarec Miško. »Odstopil je, ker so mu z vseh koncev metali polena pod noge in ga blokirali. To je tako, kot če drviš z avtom, pa ti blokirajo zavore. To niso heci. Lahko te popolnoma obrne in celo zvrne.«
»Globoko sem pretresen,« je rekel drugi parlamentarec. »Tako rekoč v najglobljo globino svoje duše, in skrbi me, kaj če ne bomo dobili nove vlade, kdo nam bo vladal.«
»Govoril sem, ne odstopati,« je rekel tretji parlamentarec. »Vsak odstop je nevaren za levi udar. Prišli bomo nazaj v boljševizem. Zakaj smo se pa potem borili za demokracijo ?«
»Ni mogoče vladati,« so govorili drugi člani vlade, ki so tudi ponudili odstop. »Lahko kar naprej menjavaš stranke,« je dodal eden od njih, »pa si na istem. Ko je vladal prejšnji predsednik, sem zapustil socialne demokrate in se vpisal med krščanske demokrate, ko je postal predsednik vlade predsednik liberalno demokratske stranke, sem stopil v to stranko, pa spet ne morem vladati. Nekateri kolegi parlamentarci so me obsojali in so rekli, naj se vpišem v KVP. Vprašal sem, kakšna stranka pa je to in so rekli Kamora veter piha.«
»Predstavljali smo si, da bomo vladali in da bo veselje vladati,« je rekel predsednik, »toda zdaj vidim, da nismo zreli za vladanje, ne mislim nas, vlade, ampak tiste, ki vse blokirajo.«
»Kaj če bo ponudil zdaj svoj odstop še predsednik kneževine?« se je ustrašil drugi parlamentarec. »To bi bila prava katastrofa. Si predstavljate popolnoma obglavljeno kneževino? Prebivalce, ki bi hodili okrog brez glav?«
»Saj je že rekel, da bo odstopil,« se je oglasil parlamentarec Miško.
»Res? Kaj je res?«
»Res je, rekel je, da absolutno in nepreklicno odstopa od misli, da bi kdajkoli odstopil,« se je oglasil drugi-parlamentarec. »To bi bilo popolnoma nemožato.«
»Kaj niste slišali? Še na kraj pameti mu ne pade, da bi bil tako nor in neresen. Zdaj so preveč težki časi, da bi smel prebivalce pustiti na cedilu. In tudi v predvolilnem programu je jasno zapisal, da ne bo svojih volilcev nikoli pustil v stiski. Kaj bi pa rekli, če bi še on odstopil? Rekli bi, da jim ne zaupa, da jih ne mara, jim noče dobro in jih izigrava.«
»Hvala bogu, vsaj en človek v kneževini, ki pametno razmišlja,« je rekel parlamentarec Miško.
FOTOREPORTAŽA
INGRAD: 4000 SLI ZA PREŽIVETJE
V ponedeljek so Ingradovi delavci, potem ko je stavkovni odbor v petek dosegel sporazum z vodstvom podjetja, zopet začeli z delom. Pogajanja so določila enako plačo vseh zaposlenih v Ingradu za naslednji mesec, tudi vodilnih: 11.700 SLT. Dobili bodo še 3 tisočake gradbenega dodatka. Tolikšna plača naj bi se izplačevala tri mesece.
Da je začelo v Ingradu škripati, je v veliki meri krivo prepoceni prodajanje njegove lastnine (počitniške zmogljivosti v Atomskih toplicah, nekaj poslovnih prostorov na Miklošičevi, depandance v Kranjski Gori, nekaj garsonjer v Portorožu, počitniški dom v Piranu, pet hišic na Rogli itd. je prodal za samo 110 milijonov SLT), nizke cene, ki jih dosega na tržišču in zapravljivo obnašanje delavcev na višjih položajih.
Kot varnostni mehanizem so delavci postavili še pogoj, da v treh mesecih noben od direktorjev ne sme zapustiti podjetja.
Franc Furland foto: LucaS
Ingradove delavnice in gradbišča samevajo...
Delavci čakajo...
Direktor Golob pa računa, koliko bo ostalo za Poljsko.
NOVfjDOBA
NI RES
-	da finančnega ministra za določen čas Janeza Kopača zaradi njegove mladosti njegovi kolegi malo drugače obravnavajo.
-	da mednarodna pomoč, ki k nam prihaja za begunce, vedno ustreza zahtevam kriterijem. Tako se dogaja, da prihajajo tudi zdravila, ki jim je že potekel rok trajanja. Kot vse kaže, bomo res kmalu postali smetišče Evrope.
Precej napadalni naj bi bili ministri iz • tako imenovanih državotvornih resorjev. Kot sam pravi, si finančnega ministra nihče ne upa kaj dosti »zajebavati«, saj ga vsak slej ko prej potrebuje.
-	da je znani četnik, vodja Belih orlov, Arkan mrtev. Vse vesti, o svoji smrti je zanikal na tiskovni konferenci v Beogradu.
Na tej konferenci je dejal tudi,da so njegove čete na dopustu v Črni gori, ter na morju v Grčiji. No, če so že v Grčiji, potem se je bati, da bodo kmalu razrušili Akropolo.
-	da se bodo Prekmurci odcepili. Res pa je, da so oklicali samostojno Republiko. No, kot pravijo, je bil to zgolj kulturni dogodek brez politične teže. Nikoli ne veš...
-	da je predsedniku mariborske vlade Antonu Rousu uspelo zmanjšati mestno vlado. Občinski parlament te točke ni maral dati niti na dnevni red. Morda bi moral Rous predlagati razširitev vlade, to bi vrli poslanci verjetno sprejeli, saj bi lahko še kdo od njih prišel v vlado.
-	da je tiskanje novega bona za 5000 tolarjev znak inflacije. Tako vsaj zatrjujejo odgovorni možje. Gotovo pa ta bankovec pomeni, da še ne bomo tako kmalu uporabljali pravih slovenskih tolarjev.
-	da so gobe še vedno radioaktivne. Prof. dr. Peter Stegnar, vodja odseka za jedrsko kemijo na mšititutu Jožef Stefan v Ljubljani, je to zanikal. Krasno, spet bo v naših gozdovih več gobarjev kot gob.
-	da v teh časih diskoteke namenjene zbiranju in zabavi mladih in vseh tistih, ki se takšne počutijo, ne čutijo krize. Tako so znamenito velenjsko diskoteko Super Li zaradi velikanskih dolgov zaprli. Sosedje te diskoteke so navdušeni.
-	da je Loterija Slovenije po končanem pomladanskem žrebanju 3x3 pozabila na vrle Slovence. V prodaji je poleg vseh ostalih srečk že nova slovenska srečka, ki stane okroglega tisočaka. Kot da nas ne bi dovolj molzla že država s svojimi davki in prispevki, je svoj piskrček pristavila še Loterija Slovenije.
slovenj gradeč
UKV 97,2 IN 88,9 MHz STEREO
THE ADDAMS FAMILV	TV PROGRAM
Vse drvi v kino. Navdušenost nad sprevrnjeno, morbidno groteskno družino, ki živi v svojevrstnem mikrokozmosu, neodvisno od zunanjega sveta.
Film se odlikuje tudi zaradi odlične igralske zasedbe: Anjelica Huston je blestela v vlogi Morticie, Raul Julia kot fatalni latino lover Gomez in Christopher Lloyd, ki je eden najboljših interpretov morbidnih vlog v zadnjih dvajsetih letih, režiral pa ga je Barry Sonnenfeld.
LESTVICE
SOS IZ POSTELJE
STOPITE
BLIŽE
SLOVENSKI
VOJAKI
PRIREDITVE PO SLOVENIJI
NAGRADNA
KRIŽANKA
NOVf a DOBA
■;-T:_____
ČETRTEK, 4. JUNIJ
PETEK, 5. JUNIJ
SLOVENIJA 1
10.10	Program za otroke, Pe-denjžep
10.40	Stare japonske pravljice: Zaspanko
10.55	Šolska tv, ponovitev, Boj za obstanek: Divja bitja - velika in majhna
11.20	Angleščina - Follovv me, 53. lekcija
11.40	Kemija: Površinska napetos
12.00	Poročila
17.00	Program za otroke, Ebu drame za otroke: Pokal
17.35	Živ žav
18.28 Že veste..., svetovalno izobraževalna oddaja
19.05	Risanka 19.12 Epp
19.17 Napovednik
19.25	Epp
19.30	TV dnevnik 2, vreme, šport, žarišče
20.30	Tvariete
Oddajo TVariete že dobro poznate in zato veste, da vam v njej ponudijo glasbene, plesne in humoristične točke. Tokratni TVariete bo kolaž glasbenih in plesnih točk sodobne ustvarjalnosti, pa tudi evergreenov. Zapele vam bodo Alenka Pinterič, Saša Einsiedler, Damjana Golavšek. Predstavili se bodo plesalci Urške in Mojce Horvatove, ki so z zadnjih evropskih prvenstev prinesli srebrne medalje. V točkah, ki jih je posnela nemška televizija ARD pa bosta zapela znana pevca Peter Kraus in Engelbert Huperdinck. V oddajo smo uvrstili tudi domače skeče. Oddajo bo vodil Aleš Valič.
21.35	Tednik
22.25	TV dnevnik 3, vreme, šport (VPS 22.25)
22.50	Poslovna borza
23.05	Sova, Dragi John, ameriška nanizanka (6/22) (VPS 23.05)
23.30	Hobotnica IV, italijanska nadaljevanka (11/12) (VPS 23.30)
0.15 Šingen, 12., zadnji del japonske nadaljevanke (VPS 00.15)
SLOVENIJA 2
14.50	Pariz:	Odprto prvenstvo
Francije v tenisu, polfinale (ž), prenos, reporter: Tomaž Lajevec
16.40	Sova, ponovitev
18.00	Regionalni programi - Koper, slovenska kronika
19.00	Videolestvica
19.30	TV dnevnik
20.05	Simpsonovi, ameriška nanizanka (11/13)
20.30	Znanost, 1. del: Stres
Besedo stres je prvi uporabil Kanadčan Hans Seyle in odtlej je sestavni del našega besednjaka. Toda, kaj je v resnici stres? Znanost ga pojmuje kot biološko reakcijo organizma na okolje, ki je
nujna za preživetje. Ko pa postane kroničen - kar v naši družbi ni redkost - lahko povzroči bolezen in celo smrt. Vendar ni omejen samo na živa bitja. Z istim izrazom označujemo sile napetosti v gradnjah, kakršne so mostovi, pa tudi napetosti v biološkem tkivu, npr. v kosteh in mišicah. Na osnovi takšnega koncepta stresa lahko povečamo moč in odpornost protez, ki jih izdelujemo za invalide.
20.55	Celjenje ran, znanstvena oddaja
21.30	Umetniški večer, Portret slovenskega glasbenika: Primož Ramovš
KOPER
12.50	Prodaja po tv
13.00	Ryan - soap opera
13.20	Agencija Rockford - serijski film
14.120 Otrokova pravica - francoska drama, 1948
16.00	Oresedici
16.05	Čarobna svetilka - otroški program
16.20	Kramljanje - v študiju Tati-ana Juratovec
17.00	Sever vzhod - aktualne oddaje
18.00	Slovenska kronika - informativna oddaja
18.10	Studio 2, informativno kontaktna oddaja
19.00	Vsedanes - tv dnevnik
19.25	Ryan - soap opera
19.45	Agencija Rockford - serijski film
20.35Meridiani - aktualna tema
21.15	Juke box - glasbena oddaja v živo - I. del
22.00	Vsedanes - tv dnevnik
22.10	Juke box - glasbena oddaja v živo - II. del
23.20	Na kalifornijskih cestah - serijski film
HTV 1
6.40	Test; 6.55 Pregled programa;
6.59	Dobro jutro. Hrvaška; 9.00 Su-perbabica; 9.25 Risanka; 9.30 Smo-govci-otroška serija; 10.00 Poročila; 10.05 TV šola-predmetni pouk: naravoslovje; 11.05 Jutrofon; 11.35 Novopečeni princ iz Bel-Aira-hu-moristična serija; 12.00 Poročila;
13.00	Slika na sliko-ponovitev;
13.50	Zmaga - serijski film - ponovitev; 14.40 Danes smo z vami: UNPROFOR,; 15.05 Malavizija;
16.00	Poročila; 16.05 Malavizija-na-daljevanje; 17.00 Znanstveni pogovori; 17.30 Gremo naprej; 18.00 Poročila; 18.05 Gremo naprej - nadaljevanje; 18.25 Santa Barbara;
19.10	Male skrivnosti velikih kuharskih mojstrov; 19.15 Risanka; 19.30 Dnevnik I; 20.05 3-2-1 - kviz; 21.10 V pozdav srečanju za ohranitrev Zemlje: »Last Exit to Rio«; 22.40 Dnevnik II; 23.00 Slika na sliko,;
23.45	Poročila v nemščini; 23.50 Poročila v angleščini,; 23.55 Horoskop; 00.00 Poročila.
HTV 2
17.15	Test; 17.30 Napoved programa; 17.35 Videostrani; 17.45 Košar-
ka: NBA liga - finale/posnetek;
19.15	Glasba; 19.30 Dnevnik; 20.05 On in ona - humoristična serija;
20.30	Svet živali; 21.05 Zmaga
-	serijski film; 22.00 Edvard VII-serijski film; 22.50 Pepsi DJ Mag;
23.50	Videostrani.
MADŽARSKA 1
5.45	Dobro jutro, Madžarska, magazin; 8.35 Lajna, madžarska lahka glasba; 9.05 Valt Disney vam predstavlja, ponovitev; 17.00 Popoldanski saldo, pregled dogodkov dneva; 17.10 Kupil bom to žensko, mehiška serija; 17.40 Risanka; 17.50 Magazin za menedžerje; 18.30 Svet denarja; 18.40 Imamo le eno Zemljo, serija; 18.50 Video spoti; 19.00 Dodo-klub, poljudnoznanstvena serija; 19.15 Za otroke - Pravljica
-	Za mnogostransko mladino;
20.00	Dnevnik, telešport; 20.40 Twin Peaks, ameriška serija za odrasle; 21.35 Aktualno; 22.205 ANNE BURDA 1992, gala; 22.50 Ciper; 23.35 Dnevnik; 23.40 Financial Times za Vzhodno Evropo; 0.05 Dnevnik BBC.
MADŽARSKA 2
16.50	Popoldne, vmes poročila, vreme, telefonska igra; 17.45 Regionalni dnevniki; 18.00 Dnevnik, vreme; 18.20 Za otroke; 18.35 Telešport; 19.00 Z dušo in telesom, nemška serija; 19.43 Gledališče;
20.00	Regionalni program iz studiev Budimpešta, Debrecen Gy6r, P6cs in Szeged; 21.00 Debatni forum; 22.00 Večerni saldo, pregled dogodkov dneva; vreme; 22.30 Stranica pri odhodu; 22.25 Filmski klub TV 2: Mlad in nedolžen, angleški čb film;
AVSTRIJA 1
9.00	Čas v Sliki; 9.05 Čudovita leta;
9.30	Zemlja in ljudje; 10.00 Šolska TV; 10.15 Viaje ali espanol; 10.30 Argumenti; 11.45 Črno na belem;
13.00	Čas v sliki; 13.35 Urad, urad;
14.00	Velika dolina; 14.50 Psi naši najboljši prijatelji; 15.00 Jaz in ti;
15.30	Am dam, des; 16.05 Šest milijonov sekund; 17.10 VVurlitzer;
18.00	Čas v sliki; 18.30 Feliks in dve kukavici; 19.30 Čas v sliki; 20.00 Šport; 20.15 Show Mix; 21.30 Dinastija - odločitev; 22.25 Življenje je roman; 0.40 Petropcelli; 1.25 Čas v sliki.
AVSTRIJA 2
8.30	Vreme; 13.55 Leksikom umetnikov; 14.00 Šport; 17.15 Staro zlato in novi miti; 18.05 Čudovita leta;
18.30	Povej resnico; 19.00 Lokalni program; 19.30 Čas v sliki; 20.00 Kultura; 20.15 Domače reportaže;
21.00	Trailer; 21.30 Kultura; 22.00 Čas v sliki; 22.30 Šport; 22.45 Klub 2,
SLOVENIJA 1
9.50	Program za otroke, Čira čara, 6., zadnja epizoda angleške nanizanke
10.15	J. Bevc: Ko je pomlad: Lučka, ponovitev igrane serije (1/6)
10.45	Znanost, 1. del: stres, ponovitev
11.15	Celjenje ran, ponovitev znanstvene oddaje
11.50	Poslovna borza, ponovitev
14.50	Umetniški večer, ponovitev
16.20	Gospodarska oddaja: Made in Slovenija, ponovitev
17.00	TV dnevnik 1
17.10	Tok, tok, kontaktna oddaja za mladostnike
19.10	Risanka
19.30	TV dnevnik 2, vreme, šport, forum
20.30	W. M. Thackeray: Semenj ničevosti, angleška nadaljevanka (4/8)
21.30	Oči kritike
22.20	TV dnevnik 3, vreme, šport
22.50	Sova, Roseanne, 1. epizoda ameriške nanizake (VPS 22.50)
scenarij; Matt VVilliams režija: Ellen Falcon
igrajo: Rosenanne Barr, John Goodman, Laurie Met-calf, Sara Gilbert
Priljubljena nanizanka pri Huxtablovih se je prejšnji petek iztekla, sledila pa ji bo
-	vsekakor težka naloga
-	nova humoristična nanizanka, Roseanne. V svetu je med najbolj popularnimi, ustvaril jo je isti producentski team kot nanizanko Pri Huxtablovih, kar sploh še ni zadnja skupna poteza obeh serij. Obe nanizanki igrata zlasti na glavni lik, v seriji Pri Huxtablovih je to seveda dr. Cosby, pri novi seriji pa naslovna junakinja Roseanne. Od tu naprej pa se vrstijo razlike. Poglavitna je verjetno v temperamentu in karakterju obeh junakov. Če je dr. Cosby zelo pogosto šaljiv, zgolj blago ironičen, pa je Roseanne čvekava, v svojih domislicah precej groba in neposredna. Pa vendar, prav s humorjem Roseanne premaguje vsakdanje težavice v družinskem življenju, s svojim duhovičenjem jasno pove svojim otrokom in možu, kaj je po njenem prav in kaj ne... V svojih niti malo mo-raličnih »pridigah« je Roseanne odrezava, duhovita, nesramna - in samovšečna. Po svojih ostrih prebliskih za sekundo, dve umolkne, da bi lahko njene besede izzvenele tako pri otrocih, možu kot pri - gledalcih...
23.15	Hobotnica, IV, 12., zadnji del italijanske nadaljevanke (VPS 23.15)
0.30 Trda dežela, ameriški film (VPS 00.30)
SLOVENIJA 2
11.40	Pariz:	Odprto prvenstvo
Francije v tenisu, polfinale (m), prenos
15.50	Sova, ponovotev
18.00	Regionalni programi - Maribor
19.00	Jazz in blues
19.30	TV dnevnik
20.05	Simpsonovi, ameriška nanizanka (13/13)
20.30	Inten/ju
21.20	Slovenski magazin
21.50	Umetniški eksperimentalni program: studio City
22.50	Koncert simfoničnega orkestra slovenske filharmonije L. Van Beethoven: Simfoija št. 8
Nocoj boste na drugem
programu_TV Slovenija lahko
prisluhnili’ abonmajskemu koncertu simfoničnega orke-
stra Slovenske filharmonije. Gost je bil dirigent Andrzej VVojciehovvski, ki je s slovenskimi filharmoniki predstavil Simfonijo št. 8 L. van Beethovna.
KOPER
13.00	Ryan - soap opera
13.20	Agencija Rockford - serijski film
14.10	Milostni strel - avstralska drama, 1969
16.00	Oresedici - tv novice
16.05	Juke box - glasbena oddaja
- Vodi: Alex Bini
18.00	Slovenska kronika - informativna oddaja
18.10	Studio 2
19.00	Vsedanes - tv dnevnik
19.25	Ryan - soap opera
19.45	Agencija Rockford - serijski film
20.35	Bella tv - razvedrilni program v živo
22.20	Vsedanes - tv dnevnik
22.30	Globus
23.00	Milostni strel - avstralska drama, 1969
HTV 1
6.40	Test; 6.55 Pregled programa;
6.59	Dobro jutro, Hrvaška; 9.00 Otroška serija - ponovitev; 9.25 Risanka; 9.30 Zdrav duh v zdravem telesu: tenis; 10.00 Poročila; 10.05 Jutrofon; 11.35 On in ona - humoristična serija; 12.00 Točno opoldne; 10.05 Poročila; 13.00 Slika na sliko; 13.45 Poročila; 13.50 Zmaga
-	serijski film; 14.40 Danes smo z vami: UNPROFOR; 15.05 Malavizija: Baklja - otroška serija; 16.00 Poročila; 16.05 Malavizija - nadaljevanje,; 17.00 Alpe-Donava-Ja-dran; 17.30 Gremo naprej; 18.00 Poročila; 18.05 Gremo narpej - nadaljevanje; 18.30 Santa Barbara;
19.15	Risanka; 19.30 Dnevnik I;
20.05	Me je kdo iskal?; 20.50 Poslovni klub; 21.30 Ekran brez okvirja; 22.45 Dnevnik II,; 23.05 Slika na sliko; 23.50 Poročila v nemščini;
23.55	Poročila v angleščini; 00.00 Horoskop; 00.05 Poročila; 00.10 Loulou - francoski igrani film;
01.50	Zvezdne steze 3 - ameriški igrani film; 03.30 Poročila.
HTV 2
16.10	Test; 16.25 Napoved programa; 16.30 Videostrani; 16.40 Mali lord Fauntleroy - ameriški film
-	ponovitev; 19.20 Meteor - izložba; 19.30 Dnevnik; 20.05 After The War - serijski film; 21.00 Fluid rock cafe, 21.35 fSoseanne - humoristična serija, 22.05 Sezona lova
-	TV dvoboj; 23.25 Nezlomljivi
-	serijski film; 00.10 Razglasitev rezultatovTV-dvoboja Sezona lova; 00.15 Gardijada.
AVSTRIJA 1
9.00	Čas v sliki; 9.05 Čudovita leta;
9.30	Ruščina; 10.00 Šolska TV;
12.00	Sadeži zemlje; 13.00 Čas v sliki; 13.35 Urad, urad; 14.00 Velika dolina; 14.50 Mojstri jutrišnjega dne; 15.00 Jaz in ti; 15.05 Nekoč je bila Amerika; 15.30 Am dam des;
16.05	Šest milijonov sekund; 16.30 Mini kviz; 17.10 VVurlitzer; 18.00 Čas v sliki; 18.30 Feliks in dve kukavici; 19.30 Čas v sliki; 20.15 XY ne-rečeno; 21.25 Pogledi s strani;
21.35	Dinastija - odločitev; 23.05 Šport; 23.50 XY nerešeno; 0.00 Šest osumljencev; 1.40 Čas v sliki.
AVSTRIJA 2
8.30	Vreme; 11.35 Umetniki za svet;
11.55	Leksikon umetnikov; 15.45 Dragulj v kroni; 17.30 Srečanje z naravo; 18.00 Šimpsonovi; 19.00 Lokalni program; 19.30 Čas v sliki;
20.00	Kultura; 20.15 Fitzgeraldovi dediči'21.00 Žnanost; 21.15 Šiling;
22.00	Čas v sliki; 22.30Hound Hun-ters; 22.40 Strah in gledalci; 22.35 Avstrijci pri Documenti; 23.40 Me-lo; 1.25 Poročila.
MADŽARSKA 1
5.45	Dobro jutro, Madžarska, magazin; 8.35 Sotrpini, rehabilitacijski magazin; 8.50 Prirodno zdravilstvo;
9.00	Dallas, 76. del ameriške serije;
9.50	Žrebanje lota; 9.55 Serijski film, pon.; 17.00 Popoldanski saldo, pregled dogodkov dneva; 17.10 Imamo le eno Zemljo, serija; 17.45 Svet denarja; 18.00 Okno, program uslug; 18.55 Vprašanja kristjanov;
19.00	Štetje nazaj, 6. Pred Barcelono; 19.15 Za otroke - Lahko noč vam želi Disney - Traffic Jam, zabavna glasba, top-lista mladih;
20.00	Dnevnik, telešport; 20.40 Dallas, ponovitev; 21.40 Panorama, svetovna politika; 22.45 Ritmična športna gimnastika, posnetki z EP v Stuttgartu; 23.25 Mali, ampak zelo močan, nemško-madžarski film;
1.00	Dnevnik; 1.05 Dnevnik Anten-ne 2.
MADŽARSKA 2
6.00	in 12.00 Regionalni programi;
16.00	Popoldne, vmes poročila, vreme, telefonska igra; Tom, Dick in Harriet, angleška serija; 17.10 Pouk varstva okolja v šolah; 17.45 Regionalni dnevniki; 18.00 Dnevnik, vreme; 18.19 Za otroke; 18.30 Olimpizem, olimpistika; 18.55 Gledališče; 19.15 Kviz, tema: Varstvo okolja; 20.30 50 minut o umetnosti;
21.25	Spot-Light, portreti domačih pop zvezdnikov; 22.00 Večerni saldo, pregled dogodkov dneva, vreme; 22.25 Poslednja izmena; 23.30 Simenon, koprodukcijski film.
CELJSKI SEJMI - ZAVOD SRC GOLOVEC
Ljubitelji rekreacije!
GOLOVEC vas vabi v teh prijetnih sončnih dneh v bazen, ki je odprt vsak dan od 8.00 do 21.00 - možnost sončenja na terasi, še samo ta teden, savna odprta vsak dan od 14.00 do 21.00, še samo ta teden,
kegljišče odprto vsak dan od 14.00 do 21.00 do 20. 6. 92,
peščena tenis igrišča odprta vsak dan od 8.00 do
23.00,
tenis igrišča v dvorani »C« in »D« vsak dan od 8.00 do
22.00.
V	nedeljo, 7. 6. 1992 se savna in bazen zapreta, zaradi letnega remonta.
V	dopoldanskem času do 13. ure 50% popusta.
Vse rezervacije in informacije za posamezne objekte na telefon 33-233 int. 214.
bio*Vflll
Trgovsko podjetje, d.o.o., Celje 63000, Teharska 111; tel./faks: 063/29-144
AKCIJSKA PRODAJA KUHINJ DO 15. JUNIJA
ZANESUIVO NAJUGODNEJŠI IN NAJCENEJŠI NAKUP KUHINJ VSEH SLOVENSKIH PROIZVAJALCEV, LASTNE PROIZVODNJE IN UVOZA IZ ITALIJE.
NUDIMO VAM:
-	GOTOVINSKI POPUST DO 40%
-	NAKUP NA 4 OBROKE S ČEKI BREZ OBRESTI
-	OBROČN01+5 z 20% OBRESTMI ZA OSTANEK
-	BREZPLAČEN PREVOZ IN MONTAŽA KUHINJ PRI NAKUPU NAD 50.000 SLT
-	BREZPLAČEN NASVET ARHITEKTA
PRED NAKUPOM SE OBVEZNO PREPRIČAJTE 0 KONKURENČNOSTI NAŠE PONUDBE
SOBOTA, 6. JUNIJ
SLOVENIJA 1
8.30 Angleščina - follow me, 52. lekcija
8.50 Radovedni taček: Voz 9.05 Lonček kuhaj:	Pšenična
juha
9.15 Klub klobuk
11.10	Zgodbe iz školjke
12.00	Poročila
12.05 Tok tok, ponovitev
16.00	Tednik, ponovitev
17.00	TV dnevnik 1
17.10	Deseti brat, slovenski film
scenarij in režija: Vojko Duletič
direktor fotografije: Mile De Gleria
kostumografija: Mija Jarc, Cveta Mirnik
v gl. vi.: Radko Polič, Bert Sotlar, Stevo Žigon, Boris Kralj, Matjaž Bvišnar, Jana Habjan, Željko Hrs
Slovencev nas je komaj dva milijona, kar ne zadošča niti za pošteno predmestje velemesta. Pa vendar imamo tudi svojo kinematografijo. Skromno sicer - pa vendar. Kritikom navkljub, ki obupujejo in črnogledo zmajujejo nad njeno perspektivo, zgodovina vendarle ugotavlja, da smo narod z vsemi »državotvornimi« atributi, kjer je kultura in film v njej tudi konstitutiven element. S »težnostjo« je seveda hudo, a ob primerni kulturni politiki, s proračunskimi sredstvi po evropskem vzoru prispevne stopnje more in mora živeti tudi slovenski film. Ker je junij mesec naše državnosti, bomo ob štirih junijskih sobotah popoldne predstavili filme, posnete po predlogah Jurčiča, Cankarja, Voranca in Tavčarja. Začeli bomo s filmom Deseti brat. Roman je napisal Josip Jurčič 1866. leta, film pa je 1982. leta posnel scenarist in režiser Vojko Duletič.
Njegovo videnje Jurčičeve predloge je izvirno in domiselno predvsem v nizanju prizorov izjemne vizualne skladnosti. Da je na enak način »videl« dela tako različnih avtorjev kot so Jurčič, Cankar, Prežihov in Grabelj-šek, pa govori predvsem o Duletiču kot samosvojem filmskem ustvarjalcu, z razpoznavnim filmskim izražanjem, kjer je avtor predvsem Duletič in pisec predloge.
Zgodba Desetega brata je postavljena v leto 1840, na grad Slemenice, kamor pride kot domači učitelj Lovro Kvas. Med njimi in domačo hčerjo Manico vzplamti ljubezen - obenem pa spremljamo še skrivnostno zgodbo »desetega brata«, nezakonskega sina krajevnega veljaka. Tu je seveda tudi Krjavelj, v imenitni interpretaciji Berta Sotlarja, ki zbranim pri večerji razloži, kako je kot mlad vojak videl hudiča in ga preklal na dva dela.
18.40	Novosti založb 18.55 Risanka 19.15 Žrebanje 3x3
19.30	TV dnevnik 2, vreme, šport, trip
20.30	Ona in on
21.40	S. King: Zlata leta, ameriška nadaljevanka (4/8)
22.30	TV dnevnik 3, vreme, šport (VPS 22.30)
23.00	Sova, Murphy Brovvn, 21. epizoda ameriške nanizanke (VPS 23.00)
23.30	Na materino zahtevo, ameriška nadaljevanka (1/4) (VPS 23.30)
Ameriški televizijski film je že zelo zgodaj odkril resničnost, iz nje je črpal snov za
svoje scenarije. Televizijski filmi so imeli tako močan vtis verjetnosti, zato so jim televizijski gledalci verjeli in jih zelo radi gledali. Od tu je bil samo korak k snemanju mini nadaljevank po resničnih dogodkih. Tako smo v Sovi pred meseci že predvajali nadaljevanko Usodni privid, tokrat pa se bo zvrstila nadaljevanka, ki so jo ob nastanku primerjali z omenjeno nadaljevanko in Capoteovo knjigo Hladnokrvno. Nadaljevanka Na materino zahtevo je nastala po literarni uspešnici Jonathana Colemana, ki je opisal resničen, predvsem pa zelo nenavaden, grozljiv dogodek. »Junakinja« nadaljevanke je Frances Schre-uder, ločena mati treh otrok, ki v precejšnjem pomanjkanju živi v ne ravno dobrih razmerah v New Vorku. S svojim položajem se ne more in ne more sprijazniti, še zlasti, ker ima v Salt Lake Cityju zelo bogatega očeta, ki pa o kakršnikoli pomoči sploh ne želi slišati. Leta 1977 pošlje Frances Schre-uder svoja sina k očetu Franklinu Bradshavvu na obisk, in to z natančnimi napotki, kje naj iščeta dedov denar. Kmalu po njunem obisku živi Frances Schreuder iz dneva v dan bolje. Toda kraje se iztečejo v umor, v tragedijo. Kajti naslednje leto, ko je pri starem očetu Larry Schreuder, najdejo odločnega trgovca umorjenega. Bledični, močno pod materinim vplivom odrasel Larry je obtožen umora. Drama zavisti, nezrelosti, pohlepa postane vznemirljiva sodna drama...
00.20 Zlo, ki ga naredi človek, ameriški film (VPS 00.20) 01.50 Nočne ure, 12. epizoda ameriškega varietejskega programa (VPS 01.50)
SLOVENIJA 2
14.15	Pariz:	Odprto prvenstvo
Francije v tenisu, finale (ž)
15.45	Sova, ponovitev
17.30	Da ne bi bolelo
17.45	Angleščina v poslovnih stikih
18.00	Poglej in zadeni
18.30	Boš videl kaj dela Dolenj'c, 3. oddaja
19.00	Kremenčkovi, 14. epizoda ameriške risane serije
19.30	TV dnevnik
20.15	Klasika
20.30	Mož, imenovan Petek, ameriški film
22.15	Umetniški eksperimentalni program: Tračarije
KOPER
13.00Ryan - soap opera 13.20 Agencija Rockford - serijski film
14.10 Zvezda Ria - nemški pustolovski film, 1955
15.30	Skupna tedenska inf. oddaja italofonske skupnosti
16.00	Čarobna svetilka - otroški program
17.00	Tobyjeve dogodivščine - avstralski risani film, 1979
18.30	Globus
19.00	Vsedanes - tv dnevnik
19.25	Jutri je nedelja - verska oddaja
19.35	Ryan - soap opera
19.55 Agencija Rockford - serijski film
20.45	Razmišljanja o našem vsakdanjiku
22.25	Vsedanes - tv dnevnik
22.35	Zvezda Ria - nemški pustolovski film, 1955
HTV 1
7.35 Test, 7.50 Pregled programa,
7.55	Horoskop-ponovitev, 8.00 Poročila, 8.05 TV koledar, 8.15 Slika na sliko-ponovitev, 9.00 TV šola: odprta ura, 10.00 Poročila, 10.05 Kaj se dogaja z mano? - mladinski program, 11.05 After the War - serijski film - ponovitev, 11.55 Risanka, 12.00 Poročila, 12.05 Vi in vaš video - ponovitev, 12.50 Risanka,
12.55	Pregled programa, 13.00 Pozdravi iz domovine, 13.30 J. Gotovac: Ero z onega sveta - opera,
14.00	Poročila, 14.05 Dot gre v Hol-lywood - avstralski animirani film,
15.20	Denver-zadnji dinozaver - risana serija, 15.45 Glasba, 15.55 Poročila, 16.00 Prisrčno vaši: Mladen Veža, 16.45 Turbo limach shovv,
18.00	Poročila, 18.05 TV razstava,
18.20	Santa Barbara, 19.05 Na začetku je bila beseda, 19.15 Risanka,
19.30	Dnevnik I, 20.05 Greystoke
-	ameriški igrani film, 22.15 Lepa naša: Rapski zvoniki, 22.45 Dnevnik II, 23.05 Slika na sliko, 23.50 Poročila v nemščini, 23.55 Poročila v angleščini, 00.00 Horoskop, 00.05 Poročila, 00.10 Serijski maraton:
HTV 2
13.30	Test, 13.45 Napoved programa, 13.50 Videostrani, 14.00 Pariš: Tenis »Grand Siam« - finale ženske; Sevilla: Atletski Grand Prix-prenos, 17.45 Košarka: NBA liga
-	finale - posnetek, 19.15 Glasba,
19.30	Dnevnik, 20.05 »Dežela orlov« - dokumentarna serija, 21.00 Zgodba z naslovne strani, 21.30 Cosby shovv, 22.00 Hrvaška nogometna liga, 23.05 Midnight caller
-	serija, 23.50 Hit depo.
