Manmnsti Cena 1 Din Leto IV. (XI.), štev. 10 Maribor, torek 14. januarja 1930 »JUTRA« izhaja razun nedelje in praznikov vsak dan ob 16. uri Račun pri poštnem ček. zev. v Ljubljani št. 11.409 Vetja mesečno, prejeman v upravi ali po pošti 10 Din, dostavljen na dom pa 12 Din Telefon; Uredn. 440 Uprava 455 Uredništvo in uprava: Maribor, Aleksandrova cesta št, 13 Oglasi po tarifu Oglase sprejema tudi oglasni oddelek .Jutra" v Ljubljani, Prešernova ulica št. 4 mm češkoslovaški zunanji minister dr. Beneš, presumptivni naslednik predsednika ČSR Masaryka, spada danes v vrsto najodličnejših evropskih državnikov Zato se tudi njegove izjave vedno jemljejo zelo resno. Te dni je ponovno dal zanimive izjave, ki zaslužijo zabe-ležbo tudi pri nas. Prepričan sem — pravi — o možnosti evropskih zedinjenih držav in menim, da se kretamo v tej smeri. Vendar lahko traja 50 let, dokler bomo prišli tako daleč, da bomo mogli rezultat tega pokreta nazvati »Zedinjene države« ali podobno. Sem pa tudi proti nazivu Zedinjene države, ker pri tem vedno mislimo na Zedinjene države Amerike in menimo, da mo ramo Evropo urediti po tem modelu. Tudi sem proti nazivu »federcciig«, ker bi lahko koga zapeljal, da bi primerjal bodočo Evropo s Švico. V današnjem stadiju sploh ne moremo reči, kakšno obliko bo imela bodoča politična Evropa. Zelo verjetno, da ne bo podobna ne Zedinjenim državam S, A. niti Švici v njih sedanji sestavi. Če že govori za analogijo s Švico, da bo menda tudi v bodoči Evropi vladalo več jezikov, pa je na drugi strani mnogo potez v švicarski federaciji, ki za Evropo niso primerne, W bo Evropa stala popolnoma drugačnim v— blemorn naproti. Da se Evropa giblje v smeri — recimo — bratstva — v tej ”<”4 trjuje dejstvo, da bi po vsaki drugi poti šla v katastrofo. Vr bolj srt ^ uveljavljala ta resnica, tehnične, gospodarske in moralne sile bodo zahtevale spremembo sedanjih prilik. Vedno rastoči železniški in zračni promet bosta države zbližala, tako da bodo končno samo še upravne meje. Uveden bo sistem ne absolutne, pač pa omejene svobodne trgovine. Tej evoluciji moramo pustiti prosto pot. Ali bo vrhovni poglavar te bodoče Evrope predsednik ali kak komite, kdo more danes to vedeti? Temelj nove Evrope bo nedvomno Društvo narodov. Mnogi ga kritizirajo. To ni težko. Nekaterim se zdi nespametno, da ima država malega pomena in nepopolne civilizacije enak glas v Društvu narodov kakor velesile. Tudi drugi pomisleki se pojavljajo. Toda Društvo narodov je nedvomno dokazalo svoje ekzistenčno Pravo in ima danes neprim—vrčji ugled nego ga je imelo še drugo lete Po ustanovitvi. Rekli so, da bo vsak velik narod zavrnil vmešavanje Druši va narodov v njegove odnošaje do drugega naroda. In vendar je Velika Britanija baš sedaj predložila Društvu narodov vprašanje Iraka, in tudi drugi veliki narodi so že svoje mednarodne zadeve prepustili v rešitev Društvu narodov (Italija Grška). Ne smemo pozabiti, da so imele velike vojne vedno male vzroke, kakor n. ?r- avstrijsko-pruska vojna 1. 1866 radi Schleswig-Holsteina itd. Nočem Hala antanta in Madžarska NOVE TEŽKOČE ZA UREDITEV VPR AŠANJA VZHODNIH REPARACIJ. -DVOBOJ MED MALO ANTANTO IN MADŽARSKO. HAAG, 14. jan. Dočirn je problem nemških reparacij v bistvu že rešen, pa so nastale na drugi strani na konferenci nove težkoče, ki so v zvezi z vprašanjem vzhodnih reparacij. Kakor znano, je določena skupna blagajna za odškodnino madžarskim optantom, v katero naj vplača Madžarska 250, Italija 30 in Francija 10 milijonov zlatih frankov. Tekom pogajanj pa v tem vprašanju ni zaznamovati nobenega napredka, ker Mala antanta prejkoslej vztraja na junktimu med re paracijami Bolgarske, Avstrije in Mad žarske in tudi noče privoliti v ureditev avstrijskega in bolgarskega repa-racijskega vprašanja, dokler ne bo po polnoma pojasnjeno madžarsko vprašanje. Ker pa stoji Madžarska trenutno na stlišču, da morajo države Male antante najmanj toliko vplačati v skupno blagajno kakor Madžarska, se skušajo države Male antante izogniti temu pritisku na t^ način, da hočejo za likvidacijske zahteve obremeniti Nemčijo. Njihovo postopanje se opira Na Dunaju a: h—I sleparček — vojaški begun. L. 192S se pojavil v Mariboru Rudolf Harz iz Pesnice. Pri neki tukajšnji avto-tvrdki se je predsta- " z dokumentom, neke beograjske banke, v kat, je stalo, da imr dobiti iz Amerike ded-ščino 30.000 dolarjev. Izročili so mu avto v vrednosti 220.000 Din pod pogojem, da plača v 14 dneh. 14 dni se je »nobel« vozil okrog v družbi raznih prijatelje r, ko pa v 14 dneh ni plačal, mu je tvrdka avto zopet vzela, zahtevala pa tudi plačilo