Jubilejni Hmeljar 1-10/2022 / ISSN 2536-1570 Januar - oktober 2022 Letnik 84, strani 1-84 Kazalo 4 Uvodnik 6 Nagovori Irena Šinko Janko Kos Roman Žveglic 10 Inštitut v slovenskem in mednarodnem prostoru 12 Znanstveni prispevek inštituta 14 Predstavitev oddelkov 20 Žlahtnjenje hmelja 22 Sadilni material hmelja 24 Varstvo hmelja 26 Namakanje 28 Tehnologija pridelave kmetijskih rastlin 30 Vpeljava krožnega gospodarstva v hmeljarstvo 32 Zagotavljanje kakovosti pridelanega hmelja v Sloveniji 34 Sistemska analiza ekonomike pridelave in trga hmelja 36 Pivovarstvo 38 Zdravilne in aromaticne rastline 42 Poskusno posestvo 44 Fitopatologija in diagnostika bolezni rastlin 50 Opazovanje in napovedovanje škodljivih organizmov 52 Uporaba novih informacijskih tehnologij v varstvu rastlin 54 Izvajanje uradnih bioloških poskusov s fitofarmacevtskimi sredstvi in biostimulanti 56 Sistem vodenja kakovosti na IHPS 58 Ocenjevanje fitofarmacevtskih sredstev 62 Publikacije 66 Program Kmetijsko izobraževanje - prakticno usposabljanje z delom 68 Predstavitev direktorjev inštituta 71 Pomembni mejniki 80 Vizija IHPS za naslednjih 20 let UVODNIK Jubilejnemu Hmeljarju na pot Bojan Cizej Inštitut za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije letos praznuje 70 let delo­ direktor vanja. Davnega leta 1952 so se napredni hmeljarji odlocili, da bodo usta­novili svojo inštitucijo, v kateri bodo združevali vso potrebno znanje za svetovno konkurencno pridelavo hmelja. To je bil v tistih casih precej velik unikum. V svoji zgodovini je bil inštitut zelo ciljno usmerjen; na zacetku predvsem v vsestransko pomoc hmeljar­jem, v novejšem casu pa tudi drugim kmetijskim sektorjem in pivovarstvu. Strokovno in raziskovalno delo na podrocju hme­ljarstva in pivovarstva je bilo vseskozi glavna prio­riteta, v novejšem casu pa se osredotocamo tudi na poglabljanje dela na drugih podrocjih kmetij­stva. Izpostavil bi rastlinsko pridelavo, še posebej na podrocju konopljarstva, poglobljeno delo pa poteka tudi na podrocjih varstva rastlin, zdravilnih rastlin, analizne kemije, žlahtnjenja, ekologije, kme­tijskega podjetništva in prehrane rastlin. V zadnjih 20 letih smo sodelovali v 75 raziskovalnih projek­tih, ki so bili predvsem aplikativno usmerjeni, razi­skave pa ciljno in problemsko naravnane na izbolj­šanje konkurencnosti in trajne pridelave. Eno od naših osnovnih poslanstev je tudi prido­bljena znanja prenašati na koncne uporabnike. Skozi vsa ta leta se je vzpostavil vzorcni model prenosa znanja od raziskovalne dejavnosti preko specialistov do koncnih uporabnikov. To je bilo možno predvsem zaradi umešcenosti inštituta v središce pridelave hmelja ter strmenja k neposre­dni povezanosti s kmetovalci in tudi s svetovalci pri KGZS. Vseskozi smo tudi nudili strokovno pod­poro kolegom na Ministrstvu za kmetijstvo, goz­darstvo in prehrano. Pred nami je veliko izzivov, zlasti na podrocjih pri­lagoditve na podnebne spremembe, trajnostnem razvoju, ekološki pridelavi ter osvešcanju o zmož­nostih sobivanja kmetovalcev in ostalih obcanov, predvsem v urbanih okoljih. Verjamem in obljub­ljam, da bomo kos tem izzivom. Ob 50. obletnici delovanja Inštituta je bila izdana monografija Pol stoletja hrama zelene ucenosti, ki je povzela razvoj našega inštituta v svojega prvega pol stoletja. Publikacija, ki je pred vami, pa je njeno nadaljevanje in povzema zadnjih 20 let delovanja te pomembne inštitucije. Hmelj (Foto: R. Kot) Hop plant (Photo: R. Kot) Ob tem visokem jubileju se najprej zahvaljujem vsem mojim sodelavcem za predano in vestno delo. Prav tako se zahvaljujem hmeljarjem za odlicno sodelovanje. Velika zahvala gre tudi pri­stojnemu ministrstvu za vso podporo, ki nam jo nudijo, in precejšnja sredstva, ki jih namenjajo za naše delovanje. Hvala tudi lokalni skupnosti za vzorno sobivanje. Nam vsem pa želim še nadaljnjih uspešnih sedem­deset let! NAGOVORI 70. obletnica delovanja inštituta za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije Irena Šinko Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano cestita sodelavkam in ministrica za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano sodelavcem Inštituta za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije ter vsem hmeljarjem ob visokem jubileju – 70. obletnici delovanja vaše institucije. Hmeljarstvo ima na Slovenskem dolgoletno tra­dicijo, saj na tem obmocju obstaja že skoraj 1000 let, zacetki industrijske pridelave pa segajo v 19. stoletje, ko je prišlo do razcveta hmeljar­stva. Z obcudovanjem gledamo na hmeljarje, ko so pred davnimi 70 leti prišli do skupnega spoz­nanja, da je treba za napredek v hmeljarstvu razvijati lastno znanje. Odlocitev hmeljarjev, da se ustanovi Inštitut za hmeljarstvo, je bila v tistih težkih povojnih casih pogumna in kmalu se je izkazalo, da tudi nujna za razvoj hmeljarstva. S pomocjo Inštituta za hmeljarstvo je slovenski hmelj dobil pomembno mesto na konkurencnem evropskem in svetovnem trgu. Pred desetletjem so se v kmetijstvu in hmeljar­stvu dogajale velike strukturne spremembe. Slovensko kmetijstvo se je moralo soocati s takratno financno in gospodarsko krizo, ki je zajela tudi hmeljarski sektor v Sloveniji. Krizo smo s skupnimi mocmi uspešno prebrodili. Površine hmeljišc so se zopet zacele povecevati in danes obsegajo dobrih 1.600 ha. Žal se je svet ponovno znašel v težkih casih, saj posledice epidemije, vojne in podnebne spre­membe mocno vplivajo na svetovno gospodar­stvo in družbo. Na Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano se zavedamo pomembne vloge IHPS in hmeljarstva, zato spremljamo sta­nje v hmeljarstvu ter skupaj s strokovnjaki IHPS in hmeljarji poskušamo najti primerne ukrepe in podpore za reševanje problemov, ki jih prinaša to krizno obdobje. Nazadnje smo se soocili z viroidno zakrnelostjo hmelja, ki povzroca nevarno obolenje na hmelju in je predstavljala resno grožnjo za obstoj hme­ljarstva kot panoge v Sloveniji. Inštitutu za hme­ljarstvo in pivovarstvo gre veliko priznanje, da mu je z znanjem strokovnjakov in z njihovo izredno zavzetostjo uspelo zajeziti to nepredvi­dljivo bolezen. Seveda pa pri tem uspehu ni mogoce spregledati pomoci hmeljarjev. Potem ko je bil na pobudo hmeljarjev leta 1952 v Žalcu ustanovljen Inštitut za hmeljarstvo, se je inštitut ob nenehnem razvoju specializiral tudi za pivovarstvo in leta 1977 preimenoval v Inštitut za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije -IHPS. Ko je leta 2002 Vlada Republike Slovenije inštitutu dodelila status javnega zavoda, je IHPS postal inštitucija posebnega državnega pomena. Delo IHPS je bilo najprej usmerjeno v prakticne in aplikativne naloge na podrocju hmeljarstva, NAGOVORI skozi leta pa je IHPS postal ena glavnih razisko­valnih, svetovalnih in izobraževalnih organizacij na podrocju kmetijstva v Sloveniji. V zadnjih letih so se na IHPS, poleg hmeljarstva in pivovarstva, odprla še nova podrocja dela na podrocju zdra­vilnih in aromaticnih rastlin, raziskav tal, varstva rastlin in okolja, biokrožnega gospodarstva, varstva in kakovosti hrane, nazadnje pa so uvedli tudi tržno dejavnost. Slednje je pomembno pred­vsem zaradi vse težjega zagotavljanja sredstev in nepredvidljivih situacij. IHPS kot znanstveno raziskovalna institucija z zavi­dljivo tradicijo in mednarodnimi referencami se je kljub mnogoterim težavam v zadnjih letih intenzivno posvecal vzgoji novih sort. Rezultat dosedanjega žlahtniteljskega dela je 26 lastnih vzgojenih sloven­skih sort hmelja. Pozdravljamo posodobljeno Opi­sno sortno listo za hmelj iz leta 2021. Na Ministrstvu ugotavljamo, da ima IHPS sloves uspešnega javnega zavoda, ki na enem mestu združuje raziskave, znanje, izobraževanje, trženje in svetovanje ter deluje v tesni povezavi s pride­lovalci. Zato bi ga želeli posnemati strokovnjaki in pridelovalci ostalih primerljivih kmetijskih panog v Sloveniji. Ministrstvo podpira podrocje hmeljarstva ter delovanje in razvoj IHPS na vec nacinov, pred­vsem z javno službo v hmeljarstvu, nalogami s pooblastili in imenovanji, ciljno raziskovalnimi projekti in drugimi ukrepi na podrocju hmeljar­stva, kot so ukrepi skupne kmetijske politike. Strateški nacrt je v zakljucni fazi usklajevanja tako z Evropsko Komisijo kot z deležniki Nova reforma skupne kmetijske politike se bo zacela izvajati 1. januarja 2023 in bo predstavljala nov mejnik v kmetijski politiki v EU, saj bo evropskim kmetom omogocila pravicnejšo in bolj trajno­stno prihodnost. Predvsem pa ocenjujemo, da je prenovljena sku­pna kmetijska politika bolj ambiciozna na podro­cju varovanja okolja ter prilagajanja podnebnim spremembam. Ker je v zadnjih letih delo IHPS vedno bolj usmerjeno na podrocja varovanja okolja, kot so varstvo voda in namakanje, varstvo rastlin, varne hrane in novih sort hmelja, je nova reforma priložnost za razvoj hmeljarstva v smeri trajnostnega razvoja. Najvecji izziv v letu 2022 so nedvomno težke tržne razmere, ki so nastale kot posledica epide­mije Covida-19 in razmerij moci, ki vladajo na trgu. Ta izziv je vecplasten in globoko posega v preživetje kmeta. Epidemiji covida-19 je sledilo povecanje cen energentov in repromateriala, kar ima velik vpliv tudi na kmetijstvo in prehrano. In nenazadnje je tukaj še vojna v Ukrajini, ki spre­minja svetovna razmerja. Razmere v svetu še ne kažejo izboljšanja. Zato bo to krizno obdobje težko tudi za hmeljarsko panogo in vloga IHPS kot nosilca znanja, razvoja ter povezovanja stroke in pridelovalcev, bo še pomembnejša. Z dolgoletnim delom so sode­lavci IHPS pridobili veliko dobrih in slabih izku­šenj. Zato zaupamo v strokovno delo IHPS in verjamemo, da lahko s solidarnostjo, povezova­njem in zavedanjem, da brez znanja ni razvoja in ne napredka, skupaj prebrodimo težke razmere. Ob tem nam lahko pomaga spomin na hmeljarje izpred 70 let, ki so imeli enake vrednote, ko so ustanovili Inštitut za hmeljarstvo. Na koncu želimo še enkrat cestitati Inštitutu za hmeljarstvo in pivovarstvo za vsestransko uspešno raziskovalno in svetovalno delo ter usta­novnim hmeljarjem za neprecenljiv prispevek k razvoju institucije. Ker je jubilej priložnost, da se obrnemo tudi v prihodnost, ne smemo pozabiti na mlade hmeljarje in hmeljarke ter jim zaželeti veliko dobre povezovalne žilice in moci pri prema­govanju ovir na poti do želenega uspeha. NAGOVORI Ob 70-letnici inštituta Janko Kos župan Obcine Žalec Castitljiva okrogla obletnica Inštituta za hmeljar­stvo in pivovarstvo Slovenije, kot javnega zavoda, katerega ustanovitelj je RS, s sedežem v Žalcu, že sama po sebi vzbuja spoštovanje. Še toliko bolj ker je napolnjena z vsebinami in dosežki, ki so kljucnega pomena za razvoj slovenskega hme­ljarstva in ostalih kmetijskih panog, ne le v Žalcu s Spodnjo Savinjsko dolino temvec tudi v širšem nacionalnem in mednarodnem prostoru. Je edin­stven inštitut v Sloveniji in eden izmed štirih tovr­stnih inštitutov na svetu. Raziskovanja, eksperimentalni razvoj, izobraže­valno, svetovalno delo in strokovno znanje inštituta so namrec ves cas posveceni razvoju kmetijstva, predvsem podrocju rastlin, tal, oko­lja, varstva rastlin, agrokemije ter hmeljarstva in pivovarstva. Inštitut s slovenskim znanjem desetletja korenito prispeva k oblikovanju in prepoznavnosti lokal­nega okolja, krepitvi njene lokalne identitete in razširjanju rezultatov preko razlicnih objav in organizacij dogodkov (npr. vsakoletni seminar o hmeljarstvu, hmeljarski svetovni kongres). O tem prica vrsta dosežkov, med katerimi ne moremo mimo ohranjanja tipicne krajine doline, povezo­vanja deležnikov, podpornikov, lokalnega prebi­valstva, medijev in širše strokovne javnosti. Zagotovo sta, poleg pompozne stavbe sedeža inštituta, najbolj prepoznavna simbola, ki sta nas­tala v sodelovanju s partnerstvom, vzpostavljen Ekomuzej hmeljarstva in pivovarstva Slovenije v Žalcu in obnovljen vrt zdravilnih in aromaticnih rastlin, ki celostno zaokrožujeta zgodbo inštituta in postavljata trdne temelje prihodnjim generaci­jam. Inštitut sodeluje tudi pri številnih nacionalnih in mednarodnih projektih (med drugim LAS SSD, LIFE projekt BioTHOP …), ki pomembno prispe­vajo k prilagajanju na podnebne spremembe z novimi namakalnimi sistemi ali pa z uvedbo bio­razgradljive vrvice za oporo hmelju spodbujajo krožno in zeleno gospodarstvo. Ponosni smo, da inštitut vzgaja in kreira sloven­ske sorte hmelja, kot so Celeia, Savinjski golding, Aurora in B“obek ter spodbuja razvoj mikropivo­varn. Zato sodelavcem inštituta ob visokem jubi­leju želim tudi v bodoce veliko svežih idej, obilo uresnicenih projektov in raziskav ter obiska upo­rabnikov. Vse z iskreno željo, da bi njihov znan­stveni napor še naprej doprinašal obilo žlahtnega zelenega zlata. Še na mnoga uspešna desetletja! Iskreno cestitam. NAGOVORI Inštitutu ob visokem jubileju Roman Žveglic predsednik KGZS Na Kmetijsko gozdarski zbornici Slovenije (KGZS) se pridružujemo cestitkam ob jubileju inštituta in verjamemo, da bo naše sodelovanje tudi v prihodnje zgledno – vse za dobrobit slo­venskega hmeljarstva. Dobro sodelovanje pride­lovalcev in stroke daje mednarodno priznane rezultate, na katere smo vsi skupaj lahko upra­viceno ponosni. Inštitut za hmeljarstvo in pivovarstvo praznuje castitljiv jubilej in tisti, ki smo tesno povezani s kmetijstvom in hmeljarstvom, kar ne moremo verjeti, da je to že 70 let. Kar 70 let dela za sloven­ske hmeljarje, 70 let raziskovanja, preskušanja, analiziranja, ustvarjanja novih sort in tehnologij, iskanja rešitev za razlicne izzive, poglabljanja znanja v hmeljarstvu in prenašanje le-tega na hmeljarje. Vse to je v današnjem hitrem tempu razvoja izrednega pomena za slovenske hme­ljarje, saj vecino hmelja izvozimo, na svetovnem trgu pa se obdržijo le najboljši. Obletnice nas vedno spodbudijo k pogledom v preteklost in hkrati k razmišljanju o prihodnosti. Da je znanje kljucnega pomena za razvoj panoge, so hmeljarji spoznali že zelo zgodaj in tako leta 1947 priceli z gradnjo svojega inštituta za hme­ljarstvo, ki je bil leta 1952 tudi zgrajen in uradno ustanovljen. Zanj so hmeljarji vzorno skrbeli in ga financno vzdrževali vse do leta 2002, ko je usta­noviteljske pravice prevzela država in se je inštitut preoblikoval v javni zavod. Na zacetku je delo opravljalo nekaj zanesenjakov, ki pa so s svojo jasno vizijo, znanjem in zagnanostjo postavili trdne temelje za nadaljnji razvoj inštituta. Ta je v nasled­njih letih prerasel v vrhunsko in mednarodno pri­znano strokovno ustanovo, ki se lahko pohvali s številnimi inovacijami in dosežki. Med njimi velja še posebej omeniti nove sorte, ki so plod lastnega žlahtniteljskega dela, vzgojo odlicnega brezvirus­nega sadilnega materiala ter vzpostavitev prve napovedi varstva rastlin, namakanja in gnojenja z dušikom v Sloveniji. Inštitut je kmalu po ustanovi­tvi zacel s hmeljarsko šolo, v sedemdesetih letih je pricel tudi z raziskavami na podrocju pivo­varstva, tehnologij obiranja in sušenja, novih vodil in kompostiranja hmeljevine ter z uvajanjem namakanja v nasade. V zadnjih letih je dejavnost, predvsem na podrocju varstva rastlin in analitike, razširil še na nekatere druge kmetijske kulture. Hmeljarstvo je v Sloveniji tradicionalna in eko­nomsko pomembna panoga, ki s svojo intenziv­nostjo in vezanostjo na svetovni trg presega vecino ostalih kmetijskih panog. Kmetijsko goz­darska zbornica Slovenije se zaveda pomena hmeljarstva, inštituta in znanja na podrocju hme­ljarstva. S svojo javno službo kmetijskega sveto­vanja zato redno sodeluje pri izvedbi nalog javne službe za hmeljarstvo, pomaga pri izvedbi posku­sov ter pri napovedi varstva rastlin, organizira strokovne sestanke hmeljarjev s strokovnjaki inštituta ter sodeluje pri pripravi strokovnih semi­narjev in gradiv inštituta. V podporo panogi in v pomoc pri reševanju aktual­nih vprašanj deluje v okviru KGZS tudi strokovni odbor za hmeljarstvo, kamor so vkljuceni predstav­niki hmeljarjev. Strokovni odbor v sodelovanju s strokovnimi službami KGZS obravnava zakonodajo in razlicne aktualne vsebine s podrocja hmeljarstva ter v zvezi s tem pripravlja rešitve, mnenja, stališca in pobude. Inštitut je skozi vse obdobje svojega delovanja z naprednimi idejami in odlicnimi rezultati prisoten kot pomembna strokovno-raziskovalna ustanova v slovenskemu in mednarodnemu pro­storu, kjer so njegovi strokovnjaki poznani in cenjeni. To je lepa popotnica za prihodnost. Inštitutu za hmeljarstvo in pivovarstvo želim še naprej uspešno delo ter mnogo svežih idej in naprednih rešitev. Naj vztraja na svoji poti in še naprej sledi napisu, ki so ga ob ustanovitvi hme­ljarji vklesali v spominsko plošco: »Služi naj napredku slovenskega hmeljarstva«. Inštitut v slovenskem in mednarodnem prostoru Inštitut za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije tudi v preteklih dveh desetletjih nadaljuje svoje izhodišcno poslanstvo. Vklesano na spominski plošci, vzidani na stopnišcu inštituta ob ustanovitvi leta 1952. SLUŽI NAJ NAPREDKU SLOVENSKEGA HMELJARSTVA. Njegova široka strokovna, znanstvena in sveto­valna dejavnost v hmeljarstvu se zrcali v nalogah in projektih, ki mu jih zaupajo vladne službe Republike Slovenije, v raziskovalnih prispevkih na mednarodnih konferencah in ekspertnih sre­canjih ter v clanstvu sodelavcev IHPS v razlicnih strokovnih skupinah doma in na tujem. Strokovnjaki inštituta vzdržujemo strokovne stike in projektne naveze z Univerzo v Ljubljani, Univerzo v Mariboru in Univerzo na Primorskem. Dolgoletna sodelovanja so utecena s Kmetijskim inštitutom Slovenije, Nacionalnim inštitutom za biologijo, Kemijskim inštitutom, Kmetijsko gozdarsko zbor­nico Slovenije. IHPS aktivno sodeluje z vsemi deležniki v hmeljarski panogi. Za Združenje hme­ljarjev Slovenije je pripravil strokovno gradivo in aktivno vodil postopek pridobitve Zašcitene geo­grafske oznacbe (ZGO) Štajerski hmelj. V mednarodnem prostoru sodelujemo razisko­valci IHPS v znanstveno-tehnicni in ekonomski komisiji ter predsedstvu Svetovne hmeljarske organizacije (International Hop Growers' Con­vention), z Uradom EU za varstvo sort hmelja (CPVO -Community Plant Variety Office), v stro­kovni organizaciji EU za hmelj (CEG -Commodity Ožje predsedstvo Svetovne hmeljarske organizacije IHGC v letu 2016 (z leve): dr. Johann Pichlmaier, Peter Hintermeier, Leslie A. Roy, dr. Martin Pavlovic z IHPS, Zdenek Rosa in Bernard Ingwiller (Foto: arhiv IHGC) The 2016 IHGC Select Committee (from left): Johann Pichlmaier, ScD, Peter Hintermeier, Leslie A. Roy, Martin Pavlovic, ScD, IHPS, Zdenek Rosa and Bernard Ingwiller (Photo: IHGC Archive) Expert Group Minor Uses in Hops), v delovni skupini za napoved porabe mineralnih gnojil interesne EU organizacije proizvajalcev gnojil Fertilizers Europe. Povezani smo s hmeljarskimi strokovnjaki na Ceškem (Chmelarský institut s.r.o., Žatec, Svaz pestitelu chmele Ceské repu­bliky, Výzkumný ústav pivovarský a sladarský, a.s., Praha), v Nemciji (Verband Deutscher Hopfenpflanzer e.V., Wolnzach, LfL -Pflanzen­bau und Pflanzenzüchtung Hopfen, Hüll), Franciji (Lycée Agricole d’Obernai), Veliki Britaniji (British Hop Association) itd … Strokovni stiki sodelavcev IHPS doma in na tujem že desetletja bogatijo raziskovalno, stro­kovno in svetovalno delo inštituta. Za potrebe hmeljarjev pa izvajamo tudi spremljanje in tol­macenje mednarodnih panožnih razmer in novi­tet v hmeljarstvu in pivovarstvu ter sodelujemo v domacih in mednarodnih projektih. National and international role of the Slo­venian institute of hop research and brewing The Institute is a public research, consulting and educational organization that serves the needs of the Ministry of Agriculture, Forestry and Food, the Chamber of Agriculture and Forestry, as well as the needs of domestic and foreign agribusiness industry. The institute collaborates on projects with a number of domestic and foreign scientific research and technical institutions. Its engage­ment in agribusiness, food processing and rural development enables its integration into domestic and global agribusiness industry. Znanstveni prispevek inštituta Na IHPS smo raziskovalci povezani v ‘Raziskovalno skupino za rastline, tla in okolje’ (RS), ki jo sestavlja 24 raziskovalcev, med njimi štiri mlade raziskovalke oz. doktorske študentke in osem tehnikov. Naše raziskovanje je pestro; izvajamo ga na podrocju rastlinske pridelave, kemije in biologije, oz. natancneje na podrocjih hmeljarstva, pivo­varstva, varstva rastlin, zdravilnih rastlin, ana­lizne kemije, žlahtnjenja, ekologije, kmetijskega podjetništva in prehrane rastlin. V zadnjih 20 letih smo raziskovalci vodili ali sodelovali v 75 raziskovalnih projektih, ki so bili predvsem apli­kativno usmerjeni. Raziskave so ciljno in pro­blemsko naravnane na izboljšanje konkurencne sposobnosti in trajnostne pridelave ne le v hme­ljarstvu, ampak v kmetijstvu v širšem pogledu, s tem pa podlaga za uspešen razvoj Slovenije. V zadnjih 20 letih je na IHPS doktoriralo 10 razi­skovalcev. Raziskovalci smo vkljuceni v sistem medresorskega povezovanja pri nacrtovanju in izvajanju mrežnih raziskovalno-razvojnih projek­tov na posameznih podrocjih javnega interesa. Aktivno se prijavljamo tudi na razlicne razpise evropskega okvirnega programa za raziskave ter inovacije. Na podrocju znanstvenega sodelovanja smo vkljuceni v tri raziskovalne programe, ki jih vodi Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, in enega, ki ga vodi Kemijski inštitut. Ti programi predstavljajo javno službo na podrocju razisko­valne dejavnosti, in sicer kot zaokrožena pod­rocja raziskovanja. Raziskovalni program »Kme­tijske rastline – genetika in sodobne tehnologije« vkljucuje temeljne raziskave hmelja, rastlinskih bolezni in konoplje s pomocjo sodobnih mole­kularnih metod. Naše delo je osredotoceno na genetske raziskave hmelja v smeri identifikacije specificnih markerjev, povezanih s pomembnimi agronomskimi lastnostmi hmelja, razvojem dia­gnostike patogenih organizmov ter prouceva­njem odziva rastlin na okužbe škodljivih organiz­mov. V okviru raziskovalnega programa »Biokemijska in biofizikalno-kemijska karakteri­zacija naravnih snovi« raziskujemo fenolne spo­jine od njihove izolacije (uporabe razlicnih rastlinskih ekstraktov in stranskih produktov v živilski industriji), karakterizacije in identifikacije, stabilnosti in nastalih razpadnih produktov, do