bekovimi Danes spet izšli »Razgledi” Posvečeni so spominu na pesnika in pisatelja Mirana Jarca Avgusta bo minilo osemintrideset let, kar je pod italijanskimi streli med roško ofenzivo podleči smrtnim ranam pesnik in Pisatelj Miran Jarc, star dvainšti-tideset let. Letos bi torej slavil 80-letnico rojstva in temu dogodku je posvečena današnja številka Dolenjskih razgledov, s katero začenja ta občasna kulturna priloga Dolenjskega lista svoj četrti snopič. Miran Jarc je bil ekspresionist. Obširnejši zapis o njem je za Razglede prispeval Bogo Komelj. Ekspresionisti pa so bili ali pa so delali (vsaj v zgodnjih letih) pod vplivom tega sloga tudi avtorji, katerih dela so služila za likovno opremo tokratnih Razgledov. Literarni del predstavlja izbor iz Kočevskih razgledov, ki so nenadoma prenehali izhajati Med avtorji je tudi Tone Knez, ki je 2a današnjo številko napisal prispevek o situlski umetnosti Novost v Dolenjskih razgledih, ki jih zdaj ureja osemčlanski uredniški odbor, predstavlja da-nes prvič objavljeno gradivo za (bodoči) dolenjski biografski leksikon. Gradivo, ki ga je za °bjavo pripravil prof. Karel Bač er - v rubriki sodeluje tudi Bogo Komelj - bomo poslej objavljali v nadaljevanjih. načrtuje " rast t v republiki V torek sprejeta občinska resolucija predvideva 9-odstotnorast Vsi trije zbori občinske skupščine r Krškem so na ločenih zasedanjih v "jtek sprejeli predlog letošnje S pinske resolucije o gospodarjenju. 0 gradivo je zanimivo zategadelj, t61 načrtuje izredno pogumno rast uružbenega proizvoda - kar 9-dstotno. To je mnogo več kot je Predvidena rast v republiški resoluci-st rast dohodka in zaposlenosti a sorazmerno visoka; O gradivu sta Predhodno razpravljala družbeni ^®t in odbor za družbeno eko-"“tnske odnose pri zboru združene-*a dela. , Predsednik izvršnega sveta Franc vanc je 0b tako pogumno zastavnih resolucijskih ciljih pozval vse ®gate, da se odločno zavzemajo D fresničitev te rasti Letos ne pl videvajo, da bodo odprli kak ^'hembnejši obrat. To pomeni, da p lteba resolucijske cilje doseči . dvsem s stabilizacijskimi priza-vanjl A. 2. h- SINDIKAT O uogovorih v praksi to^pdubčinski svet zveze sindikatu 0savje bo na današnjem posve-datSKtetlesel uresničevanje gospo-vanjee stabUizacije v reg p, uresničevalca g°TOra ° razporejanju do-’ obrav v teR°dem letu, poteku spte'I)?Ve zaključnih računov in foseb ^arBe planskih dokumentov. todR° namenjajo tudi vlogi siten, 3 . organizacij v delegat-tePubl fčStemu ter pripravam na ^hju sindikata o zaposlo- bo t0t* koncu tedna se Oh* Vreme poslabšalo. - v bodo padavine hizinah kot dež. Obisk v jami Družbenopolitični delavci pri kanižarskib rudarjih V četrtek, 6. marca, so predsedniki in sekretarji OK SZDL in ZKS dolenjske regije in predsednik ter sekretar medobčinskih svetov Socialistične zveze in Zveze komunistov obiskali rudnik Kanižarico. Ogledali so si proizvodnjo v jami, kjer so videli, v kako težkih pogojih delajo rudarji. V razgovoru o težavah te delovne organizacije, ki je lansko leto kot edina v črnomaljski občini zaključila s precejšnjo izgubo, se je pokazalo, da to težko delo ni dovolj družbeno priznano, kar se kaže tudi pri nizki ceni premoga. Gostje so obljubili, da se bodo tudi oni vsak po svojih močeh zavzemali za hitrejše reševanje teh vprašanj in odpravljanje težav, ki tarejo kani-žarske rudarje. Šola in Jelo z roko v roki V javno razpravo je dano gradivo o preobrazbi vzgoje in izobraževanja ter o vpisu v šolskem letu 1980/81 — Kratek rok, a veliko dela Odziv na posvet o preobrazbi vzgoje in izobraževanja in o vpisu v šolskem letu 1980/81 v ljubljanski regiji, ki je bil 4. marca v Ljubljani, je bil tolikšen, da niso mogli v dvorano vsi udeleženci Zato so že pred pričetkom posveta poslali predstavnike ljubljanskih osnovnih šol domov in pripravili zarije tak posvet kasneje. no postopoma in bodo letos vpisi le v prve razrede vseh šol. Izobraževanje bo potekalo po skrajšanem programu (za tiste, ki niso uspešno dokončali osemletke), po programu srednjega izobraževanja (za današnje 2- in 3-letne poklicne šole in vse srednje šole) in po nadaljevalnem programu srednjega izobraževanja (poslovodske, delo-vodske šole itd.). Skupno bo 49 usmeritev, vpisovanje pa bo potekalo v skoraj 140 različnih programih. V uvodih v razpravo je bilo pojasnjeno, da pomeni usmerjeno izobraževanje šolanje za delo in za samoupravljanje. To izobraževanje se bo delilo na izobraževanje za pridobitev strokovne izobrazbe, na izobraževanje za izpopolnjevanje strokovne izobrazbe in na usposabljanje z delom oz. ob delu. Značilnost novega izobraževanja pa je, da se človek ne izobražuje le v šoli ampak vso svojo delovno dobo. Usmerjeno izobraževanje bo uvede- RAZSTAVA OB PRAZNIKU KOLEKTIVA - Ob kulturnem programu, ki ga je izvedel godalni ansambel novomeške glasbene šole Matjana Kozine, so v petek, 7. marca, odpili v jedilnici delovne organizacije Labod v Ločni razstavo del akademskega slikaija, Novomeščana Branka Suhyja, ki se s svojimi zadnjimi deli tako prvič predstavlja v delovni organizaciji. Razstava bo odprta štirinajst dni. Ob prazniku kolektiva je posebna priznanja prejelo tudi 44 jubilantk, ki že deset, dvajset in celo trideset let prispevajo k uspehom tega pretežno ženskega kolektiva. (Foto: J. Pavlin) Sprejem za avstralskega prostovoljca V ponedeljek popoldne je priredil predsednik občinskega odbora ZZB sevniške občine Maks Bilc sprejem za avstralskega prostovoljca II. svetovne vojne Jamesa C. Patersona in njegovo ženo v Tončkovem domu na Lisci. Kot bomo obširneje pisali v prihodnji Prilogi, se je med vojno Avstralec po pobegu iz nemškega vojnega ujetništva dalj časa skrival pri naših ljudeh nh Kozjanske m, svobodo pa je dočakal v Sevnici. Predsednik Bilc je gostu, ki se po osvoboditvi že drugič mudi v teh krajih podaril knjigi: Tito med nami in brošuro ob 35-lctnici Kozjanskega odreda.. Tovariškega srečanja so se udeležili predsednik medobčinskega sveta SZDL za Posavje Ignac Vintar, predsednik in sekretar občinske konference SZDL Sevnica in člani številnih družin, ki so med vojno nudili Jimu (kot ga imenujejo po domače) hrano in zatočišče. V Boštanju odprta nova črpalka To je že 255. Petrolova črpalka — Večje zaloge goriva V torek, 5. marca, so brez posebnega slavja, le prvih pet avtomobilov je lahko zastonj nalilo 10 litrov goriva, po kratkem nagovoru izročili novo Petrolovo črpalko brežiškega tozda Petrola pod Boštanjem. Naftni krizi navkljub imamo torej črpalko več. Mreža je bila doslej v sevniški občini slaba, razen precej bornih črpalk v krajih Sevnica iro Krmelj namreč doslej niso premogli nobene, ki bi v večji meri iztržila kaj promet nega davka iz tranzitnega prometa. Nova boRanjska črpalka ima za razliko od drugih (eno tako še gradijo) večje priročno, skladišče raznih pritiklin, id jih tudi kupujejo vo zniki jeklenih konjičkov, je pa pri pio daji menda že več dobička kot pri gorivu. V zemlji ima ta črpalka zakopanih -več cistern, ena drži najmanj S0.000 litrov, medtem ko na stari črpalki v Sevnici merijo le 20.000 litrov. Gradnja nove črpalke je veljala preko 10 milijonov dinarjev. A. 2. UREDNIŠTVO V GOSTEH Naše uredništvo bo spet gostovalo v sevniški občini in sicer v GABRIJELAH Kdorkoli ima kaj spodbudnega ali pa tudi kritičnega povedati o tem delu krmeljske krajevne skupnosti, naj pride v sredo, 19. marca, ob 17. uri v gostilno Bruna Vidmaija. ZA KAPLJICO SE ZE DELA - Čeprav je trgatev še daleč, pa je prvi spomladanski dan skoraj tu. Zemlja je „odklenjena“ in spomladanska dela že v polnem teku. Privezovanja „šparonov“ z bekovimi vejicami se je v teh dneh lotil tudi upokojenec Jože Košljar iz Crešnjic, ki ima svoj vinograd za domačo hišo. Trt na žicah je veliko in prav vsaki je potrebno posvetiti nekaj čaša, da bo kapljica letnika 1980, če ne bo toče in m/uza, taka, kot je že nekaj let ni bilo. (Foto: Janez Pavlin) V razpravi je bilo poudarjeno, naj bodo matične šole tam, kjer je dovolj učnega osebja, šolskega in internatskega prostora in kjer je za tisto šolo ustrezna proizvodnja (se pravi: lesarske šole naj bodo tam, kjer je razvita lesna industrija itd.). Posebno živahna je bila razprava o osnutku ,.razpisa v 1. razrede usmerjenega izobraževanja v šolskem letu 1980/81 v Ljubljani in ljubljanski regiji". Nanj je bilo danih veliko pripomb tistih, ki so z njim nezadovoljni. Predstavniki šol oz. občin Kočevje in Ribnice tokrat niso sodelovali v razpravi, ker je bilo njihovim zahtevam v glavnem ugodeno v dosedanjem usklajevalnem postopku. Tako. naj bi vpisali v Kočevju v program družboslovno-jezikovne usmeritve (..matična šola“ oz. izvajalec gimnazija) v 2 oddelka 60 učencev; v program kovinarstva (kovinar strojnik) 7 'oddelkov z 210 učenci (izvajalec center poklicnih šol Kočevje) in program tekstil-no-konfekcijske usmeritve (2 oddelka 70 učencev), ki ga izvaja center strokovnih šol Ljubljana oz. tekstilna šola v Kranju. Ves material o preobrazbi izobraževanja in vpisu je dan v javno razpravo, v kateri je treba razčistiti še ostale nejasnosti in sporne zadeve. Udeleženci posveta so poudarili, ■ da je rok za razpravo kratek (14 dni), isto pa velja tudi za oblikovanje dokončnega predloga razpisa za vpis v šole, ki naj bi bil dokončan do začetka aprila, vpis pa bi se začel že po 15. aprilu. J. PRIMC MESEC KULTURE V JUTRANJKI KONČAN Z gostovanjem dramskega umetnika Poldeta Bibiča se je v petek, 7. marca iztekel mesec kulture v Ju-tranjkinem tozdu Orlica v Brežicah. Polde Bibič je z monodramo Zgodbe Petra Fulcža navdušil nekaj sto delavk tega kolektiva. V mesecu kulture so delavke spoznale tudi nekatera dela slikaija Franja Stiplovška. Za slovenski kulturni praznik so same pripravile koncert pevskega zbora in prisostvovale otvoritvi Stiplovškovih grafik. Razstavljene so bile štirinajst dni. Za risbami je Posavski muzej razstavil v Jutranjki še grafike istega umetnika. POZIV ZA ČIŠČENJE OBREŽIJ Občinska konferenca SZDL v Sevnici sc pridružuje akciji sevni-škega Turističnega društva za čiščenje obal reke Save in njenih pritokov. V. ta namen je vodstvo te frontne organizacije izdalo poseben poziv vsem občanom, da sc pridružujejo tej hvalevredni akciji. Kot smo že objavili, naj bi delali v soboto 15. marca od 8. ure dalje. Ker nekateri kolektivi imajo to soboto delovno, sc v akcijo lahko vključijo v nedeljo ob istem času. Otrokom do 12. leta starosti dostop na strmo obrežje ni dovoljen. Na sliki: Jim na obisku Kranjčevih v Podgorici. prt Umrl Janez Barborič V soboto so z državnimi častmi na ljubljanskih 2alah pokopali Janeza Barboriča, predanega družbenega delavca in sindikalnega funkcionarja. Na Dolenjskem se ga mnogi še spominjajo kot enega štirih Bar-boričevih otrok iz novomeške Kolonije. Enega štirih, ki so kot dijaki gimnazije v prvih povojnih letih kot skojevci razdajali svoje mlade moči domovini, kjerkoli in kadarkoli je bilo potrebno. Življenjska pot je Janeza Barboriča nato vodila v Ljubljano, kot inženir metalurgije pa se je zaposlil v Železarni Štore, kjer ga še danes štejejo za enega svojih. Zaradi vestnega, nesebičnega in plodnega družbenopolitičnega dela je prevzel odgovorne funkcije v sindikatih, leta 1973 pa je postal predsednik Rcpubli&cga sveta Zveze sindikatov Slovenije in je to dolžnost opravljal pet let. Od maja 1978 je bil nekako leto dni podpredsednik Zveze sindikatov Jugoslavije. Kjerkoli je bil, najsi bo v Novem mestu, Ljubljani, V Štorah in Beogradu, povsod so ga cenili zavoljo njegovih odkritih besed, zgledne delavnosti in resničnega tovarištva. . Zavoljo izjemnih lastnosti človeka, ki gaje huda bolezen mnogo prezgodaj iztrgala iz kroga svojcev in delovne sredine, je bil deležen mnogih družbenih priznanj. V, letu 1976 je postal dobitnik zlatega znaka Zveze sindikatov Slovenije in Reda dela z rdečo zastavo. Na letošnjem srečanju samoupravljalccv v Kragujevcu pa so mu podelili diplomo Kluba samoupravljalccv. V zadnjem času se je Janez Barborič v okviru zadolžitev v zveznih sindikatih ukvarjal s problematiko družbenoekonomskih odnosov. Zavzemal se je, da bi delovnim organizacijam zagotovili enake možnosti in pogoje za razvoj. O tem je nazadnje govoril tudi na decembrski seji Zveze sindikatov Slovenije, ko so bile njegove klene misli deležne splošnega priznanja. To njegovo delo je ostalo nedokončano. Tako-rekoč do zadnjega diha pa je Janez Barborič zavzeto spremljal družbena dogajanja in vztrajno skušal ohraniti povezavo z delavci. Med njimi seje kalil, zato je tudi imel izostren posluh za resnično razpoloženje in interese proizvodnih delavcev. Neizprosna bolezen je Janezu Barboriču pretrgala nit življenja komaj v devetinštiridesetem letu. Slovenski in jugoslovanski sindikati so z njim izgubili človeka, ki je resda živel kratko, toda polno, uspešno in komunista vredno življenje. Št. 11(1596) Leto XXXI NOVO MESTO četrtek, 13. marca 1980 Cena: 8 ain 13. februarja 1975 je bil list odlikovan z redom ZASLUGE ZA NAROD S SREBRNIMI ŽARKI YU ISSN 0416- 2242 ZUNANJEPOLITIČNI PREGLED tedenski mozaik Novo mesto-Straža Kadrovsko socialna služba 207/11-80 Robert Mugabe, novi predsednik vlade nove države, ki bo proglašena po napovedih ob koncu tega meseca, obeta v svojih prvih izjavah po zmagi na prvih svobodnih parlamentarnih volitvah v Rodeziji novo poglavje v zgodovini te države, in za zdaj se njegove napovedi uresničujejo. Rodezija je ta trenutek sicer še (vsaj teoretično) britanska kolonija, toda ko bodo opravili slovesno proglasitev nove neodvisne države, bo postala Zimbabve, kar je staro ime te dežele. V njej bodo, napoveduje Robert Mugabe, živeli drug ob drugem belci in temnopolti brez strahu in izkoriščanja, v miru in svobodi Čeprav je bilo pred volitvami (na katerih je domoljubna fronta, ki sta jo skupaj vodila Robert Muga- Po veliki zmagi Roberta Mugabeja be in Joshua N ko mo kot sopredsednika dobila skupaj 77 mest v parlamentu, ki bo imel 80 temnopoltih in 20 belih\ poslancev) precej ugibanj, ali ne bo izid sprožil nasilje ali celo vmešavanje od zunaj, prvi dnevi po tmagi dokazujejo ravno' nasprotna Domoljubna fronta in eden izmed njenih sopredsednikov, Robert Mugabe, uresničujeta svoje napovedi, da bosta sodelovala z vsemi, ne glede na raso. V Rodeziji, bodočem Zimbabveju, ima Robert Mugabe vso politično oblast, nima pa nobene pravšnje ekonomske podlage, na osnovi katere bi lahko sedaj gradil svojo v izijo socializma in to bo terjalo od njega mnogo premišljenih naporov. Bela manjšina (v deželi je okoli 230. OOP belcev in približno 6,7 milijona temnopoltih) ima namreč v rokah vso industn/o, najbolj plodno poljedelsko zemljo in praktično vse bančne ter druge institucije gospodarstva. Robert Mugabe je zavrnil misel, da bi kazalo izpeljati široko nacionalizacijo. Prav tako. so vzbudile pozornost njegove besede, da je pripravljen sodelovati z rasistično južno Afriko, če se ta ne bo vmešavala v notranje zadeve Zimbabveja. Podobna obljuba je prišla tudi iz južne Afrike, katere vodstvo zagotavlja, da ne kani z orožjem poseči prek skupne meje in spreminjati položaja v deželi, v kateri je zmagala domoljubna fronta. Ta obojestranska strpnost je dobrodošla, za Mugabeja pa celo nujna, saj si njegova vlada v tem trenutku nikakor ne more privoščiti ničesar, kar bi lahko omajalo njen položaj. Robert Mugabe mora utrditi položaj novega državnega vodstva in to želi doseči s sodelovanjem. Kar zadeva zunanjo politiko je še najmanj nejasnosti in dvomov. Robert Mugabe je že pred volitvami izjavljal, da bo nova država (mimogrede rečeno, bo to petdeseta neodvisna afriška država) dosledno uveljavljala politiko neuvrščenosti in se ne bo vezala ne za en in ne za drug blok. Pomoč nam bo dragocena, toda sprejeli jo bomo le pod pogojem, da ne bo povezam s takim ali drugačnim vmešavanjem v naše notranje zadeve, je dejal Robert Mugabe. , Sicer pa je domoljubna fronta že polnopravni član gibanja neuvrščenih, saj je bila sprejeta še kot osvobodilno gibanje. Robert Mugabe je po izvolitvi še posebej opozoril na veliko pomoč in podporo jugoslovanskih narodov med sedemletnim bojem naroda Zimbabve za svobodo in dejal, da je njegov narod dolžan veliko zahvalo jugoslovanskemu predsedniku Titu. JANEZ CUCEK PRISEBNA KAMERA — Nekdaj je Amerika, ali natančneje: Združene države Amerike, veljala za obljubljeno deželo, v kateri je vse mogoče. No, mogoče je resda marsikaj, toda žal zadnja leta tudi marsikaj slabega. V New Yorku zabeležijo dnevno v poprečju nekaj deset zločinskih napadov in enega takih je zabeležila tudi kamera spretnega fotoreporterja. Potem ko je streljal na nekega policista in ga hudo ranil, je storilec začel bežati po ulicah, vendar so ga ujeli, tovariš zadetega policaja pa gaje aretiral ob pomoči mimoidočih. (Telefoto: UPI) Zaupajo v naše gospodarstvo Zlonamerne vesti o prezadolženosti Jugoslavije — Tuji denarni zavodi nam zaupajo — Za zadolževanje v tujini še možnosti, vendar bolj kaže izkoristiti lastne sile Podobno kot drugod po svetu smo se lani tudi pri nas spopadali s težavami, ki jih povzroča inflacija, na pragu leta 1980 pa se srečali še z občasnim pomanjkaiyem posameznih proizvodov široke porabe, ki je nastalo kot posledica slabe organiziranosti in premajhne odgovornosti pristojnih organov za oskrbo trga. Inflacija in naraščanje cen pričata, da se soočamo s težavami trajnejše in globlje narave, katerih korenine segajo v strukturo našega gospodarstva, v porabo, ki presega ustvarjeni dohodek, ter v slabo kakovost gospodarjenja, kar vse vpliva na nenehno povečevanje obsega zadolženosti v tujini in zmanjšuje vlogo našega gospodarstva v svetovni menjavi Vendar pa za visok primanj-kljaj v ekonomskih odnosih s tujino in za visoko stopnjo inflacije ne smemo kriviti le neugodnih mednarodnih ekonomskih razmer. Vzroki neugodnih gospodarskih gibanj tičijo razen v objektivnih težavah tudi v subjektivnih pomargkljivostih. Zato smo se odločili za nujne radikalne ukrepe, s pomočjo katerih naj bi te pomanjkljivosti odpravili PREGLED Iz tiska je prišlo prvih deset zvezkov zbranih del Josipa Broza Tita, ki štejejo skupq približno 3500 strani. To pa je le del velike založniške dejavnosti, ki so jo začeli leta 1972, v okviru katere bo izšlo precej več kot prvotno načrtovanih 40 knjig zbranih del. Ti- Titova zbrana dela tova zbrana dela so potopis jugoslovanske revolucije, hkrati pa njen kažipot, neizčrpna zakladnica borbenega duha in ustvarjalnosti, ne-omahljivosti in vztrajnosti, trajen vir bratstva in enolnostiter ljubezni do človeka, resnice, svobode in miru. ŠTIRI OPREDELITVE V soboto je predsednik RK SZDL Slovenije Mitja Ribičič v klubu delegatov odgovarjal na vprašanja predstavnikov tujih in domačih novinarskih hiš, ki so v času obolelosti predsednika republike Josipa Broza Tita prisotni v Sloveniji. Tuji novinarji so se predvsem zanimali za stališče političnega vodstva do položaja v Jugoslaviji v času po odhodu predsednika na zdravljenje v klinični center v Ljubljani. V odgovor ie Mitja Ribičič naštel Štiri poglavitne opredelitve naSe politike v prihodnosti in sicer: gospodarsko «tabilizacijo s poudarkom na izvozu, krepitev notranje enotnosti in utrditvi obrambne politike, mednarodne akcije, zlasti v zvezi z gibanjem neuvrščenih in politične priprave na konferenco v Madridu ter nadaljnjo demokratizacijo vsega političnega sistema. POSLEDNJE SLOVO V soboto so se v ljubljanskih Žalah zadnjič poslovili od člana predsedstva ZSJ, člana CK ZKJ in člana republiškega sveta ZSS Janeza Barboriča. Poleg družinskih članov, prijateljev in znancev so se od Janeza Barboriča poslovili Stane Dolanc. Andrej Marinc. Milan Kučan, Mitja Ribičič, Franc Popit, Vinko Hafner, Janez Vipotnik, Franc Tavčar in drugi predstavniki slovenskega družbenopolitičnega življenja. Poslovilne besede pa so spregovorili Mika Spiljak v imenu jugoslovanskih sindikatov, Mirko Gozdnikar v imenu štorskih železarjev in Ivan Godec v imenu slovenskih sindikatov. DOBER VZGLED Službe, ki poslujejo za občane pri mestnih in občinskih upravnih organih, strokovnih službah, SIS in komunalnih organizacijah v Beogradu, so postale ažumejše. K temu je veliko prispevalo navodilo o ukrepih za poenostavitev postopka za uresničevanje pravic ter izvrševanje obveznosti občanov ter samoupravnih organizacij skupnosti. IS beograjske skupščine pa je poudaril, da bo delo teklo še hitreje. Za primer povejmo, daje 125 mestnih organov sprejelo nov delovni čas, tako da občani ne bodo več med delom zbirali raznih dokumentov. REKORDNA PROIZVODNJA SLADKORJA Vseh 19 jugoslovanskih tovarn sladkoija je od septembra lani do konca februarja letos proizvedlo blizu 785.000 ton sladkorja. To je doslej rekordna proizvodnja v naši državi in je od lanske (tudi rekordne) večja za skoraj 10 odstotkov. Kot ocenjujejo, bo celoten jugoslovanski izvoz sladkorja letos znašal blizu 150.000 ton, kar dvakrat več kot lani. PROSTE KAPACITETE Železnica bi že s sedanjimi zmogljivostmi lahko prepeljala 5 do 6 milijonov ton blaga letno, če bi dosledno uresničevali program varčevanja goriva v okviru prometne politike Jugoslavije oziroma, če bi preusmerili del blaga s cest za železnico. To bi lahko dosegli brez novih naložb v vagone in lokomotive, blago bi bilo le treba iztovarjati vsak dan. MILAN MEDEN Vsi ukrepi in akcije za urejanje naših notranjih gospodarskih odnosov, ki smo jih že sprejeli ali pa jih še pripravljamo, naj bi predvsem zagotovili krepitev izvozne dejavnosti gospodarstva, zmanjšali njegovo odvisnost od uvoza, uskladili uvoz s plačilnobilančnimi možnostmi, ustavili nadaljnjo rast zadolženosti in ohraniu devizne rezerve, ki omogočajo likvidnost mednarodnih plačiL Politika razveja Jugoslavije v letu 1980 bo po svojih opredelitvah, vsebini in ukrepih odločno protiinflacijska in mora zagotoviti takšne možnosti gospo-daijenja, ki naj prispevajo, da bo rast cen bolj umirjena kakor lani Tako bomo bistveno zožili preširoko fronto investicij in vse druge oblike porabe, hkrati pa organizirali varčevanje na vseh ravneh in v vseh okoljih naše družbene organiziranosti Vsa ta in druga prizadevanja za stabilizacijo jugoslovanskega gospodarstva pričajo, da smo se letos te naloge lotili načrtno in odgovorno. Da je to resnica, potrjuje tudi zaupanje, ki ga imajo tuji denarni zavodi v naš ekonomski sistem Tako ie jugoslovanskim bankam uspelo skoraj milijardo dolarjev na tujem najetih kreditov zamenjati za posojila pod igodnejšimi pogoji. Reden plačnik pogodbenih obveznosti potemtakem tudi v današnjih razmerah svetovnih denarnih tokov uživa zaupanje. Smeli bi reči, da bančni poslovni svet kaže še nadalje pripravljenost za finansiranje velikih jugoslovanskih razvojnih načrtov. O nekaterih so že stekla zaključna dogovarjanja. Zato toliko bolj presenečajo zlonamerne vesti o domnevni prezadolženosti Jugoslavge v tujini, ki vznemirjajo nepoučene občane. Resnica je precej TELEGRAMI BONN - Zahod mora spoštovati neuvrščenost in neodvisnost „tretje-ga sveta", vendar brez zahodnih gaianc(j,“ je izjavil kancler Helmut Schmidt po vrnitvi iz ZDA. Kanclerjeve besede razlagajo kot opozorilo, da je treba neuvrščene države upoštevati brez pokroviteljskih teženj s katerekoli strani Po ijegovih besedah je zahod zainteresiran za »okrepljeno samostojnost držav zunaj blokov**. BANGKOK - Provietnamski režim v Phnom Penhu je zavrnil skupno deklaracijo zunanjih ministrov petih članic združenja Azfc (ASEAN) in devetih držav članic evropske skupnosti. Režimska uradna agencija SPK meni, da pomeni skupna deklaracija „novo vmešavanje reakcionaijev v notranje zadeve Kampučije, saj je položaj v tej državi „za zmeraj spremenjen". drugačna. Jugoslavija nikoli ni nikomur ostala ničesar dolžna niti ni nikoli prevzemala tolikšnih denarnih obveznosti, da bi jih ne mogla poravnati. Pri zadolževanju na tujem tržišču kapitala velja naslednje pravilo: država-uporabnik kredita je zanesljiv partner, če njeni izdatki za odplačilo dolga znašajo uo četrtine skupnega deviznega priliva. Ta kriterij pa je Jugoslavija vedno izpolnjevala. Celotna zunarjetigovinska bilanca naše države za leto 1979 bo znana sicer šele aprila, vendar poučeni že zdaj trdijo, da bo naša lanska zadolženost znašala od 21 do 23 % deviznega priliva. Iz prakse mednarodnega denarnega prometa pa je znano, da kredite še lahko najemajo države, katerih letna odplačila so dosegla 50 in celo 100-odstotno bilanco deviznega priliva. Imeli bi torej še veliko »prostora” za zadolževanje v tujini — če bi se pri razvijanju gospodarstva zanašali le na tuje kredite. Vendar smo se odločili za drugo, težavnejšo, toda varnejšo pot: predvsem za zaupale v lastne sile. VINKO BLATNIK „OB UDARCU NA GONG BO URA ...” Kadar slišimo gla* radijskega napovedovalca, ki na* pripravi na točen čas, se ponavadi zdrznemo in, če jo imairt>> pogledamo ra svojo uro v prepričanju, da bomo lahko primerjali dva časa: enega prav«’ ga (ki ga pove napovedovalec) i® tistega, ki nam ga kaže naša ur& Toda ali je res tako? Je čas ti ga slišimo po radiju, zares pravi? No, takole, za vsakdanjo r»W i zelo verjetno je, ampak čisto I najbolj točen pa tudi ta &1, seveda ni In če je to tako, se umestno vprašati kdo sploh (i® kje) pa zares ima najbolj toče" čas na svetu. Odgovor na to j* sedaj pri roki: najbolj točna ul* na svetu je v Združenih državah Amerike in sicer v fizikalne«1 laboratoriju znane univert* Johns Hopkins. Tu so namreč 0 ceno 400.000 dolarjev sestavil* uro, ki velja ta trenutek z' najbolj natančno na svetu, čl* meri z natančnostjo treh bilje nink sekunde. To je kajpak tako neskončno majhen delček čas»' da ga v vsakdanjem življenj1 nikoli ne moremo uporabiti i11 Zgolj za primerjavo: svetloba (k' potuje okoli 300.000 kilometro' na sekundo) preleti tačas platnice žepne izdaje knjige. Ur* znamenite ameriške univerze kaj pak ni take vrste, da bi jo lahko nosil: na roki, zakaj težka je 750 kilogramov in visoka poldrug1 meter. Vanjo je'vgrajenih 50.000 sestavnih delov, poganja jc jedrsko gorivo, izdelalo pa jo j< štirinajst ljudi, ki sO za t« porabili nič manj kot pet let N« in še zadnje vprašanje: kdo bp to uro sploh uporabljal? Znanstva niki in sicer predvsem za ve soljska merjenja... Neskončno vesolje in neskončno (ali skoraj ik ^ončiio majhen čas... IN ZDAJ POGLEJMO D/' LEC PROČ, v Južno Korejo Iger se je zgodilo tudi z> korejske pojme morale nekil nenavadnega. K im Je Kju, čl® vek, ki je ubil južnokorejskegl predsednika Parka, je v prič* kovanju smrtne obsodbe zarad svojega dejanja, naslovil r vrhovno sodišče Južne Korej šestnajst strani dolgo prošnjo, kateri je prosil za dovoljene, d ubije samega sebe. Sodišče j njegovo prošnjo zavrnilo 1 utemeljitvijo, da bo sodi/ izreklo samo in da bi bili kršef zakoni države, če bi proSif ugodno reSili- Kirn Je Kju J1 hotel storiti samomor s harakir* jem, z nožem naj bi si preret* trebuh... "NOVOLES" Komisija za delovna razmerja TOZD BLAGOVNI PROMET razglaša prosta dela in naloge ADMINISTRATORJA novoles pod naslednjimi pogoji: — dokončana administrativna šola — do 4 let deiovnih izkušenj Kandidati naj pošljejo svoje vloge v roku 15 dni od objave na naslov "NOVOLES" lesni kombinat MVUHfc n rože! Kje Je p» pralni praiekf DOLENJSKI LIST Št 11 (1596) 13. marca j 13. marca 1930 ^ vinorodnih okoliših na prvem ) sortno vin0 modra frankinja na J ji mestu trsnega izbora med glavni- splošno ni v prometu v večjem ^ ^ mi. to je med priporočenimi obsegu. Ker pa to sorto v J > sortami napisana zadnjem času sadimo v večjem J J , obsegu, jo bomo lahko (poleg 0 5 MODRA FRANKINJA metliške črnine) dajali v promet * ^ f. kot »»dolenjsko črnino . Ze ^ ^ Ampelografski opis te in dru- predlagani naziv „goijanska črni- 5 ^ gih sort trsnega izbora, ki jih na” je preozek, DT ^ ■ *#######################################■ S PROSLAVE DNEVA ŽENA V GLOBOKEM. Učenci tamkajšnje osnovne šole so pripravili zelo *®P in pester program. Člani fotokrožka so se za to priložnost naučili delati čestitke na sitotisk. Naredili so jih čez 200 in prav toliko pisemskih Žitkov. (Foto: Zupančič) V Dolenji vasi, v krški občini še ni dolgo tega, so ustanovni vrtec Obiskuje ga 18 otrok. Blizu hiše, kije zasebna last, je odprta gnojnična jama. Da se ne bi zgodila nesreča, so se starši odločili za delovno akcijo in izkopali odtočni kanal v nedeljo, 2. marca. (Foto: Zupančič) MLADI ZA STABILIZACIJO — Dijaki izobraževalnega centra tehničnih šol so imeli v ponedeljek v novomeškem Domu JLA mladinko konferenco, kjer so pregledali preteklo delo organizacije. Dogovorili so se, da bodo letošnji program popravili in ga obogatili s stabilizacijskimi točkami (Foto: Pavlin) RAZSTAVA ROČNIH SPRETNOSTI - V počastifev deneva žena so na praznit v novomeškem Domu JLA odprli razstavo del likovne sekcije Doma JLA in razstavo vezenin in gobelinov žena starešin JLA, ki so si v soboto dopoldan ogledale tildi kasarne Milana Majcna v Bršljinu. (Foto: J. Pavlin) DELEGATI o NOVEM SAMOPRISPEVKU Jutri bo v Črnomlju zasedal družbenopolitični zbor, v ponedeljek pa *'>°ra krajevnih skupnosti in združenega proti pršicam akaricide, proti gjoaalcem rodenti-ui«,Proti mišim muricide, proti polžem limacide' in proti irT1 herbicide- j blagovni listi je že nad 600 različnih pripravkov, ki imajo Vsestra3 imena, in malo je strokovnjakov, 1$ bi zares i Vladali znanje o njih. Nič čudnega, Še zakon ■ ^oko*’ srrte pesticide prodajati le tisti, kdor ima vsaj srednjo d°Seg.Vl\0 (kmetijsko) izobrazbo, česar pa seveda h| mogoče pr°dai i 111 na vo^° to^° strokovni šolanih i žal , Svaj- so mnogi kemični pripravki nevarni tudi človeku in j uki^p ’ 2310 je ob vse večji uporabi tudi vse več klicev, pa tudi Vani0sH Za zmernejšo uporabo in vsestransko zagotovitev ' ^i Dterf2* *n naravo. Treba je takoj pristaviti, da so I le*° uporabe kemičnih pripravkov v kmetijstvu seve^ ^ ™ natančni’ zato se pesticidov ni treba bati -^^tuieni P^jen1; da predpise in navodila o uporabi res : ca malom°" ™ zastrupitve so skoraj po pravilu posledi- K vg^^^ti in podcenjevanja nevarnosti. r Valei naj največ prispevajo uporabniki sami. Kmeto- ^ajno P°Stujejo strokovna navodila, pesticide naj uporabljajo cn° beserieVidno’ ne v Pretkanih količinah, ne prepogosto, z Postane o™ ‘ PreU(jarno. Kemija naj iz zvestega hlapca ne Inž. M. L. 5 I I ! N S izplačilo na račun nižje prispevne stopnje, za novi obračun bolniške ali za večje število opravljenih ur in delo ob sobotah. Del odgovorov pa priča, da sploh niso prebrali resolucije do konca, da je niso razumeli ali da celo namenoma kljubujejo. Kot politično nesprejemljivo, naravnost smešno opravičilo pa so na posvetu ocenili, denimo, ravnanje Opekarne Zalog, kjer so že januarja razdelili akumulacijo, ki naj bi jo ustvarili do konca prvega polletja. Če 'jo bodo?! Ali pa izgovor Novogradovega tozda Komunala, kjer so izplačali del osebnega dohodka, ki izhaja iz boljšega gospodarjenja. To gospodarjenje pa je bilo preteklo leto v izgubi. Kršitev resolucij skih načel in izplačevanje osebnih dohodkov čez dovoljeno in dogovorjeno mero je biio nasploh obsojeno, sklep sestanka pa je 'bil, da bodo v vseh delovnih organizacijah, kjer je šlo za nad 10-odsotni dvig osebnega dohodka nad novembrskih pregledali poslovanje in ugotavljali vzroke takega ravnanja, potem bo izvršni svet na potezi za ukrepe. Zelo nevarno igro igrajo tam, kjer V začetku leta hite z izplačili, pa bo morda trimesečni poslovni uspeh pokazal, da so dobivali preveč glede na ustvarjeni dohodek. In zelo velika nevarnost je, da v takih primerih nujno pride do zniževanje osebnih dohodkov in poračunavanja ter s tem v zvezi do nejevolje delavcev, če ti ne bodo temeljito in takoj seznanjeni z družbenim dogovorom. RIA BACER Drugačna delitev V Sevnici le do 2.200 din dopustniškega regresa Predsedstvo občinskega sindikalnega sveta v Sevnici se je na nedavni seji1 posvetilo pripravi posebnega družbenega dogovora o dopustniških regresih • in podprlo nekatere hvalevredne rešitve. Lestvic za dopustniške regrese so v Sevnici namreč zelo razčlenili, pri tem pa upoštevali predvsem željo, da bi od re-gresv imeli koristi •predvsem nepo- (Hoifca. Brofr»4] sredni proizvajalci, delavci z manjšimi osebnimi dohodki. Pqinerribno je, da bi bilo po tem predlogu primernega regresa deležni delavci v najštevilnejši dohodkovni skupini. Sindikati, ki- so med podpisniki dogovora, predlagajo, naj bi dobili največji regres 2;20Q dinaijev tisti delavci, ki- spadajo v dohodkovni razred od 4.500 do 6.000 dinarjev. Med njimi sc bo znašlo največ kon-fekcionark. Po njihovem predlogu naj bi dobili v sevniški občini le po-1.000 (li-naijev regresa tis ti,-ki imajo naj večje osebne prejemke. To pomeni, da so znižali najvišji možni počitniški"regres, ki- znaša 2.500 dinarjev, na ta račun pa zajeli večje število delavcev z manjšimi osebnimi dohodki. Te,ga ne smemo ocenjevati, kot da prinaša uravnilovko, saj pomeni nagrajevanje po delu mnogo več kot enkrat na leto izplačan dopustniški regres. A.'