Naj* rt eiji slovenski dnevnik v Združenih državah I Valja za w leto - - - $6.00 S Za pol leta.....$3.00 g jtl Za New York cdo leto . $7.00 fl a Za inozemstvo celo leto "TELEFON: CHelsea M7* • # i ci . $7.00 | jGB^aaidr NO. 286. — ŠTEV. 286. GLAS NARODA List: slovenskih _ delavcev v Ameriki« Entered u Second Class Matter September 21, 1903, at the Past Office at New York, N. Y., under Act of Congress of Ufarcb 3, 1879 NEW YORK, MONDAY, DECEMBER 7, 1931. — PONDELJEK, 7. DECEMBRA 1931 Hie largest Slovenian Daily In the United States. Issued every day except Sundays and legal Holidays. 75,000 Readers* TELEFON: CHelsea 3—387» VOLUME XXXTX — LETNIK XXXIX JAPONCI SO ZAČELI PRODIRATI V MANDŽURIJI CILJ VOJAŠTVA, KATERO SE KONCENTRIRA PRI MUKDENU JE VAŽNO MESTO Č1NČ0V Japonski letalci so usmrtili nad tristo kitajskih ban-ditov. — Vojaški krogi v Tokio so prepričani, da se bodo kmalu za vršili večji boji. — Kitajci se pripravljajo na odločen odpor. — Ponovna zahteva, naj se kitajsko vojaštvo umakne za veliki zid. — Ves Cangov vpliv je treba iztrebiti. Danes se bo sestal 72. kongres LAČNA ARMADA' SE PRIBLIŽUJE WASHINGTONU NAJVEČJI AMERIŠKI PAROBROD Karavana obstoji iz 4 0 Splavljen je bil največji avtomobilov. —V sprevodu tisoč oseb. MUKDEN,. Mandžurija, 6. decembra. — Reut- wlLM|x(,r),x Del B > policija prepovedala, kar se bo sadki p0neSrečenih parnikov in 1 i 1 U^i; kl^i™ IiaJbrže zgodilo, kajti cela poh-jki bo poveljeval novi ladji, re- spelo poročilo, da so se vršili vroči boji v bližini cijska sila je bila pozVana, da se Cangtu, ki je oddaljen trideset milj severovzhodno pripravi na njih sprejem, od Fakumen. I, J Pth,1ladelphij.i s°::lar'ni . ; ki ostali cez noc večinoma v ita- Japonske čete pri Hsinmintunu so bile poslane ^^ <\™.rani .„so.tan11 za „ . . .. | v - vi * i . zajtrk zauzih sendviče in kavo. proti ropaj očim banditom. Ugrozeni vaški prebi- Nato so odkorakali pred mestno valci so poiskali pri Japoncih zavetja. l hilšo, kjer so komunisti mesta imeli svoje govore. Nato so sedli Trelja japonska vojaška ekspedicija se je zavr-; v avtomobile, se peljali trikrat šila v obliki zračnih napadov ter pognala v beg več mestne hiše in se zatem o- .... . . . . , „T,. , . ° v |. brnili proti Washington«, sto kitajskih vojakov, ki so prekoračili reko in zaceli v vsph mestih. skozi katera so popravljati železniško progo pri Yinkowu. se peljali, so bili zelo glasni, po cesti skozi farme pa je vladala Vsaka japonska postojanka je močno zastražena ■ globoka tišina, z letali. — Kapitan Fried, zaupamo vašemu poveljstvu mlado gospodično — ladjo močno in mogočno, kakršna š<* ni vozila po morjih. Skrbite za njo. HOOVERJEV ! SVAK JE BIL OPROŠČEN Ni vedel, da je bilo v vreči žganje. —Dailey mu vroči vrečo z naročilom, da jo vrže proč. SANTA MONICA. Cal., G. dec. Po kratkem zaslišanju pred policijskim sodiščem je bil svak predsednika llooverja Cornelius Van Ness Leavitt oproščen krivde, da je nosil žganje. Sodnik C. A. Spencer je na podlagi prič razsodil, da Leavitt tedaj, ko je nesel 9. novembra iz groeerijske trgovine vrečo, ni vedel. da je bilo v njej 19 pajntov žganja. Leavitt, ki je bil zaslišan le malo časa. je rekel, da mu je lastnik trgovine C. R. Dailev dal v roke vrečo, ko je v trgovino prišel policist. Dva prohibieijska agenta in policist so izpovedali, da so are-torali Leavitta vratih šel iz JACK GARNER BO SPEAKER V POSLANSKI ZBORNICI WASHINGTON, D. C., 6. decembra. — Na predvečer dne, ko se bo sestal kongres, vlada v političnih krogih zelo napeto razpoloženje. Zagotovo se ve, da bo izbran za speaker j a v poslanski zbornici demokratski voditelj Jack Garner. mnojro Pri splovbi je je bilo navzočih odličnih parobrodnih o-sebnosti. kot predsednik Mercantile Marine Co., P. A. S. Franklin, predsednik Roosevelt paro-brodne družbe Kermit Roosevelt in drufi»i. WASHINGTON, D C., G. dec. Načrti za preskrbo nezaposlenih ko dovršeni. Na konferenci med policijskim TOKIO, Japonsko, 6. decembra. — Rengo časni- ška agentura potrjuje poročilo, ki je dospelo iz Mu-! u^mkslrjem Glassfordom in de-dena, namreč, da so japonski letalci usmrtili tristo legaeijo nezaposlenih je bilo skle- ! njeno, da bodo možje, žene in o- kitajskih banditov, ostale pa pognali v beg. Japonski letelci poročajo, da so metali bombe na skupine banditov, ki je štela najmanj tisoč mož. troci nastanjeni v neki cerkvi in v poslopju Salvation Army. Mrs. Roosevelt je dobila v dar dragoceno zapestnico, posejano z dijamanti. Dolgih trinajst let so gospoda- j" rili republikanci v poslanski zbor-J niči. sedaj je pa za nekaj časa konec njihove vlade. Na vrsto bodo prišli najrazlič-! nejši predlogi, predvsem odobre-nje Hooverjevega moratorija, predlogi za zvišanje davkov, gla-, sovanje glede prohibicije. debata o politiki farmske oblasti in pr^'d- j logi glede novih bančnih postav. Predsednik senatnega odbora za zunanje zadeves. senat. Borah, je rekel, da bo treba v sedanjem zaseda niu zavzeti stališče napram svetovnemu razsodišču. V obeh zbornicah kongresa je število demokratov in republikan-j za svetnike, oziroma svetnice. Za kanonizacijo jih je iz Evrope predlaganih 482. za Azijo 24, Južno Ameriko 21. Severno Ameriko 12. Afriko 8. Srednjo Ameriko 2, Avstralijo 2. Italija je v KANDIDATJE ZA SVETNIKE Veliko število predlaganih za svetnike. — Italija jih ima največ. — Amerika jih ima šest. VATIKANSKO MESTO, G. decembra. — Sveta kongregacija o-bredov naznanja, da je letos predlaganih 551 oseb. da se razglase cev skoro enako. • V poslanski zornici je 219 d^- kr "e jri zadn'ih' n)°^ratov' republikancev. 1 o je pri 1 h zastopnik farmersko-delav. stran- trgovme z vrečo na I. , . . ke. 1 sedež je pa prazen (New Hampshire). Razmerje v senatu je nasled NewyorSki senator Copeland je poudarjal, da potrebuje Amerika Leavitt je tudi priznal, da je o- nega dne. ko je bil aretiran, po- \ nje: 47 republikancev. 47 demo- pil en kozarec žganja. i kratov in 1 član > . . lavske stranke. — Dailev je prišel v zadnjo so- j bo, — je rekel Leavitt sodnik«. —i___ in rekel — Tommy Carr (policist) • prihaja. Ted a i mi izroči vrečo re- k„J = _ Vrzi J. stran - ^ MNOGO LJUDI prej msem videl. Komaj sem na- i pravil dva koraka iz trgovine, mej ir* DIJP7 QTRFHF zgrabi Wolman (prohibicijski s JE« OIVEiLi kJ 1 tvUllEi ŠPANSKA JE PRODALA ALFONZOVE KONJE MADIUD. Španska. 6. dee — Bivši španski kralj Alfonz ne bo nikdar več jahal svojih konj. na TOKIO, Japonsko, 6. deqembra. — Zdi se, da bo prišlo v najkrajšem času do vročih spopadov med kitajskimi in japonskimi četami v Mandžuriji, ako maršal Cang Hsue Liang ne bo hotel priznati nevtralne zone ter umakniti svojega vojaštva iz Mandžurije. Japonci ne bodo prej mirovali, dokler ne: katere je bil vedno tako ponosen, j bo iztrebljen ves Cangov vpliv. Iz Mukdena poročajo, da je japonski general Ho-njo ponovno pozval maršala Canga, naj se s svojim vojaštvom umakne za kitajski zid. Vladni* krogi priznavajo, da namerava vojaška oblast v Mukdenu uvesti nadaljno kampanjo v smeri proti Cinčovu pod pretvezo, da je treba odtam pregnati bandite, ki ogrožajo progo južno - man-džurske železnice. Ako bo prišlo do ponovnega spopada, se bodo boji vršili najmanj par tednov, kajti Kitajci imajo v onem ozemlju najmanj 45,000 mož, ki so še precej dobro opremljeni. NANKING, Kitajska, 6. decembra. — Kitajska vlada je sklenila, da ne bo odpoklicala svojega vojaštva iz Cinčov okraja. Tamošnji kitajski poveljnik je dobil povelje, naj se v slučaju japonskega napada odločno brani. Zunanji minister Wellington Koo je umaknil svojo resignacijo, zatem ko so ga vsi ostali ministri pozvali, naj ostane na svojem mestu. MOSKVA, Sovjetska Unija, 6. decembra. — Tukajšnjega mednarodnega strokovnega kongre- veliko trgovsko mornarico, ki se agent). Vedeti nisem mogel, kaj; bo lahko kosala z vsako tujo mor-} j*4 v vreči, ker nisem pogledal. ; narico. | Soj,^ mu je vrjel in ga opro- Predsednik Shipping boarda, T. i V. O'Connor je rekel, da mora Amerika graditi velike ladje kot * jih gradijo druge manjše države, PREZAGAL JE ZELEZNO kot Anglija, Francija, Italija in Nemčija. OGRAJO IN USEL tem oziru na prvem mestu, ima jih namreč 271. ali polovico vseh. Za njo pride Francija, ki jih ima liti farmersko-de- i dn Španska 55. Dvanajst oseb iz Severne Ar rike, ki so predlagane za kanon' zacijo. so: Frančišek Ksi veri Seelos iz New Orleans, ki jf* umri leta 1867. mati Ana ElizabetT Se-ton iz Baltimore, ki je umrla 1«*-ta 1821, duhovnik Maginus Cata-la iz San Francisco umrl leta 1830. Teodora Guernn iz In polisa. umrla leta 185»», škof J;«-nez Nepomučan Neumnnn i-* P' .. .. | ladelpihiie umrl 1830 :n Franči- Brezposelni spijo V par- Aka Ksaverija Cabrini ki le*; kih. - Vlada skuša do-i 1D17 umrla v Chicago. 