Posamezna številka I K. 43. sfev. CELJIIg soboto, 10. apHIa 6920. Poštmna plačana v gotovini. LETO I!, Ixheja viak toi*«k, öetrtek in •Oboto. — Cena i Za ceto Icto 56 K, za poi lcta 28 kron, za četrt lela 14 K, za 1 mcsec 5 kron. Posamozna •«•vllk« «taue 60 vlnarjevi Nm pismene naročbc brtz pošiljatve dcnarja at» na moremo ozirati. Naročrtiki naj pošillajo naročnluo po poštni nakaznici. Reklamacljc silede lista so poštnine pro8te. Ne- Franklrani dopisi se ne sprejemajo. Na dopise brez podpisa se ne ozlra. Urednlfttvo In upr-avrtiatva se naliaja v Zvezni liskßrni v Celju, Strossmajcrjeva ulica *t. S, Oglasi r»c računajo po porabljenern prostoru in sicer: za navadife oglase po 49 « od 1 mm, za poslana, na- inanlla občnlh zborov, naznaniia o smrti, zahvale ltd. 7S v od 1 mm, t* reklamne notice med tckstom 11 od vrste, Mali oglasi (na)več 4 vritej 8 K. Pri večkratnih oblavah popuit Rokopisi se ne vračajo. Telefon §(. IZDAJA IN TISKA ZVEZNA TISKARNA V CELJU. ED BE) 0DG0V0RNI UREOMIK VEKOSLAV SPIHDLER. Profi Kompromisu glede Reite. Načelstvo JDS. je sprejelo na svoji seji due S. aprila no obsirni razpravi o stašem zunanjepolitičncm polozajH» slede- čo resoIucUo: Načelstvo sloveuskejja dela JDS. smaira za svoio dolžnost. Ja v odločil- neni frenutku protestlra proti vsakemu popii&aiiju v vprašaiiju zapadiie meje, zlasti pa glede Reke. Nciiaraven kom- promis, ki bi dal Italjjanoui suvercnUeto nad Reko ter iias oropal Libuniije, po- meiii gospodarsko propast vclikega dela Jugosiavije, zlastl pa ožjega sloven^kega ozemtja tor izroča u-.jemu gospodstvu se nadaljnih prcko stoiisoč iugosiovansklh duš, (iloboko vzneinirjenc vsled poročll, da vlada brez zaslišania ininistra zttiia« njih zadov odloča o taki.in kompromisu, nas navdajajo s sfraliom ircjave niinistra dr. Korošca na sliodu zaiipwikov SLS, ki Kovorijo o popuščaiijn našc vlade, kakor o ^otovetii dejstvn, izjave, ki so v na- Äprotstvn /. iiedavuo obljjubo luiuistra SpalajkovKIa v Narodueiu predstavni- Skrbimo za našo mladino. Nedavno suio objavili porocilo o sho- du akademične omladine v Celju, ki štu- dira na Dtinaju in v drugih mestili izven države in ki ogoreeno protesiira proti postopanju sedajne vlade, katera lie le, da ne podpira tcga dijaštva, ampak nm celo brani izvoz živil. katera si jc samo «akupilo za clunajsko menzo. Dunajski list »Jugoslaveuska Stra- ža« piše o vprašanjn podpiranja našega dijaštva nice! drugim slecleee: »Država niora podpirati dijaštvo, ker ne sine pozabiti, da ninogi izmed njih gredo neposredno v državno službo kot uradniki, nekateri bodo poklicani celo za krmilarje države. Posredno pa služi vsa Snteligenca narodu. Država .je torcj dolZ- na, odgojiti svojo intcliffcnco in ji vliti ljn- bezen do države v srea. Ne sine je pa od- bijati od scbe. To pa stori. če vidi, da se vsaka država briga za svoje dijake, da celo Avstrija bolje podpira svoje dijake netfo Jiigosluviia. Nasi di.iaki odkrito iz- povedajo, da stradajo . . .< »Vsi smo se zgražali, ko je bivsa Av- stro-Ogrska hotela nničiti naso mladino ne samo moialno, anipak tudi telesno. in apclirali smo na cute elovekoljnbja - ¦ tujcev. Scdaj pa naj apeliranio na človc- štvu, da bo sedajna vlada nadaljcvala od- ločno zuiianjo politiko Davidoviievejja kabincta i« s slovesiiim proglasenjem, ki j?a ;e podal predscdnik Narodnega pred- stavništva v inienu vseh parlaincntariiih straiik. Vlado, ki ne bi neizprosno zasto- pala življjenskili interesov našcga naroda niti toliko, kollkor nain jifi priznava WH- soiT, bi upravičeuo zadela obtožba na- rodnega izdajstva. Vrhutcga smatramo, da se naliaja sedan.ia vlada v krizi in da že vsled tcga ne more storitf v tako veli- kili državnih vprašanjih, kakor jle reško, nobenega odločilne^a sklepa. Ogromna večina našega naroda — brez razllke piemen in stanov — zahtc- va, da ostanemo v vprašanju Reke trd- no na stališču odkloniive vsakega kom- proniisa, ter ,ie preprieana, da bi bilo po- puščanjc srauiotiio za Jugoslavijo. Zato rotimo odloduloče činite|.?c. iiajj se brez obzira borijo za naso Reko in odklaujajo vsak «nil in nečasten kompromis. koljubje naše vlade? Mar vlada no pozna sania svojili dolznosti?« »Na jz&'ovoiv. da nasiin dijakom m treba štiidirati na Dunajii, ni treba nnio- %o odgovarjati, ker to iahko poreko Ie oni, ki vseučilišča niso videli ali ne vedo, kai je znanost. Pozabljajo ljudje na vaZ- nost velikega niesta, inštitutov, cenejšlh pomožnih srcdstev, knjižnic, profesorjev svetovnegst giasu itd. In oni, ki misliio, da se morajo dijaki vrniti domov, ali so so premislili kedaj, kam bodo dijake da- Ji? AJI inisiijo otvoriti se knksno vseučl- lišče?« »V Pragi so v spomin 70-lctnlcc predsednika Masaryka ustaiiovili fond za podpiranje eeskih dijakov. Pozivu 5o se odzvali takoj vsi češki denarni zavod!, trgovski in indnstrijski zavodi. Ali bi sc ne moglo kai taketfa posknsiti tudi pri nas, cl.-i se vsaj vidi pairijotienost nasili liutli? Vlatfa mora v.sekakdr takoj poma- Xati.« In v elanku »Naše djasko pitanjc« pi- se isti list: >;Stanje našili dijakov je bedno in treba jini je it#magati. če hočenio, da sc dobro in vestno pripravijo za svojc bo- doče poklice. Drugače bodo prisiljcni, tfa se ne nee, ainpak da si isčejo zaslužka v tihotapstvu in zakotni trgovini. V Beogradu so dijaki dobro oskrb- lieni, v Zagrebu in Ljubljani nekaj slabše, y.n one pa, ki studiraio v inozeinstvu, sc nihče ne briga. Zakaj to? Zakaj se nc mcri vsem z isto mero? Kaj hoeejo n. pr. jugoslovenski dijaki na Diniaju (kjer jib ie nad 700) poceti, če jili država ne poU- pre s brano? S 400 K mesečne štipendije si tu ne inorejo kupiti hranc, v ttiesiu, čcgar zastopniki beračijo po celi Evropl za skorjico kruha? Jugoslavija — če nc bi drugega niCesar iniela - - ima vsaj clo- volj hrane, da poslje svojini dijakoin, par viigonov živil, da ne poginjajo gladu! \ Naj poniislijo »patres patriae«, ifa jugoslovanski dijaki na niinaiu žive od dveli peseič fižoJa dnevno in da mesa že od Božiča 1919 niso poskusili, dočini v wsaki trgovini vidijo slanino, sulio meso, klobase itd,, ki so jili različni Kolini in Morgensfenii pritiZiotapilf iz Jngoslavijc. Naj ponrislijo, kako to na mladino vpliva! Ali ni sramota za .lugoslavijo, da morajo njeiii dijaki prositi pri dnnajskeni «Er- . iiähningsaintti« za poinoe, da ne umrejo krladu, da jiin posodi nekaj lira no? Naj se ozre v teni oziru :iaša vlada v avstrijsko. ki —dasi sama skoro niCe- sar nima — vendar podpira nmogo svo- jili dijakov z deuarjem in živili, tako da njeni dijaki dobivajo dvakrat v tednn meso! Naj preiieha končho nebrižnost zn naše dijastvo. S tern odbija država djja- stvo od sebe, kar ima Iahko za domov?