poškodb na avtu v iznosu 20.000 Din. Tudi razne prodajalne bencina s > zahtevale od njega za bencin krog 140) Din. Mož je nato naglo zginil. Kasneje so dobivali znanci od njega pozdrave iz francoske tujske legije Te dni pa je p.i-šlo z Dunaja poročilo, da so tam aretirali Rud. Harza, ki pravi, da je jugoslo-venski državljan. Ker so naše oblasti med tem tudi ugotovile, da je Harz vojaški begun, ki je pobegnil od remontnega depoja v Slov. Bistrici, bo zahtevana skoro gotovo njegi va izročitev. Zaen-ktat je v zaporih dunajskega sodišča. Električna žica se ]e utrgala včeraj krog 17. ure v Jenkovi ulici. Ker je bila nevarnost za ljudi, so cesto zaprli. Tekom pol ure so uslužbenci mest- na določbe mirovne pogodbe v Versaillesu, po kateri je Nemčija obvezana, da prevzame vse dolgove za vse reparacije, tudi za podpisane zavezniške. O tem vprašanju se bo torej razvil še nov boj, ki pa bo najbr-že ostal brez vpliva na podpis pogodbe o Youngovem načrtu. V slučaju, ako države Male antante namreč ne bi hotele podpisati Youngove pogodbe, bodo pogodbo pač podpisale vele-viasti. za male države pa bo stopila v veljavo, čim bodo tudi one deponirale svoje podpise. HAAG, 14. januarja. Davi se je pričela komisija za ureditev vprašanja vzhodnih reparacij pogajati z madžarsko delegacijo. Avstrijski zvezni kancelar dr. Schober je imel daljšo konferenco z generalnim tajnikom francoskega zunanjega ministra Filipom Berthelotom in angleškim poslanikom na Dunaju. V zvezi s tem je imela avstrijska delegacija tudi konference z jugoslovanskimi, bolgarskimi, rumunskimi in poljskimi delegati. nega električnega podjetja nedostatek popravili. — Avtomobilistične pustolovščine. Ko sta se sinoči krog 21. ure vračala z avtom proti Radvanju graščak g. Nikola Jurkovič in zastopnik tvrdke Ford Jožef Adamovič, sta blizu radvanjskega mostu kakih 200—300 korakov pred seboj videla, kako se je nek s silno brzino vozeči avto zaletel v brzojavni drog in ga presekal na dvoje. Pohitela sta na lice mesta. Iz ponesrečenega avta ni bilo nikogar. Privlekla sta najprej iz njega šoferja, ki je pa bil očividno vinjen, ker je komaj stal. Počasi so zlezli iz avta še 4 potniki, po večini tudi »dobrb razpoloženi«. Avto sam je bil tudi nekoliko poškodovan, vendar še sposoben za na-daljno vožnjo. Ker pa sta se gg. Adamovič in Jurkovič bala, da se zgodi pri na-daljni vožnji še kaka nesreča, sta vzela raz avtomobila vžigalnik in tako preprečila nadaljevanje vožnje. Zadevo sta prijavila policiji in oddala tam tudi vžigalnik. Šofer je bil lastnik avtotaksija .. M. R. — Nedeljska smuška tekma. Razdelitev nagrad se bo vršila ob pol 5. zvečer v restavraciji g. Frica Glaserja v Rušah. Častno darilo za najboljši čas dneva je poklonila tvrdka Bogomir Divjak v Mariboru. Uečer ljubljanskega opernega baleta u našem gledališču Nedeljo zvečer je po popoldanska mladini namenjeni predstavi- nastopil ljubljanski balet pod vodstvom mojstra g. Petra Go lovi na in prve plesalke gdč. Erne Moharjeve z elitnim programom, ki je bil obsežen in pester, pa premalo izbran. Poleg težjih točk s prvovrstnimi umetniškimi pretenzijami, jih je bilo tudi nekaj takih, ki sem niso sodile. Nepravilna in za celotni efekt kvarna je bila pa tudi razporeditev, ker je bil pričetek težji kakor zaključek. Pravilno bi bilo narobe: rasti iz lažjega k težjemu, iz zunanjega in zgolj tehničnega k notranjemu in čuvstvenemu. Vendar pa moramo ugotoviti, da se baletu pozna rejsno stremljenje in linija, ki je enotna in mestoma tudi samobitna — izraz hotenja mojstra g. Gotovina, ki je spreten voditelj in vzgojitelj. Kvaliteta, posebno izrazna moč poedinih balerin, je pa različna. Najvišje stoji gdč. Mo h ar jeva. ki izborno obvlada tehniko, je prožna in zelo elegantna. V notranje-čuvstvenih kreacijah zna biti iskrena, neprisiljena in intimna* dočim je g. G o 1 o v i n boljši tehnik kakor interpret. Ima pa dar iznajdljivosti in smisel za efekt, čeprav zaide tu in tam v patos. Velik talent ima tudi gdč. Smerkoljeva. Sčasoma bo postala čuvstvena plesalka, a tudi izborna komičarka, treba se ji bo le poglobiti in uravnovesiti talent s tehniko. Zaenkrat je še preveč vihrava in neustaljena. Zboru se pozna Golovinova šola, je precej discipliniran a premalo poglobljen, včasih tudi steriotipen. Umet niško najboljše so pri sinočnem nastopu bile točke z notranjim življenjem. Gdč. Moharjeva je prišla najbolj do izraza v orijentalskem plesu, egiptovskem plesu in »Valpurgini noči«, pa tudi v »Carmen«, g. Golovin v »Valse«, »Car-men« itd., zbor pa je bil najboljši v egiptovskem plesu in v plesu svečenic. Občinstvo