mehanizma prehoda izbranih fenolnih spojin v povezavi z njihovo antioksidativno ter antimi­krobno ucinkovitostjo. Raziskovalni program »Konkurencnost agroživilstva«, v katerem poteka raziskovalno delo na podrocju agrarne ekono­mike, združuje raziskovalce štirih ustanov. Pri­postopke izolacije, ki se odražajo v najvišjem prenosu in ohranjanju bioaktivnih spojin. Vloga in sodelovanje clanov RS pri raziskovalnih projektih in raziskovalnih programih, vkljucno z bibliografskimi kazalci raziskovalne uspešnosti po metodologiji ARRS, je razvidna v sistemu SICRIS. The institute's scientific contribution Researchers at IHPS are affiliated with the “Rese­arch Group for Plants, Soil and Environment”, which consists of 24 researchers, including eight technicians and four young researchers or docto­ral students. We do a wide range of research in the fields of plant production, chemistry and biology, more specifically in the areas of hops, brewing, plant protection, medicinal plants, analytical che­mistry, breeding, ecology, agricultural economics and plant nutrition. Researchers have participated in or managed 75 research projects in the past twenty years. We are involved in three ongoing research pro­grams led by the University of Ljubljana, Biotech­nical Faculty, and one led by the Institute of Che­mistry: Agricultural Plants - Genetics and Modern Technologies, Competitiveness of Agro-food, Biochemical and Biophysical-chemical Characte­rization of Natural Substances and Chemistry and Structure of Biological Agents. These programs serve as well-rounded examples of public service in the field of research. Aktivno smo sodelovali na mednarodnem kongresu hmeljarjev IHGC leta 2019. (Foto: D. Vrhovnik) We actively participated on the International Hop Growers Congress (IHGC) in the year 2019. (Photo: D. Vrhovnik) spevek IHPS vkljucuje raziskave s podrocij razvoja in aplikacije odlocitvenih tehnološko­-ekonomskih modelov v agroživilstvu s poudar­kom na managementu kakovosti, kmetijskih trgih in marketingu kmetijskega podjetništva. V raziskovalnem programu »Kemija in struktura bioloških ucinkovin« pa se osredotocamo na potencial nekaterih izbranih rastlinskih vrst z uporabo razlicnih nacinov ekstrakcije in tempe­raturnih režimov. V dobljenih izvleckih identifici­ramo in kvantitativno dolocamo potencialne bioaktivne spojine. S simulacijo industrijskih tehnoloških razmer preucujemo optimalne PREDSTAVITEV ODDELKOV Oddelek za agrokemijo in pivovarstvo Na oddelku za agrokemijo in pivovarstvo (OAP) je zaposlenih šest sodelavcev. Delo oddelka je povezano z analizno kemijskim in fizikalnim dolocanjem parametrov v razlicnih matriksih z dolocanjem kemijskih in fizikalnih lastnosti ter mikrobiološke ustreznosti vzorcev tal, pivovar­skih surovin in tehnoloških intermediatov ter agroživilskih proizvodov. Glavna podrocja dela so: • analize hmelja in vseh proizvodov iz hmelja, • analize ostalih pivovarskih surovin in tehnolo­ških intermediatov, • mikrobiološke analize tekocih prehrambnih proizvodov, • fizikalno kemijske analize prehrambnih proi­zvodov, • analize rastlinskih tkiv, • dolocanje pristnosti agroživilskih proizvodov • analize vzorcev tal, • senzoricno ocenjevanje piva. Oddelek je pri Slovenski akreditaciji akreditiran po standardu ISO 17025 za preskusne laborato­rije za podrocje preskusnih metod za pivo in hmelj in pooblašcen kot preskusni laboratorij za ugotavljanje minimalnih kakovostnih parametrov piva in hmelja. Agrochemistry and brewing department There are six employees in the Agrochemistry and Brewing Department. The work that the department does involves analysing chemical and physical properties as well as determining parameters and microbiological suitability of soil samples, brewing raw materials, brewing techni­cal intermediates, and agri-food products. The scope of work covers a wide range of activi­ties such as analysis of hops and all hop produ­cts as well as other brewing raw materials and technical intermediates, microbiological analysis of liquid food products, physico-chemical analysis of food products, plant tissue analysis, authentication of agri-food products, soil sample analysis, and sensory evaluation of beer. According to the ISO 17025 standard for testing laboratories in the field of test methods for beer and hops, the department has been granted accre­ditation by the Slovenian Accreditation and is an authorized test laboratory for establishing the minimum quality standards for beer and hops. PREDSTAVITEV ODDELKOV Oddelek za rastline, tla in okolje Na Oddelku za rastline tla in okolje (ORTO) je zaposlenih 23 sodelavcev. Delo oddelka je vezano na vec vsebinskih podrocij: žlahtnjenje novih sort hmelja, tehnologije pridelave kmetij­skih rastlin (razen varstva rastlin), biotehnologija kmetijskih rastlin, zdravilne in aromaticne rastline, agrarna ekonomka ter vzgoja sadilnega materiala kmetijskih rastlin. Delo poteka na znanstveno-raziskovalnem, strokovnem in trž­nem podrocju. Glavna podrocja dela so: • žlahtnjenje novih sort hmelja, • introdukcija novih in tujih sort hmelja, • genetske raziskave kmetijskih rastlin ter razvoj sodobnih molekulskih tehnologij (razvoj in aplikacija molekulskih markerjev, uporabnih v žlahtnjenju hmelja), • proucevanje genetike razlicnih kemotipov konoplje, • izvajanje nalog genske banke hmelja in zdra­vilnih rastlin, • izvajanje raziskav na podrocju polifenolov v kmetijskih rastlinah, • izvajanje nalog s podrocja registracije sort rastlin in semenarstva (uradno preizkušanje sort hmelja in okrasnih rastlin (navadni mali zvoncek Galanthus nivalis L. in navadna ciklama Cyclamen purpurascens Mill.), hranje­nje uradnih standardnih vzorcev zavarovanih sort hmelja in sort hmelja vpisanih na sloven­sko sortno listo), • raziskave na podrocju tehnologije pridelave kmetijskih rastlin (gnojenje, namakanje, drugi tehnološki ukrepi, …), • agrarna ekonomika (modeliranje tehnološko­-ekonomskih sistemov v kmetijstvu), • ekonomika hmeljarstva (tolmacenje tržnih razmer s hmeljem, modelna ocena ekonomike pridelave hmelja v Sloveniji, analiza variabilnih stroškov pridelave hmelja na kmetijah), • selekcija, introdukcija in ekološka rajonizacija zelišc ter ugotavljanje njihove vrednosti za predelavo, • tehnologija pridelave zelišc, • vzgoja certificiranih sadik hmelja, vzgoja sadik zdravilnih in aromaticnih rastlin po nacelih ekološke pridelave, • izdelava gnojilnih nasvetov in gnojilnih nacrtov na podlagi analize tal, • izvajanje uradnih pregledov razlicnih kategorij semenskih posevkov krmnih rastlin, žit ter oljnic in predivnic. • izdelave elaboratov namakanja, prihrankov, energije ter vode, • izdelave GIS kart in analiz, • priprave postopkov in zahtev za predhodne presoje vplivov na okolje. The department of plant, soil and the environment There are 23 employees in the Department of Plant, Soil and the Environment. Their work is related to a number of fields: the breeding of new hop varieties, hop gene bank, the introduction of new and foreign hop varieties, agricultural plant biotechnology, production technology of agricul­tural plants (except for plant protection), the cultivation of medicinal and aromatic plants (cul­tivation of seedlings, introduction, ecological regionalization, and gene bank), agrarian econo­mics and cultivation of planting material. PREDSTAVITEV ODDELKOV Oddelek za splošne posle Oddelek za splošne posle opravlja vodenje IHPS, financno-racunovodske, knjigovodske, projektne, kadrovske in tajniške posle ter druge naloge splošnega pomena. Na oddelku je zaposlenih 6 sodelavcev. Direktor skupaj z vodji oddelkov in vodjo financne službe vsako leto pripravi letni program delovanja inštituta in pridobi sklep o potrditvi s strani resornega ministrstva. Vodstvo inštituta je dolžno pripravljati petletni program razvoja inštituta, trenutno imamo potrjen s strani Vlade Republike Slovenije petletni pro­gram razvoja inštituta 2022-2026. Zadnji podatki letnega porocila za leto 2021 izkazujejo 58 % delež prihodov iz naslova proracunskih sredstev, preostali delež prihodkov pridobimo na trgu. Glavna podrocja dela so: • spremljanje in sodelovanje pri oblikovanju zakonodaje predvsem na podrocju hmeljar­stva z resornim ministrstvom, • spremljanje zastavljenih ciljev letnega programa in financnega nacrta koledarskega leta • sestavljanje letnih porocil posrednega prora­cunskega uporabnika, • projektna pisarna v sodelovanju financne službe spremlja objave javnih razpisov iz naslova slovenskih in evropskih virov. Department of general affairs Department of General Affairs manages IHPS financial, accounting, book-keeping, project, per­sonnel, secretarial and other general affairs. PREDSTAVITEV ODDELKOV Oddelek za uradno potrjevanje in ocenjevanje Na Oddelku za uradno potrjevanje in ocenjevanje (OUPO) so zaposleni štirje sodelavci. Delo oddelka je povezano z ocenjevanjem aktivnih snovi in fitofarmacevtskih sredstev (FFS): ocenje­vanje podatkov in informacij o ucinkovitosti, usode in obnašanje v okolju in ekotoksikologije, ter s certificiranjem in uradnim potrjevanjem: certificiranje pridelka hmelja, izobraževanje izva­jalcev certificiranja, imenovanje ter kontrole cen­trov za certificiranje, uradno potrjevanje semena poljšcin in semenskega krompirja, izvajanje ocene letnika hmelja, pregledovanje novih in obnovljenih žicnic ter nasadov hmelja. Poleg tega pa se na oddelku izvajajo tudi druge naloge, ki so skupnega pomena za inštitut. Official certification and assessment department Four experts are employed by the Official Certifi­cation and Assessment Department (OUPO). The department deals with the evaluation of active substances and plant protection products (PPPs) and is responsible for formal certification. PREDSTAVITEV ODDELKOV Oddelek za varstvo rastlin Na Oddelku za varstvo rastlin (OVR) je zaposlenih 14 sodelavcev. Na podrocju raziskovalnega, stro­kovnega in izobraževalnega dela se na OVR ukvarjamo z varstvom kmetijskih rastlin pred škodljivimi organizmi (bolezni, škodljivci, pleveli). V okviru OVR, deluje tudi organizacijska enota Diagnosticni laboratorij za varstvo rastlin IHPS, ki ima status uradnega in nacionalnega refe­rencnega laboratorija za varstvo rastlin na podro­cju gliv in oomicet ter virusov in viroidov. Zaradi podnebnih sprememb, zagotavljanja varne hrane in varovanja okolja, varstvo rastlin v zadnjih letih postaja velik izziv, ki mu poskušamo slediti. Upo­rabnikom podajamo smernice varstva rastlin v skladu s smernicami integrirane in ekološke pri­delave. Delo oddelka je vezano na vec vsebinskih podrocij tako na podrocju strokovnega kot tudi raziskovalnega dela. Glavna podrocja dela so: • V okviru javne službe in javnih pooblastil zdra­vstvenega varstva rastlin opazujemo, sprem­ljamo in napovedujemo pojav škodljivih organiz­mov na obmocju Celjske in Koroške regije in sicer v hmeljarstvu, poljedelstvu, vrtnarstvu, sadjarstvu in vinogradništvu. • Vzdržujemo in nadzorujemo mrežo agrometeo­roloških postaj na obmocju Celjske in Koroške regije ter upravljamo z modeli in moduli za napo­vedovanje bolezni in škodljivcev. • Pripravljamo prostorske analize podatkov pojava in širjenja škodljivih organizmov, dejavnikov tve­ganja z uporabo tehnologije GIS in sodobnih informacijskih tehnologij. • Izvajamo fitopatološke, entomološke in herbo­loške raziskave ter preglede kmetijskih rastlin. • Pripravljamo strokovna mnenja za resorna mini­strstva, svetujemo, usposabljamo in usmerjamo pridelovalce k alternativnim – trajnostnim naci­nom varstva gojenih rastlin z nizkim tveganjem pred škodljivimi organizmi. • Izvajamo usposabljanja za ravnanje s fitofarma­cevtskimi sredstvi za razlicne stopnje uporabni­kov (kmetovalci, prodajalci, svetovalci). • Izvajamo uradna biološka preizkušanja fitofar­macevtskih sredstev in biostimulantov v skladu z mednarodnim certifikatom dobre poskusne prakse - GEP (Good Experimental Practice). Plant protection department There are 14 employees in the Plant Protection Department. There is also IHPS Diagnostic Labora­tory for Plant Protection within the department which serves as the official and national reference laboratory for plant protection (in the field of fungi and oomycetes, viruses and viroids). Their work is related to a number of areas, including monitoring the development of harmful organisms on various agricultural plants (hops, horticulture, orchards and vineyards) in the Celje and Koroška regions, the upkeep and monitoring of the network of the agro­meteorological stations, spatial data analysis, the occurrence and distribution of harmful organisms, risk factors using GIS technology and other modern information technologies. Surveys (phytopatholo­gical, entomological, and weed-related), sample analysis in the diagnostic laboratory and creation of expert opinions are all carried out as part of advice, training and guidance provided to growers to acquaint them with the use of alternative and optimal modes of plant protection against harmful organisms. Education and training programs for pesticide use are in line with the Plant Protection Products Act. Plant protection product biological trials are carried out using an international Certifi­cate of GEP (Good Experimental Practice). PREDSTAVITEV ODDELKOV Poskusno posestvo Testiranje biorazgradljivih lonckov v rastlinjaku IHPS (Foto: B. Ceh) Testing biodegradable pots in the IHPS greenhouse (Photo: B. Ceh) Na tem oddelku, ki je bil ponovno ustanovljen leta 2001, smo trenutno zaposleni trije sode­lavci, v zadnjih 20 letih pa je bilo na oddelku tudi do 5 zaposlenih. Osnovna dejavnost poskus­nega posestva je oskrba nasadov hmelja, kjer izvajamo tehnološke poskuse in program žlahtnjenja hmelja. Na poljedelskih površinah po navodilih raziskovalcev IHPS izvajamo poskuse na podrocju pridelave drugih kmetijskih rastlin. Razpolagamo s potrebno namensko hmeljarsko opremo in stroji, kakor tudi z zaokroženo celoto obiralnih in sušilnih zmogljivosti za hmelj, z možnostjo izvajanja izboljšav pri kvaliteti obira­nja in sušenja. Poleg osnovne dejavnosti izva­jamo tudi redne preglede naprav za nanašanje FFS na terenu. Experimental farm There are currently three employees in this department, which was refounded in 2001, whe­reas there have been up to five staff in the past twenty years. The core activity is to maintain hop gardens and conduct field trials with other agricul­tural plants following the guidelines of the IHPS researchers. We also carry out routine field checks of PPS application equipment. Žlahtnjenje hmelja Žlahtnjenje hmelja so v zadnjih dveh desetletjih mocno zaznamovale globalne spremembe v pivo­varski industriji, prav tako pa pojav novih bolezni in podnebne spremembe, ki se odražajo tudi na razvoju in rasti hmeljevih rastlin. Hkrati so to bila leta, ko so se ob dobrem raziskovalnem sodelo­vanju z Univerzo v Ljubljani, Biotehniško fakulteto (BF), Oddelkom za agronomijo razvijale in uvajale razlicne biotehnološke metode. Vec let je bila na tem segmentu pri nas delno zaposlena prof. dr. Branka Javornik, dobro raziskovalno sodelovanje pa poteka danes tudi z ostalimi kolegi BF. Pri kla­sicnem žlahtnjenju hmelja smo na zacetku obdobja sodelovali tudi s prof. dr. Antonom Ivan­cicem s Fakultete za kmetijstvo in biosistemske vede Univerze v Mariboru. Pred dvajsetimi leti smo z namenom podpore žlahtnjenju hmelja s sodobnimi pristopi postavili nov Laboratorij za rastlinsko biotehnologijo, ki ga dopolnjujemo z novimi aparaturami za sodob­nejše analize hmelja in ostalih rastlinskih vrst. V omenjenem obdobju smo vpisali na sortno listo kar devet novih sort, vecino kot odziv na spremembe v pivovarski industriji, kjer se je glo­balno gledano z razvojem vecjega števila manj­ših pivovarn pojavilo povpraševanje po sortah z unikatno aromo, ki se za t.i. buticna piva pride­lujejo na manjših površinah. Pri tem smo vzpo­redno razvijali ustrezno analitiko zaznavanja novih aromaticnih spojin, sadnih in cvetlicnih, ter posledicno pripravo razlicnih tipov piv. Vsekakor pa smo ves cas sledili razvoju izboljšav v klasic­nih skupinah aromaticnih in visoko grencicnih sort hmelja; pet novih sort izkazuje odpornost na verticilijsko uvelost hmelja, tri pa tolerantnost na CBCVd. V ustaljenem programu vzgoje novih sort hmelja smo razvili in uvedli selekcijo križan­cev hmelja na odpornost na verticilijsko uvelost hmelja. S pojavom hude viroidne zakrnelosti hmelja (viroid razpokanosti skorje agrumov; CBCVd) so bile v raziskovalnih projektih dolo­cene prve sorte z izkazano tolerantnostjo in razvite metode za proucevanje tolerantnosti križancev hmelja na CBCVd. Z novimi projekti in znanji nameravamo s tole­rantnimi sortami hmelja podpreti reševanje aktu­alne problematike CBCVd v hmeljarstvu. Z vse vecjo usmerjenostjo k vecanju odpornosti hme­lja na bolezni v procesu vzgoje novih sort sle­dimo vedno vecjim zahtevam varovanja okolja z zmanjšano uporabo fitofarmacevstkih sredstev, ki bodo primernejše tudi za ekološko pridelavo hmelja. V zadnjem desetletju smo se aktivno vkljucili v zašcito oz. patentiranje novih sort hmelja, s cimer omogocamo slovenskim hme­ljarjem možnost pri odlocanju o morebitni širitvi sort izven Slovenije. Za dolocanje sortne cistosti hmelja oz. istovet­nosti rastlinskega materiala hmelja smo vpeljali genotipiziranje sort hmelja z mikrosatelitnimi markerji. Za hitrejšo dolocitev spola sejanckom hmelja v procesu žlahtnjenja smo razvili mole­kulsko metodo z uporabo hkratnega PCR. Vpe­ljujemo tudi sodobnejšo metodo dolocanja spola s qPCR (kvantitativni PCR). V okviru dok­ S pristopom hkratnega pomnoževanja s kvantitativnim PCR uspešno dolocamo spol križancem hmelja z raznolikim pedigrejem. (Slika: A. Cerenak) With multiplex qPCR approach we successfully determining sex in hop breeding lines differing in pedigree. (Figure: A. Cerenak) torske naloge smo na proteomskem nivoju pro-ucevali odziv sort Savinjski golding in Aurora na sušni stres. V teku je doktorska naloga prouce­vanja genoma hmelja vezano na odpornost na verticilijsko uvelost hmelja s ciljem aplikacije pridobljenega znanja v prakso. Za vzgojo naj­višje kategorije sadilnega materiala hmelja vzga­jamo iz meristematskih celic, pridobljenih iz mladih brstov, rastline hmelja brez prisotnih virusov in viroidov. Te predstavljajo osnovo za nadaljnji visoko kakovostni sadilni material, namenjen slovenskim hmeljarjem. V rastnih komorah ohranjamo v tkivni kulturi vse sloven­ske sorte hmelja in razlicne zanimive genske vire, zbrane v okviru Slovenske genske banke hmelja, ki so posajeni tudi v hmeljišcu. Uspešnega žlahtniteljskega programa ne bi bilo brez dobrega poskusnega posestva, kjer so bile v hmeljišcih, namenjenih žlahtnjenju hmelja, v zadnjih letih postavljene nove žicnice z name-šcenim kapljicnim namakalnim sistemom. Tre­nutno smo v pripravljalni fazi postavitve novega raziskovalnega steklenjaka, ki bo v okviru vzgoje novih sort hmelja namenjen kakovostnejšemu strokovnemu in raziskovalnemu delu. Celotno podrocje žlahtnjenja hmelja se financira iz nalog, ki jih podpira MKGP in hmeljarji, medtem ko se raziskovalno delo pokriva iz ARRS v obliki finan­ciranja razlicnih raziskovalnih projektov. Hop breeding Hop breeding has been one of the main areas of research work since the Institute’s founding in 1952. In Slovenia, the first varieties were intro­duced in the early 1970s, and new varieties with improved disease resistance and brewing proper­ties have been introduced in the past 20 years. In the area of disease resistance, we concentrate on prevalent diseases such as verticillium wilt and downy and powdery mildew, and in recent years on studying severe stunt viroid disease resistance. To meet the expectations of all sta­keholders involved in the hop industry chain, we adhere to the new standards in the brewing indu­stry. New biotechnological approaches were developed and applied in the conventional hop breeding to improve the program’s success. Hop breeding is a very multidisciplinary topic in which many of the Institute’s staff take part. We have a close relationship with the University of Ljublja­na’s Biotechnical Faculty in terms of research. Sadilni material hmelja IHPS, ki je vpisan na sortni listi kot žlahtnitelj in kot vzdrževalec sort hmelja, v skladu s certifika­cijsko shemo vzgaja izvorne in osnovne maticne rastline, iz njih pa prideluje certificiran sadilni material – certificirane sadike A (CSA). Podrocje sadilnega materiala za hmelj v Sloveniji ureja zakonodaja na podrocju zdravstvenega varstva rastlin in semenskega materiala kmetijskih rastlin. V skladu s tem imamo na IHPS vpeljano certifikacijsko shemo za sadilni material hmelja. Namen certifikacijske sheme je pridelava sortno in kakovostno ustreznega sadilnega materiala brez vseh bolezni hmelja, ki jih ne moremo preprecevati s fitofarmacevtskimi sredstvi (virusi, viroidi, verticiljska uvelost), v nasadih pa lahko povzrocajo visoko gospodarsko škodo. Preprece­vanje ostalih škodljivih organizmov v certifikacijski shemi poteka v skladu z dobro agronomsko pra­kso in dodatnimi smernicami vzgoje sadilnega materiala v zavarovanih prostorih. V letu 2007 smo v redno pridelavo certificiranih sadik hmelja uvedli brezviroidnidne izvorne maticne rastline, pri katerih je bil eliminiran hme­ljev latentni viroid (HLVd), ki je sicer tako kot virusi gospodarski škodljivi organizem. Sprememba tehnologije pridelave, ki je bila uve­dena leta 2007, je zahtevala investicije v prostor­sko ureditev. Tako smo za potrebe pridelave sadilnega materiala tekom let izvajali investicije v prostorsko ureditev – dodatne plastenjake (2009, 2016) in v adaptacijo plastenjaka (2017). Potrebe po nadaljevanju tehnološke posodobitve pridelave, kot tudi potrebe za povecanje kapaci­tete pridelave so zahtevale celovito investicijo v postavitev še dveh vecjih plastenjakov. S tem smo na IHPS poleg prej obstojecih objektov (skupno 1.028 m2) pridobili še 3.160 m2 pokritih površin, ki nam omogocajo pridelavo sadilnega materiala pod kontroliranimi pogoji. To obsežno investicijo smo izvedli s pomocjo sredstev, ki smo jih pridobili na 11. javnem razpisu iz naslova podukrepa št. M04.1. Podpora za naložbe v kme­tijska gospodarstva, kjer smo kandidirali za novo­gradnjo plastenjakov s pripadajoco