- no zelo slabe posledice. Kdo naj še ape- lira na uaeijoiialuo zavest in patrijotizem onih, ki vsled brezbrižnosti lastnc drža- ve morajo stradati? Caveant conso- les . . .« Bolpevizem, demakracija in slovanska politika. (Iz govorov niinistra za zunanje stvari dr. Bencša in poslancev dr. Kramara, dr. Ant. Hajna in Fr. Sisa v čehoslovaŠkem narodnem shromaždenju.) . (Konec.) Kar izvaja Lenin, to jc st'ari carski režim. Samo, da je uprava tn krajša, Namesto, da bi posiaJi delinkventa v Sibirijo, ga na mail ustreJijo. 'I'udi .crJede podkupjjevanja imanio slari rusks režim in sicer v naj- grandijo^znejsi meri, katero je bilo kedaj vidcti. Ce je bilo kedaj receno o Turčiji. da je tiimkaj krutovlada, olajsana z bak- šiSom, moram reči, da to zgineva kakor senca pred tern, kar je v Rusiji. In če v- praSate ljudi, kako so prisli semkaj iz Rusiji:, vain smchljaje odgovorijo: Kako sem privet? Denar ja ie stalo. Prvo žganje. Crtica. Spisal Lev N. Tolstoi Siro'masen kinetic je šd iu,kega due na polje na delo. Za kosilo je iniel s seboj samo košček suhega kruha. Skril yc kvuh varno v nek gnu, prijel za plug in ve^el pognal .syojega konja. Po preteku dveh ur sta se utnidila od najte/.jega dela kinetic in konj. Koni se je pasel po livadi. kinetic pa je stopil do grma. Iskal je svoj kruli, toda ni ga našel. Medtem, ko je seljak oral, je 5e| mimo grma vrag. Ta jü vzel kruh in sc skril za ,rnn niisic.^% ak spekulira, ne sa- mo oni veliki, ampak se bolj tisti inali. — Tarn spekuÜra ,oaka ki;ha"iea, vsr«ka de- kla, vsak mali ur--idnik, vsak pcTcist -' vsi špekulirajo in postaiajo vsled teg^ privrženci iudi/idualističneg-i -,i kapitali* stičnega režima. Vse to pclje k temu, ?q bo šlo tako dalje, da bo boljševizem car- ski režim brez carja ali s carjem Lcni- nom ne samo v adniinistrativi, ampak tu- di v kapitalizmu. Toda jaz upam, da se bo to podrlo. To je mpja trdna nada in moram reči, da ne vidini naše bodočnosti varne, če ne bo reda v Rusiji. Za nas ie edina rešttev deinokrat^c« na, svobodna, slovanska Rusijja. Samo to nas bo rešilo pred zvezo Rusije z Nemeijo. samo na ta način Je niogoce, da rešinio problem, o katerein je govoril minister zunajih zadev ua ta na- cin, kakor to odgovarja liascinu siovan- skemu stališču. F^eči lnorain. da imam gotove dvo- me o drugi kategoriji srednjcvcškc, r Kolcak, niti Denjikin nista imela zadost- nih nioči za organizacijo, ima on prav.. Nista jih imela zato, ker so bile vse močf bodisi v tujini, bodisi pa ustreljene odf boliševikov. oziroma so bile v dveh ali treh arnuulah. Rusija, ki trpi ua velikem pomanjkanju inteligenee, katera je imela tri arnuule, sovjetskOT Oenjikinovo In Kolčakovo. katera je imela celo inteligen- co v tujini, je danes v takšnem staniu. da |)ri najboljsi \rolji in najgenijalnejsih zmožnostih ne move ustvariti organizacr- je. kakor bi io bilo želeti. Bilo bi mogocu ustvariti policijsko organizacijo, zn to ps je treba, da bi imcl Denjikin dovoJj oro-?- ja in municije. Upravncga problenia. pa ni mogoe'e resiti samo z delom. ampak tudi z mislimi. Tu sta dva principa: prin- cip slarega ceutraliznia in prineip deccn- tralizma, prineip pravičnosti k narodom iii prineip rusilikacije. Te probleme e o iiotraiijeni pro We mu. GospoJ mini.;tev ga ie nazval slovan- sk: problem, jaz bom fonnnliral, kako ?i jaz predsta'J.jain slovmski problem . Ne moretn soglnšati 7 našo politico. čl ta pravi, da s'j noče vmešavati v no- tränje rusks zadeve. To je načelna napa- ka. Kajti bolisevizem ni same vprašanjc dveli strnnk v Rusiii, ÜvolJscvJzem je bil že od svojc&i začetfca svctoviii problem. problem svetovne politike in svetovne- ga prevrata; to ni bilo nobeno notranje vprašanje Rusije, to je bilo sanio geslo zs. komodnost in nedelnost zaveznikov ! NaŠa dolžnost je bila, biti proti boljševi- kom, kcr so izdali Slovanstvo in zavc>.- nike, ker so za denar prodali RusijoNeiri- čiji. To se je videlo jasno po objavljeuju računov, ki so bili vedeni pri neki stock- iilomski banki mod Nemci i»i rnskimi ljud- mi. Dobil sein v rokc Milinkovo knjigo. \z katere je videti, da so vse delali po na- ti\\\ iz inicijative Nemclie. Stališče, da je noljševizem notra'nja zadeva Rnsije, sein smatra 1 za največjo napako. kc* nam Jc onemogočilo nastop našili voiakov v ča- j su, ko je bilo to mogoče. Če sino enkrat videli. da ogroža bolJSevizom celi narod !n mir cele Evrope, W ne smeli gledati na to, če ima Kolčak tak ali tak nos, a.mpafc bi morali nastopiti proti politični nevar- nosti. da bi boljševizmu ne sledila rcafc- cija in zveza Rnsije / Nemcijo. tcr posta- la nasa situacija naravnost obnpna. V- prašanje pa je, kako bomo urcdili mi svo] boljševizem doma, Mi pleScmo po sodn smodnika in se moramo zato izogibatl vsemu. kar bi povzroCilo cksplozijo. Moram vnovič povdariti. da bi si že- lc\ malo jasnejše označenic naSe zunanjo politike, lodisi medstrankarski ali izvenstran- karski kabinet. Ponovno je poklical Dra- škoviča, Duvidoviča, Trifkoviča i. dr, k sebi. Dosedajni poskusi so bill brezuspeš- ni, kcr deinokrati zahtevajo, da najprej odstopi dosedajna vlada. čcsar pa ta no- če storiti, ker pravi, da ni v krizi. Odločitev v reškem vprašanju je stopila v zadnji stadij. Radi tega je skle- ni! zagrebški medstrankarski odbor or- ganizirati veliko manifestaeijo vseh strank in slojev, ki se na] vrši 11. tin. ob pol ednajsti uri z namenom. da prepreči nadaljno popuščanjc v jadranskem vpra- šanju. Slične manifestaeije so zasnovanc tudi v Beogradu, Nišu, Osjeku. Sarajevu in Splitu. Povsod se bo zahtevalo Reko s pristaniščem za nas. ker je to naša živ- ljenska potreba. Spopadi med Francozi in Nemci so se vršili na različnh krajih v Frankfurtu, pri