se je posebno zabavalo pri plesu lutk gdč. Smerkoljeve in gdč. Jančarjeve, a galerija je bila zopet skrajno nedisciplinirana in je s svojim neumestnim smehom in ropotom neprijetno motila. Bil pa je ta večer zanimiva sprememba, zato bi želeli, da bi nas balet ljubljanske opere še obiskal, pa z bolj izbranim sporedom. —r. trditi, da je Društvo narodov absolutna garancija za mir, nedvomno je veliko zavarovanje miru. Mir v Evropi je po mojem mnenju — tako ie IzHvH dr' Brn/'!? d"’ stopuikom holandskega tiska — za-| gotovljen za nekaj desetletij. Ako sc posreči ga zasigurati za bližnjih 20 let, je zasiguran za 40 let. Današnja generacija je tako prožeta s protivojnim duhom, da bi prevzela nase vse žrtve, samo da izloči novo vojno nevarnost. Zato imajo tudi donenje arbitražne pogodbe večjo vrednost nego samo papirnato. Konsolidacija po zadnji vojni je napredovala tako naglo, kakor še no no beni vojni v preteklosti. Morda baš zato, ker je svetovna vojna tako globoko posegla v vse življenje. Mirovno gibanje mora imeti cilj, da bodoče generacije ne bodo pozabile na lekcijo ki jo je dala svetovna vojna. Haaška konferenca pomeni predvsem likvidaeiio vojne v gospodarskem in finančnem pogledu, pa tudi v političnem, ter bo skupno z bodočo razornžitveno konferenco ena izrrmd najvažnejših konferenc po vojni. Verujem v rsneh baaške konferenc" ker ga želijo velike in male sile. So gotove težave, zlasti z Madžarsko. Madžarska mora najti pot iz sedanje svetovne situacije, v kateri je izolirana. Mora priti do praktičnega in razumnega sodelovanja s sosednimi državami, tem bolj, ker so to države, ki so bile v preteklosti dolgo časa med seboj vezane s tesnimi vezmi. Likvidacija preteklosti pomeni tudi politično novo situacijo za Evropo in novo možnost napredka. Črne zastave so povodom smrti ministra za javna dela, g. inž. Steve Savkoviča od včeraj izobešene na tukajšnjih poštnih poslopjih. Pravoslavno Silvestrovo so slavili verniki pravoslavne cerkve fz Maribora sinoči v kavarni Jadran, ki je bila v ta namen okrašena z zelenjem. Večera so se udeležili vsi pravoslavni verniki s proto in celim oficirskim zborom, na čelu mu brig. general gosp. Žika Stanisavljevič. Vladalo jc najlepše Vaz-položenje. O polnoči je prota Trbojevič v lepem nagovoru slikal velike dogodke minolega leta, opozoril pa tudi na potrebo zgradbe, pravoslavne cerkve v Mariboru, ki ne bo srbska, ampak cerkev vseh pravoslavnih vernikov v Mariboru, med katerimi je tudi mnogo Slovencev. — Cercle Irancais. Francoski krožek v Mariboru vabi vse prijatelje francoskega jezika in slovstva na predavanje, ki ga bo imel gospod Marc Vey, profesor za francosko Jitera-turo na ljubljanski univerzi, v četrtek dne 16. januarja v Vesni, Predmet tega predavanja bo dekadentna poezija v Franciji in pesnik Jean Moreas. Začetek eb 18. uri. Vstoo prost. — 119 Jose: Mozaik mojega boiiinega dopusta tani na Stefanje. Ob 3.30 zjutraj budnica, ob 4.30 odhod na vlak. Cilj potovanja: Brežice v Posavju. Samotna, dolgočasna pot mimo treh ribnikov v bližini moje »eremitaže«; nikjer ni žive duše; tiširra; in noč se mi zdi neobičajno tajinstvena------- Z zamudo zapustili Maribor. V kupeju za nekadilce: 2 dami, 1 gospod in jaz. Konvencijonalni pozdravi, par brezpomembnih fraz, sicer obča dremavica. Tako do Sv. Jurija. Tani dobili dve novi sopotnici, mladi, živahni, jutranje-sveži. In počasi smo se »ščamali« tudi mi. Porajal se je dan. Od Celja naprej z neko damo od hr-vatske meje. Ventilirava medtem preveč ogreti kupe in stikava za »šlagerji« v božičnih številkah našega dnevnega časopisja. V Zidanem mostu se založiva z novim čtivom: z belgrajskimi dnevniki tega dne. Pa mi ni bilo več do čtiva: ne vem, ali je bilo premalo zanimivosti, ali pa nisem imel več potrpljenja. Prej zadnje. Rajhenburg, Videm-KrŠko in končno, evo Brežic, moje zadnje postaje. Izstopil, z menoj vsega 2 ali 3 sopotniki. Izvoščki, poštni avtobus, sicer kolodvor prazen. Pozabiti ne smem g. M., ki ne zamudi nobenega vlaka. V gostilni Kramer blizu kolodvora malo okrepčila. O. K. pripoveduje zgovorno o letošnji sadni razstavi v Brežicah, o delovanju sadjarske in kmetijske podružnice istotam, o razmerah pri zvezi kmetijskih podružnic, o drevesničarstvu ter o sadni in vinski trgovini. Kon-kludiram: Vse bi še nekam šlo, manjka pa zmožnih, podjetnih in požrtvovalnih, a pri tem nesebičnih delavcev. Do pol dvanajstih v Brežicah. Mesto dokaj prazno. Premerim korakoma glavne ulice — nobenega znanca. Iz gostilne Begovič prodirajo zvoki hrušča in bučnega petja, nekje drugje se oglaša harmonika, zategnjeno, s presledki. Proti