AVSTRIJA 1
9.00	Čas v sliki; 9.05 Simpsonovi;
9.30	Angleščina za začetnike; 10.00 Francoščina; 10.30 Ruščina; 11.00 Dinastija - odločitev; 12.30 Halo Avstrija, halo Dunaj; 13.00 Čas v sliki; 13.35 Brez matere ne gre; 15.10 Komedija Kapers; 15.30 Jaz in ti;
16.00	Otroški Wurlitzer; 17.10 Moja knjiga o džungli; 17.35 Nadaljevanja ne bo; 18.00 Čas v Sliki; 18.05 Čudovita leta; 18.30 Feliks in ku-kavci; 19.30 Čas v sliki; 20.00 Šport; 20.15 Dvojčka; 22.05 Zlata dekleta; 22.30 Šport; 22.45 Mačje oči; 0.15 Čas v sliki; 0.20 Skok čez plot po italijansko; 1.50 Poročila, Ex libris.
AVSTRIJA 2
8.30	Vreme; 13.05 Leksikon umetnikov; 14.00 Šport; 18.15 Kdo me hoče; 18.30 Alpe Donava Jadran;
19.00	Lokalni program; 19.30 Čas v sliki; 20.00 Kultura; 20.150thello; 22.45 Čas v sliki; 22.50 Čas na konici; 23.15 Joe Cocker; 0.15 Kabli Manhattna; 1.05 Čas v sliki, Ex libris
MADŽARSKA 1
6.15 Dobro jutro, Madžarska, magazin; 8.10 Baptistični verouk; 8.15 Za otroke in ne le za njih; 11.00 TV magister; 12.30 Panorama, svetovna politika; 13.30 Sezamova ulica, za otroke; 14.30 Improvizija: Crack Orchestra; 15.00 Barometer, politični shovv; 16.00 Kindervvurlitzer;
17.00	Prva ljubezen; 17.55 Risanka za otroke; 18.25 Adamovi sinovi, Evine hčere; 19.00 Jolly Joker, nemška serija; 20.00 Dnevnik, tele-šport; 20.40 Ti ne moreš biti morilec, ameriški film; 22.30 Top show, sodelujejo Ricchi Poveri, Nuts and Bolts; 23.35 Berlin, Alexanderplatz, nemško-italijanska serija; 0.35 Dnevnik.
MADŽARSKA 2
8.35 Tečaj iz računalništva; 9.05 Narodnostne oddaje; 11.10 Narodopisje; 11.20 Čebelica Maja, risanka; 11.45 Za mladi DD, madžarska zabavna serija; 12.15 Za mladino; 13.10 Čudovite živali; 13.25 Razgovor; 13.40 Mladi izumitelji; 14.30 Vesela tv-teka; 15.20 Rock studio; 16.50 Avtomagazin; 17.30 Za otroke, risanka; 18.10 Knight Rider, serija; 19.00 Kraja umetnin; 20.40 Te-lešport; 21.25 Supermodel '92.
22.00	Večerni saldo; 22.25 Koncert J. P. Rampala; 23.55 Ritmična športna gimnastika.
NEDELJA, 7. JUNIJ
A
SLOVENIJA 1
9.25 Program za otroke, živ žav, ponovitev
10.15 Ebu drame za otroke. Pokal, ponovitev
10.35 Mladinski pevski festival Celje '92,1. oddaja
11.05	Kronika, ponovitev kanadske poljudnoznanstvene serije (7/26)
11.30 Obzorje duha
12.00	Poročila
12.10	Kremenčkovi, ponovitev ameriške risane serije
12.40 Boš videl kaj dela Dolenj e, ponovitev 3. oddaje
14.05	Dogodivščine Robina Ho-oda, ponovitev ameriškega filma
16.00	J. Raspail: Kralj Patagonije, francoska nadaljevanka (1/4)
(Le Rol de Patagonie) scenarij: Jean Rapsail igrajo: Omar Sharif, Carla Gravina, Frederic van den Driesche, Laura Antonelli in drugi
režija: Stephane Kure in Ge-orges Campana
Kratka nadaljevanka prikazuje življenje Antonie-a de Tounensa, ki mu je bilo trideset let, ko je septembra 1858 prišel v Valparaiso. Obseden je bil z eno samo idejo: kako združiti različna indijanska plemena v boju proti čilenski vladi. Indijanci so ga proglasili za svojega kralja; z njimi je zmagoval v različnih spopadih, vendar ga čilenska vlada ni nikoli priznala, saj je bil zanjo le navadni »norec«.
Mini serija ga poskuša prikazati kot idealista, ki je vse svoje življenje posvetil plemenitim ciljem.
Nadaljevanka ima štiri dele.
16.55 Poslovne informacije
17.00	TV dnevnik
17.10	Another Woman's Child, ameriški film
režija: John Erman scenarij: Con rad Bromberg igrajo: Linda Lavin, Tony Lo-Bianco, Joyce Van Patten, Natalie Schaeffer
Probleme, ki nastanejo, ko se izkaže, da se je krajša moževa avantura pred mnogimi leti končala z rojstvom otroka, poskuša predstaviti in opisati ameriški film Tuj otrok. Takšna zgodba je seveda čisto verjetna, sentime-talen razplet, ki ga ponuja film pa je tudi mogoč. Uspešen poslovni moški pripelje lepega dne s službenega potovanja v New Vorku ljubko deklico, ki jo predstavi kot svojo hčerko. Punčki je pred kratkim umrla mama, nadarjena plesalka in ker je ostala sama na svetu, se je oče, kljub temu, da je vedel, kakšen šok bo to za ženo, s katero je že dolgo živel v skladnem zakonu brez otrok, odločil, da dekletce vzame k sebi. Ženina reakcija je bila pričakovana: zgrožena nad prevaro in nad otrokom, o kate-
rem se ji ni niti sanjalo, je pričela doživljati pravo agonijo. Po nekaj dneh, ki jih je preživela pri prijateljih, po dolgih urah pogovorov in premišljevanja, pa se je vendarle odločila, da se bo vrnila domov in da bo poskusila živeti z moževo hčerko. Njeni poskusi približevanja vsi po vrsti spodletijo, bistri in odkritosrčni deklici ni mar njena dobra volja, toliko bolj pa se otrok naveže na preprosto hišno pomočnico. Cas, ki ga preživljata žena in punčka in v katerem postajata odkriti nasprotnici, je za vse prizadete poln težkih in bolečih trenutkov. Pa vendar pride do preobrata... Vsaj v filmu, kjer je mogoče, če ne gre drugače, srečne konce izsiliti.
18.45 TV mernik
19.00	Risanka
19.20	Slovenski loto
19.30	TV dnevnik 2, vreme, šport, zrcalo tedna
20.30	Zdravo
21.35	Velike trgovske poti, angleška dokumentarna serija (1/ 8)
22.25	TV dnevnik 3, vreme, šport
22.55	Sova, ameriške video smeš-nice, 8. epizoda ameriškega varietejskega programa, Na materino zahtevo, ameriška nadaljevanka, 2/4
SLOVENIJA 2
13.35	Sova, ponovitev
14.55	Športna nedelja
19.30	TV dnevnik HTV
20.00	Slovenija za Bosno, posnetek koncerta, 1. del
Pred kratkim so v tivolski dvorani pripravili dobrodelni koncert ob agresiji na Bosno in Hercegovino. Udeležilo se ga je veliko slovenskih pop/ rockovskih skupin, ki so imele enake možnosti, da mlademu občinstvu posredujejo svoj spored. Mnogi nastopajoči so izvedli posebej za to priložnost pripravljene skladbe.
20.30	Galaktična Odiseja, japonska dokumentarna serija, 9/9
21.20	Aleksa Šantič, nadaljevanka TVBiH in TVS (5/8)
22.20	Športni pregled
22.50	Retrospektiva slovenske opere W. A. Mozart: Lažna vrtnarica, posnetek operne predstave AG
KOPER
13.00	Ryan - soap opera
13.20	Agencija Rockford - serijski film
14.10 Tobyjeve dogodivščine - avstralski risani film, 1979
15.30	Prosim, ne jejte marjetic
-	serijski film
16.00	Čarobna svetilka - otroški program
16.40 Razmišljanja o našem vsakdanjiku
18.20	Meridiani - aktualna tema
19.00	Vsedanes - tv dnevnik
19.25	Ryan - soap opera
19.45 Agencija Rockford - serijski film
20.35	Grofica Montcristo - ameriška komedija, 1948
21.50	Žrebanje loto
21.55	Vsedanes - tv dnevnik 22.05 Alpe Jadran - tednik
22.35	Na kalifornijskih cestah
-	serijski film
23.25	Yesterday - zgodovina Pop mušic
HTV 1
7.35 Test; 7.50 Pregled programa; 7.55 Horoskop, ponovitev; 8.00 Poročila; 8.05 TV koledar; 8.15 Slika na sliko - ponovitev; 9.00 Smogov-ci - otroška serija - ponovitev;
9.30	Risani film; 9.55 Poročila;
10.00	Pula: duhovi - euharistijska svečanost - prenos; 11.10 »Voh«
-	kanadski poljudnoznanstveni film; 11.35 Narodnozabavna glasba; 12.00 Poročila; 12.05 Sadovi zemlje - oddaja za kmetovalce;
13.00	Mir in dobrine; 13.30 Hišni ljubljenčki; 14.00 Poročila; 14.05 Mikser M; 14.45 Zlatko in detektivi;
15.30	V nedeljo; 16.00 Poročila;
16.05	V nedeljo - nadaljevanje; 17.25 Maigret je pobesnel - francoski igrani film; IB.SOTom in Jerry kot mulca; 19.15 TV fortuna; 19.30 Dnevnik I; 20.05 TV vinjeta: Boljun; 20.10 Hrvaška v svetu; 21.00 Sedma noč; 22.30 Dnevnik II; 22.50 Šport;
23.05	»G. Rossini« - oddaja resne glasbe; 23.45 Poročila v nemščini; 23.50
HTV 2
14.30	Test; 14.45 Napoved programa; 14.50 Videostrani; 15.00 Pariz: Tenis »Grand Siam« - finale moški
-	prenos; 19.30 Dnevnik; 20.05 l il Fly Away - serijski film, Po neskončnostih sveta - potopis; 21.35 Murphy Brovvn - humoristična serija; 22.05 Umor p ukazu - kanad-sko-britanski igrani film; 00.05 Jazz; 00.30 Košarka: NBA liga - finale - prenos
AVSTRIJA 1
9.00	Čas v sliki; 10.15 Kultura;
11.15	Universum; 2.00 Tedenski pregled; 12.30 Usmertitev; 13.00 Čas v sliki; 13.10 Čudovita leta; 13.35 Valt Disney predstavlja; 15.30 Kai iz zaboja; 17.10 Klub seniorjev; 18.30 Feliks in kukavici; 19.30 Čas v sliki; 19.50 Šport; 20.15 Harald Junke gala; 21.50 Vizije; 22.00 Ameriški sen; 22.50 Frank Sinatra; 23.50 Balet; 0.30 Čas v sliki; 0.35 Ex libiris.
AVSTRIJA 2
8.00	Vreme; 9.00 Čas v sliki; 9.300čarljiva Jeannie; 9.55 Laurel in Hardy; 10.00 Panoptikum; 10.15 Moja gejša; 12.10 Pasta aFitaliana;
13.00	Domovina, tuja domovina;
15.00	Športno popoldne; 19.00 Lokalni program; 19.30 Čas v sliki;
20.15	Duet; 21.50 Čas v sliki; 21.55 Šport; 22.00 L. A. Law; 22.50 Kraja v velikem slogu; 0.25 Petrocelli;
I.	10 Čas v sliki, Ex libris.
MADŽARSKA 1
6.45 Vaška tv, magazin; 7.30 Za otroke; 7.55 Biblijsko sporočilo;
8.00	Kava s smetano, jutranje kramljanje; 10.00 Nedeljski magazin;
10.00	Evangeličansko bogoslužje v cerkvi Bčkčscsaba; 11.05 Za boljši jezik; 11.15 Telefonska igra;
II.	25 Expo '96, reportaža; 11.55 Paravan; 12.30 Financial Times;
12.55	Tam, kjer šestica stoji...; 13.25 Proizvodnja stekla; 13.40 Varstvo človekovih pravic; 14.10 Pasja avantura, kanadski film;
15.05	Tekmovanje koreografov;
16.00	Zgodovinski kviz; 16.,40 Verski program za reformiste; 17.00 Disneyjevi filmi; 18.45 Gool, nogometni pregled; 19.0 Teden, dnevnik, telešport; 20.40 Stavisky, fran-cosko-italijanski film; 22.45 Sci-fi magazin; 23.35 Portret
MADŽARSKA 2
7.00	Sončnica, magazin k zajtrku;
9.05	Za otroke; 11.00 Film o padalcih; 11.40 Magazin Alpe-Jadran;
12.00	Binkošti, dok. film; 12.10 Kš-non, vera in kultura; 13.10 Popoldne; 13.30 Usode, magazin; 14.10 Ciganska glasba; 14.25 Za kmetij-ce; 14.55 Pomagač, magazin za prizadete ljudi; 15.15 Odškodnina, privatizacij; 15.35 Najstniški zvezdniki; 16.40 Viadukt, film o Orientex-presu, ki je leta 1931 iztiril; 18.35 Delta; 19.05 Familia DD., madžarska zabavna serija; 19.40 Festival zamejskih madžarskih gledališč; 21.20 Sfinga na Donavi, reportaža;
21.55	Dogodki tedna, vreme; 22.55 Telešport
NOVIiDOBA
•..••T ■ ••_
PONEDELJEK, 8. JUNIJ
SLOVENIJA 1
9.15	Program za otroke
9.40	Čarobna vrtavka, 1. oddaja
9.55	Semenj ničevosti, ponovitev angleške nadaljevanke (3/8)
10.55	TV mernik, ponovitev
11.25	Utrip, ponovitev
11.40	Zrcalo tedna, ponovitev 12.00Poročila
16.20	Slovenski magazin, ponovitev
17.00TV dnevnik 1
17.10	Program za otroke, Radovedni taček, Žerjav
Žerjav je ptica, je pa tudi velik gradbeni stroj za premikanje težkih tovorov. Požarno pristaniške žerjave, ladijske, parne, plavajoče... Verjamete, da je žerjav včasih lahko tudi letalo? Ali pa da ga najdete na nebu, kjer ima svoje ozvezdje?
In če še niste vedeli, kako se mlad žerjavček prekljuva na svet, si to vsekakor oglejte.
Scenarij: Igor Palčič, sodelujeta: Nace Simončič in Marko Okorn, scena Tomaž Marolt, glasbena oprema Ivo Meša, dramaturg Jože Rode, redakcija Irena Struna Arko, režija: Boštjan Korbar.
17.25Jože Bevc: Ko je pomlad: Mama te želi spoznati, igrana serija, 5/6
17.50	Vesela srečanja Likca Kljukca
18.10	Obzorja srečanja Likca Kljukca
18.10	Obzorja duha, ponovitev
18.45	Divji svet živali, angleška poljudnoznanstvena serija (8/9)
Na Daljnem vzhodu, v indonezijskem arhipelagu, leži eden najnenavadnejših otokov na svetu. Sulavezi, ki leži na pol poti med Azijo in Avstralijo, posejan z vulkani in prekrit z džunglo, kjer živi skupnost živih bitij, kakršnih pogosto ni najti nikjer drugje, že celo stoletje privlači pozornost prirodoslovcev z vsega sveta. Alfred VValla-ce, ki ga je prav tako kot njegovega velikega sodobnika Charlesa Darvvina, zanimal izvor človeške vrste, je pred 100 leti odplul proti Sulavezi-ju, ki se je tedaj imenoval Ce-lebes, in odkril ostro mejo med azijskim in avstralskim živalskim svetom, ki teče skozi indonezijski arhipelag. Izjema je bil le Sulavezi - na njem so druga ob drugi živele živali z obeh celin.V čem je skrivnost otoka?
19.10	Risanka
19.30	TV dnevnik 2, vreme, šport, žarišče
20.30	Politik novega kova, angleška nanizanka (10/14)
21.00	Dosje
21.40	Pavao Pavličič: Nore gobe, drama HTV
22.30	TV dnevnik 3, vreme, šport
23.05	Sova, Na materino zahtevo.
ameriška nadaljevanka, 3/4, Zvezdne steze, 23. epizoda ameriške nanizanke
SLOVENIJA 2
15.10	Oči kritike, ponovitev
16.00	Sova, ponovitev
17.30	Športni dogodek, ponovitev
18.00	Regionalni programi - Ljubljana
19.00	Videošpon
19.30	TV dnevnik Koper-Capodi-stria
20.00	Simpsonovi, ameriška nanizanka, 13/13
20.00 Sedma steza 21.30 Ciklus filmov L. Bunuela: Fantom svobode, francoski film
scenarij: Luis Bunuel, Jean-Claude Carriere režija: Luis Bunuel
fotografija: Edmond Richard igrajo: Bernard Verley, Adriana Asti, Julien Bertheau, Je-an-Claude Brialy, Adolfo Celi, Paul Frankeur, Jean Ber-mans, Francois Maistre, Pi-erre-Francois Pistorio, Mic-hel Piccoli, Monica Vitti, Milena Vukotič
HTV 1
6.40	Test;, 6.55 Pregled programa; Dobro jutro, Hrvaška; Baklja
-	otroška serija; 9.25 Risanka; 9.30 Jaz, lutkar: Velimir Chitil; 9.45 Mala kinoteka: »Premiera- - kratki igrani film; 10.00 Poročila; 10.05 TV šola - razredni pouk: program za učence I. in II. razreda; 11.05 Jutro-fon; 11.35 Cosby show - ponovitev; 12.00 Točno opoldne; 13.00 Hrvaška v svetu; 13.30 7/7 - ponovitev; 12.00 Točno opoldne; 13.00 Hrvaška v svetu; 13.30 7/7 - ponovitev; 13.45 Poročila; 13.50 ril Fly Away - serijski film - ponovitev;
14.40	Danes smo z vami: UNFPRO-FOR; 15.05 Malavizija: »Silas«
-	otroška serija; 16.00 Poročila;
16.05	Malavizija - nadaljevanje;
17.00	»Teci, Savo, Teci- - dokumentarna oddaja; 17.30 Gremo naprej; 18.00 Poročila; 18.05 Gremo naprej; 18.30 Santa Barbara; 19.15, Risanka; 19.30 Dnevnik I; 21.05 Premiera, ki jih ni bilo - Č. Priča: »Poligon- - TV drama; 21.05 »Fal-len Idol« - britanski igrani film;
22.40	Dnevnik II; 23.00 Slika na sliko; 23.45 Poročila v nemščini;
23.50	Poročila v angleščini; 23.55 Horoskop; 00.00 Poročila
HTV 2
15.05	Test; 15.20 Najava programa;
15.25	Videostrani; 15.35 »Greysto-ke- - ameriški igrani film - ponovitev; 17.45 košarka: NBA liga - finale - posnetek; 19.15 Glasba
19.20	Meteor - izložba; 19.30 Dnevnik; 20.05 Svet športa; 20.55 Najveličastnejša igra nasvetu - serijski film; 21.50 »Gabrielov ogenj«
-	serijski film; 23.40 Zunaj tako; 00.40 Videostrani
Luis Bunuel je fil FANTOM SVOBODE posnel leta 1974, takoj za filmom DISKTRETNI ŠARM BURŽOAZIJE, ki mu je prinesel Oscarja. Fantom svobode je Bunuelov najzahtevnejši film in v svoii knjigi MOJ POSLEDNJI DIH sam priznava, da je bil projekt tega filma nadvsem ambiciozen, težaven za pisaje in prav tako za snemanje. Toda na koncu mu je postal eden najljubših filmov.
Ideja filma se je Bunuelu porodila iz stavka, izrečenega v enem prejšnjih filmov Mlečna cesta: »vaša svoboda je le fantom.«
Gre za sporočilo, da v družbi svoboda ne more obstajati, saj se junaki venomer podrejajo ustaljeni miselnosti. Njihova dejanja so absurdna, čustvovanje pa polno zavrtosti. Toda zgodba, če o njej sploh lahko govorimo, je večinoma zabav- ^“"^soTossinijeva Maia maša; na, v nepredvidljivosti pa po- ' • č |jkj gosto tudi šokantna. Bunuel 0-25 oas v sl"a je pravzaprav z vrsto izvirnih zasukov zgodbo razgradil v vrsto epizod tako, da kar naprej vpeljuje nove junake, ki jim kamera sledi v nove »dogodivščine«.
AVSTRIJA
9.00	Čas v sliki; 9.05 Kabinet dr. Caligarija; 10.20 Ekspedicija v magične svetove; 11.05 Dežela dolin;
12.55	Računalniška animacija;
13.00	Čas v sliki; 13.10 Mladenič iz Kalabrije; 14.55 Laurel in Hardy;
15.00	Mali kapitan; 15.30 Počitnice s Silvestrom; 17.10 X large special;
18.30	Feliks in kukavici; 19.30 Čas v sliki; 19.50 Šport; 20.15 Mož iz La Mancha; 22.10 Besede in molča-
23.20	Umetniški eksperimentalni program: Kriminal
KOPER
13.00	Ryan - soap opera
13.20	Agencija Rockford - serijski film
14.10	Grofica Montechristo
-	ameriška komedija, 1948
15.25	Čudežni svet gospoda Mon-roa - serijski film
16.00	Čarobna svetilka - otroški program
17.00	Yesterday - zgodovina Pop Musič
17.30 Alpe Jadran - tednik
18.00	Slovenska kronika - informativna oddaja
18.10	Studio 2, šport
19.00	Vsedanes - tv dnevnik
19.25	Ryan - soap opera
19.45 Agencija Rockford - serijski film
20.35 Ponedeljkov športni pregled 22.05 Vsedanes - tv dnevnik 22.15 Koncert Simfonikov RTV Slovenije
22.50 Na kalifornijskih cestah
-	serijski film
/
AVSTRIJA 2
8.30	Vreme, 9.00 Čas v sliki; 9.05 Zamenjana kraljica; 10.20 Električne sanje; 14.15 Mali orgelski zaklad; 14.30 Umetniški pogovor;
16.45	Okensko kukalo; 17.30 Lin-denstrasse; 18.00 Čas v sliki; 18.05 Čudovita leta; 18.30 Lokalni program; 19.00 Avstrija danes; 19.30 Čas v sliki; 20.15 Kraj dejanja; 21.55 Čas v sliki; 22.00 Šport; 22.10 Zadnje potovanje mrs. Lamberts; 23.40 Dogodivščine Sherlocka Holmsa.
MADŽARSKA 1
5.45	Dobro jutro, Madžarska magazin; 8.35 Deutschlandspiegel, nemški magazin; 8.50 Imej rad ponedeljek, pon.; 9.35 Serijski film, pon.;
17.00	Popoldanski saldo, pregled dogodkov dneva; 17.10 Ritmična športna gimnastika, prenos; 17.50 Katoliška kronika; 18.10 Dimenzija, rezultati znanstvenih raziskav;
18.30	Svet denarja; 18.40 Imamo le eno Zemljo, serija; 18.30 Videospoti; 19.00 Igra; 19.15 Za otroke; 20.00 Dnevnik, telešport; 20.30 Jonadab, drama, posnetek predstave gledališča Zalaegerszeg; 22.40 Aktualno;
23.05	Mediamix; 23.50 Dnevnik;
23.55	Dnevnik BBC.
MADŽARSKA 2
15.00	Skupščinski dnevnik, prenos zadnjega Parlamenta; 17.05 Danes popoldne, magazin; 17.45 Regionalni dnevniki; 18.00 Dnevnik, vreme; 18.20 Za otroke, risanke;
18.45	Žrebanje lota »Šestica«;
18.50	Gledališče Ekho; 19.05 Odkritje Amerike, serija; 19.25 Filmske novosti pripoveduje; 20.05Calpy shov, magazin založnikov plošč;
20.30	telešport; 21.00 Studio'92, kulturni tednik; 22.00 Večerni saldo; 22.30 Pred koncem dneva;
22.55	Superskupina, ameriška kri minalka.
TOREK, 9.
SLOVENIJA 1
9.25	Program za otroke, Zgodbe iz školjk
9.55	Šolska tv, Boj za obstanek: Zadnji klic za rešitev Kosca
10.20	Angleščina - Follovv me, 54. lekcija
10.40	Kemija: Polimeri
11.00	Sedma steza, ponovitev
11.30	Da ne bi bolelo, ponovitev,
angleščina v posl. stikih, ponovitev
12.00	Poročila
15.10	Ciklus filmov L. Bunuela, Fantom svobode, francoski film
16.55	Poslovne informacije
17.00	TV dnevnik
17.10	Program za otroke, Lonček kuhaj: Polenta z gobicami
Poglejmo, kaj nam bosta tokrat skuhala Janez in detel. Odločila sta se za polento z gobicami. Potrebovala bosta 50 dag koruznega zdroba, 3/4 I vode, 2 jajci, 2 žlici mleka, 20 g masla, pest suhih gobic, 1 žlico sesekljane čebule, peteršilj, strt česen, poper, malo juhe ali vode.
Kuhala bosta Janez Vinšek in detel (Peter Dougan in Karel Brišnik).
Urednica serije je Irena Struna-Arko.
17.25	Plamenica, angleško-sloven-sko-češka nanizanka, 4/6
17.50	M. Loboda: Sivčkovi spomini, predstava LGL
V Lutkovnem gledališču v Ljubljani so v sezoni 1990/ 91 uprizorili ljubko predstavo Sivčkovi spomini. Le kdo se ne spominja, ali pa ravno zdaj prebira prigode Medvedka Pu-ja in njegovega prijatelja Christopherja Robina?
No, v naši zgodbi je osliček Sivček tisti, ki se spominja dogodivščine te nenavadne druščine.
Avtor priredbe je režiser Matjaž Laboda, zahtevno nalogo animatorke pa je prevzela Berta Bojetu.
TV realizacijo je opravil Tomaž Švigelj.
18.40	Alpe-Donava-Jadran
19.10	Risanka
19.30	TV dnevnik 2, vreme, šport, žarišče
20.30	Oči kritike
21.20	Za prihodnost narodne galerije
21.20	Za prihodnost narodne galerije
21.35	J. Sadvvith: Baby M, ameriška nadaljevanka (1/4)
scenarij: James Sadvvith igrajo: Jobeth VVilliams, Bruce Weitz, John Shea, Robin Strasser, Dabney Coleman in drugi, režija: James Sadvvith.
Zgodba je nastala po resničnih dogodkih v Ameriki v osemdesetih letih.
Bill Štern in njegova žena Betsy nista mogla imeti otrok pa sta našla nadomestno
mater Mary Beth VVhitehe-adovo; le-ta je bila pripravljena roditi otroka Sternovima. Po letu dni, ko se je otrok rodil, pa ga Mary Beth ni hotela izročiti Sternovima. Bill in Betsy nista popustila; trdila sta, da je bil dogovor sklenjen in plačan po vseh pravilih.
Tako se družinska drama preobrne v kriminalno z vsemi značilnostmi tega žanra, kot so: beg in skrivanje, zasledovanje, grožnje s smrtjo, samomor itd. Vse skupaj pripelje do sodišča, kjer se zgodba odvija dva meseca.
Amerika se je razdelila na dva tabora; eni so pritrjevali Sternu, češ da je dogovor treba spoštovati, drugi so branili mater, ki ima pravico zadržati svojega otroka.
Nadaljevanka ima štiri dele.
22.25 TV dnevnik 3, vreme, šport
22.50	Poslovna borza
23.10 Sova, Brez žensk menda ne gre, angleška nanizanka, 21 6, Na materino zahtevo, ameriška nadaljevanka, 4/4, Glasbeni utrinek: P. I. Čajkovski: Dva plesa iz Labodjega jezera
SLOVENIJA 2
14.40 Dosje, ponovitev
15.20	Sova, ponovitev
16.50	Svet poroča
17.30	Slovenci v zamejstvu
18.00	Regionalni	programi
-	Koper
19.00	Orion
19.30	TV dnevnik BiH
20.00	Serijski film
20.30	Glasba, show in cirkus
Glasba, show in cirkus, oddaja Razvedrilnega programa TV Slovenije, ki jo lahko spremljate ob torkih na II. programu, ob 20.30, vam predstavlja serijo TV Bratislava v šestih nadaljevanjih, z naslovom Gagman. Tokrat boste lahko videli četrto oddajo. Gagman Al in njegovi prijatelji vas bodo zabavali »z nemimi Jollywoodskimi štosi«, ki jim ni para.
21.00	Omizje
23.00	Svet poroča, ponovitev
KOPER
13.00	Ryan - soap opera
13.20	Agencija Rockford - serijski film
14.10	Ponedeljkov športni pregled
-	ponovitev
16.00	Oresedici - tv novice 16.05 Čarobna svetilka - otroški
program
17.00	Na kalifornijskih cestah
-	serijski film
18.00	Slovenska kronika - informativna oddaja
18.10	Studio 2 - informativno kontaktna oddaja
19.00	Vsedanes - tv dnevnik 19.25 Ryan - soap opera
19.45 Agencija Rockford - serijski film
20.35 Sedem tatov - ameriška ko-
medija, 1960
22.15	Vsedanes - tv dnevnik
22.25	Skupna tedenska inf. oddaja italofonske skupnosti
22.25	Na kalifornijskih cestah
HTV 1
6.40	Tes; 6.545 Pregled programa;
6.59	Dobro jutro, Hrvaška; 9.00 »Silas« - otroška serija; 9.25 Risanka;
9.30	Mali svet; 10.00 Poročila;
10.05	TV šola - predmetni pouk: jezikoslovno-umetniško področje;
11.05	Jutrofon; 11.35 Popolna tujca
-	humoristična serija; 12.00 Točno opoldne; 13.00 Slika na sliko- ponovitev; 13.45 Poročila; 13.50 Najveličastnejša igra na svetu - serijski film - ponovitev; 14.40 Dane smo z vami: UNPROFOR; 15.05 Malavizija: Batman - otroška serija;
16.00	Poročila; 16.05 Malavizija
-	nadaljevanje; 17.00 Otroci po vojni - izobraževalna oddaja;
17.30	Gremo naprej; 18.00 Poročila; 18.05 Gremo naprej - nadaljevanje; 18.30 Santa Barbara; f19.15 Risanka; 19.30 Dnevnik I; 20.05 II;
22.50	Glasba; 23.00 Slika na sliko;
23.45	Poročila v nemščini; 23.50 Poročila v angleščini; 23.55 Horoskop; 00.00 Poročila.
HTV 2
17.15	Test; 17.30 Napoved programa; 17.35 Videostrani; 17.45 Fallen Idol, britanski igrani film - ponovitev; 19.20 LOTO; 19.30 Dnevnik;
20.05	Na zdravje - humoristična serija; 20.30 Apollo show; 21.05 Najveličastnejša igra na svetu - serijski film; 22.00 Jezdeci zore - serijski film; 22.50 Don Stipo Maro-vič: »Šimun Cirenac- - oratorij; 00.10 Videostrani.
AVSTRIJA 1
9.00	Čas v sliki; 9.05 Čudovita leta;
9.30	Najdražja sestra; 10.15 Šolska TV; 10.30 Dvojčka; 12.15 Teleskop;
13.00	Čas v sliki; 13.10 Korenine življenja; 13.35 Urad, urad 14.00 Velika dolina; 14.50 Jutrišnji mojstri; 15.00 Jaz in ti; 15.30 Am dam des; 16.05 Šest milijonov sekund;
17.10	VVurlitzer; 18.00 Čas v sliki;
18.30	Feliks in kukavici; 19.30 Čas v sliki; 20.00 Šport; 20.15 Univer-sum; 21.15 Perry Mason; 22.50 Izzivalec; 0.15 Petrocelli; 1.00 Čas v sliki; 1.05 Umetniki za svet.
AVSTRIJA 2
8.30	Vreme; 15.15 Umetniki za svet;
15.30	Happy end na jezeru Wolf-gang; 17.00 Viaje al espanol; 17.30 Usmeritev; 18.00 Čudovita leta;
18.30	Gaudimax; 19.00 Zvezna država danes; 19.30 čas v sliki; 20.00 Kultura; 20.15 Modro bele pripovedi; 22.00 Čas v sliki; 22.30 Tekmovanje mladih evropskih glasbenikov; 0.30 Čas v sliki, Umetniki za svet.
