ppttnina otafana v gotovim leto LVil. y UubHanl. v Četrtek. dne 23 mala 1929 Št. 115
Naročnina
Dnevna Izdaja
za državo SHS
mesečno 25 Din polletno 130 Din celoletno 300 Din
za inozemstvo
mesečno 40 Din nedeilsKa izdala celole.no vJugo-Slavlll 120 Din, za Inozemstvo 140 D

S tedensko prilogo »Ilustriran! Slovenec«
St. 2 Din
Cene oglasov
I stolp, pelll-vrsla mali oglasi po l-SO ln 2 D, veCJI oglasi nad 45 mm vUUne po Din 2-50, veliki po 3 ln 4 Din, v uredniškem delu vrstica po 10 Din o Pn veCjcro □ naroČilu popust
Izide ob 4 z|ulra)
rožen pondelJKe ln dneva po prazniku
Ureantitvo /e u Kopllarievl ulici Al. 6111 Rokopisi se ne vraialo. nelranhlrana pisma se ne sprejemalo -r liretlnlšlva telefon St. 2050. upravnlitva St. 2329
Informativen list za slovenski narod
uprava le vKopliarlevl ul.it.6^ Čekovni
račun: C/ubl/ana štev. 10.S SO In 10.349 *a lnaeiate.Saralcvoii.7S03. Zaareb it. 39.011, Praga In Dunal it. 24.797
Boji v sovjetski
aristokraciji
Dobro je opazoval razmere v sovjetski Rusiji bivši nemški pravosodni minister Erich Koch-Weser, ko je v svoji knjigi napisal, da ima Rusija zopet svojo aristokracijo. Je sicer ta aristokracija čisto različna od one, ki se še drži v zapad. Evropi, zato pa je absoluten gospodar v državi, kar je za druge aristokracije že močno odpeta pesem.
Kljub vsem razlikam z zapadno evropsko, pa je sovjetska aristokracija v gotovem oziru v resnici aristokracija v pravem pomenu besede. Tvorijo jo samo ljudje, ki so svojo uda-nost komunistični stranki že več ko enkrat dokazali in ki so se obenem izkazali s svojimi sposobnostmi. So to fanatiki med fanatiki, ki tekmujejo med seboj v komunistični zagrizenosti, ki so prišli na prva mesta v stranki, ker so nosili tudi leta dolgo največja bremena za stranko. Tako je sovjetska aristokracija v resnici izbira med najboljšimi komunisti in v tem oziru je v resnici aristokracija. Ona je mozeg stranke in ker je ta absoluten gospodar v državi, zato je tudi vsa državna moč v rokah komunistične oligarhije.
Prvo geslo te oligarhije je bilo do zadnjega časa, da mora v njenih vrstah vladati absolutna sloga. Eden za vse, vsi za enega, to geslo je bilo med sovjetskimi aristokrati do največje konsekvence izvedeno. Zato ni bilo v komunistični stranki nobenih razkolov, zato je bila ta vedno enotna in zato je bila strankina politika enega kova. Dokler ni prišlo do Stalinove diktature. Tu pa se pričanja sprememba. In naravna ter razumljiva sprememba.
Ko je umrl Lenin, od vseh priznani voditelj, je zavladal nad Rusijo kolegij ruskih bolj-9;vikov. Ta kolegij je mogel živeti, dokler je slonel na načelu, da so vsi njegovi člani enaki, da gre vsem enak upliv in enaka moč. To načelo pa je porušil Stalin, ki se je kot glavni tajnik polastil strankinega aparata in nato izrinil vse svoje tovariše iz vodilnega mesta ter postal diktator Rusije.
Trocki, ki je dolgo let veljal kot najmočnejši mož za Leninom in celo poleg Lenina v stranki, se je uprl kot prvi. Pa zaman je bila vsa njegova nesporna popularnost in vse njegove enako jasne zasluge in moral je v pregnanstvo. Kajti bilo bi konec vse moči sovjetske aristokracije, če bi zaradi Trockega dopustila razkol v stranki in zato so po vrsti preklicavali sovjetski aristokrati svoje simpatije do Trockega in se udali Stalinovi diktaturi.
Ne pa brez skrivnih in zahrbtnih misli! Na zunaj so se sicer docela podredili Stalinu in javno pričeli odobravati njegov program, ali to je bila le taktična poteza, ki naj bi vzela Stalinu možnost, da pod geslom očuvanja strankine enotnosti obračuna s svojimi nasprotniki. Nobena reč ne bi Stalinu bolj koristila, ko odkrit boj opozicije, da bi mogel potem udariti. Tega orožja pa opozicija ni hotela dati in zato je povdarjala svojo lojalnost in obenem sejala nezadovoljstvo.
Vse to ni bila nobena tajnost ln ko je prišel 16. kongres komunistične stranke, je vse pričakovalo, da pride do težkih dogodkov v stranki. Govorilo se je, da bosta odžagana Buharin in Tomski, napovedovali so se drugi obračuni, toda nič sličnega se ni zgodilo in kongres je minul v miru in prinesel zmago Stalinu.
Pa niti s tem še ni bil boj končan. Kajti vse te programatične razlike so bile le kulisa, ker dejansko je šlo ves čas le za biti ali nebiti osebnega Stalinovega režima. Sovjetski aristokrati niso hoteli in še vedno nočejo razumeti, zakaj bi se morali pokoravati Stalinu, zakaj bi bil ta več ko vsak drug sovjetski aristokrat. Na vse zadnje je mnogo komunistov, ki imajo večje zasluge za stranko ko Stalin, in mnogo jih je, ki se smatrajo tudi za bolj sposobne ter se pri tem ne brez upravičenosti sklicujejo na Leninov testament, v katerem je le malo laskava sodba za Stalina.
Boj proti Stalinu je tako dobil čisto oseben značaj, bil je odpor sovjetske aristokracije proti diktatorskemu tovarišu, bila je to fronda, ki je bila v sovjetskih aristokratskih krogih sicer popularna, ki pa ni smela javnosti pokazati svojega pravega bistva. Zato se je ves ta boj maskiral z raznimi načelnimi vprašanji, zato so nastale govorice o desničarjih in levičarjih, a je dejansko šlo le zato, če ostane Stalinov osebni režim ali pa pride zopet do kolegija, kakor je zahtevala sovjetska aristokracija.
Na kongresu centralnega izpolnitelnega komiteta sovjetske unije se je ta boj odigral zadnjič in zopet prinesel zmago Stalinu, ali še pravilneje kliki, ki se je krila za Stalinom in ki je hotela priti v prve vrste sovjetske aristokracije. In ta klika je zahtevala, da se Stalinov osebni režim šc utrdi in zato je padel kot sovjetski ministrski predsednik Rikov in njegovo mesto je zasedel Sibirec Sircov. Ali boljševiki
Zasedanje male antante zaključeno
Popolna soglasnost - Pomembni govori zun. ministrov « Ministri
odpotovali v Sarajevo
Belgrad, 22. maja.. (Tel. »Slov.«) Dopoldne ob 11 se je zaključila seja male antante tiska. Po pozdravnih nagovorih predsednika male antante tiska je. prvi spregovoril
minister Beneš
Zahvalil se je reprezentanci tiska za topli sprejem. Tisku je zagotovil vso svojo pomoč za delo k še ožjemu zbližanju držav male antante in k sodelovanju na konsolidaciji miru. Nato izjavlja, da bo ponovil še enkrat znane resnice, ki jih je treba vedno ponavljati, ker ie vedno dobro ponavljati resnico. Sestanki male antante imajo vedno fa-milijarni in prijateljski značaj. Ti sestanki imajo namen, da se nadaljujejo zveze med tremi državami male antante in med politiki, ki so odgovorni za vodstvo zunanje politike. Nič ne moti tega ozračja. Po sedmih letih, ko smo se sestali dvakrat letno, še nikoli ni bilo niti najmanjše težave niti najmanjšega nesporazuma. To ni samo ugotovitev, to je dejstvo. Med našimi tremi državami so pozitivne sile, ki so močnejše kot težkoče. Identični interesi so mnogo jačji, kakor razliko narave in gospodarskega položaja. To ni samo vprašanje pogodb, ki nas združujejo, marveč so tu mnogo globlji vzroki. Imamo že izkušnje, da mala antanta vedno nadaljuje delo v ozračju istih idej. Prepričan sem, da bo to ostalo tudi v bodočnosti, kajti gre za bistveno stvar.
Kakor sem dejal lani v Bukarešti, to velja tudi sedaj, da je mala antanta stalna kreacija, to se pravi skupina, ki se bavi s praktičnimi in aktuelnimi vprašanji, ki budno čuva, da ostane stanje, ki se je ustvarilo po vojni, in da se očuva mednarodni juridični status v osrednji Evropi. Mala antanta je skupina, ki z največjo pozornostjo zasleduje vse dogodke v osrednji Evropi, v vzhodni in zapadni Evropi. Mi znamo harmonizirati v prvi vrsti naše lastne interese z interesi naših prijateljev in nato z vsemi državami.
Vi slišite večkrat govoriti o razpadu male antante. Te govorice so se letos malo manj sli-kdo trdi nasprotno. Sicer je še mnogo težav, Kajti vsa naša politika bazira na politiki Društva narodov. V teku naših razgovorov smo obravnavali vprašanja položaja in prišli smo do optimističnih zaključkov. Ta optimizem ni ofi-cielen ali profesionalen, temveč optimizem, ki sloni na dejstvu, da se Evropa kljub vsem težavam konsolidira. Evropa se konsolidira, čeprav kdotrdi nasprotno. Sicer je še mnogo težav, katerih likvidacija bo zahtevala mnogo dela in truda. Toda mi ostanemo optimisti in ne dvomimo o končnem rezultatu. To je glavna nota naših razgovorov.