poldnevu s postiljonotn proti domačemu kraju, 'dalo snega — slab sa-ninc in poštne sani ukajo«. Poslušam domače novice: o poskušanem vlomu v poštni urad, o smrti gostilničarke P. ter raznoterosti lokalne vrednosti. — Sopotnik, mlad, vljuden fant se dotakne »šteranovanja« v znani gostilni tega kraja: on sam bo dal — pravi — za Štefan rujnega in drugi mladeniči tudi. To da je obvezno, v tradiciji že... Ura vožnje in bili smo v domači fari. Zavil sem jo navkreber, sedaj sam, peš. Se pol ure peš-hoda, potem doma. Pod ljubkim domačim krovom. Božično, svečano razpoloženje. Velika, družinska soba, toplo, prijetno zakurjena, v kotu, ob mizi, jaslice, mah, zimzelen. Vsi smo zbrani: mama, ata, sestri in brata. Izpovedujemo si doživetja, izmenjujemo misli, obujamo svetle spomine daljnjih dni. Tako lepo se kramlja ob takih prilikah. Ata nosijo na mizo najboljšega letošnjega. In ta dela, narekuje animo, kajti 1929šček je. V Posavju so imeli lani, hvalabogu, prav lepo letino. Huda zima — rodno leto, pravijo očanci. In res, vsega je bilo le vinski pridelek je vsled pozebe trte manjši, toda ta manjek izjednačuje boljša kakovost vina. Križ je z vnovčevanjem pridelkov. Vsevprek, Veliko ponudb — malo povpraševanja, zato nizka, neprimerna cena. Vino 1929 gre po Din 4.50 do 7.— za liter. Precejšnje množine te lani zares izborne kapljice so bile pokupljene na Bizeljskem in v Sromljah (v Pišecah baje manj) že pred božičnimi prazniki. Vinotržci kot Mejač, Mueller, Fink in drugi so tod stalni odjemalci in tudi lani so odvedli že več vagonov v Ljubljano, na Gorenjsko in drugam. Seveda, vinskih zalog je še vedno mnogo, ki čakajo odjemalcev. Tudi starine (1928ščeka) je še dobiti. 1929. leto je dalo Posavju tudi bogate sadne letine. Na višinah so obrodile po dolgih letih prvič tudi češplje (prej se je plod vsako leto zročičil in je predčasno odpadel). Povprečno dosežene cene: jabolka 2 Din, češplje 1 Din za kg. Gros sadja prodan alla rinfuza. Sadno trgovino so imeli v rokah večinoma pr> kupci; egulativnega vpliva s strani kake korporacije žal še ni bilo. Mnogo nevolje med narodom vzbuja krčenje gozdov, s katerim uprava brežiškega veleposestva v nekaterih svojih gozdnih objektih baje nepretrgoma nadaljuje. Siromašni sloji, navezani na dobavo kuriva iz teh gozdov, izražajo bojazen, da sčasoma niti drv ne bo dobiti več, ali pa k večjemu po nedosegljivo visokih cenah. In potem neurja in vremenske neprilike sploh, na katere gola rebra obronkov orliških alp gotovo ne bodo brez vpliva! Ali se vsaj vse sproti pogozduje? Socialna struktura naroda tod: mali kmetje in delavci. Glavna pridobitna panoga: vinogradništvo. Vsled trajajoče gospodarske krize tudi v teh krajih žalosten pojav: beg z dežele. Ženske v mesto kot služkinje, moški v tovarne in ru-dokope. Ob tem pojavu, ki zavzema vedno večji obseg, pogled v bodočnost ni rožnat. Tujina izčrpa uboge izseljence in jih vrača večinoma izmučene, moralno in telesno pokvarjene, takorekoč brez življenja domačemu kraju. Ali pač vodi kdo o tem račun? * Se vedno sem bil v mislih pri nas doma ter analiziral razmere in potrebe domačega kraja, ko sem se naslednjega i dne vračal s svojega kratkega božične-i ga dopusta. Z mešanimi občutki sem vstopil v Brežicah zopet v vlak ter dosegel Sevnico. V Sevnici! Prekinil sem vožnjo radi obiska sorodnice ter ogleda tovarne tanina. Vreme spremenilo svoje, doslej dokaj prijazno lice: sneži kot za stavo. Sevniški grad, ki dominira nad trgom in katerega začetki segajo baje v 9. stoletje, jedva vidim skozi zasnežene atmosfere. Končno v tovarni »Jugotanin« d. d. Tovarna je francoska podjetje; domači kapital je zastopan samo v mejah zakona. Obrat najmodernejše opremljen; vsa mašinerija je iz Francije. Pogon električni — 150 HP. Zaposlujejo preko 100 delavcev. Vsi nameščenci domačini. Za dobivanje tanina uporabljajo prvenstveno kostanjev, pa tudi hrastov les — ves les iz sevniške okolice. Kostanjev les da 6% tanina, hrastov nekoliko manj. Tovarna baje prav dobro uspeva vzlic občutni konkurenci. Tanin gre pretežno v inozemstvo, celo na Kitajsko in v Avstralijo; razpošiljajo ga v vrečah in lesenih zabojih. V tovarni vlada vzoren red; sploh se vsiljuje utis, da je celo stanje podjetja — organizatorno in drugače — idealno. V noči po dohodu v Maribor še pri kabaretni predstavi v znani mariborski kavarni. »Zur Ablenkung«, bi reke! Nemec. P-ist vliani: In za cpopolnitev in cakijuček te;;i mozaika. mariborsko alečal^re REPERTOAR. 1'orek- 14. januarja ob 20. uri »Lepa pu stolovščimt*, ab. A. Prvič. Sreda 15. januarja. Zaprto. Četrtek, 16. januarja 3b 20. uri '••Orlov*. Ab C. Kuponi. Petek. 