ŽELEZNIK CESTA KOZJANSKEGA ODREDA Kozjanski odred ima v krški občini svoj domicil. Vsakih nekaj let je občina tudi gostiteljica srečanja borcev in aktivistov OF s Kozjanskega. Zdaj bodo odredu poimenovali cesto ;novo -.Podsreda. Ne netgaj? Saj je bilo priporočilo, naj bi dan žena počastili delovno! (Medžimurje) *! I m 1 i EN BOM KUPIL Ureja-Tit Doberšek Vsako pomlad se mnogi vinogradniki sprašujejo, katere sorte trt kaže saditi v vinograd. Iščejo nasvete pri strokovnjakih. Čeprav je vinogradnikom težko ustreči, ne morem drugače, kot da svetujem saditi v vinograd sorte trt trsnega izbora/ ki so določene v pravilniku republiškega sekretariata za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (Uradni list SRS št. 18/77). Trte trsnega izbora bomo sadili ne le zato, ker so z navedenim predpisom izbrane, ampak predvsem zato, ker te trte za naše področje najbolj ustrezajo. * Predpis o sortah trt trsnega izbora zajema v istem pravilniku določene tri vinorodne okoliše: bizeljsko-sremiški, dolenjski in belokranjski vinorodni okoliš. močno oblagamo z rodnim le som. Čeprav je bujna rast, poleg rednega dozorevanja, odlična lastnost te sorte, povzroča ta Določilo pravilnika opredeljuje bujna rast v primeru, da Uto ,,priporočene sorte”, ki bi jih P^malo obložimo z rodnim lahko imenovali tudi ,.glavne sorte”, ter ..dovoljene sorte,“ ali manj pomembne (postranske) sorte. Priporočene sorte bi naj prevladovale, ker so temeljne sorte za pridelovanje vina, ki ga prodajamo (pridelovanje za trg), to je tipičnih mešanic vin tega območja: rdečih bizeljskih vin, dolenjskega cvička in metliške črnine. V vseh treh vinorodnih okoliših so med priporočenimi sorta- bom v tem zapisu navajal, je v ^ moji knjigi ..Vinogradništvo”, £ zato sorte kot take ne bofa # opisoval, vinogradniki pa sorto j tudi na splošno dobro poznajo. J Nikdar pa ni preveč povedanega 4 o praktičnih izkušnjah s to J sorto. £ Modra frankinja, ali na kratko Ž| frankinja- zori dovolj zgodaj, v £ tretji zoritveni dobi in dozori ^5 tudi na slabših vinorodnih legah, J to je na obrobju uspevanja' 0 vinske trte na sploh, torej J povsod tam, kjer so slabši pogoji 0 za dozorevanje grozdja. Zato jo J lahko sadimo tako rekoč pov- J sod. Trta je bujne rasti, in če jo 0 premalo obložimo z rodnim J lesom, v rasti naravnost podivja, £ zlasti če jo koHčkaj bolj pogno- 0 jimo z dušičnimi gnojili. Zato na £ splošno to sorto vinske trte 0 5 * * * t 1 * * lesom, osipavanje grozdičev ob cvetenju trte. Zaradi osipavanja grozdičev ob cvetciju to sorto Hrvatje onstran Kolpe in Gorjancev, pred cvetenj em trte rahlo vršičkajo (pincirajo), to je, da zeleno mladiko nad 2 do 3 listom nad najvišjim grozdičem priščipnejo. S tem posegom za nekaj časa zavrejo bujno rast zelenih mladik, hranilne snovi se pa v tem času preusmerijo v ^ prehrano grozdičev. To delo je ^ treba opraviti z občutkom od mi znani sorti modra frankinja trte do trte s škarjami, ne pa J in žametovka (žametna črnina) (Vrt *■" ~ kot glavni sorti za navedena rdeča vina, ter laški rizling in kraljevina kot beli sorti, ki služita tudi' kot dodatek k tipičnim rdečim vinom tega območja. Bizeljčani imajo med priporočenimi sortami še dve beli sorti in to šipon in rumeni plaveč. Izbranih priporočenih sort bi naj sadili okrog 80 odstotkov. Med dovoljenimi, to je manj pomembnimi sortami, so v vseh treh okoliših izbrane: modra portugalka, šentlovrenka in game žlahtni kot sorte za pridelovanje rdečih vin, v dolenjskem vinorodnem okolišu, pa grobo (kot pri poznejšem vtšič- ^ kanju) 's srpom. Zato imajo 0 Hrvatje vedno zelo bogate pri- £ delke modre frankinje. Povedati pa moram, da so 0 zadnje spomladanske pozebe J modro frankinjo na splošno bolj 0 prizadele kot druge sorte in J imamo na primer letos kljub £ bujnosti sorte malo primernega 0 enoletnega lesa za nakladanje J rodnega lesa ob rezi trte. To p pomeni, da ji bomo morali JJ izjemoma letos postreči v večji £ meri tudi z dušičnimi gnojilu 4 Modra frankinja je kot glavna £ sorta celotnega jugovzhodne^ med belimi še rumeni piavec v vinorodnega območja nosilka J Bizeljskem okolišu pa sovinjon kako\ostnih vin navedenih vino- 0 kot bela sorta za vrhunska, sorta rodnih okolišev. Vino te kako- Jj bela vina in modri burgundec vosnte sorte uporabljamo Za £ Pln°) kot sorta za izboljšavo dolenjskega cvička, v 0 pridelovanje vrhunskega rdeče- metliški črnini na ta sorta na t ga, sortnega vina. meiiisici crmni pa ta sorta na Vidimo, da je v vseh tteh sPloJno prevladuje. Kot čisto < Skojevki Danici v slovo V Beogradu je po dolgi in mučni bolezni umrla Danica Badovinec, sestra narodnega heroja Ilije Bado-vinca, Marka in Vladimira. Danica se je s svojimi brati in sestro'Anico zelo zgodaj vključila v delo za OF. Vsi trije bratje so spomladi 1942 odšli v partizane. Njihovo mamo, sestri Anico in Danico so italijanski okupatorji odgnali v internacijo. Domačijo so požgali in izropali. Ko sta se sestri izmučeni vrnili z materjo iz internacije, so bili brez doma. Vendar sta spet poprijeli za delo v oiganizaciji OF. Udejstvovali sta se posebno v mladinski organizaciji in v SKOJ. Danica je bila sposobna organizatorka. S svojo naravno inteligenco in mladostno zagnanostjo je imela pri delu precej uspeha. Tako je tudi njena zasluga, da je po kapitulaciji Italije delo mladinske oiganizacije in SKOJ doživelo nenavaden razmah in uspeh, ne samo v okraju Metlika, ampak v vsej Beli krajini. Hvala Danici za njen prispevek v najbolj usodnih dnevih naše domovine. R. F. VRSCAJ RAZSTAVLJA V NOVI GORICI Akademski kipar Jože Vrščaj iz Črnomlja razstavlja od prejšnjega petka svoje plastike v galeriji novogoriškega Mebla. Rastava, prirejena pod okriljem Zveze kulturnih organizacij Nova Gorica, bo odprta do 22. marca. LETOS V SODRAŽICI Svečano zasedanje vseh zborov občinske skupščine Ribnica in občinskih vodstev družbenopolitičnih oiganizacij ob prazniku občine Ribnica, 26. marcu, bo letos v Sodražici. Ob tej priložnosti bodo podeljena letošnja najvi^a občinska priznanja in nagrade. Prednost stabilizaciji in šolstvu Medobčinska SZDL ljubljanske regije sprejela usmeritve dela za letos — Tudi zdravstvo' in zaposlovanje naj bi zaslužila posebno pozornost Usmeritve za delo Medobčinskega sveta SZDL ljubljanske regije in njegovih organov za letos so .sprejeli na seji tega sveta, ki je bila 10. marca v Ljubljani. Usmeritve dajejo poseben poudarek družbeno-ekonomskim odnosom in stabilizacijskim prizadevanjem, razvoju političnega sistema in samoupravljanja ter krepitvi SZDL kot fronti subjektivnih sil in uresničevanju Titove pobude o kolektivnem delu in odgovornosti. Razpravljalci so poudaijali, daje treba znotraj določil „usmeritve“ posvetiti še posebno pozornost usmerjenemu izobraževanju v srednjem in visokem šolstvu. Delegat Ivan ftstrič iz Ribnice je menil, da morajo imeti prednost stabilizacijska ukrepanja. O delu na tem področju — kije stalno - je po njegovem mnenju treba poročati vsak teden. Ostali razpravljalci pa so menili, da zaslužijo večjo pozornost še vprašanja s področja Dl Dlg še n M loravnan Partizanska saniteta na Dolenjskem zasluži primerno mesto v muzeju — Gradivo je pretežno že zbrano 5. marca se je v Novem mestu že tretjič sestal iniciativni odbor za ustanovitev društva zdravstvenih delavcev, ki so v času NOB delovali na Dolenjskem. Tokrat že bolj konkretno o nalogah, ki predstavljajo dolg zgodovini. Sestanek je w (Ul in sklical Lojze Ratajc, sekretar Medobčinskega odbora SZDL za Dolenjsko, udeležili pa so se ga nekateri vidni zdravstveni delavci iz prvih partizanskih časov na območju novomeškega . okrožja. Kot so ugotovili, je okvirno začrtani program iz prejšnjih dveh srečanj ostal domala na papirju. Tokrat je šlo že za bolj konkretne zadolžitve posameznikov, da bi vrsta partizanskih sanitetnih akcij in zdravstvenih delavcev ne tonila v pozabo, dokler je še čas zbrati primerno gradivo. To naj bi dobilo v novomeškem Muzeju revolucije vidno mesto, vsekakor glede na delež in pomen partizanske sanitete iz prvih časov NOB ne le za Dolenjsko, ampak za vso Slovenijo. Kot je potem v razpravi poudarila docentka dr. Ruža Scgedin, je pretežni del gradiva zbran in tudi že objavljen. Cela vrsta dokumentov pa je na razpolago in bi jo bilo treba le odbrati v ljubljanskem inštitutu. Po mnenju Nika Šiliha bi bilo izrednega pomena zbrati natančne podatke o delovanju prvih bolničarskih tečajev v bolnišnici usmiljenih bratov leta 1941 in 1942, medtepi ko je Fani Košir-Meta predlagala vsaj skromne napise na stavbah ali mestih, kjer je partizanska saniteta delovala. Udeleženci sestanka so menili, da ni potrebno ustanavljati nobenega novega društva, pač pa v okviru zdravniškega društva, ki bo na novo ustanovljeno po vseh regijah, postaviti komisgo ali odbor za proučevanje partizanske sanitete. Tako jedro bo imelo možnost preko društva obnavljati tradicije NOB. Ne nazadnje, so poudarili na sestanku, bi bil čas, da se tudi kakšna zdravstvena ustanova poimenuje po katerem od znanih in požrtvovalnih partizanskih zdravnikov. Izbira med primernimi imeni ni ravno majhna, ustanova pa še nima nobena imena. R.B. zaposlovanja in zdravstva, ki so tudi tesno povezana s stabilizacijo. Iz „usmeritvc“ naj omenimo še, da poudaija ’ na področju razvoja samouprave tudi krepitev skupin delegatov za zbor občin in zbor združenega dela skupščine SRS, delovanje SIS itd. Ena izmed določb „usmeritve“ pa pravi tudi, da bodo občinske konference SZDL posvetile več pozornosti doslednemu organiziranju in delovanju hišne samouprave oziroma hišnim svetom in se zavzemale za nadaljni razvoj samoupravnih in družbeno--ekonomskih dnosov v stanovanjskem gospodarstvu. Na tem področju bodo izmenjavali tudi izkušnje in usklajevali prizadevanja pri prehodu na ekonomske stanarine. Poudarek dajejo tudi informiranju. Skrbeli bodo za razvoj območnih informativnih sredstev, pri čemer omenjajo Dnevnik, Radio glas Ljubljane ter občinska in tovarniška glasila, medtem ko medobčinskega Dolenjskega lista ne omenjajo, verjetno pomotoma. AMD Ribnica organizira javno licitacijo za prodajo osnovnih sredstev: 1. OSEBNI STAVA 1978 AVTO ZA-750, letnik Licitacija bo v prostorih društva Šeškova 21 Ribnica, dne 13. 3. 1980 ob 12. uri. 206/11-80 "n r NDKLEARNA ELEKTRARNA KRŠKO — v ustanavljanju, 68270 Krško, objavlja prosta dela in naloge za obratovanje elektrarne: 1. INŽENIRJA ZA KONTROLO MATERIALA IN VARJENJE 2. TEHNIKA ZA POMOŽNO POSTROJITEV Pogoji: pod 1.: — dokončana strojna fakulteta — 36 mesecev delovnih izkušenj — aktivno znanje angleškega jezika — poskusno delo 3 mesece pod 2.: — dokončana 4-letna srednja tehnična šola — smer strojništvo — 20 mesecev delovnih izkušenj — pasivno znanje angleškega jezika — poskusno delo 3 mesece Kandidati naj pošljejo svoje vloge v 15 dneh po dnevu objave. Odgovore bodo kandidati prejeli v 30 dneh po izteku roka objave. 203/11-80 Komisija za delovna razmerja SK SEMENARNE PE Celje, Aškerčeva 1S objavlja prosta dela in naloge: prodajalec III V PRODAJALNI KRŠKO Pogoj: trgovska ali vrtnarska poklicna šola, eno leto prakse pri podobnih delih. Delo se združuje za nedoločen čas s pogojem trimesečnega poskusnega dela. Prijave sprejema Uprava SK Semenarne PE Celje, Aškerčeva 15,15 dni po objavi. 192/11-80 m DELOVNA SKUPNOST GLASBENE ŠOLE „MARJAN KOZINA" NOVO MESTO RAZPISUJE za opravljanje del in nalog za šolsko leto 1979/80 za nedoločen čas: - učitelja pihal, PD ali P Kandidati naj pošljejo vlogo na naslov: Glasbena šola ,,Marjan Kozina", Cesta herojev 3, 68000 Novo.mesto, v 15 dneh po objavi razpisa. 193/11-80 \ SLOV1N ljubljana . — "BIZELJSKO-BREZICE" TOZD "VINARSTVO” BREŽICE BREŽICE, Cesta prvih borcev 5 OBJAVLJA po sklepu delavskega sveta JAVNO LICITACIJO ZA PRODAJO KMETIJSKEGA ZEMLJIŠČA v k. o. Sušica. Licitacija bo v četrtek, dne 17. aprila 1980 s pričetkom ob 9.00 uri v pisarni Slovina v Zadružnem domu Bizeljsko. Na licitaciji bo naslednje kmetijsko zemljišče: — travnik pare. št. 706/1, del v velikosti cca 500 m* Izklicna cena za navedeno zemljišča je 16.00 din za m? Licitacije se lahko udeležijo fizične in pravne osebe. Predstavniki pravne osebe morajo predložiti pismeno pooblastilo. » ' Pred začetkom licitacije morajo udeleženci plačati varščino v višini 10 % izklicne cene. Kmetijsko zemljišče, ki se prodaja na licitaciji, si interesenti lahko ogledajo eno uro pred začetkom licitacije. 205/11-80 „DES LJUBLJANA, n. sub. o. TOZD ELEKTRO Novo mesto, b. o. Novo mesto, Ljubljanska 7 razpisuje LICITACIJO za prodajo naslednjih osnovnih sredstev: 4 osebni avtomobili R-4 Avtomobile si lahko ogledate dne 14. 3. 1980 od 12. - 14. ure pri delavnicah Elektra Novo mesto v Bršljinu. Licitacija bo' v ponedeljek, 17. 3. 1980, s pričetkom ob 8. UrL 194/11-80 LJUBLJANA gorenje- Delovna organizacija išče -*■ za področje Novega mesta in okolice SERVISERJA Z LASTNO DELAVNICO IN OBRTNIM DOVOLJENJEM ;2i 100 litrov, kuhinjske nape in prezračevalce ze;JI sanitarije. . " - ).■ >JoF» Ponudbe sprejema servisna služba DO GORENJE „TIKr, LJUBLJANA, Magistrova 1. — 191/11 -80 Tovarna celuloze In papirja djuro soloj TOZD TOVARNA EMBALAŽE BRESTANICA (TES) objavlja prosta dela in naloge za nedoločen čas: - DELAVKA ZA OPRAVLJANJE STROJEPISNIH IN ADMINISTRATIVNIH DEL. . \ - 'T Pogoji: Kandidatka mora imeti dokončano 2-letno administrativno šolo z enoletnimi delovnimi izkušnjami v administraciji. Delovno razmerje bomo sklenili za nedoločen čas z 2* mesečnim poskusnim delom. Stanovanj ni. Kandidati naj pošljejo pismene prijave z dokazili o izpolnjevanju pdgojev in opisom dosedanjega dela v 15 dneh po objavi na naslov: TOVARNA EMBALAŽE SENOVO 68280 BRESTANICA Kandidate bomo o izidu izbire obvestili v 30 dneh po preteku roka za sprejemanje prijav. 197/11-80 n. sol. o. KRŠKO /O ljubljanska banka Temeljna posavska banka KRŠKO Komisija za delovna razmerja oglaša •iV.* za nedoločen čas, s polnim delovnim časom dela naloge v sektorju poslovanja s prebivalstvom: DINARSKE POSLE $ - REFERENTA ZA PREBIVALSTVOM ’4 Pogoji za zasedbo delovnih opravil: ustrezna srednja šola z zaključnim izpitom in Z leti ustreznih delovnih izkušenj. Delo je V izmeni. Kandidati za oglašena delovna opravila naj prijavi s kratkih življenjepisom in navedbami o dosedanjih zaposlitven priložijo dokazilo o šolski izobrazbi. Prijave sprejemamo 15 dni po objavi. Kandidate bomo 0 izbiri obvestili najkasneje v 45 dneh po objavi. Prijale pošljite na naslov: LB Temeljna posavska banka Krško Komisija za delovna razmerja Trg Matije Gubca 68270 Krško #4€ 196/11. pisma in odmevi Na temelju določila 135. člena Samoupravnega sporazuma o združitvi v delovno organizacijo OZD ..GORJANCI" NOVO MESTO - STRA2A razpisuje delavski svet OZD ..GORJANCI" Straža prosta dela in naloge individualnega poslovodnega organa delovne organizacije z naslednjimi pogoji: Kandidat mora poleg pogojev iz 511. člena ZZD izpolnjevati » naslednje: ~ da ima višjo strokovno izobrazbo v cestnoprometni stroki >n 7 let delovne dobe, od tega 3 leta na vodilnih delovnih mestih v sorodnih organizacijah-podjetjih ali: ~ da je prometni tehnik z 10 let delovne dobe, od tega 6 let na vodilnih delovnih mestih v cestnoprometnem ali sorodnem podjetju. Oseba za direktorja mora imeti take moralne in politične kvalitete in sposobnosti, ki dajejo jamstvo za uspešno vodenja podjetja. Pismene ponudbe z dokazili morajo kandidati dostaviti razpisni komisiji podjetja v roku 15 dni po objavi razpisa na naslov podjetja z oznako „Za razpisno komisijo". Kandidati bodo o izidu razpisa pismeno obveščeni v zakonitem roku. Rok razpisa: 15 dni po dnevu objave v javnem glasilu. 200/11-80 'MTt** DONIT MEDVODE TOZD TESNILA TREBNJE Velika Loka Komisija za medsebojna razmerja TOZD Tesnila objavlja naslednje proste delovne naloge: !• tajnica 2. KADROVIK — „ tajnik organov upravljanja 3- KALKULANT 4, LABORANT 5- VRATAR - ČUVAJ 6. skladiščni delavec Pogoji za opravljanje delovnih nalog: P°d 1: administrativni tehnik in dve leti delovnih izkušenj Pod 2: administrativni tehnik in dve leti delovnih izkušenj P°d 3: strojni tehnik in dve leti delovnih izkušenj P°d 4: kemijski tehnik in eno leto delovnih izkušenj P°d 5: končana osemletka, odslužen vojaški rok Pod 6: končana osemletka, moški, star najmanj 18 let Prijave zbira kadrovska služba TOZD 15 dni po objavi v časopisu. Prošnje pošljite na naslov: DONIT—TOZD Tesnila >bnje. 68212 Velika Loka. 201/11-80 J JRgovsko podjetje SEVNICA p. o. Jevnica, Glavni trg 25 ^pisna komisija delavskega sveta Ponovno razpisuje Prosta dela in naloge ‘NDIVIDUALNEGA POSLOVODNEGA ORGANA direktorja delovne ORGANIZACIJE Pol 1 * zdru*o*Pl°inih P°9°iev' predpisanih v 511. členu Zakona o - via t!elu mor? K8™1'11* izpolnjevati še naslednje: l,„ ai' srednja strokovna izobrazba ekonomske, - 5 "^raialne ali druge smeri - j ?* delovnih izkušenj na vodilnih ali vodstvenih delih, De|0vJe moralrio-politično neoporečen delovni0 razmerJe »klepamo za nedoločen čas s polnim 'zbran J” .easom- Za opravljanje del in nalog bo delavec Kandid • ob.° 4 ,et v !5 dn*!! naj pošliei° Pismene prijave z dokazili o izobrazbi Kandidat k° objavi na zgoraj navedeni naslov. te bomo o izbiri obvestili v 30 dneh po objavi. 204/11-80 9m/ Jfe DIJAKI SO RAZPRAVLJALI Konec februarja smo imeli učenci Doma Majde Sle sestanek debatnega krožka. Na sestanku, ki se gaje udeležil tudi ravnatelj Zaman, smo, obravnavali delo domskih samoupravnih organov, naš delegatski sistem, odnose med učenci in vzgojitelji. Pretresli smo tudi delo svobodnih dejavnosti in ukrepe za stabilizacijski ■ program. Na sestanku smo sprejeli tudi sklep, da bodo sklepi domske skupnosti prebrani na našem radiu. , MILENA HORVAT novin. krožek Dom Majde Šilc OGLEDALI SMO SI FILM Učenci šestih razredov smo si o de dali film ..Življenje - žuljenje". Prikazuje dečka in deklico iz mesta, ko preavljata počitnice na vasi. Ba- bica jima je pripovedovala, da je za preživljanje treba trdo delati. Odločila sta se, da bosta pogledala, če je življenje res tako težko. Obiskala sta kovača in delavca na cesti ter spoznala, da jima je babica govorila resnico. Ko sta se vrnila v mesto; sta si ogledala tudi delo v tovarni, kjer delajo predvsem stroji in elektronika. Pri tem ste razmišljala o tem, da bi bilo treba vasi bolj pomagati. , NATALIJA PiŠEC OŠ Mirana Jarca Črnomelj ZBIRALI SMO STEKLENICE Pionirski- odbor osnovne šole Artiče je sklenil, da se bodo vse razredne skupnosti pridružile akciji zbiranja steHlenic, Ki jo z nagradnim natečajem spodbuja Radenska; Tako bomo dali svoj prispevek k varčevanju in k varovanju našega okolja, ki. je že tako preveč onesnaženo, tudi s steklenicami. , DARJA ŠTRITOF, 7 a OŠ Artiče GASILCI POPRIJELI Na letni gasilski ■ konferenci so člani gasilskega društva Dečno selo sklenili, da bodo uredili okolico gasilskega doma in asfaltirali prostor pred njim. Pri ureditvi okolice bo pomagalo tudi hortikulturno dru- tvo. Izvedli so že prvo akcijo, v ka-iliko krajanov. DARJA ŠTRITOF, 7 a E pripravili oaaaje po razglasni postaji. Poslušali smo že tri, ki lih je pripravila Tončka Cirnski. Učenci višjih razredov smo si ogledali raz- po: luc tudi po-glasila, ki no Ljubljani, _ sebno izdajo šolske^ . svečena temu velikanu naše re\o-icje. ANDREJ KRALJ OŠ Dolenjske Toplice RAZVESELILI SMO MATERE Letošnji praznik žena smo lepo počastili. Šola se je povezala s Krajevnimi skupnostmi in skupaj smo pripravili program. V dijaškem domu sta bili dve proslavi za krajevne skupnosti Z recitacijami in petjem pa smo razveselili tudi oskrbovance doma za starostnike. Člani literarnega krožka smo izdali posebno glasilce Prvih poganjkov s toplimi mislimi o mamah in drugih ženah. MATEJA LEGAN, 7. b OŠ Milka Šobar - Nataša Šmihel Tretja revija glasbenikov Gojenci glasbenih šol z območja Ljubljane, Zasavja in Notranjske poželi velik aplavz — Med nastopajočimi tudi Kočevci in Ribničanje Tretja revija mladih glasbenikov, ki jo organizira Društvo $a-sbenih pedagogov Ljubljane, Zasavja in Notranjske- poteka te dni; posvečena je 704etnici rojstva Edvarda Kardelja, 804etnici skladatelja Luciana Marije Škerjanca in 35-letnici osvoboditve. Prva revija je bila 29. februarja na Vrhniki, druga, ki je bila posvečena tudi dnevu žena, 5..marca v Kočevju, zadnja pa bo 21. marca v Hrastniku. Pokroviteljica revije je članica sveta federacije Lidija Sentjurc. PC Na koncertu v Kočevju je poslušalcem najprej spregovoril predsednik Društva glasbenih pedagogov Lovro Sodja, ki se je tudi zahvalil za moralno, organizacijsko- in denarno pomoč glasbeni šoli Kočevje, ZKO Kočevje, Itasu Kočevje in Slovenijalesu-LIK Kočevje. Predsednik ZKO Kočevje in predsednik Skupščine kulturne skupnosti -Kočevje Julij Plut pa je spregovoril o pomenu glasbenih šol in ^asbene ' kulture. Koncert je začel trobilni kvartet riasbenc šole (Gš) Kočevje teri je sodelovalo vel A ST1_________ OŠ Artiče PRED IZBIRO POKLICA Pri uri slovenskega jezika so nar obiskale dijakinje četrtega letnika pedagoške gimnazije. Najprej smo se z njimi pogovarjali o Cankarju, si ogledali diafilm in prebrali črtico Greh, potem pa smo se pogovarjali' tudi o izbiri poklica. Te dijakinje so zdaj pred pomembno odločitvijo. DARJA FRANKOVIČ OŠ Leskovec PET MRTVIH NA KILOMETER Pretekli teden je gojencem Doma Majde Šilc predaval o prometu uslužbenec UJV Jože Tavčar. Kot primer posebno nevarne ceste je omenil magistralno cesto Bratstva in enotnosti, kjer vsako leto izgubi življenje pet oseb na kilometer. Vendar tudi drugje ni stanje nič boljše. Pri nas je rit;de na število prebivalcev veliko več žrtev v prometu kot v drugih državah. K .temu prav gotovo prispeva neprevidnost voznikov pa “iretirano hitenje, ki se nemalokrat onča s smrtjo. V, predavanju je še posebej poudaril pomen prometne vzgoje. BEH GREBENC novin. krožek Doma Majde Sle SPOMIN NA EDVARDA KARDELJA V spomin na revolucionarja Edvarda Kardelja smo v naši šoli ODMEV IZ PARIZA Dolenjski list mi je že deseto leto najboljši prijatelj v tujini. Danes pa sem z velikim veseljem prejela vaše knjižno darilo za mojo zgodbo Žanjica. S,temi vrsticami se zahvaljujem za pozornost, ki ste jo namenili moji zgodbi. , S TOPLIMI POZDRAVI VAŠA ZVESTA BRALKA SLAVICA C. ŠTIMEC (Marjan Henigman-trobenta, Franc Gogup-trobenta, Jure Podržaj-pozavna in Franci Šte-fanič-klavir), ki je zaigral tri dela. V 19 točkah se je zvrstilo skupno 31 učencev glasbenih šol. Izmed Gš z našega območja so se predstavili s skladbami še Nfiroljubka Kneževič-violina in Irma Nosan-klavir, obe Gš Ribnica; Irena Jamnik in Barbara Ohal iz GŠ Ribnica ste štiriro-čno zaigrali Brahmsov valček v H-duru; Marjana Benčina-flavta in Irma Nosan-klavir, obe Ribnica; s samostojnima točkama na klavirju pa ste nastopila še Srečko štefanič in Franci Štefa-nič, oba Gš Kočevje. Ob zaključku koncerta je predsednik Društva gjasbneih pedagogov Lovro Sodja podelil priznanja vsem nastopajočim, pa tudi vsem glasbenim pedagogom, ki so učence pripravili za ta nastop. Iz,območja občin Kočevje in Ribnica so priznanja dobili tudi pedagogi Miloš Humek, Andrej Puhar, Matija Suhodolc in Adi Škorjanc. J. P. Alkotest ni uspel Kaj pravi zdravniško potrdilo? Komunalno podjetje Komunala Kočevje želi bralcem Dolenjskega lista pojasniti članek, ki ga je napisal Alojz Urh, Zajčje polje 5 pri Kočevju, v Dolenjskem listu št. 8 z dne 21. februarja 1980 pod naslovom: ..Alkotest za lopato ni uspel’*. Najprej o lopat L Tov. Lado Eberle je naročil tov. Urhu, naj lopato v skladišču zamenja z drugo, ker lopata, s katero je delal Tov. Urh (to je bila navadna lopata), ni bila primerna za kidarjje snega. O vinjenosti Alojza Urha pa naj navedemo le, kar je napisano v zdravniškem potrdilu: „Urh Alojz, Zajčje polje S. Dne 16. 1. 1980 je prišel vit^en v ambulanto. Zaradi manifestne vinjenosti odvzema krvi, ki jo je zahtevala delovna organizacija, ni bil potreben” Potrdilo je izdal zdravnik splošne prakse dr. Marko Vizjak. KOLEKTIV KOMUNALE KOČEVJE ZA DAN ZENA V GARAŽI Mladinci iz Zdinje vasi so za dan žena pripravili praznovanje kar v garaži. Kljub temu je bilo na tej proslavi za vse poskrbljeno. Mladinci in pionirji so izvedli lep kulturni program, po njem pa še pojedino. Čeprav mladinska organizacija v naši vasi deluje le malo časa, zasluži za to. pohvalo, še posebej pa njena predsednica Mari Rifelj., ŽENE, UDELEŽENKE NA PROSLAVI Zakaj smo tri leta v temi? Kočevje: blato in pesek na našem asfaltu HVALEVREDEN „NAŠ DELAVEC” Čeprav se včasih zgodi, da Dolenjski list dobim malo kasneje, sem z njim izredno zadovoljen. V, njem je mogoče zmeraj kaj dobrega prebrati. Se, posebej je hvale vredna priloga ,,Naš delavec”, ki nas v resnici obvešča o vsem, kar nas zanima. Zato se v imenu svojih prijateljev in znancev zahvaljujem organizaciji, ki je ta -list ustanovila. listu želimo mnogo uspeha tudi v imenu našega društva „Haninka“ iz Ravensburga. MARIIN GRAMC WEINGARTEN, ZRN AVTOBUS TUDI V KRIZAH Že dolgo smo si želeli, da bi tudi k nam vozil avtobus. Končno se nam je velika želja uresničila. Neki petek nam je šofer rekel, naj počakamo v svoji vasi, in res je- prišel po nas avtobus, ki. smo ga bili vsi zelo veseli; Vašč ani so se odločili, dr bodo s samoprispevkom zgradili skromno čakalnico. Res je bila kmalu postavljena. , JOŽICA BOŽIČNIK OŠ Artiče OBISK OB. DNEVU ŽENA Ob mednarodnem prazniku žensk je delegacija pionirjev naše šole obiskala 91-letno mamo narodnega heroja Martina Kotarja, po katerem ima naša šola ime. Čestitali smo ji za praznik, ji zaželeli veliko zdravja in izročili darilo. Pri Kotaijevih so nas lepo pogostili. Bili smo veseli, da smo spoznali herojevo mamo. MARINKA ZIDARIČ OŠ Šentjernej NAŠI TABORNIKI Samo na predmetni stopnji pouka imamo v naši šoli 42 tabornikov, ki so zelo navdušeni in ki se zelo redno udeležujejo sestankov in akcij. Vod fantov vodi tovarišica Vida Šenica, vod deklet pa tovarišica Majna Klan-čičar. Pravkar poteka tečaj za taborniške vodnike. DRAG.O BJELAJAC OŠ Dolenjske Toplice Minila so tri leta, kar smo stanovalci Tesarske ulice v Kočevju brez vsake javne razsvetljave, o čemer smo že večkrat pisali. Kakor vedo povedati prejšnji stanovalci te ulice, je bila pred zazidavo novih blokov tu ena luč. Ko so bili bloki dograjeni in so se ljudje vselili, so še tisto odstranili Kdo je za to odgovoren, ne vemo. Stanovalci imamo občutek, da ne sodimo v nobeno KS. Mislim, da so tri leta dovolj in da bi se morali spomniti tudi na nas. Zgodilo se je že, da so bili stanovalci pod okriljem teme napadeni od nepridipravov celo že v samem stanovanju. Skoraj vsaka družina ima avtomobil in tudi tukaj je tatovom tema že pomagala od le-teh pobrati razne dele in jo popihat l Preteklo pomlad so nam pred bloki, parkirišča in ulico asfaltirali Zdaj se je že vse skupaj spremenilo v makadam. Pri vsakem nalivu ali močnem deževju nanese blato in nesnago vse do Tomšičeve in Roške ulice v našo ulico in pred bloke. K temu onesnaževanju pripomore tudi Komunala s svojo motorizacijo. Ni pa Komunala v vseh treh letih niti enkrat dala pomesti ulic. Vse to je vzrok, da imajo lastniki avtomobilov zelo slab odnos do okolja, kar še PROSLAVA NA DRSKI Mladinci krajevne skupnosti Drska so za dan žena skupaj s pevskim zborom Dušan Jereb, osnovno šolo Milke Šobar - Nataše in Doma Majde šile pripravili lepo proslavo. Vsaka udeleženka proslave je dobila šopek cvetja, po pozdravnem govoru pa so 9e vrstile deklamacije. Pionirke z osnovne šole so nam zaigrale igrico, ob koncu pa smo prisluhnile še petju mladink iz dijaškega doma. Ob koncu nam je predstavnik družbenopolitičnih organizacij Hrovatin zaželel veliko uspehov in zdravja. Z enako željo smo se udeleženke proslave spomnile tudi tovariša Tita. V,imenu vseh žena prizadevnim mladincem in mladinkam z Drske iskrena zahvala za proslavo. VOJAKOVA ČESTITKA » Ob 30-letnici Dolenjskega liste vam izrekam iskrene čestitke, hkrati pa vam želim še mnogo delovnih uspehov in zmag na področju časnikarstva. Dolenjski list mi tudi med služenjem vojaškega roka pomeni izčrpnega obveščevalca o domačih dohodkih. BRALEC JOŽE povečuje onesnaževanje zelenic in ulice. T. B. Kočevje Opomba uredništva: Pri krajevni skupnosti Kočevje - mesto so nam povedali da se je postavitev javne razsvetljave za Tesarsko ulico zavlekla, ker ni bilo denarja. Samo asfaltiranje te ulice je veljalo po takratnih cenah 500.000 din, kar je plačala KS. Naročeni pa sta že dve svetilki s po tremi kraki. Predvidoma bosta postavljeni še pred 1. majem. Vzrok za nanašanje blata na asfalt pa je bila gradnja kanalizacije na tem območju. Zaradi raznih ovir je trajala dalj, kot je bilo načrtovano. Pred kratkim pa so bila ta dela dokončana in onesnaževanja ne bo več. Ni pojasnila Bomo morali tudi za kotlovnico plačati petkrat