čemer je bilo več Nemccv ranjenih in tudi nekai ubitih. Zvečer 8. tin. je bil zo- pet mir. Italijn. I\>slanska zbernica je imela 30. t*n. burn^ sejo, v kateri je socijalistic- ni poslanec Lazzari ostro kritiziral vlad- no politiko, ki dela propagando za erno- jjorskega razkralja Nikito in ga podpira. Orajal je tudi ostalo delovanje vlade ter H predlagal nezaupnico. Komaj z 250 pro- ti 195 glasovom je bila zaupnica spreie- ta. Nato ie Nitti seje zbornice odgodil do 20. tm. \Z KOROTANA. Kdajl bo ljudsko glasovanie na Koro- šketn? Kakor čuiemo, bo ljndsko glaso- vanje v coni A na Koroškem izvedeno tekom prihodnjih 2 mesecev in bo vsled tega naSe vojaStvo že v prihodnlih dneh zapustilo svoje tamošnje postojanke. — Varnostno službo prevzame polieija in orožništvo. Iz Borovelj poroca mariborski list »Draupost'<, da sc tarn puškarska indii- strija, odkar je okraj pod Jugoslavia, z izredno naglico rnzvija. V istem času se je, odkar so Borovlie po dnaSo državo, izvozilo za 700 pu^k ve<*. Vot popre). ?>e nikdar ni bilo v Borovljah tako malo že izgotovljenih pušk v zalogi nego danes. Iz tefra lahko nrcbivalstvo tudi pr! ple- biscitu sklena. kh bo Im.elo več korhti, all v Ju^oslaviji ?\\ v Avstriji. 1 Kfurjotriovsen^-fco riatacol" MARIBORSKE NOVICE. Trgovski nastavljeuci. ki so biii v stavki, so se dne 7. tm. na podlagi spo- razuma vrnili zopet na delo. III. slmfonični koncert se vrši danes 10. tm. ob 8. uri v veliki Qötzovi dvorani. Za razumevanje Sinetanove skladbe »Ma vlast« bo na razpolago tudi sloven- ski in nemški tekst in pojasnila. šport. Na velikonočno nedcljo igra- la stn npgometna kluba »Rapid I.« iz Maribora in »S. K. Zmaj« iz Zagreba na Teznu zanimivo in vseskoz čisto igro pri kateri je zmagal »Rapid I.« z 3 : 1. Me- scca januarja tl. je «Rapid I.« podlcgel v Zagrcbu z l : 3; tem večje zanimanje je bilo torej za njegov novi uspeli. CELJSKE NOVICE Pozor pred goljuli kot pollcijskiml oi'Kaiii! C)d državne policije v Celjti smo dobili sledeči dopis: Dogodili. so se v zad. njem času slu^aji, da so se dosedaj Se nc- poznani zlikovci (v vojaških oblekah) v železniških vozovih. na železniSki progi od Zidanega inosta do ftpilja in od Celja do Dravograda izdajali za policijske or- gan e, ter so pri tern odnesli potujočemu ljudstvu večje množine vsakovrstnega blaga. V svrho prcpreeenja. da bi ne po- stal cden ali drugi potnikov žrtcv te vr- ste ljudij, se opozarja občinstvo, da mora imcti vsak javni organ izkaznico pri se- bi. Svctujemo zategadclj občinstvu. da zahteva pri vsakem pregledn oziroma zaplcnitvi blaga od dotičncga stražarja. da mu pokaže svoio izkaznico. ter se je Ie v slučaju, da je ista pravilno z uradniin peeatom oprcmljena. od okrajnega gla- varstva, policijski oddclek v Celju izda- na, uradnenm organn pokoriti, drugačc pa ni treba blaga nikakor oddati, temve<* ŽelezniSkemu sprevodniku oziroma po- staieuačelniku prihodnje postaje ali pa policijskemu organu ali orožnikom, če bi bili slučajno v bližini, zadevo javiti. Komorni večer sc vrši 17. aprila ob pol 8. uri zvečer v veliki dvorani hotela Union. Nastopi znana koncertna pevka gospa prof. Druzoviceva. dalje klavirni virtuoz Frisch, violinski virtuoz Sleis. solo-plesalec Pecnik in mali liubki 5- in 6-letni plesalki BoJica in Zlatica Markač, ki ste v marlborskeni mestnem gledaliS- ču pri premijeri »Pepcluha« z velikim u- bpeliom nastopili. VcČer obeta unietniSko lep užitek. Predprodaia vstopnic pri go- spe Deisinger. Grcgoričeva ul. 3 . Koncert »Celjskega pevskega dru- štva« ima se vršiti že tekom prihodnjt- ga meseca. Zato sc pozivljujo vsi pevci in pevke, da se vaj, ki se vršijo ob pon- deljkih in petkih za mesan In ob sredah za moški zbor. vsakikrat ob 8. uri zve- čcr, polnoštevilno in točno udeleziije'o. Koncerti v mesinem vrtu se vrše, pričensi od jutri naprej, vsako nedeljo od 11. do 12. nre v prid Olepševalnemu dru- štvu. Občinstvo, ki si želi olcpšanje naših mestnih naprav v povzdigo ugleda lepe- ga mesta ob Savinji. nai z obilnim ob- iskom koncertov pokaže svoje zanima- nje. VeHko IJudsko vesdico priredi po- verjeništvo splosric organizacije vojnih invalidov v Celju danes 10. tm. ob 8. url zvečer v vseh prostorih Nar. doma. Cisti dobiček je namenjen podpornernu skladu društva. Vabimo občinstvo. da poseti pri- reditev v obilnem številu. Ortfanizacija prosi, naj blagovolijo tudi oni priti, katerl pomotoma niso dobili vabila. V mestnem gledall^čti predstavlja ljublianska »Svoboda« danes ob 8. urj , zvečer komedljo v 3 dejanjih »Faun«. — Jutri v nedeljo ob 4. uri pop. predstav- Ijajo isti igralci burko v 3 dejanjih »Svet brez moških«. Šabovski klub v Cei|u priredi 24. aprila t. j. v sredo ob 20. uri v Narodni kavarni, v mali dvorani. II. društveni ša- 4iovski turnir v prid zakladu za svetovnN turnir na Bledu. Tega tekmovanja se lahko udeleži vsak Jugoslovan. ki prebi- va stalno v Celju. Zmagovalcem sc po- klonijo le diplome. da se ves čisti dobiček lahko porabi za imenovani domovinski namen. Vabljeni so tudi prijatelji Sahov- cev, da stavijo na posamezno kombatan- tc, da se na ta način ponmoži fond. -, Svetovni šahovski turnir na Hledn zaslu- ži vse zanimanje in najvišjo podporo, saj se bo pri tej priliki prvič imenovala na-. ša dosedai neznana domovina Sirom sve- ta. — Kombatanti našega lokalnega tur- nirja naj se prijavijo pri t. č. predsednik» g. dr. A. Schwabu v Celju do 24. tm. Na poznej5c prljave sc ne bode ;noglo ozi- rati. Za > Cüljsko pevsko dru^ivo« zložiia je vesela om.zny družb.i -na Skarpi« znesek 7.2 K. Posnemajtü! Izlet na »Vüiik;» Kozje, (>.S7 it») pri^ redi v nedeljo, due Jl. tm. celjski odsek •^av. podruž. Slov. planinskega dru- slva«..()dhod iz Celja z vlakom jL> ,\ ur'( zjutia; do Zidanega majta. -• Dxugi iz- le' po levem bregu Savinje, na Hum nad Lai-.kim. SeslT.nek na (.irenadTjevüin mo- stii. üdhoii ob po! 8. uri zjutraj. pnvrat?k JK dogovoiu. P.o^ijant ie vzeti seboj. Iz- (ct se vrši samo ob ugocinem vremeuu. Dljaski kul\mji sta poklonila g. dr, Vladimir Mogilnicki in njegova soproga mesto razpošiljania obicajnih velikouoc- nih Cestitk. znesek 50 K. 