Odnošaji z drugimi državami.
Nato je dr. Beneš prešel na odnošaje s 50-sodnimi in obmejnimi državami. Izjavil je, da se ti odnošaji razvijajo normalno. Tako z Madjarsko in Romunijo. Z Avstrijo pa postajajo ti odnošaji vedno bolj prijateljski. S starimi zavezniki so odnošaji dobri, kakor so bili vedno v preteklosti. Z Anglijo, Francijo, Italijo in zdaj z Nemčijo so odnošaji popolnoma normalni.
Vprašanje odnošaje v z Rusijo
je poglavje zase. Mala antanta ostane nasproti Rusiji na stališču, ki ga je zavzemala lani v Bukareštu. Mala antanta je vseskozi pacifistična. Mi smo hoteli še omeniti, da gre mala antanta z velikimi silami v duhu politike Ženeve, ki skuša nadomestiti v slučaju konflikta silo z mirno rešitvijo. Sporazum med našimi tremi državami je naraven. Mi hočemo pokazati linijo, o kateri želimo, da bi šle po njej vse ostale evropske države. Včeraj smo podpisali protokol, s katerim se podaljšajo pogodbe, ki smo jih podpisali, ko se je ustvarila mala antanta. Kar se tiče Rusije, se ni stališče male antante nič spremenilo. Vse je ostalo tako, kakor je to bilo na konferenci v Bukareštu. Vsaka od
ne bi bili boljševiki, če ne bi skušali vsa ta nasprotja pred javnostjo zakriti. Zato je bil padec Rikova omiljen in njemu poverjeno v glavnem le bolj reprezentativno mesto predsednika sovjetske unije, zato so ostali v izvršilnem odboru še voditelji cpozicionalne sovjetske aristokracije in zato se je poročalo v svet, da se je vzpostavila enotna linija stranke.
Ali fronda aristokratov je ostala in Stalin bo moral še dostikrat občutiti, da se najtežje občuti diktaturo, ki jo je postavil bivši tovariš.
treh držav je svobodna, da v tem oziru nadaljuje popolnoma svojo politiko, ki odgovarja interesom dotične države.
I red kratkim se je vršila v Bukareštu pripravljalna ekonomska konferenca male antante. Sprejeli smo predloge izvedencev in gospodarska konferenca se bo vršila v septembru v Pragi. Načelno smo obravnavali tudi vprašanje volitev v Svet Društva narodov. Sklenili smo v , smislu naših prejšnjih dogovorov, da bomo podpirali kandidaturo Jugoslavije.
Izvajanja dr. Beneša so navzoči časnikarji sprejeli z velikim odobravanjem.
Govor Mironesca
Za Benešem je spregovoril romunski zunanji minister Mironescu, ki je prišel na zaključno sejo skupno s Kumanudijem in Benešem. Zahvalil se je za sprejem, ki mu ga je priredil tisk male antante. Pridružil se je izvajanjem Beneševim. Dejal je, da lahko tisk računa tudi na njegovo pomoč. Govoril je o konkretnih rezultatih sestanka male antante v Belgradu. Ugotovil je, da je bil prijetno iz-nenaden s sličnostjo pogledov politikov in tiska na položaj. V vprašanju splošnega političnega položaja so prišli vsi trije ministri do istih zaključkov, kar dokazuje, da je mala antanta realna. Mali antanti se ne morejo odrekati globoke korenine, ki leže v duhu teh treh narodov.
O paktu arbitraže je izjavil, da je to politična manifestacija za mir. To je osnovna misel male antante.
Obenem se je na sestanku v Belgradu podpisal tripariiten pakt, tako da dobijo pogodbe, ki so bile dosedaj samo bilateralne, še večji in širši pomen. Pakt, ki je bil včeraj podpisan, pušča svobodno sprejetje 5c kake druge države v malo antnnto. Ta akt jo bil podpisan za dobo petih let in se avtomatično podaljša, če nobena država šest mesecev prod potekom roka tc pogodbe ne odpove.
Končno je Mironescu omenil, da je tudi na seji govoril o štipendiji profesorjem in dijakom, ki se bodo pošiljali iz ene države male antante v drugo, tako da bodo lahko bodoče generacije nadaljevale in razvile sporazum, ki obstoja med temi tremi državami.
Tudi izvajanja Mironesca so navzoči časnikarji sprejeli z velikim odobravanjem.
Govor Kumanudija
Zastopnikom tiska se je zahvalil za sprejem, ki so ga priredili zunanjim ministrom male antante. Dejal je, da pride kot zadnji od svojih tovarišev na vrsto in da ne more drugače, kot da ponovi vse to, kar sta povedala njegova predgovornika. Resumira načelne točke in pravi, da sta bili na sestanku male antante dve stvari glavni: 1. podpis splošnega pakta, 2. podaljšanje medsebojnih pogodb. Ta dva akta dokazujeta, da smo za politiko Društva narodov in za politiko miru. Podaljšanje obrambne zveze služi prav tako miru. Najboljše sredstvo, da se ubranimo vojne, je to, da pripravljamo sredstva za obrambo. Zveza med našimi tremi državami je tako močna, da si bo vsakdo premislil napasti katero izmed naših treh držav.
V nadaljnjem je dr. Kumanudi prešel na manjšinsko vprašanje. Izjavil je, da so vse tri države v manjšinjskem vprašanju popolnoma solidarne s Poljsko in Grčijo in da se bo mala antanta na bodočem sestanku Sveta Društva narodov, ki se prične 10. junija v Madridu, solidarizirala z Grčijo, Poljsko in branila isto stališče.
Glede vprašanja Rusije je dr. Kumanudi izjavil, da se ni po zadnjem sestanku male antante nič spremenilo. Vsaka država bo gledala na svoje posebne interese.
Končno je minister Kumanudi načel vprašanje reparacij in pravi, da bo mala antanta odločno na stališču, da ostanejo reparacije na isti višini, kot doslej. Ne zahtevamo nobenega povišanja in ne dopuščamo nobenega znižanja.
Popoldne bi se bil imel vršiti izlet zunanjih ministrov v Koviljačo, pa je izostal. Pač pa so se ministri odpeljali v Sarajevo. Romunski zunanji minister Mironescu se je odpeljal ob pol 5. Dr. Beneš, dr. Kumanudi in dr. Srskič pa so sc odpeljali ob tri četrt na sedem zvečer. Pred svojim odhodom je bil dr. Kumanudi v dvoru in Nj. Vel. kralju potočni o rezultatUi konference male antanle.
Izjava min. Drinkovica
Po povratku s svojega službenega potovanja po Dalmaciji je sprejel minister dr. Drinkovič časnikarje in jim dal daljšo izjavo. Ker že dolgo ni dal noben minister nobene večje izjave, je vladalo za izjavo min. Drin-koviča največje zanimanje.
V svoji izjavi je poudaril minister Drinkovič, da je bil namen njegovega potovanja dvojen. Hotel je videti, kako se izvajajo javna dela, ki se vrše v pomoč, pasivnim ltrajeni iu hotel je spoznati razpoloženje naroda. Videl je, da narod s požrtvovalnostjo sodeluje pri javnih delih in da se ta izvršujejo s tako majhnimi stroški, ki so bili preje čisto nedosegljivi.
Prepričal se je nadalje, da je narod po-vsodi pozdravil stanje, ustvarjeno s 0. januarjem. Ponekod so ga prosili, da še dvajset let ne bi bilo volitev.
Pred svojim odhodom v Dalmacijo je bil v avdienci pri kralju. Pri tej priliki je Nj. Vel. kralju izjavil, da bo v svojih izjavah apeliral na Hrvate, da jo njih dolžnost, da z vsemi silami sodelujejo pri utrditvi in konsolidaciji države in za ozdravljenje javnega življenja, ki je bilo zastrupljeno od dela političnih strank. Nato mu je kralj odgovoril:
»Ne samo to. temveč recite tudi, cla se morajo odpraviti vsa storjena zla in popraviti krivico in da je treba urediti vse tako, da bo narod zadovoljen, država pa močna.«
Iz le izjave je vidno, da je delo za ureditvijo države dolgotrajno. Če mislite na preureditev države na tnkoimenovane oblasti, vain moreni zagotoviti, da o tem v vladi šo ni bilo niti govora in smatram, da hi bilo prezgodaj o tem govoriti, še manj pa da jc potrebno lotiti se tega posla. Moje prepričanje je, da l>o do lega prišlo avtomatično, kakor hitro se urede prilike v državi 111 čim se pokaže, da se vse prebivalstvo države bavi z velikimi državnimi vprašanji.. .c
S čisto enako mero se postopa v Srbiji in ludi tu je narod zadovoljen s (5. januarjem.
Kar se pa lice vlade, moram reči, da še nisem videl niti enega člana vlade, ki hi delal v interesu katerekoli stare stranke. Razumljivo je, če niso zadovoljni s sedanjim stanjem politiki, ki so preje vodili strankarsko borbo, ker čim dalje traja to stanje, tem manj veljave bo imela njih beseda. Čas ustvarja novo generacijo.
Papež bo pomagal dalmatinskim cerkvam
Rim, 22. maja. (Tel. »Slov.«) Poleg skupne avdience vseh hrvatskih škofov so bili sprejeti v posebno avdienco tudi škofje iz Dalmacije, ki so sv. očetu razložili stanje svojih semenišč in ga zainteresirali, da bi podvzel akcijo za ta semenišča. Kakor se je zvedelo, je sv. oče ponudil obilno pomoč.
Belgrajske vesti
Belgrad, 22. maja.