več? Na vsakem zboru stanovalcev smo zahtevali in zapisali v zapisnik, ki smo ga izročili Samoupravni stanovanjski skupnosti Kočevje, da morajo na mesečnem obračunskem potrdilu o stanarini posebej prikazati stanarino in posebej amortizacijo za kotlovnico, ki znaša nekaj nad 90 din. Vendar je bilo doslej vse zaman in nam niti ne odgovorijo, zakaj tako. Stanovalci to odločno zahtevamo zato, ker se bojimo, da bo SSS pri povečaijju stanarine (za 5 krat do tata 1985) za toliko povečata tudi amortizacjjo za kotlovnico. Stanovalci tudi ugotavljamo, da bi moral z denarjem za amortizacijo kotlovnice razpolagati kurilni odbor, ki s kotli upravlja. Tako pa moramo stanovalci poleg kurjave plačevati še razne okvare na kotlih, kar še dodatno obremerguje stanovalce, medtem ko denar, ki ga plačujemo za amortizacijo, leži nedotaknjen. Kurilni odbor je upravni organ, sestavljen iz vseh šestih HS in ima svo pravico, da z denarjem za amortizacijo kotlovnice sam gospo darl T. BRELIH Tesarska ul. Kočevje Jože Gorše Vinko Zunič Anica Stejrk Mešani pevski zbor Butoraj— Dragatuš Zbiranje pred gasilsko-prosvetnim domom. Otvoritev asfaltirane ceste Črnomelj - Butoraj Velika Lahinja Na cesti v dobrote Čeprav za tako razlago ni nobenih oprijemljivih izhodišč, so prebivalci Butoraja, središča ene najmanjših in najmlajših krajevnih skupnosti v črnomaljski občini, prepričani, da ime njihove vasi izvira iz treh besed: bu-to-raj, ki naj bi govorile o prepričanju njihovih davnih prednikov, ki so vas tako poimenovali, da bo tu nekoč življerye tako lepo, kot v raju. Ker glede na skopo in kamnito zemljo nikoli ni bilo moč upreti trditve o raju v teh krajih, so najbrž že prebivalci prejšnjih časov imeli pri tem v mislih skromnost, zadovoljstvo in složnost. In da so velik del te „poti do raja" vaščani Butoraja, Velike Lahinje in Zorencev že prehodili, smo se na uredništvu v gosteh prepričali tudi novinarji Andrej Bartelj, Bojan Budja in Ivan Zoran Splošni podatki o krajevni skupnosti Butoraj povedo, da v treh vaseh v 61 gospodinjstvih živi 210 prebivalcev; zaposlenih je 75 krajanov, ki se na delo vozijo v glavnem v bližnji Črnomelj in v kanižarski rudnik, prav tako se v Črnomelj vsak dan vozi v šolo okoli 40 otrok. Od vsake hiše je zaposlen vsaj en član družine, starejši pa še dobro pomnijo, kako trdo je bilo življenje v časih, ko so bili ljudje odvisni v glavnem le od tistega, kar'so pridelali na zemlji Danes ni v teh vaseh tako rekoč niti enega čistega kmeta več. šest kilometrov ENOTNOSTI „Pred kratkim, za praznik črnomaljske občine, se nam je izpolnila naša največja —želja: dobili smo asfaltirano cesto, ki povezuje vse tri vasi z občinskim središčem,” je povedal predsednik sveta krajevne skupnosti Viktor Švajger. To je gotovo največja pridobitev za vse prebivalce, vendar je treba povedati, da smo za izpolnitev te želje tudi sami res veliko prispevali” Za dobrih pet kilometrov asfaltirane ceste so krajani prispevali 415 tisočakov in kar 3.500 delovnih ur. Od skupne vrednosti opravljenih del -dobrih šest milijonov dinarjev - znaša prispevek krajanov v denarju in delu več kot 700 tisočakov. ..Vsako gospodinjstvo je dalo od 6.000 do 14.000 din in najmanj 40 ur dela, so pa tudi taki, ki so delali po 120 ur. Pri tem pa je treba še enkrat povedati, da je naša krajevna skupnost ena najmanjših v občini in deluje komaj dobro leto dni, prej pa smo štiri leta spadali pod KS Tribuče,” je povedal Švajger. V Butoraju in ostalih dveh vaseh resda nimajo ne vodovoda ne tigovine ne telefona, še gostilne in marsičesa drugega ne, kar se ljudem v drugih krajih zdi samo po sebi umevno, vendar razmišljajo takole: Če smo uspeli s cesto, bomo sčasoma lahko uredili tudi vse ostalo. Asfalt je iz teh vasi pregnal še tisto malo slabe \o Jje in občasnih nesporazumov. O pripravljenosti prispevati za skupno korist vseh lepo govori tudi primer krajana iz Velike Lahinje z res majhnimi dohodki Ko je bil v vasi sestanek, na katerem so se odločali za gradnjo ceste, je ta mali posestnik prvi potegnil iz žepa 8.500 dinarjev kot svoj prispevek. BUTORAJSKI KULTURNI HRAM Za naprej imajo krajani še precej načrtov: radi bi napeljali telefon, dogradili mrliško vežico, most čez Lahinjo do Zorencev, uredili smetišče, posodobili cesto od Velike Lahinje do Brdarcev, s čimer bi ta cesta lahko služila tudi kot obvoznica od Črnomlja do Dragatuša; v načrtu je še dokončanje del v gasilsko-prosvetnem domu, najbolj pa si žele, da bi tudi v te kraje dobili zdravo pitno vodo iz vodovoda. Ena od dejavnosti, s katero se v krajevni skupnosti lahko pohvalijo, da dobro dela, je tudi kultura. Na tem področju je že od vojne sem med najbolj delavnimi Katarina Švajger, ki je režirala igre in pripravljala proslave, v katerih so sodelovali starši, otroci in sedaj žc vnuki. „Skoraj vsako leto • pripravimo eno igro. Letos je to Nezaželeni zet, ki jo bomo v soboto izvedli v okviru Naše besede 80. Ves čas po vojni je v Butoraju deloval ženski pevski zbor, pred štirimi leti pa smo skupaj z Dragatušem ustanovili mešani zbor, ki ga vodi Evgen Cestnik. Te dni bomo odprli obnovljeno dvorano v našem domu, ki so jo uredili v glavnem krajani sami” Ilenič Janez iz Zorencev je predsednik krajevne organizacije ZZB NOV. „V naši oiganizaciji je 60 borcev. Borci se aktivno udeležujemo vsega družbenega življeiga v krajevni skupnosti. _ Letos bi radi postavili skromno obeležje, ki bi vsem, ki pridejo v te kraje, povedalo, da je bila vas med vojno požgana in da so moške odpeljali v internacijo na Rab.” „V SLOGI JE NASA MOČ” Miha Ilenič iz Velike Lahiige je bil v gradbenem odboru za posodobitev ceste. „Razen res redkih izjem smo vsi krajani krepko poprijeli za delo, saj smo vedeli da delamo zase. Se pred desetimi leti to sploh ni bila cesta, marveč komaj tri metre široka vaška pot, danes pa šestkrat na dan pelje v Črnomelj avtobus po asfaltu. Včasih so ljudje hodili na delo v Črnomelj peš ali se vozili s kolesi" Anica Šterk je tajnica in blagajničarka krajevne skupnosti sicer zaposlena v Beltu. „Pri nas ni težko izpeljati kakršnekoli akcije, saj tako rekoč vsi krajani delamo v všeh družbenopolitičnih oiganizacijah in društvih. Ljudje se iz teh krajev ne odseljujejo, marveč si popravljajo hiše, gradijo nove in urejajo gospodarska poslopja. Prepričana sem, da bo naša krajevna skupnost po številu krajanov vedno večja.” Alojz Perušič z Butoraja je zaposlen v Beltu. „Imam tudi 15 hektarjev zemlje, tako da je treba delati cel dan, mi polprole-tarci ne smemo gledati na uro. Sem tudi kooperant črnomaljske kmetijske zadruge. Z delom krajevne skupnosti sem zelo zadovoljen, prej, ko smo spadali pod Tribuče, nismo bili tako povezani, sedaj pa se redno sestajamo in se vsega lotimo složno kot eden.” Na butorajskem polju, lahinjskih in zo-renskih njivah dobro uspeva krompir, pa tudi letine drugih poljščin niso slabe. Domačini trdijo, da jim največ pomeni živinoreja. Veliko dajo na belo šmarnico in izabelo, ki ju pridelujejo po okoliških vino-gradnih goricah. Vino v glavnem popijejo sami z njim si zalivajo znoj, ki ga na belokranjski zemlji ni malo. ASFALT DO DRAGATUŠA Zorenski kmet Stane Bahor je na uredništvu govoril v imenu kooperantov. ,,Kakih trideset nas je v krajevni skupnosti,” je povedal, „pogodbe pa imamo predvsem za odkup telet in mleka. Stalno redimo 80 do 90 krav. Mleka oddamo na dan po 220 do 250 litrov. To vem dobro, ker sam pobiram polne ročke pri mlekarjih in jih vozim v zbiralnico. Pogodbeno sodelovanje se nam izplača, lajša nam življenje in omogoča napredek. Krajevna skupnost premore 20 traktoijev, kosilnico pa ima že skoraj vsaka hiša. Tepeta nas dve stvari: dražja goriva in dražitve umetnih gnojil” Lahinjski kmet Jože Gorše je Bahorju v celoti pritrdil, dodal pa je še, kar ga je tiščalo pri srcu. „Je že res, da smo v zadnjem času na vseh področjih veliko pridobili a imam kot vaščan Velike Lahinje povedati da smo Lahinjci nekoliko prikrajšani Pri nas se je asfaltiranje ustavilo in sprašujem, zakaj ne bi asfaltne prevleke potegnili tja do Dragatuša in tako posodobili zvezo in bližnjico s sosednjo krajevno skupnostjo. Modernizirana cesta bi omogočala krožno potovanje z avtobusom, kar bi vsem krajanom prišlo prav.” »Asfalt je veliko in smo nanj ponosni vendar moramo zdaj misliti kako bi čim-prej prišli do vodovoda,” je menil Polde Kocjan, ki se je predstavil za upokojenega rudarja, živečega v Butoraju. Zavzel se je tudi za to, da bi v krajevni skupnosti dobili telefon in vsaj manjšo tigovino. Slednjo bi lahko uredili v opuščeni zgradbi le kakšno trgovsko podjetje bi morali zainteresirati” Kocjan je hišnik butorajskega gasilsko-prosvetnega doma, ki je postal, odkar je urejen žarišče družbenopolitičnega in družabnega življenja krajevne skupnosti „V njem se zadnje čase dogaja toliko najrazličnejših stvari daje redno čiščenje in vzdrže-( vanje doma skoraj nemogoče.” MLADINA ZA VZOR V domu se zbirajo vsi od pevcev do gledališčnikov, gasilcev in mladine. ,,Zdaj se bo pravo delo šele začelo,” je dejal strojni kgučavničar Alojz Kobetič, ki so mu naročili, naj pove novinarjem nekaj o butorajski mladini „Mladina je organizirana neprekinjeno od vojne. Trenutno nas je kakih 40 in moram reči, da nas je povsod dovolj. Kot člani delujemo v vseh društvih in organizacijah, udeležujemo se vseh del, ki jih organizira krajevna skupnost. Udarniško smo delali pri ureditvi tega doma, še prej pri modernizaciji ceste. Precej nas je bilo v mladinskih delovnih brigadah in tudi letos delovne akcije ne bodo minile brez nas.” Burorajska gospodiča Zofka Lilek je povedala, da je ves prosti čas posvetila Rdečemu križu, ki v tej krajevni skupnosti združuje 56 članov. 2e tretje desetletje je tudi funkcionarka te organizacije, trenutno pa je sekretarka. Rudarski nadzornik Jože Milkovič iz Zorencev je najbolj aktiven v butorajskem športnem društvu, kjer je tajnik, razgovoril pa se je o problematiki domače vasi „Spet bi se povrnil na cesto, ki nas najbolj žuli Do nas namreč še ni asfalta, pride se le po slabem makadamu. Želja vseh krajanov je asfalt, ker samo v tem vidimo resničen napredek.” Veliko besed nastanku najmlajše krajevne skupnosti v črnomaljski občini je posvetil predsednik krajev- ne organizacije SZDL Jože Barič: „Od rojstva naše krajevne skupiiosti je preteklo komaj eno leto. Nekaj neprimeren geografski položaj, nekaj nerazumevanje sosednje KS Tribuče, kamor smo sodili poprej, je naše krajane spodbudila želja po lastni krajevni skupnosti Vaščani so se počutili zapostavljene, na naših proslavah ni bik) predstavnikov krajevne organizaci -je, tudi svoje želje in potrebe smo veliko teže spremenili v delovne uspehe. Vse pa se je spremenilo potem, ko smo se sami organizirali Primer? Ob razpisu krajevnega samoprispevka za cesto od Črnomlja do Butoraja so krajani sami prinašali denar v krajevni urad, tudi takšni ki smo jih do takrat šteliza.socialno ogrožene!” Jože Barič je dodal, da je bila krajevna organizacija SZDL ob ustanovitvi KS skoraj povsem razpuščena, potrebno je bilo začeti iz nova. „Pričeli smo zbirati članstvo, uvajati krajevni samoprispevek, skratka, krajani so dobili občutek, da njihovo delo, žeje vendarle dobivajo veljavo. To pa je največ!” Veliki Lahinji so goste čakale domač1 GASILSKE CEVI SE2EJO f SLEHERNO VAS j /i ..Ustanovitev butorajskega gasilsk# društva sega že v leto 1952,” je pov$* Alojz Butala, kije na tokratnem urednik' v gosteh zastopal odsotnega predsedl^ GD. ,,Gasilski dom smo pričeli graditi že f leti po ustanovitvi društva. Zidali srn«’ kamnom, apno smo sami žgali. Ve# zaslug za napredek gasilske dejavnosti' našem kraju gre pripisati prostovoljni delu krajantv. Danes smo opremljeni inf mo kombi; čeprav naša krajevna skupni nima vodovoda, seže gasilska cev v sleheJ* zaselek. Letos nameravamo gasilci razV tudi društveni prapor in poleg pionir^ organizirat i še žensko gasilsko ekipo.” Anton Kuzma je rojen Butorajčan, dal* pa se na delo vozi v črnomaljski Belt Prav da je prevoz delavcev dobro organiziral enako tudi prevoz šoloobveznih otrok Črnomelj. Kuzma je eden še živečih lasti« kov mlinov na Lahinji. „Nekoliko več bi morala krajevna sku[ nost prispevati za ureditev poti do mlini saj je ta še povsem v redu. Resda ne meljer več za zaslužek, pač pa zgolj za lastni potrebe, kajti obnova bi me stala preve denarja, za potrebe KS pa bi včasih še priši prav.” ^ | J rdi* ievH PRIHODNOST SLONI NA ENOTNOSTI Pristna domačina sta tudi upokojei Vinko Žunič in Matija^Lilek, ki sta zatri da se za prihodnost najmlajše krajevi skupnosti ni bati Potrdilo temu so ** dosedanji uspehi, ne nazadnje pa tudi en®1 nost in pripravljenost vaščanov pomagati^ kjerkoli in ob vsakem času. ..Zatorejf nam ni potrebno bati za usodo vodo« telefona, krajane skrbi le usoda na m zasajenih smetišč ob cesti Za to gre zasl* sosednji KS Loke, pa Črnomaljčanom* puščajo kupe smeti kar ob cesti Butoraju.” - Tudi Mirko Kobetič dela v Beltu zidar, popoldne obdeluje kmetijo, z' pa, so pristavili drugi, pridno in sev-1 zastonj opravlja vsa zidarska dela pri obn^, njihovega večnamenskega doma. „N1 mi® tega dela, saj vsi delamo zase, za krajevno skupnost, in bolj ko vse v kraji skupnosti teče, lepše je življenje.” Zatorej tudi našega zapisa ne bo tu skleniti Kajti že tolikokrat preverjeni en® nosti krajanov, njihovi volji in vztrajn0*! stopiti na pot vsem problemom, so tiste®1, pomladi nagnjenega zimskega večera d o®" še zvrhano mero gostoljubnosti Do skt* zadnjega sedeža napolnjeni gasilsko-piosVf ( ni dom v Butoraju je vse poprejšnje naiftf o nekoč rajskem življenju v tem & črnomaljske občine le še potrdil. Kobetič Viktor Švajger Katarina Švajger Stane Bahor Polde Kocjan Janez Ilenič Alojz Perušič Mirko Alojz Butala Jože Barič Jože Milkovič Alojz Kobetič Anton Kuzma Zofka . ilek DOLENJSKI LIST St 11 (1596) 13. marc^ kultura in izobra- ževanje Neprekinjeno, od vojne »»Kulturno delo v Buto-faju ima dolgoletno tradicijo", pravi Janez Butala, .član pevskega zbora in igralske skupine Črnomaljska ZKO je v oceni o iztekajoči se kulturni petletki nekajkrat pohvalila množično in kakovstno rast butorajskega pevskega zbora. Prav tam je tudi zapisano, da so napredek tega in drugih pevskih zborov v črnomaljski občini omogočile nekatere zadeve, urejene v zadnjih letih. Bu-torajski pevci so dobili stalnega pevovodjo, omogočeni so jim bili javni nastopi ter sodelovanja na revijah in srečanjih, hkrati pa se je nekoliko odebelil tudi njihov mošnjiček. Janez Butala Butorajski zbor, ki je zadnja leta prerasel iz moškega v mešani zbor, »napajati” pa se je začel tudi s pevci iz sosednje dragatuške krajevne skupnosti, ima večdesetletno tradi-cijo. Njegovi začetki segajo v vojni čas, ko se je po vsem osvobojenem belokranjskem ozemlju razcvetelo kulturno delo. „Toda še prej je bila tu igralska skupina in starejši se prav gotovo še spominjajo, da so mladinci v našem kraju igrali in recitirali že leta 1944,“ pravi ključavničar Janez Butala, eden tistih Butorajcev, ki so aktivni tako v pevskem zboru kot dramski sekciji, ki deluje v okviru zbora. „Delujemo kot društvo, čeprav nismo tako registrirani,“ pristavi, „vendar to nič ne moti, saj se zdi pomembneje to, da delamo”. Zagretost za kulturno delo v vsej butorajski krajevni skupnosti je nepopisno razveseljiva. Občudovanja vredna pa je tudi volja, ki druži krajane pri tem delu, pa naj pojo v zboru ali igrajo v gledališki skupini. Pravi pomen daje vsemu temu šele ugotovitev, da vse do zdaj niti primernega prostora za sestajanje in vaje niso imeli. . »Igralci smo se vso to zimo v neki kuhinii učili .Nezaželenega zeta, ki ga bomo uprizorili v nedeljo - v okviru občinske prireditve Naša beseda 80,” prepričljivo pove Butala. Poslej -ne bo treba nikomur več zmrzovati niti se potikati po zasebnih hišah. Vse družbeno in družabno življenje se je že preselilo v gasilsko-prosvetni dom, ki so ga prav to zimo dokončno prenovili in povečali Dom, za katerega je nekaj sredstev primaknila republiška kulturna skupnost, so krajani v pravem pomenu besede zgradili s svojimi rokami. ,,Delali smo udarniško, poprijeli vsi kot eden, podnevi in pono-či,“ pove Butala, ki je sam samo letos vlažil v to skupno pridobitev več kot 90 ur brezplačnegi dela. Na svoj kulturni dom, kakor še pravijo dvorani z odrom, so Butorajci silno ponosni Saj vedo: poslej jih ne bo v njihovem že kar gorečem prizadevanj u za še večji kulturni napredek nič več motilo in oviralo. I. Z. INTERNATSKO ,,VČERAJ POPOLDNE” Igralska skupina iz šmihelskega Doma Majde SOc je pod režiserskim vodstvom Ivanke Mestnik naštudirala tridejanko „Včeraj popoldne”, igro iz sodobnega življenja, ki jo je napisal Mire Štefanec. Premiera je bila 7. marca, 10. marca pa so delo ponovili za dom ostarelih občanov v Novem mestu. Kasneje bodo igralci spet stopili na oder 20. marca, ko bo predstava, posvečena dnevu Majde Sile, v Domu JLA. Zelo radi pa bodo gostovali tudi drugje, če jih bodo povabili Branko Lovak: MATI, risba Dvomi v ..usmerjeno” neutemeljeni Za prehod v usmerjeno izobraževanje je že vse pripravljeno — Na straneh našega časnika bomo odgovarjati na vprašanja bralcev o usmerjenem izobraževanju Slabega pol leta je še ostalo do prehoda na usmeijeno izobraževanje. Zato je razumljivo, da so temu prehodu sredstva javnega obveščanja v zadnjem času posvečala veliko pozomost.Vrsta vprašanj pa se je zastavljala tudi staršem. In v vsem pisanju ter razgovorih se je izražal neprikrit dvom, ali bo odgovornim dejavnikom uspelo do roka vse pripraviti za prehod. Ker je to izredno aktualna tema, ji bomo na straneh našega časnika s pomočjo predstavnika Zavoda za šolstvo v Novem mestu še naprej posvečali veliko pozornosti, med drugim bomo odgpvarjali tudi na konkretna vprašanja. O. vprašanjih prehoda v usmerjeno izobraževanje pa je tekla beseda tudi na razgovoru, ki so ga za novinarje pripravili pri svetu za vzgojo m izobraževanje pri predsedstvu republiške konference SZDL Kot je bilo rečeno na tem razgovoru, kjer so izčrpne informacije podali Jože Miklavc, Janez Sušnik, Jože Doberšek, Slavko Bohanec in Emil Rojc, so vse bojazni in dvomi odveč. Za prehod v usmerjeno izobraževanje je v glavnem vse pripravljeno. Zakon, ki je bil v javni razpravi do julija lani, bo sprejela skupščina letos do konca marca. Hkrati s pripravami na njegovo sprejetje pa so tekle obsežne in temeljite razprave tudi po strokovni strani. Pripravljeni so vsi bodoči programi, lani so bili objavljeni razpisi Najboljši balkanski filmi ^ Letos bo tradicionalni filmski festival balkanskih držav potekal v Ljubljani in Celju Do začetka četrtega balkanskega filmskega festivala, ki bo pri Ici ^ mesec dni. Festival bo od 9. do 14. aprila. V novem .turnem domu Ivana Cankarja v Ljubljani bodo na sporedu _^.°^e^emi. v Celju pa kratki filmi posameznih kinematografij sodelujočih držav. ' Osrednja pozornost bo veljala vse-jT or ljubljanskemu delu festivala, na sporedu najboljši do-.filmske umetnosti balkanskih • Na festivalu bo smela sleher-u ^ sodelujočih držav prikazati v adni konkurenci največ tri celo-v«£prne filme. Spored bo odprla turška kinematografija (v Turčiji je bil lani tretji balkanski festival), nato pa bodo države razvrščene po abecednem redu: Albanija, Bolgarija, Grčija, Romunija in Jugoslavija kot zadnja, ker bo gostiteljica. Kratki filmi, ki jih bodo vrteli v PevsKa grla na toplem Mirenski zbor se krepi z novimi moškimi in ženskimi glasovi Stane Peček Moški pevski zbor mirenske Svobode že več tednov Pridobiva nove glasove iz domačega kraja in sosednje ^ntruperške krajevne skupnosti. Prisluhnil je željam ^rajanov in vključuje tudi zenske. Tako nastaja mešani Pevski zbor, ki se bo s ajSim koncertnim programom prvič predstavil občin-noVu na letošnji občinski Pevski reviji v Trebnjem, in cer v okviru tradicionalnih nevov kulture in umetnosti tej občini. Hkrati se zbor Popravlja za nastop na letoš-Jem šentviškem taboru, sicer stalno sodeluje. •Mirenski zbor šteje tre-mo okoli 40 pevcev in Pevk, ker akcija pevcev pa vključevalna poteka, se bo ta številka gotovo že kmalu bistveno spremenila. To pričakuje tudi zborovodja Stane Peček, pod katerega taktirko ,so združeni zbori na lanskem šentviškem taboru odpeli ..Internacionalo”. „To je bilo zame neznansko pomembno priznanje,“ se spominja Peček, ki je s tem taborom povezan tudi kot eden njegovih funkcionarjev. »Trenutno si želim le to, da bi se naš, dejal bi, prenovljeni zbor kaj kmalu prikazal v kar najboljši luči”. Kot pravi Peček, je glavni smoter zbora, da se številčno in glasovno utrdi ter naštudira program za jesenske nastope in sploh novo sezona Zbor se zbira na vaje v prenovljenem kulturnem domu na Mirni Možnosti so zelo dobre. »Pravzaprav so pevci po dveh letih spet na toplem,“ ugotavlja Peček, ki si je kot tajnik kulturne skupnosti sam veliko priza- deval za prenovo mirenskega doma. Odkar so na Mirni ustrezni kulturni prostori, so zaživele tudi druge dejavnosti Sredi dela je obujena gledališka skupina, marljivo vadijo lutkaiji, pripravljajo se recitatorji, pod streho prenovljenega kulturnega doma dela tudi oddelek trebanjske glasbene šole. Na sploh je na Mimi precej več kulturnih in drugih prireditev kot nekdaj. Kulturni dom je postal središče vseh oblik dejavnosti v krajevni skupnosti, v njem so se začele vrstiti najrazličnejše krajevne slavnosti, delovne organizacije imajo v kulturni dvorani slavnostna opravila itd. ..Kulturni dom z vsem, kar se |e dogaja v njem in kar se še bo, vpliva na življenje na Mimi in okolici in ni pretirano reči, da spreminja tudi navade ljudi,” ugotavlja Peček. I. Z. za učbenike, v teku so priprave za seminarje za učitelje in vodstvene delavce, pripravljajo pa Se tudi temeljite informacije o vpisu. Zlasti pomembno mesto pa imajo v tem tudi priprave na proizvodno tehnično delo. Hkrati z dvomi v pravo- časnost priprav na prehod so se pojavljale različne lokalistične težnje po zapiranju, pa tudi vprašanja, kako bodo lahko učenci napredovali ali prehajali iz ene stroke v drugo. Povedati je treba, da bo usmeijeno izobraževanje odprto tako vertikalno kot horizontalno, hkrati pa bo v njem znova ovrednotena tudi vloga izobraževanja iz dela in ob delu. Te oblike naj bi dobile v novem sistemu še posebei pomembno mesto. J. S., OD NOVOMEŠČANOV POZABLJENI FISTER štirje obiskovalci so prišli 5. marca v malo dvorano novega oddelka NOB in ljudske revolucije v Novem mestu na slavnostno otvoritev razstave „Dr. Anton Fister, revolucionarni demokrat iz leta 1848“, ki jo je Dolenjskemu muzeju posredoval Slovenski šolski muzej iz Ljubljane. Mož, ki je svoje čase slovel kot odličen pedagog, se družil s Prešernom in Karlom Marja)m ter na Dunaju stopil na čelo oboroženih študentov, ko je napočilo revolucionarno leto 1848, je nemara zaslužil, da bi mu tudi Novo meščani izkazali vsaj za ščepec spoštovanja. Saj res, kje pa so bili oni dan šolniki, družbenopolitični ' in kulturni delavci vrlega Novega mesta, da so si lahko dovolili ta izostanek? Težko ga bodo opravičili in s tem oprali sramoto, ki je zalila prireditelje. Obnova kulturnega preporoda Na posvetu v Krškem pozdravili odločite« republiškega sindikalnega sveta, da posveti aprilsko sejo kulturi — Sodelovali udeleženci iz dolenjske in posavske regije Kultura mora postati vsebinska sestavina ustvarjalnega dela in vsestranskega razvoja, ne pa biti zgoli domena posameznikov in tudi ne samo ljubiteljstvo ali celo privilegij izbrancev. Pravimo, da mora rasti iz samoupravnih odnosov kot potreba samoupravljalcev in da so slednji tudi množični oblikovalci temeljne kulturne politike. Taka pot pa omogoča delavcem, da bodo vplivali na uveljavitev le pravih kulturnih vrednot, bog humanega odnosa do sveta in družbe. Celju, bodo tekmovali za nagrade. Glavna nagrada festivala se imenuje po pokojnem Semihu Tugrulu, znanem turškem kritiku in prvem predsedniku organizacijskega odbora festivala. V festivalskih dneh bodo še druge manifestacije. Predvideni sta srečanje filmskih šol in akademij balkanskih držav in srečanje filmskih kritikov in publicistov, ves čas pa bo odprta tudi razstava jugoslovanske filmske literature. Nekako tako se „glasi” idejna usmeritev vsebini ih priprav na aprilsko kulturi posvečeno sejo republiškega sveta ZSS, ki bo, kot je slišati kar nekakšen kulturni plenum slovenskih sindikatov. Z njim se bo pravzaprav začela obnova kulturnega preporoda, akcije, ki je bila zastavljena že pred leti pa nikakor ni mogla roditi pravih sadov. Posebno ugodna priložnost je bila Komunistova akcija ..Človek, delo, kultura”, ki pa zavoljo premajhne zavzetosti in prevlade drugih skrbi ni mogla postati trajno gibanje. Za predvideni kulturni plenum pripravljeno gradivo obravnavajo te dni na medregijskih posvetih predstavniki sindikatov in ZKO skupaj z njegovimi sestavljalcl Tak posvet za udeležence iz dolenjske in posavske regije je 4. marca vodil v Krškem predsednik Medobčinskega sveta ZSS za Posavje Marjan Marki, udeležili pa so se ga tudi Boris Lupužič in Doro Hvalica iz republiškega sveta ZSS ter izvršni sektretar predsedstva ZKS Franc Šali Udeleženci so se strinjali da bo aprilska seja republiškega sveta ZSS pomemben dogodek, ki naj bi odločujoče vplival na prevrednotenje vloge in poslanstva kulture, oziroma na to, da bi kulturni preporod kot stalna akcija ne pomenil novo dobljeno bitko na papirju ali na sestanku, marveč v življenju. Franc Šali je med drugim poudaril, da se zlasti večje delovne organizacije poslej ne bodo mogle več zadovoljevati s tako imenovanimi organizatorji kulturnega dela, marveč bodo morale zaposlovati kulturologe, se pravi strokovnjake, ki so enako potrebni združenemu delu kot ekonomisti pravniki, psihologi, socialni in drugi delavci- Strokovnjaki se bodo znali tudi mnogo bolje, predvsem pa argumentirano postaviti vsem tistim težnjam v delovnih organizacijah, ki kulturo še vedno odrivajo od mize enakopravnih kot nekakšen privesek. Menil pa je tudi, da bi se morali v razprave in priprave na kulturni plenum vključiti vsi družbenopolitični dejavniki, ne samo sindikati in ZKO. Po mneruu Dora Hvalice bi morali učinkovito delovati proti vsem težnjam, ki tačas grozijo kulturi z velikimi stabilizacijskimi škarjami in hočejo z banalnimi posegi v kulturo dokazati svojo dosledno stabilizacijsko naravnanost. „Nihče ni proti temu, da se tudi kultura ponaša stabilizacijsko”, je pristavil, ,,vendar je potrebno prq vedeti kaj to pomeni ker se lahko vsak nepremišljen poseg spremeni v izrazito protistabili-zacijskega.” I. Z. B :: ■ ■ H V BREŽICAH TOKRAT PRODAJNA RAZSTAVA - V galebi Posavskega muzeja se občinstvu predstavljata s keramiko in olji akademska kiparka Sonja Rauter — Zelenko'in akademski slkar ter keramik Rok Zelenko. Razstava je bila odprta 5. marca in bo trajala do konca meseca. Tokrat smo bili na otvoritvi spet priča dobremu odzivu občanov, tako da se ravnatelju Posavskega muzeja ni bilo treba opravičevati nastopajočim. Občinstvo je pred ogledom razstave prisluhnilo dramskemu igralcu Borisu Kralju in mojstru harmonike Silvestru Mihelčiču. (Foto: Jožica Teppey) Izziv male slike Ob razstavi v Dolenjski galeriji v Novem mestu V veliki dvorani Dolenjske galerije je od petka, 7. marca, ha ogled razstava z naslovom „Mala slika”. Odprl jo je , Andrej Medved,"kustos Obalnih galerij v Piranu, ki so omogočile, da je prišla ta vsekakor zanimiva likovna manifestacija tudi v Novo mesto. Na razstavi je več deset likovnih stvaritev, ki jim je na zunaj skupno to, da ni izdelana nobena na večji površini kot 900 cm2 (oziroma v formatu 30x30 cm). Odtod v glavnem tudi izvira pojem mala slika. To pa ni vse. Omejeni, mali format je od slehernega avtorja zahteval, da v okviru ploskve, ki ne dovoljuje monumentalizacije, sam izumi formulo za rešitev likovnega problema. To je zahtevalo od ustvarjalcev podvojene napore tako pri iskanju izvirnih rešitev kot pravšnjega sloga. Z drugimi besedami povedano: to je neke vrste upor proti tradiciji in tako imenovanemu skupinskemu predstavljanju na že znano struno ubranih eksponatov, ki v svojem bistvu ne pomenijo zares novega prispevka v likovni umetnosti. Mala slika je tudi zavestno gibanje, ki se nadaljuje in pridobiva vedno nove pristaše iz Slovenije in drugih republik. Pričujoča razstava, ki bo odprta do 31. marca, predstavlja dela slovenskih, hrvaških in srbskih likovnikov. Obalne galerije in drugi sodelavci pa medtem razmišljajo že o novi predstavitvi, v katero bo vključen izbor po še bolj izostrenih merilih. Za obiskovalce pomeni ta razstava nekakšen izziv, to je, da se opredelijo. Seveda je nujno, da se pustijo o njej tudi poučiti Tradicionalna merila za mo trenje tako imenovane ,.klasične” umetnosti ob ogledovanju del, kakršna so zdaj razstavljena \ Dolenjski galeriji, ne zadostujejo več. L Z. TELEVIZIJSKI SPORED TOREK, 18.111. PEPEK, 14. 111. ©labod 8.55 TV V SOLI: Priroda in mi, MakedonSčina, Ruščina, Športna rekreacija in zdravje 10.00 TV V SOLI, ponovitev namenjena varnosti in redu na smučiščih, saj je treba, žal, priznati, da so, slovenski smučarji zelo potrebni vzgoje te vrsta 17.15 IZ ZGODBI- V ZGODBO 17.30 DRUŽINA LESNIEWSKJCH, mladinska nadaljevanka 17.55 RADENCI 80: ORKESTER RTV SKOPJE 18.25 MOZAIK 18.30 OBZORNIK 18.40 PRVA SPOZNANJA, oddaja iz cikla ,,Od refleksa do logike” Izkušnje, ki jih otrok kopiči do drugega leta starosti, mu omogočajo kvaliteten napredek v mišljenju, vendar je značilnost otrokovega mišljenja egocentrizem, se pravi, da 17.00 POROČILA 17.05 TURNO SMUČANJE Vsak smučar mora poznati pravila na smučiščih. Tokratna oddaja je se ni sposoben vživeti v vlogo in stališče drugega. Prav tako otrok ne loči med izkušnjami notranjega in zunanjega sveta. Vse te značilnosti , najlepše zrcali otrokova igra, kateri se v tem obdobju v celoti posveti 19.10 RISANKA 19.26 ZRNO DO ZRNA 19.30 TV DNEVNIK 20.00 GLASBENA ODDAJA 21.00 TIGROVE BRIGADE 21.50 V ZNAMENJU 22.05 NOČNI KINO: GLAVNI IGRALEC, zahodnonemški film 22.35 SVETOVNO PRVENSTVO V UMETNOSTNEM DRSANJU, posnetek tekmovanja plesnih parov 16.55 Test - 17.30 TV dnevnik -17.45 Mali svet — 18.15 Mladinska oddaja — 18.45 Zanimivo potovanje 19.30 TV dnevnik - 20.00 Družba in kultura - 21.00 Včeraj danes, jutri - 21.15 Svetovno prvenstvo v umetnostnem drsanju — 22.35 Dekliška vojna, film SOBOTA, 15. III. Glabod 7.45 POROČILA 7.50 JAKEC IN ČAROBNA LUC-KA 8.05 Z BESEDO IN SL4KO: avstralske pravljice 8.20 SVETILNIK, otroška oddaja 8.50 PUSTOLOVŠČINA 9.25 SLALOM ZA MOŠKE, prenos iz Saalbacha 10.45 MINI GODCI V GLASBENI DEŽELI / 11.00 LONDON JE MOJ, TV nadaljevanka 11.55 SLALOM ZA MOŠKE 13.00 RAZVID DEL OZIROMA NALOG, oddaja iz cikla „Pot do pravične in spodbudne delitve’ 13.20 625 13.55 POROČILA 16.30 POROČILA 16.35 ALIČE V OGLEDALU, angleški barvni film „Alice v ogledalu** je nekakšno nadaljevanje bolj znane pravljice L. Carolla, vendar ta film ni risanka, marveč igrani film. Glavna oseba je deklica Aliče, ki stopi skoz ogledalo v nov svet, drugačen od vsega, kar si lahko predstavlja še tako bujna domišljija. 