111. biti za nje streho.—Ve-______ lika nadloga za mesto.1 Sezona za turiste. ODKOPAU BODO V HAVANI TATOVI PRENESLI CEO TRGOVINO CAM DEX. N. J., 6. decembra. HAVANA. Cuba, 6. decembra. Albert Rumford, star 23 let. je Načelnik policije je naznanil no-zopet v jetniški celici. Več tednov tranjeinu ministru Octavio Zubi-. GROB BARONICE Republikanska vlada, ki je za plenila vse privatno kraljevo premoženje. je prodala na javni dražbi tudi vse njegove konje. Niceto Alcaia Zamora. ki bo naj-brže prihodnji teden kot predsednik republike stanoval v kra- " ,. ' . . . ^ .... nalagali na velik Ijevi palan, ne jaha. zato so bih tudi konji prodani. -Najlpeši konj Flashlight, na katerem je bil kralj na i večkrat j vedeli, kam so tatov slikan, je bil prodai za $108. 'Nek blago, ki ga cenijo na drug konj pa je bil prodan samo tovi so pustili za $12. j nih oblek. KODAN.T. Dansko. f>. decern- je polagoma žagal železno mrežo , zarreta. da G0!) brezposelnih ljudi j bra.. — Oblasti so o Uočile, da svoje celice in aposled pobegnil, Spj po parkih in hišnih vežah tor j mora biti grob baronice pi. Due -----ne da bi bil kdo slisal. ko je ža- j sj morajo hrano prosjačiti. { ben izkopan, ker niso pre pv.. ERIE. Pa. G. decembra. — Vsi gal. _ ! i i ♦ . ne ,da bi bilo res. kar trdi njena ljudje v trgovskem delu mesta — Drugi jetniki so peli, ko sem Policija je vee tednov stela tet . ^ Ejsp wn, Banjr tla so mislili, da Lindcr Co.. ki je, jaz žagal in tako mene ni nikdo nesrečneže m slednji« podala via- b j neozdravljivo bolna. di svoje poročilo. \ Iada jih na- PurL.inia Mar-j Njena hci se nahaja v zaporu prodajaia ženske obleke, hoče; slišal, svojo trgovino preseliti na drug kraj ko so videli delavce, kako so nosili blago iz trgovine in ga tovorni avtomobil. je rekel Rumford. Lastniki trgovine bi sedaj radi KOZE V BRIDGEPORT!! IiRlIDGEPORT. Conn.. 6. dee. merava nastaniti v ket, kjer bo prostora za tisoč o-seb. Zubizarreta upa. da bo odpravil berače z ulic tekom sezone, ko prihaja v Ilavano največ tujcev. pod obdolžbo, da je zastrupila svojo mater s tem. da ji je dala naenkrat preveč zdravil, da ji je olajšala prevelike bolečine. Zdravniki, ki so jo zdravili, so „ . obvestili oblasti, da je bila baro-,i odpeljali Ko je zdravstveni urad naznanil ^^^^ZZr^^™« ozdravljena svoje bolezni. $0000. Ta-S šest novih slučajev koz. so bile ta- ^ ^ZezZZe i^ namrt* kamne V samo manj vred- kaj zaprte vset šole. Za kozami je SCC ZS ' Cu. Pozneje pa se jo je prijela v me*tu sedaj bolnih 31 oseb, v Petsto Spancev se je pretekli, velika potrtost sa so se udeležili tudi zastopniki kitajskih in japonskih delavcev. Govoreč na kongresu so odločno obsojali imperialistično vojno v Mandžuriji ter pozivali delavce obeh dežel, naj se v strnjeni fronti bore proLi taki vojni. Slični protesti so prihajali tudi od ameriških, an -gleških, francoskih in nemških zastopnikov. okolici pa 36. teden odpeljalo na Špansko, ker niso imela dela. PODIRANJE STARE KATEDRALE MEHIŠKI UČITELJI i Ako bodo zdravniki pri novi preiskali trupla iznašli, da baronica ni bila nevarna bolna, bo sodnijska obravnava proti njeni hčeri zavzela povsem drugačno smer.. Mrs. Bang, ki se še vedno na- SO DOBILI PLAČO haja v jeri je bila prePH iana v MOSKVA. Rusija, 6. dec. —1 - Staro katedralo Našega Odreše-j M MEXICO CITY, Mehika, 6. nika so razstrelili z dinamitom.; decembra. — Spor med stavkujo- bolnišnieo, da jo zdravniki preiščejo glede njenega duševnega stanja. Dinamit so postavili na več mestih cimi učitelji v San Luis Potosi in v aid katedrale ter nato vsak na- mehiško valod je bil povoljno poboj izstrelili v razdobju ene ure. ravnan. Vlarta je naznanila, da . . j J Ta katedrala je bila največja v prejmejo učitelji vso zaostalo pla- Vsi so se strinjali V mnenju, da SO sedanji do- Moskvi in eno najveličastnejših čo. hodki V Mandžuriji začetek nove svetovne vojne, ; poslopij glavnega mesta. J Poročilo iz San Luis Pot osi tu- i .i. • 1 1-.. 1/--. -1 J •__• • 1- .-v__! Na mestu bodo zgradili moder- di pravi, da so bili vsi učitelji, kij m koje cilj je, razdeliti Kitajsko med imperijalisticne, no ^^ pod .-enom PaU-a so bili prejgnii teden zaprti> ^.j drŽave. ' Sovjetov. pušceni. ADVERTISE "GLAS NARODA* NEW YORK, MONDAY, DECEMBER 7, 1931 THE LARGEST SLOVENE DAILY la O. S. A. and PnbMehed by KLOTKNIC nWBHDfQ COMTAHI CA Ootporattnn) L. at the corporaHan and •f Mtnhattai, ot above officers: New York City, N. I. G L A t (Ti NABODA" ) Dopisi. Barberton, Ohio, i Zato, drago tovariši-pevei ostalih slovenskih pevskih društev v Kakor je bilo že poročano, smo Ameriki. na vas, cenjeni pevski dne 24. novembra pokopali v, tovariši, se obračamo mi. člani Barbertonu znanega splošno pri-! "javorKika» 8 prošnjo, da mu v ljubljenega rojaka, .Mr. .Jakoba 2nak pietete in tovariškega soeu- Iaaued Every Day Kauept Stmdaja and Holiday« Ca celo leto velja lift a Ameriko.Za Mew York u odo leto $7-00 m Kanado--$6J» pol leta--------»-» Ca poi jeta__^3j00| Za inonmatvo sa celo leto .--»7.00 ta četrt Jeta----- J1£Q! Za pol leta----------------43.50 Subscription Yearly >6JO. Advertisement on Agreement. "QIaa Naroda" tahaja vsaki dan isnemftl nedelj In praanlkor. Doplal brca podpisa ln osebnosti se ne prtobčujejo. Denar naj ae bla-tovoll poAlljatl po Money Order. Pri spremembi kraja naročnikov, >. da as """ to tU prejtnje blvallAče nsimanl, da hitreje najdemo naslovnika "QUI NABODA", Zli W. 18tb Street. New Yetk. N Y. Telephone: CBelsea S—3S7B DANITI SE JE PRIČELO V Washing t on u so jr pričela daniti. Prejšnji teden se je v političnih krogih razpoloženje popolnoma izpre-lnenilo vsletl ponovnih. oclWw'nih zahtev w»lil<*ev jm» vseh tlelih dežele. Slednjič j<* začela tudi republikanska stranka spoznavati, da je postalo vprašanje prohibicije zadnja leta tako pereče ter je stopilo tako v ospredje, da se bodo morali voditelji republikanske stranke, hočeš nočeš, ba-viti ž njim. Celih dvanajst l«*t so puščali to vprašanje vnemar, sedaj ga pa ne bodo mogli v«4*". Nadomestile kongresne volitve v Miehiganu in New Jersey so izpadle v prid demokratom, ki so odločno nastopili proti snhaški hinavščini Voditelji republikancev so začeli uvidevati, da mo- Sabea. Pokojni zapušča tukaj so-j progo, šest otrok in enega brata, ' v stari domovini pa dva nadalj-na brata. Pokojnui Šabec je bil blaga duša in družaben človek; bil je član treh podpornih društev, in ker je bil vuet tudi za vsak kulturni in prosvetni napredek naselbine, se je rad in večino udej-stvoval tudi pri kulturnih in prosvetnih društvih. Tako je bil svo-ječasno član dramskega društva, ki pa je bilo pozneje razpuščeno, in ker je bil z dušo in telesom pevec ter nadvse vnet za divuo-krasno slovensko pesem, je bil član tudi vseh slovenskih pevskih društev v Barbertonu. kolikor jih je obstojalo za časa njegovega bivanja v barbertonski naselbini. Tako je bil elan pevskega društva "Save", ki je bila ustanovljena pred kakimi dvajsetimi leti in kateri zbor je poučeval znani in zmožni p^vovodja, Mr. Ignacij Hude, s katerim je živel blago-pokojni pevec v tesnih prijateljskih odnošajih. Dalje je bil član pevskih društev "Danice" in "Prešerna", v zadnjem času in ob času svoje smrti pa je pripadal pevskemu zboru "Javornik", ustanovljenem po inreijativi Mr. Andrew Bombacha, zborovega pevo-vodje, ter še nekaterih drugih rojakov, katerim utriplje srce za krasno slovenske pesem. I stvovanja posvetite na eni svojih vaj pesem-žalostinko, ki naj bo posvečena njegovemu spominu. Prosimo, storite to! Umrlega Sabca so nosili na njegovo zadnji poti njegovi tovariši-pevci, ki so mu zapeli v slovo tudi dvoje žalost ink. V hiši žalost so mu zapeli: "IJlagor mu"', ob njegovem odprtem k robu pa "Vi-gred se povrne". Bil je to pogreb, kakršnega še ne pomni barber-tonska slovenska naselbina. Dalje je pevski zbor "Javornik" določil. da se v znak sožalja za pokojnim tovarišem ne vrše do novega leta pevske vaje. Slava njegovemu spominu! Za pevski zbor "Javornik": Andrew Blaži eh, predsednik. Chicago, m. Prosim, da priobčite par besed iz milijonskega mesta Chieaga. Ne vem, kaj je vzrok, da so tako redki dopisi. Prosperiteta gotovo ne, ker je ni. Res je žalostno, kako mladi fantje in možje po cestah pošto pajo in iščejo dela, pa zaman, ker se ga še kupili ne da Božični prazniki so pred durmi in letos jih bomo bolj žalostno obhajali. Na Hooverjeve obljube se ne dobi nič na kredit po trgovinah. Naznanim tudi vseni naročui- Cicero, IU. Že dolgo nisem čital nikakega dopisa iz naše naseline. Kakor zasledujem po časopisih, so od vseh krajev same pritožbe o današnjih razmerah. Tudi prinas se ne eedi med po naših grlih: Najbolj smo pa pritisnjeni hišni posestniki in obrtniki, ker nam nalagajo ogromne davke. Ni ga