Nj. V. kralj je odlikoval z našimi redi člane češkoslovaške in romunsko delegacije, dr. Beneša in Mironesca pa z redom Belega orla I. razreda.
Minister za socialno politiko dr. Drinkovič je danes prispel v Belgrad in prevzel posle svojega resora.
Za šola odseka i 11 namestnika šefa centralnega tiskovnega urada predsedstva vlade je v I. kategoriji 3. skupini imenovan Franc S mode j, za vršilca poslov časnikar Radoje Markovič, za referenta pa dr. Milorad Rado-vanovič.
Glavni predmet zasedanja sveta Društva narodov 10. junija v Madridu bo manjšinsko vprašanje. Belje ne bo prišlo na dnevni red.
Kcnfercnca. gospodarskih izvedencev male antante, ki se bo vršila letos v Pragi, bo obravnavala: 1. gospodarski položaj držav malo antante, 2. organizacijo s.kupnih trgovskih zbornic, 3. skupno delo bank in industrije, 4 trgovinske zakonike.
Prosvetni svet jo odobril na današnji seji rokopis Kunčevo Fizike« za nižje razrede srednjih šol.
Zakon o pravoslavni cerkvi jo predložil pravosodni minister VZS. Načrt ima 2(5 paragrafov.
Nova razdelitev okrajnih šolskih nadzornikov se bo izvršila v najkrajšem času. Nadzorniki bodo poslovali popolnoma ločeno od političnih uprav, kakor jo že sedaj v Srbiji.
Konkurz nad veliko tvrdko Alkalaj se je danes otvoril v Belgradu. Ta Ivrdka ima podružnico v Parizu.
Na s ledu Schleglovemu morilcu ?
Dunaj, 22. maja. (Tel. »Slov.«) Danes je policija natančno zaslišala Otona Weissla, ki je bil aretiran na Dunaju radi vloma v davčni urad v Prelogu. Policija je namreč sumila, da je Oton Weissl, ki je imel v Zagrebu zveze s šoferjema Lehnertom in Cepinijem in stanoval ua Savski cesti v okolici, kjer je bil umorjen direktor »Jugoštampe« Toni Šlegel, v neki zvezi s tem umorom. Dočim se je doslej smatralo, da je bil Šlegel umorjen iz političnih nagibov, je Weissl izjavil, da pozna razloge umora, da je Šlegla umoril neki odpuščeni delavec >Jugoštampe« iz maščevanja. Dunajska policija je o tej izpovedi takoj obvestila zagrebško policijo in bo poizvedovala dalje, dasi trditvam Ie malo veruje.
Uredba o cestarjih in cestnih nadzornikih
Gradbeni minister Savkovič je izdal na podlagi čl. 26 cestuega zakona uredbo o cestarjih in cestnih nadzornikih.
S uredbo so podrobno določene dolžnosti cestarjev iu nadzornikov cest.
Nova in važna določba je, da cestarje ne imenuje več ministrstvo, temveč šefi gradbenih sekcij. Na ta način se je naredilo konec »tari praksi, da so bili imenovani za cestarje neuporabni ljudje, ker bodo gradbene sekcije pač dobro poznale ljudi, a bodo tudi mogle vršiti kontrolo nad delom cestarjev. Ta kontrola je odslej tudi njih dolžnost in gradbene sekcije iinajo pravico, da slabe in nemarne cestarje odpuste brez vsake formalnosti.
Za cestarje bodo imenovani mladi ljudje, v starosti od 23 do 30 let. Prednost imajo oni, ki so dovršili cestni tečaj, ki so bili železniški čuvaji, nadalje zidarji in oni, ki so služili pri mženjerskih četah v vojski. Začetna plača za cestarje znaša 500 dinarjev mesečno in se zviša potem na največ 900 dinarjev. Vsi cestarji bodo zavarovani po zakonu o zavarovanju delavcev in po 30 letih dobe dosmrtno podporo v znesku 50 odstotkov njih zadnje mesečne plače.
Vsakemu cestarju bo dodeljeno od 2. maja do 8 km teste, kar je odvisno od terena, na katerem je cesta. Cestarji morajo vsak dan nvršiti potrebna popravila na njim pridelje-nem odseku ceste.
Kontrolo nad cestarji vrši cestni nadzornik in šef gradbene sekcije s svojim osobjem. Cestni nadzorniki so v tretji kategoriji državnih uradnikov ali v skupini zvaničnikov. Kvalifikacijo za tretjo kategorijo da obrtna šoja ali njim podobne šole. Poleg tega morajo kandidati zadostiti tudi ostalim pogojem, ki jih lahteva zakon o uradnikih in državnih nameščencih.
Tudi cestni nadzorniki dobe svoj določen okoliš, ki v dolžini potov ne sme presegati 80 km. Da bo delo cestnih nadzornikov tem uspešnejše, bodo dobivali nadzorniki posebno terensko nagrado v znesku 360 dinarjev mesečno. Poleg stalnega nadzorstva nad cestarji morajo svoj okoliš prehoditi vsaj dvakrat na mesec.
Oboleli nadzorniki in za terensko službo nesposobni se morajo prevesti v gradbene sekcije, kjer se jim bo odredilo delo po njih sposobnosti. Kar se tiče pravice do pokojnine, velja tudi zanje uradniški zakon.
Bernard Shaw na Cetinju
Cetinje, 21. maja. (Tel. Slov.«) Včeraj je dospel na Cetinje Bernard Shaw s svojo soprogo. Njegova soproga je izjavila, da sta prišla sem. ker sta slišala, da je pot iz Dubrovnika na Cetinje nekaj najlepšega na svetu. Drugi dan je obiskal Shavv župana cetinjske-ga. V razgovoru z njim mu je dejal Shavv:
»Zanima me, gospod župan, da slišim od ▼as. ki ste bili tudi za časa kralja Nikole predsednik občine, kakšno je razpoloženje Črnogorcev v tej državi. Na Angleškem je namreč razširjeno mnenje, da se smatrajo Črnogorci l;ot poseben narod.
G. Miloševič, župan cetinjski, mu je nato odgovoril, da so Črnogorci vedno živeli za ideal združitve srbstva in da oni nič več ne žele države od Lovčena do Kumanova, temveč državo Srbov, Hrvatov in Slovencev, za katero so Črnogorci po teh skalah umirali in dali tvojo kri za njeno svobodo in njeno veličino.
G. Shaw se je potem zanimal za razpoloženje Črnogorcev po 6. januarju. G. Miloševič mu je odgovoril, da so gojili Črnogorci posebne simpatije za današnjega kralja, ki je sin teh gor in da so sprejeli njegov manifest za dobro naroda in države z dne 6. januarja z navdušenjem.
V tem hipu se je g. Shavv zagledal v sliko, ki jo je kralj pred nekaj dnevi poklonil svojemu rodnemu mestu Cetinju. Ko je prečita! posvetilo na sliki, jc dejal, da je sedaj prepričan, da obstoji med narodom Črne gore in kraljem posebna intimnost, ki jo goji črnogorski narod do našega vladarja.
Nato jc odšel Shavv na Belveder, od koder je gledal na Skadrsko jezero in črnogorske ter albanske gore. Po desetminutnem opazovanju je dejal, da so mu postavile črnogorske skale poseben problem: Kako se je mogel v teh skalah naseliti in živeti narod, ko pa so te skale s^mo zato tu, da človek uživa v njih umetniško.
Madjarska išče zvezo s Parizom
Kaj si žele Madjari od obiska Zaleskega in kaj pravijo poljski
vladni lisli
Dunaj, 22. maja. (Tel. »Slov. ) Budinipe-Stanski dopisnik »Neue Freie Presse« javlja, dn je doznal od poučene strani, da je pri obširnih razgovorih med Bethlenom, Valkom in Zaleskim veliko vlogo igral problem ustvaritve prijatelji-ke tronto od Kima preko Budimpešte do Varšave. Smatra se za dejstvo, da se je Poljska popolnoma odmaknila od male antante. Madjari skušajo, kakor je to odkrito izjavil ministrski predsednik Bethlen, preko Varšave najti pot v Pariz, ker se jim zdi francoska patronanca neobhodno potrebno za njih koncepcijo. Zato mora tudi zunanjepolitična smernica, o kateri sta včeraj in danes govorila Rethlen in Zaleski, dobiti pristanek Pariza, in Zaleski bo, preden potuje v Bukarešt, prej Se obiskal Brianda v Parizu. Zaleski ne bo posredoval samo med Madjarsko in Francijo, temveč predvsem med Madjarsko in Romunijo. V tem oziru stoji Zaleski na stališču, da bi končno razčiščenje optantskega vprašanja omogočilo ugodno atmosfero za politične pomenkc med obema državama. Poljska želi močno fronto proti Rusiji, Madjarska pa irahljanjc male antante, kar bi nastalo, če se Romunija politično nevtralizira. Poročilo ugotavlja na
koncu, da dosedaj še ni bilo nobenih konkretnih dogovorov, temveč da so se samo pripravili gotovi domenki, ki so pomembni za položaj Madjarske v srednji Evropi.
Vladni demanti madjarskih želj.
Varšava, 22. maja. (Tel. »Slov.«) Medtem ko poljski desničarski tisk poudarja, da bi se potovanje Zaleskega v Budimpešto ravno na dan otvoritve konference male antante lahko smatralo za demonstracijo, naglašajo vladni listi, da se temu protivi že dolgoletna francosko - poljska in poljsko - romunska zvezna politika. Vplivni častniški list »Glos Pravdi« zahteva, da mora biti Poljska po svojem sedanjem meddržavnem položaju prisotna pri vseh političnih razvojih v Evropi.