MADŽARSKA 1
5.45	Dobro jutro, Madžarska, magazin; 8.35 Podeželsko dekle, pon. ameriškega filma; 10.15 Serijski film, pon.; 17.00 Popoldanski saldo, pregled dogodkov dneva; 17.10 Kupil bom to žensko, 23. del mehiške serije; 17.40 Risanka; 17.50 Kulturni referent; f18.15 Upanje zanamcev, program madžarskih Židov; 18.30 Svet denarja; 18.40 Imamo le eno Zemljo, serija; 19.00 Telefonska igra; 19.15 Za otroke in mladino; 20.30 Dnevnik, telešport;
20.40	Twin Peaks, 30. - zadnji - del ameriške serije (za odrasle);
21.35	Samotni Ciper; 22.25 Poje Jessye Norman Carment; 23.20 Dnevnik; 23.25 Dnevnik BBC.
MADŽARSKA 2
9.05	Kjer je volja..., pon. angleškega filma; 10.00 Skupščinski dnevnik, prenos zasedanja Parlamenta;
16.00	Danes popoldne, magazin;
17.45	Regionalni dnevniki; 18.00 Dnevnik, vreme; 18.21 Risanka za otroke; 18.40 Telešport; 19.05 Odkritje Amerike, serija; 19.30 Kdo pa
*	je ta deček, francoska serija; 20.30
*	Krščanski televizijski teden; 21.05 - Mladi izumitelji; 22.00 Večerni sal-s* do; 22.25 Pred koncem dneva;
22.50	Srečanja, dokumentarni film.
SREDA, 10. JUNIJ
SLOVENIJA 1
9.10	Program za otroke, Čarobni kovček
9.45	Čiv, čiv, še dolgo bom živ, 1. oddaja
10.00	Retrospektiva slovenske opere, W. A. Mozart: Lažna vrtnarica, ponovitev
11.00	J. Sadvvith: Baby M, ponovitev ameriške nadaljevanke /1/4/
11.50	Poslovna borza, ponovitev
12.00	Poročila
15.50	Galaktična Odiseja, japonska dokumentarna serija, 9/9
17.00	TV dnevnik 1
17.10	Klub klobuk, kontaktna oddaja za otroke
19.10	Risanka
19.30	TV dnevnik 2, vreme, šport, žarišče
20.30	Film tedna, Alisee, franco-sko-kanadski film
scenarij in režija: Andre Blachard
fotografija: Andre Neau glasba: Louis Sciavis igrajo: Elsa Zalberstein, Jacgues Godin, Andre Mont-morency, Denise Filiatrault, Roger Joubert
Med novejšimi kanadskimi filmi simpatično izstopa komedijsko obarvan film Alisee avtorja Andrea Blancharda, ki je nastal kot kanadsko francoska koprodukcija, kar naj bi, poleg privlačne in nenavadne zgodbe, zagotovilo filmu mednarodni kinematografski prostor. Film je imel letos svojo pariško premiero, njegovo predvajanje na slovenski televiziji pa je naša premiera. Alisee je tipično kanadski film, z vsemi posebnostmi in ustvarjalnim pristopom, v katerega ospredju sta razumevajoč in topel odnos do junakov, ki skušajo živeti po svojih zmožnostih, nepretenciozno, in so v svojem bitju in žitju marsikdaj kar humorni, zaradi tega pa za gledalca še toliko bolj zanimivi.
Georges - Etienne je posebnež, nekoliko starejši, samski možakar, izvrstno ga igra znani igralec Jacgues Godin, ki deli stanovanje s svojim prijateljem psihiatrom Jeremijem. V njuno življenje pade Alisče, dekle sredi dvajsetih let, ki je pripotovala v Kanado iz eksotičnega Zaira. Že zaradi tega je dekle za kanadske provincialce zanimivo, starejši Georges Eti-en je nad dekletom kar fasciniran, očarajo ga njene zgodbe o oddaljenih krajih, ljudeh in navadah, medtem ko je njegov prijatelj psihiater precej bolj skeptičen. Naj bo kakorkoli že, med Alisee in Eitiennom se razvije prijateljstvo in Etienne je pripravljen dekletu pomagati pri iskanju Aliseejinega prijatelja, ki je nastopal v lokalu Svveet Memory pred petnajstimi leti. Sicer pa Alisče o tem moškem, za katerega bi se dalo slutiti, da je z Ali-s6e v tesnejših sorodstvenih
povezavah, ne ve veliko. Etienne ji prijazno ponudi svojo pomoč pri iskanju in v njegovem odsluženem spačku se prične njuna avantura, med iskanjem pa se prično spletati čustvene vezi, ki bodo močno spremenile Etienno-vo življenje, pa čeprav se je bodo po psihiatrovih besedah, po njenem odhodu nepozabno spominjali. Jeremijev odnos do Alisee pa seveda ne more prav nič zmanjšati Etiennove navdušene vzhičenosti...
22.00	TV dnevnik 3, vreme, šport
22.25	Kronika, kanadska poljudnoznanstvena serija /9/26/
V prvi oddaji je na vrsti prispevek o gibanju Greenpeace - o njihovih ciljih in taktiki - pa tudi o kislem dežju in strupenih odpadkih - ter o ozaveščanju ljudi s pomočjo medijev. Rubrika portretov državnikov je tokrat namenjena Ho Ši Minhu, ki je leta 1929 ustanovil komunistično partijo v Vietnamu ter o ameriški politiki v Vietnamu. Znanost in tehnologija - raziskave, ki so pripeljale do nastanka prve atomske bombe - tiste, ki so jo odvrgli nad Hiroshimo in Nagasakijem. Težnje po osamosvajanju so žive tudi v razvitem svetu, npr. v francoski Kanadi. Charles de Gaulle je leta 1967 obiskal Ouebec, prispevek pa pripoveduje o dolgoročnem vplivu njegovega obiska na krajevno, nacionalno in mednarodno politiko. Ena najbolj znanih bitk v drugi svetovni vojni je bila bitka pri El Alameinu - na poti k savdski nafti. Tudi tema zadnjega prispevka je nafta in sicer črpanje v kanadski provinci Alberti ter zaloge nafte v prihodnosti.
23.00	Sova, Nenadni uspehi, ameriška nanizanka, 4/19, Diana, angleška nadaljevanka, 1/10
SLOVENIJA 2
15.50	Osmi dan, ponovitev
16.40	Sova, ponovitev
18.00	Regionalni program - Maribor
19.00	Psiho
19.30	TV dnevnik BiH
20.05	Športna sreda: Stockholm EP v nogometu, Švedska : Francija
22.20	Ivo Petrič-lvo Kosi, Nravi in temperamenti, tv balet
KOPER
13.00	Ryan - soap opera
13.20	Agencija Rockford - serijski film
14.10	Sedem tatov - ameriška komedija, 1960
16.00	Oresedici - tv novice
16.05	Čarobna svetilka - otroški program
17.00	Na kalifornijskih cestah - serijski film
18.00	Slovenska kronika - informativna oddaja
18.10	Studio 2
19.00	Vsedanes - tv dnevnik
19.25	Ryan - soap opera
19.45	Agencija Rockford - serijski film
20.35	Kramljanja - v študiju Tati-ana Juratovec
21.05	Sever vzhod - aktualne oddaje
22.05	Vsedanes - tv dnevnik
22.15	Sodobna umetnost - dokumentarna oddaja
22.45	Moški mojega življenja - ita-lijansko-francoska drama, 1950
HTV 1
6.40 Test; 6.55 Pregled programa; 6.59 Dobro jutro, Hrvaška, 9.00 »Batman- - otroška serija-ponovi-tev; 9.25 Risanka; 9.35 »He-Man in gospodarji vesolja-risana serija;
10.00	Poročila; 10.05 TV šola-ra-zredni pouk: Program za učence III. in IV. razreda; 11.05 Jutrofon; 11.35 »Na zdravje- - humoristična seri-ja-ponovitev; 12.00Točno opoldne;
13.00	Slika na sliko-ponovitev;
13.45	Poročila; 13.50 Najveličastnejša igra na svetu - serijski film-ponovitev; 14.40 Danes smo z vami: UNPROFOR; 15.05 Šolski program: Ustna književnost danes; 15.35 Malavizija: »Superbabica-
-	otroška serija; 16.00 Poročila; 16.05 Malavizija-nadaljevanka;
17.00	»I. zagrebška brigada« - dokumentarna serija; 17.30 Gremo naprej; 18.00 Poročila; 18.05 Gremo naprej-nadaljevanje; 18.30 Santa Barbara; 19.15 Risanka; 19.30 Dnevnik I; 20.05 »Mlečna cesta«
-	francoski igrani film; 21.50 Glasba; 22.10 V obnovi Hrvaške; 22.40 Dnevnik II; 23.00 Slika na sliko;
23.45	Poročila v nemščini; 23.50 Poročila v angleščini; 23.55 Horoskop; 00.00 Poročila.
HTV 2
17.10 Test; 17.25 Napoved programa; 17.30 Videostrani; 17.40 Zvezdne steze - ameriški igrani film
-	ponovitev; 19.20 Meteor - izložba; 19.30 Dnevnik; 20.05 Seči do neba - dokumentarna serija; 21.05 Avstralija, prikloni se; 21.40 Serijski film; 22.35 Novopečeni princ iz Bel-Aira-humoristična serija; 23.00 Me-talmania; 00.00 Videostrani.
AVSTRIJA 1
9.00	Čas v sliki; 9.05 Čudovita leta;
9.30	Francoščina; 10.00 Ovčje potovanje; 10.30 Mrs. Lamberts zadnje potovanje; 12.10 Poročila;
13.00	Čas v sliki; 13.35 Velika družina; 14.00 Velika dolina; 14.50 Povabljeni k mizi; 15.00 Jaz in ti; 15.05 Niklaas iz Flandme; 15.55 Natančno poglej; 16.05 Šest milijonov sekund; 16.30 Heureka; 18.05 Me žene; 18.30 Feliks in kukavici; 19.30 Čas v sliki; 20.00 Kultura; 20.15 Ni vedno potreben kaviar; 21.55 Pogledi s strani; 22.05 Model in vohun; 22.55 Ljubosumje; 0.25 Petro-celli; 1.10 Čas v sliki; 1.15 Umetnik za svet.
AVSTRIJA 2
8.30	Vreme; 8.55Avstrijski učenci;
16.40	Umetniki za svet; 17.30 Zemlja in ljudje; 19.00 Zvezna država danes; 19.30 Otvoritev evropskega nogometnega prvenstva; 22.00 Čas v sliki; 22.25 Trailer; 23.55 Kolumb in kar sledi; 0.55 Čas v sliki; 1.00 Umetniki za svet.
MADŽARSKA 1
5.45	Dobro jutro, Madžarska, magazin; 8.35 Sezamova ulica, za otroke; 9.35 Nas dvoje, finski film;
10.30	Letni kolobarji, program za upokojence; 11.00 Video strani;
17.00	Popoldanski saldo, pregled dogodkov dneva; 17.10 Kupil bom to žensko, mehiška serija; 17.40 Ri sanka; 17.50 Koledar 1992, poljudnoznanstveni magazin; 18.30 Svet denarja; 18.40 Imamo le eno Zemljo, serija; 18.50 Video spoti; 19.00 Dodo-klub, poljudnoznanstvena serija; 19.10 Za otroke; 19.30 Dnev nik, telešport; 20.00 EP v nogometu: Švedska-Francija, prenos; 22.10 Naša pot v Evropo; 22.40 Zuriška dvorana oklepov, nemška serija;
23.30	Dnevnik; 23.35 Financial Times za Vzhodno Evropo; 24.00 Dnevnik ZDF.
MADŽARSKA2
16.55	Danes popoldne, magazin;
17.45	Regionalni dnevniki; 18.00 Dnevnik, vreme; 18.18 Risanka za otroke; 18.30 Zelena točka, rekreacijski šport; 18.50 Odkritje Amerike, serija; 19.15 Opozorilni strel, madžarski film (1977); 21.00 Debatni forum; 22.00 Večerni saldo;
22.25	Ponujam, Gydrgy Pome-zanszki.
ŽIVALSKI VRT IZ ZAMRZOVALNIKA
Minilo je komaj dvajset let, odkar so veterinarji oplodili volkuljo z zamrznjeno volčjo spermo. Takrat je bila to prava senzacija. Danes pa na takšen način nastajajo male gorile, antilope, velike pande, šimpanzi, pavijani — seveda takrat, kadar partner zataji, ali pa ni ob pravem času pri roki.
Od leta 1972, ko je prvi embrio laboratorijske miši preživel odmrzovanje, je živalski vrt iz ledene epruvete doživel pravi boom. Zamrznjeni em-briji miši, pavijanov, antilop, kot tudi uspehi, ki jih veterinarji dosegajo z umetnim oplojevanjem živali, spodbujajo nadalnji razvoj na tem področju in preprečujejo izumiranje najbolj ogroženih živalskih vrst.
Vsi živalski vrtovi na svetu imajo skupaj okoli 180 kvadratnih kilometrov. V njih za stekli in rešetkami živi okoli
pol milijona živali: vse vrste sesalcev, ptic, kuščarjev, dvoživk in rib. Vendar pa se je samo vsaka peta vrsta sesalcev in vsaka deseta vrsta ptic sposobna razmnoževati v teh pogojih, brez človeške pomoči.
Umetno oplojevanje pomaga ravno živalim v ujetništvu. Zahvaljujoč temu se, da bi dobile svoje potomstvo, madagaskarskim želvam ni treba seliti na Madagaskar, žirafam v 'Afriko ali bengalskim tigrom v Indijo.
Bodoče živalske organizme hranijo v zamrzovalnikih. To so sperma, jajčeca ali em-briji, ki lahko ostanejo zamrznjeni tudi nekaj desetletij. Če je potrebno, jih lahko tudi prenašajo iz enega mesta na drugo. Leta 1990 je v vvashingtonskem živalskem vrtu luč dneva zagledal tudi prvi tiger iz epruvete. Seveda pa je to zahtevalo sedemletne priprave, ki so stale kar dva milijona dolarjev.
Kljub vsem tem uspehom se lahko veterinarjem in njihovem trudu postavi precej vprašanj, kot na primer: bodo lahko zamrznili jajčeca ali embrije milijonov vrst insektov, bo gorili, rojeni iz epruvete, manjkala njegova prava mati?
V AMERIKI ODKRIVAJO BIOLUŽENJE
Z BAKTERIJAMI DO ZLATA
Ameriški mikrobiolog Jack Pronk je skupaj s sodelavci na univerzi v Delftu odkril revlucionarno metodo pridobivanja zlata, s katero bi bilo mogoče po principu bio luženja bistveno povečati svetovno proizvodnjo te plemenite kovine. Gre za revolucionarno odkritje, za katerega se zanimajo številni sponzorji, edino, kar bi še lahko bilo sporno, pa je sorazmerno drago pridobivanje čistega zlata z bakterijami.
Nekdaj so iskali zlato z izpiranjem in ga lovili po naplavljenih nabrežjih. Takšnih naravnih najdišč je vse manj, postopki s cianidom so zastareli, pri zažiganju žvepla nastajajo ogromne količine nezaželenega žveplovega dioksida. Naravovarstveniki, ki opozarjajo na onesnaževanje, bodo nedvomno med prvimi zagovorniki Pronktove metode. Thiobaccillus ferro - oxidans in njegovi sorodniki, mikrobi, ki nastajajo po naravni poti in po Pronktovi zaslugi v zadostnih količinah, če jih prehranjuješ z mravljinčno kislino, popnu-jajo idealno rešitev, z gricka-njem po rudnini osvobajajo v kemičnem smislu neločljivo zlato. Znanstvenik je že doslej za desetkrat, dvajsetkrat povečal količino bio mase in svoj postopek nenehno še dopolnjuje.
Rudarski strokovnjaki pravijo, da bodo bio luženje lahko uporabljali ne le v rudni-
ških najdiščih, pač pa tudi na deponijah, na odlagališčih
milijon ton rudniških odpadkov, ki so jih desetletja brez vrednosti kopičili.
Za zdaj je uporaba bakterij za čiščenje zlata v primerjavi s prodajno ceno zlata še sorazmerno draga, v kolikor pa bodo ceno uspeli znižati na sprejemljivo raven, to seveda pomeni veliko revolucijo v svetovni industriji zlata.
0 UMORIH PO TELEFONU
Devetletna Linda Schlaepf iz Nove Zelandije je po telefonu opisovala policiji uboje, katere je storil njen ded s sedmimi člani njene družine. Linda je uspela zgrabiti telefonsko slušalko, ki jo je pustila njena mama po tistem, ko je poklicala policijo, a jo je njen ded Biran Schlaepfer (66) v napadu besa in norosti ubil, kot enajstletnega brata.
V nekem trenutku je Linda, ki so njen besede posneli, rekla policiji: »Mojega brata so pravkar ubili... Ded je rekel, da gre poiskati očeta.« Ded je po tem ubil še svojo ženo, tri otroke in Lindinega očeta, potem pa naredil samomor. Policijo je poklicala Lindina mama, ki je sredi kričanja pustila slušalko, ampak linija ni bila prekinjena. Nek policaj je tri ure govoril z deklico, medtem ko je policija skušala lokalizrati farmo, kjer se je zgodila ta tragična drama.
Deklica se je kasneje skrila, potem pa ponovno prišla k policaju in mu rekla, da jo ded išče, oborožen z veliko puško. Posnetek razgovora se končuje s prihodom policije, ki je našla malo Lindo nepoškodovano.
NIKOLI NI BILA SREČNA
DESET LET BREZ R0MY
Zdi se neverjetno, da je minilo že deset let od smrti Romy Schnelder, zvezde filmske umetnosti, oboževane francoske filmske primadone nemškega porekla, a tudi zelo nesrečne ženske.
Kot večina otrok - igralcev je bila od vsega začetka svoje poti obremenjena s slavo, ki ji ni bila dorasla. Njena očarljivost in nesporen talent je nista mogla rešiti pred izgubljenostjo, ki je v kasnejših letih, neodvisno od njene poklicne kariere, postajala čedalje večja.
Nestalna, negotova in nezadovoljna se ni uspela ustaliti, ne v svojih številnih zvezah ne v dveh zakonih. Osrečevala sta jo edino njena otroka, sin Kristofer in hči Sara, ki sta ji prinašala mir in vsaj delček sreče.
A tragična smrtna nesreča njenega sina, nepojasnjen samomor prvega moža in ločitev od drugega so bile tragedije, ki so uničile njeno z alkoholom in cigaretami preobremenjeno srce. Prelepa, talentirana Romy nikoli ni uspela uskladiti svojega javnega in zasebnega življenja, podobno kot tudi mnoge druge filmske zvezde ne.
In vendar se je pričelo kot v pravljici. Rosemarie Magdalena Albach se je rodila na Dunaju v ugledni igralski družini. Že s trinajstimi leti je pričela igrati v filmih, pretež-
no melodramah. Poznanstvo in ljubezen z Alainom Delo-nom sta prinesla v njeno idi-
lično življenje precej nereda, vendar pa sta ji tudi pomagala, da se je osvobodila dolgočasnih kalupov.
Odšla je v Francijo, kjer je postala njena igralska kariera resnejša, posebno še po
srečanju z Viscontiem, ki ji je dal zahtevne vloge v svojih gledaliških in filmskih delih.
Njeni oboževalci so si jo najbolj zapomnili po enostavnih a življenjskih vlogah v toplih filmskih zgodbah kot »Malenkosti, ki pomenijo življenje« in »Povsem navadne zgodbe«. Gledalci so jo imeli radi zaradi njene ranljivosti in nemoči. Znanje je vedno bila in ostala mala, izgubljena princeza v velikem zlobnem svetu.
Kljub temu, da je bila rojena Avstrijka, je bila zanjo Francija vedno njena prva, prava domovina, kjer je uresničila del svojih sanj.
Kot tudi Marlen Dietrich je bila Romy Schneider za Parižane egzotičen ideal nemške seksualnosti, hladne in tople, trmoglave, a nežne.
V svojih javnih nastopih je bila dostojanstvena kot Ingrid Bergman in na nek način prototip nesrečne ljubezni. Bila je sramežljiva in znana po svojem vztrajnem zavračanju publicitete.
Kljub temu pa je, čeprav nenamerno, ustvarila imidž prefinjene elegance zrele ženske z impulzivno spontanostjo otroka narave.
Ljubljenka Pariza
TV BLAMAŽA
VDRLI V NAPAČNO HIŠO
Med snemanjem znane dokumentarne serije »Cops« sta se policija in televizija osramotili v mestu Kent v ameriški zvezni državi Was-hington.
Tokrat so snemali operacijo postavljanja zasede tihotapcem mamil v neki hiši. Cel mesec so opazovali hišo in jo snemali za oddajo, televizijska ekipa pa je spremljala tudi vdor policistov v hišo, ko
je bilo treba kriminalce aretirati. Kamerman je skupaj s policisti stekel v hišo, nastala je velikanska pomota - hiša je bila miren družinski dom. Družina sedaj toži policiste in urednike oddaje Cops in zahteva visoko odškodnino, saj so jim vdrli v hišo, oboroženi s pištolami, in posneli gospo Glover, ki so jo policisti napol golo zvlekli iz postelje.
FILM 0 MARLEN
Samo dva dni po smrti slavne Marlen Dietrich je znani TV magnat Silvio Berlusconi skupaj s Leom Kirschom objavil važno novico - odkupila sta pravice za TV adaptacijo biografije slavne igralke, ki je bila že v življenju idol.
Serija bo pokrivala dolgo obdobje od leta 1930, od snemanja »Plavega Angela,« pa vse do njene zadnje vloge v filmu »Just a Gigolo« iz 1979. leta. Ni pa še znano, katera igralka bo igrala veliko Marlen.
VSI
NJUNI
OTROCI
Najpopularnejši zakonski par igralcev sta vsekakor Melanie Griffith in Don Johnson. O njiju so časopisi veliko pisali. Največkrat o njunih ločitvah. No, Don je bil z ženo na vseh njenih samostojnih snemanjih skupaj z njunimi otroci. Da obrazložimo: Slavni zakonski par ima skupno hčer Dakoto, Don ima sina iz prvega zakona Jessija, Melanie pa sina Alexandra, prav tako iz prvega zakona. No, važno je, da so vsi skupaj srečna družina, a ne?
KOLUMB V BENOVI
Pol tisočletja po »veliki zablodi« se Krištofa Kolumba spominja ves svet, a rojstna Genova mu je poleg ostalega priredila dve veliki razstavi. Na prvi »Krištof Kolumb - Ladja in morje«, je zbranih veliko razstavnih predmetov: od slik in skulptur do 32 renesančnih ženskih kipov z ladijskih kljunov, pa vse do .malega italijanskega satelita Tethered. Kolumb je na razstavi prisoten s številnimi portreti, nautičnimi kartami in z maketami svojih karavel.
Druga razstava »Srečanje dveh svetov - Ljudi in kulture 1492-1992« obiskovalcem prikazuje 200 predmetov iz predkolumbijske ere,
različnih civilizacij, ki so si jih organizatorji sposodili iz evropskih zasebnih zbirk.
NA OGLED »REDKOST«
Čeprav ni krepostna, je bila Victoria Principal v precejšnji zadregi, ko se je morala ob obisku v nekem muzeju skoraj popolnoma sleči. Vzrok je bila varovalka proti kraji na njenem korzetu, ki je večkrat prekinila muzejsko alarmno napravo. Seveda so si obiskovalci skušali z največjim zanimanjem ogledati redek zdravstveni pripomoček znamenite igralke.
SKORAJ MU JE ZASTALO SRCE
Ex predsedniku, 81-letnemu Ronaldu Reaganu, bi skoraj zastalo srce, ko je v Las Vegasu hotel spregovoriti na zborovanju predstavnikov ameriških radijskih družb in je nenadoma divje skočil na oder moški - nasprotnik atomskega orožja. Pograbil je kristalno vazo in jo vrgel ob tla, pri čemer je delček zadel Reagana v glavo. Še preden je lahko napadalec prijel za mikrofon, so ga prijeli telesni stražarji. Navajen takih prizorov je Reagan samo suho vprašal: »Je lahko bil to član demokratov?«

»JURETOVA ŠKRINJA«
ZA MESO PTIC PTICA UJE
Če si na binkoštno nedeljo navsezgodaj s plahto popivnal roso s sosedove pšenice in to roso ožel na svoji njivi, si povečal rodnost svojega posevka - toda le, če si bil nag. Živina, ki si jo pasel zgodaj zjutraj na binkoštno nedeljo po sosedovem, je bila vse leto sita in ješča. To s pivnanjem rose je za »coprnice« bilo uspešno tudi druge dni.
Težko si je razložiti, zakaj se je utrdilo prepričanje, da je za vnebohod treba na vsak način jesti meso, zlasti perutnina je bila najbolj primerna, ali pa svinjski jezik. Reklo, ki pravi o tem, je zgovorno: ptič ptiča uje, samo da meso je. Podobno je težko razložiti, zakaj ni bilo primerno na dan vnebohoda plezati na drevje: češ, na ta sveti dan plezajo v drevesne krošnje kače, ker se ne smejo plaziti po zemlji.
Za oba praznika, vnebohod in binkošti, so nekoč v cerkvah nazorno prikazovali odhod zveličarja v nebo in prihod sv. Duha. Kip vsta-
Ko so bile mimo nevarnosti pozebe in zmrzali, so se za kmečkega človeka začela spet druge skrbi, povezane z vremenom. Mestni človek, ki dobi svoj kruh pri peku, meso pa pri mesarju, se pomena in globine teh strahov in negotovosti ne spomni in jih ne pozna. Nekoč, ko blagovni promet ni bil tako razvit, ko so bile prometne zveze slabe, vrh vsega pa še drage, so vsi v določeni pokrajini, ki jo je prizadela suša, kjer je moča uničila pridelke ali pa je kmetijstvo prizadela kakšna druga nesreča, vse to občutili. Le najbogatejših tudi draginja ni oplazila.
Na prehodu od pomladi na poletje so grozile ujme. Naj je bila toča ali nevihta, oboje je bilo enako usodno kot suša. Torej ni nič čudnega, če se v šegah, verovanjih in uve-rah neprestano pojavljajo obramba pred slabim, priprošnja za dobro in zahval-nost, če se to zgodi.
Tudi oba cerkvena praznika v tem času imata v šegah izven cerkvenega obredja veliko predkrščanske vsebine, ko so ljudje prav tako verjeli, da so vremenske nesreče po volji božanstev, zdaj seveda edinega Boga in od svetnikov, ki se jim ljudje priporočajo. Kot so nekoč darovali živali in poljske pridelke, tako so in še vedno darujejo vremenske maše, ki so jih naročali v cerkvah v križevem tednu. Procesije ob vnebohodu, blagoslovljena bin-koštva voda, blagoslovljen velikonočni les in binkoštno zelenje, naj bi imelo obrambno moč proti nevihtam, ujmi nasploh. Binkoštna rosa je bila sploh čudodelna. Umivanje z njo je odpravilo sončne pege, dekletom povečevalo lepoto, zlasti če se je dekle umilo s pšenično roso na njivi, od koder je bilo slišati zvonove treh cerkev.
rešitev iz turške suznosti. To se vidi po okovju, ki so se ga odkrižali.
lega Kristusa so, ali dvigali po lestvi, ali polagoma vlekli navezanega na vrvico v odprtino v oboku. Od tam so potem, na veselje mladeži, spuščali razne dobrote. Za binkošti pa so prihod sv. Duha ponazarjali s spuščanjem podobe goloba izpod stropa ali celo z živim golobom, ki je nato frfotal po cerkvi. Takšno nazornost je pozneje začela odpravljati višja duhovščina, ker se ji je zdelo vse to v škodo duhovnega podoživljanja resnosti obredja. Tako so za vnebohod ostale le še procesije in še te navadno med cerkvenimi stenami. Binkošti same, ki so jih kot petdesetdnevje po veliki noči začeli proslavljati od 3. stoletja, so sedaj zelo oskubljene nekdanjega razkošja osmih prazničnih dni. V teh dneh niso smeli delati, tudi kleče moliti ne. Refomator-ski Jožef II. je praznične dni skrajšal že na tri, sedaj pa sta ostala le dva dneva, binkoštna nedelja in ponedeljek. Kdor gre čez mejo na sever
ali zahod, bo presenečen. Vnebohod in binkoštni ponedeljek je v Avstriji dela prost, v Italiji pa ravno narobe, na oba dneva delajo in so trgovine odprte.
Povezava s predkrščanskimi običaji in verovanjem je tudi to, da večina cerkev sv. Duha stoji kje na samem ali pa so bile v času gradnje na samotnih krajih. Vsaj tiste iz prvih stoletij krščanstva. Postavljali so jih navadno na krajih, kjer so pogani opravljali svoja obredja in jih je sv. Duh zamenjal. Krščanski sveti duh je najlažje nadomestil poganske duhove: namesto mnogih le eden, bog v sv. Trojici.
Čar vode, rose, zelenja in blagoslovljenega lesa ima neposredno povezavo z obrambnim ravnanjem in verovanjem, da bi zagotovili vremenske razmere za dobro letino.
Sonce bo kmalu doseglo zenit na svoji poti čez nebo. Približuje se kresni dan, ivanjski letni solsticij.
roso da tudi drugače čarati.
NASVETI
HLADILNIK IN ŽIVILA
Pri uporabi hladilnika moramo predvsem vedeti, da so v njem različne temperature. Zgoraj je najhladneje, navzdol vse topleje. To je treba upoštevati pri hranjenju živil.
Zelenjava in sadje sodita v spodnji del, izjema so zeleni fižol, čebula, kumare, banane, limone, pomaranče, ananas ki ne prenašajo mraza in izgubijo okus.
Pri mlečnih izdelkih, kot so sir, smetana, skuta, jogurt je treba paziti na rok trajanja - pri mleku je pet dni, mehkem siru štiri, trdem siru teden dni. Te izdelke hranimo nad zelenjavo.
Pečenka, perutnina, ribe, drugo meso zdržijo v hladilniku največ štiri dni. Ribe moramo nujno zaviti v folijo, ker sicer širijo neprijeten vonj. Najbolje jih je hraniti v sredini hladilnika.
Sveže meso, klobase, mešane solate se posebej hitro pokvarijo. Zlasti jetra, sveže ribe, mleto meso moramo porabiti še isti dan, ko jih kupimo. Sicer je meso lahko v hladilniku dva dni, klobase štiri dni in prekajeni izdelki kak teden - za vse to je najbolj primeren zgornji del hladilnika.
Globoko zamrznjena jedila so lahko v hladilniku s tremi zvezdicami od enega do dva tedna.
Načete marmelade, zlasti nizko kalorične, je treba takoj porabiti, ker se tudi v hladilniku sicer pokvarijo. Jajca lahko hranimo do dva tedna.
HRUP JE NEVAREN
Ljudi vedno bolj ogroža hrup. V največji meri so to motorna vozila, različni stroji, glasni sosedje, radijski in TV sprejemniki. Jakost hrupa, ki smo mu izpostavljeni, dosega
pogosto 90 dB - za primerjavo: klasična ročna ura 20, sesalec za prah 60, tovornjak 90, gradbeni stroj 110 dB. Znanstveniki so ugotovili, da je za človeški organizem nevaren hrup že pri 55 dB. Za mnoge je to trajna obremenitev če stanujejo ob prometnih cestah.
Hrup pa ne prizadeva samo ušes, ampak ves živčni sistem. Posledice so glavobol, motnje v krvnem obotku, visok pritisk, prebavne motnje, nevroza, motnje pri koncentraciji. Značilno je, da je začetne poškodbe v ušesih komaj zaznati, pokažejo se s pešanjem slišnosti visokih tonov v glasbi. Kako se varovati hrupa?
Kdor je pri delu izpostavljen hrupu, si mora nujno zaščititi ušesa (posvetovanje z zdravnikom).
TV sprejemnik ali radio utišati na sobno jakost.
Že šesturno poslušanje glasnega vvalkmana na teden povzroči okvare sluha.
Pri nakupu hišnih aparatov bodite pozorni na njihov hrup.
Masiranje ušes pospešuje krvni obtok in zmanjšuje slušne motnje.
Večkrat na teden se sprehajajte po mirnih krajih.
Tablete magnezija (350 mg dnevno) lahko zmanjšajo stres, ki ga povzroča hrup.
POTMIKI. POZOR
Pilot iz Sri Lanke, ki je peljal domov skupino Japoncev, se je zaklenil v kabino in vrnil letalo v Colombo po treh urah letenja, in to vse zaradi prepira med člani posadke in potniki.
Namreč, ena od skupine potnikov je žalila kapetana in mu grozila, očitajoč mu, da sta dva člana posadke zasedla sedeže v prvem razredu. Kapetan je zaklenil vrata pilotske kabine in lepo meni nič tebi nič vrnil avion nazaj v Colombo. Let so ponovili, takoj ko so potniki obljubili, da se ne bodo več prepirali.
SIMON AŠIČ
POMOČ IZ
DOMAČE
LEKARNE
Artritis
Splošni nasveti: izogibajmo se prehladov. Čim več se sončimo, gibajmo, telovadimo. Uživajmo zlasti rastlinsko hrano.
Zdravljenje: 1. Čaji: (v mešanicah): dežen, kopriva, preslica. Vsak dan (tri tedne) izpijemo pol ure pred zajtrkom in pol ure pred večerjo kozarec presličnega čaja. Med dnevom pa štiri kozarce čaja iz koprive. Od količine teh štirih kozarcev vzamemo pol kozarca tekočine stran ter dodamo 1 veliko žlico švedskih kapljic.
2.	Jabolčni kis: Dr. Jarvis svetuje piti mesec dni vsak dan 10 čajnih žličk jabolčnega kisa v kozarcu vode.
3.	Kopeli: sedeča kopel vsakih 4-6 tednov (ki naj ji vsakih sledi še nožna) s poparkom materine dušice ali preslice.
4.	Masaže: olivno olje (4 tedne vsak dan masiramo bolni sklep, nato še samo 2-3 krat na teden).
5.	Obkladki: s švedskimi kapljicami ali s polikanimi listi dežna ali kodrastega ohrovta.
Bledičnost
Splošni nasveti: Veliko se gibajmo na svežem zraku. Kopajmo se in sončimo. Skrbimo za redno prebavo. Jejmo čim več sadja in zelenjave.
Zdravljenje: 1. Čaji: kopriva, majaron, lakota, melisa z meto, orehovi listi (dvakrat dnevno po pol kozarca), pelin, tavžentroža — čistijo in krepijo kri. Čajne mešanice: angelika, arnika, čebula; kamilica, kolmež, kopriva; encijan, pelin, tavžentroža.