vprašanja, imaš ali nimaš, plačati si primoran. Ce imaš delo ali ne. na to se ne ozira. Najemniki stanarine ne plačujejo in odklanjajo toliko časa. da poteče več mesecev in potem se izseli v Chicago v kako zaduh-lo beznico. kjer je polno podgan in druge različne golazni. Tako si oče je že ura, sedaj bom morala pa še sama večerju kuhati. Ko pa od-pred vrata, se užgo luči, in sobe. katere je zjutraj zapustila, so bile izpremenjena v cvetlični vrt. Mize so bile pripravljene kot za pojedino ter so bile polne najrazličnejših jedil. Vsi navzoči so zaklicali: — Na mnogo leta! — Bil ja namreč njen 44. rojstni dan. Nato se je razvilo domače veselje in rajanje, :n h»pe® slovenske pesmi so se razlegale v zimsko noč. Zat«>m so se dali slikati, in na sliki so zastopani štirje rodovi. Navzoča je bila namreč tudi mati gospe Zabukover. ki je prišla pred leti iz Velikih Lašč na Dolen.i-1 Peter Zgaga . , . skem. ter hei gospe Zabukover. svoje družine pripravi bo- , - - . , . , „ ,, * 1 j ki ima parletno hčerko RosejMa- lezen in se ve«, stroškov, potem I je stok in jok. dela ni. denarja ni. kaj hočemo storiti.' Nekega dne sem hodil po Summitu. Ill in videl sem prostor. Zdravnik in duhovnik sta razpravljala o raznih vprašanjih. Pa je rekel zdravnik: — Jaz kot zdravnik ne njorein verjeti, da je bii Metuzaleni star devetsto let. Sveto pismo se moti. Duhovnik mu je pa odvrnil: — -laz kot duhovnik verjamem, da je bil star devetsto let. V tedanjih časih namreč še ni | bilo nobenih zdravnikov na svetu. rv. Družina Louis Zabukover ima v Duluth, Minn., dobro razvito trgovino. Pozdrav! Matija Pogorele. OTROK POŠKODOVAN. PREDNO JE BIL ROJEN kjer zasipujejo mestne ostanke. Pripeljejo različno in še popolnoma užitno kot na primer truck kruha ali jaje, zelje. meso. krompir in drugih reči. Ljudi je tam polno, ki si hočejo izbirati boljše stvari s tega ali onega trucka. Zabranijo pa jim čuvaji, kateri so na dotičnem prostoru celi dan. j Tam ljudje pravijo, da je IIoo- (thur B. Brown in njegova žena. verjeva shramba. j tožita dva zdravnika dr. Paul Cor Naj še omenim, kako gre obrt-jro,J i" dr. Theodore Reichbamn nikom. Ako pogledaš v obrt. vi-!vsled operacije, katero sta izvr-diš malo kupovalcev. Mimoidoči j šila na Mrs. Brown, ko bila v se le nekoliko ozirajo po različ- j blagoslovljenem stanu. Brown in nih izložbah, dasiravno je po niz- njegova žena pravita, da je otrok PHILADELPHIA. Stariši dveletnega Pa.. ti. tleč. otroka. Ar- Ideja za ustanovitev pevskega zbora "Javornika" se je porodila i med sedanjimi člani, katerim je kom. da imam Slovensko-Ameri- tekla zibelka ob vznožju vrha kanski Koledar v zalogi. Ako ga istega mnenja, našega Javornika. kateri naročnik želi, ga lahko pri tega čuvarja našega jugoslovan- meni dobi. <.i« «i» skega carstva, ki se dviga kakor ... , . , . dn^ivoli • i. •. , , , - i Kar sc tiee vsebine, letos pre- UU£i\t_tl mini branik mpd dvema rirzava- , .. . _ , kasa vse prejšnje. Posebno se mi rajo v tem pogledu nekaj storiti, če ne, bodo aoziven suni branik med dvema država pri prihodnjih predsedniških volitvah poraz,* kakoršne • ma: v eni prebivajo naši zasuž-ga niso še nikdar v zgodovini. j njeni, v drugi pa naši svobodni , bratje. Že ime "Javornik'' samo dopade spis Franka Troha. ki o pisuje. kako so lovili polhe v sta ki ceni skoro nihče ne kupi. Prodajalci željno pričakujejo in se ozirajo po mimo gredočih pasa nt ih. Tam pa tam vidiš prazni lokal. Nihče ni zaprl svojega obrta radi dobička, pač pa radi tega, ker je izčrpal svojo blagajno. Takih je dosti, da so popolnoma uničeni. Vprašanje pa je. kam gredo časi in kdaj zopet pridejo, da bomo zopet imeli svobodo kakor je bila nekdaj v tej obljubljeni deželi. Ubogi proletarijat! Višji gospodje nam vedno obetajo zlate hribe, posebno tistikrat. kadar pridejo volitve. Ko pa ta propaganda utihne, je zopet še slabše. Tukaj v Cicero ne dobijo mest- pohabljen ter trdita, da bi bil o-trok zdrav, ako zdravnika ne bi bila tedaj operirala matere. ŠPANSKI GENERALI BODO ZAPRTlif« Ponarejevalec denarja je stal pred sodiščem. Imel je dobrega advokata, ki je znal tako prepričevalno govoriti, da so ga porotniki oprostili. Dotukaj je bilo vse dobro, sedaj se pa smola začne. Advokat mu je računal za stroške par tisočakov. Oproščeni ponarejevalec mu jih je pošteno plača. .Se istega dušo pa advokata zaprli, češ, da j«* hotel izmenjati ponarejen tisočak. * Časopisje poroča, da se je indijski naeijona lističu i voditelj, Mn-hatma Gandhi, nevarno pn*hla-dil. Ni čuda. V Angliji je mraz. ' >-čim ima Gandhi na nogah samo opanke, okolu ledij prt»*no ruto ter prton šal preko ramen. Nekoliko je obleka vzrok njegovega prehlada, nekoliko pa prepih, ki ga je bil deležen na | zadnji seji angleško-indijske kon-reee. MADRID. Španska. ti. decembra. — Narodna komisija za odgovornost za zločine bo predložila vladi, da zapre vse generale, ki so se udeležili upora generala l*rimo de Kievra, v dosmrtno ječo. Pred kratkim je poročalo časopisje, da zahtevajo >na *ebi bil° P^veem simboua- ini kako je moj brat Janez| v. , , . . , , • zato ko h tem ve«* jo ljubeznijo , , 0 - - ____1____v • 1___a. ____1__" ! ___- ____" 1 ____! 1. .. J_ "____ 1________" 11 aj lil I av in n nAl h o Sn i 10 ,. . i ni uslužbenci plače že sedmi me-rem kraju. Obujajo se tudi menija To sq poHcisti< ognjeffasci, pometači in drugi ter se sprašit- hodil na lov na polhe Saj ga je kje deMr> Vf>mQ pfl ^ se enkrat eden ugriznil tako v ro- ' . ... , . . . . .... . . . toliko, da so vsi po poklicu pošte-ke. da je bil pohabljen in ni mo-1 ... „ „ - rp- i - i • m i njaki za svoj zep. 11 trpin, ki si gel biti vojak. To sem pa zato napisala, da bodo čitatelji vedeli, da 1 mu pa pomagal do zakladov, pa pogini na ulici. tako mokrači kot suliači, naj pride v prihodnjem kon poji!i naSo siovensko pesenu ka_ {jresu na vrsto tudi vprašanje prohibicije. tere blagoslasna melodija ne sme odmevati torstran Javornika. na Doslej »o se suhači takim predlogom vztrajno proti- naši zasužnjeni zemlji. . . . vili, slednjič so pa vendarle izpremnili svoje mnenje. — j Zvest toj svoji ideji in svojemu' polhi tudi na Dolenjskem, kjer i Prohibicija tlaa delavski stan. Toda tO Se je Zgodilo šele po dolgtrajnih in opetovanih jasnemu cilju, je pričel "Javor-j sem jaz doma. ^ | ker stane miiijone in milijone, konferencah V Beli hiši. i n,k e^111. Hlovonsko ter j drugih lepih povesti je v Ko- vendar pa imamo v vsaki hiši sa- I izpolnjevati svojo kulturno mLsi- Spoznali so potrebo izločiti pri prihodnji narodni med tukajšnjimi in okoliškimi « .. , ....... .. . Slovensei. In baš na potu te svo- kampanji vse, kar se ti.-c prohibieije, da prihranijo pred- je kulturne misijc> ko so šli pev. sedniku Hooverju zadrego, v katero bi dospel, ko In bil ei "Javornika" v Kenmore, da po-prisiljen zavzeti stališče za prohibicijo ali pa proti nji. :"aste s doycnsko pesmijo prire- ditev tamkajšnjega ženskega klu-V obeh zbornicah kongresa je še dosti narodnih za- ba- ki sodeluje z ostalimi društvi stopnikov, ki bi najraje videli, da bi to vprašanje ne prišlo na površje. Boje se namreč, da bi bili njihovi dnevi v Washingtonn šteti, če bi glasovali za sušo, suliačem se pa tudi ne upajo zameriti. V republikanski glavni stan prihajajo neprestano poročila, da med volilei vedno bolj narašča razpoloženje proti prohibiciji- Zdi se tudi, da žele suhači skleniti z mokrači kompromis, kojega posledica naj bi bila postavno dovoljena prodaja dobrega piva in lahkih vin. Odločilen faktor, ki ga je treba predvsem vpoš te vati, je pa velik primanjkljaj v zvezni blagajni. Novih davkov se v teh slabih časih vsi krčevito branijo, vedoč, da meče zvezna vlada takorekoč po nepotrebnem milijone in milijone vstran, hoteč izsiliti določbe su-haških postav. V nasprotnem slučaji« bi bil v s ta denar prihranjen, od davkov na pivo in vino "bi bila pa zvezna blagajna za nadaljne milijone na dobičku. za zgraditev Slovenskega doma v Kenmore, je našega pokojnega tovariša in zasluženega pevca zadela nesreča, o kateri pravijo, da nikoli ne počiva in o kateri se ne ve ure ne dneva. Ko so stopali potniki s kare poulične železnice, je pridrvel težak tovorni avto, ki je tovariša Sabca tako nesrečno zadel, da je umrl tri dni zatem na posledicah notranjih poškodb. Pevski zbor "Javornik" izraža soprogi svojega pokojnega tovariša in pevca svoje najgloblje iskreno sožalje. Pokojni tovariš Sabec je menda v celi Ameriki med Slovenci edini, ki je umrl v trenutku izpolnjevanja kulturne misije pevskega zbora, in o katerem se lahko reče, da je umrl za slovensko pesem in v slovenski pesmi. NASI V AMERIKI Za pljučnico j« na^loma umrl živel je v WiUardu, Wis. Pokojni v aevelaadu jafco dobro poznani Chas. Kraiovec, star 43 let. Doma Ja bil lz