Zaleski ne prede v Bukarešto
Bukarešt, 22. maja. (Tel. >Slov.«) Poljski poslanik v Bukareštu grof Sembek je danes sporočil romunski vladi, da poljski zunanji minister Zaleski ne more izvršiti svojega nameravanega potovanja v Bukarešt, ker se bo iz Budimpešte direktno odpravil v Madrid.
Sporazum zaveznikov
Pariz, 22. maja. (Tel. Slov.<) Pariški listi poročajo z zadovoljstvom o konferenci strokovnjakov, da so se zavezniki popolnoma sporazumeli. Pred vsem se je posrečilo, da se je razdelitev nemških plačil uredila zadovoljivo. Vprašanje, kako zadovoljiti vse upnike kljub majhnim nemškim plačilom, se je rešilo »s silno kompliciranim sistemom prepisov, vračil in kompenzacij pri bodoči re-paracijski banki«. Petit Parisien« poroča, da se je posrečilo spraviti na ta način v premajhne nemške anuitete vse zavezniške zahteve, če tudi so jih morali zelo stisniti.
Anglija dobi, kar želi za svoje dominijo-ne, Francija pa dobi toliko, da bo lahko mobilizirala 40 do 50 milijard frankov. Italija dobi svoj delež iz Spaa-a. Odprta je samo še ena točka: vsi zavezniki so ponovno nujno zahtevali od dr. Schachta, da svojo ponudbo zviša letno za 25 milijonov, da se bo moglo ugoditi tudi belgijski zahtevi po odškodnini za med vojno izdane marke. O nemških pridržkih so se zavezniki načelno zedinili že včeraj in odklonili nemško zahtevo, da se dovoli Nemčiji moratorij za zbiranje denarja in da bi se avstrijske nasledstvene države pritegnile k plačevanju reparacij. Kakor javlja »Matin«, se je zadnje imenovana zahteva sestavila samo previdneje, tako da sicer sprejema načelo, izključuje pa vsako silo in vsak pritisk na nasledstvene države.
Pripombe upnikov k nemškim pridržkom so se sestavile v obliki pisma na Ovven Youn-ga, ki je bilo odposlano še snoči. Danes je nemška delegacija imela priliko proučiti te pripombe in najpozneje jutri bo zopet skupna seja, na kateri upajo lahko in hitro priti do, končnega sporazuma. Morgan si je že rezerviral prostor na »Berengariji« za vrnitev v

Ameriko dne 25. maja. Ovven Young pa bo najbrže odpotoval na francosko Riviero.
Milan, 22. maja. (Tel. »Slov.«) Z velikim zadovoljstvom se pozdravlja, da italijanski delež pri reparacijah ne bo samo zadoščal za kritje italijanskih vojnih dolgov Angliji in Ameriki, temveč da bo tudi še nekaj preostalo za obnovo porušenih krajev.
Zavezniška spomenica izročena Nemčiji
Pariz, 22. maja. (Tel. »Slov.«) Zavezniški memorandum je bil danes popoldne izročen nemški delegaciji. Nemčija naj do konca 1. 1921 pripravi zvišano plačilo po Davvesovem načrtu in na ta način plača okoli 700 milijonov mark za posebne zahteve Anglije, Italije in Belgije, za katere bi v poznejših desetih letih služil letni prebitek za 25,000.000 mark. Po novem predlogu zaveznikov bi znašala prva, tretja in sedemnajsta anuiteta manj, kakor določa Youngov načrt, vse druge pa več.
Spor v nemški delegaciji
Berlin, 22. maja. (Tel. »Slov.«) Nove težkoče pri reparacijskih pogajanjih v Parizu so dovedle do konflikta v nemški delegaciji, kateri se je dosedaj sicer vedno tajil, sedaj pa ga ni mogoče več prikrivati. Prejšnjo nedeljo se je vršil v Essenu v Kruppovi vili razgovor, katerega so se udeležile vse vodilne osebnosti porenjsko-w®;tfalske težke industrije in na katerega sta nalašč prišla iz Pariza tudi dr. Sehacht in dr. Vogler. Kakor se sedaj do-znava, je prišlo do velikih diferenc med nemško delegacijo in med radikalnim krilom težke industrije. Konflikt je baje tako velik, da je ogrožen dr. Voglerjev položaj generalnega direktorja združenih jeklarn.
Program mednarodne
konference dela
Belgrad, 22. maja. (Tel. »Slov.«) Vaš dopisnik je imel danes z načelnikom ministrstva za soc. politiko Jeremičem razgovor o XII. mednarodni konferenci dela, ki se vrši od 30. maja v Ženevi. Jeremič mu je dal to-le obvestilo:
Ta konferenca je dvanajsta po vrstnem redu, in sicer po odločbi upravnega odbora mednarodnega urada za delo v smislu čl. 379 Verzajske mirovne pogodbe. Po odredbi tega člena se vsako leto vrši najmanj ena konferenca, letos pa se izjemoma vrši še ena konferenca v oktobru. Na dnevnem redu so la-le vprašanja:
Preventivni ukrepi, kako bi se preprečile nesreče pri delu, zaščita delavcev v raznih slučajih, zlasti pri iztovarjenju brodov, prisilno delo, o delovnem času zasebnih nameščencev v trgovskih podjetjih. Poleg tega bo na dnevnem redu tudi razprava o nezaposlenosti delavcev v zvezi s poročilom, ki ga bo podal mednarodni urad dela o stanju v 1. 1921 do 1929. Dalje bo debata o poročilu ravnatelja mednarodnega urada Thoinasa o aktivnosti mednarodne organizacije za delo za I. 1928, dalje o izvedbi ratificiranih konvencij, ki so jih države podpisale. Končno bo zelo vaižtno vprašanje o gotovih dopolnitvah poslovnika teh konferenc, posebno pa, 'kar se tiče načina izvedbe revizije konvencij. V vseh konvencijah, ki so bile sedaj sprejete, se nahaja klavzula, ki pooblašča upravni odbor mednarodnega urada za delo, da po desetih letih od sprejetja konvencij prouči možnost revizije te konvencije, da bi bila njena učin-kovitost i »nn večja in realnejša in sc lažje prilagodila raziineram po posameznih državah.
Specialno je Anglija večkrat izrazila željo, naj se takoj pristopi k reviziji konvencije zu
osem urni delovnik v industriji, in sicer iz razloga, ker je več industrijskih držav, Francija, Nemčija, Italija, Španija, Avstrija in druge ratificiralo to konvencijo pogojno, da bi stopila ta konvencija v veljavo, ko jo bo ratificirala Anglija.
Zasedanja mednarodnih konferenc so dala deslej važne rezultate glede izvršitve mednarodne delavske socialne zakonodaje. Tako jc dosedaj izglasovanih v vsem 27 konvencij in enako število priporočil, od katerih pa niso bile še ratificirane, temveč od 56 držav povprečno le šest. Naša država je ratificirala 12 konvencij. V Ženevi bo prijavila še nekatere, najbrže 7 po številu. So dosedaj ratificiranih konvencijah ie naša država na II mestu izmed 56 držav, in sicer v isti vrsti kot Italija, Avstrija. Na vseh dosedanjih zborovanjih je naša država vedno sodelovala s polnoštevilno delegacijo.
Kmetski nemiri v Galiciji
Varšava, 23. maja. (Tel. Slov.) V vzhodni Galiciji je v zadnjem času večkrat prišlo do kmetskih nemirov. Ukrajinski mali kmetje v ekraju Drohobič, ki so bili ogorčeni radi prikrajšanja njihovih pašnih pravic, so do smrti pretepli dva vladna komisarja, na kar je prišlo do hudih spopadov z močnimi orožniškiini oddelki, v katerih je bilo ranjenih več oseb. Mnogo kmetov je bilo aretiranih. — V okolici Vilne še vedno traja lakota in zahteva nadaljnje žrtve. Poljska vlada je iz državnih žitnih zalog poslala pomoč stradajočim.
Nnvosadska vremenski! napoved, Večinoma oblačno.
Dunajska vremenska napoved:
Po večini jasno, višja temperatura.
Papež zapusti Vatikan prvič 30, 6.
Rim. 22. maja. (Tel. »Slov.«) Včerajšnjo vest lista »Giornale d Italija«, da bo papež pri procesiji sv. Rešnjega Telesa prvič zapustil Vatikan, popravlja danes »Osservatore Romano« s tem, da o tem še ni bilo nobenega končnoveljavnega sklepa. Popolnoma izključeno je, da bi papež 30. maja, to je na dan sv Rešnjega Telesa, prvič zapustil Vatikan, zelo verjetno pa je, da se bo to zgodilo 6. junija.
Smernice turške
zunanje politike
Carigrad, 22. maja. (Tel. »Slov.«) Turški zunanji minister Tevfik Ruždi bej je v svojem ekspozeju v proračunski debati naglašal miroljubnost Turčije. Z odobravanjem je naglašal sodelovanje z Litvinovim v Ženevi, dalje prisrčni sprejem v Berlinu in Rimu, ter izjavil, da je potoval v Rim zato, da preizkusi moč italijanskega prijateljstva. S preizkušnjo, da ; jo zadovoljen. Kar se tiče pogajanj z Grčijo, je Turčija sprejela predloge nevtralnih članov komisije za izmenjavo ljudstva, in upa, da bo kmalu prišlo do sporazuma. Tudi pogajanja s Francijo o sirijski meji se bodo, kakor upa, v kratkem končala ugodno.