17.10 NAS KRAJ 17.25 CRVENA ZVEZDA - OLIMPIJA, prenos nogometne tekme 19.15 RISANKA 19.26 ZRNO DO ZRNA 19.30 TV DNEVNIK 20.00 L. Noigaard: VZPON MADSA ANDERSENA, TV nadaljevanka 20.55 UBIJALCA, ameriški film Ni še dolgo tega, kar smo si eno verzijo tega filma lahko ogledali na televiziji; takrat so igrali Lee Marvin, John Cassetes in Angie Dickinson, režiser pa je bil Don Siegel. Film je bil prava akcijska kriminalka, kar pa se za to, ^mnogo uglednejšo verzijo ne more trditi. Robert Siodmak je mnogo bolj Spoštoval Hemingwaye-vo predlogo in ustvaril psihološko dramo o dveh najetih morilcih, ki morata opraviti umazano delo. 22 TV K A ?IPOT 22.55 SVETOVNO PRVENSTVO V UMETNOSTNEM DRSANJU, posnetek tekmovanja žensk 23.55 POROČILA 17.25 Test - 17.40 Poročila -17.45 Prva partizanska radijska oddaja - 18.30 Narodna glasba -19.00 Iz sporeda TV - 19.30 TV dnevnik NEDELJA, 16. III. Olabod 12.15 TV KAŽIPOT 12.35 POROČILA POTOPLJENA MESTA, dokumentarna serija 1 8.00 POROČILA 8.05 Življenje na zemui, dokumentarni film 9.00 ljubezen pri enajstih, mladinska nadaljevanka 10.00 PARALELNI SLALOM, moški in ženske RAZVOJ’ POPULARNE GLASBE POROČILA MOLK JE ZLATO, francoski film Rene Claire je klasik francoske kinematografije, ,,Molk je zlato** pa je njegov najboljši film po vrnitvi iz Amerike. Film je ganljiv monolog o staranju, neposredna, očarljiva in človeško topla umetnina. Zgodba je postavljena na začetek stoletja v Pariz in govori o filmskih navdušencih tistega časa. Čudovito vlogo pokroviteljskega, očetovskega režiserja je odigral Maurice Chevalier; poznavalci štejejo to vlogo za njegovo najpomembnejšo filmsko upodobitev. Športna poročila 17.30 BOSNA - CIBONA, prenos košarkarske tekme 19.10 RISANKA 19.25 ZRNO DO ZRNA 19.30 TV DNEVNIK 20.00 K. Klarič: ,S POLNO PARO, TV nadaljevanka 21.05 ALŽIR, oddaja iz cikla ..Popotovanja” 21.35 V ZNAMENJU 21.50 RISANKA 21.55 GLASBENI ALBUM 22.10 ŠPORTNI PREGLED 16.30 Nedeljsko popoldne - 19.30 TV dnevnik - 19.55 Mednarodni hokejski turnir, prenos finalne tekme PONEDELJEK, 17. III. Olabod i 8.5$ TV V SOLI: Pravljica, Literatura, Slikarstvo 10.00 TV V SOLI: Materinščina, Risanka, Zemljepis 14.55 TV V SOLI, ponovitev 16.30 KMETIJSKA ODDAJA 17.30 POROČILA 17.35 VRTEC NA OBISKU: DOMAČE IN GOZDNE ŽIVALI W ©labod 9.15 TV V SOLI : Živinoreja v Liki, Zanimivo potovanje, Dnevnik 10 10.00 TV V SOLI: Dokumentarni film, Risanka, Glasbeni pouk, Pisatelji med nami 16.00 ŠOLSKA TV: Razpad kolo-, nialnega sistema, Pomorsko gospodarstvo in pristanišča SFRJ, Vulkani Prva oddaja odgrinja zaveso z mogočnosti in sijaja kolonialnih imperijev pred prvo svetovno vojno in takratnih metropol, prikazuje blišč in bedo kolonialnega sistema ter vzroke, zaradi katerih je propadel. 17.00 POROČILA 17.05 JAKEC IN ČAROBNA LUČKA 19.30 TV DNEVNIK 20.00 E. Kryeziu: UGRIZ MRAKA, drama TV Priština Drama, pravzaprav televizijski film, obravnava problem mešanja starih in novih pojmovanj v albanski vasi, kjer še vedno gospoduje moški V filmu se temu gospodovanju upre tašča, ki ženo svojega umrlega sina osvobodi obvez patriarhalnih odnosov in ji omogoči, da odide z ljubljenim moškim. 21.20 KULTURNE DIAGONALE 17.50 MALA ČUDESA VELIKE PRIRODE 18.05 ŽIVIMO V SVETU, KI SE NAGLO SPREMINJA Oddaje s tem naslovom bodo spregovorile o aktualnih vprašanjih izobraževanja in izpopolnjevanja odraslih. Usposabljanje od mladosti do konca delovne dobe je ena temeljnih pravic ih obveznosti dela'1 cev. Zavoljo tehnološkega in splošnega družbenega razvoja je to izobraževanje med odločilnimi dejavniki osebnega razvoja. 18.30 MOZAIK 18.45 OBZORNIK 18.45 MLADINSKA ODDAJA 19.15 RISANKA 19.26 ZRNO DO ZRNA 17.20 PISANI SVET 17.55 GLASBENI PEJSAŽI SRBIJE: S JENI CA 18.25 MOZAIK 18.30 OBZORNIK 18.40 PO SLEDEH NAPREDKA 19.10 RISANKA 19.26 ZRNO DO ZRNA 19.30 TV DNEVNIK 20.00 AKTUALNA ODDAJA 20.55 B. Prus: LUTKA, poljska nadaljevanka Nadaljevanka je nastala po istoimenskem romanu znanega poljske- ga književnika Bolcslawa Prusa, * , katerem je prikazal celotno poljsko družbo neke dobe. To je bogata galerija likov, ki jo sestavljajo plemiči, bogati trgovci, pomočnik), sjnladi ambiciozncži, revolucionarji, j, siromašni kočijaži in propadi* dekleta. Junak romana je Stanislav \Vokulski, potomec obubožane miške družine, ki je bil po neuspel* vstaji 1863 pregnan v Sibirijo, p° vrnitvi pa se je oženil z bogato vdovo in po njeni smrti prevzame trgovino. Nadaljevanka ima devet delov. 22.15 V ZNAMENJU 22.30’IZ KONCERTNIH DVORAN 17.30 TV dnevnik — 17.45 Pustolovščina - 18.15 Nove knjige -18.45 Narodna glasba j- 19.30 TV dnevnik — 20.00 Glasbena oddaja " 20.50 Včeraj, danes, jutri — 21.10 Ona - 22.00 Pesmi in pesniki SREDA, 19. III. labod 18.10 GLASBENA MLADINA NA DELU navidezno bogastvo potrošništva, * katerega zapade del romunske družbe. Tudi ona bi rada postala član „kluba privilegirancev” in se zato poroči z Nemcem, ki naj bi ji nudil vse sladkosti življenja. Toda pred dekletom je prenckatera grenka' izkušnja, saj sc mora navaditi na novo okolje in novo miselnost. \ 9.30 T' V SOLI: Igrani film 10.00 TV V SOLI: Izobraževalna oddaja, Risanka, Predšolska vzgoja, Zgodba 17.20 POROČILA 17.25 Z BESEDO IN SUKO: avstralske pravljice 17.40 TISOČ LET BIZANTINSKEGA CESARSTVA 18.40 OBZORNIK 18.55 NE PREZRITE 19.10 RISANKA 19.26 ZRNO DO ZRNA 19.30 TV DNEVNIK 20.00 FILM TEDNA: ZABLODA, romunski film Film pripoveduje o mladem dekletu, ki jo zapelje sijaj in 21.40 MINIATURE: JOŽE TONCELJ, kroparski kovač 2? °-5 V ZNAMENJU BER- 17.30 TV dnevnik - 17.45 Otroška oddaja - 18.15 Izobraževalna oddaja - 18.45 Glasbena oddaja - 19.30 TV dnevnik - 20.00 Športna sreda - 22.15 TV dnevnik ČETRTEK, 20. Ul. ©labod 9.10 TV V SOLI: Obiščimo letališče, Perutninska farma 10.00 TV V SOLI: Kemija, Risanka, Umetnost, Zgodba 15.55 ŠOLSKA TV: Razpad kolonialnega sistema, Pomorsko gospodarstvo in pristanišča SFRJ, Vulkani Med naravne geografske dejavnike, ki močno učinkujejo pri oblikovanju zemeljskega površja, sodijo tudi vulkani. Poznamo več tipov vulkanov in več načinov njihove aktivnosti, že najstarejše ljudsko izročilo pa pripoveduje -o njihovi uničevalni moči. Vulkanskega izbruha človeku še ni uspelo napovedati Ali bo kdaj s svojim znanjem in raziskovanjem to zmogel? Ali bo silno moč vulkanov znal kdaj obrniti'v svojo korist? 16.55 POROČILA 17.00 ŽIVLJENJE NA ZEMUI 17.55 SVETILNIK, mladinska oddaja 18.25 OBZORNIK 18.35 NA SEDMI STEZI, športna oddaja 19.10 RISANKA 19.24 ZRNO DO ZRNA 19.30 TV DNEVNIK 20.00 TRETJA RAZSEŽNOST 21.35 ODPRTO ZA USTVARJALNOST 22.05 V ZNAMENJU 17.30 TV dnevnik - 17.45 Tehtnica za natančno tehtanje - 18.15 Znanost - 18.45 Goli z evropskih nogometnih igrišč — 19.30 TV dnevnik - 20.00 3-2-1, gremo! — j 23.00 Poročila £ AVTO-MOTO DRUŠTVO NOVO MESTO razpisuje JAVNO LICITACIJO za prodajo dveh osebnih avtomobilov ZASTAVA 750. Licitacija bo 18. marca 1980 ob 15. uri na Ljubljanski cesti 8/b. Interesenti morajo pred licitacijo položiti 10-odst kav cijo. 199/11-80 22.00 V ZNAMENJU 17.30 TV dnevnik - 17.45 Zgodbe iz dedove pipe — 18.00 Pravljica — 18.15 Izobraževalna oddaja - 18.45 Glasbena medigra — 18.50 Športna oddaja - 19.30 TV dnevnik -20.00 Znanost - 21.00 Včeraj, danes, jutri — 21.20 G. E. Clancier: Crni kruh, TV nadaljevanka LICITACIJA AVTO-MOTO DRUŠTVO BRESTANICA proda na javni licitaciji DVA OSEBNA AVTOMOBILA ZASTAVA 750 IN 1 AVTO ZASTAVA 101. Prodaja bo v petek, 14. 3. 1980, ob 17. uri pri društvenih garažah. 202/11-80 V TOZD "DEKORtES” Brežice razpisuje prqsta dela in naloge za nedoločen čas s polnim delovnim časom: 1. vodje prodaje 2. vzdrževalca Pogoji: pod 1: srednješolska izobrazba ekonomske ali tehnične smeri, 3-mesečno poskusno delo, 2 leti delovnih izkušenj pod 2: poklicna šola — strojni ključavničar, 2-mesečno poskusno delo, 2 leti delovnih izkušenj. Pismene prijave z dokazili o izpolnjevanju razpisnih pogojev sprejema 15 dni po objavi komisija za medsebojna razmerja TOZD ..DEKORLES". 68257 Dobova. • Kandidate bomo o izbiri seznanili v 15 dneh po zaključku razpisa. v __________________________________________195/11-80J NOVOMONTAZA NOVO MESTO TOZD ELEKTROINSTALACIJE RTV SERVIS obvešča vse lastnike radijskih in TV televizijskih aparatov, ki imajo svoje aparate v popravilu dali kot 6 mesecev, naj jih prevzamejo do 31. 3. 1980. Če lastniki svojih aparatov ne dvignejo do navedenega roka, bomo morali aparate odstraniti iz delavnice. 198/11-80^ DOLENJSKI LIST Št 11 (1596) 13. marca S svojim delom do nove proge Veliki uspehi mladih črnomaljskih tekmovalcev v motokrosu in AMD Bela krajina kot organizatorjev — Ni denarja za drage motorje — Tudi letos dve dirki Ne samo da so se mladi tekmovalci v motokrosu, člani AMD Bela krtina iz Črnomlja, prebili v sam jugoslovanski vib v tem drznem in privlačnem športu v razredu do 50 kubikov, marveč se črnomaljsko društvo vedno bolj -doma in v tujini uveljavlja kot zgleden organizator tekmovanj v motokrosu. Po tej plati je bilo lansko leto še društva, ki so skupaj delali kar osebno uspešno za društvo. V Brezju pri Črmošnjicah, tik ob ..partizanski magistali", so uredili novo progo za motokros, ki je dobila od zvezne komisije visoko oceno. Na tej progi lahko društvo organizira dirke za kategorije od 50 do 500 kubikov, in to od društvenih do mednarodnih. Za ureditev proge so porabili nekaj manj kot 100 tisočakov, vrednost opravljenih del presega 500.000 dinarjev, večino pa so opravili s prostovoljnim delom člani 1.500 društva ur; lep zgled je dal predsednik a Alojz Gabrovec, kije opravil DRZNE VOŽNJE — Motokros je šport za pogumne tekmovalce, njihove drzne vožnje pa privabljajo ob progo na tisoče gledalcev. Včasih se kakšen deok konča tudi takole, ker pa črnomaljski oiganizatoiji vedno poskrbijo, daje proga kar najbolj pripravljena, m prišlo še nikoli do hujše nesreče. Po prvem delu na drugem mestu V zadnjem srečanju prvega dela zmaga v Kopru z 92:75 - 2e v soboto ponovno z Ilirijo — Grgorič rešil Kočevce — Tesna zmaga Podbočja, poraz „Beti" Po zmagi Novomeščanov v Kopru in visokem porazu doslej rodilnih Domžal v derbiju z Branikom so Dolenjci pridobili mesto na lestvici in so tako po zaključenem prvem delu tekmovanja v slovenski košarkarski superiigi na drugem mestu. Že v soboto pa se prvenstvo nadaljuje, Novomeščani bodo imeli v gosteh vrsto ljubljanske Ilir; e. KOPER - NOVO MESTO 75:92(43:43) , Že po rezultatu prvega polčasa je jasno, da Novomeščani v Kopru niso imeli lahkega dela. Po izenačeni igri v prvih minutah so domačini povedli z 39:32, takrat pa je trener gostov poslal na igrišče Ivančiča in “lantana, ki je tokrat nastopil s temperaturo. Dogodki so se potem obrnili v prid Novomeščanov, ki so ? nekaj zaporednimi koši rezultat ' EenačilL Tudi nadaljevanje je prineslo ^enačeno igro, predvsem po zaslugi odličnega Katonaija pa so domačini držali korak z Novomeščani Toda o°lj ko seje srečanje bližalo koncu, d°lje so igrali gostje in tako na °ncu zasluženo slavili visoko zma-8°- Ob tem je treba povedati še ”e*aj. Sojenje v Kopru je bilo dokaj Pristransko in slabo, pri čemer so ®", največkrat oškodovani Novo-mesčani. Svoje pa so k temu dodali ’ ~_i?esPortni gledalci, ki so včasih i grobo žalili gostujoče košarkarje, ki Jun je bilo po dolgih letih to prvo j gostovanje v Kopru. Pri Novo meščanih so tokrat vsi zaigrali dobro, še posebno Zupevec, omeniti pa je treba da je v tem srečanju dal svoje prve koše tudi trener Kovačevič. Novo mesto: P. Seničar 22, ; Munih 14, Kovačevič 6, Ivančič 7, , Supie 5, Zupevec 34, Plantan 4. F. BEG Geigar 16, Bončina 9, Hegler 10, Mihelič 7, Ambrožič 6. Drugi dolenjski predstavnik na „zahodu“, moštvo Beti, je gostoval v Postojni in izgubil prepnčljiveie. KRŠKO GOSTITELJ KEGLJAŠKEGA DVOBOJA Krški kegljaški delavci bodo 22. in 23. marca gostitelji meddržavnega kegljaškega dvoboja reprezentanc Jugoslavije in Romunije. Dovolj bo, če zapišemo, da so bili Romuni na zadnjem svetovnem prvenstvu zmagovaci tako med ekipami, kot pri posameznikih. Srečanje bo za obe reprezentanci ena zadnjih preizkušenj pred odhodom na svetovno prvenstvo, ki bo čez dva meseca v romunskem mestu MangalL kot kaže to rezultat 62:59 (34:36). Postonjčani so vodili vse od začetka, nekajkrat celo s 14 koši razlike, v finišu pa je odlični Janez Gršič z meti od daleč zmanjšal razliko na vsega 3 točke. Beti: J. Gršič 29, Matjašič 4, Zabčič 20, Vivoda 2, Strahinič 4. Po osmem kolu je Kočevje s tekmo manj na tretjem mestu, medtem ko je „Beti‘ sedma. V naslednjem kolu igra Kočevje v gosteh proti Postojni, Metličani pa gostujejo proti Lesonitu. V vzhodni skupini so igralci Podbočja igrali doma proti Dravi in po razburljivi končnici slavili s 73:72 (42:37). Podbočje je po sedmem kolu na šestem mestu, v soboto pa igra ponovno doma proti zadnjeuvrščenbekipi Pomurja. PO ČETRTEM KOLU DVOJNO VODSTVO V dvorani TVD Partizan Leskovec je bilo v nedeljo odigrano 4. kolo domače namiznoteniške lige. Po odigranih tekmah sta brez poraza na vrhu moštvi Veniš in Leskovca I z osmimi točkami, sledi pa Smednik s šestimi. Peto in šesto kolo bo na sporedu v nedeljo. J. ARH Velenjčanke dobile za dan žena pokal Uspel rokometni turnir v Novem mestu ob dnevu žena Ob dnevu žena je novomeški rokometni klub v soboto pripravil tradicionalni rokometni turnir, na katerem so poleg domačink sodelovale ekipe zagrebške Lokomotive, Velenja in kočevskega Itasa. Kvaliteta prikazanega v novomeški športni dvorani je bila na visoki ravni, še posebej v najlepšem srečanju turnirja med domačo edipo in igralkami Lokomotive. Kot kažejo rezultati, so bila srečanja tudi razburljiva in negotova vse do konca. Organizatorji so po končanih tekmah za najboljšo igralko turnirja proglasili domačinko Vesno Grgič, najbopa vratarka je bila prav tako Novomeščanka Jana Štrukelj, medtem ko je bila najučinkovitejša jgralka Jeričeva iz kočevskega Itasa s 16 zadetki. Rezultati: Velenje-Itas 19:16 (13:7), Novo mesto-Lokomoti-va 15:11 (6:4), Lokomoti- va-Itas 17:16 (9:9), Ve- lenje-Novo mesto 11:10 (6:7). Tako so z zadnjo zmago prvo mesto osvojile igralke Velenja, sledijo pa Novo mesto, Lokomotiva in Itas. Za organizacijo turnirja zaslužijo rokometni delavci pohvalo. Ligaško tekmo sodil gledalec Zmaga novomeških odbojkarjev v tekmi z nevsakdanjim uvodom — V soboto ponovno na gostovanje - Poraz ženskih vrst Kočevja in Krke Kočevje pridobilo NEKAJ MEST nadaljevargu košarkarskega vencL^? v zahodni skupini slo-eki^i n Je Kočevje gostovalo pri (5J?* Radovljice in slavilo s 93:87 uvod Domačinom so pripadle le Kr,*« .minute srečama, nato pa so čem 'u1 ^e'u z odličnim Grgori- slav!i; we bolje in na koncu no^ .zasluženo zmago. Radovljiča-nelniJ* usPelo le, da so razliko zmanjšali na 4 koše. ;evle: Grgorič 35, Papež 10, Novomeščani so tudi s svojega drugega gostovanja v nadaljevanju slovenske odbojkarice lige—zahod prinesli obe točki. Veliko manj sreče pa so imela dekleta, saj so Kočevke doma gladko klonile s 0:3 pred ekipo Gorij, medtem ko je vrsta odbojkaric Kriče po ogorčenem boju klonila v gosteh pred Ljubnim z 2:3. SAVA - PIONIR 1:3 Po izjavah novomeških odbojkarjev, ki so se vrnili z "gostovanja v Ljubljani, je bilo srečanje z vrsto Save v mnog očem enkratno doživetje. Ne tolikanj zaradi igre, pač pa zaradi dogodkov, ki so se vrstili med srečanjem, zanimiv uvod pa je bil še pred prvim sodnikovim žvižgom. Delegirana sodnika se v dvorani SRC Savlje kratkomalo nista pojavila, po dogovoru vodstev ekip pa je srečanje vodil kar eden izmed maloštevilnih gledalcev, ki se je prostovoljno javiL V slogu uvodnega dogodka je bilo potem tudi srečanje. Domačini so se vseskozi prepirali, tako da je včasih prihajalo do prav komičnih zapletov. Sicer pa Vreme kvarilo rezultate Novi 0meščani se s prvega letošnjega atletskega mitinga vračajo s kopico dobrih uvrstitev so ®*®8°riški atletski delavci Mletsh^ Pričetkom letošnje e sezone pripravili prvi ude]*?:!113 Prostem, ki se ga je atleti«:0 P roko 150 atletov m klubov ** devetih atletskih mesta inBrežL*™11 ^ Novega kvalitetnih rezultatov motilo m j °* le tekmovalce dolenjskih 0 vreme. Med rezultati •retje .predstavnikov omenimo na v Novo meščana Križma-*ezu„atnm i,08 100 metrov z Suštaria cm 1 >48, pa šesto mesto ',Z; J {Novo mesto) v skoku v u j , medtem ko je v daljino dosegel dober v«inoJs skoku rezultat Brežičan Omerzu s 598 cm, kar je zadostovalo za tretje mesto. Med' metalci krogle sta nastopila tudi Novomeščana Cujnik in Okleščen ter zasedla drtgo oziroma tretje mesto. Cujnik je kroglo vrgel 13,44 metra. Okleščen 64 centimetrov manj. Največ uspeha je Novomeščanom prinesel met diska, kjer sta slavila Okleščen s 44,78 metra in Virant z 41,78. Zmago na mitingu si je priboril tudi Malnar v metu kladiva z 48,44 metra, medtem ko je bil Gačnik v isti disciplini tretji z 38,48 metra. Omenimo ob koncu še tretje mesto Možeta v metu kopja s 57,55 in tretje mesto Brežičanke Bosinove v skoku v daljavo z rezultatom 508 cm. srečanje, razumljivo, ni bilo kvalitetno, Novomeščani so, pač pokazali toliko, kolikor je bilo potrebno, da so zlomili odpor slabih domačinov. Zanimivo je, da je srečanje trajalo kar dve uri, kar lahko pripišemo v prvi vrsti številnim prepirom in nasprotovanjem z nekaterimi odločitvami sicer nadobudnega sodniškega začetnika. Še rezultat po setih: 10:1, 15:13,9:15, 11:15. Pionir: Vernig, Babnik, Primc, Kosmina, Brulec, Kolarič, Plut, Škrbe, Muhič. Novomeščani so po desetem kolu na tretjem mestu, v soboto pa ponovno gostujejo, tokrat pri vrsti Zelezarja. PORAZA DEKLET ~ Kočevke tudi po odigranem 12. kolu ostajajo na zadnjem mestu, čeprav bi v soboto v srečanju z vrsto Gorij lahko z malo več športne sreče slavile zmago. Rezultat 3:0 v korist gostij ni resnična podoba moči na igrišču, saj so bile Kočevke v drugem in tretjem setu blizu zmagi, vendar jim je v odločilnih trenutkih zmanjkalo moči in prisebnosti. športna sreča je bila obrnjena tudi odbojkaricam Krke, ki so na gostovanju v Ljubnem po ogorčenem boju klonile, potem ko so povedle že 2:0 v setih. Domačinke so se potem zbrale in osvojile pomembni točki v boju za beg z dna prvenstvene razpredelnice. V naslednjem kolu igrajo Kočevke v gosteh proti Mislinji, igralke Krke pa se bodo doma pomerile z Branikom. Novo meščanke so pred USPEH MLADIH SEVNIŠKIH ŠAHISTOV Pionirji sevniške občine so na medobčinskem šahovskem prvenstvu v Zagorju dosegli nekaj lepih uspehov. Tako je pri starejših pionirkah slavila Plantaričeva (Tržišče) in se tako brez poraza uvrstila na republiško prvenstvo, medtem ko je bila druga Sevničanka Kačičnik. Lepe uspehe so dosegli tudi mlajši Sionirji, kjer je bil Mesojedec iz oštanja prvi, Papež (Tržišče) drugi in Zupančič (Sevnica) četrti. Pri maljših pionirkah je bila Trebšetova iz Loke prva, Ramovšova iz Šentjanža pa druga. B. DEBELAK sobotnim srečanjem na šestem mestu. Prvenstvo se nadaljuje v soboto, Novomeščani pa igrajo doma z vrsto Ilirije, ki so jo na prvem gostovanju močno premagali. Torej lahko tudi tokrat pričakujemo nov par točk, ki bi Novomeščane učvrstil pri vrhu lestvice. Slednja je videti po končanem prvem delu tekmovanja takole: Branik 18, Novo mesto in Domžale 16, Fructal 14, Kraše i zidar 10, Rudar in Comet 8, Ilirija 6 ter Litija-Zagorje 4. največ delovnih ur - 345. Letos bi radi do 'ge napeljali elektriko in uredili p., skozi gozd do Srednje vasi. Lani so na novi progi izpeljali dve prireditvi: konec aprila dvoboj Jugoslavija - Italija v razredu 125 kubikov in dirko za državno prvenstvo v razredu 50 kubikov ter septembra dirko za državno prvenstvo v 50- in 125-kubičnih razredih. Dirke v Beli krajini - prej so bile na piogi pri Dragovanji vasi - so si v teh letih pridobile velik ugled, kar priča tudi več tisoč gledalcev, ki S:ihajajo iz Bele krajine, širše olenjske in Slovenije, pa tudi bližnje Hrvat ske. Uspehi mladih črnomaljskih tekmovalcev pa so pripomogli, da je motokros v Črnomlju postal eden najbolj priljubljenih športov. Naj večja težava, ki onemogoča, da bi se ta šport v tem delu še bolj razvil in da bi nadarjeni in srčni tekmovalci dosegali še večje uspehe, pa je pomanjkanje denarja za nakup dragih tekmovalnih motorjev in njihovo vzdrževanje. Pogrešajo tudi strokovno usposobljenega trenerja. Tudi letos bo AMD Bela krajina 1. maja organizirato mednarodno tekmovanje motorjev do 125 kubikov ter dirko za državno prvenstvo v kategorijah 50 in 125 ccm, sredi septembra pa dirko za republiško prvenstvo v razredu 125 kubikov, za državno prvenstvo prve in druge lige pa v razredu 250 kubikov. A. BARTELJ KRŠKO - PRULE 18:22(9:9) Pred dnevi sta se v prijateljskem rokometnem srečanju v Krškem pomerila ekipa domačinov in moštvo Prul Po izenačeni in borbeni tekmi so slavili gostje z 18:22 (9:9). Domačini so tokrat nastopili oslabljeni, saj zaradi bolezni nekaj igralcev ni igralo. Najboljši strelec pri domačinih je bil Kolar z 12 zadetki, pri gostih pa Rosič z osmimi NA RAKI USTANOVLJEN ,,PARTIZAN” Na Raki je bil minuli teden ustanovni občni zbor društva za šport in rekreacijo Partizan. Za predsednika je bil izvoljen Slavko Skinder, domačini pa so ob tej priložnosti organizirali še turnir v malem nogometu. Po zanimivih in kvalitetnih tekmah ie ob koncu slavilo moštvo Sajspoha iz Krškega, drugo je bilo moštvo Rake, tretji pa so bili SenovčanL ZLATA PUŠCICA KLUNU Strelska družina Šalka vas je 2. marca soiganizirala pod pokroviteljstvom kočevske strelske zveze tekmovanje za zlato puščico, ki se ga je udeležilo 23 tekmovalcev iz domala vseh strelskih družin v občini Zmagovalec tekmovanja v Šalki vasi je bil Ivan Klun iz SD • Mirko Bračič s 546 krogi, Itas, drugo in tretje mesto pa sta osvojila njegova klubska kolega Peterlin in Pahulje s 533, oziroma 520 krogi F. NOVAK * ! II KAVŠKOVA DRUGA Na tradicionalnem gimnastičnem tekmovanju za pokal 8. marca v Karlovcu je lep uspeh dosegla novomeška telovadka Mateja Kavšek, ki je v skupni uvrstitvi med 78 tekmovalkami enajstih mest dosegla drugo mesto. Za zmagovalko Došenovo je zaostala le za desetinko točke. Kavškova je na posameznih orodjih došola tudi eno zmago, in sicer na gredi Lep uspeh je v članski konkurenci dosegla se druga novomeška telovadka Kočevarjeva, kije zasedla peto mesto, medtem ko je bila pri mladinkah Pucljeva šesta in Papeževa osma. Elan - Koper 0:1 Na igrišču Bratstva in enotnosti v Novem mestu sta se v nedeljo v zaostalem srečanju slovenske nogometne lige pomerili enajsterici domačega Elana in Kopra. w m 1 ■gg mr - • .5553.: rrarn-t r™Jr** ** iSSi v je videl raztrgano in slabo igro, ki ji je v veliki meri botroval težak in razmočen ‘eren. Na takšnem igrišču pa so se bolje znašli gostje, ki so slavili zasluženo zmago nad tokrat povsem nerazpoloženimi domačini Edini zadetek tekme je že v 19. minuti dosegel najnevarnejši napadalec gostov N. Finkšt. Z nekaj sreče bi bila lahko zmaga gostov še izdatnejša. Sodil je Ljubljančan Vrenk. Elan: Jerman, Petrečič, Pavlih, Avbar, Žnidaršič (Gajič), Gabrič (Hrovat), Perhaj, Primc, Kršič, Venta, Bradač. ELEKTRIČARJI NAJBOLJŠI STRELCI V Krškem so se pričele delavske igre z nastopi v streljanju. Tekmovanje v tej športni panogi so pripravili delavci TVD Partizan iz Leskovca, nastopilo pa je 15 moških in 3 ženske ekipe. Pri moških je slavila vrsta DES Krško pred ekipama SOP I in SOP II, najboljši posameznik pa je bil Kastelic s 177 krogi, pred Vogrincem 171 in Primožičem 169 (vsi DES). V konkurenci treh ženskih ekip so zmagale strelke hotela Sremič pred tekmovalkami Sob Krško in sevniške Lisce. J. ARH Iz telovadnih na atletske blazine „Vse se je pričelo pri predmetu atletike v drugem letniku študija. Sledil je poziv v vrste AK Olimpija.” Tako se je pričela nadvse Jože Koleta začel kot telovadec — 6 cm za Leškom Ko teče beseda o uspehih kočevskega športa, ne moremo mimo atletike, točneje, nekaterih imen, ki so najbolj zaslužna za razvoj te športne zvrsti v mestu ob Rinži: Tineta Knavsa, Boruta Hočevarja, Staneta šege in ne nazadnje Jožeta Koleta. Čeprav ni bil nikoli član nobenega kočevskega športnega društva je njegovo ime tesno povezano z razvojem atletike v tem delu Dolenjske. Danes šteje Koleta 29 let, za se do j pa ima že tako živo pisano pot kot malokdo njegovih let. športno kariero je začel z devetimi leti kot telovadec, bil celo republiški prvak pri mladincih v 3. razredu, zatem članski prvak, še posebno dobro pa se spominja nastopa v dresu jugoslovanske reprezentance najboljših srednješolcev na tekmovargu v Gradcu leta 1968. Po končani srednji šoli za telesno kulturo v Mariboru se je preselil na VŠTK v Ljubljano, s tem pa je prešel tudi na drugo športno področje. uspešna pot enega najboljših skakalcev s palico pri nas. Njegov napredek je bil zelo nageL Z nekaj treningi je prišel z višine 3.60 na 4.30 .metra. Potem leto 1973, popolno zmag spominja skoka na 450 cm na mednarodnem atletskem mitingu v Kranju, kar je bil najboljši tehnični rezultat dneva. ra. Potem pa je prišlo , ki je Koleti prineslo magoslavje. še danes se atletskega finalu 'Okala Jugoslavije leta L?74 v Skopju sem zmagal s skokom 470 cm. Ta uspeh mi je tolikanj dražji, ker me je takratni zvezni kapetan Krešo Račič pozval v reprezentanco za bližnji atletski dvoboj med Jugo-' slavijo in Švico v Sarajevo.” Uspehi mladega Kočevca so si bliskovito sledili Istega leta je na državnem prvenstvu v Zrcnjaninu dosegel takrat drugi najvišji skok v zgodovini jugoslovanske atletike: za legendarnim Romanom Leškom je dosegel višino 485 cm. ,.Slava mi ni udarila v glavo. Delal sem še več in bolj zagnano. Nastopov, tako domačih, kot mednarodnih, je bilo nešteto. Velikokrat sem branil barve jugoslovanske reprezentance, spominjam se tudi skoka 480 cm na balkaniadi v Sotiji leta 1975.” Seveda bi bil pregled športne poti Jožeta Koleta nepopoln, če ne bi omenili leta 1977, ko je kot trener Mirana Bizjaka skupaj s svojim tekmovalcem vendarle dočakal nov državni rekord v skoku s palico, ki je bil 9 cm bojši od rezultata Romana Leška. Prvič pa je bila premagana tudi magična meja petih metrov. In kaj počne Jože Koleta danes? Vsak dan ga lahko srečate na OŠ Zbora odposlancev v Kočevju, kjer kot profesor telesne vzgoje prenaša svoje izkušnje na mladi rod. Morda je med njimi že našel svojega naslednika? „Za razvoj skoka ob palici v mestu ob Rinži zaenkrat še ni možnosti Res, da imamo dober stadion, vendar smo še brez opreme. No, tudi za to bodo kmalu prišli boljši dnevi” Preden zaključimo naš zapis, še odgovor vsem, ki se sorašujejo, zakaj je Koleta zapustil atletske stadione, ko bi lanko še danes aktivno nastopal ..Končanje šolanja in družina v Kočevju sta bila dovolj velika vzroka za takšno odločitev,” pravi Jože Koleta, ki upa, da bo vse zamujeno popravil njegov danes 7 let stari sin. M. GLAVONJIČ Vodilo je humanost Verjetno sc je že marsikdo od bralcev našega kotička vprašal, kakšen družbeno-politični pomen imajo zakonske svetovalnice in s tern predzakonsko svetovanje za človeka in družino v naši samoupravni socialistični družbi. V. današnjem prispevku bomo skušali skupaj z vami o tem nekoliko razmišljati. 15. člen zakona o zakonski-zvezi in družinskih razmeijih pravi: Družbena skupnost s sistemom izobraževanja, z zdravstveno vzgojo in s pomočjo strokovnih služb ter z zakonskimi svetovalnicami omogoča bodočim zakoncem, da se vsestransko pripravijo na skladno skupno življenje, ter pomaga zakoncem v njihovih medsebojnih razmerjih in pri izvrševanju roditeljske-pravice. Pred sklenitvijo zakonske zveze morata osebi, ki nameravata skleniti zakonsko zvezo, obiskati zakonsko" svetovalnico. ..Vsebina 26. člena pa dodaja, da bodoča! zakonca ob prijavi za sklenitev zakonske zveze poleg drugih dokumentov predložita tudi potrdilo, da sta obiskovala zakonsko svetovalnico. Pravi pomen citiranih členov zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih lahko razložimo le v povezavi s temeljnimi načeli naše ustave in s tem s temelji, na katerih gradimo našo samoupravno socialistično družBeno skupnost. Zakonske'svetovalnice niso nekaj popolnoma novega, doslej neznanega v našem vzgojno-izobraževalnem sistemu. Pomenijo le dodaten Sen v izobraževalnem procesu, ki se prične že s predšolsko vzgojo in se nadaljuje vse do samoizobraževanja človeka. Napačno bi bilo enostransko poudaijati obveznosti te ustanove, tako za tiste, ki so dolžni zagotoviti vsebino in organizacijo ter izvajanje, kot tudi za kandidate za sklenitev zakonske zveze. Za kandidate za sklenitev zakonske zveze je obisk zakonske svetovalnice v enaki meri pravica in dolžnost, kot velja to tudi za vsako drugo svoboščino, pravico in dolžnost, ki jo določa naša ustava. Človek pa se lahko za nekq svobodno odloči le, če ve, katere dolžnosti in pravice sprejme s takšno odločitvijo. Enako velja tudi za odločitev za sklenitev zakonske zveze. Bodoči zakonci morajo biti seznanjeni s tem, kakšne obveznosti in dolžnosti sprejmejo, tako v odnosu do zakonskega partnerja, v odnosu do otrok, kot tudi v razmerju družine in do družbene skupnosti in družbene skupnosti do drufine. Vraščen ost mlade družine v krajevno skupnost, v organizacije združenega dela, v samoupravne interesne skupnosti in s tem v celoten samoupravni socialistični družbeni sistem je nujna in pomembna tako za koristi družine kot tudi širše družbene skupnosti. S sklepanjem zakonske zveze nastopa posameznik v novi vlogi tako pri graditvi samoupravnih družbenih odnosov kot tudi svojega idividual-negi položaja v družbi. Sklepanje zakonske zveze s svobodno izbranim partnerjem bogati človeka kot posameznika, ob skrbi za otroke in ob sprejemanju dru-gh dolžnosti in pravic, pa tudi njegove pravice, dolžnosti in svoboščine. Osebnostna rast posameznika in zakonske skupnosti ter ustva-ljanje odprtih in odkritih odnosov moškega in ženske je proces, ki traja vse življenje. V .vzajemnih odnosih, v katerih se bo posameznik bogatil in doživljal dopolnitev svoje celovitosti, osebno in skupno rast, pa nq bo osnovno življenjsko vodilo, resnična humanost v medsebojnih odnosih. , Današnji način življenja, kot tudi naš samoupravni socialistični družbeni sistem zahteva dejavnega in odgovornega samoupravljalca, zakonca in starša. Socialna delavka MARINKA SILA m SVETU OKOLI Marke v topilnico — Trude Kul iz ZR Nemčije je sprejela svojega 814etnega brata Paula, ki je bil na sprehodu, z veselo vestjo, da je prodala prastari železni štedilnik, ki je ležal na zaprašenem podstrešju. Paul se je od . .navdušenja” pri priči onesvestil. Sestri je namreč pozabil povedati, da v tisto staro železje že leta in leta skriva denar. Zadnji saldo je bi 50.000 mark. Poskusi najti litoželezno zakladnico so se končali brez uspeha. Štedilnik je končal v topilnici. Sestra Trude je iztržila za železnino 10 mark. Protest — »Ženske Texasa”, ženska organizacija v tej ameriški zvezni državi, je protestirala zoper poštno znamko, na kateri je reprodukcija znane renesančne slike ..Marijain Jezušček z angelci”. 