vasi Strmica, far* Bloke Sapofcfia ženo, eno Mer Josephine In enega sina, William, ter eno sestro, Mrs. Mary Roje, t starem kraju pa eno sestro. V wlscQDsUittem drtarnem sa-ftar »2 zapušča več sorodnikov ter j? bilo truplo pokojnika prepeljano v Wil-lard. Wis. in tam položeno k večnemu počitku. V Clinton, Ind. je preminul rojak Frank Omahne. Pogreb se je vritl v nedelja dne 22. nov. civilno Ob rtim Udeležbi občinstva. Pokojni je bil doma is Zagorja in Ameriki Je bival 17 let. ledarju, tako da je v resnici vre- Ion, da človek dobi kar si poželi den en, dolar, stane pa samo pet-! in tudi jih radi tega veliko za deset centov. vedno zaspi. , ,, I Zima je nastala. C'itajte list Glas t it at el ji sezite po njem, dokler ^oča, ako hočete imeti krajše ga je kaj v zalogi. Zima nas je ^ zadovo,jne zinLske veC.ere. 0n vprvn* obiskala na Zahvalni dan doprmaSa novice iz celega sveta, in se je sneg pokazal, da je se1 bel. Pozdrav vsem čitateljem in Petru Zgagi, ki je tako fajn odgovorit rojakinji, kaki so Štajerci in Kranjci. Ker ravno o tem pišem, bi rada izrazila svoje mnenje o knjigah, ki jih prodaja Amerikanski Slovenec. Dolenjce prodaja po $1.50, O oren j ce pa po $2.00. Ne vem, zakaj da so Gorenjci dražji kakor mi Dolenjci. Jaz mislim, da smo Dolenjci ravno toliko vredni kakor Gorenjci. Pozdrav! Fr. Laurieh, zastopnica. OBEŠENA KOT RUSKA SPUONA ORODNO, Poljska, ti. decembra. Dva Kusa, katerima je bilo dokazano. da sta špijonirala za Rusijo, sta bila obešena. Y enem tednu je bilo na Poljskem obešenih deset Rusov zaradi špijonaže. JUŽNO-AMEBIS KI ORKESTER NA RADIO. V soboto zvečer so dajali po radio godbo slavnega južno-ameri-škega orkestra, ki je igral v Buenos Aires. Bila je Lucky Strike Plesna Ura. Godba je bila broad-castana na newyorske postaje, iz New Yorka pa po vsej deželi. Govoril je tudi Walter Winehell. znani častniški kolumnist. To je že tretji slučaj, da je za Lucky Strike Uro igrala godba iz kake dežele. Prej je igral havanski Si-boney orkester ter montrealski •T. F. S pota. Pri rojaku Louisu Zabukover v Duluth, Minn., so imeli te dni veliko presenečenje. Nekega jutra je družina odpe- Denny's orkester. Kmalu bodo ljala gospo Zabukover nekam na igrali za Lucky Strike Uro tudi obisk z obljubo, da jo pridejo orkestri v Londonu. Parizu in kmalu zopet iskat. Ko se je zve- j drugih oddaljenih mestih. Izdc-čerilo, jo je pričelo skrbeti, ker ! lovalei Lucky Strike cigaret se ne ni bilo nikogar. Misleč, da se je strašijo nobenih stroškov za svoje pripetila kaka nesreča, se je sa- broadcast a nje. ki se vrši trikrat na teden (ob torkih, četrtkih in sobotah). ma odpeljala proti domu. Vsa hiša je bila v temi, in go- mmmam-. irrrsinrnEnEirHHisnEKDimEiMiia^ S ...............* .....v KNJIGE VODNIKOVE DRU2BE štiri krasne knjige stanejo s poštnino vred $1.35 "GLAS NARODA" 216 W, ISthSt. New Yorfc .... Ves svet je začel kaditi Lucky spa je začela mrmrati, ccs, devet cigaretef ker so mile grln i ter se nahajajo v eellephanskem ! ovoju, ki ga je lahko odpreti, in •' ves svet rad posluša radio broad-■ castanje Lucky Strike, ker sliši g • godbo slavnih orkestrov v vseh Mali Oglasi imajo velik uspeh delili sveta. CENA DR. KERN0VEGA BERILA JE ZNIŽANA Angleško-slovensko Berilo (ENGLISH SLOVENE READER) Stane samo $2.— Naročite ca pri KNJIGARNI 'GLAS NARODA' 2*6 West street Nef York Citj Na Finskem se bo kmalu vršilo glasovanje glede prohibicije. Finski narod je že odglasovai. sicer bi ne bilo tega glasovanja. In ko se bo vršilo v Ameriki v doglednem času slično glasf«vanje. bo že vnaprej znano, kaki« bo izpadlo. Danes bo začel zborovati novi kongres. Pri tem sem se spomnil mladega fanta katerega ie povedel oče v Kapitol hoteč mu pokazati, kje in kako se rešujejo problemi domovine. Fantiček se je za vse zelo zanimal, posebno pa za duhovnika, ki je z molitvijo otvoril sejo. — Oče. — ga vpraša — ali moli duhovnik za kongresuike! Oče nekoliko pomilsli in odvrne: — Ne. stvar je taka. moj sin. Duhovnik pride, stopi na vzvišen prostor, pogleda po dvorani in si ogleda vsakega kongresu ika posebej. In ko si vsakega posebej ogleda, začne moliti za domovino. * Prijatelj je zaupno vprašal po-staruega zakonca, ki je imel lepo mlado ženo: — Ali je res. da ima tvoja žena tri ljubimce i > — Seveda je re*. — je odvrnil možiček pohlevno. — Tega bi ne smel trpeti. To nii prav. — Seveda ni prav. Toda kaj hočem. Oni so trije, jaz pa sam. Oni imajo večino. To je zgodba o brooklvnskem rojaku, ki je bil zašel v Downtown. kamor brooklvnske rojake še vedno vleče srce. Ob dveh popolden seje odpravil z doma, ob enjastih ponoči se pa vračal precej okajen v ljubi Brooklyn. Prišedši na Canal Street, je obstal pred veliko Luknjo, v kateri so bili zaposleni delavci. Vrtali so in delali, da je bilo veselje. — Kaj pa delate? — vpraša enega izmed njih. — Subway kopljemo — se je glasil odgovor. — Kam bo pa vodil ta subway ? — je poizvedoval in se sumljivo majal semintja. — V Brooklyn — so mu odgovorili. — Koliko časa bo trajalo to delo? — Najmanj pet ali šest let. — Pet ali sest let? — se je začudil dragi rojak. — Nak, to bi bilo pa m&lo predolgo za čakati. Se mi zdi. da bom raje štritkaro vzel. JE'llJ?'!!* "GLAS NARODA NEW YORg, MOgPAY, DECEMggR 7, 1931 TUB LABGEST SLOVENE DAILY la U. 8. * B Br. Marnkako leto jesen v našem, mestu ni lepa. Sam bog ve. zakaj; se pokvari tako. da ni prav nič i podobna <>ni jeseni, ki jo poznamo iz šolskih čitank. Letošnja je posebno čmerna, deževna in temačna. V zraku leži vonj pa starosti in unrti in razni mladi literatje oso-b:tc močno občutijo to noto: čim ra.'ajri so, tem rajši govore o smrti in starosti. To bi pa še ni bilo tako hudo, pustimo vsakomur svoje srčne izlive. Huje je, da ob takih dnevih srečuje človek po ulicah prečudne prikazni. Poznam mcža-ke. — pri najboljši volji bi jim ne moj« i očitati ničesar —. hodijo dostojno oblečeni in se v ničemer ne razlikujejo rd ostalih spodobnih meščanov. Kakor hitro pa se nebo pojblači se isti dostojni ljudje pojavijo v mestu v silovit; smešni noti. Na dostojanstvene glave si nataknejo posvaljkane kastorčke, o- \ krašene s perjem ali celo s ščetina-itim čopičem, namesto suknjiča se cc*ene;o v nekakšen jopič, ob&t z zelenim suknom in na gosto posejan z grčaslimi koščenimi gumbi, cbujejo pa se v ogromne trde čevlje. Strahotne so videti take pojave. Močno me spominjajo na. Deffregger-jeve tirolske logarje sličijo pa tu -di tipom, ki sem jih videval v Ad -montu, ko sem v avstrijskem vojaškem robstvu zapravljal leta zorne mladosti Taki hodijo tudi v kavarne in pisarne, še v gledališče se izgubi lido. samo v cerkvi jih še nisem videl. Vendar tega menda niso krivi eni. m :rda jih je tam opazil kdc drugi. Ob deževju sem si že belil glavo, kakšen vrag da napa-! da dostojne može, ki sicer skrbno i pazijo na svojo zunanjost, da se ka- J žejo po mestu v tako strašnih ko-i stimih. ' Tiroici — dobro, gornještajerski hribovci — v redu! Kaj naj člo- | vek zahteva cd alpskega Nemca? V gostilni "pri kolaču" sem nekdaj s^del v družbi treh takih prikazni,! pa so bile v sv:jem normalnem t življenju tako visoko postavljene os'.be. da si jih nisem drznil povprašati, kakšen zlokobni atavizem jih obhaja ob dežju, da si tako učinkovito kvarijo človeško zunanjost. Premišljal sem tako in drugače. Dejal sam si: Slabo vreme, pa jim je škoda lepe cbleke. Ali zakaj potem ona jesenskemu slogu tako nasprotna zelena draperija zakaj si nasajajc na noge cžreb-Ijane nesivore, ko s3 galoše tako praktične in so v navadi pri vseh omikanih narodih? Ne pojmljiva zagenetka so mi bili čopiči za klobuk m." rjav« grčasti gumbi in oni zelenkasti ton. ki je prevladoval od JESENSKE PRIKAZNI Kastorea do kvedraste obutve, dokler nisem ono nedeljo čisto po naključju razvozlal zamotane zadeve.' i Sel sem bii v ranem jutru na iz- j prehed po Večni poti. Zatopljen v. težke misli sem spel po gozdni ti-' hoti, preskakoval lužice in se o-gibal kupom kamenja. Rad hodim tako: Človek se odpočije, raztrese in poživi. Pa je izza ovinka prirc-potalo za menoj s težkim korakom, da je gramoz škrtal pod okovan-kaini in me zbudil iz premišljevanja. Ustrašil sem se — pošten državljan nima nik:li popolnoma tiste vesti —. ozrl sem se in jo hotel nagonsko udariti v goščo ob desni ali na plan ob levi. Na eni strani globok jarek, na drugi strani kalna luža, zadaj pa lomasti ena izmed enih pojav, ki so pri nas ob deževju tako česte. Pojav z vsemi že našletimi atributi: kastorec, čopič. zeleni našivi. barbarski gumbi — vsega opaziti nisem utegnil. Spustil sem se v tek, oni za menoj pa me kliče: — Janez, Janez, počakaj, kam te nese? — Janez mi pravi, — pomislim, — po naše gov:ri, ta ne bo z Gornjega Štajerskega. Naj bo že kdo: hoče, počakam ga. Zavzel