Sklepi kongresa lig
Društva narodov
Madrid, 22 maja. (Tel. »Slov.«) Na kongresu lig Društva narodov se je sklenilo, da se: 1. bolj kot dosedaj pazi na to, da naj bi se zastopniki organizacij Društva narodov iz-i birali iz reprezentativnih oseb vseh slojev, I ker so dosedaj marsikatere države delegirale • take zastopnike, ki imajo za seboj premalo organizirano mnenje; 2. ker se sklepi in predlogi svetovne zveze lig Društva narodov ne uvažujejo zadostno, se zahteva, da se imajo sklepi svetovne zveze sprejeti v prve tiskovine ženevskih plenarnih sej; 3. kot kraj konference v letu 1930., ki bo radi desetletnega jubileja posebno važna, prihaja v poštev Pariz ali Švica. Glede manjšinske komisije se je izrazilo mnenje, da je odbor trojice začasnega značaja, da bi pa mogel trajno delovati na to, da se spoštujejo pogodbe o varstvu manjšin.
Odhod Zepelina
še ni določen
Toulon, 22. maja. (Tel, Slov.«) Odhod zrakoplova »Zeppelina« zaenkrat še ni določen. Čakajo še na odredbe dr. Eckenerja.
Friedrichshafen, 22. maja. (Tel. »Slov.«) Dr. Eckener se bo sedaj le vrnil v Toulon, ker ga je kapitan Lehmann, ki spada k posadki »Zeppelina«, prosil, da sam prevzame vodstvo peleta v Friedrichshafen. »Zeppelin« bo najbrže odplul v četrtek zvečer.
Hal. kralj bo izda! amnestijo
Milan, 22. maja. (Tel. »Slov.«) Katoliški listi napovedujejo, da bo ob bodoči ratifikaciji lateranških pogodb italijanski kralj izdal amnestijo.
Zaimts predsednik grškega senata
Atene, 22. maja. (Tel. »Slov.«) Bivši grški ministrski predsednik Zaimis je bil izvoljen za predsednika senata.
Strašen potres na Japonskem
London, 22. maja. (Tel. Slov.) »Exchange Telegraph« poroča iz Tokija, da je bil v oki-ajih Mijazaki in Oita v provinci Kiušiu strašno hud potres. Prebivalstvo ie zbežalo na prosto. Podrobnosti še niso znane.
Drobite vesti
Berlin, 22. maja. (Tel. Slov.) Dr. Eckener se morda iz Friedrichshafna ne bo več vrnil v Toulon, temveč poveril vodstvo pri vrnitvi drugemu zrakoplovcu, ko bodo montirani novi motorji.
Strassbourg, 22. maja. (Tel. Slov.) Za novega župana v Strassbourgu je bil z 18 glasovi, torej s približno polovico glasov, izvoljen komunist liyeber, za svetovalce pa so bili izvoljeni Wa!ker iz alzacijske ljudske stranke, avlo-noinist in socijalist Kossler.
Nevvj ork, 22. maja. (Tel. -Slov. ) Posvetovalni odbor 12 odličnih bančnih strokovnjakov Federal Reserve Boarda je včeraj kljub zadnji odklonitvi zepet zahteval zvišanje clis-kontnega obroka od 5 odstotkov na 6. V Waal Streetu so mnenja, da se lo zvišanje diskonta ne bo dalo zavleči delj, kakor za dva tedna.
Zagrebške vesti
Zagreb, 22. maja. (Tel. »Slov.«) Proti-tuberkulozna akcija, ki sc je zadnje dni pod-vzela na iniciativo protituberkuloznega društva, je v raznih srednjih in ljudskih šolah imela predavanja. Razen lega so se vršila predavanja javno na ulicah po mestu. Vsepovsod so se nalepljali plakati, ki pozivajo na boj proti tuberkulozi.
Zagreb, 22. maja. (Tel. Slov.«) Za banom Jelačičem se je ob 701etnici njegove smrti vršila danes v Zagrebu pri sv. Marku svečana zadušnica. V nedeljo bo v Novih Dvorih, kjer je Jelačič pokopan, slovesna kome-moracija.

ajje novega
Koledar
Četrtek, 23. maja. Janez Krstnik de Rossi. — Lunina sprememba: Ščip ob 13.50. Po Herschlu: veliko dežja.
Naš binkošUni uztet na Koroško
V domovino prelepih koroških jezer je priredila Prosvetna zveza za binkoštne praznike izlet z avtobusom preko Ljubelja. Po strmih vijugah ljubeljskega prelaza so se izletniki ustavili vrh Ljubelja. Ob piramidah, ki so bile postavljene ou koroških in kranjskih stanov 1. 172t> so naši lotoama-terji napravili nekaj posnetkov, nakar te je avtouus spustil proti Sv. Lenartu do »Hudičevega mostu«. Tu priteče iz slovenskega Pleiberka potok, ki se v lepem »Čavkovem« slapu vrže čez pečine v globino. Mimo Borovelj smo hiteli jx> Huinberškem klancu proti idilični vasi Žihpolje. Naravnost diven je bil pogled v stene Košute in po lepem Rožu. V Celovcu so si ogledali izletniki prenovljeno stolnico, novo gledališče in pisarne bivše Mohorjeve družbe, kjer so nastanjene slovenske centralne organizacije. Izletnike je vodil jx> mestu g. Rado Vutej. Ob pol 4 smo se odpeljali na Gosposvetsko polje, kjer smo si ogledali vojvodski prestol. Zanimiv je tudi ogled cerkve pri Gospesveti, kjer pravkar odkrivajo prelepe freske na stropu. Grob blaženega Modesta je bi! razsvetljen od številnih lučk. Mogočen je gosposvetski zvon, največji zvon koroške dežele!
Ker so se začeli zbirati temni oblaki, smo urno brneli proti Celovcu do zelenega Vrbskega jezera. Ustavili smo se v največjem kopališču in zdravilišču v Porečah. V večernem mraku ob luninem svitu so izletniki napravili sprehod ob jezerski obali. Vsi vrtovi so bili v najlepšem cvetju m po parku je vonjalo po španskem bezgu, ki je baš sedaj v najlepšem cvetju. V ponedeljek smo odšli proti Osojskemu jezeru v kraj, kjer je živel in bival Mulec Osojski. Prepeljali smo se preko jezera do samostana, ki pa je že opuščen od 1. 1782. »Pozdravljam te, oj temni, stoletni samostan!« Notranjost cerkve, ki je tudi zgodovinsko zanimiva, kaže, veliko zapuščenost. Samostan je vzela v najem dunajska katoliška Ženska zveza, ga renovirala in nastanila v njem okrevališče za svoje bolne in miru in tihote potrebne članice. Vstopih smo v čolne in se poslovili od kraja, ki je znan slehernemu Slovencu po Aškerčevi pesmi o Mutcu Osojskem. Za-donela je pesem »Po jezeru bliz Triglava«. Z občutki, ki so precej slični onim, ki jih ima človek ko vstopi v aeroplan, so se izletniki dvignili po žični železnici do 1500 m visokega Kanzelberga. Z naslednjim »zrakoplovom« smo se spustili nazaj v dolino, zasedli zopet naš prekrasen »salonski voz« znamke »Perl« ter odbrenčali proti Beljaku. Ogled Beljaka je bil hitro končan. Še prej kot v eni uri smo se znašli v Vrbi in se peljali po desnem bregu Vrbskega jezera do Oloka, ki je gotovo najlepša točka jezera. Najstarejše p: "e slovenskega jezika, »Brižinski spomeniki« so bili norojeni na tem kraju. Ker je bil naš cilj, da pri. mo še ta večer do Kranja, smo hitro brneli po celovških ulicah proti Železni kapli, ki jo čuva 2131 visoki Obir. Lepo se je videl Podkanjski slap. Avtobus je drvel po romantični dolini šumeče Bele proti Železni kapli, trgu. Zanimive so »turške šance«, ki spominjajo na turški napad 1. 1473. Silno idiličen in našim izletnikom zelo priljubljeni kraj pa je kopališče Bela, prav pod jezerskim vrhom. Okrepčali smo se s sla-tinskim vrelcem, ki tod izvira. Od prijaznih gostov in gostiteljev smo se poslovili s prelejx> pesmijo »Oj zdaj gremo, oj zdaj gremo, nazaj še pridemo«. Sploh je bila slovenska pesem stalna spremljevalka našega izleta. Po 10 serpentinah in krasnih vijugah smo dosegli jezerski vrh 1268 m in na vrhu je za-donela »Lepa naša domovina«, ko smo zagledali pred seboj krasno jezersko kotlino, pravi biser naših alpskih letovišč. Občudovali smo strme pečine, ozko sotesko, šumeče slapove med' Jezerskim in Kokro. Ko bo popravljena in razširjena cesta, bo to pravi »Vintgar« za srečne posestnike avtomobilov.
Kljub temu, da smo šele ob pol 4 joopoldan zapustili Celovec, smo bili tri četrt na 8 že v Kranju na kolodvoru. Prevozili smo nad 300 km z vozom tvrdke »Perl« in na celi progi nismo imeli najmanjšega defekta ter smo občudovali spretnost lastnika enega izmed največjih avtopiodjetij v Ce-
lovcu. Izletniki sami so se ob slovesu zahvalili Prosvetni zvezi za spretno aranžiran dvodnevni izlet in se tudi sami čudili nizki ceni 400 Din za hrano, stanovanje in avto-vožnjo. V četrtek dne 24. t. m. odide že druga ekspedicija ravno s tem avtobusom preko Jezerskega, h Gospesveti in se vrača preko Ljubelja v Kranj. Kdor želi morebitne informacije g ede vožnje z avtobusom od Ljubljane na Koroško in po Koroški tja do ledenika »Pasterza«, jih dobi pri Prosvetni zvezi, Miklošičeva c 5.