'Temeljni vzrok za protest je dejstvo, da se božjemu naraščaju na sliki očitno vidi lulek. Ljubijo debelušne — Skupina britanskih socilogov je anketirala Angležinje, kakšne moške imajo raje, Debele, suhe ah srednje. Rezultat je bil prava senzacija. Angležinje so se namreč odločile za moške, ki niso »kost in koža“, za neke vrste manjše debelinke. Nekoliko manj po angleškem okusu so bili suhci, skoraj prav nobene točke pa niso od nežnega spola dobili pravi debeluhi. Angleži so takoj ukrepali in izdelali pravilnik, kaj se pravi biti res debel. To si, če stoječ ne vidiš lastnih čevljev, sedeč ne opaziš hlačnega pasu, zanesljiv znak pa je tudi pomanjkanje sape pri zavezovanju vezalk za čevlje. Delavnost - Londonsko sodišče je odločilo, da je bil neki Muhamed Ajub protizakonito odpuščen. Meho je spal na delovnem mestu, kar je tudi odkrito priznal, z dodatkom, daje prej izpolnil normo. To pa Mohameda ne bi rešilo. Uničujoč je zadal tožniku tovarni avtomobilov ,.Vauxhall”, Ajubov advokat, ki je dokazal, da drugi delavci te tovarne med službo sicer ne spijo, ampak samo kartajo, da bi si do znaka s sireno skrajšali čas. Kaj so pred 80 leti pisale Dolenjska Ilovice. Dokler nismo trtne uši spoznali (Dokler Dolenjci) nismo še trtne uši spoznali ter skusili, dokler smo imeli naše vinograde z necepljenimi trtami zasajene, okopavali smo jih prilično plitvo, in za odjemanje, to je za odrezovanje tako zvanih rosnih korenin na trtah se nismo nič brigali; pustili smo jih, Dolenjci čisto na miru. Rosne korenine imenujemo namreč tiste korenine, katere trta prav blizu pod površjem zemlje napravi No plitvo okopavanje in puščanje rosnih korenin ni trtam starih vinogradov Bog ve koliko škodilo. Po vsem drigačno postane pa lahko tako postopanje pri novih, s cepljenimi trtami zasajenih vinogradih. Globokejše okopavale trt novih vinogradov potrebno je za to, ker se trte zdaj po novem načinu globkejši sade, kakor se jih je poprej, ko se jih navadno niti sadilo ni, ampak večinoma le plitvo grubalo. (Občni zbor kluba) dolenjskih biciklistov vršil se bo dne 18. marca 1900 ob 1. h pop. in v slučaju ne sklepčnosti ob 2. h. pop. v gostilni g. Jakac-a v Novem mestu. Dnevni red: 1. Poročilo predsednikovo. 2. Poročilo tajnikovo. 3. Poročilo blagajnikovo. 4. Poročilo revizoijev. 5. Volitev novega odbora. 6. Volitev revizorjev. 7. Slučajnosti K mnogobrojni vdeležbi vljudno vabi odbor. Zdravo! (Doienjski Sokol) naznanja s tem vsem p. n članom, da se prične zopet telovadba, ki se je zdaj delj časa opustila, redno trikrat na teden, in sicer v ponedeljek, sredo in soboto, vsakokrat od 8. do 9. ure zvečer. (Kdo je izgubil?) srebrni pripetek od urne verižice ali zapestnice? Dobi se v Krajčevi bukvami. (Ponesrečena izseljenca.) Ing. Perše iz Birčne vasi jo je hotel popihati v Ameriko, da bi se odtegnil vojaški dolžnosti Na ljubljanskem kolodvoru ga je vstavil policijski stražnik. Vstavljenec je rekel, da gre v Trst za delom, česar mu pa stražnik vi veijeL Pri preiskavi se je dobilo pri niem pismo, v katerem jemlje njegovo dekle slovo pri odhodu v Ameriko. - Druzega takega izseljenca, Frančiška Zefrana iz Gotne vasi pa je izdala podobica, na katero mu je mati zapisala: „V spomin od s\oje matere pred odhodom v Ameriko.” Tako so tudi ustavili Miha Kastrevca iz Rateža in še mnogo drugih. Nadzorstvo je sedaj strogo. (Iz DOLENJSKIH NOVIC 15. marca 1900) Dve stoletji star varčevalski nasvet „Ni reforme, ki ne bi pretila začasno zapreti poti napredka" Za visoke politike, učene gospodarstvenike in celo državne poglavaije, ki dandanes na veliko razglašajo geslo, „da je varčevanje najboljše zdravilo zoper inflacijo in naraščajočo draginjo’ , bi bilo morda zanimivo in poučilo prebrati pismo francoskega finančnega ministra Turgota. Možak gaje 24. avgusta 1775 poslal francoskemu kralju Ludviku XVI. Pisanje vsebuje še danes aktualna navodila, kako varčevati, da se država obvaruje bankrotov, novih davkov in novih posojil. „Če se hočemo obvarovati teh nadlog,” je pisal minister kralju, »moramo izdatke zmanjšati, da bodo manjši kakor dohodki; mnogo nižji morajo biti, ako hočemo vsako leto prihraniti kakšnih 20 milijonov in da bomo lahko odplačevali stare dolgove. Brez tega bo že prvi topovski strel vrgel državo v bankrot.” Vprašanje je, kje priščipniti; vsak načelnik bo seveda trdil da so izdatki njegovega oddelka nujni. Za svojo traitev bo iahko navedel upravičene razloge. Ker pa se ne da storiti, kar je nemogoče, je nujno, da se vsi ti razlogi umaknejo pred absolutno potrebo po varče-vanju. Če ne bomo naprej varčevali, ne bomo mogli izvesti nujnih reform; kajti ni reforme, ki ne bi bila združena z nevarnostjo, da se pot k napredku začasno ne ustavi. Pripraviti se bo treba na spletke in vpitje ljudi, ki so zainteresirani, da se zlorabe ohranijo; kajti vedno se najde kdo, ki od zlorabe živi” kV' m T j* *-■ m f. nn -VI Rešitev prejšnje križanke 4 ttj? 1;”»" .. 1 S i T L l R L T A V A P T A r F A P K A T K 1 Aj v H. A R U :'.'- >0 m« t. G A M A 1 ■£i h i Y I N 1 -J. vr riO 5 K si: 0 D A /. | S v A 34 £ k A P N A | M A p 1 N A 1- / H 0 1 s Znanstveno suženjstvo Je kmetijstvo nerazvitega sveta odvisno od dogn^ laboratorijev razvitih držav? Primer zambijske korutf TOTrrrrrmTn prgišče ti misli Vse očitnejša odvisnost kme-tijsfva držav v razvoju od zahodnih semenarskih družb povzroča vse večjo zaskrbljenost genetikov. Od raziskovalnih semenarskih laboratorijev Našli skupnega prednika človeka in opice Živel je v Egiptu pred 30 milijoni leti - Še najbolj podoben mački Po mnenju sKjpine ameriških paleontologov so bile živali, mačkam podobne, katerih ostanke so našli južno od Kaira, najstarejši skupni prednik človeka in opice. Njihovi fosili, stari 30 milijonov let, so se ohranili pod vulkanskim pepelom. Antropologi so ugotovili, da so mačke, znanstveno se imenujejo Aegytopithecus zeuxis, živele v večjih skupinah, plezale po drevju in se hranile z njegovimi sadeži. Ko so njihovo zobovje primerjali z zobovjem današnjega človeka in opice, so ugotovili, da je imel moški predstavnik te družine živali večje podočnike kot ženski. Ta pojav je edino še pri človeku in opici. Ugotovili so tudi, daje imela ta mački podobna žival majhne očesne jamice, kar menda do-, kazuje, da si je iskala hrano podnevi in v skupinah. Možgani so že zanesljivo sprejemali sporočila, ki so jih zaznale oči. Človekov in opičji prednik izpred 30 milijonov let naj bi imel inteligenčne sposobnosti, ki so mu omogočile postopno obvladovanje okolice. dolenjski list pred 20 leti Živi in dela že 4 leta ZDRUŽENJE PROIZVAJALCEV motorjev ir. motornih vozil Jugoslavije je na seji 3. februarja letos dokončno priznalo IMV Novo mesto za tovarno avtomobilov. S tem je združenje dejansko stanje le formalno potrdilo, saj Industrija motornih vozil Novo mesto živi, diha in se razvija že 4 leta. Priznanje pa je vseeno pomembno, ker naši tovarni avtomobilov zagotavlja sredstva za uvoz tistih delov, ki jih v Jugoslaviji še ne proizvajamo. LETA 1957 je bilo v žužemberški občini le 12 motornih vozil, po zadnji evidenci pa jih je že kar 50. Leta 1957 je bilo :nih kategorijah tako: 2 kan les in 2 mopeda; sedaj p£ mo 4 kaminone, en gasilski avto, 13 osebnih avtomobilov, 15 številčno stanje po posameznih kategorijah tako: 2 kamiona, en M, 7 r..................................... osebni avtomobil motornih koles in 2 mopeda; sedaj pa lma-i gasilski av motornih koles in 27 mopedov. MOLK NI LE zlato, kot pravi povsod po svetu pregovor, temveč je tudi zdravje. Tako trdi glavni zdravnik prometnih zvez v Londonu dr. Norman. Ugotovljeno je namreč, da Londončani precej poredko zbolijo za boleznimi, ki se prenašajo preko dihal, to pa zato, ker so bolj molčeči kot zgovorni. Med vožnjo z javnimi prometnimi sredstvi, kjer je vedno huda gneča, običajno bero knjige. SAMO ŠE DVE koli nas ločita od zaključka? letošnjega posamične^ prvenstva Novega.mesta v šahu. V vodstvu je še vedno Sitar, toda Škerlj in Radovanovič mu vztrajno sledita in ga ogrožata. ŽABJE KRAKE so prodajali v ponedeljek na živilskem trgu. S Okoli lonca z žabami se je kmalu zbrala vrsta sladokuscev in pokuta vse, kar je možak ulovil po vaških mlakah. Škoda, da ni žabjih krakov večkrat dobiti, saj bi nam lahko, okusno pripravljeni, dobro nadomestili teletino. V DOLENJSKIH TOPLICAH so zaključili tečaj, ki ga je organiziral Rdeči križ za zdravstveno prosvetljevanie žena. Tečaj je vodila upokojena bolniška sestra Komplotova, ki je v 70 urah predelala z 20 tečajnicami vso predpisano tvarino. DOBRO OHRANJENO spalnico iz trdega lesa, šivalni stroj, radijski aparat znamke „Orion“ in rabljeno žensko kolo prodam. (Iz DOLENJSKEGA LISTA 10. marca 1960) razvitih držav vsiljena odvisfl® povzroča neprecenljivo &°“0 pri vzgoji domačih kultu1 v Afriki, Aziji in Latinski An1'11' ki. Ti laboratoriji nabavljajo55' mena kot »surovino” za |fl' daljnje raziskave, v zamen« Pa dobavljajo izboljšane hib11 Takšen, na videz dobrohoj® prenos tehnologije je vse Ml pogost, njegove posledice ?a vedno hujše. Tako je na z afriških polj izginila pest^1 kultur, ki so bile osnova kajšnjega kmetovanja. Če j® namreč posamezna dow sorta nekaj let zapored odp^' dala, so jo nadomestile štev“Je druge, ki so se lahko up116 naravnim silam. V laboratorijih razvitega ta ustvarjene sorte, namenjeW J afriškim razmeram, so se 'v ~~ epruvetah” sicer odlično i®?' zale, na polju pa nekoliko 0»®: Prav taka »uniformiranost” P pridelovanju koruze pa je w primer zavedla in privedla 1&' bijo, ki je bila nekoč največjih pridelovalcev kor^’ na rob lakote. Koruzna polj*10 leta 1974 zasejali z zelo 0*" derno in izdatno sorto, kat*e starši so bili afriškega ro^-Izpopolnjena sorta pa ni tta odporna na novo bolezen, Ji® nastopila rano ob zorenju. 9 odstotkov pridelka je bilo »j; čenega. Zambija mora uva$ koruzo. Podobno je z bar# mi, pšenico itd. Ni treba posebej govo^ kakšne posledice ima tak mcA poližem. Edini izhod Pijanost je vedno samo nadomestek sreče. A. GIDE Ponosa ne moreš jesti. G. G. MARQUEZ Kaj bi le za srečo begal? Zgrabi jo, pa jo drži! J. W. GOETHE Tudi molk je razgovor. S. MAUGHAM mor prašiček krčmar popravljalec ur izdelovanji dinamita češka pritrdilni« > dl ljudski zastopnik rus. mesto stik velika začetnica navlaka največja tJyvekova angl. pivo himalaj. koza nagon poljedel. orodje bPnec star denar vrsta tkanine župnija votla .tim pernata žival švjc.nar. lunak [IBIlSllti Picasso h; na lilL okrasje mesto v jv turčiji grosui mom ž. ime kraj pri pljeir 5r pokrivalo večnost plod kurir jva.n tavcar radikal alkana mesto v banatu visoka planota mera DELOVNA SKUPNOST OŠ VAVTA VAS razpisuje prosta deta in naloge HIŠNIKA % ki bo obenem tudi ŠOFER ŠOLSKEGA KOMBIJA. Pogoj: delavec obrtne stroke šoferski izpit B kategorije Delovno razmerje bomo sklenili za nedoločen čas s polnim toda deljenim delovnim časom. Nastop dela 1. 5. 1980. 208/11-80 Pitje bolj izjema kot pravilo Zaradi ledu začeli lokati tudi nepivci — V Belgiji ..uzakonili" popivanje — Gostilničar le poštenjak — Zakaj so Irci nečisto ljudstvo — Američan ne sme pit v naravi Je,V n = poštenem prenosu znanja g tehnologija iz razvitega sv«(^ ^ države v razvoju, pri čeriie(tj == bi bilo treba nujno upošte* vse posebnosti zemlje, podfi^ in načina obdelave. Dokle* ni Jako, afriški kmetje z ' kakšnim sedmim čutom čajo vsiljene rešitve s pone |, čenimi hibridi. Vračajo sj * tradicionalnim sortam in kul ram. Rešitev ni najboljša,1 dar vsaj ni suženjska. Nekatera ljudstva, med njimi je tudi naše, se sploh ne zavedajo, kako dobro žive. V prijazni gostilni ali v parku, zjutraj, med popoldanskim počitkom ali v naslonjaču med televizijskim dnevnikom - torej kadarkoli in tako rekoč kjerkoli žele — si lahko privoščijo požirek ali dva dobre kapljica Te svoboščine jim ne prepoveduje ,'oben zakon, država je nadvse velikodušna, kar se zdi „sreč-nim” ljudstvom samo po sebi razumljivo. Pa ni povsod tako, rekli bi lahko celo, da je širokogrudno uživanje alkohola po svetu pjej izjema kot pravilo. Med deželami z alkoholnim postom najprej omenimo Grenlandijo, ki je žejna predvsem zaradi pravila: „Cim nižja temperatura, tem večja alkoholna žeja.” Na Grenlandiji res ni toplo, pozimi se živo srebro spusti na minus 40 stopinj Celzija, poleti pa dežela doseže temperaturo z jugoslovanskimi varčevalnimi predpisi ogrevane sobe. Prebivalci Grenlandije so tako hudi pivci, da je morala oblast uvesti racionalizirano porabo alkohola. Od oktobra lani dobi odrasel Grcnlandčan na mesec 72 bonov, za katere si lahko kupi 72 steklenic piva ali 12 litrov vina ali 6 litrov žganjice. Oblasti zaradi ukrepa že boli glava: mošnjiček, v katerega so se stekali davki na alkohol, se je stanjšal za tretjino, poleg tega pa so začeli normalno piti (za 72 bonov na mesec) tudi tisti, ki doslej sploh niso pogledali v kozarec. Kar je omejeno, je sladko! V belgijskih trgovinah z alkoholnimi pijačami lahko kupite samo najmanj dva litra tega ali onpga alkohola. Poslanci, ki so sprejeli ta zakon, so modro domnevali,.da si siromak (bojda pijejo samo reveži) ne bo mogel privoščiti celih dveh litrov pozabe. Pa so se učeni politični možje ušteli: za pijačo imajo vedno vsi denar! Tako je danes belgijski zakon temelj od države „predpisanega” pijančevanja. Za ljubitelje kapljice je otožna tudi dežela Danska. Kdor hoče v tej državi točiti alkohol, mora imeti potrdilo, da je časten in moralen človek. Če bi po danskem zgledu ravnali na Slovenskem, bi morali najbrž zapreti tri četrtine gostiln ali pa gostilničarjev. Poleg tega pijača na Danskem ni poceni, liter žganja stane že v trgovini 320 dinarjev. Na Švedskem je še huje. Ce se alkoholni bratec prepogosto prikaže v pooblaščeni trgovini za prodajo alkohola, ga vpišejo v črno knjigo. Če si vpisan, je kn7,en nekajmesečna žeja, nato pa črno piko brišejo. Knjigo, v katero so vpisovali prav vsak nakup alkohola, pa so šele pred nedavnim ukinili Kapljica jena Švedskem silno draga. Buteljka najslabše „patoke” stane v trgovini kar 260 din Pri nas kupite za ta denar pet buteljk izvrstnega rizlinga. Na Angleškem bi Slovenec nekoliko laže preživel, čeprav se kraljica in njeni alkoholu ne vdani poslaniki bore zoper alkohol z nekakšno policijsko uro. V slavnih točilnicah piva (pubih) se zato že ob 22.30 začne srdita tekma, kdo bo tisti večer naročil in seveda predvsem dobil zadnji vrček piva. Zmaga tisti, ki naroči in dobi še eno pivo ob 22.59. Ob enajstih zvečer namreč dosežejo pijanske butice glasovi B jg Bena, kar je znak, da se je treba postaviti v pozor, zapeti himno (Bog ohrani kraljico) in oditi domov. Svojo kazen imajo tudi po pitju sloviti Škoti, kjer je tradiefa, da oče v nedeljo ne sme prestopiti gostilniškega praga. Od Škota popije več samo, še Irec. Ali morebiti veste, zakaj veljajo Irci za zelo nečisto ljudstvo? Zato, ker se tedne in tedne ne kopljejo. Po ljudskem verovanju je namreč kopalna kad najbolj primerna-in tudi skrita za vretje ječmena, iz katerega domiselni Irci na črno zvarijo kakšno kapljico. V islamskih deželah njihovo svčto pismo Koran prepoveduje prav vsako uživanje alkohola. Alah je preroku Mohamedu zaupal, da pijača „zamegli duha“. V Sovjetski zvezi so bolj odprtih rok, velja pa zakon, da mora imeti avtomobilist, motorist itd., ki ga ustavjjo med vožnjo, v krvi natanko 0,00 alkohola, kar pomeni, da ne sme po duhati niti slabo opranega vinskega kozarca. Sicer pa so Sovjeti bolj za vodko .- dobrih vrst ni mogoče kupiti za rublje. V Tanzaniji pije lahko samo tisti, kdor ima uradno dovolje- e. Teh dovoljenj so štiri vrste. e imaš dovoljenje A, lahko piješ vse in kolikor hočeš, lastnik dovoljenja D pa se mora zadovoljiti s pivom v steklenicah, ki ne zaslužijo tega imena.. Na koncu poglejmo, kako jez alkoholom v menda tako svobodnih Združenih državah Amerike. V Viiginiji lahko prodajajo alkohol samo v restavracijah, ki imajo najmanj 75 sedežev. Gin in viski se prodajata pod državnim nadzorstvom, v reklamah ne smeta nastopati Če v državi New York piješ v naravi, plačaš kazen 25 dolarjev. V Severni Dakoti prodajajo alkohol izpod pulta, kdor pa hoče ob jedi ali predjedi piti v Teksasu, mora pijačo prinesti s seboj v vrečici Pa še recite, da ne velja • pregovor „Ljubo doma, kdor ga ima”! POSLEDNJI MOHIKANEC Rekoč je pokaza. rejsj Minga ki je stal v bližini. mu je posvetil z baklo v o .g ijj .^žalovanjem dejal: »Majavi trs. b« g|. 1 °» da se nisi rodil; Tvoj jezik je ?avse?’-a srce zajčje. Naj bo tvoje 0vra • P°2abljeno.« Mladenič si je brez JiL_jrazga**l prsi in trenutek nato se je zg p°Slavarjevim nožem. Major je zgrožen opazoval ta prizor, hkrati pa se ni mogel ubraniti nekega občudovanja. Njegove misli pa je pretrgal nov prišlec, krepak Indijanec, ki mu je sedel prav nasproti. Bil je Lisjak in pač ni težko uganiti, kakšni občutki so spreleteli našemljenega majorja. Lisjak pa se je najprej ozrl po ujetniku in ' vprašal, zakaj da mu še niso posneli skalpa. Tedaj so se Lisjakove in Delavarove oči srečale. Slednji jih ni pobesil, marveč se je vzravnal v vsej svoji ponosni postavi. Lisjakov obraz pa je kar žarel in poskočil je z glasnim, začudenim in škodoželjnim vzklikom: »Saj to je Unkas!« Ob tem znamenitem imenu so vsi planili na noge in se zgrnili okrog ujetnika, ki se je v odgovor samo zaničljivo nasmehnil. ZAHVALA ~ V 80. letu starosti nas je za vedno zapustila naša dobra, skrbna mama, stara mama, sestra in teta MARIJA ŠPENDAL iz Loke 1 Iskreno se z ah vaj ujemo vsem sorodnikom, prijateljem, vaščanom in znancem, ki so nam izrekli sožalje ter darovali pokojni cvetje in vence. Posebno se zahvaljujemo tov. Robertu Dularju za požrtvovalno in nesebično pomoč, tovarni zdravil Krka za podarjene vence, ZZB Straža in vsem, ki so nam v težkih trenutkih pomagali Zahvaljujemo se tudi župniku iz Vavte vasi za lepo opravljeni obred ter vsem, ki ste pokojno spremili na zadnjo pot. Žalujoči: sinova Jože in Franci z družinama, hčetka Valčka z družino ter ostalo sorodstvo. ZAHVALA Ob mnogo prezgodnji izgubi našega ljubljenega FRANCA MORETTIJA dipl. ing. geologije se najlepše zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prgateljem in znancem za izrečeno pismeno ali ustno sožalje, za darovano cvetje, ter vsem, ki ste ga spremili na zadnjo pot. Zahvaljujemo se tudi kolektivu in DPO DO Kremen in KO ZZB NOV Ločna -Mačkovec ter DO Krka, GZ- Slovenije, Združenju rudnikov, industriji nekovin Ljubljana, Rudarskemu inštitutu Ljubljana, košarkarskemu klubu iz Novega mesta, 7.c. razredu OŠ Katja Rupena, l.b. razredu Gimnazije Novo mesto, govornikom za tople poslovilne besede, godbenikom in pevskemu zboru. Posebno se zahvaljujemo zdravniškemu in strežnemu osebju internega oddelka Splošne bolnice Novo mesto za lajšam e bolečin in nego v času njegove krute bolezni Žena m sinova V SPOMIN 17. marca mineva pet žalostnih letr odkar si nas zapustil dragi sin, očka, brat FRANCI VERDERBER iz Mlake, Kočevje Še vedno se te živo spominjamo, spomin nate pa bo večno živel v naših srcih. Žalujoči: mama, ata, hčerka Darja, sestra z družino. v ZAHVALA V neizmerni žalosti nas je zapustila dobra žena, skrbna mama, sestra, teta, snaha in prijateljica VALERIJA MATIC roj. Trobec Vsem prijateljem, znancem in sosedom iskrena hvala za pomoč in izrečeno sožalje. Posebej se zahvaljujemo Tovarni zdravil Krka iz Novega mesta za tako lepo slovo od sodelavke. Vsi njeni 1>0TA li\ STit? dežurni i poročaj D ODNESEL PRAZNO DENARNICO - V noži na petek ie bilo vlomljeno v osebni avtomobil Novo-meščanke Anice Čunko, kije vozilo parkirala v Segovi ulici. Vlomilec je vlomil skozi trikotno okence, odnesel pa prazno denarnioo. Nekaj škode je naredil le na okencu. ODŠEL BREZ PLENA - Podobne sreče je bil tudi vlomilec; ki se j& polotil osebnega avtomobila Ivana Kastelca v J ur ni vasi. Vlomilec je tudi tokrat vdrl skozi trikotno okence in v avtomobilu vse razmetal. Očitno je iskal denar, vendar je odšel praznin rok. POSLEJ KAR PES - Prve dni tega meseca je bil ob kolo z motorjem Avgust Berus iz Brezovega loga. Lastnik je imel vozilo spravljeno pod balkonom hiše, kar pa tatu očitno ni niti najmanj motilo. DOBRO SE JE OSKRBEL - Ži-van Žilič, voznik {ki Goijancih, je v sredo popoldne parkiral tovornjak v Potoku pri Straži. Bil pa je neprijetno presenečen ko sc je ponoči vrnil k vozilu. Med njegovo odsotnostjo je namreč nekdo vlomil v avtomobilsko kabino in odnesel oblačila, cigarete ter malico in s tem Ziliča oškodoval za 1.500 din. Objestno divjanje po Sevnici z veliko gmotno škodo - prvotno ocenjenih deset starih milijonov bo gotovo nekajkrat preseženih - močno odmeva po mestu in okolici. Ljudje težko razumejo, kako je mogoče v pičli uri narediti toliko škode na sorazmerno velikem območju od bifeja Osovnikar do gradbišča podjetja Beton, okolici blokovskega naselja heroja Maroka iz sevniške osnovne šole. Ztjdnjo besedo bo imelo sodišče za oba polnolet-neža in mladoletniško sodišče za ostalo trojico mladoletnikov. V petek 7. marca, se je sestalo na izredni seji tudi predsedstvo občinske konference ZSMS v Sevnici, da, kot je bilo zapisano že v vabilu, obsodi „nemladinsko ponašanje“ peterice. Razprava iz ust mladih delavcev, dijakov in študentov ie bila vsekakor zanimiva. Članom predsedstva je šteti posebej v prid skrb, kako naj bi družba prizadete mladoletnike, skratka mladince, spravila na pravo pot. Nekaj olajševal- nih okoliščin je treba namreč le priznati, saj sta se oba polnoletneža v lanski brigadi dobro obnesla. V celotnem dogodku po mnenju predsedstva ni iskati kakšnega političnega ozadja. Zgolj huda objestnost, zgled nekaterih slabih filmov (naslov enega od njih s podobnim Na pravo pot divjanjem je bil naveden v razpravi, vrtel pa ga je sevni-Ški kino) so tudi odigrali vlogo pri vsem Omenjena je bila tudi skrb staršev, saj bi bili ponoči vsaj mladoletniki lahko v postelji. Predsedstvo sevniške mladine, vsekakor pod hudim moralnim mačkom tega neljubega dogodka, je sprejelo še dodatne sklepe. V mestu morajo spraviti na noge petero osnovnih organizacij mladih, namesto ene sedanje - roko na srce - bore malo aktivne. Sprejeli so tudi mnenje, da ne kaže zapreti disco kluba v taborniškem domu. Sporno nedeljo je bil iiiiiiiiiiiiiiiiUHiiniiiiiiiuiiniiumui namreč zaprt. Vseenj bodo \ mladi sami bolje skrbeli za { njegov program. Kpt pravijo, ' je lahko tudi ta klub nekak- | šna odskočna deska za stik z mladimi Kakorkoli že, z mladino, in to v kar največji širini, bo treba več delati, ne le govoriti. Ara predzadnji seji občinske konference ZK je bilo o tem že nekaj govora. V Sevnici mladina, tista, ki je željna prave zabave, pravzaprav nima kam iti. Res je tudi, da ne manjka društev, kjer so mladi pomembni nosilci aktivnosti Vzemimo več sto članov v Planinskem društvu ali smučarskem klubu. Mladi menijo, da ta za vse tako mučni primer ne sme vreči slabe luči na vso mlado generacijo mesta ob Savi Zato pravijo, da se nameravajo izkazati v bližnji akciji čiščenja savskega obrežja v letošnjih mladinskih brigadah in še kje. Tudi prizadete mladince, kolikor se bo le dalo, bodo skušali prevzgajati v kolektivu. A. ŽELEZNIK unBmmmmanmammmmmummnMmmsmimmmumammtmuammammKuam Pokvarjen naboj preprečil uboj Sodišče odmerilo Branku Brajdiču kazen dveh let in šest mesecev zapora — Milan Brajdič se ima sreči zahvaliti, da je ostal živ SEDAJ SO NA VRSTI ZAJCI -To noč pa je bilo v Potoku vlomljeno v hlev domačinke Marije Plut. Storilec je za razliko od pričakovanih in običajnih tovrstnih plenov posegel po zajcih. Pa ne, da se je kokoši že preobjedel!? „OSKUBEL“ KIOSK V noči na soboto je bilo vlomljeno v kiosk v Šmihelu. Storilec je prišel v notranjost potem, ko je razbil prodajno okence. Odnesel je tranzistor, fotoaparat, tri ročne ure, nekaj zavojčkov cigaret, žvečilnega gumija in tudi nekaj drobiža. Vsega skupaj' je naredil škode kar za 11.000,00 din. V KOLESARNICI GORELO V petek popoldne je prišlo do požara v kolesarnici stanovanjskega bloka v Cankarjevi ulici v Črnomlju. Vzrok požara zaenkrat še raziskujejo, medtem ko so materialno škodo ocenili na 15.000 din. Slednja bi bila nedvomno lahko še večja, vendar so črnomaljski gasilci pravočasno preprečili širjenje ognja. Na zatožni klopi novome&e enote temeljnega sodišča Novo mesto je minuli teden sedel 39-letni Branko Brajdič iz romskega naselja v Žabjeku. Brajdiča je obtožnica bremenila kaznivega dejanja poskusa umora. Dogodki so si lanskega 18. julija sledili takole: Branko Brajdič je prišel tisti večer k baraki 42-letnega Milana Brajdiča. V rokah je imel vojaško puško znamke „Mauser“ in z razdalje vsega petih metrov brez besed pomeril v Milana in tudi sprožil. Kot je ugotovila preiskava, z namenom, da ga ubije. Na srečo je naboj zaradi okvare nosilne kapice odpovedal, Branko je ponovno napolnil puško in pomeril, takrat pa je TOVORNJAK IN ŠOLSKI AVTOBUS TRČILA Prejšnji torek, nekaj pred osmo uro, sta v križišču Ulice 21. oktobra in Delavske poti v Črnomlju trčila tovornjak, ki ga je vozil domačin Stane Mišica, in avtobus Viatoija, ki ga je upravljal Ivan Springer iz Petrove vasi. Do nesreče je prišlo potem, ko je tovornjak zavil na prednostno pot in tako zaprl pot avtobusu. Navzlic zaviranju obeh voznikov trčenja ni bilo moč preprečiti, saj je bilo cestišče poledenelo. Od 40 šolarjev, ki so bili v avtobusu, se jih je poScodovalo 8, zraven pa še oba voznika. Poškodovance so oskrbeli kar v črnomaljskem zdravstvenem domu. Na vozilih je za 130.000 din 9code, NI JI USPELO USTAVITI - Minulo sredo dopoldne se je Novo-meščanka Vanja Nikolič peljala z osebnim avtomobilom po Cesti herojev proti Ločni, pri bencinski črpalki pa je ustavila, ker je nameravala zaviti v levo proti Labodu. Takrat sta za njo peljala še dva osebna avtomobila. Prvemu, Petru Hara-loviču z Bleda, je še uspelo ustaviti svoje vozilo, medtem ko je Novo-meščanka Danijela Humar trčila v Haralovičev avtomobil in ga porinila naprej v vozilo Nikoličeve. Pri nesreči je bila laže poScodovana voznica Humarjeva in so ji pomoč nudili v novomeški bolnišnici, medtem ko so materialno Sc odo ocenili na 48.000 din. ZAPEUAL NA OUE, RAZLITO PO CESTI - Zdravko Balenovič iz Slavonskega Broda je isti dan vozil osebni avtomobil avstrijske registracije od Ljubljane proti Zagrebu in pn Gmajni prehiteval tovornjak. Ko mu je to že uspelo in se je vračal na svojo desno polovico, ja zapeljal na del cestišča, ki je bil polit z oljem. Avtomobil je pričelo zanašati, zdrknil je čez levi rob cestišča po nasipu in se s prednjim delom zaril v zemljo. Balanovič - na srečo je bil priviTan z varnostnim pasom - je utrpel le lažje pofleodbe, medtem ko je avto utrpel za 100.000 din škodie. Cesto so nato očistili delavci novomeškega zavoda za požarno varnost, miličniki pa skušajo ugotoviti, iz katerega avtomobila je steklo olje. VOZIL PO SREDI CESTE - V soboto ponoči seje Zvonko Pavec iz Novega mesta peljal z osebnim avtomobilom po Cesti herojev proti Mačkovcu. Pri vrtnariji mu je nasproti z osebnim avtomobilom pripeljal po sredi ceste Novomeščan Anton Miklič. Kljub zaviranju sta vozili trčili, pri tem pa sta se laže poškodovala voznika ter sopotnika v Pavčevem avtomobilu. Materialne škode je bilo za 150.000 din. PES PO MAGISTRALKI - Ljubljančan Bojan Kodrin je šel v nedeljo zvečer peš ob magistralni cesti Ljubljana - Zagreb in ustavljal avtomobile. Pri odcepu za Bič je stopil kar na sredo ceste, kar je opazil avtomobilist Rok Malavašič s Senovega. Pričel je zavirati, pri tem pa ga je zaneslo s ceste in se je prelnicnil na streha Vozniku ni bilo nič, na avtomobilu {>a je bilo za 30.000 din škode. NENADOMA ZAVIL V LEVO Miro Juršinič s Hrasta pri Vinici je v petek zvečer vozil osebni avtomobil od Črnomlja proti domu. V Velikem Merajcu je dohitel Miho Lončariča iz Pustega gradca, ki seje peljal na kolesu z motorjem. Juršinič je motorista jel prehitevati, takrat pa je Lončarič zavil v levo, da sta trčila. Pri nesreči se je motorist ranil in so ga prepeljali v novomeško bolnišnico. Mogoče se bo kdo začudil, če povemo, da delo temeljnega javnega tožilca ni le zgolj pisanje obtožnic in pritožb na izrečene kazni sodišč, pač pa tudi opozarjanje na družbeno škodljive pojave. O tej plati dela javnih tožilcev resda ni bilo doslej slišati skorajda ničesar, pa čeprav je veliko Najprej svetovalec, potem tožilec posameznikov ali delovnih organizacij sprejelo dopise, v katerih je bilo temeljito razčlenjeno, kako in zakaj je prišlo do tega ali onega kaznivega dejanja, zraven pa nasvet, kaj bo potrebno storiti, da se takšnim pojavom v bodoče izognemo. Že več let, še posebej pa po ustavni preobrazbi sodstva je pri delu temeljnih-javnih tožilstev opaziti pomemben premik pri spremljanju in proučevanju družbeno škodljivih pojavov. Temu je bila še posebej velika pozornost posvečena lani, nekaj zaradi želje po krepitvi družbene odgovornosti, nekaj pa zaradi krepitve pravosodne funkcije v celoti Kajti-povsem jasno je, da takšen odnos do dela lahko veliko prispeva k zmanjševanju pojavov kriminalitete, hkrati pa potrjuje vlogo preventivnega delovanja. V potrdilo uvodnim ugotovitvam, da je novomeški temeljni javni tožilec v lanskem letu kar 61-krat preventivno posredoval Z dopisi je samoupravne organe v delovnih organizacijah opozarjal na škodljive pojave, ki so pogojevali kazniva dejanja, zraven pa predlagal ukrepe, ki se naj sprejmejo znotraj delovnih organizacij za preprečevanje takšnega stanja. Takšno sodelovanje temeljnega javnega tožilca s sredinami, kjer prihaja do kaznivih dejanj, bi slej ko prej moralo obroditi sadove Če seveda dopisi z opozorili ter nasveti ne doživijo usode mnogih drugih podobnih pa-pirjev. Bm BUDJA ZAHVALA Sporočamo žalostno vest, da nas je zapustil naš dobri mož, oče, stari oče, brat in stric JANEZ VERBIČ posestnik iz Ostroga 19 Pokopali smo ga 29. fetruaija na pokopališču v Grobljah. Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem za izrečeno sožalje, Gasilskemu društvu iz Ostrog za pomoč in cvetje. Zahvaljujejo se tudi župniku za opravljeni obred in tolažilne besede. Žalujoči: žena Francka, hčerke in sinovi z družinami, sestre in ostalo sorodstvo Ostrog, Kamnik, Mengeš, Ljubljana, Gor. Prekopa, Le-deča vas, 2. 