sem se, ko sem ga spoznal: — Ti, Štefan? Jaz sem pa mislil.... — Nič nisi mislil, plahota, saj vem, kakšen si. Ampak zda jle si mi debro d:šel. Si šleva, ampak vsaj hlače nosi-š. Na lov grem, pa bi nerad srečal kako bitje drugega spola .Menda veš, da nosi nesrečo. — Da, drugi spol nosi vedno nesrečo, toda hudo vražast si, Štefan. — Dragi bučman, — s Štefanom sva nežna prijatelja, pa mi pove včasih kako laskavost. — Dragi bučman, — pravi, — to niso vraže. to je tradicija Nimrodovih sled-buiikov. — Čigavih? — Nimrodcvih. Zelene bratovščine, ki ji je zaščitnik sv. Hubert. — Zelene bratovščine? — zinem z razločnim poudarkom na prvi besedi. — Zelene, zelene. — potrdi Šte-lan. Hipoma — sedaj se mora po izreku umnih slo viličarjev reči hipoma — tedaj: Hipoma me je spre-letelo spoznanje: — Rad ji priznam, da je zelena. Močno zelena, skoro tako zelena. kakor sem videl ljudi oblečene le v nemških deželah. — Kaj, obleka ali bratovščina? — Oboje, bratce, oboje. Zakaj hodiš po svetu tako našemljen. — Potipal sem ga po ovratniku, prijel za gumb in pokazal na kl-buk. — Tole? To je noša naše bratovščine. — Kakor je videti ste prevzeli vso tujo navlako. Govoriš o babilonskem Nimrodu, o nemškem Hubertu. hodiš pa oblečen ko kak ad-montski gorjanec. Prevzeli ste vse tuje mit-loške čenče, seveda se morate še obleči temu primerno. Ne rogovili s puško, še grablje se sprožijo, če je človek neroden. — Ali veš, kaj je tradicija, ti klap:ušec? Kaj se bom ukvarjal s tako šlevo, kakor si ti. Zdi se mi, da mi bo že samo srečanje s teboj prineslo nesrečo, samo še tega se mi manjka, da bi mi voščil srečo, kaker ima j; taki slamoglavci navado. Previdno sem se oddaljeval med poslednjimi besedami. Štefan pa je ogorčen zavil na kolovoz. Ko je bil že precej daleč, sem mu zaklical izza debelega borovca: — Hej, Štefan, ne bodi hud. Ali res verjameš, da nosijo dobre želje lovcu nesrečo? — Res, — je za donelo iz gozda. — Tedaj, čuj me, Štefan: Dobro srečo na lovu. pet srn, deset zajcev, st0 jerebov.... Ostalo se je izgubilo med silovitim robant^njem, ki je prihajalo iz Štefanovega grla. Mene pa je obstala zloba in citiral sem nazaj Petra Koči č a • — Zelen si. brate, zelen kao zelena grana u gori zel eno j. Težko, da je Štefan kaj ustrelil tisto jutro. Ker pa še dežuje, hodi še vedno v fantastični uniformi svoje bratovščine. In verjemite mi: Ni sam. Silno se je razplodila pri nas ta bratovščina. Najbrž ji vreme tako ugaja. PAPEŽ JE ODOBRIL FAŠBTOVSK0 PRISEGO VATIKANSKO MESTO. decembra. — Papež Pij XI. je dovolil katoliškim profesorjem, ela smejo pri sprejemu službe priseči na fašizem, kar je nedavno papež zelo obsojal. Papež je namreč sedaj mnenja, da fašistovska vlada ni nikaka politična stranka, temvee da je le vlada držav«*. GROB NEMŠKEGA VOJNEGA BRODOVJA. Prehlad v prsih Večkrat privede do nevarnih bolezni. Zaustavite ga hitro z linjmentom PAIN-EXPELLER POZIV! Vsi naročniki katerim je, oziroma bo v kratkem posla naročnina za list, so naprošeni, da jo po možnosti čimprej obnove. — Uprava "G. N." Koledar za l 1932. m m Cena VSEBUJE poleg spisov dveh naših najboljših opazovalcev—Marka Rupnik in Franka Troha — dosti čtiva za ljubitelje povesti; tudi več zanimivih člankov, tehničnih razprav in drugih zanimivosti. Bogato je ilustriranih več člapkov s slikami, ki bodo vsakega zanimali. Vpoštevajoč slabe gospodarske razmere, smo ga tiskali le omejeno število. Vemo, da boste popolnoma zadovoljni z letošnjim koledarjem in zaradi tega ne odlašaj^p, pač ga naročite še dues. Slovenic Publishing Company 21« W«t 18th Street New York, N. Y. P«> mirovni pogodbi, ki se je z njo zaključila svetovna vojna, j*? morala Xemeija izročiti zaveznikom <» oklopnih karižark. 10 linijskih ladij. 8 malih križark. ">0 tur pedovk in 102 podmornici. To brodovje naj bi bilo internirano v nevtralnih pristaniščih, če bi pa to ne šlo. pa v pristaniščih an-tante. Antata se je obrnila v tej zadevi na Španijo, ki je p;» inter-naeijo nemškepra brodovja v svojih pristaniščih odklonila. Zato j«' bilo sklenjeno internirati nemško brodovje v enem izmed angleških pristanišč. Nemško brodovje je dobilo povelje, naj odpluje k Pirth of Forth, kjer ho angleška komisija vse ladje pregledala, če so razorožene. potem- pa dobe navodila. v katera internaeijska pristanišča naj krenejo. lf>. novembra lf>2 dopoldne s«» je zbralo v Wilebelmshafnu 74 ladij. ki so odplulo popoldne pod poveljstvom vieeadnvirala Ludvika von Renterja iz pristanišča. Zgodaj zjutraj 21. novembra .so srečale na morju anglssko vojno brodovje. ki jih je obkolilo in p.j-poldne istega dne spremilo do Firth of Fortha. kjer so bile nemške ladje temeljito pregledane. <"-•■ r»o po določbah mirovne |»obodbe j dobro razoroženo. Komisija }e ou- i plula z angleškim brodovjem v angleški zaliv S capa Flow sredi orknevskega otočja. kj+-r je bilo internirano. Nemški povelj njo«*-i general je med internacijo znižal stavilo nemškega moštva, najnižjo stopnjo. 8. maja so bili znani mirovni pogoji. Admiral von Keuter je spozual, da se bliža nemškemu brodovu zaduja ura. l)a ne hi prišlo zmagovalcem v roke. je izdal tajilo povelje, naj pripravijo poveljniki pojedinih ladij vse potrebno za potop vsega internira nega brodovja. I11 21. jnnija 1919 je bilo povelje izvršeno. Prva ladja si je potopila nekaj minut po 12.. zadnja pa ob po| 5. popoldne. Vse bojne ladje razen "Radena" sn popniniti morski valovi. Nemški admiral je porabil zadnjo priliko, da je omogočil Nemčiji izogniti se izpolnjevanju obveznosti. ki jih je bila nrevzela ob premirju. Dokler ni bila podpisana mirovna pogodba, je smel po mnenju ofieijelne Nemčije poveljnik nemškega brodovja sto riti vse, da bi ne prišla v sovražne roke nobena ladja nepoškodovana. To vojaško stališče je imelo zh Nemce večjo vrednost, kakor pogodba, ki so jo bili skle nilt. Tako so začeli Nemei kršiti mirovne pogodbe, čim si bile podpisane. V tem so ostali dosledni. Zaliv Seapa Flow je postal pokopališče nemškega vojnega brodovja. Nemške ladje leže 40 111 globoko v težko dostopnem mor ju. Velika angleška ladjedelnica se je 7 let trudila, da bi dvignila potopljene ladje, te dni je pa dela ustavila, ker je imela veliko izgubo. 12 nemških ladij leži še na morskemu dnu in najbrže ne bodo nikoli dvignjene. OBREŽJA* KI SE NIŽAJO IN VSTAJAJO Že v Celzije viti časih je bilo ljudem znano, da se morje okoli Švedske polagoma oddaljuje od kopnega. .To dejstvo je znanstveno ugotovil Celzij sam, a šele Bach je našel pojasnilo: odkril je nam reč, da se Švedska razen, manj šega dela na jugu polagoma dviga iz morja. Celzij je ugetovil že pred 200 leti. da znaša to dviganje 91 cm v sto letih. V nekoliko tisočletjih bo mogoče iz Stock-holrna do Aboja na Finskem peš — morja takrat ne bo več. Skandinavski polotok se sploh ves dviga, isto tako Finska do Leningrada. — Otok Bcrnholm se dvigne v sto letih za 30 do 40 cm — in to traja že 1600 let. V Juetiandiji dokazujejo naspro; ti temu podmorski gozdovi in preplavljena cbaelana zemlja, da se dežela počasi niža. To velja tudi z nemško severnomersko obrežje in severno holandsko czemlje, ki ga morajo zaradi tega neprestano varovati z novimi nasipi. Zapadna Škotska in angleška o-bal kaže v višini do 150 in v nekih delih do 300 metrov znamenja, da se je ao te višine dvignila iz mor j a. Isto j c z zapadno francosko o balo. Leta 1752. je nasedla v B-:urg-neufu pri La Rochellu neka angleška ladja na podmorski sipini, 1. 1890 so ležali njeni ostanki sredi j obdelane zemlje — 41.- m nad . morsko gladino! P;rt Bahand, kjer ( so Holandei prej odlagali svojo sol. leži sedaj 320 m od merja. Cttonne • je bil nekoč otok in je danes zvezan po travnikih s kopnino. ; Od slovečega svetišča Jupitra Se-rapiškega pri Pozznoliju v baj-skem zalivu sd ostali trije 12 m visoki stebri, ki so do višine 31-- m čisto gladki, nad to višino pa v dol-| žini 2 - m navrtani po neki školjki, ki živi še danes v Sredozemskem j m-^rju. Svetišče je bilo tedaj 6—9 m ; pod morjem, nato se je spet cvi-! j gnile. Najspcdnejši del stebrov je ; moral biti po kakšnih usedlinah 1 zavarovan pred napadom uničuje če: i školjke. j Kakor Vine-ta v Bal tu bodo ne- ■ ! koč ležale na morskem dnu Benet-; j ke. L. 1772. so odkrili tla na Trgu : sv. Marka, da bi položili nov tlak. ! 