V. Z.
Litijska okrajna blagajna
Litija, 22. maja.
Danes se je vršil ustanovni občni zbor nove okrajne bl-igajne za litijski okraj. Zborovanje je vodil litijski župan g. liinko Lebinger, ki je imenoval za zapisnikarja g. Lovra J e v n i k a r j a, šolskega ujiravitelja iz Št. Vida pri Stični, za ove-rovatelja pa Ernesla Drčarja, župana iz Šmart-na in Lampreta, župana iz Št. Vida. Nato je predlagal udanostno brzojavko kralju, ki je bila soglasno sprejeta. Po uvodnih besedah g. župana Lebingerja, ki je raztolmačil važnost in pomen novih okrajnih blagajn za gospodarstvo, kulturo in socialni napredek našega ljudstva, je spregovoril v istem smislu pozdravni govor g. vladni svetnik Podboj, okrajni glavar litijski.
Pred volitvijo odbora je predsednik dal pet minut odmora za prost razgovor. Nato so se v največjem redu izvršile volitve. Izvoljeni so:
Predsednik: Hinko Lebinger, župan v Litiji; podpredsednik Jožef Erjavec, župan v Dragi; tajnik Ivan Lovrač, posestnik v Izlakih; blagajnik Drč ar Ernest, župan v Šmartneni; odbornika Lovro Jevnikar, šolski upravitelj v št. Vidu pri Stični in Anton P r o s e n c, jiosestnik in rudarski vpokojeuec v Zagorju ob Savi. — Skruti-natorja sta bila Jožef G a 1 e, župan v Trebeljevem, in K a s t e 1 i c, župan v Dobu.
Po volitvah se je vršil razgovor o bližnjih nalogah okrajne blagajne. Po zborovanju si je del udeležencev ogledal novo posestvo oblastnega odbora v Ponovičah pod vodstvom g. oskrbnika 11 u p 1 j a.
Tekmovalno streljanje lovcev
Slovensko lovsko društvo v Ljubljani je priredilo o binkoštnih praznikih svoje VI. tekmovalno streljanje na vojaškem strelišču pod pokroviteljstvom komandanta Dravske divizijske oblasti gosjjoda generala Save Tripkoviča.
Prireditev, ki je pod spretnim vodstvom gosp. majorja Marka Nikoliča ter gosp. Vilka Turka najlepše izpadla, so počastili s svojo prisotnostjo g. general Sava Tripkovič, g. veliki župan Vodopivec, g. dr. Miljutin Zamik kot zastopnik mesta Ljubljane, veliko gg. oficirjev in odlični zastopniki občinstva.
Pri tekmi, katere so se udeležili tekmovalci iz Ljubljane, oz. Slovenije, Zagreba in Maribora, so bili doseženi sledeči rezultati:
Kot strelec-mojster je izšel iz vojaškega streljanja gosp. poročnik 40 pp. Ganovič Djordje, nato so sledili g. Gorup Anton, Zagreb, g. Rebernik Fr., Ljubljana, g. Malenšek Josip, Ljubljana, Selanec Marko, Zagreb, podnarednik čirjak Mile, 40 pp., kaplar 40 pp. Velimirovič Milan, narednik 40 pp. Karmel Milan, g. Bernik Alfred, Ljubljana, podnarednik 40 pp Uzelac Stanko, g. Rebernik Lado, Ljubljana, j>odnar. Stepanovič Jovo, g. ing. Vražič Ivan, Zagreb, g. Pavel Štele, Ljubljana ter podnar. Šupič Vukota od 40 pp.
Prehodno darilo in naslov strelskega mojstra si je priboril gospod Albin Šifrer iz Ljubljane.
Na posameznih tarčah: »Izginjajoči Zlatorog«:
1.	Gorup Anton, Zagreb. 2. Selanec Marko, Zagreb. 3. ing. Vražič Ivan, Zagreb. — »Srnjak«: 1. Vidmar Franc, Kamnik. 2. Šifrer Albin,Ljubljana. 3. Ba-karčič Leo, Ljubljana. — »Ostrostrclska«: 1. Kurz-thaler Hans, Domžale. 2. Bakarčič Gvido, Ljubljana. — »Malokalibcrska« 1. Gorup Katarina, Zagreb.
2.	Bajec Bogomir, Ljubljana. 3. ing. Selanec Marko. Zagreb. 4. Bakarčič Gvido, Ljubljana. — »Divji lovor«: 1. Gorup Anton, Zagreb. 2. Sterlekar Milan, Ljubljana. 3. Šifrer Albin, Ljubljana. — »Lovska«: 1. Šifrer Albin. Ljubljana. 2. tCuizthaler Hans, Dom-
žale. 3. Dobrila Peter, Ljubljana. — »Zajec«: 1. ing. Selanec Marko, Zagreb. 2. Steiner Polde, Ljubljana. 3. Vidmar Franc, Kamnik. 4 1'otokar Adolf, Ljubljana. - »Golob«: 1. Štele Pavel, Ljubljana. 2. ing. Selanec Marko, Zagreb. 3. Rebernik Franc, Ljubljana. 4. Steiner Polde, Ljubljana. — »Bežeči jelen«: 1. Malenšek Josip, Ljubljana. 2. dr. Eberl Erik, Ljubljana. 3. Lapajne Julij, Ljubljana.
Zasavska cesta
Zagorje—Trbovlje—Hrastnik.
Trbovlje, 21. maja.
Trbovlje leži med hribovjem, nimamo pa cestnih prometnih zvez z drugimi kraji. Ako hočeš priti z avtom v Ljubljano, se moraš tja voziti na Hrastnik—Celje po Savinjski dolini. Nekdanja cesta čez hrib v Št. Pavel, ni več za rabo, posebno od Podmeje do Urbana je v zelo slabem stanju cesta čez Bevško v Zagorju je pa prestrma za vsak promet. Prometne cestne ovire so na škodo vsem okoliškim občinam: Dol, Št. Jur pod Kumoin. Do-bovec, Zagorje, Stržiše, Kotredež itd.
Pred dvemi leti se je sklepalo in merilo za novo fl m široko cesto za Savo, ki bi šla nad Gre-bencem od Litije proti Radečam, in bi jo gradila država ali oblastni odbor, a ta načrt se ni izvedel.
Zadevo bodo prijeli nekateri interesenti sami v roke ter hočejo popraviti staro cesto, ki vodi za Savo, ter je bila zgrajeno še ob času Marije Terezije in so jo rabili kmetje, ki so z voli vlačili ladje jx> Savi proti Ljubljani. Ko se popravi ta cesta, hočejo privatniki popraviti še cesto proti Hrastniku in napraviti tu čez Savo most.
V kratkem se bo sklical sestanek vseh, ki se za stvar zanimajo in se bo predložil nekak proračun ter se bo sklepalo še o drugih potrebnih stvareh. Nekateri so obljubili, da bodo opravljali pri popravilu tlako. Kolikor poznam gosjx>de, ki stvar vodijo, pridemo gotovo v kratkem času do primerne ceste, ki nns bo s sosednjimi občinami vezala in nam ne bo treba uporabljati samo železnice, kmetje bodo lažje dovažali svoje pridelke na trg. tu jih tudi dobro prodali, česar sedaj ne morejo. Zraven bo pa še trboveljsko prebivalstvo imelo od tega dobiček, ko mu ne bo treba življen-skih potrebščin iskati po raznih krajih.
Krvavo binkoštno žegnanje
Sv. Duh pri Krškem, 21. maja.
Na binkoštno nedeljo, ko imamo pri nas cerkveno proščenje, pride navadno mnogo mladega sveta tudi iz sosednih fara: krške, Ieskovške, ra-ške iu studenške. Tako tudi letos. Nekaj fantov iz Ieskovške fare je prebilo doberšen del nedelje v svetoduških gostilnicah. A to jim še ni bilo dovolj. Ko so se precej okajeni vračali proti domu, so se oglasili na šentjanževca še v Malem trnu v Ma-jerčkovem grmotoču. Kmalu je prišlo do krvavega klanja in streljanja med domačimi fanti in Kobi-Ijani iz Ieskovške fare. 23 letni Goriškov Jože iz Trna je bil zaboden v trebuh, da so se takoj pokazala čreva. Jožetov brat 16 letni Francelj pa je dobil strel v leva prsa. Znatno je bil obrezan po hrbtu in nogi Pavlovič I. iz Kobil. Poklicani zdravnik primarij dr. Murgelj iz Krškega je za silo obvezal ranjence ter odredil prevoz v krško bolnico. Jože Gorišek iz Velikega trna, ki ga je zabodel Jože Pavlin iz Kobil pri Leskovcu, je na binkoštni ponedeljek umrl v krški bolnišnici. Rajnki Jože je vee let mežnaril pri svetoduški cerkvi in je bil splošno priljubljen.
Požar v Poljanah
Toplice, 21. maja.
O požaru, ki je izbruhnil v Poljanah na binkoštni ponedeljek zvečer, je poročati še sledeče: Ljudje so ogenj opazili šele tedaj, ko so plameni švigali že visoko proti nebu, ker so bili vaščani že večinoma pri počitku, molitvi, ali pa po gostilnah. Zato je bila splošna zmeda tem večja. Vsak je hitel, da reši, kar se rešiti da. Pri reševanju pohištva in posode je bilo napravljeno mnogo škode, ker so ljudje predmete v obupni naglici pometali kar na kupe. Močno prizadeta je trgovka Brigita Godec, ki se ,ii je v rosni travi in pozneje na dežju pokvarilo veliko trgovskega blaga. Ogenj je bil tako silen, da je bilo svetlo kot podnevu.