17. januarja. Zaprto. Sobota, 18. januarja ob 20. uri -Radikalna kura ab B. Kuponi. Nedelja, 19. januarja ob 20. uri -Krog s kredo.. Kuponi. — Ob 20. uri »Orlov«. Kuponi. Ptujsko gledališče. Sreda, !5. ' >«!n ob 20. uri »Orlov«. Gos ovanje Mariborčanov. Hudožestveniki v Mariboru. Slovita ruska gledališka družina Hudo« žestvenikov bo gostovala v Mariboru predvidoma 23. in 24. t. m. Vprizorita se znameniti literarni deli »Zločin in kazen« od Dostojevskega in Ostrovskega »Siromaštvo ni greh«. * Še enkrat opozarjamo na letošnjo premijero duhovite francoske komedije »Lepa pustolovščina, ki se bo vršila drevi v inarib, gledališču. Mar ibarski in dnemi drobii Razpraua proti mladostnikom po noi/em kazenskem zakonu Mariborski prvi državni pravdnik, g. dr. Ivan Jančič, jc imel pred Novim letom zanimivo predavanje v Ljudski u-niverzi o določbah glede mladostnikov v novem kazenskem zakonu, ki jc stopil v veljavo s 1. januarjem tega leta. Začetek razprav pri sodišču je te dni šele prav pokazal, kakšne velikanske važnosti so te nove določbe glede mladostnikov, zlasti za vzgojitelje, učiteljstvo in vse one, ki se pečajo z vzgojo mladine. Že tedaj smo obžalovali radi tega, da odličnega predavanja g. dr. Jančiča niso v večjem številu obiskali krogi vzgojiteljev, zlasti učiteljstvo. Nujno je potrebno, da se učiteljstvo temeljito seznani z novim kazenskim zakonikom glede mladostnih. Novi zakon loči mladostnike v tri vrste: 1. otroci, ki Še niso dovršili 14. let, 2, mlajši mladoletniki od 14. do nedovršenega 17. leta in 3. starejši mladoletniki od 17. do nedovršenega 21. leta. Za mlajše mladoletnike je določen poseben mladinski sodnik, pa tudi pri državnem tožilstvu poseben tožitelj, ki morata stati v zvezi z vzgojitelji in društvom za skrbo mladoletnih ter na ta način tudi še izven sodnega postopanja, oziroma še po zaključku kazenske zadeve pri sodišču skrbeti za mladoletnega. Tozadevno ima zakon obširna in podrobna določila. Zelo važno je z vzgojnega stališča tudi določilo tajnosti razprav glede mladostnikov, tako da njihova dejanja in imena ne morejo več priti v javnost in jim s tem ni otežkočeno življenje med družbo. Takim razpravam smejo prisostvovati samo sodniki in odvetniki, izmed občinstva pa zopet izjemoma vzgojitelj in zaupne osebe, ki se posebno pečajo z vzgojo mladine. Razprave proti mladostnikom se torej sedaj znatno ločijo od onih po starem zakonu. Minuli petek je stal pred kazenskim senatom prvi »starejši mladostnik«, 191etni fant. ki je še v letu 1929 vlomil v neko trgovino in odnesel par tisočakov. Senatu je predsedoval ss. G u z e 1 j. Na vratih so razobesili tablo z napisom »tajna razprava«. Že začetek razprave je pokazal nadalje novost, da je moral državni tožitelj dr. Zor jan osebno čitati obtožbo, med tem ko jo je po prejšnjem zakonu čital član sodišča, poročevalec, ali pa zapisnikar. »Starejši mladostnik« je dejanje skesano priznal, tako da je bila razprava kmalu končana. Ker se je izvršilo dejanje še lansko leto, so veljala za kaznovanje določila starega zakona, ki je določal kazen od 6 mesecev do enega leta. Novi zakon pa določa ostrejšo kazen za isto dejanje od enega leta naprej. Velja pa določilo, da se kaznujejo dejanja iz časa pred 1. jan. 1930 po milejšem zakonu. Vendar je državni tožitelj dr. Zor-jan predlagal uporabo novega zakona, ker se lahko zopet pri mladostniku kazen spremeni eventuelno v denarno globo in je bil vsled tega za našega mladostnika novi zakon milejši. Branilec mladostnika, dr. R e i s m a n, pa je opozoril na številne olajšilne okolnosti. ker je mladostnik dejanje skesano priznal, je še nekaznovan in je obljubil napravljeno škodo poravnati in je vsled tega tudi branilec predlagal kaznovanje po novem zakonu, todn ne z denarno kaznijo, ker fant iste itak ne bi mogel plačati, pač pa se mu naj kazen odmeri mesto z ječo, samo z zaporom, ki jo predvideva v takem slučaju novi zakon za mladostnike, med tem ko bi moral biti mladostnik kaznovan po starem zakonu z mnogo hujšo kaznijo, t. j. z ječo. Sodni dvor se je dolgo posvetoval in končno prisodil »starostnemu mladostniku« leč tednov zapora z ozirom tia številne olajšilne okolnosti. Mladostnik je kazen s hvaležnostjo sprejel. Ker je bil že 5 tednov v preiskovalnem zaporu, je imel pred seboj še samo teden dni življenja pred zamreženimi okni. Svečano je ob-.'ubij, da se ne bo nikdar več tako spozabil. Napredovanja v politično-upravni služb!. V višjo skupino so napredovali sledeči politično-upravni uradniki banske uprave dravske banovine: banski svetnik dr. Miroslav