3.1980 že bil pri njem Milan Brajdič in mu iztrgal iz rok orožje. Branko Brajdič je po neuspelem poskusu uboja pobegnil, vendar so ga novomeii miličniki kmalu zatem izsledili in prijeli. Veliki senat novomeškega sodišča je Brajdiča spoznal krivega kaznivega dejanja poskusa uboja, kot ga je očitala obtožnica, in mu zato izrekel kazen dveh let in šest mesecev zapora. Sodišče je pri izreku kazni upoštevalo olajševalno okoliščino, da ima obtoženec otroke, velika obtožilna okoliščina za Brajdiča pa je bila, da je bil pred tem dogodkom že dvakrat v postopku zaradi kaznivih dejanj krvnih deliktov. STANOVANJSKA BARAKA POGORELA V sredo je zagorelo v Lokvah pri ‘Črnomlju. V stanovanjski baraki Latifa Muratoviča je prišlo do požara, ki je bivališče povsem uničil in tako lastnika oškodoval za celih 30.000 din. Kot je pokazala preiskava, je prišlo do požara na stropu ob dimni cevi. Ogenj sc je nato bliskovito razširil na celo poslopje in ga v nekaj minutah povsem upepelil. NABOJ GA JE ZADEL V OKO V četrtek dopoldne seje med delom hudo ranil 35-letni Stefan Vugrinec iz Straže. Med delom v bršlji-nski Iskri je Vugrinec vstavil v stružnico manevrski naboj in pritisnil na kapico. Pri tem pa je naboj razneslo, delci pa so neprevidnega in nepremišljenega Vugrinca zadeli v oko in ga teže poškodovali. Ranjenca so odpeljali v novomeško bolnišnico. Lakoto si je tešil po zidanicah Prejšnji teden je vikende in zidance na Novi gori obiskoval vlomilec. Ostanki njegove dejavnosti kažejo, da je bil kar hudo lačen, pa tudi utrujen. . Vlomilski obisk je prvi odkril Milan Kolenc iz Češče vasi Storilec je na njegovi zidanci razbil polkno in šipo ter zlezel v notranjost. Odnesel je več reklamnih stekleničk žganja, žensko uro in dve domači salami. Sledovi so pokazali, da je tat v zidanici tudi prespaL Na podoben način je storilec malo zatem obiskal še vikend Novo meščanke Anice Jarc. Lastnica je ugotovila, da ji manjka zavitek kave, odgovor zakaj, pe je našla v kuhinji, kjer so ostanki pokazali, da se je storilec s kavico sladkal kar tam. Jarčevi je za v spomin pustil še nekaj praznih ribjih konzerv. Tretji oškodovanec minulega tedna je bil Stane Vidmar iz Zaloga. O vlomu pričajo grdo razbita vhodna vrata, medtem ko lastnik še ni sestavil popisa manjkajočega „inventarja“. Pogumnemu storilcu so novomeški kriminalisti za petami ZAHVALA V 71. letu starosti nas je za vedno zapustil naš dragi mož, oče in stari oče IGNAC BRULC iz Šmarjeških Toplic 23 Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste nam v težkih trenutkih pomagali Posebno se zahvaljujemo družinama Zoran in Novak -Jamšek za nesebično pomoč, Skupščini občine Novo mesto in ostalim za podarjeno cvetje ter vsem, ki ste pokojnega spremili na zadnjo pot. Žalujoči: vsi njegovi ZAHVALA Po dolgi in težki bolezni nas je v 76. letu starosti zavedno zapustil naš dragi mož in oče FJLIP FLAJS iz Brezij pri Krmelju V globoki žalosti se zahvaljujemo zdravstvenemu osebju novomeške bolnišnice in zdravniku iz Krmelja za pomoč v času težke bolezni. Prav tako se zahvaljujemo vsem, ki ste darovali cvetje, nam v težkih trenutkih kakorkoli pomagali in pokojnega spremili na zadnjo pot. Žalujoči: žena Marija, sin Franci, hčerke Rezi, Andreja in Nuška z družinami, sin Slavko ter ostalo sorodstvo ZAHVALA Po dolgi bolezni nas je v 74. letu starosti zapustil naš dragi oče, stari oče, brat in stric JANEZ PAVLIN z Dolža 12 i \ Iskrena hvala sorodnikom in sosedom za vso pomoč in darovane vence in cvetje. Zahvaljujemo se tudi župniku za lepo opravljeni obred, podjetju SGP Pionir Novo mesto za podarjeni venec, kolektivu in sindikatu IMV za denarno pomoč ter vsem, ki ste pokojnega spremili na zadnjo pot. Žalujoči: sinovi Jože, Marko in Lojze z družinami, brat Jože z družino in ostalo sorodstvo PEŠEC IN MOTORIST OBLEŽALA 54-lctni Janez Juršič z Dolža je v sredo zvečer šel peš ob robu ceste v Jedinščici. Juršič je hodil po levi strani cestišča, ko se je nasproti pripeljal na kolesu z motorjem 44-letni Novomeščan Ivan Regina. Med srečanjem je zadel pešča in ga zbil na tla, pri tem pa padci tudi sam. Oba sta bila teže poScodovana in sc zdravita v novomeški bolnišnici. Na kolesu je za 1.000 din škode. POLN TOVORNJAK SE JE PREVRNIL Na magistralni cesti Ljubljana^ Zagreb je pri Jezeru prišlo prejšnj* ponedeljek do prometne nesreče,ko so tovornjaku s priklopnikom češke registracije odpovedale zavore. N® vozilu so bili naloženi elektromotorji v zabojih, ki so se razsuli po cesti, ostali del ceste pa je zaprl Še pn' klopnik. Delna zapora proneta na magistralki je tako trajala vse od lf|; do 17. ure, ko so vendarle odstranil) oviro s ceste. 12 DOLENJSKI LIST Št 11 (1596) 13. marca S ZSMS na terenu ali v delov- S nih organizacijah. pa poleg vsega tega še precej :• R. B. 13. marca 1980 DOLENJSKI LIST ! s s ČETRTKOV INTERVJU »Računajte na nas!” V vrstah mladihi so mladinke pri aktivnosti v večini, zato prevzemajo tudi odgovorne dolžnosti - Decembra lani je postala predsednica občinske konference mladih novomeške občine Daija Colarič, ki si je Poprej nemalo^izkušenj pridobila z vrsto funkcij v novomeški tovarni Kika pa pavzgor vse do republiških ® zveznih organov. Izvoljena je tudi v novo predsedstvo republiške konference SZDL. »Ženske v delu mladinske organizacije v novomeški občini precej pomenijo. Nimamo sicer povsem točne evidence o članstvu, cenimo pa, da je mladih do 27 let okrog 15.000 med občani, od tega jih je čez 9.000 Organiziranih. Mladinke zadnja leta postajajo zelo aktivne, z^o jih najdemo več na raznih dolžnostih organih konference, v in kot predsed-osn ovnih organizacij Darja Colarič je sicer predsednica mladine v novomeški občini, med mladimi pa enaka med enakimi. — Ali je potemtakem računati, da bo iz vrst z razredov osnovne šole' .Jurija Daj; matina”. Pet dni so bili v ICranjsKj gori v „šoli v naravi”. Vreme jim Je. bilo vsekakor po godu, zato so ' prav gotovo na snegu nabrali velik0 smučarskega znanja. OBLJUBA IZPOLNJENA! " ^ začetku tedna so mali pokriti baze v osnovni šoli Jurija Dalmatin® Krškem napolnili mladi selekcionir ni plavalci. Okoli 60 so jih odbr**1 testiranjem in jih po temelji*®^ zdravniškem pregledu usmerili v n črtno vadbo v plavanju, za kare skrbijo strokovni delavci domaceg PK Celulozar. Št 11 (1596) 13. marca 1980 BREŽIŠKE VESTI o MOJSTER KOT JE TREBA — Zidar Mirt iz Sevnice je dober znanec gospodarjev, kjer rastejo novi hlevi. V Golobovem bo prostora za 30 bikov, 6 telet posebej, in 11 krav. Na siki: med zaključnimi deli. (Foto: Železnik) Klavnica se je otresla izgube Kako se je Mercatorjeva klavnica v Sevnici izkopala iz „rdečih številk" — Stabilizacijski program kombinata — Pomoč ostalih kolektivov ni bila potrebna Lani sredi leta so v sevniškem Kmetijskem kombinatu nemudoma začeli ukrepati, ko so se jele tozdu Klavnica pisati »rdeče številke”. Nobena skrivnost ni, da so se tačas in tudi še sedaj dušile v izgubah še dosti večje klavnice. Sedaj, ko jeskozi že tudi zaključni račun, lahko »potrkajo na les”, klavnica je minulo poslovno leto zaključila celo z ostankom dohodka. V času najhujše krize so se 250.000 dinarjev za naložbo iz kajpak . obrnili na občinski iz vršni svet, stekla je tudi akcija po ostalih kolektivih za solidal-nostno pomoč iz sklada skupnih rezerv. Odziv je bil dokaj slab; med prvimi so prišla spodbudna sporočila le iz tozdov Jutranjke in POZD Marije Vidic. Vse skupaj je torej že preteklost. Sredi stabilizacijskih prizadevanj pa ta izkušnja lahko - le še služi komu kot primer, kako se izkopati iz trenutnih težav. Mesaiji in kmetijci so namreč prišli na želeno vejo z lastnimi silami. Razvili so dohodkovne odnose s Koteks-Tobusom, s katerim so podpisali samoupravni sporazum, ki pomeni v denarju 110 tisočakov. To bo lastnih sredstev. Kako preudarno so gospodarili, lahko pove tudi tale droben podatek: v celem letu je tozd porabil za reprezentanco borih 86 dinarjev. Sevniški kombinat je med prvimi sprejel obsežen stabilizacijski program. Po primeru klavnice sodeč, ljudem v kombinatu ne manjka trdne volje, da ga bodo tudi uresničevali. A. ŽELEZNIK Hribi ne bodo ostali prazni Pri Golobovih na Dobju nared velik hlev — Pridni tudi na cesti — Pomoč KS Zabukovje in Sevnica Splošnega ljudskega odpora si ni mogoče zamišljati ob praznih domačijah po naših hribih. Žal je prenekatera domačija opešala, nekdaj kleni rod si je poiskal lažji način življenja v dolini. So pa še trdni kmetje, ki kanijo ostati in napredovati Eden takih trdnih gospodaijev je dobrodošlo za primeren mosf ' Ivan Golob iz Dobja> ali kot pravijo ki je ves čas že ozko grlo pred hišne številke’ Vrania- Vso zadčvo pa je reševati odkup kož. V klavnico. pomagal ___________ bodoče pričakujejo še razumevanje sklada skupnih rezerv za izboljšanje delovnih pogojev v klavnici, predvsem pri transportu živine. Klavnica je v minulem letu navkljub znani mesni krizi presegla celotni prihodek za 23 odst. Namesto izgube so končali leto s štirimi milijoni dohodka. Zaposlenim so naposled lahko omogočili pravice iz tako imenovane sindikalne liste, izločili denar za stanovanjski sklad, 40 tisočakov pa so dali v lastni rezervni sklad Kolektiv je že med minulim letom namenil »Dolenjski list« v vsako družino hišne številke, Vranja. Še imena starih krajev so zaokrožili navzgor za večja naselja. „Ce bo šlo vse po sreči, je dejal v potu svojega obraza v sredo, 6. marca, ,,bo hlev čez dva dni nared,” mojster Mirt s preostalo skupino zidarjev in streža čev pa ni oporekal Spraviti skupaj točno po načrtu tolikšno gmoto betonskih kvadrov, ostrešja in še marsičesa v takšnih hribih ni mačji kašelj. Golobov sin je bil tačas že dogovorjen s sosedom, da gredo po 15 vreč cementa. Domači feiguson je potreboval za pomoč še en traktor. „Za O SNAGI IN . sečem Bolj kilava zima se sicer ni poznala pri udeležbi na kmetijskih seminarjih. Kmetijska' pospeševalna služba je skupaj z veterinarji opravila številne razgovore s kooperanti o vprašanjih čistoče pri mleku in raznih boleznih. Ljudje radi hodijo na predavanja, kjer se česa naučijo. en traktor je preveč strmo,” je bil odgovor. Pa smo spet pri cestah. To zimo so se nemalo namučili na 2,2 km dolgem odseku ceste. Res sta pomagala matična krajevna skupnost Zabukovje, še sevniška je brezplačno odprla „šrango” svojega peskokopa. A kaj, ko se sedaj izdatno nasuti gramoz pod kolesi na teh vzponih tako zvrtinči, da mu vsaj osebni avtomobili niso kos. Upajo, da bodo še pred morebitnim deževjem spravili v cesto pragove, da nalivi ne bodo potegnili vloženega truda za seboj. Tako se vrstijo delovni dnevi v hribih. Golobovi si dobesedno nimajo časa oddahniti Navkljub veliki gradnji (hlev meri standardno - 22 x 12 metrov) in delu na cesti je vzorno obrezanih okrog 2 hektara vinograda. Varg niso izgubili zaupala kljub trem zaporednim pozebam. a. 1. SEVNIŠKI PABERKI USPELA SMUCARIJA - V netijo zvečer se jje zadovoljna vrnila uprnov vsa stotnija smučanev z zna-»belim” vlakom s Koble. Smu-™ je bila izredna: sonce in dovolj ?ega. Vseeno Sevničani še ne vedo, bodo izlet ponovili tudi v tretjič, P° vsej verjetnosti bodo. c STAR PAHR NI ZA ODkET -?®yiuški šolarji so se sredi minulega n>* dobro odrezali. Zbirali so nam-Daniri83-’ ton starega časopisnega tiiS Tovornjaki sevniškega kme- vor kombinata so imeli kar dozo/ 7 80 sPrayi*i we v Celulo- papirjem so vsekakor n»n? ^ vse rekorde. Denar bodo že "»menih za kaj koristnega. RAZPRODANI IZDELKI - Že pred koncem tedna je bila večina izdelkov - izvzeti so bili tisti, ki niso bili naprodaj - na razstavi delavnic pod posebnimi pogoji v prostorih ljubljanske banke razprodanih. Marsikdo se je čudil pristopnim cenam lepih izdelkov. PRISRČNI OTROCI - Zene so tokrat skupaj s sodelavci res lepo počastile svoj praznik. Petek pred praznikom so brli nekateri mentorji sevniške osnovne šole in njihovi varovanci ves dan na nogah: z roko v roki so šli od kolektiva do kolektiva, kjer so pripravili kulturne proslave za, delavke. Posebno prisrčno je bilo v „Lisci” in> Jutranjki. V .slednjo so šli otroci boštanjske' osnovne šole. Mesa bo dovolj Dobra preskrba Mesna kriza se je lani očitova-la po praznih klinih mesarjev. V Sevnici česa podobnega domala sploh ni bilo občutiti Morda je kakšnemu zahtevnejšemu kupcu včasih zmanjkalo kakšnega boljšega kosa. Da je bila preskrba tako kakovostna, gre zasluga pač domači klavnici Sedaj, ko je minulo leto prešteto z vseh vidikov, le nekaj podat tov. V sevniški klavnici je bilo lani 1.000 ton izplena mesa. Zaklali so nad 6j000 prašičev in 1.500 glav govedi. Razumljivo je v primerjavi s predlanskim letom padel zakol telet, saj so rejci privezali več telet za rejo. Direktor sevniškega Kmetijskega kombinata (sozd Mercator) inž. Albin Ješelnik je optimist tudi glede nadaljnje preskrbe. Zaradi znane lanske suše tržni kooperanti niso in ne bodo prizadeti. Ko je bil pravi čas, je namreč kombinat kupil okrog 250 ton pesnih rezancev. S tem ukrepom bodo rejci predvidoma zdržali do prve košnje. Popravek cen je sicer prvotno razveselil kmetijce, predvsem rejce, učinek pa plahni z dneva v dan zaradi drugih podražitev. Splošna stabilizacijska prmdeva-nja so zato še kako umestna. A. 2. Odpraviti žarišča kratkih stikov Na seji občinske konference so med drugim sklenili, naj komite izdela stališča, obvezna za vse komuniste v zdravstvu — Sprejeli so tudi zaključni račun Na seji občinske konference ZK Trebnje, ki je bila pretekli teden, je bilo osrednje vprašanje zdravstvo. Komunisti so razpravljali o vprašanjih in nalogah, ki jih bodo morali v tem tozdu Zdravstvenega centra Dolenjske še razrešiti, izpolniti. več kot štirideset štipndistov. Vendar na seji konference težišče razprave ni bilo na splošnem stanju zdravstva, šlo je za vprašanja, ki jih še niso rešili v trebanjskem tozdu Zdravstvenega centra. Kjot je moč razbrati iz poročila, ki je bilo pripravljeno za konferenco, imajo v tem tozdu še kadrovske težave, pa tudi nagrajevanje je bilo slabo in nestimulativno, občina je po površini velika itn. Zelo malo pa je nakazano, kaj je bilo vzrok za kratek stik med samo- Uvodno poročilo o razmerah v zdravstvu je podal Jakob Be-rič, direktor Zdravstvenega centra Dolenjske. Med drugim je poudaril velik razvoj, ki ga je zdravstvo dosegjo na Dolenjskem, hkrati pa tudi naloge, ki še stoje pred njim. V, skladu s prizadevanji za izboljšanje gospodarstva, bo treba tudi v zdravstvu izpeljati ukrepe, ki naj pripomorejo k zmanjšanju stroškov. Predvsem bodo še naprej težili k povezovanju in s tem k racionalnejšemu poslovanju, poostrili bodo kriterije za uveljavljanje bolniške in izdajanje zdravil. Hkrati pa so napori usmerjeni tudi v izboljšanje kadrovske sestave, saj študira na medicinski fakulteti trenutno E upravnimi organi in družbenopolitičnimi organizacijami, zlasti osnovno organizacijo ZK, ki je bila ustanovljena pred tremi leti. Zato so na konferenci sprejeli sklep, da komite občinske konference pripravi stališča, ki bodo zavezovala komuniste pri delovanju v samoupravnih skupnostih, izvršnemu svetu in tozdu. Na seji občinske konference so sicer obravnavali še dopolnitve statutarnega sklepa o delovanju občinske organizacije ZK, dopolnitve poslovnika o delu občinske konference ih sprejeli zaključni račun za preteklo le- J. S., to. EDEN ZA VSE, VSI ZA ENEGA Mnogi se pritožujejo čez samoupravne interesne skupnosti, češ kako zapravljive da so. Vendar primer trebanjske občinske izobraževalne skupnosti dokazuje povsem nekaj drugega. Njena strokovna služba namreč op ravlja administrativno računovodske posle tudi za druge skupnosti. In vsaka tudi plača določen delež za osebne dohodke teh služb. Vsekakor je zgled vreden posnemanja! Razmislek ne bi bii odveč Zakaj v Trebnjem ni zanimanja za kulturne prireditve? Trebanjci so lani na referendumu glasovali za samoprispevek, katerega del sredstev bodo med drugim namenili tudi za novi dom kulture. V njem bo štiristo sedežev, zgrajen pa bo tako, da bo primeren za gledališke in filmske predstave. Vprašanje pa je, če je gradnja tako velikega doma v Trebnjem sploh potrebna. O tem se sicer ne sprašujejo niti krajani niti odgovorni politični dejavniki. To vprašanje se je porodilo v glavah tistih, ki vodijo trebanjsko kulturno življenje, ki skrbijo, daje kulturna ponudba kar najbolj pestra in izbrana. Povod za taka razmišljanja pa so bili zadnji dogodki v zvezi z gostovanjem Slovenskega stalnega gledališča iz Trsta v trebanjski občini. Na predstavah tega našega zamejskega'gledališča se je v vseh večjih krajih trebanjske občine pojavilo le okoli 30 do 50 gledalcev. In tako majhno število gledalcev se G teh predstav udeležilo jub obsežni propagandi. Razobešenih je bilo kar okoli 40 plakatov in razposlanih več kot 500 vabil. Da pa ne bi kdo mislil; da so bili Trebanjci kakorkoli proti temu gledališču, ki skjbi, da za mejo ne bi zamrla slovenska govorica, ali celo proti komediji Neznani Benečani Giussepa Berta, je treba povedati, da se tako dogaja tudi ostalim predstavam, da gledalcev ni niti na kino-predstavah. Pojav je zapažen, tudi o njegovih posledicah bi se dalo govoriti, veliko težje pa bi bilo reči, kaj je vzrok za tako nezanimanje za kulturne prireditve. Ali naj o vzrokih razmišljajo samo kulturni delavci ali pa bi morali o odnosu do kulture razmišljati tudi mi kot občani. Zdi se, da bi bil drugi razmislek najbolj zaželen. J. SIMČIČ KAKO NAPREJ? — Čeprav je na zboru delavcev v tozdu Kolinske na Mimi tekla beseda o zaključnem računu za lansko leto, je bil po^ed delavcev bolj usmerjen v letošnje leto. V razpravi so obdelali vsa ozka gria, ki so bila , .kriva”, da je bil lanski obseg proizvodnje precej manjši, kot je bilo načrtovano. (Foto: J. Simčič) Gradnja mimo zadružnikov V Šentrupertu začeli graditi obrat Agrostroja Krajani krajevne skupnosti Šentrupert so si že leta želeli, da bi dobili vsaj majhen obrat, v katerem bi našli delo domačini, ki se sicer morajo daleč voziti na delo. In, ko se je za uresničitev te želje ponudil ljubljanski Agrostroj, so zagrabili z obema rokama. Tudi lokacijo so kmalu našli. Npv obrat naj bi zaživel v starem farovškem hlevu. Ker pa hlev ni bil primeren za načrtovano proizvodnjo, so ga morali podreti. Tisti hip so se seveda spremenili tudi načrti glede velikosti obrata. Prerasel je v majhno tovarno, v. kateri naj bi se razvijala livarska dejavnost. Seveda s je bilo treba pridobiti za novogradnjo tudi ustrezna dovoljenja. V$a ta dovoljenja je investitor tudi dobil, vendar žal brez soglasja šentruperške stanovanjske zadruge, ki upravlja z zazidalnimi površinami v Šentrupertu. Zfldruga se je seveda tačas pritožila nad izdanimi do- voljenji, vendar do danes ni dobila odgovora. Prav tako pa ni na pritožbo odgovoril republiški sekretariat za urbanizem. Medtem se je gradnja že začela, člani šentruperške stanovanjske zadruge in vsi ostali krajani pa se sprašujejo, kako je to mogoče. Sv,oje pritožbe so namreč utemeljili s tem, da bo gradnja bodočega industrijskega obrata bistveno skazila bližnjo okolico Šentruperta, hkrati pa tudi ekološko ogrožala bližnje stanovalce, Mirenska dolina, kamor Šentrupert nedvomno šteje, je namreč kulturno krajinski prostor, ki pomeni v slovenskem merilu izjemen spomenik. Kot takega bi bilo treba ohraniti, kar meni tudi ljubljanski regionalni Zavod za spomeniško varstvo. Kako bo zadeva potekala, za zdaj še ni jasno. Verjetno pa se bodo zacbvžani pritožili proti začeti gradnji. J. SIMČIČ IZ KRAJA V KRAJ NAJ SE UGRIZNEMO V JEZIK? - Nekaj številk nazaj smo pisali o tem, da so trebanjske trgovine dobro založene. Tako so ugotovili inšpektorji, ki so obhodili poslovalnice Dolenjke, Mecatorja in Kmetijske zadruge. In v glavnem te ugotovitve drže, le pri kruhu se večkrat zatakne. Vsak ponedeljek in sredo namreč v'vseh trebanjskih prodajalnah zmanjka kruha. Zakaj se to dogaja, bomo mogoče še izvedeli, kaj pa bi bilo treba narediti, da se to ne bi dogajalo, je že težko verjeti VSEM NI NIKOLI PRAV - Medtem ko so Trebanjci zdaj zadovoljni z zdravo in pitno vodo, ki jo dobe iz trebarjskega vodovoda (že dolgo nismo pisali o njem, kajne? ), pa so gostilničarji drugačnega mnenja. Ne vsi, ampak samo tisti, Ki znajo delati vino doma. Ta voda bojda ni tako dobra za tako proizvodnjo. Vino, ki ga izdelajo iz nje, je menda premočno. In potem je velika moč pivcev, zaradi te pa utegne biti ogrožen tudi gostilniški inventar. “OB CIN ARKE” PRAZNUJEJO SKROMNO - Znameniti, a tolko vprašanj vzbujajoči dan žena, ki smo ga pretekla leta znali tako hrupno proslaviti predvsem moški, so letos zenske z upravnega dela trebanjske občinske skupščine skromno preži- vele. Zadovoljile so se z nageljčkom in čestitkami Razumejo namreč, da za kaj več ni v tem trenutku ne denarja ne posluha. KAKO DELUJE ADMINISTRACIJA - Čeprav je vprašanje, ob katerega se bomo spotaknili zdaj, vredno vse pozornejše obdelave, ne bo nič narobe, če mu dodamo majhno opombo. Gre za dopoldansko sprehajanje administrativnih in upravnih delavcev, ki so ga pretekli teden obravnavali tudi na televiziji In če bi kdaj stekla razprava in proučevanje na „licu mesta , bi bilo Trebnje zelo primerno. Sprehajanje po tigovinah je tu naj bo ^ očitno, hkrati pa tudi najbolj nedotakljivo in nesprašljivo: obenj se nihče ne spotakne. TREBANJSKE NOVICE Brez samoprispevka ne bi šlo Podpora izhodiščem za uvedbo novega 5-letnega samoprispevka za šolstvo in otroško | varstvo — V občini ni šole, ki ne bi bila potrebna dozidave — Za enoizmenski pouk Konec junija se bo iztekel v črnomaljski občini krajevni samoprispevek za gradnjo objektov s področja šolstva in otroškega varstva. Ker so potrebe na teh področjih v občini še precejšnje in je hkrati jasno, da bi se reševanje prostorskih težav v šolstvu in otroškem varstvu brez nadaljnjega petletnega samoprispevka zavleklo v nedogled, so o tem v zadnjih dneh razpravljali tudi na seji predsedstva OK SZDL in na seji občin&e konference Zveze komunistov, o tem pa bo tekla beseda tudi na prihodnji seji zborov občinske skupščine. Razlogi za uvedbo novega samoprispevka so povsem jasni V šolstvu še vedno močno primanjkuje prostora, in to kljub gradnji in dozidavi šol v preteklem obdobju. Število šoloobveznih otrok se veča, želja staršev po uvedbi enoizmenskega pouka na vseh šolah pa je vedno glasnejša, kar je zlasti ob veliki zaposlenosti žena - teh je kar 45 odst vseh ZARADI BOLNIŠKIH ENO GRADBIŠČE MANJ V lanskem letu so v Gokovem tozdu Begrad znašali balniSci izostanki kar 8,8 odstotka. Drugače povedano: vsak; dan je bilo na bolniški 25 delavcev, torej toliko, kolikor jih povprečno dela na enem gradbišču. Od tega je bilo vsak'dan dokazano neupravičeno odsotnih šest delavcev. zaposlenih v občini - povsem razumljivo. Poleg tega se razvija mala šola, največje dovoljeno število učencev v posameznem oddelku se zmanjšuje, nekatere šole nimajo kuhinj, telovadnic, povsod primanjkuje kabinetov, prostorov za interesne dejavnosti itd. Organiziranega otroSce-ga varstva je v občini deležno le 20 odstotkov predšolskih otiok, medtem ko je republiško povprečje 31 odstotkov. Z dograditvijo šole v Dragatušu pa bi na primer rešili tudi vprašaje otroškega varstva v tem kraju. Z 1 ,5 -odstotnim * samoprispevkom - to podpirajo tudi predsedstvo OK SZDL, OK ZKS, sindikat - bi v petih letih zbrali 40,5 milijona dinarjev, se 1.200 MLADIH NA RAZSTAVI petkovi seji' predsedstva OK ! Črnomelj so največ pozomos- Na ZSMS i ti posvetili pripravam na volilnopro-gramske seje področnih konferenc ter oceni teh sej osnovnih organizacij, ki-so jih že opravili v vseh osnovnih organizacijah. Beseda je tekla še o ogledu razstave o delu in življenju Edvarda Kardelja, ki si jo je v Ljubljani ogledalo okoli 1.200 mladih iz čmomaljskeobčine. Mladina iz te občine se pripravlja na občinski kviz „Tito-revolucija-mir”, ki bo 29. marca, za informatorje v osnovnih organizacijah pa bodo 22. marca organizirali seminar. Med drugim je bil govor tudi o delovnem programu Kluba belokranjskih študentov. NAJBOLJŠA REŠITEV Osrednja točka dnevnega reda zadnje seje OK ZKS Črnomelj je biia posvečena stabilizacijskim prizadevanjem v občini. Najboljšo možno rešitev so npkazali že z gradivom, ki so ga pošiljali z vabilom za sejo. Prvotni naslov je bil namreč,,Stabilizacijska proizvodnja v občini’. Če bi lahko uvedli tako proizvodnjo, bi njihova stabilizacijska prizadevanja v hipu bogato obrodila, seveda če ta proizvodnja ne bi bila odvisna od uvoženega reprodukcijskega materiala... ZADOVOLJNI Z BERO - Čmomal saj so drugega starega papiija. JSKI DROBIR POSTOPOMA DO OBVOZNICE - Že sedaj je Cesta heroja Starihe precej obremenjena, še huje pa bo, ko bo začela delati nova tovarna Gorenja. Načrtovana črnomaljska obvoznica bo v veliki meri rešila tudi ta problem. Vendar ie že sedaj jasno, aa obvoznica v celoti ne bo iuni jena, ker ni zagotovljenih itev. (Stoli 250 metrov icmdu zg . dovolj sred — -------------------- obvoznice je pripravljeno za asfaltiranje, letos pa bodo pripravljeni načrti za naslednjo etapo, do ceste Cmomelj-Stražni vrh. pravi polovico lastnih sredstev, kolikor je najmanj potrebno, ostalo pa bi zagotovili s krediti, ki bi jih vračale interesne skupnosti. Jasno je, da so želje v občini velike, možnosti za družbeno dejavnost pa spričo stabilizacijskih prizadevanj še bolj omejene. V občini skorajda ni šole, ki ne bi bila potrebna dozidave. Tako odločitev, kaj naj dokončno pride v program, nikakor ne bo lahka. Pri tem bo vsekakor treba upoštevati več okoliščin, tudi ta program „vpreči“ v zagotavljanje skladnejšega razvoja krajevnih skupnosti, trezno prestresti razmere na posamezni šoli, zagotavljati enoizmenski pouk in proučiti še marsikateri drug argument, da bo program res zajel reševanje najbolj perečih vprašam. A.BARTEU vsem mestu zbirali odpadni papir. na občini zbrali za zvrhan voziček raznih starih gradiv in ;ki šolarji so pred kratkim po e na sliki so zelo zadovoljni, dela v kratkem najprej pokazala v tem domu svojim sokrajanom. DOMAČA RAZSTAVU ALCA-V Butoraju ima kulturno življenje • • _ 2 % -** —tt— T nhnmnNn. BREZ SODNIKA - Črnomelj in s tem vsa občina sta zadnja dva, tri tedne praktično brez sodnika za prekrške. Ena od sodnic je na praksi na sodišču, druga pa je po službeni dolžnosti vsak (Sin v Novem mestu. Vendar nq se tisti, ki jih čaka obisk pri sodniku, nikakor ne zanašajo, da je roka pravice nanje pozabila. Vsi bodo pnšli na vrsto, samo malo kasneje. K tudi sedaj storjeni prekrški se pridno nabirajo na pravem mestu. dolgo in lepo tradicijo. Z obnovitvijo dvorane v gasil sko-prosve tnem domu bo za razne kulturne prireditve še več možnosti. Ker na območju te krajevne skupnosti živita tudi dva krajana, katerima je konjiček likovna dejavnost — to sta Janko Butala in Vesna Zunič - bosta svoja RAZBITA LUČ - Prejšno sredo so delavci na cesti v bližini črnomaljske lekarne pri nakladanju izruvanih kock na tovornjak po nesreči razbili svetilko cestne razsvetljave. No, zlobni bi lahko pomislili, da ima to dejanje globlji pom :e vsaj ponoči ne bo videlo, kal to prekle- mansko cesto zamujajo. Dober začetek loške mladine Ustrezen delovni pro-jram OO ZSMS Loka — Od kidanja snega do ureditve kopališča Čeprav delo v mladinskih osnovnih oiganizacijah v treh krajevnih skupnostih v Črnomlju še ni zaživelo tako, kot bi želeli, pa prva znamenja že kažejo, da bo mladina v teh krajevnih skupnostih lažje in boljše delala kot prej, ko je bilo občinsko središče ena sama krajevna skupnost in je tu delovala tudi ena sama osnovna organizacija ZSMS. ..Vsekakor je bilo prej res tako veliko, število mladih težko dobiti skupaj, jih oiganizirati in pripraviti za kakšno konkretno akcijo,” pravi Duška Weiss, predsednica 00 ZSMS Loka. „Naša organizacija združuje sedaj 137 članov' in deluje od lanskega decembra. Do sedaj smo naredili deloven program, imenovali razne komisije, lotili pa smo se že tudi konkretnega dela.” Tako so pozimi pripravili delovno akcijo in očistili sneg s pločnikov in mostov v Loki. Za 8. marec so povabili vse žene s svojega območja v osnovno šolo, kjer so jim za praznik pripravili kulturni program. „Med drugim smo si zadali, da bomo v naši krajevni skupnosti očistili bregove Dobličice in Lahinje, radi bi spet uredili kopališče na Lahinji na Fabjano-vem, kjer je včasih že bilo. Sedaj v Črnomlju sploh ni kopališča, čeprav je tam Lahinja primerna za kopanje in še čista. Največ se z ostalima osnovnima organizacijama v Črnomlju pripravljamo na športna tekmo var) a v tem in prihodnjem mesecu. Evidentirali smo tudi že brigadirje za letošnje delovne akcije, pozabili pa nismo tudi* na obveščanje in sklenili da bomo izdali vsaj dva biltena na leto.” Preko TVD Partizan so se dogpvorili, da bodo imeli mladi možnost' za rekreacijo v novi športni dvorani ..Skratka, dela smo lotili tam, kjer vemo, da bomo lahko začeli in neka. naredili, in si nismo za začetek zastavljali visoko letečih ciljev, ki jih ne bi mogli doseči Vsekakor pa so mladi že do sedaj dokazali da so voljni delati, le delo mora biti dobro organizirano,” pravi Wcissova. A. B. PRIZNANJE ZASLUŽNEMU OBRTNIKU - Na letni skupščini metliškega jobrtnega združenja so Martinu Čmuj^ju, enemu najbolj aktivnih mehiških obrtnikov, ki vseskozi ohranja dobro tradicijo metliškega obrtništva, izročili priznanje in nagrado. PRILJUBLJENA METLIŠKA MESTNA GODBA Letos praznuje metliška mestna godba 130 let obstoja. Na koncertu za kulturni praznik pred nabito polno dvorano metliškega kulturnega doma so prvič nastopili tudi učenci, in učenke metliškega oddelka novomeške - glasbene šole. Sedaj ima mestna godba 47 godbenikov; najstarejši ima več kot 70 let, najmlajši pa komaj deset let. Ko je pred 20 leti prevzel vodstvo sedanji kapelnik Ivan Jerina, je igralo le 15 godbenikov, pod njegovim vodstvom pa se je godba uspešno razvijala. Metličani imajo svojo godbo radi, kar dokazuje tudi velik obisk na njihovih prireditvah. R. F., V ospredju komunalna vprašanja O vseh perečih vprašanjih v krajevni skupnosti najprej v K K SZDL — Preslaba povezava delegacij v KS Metlika z bazo — Javna razprava za jasne smernice Tudi zadnja sqa delegatov krajevne konference SZDL Metlika je pokazala, da te konference vse bolj postajajo mesto, kjer teče beseda o vseh perečih problemih in težavah v krajevni skupnosti Vendar krajevne konference ue smejo biti le „zbimo mesto” za vse mogoče težave, marveč tudi kraj, kjer sprejemajo odločitve in sklepe za njihovo odpravo. Očitno je, da prebivalece metliške krajevne skupnosti najbolj bodejo nekateri komunalni TEŽAVE Z USMERJENIM IZOBRAŽEVANJEM Zadnje čase je v metliški občini pogosta tema razpravljanj usmerjeno izobraževanje. V,občini pride za tovrstno izobraževanje v poštev le izobraževalni center „Beti”, kjer naj bi šolali mladino za tekstilne poklice. Srečujejo pa se s kadrovskimi in prostorskimi težavami za zagotovitev skupne vzgojno-izobraževalne osnove za prvi letnik usmeijenega izobraževanja. Metličani pa nikakor nc bi hoteli ostati brez svojega izobraževalnega središča, saj bi jim sicer kaj kmalu začelo še bolj primanjkovati potrebnih kadrov. Tako bodo skušali probleme rešiti s pomočjo črnomaljskega centra srednjih šol. problemi, kot