opremo. Naložba je bila izvedena v letu 2020. V letu 2021 smo izvedli še dodatno investicijo v pokrite objekte – tunele; s tem smo pridobili dodatnih 3.840 m2 za urejevanje sadik ter dodatno opremo. Tako na IHPS lahko zagotavljamo obseg pride-lave certificiranega sadilnega matirala za obseg obnove nasadov na letni ravni za 8 -10 %. Pridelava sadik je do leta 2022 potekala po inter­nem protokolu, pri katerem smo upoštevali zah­teve smernic za zavarovan prostor za pridelavo razmnoževalnega materiala in sadik hmelja, certifikacijske sheme EPPO (The European and Mediterranean Plant Protection Organization) za hmelj in ostale slovenske zakonodaje. Z letom 2022 smo dodatno implementirali zahteve Poslovnika kakovosti za vzgojo razmnoževal­nega materiala hmelja in sadik hmelja v skladu z ostalimi EPPO smernicami in celoten sistem Zalivanje sadik z namakalno rampo (Foto: M. Oset Luskar) Watering seedlings with watering boom (Photo: M. Oset Luskar) vodenja kakovosti vpeljali v skladu s SIST EN ISO/IEC 17025:2017. Pogoj za pridelavo CSA je vsakoletno testiranje vseh maticnih rastlin pred pridelavo sadik, ki mora potrditi odsotnost vseh nevarnih povzroci­teljev bolezni. Stroški vsakoletnih testiranj so delno kriti iz Strokovnih nalog s podrocja regi­stracije sort rastlin in semenarstva ter iz Pro­grama strokovnih nalog zdravstvenega varstva rastlin, preostali del pa je vkljucen v ceno sadike. S tem delnim financiranjem MKGP (UVHVVR) podpira hmeljarstvo in strokovne usmeritve za zagotavljanje zdravega sadilnega materiala. Na IHPS ob koncu vegetacijske sezone dodatno izvedemo preverjanje prisotnosti povzrociteljev viroidnih zakrnelosti hmelja na ravni sadik CSA. Sistem pridelave sadilnega materiala na IHPS nadzira in certificira Služba za uradno potrjeva­nje Kmetijskega inštituta Slovenije, dodatne kontrole sistema in dela na tem podrocju pa v skladu s podrocno zakonodajo izvaja Fitosani­tarna inšpekcija. Planting material IHPS, which is included in the variety list as a bree­der and a maintainer of hop varieties, cultivates nuclear stock parent plants and produces certified stock from them in conformity with the certification scheme. IHPS has established a certification scheme for hop planting material in compliance with the legislation governing agricultural plant seed material and plant health. The scheme serves as a basis for the production of high-quality planting material free from hop diseases (viruses, viroids, verticillium wilt) that are difficult to prevent using plant protection products and could result in signi­ficant financial loss. In 2007 we introduced non-vi­roid-nuclear stock production of certified hop seed­lings, eradicating the hop latent viroid (HLVd). Until 2022 we used the internal production proto­col that complied with the guidelines of EPPO (The European and Mediterranean Plant Protection Organization) certification scheme and other Slo­venian laws governing the production of propaga­tion material and hop seedlings. In 2022 we also introduced the entire quality management system in accordance with SIST EN ISO / IEC 17025: 2017 and implemented the requirements in line with the EPPO guidelines. Varstvo hmelja Hmeljarstvo ima v Sloveniji dolgo tradicijo in je kmetijska panoga, za katero je potrebno veliko znanja in izkušenj, pri cemer hmeljarjem pomagamo strokovnjaki z Inštituta za hmeljar­stvo in pivovarstvo Slovenije (IHPS) kot tudi svetovalna služba. Vsi hmeljarji v Sloveniji pridelujejo hmelj po nacelih integriranega varstva. To pomeni, da v hmeljišcih sami in s pomocjo strokovnjakov z IHPS ter kmetijskih svetovalcev spremljajo pojav, Avtomatska vaba za koruzno vešco (Foto: arhiv OVR) Automatic trap for European corn borer (Photo: Plant Protection Department Archive) dinamiko in populacijo razvoja škodljivih orga­nizmov (ŠO -bolezni in škodljivcev) in upošte­vajo napovedi Javne službe za zdravstveno varstvo rastlin, ki jo izvajamo strokovnjaki IHPS. Tako ni nobena uporaba sredstev za varstvo rastlin oziroma fitofarmacevtskih sredstev (FFS) nepremišljena, saj se upoštevajo pragovi škodlji­vosti. Nekatera FFS, ki jih uporabljamo v Slove­niji, se dovoljena tudi v ekološki pridelavi, vse vec pa se uporablja pripravkov, kot so biostimulatorji, spodbujevalci rasti, ki imajo lastnosti, da krepijo rastline oziroma pripomorejo, da so rastline manj dovzetne za bolezni in škodljivce. IHPS je regijski center Javne služne zdravstve­nega varstva rastlin za celjsko in koroško regijo. Njegovo delovanje je podprto z agrometeorolo­ško mrežo, ki predstavlja osnovo za opazovanje in napovedovanje pojava škodljivih organizmov tako v hmeljarstvu kot v ostalih kmetijskih pano­gah. Napovedi za zatiranje bolezni in škodljivcev sledijo smernicam integriranega varstva rastlin. Integrirana pridelava/varstvo hmelja temelji na natancnem spremljanju razvoja bolezni in ško­dljivcev s pomocjo biotehnicnih pripomockov (lovilcev spor, svetlobnih vab, feromonskih vab), prognosticnih modelov kot tudi vizualnem opa­zovanju škodljivih organizmov in spremljanju fenološkega razvoja hmelja. Vsako leto pripra­vimo »Seznam dovoljenih fitofarmacevtskih sredstev za varstvo hmelja v Sloveniji«. Seznam vkljucuje FFS, ki so registrirana v Sloveniji in so dovoljena za uporabo v hmeljišcih na vseh pri­ Barvne lepljive plošce (Foto: arhiv OVR) Colour sticky cards (Photo: Plant Protection Department Archive) delovalnih obmocjih hmelja v Sloveniji. Odlocbo o registraciji FFS izda pristojno ministrstvo, Mini­strstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano RS, Uprava za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin, Sektor za FFS. Tekom postopka registra­cije strokovnjaki ocenijo vse vidike vpliva upo­rabe FFS na ljudi, okolje (vodo, tla, okolje), na neciljne organizme (cebele, ptice, vodne orga­nizme …). Registrirana FFS pa moramo uporab­ljati v skladu z navodili za uporabo in na nacin, kot je navedeno na etiketi. Na seznamu dovoljeni FFS so tudi sredstva, ki jih hmeljarji v praksi ne uporabljajo, ker imajo dodatne omejitve zaradi zahtev svetovnih trgov, kamor izvažajo hmelj. Za uspešno varstvo hmelja pred ŠO je potrebno letno opraviti povprecno štiri do pet aplikacij, letno število pa ne presega šest aplikacij. Pri nanašanju FFS mora uporabnik obvezno upo­števati odmike oziroma varnostne razdalje v skladu z zakonodajo in odlocbo o registraciji posameznega FFS. Potrebno je poudariti, da je hmeljarstvo edina izmed redkih panog v Sloveniji in v svetu, kjer se za zatiranje plevelov ne upo­rablja herbicidov, temvec se-le te mehansko unicuje s kultiviranjem, obsipanjem. Integrated pest management (IPM) in Slovenian hop gardens Integrated pest management (IPM) is a pest and disease management strategy first developed in the 1950s. IPM was introduces to Slovenian hop gardens in 1966. IPM involves integrating and putting into practice complementary pest control methods to keep pest populations at levels that are both ecologically and socially acceptable. In hop production IPM is based on biological tech­nologies which include cultural practices such as tillage, variety selection (use of pest-resistance or tolerant varieties and pest-free seedling material). In Slovenian hop production IPM is based on moni­toring pests like downy mildew, powdery mildew, Phoma exigua, Cercospora cantuariensis, hop damson aphids, hop flea beetle, European corn borer, spider mite, etc., and on a forecasting system, good application practices for plant pro­tection products (PPPs), on managing pesticide resistance, and avoiding pesticides that have a negative impact on beneficial arthropods. Herbi­cides are not used in the production of hops in Slovenia. Namakanje V zadnjih dvajsetih letih smo v Sloveniji zabele­žili šest suš, ki so povzrocile velike posledice v kmetijstvu in so bile razglašene kot naravna nesreca. Po letu 1980 je bilo zabeleženih 14 kmetijskih suš, od tega po letu 2000 kar devet, kar jasno nakazuje, da postajajo suše po letu 2000 vedno pogostejše. Obenem se pojavljajo tudi z vedno vecjo jakostjo. Slovenija ima sicer relativno veliko kolicino letnih padavin, ki pa so preko leta neenakomerno razporejene. Hkrati se s spremenjenimi padavinskimi cikli obilnejše padavine prestavljajo iz poletnega na jesensko – zimsko obdobje. Tako se skoraj vsako leto v poletnih mesecih srecamo z vecjim ali manjšim pomanjkanjem vode v tleh. Statistika kaže, da se povecuje tudi povprecna temperatura, pred­vsem v poletnih mesecih. Zaradi opisanih kli­matskih sprememb je namakanje v hmeljarstvu zelo aktualna tema. V raziskavah na podrocju namakanja smo se v zadnjih dvajsetih letih koncentrirali predvsem na preucevanje kapljicnih tehnologij namakanja v hmeljarstvu z vidika vpliva le-tega na kolicino in kakovost pridelka hmelja ter v razvoj oziroma v podporo odlocanja o namakanju. V novejših raziskavah smo se usmerili tudi na modeliranje distribucije vode v tleh pri uporabi nadzemnega kapljicnega namakalnega sistema v hmeljišcih. V zadnjih 20 letih smo sodelovali pri dveh pro­jektih CRP pod vodstvom Biotehniške fakultete na tematiko namakanja. Pridobili smo podoktor­ski projekt, v okviru katerega smo preucevali ucinkovitost kapljicnega namakanja v hmeljar-stvu, ter dva projekta LAS spodnje Savinjske doline, v okviru katerih smo vzpostavili pilotno namakalno lokacijo na IHPS ter nabavili osnovno opremo za dolocanje fizikalnih lastnosti tal, ki so pomembne za namakanje. Vsa leta smo v okviru strokovne naloge Tehnologije pridelave in predelave hmelja skrbeli za napoved namakanja hmelja z rolomati. V zadnjih letih smo v okviru projektov EIP ter pilotnih projektov iz Programa razvoja podeželja 2014-2020, v katerih smo sodelovali oziroma jih vodili, vzpostavili napoved namakanja hmelja tudi za kapljicno tehnologijo. Naše aktivnosti se nanašajo tudi na posodobitve in novogradnje namakalnih sistemov v Savinjski dolini, pri cemer odlicno sodelujemo s KGZS ­zavodom Celje. V letu 2018 je Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Republike Slovenije v okviru Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2014-2020 obja­vilo 1. javni razpis za podukrep 4.3: Podpora za naložbe v infrastrukturo, povezano z razvojem, posodabljanjem ali prilagoditvijo kmetijstva in gozdarstva, za operacijo: Tehnološke posodobi­tve namakalnih sistemov, ki so namenjeni vec uporabnikom. Namakalni sistemi so bili namrec po vec kot 30 letih delovanja dotrajani in tehno­loško zastareli. Na tem razpisu je, poleg drugih namakalnih sistemov iz Spodnje Savinjske doline (namakalni sistemi Breg, Gotovlje, Šem­peter-Vrbje, Latkova vas), za prvo fazo posodobi­tev kandidiral tudi namakalni sistem Inštitut za Obseg posodobljenih namakalnih sistemov v Spodnji Savinjski dolini v letu 2022 (Slika: B. Naglic) The scope of upgraded irrigation systems in the Lower Savinja Valley in 2022 (Photo: B. Naglic) hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije. Vloge na javni razpis so bile oddane konec meseca avgu­sta 2018, naš doprinos pa je predstavljal izdelave elaboratov prihrankov energije, vode ter elaborat namakanja, vse potrebne GIS analize ter vodenje postopkov predhodne presoje vplivov na okolje za vse navedene namakalne sisteme. V decem­bru 2021 so bile oddane še tri vloge za prvo fazo posodobitev namakalnih sistemov, in sicer Novo Celje A, B in C. V letu 2022 pa smo sodelovali pri oddaji vlog za druge faze posodobitev vseh ome­njenih namakalnih sistemov iz leta 2018, vkljucno s sistemom IHPS ter sistemov Pod Letušem in Šmatevž. S tem so v Spodnji Savinjski dolini vzpostavljeni pogoji za namakanje hmelja in ostalih kmetijskih površin. Potrebno pa je poudariti, da je na podro­cju namakanja še veliko izzivov, saj je potrebno posodobiti še ostale namakalne sisteme, ki so zgrajeni in nedelujoci, potrebno je postaviti nove namakalne sisteme ter zagotoviti zadostne koli­cine vode za potrebe namakanja. V letu 2021 posodobljen namakalni sistem Inštitut za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije (I. faza) (Foto: B. Naglic) Irrigation system upgrade, Slovenian Institute of Hop Research and Brewing (Phase 1, 2021) (Photo: B. Naglic) Irrigation Hop irrigation is a subject that is gaining a lot of attention as a result of climate changes. In the past twenty years Slovenia has experienced six droughts that had a significant impact on agricul­ture and were classified as natural disasters. In the past twenty years drip irrigation technology studies and their influence on the quantity and quality of the hop crop, as well as the development or support of irrigation decision making (irrigation forecasts) have received the most attention in irrigation research. We have recently concentrated on modelling water distribution in the soil beneath the above-ground drip irrigation system used in hop farms. Our recent activities have involved updating, refining, modernizing and building new irrigation systems in the Savinja Valley where our collaboration with the Chamber of Agriculture and Forestry of Slovenia and the Agriculture and Forestry Institute Celje has been excellent. Tehnologija pridelave kmetijskih rastlin Dodelava tehnologija pridelave ima na IHPS pou­darek na hmelju, v okviru štirih ciljnih raziskoval­nih projektov (CRP) in drugih projektov ter tržnih poskusov pa smo se ukvarjali z dodelavo tehno­logije pridelave tudi drugih kmetijskih rastlin. Projekt CRP Pridelava industrijske konoplje (Cannabis sativa L.) v Sloveniji, katerega vodilni partner je bil IHPS, je zajemal celovito raziskavo o možnostih uspešne pridelave industrijske kono­plje v naših pridelovalnih razmerah. Cilji so bili: izdelati seznam primernih sort za pridelavo v naših pridelovalnih razmerah za pridelavo semena, izdelati seznam primernih sort za pride­lavo v naših pridelovalnih razmerah za pridelavo vlaken, izdelati tehnološka navodila za pridelavo industrijske konoplje v naših rastnih razmerah (cas setve, gostota setve in gnojenje), osnovati vzgojo lastnih sort industrijske konoplje, ekonom­sko ovrednotiti pridelavo, v sodelovanju s pride­lovalci izdelati oziroma izpopolniti prototip stroja za spravilo konoplje in izvedeno preizkušanje le-tega ter prenos pridobljenega znanja v prakso. S konopljo smo se ukvarjali še kot partnerji v dveh projektih: v projektu LAS SSD Uporaba konoplje za cišcenje onesnažene zemljine (fitoremedia­cija) in pilotnem projektu Optimizacija tehnologije pridelave navadne konoplje za pridelavo socvetja na slovenskih kmetijah. Tehnologijo pridelave lana in ricka smo kot vodilni partner izboljševali v okviru CRP Vkljuce­vanje alternativnih oljnic z visoko vsebnostjo veckrat nenasicenih mašcobnih kislin v kolobar, funkcionalna raba semen, olja in sekundarnih produktov v Sloveniji, tehnologijo pridelave koruze in hmelja na lahkih tleh pa v okviru CRP projekta Strategija prilagajanja klimatskim spre­membam v pridelavi hmelja in koruze na teks­turo lahkih tleh. V CRP Proizvodnja surovin in izdelava biodizla in biomaziv za potrebe sloven­skega trga pa so potekale primerjave med deve­timi oljnicami s ciljem ugotoviti njihov potencial za uporabo za biodizel in biomaziva. Kot partner v projektu EIP Zrnate strocnice-pri­delava, predelava in uporaba smo bili odgovorni za dodelavo tehnologije pridelave visokega fižola v žicnicah hmeljišc v premeni. S pilotnim projektom Konkurencnost kmetovanja malih kmetij na VVO in OMD pa smo ugotovitve in pri­dobljeno znanje prenašali na kmetije, ki se želijo oziroma se ukvarjajo z ekološko pridelavo. Rezultate objavljamo v obliki znanstvenih, stro­kovnih in poljudnih prispevkov ter na radijskih postajah. V okviru tržnih poskusov preucujemo vkljucevanje razlicnih pripravkov (gnojil in stimulatorjev) v pri­delavo hmelja, oljnih buc, oljne ogršcice, koruze, pšenice, zelišc, industrijske konoplje in drugih poljšcin v dogovoru z narocniki. Sortni poljski poskus z lanom v okviru ciljnega raziskovalnega projekta na posestvu IHPS (Foto: M. Oset Luskar) Flax field variety trial as part of a targeted research project on IHPS estate (Photo: M. Oset Luskar) The technology of production of other agricultural plants We have been working on enhancing and refining the production technology of other agricultural plants such as hemp, maize, flax, false flax, herbs, high beans, and nine oil crops for biodiesel and biolubricants within the framework of four targe­ted research projects (CRP), local action group projects, pilots, EIP projects and marketing expe­riments. The research findings and obtained knowledge were applied and supplied to farms through the pilot projects such as Competitive­ness of Small Farm Farming in Water Protection Regions and Places with Limited Factors. In mar­keting experiments, we investigated the effects of several different preparations (fertilizers and sti­mulants) on the growth and development of vari­ous crops and herbs. We also perform chemical tests on soil samples in our laboratory in the area of fertilisation and prepare recommendations and strategies for fertilisation based on the findings. Additionally, we provide guidance and agriculture advice on fertilizing plants over the phone, at tech­nological hop growers’ gatherings as well as other professional gatherings. Krožno gospodarstvo v hmeljarstvu – iz hmeljevine z biorazgradljivo vrvico lahko izdelamo kompost in vrsto biorazgradljivih in kompostabilnih izdelkov. Hop farm’s circular economy: hop biomass with biodegradable twine can be turned into compost and other biodegradable and compostable products. Vpeljava krožnega gospodarstva v hmeljarstvo V casu obiranja hmelja odpeljemo iz hmeljišca skoraj celotni nadzemni del rastlin do obiralnega stroja. Po obiranju storžkov (glavni proizvod, pridelek) pri obiralnem stroju tako ostane rastlin­ska odpadna biomasa, imenovana hmeljevina – trte in listi, ki predstavlja dragocen vir organ­ske mase in hranil za vracanje na kmetijske površine. Kolicina hmeljevine na letni ravni znaša okrog 15 ton z vsakega hektarja hmeljišc, torej je na obmocju Slovenije letno proizvedeno okrog 24.000 ton odpadne hmeljevine. Problem te biomase predstavlja prisotnost polipropi­lenske vrvice, ki se uporablja tekom rastne sezone hmelja za oporo za njegovo rast, saj je hmelj vzpenjalka. Le-ta ostane po obiranju hme­lja tesno prepletena s stebli hmelja. Hmeljevina z ostanki polipropilenske vrvice je neuporabna kot surovina za nove izdelke, v primeru kompo­stiranja takšne hmeljevine pa presejevanje kom­posta ob koncu kompostiranja predstavlja doda­ten strošek, poleg tega je potrebno placati za odvoz presejane plastike. Presajena vrvica je stranski proizvod oz. mešan odpad zaradi priso­tnosti rastlinskih tkiv in zemlje. Ce se ne odda pooblašcenim osebam za ravnanje z odpadki, pa lahko predstavlja velik okoljski problem, prav zaradi casa razkroja plastike v okolju (do 450 let). V primeru razgradnje pa problem predsta­vljajo ostanki mikroplastike, ki je v okolju še bolj nevarna in med drugim prehaja v prehran­sko verigo. Inštitut za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije si je dlje casa prizadeval najti primerne alterna­tive za zamenjavo polipropilenske vrvice v hme­ljišcih, dokoncne rešitve pa so se izdelale in vpeljale v okviru evropskega projekta LIFE BioTHOP. V tem okviru smo v hmeljišca v okviru projekta BioTHOP vpeljali 100 % biorazgradljivo in 100 % kompostabilno vrvico iz polimlecne kisline, ki se pri pravilnem izvajanju kompostira­nja na kmetijah razgradi na vodo, ogljikov dio­ksid in organsko maso. Na ta nacin v kompostu in v okolju ne ostaja nobena sinteticna snov. Za idejo vpeljave krožnega gospodarstva je IHPS prejel vec priznanj – zlato priznanje s strani Obmocnega razvojnega partnerstva Spodnje Savinjske doline, zlato priznanje Regionalne gospodarske zbornice Celje ter nacionalno bronasto priznanje Gospodarske zbornice Slovenije za inovacije. IHPS has won several awards for the idea of introducing a circular economy, including a Gold Award from the Spodnja Savinjska dolina (Lower Savinjska Valley) Regional Development Partnership, a Gold Award from the Celje Regional Chamber of Commerce and Industry, and a Bronze National Award for Innovation from the Chamber of Commerce and Industry of Slovenia. Izdelali smo tehnološka navodila za strokovno pravilno izvajanje kompostiranja, ki ne le omo­goca razgradnjo BioTHOP PLA vrvice in higieni­zacijo pridelanega komposta, pac pa tudi prepre­cevanje negativnih vplivov na okolje. Poleg tega je hmeljevina postala osnovna suro­vina ne le za kompostiranje, ampak tudi za izde­lavo novih, 100 % biorazgradljivih in 100 % kom­postabilnih izdelkov. V okviru projekta so bili razviti tudi tehnološki postopki za ekstrakcijo vlaken in hmeljevine ter izdelavo biokompozita iz mešanice vlaken hmeljevine in polimera mlecne kisline (PLA), iz teh dveh polizdelkov pa izdelani vrtnarski loncki, embalaža za steklenice, gumbi, prsti za silokombajn, držalo za mobitele, žlice za obuvanje cevljev in podobno. Tako je hme­ljevina iz odpadka postala surovina. Vsi izdelki so biorazgradljivi in kompostabilni, torej se organska masa po postopku razgradnje vrne nazaj na obde­lovalna zemljišca v obliki komposta. Circular economy introduction to hop production Circular economy was introduced to hop growing sector through the European initiative LIFE BioTHOP. A bioplastic, 100 % biodegradable, recyclable and compostable twine made from renewable resources was introduced to support hop plants during their growth. The twine is a more environmentally friendly alternative to the polypropylene twine now in use which gets intertwined in hop waste biomass when hop cones are harvested and thus renders it unusable. Howe­ver, hop biomass that gets intertwined with biode­gradable twine makes an excellent raw material for making compost and biodegradable goods that can be composted after use (planting pots, bottle trays, buttons, harvester fingers, etc.). In order to complete the cycle on the farms, compost made from hop biomass or biodegradable goods is applied to agricultural land. Zagotavljanje kakovosti pridelanega hmelja v Sloveniji Certifikat, ki spremlja pridelek hmelja v prometu (nepripravljen hmelj in briketi hmelja) z zašciteno geografsko oznacbo Štajerski