2.	Izvlečki: sporiš, srčna moč, trpotec.
3.	Jedi: Jajca: dvakrat dnevno raztepemo v peno jajce skupaj z žlico sladkorja in ga vlijemo v kozarec rdečega vina. Pijemo počasi, po žlicah - eno uro. Kruhova juha: posušen črn kruh zdrobimo in poparimo z vodo. Dodamo malo olja in česna (ne pa soli) ter za noževo konico zdrobljene (šolske) krede.
4.	Sirupi: trpotec.
Črevesje
Splošni nasveti: Jejmo zmerno in ne mastnih jedi. Ne pijmo mrzlih pijač. Izogibajmo se alkohola in kajenja.
Zdravljenje: 1. Čaji: brinove vejice, dresen, hrastova skorja in listi, janež, kamilica, kolmežev prašek (po šest požirkov na dan, pred obroki in po njih), kopriva, laneno seme, marjetica, materina dušica, meta, ognjič, omela, oreh (listi), oves (zjutraj in zvečer po eno skodelico), pelin (20 g na pol litra vode, po žličkah vsako drugo uro), plešec (ustavlja krvavitve), peteršilj (ena do tri skodelice dnevno), plahtnica, regrat, repik, rman (odpravlja vnetja in ureja prebavo), robida (listi), slezenovec (zdravi vneto črevesno sluznico), tavžentroža, zlata rozga, žajbelj, ženikelj.
2.	Izvlečki: orehovi zeleni plodovi.
3.	Ovitki: z mrzlo ali vročo vodo.
4.	Pripravki z medom: kamilica (prašek iz cvetov)
5.	Pripravki z vinom: tavžentroža (dodamo še meto in pelin).
6.	Sokovi: redkev; zelnati listi; zelnica (1-2 žlici po dvakrat do trikrat na dan). Črevesju pomagata tudi krušni kvas (za en oreh zjutraj in zvečer) ter kruh, v katerega smo umesili zrna kumine.
Debelost
Splošni nasveti: Izogibajmo se sladkorja, jedi iz bele moke in sploh vsega kar redi. črtajmo alkoholne pijače. Pijmo vodo in sokove (nesladkane). En dan pijmo zjutraj, opoldne in zvečer le po pol litra mleka in nič drugega. Potem pa jejmo sadje. Počivajmo pred obroki, po njih pa pojdimo na sprehod.
Zdravljenje: 1. Čaji: bezeg (vršički ali korenina, kuhamo na vodi ali vinu), breza; brin, glog (listi), jabolčni olupki, kamilica, kopriva, melisa, meta, pelin (dve skodelici dnevno), plahtica, potrošnik, preslica, rožmarin. Čajne mešanice: bezeg (vršički), kolmež, rman, tavžentroža.
2.	Jabolčni kis: po vsakem obroku vzamemo po dve čajni žlički kisa na kozarcu vode.
3.	Jedi: repa.
4.	Sokovi: kumara (pri občutljivem želodcu jo kuhamo v vodi ali zelenjavni juhi); zelena.
Omedlevica * 2 3
Splošni nasveti: Varujmo se prostorov s slabim zrakom. Skrbimo za pravilno prehrano, saj je tudi od te odvisen krvni pritisk, ki lahko, če je neurejen, povzroča omedlevico. Omedlelemu odpnimo obleko, glava nizko, noge visoko. Pod nos mu držimo kis.
Zdravljenje: 1. Natiranja: kolmež (olje, tinktura); olivno olje (za čelo, prsi):
2.	obkladki: z zelnatimi listi (damo jih na čelo, sence in prsi).
3.	Sopare: poparek materine dušice.
MUZIKA JE BIZNIS
Mesec junij nam zopet obeta popestritev koncertnega dogajanja. Zgoditi se imajo trije večji koncerti, oziroma trije koncerti, ki se jih splača pogledati. Če v istem mesecu pri nas nastopijo Public Enemy, Napalm Death in Fugazi smo že čisto iz sebe. Ludnica. Približno tako, kot v humoreski Marka Tvvaina, kjer je nek Eskim neznansko bogat, ker premore kar dvaindvajset železnih trnkov. In nihče si jih ne more privoščiti. V njegovem plemenu, seveda.
Prav tako si pri nas le red-kokdo lahko privošči tri koncerte v enem mesecu, oziroma, le malo jih je, ki ne bi morali zaradi tega »sategnuti kaif« (copyright Stane D.)
Vendar pa to ni tisto, kar je zadnje čase najbolj zanimivo, ali če hočete, popularno pri koncertnem dogajanju. Sobote so namreč postale že kar običajni dnevi za koncerte na prostem, mini festivale in podobno. Če smo ob koncu osemdesetih takšne dogodke blagohotno prezirali, se jih danes ob akutnem pomanjkanju denarja prav radi udeležimo. Pivo je poceni, vstopnine običajno ni ali pa je sprejemljiva. Vreme je lepo, bliža se poletje, mladež se goni po grmovju da je veselje. Najbolj smešno pa je, da te hipi scene niso nastale zaradi kakšne ideologije, temveč zaradi ekonomskega položaja. Naj si bomo na jasnem: z mini festivali ni nič narobe. Ker so lokalnega značaja, običajno pomenijo edino priložnost za mlade bende, ki sicer nimajo kje igrati. Povrhu vsega v večini primerov predstavljajo redko popestritev v zapostavljenih koncih prelepe nam domovine.
Vse skupaj malce spominja na zgodnja osemdeseta, ko je bilo s koncerti prav nemarno slabo. Pa ne da ne bi bilo bendov. Takrat so bile v igri še politični štosi* naci-punk afere in še najlažje je bilo organizirati fešto v okviru dneva mladosti ali česa podobnega. Saj veste; mi mladi, po svoje, mlado, spontano...
Seveda so bili takšni dogodki v tistih časih bolj obiskani, toda le težko bi trdili, da se današnji obiskovalci kaj manj zabavajo, kot so se obiskovalci zabavali takrat. Osnovna ideja takšnih prireditev je namreč ostal nespremenjena: pogansko proslaviti konec zime in začetek poletja. Ali ni to mnogo bolje, kot pa da bi čepeli doma? Očitno binkoštni prazniki, 25. maj, velika noč in praznik dela niso kar iz trte izviti.
NOVICE
PRINCE bo izdal dvojni album s šestnajstimi posnetki. Natančno določenega naslova albuma še ni, v igri pa so trije predlogi: »VVhispers and Echoes«, »My Name Is Prince« in »From A VVhisper To A Scream«. Po vseh napovedih bi naj obveljala prva inačica. Hkrati namerava veliki mag posneti nov film z naslovom »The Davvn« in, jasno, izdati istoimenski sound-track. Na njem bo tudi šestnajst minut dolga pesem »MD (Miles Is Alive)«, ki bo, kot ste že uganili, posvečena umrlemu glasbeniku Milesu Davisu. Medtem so za september napovedani izid t. i. »Črnega albuma« nepričakovano umaknili. Črni album so medtem na piratskem trgu prodali v nakladi pet milijonov primerkov.
MICK JAGGER bo posnel nov album. Očitno se oča še ne nameravajo upokojiti. Producent bi utegnil biti RICK RUBIN, mož, ki stoji za založbo Def Jam.
SEPULTURA, SUGAR-BLAST in FRONT LINE AS-SEMBLV so ob master trakove, ki so zgoreli ob nedavnem požaru v prostorih založbe Roadrunner.
CHUCK D, KEITH Rl-CHARDS in ELVIS COSTEL-LO se nahajajo med izvajalci, ki bodo prispevali pesmi za album v spomin na legendarnega basista Charleja Min-gusa. Producent albuma je HAL VVILMER, človek, ki je podobno delo že opravil pri albumih v spomin Walta Dis-neya in Kurta VVeilla.
PETER MURPHV, pevec bivših BAUHAUS je izdal že četrti samostojni album. Imenuje se »Holy Smoke«.
KONCERTI
NAPALM DEATH so definirali grind core. BIN so najhitrejši, najbolj krvav in najbolj brezkompromisen metal bend na svetu. Danes se morda najde bend, ki je bolj
krvav ali pa celo hitrejši, toda Napalm Death so še zmeraj korak pred vsemi. Hkrati so Napalm Death eden izmed redkih metal bendov, ki želi ostati v undergroundu in vendar prodaja svoje plošče v ogromnih nakladah. Njihovo sodelovanje z Johnom Zornom dokazuje, da so kot izumitelji novega žanra zaznamovali ne samo heavy metal, temveč tudi druge glasbene zvrsti. V okviru turneje »Campaign For Musical De-struction« bodo Napalm Death nastopili 17. junija v mali dvorani Hale Tivoli v Ljubljani. Kot predskupini bosta nastopili OBITUARV in Dl-SMEMBER. Scuuuummm!!!
PUBLIC ENEMV predstavljajo najbolj agresiven del ameriškega rapa. Z neizprosnim bičanjem bele rasistične Amerike so PE vrgli rokavico vsem, ki mislijo, da bi obarvani, oziroma črni ljudje morali še vnaprej delati na plantažah z bombažem. Seveda pa je njihov upor mnogo bolj urban. PE posegajo tudi v socialni boj, ki ga črni človek izgublja že od samega konstituiranja Amerike.
Glasbeno so PE radikalni kot le malokateri rap band. Njihov slog je lahko prepoz-naven-mnogi, ki so ga želeli posnemati, so udejanili le bledo kopijo originala. Da PE niso črni rasisti, kot so jim mnogi pripisovali, kaže na sodelovanje s skupino ANT-HRAX, belim metal bendom, ki je priredil njihovo rap uspešnico Bring The Noise. PE so s svojim zadnjim albumom »Apokalypse '91... The Enemy Strikes Back« napovedali tisto, kar se je pred kratkim zgodilo v Los Angelesu in kasneje še v Atlanti, Seattlu, Washington D. C.-ju ter drugod po združenih državah. Njihov prejšnji album »Fear Of A Black Planet« govori o odnosu črno moški-bela ženska, bel moški-črna ženska in predstavlja odličen prikaz ksenofobije, ki jo pri ozkogledih ljudeh povzročajo omenjeni odnosi. Vsekakor pa so PE najbolj šokirali javnost, ko so pred leti izdali albuma »Yo! Burni...« in »It
Takes A Nation of Milions To Hold Us Back«. Njihov znak, silhueta policaja, gledanega skozi kukalo daljnogleda ostrostrelske puške je postal sinonim za upor proti državnemu in ne samo rasnemu nasilju. Public Enemy predstavljajo vrhunec rapa, tako glasbeno, kot tudi ideološko. Poleg nekaterih raperjev, kot so ICE-T ali ICE CUBE pa se predstavijo kot tvorci urbane množične geto-zavesti. Public Enemy bodo 18. junija nastopili v ljubljanskih Križankah.
FUGAZI: lan MacKaye-ki-tara in glas, Guy Piciotto-ki-tara in glas, Joe Lally-bas in Brendan Canty-bobni.
Kvartet iz ameriške prestolnice VVashington DC igra v nespremenjeni zasedbi od leta 1988 in je, v štirih letih
derground hit »Waiting Ro-om«. Ob dveh mini LP-jih in eni mali plošči, izdani (tudi) v SUB POP single klubu, so posneli še dva albuma, Re-peater 1.90 in lanskoletni Steady Diet Of Nothing. Fugazi v sredo, 10. junija nastopajo v veliki dvorani študentskega centra v Rožni dolini. Njihov koncert bodo ob 21. uri pospremili domači NON FINIRE M Al.
DOMAČE
NOVICE
V Velenju je Šaleški študentski klub pričel z izdajanjem študentske publikacije z naslovom COOL CAT. Ča-
sopis se pretežno ukvarja s temami, ki zadevajo mlade, za fanzinsko in malce ponesrečeno naslovnico pa se skriva povsem soliden izdajateljski debut. V prvi številki boste našli zapise o financiranju študentskih organizacij, mladinskemu kulturnemu centru, lokalni politični sceni, šaleškemu javnemu mnenju, alternativni medicini, glasbi in še čem.
REKLI SO
Bono, U2: »Najbolj vznemirljivo pri tem, da imaš denarja kot dreka, je, da lahko delaš, kar se ti sprdne. Vsa tista nalaganja o biti največji, najbolj glasen, najboljši - vse to je nepomembno.«
Cher: »Vedno sem bila mi-nimalist. Vsaj kar zadeva obleke.«
ZA VEDNO Z NAMI
Pred 5 leti
MADONNA - La Isla Bonita
Pred 10 leti
PAUL McCARTNEV & STE-VIE VVONDER - Ebony And lvory
Pred 15 leti
DENIECE VVILLIAMS - Free
Pred 20 leti
ROYAL SCOTS DRAGOON GURDS - Amazing Grace
Pred 25 leti
SANDI SHAW - Puppet On A String
TIRALICA
Ime in priimek: Michael Josep (Joe) Jackson Dan rojstva: 29. 8. 1958 Kraj rojstva: Gery, Indiana Telesna višina: 1,75 m Telesna teža: 60 kg Barva las: rjava Barva oči: rjava Nadimek: Michael Jackson
TREND
Poljubovati grde moške v javnosti.
nastopanja prislužil status izvirne koncertne atrakcije. To je domačemu občinstvu dobro znano, saj bodo Fugazi nastopili v Ljubljani že tretjič. Ob treh evropskih in nekaj ameriških turnejah so igrali tudi v Avstraliji, na Novi Zelandiji in Japonskem. Plošče snemajo in izdajajo v lastni produkciji založbe Dischord, zato jih na glasbenem tržišču prodajajo znatno ceneje kot ostali založniki. Osnovni namen Fugazi je približati glasbo poslušalcem ne glede na njihov socialni položaj. To jim je v nemajhni meri tudi uspelo, saj je moč še danes v mnogo klubih slišati njihov stari un-
BREZ DLAKE
NA
JEZIKU
MiMMHM tiBM imuni 959MHz* 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10?
LESTVE
In Heaven
4. OUEEN - Bohemian
Velika Britanija (NME) - singli
1.	THE CURE - Wish
2.	ANNIE LENNOX - Diva
3.	RIGHT SAID FRED - Up
4.	ZZ TOP - Greatest Hits
5.	SIMPLY RED - Starš
6.	MADNESS - Divine Madness
7.	OUEEN - Greatest Hits II
8.	CHRIS DE BURGH - Po-wer Of Ten
9.	TEARS FOR FEARS - Tears Roli Down
10.	SOUL UL SOUL - Volu-me III
Velika Britanija (NME) - albumi
1.	RIGHT SAID FRED - De-eply Dippy
2.	SL2 - On A Ragga Tip
3.	KWS - Please Don’t Go
4.	MARC ALMOND - The Days Of Pearly Spencer
5.	CURTIS SIGERS - Your Ali That Matters To Me
6.	CURIOSITY - Hang On In There Baby
7.	SISTERS OF MERCY
-	Temple Of Love
8.	MICHAEL JACKSON
-	In The Closet
9.	KYLIE MINOGUE - Fi-ner Feelings
10.	EXTREME - Song For Love
Velika Britanija (NME) - neodvisni albumi
1.	PAVEMENT - Slanted & Enchanted
2.	PJ HARVEY - Dry
3.	SPIRITUALIZED - Lazer Guided Melodies
4.	NICK CAVE - Henry's Dream
5.	RIDE - Going Blank Again
6.	MIDWAY STILL - Dial Sguare
7.	THE	CHARLATANS
-	Betvveen lOth & 11th
8.	HONEY TONGUE - Nu-de Nudes
9.	OZRIC TENTACLES
-	Underslunky
10.	SNUFF - Reach
ZDA (Billboard) - singli
1.	KRIS KROSS - Jump
2.	VANESSA VVILLIAMS
-	Save The Best For Last
3.	ERIČ CLAPTON - Tears
Rhapsody
5.	EN VOGUE - My Lovin’ (You’re Never Gonna)
6.	TLC - Ain't 2 Proud 2 Beg
7.	MARIAH CAREY - Make It Happen
8.	JOE PUBLIC - Live And Learn
9.	UGLY KID JOE - Every-thing About You
10.	RICHARD MARX - Hazard
ZDA (Billboard) - rap
1.	KRIS KROSS - Jump
2.	CYPRESS HILL - Hand On The Pump
3.	2 PAC - Brenda s Got A Baby/lf My Home Calls
4.	ARRESTED DEVELOP-MENT - Tennesse
5.	DAS EFX - They VVant EFX
6.	BROTHERHOOD CRE-ED - Helluva
7.	UMCs - One To Grow On
8.	COLLEGE BOYZ - Vic-tim Of The Ghetto
9.	CHI-ALI - Age Ain t Nothin’ But A
10.	SIR MIX-A-LOT - Ba-by Got Back '
Slovenija - Vibratorjeva lestvica Koroškega radia
1.	MERCEDES BAND
- Ona ni
2.	RDEČI BARON - Srečna
3.	PANKRTI - Gospodar
4.	STROGO ZAUPNO - Veze in poznanstva
5.	THE KAMN S - Kaj bi naredu
6.	LET 3 - El Desperado
7.	MAD DOG - Če pridem v nebesa
8.	CZD - Hanging Para-dise
9.	CHATEAU - Gremo v nebo
10.	LAČNI FRANZ - Okupatorka
DP REKLAMA, opravljanje storitev s področja ekonomske propagande in trgovine. CELJE, l'l. XII divizije 6
^ * =Hi

PRIREDITVE OP ČETRTKA, 4. JUNIJA DO SREDE, 21. JUNIJA 1992
Četrtek, 4. junija
Ljubljansko
Ljubljana: 10.00 razstava, Massimo Kaufmann, Milano, do 21. 06., Moderna galerija. 19.30 koncert orkestra slovenske filharmonije, oranžni abonma I. in II., Gallusova dvorana, CD. 21.00 Jazz, klub K 4.
Štajerska
Ljutomer: 9.00 9. razstava turističnih spominkov, TV Ljutomer.
Rogaška Slatina: 20.30 večer plesov, pesmi, kurentov, FS
Vinko Korže, Cirkovci, Kristalna dvorana. 17.30,19.30 Smrtna obsodba, am. akcijski, kino Zdravilišče.
Maribor: 21.00 kabaret XX. stoletja, As time goes by, Darja Švajger, Peter VVegele, za abonente in izven, Mali Oder SNG.
20.00	diplomski nastop, Oto Kožuh - klarinet, Janez Kopše - trobenta Kazinska dvorana. 21.00 Marš crossover night, DJ Barbarosa in Matjaž Ploj, klub MKC.
Celje: 18.30, 20.30 Pri Addamsovih, am. črna komedija, Union.
19.00	Srčna dama, slovenska kriminalka, Mali Union.
Gorenjska
Kranj: 16.30 Sneguljčica in 7 palčkov, am. risanka, Center.
18.00,	20.00 Manekenka, am. romantična komedija, Storžič.
18.00,	20.00 Pri Addamsovih, am. črna komedija, Železar.
20.00	Jezus in Nazareta I., am. film, Duplica.
Petek, 5. junije
Ljubljansko
Ljubljana: 19.30 koncert orkestra slovenske filharmonije,
abonma oranžni I. in II., dirigent Janos Kovacs, solist Peter Rdsel, klavir, Gallusova dvorana, CD. 10.00 razstava, Jakov Brdar, skulpture, Bežigrajska galerija.
Štajerska
Rogaška Slatina: 20.30 koncert nagrajenk republiškega tekmovanja glasbenih šol Slovenije, Kristalna dvorana. 18.30 J. F. K., am. drama, kino Zdravilišče. 22.00 Globoko modro, kino Zdravilišče.
Maribor 19.30 J. B. Moliere Don Juan, za red petek I. in izven, SNG Drama. 21.00 kabaret XX. stoletja, As time goes by, Darja Švajger, Peter VVegele, oder SNG. 20.00 koncert pevskega zbora Pro mušica, Kazinska dvorana. 21.00 Hallelujah party, DJ Mišo Lazarevič, klub MKC.
Celje: 18.30, 20.30 Bugsy, am. gangsterska drama, Union. Srčna dama, slovenska kriminalka, Mali Union.
Gorenjska
Kranj: 20.00 M. Zupančič Slastni mrlič, za abonma petek II. in izven, Prešernovo gledališče.
Sobota, 6. junija
Ljubljansko
Ljubljana: 10.00 razstava, Marij Vrenko, slike, galerija GT.
16.00	razstava, Sandro Pečenko, slike, akrili, Vodnikova domačija.
Štajerska
Banovci: 19.00 Poletna noč, TK Banovci.
Rogaška Slatina: 18.30 J. F. K., am. drama, kino Zdravilišče.
22.00	Globoko modro, am. erotični, kino Zdravilišče.
Maribor: 19.30 J. B. Moliere Don Juan, za sobota I. in izven,
Drama SNG. 21.00 Possessed by dance, DJ Ven Coma Baby Jemeršič, klub MKC.
Celje: 18.30, 20.30 Bugsy, am. gangsterska drama, Union. 19.00 Srčna dama, slovenska kriminalka, Mali Union.
Nedelja, 7. junija
Ljubljansko
Ljubljana: 9.00 izlet v živalski vrt. Večna pot 9. 12.00 razstava, Jana Stržinar, lutke, galerija Skuc.
Štajerska
Rogaška Slatina: 16.30, 20.00 J. F. K., am. drama, kino Zdravilišče.
Maribor: 19.30 J. B. Moliere Don Juan, za red repriza in izven, SNG Drama.
Celje: 18.30, 20.30 Bugsy, am. gangsterska drama, Union. 19.00 Srčna dama, slovenska kriminalka, Mali Union.
Ponedeljek, Q. junija
Ljubljansko
Ljubljana: 10.00 razstava, Lado Jakša, fotografije v okviru Unima 92' galerija Insula.
Štajerska
Laško: 16.00 popoldanska revija standardnih in latinskoameriških plesov, Zdravilišče.
Celje: 18.30, 20.30 Bugsy, am. gangsterska drama, Union. 19.00 Kurba, am. drama, Mali Union.
Gorenjska
Kranj: 18.00 koroška ljudska, Mojca Pokrajculja, za izven, Prešernovo gledališče.
Torek, 9. junija
Ljubljansko
Ljubljana: 21.00 koncert, Kronos Guartet, ameriška zasedba moderne glasbe, Gallusova dvorana, CD. 9.00 razustava, France Godec, krajine, gvaši, galerija Commerce.
Štajerska
Rogaška Slatina: 20.30 večer slovenske foklore, akademska foklorna skupina Študent, Maribor, Kristalna dvorana.
Celje: 19.30 abonmajski koncert, celjski godalni orkester Celje, Pokrajinski muzej. 19.00 tečaj igre GO, 4000 let stara miselna igra, brezplačni tečaj, CID, Ulica 29. novembra št. 14. 18.30, 20.30 Bugsy, am. gangsterska drama, Union.
17.00, 19.00 Kurba, am. drama, mali Union.
Ljutomer: 9.00 2. kvaterni kramarski sejem, komunalno podjetje.
Gorenjska
Kranj: 18.00 Z. Zupančič Norčevi striček Frak, za izven, Prešernovo gledališče.
Sreda, 10. junija
Ljubljansko
Ljubljana: 21.00 koncert, Fugazi, Washington DC, Non Finire Mal, Celje, Velika dvorana študentskega doma v Rožni dolini.
7.00	razstava, Antonija Sodja, ročno izdelani prti s slovenskimi motivi, galerija Lek. 10.00,17.00 prodajna razstava, Zoran Mušič, slike iz zasebnih zbirk, galerija Lala.
Štajerska
Celje: 18.30, 20.30 Bugsy, am. gangsterska drama, Union.
19.00	Kurba, am. drama, Mali Union.
Ptuj: 10.00 prvenstvo veteranov v tenisu, Tenis klub.
Gorenjska
Kranj: 20.00 A. Landsbergis Idiotova zgodba, za izven, Prešernovo gledališče.
MICHAEL JACKSON ŽELI BITI KRALJ
Ukaz super zvezde Michaela Jacksona vsem televizijskim postajam v Ameriki se glasi: Če želite predvajati video spot Michaela Jacksona, ga morate imenovati »King of Pop«. Drugače bo prepovedal predvajanje svojih spotov. Neki video jockey iz New Vorka pa dodaja: »Šel bo tako daleč, da bo veliki kralj sedel na zlatem stolu v našem študiju!«
CATHERINE
HČI VELIKA, MAMA MLADA
Pregovor pravi: Mama je stara, ko ji hči postane konkurenca. Ampak ti dve fotografiji dokazujeta ravno nasprotno. Catherine Deneuve (48) je čudež narave. Večna lepota. Hči Chiara (19), katere oče je slavni igralec Marcello Mastroi-anni, pa kar žari od mladosti. Pravi: »Mamina lepota ni bila pri naši hiši nikoli neka posebna tema. Ona je zelo inteligentna ženska.« Tudi pametna ženska lahko ima malo skrivnost. Catherinina se imenuje »Carita« (pariška hiša lepote).
TO NI ROPAR
To ni kakšen ropar, ampak Jackie Kennedy, nekdanja prva dama Amerike, ki so mora, če hoče hoditi po ne-wyorških ulicah, ne da bi jo prepoznali, takole obleči. Pravijo, da tudi zato, da bi se zaščitila pred mrazom, ki je v letošnji zgodnji pomladi večkrat zajel to velemesto.
TRI MILIJONE ZA DESET SESED
V Hollywoodu nikoli ni dolgočasno. Zdaj je na vrsti znani igralec Michael Douglas (47), ki je za en reklamni spot v avtomobilu dobil kar tri milijone dolarjev. Ocenjuje se, da je igralec do sedaj zaslužil okoli tristo milijonov dolarjev. Takoj so se razširile novičke, saj v spotu Michael pove samo deset besed, delovni čas pa je bil eno uro. Njegov življenjski moto je: »Kdor veliko dela, zasluži uspeh!«
MADONA: »NIMAM AIDSA«
»Nimam aidsa, nisem HIV pozitivna,« odgovarja slavna pevka Madonna (33) na vse čveke, da naj bi tudi ona zbolela za kugo 20. stoletja. »Neki novinar je dobro vnovčil to novico, vendar na srečo nisem okužena z virusom aidsa,« neprestano ponavlja Madonna. Med tem časom nastopa na dobrodelnih koncertih, katerih dobiček je namenjen tistim, ki so zboleli za aidsom. Na vsakem se pojavi z drugim partnerjem. Njen najnovejši je Billy Baldvvin, bivši prijatelj zapeljive Kirn Basinger, istočasno pa je tu tudi režiser filma »V postelji z Madonno«, Alec Keshishian. No, stalno pa je v bližini tudi Madonin brat Christopher Ciccione, ki pazi na malo sestrico.
KDO TO PAZI MADONNO?
Zaradi strahu pred norimi oboževalci, posebno pred enim, i ji neprestano sledi, »da bi jo samo enkrat poljubil«, je lala Madonna (1,54 m, 50 kg) angažirala ogromenga oseb-ega stažarja. Terry Roth je visok 200 cm, težak pa 145 kg. eliko let je preživel v boksarskem ringu. Madonna v primer-»vi z njim izgleda kot miš...
Peterletovo odprto pismo Drnovšku
Spoštovani!
Ko sem vam ob izvolitvi čestital in vam tudi javno položil na srce pričakovanje, da boste nadaljevali zdravo zastavljene strateške linije politike naše vlade in ne boste na račun bodočih vlad ter generacij kupovali socialnega miru, nisem računal. da bo moje pričakovanje tako hitro pokošeno. Iz odgovornosti do Slovenije in tega, kar je pred nami, se zato prvič v svoji karieri zaradi pomembnosti zadeve poslužujem odprtega pisma.
Mislim na vašo odločitev na zadnji seji vlade, s katero ste za 38 odstotkov dvignili plače v šolstvu, podobno v zdravstvu in nekaj manj v državni upravi in to, da do 19 odstotnega dviga pokojnin niste zavzeli niti stališča. Doslej pojasnjeni razlogi za ta slabo premišljeni korak z nevarnimi in dolgoročnimi posledicami predvsem za gospodarstvo, pravijo, da naj bi šlo zgolj za avtomatiko, le-galizem in celo ppspravljenje za prejšnjo vado. Če bi se naša vlada držala zgolj teh izhodišč, ne bi dosegli ne osamosvojitve, ne zamenjave denarja, ne deviznih razmer, ne bi zbili inflacije na okoli 5 odstotkov mesečno in ne bi dosegli drugih pozitivnih gospodarskih trendov. Ta odločitev je dodatno nerazumljiva tudi ob vam znanem dejstvu, da po strokovnih napovedih lahko pričakujemo padec bruto družbenega proizvoda za okoli 3 odstotke.
Kaj prinaša vaša odločitev za tako visok dvig plač, glede katerih me trezni šolniki in zdravniki sprašujejo, ali bodo izplačane samo v juniju ali mogoče še tudi v juliju ?
1.	Javna poraba
Hiter izračun pokaže, da bi do konca teta nastala dodatna obrementev za gospodarstvo v višini okoli 500 mio DEM oziroma velika luknja v proračunu države.
Drugače povedano - pomeni to 80 odstotkov ustvarjenih deviznih rezerv. Za devizne presežke smo trdno upali, da bodo uporabljeni v produktivne, sanacijske, razvojne - ne pa delitveno potrošne namene, da ne govorimo o možnosti odkupa nespornih dolgov R Slovenije pod ugodnimi pogoji. Tudi če gre tukaj mogoče za pokrivanje iz nam doslej neznanih virov slovenskih sredstev iz tujine, menim, da bi imelo to enako neugodne, predvsem inflatorne posledice.
2.	Inflacija
Na programu inflacijskih pričakovanj, ko bi bilo potrebno z ukrepi tekoče gospodarske politike dodatno podpreti pričakovano stabilizacijo kot osnovo za projekt privatizacije, ozdravitve slovenskega finančnega sistema in sprožitev novega razvojnega naložbenega cikla, pomeni tak ukrep v politiki plač javnega sektorja pravo nacionalno katastrofo. Nujna posledica je povečanje inflacijskih pričakovanj in sprožitev inflacijske spirale (ponovno zidanje cen, tekma v plačah med gospodarstvom in negospodarstvom, itd.). S tem so v veliki meri izničena prizadevanja in uspehi prejšnje vlade. To je tudi v popolnem nasprotju z vašimi programskimi izhodišči, s katerimi ste v Skupščini R Slovenije utemeljevali konstruktivno nezaupnico.
3.	Gospodarstvo
Ob tečaju tolarja in restriktivni monetarni politiki Banke Slovenije pomeni ta ukrep pritisk na povečanje stroškov gospodarstva in posebej izvoznega sektorja, na katerega smo stavili glavno pričakovanje pri izhodu iz gospodarske recesi-
je. Posebej bo to prizadelo tiste izvoznike, ki so izvažali na meji rentabilnost.
4.	Privatizacija in sanacija bank
Jasno je, da ta ukrep v naprej onemogoča uspešno izvedbo lastninske zakonodaje in sanacije bank, ker je to mogoče pošteno izvesti samo ob jasnih in primerljivih bilancah tako bank kot podjetij.
5.	Denarna politika
Če izvzamemo možnost pokrivanja iz prej omenjenih nam neznanih sredstev ali deviznih rezerv, ali tujih kreditov (zaprt proračun?!) ostane samo še primarna misija, s tem vračanje v jugoslovanske nagrade in ponovitev Markoviča! Predpostavljamo da bo Banka Slovenije ohranila neodvisnost, ustavno vlogo in ne bo prisiljena po balkansko tiskati denarja.
6.	Mednarodni ugled Slovenije
S tako politiko plač se rušita že pridobljeni ugled in zaupanje v gospodarsko politiko Slovenije s strani mednarodnih finančnih inštitucij, pri katerih se nahajajo vloge Slovenije za polnopravno članstvo.
Taka ne-politika me po svoje ne čudi, saj je bila nezaupnica izglasovana brez prave programske osnove, ministri pa so se o tem odločali še predno so dobro odprli predate svojih predhodnikov. Pokazalo se je tudi, da je držala izjava predsednika dr. Janeza Drnovška o boju proti inflaciji samo dober teden.
Ukrep ni bil ne strokovno ne politično domišljen in predlagam, da ga vlada ponovno premisli, predno se dokončno in nepopravljivo zadolži pri zanamcih.
Prejšnji vladi se je očitalo, da ni kompetentna in strokovna. Bila je realistična, zato je delila toliko, kolikor je bilo mogoče in gradila osnove za zdrav gospodarstki razvoj So-lovenije.
Zavedam se, da je položaj za marsikoga ali za cele dejavnosti še zelo težak in če bi imeli v okviru prioritet in možnosti pokritje, da bi povišanje predlagala že naša vlada. Ker pa takega pokritja ni, tako povišanje plač samo navidezno rešuje težko situacijo. Imeli smo lepe možnosti, bojim* se, da gremo zdaj že nazaj. Žal.
LOJZE PETERLE
Dr. Drnovšek odgovarja Lojzetu Peterletu
Spoštovani,
zahvaljujem se vam za vašo skrb in opozorila, naj vlada, ki jo vodim, ne zaide s poti, ki jo je začrtala vašavlada. Upam namreč, da gre za iskreno zaskrbljenost, ne pa za poceni nabiranje političnih točk s pomočjo brezobzirne kritike nove vlade, ki deluje šele slaba dva tedna in ki je morala v tem času, če uporabim kar vaše besede, predvsem pospravljati za staro vlado. Problem skratka ni v tem, da bi nova vlada v tem času že zašla z vaše poti, marveč prav v tem, da je morala hočeš nočeš začeti s podedovanih izhodišč.