1x1! metra višje. V globini podru-j gega metra so naleteli na star tlak.! ! In danes dosega vsaka visoka voda zopet niše na slavnem trgu. Be-' netke se pogrezajo v merje vsako' steletje za okroglo 15 cm. i Sardin ska obal se spet dviga, dal- j matinska se pogreza. Pri Zadru le -1 ] žijo najlepši mozaikni tlaki p:d vo-j do, na jugu otok Vragnice opaziš ob mirnem morju celo vrsto kameni-tih sarkofagov — na morskem dnu. Najbolj vidno pa je pogezanje kopne zemlje okoli Napolija. Pri j Pozznoliju, ki smo ga prej c menili, ležijo druga rimska svetišča pod vodo, isto tako razne rimske ceste. V napoljskem zalivu leži pod vodo rimska cesta z ostanki starih hiš. na otoku Capriju je voda zagrnila eno izmed Tiberijerih palač. Kakor svojih mladih letih bral grozdje v svojih mladih letih bral grazdje v samostanskem vinogradu — nad katerim se zibljejo • danes ribiški čolni. DRUŠTVA KT NAMERAVATE PRIREDITI VESELICE, ZABAVE OGLAŠUJTE "GLAS NARODA" ne čita samo rail čUiittvo, pač pa v*i Slovenci v vaii okolici. CENE ZA OGLASE SO ZMERNE BELA KOŠUTA Ob k:ncu poletja so v Exmooru v Angliji, videli belega jelena. Pti tem so se m kateri spomnili zgodbe. ki se 'je pripetila pred 30 leti. Mladenka se je sprehajala s svojim bratom ob poletnem večeru po par7 ku DalkeithGvega. grada. Srečala sla graščinskega oskrbnika. Ta ju je povabil s seb:j, če bi hotela videti nekaj nenavadnega. Dospeli so na jaso, kjer se je pasla čreda jelenov. Med njo je skaka'a čisto tela kciuta. — To znamenje baje pomeni nesrečo za graščakove. — j s pripomnil oskrbnik in dodal, da se že blizu sto let nihče ni videl bele živali v jelenjih krdelih. Jeseni istega leta se je l:rd Dalkeith ponesrečil na' lovu. Drugi dan po pogrebu sta ista sprehajaea ko dva meseca prej nanovo naletela na eskrbnika, ki ju je vprašal s hri-pavim glasom: — Se spominjate bele košute? Junak pesnika Ten-lysona, lrrd Ronald, menda ne pozna te vraže, ko pokloni sveji se-strični lady CIari košuto belo ko sneg. I -3 MALE IZNAJDBE PRED 100 LETI Konec Napoleonove dobe ni Evrope le politično pomiril, ampak je ljudeh tudi znova obudil željo po novih iznajdbah, da bi čimprej na-domestili škodo, ki jo je vsem prizadejala dolga vojna doba. Naj-j več novotarij pa niso iznašli znanstveniki, ampak brihtni obrtniki in rokodelci, ki bi bili.radi ustregli želji ljudi po razkošju in udobnosti. Tudi tedanji avstrijski cesar Franc se je zeio zanimal za tehnične novosti in je iznajditelje rad podpiral. Patentov je bilo v tisti dobi toliko podeljenih, kakor ne zlepa prej. IZBIRANJE ZOB BREZ BOLEČIN Izdtenje in zdravilno obravnavanje zob brez bolečin so poznali ž? v starem veku in v 16, st. je odkril neapeljski kirurg Severino bolečine lajšajoče lastnosti mraza. A šele 1866. je Richardson uvedel prvi. praktičnj uporabni postopek z mrzloto. Zgradil je razpršilec za eter. ki s svojim intenzivnim izpa-rivanjem zaledeni kožo in jo napravi neobčutljivo. Njegovo metodo up.rabija še današnja zobozdravnika praksa za manjše ki-rurgične postopke. le da je klorov etil nadomestil eter. Ker ta metoda ne posega globoko v bolna mesta, S3 začeli upo-i a bi jat i vzbrizgavanje ohlajenih tekočin v tkaničje. Najprvo so v to svrho uporabljali 0.9 odst. raztopino kuhinjske soli. A šele z uvedbo kokaina ie uspelo resnično lo-kuln° omamljenje globljega tkiva. Danes pa je novokain, ki ga je sintet^ko izdelal Einhcrn in ki je 16 krat, manj strupen, skoraj popolnoma izrinil kokain. Manjši dodatek tkstrakta stranskih obisti poveča njegov vpliv do popolnosti. Tudi za iz vrtan je bolnih zob brez bolečin uporabljajo novokain. V težkih primerih uporabljajo tudi narkozo. Bežna omama z etrom ali klorovim etilom.rabi pred vsem izdiranje segnitih zob brez bolečin. Poleg tega so pesegli zopet po starem dušikovem oksidulu, ki je bil prvi uspavalni plin v zdravniški praksi. Za zobozdravniško prakso zadostuje uvedba neke količine tega plina skozi nos, ki je tako majhna. da pacienta niti ne uspava. Naročite se n«, "Glas Naroda" _ največji slovenski dnevnik t Združenih državah. MI POŠILJAMO DENAR V VSE DELE JUGOSLAVIJE Po POSTI ali BRZOJAVU 4% Obresti plačamo na "Thrift" vloge Tinte ali pridite osebno T Trust Company of North America 93 liberty street NEW YORK wmmmm Vsakovrstne KNJIGE POUČNE KNJIGE POVESTI in ROMANI SPISI ZA MLADINO se dobi pri "GLAS NARODA" 216 W. 18th Street New York, N. Y- Telephone: CHELSEA 3878 POPOLEN CENIK JE PRIOBČEN V TEM LISTU VSAKI TEDEN GLAS NARODA NEW YORK, MONDAY, DECEMBER 7, 1931 THR LARGEST SLOYFNR DAILY la U. S. A. flJBiaiUBIBir^^ Pomladni Sen IgfafninKiainfligir roman iz življenja. 2Rf»»ai!K«Bfi * Za Glas Naroda priredil I. H. gj • i Nadaljevanje.) i ►hiški s eestitanjeui k zaroki so prenehali, zdaj pa so prišla povabila. Sodnik Glavar bo prire dil zabavo na vrt«. Gabrijela si je /4» to slovesnost izbrala krasno čipkasto obleko, toda ni imela za to primernega klobuka. Zato si je izmislila na«"rt : naročila si ga bo pri gospe j Gundetovi. Wolf ji mora pomagati ga izbrati. Pri tej priložnosti bo prišel skupaj s svojo ljubico in ju bo lahko opazovala in tudi videla, ako so govorice resnične. Čakala je samo šo i.a priložnost, ki pa j«- prišla kmalu. Xa izprehodu ga vpraša nedolžno : Ali bi mi hotel storit i neko uslugo? — l*rav rad. kaj pa.' Svetoval mi bo5 — veš. ;t mi moraš ti stati i>1» strani > svojim nasvetom in okusom. Toda. Gabrijela, za to nimam niti najmanjšega smisla. • O. samo če hočeš. Prosim te. pomagaj mi ga izbrati. JIo- • -eš g:ivpraša Gabrijela še enkrat, liavno sta prišla do trgovine gospe (■ uudet o ve ter obstojita preti izložbenim oknm. Toda Gabrijela, ali naj grem tu notri s teboj? Poročnik v modno trgovino.? Naroči, naj ti pošljejo vzorce. — reče v zadregi. To je vendar trgovina, kjer dela Marija. Tako je ni smel zopet videti v spremstvu svoje neveste, liilo je nemogoče! V taki pošiljatvi ni nikdar nič premernega — treba je iii csebuo. Kaj se obotavljaš. Wolf? Zakaj mi nočeš enkrat izpolniti take prošnje? Ali se mogoče bojiš malega dekleta — takoj saj ima-navado nazivljati take osebe. Pravim ti. da so v tej trgovini vsa lepa dekleta. — pripomni zlobno. Wolf pogleda svoji nevesti naravnost v oči in v njih vidi skrilo škodoželjnost. Kot blisk ga prešine ta misel. Gabrijela ve vse jn vaju hoče zvabiti v past. l>a hi bila Gabrijela tako nizkotnih misli. pa vseeno ni mislil o njej. Sveta jeza s«- zbudi v njem proti njej. Toda premaga se in reč: — Za sedaj ti popustim. Povem ti pa. da je to prvikrat in zadnjikrat- Ne maram namreč po trgovinah biti kot kako peto kolo. Kar rečeS? mi ni mar; samo da si enkrat z menoj v trgovini, — si misli Gabrijela. Vstopita; trgovina zelo moderno urejena. Mlado dekle ju \ praša kaj želita. -■— Rada bi govorila osebno z gospo Gunde. — pravi Gabrijela mogočno. - Mi je žal: gospe Gundetove ni. toda vsak čas mora hiti nazaj. Ali izvolite, gospiea. sesti in malo počaakati? — In nljudno ponudi dekle Gabrijeli stol. Da, bom počakala, toda v sobi za pomerjanje — za ta čas •»a mi pokličite poslovodinjo. Wolf se ozira po trgovini; tukaj tedaj je delala Marija. Xa- , protnjoča čustva so se mu dvigala v prsih--mogoče jo ho videl. mogoče ne. Zagleda se v krasen klobuk, popolnoma rdeč kot ogenj. Naenkrat pa udari na njegovo uho sladk. njemu tako znan glas in kot bi ga preletela elektrika, se obrne. Tu stoji njegova Marija pred Gabrojelo in čaka na njene želje. | Na sebi ima svetlo modro obleko in ličen bel predpasnik. O. Bog. kako je bleda, prepadena in koža skoro prozorna. Njene modre, temne okolobarjene oči. so gledale tako potrto, medtem ko je okoli njenih sladkih ustnic, katere je tolikokrat poljubljal, ležala poteza popolne odpovedi. Vse to je opazil z enim samim pogledom, ki je poželjivo objel celo Marijino telo Marija se je skrbno varovala pogledati ga. Xa to je bila pripravljena. kajti dekle, ki jo je poklicala, ji je hitro povedala na ušesa : Gospiea Plrihova s svojim ženinom je tukaj. V. burno utripajočim sfeeni. toda na zunaj mirna stopi v sobo m uljuduo pozdravi Gabrijelo. - Tedaj ste me razumeli? Dobro! Sedaj pa mi povejte svoje mišljenje — toda pokažite mi še. kaj imate. Mnogo nimamo, saj kaj takega ne, kar bi moglo odgovarjati vašim željam, milost I jiva gospiea. — pravi Marija. — najboljše i»: bilo. da vam napravimo klobuk i»o vaših natančnih podatkih. - «> tem bomo še lahko govorili. Najprej bi še rada kaj vi- — Ne. niti najmanj; napravljen je bil po naročilu gospe Murve, ki ga je hotela imeti za vrtno veselico. Toda delo je veljalo več, kot pa je bilo pogodeno. vsled tega ga gospa Muarva ni vzla. Vzeli *-mo ga nazaj in imam za njo v delu že drug klobuk. — Tako, koliko Velja klobuk? — vpraša Gabrijela. Gospe Murve ni mogla trpeti, ker je dobro vedela, da mlada gospa o njej ni imela najboljše sodbe. Hotela ji je tedaj malo pokaditi pod nos in kupiti klobuk in še tembolj, ker ji je klobuk posebno ugajal. -— toda ta ošabna prodajalka mora hiti še malo ponižana. — Klobuk vam bomo zaračunali kar liajeenejše mogoče, pet-"npetdeset mark. v resniei velja šestdest mark. — To je smešna cena — skoro zastonj! — Koliko je hotela gospa Murva plačati zanj? (Dalje prihodnjič.) ZDRAVNIK V ZVERINJAKU Moderni zverinjaki — n. pr. v častega tkiva. V džungli se slon do-Londonu, Parizu, New Yorku in volj giblje in si pri tem obrusi svo-Berlinu — imajo svoje, po vseh'je podplate. V zverinjaku pa iiin:a pravilih urejene bolnice. Vse divje živali morajo ob sprejemu biti dobro preiskane po živinozdravniku. Vsako žival, ki pogine, pa takoj secirajo, da ugotovijo vzrok pogina. V londonskem zverinjaku, ki ga i-menujejo Regent Park, obducirajo letn0 do 1000 živali. Pri tem pridejo do koristnih odkritij, ki jih u-porabljajo pri zdravljenju živali V splošnem se je pokazalo, da so opice najbolj poslušni pacijenti. --Med njimi je zelo razširjeno vnetje pljuč, katerega zdravljenie je precej dolgotrajni. Skoraj vse opice imajo tudi to navado, da se grizejo kar sami v rep. S tem si napravijo velike ra- no. Trajalo je nad poldrugo- uro, dokler so ga omamili. Za to so porabili dva funta klorofoma in funt etra. Operacija se je izvrstno posrečila in čez 40 minut je nosorog že tekal zdrav po zverinjaku. Veliki reveži so nilski konji, ki imajo vedno bolečine v čeljustih.! Voda v zverinjakih jim cčividno ne prija, zgubijo tek in mnogo jihi pogine, ko jih ni m<*goče pripraviti j do tega, da bi kaj jedli. Še najbolj j jima^ pomagajo žela vroče kopeli v j vodi, ki ima do 80 stopinj vročine. Novembrska megla zelo neugodno vpliva na zdravstvene stanje posebno živali iz južnih krajev. Ži-rafe bolujejo na prehlajenju in bolečinah v vratu. Ovijejo jim dolge vratove v toplo kožuhovino ter jim dajejo vročega mleka, ki ga zelo rade pijejo. Tudi kače s:> zelo pogosto potrebne zdravniške pomoči. Ogromne klopotače si največkrat pokvarijo zobe in jih morajo zdraviti z vsemi pridobitvami zob:.zdravniške vede. Največkrat pa dobijo kače grde in nevarne izpuščaje, ki jih morajo previdno zdraviti. V vseh zverinjakih imajo nastavljene posebne živinozd ravnike, ki imajo vedno dcvolj opravka. — Skoraj vsak dan se zgodi, da oboli kaka žival. Potrebna je operacija, ki jo zdravniki izvršijo po istih metcdah in skoraj z enakim oro- V* Kretan je Parnikov ,— Shipping Nnri — 8. decembra: Milwaukee, Cherbourg. Hamburg 30. decembra: Hamburg. Cherbourg. Hamburg priložnosti za take sprehode, zato postanejo njegovi podplati \edno večji in se v njih zasadijo razni cstri predmeti, ki prično razjedati meso. Neverjetno je, kaj se vse nabere v slonovih podplatih. Nedavno so nekemu sl~nu izvlekli iz njih: medeno žlico, koščeno kocko, veliko klino žepnega noža in več železnih žebljev. Posebno v času po njihovem pri-|djem> kakor operacije na človeku. hodu v zverin j ak so sloni zelo pod- če med operacijo oslabi srce, vbri-vrženi Želodčnim boleznim. Včasih] Zgavajo živalim, da jih ohranijo pri življenju. Vzdrževanje zverinjakov je radi tega neprimerno dražje. 9. decembra: 1'resident Koosevelt, Cherbourg, Ham- ^ trir« L>eulscMan<1, Cherbourg, Hamburg 11. decembri: lie de France. Havre Ut-rengaria. Cherbourg 12. decembra: Koma. Najjoli, Genova 15. decembra: Buriiiei, Cherbourg, Bremen New jTork, Cherbourg, Hamburg New Amsterdam. Boulogne sur Mer. Rotterdam 17. decembra: LJerlin, Boulogne Sur Mer, Bremen 19 decembra: St. Louis, Cherbourg, Hamburg 22. decembra: V u Iran la. Trst 23. decembra: President Harding Cherbourg. Hamburg Albert Ballin, Cherbourg. Hamburg 26. decembri: Aquitania. Cherbourg 28. decembra: Europa, Cueibourg. Bremen 6 DNI PREKO OCEANA Najkrajša In najbolj usodna pot e? potovanja na ogromnih DarHkih: ILE De FRANCE 11. dec.; 30. jan. (10 P.M.) (12.05 A.M.) PARIS 15. jan.; 14. maja 1.10 P.M.) (12.05 A.M.* Najkrajša pot po telesnlcl. Vsakdo J« t posebni kabini t vsemi modernimi idobnoc.-nl. — Pijafa in slavna francoska kuhinja, izredno nizke cene. VpraEaJt* kateregakoli pooblaščenega agenta ali FRENCH LINE 19 8YATE STREET 1\J!r W VORK N V imajo tako hude bolečine, da se živali valjajo po tleh in rjovejo. V takih slučajih jih najpreje povije-jo v močno volneno ruho, ki jo nato obložijo z grrčico, kmalu prijetno deluje. Večja doza žgane pijače končno odpravi bolečine. Že preie se je prav pogosto zgodilo, da so slcni, ki so ob takih napadih dobili to zdraviino pijačo, pozneje dostikrat bolezen simulirali, da bi zopet prišli do žganja. Zip, ogomen slon v berlinskem zverinjaku, se je prav pogosto posluževal te zvijače, da se je pričel valjati po tleh in rjoveti na vse pretege, dokler mu niso dali žganja. Ko pa so zdravljenje omejili samo na obkladke, so ponehale tudi pogosti napadi. Večje težave imajo z nosorogom, kadar oboli. V pariškem zverinjaku je nedavno obolel posebno velik indijski nosorog. Na očeh se mu je napravila mrena in je postal že skoraj popolnoma slep. Operacija je bila v glavnem prav enostavna, j zdravljenje njemu v prid in korist. Nosorog pa tega seveda ni mogel Predvsem morajo vedno čistiti in razumeti. Morali so ga najpreje u-! piliti njegove parklje. Podplat slo-jjeti z zanjko iz debele žice, nakar i ncve noge je debel povprečno pol so ga zvezali z močnimi vrvmi ter metra in je iz nekakega hrustan- ga odpeljali v operacijsko dvora ne in še večje bolečine, ne da bi se same zavedale, da teh bolečin ne bi imele, če bi se prenehale grizti. Vsako opico, ki so prične grizti svoj rep. takoj pošljejo v bolnico, kajti vsled ran se zgodi mnogo zastrupljeni krvi, ki je smrtonosno. V londonskem zoo zdravijo t-e rane s posebno rdečo maščobo, ki ima zelo zoprn okus, radi česar se pacijent kmalu odvadi "zdraviti" svojo rano z novimi usekljaji svojih ostrih zob. Prestreljiv in obenem smešen je pogled na opico, ki jo bolijo zobje. Ravno tako kakor malo dete se pritiska s svojo tačko na bolni zob in preliva solze. Od velikih živaliV ki so podvržene zdravniški negi, so sloni naj-i bolj potrpežljivi in ubogljivi bolni-j ki. Slon se najpreje nauči, da je STRASNA USODA RUDARJEVE DRUŽINE HRASTNIK, 23. nov. I Karla Grebenca, 501etnega rud-i niškega progovnega delavca, preganja nesreča tako neusmiljeno, da bi že marsikoga pognala v obup. Njegova hči je zbolela v mladosti na rckki. Nesreča je hotela, da i i roka ni več ozdravila ampak ostala pohabljena, da je dekle danes nesposobno za delo. Letos je obolel njegov že ozdravel sin na nogi, pa je prišel v celjsko bolnišnico. Ni mu bilo pom oči: noga je morala proč! Zvečer se je pa vračal Grebene ( domov od Logarja čez brv, ki vodi do '•Kolonije". Ker je bolan na o5eh> da ne vidi v marku skoro nič, je padel v potok in si — čudna usoda! — zlomil obe roki (v zapestju ozir. v podlaktii. i Knjigarna "Glas Naroda" 216 We*t 18th Street New York, N. Y. Uarija odpre nudirof flatle in ji kažt- klobuke. Xjfeno obna-*t* .s.-inji' jr uljuiliio, tcmIh ni kazala posebno mikavni" postrežb*' in vs* o jene kretnje s«> mirne, skladne, ženske. <>ahri,jela >e»li na ilivamt in "pazuje mnogo bolj prodajalko kot pa klobuke. Totla ni niojrla na nj»*j zapaziti iiikak»*^ra pogleda na svojega zaroeenea in ee je še tako pazljivo arledala Marija je bila vsn prodajalka. Wolf o ve oei so skoro neprestano porivale na sladkem, bledem obrazu deklice in na nežnih, belili rokah. Mariji pade pero na tla .Nehote se Wolf pripopne, da bi «ra pobral, toda Gabrijela jra po n.eri /. luogot-nim hi začudenim pogledom, medtem ko se mu .Mariji: s povešenimi iN-mi prijazno zahvali. --- Tukaj milost I ji va gospiea, — pravi Marija Uabrijeli. — tukaj imam nekaj primernepa in novega. —iii pokaže ji klobuk, ki je bil okrasen s ripkauii in evetjem. — Ali ni kras**n ? Kaj najboij primeren k vasi obleki: šele veeraj je bil narejen. — Tako mislite.* Meni se zdi naravnost ostuden. — odvrne Gabrijela razburjeno. — kje imate kak okus. gospodična ' Ta klobuk naj bi nosila z mojo obleko — te cvetlice — smešno! — l>o mojem mnenju je zelo prikladen k belorumeni obtoki. — pravi Marija i»irno. — To je dobro — te modre cvetlice k rmeni in turkizno-mo-dri obleki. To je vaš okus! — se smeje Gabrijela zlobno. — Oprostite, nisem vedela, tla je obleka turkizno-niodro ob-»obljena. To evetje lahko nadomestimo z drugo evetlieo; zdi se mi. da bi bile vijolice zelo primerne. dati — K, zdaj vidian, da mi hočete ta klobuk na vsak način pro- POUČNE KNJIGE t (Nadaljevanje.) I vod v filozofijo (Veber) 1.50] Veliki slovenski spisovnik: zbirka pisem, listin in vlog za zasebnike in trgovce ............'....1.25 j Veliki vsevedež ...................................80; Voscilna knjižica ...............................50 Zbirka domačih zdravil .....................GO! Zdravilna zelišča .................................40 j Zel in plevel, slovar naravnega zdravilstva..................................1.50 j Zgodovina Umetnosti pri Slovencih. Hrvatih in Srbili ............1.9» | Zdravje mladine ................................1.25 ■ Zdravje in bolezen v domači hiši, - zvezka ....................................1.20 i Zgodovina Srbov. Hrvatovin Slovencev (Melik) II. zvezek ........................