Na potovanju
so glavoboli in nervozne tež-koče pogoste. Izkušeni potniki se varujejo s tem, da nosijo seboj vedno
Tab|e+e
•To ne olajšuje samo te bolečine, temveč tudi druge različne vrste in so izvrstno sredstvo pri mrzlici.
Pristne samo v originalnem zavoju ,,jfkMekJ2cwd".
Poleg Schauerjevega skednja, kjer jo nastal ogenj, se je lakoj vnel pod posestnika lldfferja. Poslopje je bilo dolgo najmanj 25 metrov in krito s slamo. Gasilci iz Vavte vasi so prihiteli, ker so opazili mogočno žarenje neba. Ogenj je bil viden več ur daleč. Domačih gasilcev zasluga je, da se nista vneli enonadstropni hiši Schauerjeva in Ilofferje-vn. Sreča je bila, da ni bilo vetra, sicer bi pogorela vsa vas. Pogorelci so bili zavarovani za nizko vsote. Pri Ilofferju sta ležala ob času požara na bolniški postelji gospodar in gospodinja. Radi užitega strahu se je stanje gospodinje tako poslabšalo, da so jo morali prepeljati v bolnico.
Pod ruševinami je izdihnil
Maribor, 22. maja.
Pretekli teden smo poročali o grozni smrtni nesreči župana Valentina Kavčiča iz Smolinev pri Sv. Antonu v Slov. goricah. Pri žaganju drevesa, ga je padajoče deblo vrglo v jarek ter ga tako zmrcvarilo, da je bil ua mestu mrtev. Iz inočvir-jenih grapnih tal je molela kvišku samo desna noga. Sledila je jedva po preteku enega tedna druga smrtna nesreča, ki je globoko pretresla celo sve-toantonsko okolico. Pri posestniku Ivanu Kuri v Cogetincili so štirje delavci podirali zidovje starih hlevov. Nepričakovano se je razmajalo staro Zidovje ter se sesulo; j>od ruševinami so obležali trije delavci. Dva so pravočasno izkopali in rešili; tretji, viničar in dninar Konrad Klaneček, pa je dobil pri zasutju tako težke poškodbe, da je bil na mestu mrtev. Revežu so izstopila čreva ter se mu je zlomila desna noga na dveh krajih. Pokojni Klaneček je bil marljiv in priden delavec ter so ga ljudje imeli radi tega zelo radi.
Osebne vesti
■jc lz vojaške službe. V čin polkovnika jc napredoval poveljnik 8. orožniškega |>olka v Ljubljani orožniške podjiolkoviiik Djordje Baraka. Imenovani so za vršilca dolžnosti načelnika sodnega oddelka zetske oblasti sodni major Ivan Kiveljuk; za vršilca dolžnosti slalnega sodnika dunavskega divi-zijskega vojnega sodišča sodni major Josip Hudi-na; za vršilca dolžnosti |x>veljnika zrakoplovnega bataljona major Vladimir Klaič; za načelnika sanitetnega oddelka poveljstva vardarske diviz. oblasti san. podpolkovnik dr. Viktor Ružič; za načelnika sanitetnega oddelka poveljstva polijske divizijske oblasti san. polkovnk dr .Viktor Moravec; za vršilca dolžnosti načelnika veterinarskega oddelka poveljstva drinske divizijske oblasti vet. major. Filip Lipa; za san. poročnika dr. Anton Andre, dr. Jovan
Dekan Janez Bizjan
Posmrtnica.
Dekan! Po slovensko pač: Desetnik! Ali ni to deseti brat iz pravljice, ki mora po svetu ? Ime spominja na desetico, na tlačanstvo, na siroto, ki ji je usoda naprtila poleg lastnih skrbi še veliko več tujih nadlog. Takšen desetnik je bil gospod Janez Bizjan.
Dekan! Hudomušnica izvaja iz prve črke besedo: Defert = Ovaja! To je hud posel za dobrega človeka, prav lahko pride na sum. In če se še povrhu ve, da sta s škofom prijatelja! Moj Bog, le kam pridemo na ta način?!
Nič se ne boj, tovariš! Dekan Bizjan sicer vse vidi, zato mnogo ve, pa Ti bo tudi povedal med štirim očmi na prizanesljiv način. Ovaja! Beži no, beži. Dekan pozna razmere, ki Te izgovarjajo, lahko se zadovoljiš s kljubovalnico: Kaj mi pa morejo. Nič Ti ne morejo, dekan pa niti noče, branil Te bo, kadar bo treba, prav svetoval in pomagal. Ko pisec tehle vrstic že več ni bil za med ljudi, mu je padlo nepričakovano v hišo dvatisoč dinov, ne da bi bil prosil ali vedel zanje. To je natiho izposloval gospod dekan. Takšnih slučajev obzirne pomoči, ki ni treba, da so finančnega značaja bi vedel povedati vsak duhovni tovariš, ki je bil kaj časa z njim v službenem stiku.
Dccanus ruralis, desetnik na kmetih, obdan z življenjem in zelenjem. Toliko lepili ur je moral in rad žrtvoval pisarni, zbiral dopise, račune, poročila, posredoval v potrebnih nepotrebnih podeželskih prepirih, da je mogel biti bratu deseti močnejši brat pa nič drugega, rojen za takšen posel
Dekan, desetnik. Da je bil nekaj več, je pričal rdeči biret na krsti. Ah, rdeči biret. Proč skomine! Izjavim, da ne bom tekmoval, vendar bi ga rad na glavo dejal, da bi me otroci bolj
spoštovali. Nič ni, človeka pa le veseli. To rdečo čast je prenašal, ker jo je zaslfžil. mladi učitelj je nameraval vlani gospodu dekanu za-braniti vstop v šolo, a je takoj ves pogum izgubil pred tistim biretom in pasom.
Dekan! Rezek je bil in kratek z ženskami, menda vsled desetletne službe v ženski kaznilnici, tudi moških župljanov ni gladil, duhovnim sobratom pa je bil gostoljuben, zgovoren in izveden človek, vedno in vsakemu na razpolago, da so se prav radi okrog njega zbirali.
Nekaj ljudi je trdilo, da imam dobro srce Ko sem bil na Dolenjskem, sem čul o morav-škem dekanu, kako je vodil z davčnni uradem neizprosen boj za en sam vinar, dokler ni zmagal tedaj mi je bilo srce srdito, da sem celo ime Bizjan razlagal iz osornih podlag. Tod't čez leta sem ga osebno spoznal in vzljubil in se zavedel, da je cerkveno ognjeno
Have, Janez Bizjan. naš desetnik v nebesih.	A Komar.
Aleksander Neverov:
G?ad
(Dalje.)
V avgustu sta dva Lugina bratca zapustila vas. Zaklala sta dve kravi, stesala in naredila dva voza, pokrila ju s kravjima kožama, z rogovi obrnjenimi naprej, posadila nanje svoje otroke in vsakovrstno posodo. Ponoči sta vozova krenila na pot preko ožgane livade, v dalne kraje, bogate kruha.
Jemeljan je začel sestavljati načrt. Stari in dva otroka morajo umreti. Tretji otrok bi se dal v kakšno otroško zavetišče. Naredil bo voz, ga pokril z Burjonkino kožo in skupaj z ženo pobegne pred stegnjenimi koščenimi rokami Kakor vsak dober gospodar, je podrobno
razmišljal o tem načrtu, na dolgo in na široko ' in neprestano prihajal do istega zaključka:
»Drugače ne gre.«
Skrita bolečina mu je stiskala srce, ga udarjala kakor s kladivom v sence s kratkimi, zahrbtnimi udarci. Jemeljan je stiskal zobe, pričakoval smrti treh človeških bitij, jih gledal z izkaženim obrazom.
Ded nikakor ni umiral.
Odnesli so ga iz čunmatc na dvorišče, z dvorišča v sobo na peč, a nato zopet v čum-nato. Vlačili so ga sem in tja kakor star, iz-trohneli štor, a on je samo stokal in se krčil. Jemeljan je potipal njegove otekle noge, čutil , neprijetno mrtvaško mrzloto in se obradoval, i cla bo konec trpljenja. Ali stari odpre težke trepalnice in komaj za jeclja skozi črne, razpo-kane ustnice:
»Živ sem še.«
»Petrček je ležal v zibelki kakor mrlič, dvignjen iz groba. Lakota je izkopala jame okrog njegovih oči, izsušila kožo na obrazu, izpila rebra, nežna kakor jagnječja. Le glava na tankem, suhem vratu in izsušene ročice in nožice so bile še tu Ni plakat Samo krčil se je, drhtel in široko odpiral gladna usta. Miška in Serjoška sta ležala na tleh kraj postelje, z oteklimi telesi. Ana ju je hranila s travo, pekla kruh iz ilovice pomešane z mekinjem.
Jemeljan je popravljal voz, pokrival ga z Burjonkino kožo. Izgledal je kakor nekakšna mala hišica brez oken. Trebalo je naglo odpotovati, prej, nego pride zima.
Zvečer jc prišel na dvorišče Pavel Mitro-liin, sc vsedcl na oje in sedel kakor na kakšnem , pogrebu, brez sence smehljaja na obrazu.
Kam misliš?"
»Kamorkoli.«
Dolgo sta molčala.
»Ali je kje dobro?«
»Morda se privlečeni v Sibirijo.
»Ne prideš tako daleč. Bolje jc, da gremo krast«
Jemeljan strese z glavo. »Kako naj kradem. Poznali bi me po očeh.« »Potem — preostaja nam samo smrt.« Zopet sta dolgo molčala
Ded jc umrl v petek zvečer. V soboto ga pokopljejo. Ni rakve mu niso naredili. Izkopali so globok, prostoren grob, dovolj velik za tri trupla.