Zelo dobro se zavedam, da imam lahko hipen in občuten dvig plač v negospodarstvu (pa čeprav kot zgolj uskladitev z rastjo plač v gospodarstvu in še to z dvomesečno zamudo) tudi negativne narodnogospodarske posledice, zlasti za protiinflacijsko politiko, ki je ena najpomembnejših programskih točk sedanje vlade. Toda pri odločanju o spornih ukrepih vlada zaradi časovne stiske preprosto ni imela izbire. Uskladitev plač v državni upravi neposredno izhaja iz zakona,
ki je bil ob soglasju vaše vlade sprejet v skupščini. Gre za zakonske pravice, ki so iztožljive, in to tudi sami dobro veste ali bi vsaj morali vedeti. Pri usklajevanju plač v družbenih dejavnostih gre za podoben problem. Uskladitev temelji na mehanizmu, vzpostavljenem v kolektivni pogodbi, ki jo je vaša vlada, kot kaže, podpisala pri polni zavesti, da svojih pogodbenih obveznosti ne bo mogla v celoti izpolnjevati. Naj omenim samo še to, da razmeroma visoka stopnja uskladitve neposredno izhaja iz visokega, 24,5-odstotnega marčnega skoka plač v gospodarstvu, ki je bil posledica slabo pripravljenega zakona o zamrznitvi plač, ki ga je sprejela vaša vlada. Ta je pripeljal do skoraj popolne »uravnilovke« v gospodarstvu, ko pa je oklep počil, je prišlo do predvidljive »eksplozije« plač. Ste se kdaj zamislili nad inflacijskimi učinki takratne politike?
Naj vas potolažim, sedanja uskladitev plač je krita iz proračunskih prihodkov, zato so odveč in nekorektna vaša namigovanja, da bodo sredstva zagotovljena s prodajo deviznih rezerv, »doslej neznanih virov slovenskih sredstev iz tujine« ali iz primarne emisije. Sem pa zahteval in vlada je to sprejela, da je treba takoj pričeti postopke, ki naj pripeljejo do prilagoditve dosedanjih mehanizmov usklajevanja plač načrtovanim makroekonomskim ukrepom in protiinflacijski politiki nove vlade. Še danes se bodo začeli prvi pogovori z ustreznimi sindikati.
Kot vidite, se moram najprej
-	namesto da bi se takoj v celoti posvetil izvajanju politike, ki sem jo predstavil v svojem programskem nastopu pred imenovanjem za mandatarja
-	ukvarjati s popravljanjem napak bivše vlade. Žal.
Dr. JANEZ DRNOVŠEK
Zeleni Celja o parlamentarni krizi
ZC dajemo v tem sestavku kritičen pogled na razmere, ki vladajo v celjskem parlamentu (skupščini) in v njegovem izvršnem organu IS Skupščine občine Celje. Najprej se mora opredeliti naloga Predsedstva Skupščine občine Celje, saj se sedanje predsedstvo s svojim delom odmika od identitete parlamenta. Predsedstvo naj v prihodnosti upošteva pripombe parlamentarnih strank, predvsem pa upošteva volilne programe parlamentarnih strank. Predlagamo, da se upošteva sklep parlamenta z dne 15. 3. 1991, da se ZPI (Zavod za planiranje in izgradnjo občine Celje) razformira, z ozirom na navedeni sklep skupščine. Vodilne strukture naj v prihodnje urejajo razvojna vprašanja temeljev celjskega gospodarstva, ne pa kot do-sedaj, ko so urejale fasade celjskih izidov. Štajerska banka se naj aktivno vključi v razvojne programe na gospodarskem področju in naj vpliva na prestrukturiranje celjskega gospodarstva v ekološko sprejemljivo industrijo. Parlament naj razreši ureditve profesionalizacije resorjev v IS , t. j. vprašanje profesionalnega člana IS za varstvo okolja, profesionalnega člana za kmetijstvo. Samovolja dosedanje DEMOS-ove koalicije je vprašanje teh dveh resorjev popolnoma podcenjevala. Bistveno se mora povečati vpliv parlamenta na IS. IS mora izvajati stališča in sklepe parlamenta, IS pa naj na dnevne rede skupščine vključi predvsem gospodarske teme, vendar ne tako, kot je bilo v predlogu 23. zasedanja Skupščine občine Celje v maju 1992, da skupščina razpravlja o gospodarskem poročilu iz leta 1991 in išče smernice za delovanje gospodarstva v letu 1992...
Večji poudarek moramo dati delovanju posameznih zborov
občinske skupščine (vseh treh zborov). Že dve leti se vleče agonija zasedanj vseh treh zborov Skupščine občine Celje istočasno in posledica tega načina dela so nekvalitetne skupščine, saj dnevni redi teh skupščin večinoma ne sodijo na vse tri zbore, niti ne iritirajo poslancev vseh treh zborov. Tukaj ocenjujemo preveliko samovoljo predsednika Skupščine občine Celje g. Rojca. Najverjetneje je dr. Demšar, kot eden najbolj aktivnih podpredsednikov zborov odstopil prav zavoljo neustreznega vodenja in priprave sej skupščine. Prav tako je odstopil predsednik zbora KS in predsednik družbeno-političnega zbora. Verjetno slednja iz podobnih razlogov kot dr. Demšar. V prihodnje je potrebno upoštevati, da se prav v ZKS in DPZ ureja status občana in njegovih pravic in temu ustrezno je potrebno sklicevati ločene seje obeh zborov (glej statut občinske skupščine). Ocenjujemo, da želena preobrazba parlamenta v korist občanov zahteva odstop predsednika skupščine in podpredsednika g. Bastla. Ocenjujemo, da so odstopi g. Železnika, Demšarja in Gradiča, obenem nezaupnica g. Rojcu in Bastlu.
Srž problema je tudi v delovanju IS, ker je povezava med IS in skupščino nična. IS je deloval ločeno od parlamenta in je prišel v nasprotje s samim seboj, ker se je izgubljal v samovolji posameznikov, ker se je izmikal vplivu skupščine in njenim sklepom. Poudarjamo, da je IS le skupščinski izvršilni organ, ne pa občinski izvršilni organ. IS nima mimo skupščine kaj delati in sklepati. Njegova naloga je, da sklepe skupščine ažurno izvršuje. Neažurni in slabo strokovno utemeljeni in obrazloženi odgovori so preprost pojav, ki jih doživljajo poslanci skupščine s strani IS in njegovih organov. IS je dolžan izvajati vse naloge, ki ih postavlja skupščina. Sedanja struktura ljudi v IS je prekvalificirala odnos IS do skupščine tako, da bi naj postala skupščina izvršni organ IS. Zato poudarjamo, da je IS skupščinski organ in ne občinski organ, ki je s svojo samovoljo prišel v nasprotje s samim seboj, kar se potrjuje posledično v sedanji vladni in parlamentarni krizi in je današnje stanje v IS in parlamentu le posledica takšnega delovanja IS.
V zaključku Zeleni Celja poudarjamo, da se noben predlog IS in skupščini stranke Zelenih Celje ni uresničil, kar Zelene Celja odvezuje od vsakršnih odgovornosti za nastalo parlamentarno in vladno krizo, preveliko nezaposlenost, upadanje gospodarske rasti in nerešene ekološke probleme Celja, saj je dvo-letno mandatno obdobje sedanjega IS nasprotoval vsem pobudam in predlogom Zelenih Celja.
Pozdrav Zelenih Celja!
JOŽEF JARH, predsednik 10 ZC, Celje
Križi na Razkrižju
Vse kaže, da se bo dolgoletni problem v zvezi razkriške župnije, njenega spornega župnika g. Stjepana Slavičeka in meddržavne meje vendarle končno razvozlal v pozitivni smeri.
Res, da še nekateri merodajni v tej zadevi opozarjajo na strpnost reševanja te zelo občutljive in za nas Slovence pomembne ter usodne problematike. Slovenski škofje so se tega občutljivega problema do sedaj lotevali preveč v »prefinjenih« rokavicah, kar jih v nekaterih pogledih skušamo razumeti. Niso hoteli za vsako ceno imeti nepotrebih prepirov s hrvaško cerkveno hierarhijo. Moramo pa vendarle priznati, da si v zadnjem času to sami tudi preko javnih medijev, konferencah ter osebnih kontaktov to enako srčno želijo. Poebej tu izstopajo škofa
Franc Kramberger in Alojzij Šuštar (slovenski metropolit) ter naš pomurski rojak pater dr. Vinko Škafar in še kdo...
Posebno upanje pa vliva odločno stališče slovenskega ministra za notranje zadeve g. Igorja Bavčarja. (Njegovo poslano pismo in stališče prilagam v objavo).
Torej se bodo te razmere in problemi uredili, tem hitreje bo med sosednjimi prijateljskimi državami ter narodi vzpostavljen pravni red in iskreno ter nelažno vsestransko sodelovanje.
Ker imam veliko hrvaških prijateljev in tudi sodelavcev, si to resnično srčno želim.
LENART HORVATIČ, Celje
Spoštovani g. Horvatič!
Dovolite, da sem vam zahvalim za Vaše pismo, ki ste mi ga poslali v vednost, še posebej za izrečeno zahvalo in zaupanje.
Vaša prizadevanja za vrnitev slovenske pesmi in besede v cerkev najiskreneje podpiram in Vam zagotavljam, da bom storil vse, kar je v moji moči, da se cerkvene meje uskladijo z državnimi, in da se Vaši cilji in želje uresničijo.
S spoštovajem IGOR BAVČAR, minister za notranje zadeve
Informacija
o opravljeni kontroli finančno materialnega poslovanja v letu 1991 in 1992 pri pravni osebi SUPRA-STAN, d. o. o. Celje
Ugotovitve so naslednje: Splošni podatki
S pogodbo o ustanovitvi podjetja so ustanovitelji:
Ignac Dvornik, Šempeter 91 E, lastna vložena sredstva
3.000	SLT
Ivan Pfeifer, Celje, Muzejski trg 4, lastna vložena sredstva
3.000
Bojan Kolenc, Milčinskega 13, Celje, lastna vložena sredstva 3.000 ustanovili podjetje v zasebni lasti kot družbo z omejeno odgovornostjo, katerega firma se glasi: SUPRA-STAN, podjetje za upravljanja s stanovanjskimi hišami, d. o.
o.	Celje s sedežem v Celju, Gledališka ul. 4. Osnovni, ustanovitveni kapital podjetja v zasebni lastnini znaša 9.000 SLT.
Ustnovitev družbe z omejeno odgovornostjo je vpisana v sodni register s sklepom sodišča Srg 1255/91 z dne 12. 11. 1991.
Temeljno sodišče v Celju, Enota v Celju je dne 25. 3. 1992 s sklepom št. 112/92 spremenilo sedež podjetja SUPRA-STAN iz Gledališke 4 v Mariborsko 81, Celje. Popravljena je bila tudi pogodba o ustanovitvi podjetja z aneksom z dne 21. 1. 1992.
Dejavnost podjetja se glasi:
-	upravljanje s stanovanjskimi hišami
-	finančni inženiring
-	ekonomske, organizacijske in tehnološke storitve
-	gradbeni inženiring
-	knjigovodske storitve
-	obdelava podatkov
-	komercialni posli pri uresničevanju prometa blaga in storitev
-	neomenjene stgoritve na področju prometa
-	druge neomenjene storitve - poslovne
Občinski sekretariat za družbenoekonomski razvoj, Občine Celje je na osnovi zapisnika o inšpekcijskem pregledu št. 02800-166/91 z dne 7. 2. 1992 in na podlagi 147. čl. Zakona o podjetjih (Ur. list SFRJ št. 77/
88... 46/90) izdal odločbo št. 02800-166/91 z dne 18. 2. 1992 zasebnemu podjetju SUPRA-STAN, Mariborska 81, Celje, da izpolnjuje pogoje glede tehnične opremljenosti in varstva pri delu ter glede varstva in zboljšanja človekovega okolja in da so izpolnjeni tudi drugi pogoji predpisani v skladu z zakonom za opravljanje regi-
strirane dejavnosti.
Pravna oseba vodi je svoje poslovanje preko žiro računa št. 50700-601-83466 odprtega pri Službi družbenega knjigovodstva, Podružnica Celje in je razvrščena v podskupino dejavnosti št. 110903 - knjigovodske storitve in ima matično št. 5529590.
1.	Kontrola finančno materialnega poslovanja za leto 1991
Pravna oseba v letu 1991 prejela le dva računa in sicer od
-	Občine Celje, Upravni organ, št. 10/91 z dne 28. 10.
1991	za stroške poštnine v višini 2.619,00 SLT
-	šetisk Žalec št. 2796/91 z dne 15. 11. 1991 za izdelavo štampiljk v višini 2.987,00 SLT
Pravna oseba je navedena računa knjižila v svojih poslovnih knjigah kot stroške (odhodke) podjetja in ob koncu leta v tej višini izkazala tudi izgubo podjetja. Gornja računa sta bila v letu 1991 tudi plačana iz žiro računa (ustanovitveni kapital).
Pravna oseba tudi ni oddala zaključnega računa za leto 1991, ampak le izjavo, da v obdobju od ustanovitve SUPRA-STAN d. o. o. Celje in do 31. decembra 1991 niso imeli nobenih prihodkov. K izjavi so priložili tudi zaključni list iz katerega je razvidno, da so knjižili le poslovne dogodke ustanovitve podjetja in prejem gornjih dveh računov.
2.	Kontrola finančno materialnega poslovanja za leto 1992:
Do časa SDK kontrole je pravna oseba prejela in knjižila v svojem knjigovodstvu (kot strošek podjetja) naslednje prejete račune od:
-	Mladinske knjige št. 4892 z dne 21. 3. 1992 za kuverte v višini 1.007,40 SLT
-	Dvornik Ignac za znamke-potrdila PTT v višini 1.280
-	Libele Celje št. 220798/92 z dne 31. 3. 1992 za najemnino poslovnih prostorov po sklenjeni pogodbi za mesec februar in marec v višini 25.597,00 SLT.
Navedena računa Libele Celje se nanaša na pogodbo o najemu poslovnih prostorov v Libeli Celje sklenjeno med Libelo Celje in SUPRA-STAN Celje z dne 21. 1. 1992. Predmet te pogodbe je najem poslovnih prostorov v poslovni hiši na Mariborski 81 v izmeri 13 m2. V pogodbi sta se stranki dogovorili tudi o pravicah in obveznostih strank. V času trajanja pogodbe je Libela dolžna med drugim tudi omogočiti najemniku uporabo telefonskih zvez preko naročniške telefonske centrale in omogočiti najemniku instalacijo telefonske napeljave za direktno telefonsko linijo, ko jo bo najemnik eventuelno izvedel na svoje stroške. Najemnik pa je med drugim dolžan redno plačevati najemnino (20 DEM za m2 v protivrednosti nacionalne valute), nositi stroške vzpostavljenih telefonskih zvez preko telefonske centrale izven Libele, nositi stroške direktne telefonske linije. Pogodba je sklenjena za čas od 21. 1. do 21. 7.
1992	in se lahko sporazumno podaljša.
Pri kontroli je bilo ugotovljeno, da je ELEKTRO TURNŠEK, Celje izdal na reverz firmi SUPRA-STAN 1 kom telefonska tajnica in aparat v uporabo do dne 30. 6. 1992 (reverz z dne 10. 3. 1992).
Direktor podjetja g. Ignac Dvornik je kontroli tudi povedal, da so lastniki podjetja nabavljali tudi pisarniški material iz lastnih denarnih sredstev, ker podjetje ni imelo denarnih sredstev. Kontroli je posredoval tudi verodostojne dokumente, ki glasijo na SUPRA-STAN in sicer.
-	blagajniški prejemek Delo - Prodaja Ljubljana št. 5/92
z dne
10. 3. 1992 za pisma in znamke v višini 33.300,00 SLT
-	blagajniški prejemek Bi-rostoritve, Rehar Emil Celje št. 1 z dne 18. 3. 1992 za usluge
fotokopiranja v višini 73.500,00 SLT
-	račun Trgovskega podjetja Center Celje št. 24. z dne 10.
3.	1992 za koš za smeti v znesku 69,00 SLT
-	PTT potrdila za poštnino skupaj 381,00 SLT.
Navedene knjigovodske listine pravna oseba še ni knjižila v svojem knjigovodstvu, kar pa ni v skladu z 12. do 15. členom in 71. in 72. členom Zakona o računovodstvu (Ur. list SFRJ št. 12/89... 61/90).
Pri kontroli je bilo ugotovljeno, da podjetje SUPRA-STAN v prihodkovnem smislu ni poslovala do 5. 3. 1992, ko je začela izdajati tudi svoje fakture.
Do časa SDK kontrole je podjetje SUPRA-STAN izdalo in knjižilo v svojem knjigovodstvu tudi 20 faktur izdanih od
5.	3. do 10. 4. 1922 skupaj v višini 76.818,00 SLT. Vse te fakture so bile poslane pravnim osebam, katerim SUPRA-STAN zaračunava nastale stroške po 5. členu podpisane pogodbe za izvajanje storitev po 3. členu te pogodbe in sicer
100,00	SLT po stanovanjski enoti (upoštevajoč revalorizacijo).
Pri kontroli je bilo ugotovljeno, da posamezne pravne osebe - naročniki in SUPRA-STAN Celje - izvajalec s pogodbami ugotavljajo, da obstaja obojestanski interes in želja pogodbenih strank, da so čimprej urejena medsebojna razmerja v zvezi z upravljanjem v vseh večstanovanjskih hišah, v katerih je eden izmed lastnikov naročnik. Zaradi navedenega je potrebno takoj izvesti postopek sklenitve pogodbe o upravljanju na osnovi 22. člena Stanovanjskega zakona, da bo poskrbljeno za nemoteno uporabo skupnih prostorov, delov, objektov in naprav na način ter, da bodo uresničeni vsi interesi naročnika kot lastnika stanovanj ter pripraviti vse ostale osnove za urejanje medsebojnih razmerij v zvezi z upravljanjem večstanovanjske hiše in funkcionalnega zemljišča.
Nadalje pogodba v 3. členu določa, da se v izogib dolgotrajnim sodnim postopkom na osnovi 32. člena Stanovanjskega zakona, pogodbeni stranki dogovorita, da izvajalec z ostalimi lastniki stanovanj z več kot dvema stanovanjema in hišah z več kot desetimi stanovanji v katerih je solastnik naročnik, opravi naslednje storitve: organizira in izvede predhodne razgovore z ostalimi lastniki stanovanj v imenu in s pooblastilom naročnika, seznani ostale lastnike stanovanj z vsemi nalogami, ki jih nalaga Stanovanjski zakon in s storitvami, ki jih lahko nudi ustrezno registriran in usposobljen upravnik, izvede postopek sklenitve pogodbe o upravljanju z lastniki v večstanovanjskih hišah na osnovi 26. in 27. člena Stanovanjskega zakona in če ne uspe s pogodbo, da sproži postopek preko sodišča, predvidenem v 32. členu Stanovanjskega zakona.
V 5. členu se naročnik zavezuje plačati SUPRA-STANu kot povračilo za stroške ob izvajanju storitev iz 3. čl. pogodbe
100,00	SLT (cena je na dan 1. 1. 1992 ter se valorizira z dvigom drobnoprodajnih cen v RS) po stanovanjski enoti ali poslovnemu prostoru v lasti naročnika in sicer v 8 dneh po podpisu pogodbe. Izvajalec se zavezuje pričeti z opravili iz 3. čl. pogodbe takoj po nakazilu dogovorjenega zneska.
Pri kontroli izpiskov iz SDK in priloženih dokumentov je bilo ugotovljeno, da so pravne osebe v večini primerov že poravnale obveznosti iz zgoraj navedenih pogodb in izdanih faktur.
Zasebno podjetje SUPRA-STAN je tudi posodil denarna sredstva, ki jih je imel na žiro računu posojilojemalcu Skladiščno transportnemu centru Celje v višini 45.000,00 SLT po R+10% obrestni meri na odpoklic. Pogodba o kratkoročnem kreditu je sklenjena dne 7. 4. 1992.
Pravna oseba je tudi na osnov/ Zakona o prometnem davku (Ur. list RS št. 4/92) obračunala in plačala prometni davek od zaračunanih in plačanih storitev. Službi družbenega knjigovodstva je dne 20. 3. 1992 predložila tudi obrazec Pregled petnajstdnevnih akontacij prometnega davka - vplačilo za obdobje od 1.
3.	do 15. 3. 1992 po katerem je davčni zavezanec obračunal in plačal prometni davek v višini 115,10 SLT. Enak obrazec je pravna oseba predložila tudi 3.
4.	1992 za vplačilo prometnega davka za obdobje od 16. 3. 1992 do 31. 3. 1992 v višini 1.445,30 SLT.
Pri kontroli je bilo ugotovljeno, da pravna oseba ni v skladu s 87. členom Zakona o prometnem davku pisno obvestila Službo družbenega knjigovodstva o načinu obračunavanja in plačevanja akontacij prometnega davka. Do sestavitve zapisnika pa je SUPRA-STAN Celje že dostavil Službi družbenega knjigovodstva Celje, Podružnici Celje obvestilo z dne 21. 4. 1992 v katerem sporoča način akontiranja in obračunavanja prometnega davka v letu 1992. Prometni davek od opravljenih storitev bodo plačevali v 5 dneh po poteku vsakih 15 dni za promet opravljen in plačan v preteklem obdobju. Obračune prometnega davka bodo sestavljali tromesečno in jih predlagali v 20 dneh po poteku obračunske dobe.
SDK SLOVENIJE PODRUŽNICA CELJE Pomočnik direktorja: Uroš Goričan, dipl. oec.
Protest
Republikanske zveze Slovenije
Glede na to, da je to stranko ustanovila skupina občanov, menimo, da je naša dolžnost povedati tisto, kar večina občanov tudi misli. Jedro problema pa so begunci. Smatramo namreč, da vlada nima pravice na naš račun in na račun našega preživetja podpirati večjega števila beguncev kot pa so naše sposobnosti, samo zato, da ne bi se v svetu pokazala v dobri luči. Če jim ne morejo oz,, jim nočejo pomagati razvite države zahodne Evrope, z osebnim dohodkom cca 2000 DEM na delavca, zakaj moramo to početi mi, z zaslužkom cca 200 DEM na delavca? Vlada naj se zaveda, da smo samostojna država, tako kot Italija, Avstrija in Nemčija in da lahko tudi mi po njihovem vzoru zapremo meje pred begunci. Nismo nacionalisti, želimo pomagati starim ljudem in otrokom, niti slučajno pa ne dezerterjem. Zahtevamo, da se begunce definira kdo je kdo in da se do njih tudi tako postopa. Nekaj primerov je, ko pride 30 letni begunec z avtom vrednim 50 ali pa več tisoč DEM v SLO. Naj najprej proda avto in z denarjem, ki ga bo zanj dobil, preživlja, potem pa se bomo o pomoči šele pogovarjali. Kako si dovoli vlada Slovenije zahtevati od nekoga, ki zasluži 300 DEM, da preživlja begunca, ki se ves čas vozi v dragem avtomobilu in ima pri sebi več denarja, kot pa ga je naš že skoraj lačni delavec kdajkoli imel? Kdo pa bo preživel nas, Slovence ?
Ravno tako jim ne bi škodilo, če bi v času bivanja v naši državi vse te usluge povrnili s kakšnimi očiščevalnimi akcijami. Poleg vsega tega pa jim je treba povedati, da so oni tukaj tujci in da bodo morali takoj, ko se situacija umiri, to državo tudi zapustiti, kajti Slovenija ne bo nikoli več Jugoslavija v malem. Hrvaški predsednik g. Tudman je že pred mesecem dni preko medijev objavil, da je vojna na Hrvaškem končana, naša vlada pa še vedno govori o 5000 hrvaških beguncev, čeprav bi se morali že vsi vrniti preko meje. Slovenci smo za te ljudi že po-
'1	7““	T*	4	5	6	7-1 p			9	10	11	12	13	14	15
15						i_r									
ie £						19	20				d	21			
I22			<>	<>	23						v	24			
S?5		o!	26	27				<>	28		29	<>	<>	30	
|31		32						33	<>	34		35	36		
		37				38			39	<>	40				
41	42				43	<>	44			45		••		46	47
48		<>		49		50	<>	51					<>	52	
53		54	55	O	56		57				<>	<>	58		
59				$	60					<>	61	62			
63				64					65	66					
67							1 p								
Vodoravno: 1. slovenski arhitekt, pionir evropske in slovenske moderne arhitekture (Jože, »Narodna in univerzitetna knjižnica«); 8. poljski kralj (1674-96), zmagovalec nad Turki v bitki pri Dunaju leta 1683 (Jan), 16. priprava iz rebraste pločevine, roleta, rolo, 17. povratnik, 18. italijanski pisatelj iz Trsta (Italo, »Starost«), 19. celica za nespolno razmnoževanje, tros, 21. glasbeno znamenje, 22. ime hrvaškega pesnika Ujeviča, 23. starejši človek, starec, 24. Ober, 25. kemijski znak za aktinij, 26. sodobna angleška pisateljica (Muriel, »Memento mori«), 28. moderen ples; 30. grška črka, 31. priprava za nakladanje, nakladalnik; 34. starogrški kipar; 37. skupnost ljudi, potomcev istega prednika; 38. črka za ročno stavljenje; 40. starorimski pozdrav; 41. priprava z magnetno iglo za določanje strani neba, 44. neskladnost, nesklad, 48. začetnici slovenskega pianista Bertonclja, 49. jadranski otok v Kvarnem, 51. ime ruskega dirigenta Kondra-šina, 52. kemijski znak za ajnštajnij, 53. huda naravna nesreča, 56. pristaniško in trgovsko mesto v jugovzhodni Španiji ob Sredozemskem morju, 58. karambol, trčenje, 59. žlahtni plin za svetlobne cevi, 60. sodobni ameriški violinist ruskega rodu (Isaac), 61. starejši belgijski pevec italijanskega rodu (Salvatore), 63. planetoid, 65. islamsko sveto pismo, koran, 67. stoti del česa; 68. nebesno telo, ki kroži okoli kakega planeta, satelit.
Navpično: 1. okrasni obroček za nošenje na prstu, 2. leva roka, 3. tropsko drevo, ki daje dragocen les, ebeno-
vec, 4. mjahna žival mehkega, podolgovatega telesa, 5. rt v Španiji južno od Valencie, 6. začetnici slovenskega slikarja Čarga, 7. skopljenec, 8. bolezen na ustni sluznici, gobice, 10. ime slovenskega novinarja Maksimoviča, 11. tretji in prvi samoglasnik, 12. vulkan na Siciliji, 13. materija, tvarina, 14. glasbilo s šestimi strunami in trupom v obliki osmice, 15. Dedalov sin, prvi letalec v grški mitologiji, 20. ruski skakalec v višino (Igor), 23. plod, 26. vrsta podpornega stavbnega člena, 27. zdravnik, ki zdravi brez ustrezne poklicne izobrazbe, šarlatan, 29. kronika; letopis, 32. star izraz za zadnji del ladje, krma, 33. izdelovalec opeke, 35. menično jamstvo, 36. ime ustanovitelja televizijske družbe CNN Turnerja, 39. papirnat denar med francosko revolucijo, 41. mesto v Litvi, Kovno, 42. prevelika sproščenost, premajhen čut odgovornosti, objestnost, 43. judovski sodnik, ki mu je Dalila med spanjem odrezala lase, da je izgubil moč, 45. zemeljska ožina na Malaki, 46. slovenski radijski novinar, znan po poročanju z vojnih žarišč (Marjan), 47. obresti ki se odbijajo pri nakupu nedospele menične terjatve 50. javansko okraševanje tkanin z voskom, 54. kratko izražena programska misel, zlasti na začetku knjige, 55 švicarski pisatelj, avtor »Ariane« (Claude), 57. mati Dio skurov in Helene v grški mitologiji, Zevs se ji je približa v podobi laboda, 58. sotočnica Pive, 61. Luka v Izraelu 62. vrsta hrasta, 64. avtomobilska oznaka Reke, 66. kra tiča za »Ljudsko republiko«.
f/7/ krvavi pot, v njih smo vlagali denar, da so nam na koncu pokradli podjetja. Vlada v Ljubljani se naj zaveda, da tega Slovenci nočemo več početi. Od vlade pa istočasno zahtevamo, da uvede moratorij na dodelitev državljanstva za čas dokler se ne uredijo vsi zakoni v državi, saj je še vedno v veljavi veliko zakonov bivše SFRJ. Kajti z ljudmi, ki so se med vojno pokazali kot nelojalni oz. so simpatizirali z okupatorjem, Slovenci ne mislimo živeti v isti državi, še manj pa jim ponuditi državljanstvo. V kolikor tu vlada nima name-
na nič ukreniti, bo Republikanska zveza Slovenije smatrala, da si hoče na ta način pridobiti novo volilno bazo, saj se v glavnem že zavedajo, da so nas le malo preveč izigrali in stem izgubili ogromno število volilcev. Če pa bi do česa takega prišlo, potem si lahko Slovenci to dejanje razlagamo kot izdajo in bomo prisiljeni s skupnimi močmi odgovornim postaviti nekaj zelo neprijetnih vprašanj.
S spoštovanjem, do Slovenije in Slovencev!
Republikanska Zveza Slovenije, Velenje
A1MF77JA /LASNIK -
Te!.: 77$ - SSfc
Nagradna križanka Nove dobe
1.	nagrada: srebrnik ZLATARNE CELJE
2.	nagrada: 1-mesečna naročnina Nove dobe
3.	nagrada: okvir za registrsko tablico
Nagrajenci nagradne križanke Nova doba iz prejšnje številke
1.	nagrada: 2 CD plošči (Oueen) - Lavrenčič Mitja, 62311 Hoče
2.	nagrada: CD SKID ROW - Strmole Ivan, Goriška 4, 63000 Celje
3.	nagrada: 2 LP ERIČ CLAPTON - Rihteršič Anica, 5. prekomorske 3, 63000 Celje
Nagrajencem čestitamo, nagrade boste prejeli po pošti.
Rešitev nagradne križanke iz prejšnje številke:
Vodoravno: SVISLI, OBESEK, PRESKOK, VRTALEC, LEART, ARS, NITKAR, UNČA, TRATNIK, ETE, EDO, RAA, ROKAV, OD, SALTEN, KEN, ARNO, ORNITOLO-GIJA, SAVA, ELA, ALASKA.PB, KAFRI, SLA, POR, UDO, TOMBOLA, RUTA, SEKRET, ALA, VATEL, TRIANON, IMBECIL, ATLANT, BALKAN
STOPITE BLIŽE, SLOVENSKI VOJAKI
S.O.S. 12 POSTELJE
NA VPRAŠANJA BRALCEV ODGOVARJA SEKSOLOG AMATER ANTON KORITNIK
Zdravo Koritnik!
Rad bi te nekaj vprašal. Zmeraj si tako pameten In zmeraj veš, kaj bi morali narediti drugi. Zanima me, kako tl znese pri samem sebi. Zanima me tudi, če tl res nikoli nimaš nobenega problema, da si vedno tak modrijan. Po moje si navaden, zafrustriran In osamljen moški, ki se zdravi pred samomorom in neuspehom pri ženskah s tem, da teži v časopisu. Sl že sploh kdaj seksal? ZVONE
Dragi moj Zvone,
moram te razočarati, seksal sem namreč že in to obakrat zelo uspešno. Dobil sem oceno 5.8 za slog in 6.0 za umetniški vtis. Zdi se mi, da je to najprikladnejši odgovor za takšnega tipa kot si ti. Večno nezadovoljen, malce ksenofobičen z večno željo po maščevanju ženskemu rodu. Naj zapoje plešasti maščevalec, kajne?
Pa pustiva tvoj psihološki profil in se posveti va mojemu. Sem moški v najboljših letih, dokaj zdrav, hvaiabogu, prijetno zaobljenih tičk in mama me ni nikdar tepla z mokro brisačo po glavi. Od kot ti torej takšne temačne ideje ? Kdo izmed naju ima torej problem ?
Pred nekaj dnevi sem srečal starega znanca in skupaj sva zvrnila vrček ali dva. Med pogovorom sva prišla do spoznanja, daje umestno biti sfrustruiran le v visoki puberteti in kadar te na stranišču pobruha pijanec in reče: »To je vse, kar mislim o tebi«. Nisva sicer dorekla, kaj naj bi si pijanec sploh mislil med bruhanjem in kakšnih moralno-duhovnih smernic naj bi si med opravljanjem nujne potrebe držal, toda strinjala sva se, da ne izpolnjujeva pogojev, ki povzročajo slabo voljo, depresijo, tur na riti in bolestno nagnjenje k nerganju.
Ne vem sicer, zakaj ti pripovedujem vse to, morda so mi všeč pobruhani nergači. Moje dobro srce nikakor ni moglo ubežati samaritanskemu klicu dobrote, tako, da sem ti moral odgovoriti: Prav tako mi ni jasno, kaj si hotel s pismom doseči, toda upam, da si spoznal, da se frustruacije ne manjšajo s pisanjem v časopise. Pa oglasi se še kdaj.
HOROSKOP
Oven 21. 3.-20. 4.
EtaB j
Zdaj bi bil čas, da bi načrtovano I spremembo še enkrat pretehtali, kajti položaj je zelo ugoden. Imeli boste večje denarne težave, kot si mislite, zato le prisluhnite nasvetom svojega partnerja. Srečne številke, 1,17, 22, 34, 37, 51.
Bik21. 4.-20. 5.
V prihodnjih dneh utegnete biti UhI preveč pod vplivom zunanjih dejavnikov, kar ne bo dobro. Toda čustva vas ne bodo prevarala. Ženske vodnarke bodo imele razburljive ljubezenske pustolovščine, ki ne bodo brez razočaranj. Srečne številke 2, 20, 23, 29, 33, 37.
Dvojčka 21. 5.-21. 6.
U VOJ CK
EH
J Vaše zdravje je trenutno nekoliko Ilabilno, kar boste čutili tudi pri delu. Skušajte to upoštevati in ne pretiravajte z delovno vnemo. Opustite predvideno potovanje in si raje nekoliko odpo-čijte. Srečne številke 4,14,17, 23, 38, 44.
Rak 22. 6.-22. 7.
Premagali ste zelo hudo obreme-nitev in lahko upate, da napori niso bili zaman. Bodite zelo previdni v finančnih rečeh in s preudarkom obrnite vsak tolar. Pri športnem udejstvovanju raje več počivajte. Srečne številke 3, 21, 25, 26, 30. 31.________________________
Lev 23. 7.-23. 8.
Pred vami bo nekaj uspešnih in zanimivih dni, v katerih boste okusili svetle plati življenja. Partner bo navdušen nad vašim predlogom, a bi bilo prav, da bi upoštevali tudi njegovega. Previdnost v prometu. Srečne številke 8, 13, 29, 37, 38, 44.