*.............80 j l*rorokova!iie karte ...... ...............t.— .5.50 .....65 -----80 ____J»0 .....35 .....35 Ana Karenirm (Tolstoj) zanimivi roman (2 zvezka) Amerika, povsod dobro, doma najbolje .............................. Agitator (Kersnik) bri>S. ........ Indrej Hofer ........................... Beneška vedeževalka ................ Be I graj ski biser ........................ Beli mecesen .......................... Bele noti, mali junak ............... Balkansko-Turška vojaka ........ Balkanska vojska, s slikami Boj in zmaga, povest .......................20 Blagajna Velikega vojvoda .............60 Belfegor ..............................................80 Boy, (roman) .....................................65 Burska vojska ____________________________40 Beat in dnevnik ................................66 Itožiino darovi ...................................35 Božja pot na Bledu .............................30 Božja pot na Šmarni gori —...........JI Cankar: Grešnik Lenard. hros..................70 Mimo življenja ............................JW Moje življenje ...........................75 Romantične duše .........................60 >i- Cvet ina Borograjska ............... .50 Čebelica ....................................... ..........25 Orlice iz življenja na kmetih .........35 Drobiž, in razne povesti — Spisal Milčinski ............... ..........60 Darovana, zgodovinska povest .........50 I>ekle Eliza ............................... ..........40 Dalmatinske povesti ............... ..........35 Dolga roka................................... .........J»0 Do Ohrida in Ititolja .............. ..........70 Doli z orožjem ......................... ..........50 Dve sliki: — Njiva; Starka ........( Meško i ............................. ..........60 Devica Orleanska ..................... Duhovni boj ............................. ..........50 Dedek je pravil; Marinka in škra- teljeki ......................... .40 Elizabeta .............................. frabijola ali cekev r Katakombah.....45 Fran Baron Trenk....................... ..........35 Fi ozofska zgodba ..................... ..........60 Fra Diavolo ............................... .........J>0 liozdovnik (- ZVEZKA L .......1J20 («oispodarica sveta .................. 40 Godcevski katekizem .............. ..........35 Gostilne v stari Ljubljani ...... ..........60 Grška Mytologija _____________________ _______1.— Gusarji ..................................... ..........75 Gusar v oblaldli ...................... ..........80 Hadži .Mu rat (Tolstoj) _____ ..........40 Hči papeža, voz........................ _______1.— Jernač Zmagovat*. Med plazovi .........50 ♦Jutri (Strugi trdo vez .......................75 bro^..................................................«0 Jurčičevi spisi: I'(i[Kilna iztlaja vseh 10 zvezkov. Jei*> vezanih ................................10.— G. zvezek: Dr. Zober — Tugomer broširano .....................................75 Dni do ^ JUGOSLAVIJE i Najhitrejša';! I^Parnika na Svetu BREMEN - EUROPA Izborna zeležniška zveza preko Cherbourga. • Poseben vlak ob parniku v Bremerhavenu jamči najbolj pripravno potovanje v Ljubljano. • Tudi redna tedenska odplutja dobro znanih Lloydovih kabinskih parnikov • Pogodite se z lokalnim agentom. Zahtevajte Llvodove tikete, ki dajo najhitrejšo službo. North German Lloyd R P O A nWAY KJ F \X/ YOPK I?! i: POZOR, ROJAKI OHIO Barberton, John Balant, Joe H..1 Cleveland. Anton Bobek, Chas. Iz naslova na listu, katerega pre. ' Karlinger, Jacob Resnik, John Slap-jemate, je razvidno, kdaj Vam je nik. Frank Zadnik. naročnina pošla. Ne čakajte toraj, da se Vas opominja, temveč obno. vite naročnino ali direktno, ali pa pri enem sledečih naših zastopnikov CALIFORNIA Fontana, A. Hochevar San Francisco, Jacob Laushln COLORADO Denver, J. Schutte Pueblo, Peter Cu.ig, A. SaftM Juan iMserija (Povesti iz španskega ! Saiida, Louis Costello življenja .......................,.....................50 i Walsenburg, M. J Bayuk Kako se sem jaz likal j INDIANA (AleSovee) I. z"ezek .....................GO Indianapolis, Louis Banich Kako sem se jaz tikal (AleSovee i II. z v................. ........................00 Kako sem se jaz likal (AleSovee( III. zvezek .............60 Korejska brata, povest iz misijonuv v Koreji ........................................30 Krvna osveta .....................................30 Kmečki punt (Senoa) .........................60 Kuhinja pri kraljici gosji nožici .--50 Kaj se jc Markaru sanjalo .............25 Kazaki ..................................................6(j K rižev pot patra Kupljenika .........70 Kaj se je izmislil dr. Oks .................45 Levstikovi zbrani spisi .....................!Ml 1. z v. Pesmi: Ode in elegije; Sonet je; Romance, balade in u-eende; Tolmač (U'vstik .......70 ILLINOIS Aurora, J. Verbich Chicago, Joseph B.ish. J. Bevčič. Mrs. F. Laurich, Andrew Splllar Cicero, J. Fabian Joliet. A. Anzelc, Mary Bambich J. Zaletel, Joseph Hrovat La Salle, J. Spelich Mascoutah, Frank Augustln North Chicago, Anton Kobal Springfield, Matija Barborich Waukegan, Jože Zelene KANSAS Girard, Agnes Močnik Kansas City, Frank Žagar MARYLAND Steyer, J. Černe Kit7miller, Fr. Vodoplvec MICHIGAN Calumet. M. F. Kobe Detroit, Frank Stular Hektarjev meč Hedvika ........... ...................................50 ...................................40 -------40 Hudi časi, Blap> duše, veseloigra .15 .60, Helena .80 Hudo Brezdno ,?5 (Kmetova) C11. ZV.) ..................40 .................35 Humorske. Groteske in Satire , vezano ........................................80 broširano_____________________________________60 Izlet g. Broučka ............................1.30 Izbrani spisi dr. H. Dolenca .............60 Iz tajnosti pri rode ............................JSO Iz modernega sveta, trdo vez.....1.60 Izbrani spisi dr. ivan Mencinger: 2 zvezka ....................................1.50 Igračke, broširano ..............................80 Igralec ................................................75 Jagnje...................................................30 Janko in Metka (za otroke) .............30 MINNESOTA Chisholm, Frank Gouže. Franit Pucelj Ely, Jos. J. Peshel, Fr. Sekula Eveleth, Louis Gouže Gilbert, Louis Vessel Hlbbing, John Povše Virginia. Frank Hrvatlch 5. z v. Slika Levstika in njegove kritike in polemike ........................tO Trdo vezano ............................ ljubljanske slike, IllSui lastnik, Trgom-. Ku|N?ijski stražnik. Uradnik. Jezii-nl (Jostil- niftir. Kle|»etulje. Natakarea. Duhovnik, itd..................................60 Lov na ženo (romam .......................80 Lucifer ...........................................1.— Marjetica ............................................M MISSOURI Materina žrtev .....................................501 st. Louis, A. NabrgoJ Moje življenje .....................................75 I MONTANA Mali Lord ..........................................80; Klein, John R. Rom Miijonar brez denarja ........................75 ! Roundup. M. M. P an lan Maron, krščanski deček iz Liba- j Washoe, L. Champa nona .............................................25 ! NEBRASKA Mladih zanikerneiot lastni iivo- Omaha. P. Broderick topiš ________________________________________75 Mlinarjev Janez ..........\....................J»0 NEW YORK Musolino.................................................40 Gowanda, Karl Strnlsna Mrtvi Gostač .....................................^35 i Little Falls. Frank Masle Euclid, F. Bajt Girard, Anton Nagode Lorain. Louis Balant in J. Kun-še Nlles, Frank Kogovšek Warren, Mrs. F. Rachar Youngstown Anton Kikelj OREGON Oregon City, ore., J. Koblar PENNSYLVANIA Ambridge, Frank Jak£» Bessemer, Mary Hribar Braddock, J. A. Germ * Bridgeville, W. R. Jakobeck Broughton, Anton Ipavec Claridge, A. Yerina Conemaugh, J. Brezovec. V. Ro. vanšek Crafton, Fr. Machek Export, G. Previč, Louis Zupan, čič. A. Skerlj Farrelh Jerry Okorn Forest City. Math Kamin Greensburg, Frank Novak Homer City In okolico, Frank Fe. renchack Irwin. Mike Paushek Johnstown, JoHn Polanc, Martin Koroshetz Krayn, Ant. TauželJ Luzerne, Frank Balloch Manor. Fr. Demshar Meadow Lands. J. KoprivSek Midway. John Ž ust Moon Run. Frank PodmllSek Pittsburgh. Z. Jakshe. Vine. Arh. Pogačar Presto, F. B. Demshar Reading, J. Pezdirc Stee'ton. A. Hren Unity Sta. in okoUco. J, Skerlj, Fr. Schifrer West Newton, Joseph Jov&n Wiliock, J. Peternei * UTAH Helper, Fr, Krebi WISCONSIN Milwaukee. Joseph Tratnik In Jos. Koren Sheboygan, John Zorman WEST ALLI8 Frank Skok WYOMING Rock Springs, Louts Tauch^r Dlamondvllle, Joe Rollct \