hmelj. Certificate with the Protected Geographical Indication “Štajerski hmelj” accompanying the marketed hop harvest (unprepared hops and hop briquettes). Slovenija je, kot ena izmed clanic Evropske unije, dolžna izvajati predpise, ki veljajo za vse države clanice. Tako je tudi na podrocju zagotavljanja kakovosti pridelka hmelja. Spremljanje kakovosti pridelka hmelja izvajamo v Sloveniji že vse od leta 1945, ko je bila za ta namen ustanovljena Hmeljna komisija. Delovala je do leta 2004, ko je njena vloga prešla na Orga­nizacijo, pooblašceno za kontrolo in certificira­nje pridelka hmelja na IHPS. S certificiranjem hmelja se potrdi njegova minimalna kakovost; le-to zagotavlja izdan certifikat, ki mora spre­mljati vsako pošiljko hmelja v prometu znotraj EU ali izven nje. Poleg tega se s postopkom certificiranja potrdi tudi njegovo geografsko poreklo in sortna cistost. Od leta 2012 dalje morajo nosilci kmetijskih gospodarstev svoj pridelek hmelja najprej prigla­siti v evidenco pridelka hmelja. Šele nato ga certificirajo in dajo v promet. Površine, na katerih pridelujejo hmelj in iz katerih želijo certificirati pridelek, morajo imeti predhodno vpisane v Regi­ster kmetijskih gospodarstev. V tem registru se vodijo podatki po pridelovalcih hmelja, sortah, letu sajenja, kategoriji in poreklu. Glede na zakon, ki ureja kmetijstvo, morajo vsi pridelovalci hmelja priglasiti svoje pridelane kolicine hmelja pred certificiranjem. To lahko opravijo pridelo­valci ali izvajalci certificiranja na kmetijah samih ali na centrih za certificiranje. Višjo vrednost pridelku hmelja slovenskih sort smo v letu 2013 dodali še z zašciteno geograf­sko oznacbo Štajerski hmelj, s katero se izkazuje geografsko obmocje in nacin pridelave sloven­skega hmelja ter njegova kakovost. Nosilec zašcitene geografske oznacbe je Združenje hmeljarjev Slovenije, medtem ko je bil inštitut vodilni pri pripravi vse potrebne dokumentacije in argumentiranju pristojnim inštitucijam tako v Sloveniji kot v EU, da naziv Štajerski hmelj (oz. angl. Styrian hops) pritice izkljucno pri nas pri­delanemu hmelju. Na podlagi pooblastila se oznacba z znakom, natisne na vsako plombo, s katero se plombirajo in oznacijo tovorki pridelka hmelja slovenskih sort. To je za prepoznavnost slovenskega hmelja na mednarodnem trgu s hmeljem velikega pomena in daje slovenskemu hmelju dodano vrednost. Velik pomen pri zagotavljanju kakovosti pridela­nega hmelja v Sloveniji je pravilna in pravocasna oskrba nasadov hmelja, pravilno spravilo pri­delka, obiranje, sušenje, pakiranje in skladišce­nje. Vsi ti postopki lahko znatno vplivajo na kakovost koncnega -pakiranega in certificira­nega pridelka hmelja. Ob upoštevanju vseh teh vidikov lahko hmeljarji dosežejo bistveno višje cene pridelka hmelja na trgu, ter so tako bolj konkurencni tujim hmeljarjem in trgovcem bolj zanimivi. Na IHPS skrbimo za ustrezen pretok informacij in navodil do hmeljarjev pridelovalcev in predelovalni panogi, da lahko skupaj dose­gamo optimalne kakovostne kriterije glede vseb­nosti hmeljnih smol in etericnih olj in stabilnosti v casu hranjenja do prodaje. Ensuring the quality of hops grown in Slovenia All Slovenian hop growers who produce hops for sale have a goal to ensure the top quality of the hops. The organization authorized to control and V postopku razmnoževanja in izdaje certificiranih sadik hmelja narocnikom je sledljivost zagotovljena in je podlaga za vpis nasadov hmelja v Register kmetijskih gospodarstev. (Foto: R. Kot) Traceability is ensured during the production and distribution of certified hop seedlings to customers, and it also serves as a basis for entering hop gardens in the Register of Agricultural Holdings (Photo: R. Kot) certify the hop crop at IHPS has been in charge of this rigid process since 2004. To obtain a cer­tificate, the process must be completed before the certificate for crop can be issued. The certi­ficate attests the minimum hop crop quality, geographic origin and hop varietal purity. In 2013 a higher value was added to Slovenian hops with the protected geographical indication “Štajerski hmelj”, which identifies the region and method of production of Slovenian hops as well as their quality. In addition to giving Slovenian hops considerable value, this is crucial for their reco­gnition on the global hop market. IHPS is respon­sible for ensuring that information and instructi­ons are properly distributed to hop growers and the processing industry, so that together we can meet the highest standards for hop resin and essential oil content as well as the stability thro­ughout storage until sale. Sistemska analiza ekonomike pridelave in trga hmelja K izvozni konkurencnosti hmeljarske panoge v Sloveniji so že od ustanovitve inštituta prispevali tudi strokovni nasveti hmeljarjem s širšega pod­rocja agrarne ekonomike. V zadnjih dvajsetih letih je poudarek raziskovalno-strokovnega in sveto­valnega dela IHPS s podrocja ekonomike hme­ljarstva zajet v treh tematskih sklopih. Tolmacenje razmer na globalnem trgu s hmeljem Pravocasna zaznava sprememb trendov v trgovini s hmeljem je še posebej pomembna za financni uspeh poslovnih odlocitev pri sklepanju dolgoroc­nih pogodb o prodaji hmelja. Ocene svetovnih tržnih razmer v hmeljarstvu temeljijo na zbiru statistik držav pridelovalk in izvoznic hmelja. Te statistike zajemajo obseg površin hmeljišc, pri­delka hmelja in grencic, sortno strukturo, delež predprodaje in raven povprecnih cen. Porocila vsakoletnih sej Ekonomske komisije Svetovne hmeljarske organizacije (www.ihgc.org) pisno povzemamo v reviji Hmeljar in Hmeljarskih infor­macijah ter jih tolmacimo na vsakoletnih semi­narjih o hmeljarstvu in tehnoloških sestankih. Modelna ocena ekonomike pridelave hmelja v Sloveniji Ekonomicnost kmetijske pridelave pogojujejo v ožjem smislu (brez subvencij SKP) kolicina pri­delka hmelja in grencic ter dosežena prodajna cena (prihodek) in proizvodni stroški (odhodek). Modelne kalkulacije stroškov pridelave hmelja so namenjene spremljanju povprecnih stroškov in ekonomskega položaja pridelave hmelja, služijo hmeljarjem za utemeljevanje panožnih predlogov za vladne podporne ukrepe in predstavljajo izho­dišce za kratkorocno presojanje o sprejemljivosti cen pri prodaji hmelja. Na IHPS modelno ocenju­jemo stroške pridelave hmelja s pomocjo kalku­lacij tehnološko-ekonomskega modela SIMAHOP -za modelno posestvo 10 ha hmeljišc s pridel­kom hmelja 1.800 kg/ha. Izracune modelne lastne cene hmelja in ocene direktnih stroškov pridelave periodicno predstavljamo v internih publikacijah in tolmacimo na seminarjih o hme­ljarstvu. Analiza variabilnih stroškov pridelave hmelja na kmetijah V sodelovanju s KGZS (Zavoda MS in CE) je v letu 2022 projektno zaživel tudi panožni krožek v hmeljarstvu -s poudarkom na analizi proizvodnih podatkov v povezavi z ekonomiko poslovanja. Po metodi medsebojnih primerjav vkljucenih kmetij išcemo vzroke za podpovprecne ekonomske rezultate na posameznih kmetijah, oz. rezerve za njihovo racionalizacijo dela. Za spremljanje, ana­lizo in primerjavo tehnološko-ekonomskih para­metrov služi aplikacija generatorja MS Excel, ki ponuja široko paleto rezultatov in vpogled v vplive proizvodnih in ekonomskih dejavnikov na poslovni izid posameznih kmetij, skupin kmetij in celotnega vzorca. Zacetni odzivi hmeljarjev na rezultate delavnic dajejo obet za nadaljevanje primerjalnih analiz tehnologije in ekonomike hme­ljarstva tudi na ravni posameznih kmetij. Na IHPS tudi modelno ocenjujemo stroške pridelave hmelja. (Foto: R. Kot) At IHPS, we also model the costs of hop production. (Photo: R. Kot) Economic analysis of the hop industry Since the Institute’s founding in 1952, Slovenian hop growers have received commercial advice for their activities, including in agricultural economics. In the past twenty years the following research and advi­sory activities have contributed to the hop industry’s export competitiveness: (i) comments on the global hop market statistics (IHGC); (ii) model assessment of the hop industry economics in Slovenia (SIMA­HOP); and (iii) workshop analysis of hop production variable costs on individual farms. Pivovarstvo Pivovarsko podrocje je v zadnjih dveh desetletjih v svetovnem merilu prica spremembam v samih temeljih in doživlja tako korenit razvoj kot verje­tno nobeno drugo v živilskem sektorju. Ustanav­ljanju malih pivovarn (craft pivovarne) v svetu je zelo kmalu sledil bliskovit razvoj tudi v Sloveniji, ki je pripeljal do trikratnega povecanja števila malih pivovarn na današnjih okoli 100 pivovarn. Predvsem za male pivovarje je bilo znacilno, da so pri svojem delu kmalu zaceli uporabljati rela­tivno nove, inovativne izvedbe pivovarskega procesa, s tem pa doprinesli razvoju novih pro­duktov, ki so popestrili ponudbo piva na našem tržišcu. Vendar pa na žalost v naši državi že vec kot 30 let nimamo možnosti formalnega izobra­ževanja v pivovarski stroki; zaradi tega smo na Inštitutu kmalu zaznali potrebo po tovrstnem izobraževanju. Podali smo pobudo za vzposta­vitev procesa, ki omogoca možnosti pridobitve certifikatov nacionalne poklicne kvalifikacije pivovar/pivovarka. V letu 2015 smo uspeli kon­cati vse uradne postopke in od takrat naprej vsako leto organiziramo izobraževanja kot pri­pravo na preverjanje za pridobitev certifikata s strani Državnega izpitnega centra. Do letošnjega leta so certifikat NPK pivovar/pivovarka pridobili že kar 103 posamezniki. Istocasno z omenjenim certifikatom smo priceli z razvojem usposabljanja na podrocju senzoric­nega ocenjevanja piva, pri cemer smo sledili trem glavnim ciljem. Najprej smo želeli omogo­citi razvoj senzorike piva v Sloveniji in s tem vzpostaviti možnosti za pridobitev neodvisne, usposobljene ekipe, ki bo sposobna izvajati oce­njevanja senzorike piva na visoki strokovni ravni. Nadalje smo želeli z možnostjo usposabljanja omogociti našim pivovarjem pridobiti prakticna znanja in sposobnosti za prepoznavo pozitivnih in negativnih senzoricnih lastnosti njihovih piv ter jim, z razlago virov njihovega nastanka, omo­gociti izboljšave v tehnoloških procesih in s tem nadgradnjo kakovost piva na najvišjo možno raven. Posebno pozornost namenjamo posame­znikom, ki jih pivo zanima ali pa prihajajo iz gostinske stroke, saj je naša želja, da znanje o pivu posredujemo cim širšemu obcinstvu in na ta nacin prispevamo k poznavanju in dvigu kul­ture pitja piva v družbi, v najširšem pomenu. Vse to je zahtevalo socasen razvoj naše osnovne dejavnosti raziskovalno/strokovnega in izobra­ževalnega dela v naši pivovarni in laboratoriju Oddelka za agrokemijo in pivovarstvo. Z uspešnim kandidiranjem na razpise evropskih skladov za regionalni razvoj in kmetijstvo, v okviru LAS spodnje Savinjske doline (SSD), nam je v dveh delih uspelo posodobiti in nadgraditi našo pivovarno, tako da smo v današnjem casu sposobni zvariti ne samo majhnih laboratorijskih kolicin piva, temvec tudi vecje kolicine, kar pomeni, da lahko izvajamo varke po narocilu in kot pilotne projekte za tiste pivovarne, ki te mož­nosti nimajo. Pomembno nadgradnjo pri poso­dabljanju pivovarne predstavlja dodatna oprema v obliki polavtomatske polnilnice steklenic in pasterizatorja. S tem nam je omogoceno, da RT-PCR za dolocanje mikrobiološkega onesnaženja (Foto: arhiv Oddelka za agrokemijo in pivovarstvo) RT-PCR for determination of microbiological contamination (Photo: Department of Agrochemistry and Brewing Archive) lahko proizvedemo pivo, katerega rok uporabe ni vec omejen z mikrobiološko stabilnostjo. V naslednjem razpisu EU skladov EKTRP, v okviru LAS SSD, smo uspešno nadaljevali z nadgradnjo našega laboratorijskega dela v okviru operacije vzpostavljanja centra za analitiko hmelja. Poso­dobiti nam je uspelo laboratorijsko opremo, pot­rebno za izvajanje vse osnovne analitike hmelja in slada, kot dveh osnovnih pivovarskih surovin. S tem omogocamo našim velikim in malim pivo­varnam dostop do analitike omenjenega, ki bi bil sicer mogoc najbliže v Nemciji, pa še tam ne na enem samem mestu. Seveda je to podrocje našega delovanja namenjeno tudi našim hmeljar­jem in predelovalno trgovskemu podrocju, kate­rim omogocamo sodobno, mednarodno primer­ljivo analitiko in mednarodno priznane rezultate, izdane v skladu s standardom ISO17025 za pre­skusne laboratorije. V zadnjem casu smo, s porastom malih pivo­varn, priceli zaznavati problematiko mikrobiolo­ške ustreznosti piva, ki jo v trenutnih razmerah v Sloveniji prakticno ni bilo možno reševati. Mikrobiološka kontaminacija v pivovarstvu namrec v vecini primerov pomeni okužbo s tako imenovanimi kvarljivci, ki vplivajo na senzoricne lastnosti in ustreznost piva, vecinoma pa niso pravi patogeni. Zaradi tega obstojeci mikrobio­loški laboratoriji v Sloveniji možnosti mikrobio­loških analiz piva sploh niso imeli v naborih svojih storitev. Na stisko pivovarjev in z name­nom širjenja naše dejavnosti smo sodelovali na razpisu LAS SSD in Evropskega sklada za regio­nalni razvoj ter uspeli pridobiti operacijo Center za mikrobiologijo prehrambnih vzorcev, v okviru katere nam je uspelo pridobiti sodobno avtoma­tizirano napravo RT-PCR, z vso pripadajoco opremo, usposobiti naše zaposlene, vpeljati ustrezne metode in tako vzpostaviti delujoco celoto, ki služi za namene mikrobiološke anali­tike ne samo piva, pac pa tudi sadnih sokov, kjer je problematika zelo podobna. Na naše uspešno znanstveno raziskovalno delo kaže vec kot 50 objav v uglednih mednarodnih znanstvenih revijah in izobraževanjem kar štirih mladih raziskovalcev, ki so dosegli doktorate pod našim mentorstvom in z delom na našem oddelku v zadnjih 20 letih. Ponosni smo tudi na uspešno sodelovanje z Univerzama v Ljubljani in Mariboru, saj je pod našimi mentorstvi svoje dodiplomske študije zakljucilo vec kot 20 štu­dentov. Istocasno pa smo predvsem z Biotehni­ško fakulteto in Fakulteto za kemijo in kemijsko tehnologijo Univerze v Ljubljani ter Kemijskim inštitutom v partnerstvu izvajali številne znan­stvene in raziskovalne projekte. Prepoznavni in zaželeni smo postali tudi v mednarodnem oko­lju, kjer poleg sodelovanja v okviru analizne komisije EBC intenzivno sodelujemo v izmenja­vah naših zaposlenih in tujih študentov oziroma profesorjev v okviru mednarodnih izmenjav programa Erasmus+. Seveda pa tega ne bi bilo možno izvajati, v kolikor nam ne bi uspelo na razpisih ARRS kar dvakrat uspešno kandidirati za sofinanciranje zahtevne raziskovalne opreme plinskega kromatografa, sklopljenega z masno selektivno detekcijo, in novega plinskega ter tekocinskega kromatografa. S temi pridobitvami nam je omogoceno, da lahko izvajamo najzah­tevnejše analize piva in drugih agroživilskih pro­duktov in tako sodelujemo kot zaželen, vrhunsko usposobljen partner, z ustreznim znanjem zapo­slenih, kateremu ves cas posvecamo posebno pozornost. Brewing In the past twenty years the brewing industry has seen a rapid development in both Slovenia and the rest of the world, which has also been obser­ved by IHPS. To follow the trend, we have com­pletely rebuilt and modernised our own brewery. We were successful in awarding laboratory instrumental equipment for chemical and micro­biological analysis as well as special brewing and hops equipment for successful work in the field of scientific research. We have launched a num­ber of educational initiatives to better engage our users with our work in response to the rapid deve­lopment and demand of external stakeholders. Ogledni del Vrta zdravilnih in aromaticnih rastlin do leta 2018 (Foto: N. Ferant) Medicinal and aromatic plants garden's viewing area until 2018 (Photo: N. Ferant) Zdravilne in aromaticne rastline Vrt zdravilnih in aromaticnih rastlin Osnova raziskav in strokovnega dela na podrocju zdravilnih in aromaticnih rastlin (ZAR) na IHPS je Vrt zdravilnih in aromaticnih rastlin, ki je bil usta­novljen 1976, na samem zacetku dela na podro­cju ZAR na IHPS. V njem izvajamo raziskovalno, svetovalno in izobraževalno dejavnost. V zadnjih 20 letih smo imeli v vrtu med 200 in 300 razlicnih ZAR s celega sveta. Poleg kolekcije imamo na lokaciji vrta tudi gensko banko ZAR in poskusno površino, kjer izvajamo poskuse na podrocju pri­delave razlicnih ZAR. Rezultati služijo kot osnova strokovnega dela in svetovanja na tem podrocju. Vsako leto v kolekcijskem delu vrta poberemo seme in ga shranimo v hladilniku za izmenjavo z drugimi inštitucijami, za morebitne raziskave in kot vir novih rastlin za prihodnja leta. Do leta 2018 je bil vrt razdeljen na ogledni del, ki je zajemal 130 gred, posajenih z razlicnimi slo­venskimi tradicionalnimi ZAR, ter poskusni del, kjer je poleg 100 gred, posajenimi z ZAR iz tujine, zajemal tudi del, namenjen pridelavi na vecji povr­šini (meta, melisa, ameriški slamnik in baldrijan), razlicnim poskusom in introdukciji novih ZAR. V letu 2018 smo v okviru LAS projekta Vrt zdra­vilnih in aromaticnih rastlin na IHPS kot sodobno povezovalno središce SSD na podrocju zelišc vrt prestavili na novo lokacijo, grede pa uredili v skladu z novim nacrtom, ki ponazarja rastlino hmelja, vzpenjajoco okrog opore (tlakovana pot vrta). Vrt je v osnovi postavljen tako, da je dosto­pen in prilagojen tudi ranljivim skupinam (infor­mativne table v navadni pisavi in brajici, pot primerna za ljudi na invalidskih vozickih in za otroške vozicke, QR koda na informativni tabli s posnetkom predstavitve vrta). Vrt ZAR je osrednja ustanova, kamor se obracajo pridelovalci in ljubitelji ZAR po nasvete, semenski (do leta 2020) in sadilni material, z ekološkim certifikatom. Poleg tega sodelujemo z njimi pri nacrtovanju, zasnovi in izvedbi zelišcnih vrtov v vrtcih, šolah, razlicnih društvih in tudi pri individu­alnih zainteresiranih. Od leta 2006 vsako leto prvi vikend v maju organiziramo dneva odprtih vrat, katera vkljucujeta strokovni posvet, predavanja, delavnice in vodene oglede v vrtu ter prodajo eko­loško pridelanih sadik ZAR. Gostimo tudi vsako­letne ekskurzije študentov Fakultete za farmacijo in drugih fakultet ter srednjih šol, ki v vrt prihajajo že vse od ustanovitve. Raziskovalno delo Raziskovalno delo poteka v okviru razlicnih pro­jektov (CRP, aplikativni, EIP, pilotni), med katerimi smo razvijali mednarodno priznane mikrobiolo­ške metode za preverjanje kakovosti zacimb, proucevali spojine naravnega izbora s sodob­nimi kromatografskimi in spektroskopskimi tehnikami, za navadno volcje jabolko (Physalis alkekengi L.) smo ugotavljali potencial za suro­vino za izdelavo rastlinskega dodatka z zeaksan­tinom h krmilom kokoši nesnic, izvajali smo sortne poskuse z žametnico (Tagetes erecta L.), Vrt zdravilnih in aromaticnih rastlin leta 2020 (Foto: L. Horvat Mohar) Medicinal and aromatic plants garden in 2020 (Photo: L. Horvat Mohar) ugotavljali potencial ZAR kot medonosnih rastlin in vpeljevali ZAR na male kmetije kot osnovo za nove izdelke. Leta 2005 smo na poskusno demonstracijskem centru na IHPS izvedli poskus kapljicnega namakanja ameriškega slamnika (Echinacea purpurea Moench.) ter ugotavljali kolicino in kakovost pridelka. Javna služba V okviru strokovne naloge (od 2002 do 2007) Introdukcija zdravilnih rastlin smo na podlagi poljskih poskusov proucevali pridelavo zelišc in razlicne parametre: rast in razvoj, dovzetnost za bolezni in škodljivce, pridelek in kvaliteto pri­delka razlicnih zelišc. V letih 2007-2015 se je ta strokovna naloga preimenovala v Selekcija in ekološka rajonizacija zdravilnih zelišc, v letih 2016 do 2018 pa se je imenovala Ekološka rajo­nizacija zdravilnih zelišc. Leta 2018 so se aktiv­nosti razširile v sklopu Javne službe v vrtnarstvu, in sicer v okvir treh strokovnih nalog: selekcija zelišc, introdukcija in ekološka rajonizacija zelišc ter ugotavljanje vrednosti za predelavo in teh­nologije pridelave zelišc. Genska banka ZAR Gensko banko zdravilnih in aromaticnih rastlin, ki je del Javne službe slovenska rastlinska gen­ske banke (JSRGB), sestavljata genska banka ZAR na IHPS in genska banka ZAR na Biotehni­ški fakulteti. Od leta 2012 vkljucuje samo avtoh­tone akcesije, pred tem je vkljucevala tudi akce­sije iz kolekcije, ki pa so iz drugih držav. Akcesije, ki jih pridobivamo v naravi, vzdržujemo v pogojih ex situ (v Vrtu ZAR), v obliki semen v hladilniku pri +4ş in nekaj akcesij v in vitro pogojih in jih proucujemo (karakterizacija in evalvacija). Od leta 2019 so vse akcesije vpisane v racunalniško bazo podatkov SRGB. Seme in sadike zdravilnih in aromaticnih rastlin, pridelane z ekološkim certifikatom Od zacetka dela na podrocju zdravilnih in aro­maticnih rastlin vzgajamo na inštitutu seme in sadike za razlicne interesente -od velikih pride­lovalcev do vrtickarjev. Vecji obseg pridelave sadik je predstavljala vzgoja sadik ameriškega slamnika za kooperante Leka med letoma 1998 in 2018, ko so ukinili njegovo predelavo. Do leta 2020 smo pošiljali seme tudi individualnim kup­cem. Sedaj svoje seme uporabljamo za vzgojo lastnih sadik, kot tudi maticnih rastlin razlicnih ZAR za potrebe razmnoževanja s potaknjenci. V letu 2006 smo prvic pridobili EKO certifikat za vzgojo ekoloških sadik in semena zelišc SI-EKO-01 in ga imamo še danes. Vrt aromaticnih rastlin pri obrambnem stolpu v Žalcu V sodelovanju z Obcino Žalec smo leta 2007 zasadili Vrt aromaticnih rastlin pri obrambnem stolpu z okoli 50 vrstami slovenskih tradicional­nih zelišc. Vrt je javna površina in tako dostopen obiskovalcem 24 ur na dan. Grede so opremljene s tablicami, na katerih je slovensko in latinsko ime rastline. Vsako leto posadimo razlicne eno­letnice in dosadimo trajnice. Zelišcni vrt v Mozirskem gaju V letih 2008-2013 smo v sodelovanju z Mozirskim gajem urejali zelišcni del njihovega parka: sodelovali smo z nacrtom zasaditve, sadi­kami in nasveti ter oblikovanjem napisov za tablice pri posameznih zelišcih (slovensko, latin­sko ime). V kasnejših letih smo sodelovali v manjši meri s sadikami in nasveti. Poligon Zeleni dragulji narave na Pomurskem sejmu Od leta 2017 sodelujemo s Pomurskim sejmom in Ekoci -civilno iniciativo Slovenije na Pomurskem sejmu, kjer na poligonu Zeleni dragulji narave pred­stavljamo svoje aktivnosti v okviru razlicnih projek­tov in javnih služb s podrocja zelišc. S tematskimi zasaditvami gred (vrtnine, zelišca, poljšcine) in prikazom razlicnih naravnih rešitev predstavljamo dobre prakse možnih