so ureditev križišča, gradnja nove prepotrebne bencinske črpalke in avtobusne postaje, dokaj slabo stanje mestnih ulic in cest, ureditev pokopališča, smetišča, govor je bil o urbanistični politiki in uvedbi novega samoprispevka. Ko je tekla beseda o pripravah na izdelavo srednjeročnega razvojnega programa metliške krajevne skupnosti, so opozorili, da se je ta krajevna skupnost v preteklosti razvijala počasneje kot ostale, čeprav marsikatera stvar v tej KS ne zadeva samo krajanov, marveč je širšega občinskega pomena. Tu so imeli v mislih zlasti oskrbo z vodo in električno energijo, urejanje prometnih površin, smetišča, čiščenje odplak, stavbna zemljišča in ostale komunalne zadeve, ki jih bo zajel srednjeročni načrt S tem v zvezi-so delegati podprli priprave za uvedbo novega krajevnega samoprispevka za izvajanje programa javnih deL Ko so ocenjevali delovanje delegatskega sistema oz. delo delegacij v KS Metlika, so opozorili, da so še vedno preslabo povezane z bazo, da prihtgajo na seje brez stališč, kar je še najbolj očitno v zboru krajevnih skupnosti občinske skupščine; da bi to popravili, se bodo poslej na skupnih sejah sestajali izvršni odbor in delegacije. V okviru krajevnih konferenc pa mora priti do izraza usklajeno delovanje vseh družbenopolitičnih organizacij. O najbolj pomembnih vprašanjih, ki jih obravnavajo v delegacijah, je potrebno na podlagi široke razprave v krajevni konferenci oblikoyati jasne smernice, ki naj bodo osnova za oblikovanje stališč delegacij v krajevni skupnosti Metlika. A. B. Izključitev skrajni ukrep Ugotovitev, da so se osnovne organizacije prenaglile V dobrem letu dni so osnovne organizacije Zveze komunistov v metliški občini izrekle svojim članom sedem opominov, štiri so izključili, pet pa črtali iz evidence. Tovariško razsodišče občinske konference je v tem času prejelo tri pritožbe na izrečene ukrepe osnovnih organizacij. V dveh primerih je tovariško razsodišče ugotovilo, da je ukrep pravilen, v enem primeru pa postopek še trma. Tudi tovari&o razsodišče ZKS je ukrep občindcega razsodišča o izključitvi potrdilo, postopek o izrečenem opominu pa še traja. En postopek zaradi izključitve je na občinski ravni trajal skoraj dve leti; o tem so razpravljali kar na petih sejah tovariškega razsodišča, temu vprašanju so bili namerjeni še trije sestanki osnovne oiganizacije, ki so jim prisostvovali tudi predstavniki tovariškega razsodišča OK ZKS in ZKS, in čeprav so prizadetemu očitano krivdo, zaradi katere je bil izključen, večkrat dokazali se še vedno ne čuti krivega. Vendar tovariko razsodišče pri OK ZKS Metlika ugotavlja, da nekatere osnovne organizacije premalo spremljajo aktivnost svojih članov, ob izreku vzgojno političnih kazni pa se prehitro odločajo za izključi tev. To se vidi tudi iz tega, da sta od štirih kar dva člana na izključitev vložila pritožbo, medtem ko je na sedem izrečenih ukrepov prišla le ena pritožba. Osnovne oiganizacije pa bi morale temeljiteje proučiti primere, ko so bili člani ZK črtani iz evidence zaradi neaktivnosti Vsekakor bi na podlagi izkušenj tovariškega razsodišča morale osnovne organizacije bolj načrtno spremljati aktivnost svojih članov, sproti in vsestransko ocenjevati negativne pojave, krepiti kritiko in samokritiko, zaostriti odgovornost za izvajanje sprejetih sklepov ter razvijati in utrjevati dobre odnose. A. B. OBLEDELA KOVAČEVA KOBILA Tudi napis na metliški trgovini, v- kateri prodajajo steklo, barve in železnino, potrjuje ljudski rek, da je kovačeva kobila pogosto bosa. Napis je namreč tako obledel, da bi z druge strani ceste človek že težko prebral, kaj jim vrli trgovci tam notri nudijo. Morda pa tisto malo barve za obnovitev napisa ni vprašanje, morda ni pri roki primernega čopiča... SPREHOD PO METLIKI UČITELJ STANKO KRIŽ ustanavlja v osnovni šoli tamburaški orkester, kar mu ne dela nikakršnih preglavic, saj je veliko mladih, ki si želi|0 igranja. K vajam se je doslej prijavilo preko dvajset osnovnošolcev, v glavnem učencev šestih in sedmih razredov. No, upat i je, da se bodo čez nekaj časa pojavili na odru želi prvi aplavz. Iz ___________________v bo lahko po: je črpal kadre tamburaški orkester in da bodo po: mladih tamburašev bo lahko Tone Strucelj, drugi pa so le malce zaostajali za njima. Up vzbujajoče je dejstvo, da so se udeležili tečaja in izpita tudi mladi iz vaških krajevnih skupnosti tako da bodo lahko ti nosilci porajajočih se namiznoteniških moštev. Se posebno so vneti mladi iz krajevne skupnosti Radovljica. V NAŠEM SPREHODU BOMO tokrat krenili malce v okolico Metli- mladinskega kluba, ki igra, da ga je veselje poslušati toki Jce, kjer bomo tako na severu kot na jugu in vzhodu ter zahodu naleteli na vrsto divjih smetišč. BOLJ SLABO JE BILA OBISKANA predstava Stalnega slovenskega gledališča iz Trsta. Tržačani so zaigrali Neznanega Benečana v glavnem pred mlado publiko, vzrok slabemu obisku pa so gotovo plakati ki so vsekakor premalo za obveščenost in za napolnitev kulturne-doma. Morda pa je bil slabo V NT AVTORICA MATEJA KOLEŽNIK se vse bolj uvelji KAN EŽN1 popevkarskem nebu, tudi n tudi dan in čas za teranje,. v športni PRED SEJO OK SZDL kajti istočasno je potekala ' dvorani košarkarska tekma med Beti in Radovljico. Dve predstavi pa sta istočasno za Metliko le malce prehuda reč, če računamo z dejstvom, da še vedno velika večina krajanov najraje čepi doma. na ______________ . _ ar*kaž* ljen nedavni nastop v beograjskem TV nedeljskem popoldnevu, o njenem prepevaj u so se v ponedeljek domačini veliko pogovarjali in nemalo jih je izrazilo misel, da bi bilo piav, če bi Mateja končno nastopila tudi v Metliki NE BOMO ZAPISALI, V KATERI trgovini se je dogodil primer, ki Prek kratkim je na seji predsedstva OK SZDL Metlika tekla beseda tudi o osnutku družbenega dogovora o izvajanju kadrovske politike v občini. Ocenili so delo politične koordinacije kot metodo dela predsedstva tega foruma. Ta seja je bila posvečena tudi pripravam za bližnjo sejo OK SZDL sprejeli pa so še zaključni račun za lansko in finančni načrt občinske konference za letošnje leto. TEČAJ ZA NAMIZNOTENIŠKE SODNIKE JE lepo uspel, saj so slušatelji pokazali na izpitu dobršno je zabaval trgovce, malo manj P* o kiji li pred j , w . . joč, aa jih kdo odklene. Okna trgO' kupce, ki so stali Jjub delovnemu času ired zaklenjenimi vrati & ka- mero znanja. Največ pravilnih odgovorov sta imela Zvone Hauptman in vine so bila zatemnjena in čakajoč* kupci so upravičeno ali neupravičeno sklepali da gledajo trgovci filme. Nihče ne ve (razen ..gledalcev , seve), za kakšno predstavo je šlo. metliški tednik Ekonomske stanarine v razpravi Občinski komite ZK ocenil sporazum kot sprejemljiv za javno irazpravo, vendar je treba Prej pripraviti načrte o porabi posameznih delov stanarin — Odločali bodo stanovalci Osnutek samoupravnega sporazuma o oblikovanju in postopnem Prehodu na ekonomske stanarine ter o načinu subvencioniranja stanaiin v občini Kočevje je sprejemljiv za javno razpravo. Tako so soglasno sklenili na seji občinskega komiteja ZK Kočevje 3. marca. Menili pa so, da je treba še pred javno razpravo izdelati na- ^rt«, za kaj bodo posamezni deli stanarine porabljeni. Pretežni del razprave je namreč Potekal o 7. in 8. členu spora-ZUrtia, ki govori o izračunu in n°tranji delitvi stanarine. Tako 7. člen predvideva, da 1)0 vrednost točke za izračun stanarine porastla od 26,80 din v letu 1979 na 130,25 din v jetu 1985 ali približno za petkrat. V tej vrednosti točke je vračunano povprečno 14-od-stotno. letno naraščanje gradbeni cen stanovanj. Če bo dejansko povečanje gradbenih cen ^^je, se bo stanarina še za ustrezno več podražila, če bo P°višanje manjše, pa znižala. CICIBANOVA SOLA V Kočevju se je začela „Cici-t>ai»ya šola”, to je 80-uinipio-fč. petletne otroke. Pouk je cu dvakrat na teden (pone-sreda) po dve uri, poteka Pa 'Y‘Šestih skupinah. V vaseh UVbld, Dolga vas, Stara cerkev ,in -Zfcljne pa sprejemajo tudi 4-letne otroke, ker bo v vaseh organizirana ta šola vsako drugo leto. v vrtcu 'kljek,! na 8. člen določa, da bo stanarina porazdeljena tako: 32,15 odstotkov za amortizacijo, 34,73 za vzdrževale iz združenih sredstev v okviru samoupravne stanovanjske skupnosti, 19,94 za vzdrževanje hiš v okviru zborov stanovalcev, 9,96 za stroške upravljanja hiš in delo strokovnih služb SSS in 3,22 odstotka za funkcionalne stroške. Vsaka teh postavk je nato v poglavju sporazuma, ki govori o porabi stanarine, še posebej obrazložena. Zato bo za stanovalce zanimiv še 13. člen, ki govori o tistih 19,94 odstotkih stanarine za vzdrževanje hiš v okviru zbora stanovalcev. Vse hiše be bodo dobile po 19,94 odst. stanarine, ker je to povprečje. Ključ za delitev bo tak: liiše, stare do 2 leti, bodo dobile za ta namen le 4 odstotke stanarine, hiše, stare 2 do 8 let, 8 odstotkov, od 8 do 20 let 15 odst., pd 20 do 40 let 25 odst, od 40 do 70 let 40 odst. in hiše, stare nad 70 let, 70 odstotkov stanarine. Precej razprave je bilo tudi o subvencioniranju stanovaij, še posebno za mlade družine. Menih so, da osnutka v tem delu ni treba spreminjati. Sklenili so,/da bodo o tem osnutku razpravljali še v osnovnih oiganizacijah, aktivu komunistov - delavcev,, politična akcija pa bo potekala še v okviru ostalih političnih organizacij. Ugotovili so še, da bo veljal, ko ga bo podpisala nad polovica zborov stanovalcev (ker bo za ostale sprejet ustrezen občinski odlok), zato bo treba posvetiti še posebno pozornost razpravam v okviru zborov stanovalcev. EVIDENTIRANJE VZK V Kočevju so zaradi nove oi-ganiziranosti ZK evidentirali možne kandidate za nekatere dolžnosti v ZK. Za predsednika občinske konfeicnce, ki bo svojo dolžnost 'opravljal nepoklicno, so evidentirali Vlada Prcbiliča. Za sekretarja občinskega komiteja ZK je evidentiran Heter Sobar, za izvršnega sekretarja pa Matija Jerbič, oba opravljata že zdaj to dolžnost. Kmetijstvo hitreje naprej Obeta se gradnja novih hlevov — Zdravilna zelišča za krepitev zdravja __ Usklajevalni odbor za vprašanje kmetijstva pri občinski konferenci SZDL Kočevje je 7. ftiarca razpravljal o pobudi KS Kostel za ustanovitev obrata za predelavo zelišč v Potoku, o dogi za ustanovitev društva >,Za zdravo življenje” in o pobudi za ustanovitev SIS za razvoj pode-*y* »n preskrbo potrošniških centrov. Po obširni včasih dokaj vroči razpravi so se člani odbora v načelu strinjali z ustanovitvijo obrata za Pridelovanje, zbiranje in predelavo JJj« z zeliščnimi kopelmi v KS Koki Zavrnili pa so vlogo za ustano-■Jtev društva ,,Za zdravo življenje” "er to niti ni v pristojnosti občine Kočevje, pa tudi utemeljitev za ustanovitev je pomanjkljiva) in prošnjo S3 društva za prevzem opuščene zemlje. i. Posebna študija Kmetijskega inšti-i ta iz Ljubljane namreč predvide- SLABA CESTA PREKO ROGA Medtem ko je v dolini kopno, je fOčevski Rog še vedno v snegu in r^ta,- ki pelje preko njega iz Kočev-* proti Novemu mestu, tudi. Gra-■ J* ceste Kočevje-Dvor se nadalju-, ■ *ato nekateri iščejo bližnice, ker . preko Škofljice le daleč. Vendar cesta preko Roga slaba, saj osebni ^0 na njej ponekod podrsava z taj°m po tleh, zato se avtomobilisti °dločajo za daljšo pot. va, da bo na območju občine Kočevje zgrajenih v naslednjih petih letih več hlevov za družbeno rejo.živi-nc, razen tega bo na leto preusmerjenih vsaj po 5 zasebnih kmetij itd. Zaradi vsega tcgi so se strinjali s pobudo, naj bi ustanovili SIS za razvoj podeželja in preskrbo potrošniških središč, ki bo imela odločilno vlogo pri bodočem razvoju kmetijstva- J. P. Nadzor nad bolniki Na minuli seji skupščine občinske zdravstveneskupnosti Kočevje so razpravljali o zaključnem računu in ostalih vprašanjih s tega področja. Pri sprejetju sklepa o prispevkih za zdravstveno varstvo od 1. marca dalje so se odločili, da bodo organizacije združenega dela in drug zavezanci plačevali prispevek iz osebnega dohodka po stopnji 7,59 in iz dohodka po stopnji 1 )51« j V razpravi o uresničevanju utijevalnih nalog na področju zdravstva so se odločno zavzeli, da je nujno potrebno zmanjšati bolniški stalež, za kar bodo morale storiti več tudi same delovne organizacije in delovne skupnosti. Že samo površni podatki o bolniškem stmežu kažejo, da ie mnogo neupravičenih. Zavzeli so se za večji nadzor nad tistimi, ki so v bolniškem staležu. V USPEH KOČEVCEV V PTUJU - Člani Likovne skupine iz Kočevja so s svojo razstavo v paviljonu »Dušana Kvedra” dosegli lep uspeh. Po razstavi so se kočevski in ptujski likovniki dogovorili, da bodo sodelovali tudi v bodoče. (Foto: J. Primc) Kočevci gostovali v Ptuju Po letu dni so kočevski likovniki vrnili obisk Za lanski dan žena so v Likovnem salonu v Kočevju DROBNE IZ KO&VJA b^UmiSTl IN KONJI - Ko- 4Aa Linica bo letnt nrarnnvaln — teh razstavah z v okviru te“> ..Konj naš «1 hJr • »Pošta in poštni promet” *ki «. “^ združuje mio de”. Kočev-^•‘fclisti se bodo vabilu odzvali. ci NABIRAJO - Nabiral- «o kS®* so že pridno na delu. Zal * najboljše »lovišče” polili jnico. Zato so se morali pre-‘ druge osojne prostorčke. razstavljali člani Licovne sekcije Ptuj, med katerimi je bila večina žendc. Pred kratkim so približno po letu dni člani likovne skupine D KUD Svoboda” Kočevje vrnili obisk Ptujčanom. sredini mesta pred spomenikom je v razstavnem prostoru DPD Svo- prispevek boljši p® metni varnosti in boda Ptuj, Id je urejen v bivšem lepšemu videzu mesta. Močno vodnem stolpu, se je predstavilo 11 kočevskih kiparjev in slikarjev, ki pa ne premorejo v svoji sredi niti ene ženske. Na otvoritvi je likovnike iz Kočevja pozdravil in jih predstavil domačinom Bogomir Jurtela, predstavnik DPD ,.Svoboda” Ptuj. Nato je ubrano zapel več pesmi ptujski moški nonet. Otvoritve razstave se je udeležilo okoli 100 Ptujčanov. VEČ LUCI - Nova razsvetljava na glavnem križišču treh cest v sredini mesta pred spomenikom je oranžna svetloba prijetno osvetli križišče in sam spomenik. Tudi med hotelom in podružnico Ljubfanske banke je postavljenih nekaj novih uličnih svetilk. PRVI ŠKORCI - Škorci so se pojavili letos prvič v soboto, 1. marca. Morda bo kak bralec teh vrstic spet negodoval: „Ali nimajo mč drugega pisati? ” O, da, pisatfje veliko, med dri*im tudi, kako malo se občani brigajo za naše okolje, v katero sodijo tudi ptice. kočevske kovice Med kočevskimi likovniki, ki se predvsem ljubitljsko ukvarjajo s slikarstvom in kiparstvom in so to kri razstavljali v Ptuju, so bili zastopani različni poklicu Po otvoritvi je bilo tovariško srečale gostov in domačih likovnikov, na katerem so izmenjali mišljenja o svojem delu, pogovarjali pa so se tudi o nadaljnjem sodelovanju. J. P. Spet „uvoz” delavcev? V- gospodarstvu ribniške občine je bilo konec minulega leta zaposlenih 2.658 ljudi, občinski načrt za letos pa predvideva, naj bi jih bilo 3 odstotke več. Vendar v delovnih in temeljnih organizacijah gospodarstva tega niso upoštevali. NačrtovSi so, da bodo zaposlili letos še 166 ljudi ali o,24 odstotka več, kot so jih imeli ob koncu minulega leta. Naj-večii porast načrtujejo v RIKO in trgovini, kar utemeljujejo z odprtjem novih ske hi' ivosti oz. nove trgov- Zanimivo pa je, da v nezapoi zavodu prijavljei le okoli 10' nezaposlenih. Pri io pa občini ni toliko nezaposlenih ljudi. Na zavodu za zaposlovanje je prijavljenih RIKO bo končalo letos šolo 27 vajencev, v trgovini pa 5. Nekaj delavcev bodo dobili še iz drugih končanih šoL Največ pa kaže, da jih bo treba uvoziti iz drugih republik. V OZD pa se še premalo zavedajo, kako je tak uvoz drag, j p. ČIGAVA JE JAMA? - Na Prijateljevem trgu v Ribnici je pri stolpiču številka 1 že več mesecev odprta tale okoli 4 m globoka jama. Iz nje posebno v sončnih dneh smrdi, ker pelje jama do kanalizacije. Kdor je jamo skopal, naj dela kmalu opravi in jo zasuje, tako zahtevajo okoliški stanovalci (Foto: Primc) Kje se zatika in kje še šepa Mnenja in ocene o delovanju delegatskega sistema v ribniški občini Delegatski sistem je postal v praksi bistvo našega vsakdanjega ravna rja, čeprav obstajajo še vedno nekatere slabosti To je osnovna ugotovitev zadnjih razprav o oceni uresničevala delegatskega sistema v zadnjih dveh letih. V vseh razpravah v ribniški še ni dala rezultatov. Odloki so občini so posvetih posebno pozornost vsemu, kar je slabo in pomanjkljivo, da bodo napake odkrili, osvetlili in odstranili. Tudi pomanjkljivosti, ki so jih ugotovili ob podani analizi pred dvema letoma' (skupna zasedanja vseh zborov občinske skupščine, preobsežni dnevni redi, preobsežen material itd.), so namreč že odstranili Seje delegacij so pogosto nesklepčne ali brez pravih razprav, ker delegacije nimajo pomoči samoupravnih organov, družbenopolitičnih organizacij in vodilnih Še posebno kritično je pri konferencah delegacij. Predsednik občinske skupščine Stane Kromarje v neki razpravi poudaril tudi: „Pri delegatskem sistemu smo popolnoma na začetku, saj nam ne uspe povezati delegate s sredino, ki jihje \olila.” Tudi uvedba dvofaznega postopka pri sprejemanju odlokov namreč vedno sprejeti brez posebnih pripomb. Delegati RIKO v zboru združenega dela občinske skupščine menijo, da so ovire za boljše delo delegacije predvsem premajhna zavzetost posameznega delegata, premajhna povezanost delegacije s skupščinskim sistemom in vodstvenimi delavci ter premajhna povezanost delegatov s plansko—analitsko službo v OZD. Več delegatov je zahtevalo, naj vsak delegat dobi gradivo za sejo občinske skupščine, ne pa da dobi delegacija le toliko gradiv, kolikor ima delegatskih mest v zboru občinske skupščine. Poudarili so tudi da še ni pravega stika delegat (delegacija) — občaa O delegatu pa so menili, naj ne bo navaden glasovalni stroj, pač pa mora znati preseči osebne interese in - kadar je potrebno - znati reči „ne” kljub raznim pritiskom. Med sklepi, ki so jih po obsežni razpravi sprejeli tudi na zadnji skupni seji vseh zborov ribniške občinske skupščine, skupščin občinskih SIS in družbenopolitičnih organizacij, naj omenimo vsaj nekatere. Nadaljevati je treba z izobraževanjem delegatov. Nadaljevati je treba prakso razgovorov občinskih vodstvenih delavcev po KS. Z zaključki sestankov je treba preko raznih oblik informiranja redno seznanjati občane. Vlogo delegacije je treba v samoupravnih aktui OZD oz. KS določneje opredeliti Analizirati je treba delo delegatov in neresne delegate odpoklicati Konferencam delegacij je treba zagotoviti boljše pogoje za delo. Gradivo za seje je treba vsebinsko še izboljšati in ga dostavljati vsem delegatom. SIS družbenih de-javnostije treba še bolj vključiti v delovanje skupščinskega sistema Okrepiti je treba stike z delegati republiške in zvezne skupščine. J. PRIMC Zbiramo papir, varčujemo devize 2e zdaj shranjujmo papir, ki ga bomo oddali v aprilu — Vsak lahko pripomore k uspehu akcije in s tem k varčevanju deviz — V vrtcu že pripravili tono papirja Tudi letos bo občinski odbor Rdečega križa Ribnica oiganizi-ral akcijo zbiranja starega papir- Marca v domu JLA Največ prireditev posvečenih občinskemu pra-zniku, 26. marcu Ves marec bo v domu LJA v Ribnici izredno živahna Za nami je že proslava za dan žena, 10. marca pa je bila Zaključena tudi razstava o življenju in delu velikana naše revolucije Edvarda Kardelja, ki bo zdaj potovala po ostalih središčih v občini Za prebivalce sta predvidena dva plesna večera, in sicer 15. ter 29. marca. 18. marca ob 18. uri pa bo koncert velikega vojnega orkestra iz Ljubljane, na katerem bodo nastopih tudi solisti Ribničanom se bo 21. marca ob 16.30 in 19. uri Eredstavilo Mestno gleda-šče ljubljansko z delom „Ob tabornem ognju”. Za vojake in občane bo še posebna prireditev 25. marca ob 17. uri, ki je združena z odkrivanjem spomenika narodni heroinji Majdi Sile. Na njej bodo nastopili malčki vzgojno-varstvene ustanove Majde Sile iz Ribnice. V marcu je v načrtu še ena prireditev, ki jo bodo izvedli vojaki Več teh prireditev je posvečenih občinskemu prazniku. 26. marcu, v počastitev katerega bo izvedena še akademija. V domu JLA bo v marcu še več športnih tekmovanj v šahu, kegljanju in namiznem tenisu. Ta mesec bo tudi predavanje o ljudski obrambi in diužbeni samozaščiti M. G-č ja, ki naj bi bila doprinos k stabilizaciji. Ta akcija bo v ribniški občini letos 8., 9. in 10. aprila ter 16., 17. in 18. septembra. V minulih štirih letih je bilo v akcijah RK zbranega v občini 87.100 kg papirja. Za uspeh imajo največ zaslug mladi člani RK in pionirji osnovnih šol, ki se akcij množično udeležujejo. Razveseljivo je, da so že sedaj mladi člani in pionirji pričeli z zbiranjem papirja. Letos so se v zbiranje papirja vključili tudi predšolski otroci, ki obiskujejo vzgojnovarstveno ustanovo „Majde Sile” v Ribnici Doslej so zbrali že preko 1000 kg teh surovin, akcijo pa še nadaljujejo. Seveda bi lahko zbrali še neprimerno več papirja, če bi imeli občani za tako zbiranje več razumevanja in če bi se zavedali pomembnosti zbirala surovin. Mnogi mečejo papir v smetnjake, prav pa bi naredili, če bi ga spravljali na primerna mesta f stanovanju ali bloku. Lahko trdimo, da bi s pravilno organizacijo dela od občanov oz. zbiralcev do proizvodnje zbrali toliko papirja, da bi lahko krili vse domače potrebe, del pa bi ga lahko namenili tudi za izvoz. Tako nam ne bi bilo treba letos uvoziti 200.000 ton starega papirja, za kar bomo morali odšteti precej deviz, ki bi nam bile drugod bolj potrebne. Akcija zbiranja bo letos pote-' krajevi ca 8^ aprila, v krajevni skupno- kala v krajevni skupnosti Ribni- sti Sodražica 9. aprila in v krajevni skupnosti Loški potok 10. aprila. J. P. RIBNIŠKI ZOBOTREBCI NEZNANI BENEČAN - Stalno slovensko gledališče iz Trsta je pred kratkim z igro ,.Neznani Benečan” gostovalo tudi v ribniški občini S to dvodejanko so nastopili m odrih v Sodražici in Dolenji vasL • KIOSKA ZA SREČO NI - Mnogi prebivalci Ribnice, ki se bo\j zanesejo na srečo kot na rezultate svojega dela, se upravičeno sprašujejo: »Zakaj v Ribnici ne moremo kupovati ali vplačevati lističev jger na srečo? ” Se posebno so prizadeti igralci športne napovedi pa tudi lota ni drugih iger. Za srečo (ali morda nesrečo) morajo zdaj potovati v Kočevje ali celo v Ljubljano. MESEC DOMAČEGA FILMA -V kinu doma JLA v Ribnici vrtjfo v marcu same domače filme. Tako je danes, 13. marca, na sporedu fifan »Komunisti Jugoslavije”, IS. in 16. marca bo „Naglo sodišče”, 19. in 20. marca ..Priti pred svitom”, 22. in 23. marca »Ubežniki”, 26. in 27. marca »Operacija ob zori” ter 29. in 30. marca »Atentat v Sarajevu”. Tudi na matinejah bodo vrteli domače filme, in sicer 15. in 16. marca „Kozaro", 22. in 23. marca ,,Partizane” ter 29. jn 30. marca »Izpod te Učke gore”. M. G-č REŠETO Jf f f • OBVEŠČAM voznike motornih VOZIL, da je od 1. 1. 1980 vsak dan, razen četrtka, odprta vulkanizerska dclavnicv Šentjerneju št. 55, v smeri Pleteije. IZ N0V0M6SK ,, PORODNiSSliCtSii i UR Četrtek, 13. marca — Kristina Petek, 14. marca - Matilda Sobota, 15. marca - Klemen Nedelja, 16. marca - Herbert Ponedeljek, 17. marca - Jedert Torek, 18. 'marca - Ciril Sreda, 19. marca - Jožef Četrtek, 10. marca - Klavdija LUNINE MENE 16. marca ob 19.56 - mlaj Muk BRESTANICA: 15. in 16. 3. italijanski barvni film Gneča v Hongkongu. BREŽfCE: 14. in 15. 3. ameriški barvni film Podivjana ovca. 16. in 17.3. ameriški barvni film Most na reki Kvaj. 18. in 19. 3. italijanski barvni film Valentino. KOSTANJEVICA: 15. 3. ameriški film Peklenski storj. 16. 3. ameriški film Kaskaderji 19. 3. francoski film Zopet sedma četa. KRŠKO: 15. in 16. 3. francoski film Ni bedrnica, temveč vrat. 16. 3. rusko-ameriška matineja Plava ptica. 3. hongkonški film Karate iz Krama Šaolin. 20. 3. francoski film Gusaijevo maščevanje. MIRNA: 15. 3. film Fantje iz 3. MOKRONOG: 15. in 16. 3. francoski film Velika gneča. NOVO MESTO - IGNO KRKA: Od 14. do 16. 3. ameriški barvni film Doktor 2ivago. 17. in 18. 3. gledališče. 19, in 20. 3. ameriški barvni film Notranjost. NOVO MESTO - KINO JLA: Od 13. do 16. 3. ljubezenski film Resnične zgodbe. Od 17. do 19. 3. ameriški film Potepuh. RIBNICA: 15. in 16. 3. francoski barvni film Vsi gremo v raj. SLUŽBO DOBI ISCEMO gospodinjo za celodnevno pomoč. Nudimo ogrevano sobo, hrano in dobro nagrado. Turnšek, Triglavska 33, Ljubljana. SPREJMEM strojnega ključavničarja v redno delovno razmerje. Ostalo po dogovoru. Zupančič, Ponikve pri Trebnjem. STANOVANJA UPOKOJENKA, čista in poštena, išče skromno sobo, po možnosti ogrevano. Naslov v upravi lista. (843/80). STANOVANJE, eno ali dvosobno, v Novem mestu ali okolici najamem za dve leti. Možnost predplačila, kasneje lahko tudi odkupim. Ponudbe pod „TAKOJ”. FANT IN DEKLE IŠČETA stanovanje v Novem mestu ali okolici Naj vas ne moti, ker nisva poročena. Šifra „ZACETEK”. ZAKONSKI PAR brez otrok išče sobo v Novem mestu ali bližnji okolici (do 5 km). Nudim 2.000 • dia Hasan Muminovič, Cesta herojev 35, Novo mesto. DEKLE IŠČE SOBO v Novem mestu ali bližnji okolici. Štefica Galioec, Ragovo 8, Novo mesto. DEKLE NUJNO 1ŠCE STANOVANJI s kopalnico v Novem mestu ali bližnji okolici Naslov v upravi lista. (846/80). DEKLETOM ODDAM v Regcrči vasi oprertujenc, centralno ogrevane samske sobe s souporabo kuhinje, kopalnice in stranišča. Naslov v upravi lista. (847/80). Motorna vozila PRODAM gliser Kvarncrplastike G-370, motor Tomos 18, daljinske komande, cerado za gliser in prikolico za čoln. (Cena 65.000 din). Vprašati na telefon: 21-590 ali 23-611 (Kupec). UGODNO PRODAM dobro ohranjeno kosilnico Gasparod za traktor Tomo Vinkovič Pastjuali. Rudi Kozole, Vel. kamen 9, Koprivnica pri Brestanici. PRODAM škodo 110 L, letnik 1973, generalno obnovljeno. Prodam tudi motorno kolo ČZ 350, . letnik 1978. Kržič, Praproče 3, Trebnje. PRODAM Mercedes 1418 kiper,le- . tnik 1964. Jože Režek, Bojanja vas 6, Metlika. PRODAM pony ekspress TOMOS — odlično ohranjen. Tel. (068) 85-180. , PRODAM fiat 126 P, kupljen maja 1978. Ponudbe vsak delavnik do 14. ure na tel. 81,-246. PRODAM Z 101, letnik 1974 ter nova balkonska vrata (leva) — ter-mopan z roleto. Tel. 23,-390. Jor že Kralj, Paderšičeva 13, Novo mesto. ZASTAVO 101 L 1300, letnik december 1978, prevoženih 20.000 km, novo regrstrirano, prodam. Martin Skala, Mladica 6, Semič, tel. (068) 78-344 popoldne. AUDI 60 L, dobro ohranjen in obnovljen, prodam po zelo ugodni ceni. Informacije po tel. (068) 81-355 od 17. do, 18. ure. PRODAM kosilnico BCS diesel, malo rabljeno snopovezalko, vse odlično ohranjeno. Ivan Mrgole, Gor. Orle 14, Studenec. PRODAM Z 101 L (oktober 1977). Klicati na tel. 23-705 od 15. do 19. ure. UGODNO PRODAM dyano, letnik 1977 prevoženih 57000 km. Informacije po tel. (068) 81-573 dopoldan. PRO&AM 126 P, letnik 1978, rahlo karamboliran. Inforaincijc po tel. 84-912 od 8. do 13. ure. UGODNO PRODAM WARTBURG starejši letnik, registriran do februarja 1981. Vse informacije y kiosku nasproti občine Novo mesto. PRODAM vvartburgj letnik 1978. Alojz Golob, Šmihclska-18, Novo mesto. PRODAM dobro ohranjen osebni avto Ford escord 1100. tel. 23-451. Naslov v upravi lista. (849/80). PRODAM Z 101, letnik 1975. Informacije po tel. 84,-909 zvečer. DOLENJSKI LIST IZDAJA: Časopisno založniško podjetje DOLENJSKI LIST, Novo mesto — USTANOVITELJ L.ISTA: občinske konference SZDL Brežice, Črnomelj,-Kočevje, Krško, Metlika, Novo mesto, Ribnica, Sev-' nica in Trebnje. IZDAJATELJSKI SVET je družbeni organ upravljanja. Predsednik: Niko Rihar. UREDNIŠKI ODBOR: Marjan Legan (glavni in odgovorni urednik), Milan Markelj (namestnik), Ria Bačcr, Andrej Bartelj, Matjan Bauer (urednik Priloge), Bojan Budja, Jože Primc, Drago Rustja, Jože Simčič, Jožica Teppcy, Ivan Zoran in Alfred Železnik. Tehnični urednik Priloge: Dušan Lazar. Ekonomska propaganda: Janko Saje in Marko Klinc. \ IZHAJA vsak četrtek — Posamezna številka 8 din, letna naročnina 298 din, plačljiva vnaprej - Za delovne in družbene organizacije 600 din — Za inozemstvo 600 din ali 32 ameriških dolarjev oz. 55 DM (oz. ustrezna druga valuta v tej vrednosti) - Devizni račun 52100-620-170-32000—009-8—9. (Ljubljanska banka, Temeljna dolenjska banka Novo mesto). OGLASI: 1 cm višine v enem stolpcu 160 din, 1 cm na določeni strani 200 dm, 1 cm na srednji ali zadnji strani 250 din, 1 cm na prvi strani 320 dm. Vsak mali oglas do 10 besed 60 din, vsaka nadaljnja beseda 6 din - Za vse druge oglase velja do preklica cenilcšt. 11. od 1. 1. 1980 - Na podlagi mnenja sekretariata za inforitiacije IS Skupščine SRS (št. 421 — 1/72 od 28. 3. ,1974) sc za Dolenjski list ne plačuje davek od prometa proizvodov. TEKOČI RAČUN pri podružnici SDK v Novem mestu: 52100-603-30624 - Naslov uredništva: 68001 Novo mesto, Ulica talcev 2, p. p., 33, telefon (068) 23-606 - Naslov uprave: 68001 Novo mesto, Glavni trg 3, p. p.,33, telefon (068) 23-611 - Naslov ekonomske propagande in malih oglasov: 68001 Novo mesto, Glavni trg 5, p. p., 33, telefon (068) 22-365 — Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo - Časopisni stavek, filmi in prelom: ČZP Dolenjski list, Novo mesto — Barvni film in tisk: Ljudska pravica, Ljubljana. PRODAM dobro ohranjeno Z 101, letnik 1974, registrirano do de' ccmbra 1980 Stane Vraničar, Go-tna vas 39 D, Novo mesto. PRODAM spačka (neregistriranega). Rabzclj, Gotna vas 65, Novo mesto. PRODAM dobro ohranjeno škodo 110, letnik 1976. Franc Tršinar, Telčicc 2; Škocjan. PRODAM SIMCO GLS 1000, vozno, registrirano do 31. 12. 1980, za 1 M. Informacije po tel. (068) 84-556. PRODAM Opel rekord 1900 karavan, letnik 1976. Franc Spolar, Mirna peč 67. PRODAM avto Zaporožec, letnik 1973, registriran do januarja 1981. Avto je zelo dobro ohranjen. Marta Novak, Dvor 54, dopoldne. PRODAM Z 1500 caravan, letnik marce 1977 in novo vrtno kosilnico Flymo na zračni blazini ter kupim motor za VW kombi 1600 ccm, 50 km. Tel. 76.