Senekovič 4-1, policijska svetnika v Mariboru Karel Pestevšek in Gustav Puš 4-1, sreski načelnik v Mariboru dr. Hacin, v Laškem Ludvik Pinka-va v Celju dr. Josip Hubad, v Prevaljn Rikard Koropec 4-1; sreski podnačelniki dr. Ludvik Klopčič v Celju, Dragotin Trstenjak v Konjicah, dr. Peter Vavpotič v Ptuju, dr. Ferdo Kartin v Šmarju pri Jelšah in Gustav Lipovšek v Murski Soboti 4-1. Ljudska univerza v Studencih. V četrtek dne 16. tm. ob 19. (7.) nadaljuje v prostorih nekdanjega kina pri Senici g. dr. Travner svoje predavanje o čarovniških procesih. Zadnje predavanje je bilo splošno kot uvod; tokrat pa namerava g. predavatelj točno opisati nekatere izmed teh žalostnih procesov, ki so se dogodili v naših krajih. Zato ie pričakovati še številnejše udeležbe kakor je bila zadnjič. Vstop je prost ter dovoljen le odraslim. — Prijatelj konjske opreme. Aretiran je bil včeraj 231etni brezposelni sedlarski pomočnik Anton Lešnik, ki je v noči od 11. na 12. tm. ukradel pri pos. Paru na Pobreški cesti konjske kainate v vrednosti 500 Din, v noči od 1~. na 13. pa iz hleva pri Nassimbeniju dvojne Konjske vajeti v vrednosti ?0Q Din. Dejanja prizna. Naknadno se je"še ugotovilo, da je jeseni pri Mariborski mlekarni izvabil' pod pretvezo, da ga pošilja neka tvrdka 2 kg ementalskega sira. Oddan bo sodišču. — Klavirski večer v petek, 17. tm. Profesor Anatol Vie-tinghoff si je izbral za svoj tokratni nastop sledeči spored: 1. F. Liszt: Fu-nerailies. 2. F. Liszt: Legenda št. 2. ™ iii al!ine:.Sfata op- 23 (dramatiko A lcgretto. Andante. Presto con fuo- co) 4. L Marx: Balada. 5. L. Godow-sky. Simfomska metamorfoza Joh. StrauGovih tem (valčkova parafraza) — Kakor razvidno, obsega koncert seriozen programjn vabimo občinstvo, da v nai-veejem številu poseti nastop odličnega umetnika, da bo dostop mogoč vsakomur, so se odredile izredno nizke cene Ooivoril sem nov SANATORIJ v Ma< riboru. Gosposka ul. 49 (tik gimnazije), tel. 2358. Sanatorij je moderno urejen, zlasti za operativne slučaje, ima centralno kurjavo, vsaka soba toplo in mrzlo vodo. Ditermija, višinsko solnce, ultra-,rdeča žarnica, tonizator Izbira zdravnikov povoljna. Cene zmenile. — Primari dr. Černič. 87 Torek 14. Torek 14. Velika tovarna Tombola v d iianiem dobitku. Koncert tenorista gosp. Maljutc. n. Kavarna »Astoria«. V torek, dne 14. t. m. ob 21. uri koncertni večer virtuozinje na glasovirju gospe Nine linic k e ter tenorista gosp. Nikole Nagačevskega. — Vstop prost. _ lig Sestanek Zveze privatnih nameščencev Jugoslavije se bo vršil v klubski sobi hotela »Mariborski dvor« danes, z začetkom ob 20. uri. Dnevni red socijalna zakonodaja. — Narodna strokovna zveza, podružnica Maribor ima v nedeljo 19. januarja ob 10. uri v kmetski sobi Narodnega doma svoj redni občni zbor. Ker bo delegat iz Ljubljane podal izčrpno poročilo o delavskem vpra šanju, vabimo vse narodne delavce, da sc občnega zbora udeleže. Odbor. 133 Olepševaln. društvo za magdalensko predmestja ima v sredo 22. januarja ob 20. uri v gostilni Friedau Tržaška cesta I svoi redni občni zbor z- običajnim dnevnim redor . Ker se vabila ne bodo razpošiljala vabimo t 111 potom vse člane, da se občnega zbora udeleže. — Odbor 134 ^3=«3n«^sia Sokolstvo 'Ii londonskih knjigarnah popolnoma razprc-Ta c,: s je danes poverjena mnogim, dana. 5rečonosno jabolko V neki angleški vasi se je vršila pod božičnim drevesom svatba, pri ka teri je igralo neko jabolko romantično vlogo. Pred sedmimi leti je ameriški inženjer Ehvod Hoclce pomagal nekemu svojemu prijatelju iz Kalifornije pri Pakovanju jabolk. V šali je položil pri tem v enega od zabojev kos papirja, na katerem je vabil sprejemnika, naj ttiu piše. Zaboj je prišel srečno v An--tlijo. Odprli sta ga dve dcklici, našli dotični kos papirja in v šali res takoj Pisali Hockeju. Izmenjava pisem se je potem nadaljevala več let. Ko pa je prišel Hocke nekoč na konferenco v Cardiff, sc jc spomni Je gospa?« jih je vprašal. »Na Olivolskem otoku,« so odgovnlU, prestrašeno zroči na okrvavljenega in raztrgana gospodarja, ki ie bulil vanje z brezumnimi očmi. Altieri je zdirjal proti Olivolske.nu otoku. Dvajset minut nato je bil pri hiši; planil je na vrt, pobil s pestjo starega Filipa, ki mu je hotel zapreti pot, in udrl v clednico. Leonora je kriknila v naročju starega doza- »Varujte me, oče! Vzdramite sc, doževska visokost! Na pomoč!...« S silno in hkrati rahlo gesto je starček objel Leono-to z levo n ko ter iztegnil desnico, rskoč: »Kdo prihaja?... Kdo je razbojnik, ki se drzne groziti ženski?« »Jaz!... Jaz, Altieri!« »Kaj hočete?« »Svojo ž»no hočem imeti!« »Vašo ženo!