izvedb oziroma rešitev za vrtickarje in kmete. Poligon je na ogled vsem obi­skovalcem sejma Agra. Vrt aromaticnih rastlin pri obrambnem stolpu v Žalcu (Foto: N. Ferant) Aromatic plants garden near the Žalec Defence Tower (Photo: N Ferant) Zelišcni vrt v Mozirskem gaju (Foto: N. Ferant) Herb garden in Mozirje Flower Park (Photo: N. Ferant) Medicinal and aromatic plants Medicinal and aromatic plants (MAP) have been studied, collected and grown at the Slovenian Insti­tute of Hop Research and Brewing since 1976. A MAP garden was also set up. It serves as a support for research work and other related acti­vities such as consulting and trainings. Between 200 and 300 different MAPs from all over the world have been planted in MAP garden in the past twenty years. In 2018 the garden was moved to a new location and a new layout was designed. The research work was done as part of various projects. Since 2018 the Public Service in Horti­culture has been a base for activities within three professional assignments: selecting herbs, intro­duction and ecological zoning and estimating the value for processing and herb producing techno­logies. MAP gene bank is part of the Slovenian Plant Gene Bank (SPGB) in which Slovenian plant accessions are included. We have been growing organic seedlings for both commercial farmers and backyard gardeners since 1976. In collabo­ ration with the Municipality of Žalec, about 50 species of Slovenian indigenous herbs were plan­ted and are cared for in the Garden of Aromatic Plants near the Defense Tower since 2007. In the years between 2008 and 2013 we worked with Mozirski gaj Flower Park where we set up a herb garden. Since 2017 we have been working with the Slovenian Eco-Civil Initiative and the Pomurje Fair where we show our activities as part of diffe­rent projects and public services. Skupno obdelujemo in oskrbujemo nasade in posevke na 29,5 ha površin na treh lokacijah. (Foto: B. Cremožnik) We cultivate and care for plantations and crops on 29.5 ha in three locations. (Photo: B. Cremožnik) Poskusno posestvo Osnovni namen poskusnega posestva je nuditi podporo in pomoc pri oskrbi nasadov hmelja, na katerih se izvajajo razlicni tehnološki poskusi, kakor tudi površin, namenjenih programu žlahtnjenja hmelja. V okvir slednjega sodi tudi sortiment svetovnih sort hmelja in vzpostavljena genska banka hmelja. Skupno obdelujemo 29,5 ha površin na treh lokacijah: glavnina se nahaja neposredno na lokaciji inštituta, v kompleksu žicnic Roje obdelujemo 11 ha, tretja, dislocirana in izolirana površina, pa je Plevno (0,3 ha), ki je namenjena vzgoji moških rastlin za namen žlahtnjenja hmelja. Razpolagamo s potrebno sodobno namensko hmeljarsko opremo in stroji, kakor tudi z zaokroženo celoto obiralnih in sušil­nih zmogljivosti za hmelj, z možnostjo izvajanja izboljšav pri kvaliteti obiranja in sušenja. V zad­njem casu smo se intenzivneje lotili pridelave industrijske konoplje (3 ha) v farmacevtske namene. Prizadevamo si, da bi vsa dognanja znanstveno raziskovalnega dela našega inšti­tuta, kakor tudi spoznanja in dobre prakse stro­kovnega dela na drugih podrocjih pridelave gojenih rastlin, prakticno zaživela na poskusnih površinah. Uporabnikom želimo nuditi neposre­den stik ter jih seznanjati z najnovejšimi tehno­logijami na podrocju agrotehnik pridelave kme­tijskih rastlin. Redni pregledi naprav za nanašanje fitofarmacevtskih sredstev Na osnovi Zakona o fitofarmacevtskih sredstvih (Uradni list RS, št. 83/12) ter Pravilnika o zahte­vah glede pravilnega delovanja naprav za nana­šanje fitofarmacevtskih sredstev in o pogojih ter nacinu izvajanja njihovih pregledov (Uradni list RS, št. 36/19) je IHPS eden od osmih uradno pooblašcenih centrov za izvajanje rednih pregle­dov naprav za nanašanje FFS. Pri delu uporab­ljamo najnovejšo elektronsko podprto testirno opremo nemškega proizvajalca Herbst. Obmo­cje, ki ga pokrivamo, zajema spodnjo in zgornjo Savinjsko dolino, Koroško, Celje z okolico ter del Zasavja do Vrhovega. Letno v povprecju pregle­damo okoli 400 naprav. Nanašanje fitofarmacevtskih sredstev Eden pomembnejših agrotehnicnih ukrepov pri pridelavi hmelja, kakor tudi ostalih kmetijskih rastlin, je nanašanje fitofarmacevtskih sredstev (FFS). Temeljna naloga tehnike nanosa (aplika­cije) FFS je smotrno, gospodarno in za okolje sprejemljivo nanašanje ustrezno pripravljenih kemicnih pripravkov na ciljne površine ob dej­stvu, da cim bolj zmanjšamo negativne posle­dice le tega. Vse ostrejše okoljske zahteve kakor tudi težnje po zmanjšani uporabi FFS ter števila aplikacij danes od uporabnika zahtevajo veliko znanja in uporabo sodobnih, tehnološko dovrše­nih naprav za nanašanje. Pri postopku priprave brozge in nanašanja FFS na rastline lahko pri nepravilni aplikaciji pride do razlicnih negativnih posledic, pri cemer je vsekakor potrebno omeniti enega pomembnejših negativnih ucinkov, to je zanašanje (drift) FFS. S strokovnim izrazom drift pri nanašanju fitofarmacevtskih sredstev opisu­jemo zanašanje FFS izven obmocja tretiranja. Najbolj problematicno je neposredno zanašanje, ki nastane pri aplikaciji FFS zaradi gibanja zrac­nih tokov, ki odnesejo kapljice ali prašne delce FFS izven obmocja tretiranja, še posebej v viso­kih nasadih, kot so hmeljišca. Kot negativna posledica se kaže kontaminacija okoliških objek­tov, rastlin, živali ter površinskih voda. Raziskave in razvoj na tem podrocju gredo tudi na našem inštitutu v smeri proucevanja razlicnih tehnik nanašanja ter opreme za zmanjševanje zanaša­nja (šobe za zmanjšanje zanašanja), sprememba konstrukcije strojev za nanašanje (uporaba raz­licnih tipov puhal, možnost natancne usmeritve in regulacije zracnega toka pri hmeljarskih pršil­nikih), uporaba razlicnih senzorjev, kakor tudi elektronskega krmiljenja in regulacije za nadzor kakovosti nanosa. Išcemo tudi alternativne rešitve – od možnosti zasaditve zelenih pregrad (predvsem ob vodotokih) in uporabe protitocnih mrež ob robovih nasadov do vzpostavitve var­nostih pasov znotraj nasada. Experimental farm The Experimental Farm's primary function is to provide support and aid in the upkeep of hop gardens at the IHPS where numerous technolo­gical trials are carried out, as well as the regions committed to the hop breeding programme. The latter includes a range of international hop varie­ties and a well-established gene bank. A total of 29.5 ha of land is cultivated. Recently we have started growing industrial hemp on three hecta­res of land. IHPS is one of the eight official cen­tres authorised to conduct recurring inspections of PPS application equipment and devices. An average of 400 devices are examined annually. We want to give users direct access to the latest developments in agrotechnology to create more efficient agricultural practices. Research and development activities are mainly focused on application techniques and equipment for redu­cing the spray drift of plant protection products. Fitopatologija in diagnostika bolezni rastlin Fitopatološke raziskave in diagnostika povzro­citeljev bolezni se na IHPS izvajajo od same ustanovitve inštituta naprej. Velik napredek, ki je postavil IHPS na zemljevid pomembnih fito­patoloških inštitucij, je bil narejen v obdobju 70 do konca 90 let prejšnjega stoletja. Prvi pomemben mejnik tega obdobja predstavlja prvo odkritje gliv Verticillium nonalfalfae (prej V. albo-atrum) in V. dahliae na hmelju v Slove­niji leta 1974, za kateri je bilo takrat z raziska­vami potrjeno, da sta prisotni v manj agresivni oz. blagi obliki. To odkrije je na IHPS vpeljalo temelje mikrobioloških tehnik s podrocja mikologije. Sledila je mednarodno odmevna epidemiološka raziskava hmeljeve pero­nospore in izdelava modela ter sistema za napovedovanje okužb te bolezni v Sloveniji, kar je pospešilo razvoj prognosticne službe na IHPS in tudi širše v Sloveniji. Pomemben mejnik s podrocja virologije na IHPS predstavlja vpeljava diagnosticne metode ELISA, s katero je bila potrjena obse­žna razširjenosti virusov v slovenskih hmelji­šcih ter obcutljivost vecine slovenskih sort na jablanov mozaicni virus (Apple mosaic virus). To pomembno odkritje je generiralo vzgojo prvih brezvirusnih maticnih rastlin hmelja in zacetek proizvodnje certificiranih brezvirusnih sadik na IHPS, ki danes hmeljarjem predsta­vljajo garant sajenja zdravega sadilnega mate­riala in doseganja višjih ter stabilnejših pridel­kov. Poleg patologije hmelja je IHPS vseskozi raziskoval tudi bolezni drugih kmetijskih rastlin, med katerimi je potrebno izpostaviti jablanov šklup, kumarno plesen, virus šarke, bolezni žit in vrtnin. V zadnjih dveh desetletjih se podrocje fitopa­tologije pospešeno sooca z izzivi, ki jih prina­šajo podnebne spremembe, slabšanje zdra­vstvenega stanja tal, pojav novih povzrociteljev bolezni, ostanki mikotoksinov in omejevanje porabe fungicidov ter odpornost povzrocite­ljev bolezni. Hkrati pa v tem obdobju beležimo hiter razvoj znanosti na podrocju molekulskih Huda viroidna zakrnelost hmelja, ki jo povzroca citrus bark cracking viroid (CBCVd) (Foto: S. Radišek) Severe hop stunt viroid caused by citrus bark cracking viroid (CBCVd) (Photo: S. Radišek) tehnik, nanotehnologije in digitalizacije, ki ponujajo nove rešitve na podrocjih mikrobio­logije, genetike, medicine, kmetijstva in seveda rastlinske patologije. Pojav in identifikacija novih bolezni Pridelavo hmelja od nekdaj spremlja pojav bolezni in škodljivcev, ki lahko ob neustre­znem varstvu popolnoma unicijo pridelek ali celo povzrocijo propad rastlin. Leta 1997 je prišlo na obmocju zahodnega dela Savinjske doline do množicnega odmiranja rastlin hme­lja ne glede na sorto. Prve analize obolelih rastlin so pokazale prisotnost glive V. nonal­falfae, vendar je visoka agresivnost obolenja nakazovala sum na letalno obliko obolenja, ki je bila do tedaj prisotna samo v Angliji. V sodelovanju z Biotehniško fakulteto Univerze v Ljubljani smo priceli z intenzivnimi raziska­vami te bolezni, ki so vkljucevale analize na nivoju genoma. Rezultat dela je bila vpeljava takrat sodobne molekularne tehnike AFLP in ugotovitev, da je vzrok odmiranja hmelja pov­sem nov letalni patotip (PV1) glive V. nonal­falfae, ki lahko mocno ogrozi slovensko hme­ljarstvo. Posledicno so se v sodelovanju z MKGP pricele izvajati obsežne aktivnosti za preprecevanje in nadzor nad to neozdravljivo boleznijo. Odkritje povsem novih molekularnih AFLP markerjev nam je omogocilo razvoj hitrega PCR testa za dolocanje blagega in letalnega patotipa glive V. nonalfalfae, ki je postal tudi del uradnega diagnosticnega pro­tokola evropske organizacije za varstvo rastlin (EPPO) in se danes uporablja v vseh uradnih laboratorijih EU. Leta 2005 smo se prvic srecali s povsem nezna­nima boleznima, ki povzrocata pegavost listja in rjavenje hmeljevih storžkov. Na osnovi klasicnih mikoloških tehnik in sodobnih PCR molekulskih analiz smo kot povzrocitelje identificirali glivi Cercospora cantuariensis in Phoma exigua, ki povzrocata cerkosporno pegavost hmelja in sivo pegavost hmelja. Nadaljnje raziskave so poka­zale, da je pojav obeh bolezni mocno odvisen od Siva pegavost hmelja. (a) rjavenje storžkov na konicah krovnih listicev; (b) ovalne sive pege na listih; (c) piknidij s sporami glive Phoma exigua (Foto: S. Radišek) Grey scab of hops. (a) browning of the cones at the tips of the petals; (b) oval grey patches on the leaves; (c) Pycnidium with Phoma exigua spores (Photo: S. Radišek) Hmeljeva cerkosporna pegavost. (a) nepravilne pege na storžkih; (b) vijolicasto sive pege na listih; (c) septirani konidiji glive Cercospora cantuariensis (Foto: S. Radišek) We cultivate and care for Cercospora leaf spot. (a) irregular spots on cones; (b) purplish-grey spots on leaves; (c) Cercospora cantuariensis septic conidia (Photo: S. Radišek) klimatskih razmer in predstavljata primer bolezni, ki ju prinašajo podnebne spremembe z višanjem temperatur in spremenjenimi padavin­skimi režimi. Leta 2007 je sledil primer bolezni, ki je posledica globalnega trgovanja z rastlinskim materialom. Pojav zakrnelih rastlin hmelja in njihovo širjenje v centralnem delu Savinjske doline in na Koro­škem je sprožilo eno od najobsežnejših in zah­tevnih diagnosticnih analiz, ki smo jih izvedli na IHPS. Vec kot dvoletno raziskavo odkrivanja povzrocitelja, ki je vkljucevala preverjanje priso­tnosti vseh znanih povzrociteljev bolezni na hmelju, smo koncali z uporabo ene od najsodob­nejših tehnik molekularne diagnostike, tehnolo­gijo sekvenciranja naslednje generacije (NGS), ki so jo opravili sodelavci na Biotehniški fakul­teti. Z NGS, dodatnimi RT-PCR analizami ter patogenimi testi smo dokazali, da je vzrok zak­rnelosti okužba hmelja z viroidom razpokanosti skorje agrumov (angl. citrus bark cracking viroid; CBCVd), ki je bil do takrat poznan le kot blag patogen agrumov. Epidemiološke analize so pokazale, da je vnos CBCVd v hmeljišca najver­jetneje posledica okuženih plodov agrumov, s katerimi ta viroid redno prihaja na obmocje Slo­venije. Prvi primer CBCVd na hmelju v svetov­nem merilu je sprožil obsežne domace in med­narodne raziskave, v Sloveniji pa eno od najvecjih izkoreninjanj karantenskih rastlinskih bolezni v zgodovini varstva rastlin, saj je v letih 2019-2020 zajelo krcenje vec kot 230 ha okuže­nih nasadov hmelja. CBCVd je danes na hmelju prisoten le v Sloveniji, Nemciji in Braziliji, zaradi njegove nevarnosti pa je na nivoju Evropske unije (EU) reguliran kot škodljiv organizem na sadil­nem materialu hmelja za trženje (Izvedbena uredba EU 2021/2285). Pojav novih bolezni poleg hmelja zasledujemo tudi pri drugih rastlinah, predvsem na obmocju Celjske in Koroške regije, ki ju v okviru javne službe zdravstvenega varstva rastlin pokriva IHPS. Tako smo na IHPS v obdobju zadnjih 20 let v Sloveniji prvi potrdili štiri do sedaj neopi­sane pepelaste plesni iz rodu Golovinomyces, peronosporo iz rodu Hyaloperonospora in fito­plazmo iz skupine Candidatus Phytoplasma asteris’ (podskupina 16SrI-C). Razvoj in vpeljava novih tehnologij varstva rastlin Vse pogostejše težave s talnimi boleznimi kažejo na pomembnost ohranjanja ustreznega zdravstvenega stanja tal, ki temelji predvsem na preprecevanju siromašenja mikrobiološke aktiv­nosti tal. Raziskave s tega podrocja izvajamo od leta 2002, in sicer predvsem v smeri razvoja tehnologij zmanjševanja infekcijskega potenci­ala talnih gliv iz rodov Verticillium in Fusarium. V tem casu smo razvili postopke biofumigacije, solarizacije, termicnega kompostiranja, uporabe biofungicidov, ki smo jih poleg hmelja razširili tudi na preskušanje pri vrtninah. Iz nabora teh raziskav se je na podrocju hmeljarstva v praksi uveljavila predvsem uporaba sudanske trave in sirkov za zeleni podor s cimer v negativno vpli­vamo na infekcijski potencial glive V. nonalfal­fae v tleh in hkrati povecujemo delež organske snovi v tleh. Razvoj sodobnih mikrobioloških in molekulskih tehnik nam omogoca celovitejši vpogled v nastanek bolezni, zato se v zadnjem obdobju na modelu verticilijske uvelosti hmelja usmerjamo v proucevanje interakcij med povzrociteljem in rastlino, ter mikrobioloških profilov rizosfere obolelih in zdravih rastlin, ki ponujajo povsem nove odgovore in možnosti preprecevanja talnih bolezni. Na podrocju viroidov pomemben mejnik pred­stavlja delo na hmeljevem latentnem viroidu (HLVd), ki je ne-simptomaticno prisoten v vecini rastlin hmelja. V okviru programa eliminacije HLVd, ki je potekal v obdobju 2006-2009, smo s pomocjo meristemskih kultur vzgojili prve brez­viroidne rastline hmelja vseh pomembnejših slovenskih sort hmelja. Poskusi so potrdili pred­hodne raziskave o škodljivosti HLVd, saj smo pri neokuženih rastlinah zaznali višji pridelek in vsebnost alfa-kislin tudi do 20 %. Izkušnje s HLVd in vpeljane tehnike proucevanja viroidov so nam omogocile, da smo se lahko ustrezno odzvali na pojav CBCVd. Povsem nov viroid na hmelju in nova bolezen sta zahtevali izvedbo obsežnih etioloških in epidemioloških raziskav, ki so razkrile glavne nacine širjenja CBCVd na hmelju in pripomogle pri nacrtovanju ukrepov. Ob tem smo izvedli tudi testiranje obcutljivosti vec kot 32 razlicnih genotipov in sort hmelja, ki je razkrilo toleranco in celo možnost odpornosti nekaterih sort na CBCVd, kar bo predstavljajo temelj bodocih raziskav na tem podrocju. Pomemben segment predstavlja tudi razvoj dia­gnostike na podrocju viroidov z vpeljavo zelo RT-qPCR metode, ki jo odlikuje visoka stopnja obcutljivosti in možnost hkratnega testiranja vec viroidov v posameznem vzorcu. Tretji sklop našega delovanja je namenjen izzivu vse intenzivnejšim omejitvam uporabe FFS. Pri tem smo usmerjeni v spremljanje pojava odpor­nosti bolezni na že registrirane fungicide in na drugi strani v preizkušanje ucinkovitosti novih FFS in ostalih pripravkov s katerimi lahko izbolj­šujemo zdravstveno varstvo rastlin. Pri tem dajemo poudarek na pripravkih, ki so primerni za ekološko pridelavo, in pripravkom, ki lahko povecajo nabor v integrirani pridelavi rastlin. Uspešnost našega dela zadnjih 20 let se kaže v vec kot 40 objavah v mednarodno priznanih znanstvenih revijah, vodenju in sodelovanju v 26 raziskovalnih projektih, izobraževanjem dveh doktorskih študentov in številnih dodiplomskih študentov. Izpostaviti je potrebno tesno poveza­nost s sodelavci Oddelka za agronomijo Bioteh­niške fakultete Univerze v Ljubljani, s katerimi smo in še izvajamo vecino omenjenih projektov, še posebej pa nas povezuje delo v skupnem raziskovalnem programu »Kmetijske rastline – genetika in sodobne tehnologije, P4-0077«. Aktivnosti in razvoj diagnosticnega laboratorija Delo na mnogih projektih nam je omogocilo, da smo vseskozi razvijali in posodabljali diagno­sticni laboratorij za varstvo rastlin (DL). Zaradi širitve dejavnosti in pomanjkanja prostorov smo leta 2007 preselili laboratorij v del nekdanjih prostorov Oddelka za pivovarstvo. Sledila je izvedba celovite obnove vseh prostorov labora­torija in postavitev opreme v skladu s sodobnimi laboratorijskimi smernicami, ki je potekala od jeseni 2018 do otvoritve junija 2019. V istem letu smo uspešno pridobili imenovanje s strani Uprave za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin (UVHVVR) za Nacionalni referencni labo­ratorij (NRL), zadolžen za izvajanje uradne dia­gnostike in strokovne podpore na podrocjih: • NRL glive in oomycete: glive na hmelju, vinski trti, zelišcih in okrasnih rastlinah http://www. nrl-glive.si/ • NRL za viruse, viroide in fitoplazme: virusi in viroidi na hmelju https://nrl-virologija.si/ Po sprejetju nove EU zakonodaje na podrocju varstva rastlin (Uredba EU št. 2017/625) konec leta 2019 se je pojavila zahteva, ki od uradnih laboratorijev zahteva delovanje v skladu s stan­dardom kakovosti EN ISO/IEC 17025. Tako smo v zadnjih dveh letih intenzivno razvijali sistem kakovosti in dne 1.marca 2021 imenovali Dia­gnosticni laboratorij za varstvo rastlin za novo organizacijsko enoto na IHPS, ki deluje v okviru Oddelka za varstvo rastlin. Dne 11. marca 2022 smo s strani Slovenske akreditacije (SA) Raziskovalna postaja IHPS in rastna komora za raziskave karantenskih škodljivih organizmov (Foto: S. Radišek) IHPS Research Station and growth chamber for quarantine pest research (Photo: S. Radišek) uspešno pridobili akreditacijo za izvajanje mikro­bioloških metod molekularne (PCR) diagnostike gliv in viroidov in izpolnili pogoje, ki se zahtevajo za delo s karantenskimi organizmi. Laboratorij se svojim delom poleg omenjenih raziskovalnih projektov in programov aktivno vkljucuje v delo javne službe in javnih pooblastil zdravstvenega varstva rastlin ter javne službe hmeljarstva in drugih strokovnih nalog s podrocja rastlinske pridelave. Pri tem pomembnejše dejavnosti predstavljajo: • testiranja maticnih rastlin v okviru certifikacije sadilnega materiala hmelja, • testiranje rastlin v okviru posebnih preiskav in monitoringov škodljivih organizmov, • dolocanje obcutljivosti rastlin/sort na talne glive, viruse in viroide, • dolocanje mikrobiološke aktivnosti tal, • dolocanje odpornosti patogenih gliv na fitofar­macevtska sredstva, • spremljanje pojava gliv in oomicet z lovilci spor za namen prognoze oz. napovedovanja nevarnosti okužb, • epidemiološke študije za namen dolocanja nacinov širjenja gliv in viroidov, • preskušanje ucinkovitosti fungicidov, biocidov, osnovnih snovi, induktorjev odpornosti in osta­lih postopkov preprecevanja škodljivih orga­nizmov, • vodenje referencne zbirke škodljivih organiz­mov na IHPS. Pri tem uporabljamo naslednje skupine analitic­nih tehnik in opremo: • morfološka identifikacija (mikroskopska ana­liza, selektivna gojišca), • patogeni testi in dolocanja odpornosti rastlin na osnovi umetnih okuževanj in pogojev narav­nega infekcijskega pritiska (Rastne komore, Raziskovalna postaja IHPS, poskusna polja) • biokemicne metode (ELISA), • molekulske analize DNA in RNA (PCR, RT-PCR, RT-qPCR, PCR barcoding), • aerobiologija (lovilci spor). Phytopathology and diagnostics of plant diseases In the last two decades, the field of phytopatho­logy has been faced with growing challenges posed by climate change, declining soil health, the emergence of new pathogens, mycotoxin residues, and restrictions on fungicide use and pathogen resistance. At the same time, this period has seen Preizkušanje ucinkovitosti FFS v razlicnih koncentracijah v in vitro pogojih (Foto: S. Radišek) Testing PPS efficacy in vitro at various concentrations (Photo: S. Radišek) rapid scientific advancements in molecular tech­niques, nanotechnology and digitalization which offer new solutions in microbiology, genetics, medicine, agriculture and, of course, plant patho­logy. In the past twenty years, Slovenian hop pro­duction has experienced a rapid spread of new diseases, including the lethal form of Verticillium wilt, severe hop stunt disease (CBCVd), and cer­cospora and phoma leaf spot diseases. The deve­lopment of modern techniques for integrated plant protection (IPM) and the investigation and control of these diseases occupied a large part of activi­ties. During this time, we have developed a diagno­stic laboratory which supports IPM research and participates in the network of national plant health laboratories. Opazovanje in napovedovanje škodljivih organizmov Sodobno varstvo