Devica 24. 8.-23. 9.
■*%! V prihodnjih dneh bi morali več *■ med ljudmi, da bi šele prav spoznali svojo vrednost. Skušajte se zbrati in premagati lenobo, ki vam gre že do živega. Ob zdravstvenih težavah se posvetujte z zdravnikom. Srečne številke 6, 7, 21, 23, 33, 45.
Tehtnica 24. 9.-23. 10.
J Prihaja teden, ko boste zelo agre-I sivni in živčni, a se skušajte obvladati in ne izzivajte prepirov. Tudi napačne odločitve niso izključene, zato o vsaki stvari najprej temeljito razmislite. Srečne številke 5, 15, 25, 27, 38, 43.
Škorpijon 24. 10.-22. 11.
prihodnjih dneh boste uspešno ■UIB uredili vse finančne in pravne zadeve. V poslovnih pogovorih ne popuščajte. Važno je, da ohranite dober občutek za realnost. Ob vseh aktivnostih ne pozabite na zdravnika. Srečne številke 4, 11, 14, 21, 24, 29.
Strelec 23. 11.-21. 12.
V družinskem krogu bo prišlo do k-iTM nesoglasij, s partnerjem se boste sprli, ker boste skušali uveljaviti svojo voljo. Razmislite, če je vedno dobro siliti z glavo skozi zid. Lahko da boste obžalovali posledice. Srečne številke 15,17, 22, 24, 35, 37._____________________________
Kozo,-ob 22. 12.-20. 1.
P^Sj Ženske, rojene v tem znamenju, se llSBI bodo v prihodnjih dneh čutile čustveno razdražene, ker si bodo domišljale, da niso deležne razumevanja. A morale bi pogledati vas in samokritično priznati svojo krivdo. Srečne številke 4, 23, 26, 29, 31, 41._________________________
Vodnar 21. 1.-19. 2.
Stvari se bodo razvijale bolje, kot si mislite, a marsikaj boste morali narediti mimo svoje volje. Vse odločitve so v vaših rokah. Če boste ob koncu tedna zadeli v polno, bo odvisno le od vas. Srečne številke 5, 9, 13, 23, 51, 43.
Ribi 20. 2.-20. 3.
V zasebnem življenju se boste uk-______varjali z neprijetnim nesporazumom, v službi z nalogo, ki ji ne boste kos. Ne pozabite na nekoga, ki bi vam rad pomagal. Računajte z denarno stisko, zato pazite na denar. Srečne številke 7, 8, 11, 17, 29. 40.
NOV/! > DOBA
_____
BESEDE MISTIKA
PIERRE TEILHARD DE CHARDIN
(...) Ogenj je znova prešinil Zemljo... Brez potresa, brez grmenja je ogenj vse osvetlil od znotraj. Od srčike najmanjšega atoma do energije najbolj razsež-nih zakonov je tako naravno, posamično in v celoti prodrl v vsako prvino, v vsako področje, v vsako urejenost našega kozmosa, da se je le-ta, bi lahko rekli, sam od sebe vnel. (...)
(....) Vesolje! Že zdavnaj so naše misli in naša človeška izkustva prepoznala izredne lastnosti, ki ga delajo podobno Telesu... Kakor Telo! Privlači nas s svojim čarom, ki valovi v skrivnosti njegovih gibov In v globini njegovih oči. Kakor Telo! Razstavlja se in se nam izmika ob delu naših analiz, naših uničevanj, a tudi ob svojem lastnem trajanju. Kakor Telo! Zajeti se da samo v naporu brez meja in to tako, da ga vedno dosežemo šele onstran tega, kar nam je dano. (...)
(....) Če bi prvi pogled naših oči ne zajel drugega kakor neskladno razporeditev višin, dežela in voda, bi že spletli trdno mrežo pravih odnosov. Zemljo pa smo oživili s tem, da smo ji podarili nekaj svoje enosti. (...)
(...) Razmišljujočemu človeku se sama od sebe prikrade v srce ta nova vseobča ljubezen, ki je o njej tolikokrat zaman sanjal, a je tokrat prekoračila meje utopije in se izkazala za možno in nujno. Ob tem opazi da se zmorejo ljudje na zemlji, na vsej zemlji vzljubiti, ni dovolj, da drug drugega prepoznajo kot prvine neke iste stvari, marveč je treba, da začnejo čutiti v merah vsega planeta In se zavedo, kako postaja nekdo, ne da bi se zlili drug v drugega. Kot uči črka evangelija, obstoji popolna ljubezen samo do osebe In med osebami. (...)
Hvalnica vesolja, izbral: Slavko Gaber c
SRBSKA RAZSTAVA VUKOVAR 91 V PARIŠKEM KULTURNEM CENTRU
KULTURNA
SRAMOTA
Srbsko sprenevedanje in cinizem očitno ne poznata mere. Vedno znova in znova želijo srbski agresorji pred svetom igrati vlogo žrtve, četudi so jih domala vsi spregledali. Razstava, ki so jo pod naslovom Vukovar 91, odprli v pariškem Kulturnem centru, je kulturna sramota, ki si je Francija ne bi smela privoščiti, saj gre za prekruto zlorabo simbola hrvaškega trpljenja.
Francoski mediji, še zlasti Le Figaro, so bliskovito reagirali, razkrili umazano politično igro in namene, s katerimi so Srbi prišli v Pariz v želji, da si prilastijo vukovarsko kulturno dediščino in razrušenje pripišejo nasprotni strani. Na vabilu so napisali, da je Vukovar genocid srbskega nacionalnega bogastva, zemljevid Balkana pa so potvorili tako, da so mesto prestavili v Vojvodino.
Na otvoritvi razstave ni bilo nobenega uradnega francoskega predstavnika, med peščico obiskovalcev ni bilo niti enega vidnega srbskega intelektualca v Franciji, pač pa je bilo nekaj novinarjev, ki so se svojčas na lastne oči prepričali, kdo snuje in izvaa balkansko pogubo. Ti so javnosti že naslednji dan povedati, kje je' Vukovar in kakšna usoda je doletela mesto z imenitno avstroogrsko arhitekturo.
Predstavniki jugoslovanskega kulturnega centra v Parizu ne dajo od sebe nobenega glasu, svetovalec za kulturo v jugoslovanski ambasadi pa pravi, da sta organizatorja vojvodinska vlada in Srbska pravoslavna cerkev nezadovoljna, ker vsi govorijo le o rušenjih hrvaških spomenikov in pozabljajo na uničena zaščitena srbska poslopja.
DNEVNIK TITOVEGA SEKRETARJA
Ob stoti obletnici rojstva Josipa Broza-Tita je bila v Domu sindikatov v Ljubljani tiskovna konferenca ob izidu knjige Dnevnik Titovega sekretarja, ki jo je napisal Jože Smole, izdala pa jo je založba ČZP Enotnost. Avtor opisuje čas, ko je delal kot osebni sekretar Josipa Broza, razkriva nekatera zakulisja v obdobju od 1968 do 1970 ter v plastični obliki prikazuje odnose v takratnem jugoslovanskem vodstvu.
VELIK MARIBORSKI MUZEALSKI PODVIG
SLOMŠEK IN NJEGOV ČAS
V petek zvečer so v Pokrajinskem muzeju v Mariboru s slovesnim nagovorom predsednika slovenskega predsedstva Milana Kučana odprli eno najbolj spektakularnih muzejskih predstavitev, veliko razstavo o Antonu Martinu Slomšku, ki so jo s svojimi sponzorstvi podprli Kompas International, Kreditna banka Maribor, Elsa Gornja Radgona, TGP Pohorje Maribor in Vinag Maribor.
Razstavo, ki bo na ogled do konca meseca novembra, so pripravili strokovni sodelavci iz vse Slovenije, vodja in koordinator pa je bil ravnatelj Pokrajinskega muzeja Maribor Vili Vuk. Razstava je opremljena z obsežnim in kakovostnim katalogom, ob tej priložnosti pa je izšel tudi zbornik 130 let visokega šolstva v Mariboru s prispevki simpozija, posvečenega škofu A. M. Slomšku.
Veliki Slovenec je že tri leta v ospredju zanimanja slovenske javnosti, leta 1989 je minilo sto trideset let prenosa lavantinskega škofijskega
sedeža iz Št. Andraža v Maribor, lani so pred mariborsko stolnico odkrili Slomškov spomenik, letos, ob 130-let-nici škofove smrti pa so vse skupaj zaokrožili z razstavo nacionalnega pomena.
Na ogled je življenje in delo Antona Martina Slomška, šolnika in pedagoga, pesnika in pisatelja, narodnega buditelja in ustanovitelja Mohorjeve založbe, prosvetljenega duhovnika in vplivnega cerkvenega dostojanstvenika in to po načelu avstrijskih deželnih razstav v ambiciozni zasnovi in v profesionalni izvedbi.
Poleg kronološkega prikaza življenja in dela Antona Martina Slomška razstava odgrinja pogled v versko, kulturno in politično dogajanje v njegovem času, rodil se je 1800 pri Ponikvi in umrl 1862 v Mariboru, v Evropi in na slovenskem ozemlju, še zlasti seveda v Mariboru.
Razstava se pomudi pri najpomembnejši letnici, letu 1859, ko je Slomšek preselil sedež Lavantinske škofije iz Št. Andraža v Maribor in
s tem zanesljivo določil meje so upodobitve Antona Marti-današnje slovenske države, na Slomška in portreti njego-Razstavo sestavlja več kot vih naslednikov. Na pogled šeststo različnih predmetov, je postavljeno gradivo, ki od-med katerimi so imenitni kriva kalejdoskop časa in ve-mašni plošči, cerkveno po- likega duhovna v njem. sodje, arhivske listine, poleg	p e
ZGODOVINA CERKVE
Založba je izdala široko, interdisciplinarno zasnovano delo, katerega namen je čimbolj prodreti v bistvo zastavljene tematike, torej zgodovine in pomena katoliške cerkve na slovenskih tleh od njenih začetkov do današnjih dni. Zato so k sodelovanju povabili strokovnjake različnih profilov, vseh skupaj pa jih je dvajset. To so Rajko Bratož, Bogo Grafenauer, Jože Mlinarič, Anton Ožinger, Metod Benedik, France M. Dolinar, Franc Kralj, Janez Juhant, Viljem Pangerl, Rafko Valenčič, Rafko Lešnik, Bogdan Kolar, Zmago Šmitek, Marijan Smolik, Zmaga Kumer, Andrej Vovko, France Ora-žem, Matjaž Kmecl, Edo Škulj in Janez Hofler.
Zbornik je sestavljen iz poglavij, od katerih vsako opisuje posamezno stopnjo zgodovinskega razvoja od začetkov v antični dobi, preko srednjega veka, protireformacije, jožefinizma, obdobja pomladi narodov z zaključkom v dvajsetem stoletju. V nadaljevanju slede poglavja, ki se navezujejo na kulturno delovanje, katerega je vzpodbujala cerkev in to na področjih šolstva, glasbe, likovne umetnosti, slovstva, ljudske kulture, dotika pa se tudi političnega delovanja.
Predvsem je pomen izdanega zbornika v tem, ker gre za prvo delo v takšnem obsegu pri nas in je pomembno za razumevanje lastne zgodovine in identitete, heterogenost avtorjev besedil pa priča o zavzemanju založnika za delo z znanstveno težo in ideološko neobreme-
Boris Gorupič
ARHEOLOGINJA VERA KOLŠEK IZ CELJA JE PREJELA VAVASORJEVO NAGRADO
PRIZNANJA MUZEALCEM
Na prvem Slovenskem muzejskem sejmu v Ljubljani so po dveh in pol letih ponovno vročili muzealcem Valvasorjeve nagrade in priznanja, ki jih je dobitnikom predal predsednik komisije dr. Sergej Vrišar.
Valvasorjevo nagrado za življenjsko delo je prejela dipl. arheologinja Vera Kolšek, muzejska svetovalka in med leti 1971 in 1991 ravnateljica celjskega Pokrajinskega muzeja. V obrazložitvi piše, da so se ji oddolžili za dvig celjskega muzeja na mednarodno raven, za njen izjemen prispevek v razkrivanju sledov antične Celeie in ker je s svojim delom ogromno prispevala k ohranjanju, prezentaciji in popularizaciji kulturne dediščine Celja in jo odmevno predstavljala tudi širši slovenski in mednarodni javnosti.
Valvasorjevi nagradi sta prejela še razstava Pismo brez pisave avtorjev dr. Timoteja Knifia, Milana Sagadina in arh. Marka Mušiča ter Kobariški muzej za odprtje muzeja, posvečenega prvi svetovni vojni in bitki pri Kobaridu leta 1917.
Valvasorjeva priznanja je dr. Vrišar izročil mag. Inji Smerdel za muzejsko razstavo Kam so vsi pastirji šli, Belokranjskemu muzejskemu društvu za ohranjanje domače kulturne dediščine, Tovarni pohištva iz Ajdovščine, ki je sodelovala pri razstavi Pismo brez pisave, Tovarni LEK za farmacevtsko zbirko v novi stavbi, ki predstavlja trdno osnovo za bodoči načrtovani slovenski farmacevtski muzej.
E. Š.
ZALOŽBA HARLEKIN IZ KAMNIKA,
KNJIŽICA ZA OTROKE
Založba Harlekin iz Kamnika ostaja zvesta svoji tradiciji, izdajanju knjig za otroke. Tako so te dni izdali novo knjigo za mlade bralce, ki so jo naslovili po priljubljeni otroški pesmici »8iba leze, biba...<>, saj je to ponavadi prva pesmica, ki jo povemo otrokom in tudi prva, ki se je ti naučijo. V knjigi so zbrali prek 100 otroških pesmi, od najbolj znanih ljudskih, do tistih, ki so jih za otroke napisali slovenski pesniki, od Frana Levstika, Josipa Stritarja in Otona Župančiča, do današnjih Kajetana Koviča, Janeza Bitenca, Nika Grafenauerja, Toneta Pavčka in drugih. Knjiga »Biba leze, biba...« je torej prava zakladnica slovenske otroške poezije. Z izvirnimi ilustracijami jo je opremila akademska slikarka Marija Prelog.
Knjiga »Biba leze, biba...« je nekaj posebnega, saj so se pri založbi Harlekin odločili in jo natisnili na okolju prijaznem papirju, ki so ga za to knjigo prispevali v tovarni Rade-čepapir. To je hkrati prva slovenska otroška leposlovna knjiga, ki je natisnjena na takem papirju, za katerega ni bilo treba posekati nobenega drevesa. Uporabo recikliranega papirja za tisk knjig priporočajo celo zdravniki za oči, saj menijo, da je branje besedil, natisnjenih na takem papirju, manj naporno za oči.
S tem so pri založbi Harlekin in v tiskarni Dan, ki je Bibe natisnila v nakladi 2.000 izvodov, dokazali, da je lahko ustrezen ekološki papir več kot primeren za tiskanje otroških knjig in da končni izdelek ni zaradi tega prav nič manj estetski, prav nasprotno. Več kot 100 strani zajetna knjiga »Biba leze, biba...« bo ne le prijetna zbirka otroških pesmi, ampak tudi svojevrstna slikanica.
EGIPČANSKE UMETNINE V AVSTRIJI
DUNAJ GOSTI FARAONE
POMOČ NOGOMETNEMU KLUBU GALEB V ANKARANU ^
OBLEČENI KOT PRVOLIGAŠI
Neverjetno se zdi, da dandanes neki poslovnež iz Italije materialno pomaga majhnemu nogometnemu klubu, kot je NK Galeb, član primorske nogometne lige. Gre za gospoda Nereoa Skrabar iz Trsta, zastopnika podjetij Kewis jeans in Casucci in lastnika kar nekaj prodajaln v Italiji, ki omenjenemu klubu pomaga že nekaj let. Skrbi za športno opremo, in nogometaši Galeba so zmeraj na terenu lepo oblečeni, kot sami prvoligaši. Ko mu čas dopušča, prihaja g. Skrabar s svojo družino na Galebovo igrišče in z velikim zanimanjem spremlja njihovo igro.
No, prisluhnimo, kaj je našega Tržačana pripeljalo v Ankaran:
»Ankaran je najbližje mesto ob slovensko-italijanski meji, zato sem pogosto prihajam in imam tam že mnogo prijateljev. Znanstvo z g. Milenkom Dračom, nekdanjim predsednikom NK Galeb, je zelo vplivalo na občutke in odnos do tega športa, čez čas sem se sprijateljil tudi z drugimi ljubitelji tega kluba. Ko sem opazil, da so NK Galeb pestile materialne težave, sem jim ponudil pomoč, ki so jo z odprtimi rokami sprejeli. Najprej se je na njihovem igrišču znašla moja reklama, potem pa sem jim začel kupovati drese, trenirke in drugo športno opremo, seveda z napisi mojega podjetja,« razlaga Nereo Skrabar.
Kako to, da veliki poslovnež pomaga malemu klubu, saj se ponavadi vsi zanimajo za znana moštva?
»Nogometni klub Galeb je v zadnjih letih zelo napredoval. Uredili so si igrišče, poskrbeli za podmladek. Zato
sem se odločil pomagati Ankarančanom. V klubu je tovariško vzdušje, vzorni medsebojni odnosi in zagnanost. Torej vse to, kar je jamstvo za uspeh.«
Ali ste pogosto ob igrišču v Ankaranu?
»Kadarkoli le morem. Zal nimam na pretek prostega časa. Toda kadarkoli mi delo dovoljuje, zavijem v Ankaran, kjer imam vrsto iskrenih prijateljev. Tako je tudi z mojo družino. Zato mi je v posebno zadovoljstvo, ko gledam te mlade ljudi v opremi, ki sem jo jaz podaril.«
Kot kaže, ne mislite odtegniti skrb klubu?
»Ni razlogov. Pred leti sem se odločil za ta klub, v njem dela tudi Milenko Drač, moj zastopnik in prijatelj. Mimogrede, Milenko vodi tudi skrb za moštvo v malem nogometu, zato imam v načrtu še pomoč njim. Dokler imam možnosti, in upam, da bodo te še dolgo ostale, rad pomagam,« pravi Nereo Skrabar.
Nereo Skrabar, poslovnež Z. VlajiČ nogometašem v Ankaranu.
iz Trsta, ki finančno pomaga
Mladi nogometaši NK Galeb iz Ankarana, od katerih si vodstvo in donator kluba še mnogo obetajo.
POZOR METEORITI mi
MARATONCI
Letošnje poletje v Evropi je poletje velikih razstav. Po beneški atrakciji z Leonardom da Vincijem in londonskih razstavah Rembrandta je svoj trenutek dočakal tudi Dunaj, kjer so v Kiinstlerhausu odprli sijajno razstavo staroegipčanske umetnosti.
Razstavo Bog, človek, faraon so pripravili strokovnjaki Kunsthistorisches muzeja in v avstrijsko prestolnico iz muzejev egipčanske umetnosti iz Evrope in Združenih držav Amerike pripeljali 250 najpomembnejših eksponatov iz dveh in pol tisočletij. Gre predvsem za niz portretov od preddina-stijskih časov do ptolomejskega obdobja, ki se končuje s Kleopatro. Ob doprsnih kipih so še ležeče in stoječe statue in figuralne kompozicije. »Darilo Nila« je tokrat prvič v srcu Evrope, razstava pa bo odprta do začetka oktobra.
Vstopnica velja osemdeset šilingov, katalog z barvnimi reprodukcijami vseh razstavljenih primerov po 380 šilingov.
IZŠLA JE NOVA ŠTEVILKA M ZINA
KVALITETNI PRESKOK
V deveti številki M'ZINA najdemo intervju z Borutom Šuk-Ijetom, zapise o sakralni umetnosti, kongresu oblikovalcev v Ljubljani, mladinskemu kulturnemu centru v Idriji, videu, ocene razstav, glasbeni intervju s skupino Sepultura, komentarje o področja glasbe, klubskega življenja, gledališča, filozofije in literature ter še mnogo drugega. Odlična tehnična izvedba in estetsko oblikovanje dajeta M ZINU vse potrebe pogoje, da mu lahko prisodimo oceno »odlično«.
Medtem ko se evropska sonda »Giotto« približuje kometu Grigg Skjellerup, so avstrijski znanstveniki izračunali, da na avstrijska tla dnevno pade okoli 85 milijonov meteoritov!
Nekateri od treh meteoritov so večji, drugi manjši, težki pa so od ene desetinke grama pa do enega grama. Vendar pa je nek francoski raziskovalec 1989 odkril v arktičnem ledu mikrometeorite, ki v povprečju merijo eno stotinko milimetra.
Avstrijski univerzitetni profesor Gero Kurat, zaposlen na oddelku za mineraologijo, oddelku dunajskega muzeja za zgodovino narave je odkril, da tretjina teh majhnih delčkov pripada kometom.
Nasprotno od njih pa veliki meteoriti, ki včasih padajo na zemljo, kot se je zgodilo v Avstraliji 1932, izhajajo iz »astero-idnega pasu« med Marsom in Jupitrom.
Inštitut za zoologijo dunajske univerze je opravil zanimiv poizkus. Znanstveniki so ujeli 3000 žab, ki so živele na kvadratnem kilometru narodnega parka Neusiedler See, jih označili in zoper spustili na svobodo. Spustili pa so jih s treh različnih mest, neenakomerno oddaljenih od področja, kjer so žabe živele do tedaj. Vse žabe so se vrnile domov. Rekord je postavila žaba, ki je opravila kar 15 kilometrov poti, da se je vrnila v svojo lužo.
To pot je žaba opravila samo v desetih dneh. S tem je avstrijska žaba prevzela vodstvo od dosedanjega žabjega rekorderja iz Švice, ki je bil s samo tremi kilometri poti prvi na rang listi žabjih maratoncev.
ILIRSKA BISTRICA: SRAMOTA ZA BAVČARJEVE FANTE
KRIMINALCA ARETIRALA POLICAJA
Kaže, da so tudi kriminalci po vstopu v Evropo spremenili svoj odnos do policije: v Ilirski Bistrici sta dva »aretirala« policaja, ju zvezala in jima odvzela službeno vozilo ter orožje...
Kot je policija pozneje obvestila javnost, bi naj dva izmed pomožnih policijskih enot zjutraj pred Ilirsko Bistrico kontrolirala promet. Po dogodkih sodeč je šlo za poostreno kontrolo, saj je hrvaška policija prosila za pomoč in budnost, ker je tri dni predtem prišlo na Reki do oboroženega napada na njihovo policijsko patruljo.
11. maja popoldne okrog 15. ure je reška policija zadrgnila mrežo okrog 24 letnega Šefifa Bajriča, rojenega v Bugojnem, s stalnim bivališčem na Reki in 30-letnega Šimeta Višiča, rojenega v Franciji, s stalnim prebivališčem v Zadru. Oba sta že stara znanca naše in drugih policij. Ko so ju odkrili in ju je policija hotela aretirati, je Bajrič potegnil pištolo in začel proti policajema streljati. K sreči ni nobenega zadel. Po streljanju sta Bajrič in Vi-šič izginila, kot bi se vdrla v zemljo. Reška policija je razglasila preplah, začeli so z obsežnim iskanjem obeh zlikovcev, vendar brez uspe-
ha. Šele pozneje so odkrili, da sta se skrivala v nekem opuščenem bunkerju.
Policaja, ki sta v Ilirski Bistrici kontrolirala promet in motrila na občinstvo, sta postala pozorna na trojico, ki se je pripeljala v džipu. Med pregledom sta jih neprevidna povabila v svoje službeno vozilo. Tu sta neprevidnost plačala s svojo »aretacijo« ...
Šerif Bajrič, ki se je vsedel na zadnji sedež v vozilu, je nenadoma potegnil pištolo in jo pritisnil policaju v vrat. Nato pa zahteval, da ju odpeljejo proti avtocesti in Postojni. Po krajši vožnji je Bajrič spremenil odločitev in zahteval, naj službeno vozilo usmerijo na stransko pot. Po krajši vožnji sta zlikovca v lisice vpeta policaja nagnala v gozd in jima zapretila, da ju bosta ubila, sama pa nadaljevala pot s policijskim vozilom.
»Po »aretaciji« policajev, kmalu za tem, ko sta jih nevarna zlikovca nagnala v gozd, jima je uspelo o do-
godku obvestiti policijsko postajo, so policisti sprožili obsežno akcijo, da bi nepridiprava ujeli, še preden bi ta morebiti komu spet ogrozila življenje. O dogodku so obvestili kolega na hrvaški strani, v široko zasnovani akciji so sodelovali tudi policisti z Reke in iz Opatije, na pomoč so poklicali helikopter Ministrstva za notranje zadeve. Prav pilot helikopterja je odkril odvzeto policijsko vo-
zilo zapuščeno na območju Ribnice, kar je dalo slutiti, da se zlikovca skušata vrniti v Hrvaško. Policijska patrola, ki je imela s sabo psa slednika, je oba nevarna kriminalca v resnici odkrila pred Ribnico. In spet je Šerif Bajrič potegnil pištolo, k sreči je bil nekoliko prepozen, preden je uspel streljati, so ga prijeli in takoj prepeljali v koprske zapore.	y
TUDI INTERPOL NI ODKRIL UKRADENIH UMETNIŠKIH DEL
TATOVI SLIK
Pred velikim senatom sodišča v Splitu se je začel sodni proces zoper osemnajsterico, osumljeno 34 kaznivih dejanj. Med te sodi spektakularna kraja umetniških del iz znanega gostišča Stefane), kraja nakita v Šibeniku in tatvina slike Santosa Sabe na Reki.
Na zatožno klop so morali sesti Srečko Cudina (27), Radoslav Šoda (29), Božo Živalj (28), Željko Jurič (29), Tonči llak (33), Saša Ante (28), Ante Bejo (27), Marko Madžar (33), Mireko Boljac (27), Slavko Alajbeg (40), Ivan Gospodnetič (40), Tomislav Radič (28), Ante Žaja (29), Marko Rozga (40), Mladen Vareško (35), dvema se sodi v odsotnosti, enajst med njimi jih je bilo že obsojenih, tokrat pa jih obtožnica bremeni kar 34 kaznivih dejanj.
Predvidoma bi naj sojenje trajalo kar tri tedne, zaslišali bi naj več kot 30 prič, da bi razpletli kriminalno dejavnost te skupine, ki je največ kaznivih dejanj izvršila v Splitu in okolici. Med najatraktivnejše kraje sodi vsekakor kraja v središču Splita, ko so v Ulici prvoborcev iz znanega gostišča Stefanel odnesli 11 slik vrednih okrog sto tisoč mark. Šlo je za slike najimenitnejših jugoslovanskih slikarjev. Čeprav je bila tatvina izvršena že pred dvema letdma, je varnostnim organom doslej uspelo odkriti le, da so slike prepeljali v Zagreb, od tam pa kupcem po Evropi. Ob tem je zanimivo še to, da so tedanje jugoslovanske oblasti k odkrivanju ukradenih umetniških del, tatovi bi naj za njih iztržili 80 tisoč mark, pritegnile tudi Interpol, vendar do danes niso odkrili niti ene od ukradenih slik.
Nič manj spektakularna ni bila kraja zlata in dragocenega nakita, ki so ga odnesli zlatarju Niku Bisaku iz Ulice 22. oktobra v Šibeniku. Tatovi so ga olajšali za pet in ppl kilogramov zlata in nakita ter za večjo vsoto gotovine, ki jo je hranil.
Med poizvedbami o zmikavtih, ki so po atraktivnih vlomih s svojo popularnostjo sramotili policijo, so varnostni organi odkrili le sliko Santosa Sabe, ki so jo ukradli na Reki Anteju Baričeviču in katere vrednost je lastnik ocenjeval na bajeslovnih 7 milijonov dolarjev, strokovnjaki pa so jo ocenili le na tisoč mark. Kot kaže, se je varnostnim organom vsa reč začela svitati, ko so izvedeli, da je prav Baričeviču ponudil informacijo o ukradeni sliki - njegov nečak, šestnajsti v vrsti obtoženih, Ivica Baričevič. Stricu je skušal za informacijo izmamiti 50 tisoč mark. Enako se je opekel tudi Marko RozSa.	F. J.
BARABAM SE NE SMILIJO NITI REVEŽI IZ BOSNE
PONAREJENI POTNI LISTI
Branko Pintarič, prometni tehnik in lastnik delavnice za izdelavo pečatov iz Ljubljane, je osumljen, da je na motorju skušal pretihotapiti na Hrvšako ponarejene potne liste bivše Jugoslavije. Na Hrvaškem ubogi begunci za takšne ponaredke odštejejo tudi po tisoč mark.
Hrvaška policija je minuli ponedeljek pred hotelom Es-planade v Zagrebu aretirala enega Roma in štiri Albance, ki so beguncem iz Bosne in s Kosova skušali prodati večjo količino bianko podpisanih potnih listov bivše Jugoslavije. Potne listine so imele oznako BHR, ponekod tudi štampiljko Ljubljana, že po videzu so manjše od originalnih, s ponavljajočimi se-
rijskimi številkami: 892355, 892356, 892357, 892358 in 892359.
Medtem, ko so od aretiranih Albancev in Romov v Zagrebu skušali izvedeti, od kod jim ti ponaredki, so jih v sredo popoldne na mejnem prehodu Bregana pri Branku Pintariču, ki je tjakaj pribrzel z motorjem kavvasaki, odkrili še trideset. Možak, ki bi naj bil podjetnik, je hrvaškim po-
lOCIJALISTIČK A tllMRATIVNA Rt. Pl'HI. IK A JIKiOSI.A VDA COUMJA/IMCTMMKA 4<l Al PATHBMA l'F IIVhJIMKA JVTOIVIAHMJA RIPUBUOlll SOI I ALIS 11: ITDF.R ATI VF 1)1 VOIOOSI A VIH
P A S O Š
n a c o m
PASSEPORT
•• .»• •••• •••• «•••
•	•••*•	p	Q
• • • «. • # • •
•	t	•	•	• t	••
• • •« ••«• •0 • • • •
licajem zapel pesmico o tem, kako mu je neki Albanec ponudil jurja mark, če bi ta dragoceni tovor spravil v črni plastični vrečki pred hotel Esplanade. Pred hotelom bi ga naj poiskal neznanec, za razpoznavni znak pa bi služila prav vrečka z bogatim tovorom. Doslej ni znano, ali je Pintariča premamil lahek zaslužek za skok v Zagreb, pomislite na lepo vreme in hiter motor pa na nagrado 1.000 mark, ali je morebiti celo »večja riba«.
Glede na to, da imajo ponarejene potne listine žig Ministrstva za notranje zadeve Slovenije, hrvaška policija sumi, da gre ponarejevalce
iskati pri nas. Zato so za pomoč zaprosili naše vrnostne organe.
Odkritje ponarejenih potnih listin kaže na brezobzirnost kriminalcev, ki skušajo izkoristiti stisko beguncev iz Bosne in s Kosova, ko jim za mastne denarce podtikajo brezvredne ponaredke. Znano je namreč, da večina teh brezdomcev ob begu ni uspela rešiti niti najosnovnejših dokumentov, ki so pogoj za rešitev v inozemstvu. Prav to pa je tako na Hrvaškem kot pri nas sprožilo val ogorčenja in gnusa, saj od nekdaj velja, da pomeni ogoljufati siromaka dvojno kazen.
E. Z.
TUDI PO ZDRAVLJENJU JE NAPADAL OTROKE
PREPLAH V BISTRICI
Bistričane je osupnila vest, da so policaji aretirali 21-letnega S. T., ker je bil osumljen spolnega nasilja nad otrokom. Šlo je za dogodek 8. in 9. aprila letos, ko je ta brezposelni mladenič izvajal nad dvema dečkoma nekatera dejanja spolnega nasilja.
Kmalu po prvih zaslišanjih je S. T., ki se je predtem že zdravil na oddelku za adolescente na Poljanskem nasipu v Ljubljani in še predtem bil varovanec v vzgojnih zavodih, začel policajem pripovedovati, da je v Slovenski Bistrici v zadnjih osmih letih nadlegoval še vsaj sedem otrok.
Očitno je mladenič svoje žrtve uspel tako prestrašiti, da so te stvari prikrile celo svojim staršem. Strokovnjaki pa upravičeno sumijo, da so vsaj nekateri malčki z zadevo starše seznanili, vendar starši iz nerazumljivih vzrokov zadeve niso prijavili in je S. T. s svojim početjem nekaznovano nadaljeval do danes.
IZROPANA JUGOSLOVANSKA AMBADASA V RIMU
UMETNINE
GREDO
V	DENAR
Olga Bisera, nekdanja filmska igralka Bisera Vukotič, sedaj znana italijanska novinarka, ki je v Italiji pravkar izdala knjigo intervjujev z arabskimi voditelji, je v Rimu poskrbela za prvovrstni škandal, ki ga ambasada razpadle Jugoslavije nikakor ne uspe utišati.
Novinarka se je skupaj s kolegi televizije Monte Carlo in novinarji rimskega dnevnika II Tempo najavila pri ambasadorju Dušanu Šrpcu, kije pričakoval dobronamerni razgovor, doživel pa je pravi šok. Olga Bisera mu je najprej demonstrativno vrnila jugoslovanski potni list in potlej pred kamerami raztrgala sliko srbskega voditelja Slobodana Miloševiča.
Mediji so dogodek takoj pograbili, televizija Monte Carlo je posnetek predvajala v osrednji informativni oddaji, II Tempo pa je v neskrajšani obliki objavil pismo razočarane Jugoslovanke, ki za Miloševiča pravi, da niti Hitler v drugi svetovni vojni ni ukazal takšnih masakrov.
V	jugoslovanski ambasadi v Rimu je že lep čas izključno srbsko in črnogorsko osebje, le sam ambasador je zaradi delitvenega ključa iz Bosne in Hercegovine, kljub rotenju rojakinje Olge Bisere pa se ni pripravljen odreči državi, ki požiga, pobija, kolje, ropa vse, tudi Srbe, ki se nočejo podrediti četniškemu diktatu.