'U'nrl je v Celju na Ljubljanski cest» .9. tm. sedlar in posestnik Martin Bajde v 70. letu starosti. VIoni v vojaško skiadišče. r^rocali smo, da so neznani storilei vlomili v vo- jaško skladišče v Celju ter ukradli 19.100 egiptovskih cigaret starega izdelka z »vodnim tiskom^. Vlomilci so odtrgali tramiče na strehi ter tako izvršili tatvi- no. Osiuuljen je najbolj neki odpuSčon pe- see Otmar Strasek. pristojei» v Prevorje, (iotovo pa je imel tudi pomagace. V afe- ro zapleteni so tudi neki Jazbin&k iz (iaberja, Orudnik Viljem, ]•¦! ie na sumu raili tatvine elektriene ziee. potem na- rednik Jezernik jn gostilničar Anton 0- grizek ter njegova z"eua Cecilija. Nepo- sredni povod k temu je pa bil ta. da je polieija izsledila drugo tatvino. ki jo ie izvedel neki topničar Josip Skubic, katc- ri je pri Ogrizku imel hranjena razna. ži- \ila. katera je ukradel kot kuhar v topni- čarski voiasnici v Prešcrnovi ulici. Vna- daljui preiskavi se je našla pri naredmku Jezerniku v barakali na Lanc»vžu prej omeniena žica in 14 SUatclj navedenili ci- garot. katere je isti baie liranll za Jazbin- seka. Ta jih je dan poprej ponujal pri »Baikanu«, »Merkurju'.. »Unionu« in raznim natakarjem, vendar se mu ni po- srečilo jih prodati. Poizvedovaniii gledc i/vora žicc so $•.: v < ?kn. Tatvina v vo.iašketn skladišču. Vest, ki smo jo pod tem naslovom prinesli v naši zadnji Stevilki, popravimo v toliko. da V,. Miha Ropotar iz celjske okolice in .lanko Tcvžič nista osumliena kot storil- ca, niarveč ic bilo prvenw od policije od- \'zeto ono vojaSko blac:o, kntero je knpi! od Tevžiča; ta pa ie bil aretiran radi su- ma, da je prodaial vojaSko blago. Pomo- ta se ie vrinla radi tega. ker je bil zanis- nik, iz katerega sc je vest izčrpaio, neia- sen, kar ie dotiČni urad nn našo opozori- tev takoj popravil. Objavli^mo to loinlno. ker noeemo deinti nikomur krivice. ZgubUene stvarit List.nica z voč!o svoto denarja se je zgubila dne 27. mm. od Vojnika do Cclin; slu^beno pismo ^ 500 K denaria dne 2C\ mm.: lorgnon pred kavarno Fvropa: 120 K dne 24. mm. v mestu: denarnica z vcčjo svoto denarja: ženska volnena jopica; denarnica. vsebu- ioča ve«xio svoto; našel se üe znesek t4 krön; moška sukn.ia in tno^ki kiobnk. DNEYHF NOVICE. Davek na vojue doblcke. Iz Beosra- da poručajo, da ie finaneno ministrstvo odredilo, naj se takoj dovrše dcla za do- ločitev davka na vojne dobičke v Hrvat- j ski, Slavoniji, Bosni, HorceKovini, DaJ- maeiji. Sloveniji in Istri (?) in sicer za vsa leta, za katera niso bila dovršena. I Dvoličnost so očitali govorniki na j zboru zaupnikov SLS v Ljubljani Demo- j kratski stranki. Isti zbor jc izrekel za- i htevo po ženski volilni pravici; te pravi- I ce pa v volilnem redu, ki ga je objavila Protič-Koroščeva vlada, ni. Koroščeva naloga bi vendar bila. da zahtevo stran- ke praktičuo uveljavi. Kje je torei dvoiič- nost ? Sedajna vlada proti invalidom. Ka- kor znano, je prejšnja vlada izdala na- - rcdbo o podpiranju invalidov in dovolila v ta namen 125 milijonov krön kredita. Sedajna vlada je naredbo kasirala in razun borih 4 milijonov črtala vse kredi- te. Invalids v Beogradu so na shodu bur- no protestirali proti postopanju vlade. | Poletni čas. Ministrski svet ieskle- nH v svoji zadnji seji, da se počne z 10. aprilom računati v poletnein času. Torej so bile ure sinoči ob pohioči pomaknjene na 1. uro. Letni eas bo trajal do 30. sep- ! tembra. Cudimo se le. da v Beogradu ni- | so imeli toliko časa, da bi ta sktep pro- ; glasili vsaj prav'ocasno. Morda jih bo na | «rana ura-< sedaj spravila nekoliko iz za- spanosti! Začasni zakon o davku na volnc do- I WCke je regent podplsal. Sttv 43. »NOVA D O B A« itMi Socljallstlčnl kongres v Brusflu se je 6. tm. z veliko večino izrekei proti dlk- taturi proletariiata. Nafce novčanice na potu. Kakor jav- iajo iz Beograda, je dospel tjc iz Prage uov transport naših novčanic. Svota zna- ša 80 milijonov kronsko-dlnarskih nov- čanic po 10 dlnarjev. Kronska vrednost ie bila na istih natisnjena že v tovarni sami. Nazi Sokoliči gredo v London! An- gleški skauti so povabili naše sokoliče na svoj zletf ki se vrši od 25. juliia do 7. av- gusta tl. Povabili so 50 sokoličev. ~ Ka- kor slišimo, se vršijo priprave. da se od- pošlje primerno število našega sokolske- ga naraščaja na zlet v London. - ¦ Nova stanovaniska naredba deielne vlade. Deželna vlada je sprejela v svoji seji dne 6. tm. osnutek naredbe za izpö- polnjenje predplsov o odpovedi stano- vanj. Vsebina je nakratko ta. da sme sta- novanjska oblast odpovedati za stanova- nje pripravne prostore v tujl hiši: 1. ose- bam, ki itnajo dokazano čez 1 tnilijon kron premožcnja; 2. uslužbencem zaseb- nih tu- in inozemskih denarnih zavodov, zavarovalnih družb in večjih gospodar- skih podjetij v obče, ne oziraje se na njih premoženje. Naredba ima namen indi- rektno prisiliti dotične zavodc in premož- ne zasebnike, da zgradljo §e v tekočem letu za svoje nastavljence ootrebna sta- novanjska poslopja. Obsega tudi več do- loLb za varstvo teh nastavljencev, da ne bodo trpeli nobene škode, če bodo zavo- di pripravljeni delovati v smislu naredbe. Lfenln potrebujo »burioazljo«. Na komunistični konferenci v Moskvi dne 30. marca je Ljenin mcd drugim izjavil, da more vlada za vodstvo svojih indu- strilalnih podjetij samo rned buržoazijo najti ljudi, ki imajo potrebno tehničnoiz- obrazbo. Kongres esperanttetov se ie vrsil ob Veliki noci vSydneju v Avstraliji. Enketa zoper draRtaJo. katero je sklicala dežetoa vlada v Ljubljani, se je pričela 8. tm. K prvi točki »Kako bi se dala omejiti rastoča draginla živil in dni- gih gospodarskih potrebščln« je stvarno govorll inšpektor prehranjevalnega ura- da dr. Senekovič. Izvleček iz njegovih zanimivih izvalanj §e objavlmo. Sprejem častnlkov v artnado. Pre- stolonaslednik regent Aleksander je pod- pisal ukaz, s katerim se sprejme 400 čast- nikov iz staleža bivSih avstro-ogrskih re- zervnih častnikov v jugoslovansko ar- mado. Obenem je odobril regent predlog vojnega ministra, da se po potrebi priteg- nejo ti častniki k dvomesečnim orožnim vajam. Zagrebški komunlsti obsojeni. Dne 7. tm. je bila končana obravnava proti komunistu Diamantenstein in tovarišem. Obsodba se glasi proti nlemii na 3 mese- ce ječe, Čopič je