« je ponovil stari Kandiano z neskončnim strmenjem človeka, ki se budi iz dolgega sna. Da .. <5 nagli sunki to dalnje kričanje, klicanje Leonore, njen žalostni, genljivi glas, ko je klečala pred njim in mu pravila svojo nesrečo, vsi ti silni občutki so bili izvršili prevrat tudi v starčkovi duši; razjasnili so popolnoma njegov um, ki so ga bile besede sinove in skrb starega Filipa šele začele dramiti... »Svojo ženo!« je ponovil Altieri. »Spravi se s poti, starec! In zahvali se Bogu, da te varuje tvoja blaznost! Toda, pri vseh hudičih, varovala te ne bo dolgo, ako ...« Altieri ni imel časa, da bi odgovoril. Težka roka mu je padla na ramo. v p r r n v t v tj«____________________ MMMM—M—M——PKH I IMMIH Z besnim krikom se je ozrl nazaj. Skalabrino je stal pred njim. »Kaj hočete od mene?« je vprašal Altieri s hripavim glasom. Istočasno je skočil k trofeji na bliZnii steni, snel dvoje bodal, vrgel enega Altieriju pred noge in obdržal drugega v roki. Altieri ga je pobral. Z naglo in točno kretnjo se je postavil Skalabrino med generalnega kapitana in skupino, ki sta jo tvorila Leonora in Kandiano. Stari dož se je bil vrnil na svoj prostor v naslanjaču, in njegovo prazno oko je zrlo naravnost, kakor da hoče opazovati sunke, ki si jih bosta zadajala nasprotnika. Leonora je klečala pred starcem in skrivala glavo med njegovimi koleni, da ne bi videla tega boja... Altieri je bil pobral bodalo. Šele zdaj si je dodobra ogledal Skalabrina, njegp-vo orjaško postavo, njegov mirni obraz in njegove zmočene lase, ki so se držali čela. Orjak je stal v nastopu in čakal. Altieri je trenil, kakor da hoče navaliti nanj. Toda njegov gib se ni dovršil. Morebiti je razumel, da je njegova usoda itak zapečatena. Morda je vlil strašni pogled na Skalabrina smrtno maloupnost v njegovo dušo. Obrnil se je k Leonori in dejal tragično, s potrtim glasom, krčevito se tresoč po vsem životu: »Umrem; bodite srečni, ker bo moja smrt v vašo srečo... Toda umiraje vas preklinjam... bodite srečni, a bodite prokleti v svoji sreči!...« Brezupno je pogledal nanjo in si z vso močjo zasadil bodalo v prsi. Še kratek hip je stal pokoncu, opiraje v Leonoro oči, polne besnega sovraštva. Nato se je zavrtel mahoma sam okrog sebe in se zrp?i! mrtev na tla. Njegove oči so ostale odprte, in zdelo se je, da se kristalizira v njih čuden, preteč izraz, kakor da stresajo mrtvega Altierija še vedno ista čuvstva, ki so ga vodila v njegovem življenju. Skalabrino je vrgel bodalo od sebe ter stoipil k prepadeni, drhteči Leonori. »Gospa...« ie dejal rahlo, »vse je končano... osvobojeni ste...« »Kdo ste vi?« je vprašal stari Kandiano. »Prijatelj njegove visokosti Rolanda Kandiana... prijatelj gospe... in prijatelj vaš...« »Roland!« je vzkliknil starec z glasom, v katerem je trepetala bolest — in torej žarek razuma — »Roland! ... Kje je? ... Kje je moj sin?...« »Vaš sin!« je kriknil Skalabrino razburjeno. »Prav pravite: vaš sin!... Ah, torej se spominjate!... Zavedate se!... Bogu bodi hvala!« Dve solzi sta se potočili počasi po velem licu starega doža, ki je sklonil glavo. »Boljše bi bilo zame, da se mi nikdar ne bi bil vrni! spomin!... Ah da, spominjam se!... In spornimi, ki se dviga liki mrtvaška zarja iz moje noči, vidim zgolj žalost, smrt in strahoto... Moj sin! Moj sin! je nadaljeval ihte. Ah, on gotovo zdihuje globoko kje v temni ječi!... Moj sin!... Roland, Roland, kje si!« Skalabrino je hotel izpregovoriti, povedati vse, kar je vedel, Rolandov beg, njegovo dolgo borbo, njegov upor proti Foskariju... Ta hip pa sta stopila dva moška v sobano. V Mariboru, one 14. T. 1930.' Prvi je bil stari Filipo. Drugi je bi! Žaneto. Žaneto je stopil naravnost k Skalabrinu, rekoč: »Nujno moram govoriti z gospodarjem.« »To pismo imam zanj.« »Daj ga sem!« Skalabrino je vzei pismo — pismo, ki ga je pisal Aretino po narekovanju Dandola ob njegovi smrtni postelji. Prehitel ga je z očmi; komaj se je premagal, da ni zakričal od razburjenja... »Vidva,« je dejal Žanetu in Filipu, »pazita na go* spo... ne pustita je ven... ne ganita se od nje...« Nato je prijel starega Kandiana za roko: »Vedeti hočete, kje je vaš sin! Dotakniti se ga hočete, videti ga z rokami, s poljubi... ker ga ne morete videti z očmi... Dobro, pojdite z mano...« »Moj sin! Moj sin!« je vzkliknil dož z zasoplim glasom. »Pojdiva! Pojdiva!...« »Oče, ne zapustite me!« je zaihtela Leonora. ^ »Pojdiva! Pojdiva!