-073. PRODAM Opel kadet, letnik dec. 1974 in novo Z 101 SC Tel. 76-522. NSU 1200 prodam. Mptor je brezhiben, karoserija je delno poškodovana. Cepa 1,2 M. Jože Grubar, Šentjernej 58 (pri Kušljan). Ogled v petek popoldan in nedeljo dopoldan. PRODAM Z 101, letnik 1974, registrirano. Informacije v danskem času na tel. 23-738." PRODAM vinogradniški dvobrazdni plug „Gartoni” in črpalko za grojnico za elektromotor. Anton Jerič, Mali vrh 7, Mirna peč. PRODAM dobro ohranjeno 101 lux, prevoženih 35000 km, staro dve leti Informacije po tel (068) 21-639. GOLF december 1977 s štirimi vrati prodam po ugodni ceni Naslov v upravi lista. (842/80). UGODNO PRODAM obračalnik ..Maraton” za kosilnico BCS. Ogled v popoldanskem času. Janez Korelc, Knežja vas 4, Dobrnič. POCENI PRODAM traktor ,JJano-mag” (35 KM). Macele, Griblje 87, Gradec. PRODAM VW 1200, letnik 1965, v dobrem stanju. TeL 84-994. PRODAM spačka, letnik 1974, in AMI 8 po delih. Rudi Ravnikar, Dolenja vas 19, Mirna peč. PRODAM poceni prevrnjen peugeot 204, prevoženih 60.000 km. Tel. • 82 — 751 PRODAM fiat 126 P, letnik T977. Vinko Vidmar, Male Vodepicc 10, Kostanjevica. PRODAM karambolirano lado, letnik 1975. Peter Starešinič, Ra-govska 9/a, Novo mesto. Informacije: Mirana Jarca 1 7. PRODAM traktor s koso in sprednje uteži, puhalnik na traktorski pogon, kombajn za silira rje trave in koruze. Vse je dobrem stanju. Anton Golob, ^ Sela 3, Šentjernej. PRODAM Z 70 za 1,6 M. Koštialo-va 38, Novo mesto. TeL 23-600. Ogled popoldan. PRODAM Z 750, letnik 1977. Martin Janc, Vel. Brusnice 51. UGODNO PRODAM Z 101. Anton Mavrič, Otočec 65, tel 22-131. PRODAM katrco, letnik 1974. Ivan Slapničar, Cegalnica 39 a, Novo mesto, tel. (068) 21-096. PRODAM malo rabljeno Z 101 lux, prevoženih 14.000 km. Jože Zupančič, Nad mlini 44, Novo mesto. PRODAM traktor Pasquali s priključki (plug, koso, mešalec). Stanko Uršič, Škrljevo 5, Šentrupert. PRODAM traktor Ferguson (35 KM), lahko s koso, plitgi, in silokombajn. Rudi Peton, Arnovo selo 24, Artiče. PRODAM nov traktor Ursus. Rus, Maharovec 8, Šentjernej. PRODAM plug Batoje 12. Luzar, Maharovec 2, Šentjernej. PRODAM Z 1300, letnik 1973. Dajčinovič, CBE 83, Metlika. PRODAM Z 750, letnik 1973. Marelič, Vojna vas 16, Črnomelj. Z 101, letnik 1975, športno opremljeno, in VW (starejši letnik), obnovljen, ugodno prodam. Vel Brusnice 58 a. PRODAM traktor fiat 300ž 28 KM. Alojz Pečarič, Smednik 9, Raka. UGODNO PRODAM dvobrazdni jrtug ^IMT 755. Pugelj, 51302 UGODNO PRODAM Z 1300 L, letnik 1972, in fiat 1100 R. TeL 25-140, Erlah. PRODAM PRODAM novo športno kolo. Marjan C inkole, Srebrniče 7. PRODAM seno in deteljo (2000 kg) ter strešno betonsko opeko (2000 kosov). Alojz Lužar, Vinica 27, Šmarješke Toplice. PRODAM skobelno mizo (obel- Eik) in lesne vijake za mizo nk). Medic, Jelševnik pri lomlju. PRODAM suho seno in otavo. Tomič, Loke 10, Straža. PRODAM suho seno in obračalnik za BCS. Jože Bojane,- Cikava pri Novem mestu. PRODAM harmoniko Be, Es, As, ..Kapševo”. Slavko Plul. Mladica 9, Semič. UGODNO prodam iraktorske klinaste brane ir. enoosno kiper prikolico. Judež, Prapreče 2 pri Šentjerneju. PRODAM pohištvo za samsko sobo. Informacije po tel. 21-529 v nedeljo med 9. in 12. uro. PRODAM 1500 kg suhega sena. Anton Marenče, Martinja vas 26, Vel. Loka. PRODAM leseno montažno hišico. Mali, Bcšljin 57, Novo mesto, tel. 21-789. PRODAM malo rabljen italijanski tračni obračalnik, priključek na vsak traktor. Jože Krasna, Škocjan. PRODAM harmoniko Železnik Bc, Es, As, mikrofon Paiker ter škodo letnik 1969 tudi po delih. Po.žcs, Kamni potok 17, Trebnje. PRODAM 1000 Litrov belega vina. Tet. 24,-641. PRODAM kravo s teletom staro šest let, Jože Humar, Koroška vas 16. PRODAM otroško posteljico z ležiščem. Paylin, Nad mlini 44, Novo mestoj POCENI prodam televizor Gorenje (čmobcli) in radio z gramofonom znamke Savica. Telefon: 23-985. KUPIM KUPIM enosobno ali enoinpolsobno stanovanje v Novem mestu. Ponudbe pod.,,VSELJIVO”. KUPIM traktorsko enoosno prikolico, dve gumi Ponudbe s ceno. Medic, Jelševnik pri Črnomlju. KUPIM dvosobno stanovanje. Polovico plačljivo z gotovino, ostalo po dogovoru. Pismene ponudbe SJd šifro „ VEČJI MESEČNI BROKI”. KUPIM garsonjero v Novem mestu. Šifra ,,Dom’. uei^ ROZA ROMŠEK s Partizanske poti I, Črnomelj, opozarjam JOŽETA IN ANICO BUTALA iz Rodin pri Črnomlju, naj prenehata napadli in izzivati z grdimi besedami Želimo mir pri opravilih pri naši zidanici v Rodinah. Če tega ne bosta upoštevala, bom primorana sodno ukrepati JOŽEFA GAZVODA iz VcL Brusnic 37 prepovedujem delanje kakršnekoli škode na mojih parcelah. Kdor tega ne bo upošteval ga bom sodno preganjala. ALOJZ KERIN iz Čerovega loga 1 pri Šentjerneju prepovedujem vožnjo in hojo po mojem travni ku v Hrastju. Kdor tega ne bo upošteval ga bom sodno preganjal V ČASU odsotnosti FRANCA NOVAKA iz Jagodnika 14, Mirna peč, prepovedujem vsako odnašanje predmetov in delanje škode na posestvu. Kdor tega ne bo upošteval, ga bom sodno preganjala. Marija Rožič, Pod Trio ;oro 45, Novo mesto. ON ŽUGELJ iz Otoka 11 pri Metliki prepovedujem delanje kakršnekoli škode (posebno kopanje mulja) na mojih pare. ŠL 242 in 243. Kdor tega ne bo upošteval, ga bom sodno preganjal. RAZNO IZGUBIL SE JE PSIČEK japonska čivava (kratkodlaka, črne barve, suhe, majhne rasti), sliši na ime Don. Poštenega najditelja prosim, da mi ga proti lepi nagradi vrne na naslov: Ivan Pugelj, Drganja sela 41, Straža, teL 84-530 inL 36, dopoldne. Kdor mi naredi to uslugo, mu dam nagrado! goi ANT ODDAM V NAJEM VINOGRAD (Eršte) v Straži in prodam del vinograda nad potom. Stanko Jelačin, Bratov Učakar 40, Ljubljana, poizve pa'sc pri Francu Dra-gmanu, Bršljin 36, Novo mesto. PRODAM vinograd na Velikem Sla-tniku. Dostop možen z avtomobilom. Janez Lukšc, Koroška vas 16. UGODNO PRODAM dobro obdelan vinograd v izmeri 18 arov z dvemi klctipi, voda v kleteh, elektrika in cesta poleg. Primerno je za vikend. Jpže Radej, Stranje 11, BI unča. PRODAM 15 a vinograda pri lovski koči na Otočcu. Rudi Medved, Obrh 7, Šmarješke Toplice. PRODAM polovico hiše ob asfaltni cesti v Mirni peči Marija Rozman, Grč vrh 11 pri Mirni peč L PRODAM eno ali dve parceli vinograda (skupaj 15 arov) v okolici Mirne peči. Dostop možen z avtomobilom. Primerno za gradnjo vikenda. Naslov v upravi lista (844/80). PRODAM enostžnovanjsko hišo (lahko bi bila uporabna tudi za vikend) v bližini Novega mesta. Naslov v upravi lista (845/80). PRODAM vinograd v Škrevnem nad - Plcterjami v izmeri 19 arov z zidanico. Ančka Furlan, Veliki Ban 7, Šentjernej. PRODAM 15 arov* zemljišča, primernega za vikend. Elektrika in voda v bližini, dostop z avtomobilom. Karol Pirc, Trbinc pri Mirni. DRAGEMU JOŽETU POVŠETU iz Zagrada želijo vse najboljše za njegov god žena Lojzka, hčerka Martina, Majda ter Mihele a in Jožica z družino, posebno pa njegova vnuka Ircnca in Brane. Enake želje tudi Jožici Meglič. DRAGI mami in stari mami ANICI MATKO iz Gabrja pri Noverfr mestu čestitajo za njen 76. rojstni dan in ji želijo veliko zdravja in sreče v krogu svojih najdražjih hčerka Rezka z možem Tonetom, vnukinje Tadeja in Tončka z Bojanom. . l V času od 28. feruarja do }■. marca so v novomeški poroditS**’: rodile: Vida Kolenc iz Cegelnice' Mateja, Milka Vrtar iz Podturn!' Tomaža, Ana Prhne iz Črnomlj* ', Primoža, Polonca Nikolič iz Golrf Straže - Jureta, Marina Virant* Hrastovice - Branko, Katica Gol» vrSci z Broda - Lidijo, Zde®* Strmec iz Črmošniic- Mojco, Mafl* Rogelj iz Cešnjevlca — Petra, Joži3 Klobučar iz Regerče vasi — Beni Ljubica Iva niš iz Bubnjarccv ' Blaženko, Zdenka Kučič iz Gonjf Lakenca — Igorja, Mira Škoda ornje Prekope - Sabino, Milen* Blažič iz Otovca - Natašo, Rozal|* Gačnik iz Mirne peči - Gregorci Antonija Brine iz Otoka — Julifk Nevenka Juzbašič iz Vinice ' Danijela, Ivanka Težak iz Bogifl* vasi - Anico, Vida Slivšek ii Krškega - Andreja, Katica Mihel# iz Starega trga ob Kolpi - Simono, Marjana Milek iz Metlice — Tanjo, Martina Alt iz Črešniic — Justina Marija Tri ar iz Rakovnika -Renato, Ana Starašinič iz Drašiče* - Antona, Ivanka Medved il Črnomlja - Tatjano, Marjeta Cugdj iz Mirne - Davida, Darinka Krese i* Češče vasi — Tomaža, Marija Fran kovič iz Doišc - deklico, Slavic* Metelko z Brezovice — dečka« Jožica Gregorič iz Zabrdja - dečka, Danica Mavrič iz Sevnice — dečka, Anica Kambič iz Gradnika - dečka, Martina Luštek iz Ždinje vasi -dečka, Jožica Šašek iz Gabrja - ; dečka in Bernarda Selič iz Krškega — deklico. - Čestitamo! »Dolenjski list« v vsako družino il BRt^lŠK-E,. PORODNIŠNICA ^ V času od 3. do 8. marca so v brežiški porodnišnici rodile: Zlata Zarič iz Brežic — Dragana, Blanka Otmačič iz Samo bora — Vesno, Pavla Janc iz Krškega — dečka, Viktorija Mirt iz Sevnice — Mitjo, Vida Mlakar iz Studenca - Damjano, Laura Stamcnkovič iz Brežic I dečka, Blaženka M urar iz Krškega —. Zvonimira, Svetlana Balog iz Brežic ■ - deklico, Spomenka Lopatič iz j Vukovega sela - Gorana, Vesna Vugrinec iz Samo bora - deklico, Spomenka Petkovič iz Brežic — 1 Giordano, Štefica Martič iz Bregane - Dražena, Radojka Randclovič iz Brežic - Korano, Irena Skačcj iz Zagreba - Petra, Božena Andrašek iz Farkašetfca - deklico in Anlela Bašič iz Molvič - Martino - | ČESTITAMO! ~ ) M ZAHVALA _ ' Ob boleči izgubi naše drage mame. stare mame, sestre in tele j i* • -E ANGELE PUST iz Gor. Giobodota J i * •Ji ^ ... • ■ v, -■ .;)?* : :y, sc iskreno zahvaljujemo zdravnikom in strežnemu osebju kinu*,-škega oddelka Splošne bolnice Novo mesto za vso požrtvovalnosti; lajšanje bolečin in trud, da bi jo ohranili pri življenju. Zahval«^ smo dolžni vaščanom in sosedom za vso pomoč, kolektivu I TOZD Tovarna avtomobilov za podarjene vence, župniku *; opravljeni obred ter vsem, ki ste s cvetjem zasuli njen preran grob, nam izrazili sožalje ter pokojno v tako velikem številu spre-.; mili na zadnjo pot. Vsem še enkrat iskrena hvala. ZA TERMOIZOLACUE centralnih kurjav se priporoča Miran Božič, Šmihel, 48, Novo mesto. Vsi njeni ti V SPOMIN za njen rojstni dan 14. marca bo minilo devet najbolj žalostnih mesecev, odkar nas je mnogo prezgodaj zapustila naša draga, nenadomestljiva in nikoli pozabljena hčerka, sestra in bo tri ca LICA FARAGONA iz Hrastja 2 spomin nate je i — —----------------~ u »v«, nou s________________________ se je spnjazntri z resnico, da te ne bomo nikoli več videli. Zahvaljujemo se vsem,ki seje spominjate, ji prinašate cvetje in svečke na njen prerani grob. Za njen praznik bi se zbrali ob 16.30 pb njenem grobu. Neutolažljivi: mamica, ata in sestra z družino 18 t« ZAHVALA V 77. letu nas je po dolgoletni in težki bolezni za vedno zapustila naša draga žena, mama, staia mama in teta ANA RAJER roj. Zagorc iz Regerče vasi 15 Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem, vaščanom in OS Grm ter vsem tistim, ki ste nam v najtežjih trenutkih stali ob strani in nam izrazili sožalje. Posebno zahvalo smo dolžni sosedom Zupančičevim, obema Klobučarjevima in Miri Kump ter hovniku za poslovilne besede in opravljeni obred. Zahvala tudi planu za obiske na domu. Žalujoči: vsi njeni ZAHVALA Ob prerani in boleči izgubi žene in mame CIRILE ZIDAR iz Trebnjega se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste z nami delili žalost in nam ustno ali pismeno izrazili sožalje. Zahvaljujemo sc darovalcem cvetja in vsem, ki ste pokojno spremili na zadnjo pot. Hvala govornikom za poslovilne besede, godbi in pevskemu zboru za poslovilne žalostinke. Posebno zahvalo dolgujemo dobrim sosedom in delovnim tovarišem, ki ste nam nudili vso pomoč v najtežjih trenutkih. Najlepša hvala! Vsi njeni ZAHVALA Ob izgubi drage žene, mame, stare mame, sestre, tete in tašče MARJETE KRALJ roj. Markič učiteljice v pokoju iz Šentjerneja se iskreno zahvaljujemo osebju nevrološke bolnice, še posebej dr. Bošnjaku za pomoč v najtežjih trenutkih njenega življenja. Prav tako se zahvaljujemo tudi vsem, ki ste pokojno spremili na zadnji poti, ji v slovo darovali toliko lepega cvetja in se od nje z obredom in poslovilnim govorom tako dostojanstveno poslovili. Zahvaljujemo se tudi duhovnikom za opravljeni obred. Vsi njeni Šentjernej, 10. marca 1980 ZAHVALA Ob boleči izgubi našega dragega ata, starega ata, pradedka m tasta RAFAELA KUMLJA iz Prapreč pri Straži t se iskreno zahvaljujemo vsem sosedom, posebno pa Golobovim. Kobetovim in Kumetovim, sorodnikom in znancem za izrečeno sožalje in nesebično pomoč. Zahvaljujemo sc tudi govornikoma Ivanu Virantu in Dušanu Krštincu za poslovilne besede, Pevskemu zboru Gorjanci, pihalnemu orkestru Novolcsa, vaščanom, TDP Novoles in ZZB Straža za podarjene vence. Hvala tudi ZZB iz Dolenjskih Toplic. Se. enkrat hvala vsem, ki ste našega dragega ata spremili na zadnjo pot. Žalujoči: sin Slavko, hčerki Marija in Malka z družinama, vnuki in pravnuki ZAHVALA Ob smrti dragega moža in očeta IVANA JARCA iz Prečne 36 sc iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem in vaščanom. Posebno zahvalo smo dolžni pljučnemu oddelku Splošne bolnice Novo mesto, Zdravstvenemu domu in Onkološkemu inštitutu-C oddelek v Ljubljani. Enako sc zahvaljujemo pevcem, godbi, Gasilskemu društvu, ZZB NOV, Socialistični zvezi, govornikoma za poslovilne besede in vsem, ki ste pokojnemu darovali cvetje ter ga spremili na poslednjo pot. ' Žalujoči: žena Marica, hčerka Ljubica in sin Ivan z družinama ZAHVALA Ob pre2godnji, boleči in nenadomestljiv izgubi našega dragega moža, očeta in sina ERVINA KOSTEVCA iz Bizeljskega se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem, posameznikom in organizacijam, ki ste nam v težkih trenutkih pomagali, sočustvovali z nami, izrekli sožalje, podarili vence in cvetje ter pokojnega v tako velikem številu spremili na njegovi zadnji potu Iskrena hvala delovnemu kolektivu Petrol TOZD trgovina na drobno Brežice za organizacijo pogreba, Osnovni šoli Bizeljsko, godbi na pihala iz Kapel, govornikoma Roku Kržanu in Silvu Jeršiču za tople poslovilne besede in duhovniku za opravljeni obred. Posebno zahvalo smo dolžni sosedom za nesebično pomoč. Vsem še enkrat iskrena hvala. Žalujoča žena Marjanca, sinova Ervin in Bojan ter mama in ata Bizeljsko, 7. 3. 1980 ZAHVALA Ob smrti naše drage mame, stare mame, sestre in tete PAVLE KASTELIC roj. Knafljec se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem, sosedom in vsem darovalcem vencev in cvetja. Posebno se zahvaljujemo dr. Vodniku, patronažni službi, posebno sestri Idi, internemu oddelku Splošne bolnice Novo mesto za vso pomoč v času niene bolezni. Zahvaljujemo se tudi Društvu upokojencev, Pevskemu zboru Dušan Jereb, sodelavcem podjetja Iskra TNN, Stanovanjskemu podjetju z Reke. Zahvala velja tudi duhovnikoma iz Kapitlja za poslovilne besede. Žalujoči: vsi njeni ZAHVALA V 59. letu starosti je prezgodaj nehalo biti srce naše ljubljene mame, žene, tete, sestre in stare mame ANGELE TAFERNER iz Migolice 19, Mirna Iskreno se zahvaljujemo vsem za izrečeno sožalje, znancem, sosedom in sorodnikom za vence in cvetje in vsem, ki ste pokojno * ” • . >c • ■ K n topi kolektivom SGP' Pionir, Novoles in Trimo za izrečeno sožalje in spremili na poti k večnemu počitku. Posebno se zahvaljujem* duhovniku za opravljeni obred in tople besede. Iskrena zahvala darovano cvetje. Žalujoči: mož Simon, sin Albin z družino, sin Milan, hči Andrqa in ostalo sorodstvo Sf ZAHVALA Ob prerani in boleči izgubi drage žene in mame MARIJE HENIGMAN roj. JakSe iz Jurke vasi 25, Straža se zahvaljujemo vsem sorodnikom, pryateljem in znancem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani in nam izrekli sožalje. Zahvaljujemo sc organizaciji ZZB Straža, kolektivoma SGP Pionir iz Novega mesta in Novolesu iz Straže, kolektivu gostišča Pavlin, ter vsem, ki so pokojni darovali toliko cvetja in jo spremili na zadnjo pot. Vsi njeni Jurka vas, 10. 3. 1980 s Joie, sredi življenja si omahnil, > ;godaj si nas zapustil, prezgodaj si nas zapu smrt te nam je vzela, a v naših srcin boš živel. ZAHVALA Ob boleči izgubi našega dragega mota, očeta, sina, brata in strica JOŽETA ERLAHA iz Vel. Cerovca 34 odprtem pobu ter župniku za obred. Se enkrat vsem iskrena hvala. Žalujoči: žena Ivanka, sinovi Jože, Milan, Zvonko in Zlatko, oče, mati, brata Tone in Francelj, sestra Micka z Andrejem ter ostalo sorodstvo ZAHVALA V 87. letu nas je za vedno zapustil naš dragi mož, oče, (tari oče in praoče JANEZ POVŠE iz Pribišja 3, Semič Od pokojnega smo se poslovili 5. 3.1980 na pokopališču v Vojni vasi pri Črnomlju. Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom, znancem, vaščanom vasi Pribišja za darovano cvetje in vence, za izraženo osebno in telegramsko sožalje ter za kakršnokoli pomoč v teh težkih trenutkih. Prisrčna hvala družbenopolitičnim organizacijam, Osnovni šoli Mirana Jarca in VVZ iz Črnomlja za vsestransko pomoč in darovane vence ter godbi na pihala iz Črnomlja. Posebno se zahvaljujemo kolektivu rudnika in IGM iz Kanižarice za venec, častno rudarsko spremstvo, govorniku za poslovilne besede ob odprtem grobu in nesebično pomoč pri organizaciji pegreba. Hvala vsem, ki ste dragega pokojnika v tako velikem številu spremili na zadnjo pot. Žalujoči: vsi njegovi Črnomelj, Pribi$eJ^ubljana, Celje, Kula, Kazniva dejanja se množijo 1 Trta daje negotov kruh \ Na Bizeljskem bi celo z lučjo težko našli mladega vinogradnika brez redne zaposlitve. Samo na zemljo in njen dohodek je vezan le starejši rod. Karel Kelhar je eden tistih. V vinogradu dela od zgodnje mladosti Edino vojna ga je za štiri leta odtrgala od doma in njegovega trsja. ,,Na Martinovo 1941 je bilo, ko so nas naložili in odpeljali, “ se spominja, kot da bi bilo včeraj. „Hčerka Mira je bila stara komaj leto dni Njena mlajša sestra se je rodila šele po vrnitvi, leta 1948. Izgnanstvo smo preživeli v štirih taboriščih. Srečni smo bili, da smo živi dočakali konec vojne in se vrnili domov med prijazne vinorodne griče. Seveda nas je pogled na zapuščeno trsje močno razočaral Na naših domovih so štiri leta gospodarili Besarabci Vinogradov niso znali obdelovati Danes je užitek pogledati bizeljske nasade. Oče Karel Kelhar že od februarja dalje izkoristi vsak lep dan za rezanje trte. V vinogradu je redkokdaj sam. Pomaga mu vsa družina, hčerka, zet in vnuka. Skoraj vse so že obrezali \ „To je razen trgatve naj-S bolj zamudno opravilo. Veli-y ko delovnih rok zahteva," je J i razlagal „Danes ni ljudi, za \ rez jih je pa še posebej težko > dobiti, ker tega ne znajo ^ vsi “ Kelharjevi imajo dva hek-I tara zasajena z vinsko trto. > Zadnjih petnajst let so vi- % nograde postopoma ob-Jj navijali, tako da jih danes a#######*######.#####################*###*! lahko obdelujejo s stroji Tudi škropgo s traktorjem Veselje do dela v vinogradu se priKelharjevih prenaša ti roda v rod in tako tudi za nasledstvo niso v zadregi Vnuk Simon se je že odločil, da bo vinogradnik. Zdaj je v šestem razredu osnovne šole Letos je prvič rezal Stari oče je Simonove odločitve še zlasti vesel Pri Kehlarju imajo vselej dobro vino. V soboto so imeli ravno „furengo“. Točili so belo vino, ki ga je kupec odpeljal na Hrvaška Ne bi ga bil vzel, če ne bi bilo takp pitno. Od gospodarja sem zvedela, da po belem vinu sprašujejo predvsem Zagrebčani, po rdečem pa Ljibljančani in Gorenjci Ko je bila na Bizeljskem razstava posavskih vin, je dobilo med številnimi dobrimi vzorci Kelharjevo rdeče vino najvijšjo oceno. Rdeče vino ima Karel Kelhar tudi najraje. Zanj je bizeljčan najboljše vino, ptujsko je premočno, cviček pa prekisel Vprašala sem ga, kako je zadovoljen s cena ,JVe najbolj", je odgovoril „ Vino je v primerjavi z drugimi dobrinami prepoceni Slovinova akontacijska cena je od 17.5 do 19 dinarjev za liter. Nekaj več dobi tisti, ki ga proda zasebnikom,' sicer pa zadnja leta skoraj nimamo kaj prodajati Naši vinogradi so pretežno na nizkih legah in pozeba nam jih je že tri leta zapored močno prizadela. Lani vendar je trikrat zaporedoma ne pomnim. Vinogradnikov kruh je nezanesljiv. JOŽICA TEPPEY Največ premoženjskih deliktov — Med Romi vse več mladih storilcev kaznivih dejanj Drugi del poročila delavcev Lani je bilo podanih tudi 7 novomeške UJV o Stanju varno- kazenskih ovadb zaradi ogrožanja železniškega prometa, pri čemer je sti na Dolenjskem v minulem letu je namenjen t. i splošnemu kriminalu ter javnemu redu in miru. Prav to pa sta področji kjer dolenjski kriminalisti ugotavljajo precejšnje povečanje kaznivih dejanj, pa tudi raziskanost je v primerjavi z ostalimi „vejami" nekolikanj slabša. Novomeška UJV je v lanskem letu zabeležila 2.370 kaznivih dejanj, od katerih jih največ odpade na premoženjske delikte. Slednjih je ostalo v lanskem letu neraziskanih kar 42,3 odstotka, kar pa gre v veliki meri pripisati lahkomiselnosti oškodovancev samih. Veliko dela so v lanskem letu kriminalistom povzročile goljufije, vendar so jih z izjemo treh vse raziskali. Omenimo še 13 ropov in 5 požigov, kar pa je bistveno manj kot leto poprej. Drugačna je podoba pri kaznivih dejanjih zoper življenje in telo. Njihovo število 296 je nekoliko večje od predlanskega, na srečo pa je kriminalistom uspelo raziskati skoraj vsa. Umorov je bilo lani 9, štirje so bili izvršeni, medtem ko je v petih primerih ostalo pri poskusu. Delavce UJV pa zaskrbljujejo kazniva dejanja zoper varnost ljudi in premoženja, predvsem v organizacijah združenega dela, kjer zaradi tega nastaja ogromna materialna škoda, ogrožena pa so celo življenja delavcev (Novoles, tozd TG Dvor; Agrokombinat Krško, tozd Meso Kostanjevica itd.) Ko že omenjamo delovne organizacije, poglejmo še delovne nesreče, ki govore, da tudi za varnost pri delu včasih premalo skrbimo. O tem govore posledice nezgod v Krki, žužemberški Iskri, itd. VLOMILEC V AVTOMOBILE RAZKRINKAN 6. marca so imeli v Krškem opravka z vlomi v celo vrsto avtomobilov; bilo jih je okrog 20. Vsaka stvar se pač enkrat konča, tako je bilo tudi tokrat. Pri enem od avtomobilov so namreč pri očitnem poskusu vloma miličniki prijeli Milenka Tmjanca iz okolice Stanarov. Pri njem so našli vlomilsko orodje. MARKE NISO ZA V OMARO Četrtega marca popoldne je bilo vdrto v stanovanje Jožeta Budiča na Čatežu 1. Zaenkrat neznani vlomilec je imel bogato bero: ugotovljeno je bilo, da je odnesel 17.000 nem-Scih mark, 45.000 dinaijev gotovine in več hranilnih knjižic. Ker je malo verjetno, da bi te dinaije in marke namesto lastnika naložil na katero od ukradenih hranilnih knjižic, za storilcem, razumljivo, poizvedujejo. „PRINZ“ ZGOREL Nenavadno se je končalo prehitevanje Jožeta Metelka iz Zavratca 29 v soboto, 8. marca. Kp je hitel proti Impoljci je na ravnem delu ceste pognal mimo drugega avta. Ko bi mu prehitevanje že skoraj uspelo, je Metelkov avto začelo zanašati, nakar ga je vrglo še pod cesto. Tam se je avto vžgal. Vozilo je zgorelo do kraja. Med prevračanjem se je poškodoval sopotnik Ivan Kozmus iz Arta 20. V Kočevju nastopil Andrej Trobentar Uspeh — kljub ne najbolj primerni dvoranici Kočevski gimnazijci in gojenci centra poklicnih šol so z novo stavbo usmerjenega izobraževanja dobili na voljo tudi manjšo dvorano, v kateri so 28. februarja že pripravili koncert zanimivega kantavtarja Andreja Trobentarja. Zanj lahko rečemo, da je v svoji stroki umetnik od nog do glave, saj velja za enega najbolj izvirnih slovenskih kant-avtorjev. Mladina ga pozna tudi kot člana uveljavljene skupine „Na lepem prijazni", v kateri poje, zarjo pa piše tudi besedila in glasbo. Tisti četrtek je v Kočevju Trobentar nastopil sem s svojo dvanajst-strunsko akustično kitaro. Predstavil je svoje pesmi, pa tudi dela Dylana, Claptona in drugih znanih izvajalcev rocka. Koncert ni izzvenel najbolje, saj dvoranica ni najbolj primerna za koncerte, kljub temu pa so se poslušalci dobro zabavali JANEZ SKRABEC Za klavirskega prvaka Letošnjega republiškega tekmovanja učencev glasbenih šol in študentov glasbe se udeležujejo tudi Novomeščan-_____________ke in Krčanke___________ nastalo kar za 822.000 din škode. Poglavje zase so kazniva dejanja, ki jih povzročajo Romi Samo lani sojih kriminalisti ovadili 215 za 145 storjenih kaznivih dejanj, največkrat tatvin, vlomov, pa tudi krvnih deliktov; lani pa je bilo obravnavanih celo nekaj primerov zoper spolno nedotakljivost in moralo, kar v prejšnjih letih ni bil običaj. Med osumljenci je 59 mladoletnikov in otrok, 57 pa jih je v starosti med 18. in 25. letom, kar je 64 odstotkov vseh storilcev. O stanju na področju javnega reda in miru uvodoma le nekaj suhoparnih številk: lani je bilo obravnavanih 2.697 prekrškov ali 21 odst. več kot leto poprej Storilcev je bilo 2.031, od tega pa kar dobra tretjina povratnikov. Zbrani podatki kažejo, da je bilo največ prekrškov ponoči in v gostišči^. Postaje milice" na Dolenjskem so v prostorih za pridržanje nudile streho 429 osebam. Za konec še nekaj o kršitvah s političnim obeležjem. Teh je bilo 38, vendar je bila le zoper enega storilca podana ovadba zaradi kazni- vega dejanja, medtem ko gre v ostalih primerih večidel za besedovanje. B. BUDJA „MAMA” JE BRANKO - V črnomaljski občini opažajo vedno večje zanimanje za rejo ovac. Tudi pri Gregoričevih v Veliki Lahinji jih imajo kar lepo število, od tega dvanajst mladičev. Ker ima ena ovca vnetje vimena, motajo za štiri jagenjčke skrbeti, kot za dojenčke, s stekleničko in cucljem. Branko Gregorič prav rad prevzame vlogo „mame”, jagenjčki pa tudi dobro vedo, kam morajo, da si potešijo lakoto in žejo. Po popivanju obračun z nožem Spopad v krškem hotelu — Gosti preprečili pokol KatiniČu še vseeno uspelo izvleči pravcati kuhinjski nož, s katerim je Skiljo enkrat zabodel v predel srca, levo rame in hrbet Katinič bi prav gotovo še pičil kam, če ne bi gostje odločno preprečili krvavega pretepa- Hudo ranjenega Skiljo so prepeljali v novomeško bolnišnico, kjer je po zadnjih poročilih že izven življenjske nevarnosti Brez poškodb pa ni ostal od udarcev s stolom niti Katinič. Razplet bo kakopak sledil na sodišču. Uplenil medveda Na mrhovišče že zahajajo štirje novi - Volkovi se razmnožujejo Lovski gost Dušan Jagodic iz Kranja je konec februaija uplenil v gozdnem okolišu Trave na mrhovišču lovske družine Dra-ga-Trava v občini Kočevje lepega medveda. Tehtal je 160 kg, ocenjen pa je bil z 288 točkami. Zanimivo je, da so takoj po uplenitvi tega medveda začeli zalivati na isto mrhovišče štirje drugi medvedi, in sicer medvedka z dvema mladičema in še zelo velik samec. Torej ni bojazni, da bi se stalež medvedov zmanjšal. Tudi volkovi so se spet pojavili. Nedavno so jih videli lovci kar pet skupaj v Mošnevcu. Zadavili so, kot je bilo doslej na tem področju ugotovljeno, tri mlade sme, od tega eno komaj 30 m od Gašperjeve hiše na Lazcu. Večji stalež volkov je očiten rezultat novih predpisov. Po novem lovskem zakonu se lahko volkovi lovijo le od 1. oktobra do 28. februaija. FRANC KALIČ Iz dolgotrajnih popivaj se običajno ne izcimi nič dobrega. Tako je bilo tudi v torek, 5. marca v krškem hotelu. Marko Katinič, delavec podjetja „Djuro Djakovič” na gradbišču jedrske elektrarne in Munib Skilja iz okolice Jajca, brez zaposlitve, sta vse popoldne popivala v hotelu. Ob 21.55 je med njima prišlo do pretepa. Ta je potekal po vseh običajih. Skilja je Katiniča zbil na tla, kjer ga je s stolom celo že nekajkrat dobro merjeno mahnil po glavi in telesu. V dokaj kočljivem položaju pa je A. Ž. SEVNICA: SALAMARSKI POKAL V TRAJNO LAST Zaporedoma devetnajsti boj -sevniških salama rje v in mučenikov v znani, sedaj pa še prenovljeni gostilni Francija Vrtovška, je v ponedeljek potekel v tradicionalnem vzdušju. Izmed 36 konkurentov je prehodni pokal z vsemi pripadajočimi častmi v tretjič in s tem v ; trajno last prejel Stane Krnc iz Zajčje gore. Za prihodnjo jubilejno 20. prireditev bo torej vse, novo tudi pokal Po mnenju člana stroge komisije Janka Šerbeca je bila kakovost ponujenih salam letos malce slabša od lanske. Bile so malce premehke in tudi premalo prekajene. Energetska kriza pač. Včeraj se je začelo v Ljubljani deveto republi§co tekmovanje učencev glasbenih šol in študentov glasbe. Tekmujejo v klavirju, solo petju in harmoniki, za naslov najboljšega pa se pomerjajo tudi komorni ansambli in orkestri. Tekmovanja, ki bo konačno v soboto, 15. marca, se udeležujejo z našega območja le učenke novomeške in . krške glasbene šole, in sicer nastopajo v III. kategoriji (rojenih v letih 1965 in 1966). Iz.novomeške glasbene šole Marjana Kozinc so to Mojca Osolnik in Jožica Bradač iz klavirskega razreda Cvetke Hribar ter Tanja Saje iz razreda Gite Mally, iz krške glasbene šole pa Karolina Vegelj iz klavirskega razreda Metke Jovanovič. Dolenjke tekmujejo tokrat samo v klavirju. Zmagovalci republiškega tekmovanja se bodo pomerili še za najboljšega v Jugoslaviji. Kdaj in kje bo zvezno tekmovanje, ta čas še ni znano. Vabilo mladim fotografom V Novem mestu pripravljajo razstavo mladinske fotografije Občinska konferenca ZSMS, Foto-kino klub iz Novega mesta in Dolenjski list razpisujejo natečaj za razstavo mladinske dokumentarno — novinarske fotografije. Na razstavi bodo lahko sodelovali vsi mladinci iz Dolenjske, v konkurenci pa lahko sodelujejo z največ šestimi deli. Najmanjši format fotografij sme biti 24 x 30 centimetrov, fotografije ne smejo biti kaširane, na hrbtni strani pa morajo biti navedeni vsi podatki o mladincu (starost). Fotoamaterji morajo fotografije poslati do 5. maja, ocenjevanje fotografij bo 9. maja, otvoritev razstave pa 21. maja. Najboljšim avtoijem bo organizator podelil nagrade: tri nagrade in dve pohvali v skupini A, avtorjem, starim največ 18 let, enako število nagrad ter pohval v skupini B, kjer bodo lahko sodelovali avtorji v starosti od 18 do 27 let. Vsi, ki bi želeli sodelovati na razstavi, naj pošljejo fotografije na naslov: OK ZSMS Novo mesto, Kettejev drevored 3, 68000 Novo mesto. OVEKOVEČENE »ŠKARJE dokaznega materiala bi si ne mogel zaželeti noben sodnik za prekrške. Kamera novomeških miličnikov je ta kader posnela na magistralki pri Poljanah. Posnetek je dovolj jasen, da se da razbrati tudi regjstrača številka kombija Uradno vabilo za ponoven obisk Novega mesta je romalo v Zagreb. (Foto: PM Novo mesto) ( »Dolenjski list« v vsako družino Brez muhe je bil rojen slon Primer „Bobič" pokazal, česa vsega sta zmožna jezik in domišljija čuje družbenih obveznosti, da grdo ravna z zaposlenimi, in še huje: celo nečakom so v šoli začeli oponašati stričeve milijone, devize in njegovo ravnanje ... „Že veš? ? !” -Kaj? ,,Za pleskarja Bobiča, ki je iz novomeške banke dvignil 230 milijonov deviz, jih skušal nesti čez mejo, pa so ga dobili. Vse so mu zaplenili pa še avto in vse na Trški gori.. Kmalu po novem letu se v Novem mestu med znanci ni začel pogovor drugače kot na tak način. Vsi so prisegali, da so vesti verodostojne, da vedo iz najboljših virov. Kmalu pa je vsota deviznih sredstev, ki naj bi jih dvignil Bobič, narasla že na 300 milijonov. In videli so ga v bolnišnici, da se mu je zmešalo. O tem so zahtevali pojasnila tudi na mnogih sestankih in tudi tam se je ponekod govorilo, da je vse to res. Vsak je malce dodal, nekateri so se čudili, če poznajo Bobiča pobliže, ampak če je ugotovljeno, je pa .5 tako... Pleskar Bobič pa je bil glede vsega, tega nedolžen. To pa je uradno ugotovljeno, prever- _ jeno na UJV in še drugod. Ker je mož vesele narave in se rad šali, se je sprva samo smejal, ko so ga začbdeno gledali, če ■ se je pojavil na cesti, ko je bilo vendar splošno znano, da je za rešetkami. Zadeva pa začenja dobivati drugi del, še nevarnejši zajemanje ugleda posamezniku in obrtnikom nasploh. 7Haj ne kateri že vedo, da je Bobič znan tudi po tem, da ne pla- Ker pleskarski mojster Bobič tudi v tem primeru razpolaga s čistimi kartami (kar je tudi uradno ugotovljeno), je morda čas, da kdo stopi na prste govoricam, ki niso ostale le v mejah domače občine. V tem primeru ne gre le za posameznika Bobiča, ampak za razšiijanje izmišljenih govoric nasploh. Drugič bi utegnili zlobni jeziki najti novo žrtev. R. BAČER