bil obsojen na 6 mese- cev, istotako Kopčinovič; drugi so bili o- proščeni. Ker so obsojenci prestali kazen že v preiskovalnem zaporu, so jih spu- stili. Izdajica Ivica Frank se nahaja se- daj s svojlm »Stabom« v BudlmpeStl. k}er pripravlja Madžare n« akd.lo prot» Jugoslavs. TRGOV'NA. OBRT IN NA ROONO GOSPODARSTVO XL. glavna skupščina Hmeljarskega dru- Stva za Slovenllo dne 28. marca 1920. Pri zelo dobri udeležbi iz vsega oko- lisa jc društveni predsednik g. Fr. Rob- lek kmalu po 3. uri popol. pozdravil na- vzoče hmeljarje, vspodbuial jih k složne- mu sodelovaniu, povdaril dejstvo, da je Hmelj. društvo edina strokovna organi- zacija v Jugoslaviji. katero še čaka obilo resnega in smotrenega dela ter otvori glavno skupščino. I. Društveni tajnik podal je sledeče let- no poročito: pruStveno vodstvo je pokliealo ude "melj. dr. in sploh hmeljarje k XL. glav- skunff U- Dan* mesec in let0 »rvc *l Sklhne niiabeležen v društvemh za- Š vena nr? ndar Se Ve' d* *> «la dru- to ?880P ^sÄ"? ^ 1?- n°Vem- va elavna sknnJ? k? trdi' da je bila Pr" Ä 40 DSClna l mi ~ tOre^ ^ Opravičcno boste pričakovali od taj ništva obširno poročilo o delovanju üru štva v pretekllh letih — a tega vam po- dati ne more, ker ]e za tak§no delo treba obilo časa, katerega pa druStveni tajnik nima. Skušal pač bode v teku glavnih po- čitnic to delo izvrSIti In na peimeren na- ?ln objavitl; vsebina tega dela bode za hmeljarje gotovo zanlmlva. L. 1919. ostane vsem hmeljarjem v trajnem, pa ne v posebno dobrem spo- minu; doživeli so namreč hmeljarji že marsika], vendar kaj takega, kar Je mi- nulo leto prineslo, üe ni bilo. Celo vojno dobo ie vsled uastallh razmer hmeljarstvo pri ims Ie životarilo; večji hmeljarji so obdelovali svoje nasa- de iz zgolj navade, manjši so pa bili pri- siljeni pridelovati namesto hmelja — kruh. Vreme celega leta je bilo razvoju Inncljske rastline skrajno ncugodno, kajti vse leto je bilo mokro in hladno, niedtem ko limeljii ugaja lc toplo in suho vreme. Poleg nengodnega vremena je oviralo hmeljarstvo tudi pomanjkanje delavnih sil in umetnega gnojila. Obiranje hmelja sa je Iani zakasnelo za 8—10 dnl in je tra- jalo skoro do sredl septembra. Ko pa se je pričela hmeljska sezija, pokazale 30 se nove ovire: .fugoslavl]a ie prepovedala izvoz, Nem. Avstrlja pre- voz, Ceška pa uvoz našega hincUa. Vr odstranitev teh ninogih ov\r je bi- lo treba obilo pisanja, telegrafiranja, te- lefoniranja in naposled Še osebne inter- vencije pri merodajnih činitellih v Ljub- ljani in v Beogradu. ,, Minisrtstvo za trgovino in industrijo jc dne 17. maja 1920 naprosllo deželno vlado v Ljubljani nekaj pojasnil glede hmeljarstva v obče in glede carine na hmelj posebno. Društveno vodstvo je to vprašanje rešilo tako-le: Reševajc dopis z dne 31. maja 1919, St. 2385. si usoia podpisano drnStveno vodstvo sledeče poročati: 1. S hmeljem zascjanega zemlji&a je sedaj v Sloveniji prlbližno 600 ha, v Bač- ki 30 ha, pred vojno.1. 1914 jc pa bilo 1800 ha, oziroma 3000 ha: na tern zem- ljišču se je 1. 1918 prplzvajalo v SlovcniJi približno 3000 met. stot. v Bački prilično 1500 met. stot. — pred vojno 1. 1914 pa 12.000 do 15.000. oziroma 30.000 do 40.000 met. stotov. 2. Kvaliteta je v obče nekoliko sla- bejša kot ona žateškega hmelja in znaša cena povprečno 75% one žateškega hme- lja. Domače pivovarne rabile so poleg domačega hmelja tudi žateški in se ta vporaba ceni.na 30% potrebščine. 3. Na§ hmelj je dosedal našel pot na svetovni trg preko Ceškega, kjer se Je osredotočila hmeljska trgovina bivše av- strijsko-ogrske države. Vporabljalo se ga je kot nadomestilo za če$ki hmelj. ki je na dobrem glasu, medtein ko južno- Stajerski in oni iz Bačke pod svojima imenoma nista Se znana. Veliki del naie- ga hmelja je šel v Nemčijo, Anglijo, BeL gijo, Severno Ameriko, Argentinijo in na Orijent, Z eksportom so se bavile skoro Izključno češke in bavarske tvrdke. 4. Jugoslavia je ffledc hrnslja jzvoz- na dežela. Ce je tudi med vojno pndla produk- ciia za približno 80%, presega pridelek šc potrebo dornačih pivovarn za mnogo. Ako se računi na sploh možno produkci- jo v vseh jugoslovanskih pivovarnah In se pri tern računi, da bode le-te vporab- ljale izkllučno le domači hmelj, bode vkljub skrčeni produkciji še veduo veČJi del ostal navezan na izvoz, 'raterega je čimbolj olajšati. Visoke carine bi hmelju nikakor ne mogle zasigurati obstanka. izzvale bi pa represallje pri drugih državah. V interesu našega hmeljarstva je tedaj, da so carine onih držav. v katere se naj naS pridelek izvaža, čim nižje, pa tudi naše nvozne carine za hmelj naj bo- do razmeroma nizke, alj se pa naj popol- noma opustijo. Za presojo hmeljarstva z narodno- gospodarskega stališča ie pripomniti, da je produkcija med vojno padla le vsled ncmožnosti izvoza, da se bo pa brez- dvomno dvignila vsaj na predvojno J>ta- nje in s tern tvorila važen faktor našc trgovske bilance. ker bo znašala vred- nost vsako leto izvaženega hmelja 20,000.000 do 30,000.000 kron. 5. V prvi vrsti Je treba vladi olajšati izvoz hmelja, olajšati dobavo vieč (jute, tarpauling/hessian) in umetnih gnojil, dodelitev premoga za sušenje hmelja in znizanje železniških tarifov. Vkljub temu-pa ovire nlso bile od- stranjene in društveno vodstvo je bilo prisiljeno, poslati v Beograd dva zastop- nika, katera sta pri centra'ni vladi po dolgein prosjačenju izposlovala izvozno dovoljenje za stari hmelj in pripravliäla pot za izvozno dovoljenje novemu hme- lju. Razmne se, da je bilo to potoyanle združeno tudi s precejSnjiml stroški. ka- teri so se poravnali potom prostovoljnib prispevkov. Prav polagoraa je prišla po- em hmeljska kupCIja v pravl tir. o kate- ri pri Centralwi vladi za trgovački pro- met sa inozetnstvom niso imeli pojma, Cene našemu lanskenni pridelku so pa bile sledeče: meseca septembra se je plačevalo za 1 kg hmelja od 13—19 K, meseca oktobra od 19—25 K in meseca novembra od 25—27 K; najvišja cena se je pa dosegla koncetn leta, ko je bilo ie koro vse prodano in to je bilo blizu 100 kron za 1 kg. Cene Žateškernu hmelju pa so bile sledeče in sicer za 1 kg: meseca septem- bra 23—33, meseca oktobra 33—60, me- seca novembra 60—80, meseca decembra P0—87, meseca