« je ponavljal Skalabrino, vlekoč starčka s seboj, dočim je z očmi še enkrat priporočal Filipu in Žanetu, naj pazita skrbno. Leonora, še vedno na kolenih, je naslonila glavft na stol; njena krepka natura se ni mogla dalje braniti onemoglosti; začela je jokati... jokati brez konca. Filipo pa je z močjo, podeseterjeno od razburjenja* zagrabil Altierijevo truplo in ga zavlekel iz hiše... XXXVI. Foskarijeva kazen. Vrnimo se zdaj na Most Vzdihljajev. Foskari je sedel priklenjen na kamnitem stolu, kamor je bil on pred devetimi leti priklenil doža Kandiana, da mu naloži strašno muko oslepljenja. Toda tudi zdaj ga ni zapustil njegov ponos. Njegov pogled, prepojen z divjim izrazom sovra* štva, se je upiral v Kandiana. Krinka veličastne vedrosti, s katero je toliko časa zakrival svoj obraz, je bila padla. Zdaj, ko mu ni bilo treba več skrivati, se je kazala njegova besno častihlepna natura v še krepkejšem re-lijefu. Ponos je gospodoval v njegovih ostro zarisanih črtah. Njegovo orlovsko oko se ni umaknilo Rolandovemu pogledu; bilo je poln divje veličine, ki je nikoli ni kazal tako očitno, dokler je izvrševal v Benetkah kraljevsko oblast. Toda silna in jasna preprostost Rolandovega ve* denja je še prekašala Foskarijevo dostojanstvo. Sodnik in obtoženec, obadva sta bila vredna drufe drugegai »Foskari,« je dejal Roland, »besede bi bile brez pomena. Jaz predstavljam tu človeka, ki ste ga uničili v polnem cvetu njegove sreče, samo da zadostite svoji želji po samodrštvu. Jaz stojim tu kot sin Kandiana. ki ste ga vi prijeli, oslepili ga ter ga vrgli zapuščenega in revnega na samotno cesto, obsodili ga v bedo in ga pahnili v blaznost. Razumejte me dobro: jaz nisem sodnik. Sin sem. Kaj mi imate odgovoriti?« »To, da ravnate prav, če maščujete svojega očeta.« »Res, Foskari, sovražim vas kot človeka, ki je pogubil starega moža, ki ni storil nikomur nič žalega. Moja volia je, pripraviti vam isto muko, ki jo je moral trpeti moj oče zaradi vas, Foskari, poglejte me dobro. Moj obraz se bo vam prikazoval v brezskončni noči vašega kesanja. Kajti oslepljei boste, kakor je bil oslepljen moj oče, vrženi na samotno cesto, kakor je bil vržen moj oče, ter izročeni posmehovanju in beraštvu, kakor moj oče.« jfcMI og>—I, M por*. pfovalM in •oaljate* nam mm •MfcMtaa t vsaka bMMh SO A Din Bw Mali oglasi Žw*ve. doptoa—fr bi oghu ti Irgovokag« aK rektamnega «Mk* beaada 60 p, aaJiMnjU maaak Din tO'— Dame pozor! škornje po najnovejšem modelu. Zmerne cene. Izdeluje Govedlč, Frankopa-nova ulica 10. Delavnica za popravila vseh gumijastih čevljev. 37 Ste li svoj denar zavrgli? 20% kronski boni (katere ste prejeli pri žigosanju kronskih bankovcev) se po najkulantnejši ceni kupujejo. Prometna bančna družba, Maribor, Cankarjeva ulica 14. 51 Prodam kožuh za potovanje, moške obleke in plašče, zbirko znamk ter pisalni stroj. Zidovska ulica 4. 129 Čisto sobo meblovano za eno ali dve osebi takoj oddam. Židovska ulica 4. 12S Oddajo se pomije. Kolodvorska restavracija. 97 Kdo bi vedel; kje se nahaja se^ni l9!H-a Mari/a Markuš iz Sv. Martina-Korena, naj naznani proti nagradi pri Šušteriču, Krčevina 139. 102 Krasno dvosobno stanovanje v bližini glavnega kolodvora oddam proti letni najemnini. Naslov pove u-prava lista. 118 Perica išče pranje. Naslov v upravi lista. 126 Solidnega gospoda sprejmem takoj na hrano in stanovanje. Tattenbachova ulica 20, pritličje, levo. 121 Garderoberko za par ur čez dan išče Velika kavarna. Informacije od 21. ure naprej.___________________130 Prazno sobo Išče šivilja v mestu s separiranim vhodom. Ponudbe pod »Gospodična« na upravo lista. 127 Meblirano sobo v vili. strogo separirano, električna luč, oddam takoj gospodu za Din 250. Čopova ulica 10. 132 Nepremočljive gojzerje dobite poceni v »Brzopodplati«, Tatten bachova ulica 14. 3091 Se je — da si zasigurate srečko drž. razr. Interne. T. ^banle bo 16. t. m. Brez srečk rttv''*« črz nor nbncratetl in nr'fi do Macfosta-nja. S srečen Je mosroče. Ne ostanite brez srečk! — Srečke se dobijo v ,'Tf'T^*, tn nv*, v Mariboru, Preprodajalci popast! Pošilja se na vse strani! Poiskuslte naše nove pekarske špecijalftete kakor s Stol« a la cokaaetta, sijaj« v okusu in trajne Samostanska rooljltka iz francoskega testa Pravi tirolski sadni kruh (ni za zamenjat z drugimi izdelki) v vsaki velikosti, trajen Oastalnškl prapaiantt v vaah oblikah, izvistno čajno pecivo, veselje vsake gospodinje Pravi opatijski prepelanec, izvrstnega okusa . „ in naSt vsestransko znani in priljubljeni orehovi rogljllkl, poluniakl upognjenci In vinske paNica, vanCasti kolaži Itd. Pekarna Schmid, Maribor, Jurčičeva ulica 6 Izdaja Konzorcij »Jutra« jr LtubljaM: predstavnik izdajatelja in urednik: Pran Br o * o v i C v Maribora. Tiska Mariborska tiskarna d. dn predstavnik Stanko Det« la v Maribora-