rastlin temelji na nacelih integri­ranega varstva rastlin, ki upošteva kombinacijo preventivnih ukrepov, metod varstva z nizkim tveganjem in FFS za poklicno rabo ter tako sledi Strategiji trajnostne rabe pesticidov in usmerja pridelovalce k ciljni rabi FFS. IHPS je ena od poo­blašcenih strokovnih inštitucij, ki delujejo pod okriljem Uprave za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin (UVHVVR) in predstavljajo uradno državno organizacijo za varstvo rastlin. UVHVVR zagotavlja izvajanje javne službe zdravstvenega varstva rastlin v kmetijstvu in strokovnih nalog ter diagnosticnih preiskav v laboratorijih v okviru javnih pooblastil. Javna služba zdravstvenega varstva rastlin je organizirana v okviru petih regijskih centrov in izvaja naloge s podrocja spremljanja, opazova­nja in napovedovanja pojava škodljivih organiz­mov (ŠO) kmetijskih rastlin oz. prognoze škodlji­vih organizmov. IHPS izvaja naloge prognosticne službe na obmocju Celjske in Koroške regije ter preko prognosticnih obvestil usmerja pridelo­valce k primernim varstvenim ukrepom za obvla­dovanje bolezni in škodljivcev rastlin ter plevel­nih vrst. Prognoza razvoja in pojava gospodarsko najpomembnejših bolezni in škodljivcev rastlin se izvaja v hmeljarstvu, poljedelstvu, vrtnarstvu, sadjarstvu in vinogradništvu. Nacelom integriranega varstva rastlin sledi tudi fitofarmacevtska industrija; razvoj FFS gre v smeri selektivnih sredstev z ozkim spektrom delovanja, s ciljem ohranjanja ravnovesja v naravi in zmanjševanja tveganj za zdravje ljudi in živali, ohranjanja ne-ciljnih organizmov ter varovanja okolja. Uvajanje metod varstva rastlin z nizkim tveganjem, kot so bioticno varstvo in tudi fizikalni in bioteh­nicni nacini obvladovanja ŠO, ter prenos znanja pridelovalcem, sta dve od pomembnih nalog prog­nosticne službe, ki jo izvajamo na IHPS. Razvoj ŠO je zelo odvisen od vremenski razmer, zato so vsi prognosticni centri Javne službe zdravstvenega varstva, med njimi tudi IHPS, opremljeni s samodejnimi agrometeorološkimi postajami, ki so smiselno razporejene po obmo­cjih Slovenije z najbolj intenzivno kmetijsko pridelavo. Izpis njihovih lokacij s podatki meritev in opazovanj na posameznem obmocju je javno dostopen na Agrometeorološkem portalu Slove­nije. Podatki meritev so tudi vhodne spremen­ljivke za delovanje prognosticnih modelov in modulov, ki prognostikom služijo kot eno izmed orodij za napoved bolezni in škodljivcev. Na vecini lokacij meteoroloških postaj se izvajajo tudi spremljanja fenološkega razvoja kmetijskih rastlin in spremljanja pojava njihovih gospodar­sko pomembnih ŠO. Za spremljanja razvoja ŠO se uporabljajo razlicni biotehnicni pripomocki, kot so: lovilci spor, barvne lepljive plošce, feromonske in svetlobne vabe, prehranske pasti, novejše tehnike daljin­skega spremljanja, kot je npr. Trapview, s pomocjo katerih se spremlja predvsem dina­mika razvoja ŠO. Dovolj gosta mreža opazovanih tock omogoca vpogled v velikost populacije posameznega ŠO. Našteti nacini spremljanja skupaj z vizualnim opazovanjem zdravstvenega stanja rastlin in spremljanjem vremenske napo­vedi služijo kot osnova za izdajo napovedi obvla­dovanja bolezni, škodljivcev in plevelov. Napo­vedi so objavljene v prognosticnih obvestilih, ki so pridelovalcem oziroma javnosti dostopna na spletnih straneh: agromet.mko.gov.si, www.fito­-info.si in www.ihps.si. Observation and forecasting of harmful organisms An agro-meteorological sites network is used to monitor and forecast harmful organisms using data from meteorological stations as well as observations of plant and pest phenology. This goal is accomplished by utilizing a range of bio-technical tools and devices. Forecasters create forecasting news with recommendations for the best plant protection based on measurements, observations and the use of forecasting models and modules. This information is provided in com­pliance with the guidelines of integrated pest management (IPM). Agricultural growers receive guidance and recommendations by phone and email. We also respond to requests to survey the situation on the ground. Uporaba novih informacijskih tehnologij v varstvu rastlin V letu 1995 je bila na IHPS postavljena prva agrometeorološka postaja (proizvajalec ADCON Telemetry), s katero se je zacelo avtomatsko spremljanje in prenašanje meteoroloških podat­kov. V letih 1996-1998 je bilo v Savinjsko dolino postavljenih še 10 agrometeoroloških postaj, ki so bile opremljene s senzorji za merjenje para­metrov, ki pomembno vplivajo na pojav in razvoj bolezni in škodljivcev na kmetijskih rastlinah. Sistem postaj je omogocil takojšen prenos podatkov s kmetijskih površin neposredno do racunalnikov in prognostikov. Nacin zbiranja in obdelave podatkov in uporaba novih prognostic­nih modelov, med njimi tudi modela za napoved hmeljeve in kumarne peronospore, ki je bil razvit na IHPS (Knapic in Dolinar, 1997), so pomembno vplivali na izvajanje takratne prognosticno-signa­lizacijske službe. Z uporabo avtomatiziranega sistema se je bistveno zmanjšala uporaba fito­farmacevtskih sredstev v hmeljarstvu, sadjar­stvu in vinogradništvu. V letu 2000 se je vzpostavilo centralno zbiranje podatkov postaj in prognosticnih informacij na Ministrstvu za kmetijstvo gozdarstvo in prehrano in s tem so podatki na obmocju Savinjske doline dobili dodano vrednost, saj so bili tako podatki, kot prognosticna obvestila na voljo kmetijskim pridelovalcem po takrat dostopnih informacij­skih kanalih. IHPS v okviru Javne službe za zdravstveno varstvo rastlin že nekaj let pokriva z mrežo agrometeoro­loških radijskih in GSM postaj tudi širše pridelo­valno obmocje Celjske in Koroške regije in pod okriljem Javne službe za varstvo rastlin tudi danes skrbi za hitro in ucinkovito diseminacijo vseh pot­rebnih podatkov do kmetijskih pridelovalcev. Pred vec kot petnajstimi leti se je v Sloveniji pri­cela uporaba tehnologije geografskih informa­cijskih sistemov (GIS) na fitosanitarnem podro­cju, s cimer se je bistveno povecal dostop do informacij o pogojih za širjenje škodljivih orga­nizmov, njihovo spremljanje, eradikacijo in prog­nozo. Tudi na IHPS smo v casu uvajanja te teh­nologije aktivno pristopili k uporabi prostorskih analiz in kartografije ter s tem dosegli boljšo identifikacijo kmetijskih in okoljevarstvenih pro­blemov na obmocju Celjske in Koroške regije. S prosto dostopnim spletnim GIS-om UVHVVR, v katerega je vkljucen tudi IHPS, smo prostorske podatke in njihovo uporabo približali vsem upo­rabnikom svetovnega spleta. stations network in the Celje and Koroška regions (Photo: J. Persolja) New information technologies in plant protection Since the first automated agrometeorological station was set up at SIHRB in 1995, data col­lection of agrometeorological measurements, their analysis and use in forecasting models, as well as their quick distribution to agricultural pra­ctices has become an important part of Foreca­sting – Warning Service at SIHRB. The SIHRB has been providing a stable network of agrometeoro­logical stations within the scope of the Public Plant Health Service for many years, covering the greater agricultural area of the Celje and Koroška regions. SIHRB actively pursued the use of Geo­graphical Information Systems (GIS) technolo­gies more than ten years ago to better identify agricultural and environmental protection issues in the Celje and Koroška regions. Access to data on the circumstances for the spread of dange­rous species, as well as their monitoring, eradi­cation and forecasting has improved thanks to spatial analysis and cartography, both on desktop and mobile devices. Izvajanje uradnih bioloških poskusov s fitofarmacevtskimi sredstvi in biostimulanti Loncni poskus na ambroziji (Foto: arhiv Oddelka za varstvo rastlin) A pot experiment on ragweed (Photo: Plant Protection Department Archive) V februarju leta 2008 je IHPS s strani MKGP (takratne Fitosanitarne uprave RS) kot prvi v Slo­veniji pridobil certifikat o izpolnjevanju pogojev dobre poskusne prakse – GEP. Potrdilo je bilo takrat izdano za potrebe registracije in ocene fitofarmacevtskih sredstev za naslednje vrste testov: • predhodne teste, • testiranja ucinkovitosti, • fitotoksicnost za ciljne rastline. Potrdilo je bilo izdano za obdobje petih let. V letih 2013 in 2018 smo vlogi za podaljšanje predložili predpisano dokumentacijo in po komisijskem pregledu vlog ter razgovoru z odgovorno osebo za GEP na IHPS dobili podaljšanje certifikata GEP. S pridobitvijo GEP certifikata in uporabe medna­rodnega programa ARM, kateri je zasnovan za znanstvenike in zagotavlja integriran pristop za upravljanje kmetijskih raziskovalnih poskusov, so se nam odprle možnosti opravljanja testov ucin­kovitosti za FFS na globalni ravni. V letu 2018 je bil IHPS z Odlocbo MKGP – Uprave RS za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin imenovan za izvajalca testov in analiz za pridobitev podat­ kov o ucinkovitosti FFS, ki so del dokumentacije za registracijo FFS, za naslednje vrste testov: • predhodne teste, • testiranja ucinkovitosti, • vplivi na pridelek rastlin in rastlinskih proizvodov, • vplivi na kakovost rastlin in rastlinskih proizvodov, • fitotoksicnost za ciljne rastline ali rastlinske proizvode. Poskuse izvajamo na prostem in tudi v zaprtih prostorih za naslednje vrste sredstev: fungicide (vkljucno s tretiranjem semen), insekticide, aka­ricide, herbicide in regulatorje rastlin. Poskuse izvajamo na razlicnih vrstah poljšcin: žitih, koruzi, krompirju, hmelju, vrtninah, sadovnjakih in vino­gradih ter tudi na nekmetijskih površinah (npr. uporaba herbicidov na železniških progah). Fungicidni poskus na kumarah, Zasnova herbicidnega poskusa v ozimnem jecmenu, Aplikacija herbicidnega poskusa, Aplikacija fungicidnega poskusa v pšenici, Insekticidni poskus na vinski trti (Foto: arhiv Oddelka za varstvo rastlin) Fungicidal trial on cucumbers, Design of a herbicide trial in winter barley, Application of herbicide trial, Insecticidal trial on common grape vine, Application of fungicidal trial on wheat (Photo: Plant Protection Department Archive) Plant protection products and biostimulants performance in official biological tests The IHPS has been carrying out indoor and out­door trials and official biological plant protection product and biostimulant tests in line with Good Experimental Practice (GEP) since 2008. The tests and trials include the following products: fungicides (including seed treatment), insectici­des, acaricides, herbicides, and plant growth regulators. The trials are carried out on different crops, including cereals, maize, potatoes, hops, vegetables, in orchards and vineyards, and in non-agricultural environments (e.g., use of herbi­cides on railway tracks). Akreditacijski znak (Foto: M. Hribernik) The Accreditation mark (Foto: M. Hribernik) Sistem vodenja kakovosti na IHPS Sistem vodenja kakovosti je skrbno pripravljen model dobre poslovne prakse uspešnih organi­zacij. Sistem vodenja kakovosti v laboratorijih smo na IHPS uvedli z namenom, da pri naših odjemalcih spodbudimo zaupanje v delovanje laboratorijev in hkrati zadostimo pogojem regu­latornih organov. V ta namen smo v skladu z mednarodnim standardom SIST EN ISO/IEC 17025, Splošne zahteve za usposobljenost pre­skuševalnih in kalibracijskih laboratorijev pripra­vili Poslovnik kakovosti. Ta standard vsebuje zahteve za laboratorije, ki omogocajo dokazovati usposobljenost za zagotavljanje veljavnih rezul­tatov, hkrati pa delovanje z naceli standarda ISO 9001. Z implementacijo zahtev standarda smo izboljšali preglednost organizacije, izkorišcanje vseh virov (osebja, prostorov, opreme, podpornih storitev) in nenazadnje zadovoljstvo naših odje­malcev. Leta 2003 smo, po uspešno prestali zunanji presoji s strani Slovenske akreditacije, pridobili Akreditacijsko listino za podrocje pre­skušanja hmelja, piva in zacimb. V letu 2022 smo obseg akreditacije razširili še na mikrobio­loško podrocje v Diagnosticnem laboratoriju za varstvo rastlin. IHPS je pri Slovenski akreditaciji akreditiran na podrocju preskušanja (SIST EN ISO/IEC 17025:2017) s številko akreditacije LP-025. Podrocja preskušanja so živila (pivo) kmetijski proizvodi (hmelj) in biološki vzorci. Oddelek za agrokemijo in pivovarstvo ima trenu­tno akreditiranih pet preskusnih metod, s kate­rimi dolocamo sledece parametre piva: ekstrakt v sladici, alkohol, pH, barvo in ogljikov dioksid in štiri, s katerimi dolocamo naslednje parametre hmelja: vlaga v zracno suhem hmelju, seme, konduktometricna vrednost hmelja s toluensko ekstrakcijo (KVH-TE) in tuje snovi (listi in deli trete ter hmeljni odpad). Diagnosticni laboratorij za varstvo rastlin pa ima akreditirani dve presku­sni metodi; metodo za dolocanje glive Verticil­lium nonalfalfae in V. dahliae in metodo za dolo­canje viroida CBCVd. Porocila o preskusih, ki jih izdajamo za akreditirano dejavnost, so oznacena z akreditacijskim znakom. Z akreditacijsko listino LP-025, katere imetnik je IHPS, dokazu­jemo, da v celoti izpolnjujemo zahteve standarda SIST EN ISO/IEC 17025. Implementirali smo tudi sistem vodenja kakovo­sti dobre poskusne prakse za izvajanje testov in analiz za pridobivanje podatkov o ucinkovitosti, fitotoksicnosti fitofarmacevtskih sredstev in njihov vpliv na kolicino in kakovost pridelka. Ti podatki so del dokumentacije za registracijo fitofarmacevtskih sredstev. V zacetku leta 2013 smo na osnovi ugotovitev komisije pri UVHVVR pridobili potrdilo o izpolnjevanju pogojev dobre poskusne prakse (GEP) v skladu z 29 (3) clenom uredbe (ES) 1107/2009. Z odlocbo smo bili ime­novani za izvajalca testov ucinkovitosti v skladu z dobro poskusno prakso za: prehodne teste, testiranje ucinkovitosti, vpliv na kakovost in koli­cino tretiranih rastlin ali rastlinskih proizvodov in fitotoksicnost za ciljne rastline za obdobje petih let. Leta 2018 smo, na osnovi ponovne vloge na MKGP, dobili podaljšanje imenovanja za izvajalca testov ucinkovitosti do leta 2023. Trenutno imamo implementiranih 14 preskusnih Akreditacijska listina (Foto: M. Hribernik) The Accreditation certificate (Foto: M. Hribernik) metod za fungicidne, 12 preskusnih metod za insekticidne in 1 preskusno metodo za herbici­dne teste ucinkovitosti. Sistem vodenja kakovosti za podrocje uradnega potrjevanja oziroma certificiranja in izdaje potr­dil o uradni potrditvi sadilnega materiala hmelja smo uvedli leta 2012. Uradno potrjevanje hmelja smo na IHPS izvajali že od leta 2005, vendar za postopek še nismo imeli uvedenega sistema vodenja kakovosti. Uradno potrjevanje je pote­kalo skladno s standardom SIST EN 45011 in veljavnimi pravilniki s podrocja uradnega potrje­vanja sadilnega materiala kmetijskih rastlin in Pravilnika o trženju razmnoževalnega in sadil­nega materiala hmelja. Za podrocje hmeljarstva smo izvajali uradno potrjevanje maticnih hme­ljišc, potrjevanje sadik certifikata B in standar­dnih sadik. V letu 2015 smo dejavnost, s preje­tim pooblastilom UVHVVR, razširili še na uradno potrjevanje sadilnega materiala kmetijskih rastlin za semena poljšcin (žit, krmnih rastlin in pese, oljnic in predivnic) in semenskega krom­pirja. V letu 2017 smo revidirali obstojeci poslov­nik kakovosti in uvedli sistem vodenja kakovosti v skladu s SIST EN ISO/IEC 17065. V letu 2020 smo, zaradi nujnih ukrepov za preprecevanje vnosa in širjenja viroidne zakrnelosti hmelja in ostalih regulatornih zahtev, uradno potrjevanje sadilnega materiala v hmeljarstvu opustili. V letu 2020 smo na IHPS zaceli uvajati sistem vodenja kakovosti na podrocju pridelovanja indu­strijske konoplje (vsebnost THC = 0,2 ut.%), ki je skladen z zahtevami Evropske agencije za zdra­vila EMA. Sistem vodenja kakovosti, ki smo ga implementirali leta 2021, zajema dobro kmetij­sko in nabiralniško prakso – GACP (Good agri­cultural and collecting practice) in hkrati izpol­njuje zahteve Evropske farmakopeje za zdravila rastlinskega izvora. Od leta 2007 smo na IHPS v skladu z zakono­dajo in predpisanimi tehnološkimi navodili pri­delovali razmnoževalni material hmelja (izvorne in osnovne maticne rastline) in sadike hmelja. V letu 2022 smo implementirali zahteve Poslov­nika kakovosti za vzgojo razmnoževalnega materiala hmelja in sadik hmelja v skladu z EPPO (The European and Mediterranean Plant Protection Organization) smernicami. V poslov­niku kakovosti so podani postopki za vzgojo in oskrbo osnovnega genetskega materiala hmelja in razmnoževanje certificiranih sadik A v skladu z zahtevami EU in slovenske zakonodaje. Sistem vodenja kakovosti je vpeljan v skladu s SIST EN ISO/IEC 17025:2017. IHPS quality management system The quality management system is a meticulou­sly constructed example of the best business practices of successful firms. Slovenian Institute of Hop Research and Brewing is accredited by Slovenian Accreditation with accreditation num­ber LP-025 in the field of testing (SIST EN ISO/ IEC 17025: 2017). The Department of Agroche­mistry and Brewing and the Diagnostic Labora­tory for Plant Protection use approved test methods and procedures. Foodstuffs (beer), agricultural products (hop) and biological samples are all included in the testing scope. To perform tests and analyses to gather informa­tion on the efficacy, phytotoxicity of plant pro­tection products and their impact on the quantity and quality of the crop, the Plant The official IHPS certification of agricultural plant fruit material for seeds and crops (cereals, fodder plants and beets, oilseeds and yarns) as well as seed pota­toes is performed in line with the SIST EN ISO/ IEC 17065. Ocenjevanje fitofarmacevtskih sredstev Potrošniki pricakujejo zadostno kolicino varne, zdrave in kakovostne hrane. Osnova za to so zdrave rastline in rastlinske zaloge. Fitofarma­cevtska sredstva (FFS) so nepogrešljivo sredstvo za zagotavljanje zdravja rastlin. Upora­bljajo se predvsem v kmetijstvu in vrtnarstvu ter igrajo pomembno vlogo pri zagotavljanju dostopa do zadostne in uravnotežene hrane ustrezne kakovosti ter surovin za rastoce sve­tovno prebivalstvo. Registracijo in promet s FFS v Sloveniji urejata Uredba (ES) št. 1107/2009 Evropskega parla­menta in sveta z dne 21. oktobra 2009 o dajanju fitofarmacevtskih sredstev v promet in nacio­nalni Zakon o fitofarmacevtskih sredstvih (Ura­dni list RS, št. 83/12). Po eni strani so FFS pred­met znanstveno utemeljenega postopka odobritve, po drugi strani pa predmet nadzora med trženjem in uporabo. V Sloveniji je za zakon­sko predpisan postopek odobritve FFS pristojna Uprava za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin (UVHVVR), ki izda odobritev. Odobritev temelji na ocenjevalnih porocilih in strokovnih mnenjih strokovnjakov s podrocja toksikologije, obnašanja v okolju, ekotoksikologije, ucinkovi­tosti in uporabe, fizikalno-kemijskih lastnosti in analitskih metod ter ostankov. Dokumentacijo, ki jo morajo predložiti vlagatelji, ureja Uredba (ES) št. 1107/2009. Fitofarmacevtska sredstva se odobrijo le, ce ni neposrednih ali posrednih škodljivih ucinkov na zdravje ljudi ali živali, ni nesprejemljivih vplivov na okolje ter rastline in rastlinske proizvode, ki jih je treba zašcititi. V okviru odobritve FFS pristojni organi predpi­šejo ukrepe za zmanjšanje tveganja in dolocijo ustrezno oznacevanje FFS. Kot nadaljnji korak k zmanjševanju tveganja so v postopku registra­cije predpisani ustrezni ukrepi, ki jih mora izvajati uporabnik. Poleg tega je treba na primer upoštevati zahteve glede oddaljenosti od površinskih voda za zašcito vodnih neciljnih organizmov ali omejitve uporabe za cvetoce posevke za zašcito cebel. V postopku odobritve posameznega FFS v Slo­veniji je Inštitut za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije (IHPS) eden izmed javnih zavodov, pooblašcen s strani Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (MKGP) in UVHVVR za izvajanje strokovne naloge ocenjevanja aktivnih snovi in FFS na naslednjih podrocjih: uporaba in ucinkovitost, usoda in obnašanje v okolju, eko­toksikologija ter fizikalno kemijskih lastnosti in analitske metode. Uporaba in ucinkovitost Osnova vsake odobritve FFS je ocenjevanje ucin­kovitosti in fitotoksicnosti. Poleg tega se oceni predhodne teste, minimalni ucinkovit odmerek in preveri negativne vplive FFS na sosednje in naslednje posevke, vplive na kakovost pridelka in na postopke predelave. Nadalje je potrebno vzpostaviti tudi ukrepe za obvladovanje odpor­ Tveganje za koristne organizme je eno izmed podrocij ocenjevanja FFS. (Foto: S. Žveplan) Risk to beneficial organisms is one of the areas of the plant protection products assessment. (Photo: S. Žveplan) nosti. Ocena tveganja razvoja odpornosti že znanih ali možnih simptomov odpornosti ško­dljivih organizmov, ki jih je potrebno zatirati, in tveganje odpornosti aktivnih snovi sta pomembni merili pri ocenjevanju FFS. Škodljivi organizem (plevel, škodljivec ali bole-zen), ki ga je treba zatirati, je treba zmanjšati na ekonomsko sprejemljivo raven, vendar s tem ne smemo negativno vplivati na gojene rastline in pridelek. Za oceno podatkov in informacij o ucin­kovitosti vlagatelji predložijo obsežne študije uradno priznanih preizkuševalnih centrov. Te ocenjujemo v skladu z mednarodnimi ured­bami, standardi in EPPO (Evropska in mediteran­ska organizacija za varstvo rastlin) smernicami. Ekotoksikologija FFS se nanašajo neposredno v okolje, zaradi cesar je neizogibno, da bodo izpostavljeni tudi ne-ciljni organizmi. Ne-ciljni organizmi so FFS izpostavljeni tudi pri pravilni rabi, zato se škodlji­vim ucinkom ni mogoce vedno v celoti izogniti. V evropski zakonodaji (Uredba komisije EU) št. 546/2011) so dolocene meje še sprejemljivih škodljivih ucinkov na ne-ciljne organizme. Z oceno tveganja poskrbimo, da so registrirana samo tista FFS, ki predstavljajo zakonsko spre­jemljivo tveganje. V procesu odobritve aktivne snovi in registracije FFS se oceni: tveganje za ptice in kopenske sesalce, bioakumulacija aktivne snovi v organiz­mih, tveganje za ribe in vodne nevretencarje, zelene alge in vodne rastline, ali je snov kemicni motilec endokrinega sistema pri pticah, sesalcih in vodnih organizmih, tveganje za cebele, ne-ciljne clenonožce, talne makro-organizme (deževniki) in mikroorganizme, ne-ciljne kopen­ske rastline in ucinke na biološke metode cišce­nja