V	ambasadi se očitno pripravljajo na hitro evakuacijo. S tem so najverjetneje povezane skrivnostne tatvine. Iz bogate rezidence v luksuzni četrti Monti Parioli so izginile umetnine in dragocenosti, ki bi jih morali vrniti Hrvaški oziroma bi morale biti del razdelitvene bilance. Dragocene antične plastike iz vrta so zamenjali s kičastimi izdelki, čez noč ni bilo več dveh Avgustinčičevih kipov, številnih slik priznanih hrvaških mojstrov, pa srebrnine ...Ko je vse dragoceno in prodajno zanimivo izpuhtelo, so v ambasadi zaprosili za policijsko zaščito.
S!IIIIIIIIIIIIIIIINNIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIINIINIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIINIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIimilllllll!i
I NAGRADE ZA ZVESTOBO NAGRADE ZA PRIJATELJE I
VELIKA NAGRADNA IGRA ZA NAŠE STARE IN NOVE NAROČNIKE I
Začenjamo z veliko nagradno igro NOVE DOBE, v kateri lahko sodelujete vsi, ki ste se že naročili ali se še boste naročili n^ naš časopis. Pri žrebu bomo upoštevali vse naše stare in nove naročnike, ki imajo plačano naročnino za najmanj tri
mesece.	s
|	Glavna nagrada 1/2 kg zlata	|
|	2.	nagrada	— TV sprejemnik	|
|	3.	nagrada	— Videorecorder	|
4. nagrada — Glasbeni stolp in 10 tolažilnih nagrad.
Preverite, če ste že naš naročnik!
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiimiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimuHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiin^
PONATIS GADAFIJEVE ZELENE KNJIGE
ŽENSKE MORAJO ROJEVATI
ANGLEŠKA KRALJEVSKA MORNARICA PROTI GUSARJEM
Libijski voditelj Moamer el Gadafi v svoji zeleni knjigi, ki je te dni izšla tudi v Zagrebu v 100.000 izvodih, razlaga svojo vizijo ureditve sveta, ki jo nekateri imenujejo tudi psevdointelektualno samozadovoljevanje. V njej posveča Gadafi največ prostora in pozornosti ženskam. Očitno mu je jasno, da so ženske trd oreh in da bo njegova razlaga o nesporni, a tudi edino biološki vrednosti ženskega spola naletela na hud odpor.
Kako se morajo po njegovem obnašati ženske?
Idejni oče Libije ženskam sicer priznava, da so tudi one ljudje in tudi ne dvomi, da so v tem enake moškim. »Saj tudi ženska je in pije, kot je in pije moški«, je zapisal v svoji knjigi. Vendar pa se ženska ne zaveda, da se takrat, ko se zaposli, spreminja v moškega, a takšen njen položaj, ki ni primeren njenemu prvotnemu duhu, jo postavlja v materialistično družbo. Nad takšnimi ženskami pa Gadafi ni navdušen, ne zato, ker bi on osebno imel kaj proti temu, pač pa zato, ker v materialistični družbi ženske postajajo sužnje lažne uveljavitve.
Gadafi je seštev dva in dva in iz naravnega dejanja, da je ženska ženskega spola, moški pa moškega, ali da imajo ženske menstruacijo, zaključil, da biološko razliko spremlja tudi družbena. Iz tega izhaja, da samo ženska, ki ji je vseeno za bodočnost civilizacije, lahko odvrže svoje materinsko poslanstvo.
Gadafi razume pot, ki so jo ženske prehodile, da bi se izkopale iz stoletnih okov, vendar pravi, da je ta svoboda pravzaprav suženjstvo. Zakaj? Zato, ker četudi so ženske in moški kot ljudje
enaki, vseeno niso isti. »Ko ženska misli, da se po ničemer ne razlikuje od moškega, sama sebe zavaja.« Ta varljiva iluzija« uničuje vse pogoje, ki so ji potrebni in v katerih ona mora uživati zaradi svoje narave, ki ji je določila njeno naravno vlogo v življenju«. Torej je edina njena naloga rojevanje. Izven te reproduktivne verige ženska ne obstaja, saj za njo ni niti ene druge dejavnosti, s katero bi si lahko pridobila spoštovanje.
Zeleni filozofiji ne manjka niti poezije, ki je tudi glavni dokaz, zakaj mora ženska rojevati, a bogvaruj še kaj drugega. »Ženske so kot cvetovi ustvarjene, da dajejo pelod in seme,« piše Gadafi. Če pa bi se katera le uprla tej naravni hierarhiji, bo po njegovem mišljenju, izgubila vso svojo lepoto.
Samo človek brez smisla za šalo bi iz trditve, da »Vzhod na njo gleda kot na blago, ki se lahko kupi in proda, Zahod pa kot, da ni ženska« zaključil, da Gadafi nima rad žensk. Nikakor jih ne sovraži, vendar pa morajo vedeti, kje je njihovo mesto. Seveda zgolj zato, da bi bile srečnejše.
Te svoje poglede Gadafi tudi »filozofsko« utemeljuje.
saj trdi, da je rojevanje biološko pravilo, a biološko pravilo je pravična sodba, ker je naravno in predstavlja osnovno pravilo svobode. Kdo pa si upa kaj reči proti naravnim zakonom?
Gadafi zanika vrednost drugih kultur in ostro obsoja tirane in diktatorje, ki ženske silijo, da se obnašajo nasprotno svojemu bistvu. Ženska, ki nima možnosti, da rojeva, zato ker je prisiljena delati, ni svobodna, a ravno v njeni potrebi po rojevanju se skriva svoboda, zaključuje svoje filozofsko razglabljanje. Torej je življenje brez otrok samo imitacija življenja.
Nesprejemanje teh ženskih naravnih danosti je bo-goskrunstvo. Samovoljne intervencije proti spočetju, edini možnosti nadaljevanja človeške vrste, so členi verige proti življenju, vrhunec pa je, če ženska stori samomor, da bi preprečila spočetje, ali porod in dojenje.« Kako bi komentiral dogajanje v bivši vzhodni Nemčiji, kjer delodajalci izsiljujejo nezaposlene ženske s tem, da se moraio.
preden jih vzamejo na delo, sterilizirati, si lahko mislimo.
Zanimivo je tudi njegovo mišljenje o jaslicah, ki jih imenuje kar farme, a meso, ki prihaja s teh farm (torej človek) je neukusno in slabše kvalitete, saj ni vzgojeno v naravnih pogojih. Vzgajanje otrok na takšnih farmah je tiranija in izkoriščanje otroške naivnosti. Na njegovi vrednostni lestvici imajo tudi otroci, čeprav ženskega spola, več pravic kot ženske, saj je za očeta Libije nesprejemljiva misel, da si lahko ženska želi še kaj drugega kot otroke.
Če pa se ženska odloči na-primer za podjetništvo, je to razbijaško dejanje, saj razbija življenje človeške družbe in povzroča njeno bedo. Zato Gadafi apelira na svoje podanike in jim razlaga, da je zahodni način življenja nesmiseln in ga je nevarno kopirati.
Res je bolje, da libijske ženske še naprej rojevajo, saj bodo imele tako manj časa za razmišljanje o dvoličnih in hinavskih sporočilih svojega voditelja.
MARKET
mm&Miriuš
Ljubljanska 16, CELJE
delovni čas: ob delavnikih in sobotah od 7.30 do 19.00 ob nedeljah, od 8.30 do 12.00
NAPADI OB ZORI
Mednarodnim silam na morju jugovzhodne Azije, ki imajo nalogo nadzorovati gusarje, se bo priključilo tudi britansko vojaško ladjevje. Ker je število gusarskih napadov močno poraslo, se je britanska vlada odločila, da bo o tej nevarnosti pomorce uradno obvestila.
Pomorski napadi se vrstijo v vodah Južne Amerike, Zahodne Afrike, največ pa jih je v ožinah med Malezijo, Singapurjem in Sumatričnimi otoki. Nevarnost se je od leta 1989, ko je singapurska policija zabeležila tri napade, a lani že enainpetdeset, zelo povečala. Po podatkih ladijske komore v Londonu, je bilo letos oropano že dvajset ladij z britansko posadko, med njimi dva tankerja.
Gusarji navadno napadajo pred sončnim vzhodom. Do ladje, ki so jo vzeli na muho, se pripeljejo s hitrimi motornimi čolni, nakar se po bambusovih lestvah povzpnejo na krov. Posadko zvežejo in odnesejo vse, kar ima vrednost. Drznejše bande odvzemajo cele ladje in s spremenjenim imenom in zastavo odplujejo do najbližje luke, kjer blago izkrcajo in prodajo. Pogosto se zgodi, da ladje vključno s posadko izginejo brez sledu.
Prejšnji mesec je bil britanski tanker Vailant Carri-
er napaden že drugič v šestih mesecih. Nekaj članov posadke, vključno s sedemmesečnim sinom ladijskega častnika, so napadalci ranili z noži, nakar so ladjo zažgali.
V Južnokitajskem morju je imel bližnje srečanje z gusarji tudi kapitan »Australia Star« Peter Nevvton. V njegovo kabino se je pritihotapila gusarska šesterica. Njihov vodja mu je pomolil pod nos golo sabljo in mu zagrozil v odličnem angleškem jeziku: »Če zavpiješ, si mrtev!« Ko so pobrali denar iz ladijske blagajne, so se neslišno pobrali.
Vsak čas bo na pot proti oddaljenim južnoazijskim vodam odplula cela flota, kar predstavlja impresivno operacijo, ki ima nalogo zaščititi britanski gospodarski interes. Dosedanji britanski prispevek k zaustavitvi kopenskih gusarjev na Balkanu, je bil dosti bolj skromen: samo 260 vojaških bolničarjev v sestavi zaščitnih sil ZN.
JELCINU
SODIJO
KOMUNISTI, NACIONALISTI IN RADIKALI ŽELIJO SODITI GORBAČOVU
IZDAJALEC DOMOVINE
Na ustavnem sodišču Rusije se je v torek začela razprava o zakonitosti Jelcinovih predsedniških ukazov, s katerimi je prejšnjo jesen prepovedal delo KPSZ in nacionaliziral partijsko lastnino. Ustavno sodišče se je se-šlo na zahtevo sedmintride-setih narodnih deputatov, med katerim so tudi takšni, ki niso bili nikoli privrženi komunističnim idejam, niti niso člani KPSS. Menijo, da je Jelcin s tem spornim ukazom kršil ustavo, ki šefu države ne daje pravice prepovedi delovanja političnih strank in drugih družbenih organizacij, niti nacionalizi-ranja njihove lastnine.
Jelin je sporne ukaze podpisal z obrazložitvijo, da je bila KPSS vmešana v organiziranje lanskoletnega neuspelega puča v Moskvi. Sporne Jelcinove ukaze bra-
ni pred ustavnim sodiščem Rusije državni sekretar Ge-nadij Burbulis in do nedavni Jelcinov pravni svetovalec Sergej Sahraj. Za slednjega menijo, da je avtor spornih ukazov. Trdi, da lahko ponudi dokaze o tem, kako je KPSZ desetletja financirala teroristične organizacije širom po svetu in jih oskrbovala z orožjem za sabotaže.
Nasprotniki Jelcinovih ukazov trdijo, da se za takšno delovanje lahko sodi samo parijskemu vrhu, ne pa celotni organizaciji. Ne priznavajo niti sodelovanja v pu-ču, kar je potrdilo šestdeset prič iz ruskih oblasti in partijskih organizacij.
Stranke v sporu imajo čas predložiti nove dokaze do desetega julija, razprava na ustavnem sodišču pa bo 7. avgusta.
KARTOTEKE
ČEŠKOSLOVAŠKE TAJNE POLICIJE
TUDI HAVEL POD LUPO
V popularni radijski oddaji je predsednik Češkoslovaške federacije Vaclav Havel prišel na dan s senzacionalnim presenečenjem. Priznal je, da so ga pred sedemindvajsetimi leti kandidirali za tajnega sodelavca bivše službe državne varnosti, po treh mesecih pa naj bi ga vtaknili na seznam nezaželenih oseb.
Havel je pojasnil, da so ga v obveščevalno mrežo želeli pritegniti že konec petdesetih let in čeprav mu po večih preiskavah niso imeli ničesar očitati, so ga proglasili za skrajno nevarnega človeka. Ko so ga po sedaj veljavni zakonodaji kot vse ostale državljane federacije postavili pod lupo in temeljito pregledali njegovo zgodovino, je ugotovil, da je bil na spisku komunistične varnostne službe četrt leta.
Komisija je zanj ugotovila, da ni zavestno sodeloval, še posebej ne, ker so ga najmanj petstokrat zasliševali, zapirali, mu vdirali v stanovanje, uničevali avtomobil, preganjali njega in člane njegove družine. Ob oblikovanju rezultatov preiskave je pred-
sednik Havel izjavil, da zbranih papirjev ne namerava Citati, so pa na razpolago javnosti, novinarjem in politikom, kajti narod ima pravico, da izve vse, kar je v zvezi z njim in drugimi v vodstvu češkoslovaške države.
V češkoslovaškem tisku naključne ali nenaključne Havelove povezave s kartotekami tajne policije ne komentirajo, politični opazovalci pa se sprašujejo, koliko tvegana je bila tik pred volitvami, na katerih Havel kandidira za drugi mandat, predsednikova poteza. Težko je presoditi, kako se bodo volil-ci odzvali in koliko bo v izbiri štela predsednikova odkritosrčnost, ko je sklenil, da bo o svoji kartoteki sam prvi javno spregovoril.
ki in svetovalci izdal ukaz o uničenju raketnega kompleksa »Oka«, čeprav ta ni bil predmet razgovorov o razorožitvi med Sovjetsko zvezo in ZDA. Komisija predlaga, da se objektivno razišče poreklo honorarja, ki jih dobiva Gorbačov za svoja predavanja na Vzhodu. Menijo, da so to le legalne oblike podkup-
Medtem ko Mihail Gorbačov potuje po ZDA, kjer predava na univerzah, doma mrzlično potekajo razprave o sumu veleizdaje nekdanjega predsednika. Komunisti in nacionalisti so prepričani, da so honorarji, ki jih dobiva Gorbačov v Ameriki, zgolj nagrada za likvidacijo nekdanje Sovjetske zveze.
Najglasnejši so ruski radikali, ki od Jelcina zahtevajo sojenje Gorbačovu zaradi poneverb in razmetavanja državnega denarja za financiranje francoske, italijanske in ameriške komunistične partije. Nekdanja »Gorbačovova« komisija za raziskovanje protinarodne in protidr-žavne dejavnosti bivšega predsednika Gorbačova, ki trdi, da je zasnovana na pobudo naroda, je te dni predala vrhovnemu tožilcu Ste-pankovu zbrane dokumente s predlogom, da proti Gorbačovu sproži postopek o izdaji domovine.
Zahtevajo, da se mu sodi po 64. členu ruskega kazenskega zakona, kot bodo sodili lanskim pučistom Krljuč-kovu, Pavlovu, Jazovu, Luk-janovu in drugim.
Neokomunisti in nacionalisti trdijo, da je 6. junija lani Grobačov prostiustavno nagovoril skupščino, da je sprejela akt o priznanju neodvisnosti treh baltskih republik, - Litve, Latvije in Estonije. Komisija je napisala, da sicer niso proti samostojnosti treh baltiških dežel, vendar bi morala biti dosežena z referendumom. Prav tako je Gorbačov brez posvetovanja z vojnimi strokovnja-
nine za veleizdajo.
Zaradi nezakonitega financiranja zahodnih komunističnih zvez je bil Gorbačov letos že dvakrat zaslišan. Vendar le malokdo verjame, da bo Gorbačov odgovarjal za te nelegalne transakcije. O tem dvomi celo Jegor Li-gačov, član Politbiroja CK SZ, ki ga je Gorbačov poslal v penzijo. »Gorbačov ni le izdajalec, je kukavica, ki nese jajca v tuje gnezdo, ki je v strahu pred zahodom razpustil CK Sovjetske zveze in prepovedal delo partije,« je povedal Ligačov.
Boris Jelcin pravi, da Gorbačovu ne bodo sodili, ker v Rusiji ne bo nikoli več političnih procesov. Medtem pa komunisti in patrioti nestrpno pričakujejo odgovor glavnega točilca. Zanima jih, k kakšnimi argumenti bo zavrgel njihovo obtožnico.
Brunskena sodelavka KGB?
V Litvi je parlamentarna komisija vrhovnega sodišča predala zahtevo po sodnem procesu, kjer bi naj ugotovili, da če je bila nekdanja premierka Kazimira Brunskena sodelavka ruske obveščevalne službe KGB. Brunskena je te obtožbe zavrnila, saj meni, da so ta proces potvorili njeni politični nasprotniki, ker se bližajo nove parlamentarne volitve.
Pred mestno sodišče Moskve nameravajo v začetku poletja tega leta postaviti tudi Ruslana Hazbulatova, predsednika ruskega parlamenta. Toži ga časopisno uredništvo »Izvestija«, ker je pred časom Kongresu narodnih deputatov rekel, da ta časopis urejajo nekvalificirani novinarji. Redakcija Izvesti) pravi, da je tožba povezana z dejstvom, da je zadnje čase Hazbulatov v nemilosti pri jelcinistih, ker se zavzema za parlamentarno Rusijo in ne za predsedniško republiko.
Priredila: Janja Krajnc
V INDIJI ŠE VEDNO OBSTAJA SUŽENJSTVO
OTROCI - TKALCI
Najmanj petnajst odstotkov mladih tkalcev v pokrajini Mirzapur — Varanasi — Badohi v severnoindijski državi Utar Pradeš dela v suženjstvu, kamor jih za prgišče dolarjev prodajajo njihove zadolžene družine. Nekatere enostavno ugrabijo prekupčevalci in jih oropajo otroštva, ki so ga prisiljeni preživeti v tkalnici.
Sedemletni Šankar, eden smo klicali mamo. Zaprli so od najmanj stotisočih otrok, nas v sobo, kjer smo morali ki so prisiljeni v suženjsko delati dvajset ur na dan brez tkanje preprog v nemogočih plačila. Dobili nismo skoraj razmerah, je povedal: »Ope- ničesar za jesti in skoraj ves kli so nas z žarečii ogorki, če čas so nas tepli. Poskusil
PERO BREZ PAPIRJA IN RAČUNALNIK
sem narediti samomor, da bi ušel temu strašnemu življenju.«
Otroci preživljajo vse vrste nepopisnih strahot. Garajo v temnih prostorih v dušeči vročini sob, polnih volnenega prahu. Mnogi imajo tuberkulozo ter razne kožne in očesne bolezni. Redne okvare so tudi pokvarjena hrbtenica in težave z dihali. Jedo samo juho in kruh, za vsako najmanjšo napako pa jih kaznujejo s pretepanjem in stra-
danjem.
Najstarejša organizacija za zaščito človekovih pravic - Londonsko združenje proti suženjstvu - redno opozarja na problem suženjstva v Indiji. Njen pripadnik Sati-arti opozarja velike narode, ki kupujejo preproge, na ponižane tkalce. Največji uvoznik indijskih preprog je Nemčija, kjer se več uvoznikov zanima za pečat kakovosti, ki bi dokazoval, da preprog niso tkali sužnji.
LANDON: KAPITAN
NA SODIŠČU
Ker ni enostavno napraviti tipkovnice, ki bi jo lahko spravili v žep in bi bila ob tem še praktična, so našli rešitev v prefinjenem softveru, ki bo znal brati rokopis, s čimer se bo lahko z računalnikom komuniciralo z ročnim pisanjem črk. Pričakuje se, da bodo za tovrstne računalnike zaintersirani predvsem ljudje, ki hodijo okrog in pišejo stoje.
Firma Apple je izdelala napravo, od katere mnogo pričakujejo. Računalik »Nevvton« lahko »bere« pisavo na ekranu. Vsebuje koledar in druge informacije. Lahko telefonira in pošilja tekste. Aparat lahko pošlje sporočilo, kot počenja telefaks. Vsebuje tudi »pametni softver, tako da se lahko na ekran napiše npr. »Pošlji faks moji mamil«. Napravica bo faks poslala, seveda če ima mama faks.
Ostali pa so še mnogi problemi. Še nedavna zanesljivost prepoznavanja na roko napisanih številk je bila le 95-odstotna, kar pomeni, da je vsako dvajseto vnešeno znamenje napačno. Kdor želi uporabljati obstoječe modele rokopisnih računalnikov, mora pisati izrazito čitljivo.
Ali to pomeni, da se bo čitljiv in lep rokopis vrnil med nujne pogoje za pisarniško delovno mesto?
Poveljnika britanske atomske podmornice so obtožili, da je z malomarnostjo povzročil smrt štirih ribičev, ki so utonili. Konec leta 1990 je podmornica kapitana Petra McDonnela zataknila mrežo ribiške ladje Antares in jo preprosto potegnila na dno. V lanskoletni preiskavi so ugotovili resno človeško napako in postavili McDonnela pred vojaško sodišče.
Ribiči in pomorci od britanske admiralitete ponovno glasno zahtevajo večjo previdnost in obvestila o gibanju vojaških podmornic ob obali.
PETROL
z vami na poti
Irt h
64220 Škofja Loka - maloprodaja Kidričeva 66 tel. 064/631-301 fax. 064/631-551
Izjemna priložnost - Akcijska prodaja vseh tipov zamrzovalnih skrinj - dodatni popusti - cene za gotovinsko plačilo (vključno s prometnim davkom)
ZS-220
ZS-300
ZS-380
ZS-530
ZS-350
21.359 SLT 27.214 SLT 29.346 SLT 36.425 SLT 29.550 SLT
Možnost tudi na obročno plačevanje, polog 40%, ostalo na 3 čeke
Naše izdelke potrebujete skozi vse leto
MALI OGLASI


NOVI TEDNIK RADIO CELJE
POSEST
STANOVANJA
ENOSOBNO stanovanje v Šempetru, Dobreteša vas 16 g, prodam za 960.000 SLT . Ponudbe pošljite pod šifro ŠEMPETER ENOSOBNO stanovanje v Celju prodam. Tel. 061/311-954 STANOVANJSKO pravico, 38 m2, 8. nadstropje, Hudinja, prodam. Klicati zvečer, 39-115 DVOINPOLSOBNO stanovanje na Lavi, 62 m2, s centralno in balkonom, prodam za 28.000 DEM. Vseljivo takoj. Inf. pri Lorger, Zagrad 54
STANOVANJE s telefonom prodam. Tel. 34-780 STANOVANJSKO pravico dvoinpolsobnega stanovanja, 69 m2, prodam. Tel. 37-925 STANOVANJE v hiši, 90 m2, prodam. Trubarjeva 11, Celje, popoldan, tel. 063/38-000 DVOINPOLSOBNO stanovanje v novi vasi v Celju prodam. Tel. 742-207
ENOSOBNO stanovanje na Dolgem polju, 35 m2, brez centralne, prodam za 19.000 DEM. Vseljivo takoj. Samo resne ponudbe na telefon 38-010
GARSONJERO, 30.24 m2, v Čopovi ulici in garažo na Lavi prodam. Inf. na telefon 28-208 STANOVANJE oddam. Tel. 731-454, od 8. do 9. ure DVE lastniški stanovanji, 40 in 32 m2, v Celju, zamenjam za manjšo hišo ali dvo do trisobno stanovanje. Plačilo razlike po dogovoru. Tel 063/26-081, po 16. uri GARSONJERO ali sobo s posebnim vhodom išče upokojenec, veliko odstoten, šifra JUNIJ TRI sobe v centru Celja, oddam samskim moškim. Stanetova 5, tel. 28-626, po 16. uri
STANOVANJSKO hišo, možna tudi obrt, proda. Hiša je ob Sotli blizu Atomskih Toplic. Vse inf. po tel. 041/213-584
KOMUNALNO urejeno parcelo v Zabukovici prodam. Hočevar, tel. 063/32-321, int. 01, do 14. ure POSLOVNE prostore v Levcu pri Celju prodam. Možna vsaka dejavnost. 80 m2, telefon, višina 3,5 m, parkirni prostor, možen vsak dostop. Inf. na telefon 063/26-976, vsak dan od 9. do 20. ure HIŠO v Celju prodam. Tel. 063/ 32-730, Hudinja
GOSTINSKI lokal prodam zaradi bolezni, šifra: MAJ PARCELO z vikendom, v Šmartnem v Rožni dolini, blizu jezera, prodam. Tel. 36-107 PARCELO, na sončni legi, 540 m2, asfalt, javna razsvetljava, prodam. Anica Gjuran, Pečovnik 18 ZEMLJIŠČE za obdelavo, primerno tudi za vinograd, velikost 32 a, v bližini Grobelnega (Rakovec), ob asfaltni cesti, ugodno prodam. Rihard Soline, Požnica 6, Svetina, tel. 771-031, dopoldan do 12. ure PARCELO, primerno za vikend ali gradnjo, velikost 2.200 m2, v bližini Celja, prodam. Cena 480 SLT na m2. Tel. 063/36-627 TRGOVINO prodam. Smer Podčetrtek. Tel 745-190 GOZD pri Šmiglovi zidanici prodam. Šifra: GOZD PARCELO, 11 arov, v Preboldu, prodam. Inf. Franc Zupan, Prebold 10
PARCELO, 1.000 m2, zazidljivo, v središču Žalca, z lokacijskim dovoljenjem, prodam. Dovoz je urejen, elektrika in voda v neposredni bližini. Ponudbe pod EKSKLUZIVNO
ZAPOSLITEV
KARTONAŽERKO ali delavko z ročnimi spretnostmi zaposlim za določen čas. Ponudbe pošljite pod šifro: DELO ZA DOLOČEN ČAS DEKLE za strežbo v bistroju, iz Celja ali okolice, iščem. Inf. na tel. 855-968, vsak dan med 6. in 7. uro HONORARNO zaposlim dve urejeni natakarici in kuharja, starost od 18 do 25 let. Tel. 063/721-658
STROJEPISKO ki dobro obvlada srbohrvaščino, potrebujem, šifra: HONORARNO
DEKLE, staro od 20 do 25 let zaposlim v strežbi. Željena praksa. Tel. 776-345	,
FRIZERKO, moške in ženske stroke, s prakso, sprejmem, Nudim samsko stanovanje. Inf. po 20. uri na tele. 725-109
STE komunikativni, ambiciozni? Postanite honorarni zastopnik konkurenčnega podjetja. Ni akviziter-stvo. Inf. na tel. 33-048, popoldan HONORARNO zaposlim prijazno mlado dekle za popoldansko dekle v bistroju. Tel. 776-391 IŠČEM šiviljo za šivanje pletenin in pletilje za ročno pletenje. Tel. 063/821-269
HONORARNO zaposlim natakarico. Bife Hambi, tržnica Žalec GOSTIŠČE Stari grad išče natakarice in natakarje, kuharico ali kuharja. Inf. na telefon 27-252 ali na celjskem gradu
KV AVTOKLEPARJA takoj zaposlim. Plača po dogovoru. Tel. 26-210
OPREMA
KOPALNO kad kolpasan, dolžina 190 cm, belo, prodam, tel. 772-159, zvečer
BOJLER, 80 I in peč kuppersch-bush prodam. Tel. 063/731-185
POPOLNOMA NOVO mizo maha-gonij, velikost 85x1,20, raztegljivo 1,70 m, zelo ugodno prodam. Inf. po tel. 24-681, med 8. in 9. ter po 18. uri naprej
ZAMRZOVALNO omrao, staro 4 leta prodam za 15.000 SLT. Inf. na tel. 063/714-647
OTROŠKO sobo (samsko) in otroško posteljico prodam. Inf. na tel. 741-350
NERABUENO etažno kiip-persehbush peč za centralno prodam 40% ceneje. Silva Golob, Tratna 41 a, ob pregradi Slivniškega jezera.
OPREMO za lokal sistem Ab-strakta, v medenini, prodam. Inf. na tel. 25-333
ŽIVALI
UGODNO prodam pritlikave pin-če - srnice. Jože Krnovšek, Pariž-Ije 65
JARKICE prodajamo. VVinter, telefon 063/33-751
BASSET hound, mladiče iz vrhunskega legla, rodovniške, prodam. Tel. 063/712-875, zvečer
SVINJE za zakol, domače reje ali svinjske polovice, prodam. Tel. 063/753-684
BIKA težkega 600 kg, prodam. Cena po dogovoru. Ivanka Zelič, Vodruž 14, Šentjur
SANSKO kozo, trikrat kotila, prodam. Maks Kolenc, Trnovlje 51 tel. 32-133
TELICE, visoko breje, po izbiri prodam. Mihael Kokot, Sp. Ponkvi-ca 12, Grobelno
KOZO z mladičem prodam. Tel. 701-237, od 17. do 21. ure
RAZNO
STREŠNO opeko 1.000 kosov, prodam. Tel. 821-767
STREŠNO opeko 1.100 kosov in 35 slemenjakov ugodno prodam. Inf. na tel. 063/37-812, od 15. do 18. ure
REZANI smrekov in jesenov ter gradbeni les prodam. Tel. 772-598, popoldan
SMREKOV žagan les za ostrešje: lege, šperovci, plohi, deske, prodam. Tel. 27-297, od 15. do 21. ure
GRAMOZ za posipavanje cest prodam. Inf. na tel. 753-684
NOVO kosilnico batuje, kosa 90 cm, prodam 15% ceneje. Tel. 723-008
BARVNI televizor hitachi prodam. Tel. 24-244, od 7. do 15. ure RAČUNALNIK commodore, z vso dodatno opremo, zelo ugodno prodam. Tel. 746-287
SATELITSKI sprejemnik maspro, z anteno in montažo, poceni prodam. Tel. 063/701-887, po 17. uri VIDEOREKORDER universum hi-fi stereo, nerabljen, in v garanciji, prodam za samo 550 DEM. Tel. 063/ 850-736, popoldan OBRAČALNIK in zgrabljalnik sip Šempeter, skoraj nov, prodam. Tel. 063/38-750
TRAKTOR ursus, 60 KS, 1.080 delovnih ur, prodam. Vinko Šipek, Debro 34, Laško
ROTACIJSKO kosilnico, britel disk 165, rabljeno eno sezono, prodam. Martin Vrešak, Predel 3, Šmarje pri Jelšah GORENJE muto special s priključki, motor acme, malo rabljen, prodam. Ladislav Pražnikar, Matke 26, Prebold
MOTOKULTIVATOR labin pro-gres, z diesel motorjem ter grebenom, za košnjo, možnost ostalih priključkov, primeren za vleko, kot nov, prodam. Vinko Koštomaj, Hrenova 4, Strmec pri Vojniku KOSILNICO gorenje muta, acme motor, malo rabljeno, prodam 50% ceneje kot v trgovini. Tel. 785-172, Zdenko Tacer, Krivica 51, Prevorje OBRAČALNIK za BCS polčanski prodam ali menjam za Sipov. Za traktor TV prodam inverzijo. Franc Breči, Laška vas 11, Štore DOBRO ohranjen traktor zetor 49-11 in lažji obračalnik za kosilnico BŠC, prodam. Silvo Pompe, Polana 9, Jurklošter TRAKTOR ursus C 360 oziroma 60 KM, odlično ohranjen, z novo kabino, prodam 50% ceneje kot je v trgovini ter traktor ursus 355, v nevoznem stanju prodam, tudi po delih. Konrad Jurkošek, Žigon 20, Laško
KOMBINIRANI bojler - kolektor-ji, centralna, elektrika, 300 I rabljeno strešno okno, 85x110, potrebno manjšega popravila ter dva sončna kolektorja - razstavljena, prodam. Janja Ramšek, Liboje 72, tel. 776-945, popoldan
SLOVENIJA - EDINA ZELENA OAZA SLOVENSKE OBALE S ČISTIM MORJEM. PRIMERNA ZA PRAVI POČITEK IN REKREACIJO
»HOTEL SALINERA«
REZERVACIJE SPREJEMAMO NA TELEFON: (066) 78-887 ali 78-886
PRECIZNO zračno puško, novo, prodam. Jože Frank, Dramlje 29 a, Dramlje
OKROGEL in rezan les ter parcelo, 730 m2, na Ostrožnem, prodam. Tel. 34-332
LADO samaro, letnik 88, industrijski šivalni stroj Singer, videorekorder toshiba, osciloskop hameg, ugodno prodam. Tel. 063/853-321, interna 766
MONTAŽNO garažo v Vrunčevi ulici v Celju ugodno prodam. Tel. 34-774
GARAŽO, Ulica M. Zidanška
9	v Šentjurju, ugodno prodam. Inf. Lorber, M. Zidanška 9, Šentjur ali po tel. 745-216, do 13. ure
ŠPORTNI voziček, chico stolček, oblačila in obutev do 4. leta starosti prodam. Ljubljanska 71, Celje, popoldan
KRAVO, brejo, tretjega teleta in sod 1500 I, prodam. Majoranc, Kompole 51, Štore
ŠKROPILNICO, 100 I, za gorenje muto. novo bano, dolžina 170 cm.,
10	m klaftrskih drv. prodam. Martin Tonjko, Babana reka 20
PRIKOLICO za osebni avto, velikost 105x160x35. nosilnost 600 kg. ugodno prodam. Tel. 063/ 36-927
3ROi&tdo°
podjetje za servis in trgovino posredovanje - svetovanje
BIROBITOVA ugodna
PONUDBA V MESECU JUNIJU
FOTOKOPIRNI STROJI CANON
FAX - i CANON
PC - RAČUNALNIKI 286/16-60 MB
386 SX-25 80 MB
EPSON TISKALNIKI BIZERBA PROGRAM TEHNIC METTO NUMERATOR. - ENOREDNI
DVOREDNI
VES POTROŠNI MATERIAL
ZA VSE PRI NAS KUPLJENE STROJE
POSEBEN POPUST.
BREZPLAČNA MONTAŽA IN DOSTAVA.