januarja 87—130, mese- a febr. 130—144 in ineseca marca pa le do HO čeških kron, katere so pa v kurzu danes za 100?»' vlSJe od naSlh iugoslo- vanskih. (Dalje prih.) Rtzultat marklranja kronskJh bankuvcev. Skupna svota prijavljenih kron za markiranja v meseclh novembru, de^em- bru 1919 in januarju 1920 znaša 4.610,436.419 kron. Po posameznih pokrajinah razdeli se ta svota slcdcče: V Sloveniji na 717,463.870 kron ali 15.56%, v Hrvatski in Slavoniji na 1.679,253.380 kron ali 36.44%. v Banatu, Bački in Baranji na 1.255,942.110 kron ali 27.24%t v Bosni in Hercegovini na 446,806.290 kron ali 9.69%, v Srbiji in Crnigori na 315,685.949 kron ali 6.84% in v Dahnaciji na N5..384.805 kron all 423 odstotkov. Od skupne svote po 4.610,436.419 K se je zadržalo 20% to je 922 milijonov kron »radi zmaniSanja cirkulacije«. Ob priliki prvotnega žigosanja zna- Šala je skup.na svota 5.322,593.215 kron. Ccz leto dni, pri markiranju se je prezen- tiralo okrog 700 mlliionov manie. Ta izpad se pojasnjuje z dejstvi, da radi zadržanih 20% mnogi niso dali de- naria markirati, posebno se ie to godilo v Vojvodini, kjer je bilo mnogo politične agitaclje s strani slabih elementov. po- tem je del žigosanih kron ostal v Temeš- varu, kateri je pripadel Romunski, daljnl znatni del pa je odšel na Reko v svrho nakupa blaga. Obrtno pravo. l/Sla je knjižica «Obrtno pravo in delavsko zavarovanje«, ki jo Je spisal najbol]5i strokovnjak v obrtnih zadevah dr. Bogomil Senekovič. Vseučiliški pro- fesor na juridical fakulteti v Ljubljani dr. Leonid Pitamic piše o knjigi med drugtm sledeče: > Važen pogoj za napredek našega naroda je poznanje zakonov, pod kateri- mi živi, ziasti predpisov. ki se tičejo go- spodarskegra življenia. Uradno izdajo za- konov je ali težko dobiti ali je predraga, da bi si jo revnejši sloji nabavili, ali paile pisana v nerazumljivi slovenš^mi. Sploh pa čitanje paragrafov ui poseben užitek za nejuriste. Radi tega so nujno potrebne Izdaje, ki so vsem razumljive, ki pa so obenem popolne in zanesliive. Tern zr- htevam zadošča povsem predležeča knji- ga, ki obdeluje na poljuden način in v lo- pem slogu za üiroko plast našega liud- stva važni predmet obrtnega prava. IVc- cej komplicirana snov k sistematično razdeljena, prikrojena na razmere v Slo- veniji; upoštevane so novejsc naredbe (n. pr. izjemna določila o nastopu obrtov za vojne udeležence in poškodovance); težje razumljiva določila so pojasnjena po primerih. Vldi sc, da je avtor praktiC- no dobro izvežban in znanstveno izobra- žen jurist; zadene iedro in bistvo posa- meznih določil in se ne ustavlja pri ma- lenkostih. Z eno besedo: polhidna knilga v na)bol)$etu srulslu, katero isašim urad- nikom, obrtnikom in delavwm prav to- plo priporočamo. Tudi dijakom bode ko- ristila kot učna knjiga — vsaj za začetek. 2eleti bi bilo, da izide kmalu iz peresa &. avtor'a na Siroki pravno-znanstveni po v 1 Ljubljani. Zadostuje dopisnica. ki se n. pv. glasi: I. L, posestnik v I.. h. 5t..... občina. .., imam___meseeev starega bička.....pasme na prodaj.« Prosveta. Narotlna galerlja v LJuWjiinl. Pred kratkim se je otvorila v Ljubljani v po- slöpju mešč. imovinc poleg frančiškan- skega mosta, Solski drevored M. 2, II. nadstropje, umetniSka zblrka najboljših del naSih upodabJJajočih umetnlkov. -- Zbirko je zbralo druStvo «Narodna gale,- rijat, ki se je ustanovllo z namenom, da ustvari slovenskemu narodu umetniSko ffalerljo. Razstavljenlh je nad 80 umotvo- rov, slik, risb in plastlčnih del slovenskih mojstrov. Ker so razstavni prostori pre- tesni, da bi se razstavile vse umetnine, posebno one starejših na§ih umetnikov, ki se nahajajo v lasti oz. varstvti dru- Stva, sc je za enkrat odprla samo razsta- va modernih del. Zastopanl so vsl slo- venski moderni umetniki. osoWto, A. AŽ- be, I. Orohar, M. Jama. F. Vesel, R. Ja- kopič. F. Tratnik, M. Sternen, J. Vavpo- tič. izintd kipariev pa F. Berr.eker. I. Naprtnik, I. Zajec, L. Dolinar in z enim deloni na§ velikl Meštrovič. Oalerija Jc odprta občinstvti ob nedcljah od 10.— 12. uri; dop. In ob četrtkih od 3.—5 lire pop. in znaSa vstopnina za osebo 2 K. Dru- Stveniki vstopnine ne plačajo. Clan dru- 5tva »Narodna Oalerija<, k zasleduje odlične kulturne cilje. lahko postane vsak. kdor plača letnlh 30 K članarine. Llstanovniki plačajo . naenkrat naimanj ^ifO l-ron. Simon Jenko. Pestni. UredÜ dr. JoŽa Olonar. V Ljubljani 1920. Založila Tl- skovna zadruga v Ljubljani. Strani 124. Cena bro§. 10 K. vezan. 15 K. V okusnl opremi ie pravkar izdala Tlskovna za- druga izbor pesmi Simona Jcnka. Pesml je uredil dr. Joža Olonar kronološko t o/irom na njihovo spesnitev. Za pozneje obljublja ista založba izdajo vseh Jenko- vih del v znani zbirki Slovenski pisatelli. Jenkove pesmi se naročajo pri Tlsko\tü zadrugi, Ljubljana, Sodna ulica 6. Sarafan. Ruska pesem. Za citre pri- redil Karol Wilfan. Cena 4.80 K. — Slo. vanskl cltrar. Sest izbranih četvcrospe- vov. Za citre priredil Karol Wilian. Cena 7.20 K. — LJubavno Webeianje. Polka niazur. Dvoročna skladba za kla\^r An- tona Jakla. Cena 4.80 K. — Vsa tri dela je Izdala tvrdka lg. pl. Kleinmayr 6t Prd. Bamberg v Ljublianl atm**" »NOVA DOBAf Stev. 43. Izpopolnjcna in izeuostavljecia silo- Kistlka. Nov donesek k eksalctni logiki. Spisal Mihael Markič. profesor v Novem inesru. Cena 7.80 K. Založil L. Schwent- ner v Ljubljani. Sokolsfvo. Sokol v ŠoŠtanhi je priredil v ne- derjo, due 28. marca tl. Finžgarjevo igro »Verigo», ki s svojo vsebino blagodejno vpiiva ua prcpirljive duhove. — Pa igil je priredi! kulturnoprosvetni odsek So- kola predavanje o Masaryku. Predaval je brat Kuriiik; zanimivo in podučno je očrtal Masarykovo delovanje pred vojno in tekora vojuc ter nam predočil njegove ncvenljive zasluge in njegov pomen za Slovanstvo. Ko smo čuli govoriti o vrli- nah rega poKumnega moža, se je v nas n^hote porajala vroča želja, da bi bilo vendar tudi usojeno Jugoslaviji, da vz- niknc tudi n]l tak vzor-državnik! On spa- ja v svoji državniSki niodrosti srečno in v najlepši harmoniji 3 iastnosti. katere se bajc po mnenju naših ljudi popolnoma iz- ključujejo in ki so vendar še le v svojl skupnosti zanesljivi temelj vsemu dru- žabnemu