odpadnih voda. S primerjavo toksicnosti snovi za ne-ciljni organi­zem in predvidene maksimalne izpostavljenosti organizma izracunamo kolicnik tveganja, ki ga nato primerjamo z zakonsko dolocenimi mejami še sprejemljivih ucinkov na ne-ciljne organizme. Glede na to, ali je naš izracunan kolicnik tveganja nad ali pod mejno vrednostjo, je FFS varno za obravnavani ne-ciljni organizem ali pa predstavlja potencialno tveganje. V primeru, ocene tveganja kaže potencialno tveganje, predpišemo ustrezne ukrepe za zmanjševanje tveganja. Kadar pa to ni mogoce, zavrnemo registracijo sredstva. Namen ukrepov za zmanjševanje tveganja je zmanjšati izpostavljenost ne-ciljnega organizma, kajti nevar­nosti (toksicnosti) snovi ne moremo spremeniti. Takšno FFS je varno za okolje samo ob doslednem upoštevanju varnostnih ukrepov, ki so predpisani na etiketi. Kadar pa ustrezni ukrepi za zmanjšanje tveganja niso možni, zavrnemo regi­stracijo sredstva. Usoda in obnašanje v okolju Pri zatiranju škodljivih organizmov in povzrocite­ljev bolezni v kmetijstvu in gozdarstvu, na javnih zemljišcih (prometne površine, športni objekti, zelene površine), pa tudi pri uporabi v zasebnih gospodinjstvih in posestvih se FFS sprošcajo neposredno v naše okolje. To podrocje dela se ukvarja z distribucijo in obnašanjem FFS in nje­govih razgradnih produktov v okolju. Upoštevati je treba, da je okoljsko obnašanje FFS podvrženo razlicnim biološkim in kemicnim procesom raz­gradnje. Naceloma se lahko FFS in njihovi razgra­dni produkti obnašajo zelo razlicno: lahko proni­cajo, se izperejo, se med razgradnjo vežejo na sestavine tal in ostanejo v tleh ali v usedlinah vodnih teles za daljše casovno obdobje. Pri ocenjevanju FFS se oceni, koliko casa ostane v okolju, kateri razgradni produkti so nastali in katere koncentracije FFS in njegovih razgradnih produktov je treba pricakovati v tleh, površinskih vodah, podtalnici ali vodnih usedlinah ter v zraku ob pravilni uporabi. Za oceno okoljske usode in obnašanja se s stan­dardiziranimi laboratorijskimi in terenskimi testi dolocijo »razpolovne dobe« in druge znacilne lastnosti pesticida in njegovih razgradnih pro­duktov. Razpolovna doba (DT50) se nanaša na casovno obdobje, v katerem se je koncentracija pesticida v okolju zmanjšala na polovico prvotne koncentracije. Ti casi razgradnje so eden od osnovnih parametrov za izracun okoljskih kon­centracij in se uporabljajo za oceno, ali je snov hitro razgradljiva ali obstojna. Pomemben vidik vrednotenja je ocena potenci­ala izpiranja, torej transporta pesticidov iz tal v podtalnico. Neugodne lastnosti ucinkovine (visoka topnost v vodi, nizka vezava na telo tal, dolga razpolovna doba) v kombinaciji z veliko kolicino padavin in prepustnimi vrstami tal lahko povzrocijo neželene vnose v podtalnico. Konec koncev je glavna odgovornost podrocja preucevanja usode in obnašanja v okolju zago­toviti predvidene koncentracije ovrednotenega pesticida in njegovih razgradnih produktov v raz­licnih okoljskih frakcijah. Ugotovljene predvidene koncentracije nato služijo kot osnova za druga podrocja ocenjevanja aktivnih snovi in FFS. Analitske metode Fitofarmacevtska sredstva se uporabljajo veci­noma v okolju na prostem na razlicnih kulturah. To seveda pomeni, da njihovi ostanki ostanejo na pridelanih pridelkih in kasneje zaidejo tudi v prehranske izdelke. Ostanki v živilih in okoljskih vzorcih predstavljajo tveganje za clovekov orga­nizem. Zaradi tega je nujno poznavanje ustreznih analiznih metod, ki omogocajo njihovo dolocanje. Za prav vsako aktivno snov in pripravek moramo imeti ustrezne analizno metodologijo, primerljivo med razlicnimi laboratoriji in državami. Fizikalno-kemijske lastnosti Vecina fitofarmacevtskih sredstev spada med nevarne kemikalije. Zaradi tega je potrebno za njihovo rokovanje in varno delo z njimi izdelati varnostne liste, ki temeljijo na njihovih fizikalno­-kemijskih lastnostih. V sklopu ocenjevanja oce­njujemo primernost njihovih lastnosti in nacine, kako so le te dolocene. Izrednega pomena so tudi njihove tehnicne lastnosti, saj je od njih odvisno, na kakšen nacin bodo z njimi ravnali uporabniki. Ravno tako je za nadzorne organe zelo pomembno poznavanje izvora, sestave in cistosti pripravkov, saj lahko ravno to vpliva na njihovo varnost. Zakljucek Ekipa ocenjevalcev FFS, ki jo sestavljajo zapos­leni na dveh oddelkih inštituta, na Oddelku za uradno potrjevanje in ocenjevanje (OUPO) in Oddelku za agrokemijo in pivovarstvo (OAP) v veliki meri pripomore k odobritvi FFS v nacional­nem postopku registracije FFS v Sloveniji. S tem nudi s svojim znanjem tudi široko podporo UVHVVR. Rezultat njihovega dela niso samo regi­strirana FFS na nacionalni ravni v postopkih prve registracije FFS, ponovne registracije FFS, vzaje­mnega priznavanja registracij, razširitve uporab, primerjalnih ocen …, ampak tudi ocene izdelane za širši evropski prostor ali t.i. conske ocene FFS in ocene posameznih aktivnih snovi. Pri slednjih Evropska agencija za varnost hrane (EFSA) odobri te aktivne snovi za celotno Evropo. Vsa ocenjevanja FFS so izvedena v skladu z Uredbo (ES) št. 1107/2009 in ustreznimi smer­nicami. Fitofarmacevtska sredstva (FFS), ki jih odobri UVHVVR na podlagi njihovih nacionalnih ocen, so vpisana v register FFS in so javno dostopno v spletni bazi registriranih FFS Slove­nije. Aktivne snovi, ki jih odobri EFSA, so prav tako vnesene v EU bazo pesticidov in javno dostopne na spletu. Evaluation of plant protection products The Plant Protection Products Regulation (EC) No. 1107/2009 and the national Plant Protection Pro­ducts Act govern the PPP authorisation and trade in Slovenia. The legally required approval process for PPPs is handled by the Slovenian Administra­tion for Food Safety, Veterinary and Plant Pro­tection (UVHVVR) which gives the green light to plant protection products. The approval is given based on assessment reports, expert opinions and recommendations from our experts in the area of toxicology, environmental behaviour, ecotoxico­logy, efficacy and use, as well as physical and chemical properties, analytical methods and resi­dues. Plant protection products are only approved for use if they have no negative effects on the environment, plants and plant products to be pro­tected, or on the health of humans or animals. The Slovenian Ministry of Agriculture, Forestry and Food (MKGP) and UVHVVR have authorised the Slovenian Institute of Hop Research and Brewing (IHPS) to perform the official evaluation of active substances and PPPs in the following areas: efficacy data and information, environmen­tal fate and behaviour, ecotoxicology, physical and chemical properties, and analytical methods. The team of PPPs assessors consisting of employees from two institute departments – the Official Certification and Assessment Department (OUPO) and the Department of Agrochemistry and Brewing (OAP) – significantly contributes to the approval of PPPs in the Slovenian national authorisation process. This information and expertise provide extensive support to UVHVVR. Their efforts led to the authorisation of PPPs at the national level as well as assessments of PPPs made for the larger European region, or the so-called zonal assessments of PPPs and evalu­ations of specific active substances. In the latter, these active substances are approved by the European Food Safety Authority (EFSA) for use throughout Europe. Publikacije Na inštitutu letno izdamo eno številko strokovno­znanstvene revije Hmeljarski bilten, eno do dve številki poljudne revije Hmeljar, letni in srednjerocni program ter letno porocilo Inštituta za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije. Obcasno izdajamo Index seminum in kataloge sort hmelja ter strokovno literaturo. Vse publikacije so tiskane in obenem tudi trajno javno objavljene na naši spletni strani. Revija Hmeljarski bilten / Hop Bulletin je domaca znanstveno-strokovna publikacija, ki jo izdaja IHPS od leta 1994. V njej objavljamo prispevke s podrocja agronomije, živilstva, ekologije in razvoja podeželja, s tem da težimo k temu, da je vecina prispevkov na tematiko hmeljarstva in pivo­varstva. Prispevki imajo dvojezicen (slovenski in angleški) izvlecek, naslov in kljucne besede, prispevki pa so napisani v slovenskem ali angleškem jeziku. Revija je vkljucena v mednarodno bazo EBSCO Publishing (ZDA) in CABI Publishing (VB), objavljena je v celoti na spletni strani IHPS, tiskani izvodi pa so poslani na naslove vseh relevantnih knjižnic v Sloveniji. Ure­dniki Hmeljarskega biltena od leta 1975 so bili: dr. Milica Kac (1975–2000), dr. Martin Pavlovic (2001–2009), dr. Barbara Ceh in dr. Andreja Cerenak (2010–2015), dr. Barbara Ceh (2016–2017), dr. Barbara Ceh in dr. Boštjan Naglic (2018–). Poljudno/ strokovna revija Hmeljar je najstarejša strokovna kmetijska revija v Sloveniji, ki izhaja že od leta 1935. Številke od leta 2008 so tudi spletno dosegljive in arhivirane na naši spletni strani. V reviji so zajeti dogodki na podrocju hmeljarstva v tekocem letu, strokovni prispevki in nasveti s podrocja pridelave hmelja in zdravilnih ter aromaticnih rastlin, fotokronike in povzetki dela na razlicnih projektih, ki jih izvajamo. Avtorji prispevkov so v glavnem sodelavci IHPS, vedno pa je objavljenih tudi nekaj prispevkov zunanjih sodelavcev. Uredniški odbor je sestavljen iz zaposle­nih strokovnjakov IHPS ter specialistke za hmeljarstvo pri KGZS. Dolgole­tna urednica revije je bila Martina Zupancic, z njeno upokojitvijo pa je delo prevzela dr. Barbara Ceh. Slovenske sorte hmelja, ki so v pridelavi in so bile požlahtnjene na inštitutu so predstavljene v dveh katalogih sort. Tradicionalne, finoaromaticne in grencicne so predstavljene v katalogu z naslovom Legenda žlahtne arome (2016), medtem ko so sorte z drugacno aromo predstavljene v katalogu z naslovom Val dišavnega hmelja s Štajerske (2016). Z dobro analitsko in fotografsko predstavitvijo ter atraktivnim oblikovanjem sta dobra opora pri navezavah v tujini in pri promociji slovenskih sort hmelja. Izdajamo tudi Opisno sortno listo za hmelj; doslej sta izšli dve številki, in sicer v letih 2009 in 2021. Njen namen je zbrati in strokovno predstaviti rezultate, pridobljene s preizkušanjem sort v postopku vpisa na sortno listo in v okviru strokovne naloge Introdukcija novih in tujih sort hmelja v nevtral­nih ter po enotni metodi izvedenih sortnih poskusih na razlicnih lokacijah, pri razlicnih nacinih pridelovanja in za razlicne namene uporabe sort. Na podrocju strokovne literature smo izdali leta 2002 obsežen Prirocnik za hmeljarje, leta 2012 v okviru projekta LdV Hop school knjigo HMELJ od sadike do storžkov ter v letu 2013 Hmeljarski zvezek, po vzoru takšne publikacije za pridelovalce iz Nemcije. V okviru CRP projekta V4-0383 Proizvodnja surovin in izdelava biodizla in biomaziv za potrebe sloven­skega trga smo leta 2009 izdali knjigo Oljnice – pridelava, kakovost olja ter možnost uporabe za biomaziva in biodizel. Leta 2017 smo izdali publi­kacijo Huda viroidna zakrnelost hmelja. Index seminum je katalog – spisek semen zelišc, vzgojenih v Vrtu zdra­vilnih in aromaticnih rastlin na IHPS po smernicah ekološke pridelave, ki ga je, poleg botanicnih vrtov in drugih podobnih inštitucij, izdajal tudi IHPS z namenom, da so semena na voljo brezplacno ali v zameno za druga semena inštitucijam, po veljavnem ceniku pa je bil na voljo tudi drugim zainteresiranim. Prvi je bil izdan leta 1976, z izdajanjem pa smo zakljucili leta 2020. V okviru LAS projekta Uporaba konoplje za cišcenje onesnažene zemljine smo v letu 2021 izdali prirocnik Analiza tal in gnoje­nje konoplje. Zgibanka Vrt zdravil­nih in aromaticnih rastlin - od leta 1976 do danes je nastala v sklopu LAS projekta Vrt zdravilnih in aroma­ticni rastlin na IHPS kot sodobno povezovalno središce Spodnje Savinjske doline. Izdali pa smo tudi tri DVD-je. Brošura Zelišca v Spodnji Savinjski dolini - zelišca za dušo je nastala v sklopu LAS projekta Integralni turisticni produkt Zelišcarska dedišcina leta 2019. V okviru pilotnega pro­jekta Optimizacija tehno­logije pridelave industrij­ske konoplje smo sodelovali pri pripravi pri­rocnika na temo pridelave konoplje za socvetja. Publications The annual and medium-term program, the annual report, one to two issues of the popular magazine Hmeljar (Hop Grower), and one annual issue of the scientific/professional publication Hop Bulletin are all published by the Slovenian Institute of Hop Research and Brewing. We occa­sionally publish Index Seminum, professional literature and hop variety catalogues. Additio­nally, we published Opisna sortna lista za hmelj (Descriptive Hop Variety List), a Hop Growers Manual, professional books (Hops from Seedling V teh letih se je nabrala tudi vrsta razlicnih zlo­ženk, izdelanih v sklopu projektov in kot predsta­vitve dela IHPS. Na fotografiji zloženke, nastale v pilotnem projektu Konkurencnost kmetovanja malih kmetij na VVO in OMD. to Cones, The Hops Notebook, Oilseeds - produ­ction, oil quality and the possibility of use for biolubricants and biodiesel, Citrus Bark Cracking Viroid). Over the years, we have also published a number of manuals, brochures, leaflets about hop growing, medicinal and aromatic herbs, soil analysis and other topics. All publications are printed and permanently available on our web­site. Two DVDs were also released in addition to the above-mentioned publications. Usposabljanjaza ravnanje s fitofarmacevtskimi sredstvi Usposabljanje za ravnanje s fitofarmacevtskimi sredstvi za svetovalce FFS preko aplilacije ZOOM (Foto: arhiv Oddelka za varstvo rastlin) Training for handling plant protection products for advisors of PPP via the ZOOM application (Photo: Plant Protection Department Archive) Inštitut za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije je ena izmed pooblašcenih organizacij Uprave RS za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin, ki izvaja osnovna in obnovitvena usposabljanja za ravnanje s fitofarmacevtskimi sredstvi (FFS). Obveznost usposabljanja o FFS je predpisana z Zakonom o fitofarmacevtskih sredstvih. V sistemu usposabljanja o FFS se strokovno usposobijo za varno uporabo FFS osebe, ki upo­rabljajo FFS v svojih poklicnih dejavnostih (poklicni uporabniki) ali jih prodajajo in svetujejo v zvezi z varstvom rastlin pred škodljivimi orga­nizmi in varno uporabo FFS v okviru strokovnih služb ali komercialnih storitev. Varna uporaba FFS pomeni pravilno uporabo FFS za varstvo rastlin in zagotavlja varovanje zdravja potrošnika, upo­rabnika FFS, delavca, ki dela na škropljeni povr­šini, morebitne druge prisotne osebe, prebivalstva in okolja. Usposabljanje o FFS je obvezno za poklicne uporabnike, druge osebe, usposobljene za ravnanje s FFS oz. izvajalce ukrepov, za proda­jalce FFS in svetovalce za FFS. Na IHPS se strokovna usposabljanja izvajajo že od leta 2001. Prva izobraževanja so bila name­njena poklicnim oz. tržnim pridelovalcem rastlin za prehrano ljudi in živali, predvsem hmeljarjem in sadjarjem. V nadaljnjih letih smo pristopili tudi k strokovnem usposabljanju prodajalcev FFS in svetovalcev za FFS, ki so v zadnjih letih številcno najbolj zastopani slušatelji usposabljanj za rav­nanje s FFS na IHPS. Trainings on management with phytopharmaceutical products Slovenian Institute of Hop Research and Brewing is one of the organizations authorised by the Admi­nistration of the Republic of Slovenia for Food Safety, Veterinary Sector and Plant Protection which has been carrying out initial and recurrent trainings in the management of phytopharmaceu­tical products (PPP) since 2001. The PPPs training system provides professional training in the safe use of PPPs for those who use PPPs in their occupational activities, or whose job is to sell or provide advice on plant protection against pests and the safe use of PPPs within the context of professional or commercial services. Program kmetijsko izobraževanje – prakticno usposabljanje z delom Od leta 2002 na IHPS vsako leto izvajamo prak­ticni pouk, v okviru katerega dijaki in študentje spoznavajo delovni proces in osvajajo nova prakticna znanja. V dvajsetih letih se ga je ude­ležilo 152 dijakov in študentov s petih srednjih šol in dvanajstih višjih in visokih šol oz. fakultet. Na IHPS je usposobljenih trinajst mentorjev za izvajanje prakticnega pouka. Work-related hands-on training Students learn new practical skills and get acqua­inted with the working process as part of the pra­ctical lessons. Practical classes have been carried out at IHPS every year since 2002. In twenty years, these classes were attended by 152 students from five secondary schools and twelve colleges and faculties. Thirteen IHPS tutors are trained to deli­ver hands-on lessons. Na konferenci na Sardiniji (Foto: arhiv IHPS) At the conference in Sardinia (Photo: IHPS Archive) Skupinska fotografija sodelavcev IHPS v oktobru 2022 (Foto: R. Kot) Group photo of IHPS colleagues in October 2022 (Photo: R. Kot) PREDSTAVITEV DIREKTORJEV INŠTITUTA Darko Simoncic 2003-2007 Rojen leta 1959 v Trbovljah, univ. dipl. inž. kmet. Pred nastopom funkcije direktorja je bil predse­dnik sveta zavoda. V casu njegovega mandata na IHPS je inštitut prilagodil delovanje v skladu s predpisi s podrocja javnih zavodov. Reorganiza­cija inštituta se je postavila po zaokroženih delov­nih podrocjih, pri cemer se je upoštevalo zahte­vano neodvisno izvajanje dolocenih služb in nalog. Izvedla se je sistemizacija delovnih mest, sprejeli so se interni pravilniki za prilagoditev delovanja javnega zavoda. Po prenosu svetovanja v hmeljarstvu na Kmetijsko gozdarsko zbornico Slovenije je inštitut prilagodil prenašanje izsled­kov raziskovalnega dela in postopek obvešcanja o tehnoloških ukrepih v hmeljarstvu. Na podrocju žlahtnjenja hmelja se je zagotovilo sofinanciranje programa s strani uporabnikov, kar je olajšalo financiranje delovanja inštituta. Pregleden nacin zbiranja sredstev na podlagi izkazanega interesa uporabnikov je predstavljal osnovo za kasnejše sistemsko sofinanciranje programa žlahtnjena. Izvedla se je prilagoditev sistema certificiranja hmelja ter sadilnega materiala v skladu s spre­membami predpisov. PREDSTAVITEV DIREKTORJEV INŠTITUTA Martina Zupancic 2007-2020 Rojena 1958 v Celju, univ. dipl. inž. agr. Izhaja s hmeljarske kmetije kot peta generacija. Najprej je 11 let opravljala pospeševalno delo v hmeljar­stvu in poljedelstvu, sledilo je 15 letno obdobje trgovine s hmeljem. Skupaj z ministrstvom je poskrbela za ureditev pristopa slovenskega hmeljarstva v EU, nekaj manj kot eno leto je vodila slovensko svetovalno službo in se zadnjih 13 let do upokojitve posvetila vodenju IHPS. Hkrati je v obdobju 1993-2020 urejala in skrbela za izhajanje ene najstarejših slovenskih strokov­nih revij Hmeljar. Na inštitutu je poskrbela za stabilno financiranje (ustanovitev javnih služb), povecanje tržnega deleža in števila zaposlenih, prepoznavnost inšti­tuta doma in na tujem, obnovitev in novogradnjo stavb (med drugim prenos sušilnice na EKO muzej), laboratorijev, rastlinjakov, opreme in pri­dobitev številnih domacih ter tujih projektov. Na podlagi prve šole hmeljarjenja, ki jo je usta­novila že leta 1985 na KZ Savinjska dolina, je IHPS pridobil izobraževanje za nacionalno poklicno kvalifikacijo za hmeljarje in pivovarje. Veliko truda je bilo usmerjenega v žlahtnjenje, namakanje in nove pristope k trajnostnemu varstvu hmelja pred boleznimi in škodljivci. To je bil tudi cas pristopa k eliminaciji hude viroidne zakrnelosti hmelja na IHPS in v hmeljarstvu. Za dolgoletno delo je poleg drugih priznanj pos­tala tudi vitezinja hmeljarstva. PREDSTAVITEV DIREKTORJEV INŠTITUTA Bojan Cizej 2020­ Rojen leta 1963 v Celju, univ. dipl. inž. živil. teh­nol. Pred nastopom funkcije direktorja inštituta je skoraj vso svojo poklicno kariero delal v pivo­varski stroki, kar mu je dalo dober vpogled v potrebe in zahteve koncnih uporabnikov hmelja. V casu njegovega vodenja IHPS je bil imenovan diagnosticni laboratorij za Nacionalni referencni laboratorij za škodljive organizme rastlin, in sicer za dolocanje virusov in viroidov ter za glive in oomicete na hmelju, vinski trti, zelišcih in okras­nih rastlinah. Intenzivno se je pristopilo k prido­bivanju standardov GACP za pridelavo konoplje, priceli smo z izvajanjem standarda GAP za kono­pljo ter GACP za hmelj. Prvic je bilo urejeno sta­bilno financiranje za podrocja, ki jih pokriva ARRS. Dokoncana je bila investicija v prostor za gojenje rastlin pod kontroliranimi pogoji ter inve­sticija v rastlinjake. Pricela se je obnova in raz­širitev pivovarne za namene eksperimentalne pivovarne za dolocanje hmeljnih vrednosti posa­meznih sort in ostalih surovin, razvoj novih pro­duktov in nudenje pomoci pri reševanju specific­nih problemov pivovarjev. Pomembni mejniki Inštitut za hmeljarstvo in pivovarstvo Žalec (IHP) se preimenuje v Inštitut za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije (IHPS) in pridobi status javnega zavoda. Na osnovi sklenjenega dogovora z MKGP, UVHVVR smo na IHPS zaceli v skladu z direktivo 91/414 z ocenjevanjem fitofarmacevtskih sredstev (FFS) v postopku registracije FFS na nacionalnem in EU nivoju. Funkcija Hmeljne komisije certificiranja pridelka hmelja preide na IHPS, ki postane pooblašcena organizacija za kontrolo in certificiranje pridelka hmelja. Vpeljava novih ELISA metod za dolocanje virusov (ArMV, TNV, CMV, CLRV, PAMV) ter metod RT-PCR in dot-blot hibridizacije za dolocanje hmeljevega latentnega viroida (HLVd). 2002 2003 Potrditev prisotnosti letalnega patotipa glive Verticillium nonalfalfae v Sloveniji in razvoj hitrega PCR testa za dolocanje blagega in letalnega patotipa glive V. nonalfalfae. Pridobitev akreditacije pri Slovenski akreditaciji s številko akreditacije LP-025 na podrocju preskušanja (SIST EN ISO/IEC 17025). Oddelek za agrokemijo in pivovarstvo pridobi akreditacijo za preskusne metode s podrocja piva, hmelja in zacimb. 