VSE INFORMACIJE NA MARIBORSKI 116 ALI NA TEL. 34-624 in 37-501
FIAT 126 bis, letnik 91. novo kolo, 12-colsko, za fiat 126 P in synthesi-zer PSR 48 prodam. Tel. 713-405 KOZE mlekarice ter puhalnik za seno ugodno prodam, Marjana Trobiš, Pečovnik 37, Celje RDEČE in belo vino prodam. Konrad Hrovat, Senovica 24, Šmarje pri Jelšah
OLJNI gorilnik vveishaupt, malo rabljen, ofset tiskarski stroj multitih 1250, obnovljeno, ugodno in poceni prodam. Inf. na tel. 28-472 BRAKO prikolico, garažirano, prodam za 500 DEM. Tel. 063/ 26-344
LITOŽELEZNO starinsko peč, priključke za traktor TV 420, zbirko ur budil insa, prodam. Tel. 744-137 SODE 200 I, kovinske, prodam. Tel. 772-455, popoldan REGAL, kuhinjo in Z 101, zelo ugodno prodam. Tel. 34-833 VRTNE MIZE (podstavek, bronza, okrogle plošče kamnite) prodam. Tel. 38-910
OBLEKO za obhajilo, belo, prodam. Tel. 33-908 PARCELO za vikend prodam ali menjam za avto in mlade psičke križance, dobre čuvaje, prodam. Štefan Pilko, Lekmarje 2, Vindki vrh
SMREKOV les-deske, 5 m3 in poni kolo, prodam. Tel. 26-837, zvečer
ETZ 125, prevoženih 1000 km,, dvobrazdni piug, 12 col in telico, 280 kg, prodam. Tel. 772-705, po 20 uri
UPOKOJENKO za pomoč na kmetiji iščem. Lahko je tudi z enim otrokom. Oskrba je v hiši. Šifra: LAŠKO
MLAJŠO upokojenko za pomoč pri gospodinjskih opravilih iščem za pet dni v tednu v dopoldanskem času. Šifra: POŠTENA IN DELAVNA
UPOKOJENCA za pomoč na manjši kmetiji iščem:	Šifra:
POMOČ
HIŠO s 60 m2 prostora, z garažo, v centru Žalca, primerno za poslovne prostore, dajem v najem. Tel. 776-697

064__
STANOVANJA
Kupim manjše STANOVANJE na Gorenjskem, najraje v Radovljici ali okolici. Tel. 063/821-209
GARSONJERO v Kranju oddam. Tel. 212-610
Oddam dvosobno STANOVANJE, 8 km iz Kranja. Tel. 46-030
Oddam enosobno stanovanje, neopremljeno v Kranju, predplačilo. Tel. 324-406, popoldne ENOSOBNO stanovanje oddam. Inf. na tel. 221-248 Prodam enosobno STANOVANJE V CENTRU Kranja, s telefonom, vseljivo takoj. Tel. 215-661, interna 232, delavnik ENOSOBNO stanovanje na Bledu, 35 m2, oddam v najem, enoletno predplačilo. Inf. na tel. 78-500, od 17.-19. ure
Ugodno prodam STANOVANJE v stari hiši v Tržiču, v obsegu 49 m2, ter pripadajoči del podstrešja in kleti. Stanovanje je takoj vseljivo, cena 25.000 DEM Tel. 75-822 GARSONJERO, 20 m2, neopremljeno, v Škofji Loki oddamo v najem. Tel. 65-864
Oddam dvosobno STANOVANJE v Škofji Loki. Tel. 620-679, zvečer SOBO s kopalnico oddam samski ženski ali moškemu. Tel. 48-621 Prodam dvosobno STANOVANJE, 54 m2 na Zlatem polju v Kranju, vseljibo maja 1993, tel. 213-702 v soboto, od 8. do 11. ure
9
Dno, 6. junija 19112 vas clraKi prijatelji vabimo nu

S#*

ŠPORTNO REKREATIVNI PROGRAM:
od 9. do 12. ure
-	nogometna tekma veteranov (nad 40 let)
-	tekmovanje v streljanju s fračo
-	tekmovanje v streljanju z lokom (domača izvedba)
-	turnir v »raufen-kavsu«
ZABAVNI PROGRAM
-	glasba s plesom
-	zabavne igre (baloni, štafeta, pikado ..)
-	podelitev nagrad za športna tekmovanja
-	podelitev diplom zaslužnim Gabrnčanom
-	srečelov
			
			
■
O
><n
<c
>
od
Humana«
11 I
■ad
ca
2 1.1
>o
CD
NOVE MOŽNOSTI ZA POSLOVNO ALI TURISTIČNO POTOVANJE

bX>A
Abanka d.d. Ljubljana
13
REDNA B/ 'AGREB dx
V
PRIVREDNA BANKA ZAGREB d J.
ISTARSKA BANKA dd. PULA
so podpisale sporazum, po katerem lahko od 1. junija 1992 poslujete s čeki ABANKE tudi na Hrvaškem.
POSLOVANJE JE ENOSTAVNO
ABANKA Vam za potovanje na Hrvaško nudi možnost poslovanja s čeki. Tako boste odslej lahko uporabljali poseben • turistični ček za dvig gotovine ali plačilo storitev in, kar je še posebna prednost,
• ček Vašega tekočega računa ABANKE!
Za dodatna pojasnila obiščite katerokoli enoto ABANKE v Sloveniji.
■_________________________________________________________________________________________
Prodam dvosobno STANOVANJE V Kranju. Tel. 311-527 STANOVANJSKO PRAVICO za zasedeno dvosobno stanovanje v Kranju ali okolici, kupim (za nečakinjo, staro 6 let). Ponudbe pod Šifra: OBOJESTRANSKO UGODNO
POSEST
PRILOŽNOST! Na Jesenicah oddamo HIŠO primerno za mladino. Urh Mošnje 512, tel. 79-947 Kupim raztegljiv KAVČ in dva FOTELJA. Tel. 620-160
ZAPOSLITEV
Za delo v pizzeriji, kuhinja in strežba, zaposlimo fanta oz. dekle. Lahko je začetnik. Možnost redne ali honorarne zaposlitve. Za delo v diskoteki KLUB KANU, zaposlimo več sipatičnih fantov in deklet. Penzion KANU, Valburga 7, Smlednik
Takoj zaposlimo KV ali PKV SLI-KOPLESKARJA, OD po dogovoru. Tel. 213-143.
DELO dobi ŠIVILJA, kličete lahko v soboto popoldan ali vsak drugi dan. Tel. 802-518
Iščemo PRODAJALKO. Oglasite se po tel. 76-806 in s prošnjo v trgovini BIK v TTC na Bledu
Zaposlim DELAVCA za prodajo rezervnih delov za kmetijsko maha-nizacijo in vodenje servisne službe. Pogoj: visoko KV mehanik kmetijske mehanizacije. Ponudbe na tel. 662-575, Guzelj Franc, Sv. Barbara 23, Šk. Loka
ZA ČIŠČENJE POSLOVNIH PROSTOROV - popoldansko nadomeščanje, honorarno zaposlimo mlajšo upokojenko iz Begunj ali okolice. Tel. 216-742
Kava bar Primadona redno zaposli več vestnih, mladih in simpatičnih DEKLET ZA STREŽBO. OD po dogovoru, hrana in stanovanje lahko v hiši. Tel. 43-402.
Gostilna pri Tržiču išče samostojnega KUHARJA ali KUHARICO in simpatično DEKLE ZA STREŽBO. Tel. 57-585
Če iščete DELO, kjer je dober zaslužek pokličite po tel. 064/214-115
Izkušeni natančni ŠIVILJI nudim delo na domu. Tel. 061/737-830
Zaposlim delavca ZA PESKANJE za določen ali nedoločen čas - po dogovoru. Tel. 68-718 Peterlin, Gorenja vas 244
Pizzerija v Kranju honorarno zaposli KUHARJA in POMOČNICO v kuhinji. Tel. 662-236
Iščemo žensko srednjih let ali mlajšo upokojenko z znanjem kuhanja ZA POMOČ v gospodinjstvu. Zaželeno je lastno prevozno sredstvo. Klanšek, Brezje 76/a, tel. 79-842
MESARSKI POMOČNIK ali mlad fant, domačin iz okolice Lesc, dobi službo. Ostalo po dogovoru, Mesarija Mlinarič, Lesce KAVA BAR na Bledu, ZAPOSLI prijazno, simpatično DEKLE. Inf. od 18. do 21. ure, na tel. 212-310 Upokojenci s stalnim bivališčem v Kranju, brez obveznosti, dobijo delo - OBIRANJE ŠAMPINJONOV. Tel. 213-713
Zaposlim KUHARJA ZA PEKO pizz. Tel. 401-290 od 18. do 21. ure Honorarno zaposlim mlajšo KUHARICO ali KUHARJA - lahko tudi priučena. Tel. 325-117 Honorarno zaposlitev dobi prijetno DEKLE ZA STREŽBO v bifeju v športnem parku v Šenčurju. Tel. 41-919 in 41-723 ali osebno v lokalu od 16. ure dalje
Komercialisti želite odličen dodatni zaslužek? tel. 061/824-081 Iščem ŠIVILJO za šivanje na domu z overlokom na tri nitke in industrijskim cik-cakom. Tel. 47-083 Privatno podjetje zaposli honorarno, kasneje lahko redno, DELAVCA za fizično dela, tri KOMERCIALISTE, enega za nabavo, dva ŠOFERJA, dve PRIPRAVNICI za živilsko trgovino in ADMINISTRATORKO. Šifra: PVP ZAPOSLIM dekle v strežbi, v Kranju. Tel. 214-466 ZAPOSLIM NATAKARICO, nedelje in prazniki prosti. Krčma pri Mi-holu, Škofja Loka, tel. 620-059 HONORARNO DELO v mini baru, dobijo simpatična DEKLETA, oglasijo naj se osebno v lokalu TROPI-CAL v Šenčurju na Pajerjevi 6, od 20. do 22. ure
Iščem HONORARNO delo, kot KUHINJSKA POMOČNICA ali ČISTILKA. Tel. 216-553 Diskoteka GAULOISES BLON-DES zaposli delavce: BARMANA, NATAKARJA in REDARJA. Zaželene delovne izkušnje ter okusen iz-gled. Šifra: DISKOTEKA ŠIVILJO iščem! Tel. 802-518 Iščemo simpatično dekle za STREŽBO v pizzeriji. Tel. 801-047 Za nove medicinske artikle iščemo AGENTE. Inf. tel. 327-158 ali 061/455-411 ali 061/553-956
Prodam 7 tednov staro TELIČKO. Sp. Besnica 136
Prodam NEMŠKE OVČARJE z rodovnikom, stare sedem tednov. Tel. 622-859
TELICO simentalko, pred telitvi-jo, prodam. Koritno 4, Bled Prodam osem tednov starega TELIČKA simentalca za nadaljnjo rejo. Tel. 66-559
PRODAM KOZO staro 4 mesece. Gorica 13, pri Radovljici Prodam PUJSKE težke 40 kg in manjše, menjam TELICO simentalko za mlado kravo za zakol. Sp. Brnik 60
Prodam BIKCA simentalca, starega 20 dni. Balanč, Zg. Besnica 79 Prodam TELETA simentalca za rejo ali za zakol in KRAVO dobro mlekarico. Bohinjska Bela 97, Ravnik Viktor
Prodam enoletne KOKOŠI, za rejo ali zakol. Tel. 326-294 VZAMEM mladega PSA, za čuvanje hiše, šenur, Gasilska 36, tel. 41-853
Nekaj KRAV MOLZNIC vzamem na planino na Pokljuki. Inf. po tel. 620-541
Dve OVCI in JAGENJČKA prodam. Tel. 620-541 Prodam črno-belega BIKCA. Tupaliče 10
Prodam mlado KRAVO s teletom ali brez. Tel. 88-657 Prodam ODOJKE za zakol ali nadaljnjo rejo. Britof 79 Prodam KOBILO staro 2 leti in pol, vajena kmečkega dela. Žvan, Vrba 3
Prodam dve mladi OVCI. Tel. 65-048
Prodam dva BIKCA, stara 8 in 9 tednov za rejo. Tel. 45-385 Prodam TELICO za nadaljnjo rejo ali zakol. Tel. 68-542
OSTALO
Prodam novo KLETKO za kokoši in gorenjske NAGELJNE. Tel 47-190
Prodam GOBELIN Jelen na bregu gorske reke. Tel. 802-189
AVTOPRIKOLICO, nosilnost 700 kg prodam. Tel. 41-695
Nujno potrebujem posojilo 5.000 DEM, vrnem v enem letu 10.000 DEM. Nudim overjeno pogodbo in garancijo. Ponudbe pod Šifro-DEM
STREŠNO KRITINO špičak, 2500 kom, prodam za simbolično ceno. Tel. 061/262-272
Prodam 350 kom. SALONITK - rabljenih, 4060 cm in 180 kom. strešnih moralov 5/3 cm. Tel. 064/ 57-488
▲ ▲ HRANILNO KREDriNA SLUŽBA KMETIJSTVA IN GOZDARSTVA ^ ŽALEC o. sub. o.
-	86% letna obrestna mera za vloge (5,22 mesečno)
-	126% letna obrestna mera za depozite nad 36 dni (6,91 mesečno)
-	132% letna obrestna mera za depozite nad 90 dni (7,14 mesečno)
-	jamstvo države Slovenije za hranilne vloge
-	možnost dviga in pologa na poslovnih enotah Ljubljanske banke in poštah
-	opravljanje plačilnega prometa za občane in obrtnike
-	vodenje žiro računov za občane in obrtnike po 60% letni obrestni meri
-	možnost nakazila pokojnine na naše hranilne knjige
ŽIVITE CENEJE - KUPUJTE S KREDITNO KARTICO KHS
Poslovne enote: KZ Celje, Miklošičeva 7, Vojnik, Žalec (nasproti železniške postaje),
Nama Levec, Nama Žalec, blagajne pri članicah Pošta: 63310 Žalec, Hmeljarska 3 Telefon: (064) 714-251 TELEX: Hmezad 33514 Žiro račun: 50750-625-40045
-	110-letna tradicija
-	varno naloženi prihranki
avista hranilne
Prodam suhe smrekove OBLOGE (opaž) raznih dolžin in širin. Tel. 064/64-103
Prodam 2000 komadov strešne opeke Vesna, Novo mesto, cena 1 komada 35 SLT ali cena 1 komada 35 SLT, ali cena po dogovoru, Markun, Grahovše 18, Tržič Prodam armaturne MREŽE 8/5, 30 kosov Janez Grašič, Črnivec 9, Brezje
Prodam bukova DRVA, dostava na dom, tel. 421-601 Prodam LES za brunarico, v izmeri 5x6 cm. Tel. 214-657 Prodam dva nova OKNA termo-pan 140x120. Tel. 725-214 BAKRENE PLATE 0,55 mm, prodam. Tel. 421-748 Suhe SMREKOVE PLOHE in DESKE colarice, prodam, Krakovska 6, Voglje
STREŠNO KRiTINO eternit, črne barve, 400 kosov, hrastove PLOHE in DESKE, stare pol leta, prodam Tel. 41-410
Prodam 35 kosov nove SAMOTNE OPEKE. Tel. 70-645 Suh GRUŠT cca, 4,8 m3, dolžina 8 m, prodam. Tel. 65-605 po 20. uri.
Prodam hribovski oralni PLUG s konjsko vprego, Peternel, Gregorčičeva 16, Žiri
Prodam KROMPIR za krmo. Triler, Okroglo 6, Naklo. Tel. 47-764 Prodam parcelo STOJEČEGA SENA, Reteče 72 Prodam cvetlični MEd. Šmartno 10, Cerklje. Tel. 421-087
primorske
novice
GARSONJERO in GARAŽO, blizu Domžal zamenjam za enakovredno stanovanje v slovenskem Primorju. Tel. 061/27-713
TRISOBNO stanovanje, družbeno, zamenjam za enoinpolsobno ali dvosobno z doplačilom. Tel. 066/ 33-532
V NAJEM VZAMEM opremljeno eno ali dvosobno stanovanje od Ankarana do Pirana, za daljše obdobje. Predplačilo v devizah. Tel. 066/51-923, od 15. ure dalje LASTNIŠKO trisobno stanovanje in garsonjero zamenjam za dve manjši. Tel. 066/21-540 DVOINPOLSOBNO funkcionalno stanovanje, v Kopru, prodam ali zamenjam za večje. Tel. 066/22-913 MLAD PAR najame eno ali dvosobno stanovanje na Obali. Tel. 066/62-354 ali 066/24-947 DVOSOBNO, lastniško stanovanje, 55 m3, Žusterna III zamenjam za večje z doplačilom, do 20.000 DEM. Tel. 066/23-788 VEČJE enosobno komfortno stanovanje, v Kopru, v bližini sodišča, oddam resnemu ponudniku. Ponudbe na ogl. oddelek Koper pod šifro: Vojkovo nabrežje TRISOBNO družbeno stanovanje, c. na Markovec 7, Koper, zamenjam za 2 manjši enoti. Tel. 066/36-472, po 18. uri
DVOSOBNO stanovanje v Luciji, kupim. Tel. 066/21-562, od 17. do 19. ure
STANOVANJE, 42 m2, v Prisojah
-	Olmo, prodam. Tel. 066/33-567.
V	okolici Nove Gorice najamem garsonjero ali enosobno stanovanje, ponudbe oddajte na novogoriško uredništvo pod šifro: Reden plačnik
V	Novi Gorici ali bližnji okolici kupim dvo ali trisobno stanovanje. Interesenti pošljite pisne ponudbe z naslovom na novogoriško uredništvo pod šifro: Plačilo takoj
DVO ALI TRISOBNO STANOVANJE v Novi Gorici najame mlada tričlanska družina. Ponudbe po tel. 065/45-076
ENOSOBNO stanovanje v Bovcu zamenjam za podobno v Novi Gorici ali okolici. Inf. po tel. 065/32-178, po 20. uri
GARSONJERO ali opremljeno sobo v okolici Nove Gorice iščem. Ponudbe na novogoriški oglasni oddelek po šifro: nujno
V	Piranu v mestnem središču kupim stanovanje, 2 sobi, kuhinjo, dnevno sobo, kopalnico. Videm
-	Italija, tel. 0432/511442
Opremljeno sobo, s kopalnico,
centralno, telefonom, nudim mlajši upokojenki za pomoč pri gospodinjstvu. Pogoj: vozniško dovoljenje. Tel. 065/48-804, od 12. do 15. ure
STANOVANJE v Ajdovščini prodam. Tel. 065/62-258
GARSONJERO v Luciji zamenjam za večje stanovanje z doplačilom. Inf. Ivo Salamon, Liminjanska 87, tel. 066/70-223
VESTNIK
POSEST
ZAZIDLJIVO PARCELO, 16 arov, prodam. Kmečka 20, Beltinci VINOGRAD s hišo, sadovnjakom, nekaj gozda, skupaj 60 arov, z vsem inventarjem, v Koprivi 15, prodam. Drago Posavec, Nedeliš-če, M. Tita 46, tel.: 042/ 831-305 KOMUNALNO OPREMUENO gradbeno parcelo v Murski Soboti prodam. Tel. 61-515 DVOINPOLSOBNO STANOVANJE ogrevano, 67 m2, prodam za 70.000 DEM. Tel. 42-619 IŠČEM NAJMANJ DVOSOBNO OPREMLJENO STANOVANJE v Murski Soboti ali Bakovcih. Ponudbe po tel. 0601/ 24-260 ali na ime Boris Gabrijel, gostilna Stadler, Bakovci
14 AROV SADOVNJAKA in njive v Otovcih pri gasilskem domu prodam. Tel. 062/ 631-062 GRADBENO PARCELO v neposredni bližini Radgone, voda, elektrika na parceli, prodam. Tel. 62-981, popoldan V SEGOVCIH PRODAM NEDOGRAJENO HIŠO z 29 ari zemlje. Tel. 9949-0841-54326 HIŠI v Radencih in stanovanje v Gornji Radgoni prodam. Tel. 21-637
MALI OGLAS ZASTONJ Kupofj
MOJ NASLOV:
Kupon in čitljivo besedilo malega oglasa pošljite na naslov Nova doba, Aškerčeva 15, Celje, s pripisom »Za male oglase« in svojim polnim naslovom. Oglasov pod šifro in oglasov za podjetja in obrtnike ne objavljamo brezplačno.
HIŠO v Murski Soboti, primerno za stanovanje ali poslovno dejavnost, prodam. Tel. 066/ 76-115 VINOGRAD v Banfiju prodam. Muršič, Gibina 55 MEŠANI GOZD, 51. v bližini Šala-menec, prodam. Cena po dogovoru. Tel. 23-362
KMETIJSKA
MEHANIZACIJA
TRAKTORSKO HIDRAVLIČNO KOSO ugodno prodam. Kuzmič, Serdica 11
KOSO BOSATIS SCT, malo rabljeno, ugodno prodam. Tel. 69-161 PUHALNIK za seno Tajfun in ročno kosilnico Vogel Noot in menjalnik za golf dizel, letnik 1982, prodam. Večeslavci 38, tel. 57-171 ENOREDNI OBIRALNIK KORUZE, rabljen, čisto nov, prodam ali zamenjam. Puževci 34, p. Bodonci SEJALNICO za pšenico OLT in stroj za ličkanje koruze in elevator za koruzo prodam. Tel. 76-366, Farkaš, Hotiza 180 a KOMBAJN ZMAJ 125 z mercede-sovim motorjem ugodno prodam. Tel. 45-142
KULTIVATOR GORENJE MUTA, star 3 leta, s priključki, prodam. Tel. 51-001
DOBRO OHRANJEN OBRAČALNIK PANONIJA prodam. Cena po dogovoru. Tel. 23-362 KOSILNICO BOS dizel, v dobrem stanju, prodam. Čahuk, Fokovci 51 OBRAČALNIK SIP prodam. Petanjci 91
ŽIVALI
VISOKO BREJO KRAVO prodam. Pečarovci 87, tel. 51-228 PUJSKE prodam. Strehovci 46 PUJSKE prodam. Vanča vas 7, 69251 Tišina
PUJSKE prodam. Tropovci, Kolesarska 72
TELICO brejo 9 mesecev in štedilnik na drva prodam. Tel. 56-098
RAZNO
PLANIRNO DESKO prodam. Dolj-ni Slaveči 69
VOZ Z GUMIJASTIMI KOLESI prodam. Mladinska 16, Bakovci HARMONIKO ROVAL, STANDARD SILVAN, tri oktave, 11 registrov, 96-basno, prodam z 30.000 SLT ali zamenjam za 80-basno. Anton Baša, Melinci 3b, tel. 42-200 TRAVO ZA KOŠNJO, 1 ha, v Selu, prodam. Ludvik Koltaj, Selo 19 PEČ ZA CENTRALNO OGREVANJE EMO 23 prodam. Milan Kralj, Lutverci 40, Apače RAZLIČNE DELE za osebne avtomobile in gume prodam. Tel. 51-258
KORUZO na storžih in vino šmarnico prodam. Gašpar, Bogojina 142 PRALNI STROJ GORENJE in kombinirani štedilnik oba popolnoma nova, prodam 30% ceneje. Flisar, Tomšičeva 2, Murska Sobota VLEČNE GUME, 8.00x20, Ruma Guma za traktor Torpedo 55 a, prodam. Branko Rituper, Križevci 110 v Prekmurju
BAGER ATLAS 1302, tudi na posojilo prodam ali iščem strojnika. Tel. 9949841 55-718 SOSTANOVALKO ŠTUDENTKO iščem. Tel. 062/ 25-357 HONORARNO ZAPOSLIMO mlajšo žensko za delo na vrtu. Vrtnarstvo Ivanič, Noršinci 16 e, tel. 48-221
IŠČEMO MLADO SIMPATIČNO DEKLE za strežbo v lokalu. Snack bar Leo, Kapelska cesta 5, Radenci, tel. 65-091
NATAKARICO, lahko začetnico, zaposlim. Tel. 72-142
TRISED z vdelano posteljo in dva tabureta, v bež barv, zelo dobro ohranjeni, poceni prodam. Lahko tudi na obroke. Tel. 32-170, dopoldan ali 24-171, popoldan SMREKOVE IN BOROVE HLODE prodam. Vidonci 133 SALONITNE PLOŠČE, 400 kosov, 18-valne, sive, 10% ceneje, in gorsko kolo, 10% ceneje, prodam. Škerlak, Sv. Jurij 12 d, Rogašovci, tel. 45-016
ODKUPUJEMO BALIRANO SENO v večjih količinah. Tel. 062/ 25-679 in 062/ 36-238 RDEČE VINO-DOMAČE, prodam. Satahovci 10, tel. 24-117 PRIKOLICO za prevoz živine, novo, prodam. Gančani 196 ELEKTROMOTOR, enofazni, 1,5 kW, in drobilnik zrnja prodam. Satahovci 50
KUPIM KUHINJSKE ZGORNJE ELEMENTE, do 3 metre. Tel. 23-905 HLADILNIK GORENJE, 60 I, star 4 mesece, garderobno omaro in samsko posteljo z jogijem, poceni prodam. Zver, Rudarska 2, Lendava KORUZO V ZRNJU, prodam. Lipovci, tel. 41-973
rnsmiJiHT
068
STANOVANJSKO HIŠO v Novi vasi, pošta Jesenice na Dolenjskem, prodam. Anton Suban, Obrežje 48/ B, Jesenice na Dolenjskem
PARCELO primerno za vikend, 20 a), na lepi sončni legi v Straži pri Novem mestu prodam. Tel. (062) 792-222
HIŠO z vrtom, z manjšim gospodarskim poslopjem, 38 a, v Dobrovi 2 pri Škocjanu prodam. Tel. (063) 37-831, zvečer
POČITNIŠKO hišico v Stari gori pri Semiču in dva soda, 300 in 400 litrov, nova, prodam. Tel. 52-508
HIŠO na Šenovem prodam. Cena po dogovoru. Dam jo tudi v najem. Resen kupec naj se javi na tel. (0608) 70-320
HIŠO v Dolenjskih Toplicah ugodno prodam. Ob Sušici 21, Dolenjske Toplice.
VEČJO KMETIJO, možna strojna obdelava, s hišo in gospodarskim poslopjem, prodam ali zamenjam za stanovanjsko hišo in nekaj zemlje, inf. na tel. (068) 22-083
STAREJŠO HIŠO in travnik 17 arov, primeren za gradnjo vikenda, prodam. Iztok Lopatič, Ljubljanska 16, Novo mesto
MEŠANI GOZD, 2 ha, v bližini Gor. Ponikev pri Trebnjem, ugodno prodam. Tel. (067) 23-125
POSEST v izmeri cca 6,5 ha ter staro hišo z elektriko in vodovodom, v bližini Metlike prodam. Tel (068) 24-368
PRI LENOVEM prodam starejšo hišo s 33 ali zemlje. Tel. (061) 263-953
MANJŠI VIKEND ali kmečko hišo vzamem v najem za 10 let. Voda, elektrika, dostop z avtomobilom, do 60 km iz Ljubljane. Celotno najemnino plačam takoj. Tel (061) 310-885
ZRIGOLANO PARCELO (20 a), primerno za sadovnjak ali vinograd, s stavbiščem, v Venpah pri Leskovcu zelo ugodno prodam. Tel. (0608) 33-733, od 19. do 20. ure
NA IZREDNI LOKACIJI prodam ali oddam v najem nasad jablan (0,5 ha). V račun vzamem osebni avto. Tel. (068) 42-042
ZAZIDUIVO PARCELO na Okrogu pri Sentrupetru na Dolenjskem nujno prodam. Tel. (061) 346-149
-NOU^OBA
DVA GOZDA v skupni izmeri 1 ha prodam za 636.000 SLT, ocenjena sta na 874.500 SLT. Možno odplačevanje v več obrokih. Gozd je 4 km iz Novega mesta. Ivanka Jakše, Ob težki vodi 68, Novo mesto BUKOV GOZD pri Sevnici ugodno prodam. Tri parcele so v skupni izmeri 18,5 ha. Pisne ponudbe pošljite na naslov: Ljutovac, Igriška 3, Ljubljana
NJIVO na Žvabovem pri Šentjerneju prodam. Tel. 42-439 PARCELO za vikend v okolici Sevnice prodam. Tel. (0608) 82-652 VIKEND pri Zagradcu, zidan, garaža, asfaltni dostop, poceni prodam. Tel. (061) 310-277 ali (061) 225-496
HIŠO V GRADNJI, 4. faza, v bližini Novega mesta, Ratež, prodamo najboljšemu ponudniku. Tel. 28-850 ali 21-218 ZAZIDUIVO PARCELO z lokacijsko dokumentacijo za večjo vinsko klet, v lepem okolišu Bučke, v izmeri 11 a, nujno in ugodno prodam. Tel. 26-559
GARSONJERO 26,10 m2 s centralno, toplo vodo, kabelsko z dodatno opremo ugodno prodam. Tel. 26-517
DELO
KABE BAR v Krškem zaposli dekle. Telefon: (0608) 33-044.
ZAPOSLIM KV ali PKV elektroin-stalaterja. Naslov v oglasnem oddelku.
MIZARSTVO Marjan Blatnik, Čr-mošnjice 4, Novo mesto, zaposli mizarja. Pogoj: srednješolska izobrazba lesne smeri ali poklicna šola, tri leta delovnih izkušenj.
MLAJŠO UPOKOJENKO za varstvo leto in pol starega fantka na svojem domu iščem. Ponudbe pod šifro: POŠTENA.
NATAKARICO in mlado dekle, ki jo veseli delo v strežbi, takoj zaposlim. Naslov v uredništvu.
MIZARJA, z najmanj dvemi leti prakse, zaposlim. Telefon: 23-195.
IŠČEMO AKVIZITERJE in vodje skupin. Telefon: (0608) 63-368.
V TERACERSTVU - cementni-narstvu zaposlim dva delavca. Jože Kic, Hrastulje 46, Škocjan.
NK delavca v kovinski stroki zaposlim. Telefon: (061) 785-092.
KV ZIDARJA, iz okolice Škocjana ali Šentjerneja, takoj zaposlim. Pogoj: končana srednja šola. Telefon: 76-158.
VABIM k sodelovanju žene-de-kleta. Če ste bistre-kvalitetne pri ročnem pletenju in kvačkanju, se oglasite na naslov: Milena Turk. Vel. Brusnice 58/a.
OTROŠKA VOZIČKA (rocy in ma-rela), nahrbtnik za nošenje otroka prodam. Telefon: (068) 28-708.
280 LITRSKI solarni bojler ali za centralno, nov, prodam, 40% ceneje ali izdelam po naročilu željene velikosti. Telefon: (0608) 60-217.
BARVNI TV GORENJE in usnjeno sedežno garnituro prodam. Telefon: 87-117.
AVTOMATSKO samohodno tračno žago za razrez hlodovine prodam. Vilko Dernelič, Zdole 52, Krško.
PRAŠIČA, težkega 150 kg, prodam. Franc Prešeren, Šmarjeta 50. Telefon: 73-552.
6 MESECEV BREJO KRAVO in črnobelo pripuščeno telico prodam. Telefon: (068) 42-366.
ELEKTRIČNI bojler za kopalnico prodam. Telefon: 21-049.
PRIKOLICO za osebni avto ugodno prodam. Telefon: 45-244.
BRIVSKO FRIZERSKO opremo ugodno prodam. Telefon: (0608) 70-314.	'
KLAVIATURE VAMAHA PSR 90 in pevsko ozvočenje z boksi Montar-bo - 100 W prodam. Telefon: 22-278, popoldne.
14 KOMADOV šidl dimnika, premer 20 cm, in kovinsko samokolnico prodam. Hren, Ločna 19, Novo mesto
INDUSTRIJSKE šivalne stroje, enoigelnega, dvoigelnega, luknji-čarko in over lock (entlarico), prodam. Telefon: (069) 56-010.
KUHINJO MARLES, jedilnico No-voles, hladilnik in kavč prodam. Telefon: 25-570.
VPEUAN novejši gostinski lokal, na dobri lokaciji v Novem mestu, prodam. Šifra: LOKAL.
PODJETJE za knjigovodsko svetovanje, s poslovnim prostorom in manjšim stanovanjem, oddam v najem. Primerno tudi za podjetne začetnike. Telefon: (061) 851-564.
ODDAMO košnjo na smučarskem centru Rog Črmošnjice. Inf. v Krki Zdravilišče Dolenjske Toplice. Telefon: 65-250.
NOVf*SOBA
Ostalo
Stanovanjsko pravico za garsonjero ali enosobno stanovanje odkupim. Tel: 411-147 (popoldan), Daniela Gradišek, Bukovžlak 74, 63221 Teharje.
Okrepčevalnico ali bife vzamem v najem, informacije na tel: (063) 821-354 (dopoldan), Kumberger Majda, Arclin 37, 63211 Škofja vas.
Pomično krožno žago za razrez ali obdelavo žaganega lesa proda. Ogled: Pečnik Aleksandra, Radvanjska 11, 62000 Maribor
VRATNO KRILO 85, hrastov furnir, krožno žago - sekular, vrtalni stroj MK2-stabilni, fotokopirni stroj in snegobrane prodam. Tel.: 063 701-545.
MREŽO za ograjo, aluminijasto 12 m in žico, prodam. Tel.: 063 ' 29-586.
KAVČ za dnevno sobo, rjav žamet, prodam. Tel.: (063) 21-939. od 19.do 20. ure
FANT IŠČE DELO natakarja, cvetličarja, prodajalca ali delo v fotokopirnici, samo resne ponudbe sporočite po tel.: (0608) 61-118, po 21. uri
MANJŠI OBJEKT ODDAM za rušenje v Medlogu. Tel.: (063) 772-348
HLADILNIK z 50 I zamrzovalnikom ter vgradni hladilnik, ugodno prodam. Tel. : (063) 21-939
ZAMENJAM	LASTNIŠKO
STANOVANJE v Preddvoru - Kranj, 44 m2, za podobno ali hišo z doplačilom v bližini Dobrne. Tel.: (064) 328-007
INTELIGENTNE 2,5 mesecev stare mucike, prodam nekomu, ki ima rad muce, za ceno 1 mačja konzerva. Tel.: (063) 26-097, Anja
JADRALNO PADALNO TWIST, 28 m2, staro dve leti in malo leteno, vijoličaste barve, prodam, cena 1.800 DEM. Tel.: (061) 319-038
NAROČILNICA
Ime................................priimek
naslov.................................
naročam časopis-tednik Novo dobo na naslov
Na gornji naslov mi pošljite.....................izvodov.
(število)
Obvezujem se, da bom redno plačeval naročnino.
podpis naročnika