redn t. j.: socijalnost, nacijo- nalijost in verstvo v eno cdoto. — No- čemo socljalista-kričača — temveč so- cijalnega delavca, katerega pa sploh še lc usposobi k pravemu, zares socijalne- mu delovanju narodni in verski ideali- zein! — J. S. DOPISt, it 5>aleLke doline. Občliie in okrajna glavarstva izstavljajo vciižnikom legitl- macije s poklicom »trgovec«, med tern ko je ta sanio gostilničar ali pa lesni tr- Kovec ali trguje z fcivino, uavadno pa ie verižnik brez obrtne pravice. Ce se tak- šen trgovec-vcrižnik peljo po žcleznici , in na.ide pri niem straža.večio množino \ knkoršnekoli robe, se dotični izkaže z le- gitimacijo kot trgovcc, pa se pelje mirno naprej. — Pod takšnimi pogoji ni niogc- če nikdar odstraniti verižništva, dragi- nja in pomanjkanje dč?lavne sile mora od dne do dne rasti, ker vsak «ividi, da se zasluži z verižništvom več kakor z de- lom. — Nadalje lcupujejo verlžniki v enem mestu blago, si dajo napravlti ra- čun na ime kakega trgovca v drugem mcstu, se pri straži izkažejo, da nesejo za omenjenega trgovca in seveda so zo- pet prosti. - Istotako nosijo po žepih obrtne liste svojih sorodnikov ali znan- cev. Zato bi bilo umestno, da bi mero- dajnj krogi bolje pazili, da bi se takim ljudem ne podeljevala takšna potrdila. Vsak, ki je v resnici trgovec. naj bi imel obrtni list s sliko; na ta način bi se nio- go50 K; Zvcza trg. nastavljencev y Celju 106 K; po 100 K: okr. odbor v Konjicab, občina Sevnica, g. Fr. Stupica, notai v Št. Lenarru y neki kaz.za- devi; ga. Ada Bachler, poručnikova soproga v Celju; po uCiteljicl Pranji VoŠnjakovi na Ponikyi 90 K; g. dr. Juro HraSovec, odvetnik v Celju iz dveh kaz. poravnav 5<> in 20 in podpornine 10 K; po50K: g. prof. Vinko Le- viČnik v Celju, g. prof. dr. Ljud. Pivko v Ma- riboru, posojünica v Mariboru, posojilnica v Vitanju, županstvo trga Št. Jurij ob j. ž., ga. Mar, Kiadnik, trgovka v Celju, g. Lojze Rih- terSič, okrajni gozdar v Celju, družba prig. BoJÜ^u „na škarpi" za purana4«K; po 40 K: g. Fr. Gostin^ar, učitelj v Št. Pctru pod Sv. gor., Fr. in Mariia Zopf, učitelja na Pristovi; po 30 K: g. dr. Jos. Sernec, odvetnik v Celju iz kaz. poravnave, g. dr. Anton Žižek, zdrav- nik v Ormožu, posojilnica v Vojniku; po 20 K: g. Mat. Zemljič, župnlk pri Sv. Tomažu, g. Jos. Lasbacher, župnik v Belih vodah, g. Vinko Holcman, kaplan v LaSkem, g. Fr. Stuhec, župnik v Št. Jurju ob Ščavnici, g. Martin Lah, župnik v Mariji Snežni, g. prof. in g. dr. Kv. Sernec o priliki voj. koncerta, občina trg Šmarje pri Jelšah; po 10 K: g. Fr. Skaza, učitelj v Velenju, g. dr. Fr. Rosina, odvetnik v Mariboru. gdč. Stana Zagorjanova, učenka trg. Sole, g. Fr. Kosi, poštni nadofic. v Celju, g. Jos. Gunčer, župnik v Smiheju nad Mozirjem; g. Gregor Presečnik, župnik v Petrovčah 7 K; gosp. J. Lukman, učitelj v Soštanju 2K. Srčna hvala! — Celjsko-zblrko priobčimo posebej. Lesni verižniki poxoi»! Verižništvo z lesom je strogo prepo- vedano, ter se bode postavno kaznovaio, vsled tega sprejmem vse lesne verižnike cele Savinjske doline, kot nakupovelce lesa prqti visoki provizijski plači, zatorej se naj blagovolijo vsi lesni verižniki cele Sa- vinjske doline in Slovenjgraškega okraja kot nakupovalci lesa za podpisano lesno trgovino zglasiti. Pismene ponudbe na: ICofoieo Dragotin 524 lesna trgovina BraslovČe. užnim srcem naznanjamo vsem sorodnikom prijatcljem in znan- cem, da je naš, nepozabni soprog, oče ltd., gospoa Martin Bajde eedl 3r in posefttnik dane., dne 9. aprila 1920 <>b v?^j Pfff1^' frevide" s sv. zakramenti v 70. ,etu .vpojere5{a~stbionmno * Oojoodu »spaj. ^ ^ ^ ^^ ^ ^ liško Pol dvojnatili ali 2 veliki steklenici 36 K- Aiüi trpixe na počasni prebavi ? Na slabem apetitu? Zaprtju? Proti temu pornogajo prave Fellerjeve Elza-kropljtce! 6 Jkatljic 18 K. Prava, želodec. krepčujoča jividska tinktura 1 steklenica 15 K, omot in poStnina posebej a najceneje, Cwicen V. Felteri Stubica doinja, Elsa- tr.u it 356. Hrvatska. 1590 A 15-9 i lern Wzftinjö, X ki ,tk; uavadno kuhati in likati. Plača dobra, nastop takoj. Poiuidbe ?. zahtevo place in priloženimi spričevaii na dr. LAVRIČ-A. zdravnika v Rogaski Sla- 'tn;. 521 1 8 pa row lepih plemcnskih. 6 tednov starili iftrascev frria iu nrodaj Edvard Kukec v Zak'.;. - '_____________522 2-1 Kupim rabljerie in nove te2ke (plato-) vozove, lepe polkrite kočije, če rnožno z gnmi- kotesi. tudi polkrite vozove za kuči- ranje, polkrite enovprežne kočije in koiijsko oprsno opremo. Ponudbe se S20 5—1 naj naslovijo na Ivan Jakopič, Zagreb, Ilsca 87. Cessna izjava. Podpisani Jane?: Šmid iz Št. Petra na Medvedjem selu, prekli- J[ tew: tieresnično vest, ki sem jo I raxSirjal o tukajSnem nadučitelju, | gospodu Francetu Korbar, prosini inienovanega gospoda odpu§Cania | ter se mu zahvaljujem, da je usta vil kazensko postopanje napram men?. V St. Petru na Medvedjem selu, dne 9. siiSca 1920. Li 523 1 lvan ^tnidt. m THE LEMHT JCDMP9NY, ^ delniška družba € f:: ZAGREB,:: I Dalmatinska ul. št. 10. I Poštni predal &t. 29. I Zastopstvo vseh najveijJh an- I gleSkih industrijskih podjetij. 9 519 3-1 | I Stavbeno In gal an- i ¦ tertfako kleparsivo 1 , fUit. folta nasl. j Franjo Dolžan [ —:------ Celje---------- I 26 fCralla Vefira ce«ta 9 n&tprott ..Betega vol«» 23 m Prevsema via v etroHo ap*n /^^^^—^^ Telefon \[L Poätni St. 141. jjl Predal8 496 -3 rfrf Naznanilo. Svojim cenjenim odjemalcem naznanjam, da osiane moja mesnica na Kralja Petra cesti 6t. 27 začasno za- prta, ker ne morem mesa prodajati po 20—22 K kg radi previsokih nakupnih cen. '' PraHC Čuješ« 517 2—1 mesar v Celju. ~ NaznaniioT Svojim cenjenim odjemalcem naznanjam, da začasno na stojnici na GSawnem trgu ne bom prodajal mesa, ker istega ne moram prodajati po 20—22 K kg radi previsokih naku?nih cen. |van Fridl.ichf megar y Cejjn> Franc Krämar Y Celju SZaloga galanterijskega, norimberskeöa in modnega JHP blaga, igrač ter kranjskih izdelkov na debelo in drobno. tftt Velika zaloga najboljdilt stročnic in clga* ^5 -.........relnega paplrja. ^^^^^ 3i8 50-7 IV Hotel pri „Kroni" JKJi Jkjji Izvrstna vina, vedno sveže pivo in vsak čas topla ^&yJB^. ^^ft^25 ln mrzla jedlla. Sprejema;o se tudi abonenti. Na ^S\s^Slk «MRw^i razpolago so tudi konjskj hlevi. ^^JABl Rabimo vsako množlno hrusoveya. črešnjevep, w w» m w in to zaga- i javorjevega, orehovega, ¦ mm J^fc jflk nega ali še bukovega in jelševega Mtä B «#8b^«ülT&» v celih kosih. Ponudbe na: Edmund Moster i drug, Zapreb. ____ ^.....