2004 2005 Ustanovitev Oddelka za uradno potrjevanje in ocenjevanje (OUPO). Prva potrditev glive Phoma exigua var. exigua na hmelju v Sloveniji, ki povzroca sivo pegavost hmelja. Prvic smo pridobili eko certifikat za sadike zdravilnih in aromaticnih rastlin. Razvoj metode eliminacije hmeljevega latentnega viroida (HLVd) in vzgoja prvih brezviroidnih rastlin hmelja. Pridobitev pršilnika Zupan za izvajanje uradnih bioloških poskusov v sadjarstvu in vinogradništvu. Pridobitev potrdila o izpolnjevanju pogojev dobre poskusne prakse (GEP) za potrebe izvajanja testov ucinkovitosti, fitotoksicnosti in vpliva na kolicino in kakovost pridelka. Vpeljava sirkov, sudanske trave in žit kot medvrstni posevek za preprecevanje okužb verticiljske uvelosti hmelja. Prva potrditev fitoplazme iz skupine Candidatus Phytoplasma asteris (subgroup 16Srl-C) na ameriškem slamniku v Sloveniji. Investicija v plastenjak površine 480 m2 za potrebe vzgoje certificiranega sadilnega materiala hmelja. Obnova konstrukcije rastlinjaka 150 m2, ki je namenjen za vzgojo rastlin na podrocju zdravilnih in aromaticnih rastlin. Vzpostavitev Javne službe v hmeljarstvu za izvajanje strokovnih nalog žlahtnjenje hmelja, tehnologija pridelave in predelave hmelja ter ocene letnika hmelja. 2006 2007 Prva potrditev glive Cercospora cantuariensis na hmelju v Sloveniji, ki povzroca cerkosporno pegavost hmelja. Prva potrditev hude viroidne zakrnelosti hmelja v Sloveniji. Dodeljeno javno pooblastilo za vodenje postopka in za odlocanje v postopku uradne potrditve sadik hmelja. 2008 V redno pridelavo certificiranih sadik hmelja uvedene brezviroidnidne izvorne maticne rastline, pri katerih je bil eliminiran hmeljev latentni viroid (HLVd), ki je sicer tako kot virusi gospodarski škodljivi organizem. 2009 Imenovanje IHPS za izvajalca uradnega preizkušanja sort hmelja v postopku vpisa sort hmelja na sortno listo. Pridobitev javnega pooblastila in koncesije za izvajanje javne službe zdravstvenega varstva rastlin. Dolocitev komponent etericnega olja hmelja kot biokemijskih markerjev za dolocanje odpornosti hmelja na pepelasto plesen. 2010 Vpis sorte hmelja Dana (prva visoko grencicna sorta) na slovensko sortno listo. Ustanovitev tehnicne skupine Commodity Expert Group (CEG) Minor Uses - Hops na EU nivoju, katere clanica je postala tudi Slovenija, predstavnika katere sta sodelavca IHPS. Zacetek uporabe tehnologije geografskih informacijskih sistemov (GIS). Zacetek izvajanja izobraževanja za pridobitev certifikata nacionalne poklicne kvalifikacije NPK Hmeljar/hmeljarka (rezultat EU projekta Hop industry lifelong learning progam) na IHPS. Nabava 150 L varilnice za mikropivovarno v sklopu operacije LAS SSD: Od hmelja do novih tipov piva preko mikrovarilnice na Inštitutu za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije. Vpeljava biofumigacije za nižanje talnega infekcijskega potenciala patogenih gliv iz rodu Verticillium, Fusarium. Prvo odkritje citrus bark cracking viroida (CBCVd) na hmelju in potrditev, da povzroca hudo viroidno zakrnelost hmelja. Vpis sorte hmelja Styrian gold (prva slovenska sorta hmelja z izkazano odpornostjo na verticilijsko uvelost hmelja) na slovensko sortno listo. Zacetek izvajanja izobraževanja za pridobitev certifikata nacionalne poklicne kvalifikacije NPK Pivovar/pivovarka (rezultat EU projekta Micro-brewing lifelong learning program) na IHPS. IHPS dodatno imenovan za izvajalca preizkušanja sort okrasnih rastlin. Imenovanje IHPS za izvajalca hrambe standardnih vzorcev sort hmelja. Razširitev nalog v okviru Javne službe v hmeljarstvu z nalogo Introdukcija novih in tujih sort hmelja. IHPS-ju dodeljeno javno pooblastilo za vodenje postopka in za odlocanje v postopku uradne potrditve semena žit, krmnih rastlin, pese, oljnic in predivnic, ter semenskega krompirja. Vpis sorte hmelja Styrian Eagle (visoko grencicna dišavna sorta z odpornostmi na najpomembnejše bolezni hmelja) na slovensko sortno listo. 2012 2013 Pridobitev naprave za Real Time PCR System – LightCycler 96 Instrument za namen dolocanja škodljivih organizmov. Vpis sorte hmelja Styrian Eureka (visoko grencicna sorta s primerljivo sestavo etericnega olja s sorto Celeia) na slovensko sortno listo. 2014 Vpeljava identifikacije sort hmelja z uporabo mikrosatelitskih markerjev. 2015 2016 Investicija v plastenjak površine 432 m2 za potrebe vzgoje certificiranega sadilnega materiala hmelja. Vpeljava metode dolocanja spola z uporabo hkratnega PCR pri sejanckih v procesu žlahtnjenja hmelja. Vpis sorte hmelja Styrian Wolf (prva visoko grencicna dišavna slovenska sorta hmelja z izkazano odpornostjo na hudo viroidno zakrnelost hmelja) na slovensko sortno listo. Vpis sorte hmelja Styrian Cardinal (visoko grencicna dišavna sorta) na slovensko sortno listo. Investicija v plastenjak površine 240 m2 za potrebe vzgoje certificiranega sadilnega materiala hmelja – odstranitev dotrajanega t. i. tunela. Vpis zašcitene geografske oznacbe (ZGO) Štajerski hmelj v register EU zašcitenih oznacb porekla in zašcitenih geografskih oznacb. Prve fiziološke in proteomske analize sort Savinjski golding in Aurora izpostavljenih sušnemu stresu. Na Uradu za varstvo sort EU zašcitena prva slovenska sorta hmelja Dana; v nadaljnjih letih sledi zašcita ostalih novih sort hmelja. Vpis sorte hmelja Styrian Kolibri (blago dišavna aromaticna sorta z visokim pridelkom) na slovensko sortno listo. Pridobljen prvi evropski projekt, katerega vodilni partner je IHPS - LIFE BioTHOP (julij 2019 – december 2022), sestavljen iz sedmih partnerjev iz petih EU držav (Slovenija, Ceška, Portugalska, Nemcija in Španija); z njim smo zaceli vpeljevati v hmeljarsko panogo krožno gospodarstvo. Nabava in instalacija instrumentalne opreme GC/MS z avtomatskim vzorcevalnikom v ARRS paketu 17. Vkljucitev IHPS v konzorcije Nacionalnih referencnih laboratorijev (NRL) s podrocja varstva rastlin (glive in oomicete, virusi, viroidi in fitoplazme). Koncana obnova in otvoritev prostorov Diagnosticnega laboratorija za varstvo rastlin. Zacetek izkoreninjenja hude viroidne zakrnelosti hmelja na površinah poskusnega posestva – na IHPS izorali vse nasade hmelja. Vzpostavljena pilotna namakalna lokacija in nabavljeni tenziometri, sonde za merjenje vlažnosti tal ter agrometeorološka postaja v sklopu operacije LAS SSD (EU sklad ESRR). 2017 2018 Izvajanje strokovnih nalog na podrocju zelišc v okviru javne službe v vrtnarstvu. Izvajanje nalog genske banke hmelja ter zdravilnih in aromaticnih rastlin v okviru javne službe rastlinske genske banke. Nakup avtomatskega polnilca lonckov za optimizacijo procesa pridelave sadik hmelja. Prestavitev Vrta zdravilnih in aromaticnih rastlin na novo lokacijo in nova, sodobna ureditev v sklopu projekta LAS SSD: Vrt zdravilnih in aromaticni rastlin na IHPS kot sodobno povezovalno središce Spodnje Savinjske doline na podrocju zelišc. 2019 Nadgradnja mikropivovarne s fermentacijsko/ zorilnimi tanki ter nadgradnjo opreme za kemijsko analizo piva v sklopu operacije LAS SSD (EU sklad ESRR): Povezovanje pivovarske tradicije s sodobnostjo. Zacetek izvajanja usposabljanja za podrocje ocenjevanja senzorike piva. Pridobitev ameriškega patenta za sorto Styrian Wolf na USPTO (Unites States Patent and Trademark Office). Vpis sort hmelja Styrian Dragon in Styrian Fox (dišavni sorti hmelja s srednjo vsebnostjo alfa-kislin in znacilno sadno aromo) na slovensko sortno listo. Optimizacija mreže agrometeoroloških postaj na obmocju Celjske in Koroške regije. 2020 Investicija v ureditev in razširitev kapacitet za pridelavo osnovnega genetskega materiala hmelja in pridelave sadik hmelja. Postavitev dveh objektov – plastenjakov s pripadajoco opremo v skupni površini 3160 m2. Ogradili poskusno posestvo in s tem omejili dostop do kmetijskih površin. Izgradnja prizidka k obiralni hali ter izdelava fasade na celotnem objektu Nabava in instalacija qPCR QuantStudio 3 za podporo biotehnološkim metodam v žlahtnjenju rastlin (ARRS Paket raziskovalne opreme 19). 2021 Investicija v vertikalni dozator prešanega substrata (možnost uporabe BIG BAG pakiranja). Investicija v centralno napravo za fertigacijo za pridelavo osnovnega genetskega materiala hmelja in pridelave sadik hmelja. 2022 Posodobitev instrumentalne opreme za analitiko hmelja v sklopu projekta LAS SSD (EU sklad EKSRP): Center za analitiko hmelja. Ustanovitev Diagnosticnega laboratorija za varstvo rastlin kot nove organizacijske enote na IHPS. Pridobitev nove koncesije za izvajanje javne službe zdravstvenega varstva rastlin. Asfaltiranje in ureditev okolice obiralne hale. Investicija v I. fazo posodobitev namakalnega sistema Inštitut za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije ((PRP 2014-2020, Podukrep 4.3 - Podpora za naložbe v infrastrukturo, povezano z razvojem, posodabljanjem ali prilagoditvijo kmetijstva in gozdarstva Operacija: Tehnološke posodobitve namakalnih sistemov, ki so namenjeni vec uporabnikom). Nabava in instalacija instrumentalne opreme RT-PCR za mikrobiološke analize prehrambnih produktov v sklopu operacije LAS SSD (EU sklad ESRR): Center za mikrobiologijo prehrambnih produktov. Nabava in instalacija instrumentalne opreme GC in HPLC kot nadgradnja in zamenjava obstojece opreme v ARRS paketu 20. Diagnosticni laboratorij za varstvo rastlin pridobi akreditacijo po ISO 17025 za dve metodi s podrocja mikrobiologije – PCR molekularne tehnike. Ponovna popolna zasaditev poskusnih površin IHPS s hmeljem. Temelji postavitve novega raziskovalnega steklenjaka za namen žlahtnjenja hmelja. Vpeljava multipleks qPCR za dolocanje spola pri hmelju. Investicija v II. fazo posodobitev namakalnega sistema Inštitut za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije (PRP 2014-2020, Podukrep 4.3 - Podpora za naložbe v infrastrukturo, povezano z razvojem, posodabljanjem ali prilagoditvijo kmetijstva in gozdarstva Operacija: Tehnološke posodobitve namakalnih sistemov, ki so namenjeni vec uporabnikom). Vzpostavitev laboratorija za fizikalne lastnosti tal ter vzpostavitev laboratorijske opreme (Hyprop 2), ki bo omogocala izvedbo vodnozadrževalnih analiz tal v sklopu operacije LAS SSD (EU sklad ESRR). 2012 Sorta Styrian gold (Foto: S. Vodušek) Hop Variety Styrian gold (Photo: S. Vodušek) 2014 Dolžina namnoženih DNA fragmentov na mikrosateli­tnem lokusu 5-2 loci Celeio od ostalih sort v pridelavi (Slika: A. Cerenak) The length of the amplified DNA fragments at the microsatellite locus 5-2 distinguishes Celeia from other varieties in cultivation (Figure: A. Cerenak) 2019 Skupina evropskega projekta LIFE BioTHOP decembra 2019 – vseh sedem partnerjev iz petih EU držav, nadzornik iz Bruslja, sofinancerji in predstavnika hmeljarjev (Foto: arhiv projekta BioTHOP) The group of the European LIFE BioTHOP project in December 2019 – all seven partners from five EU countries, a supervisor from Brussels, co-financiers and representatives of hop growers (Photo: BioTHOP project archive) Sodoben diagnosticni laboratorij za varstvo rastlin na IHPS (Foto: S. Radišek) Modern diagnostic laboratory for plant protection at IHPS (Photo: S. Radišek) 2020 Levo: Štiri-ladijski plastenjak, postavljen leta 2020 (Foto: M. Oset Luskar) Left: Multispan greenhouse, installed in 2020 (Photo: M. Oset Luskar) Desno: Tri-ladijski plastenjak, postavljen leta 2020 (Foto: M. Oset Luskar) Right: Multispan greenhouse, installed in 2020 (Photo: M. Oset Luskar) Izgradnja prizidka k obiralni hali ter izdelava fasade na celotnem objektu v letu 2020 (Foto: A. Karnicnik Klancnik) Harvest hall extension and facade works on the entire building completed in 2020 (Photo: A. Karnicnik Klancnik) 2020 Izgradnja prizidka k obiralni hali ter izdelava fasade na celotnem objektu v letu 2020 (Foto: A. Karnicnik Klancnik) Harvest hall extension and facade works on the entire building completed in 2020 (Photo: A. Karnicnik Klancnik) Stavba IHPS (Foto S. Luskar) IHPS building (Foto S. Luskar) Vizija IHPS za naslednjih 20 let Strokovno in raziskovalno delo na podrocju hme­ljarstva in pivovarstva bo tudi v prihodnje osta­jala glavna prioriteta inštituta, osredotocali pa se bomo tudi na nadaljevanje in poglabljanje dela na drugih podrocjih, s katerimi smo se ukvarjali že do sedaj, obenem pa bomo sledili novim priložnostim in potrebam stroke. Z men­torstvi in so-mentorstvi bomo vzgajali nove dok­torje znanosti ter skupaj z višješolskimi in viso­košolskimi ustanovami sodelovali pri izvedbah magistrskih in diplomskih nalog. Pridobljena znanja bomo prenašali na svetovalne službe in tudi neposredno na kmetovalce. Žlahtnjenje hmelja bo sledilo trendom v pivovar­ski industriji, novostim na podrocju okoljevarstva in podnebnim spremembam. Cilj programa bo nadaljnje sledenje hitro razvijajocim se bioteh­nološkim metodam in njihovemu uvajanju v klasicno žlahtnjenje rastlin z namenom krajšanja selekcijskih metod na bolezni. Na podrocju žlahtnjenja imamo vizijo razširiti delo tudi na druge kmetijske rastline, kot je npr. konoplja, kjer že uvajamo klasicne in razvijamo sodobne bio­tehnološke pristope za njeno uporabo v zdra­vilne namene. Pridelava visoko kakovostnega sadilnega mate­riala hmelja, ki bo pokrival potrebe slovenskih hmeljarjev in bo sortno pester z vizijo pokrivanja potreb in želja svetovnih pivovarn ostaja priori­teta v naslednjem obdobju. Na podrocju zdravilnih in aromaticnih rastlin si bomo s strokovno podporo in sadilnim materia­lom prizadevali, da se bo oskrba Slovenije s slovensko pridelanimi zelišci (caj, kulinarika) povecevala. Na podrocju varstva rastlin bo inštitut še naprej deloval kot regijski center Javne službe zdra­vstvenega varstva rastlin za Celjsko in Koroško regijo. S pomocjo pridobljenih agrometeorolo­ških podatkov, biotehnicnih pripomockov, prog­nosticnih modelov kot tudi z vizualnimi opazo­vanji škodljivih organizmov ter ob spremljanju fenološkega razvoja kmetijskih rastlin bomo še naprej podajali napovedi za obvladovanje bolezni, škodljivcev ter plevelov, tako za hmeljar­stvo kot tudi za druge kmetijske panoge (sadjar­stvo, vinogradništvo, poljedelstvo, vrtnarstvo). Varstvo rastlin bo usmerjeno po smernicah integriranega varstva rastlin s vkljucevanjem ekoloških pristopov in bioticnega varstva. V Dia­gnosticnem laboratoriju za varstvo rastlin, ki je opremljen s sodobno diagnosticno in razisko­valno opremo, bomo razvijali nove tehnike spre­mljanja in napovedovanja pojava bolezni, razi­skovali mehanizme odpornosti rastlin in razvijali nove metode varstva rastlin z nizkim tveganjem na osnovi multidisciplinarnih pristopov. Na podrocju ocenjevanja fitofarmacevtskih sredstev bomo še naprej nudili strokovno in neod­visno podporo Upravi za varno hrano, veterinar­stvo in varstvo rastlin (UVHVVR) pri ocenjevanju tveganja za okolje pri rabi fitofarmacevtskih Obiralna hala (Foto: R. Kot) Harvest hall (Photo: R. Kot) sredstev. Še naprej bomo sledili vsem evropskim smernicam v smeri zagotovitve, da raba le teh ne bo pomenila neposrednih ali posrednih škodljivih ucinkov na zdravje ljudi ali živali, ter nesprejemlji­vih vplivov na okolje, rastline in rastlinske proi­zvode. V prihodnje planiramo, da se bo skupina ocenjevalcev FFS na IHPS, poleg že obstojecih podrocij, še razširila na podrocja ocenjevanja, ki jih sedaj še ne pokrivamo. Še posebej veliko pozornost bomo namenili novim tehnologijam in praksam, ki so neob­hodne v casu t.i. »Zelenih dogovorov« in strate­gij, kjer je v ospredje postavljeno okolje. Vsa pridobljena znanja bomo neposredno prenašali v prakso s pomocjo razlicnih kanalov (osebnega svetovanja, delavnic, prakticnih prikazov ipd). Stalnica strokovno-svetovalnega dela IHPS ostaja tudi v prihodnje analiza in tolmacenje razmer na globalnem trgu s hmeljem ter modelna ocena ekonomike pridelave hmelja v Sloveniji. Skladno z možnostmi projektnega financiranja vkljucimo še periodicno analizo pokritja pridelave hmelja na zainteresiranih kmetijah. Skrb za okolje in trajnostno naravnavana pride-lava kmetijskih rastlin je cilj vseh evropskih poli­tik, k cemur sledimo na inštitutu tudi s svojim strokovnim in raziskovalnim delom ter ozavešca­njem razlicnih javnosti. Nadaljevali bomo z raz­iskavami na podrocju vpeljevanja krožnega gospodarstva v hmeljarstvo in tudi v širši kme­tijski sektor. V okviru raziskav bomo velik pou­darek namenjali varovanju okolja (voda, tla, zrak) na vseh podrocjih, tako varstva rastlin, gnojenja kot tudi s strokovno pravilnim in ekonomsko upraviceno izvajanjem namakanja. S tem bomo pripomogli k vecji ucinkovitosti rabe voda v regiji in širše. Poudarek bo tudi na ozavešcanju kme­tovalcev s ciljem preusmeritve razmišljanja v tej smeri ter prenosu znanja na njihove kmetije. Cilj je, da postane panoga hmeljarstva v Sloveniji odlicen primer dobre prakse na podrocju trajno­stnega kmetovanja za druge panoge in tudi za druga kmetijska obmocja po svetu. Pomemben segment je tudi ohranjanje in pove­cevanje rodovitnosti tal v naših hmeljišcih, cemur želimo dati v naslednjem obdobju vecji poudarek. Tla so eden od najbolj pomembnih naravnih virov, podlaga za pridelavo kar 95 % pridelane hrane, zato moramo zagotoviti njihovo trajnostno rabo. Mocan segment dela inštituta ostaja še naprej pivovarstvo. Na tem podrocju bomo tudi v pri­hodnje delovali vecplastno. Pomembno dejav­nost tega podrocja predstavlja izobraževanje za pridobitev nacionalne poklicne kvalifikacije pivovar/pivovarka in usposabljanje za senzo­ricno ocenjevanje piva. Z obema izobraževa­njema prispevamo k razširjanju znanja s pod­rocja pivovarstva in prispevamo k popularizaciji in dvigu kulture pitja piva in izboljšav na pivovar­skem podrocju Slovenije. Z razvojem in opre­mljenostjo eksperimentalne pivovarne bomo še naprej delovali na strokovnem in raziskovalnem podrocju pri dolocanju pivovarske vrednosti genotipov hmelja in strokovne podpore pivovar­jem pri reševanju njihove problematike. Pomembno podrocje predstavlja tudi novo pri­dobljena možnost izvajanja mikrobioloških ana­liz dolocanja kvarljivcev v pivu, ki sicer v Sloveniji pivovarjem ni dostopna. Še naprej bomo sodelovali pri pripravi strokovnih podlag na podrocju kmetijstva in varovanja oko­lja in se vkljucevali na razpisane naloge, projekte in izzive s strani tako države, ministrstev kot tudi evropskih pozivov. Za raziskovalno-razvojni pro­gram pa bi bilo smotrno zagotoviti stabilnost financiranja inštituta tudi v prihodnje. Že vrsto let si prizadevamo vzpostaviti regionalni center za namakanje, v okviru katerega bi izvajali raziskovalne, strokovne in izobraževalne aktiv­nosti na podrocju namakanja. V okviru centra bi nudili tudi celovito podporo pri izgradnji nama­kalnih sistemov, pri zagotavljanju zadostnih vodnih virov za namakanje ter pri napovedi namakanja. Podnebne spremembe in s tem povezani ekstremni vremenski dogodki, kot so tudi suše, postajajo v zadnjih letih zelo aktualne teme v kmetijstvu. Ker izgrajeni in posodobljeni namakalni sistemi in zadostni vodni viri niso dovolj sami po sebi, je potrebno razmišljati tudi o ucinkoviti rabi vode za namakanje – namrec, samo strokovno pravilno izvajanje namakanja prinese želene rezultate saj ne povzroca preko­mernih negativnih vplivov na okolje, varcuje z vodnimi viri in omogoca trajnostno kmetijsko pridelavo. Naštetega brez regionalnega centra za namakanje ne bo mogoce doseci. Prizadevamo si, da bi vzpostavili poskusno demonstracijski center, kjer bi vsa dognanja znanstveno raziskovalnega dela našega inšti­tuta, kakor tudi spoznanja in dobre prakse našega strokovnega dela na podrocju pridelave gojenih rastlin prakticno zaživela na poskusnih površinah. Uporabnikom bi lahko s tem nudili neposreden prikaz konkretnih rezultatov ter jih seznanjali z najnovejšimi tehnologijami na podrocju agrotehnike pridelave hmelja in drugih kmetijskih kultur. Na podrocju certificiranja pridelka hmelja bomo sledili smernicam evropske zakonodaje. Pridelek slovenskega hmelja bomo nadzirali od pridelave do certificiranja in koncno prodaje, ter mu koncno s certifikatom dali vrednost, ki mu pri­pada. Centrom in izvajalcem certificiranja bomo nudili strokovno pomoc in nadzor nad delom. Po potrebi bomo razširili podrocje uradnega potrjevanja semenskega materiala kmetijskih rastlin iz sedanjega okvira še na druge poljšcine oziroma kmetijske rastline, kot je npr. konoplja, ter tudi na druge dobavitelje. IHPS vision for the next 20 years Professional and scientific research work in the field of hop growing and brewing will remain at the very core of the institute’s activities in the future, but we will also focus on advancing the work we have been doing in other areas while also keeping an eye on emerging opportunities and industry demands. We will train PhD’s through mentoring and co-mentoring and work with post­-secondary and higher education institutions to complete master's and diploma theses. In our efforts to make a difference, hop breeding will follow trends and developments in the brewing industry as well as innovations for envi­ronmental protection and climate change. In the coming years, the production of high-quality hop planting material that will meet the needs of Slo­venian hop growers and follow the vision and aspirations of the world’s breweries remains a priority. In the area of medicinal and aromatic plants, we will make every effort to increase the supply of Slovenian-grown herbs by providing expert support and planting material. In the area of plant protection, we will keep our role as a regi­onal centre of the Public Plant Health Protection Vizija so tudi zadovoljni, ucinkoviti in motivirani sodelavci. (Foto: R. Kot) Satisfied, efficient and motivated employees are also a vision. (Photo: R. Kot) Service for the Celje and Carinthia regions. Our Diagnostic Laboratory for Plant Protection will serve as a testing ground for developing new low-risk plant protection methods based on mul­tidisciplinary approaches, and for developing new techniques for monitoring and predicting the disease occurrence. We will continue to provide professional and independent support to the Food Safety, Veterinary and Plant Protection Administration in the area of phytopharmaceuti­cals assessment. With the environment at the forefront of the so-called “Green Deal” and stra­tegies, we will pay special attention to new field technologies and practices that are essential. We will not only place great emphasis on protecting the environment (water, soil, air) in all areas, inclu­ding plant protection, fertilization and irrigation, but we will continue to monitor the harvest of Slovenian hops from production to certification and sale.