__........ .^.6-3______ : tolestnim sreem javljamo vsem sorodnikotn, prijateijem in znancem pretužno vest, da je Bogu vsemogoCnemu bilo dopadljivo, poklkati k sobi na^ega preljubljenega, tnepozabnega sina ozirotna brata in nečaka, gospoda Rudolfa Gajšek kateri je, previden s svetimi zakramemi za umirajoče, po dalj^5l wucni bolezni, danes 8. aprila v 24. lctu svoje dobe mirno v Qospodirzaspa). Pogreb predragega pokojnika se vrši iz h«5e 2alo?ti v Loki pri Žusmu v soboto, dne 10. apri)a ob 3. uri popoldne na pokopališče na Žusmu. Sv. mafia zaduSnica se bode brala v pondeljek 12. aprila v kapeli v Loki. Loka pri Žusmu, dne 8. aprila 1920. Florjan Gajšek, trgovec, veleposestnlk. 2upan ltd. Lcopoldina Gajšek oče. mati. Fridcrik GajSok Hilda, Lcopoldina, Fanika br»t. sestre. Siran 6. »NOVA D O B A« Štev. 43. SALONSKI novodoSle kapele KONCERT v bolelEi BALKAN V CELJU. Začelek ob 6. uri. «Posfrežba prvrvrama. 264 so-« Registrow. kreditna in stavbena zadrugazom.zav. tf^-mB«»« Preiernova ui: 15 w l*eijll_ "LflLSTNI DOM" "nr^~»->v^rwi»w-i_r^VVo«xri/xriwrvjv^^-,-rr\i'V>/VuJJ"jas_i~J'^^j-%rrrgixJXj~^ Spt»ejema hranilne vloge in pto cbresttuje po 4^sm Ol ^ 401 Stiri ocfl stf> ^^* |O# 156? So C5* 1 Ekonom II z večletno prakso, absolvent kme- II tijske in travniške Sole v Admontu, II vstopi v službo na večji grajščini n ali veleposestvu. Ponudbe na fl upravništvo lista. 502 3-3 m------------------------------_® ' Maks Zabuhošeh Nrojaškš mojster v Celju I Cankarjeva ulSca j se priporoča za točno in so- | f lidno izvršitev oblek za go- | I spode, 11 15 o najnižli cent se dobi manufaktura» modno blago» 233 50-9 perllo i. t• d. v trgovinl A. "Frece, Celje Narodni dom (tife traflke). VINO BRAČA KASTL ZAGREB, Gunduličeva uUca 11. ^ Telefon šl. 21-28. 36') 26-14 ¦ ¦ — Telefon ätev. 135. Brzojavni naslov: Žlto. Usojamo si sl. trgovslvo obvestiti, da nam je poverila svetovnoznana tovarna slanine, svinjske tnasti, in za izdelovanje mesnih izdelkov; M. Eaurilouicn sinoui d. dr. Petrinja, edino zastopstvo za celo Slovenijo severr.o od Zidanega mosta do državne meje. Imenovane izdelke imamo vedno v zadostnih mno- žinah v zalogi v naših tukajSnjih skladiščih. Za velikonocne praznike je dospelo razno južno sadjef vsake vrsf e ka va in jedilno olf e. Združene veletrgovine v Celju A.Kolenc, Elsbacher, Cvenkel in Havnikar. MmLä m M ^cMr Mm Mm*šCM> • sclje povzroča? Samo Sutfaer-icun uiia! Nikelnasta, po vsaki ceni in presene- čeni bodete! Tudi verižicc, prstane, uhane, zapestnice, stenske ure, za- pestnice z urami in vsakovrstne po- trebne reči kakor: škarje, nože, doze za cigaretc, nažigalnike, britve, de- narnice, jedilno orodje, razr.a darila za krste, imendane itd., kakor tudi velika ^aloca vsakovrstnih zlatih in srebrnih predmetov. Vse dobro in ceno! Zahtevajte cenike Iwans 9---------------- ^- 5U^BEP' tf*M|M» M-88a Tl««^^44 m Sladkorni boleznl, irrOIl • bolezni jeter in ledvic, otekilnl želodca in Čreves, kronlčnemu katarju želodca in Čreves, žolčnemu kamenu, hemorhoidom in bolezni mehurja, putlki in debelosti, je najboljge sredstvo naravna zdravilna mineralna voda „ROgaŠka Slatilta**. jRogaška Slatlna! največjc in najmodernejše zdravilišče v Jugoslaviii. — Hydrotlierapija, clektro- thcrapija, inhalatorij, gimnastika za zdravljenje, kopeli z ogljikovo ktshiiO, solne, smroCne, parne, zračne, solnčne kopeli z vročim zrakom. — Vojaška god- ba (42 mož med istimi absolvirani koservatoristi). ~ Za vsakovrstne zabave jo skrbljeno, kakor v največjih svetovnih zdraviliSčih. (Umetniški koncerti, torn- bole, plesni venčki, gledališke predstave, kino, izieti itd.) p^ Sezija od 1. mat a do 15. oktobra. ""Pi Ravnateljstvo. Diwje pefeline MJ na Ponkvi, pošta Žalec. 486 5-4 ö^ Ravno so došle ^ večje množine blaga \z inozeni | stva, zato razpošlljain po celem S kraijestvu po zelo nlzkih cenah ? Mandeljne Čoholado Vaprlko Žntran Vanlltio Rotlie «ge Paradlžntk Ronlne Dliave Llmone Pomaranče Havo \ Ol|e Mtlo \ Bonbone Honlak Hum Sltvovko Sllve } Kremo 1 SveCe ' Tesientne i Žveplo ' Gallco | flnton Močnih $. CELiE, Glavni trg. Nft lugosiovansko inženirsko podjetje druäba L a. x. inženirska pisarna in stavbno podtetie Ljubljana, Sodna ulica štev. Z. MoribOP. uihtrtngltefoyo ulica St. 31 Brzojavni naslovi: J1P — Lfubljana, — JIP — Marl'v,, Oddelek I. Projekti.proračuni. Nasvet in zaslop. Presoja in stavbno nadzOiStvo. Oddelek II. Vodne gradbe; izraba vfdnlti sil; poljedeljska meliöraciia. Oddelek I'll. Beton, 2e!ezobeton. Žeiesne konstrukcije. Oddelek IV. Zeleznice, cesto, predori, :no- stovi. Oddelek V. Industrijska in gospoda"ka poslopja. Oddelek VI. Komercijalno razpečevanje %¦;¦{- diva, oiodja in industrijskih tvarin. M ogiomno poši- B Ijatev tnanufak- ture naravnost I iz inozemstva je Srcjcla tvrdka LStepmechi v Celju in slcer ^tuiJL!> volne.tiskaninc, cefiija, ctamina, batista za ženske o- bleke, sukna, kamgarna in hlaCevsne za moške oblcke, bclcga in pisanega platna za perilo, klota, cvilha, robcev,, svile in še mnogo raznega druzega blaga, katero se prodaja zaradi nakupa v vclikanskili mnei?inah po i'udovito nizKih cenah. Razen tegavedno velika zaloga lastnega izdelka srajc, p;ed- pasnikov, bluz, kril, 2enskih, moSki':. ¦ in fantqvskih oblck po zelo nizkit; ¦ cenah. Cevlji,2cnski, moSki in otioSV' S v velikanski izberi, piistno ročnodelo ¦ lastnih čevljarjev. llustrovani conik ¦ zastonj! Nadebelosamov 1. nadstiopj.:. |g Veletrgovina <* razpošiljalna R. Sf ermecht | Celfe - Slovenija.l Llubllanske kreditne banke v Cel|ii \ Peliilžfca giairnioa 30,000.000 fcronT] - CEMTRALA V LJUBLJAMI - | Rearervn? fondi nad »5,000.000 ttronT] Podruzxiioe v SpSHu, Trstu, Sarajevuy Goi'ici, IWariboru B©rowljah ter ekspozitura v Piuj«. Spreiema Vloge t&a Knjižice in tekoči JJRSR Kupuje in ProdaJa vse vrste vrednostnih papirjev, račutl prol ugodnemu obrestovanju. ^** valut in <*ovoljuje Vsakovrslne Rrectlle. 296 -7