Jemeljan je računal, da umreta skoro še dva iz družine. Oddahnivši se, zapusti noko-pališče.
»Hvala Bogu!«
Ko je prišel domov, ga povede Ana v hlev ter mu pokaže konja, ki je crkaval. S stegnje-nim vratom jc ležal na levem boku, počasi brcal z nogami, pogledal svojega gospodarja z bistrimi, pametnimi očmi. Jemeljan pade na tla, objame z obema rokama glavo svojega konja in zajoka:
»Kaj si naredil?«
¥
Zvečer so skuhali konjsko meso. jemeljan je sedel na postelji s krvavimi, brezizraznimi očmi in stisnjenimi zobmi.
»Kam sedaj peš?«
Jelizarov pride z lončeno posodo v roki in poklekne:
»Daj mi kost. Poginem.«
Posade ga k mizi. Razlival je iz /.lice, jokal, stokal, lizal kakor pes krožnik s svojim popolnoma izsušenim jezikom. Nato spleza na peč.
»Kam si zleze!, ded?<
Stari ves pozeleni. Usta se mu odpro in pokažejo se široki, veliki zobje.
»Tu ostanem. Hočem malo poležati.«
»Ali si zblaznel?«
Kesler, dr. Evgen Serstnev — do sedaj kontraktu-alni vojni zdravniki in civilni zdravnik dr. Franjo Šverer; za veterinarskega poročnika dipl. veterinar Franjo Zoreč. V aktivno službo sta prevedena san. kapetan I. razreda dr. Oto Votrubec in lekarniški kapetan I. razr. Uroš Plavš. — V našo vojsko so sprejeti bivši častniki avstro-ogrske armade in sicer v činu rez. peh. poročnika rez. poročnik Ivan Dil-ber; v činu rez. peh. podporočnika rez. podporočnik Anton Baldasar; v činu rez. topil, podporočnika rez. topn. podporočnik Milan Erman; v činu rez. inž. podporočnika rez. inž. podporočnik Bernhard Stein in v činu rez. adin. podporočnika inž. tehnične stroke rez. tehn. poslovodja Milan Potočnjak.
ir Napredovanja v ministrstvu za šume in rude. Na predlog ministrstva za šume in rude je Nj. Vel. kralj podpisal velik ukaz o napredovanju uradnikov v tem ministrstvu. Med drugim so napredovali za šumarskega nadsvet-nika 1-4 g. Josip Levičnik pri direkciji šum v Ljubljani, za šumarske nadsvetiiike 1-5 gg. Jen-čič Franc pri okrajnem glavarstvu v Kočevju, g. Radoslav Kozjek pri gozdni upravi v Kostanjevici, g. Franjo Šulgaj pri okrajnem glavarstvu v Novem mestu, g. Tgo K.raut pri okrajnem glavarstvu v Kranju; g. Franjo Lampe pri velikem županstvu v Mariboru, g. Anton Ružič pri okrajnem glavarstvu v Mariboru, g. Gustav Hržič pri okrajnem glavarstvu v Murski Soboti. g. Viktor Bolim, šef gozdne uprave v Fužinah in g. Cvetko Božič, šef gozdne uprave na Bledu. 7.a šumarske svetnike 1.-6 so napredovali g. Viktor Novak pri okrajnem glavarstvu v Ljubljani, g. Rus Alojz, šef gozdne uprave v Bohinjski Bistrici, g. Marjan Majnarič. šef gozdne uprave v Ravni gori in g. Franjo \li-klavčič, šef gozdne uprave v Kranjski gori. Iz osme skupine prve kategorije v sedmo skupini je napredoval g. Dominik Cerjak pri okrajnem glavarstvu v Krškem. \/. devete v osmo pa g. Ciril Dominik pri direkciji šum v Ljubljani.
Ostale vesti
ir Za izlet v Prago se mi je posrečilo pridobiti še nekaj prostorov, tako da moremo sprejeti še kakih 50 priglašencev za III. razred (vožnja in oskrba) do 10. junija. Za II. razred ni mogoče sprejeti za prehrano in stan nikogar več, pač pa še samo za vožnjo. Cene za III. razred še prvotne. (III. razr. 750 Din, ; telovadci, ki nastopijo, 650 Din). Nujno je, da se odloči vsak udeleženec takoj, ali želi obiskati Velehrad ali samo Olomuc (radi ogleda Dunaja, ki smo ga naknadno na splošno željo ustavili v program, ne bomo mogli vsi obeh krajev obiskati) in nam z dopisnico to sporočite, ker moramo to sporočiti na ti mesti radi nastanitve in prehrane. V vseh zadevah izleta se obračajte le na Jugoslovansko Orlovsko Zvezo (l judski dom, Streliška ulica, Ljubljana), ne name, ker ne utegnem vsem odgovarjati. Odidemo v ponedeljek, 1. julija, po 5 popoldne z enim vlakom iz Ljubljane, z drugim pred polnočjo iz Maribora. Na Dunaju bomo od 6 zjutraj do 1 opoldne. Vrnemo se v torek, 9. julija. En vlak iz Celovca v Ljubljano, drugi v Maribor; oba bosta imela — upam — še zvezo na večerne vlake. Vse priprave izvrstno potekajo. Pozdrav! — Jernej Hafner.
-k Osmina z oficijem po pokojnem pre-častitem g. kanoniku dekanu in nadžupniku Janezu Bizjanu bo v ponedeljek, 27. maja, ob 10 dopoldne v Moravčah.
ir Sedmina po pok. župniku Štritoiu bo v ponedeljek, dne 27. maja, ob 11XA na Tre-belnem.
ir Promet skozi Bled. Županstvo je upoštevajoč potrebe tujskega prometa prepovedalo iz osebno varnostnih ozirov vožnjo z avtomobili. motocikli, bicikli in vsemi drugimi vozili po cesti pod gradom od Zdraviliškega doma do vile Planinke v 7,aki in obratno ter opozarja lastnike omenjenih vozil in šoferje, da se iz-ogib stroge kazni držijo po tej prepovedi. Na-dt, I je opozar ja županstvo avtomobiliste in mo-tobicikliste, da ne vozijo hitreje po Bledu kot je predpisna brzina.
ir Pri odebelelosti naravna »Franz-Josef-grenčica« močno pospeši prebavo in napravi telo vitko. Mnogi profesorji jemljejo »Franz-Josel-vodo« kot celo proti odebelelosti srca zelo dragoceno sredstvo in sicer zjutraj, opoldne in zvečer po tretjino kozarca. Dobiva se v lekarnah, drogerijah in spec. trgovinah.
»Da, da. Tu ostanem. Doma mi ne dajo ničesar jesti.«
*
Tisto noč je prišel na dvorišče Pavel Mi-trohin. Dolgo je stal pri oknu in gledal v sobo; nato se je nekoliko odstranil, a zopet prišel in otipai vrata shrambe.
»Ej, Jemeljan, Jemeljan! Prišel sem da te okrademk
V	shrambi je bilo mračno. Tla so počasi škripala pod nogami. Nevidljive roke stegovale so se na vse strani, da kaj dosežejo. Oči so iskale vsaki kot. Noge so zadele v nekaj nevidnega. Prevrnjeno vedro v kotu silno zaropota.
Ana plašno zašepeče:
»Lopovi!«
Jemeljan skoči ven s sekiro v roki.
»Kdo je?«
V	shrambi je vse mirno. Skozi odprta vrata je nizki mesec gledal v shrambo. Sredi dvorišča je stal prigotovljen voz, pokrit z Bur-jonkino kožo. V mesečini so se začrtavali mali rogovi. Zadi je visel rep.
Ana zakriči:
»Okradeni smol«
Jemeljan ni mislil ničesar. Stal je s sekiro polee; voza. Zdelo se mu je, kakor da ga je vihar zavihral kvišku in leti zadaj, ves besen, poln trpljenja in obupa. Ni znal kam leti. Črne pege so mu plesale pred očmi. Nekdo je neusmiljeno udarjal v njenove sence.
(Dalje.)
* Sprejem v artiljerijsko podoficirsko šolo. j
t. oktobra se sprejme v artiljerijsko podoficirsko šolo v Mariboru 200 gojencev iz meščanstva in stalnega kadra. Konkurz s podrobnimi pogoji je razviden pri vseh vojnih okrogih, sre-zih, občinah in žantlamerijskih postajah.
ir Romarjem na Sv. Višarje. Kakor smo že i poročali, se bo romanje na Sv. Višarje vršilo dne 3. in 4 avgusta t. 1. Kdor se ga hoče udeležiti, naj se prijavi pri Prosvetni zvezi v Ljubljani, Miklošičeva cesta 5 do 30. maja, ker je ietos treba že do konca maja predložiti seznam vseh udeležencev italijanskemu konzulatu. Pri prijavi navedite svoje in očetovo ime, bivališče in rojstno leto. Obenem plačajte 40 Din, s čimer je plačan italijanski vizum in vožnja tja in nazaj po italijanskem ozemlju. Vožnja ))o jugoslovanskem ozemlju bo polovična in bo vsak romar kupil karto sam na odhodni postaji do državne meje pri Plunici.
ir Brezposelnost v naši državi. Glasom poročila centralnega odbora za posredovanje dela je v prvem trimesečju 1929 iskalo delu 42.261 brezposelnih delavcev in delavk. Ponudb za delo je bilo 10.350, izvršenih posredovanj 6130. Odpadlo ali brez posredovanja borze delu jih je dobilo delo 10.675. Odpotovalo jih je 19.335. Koncem tromesečja je bilo prijavljenih brezposelnih delavcev in delavk še 11.953. V tej dobi je bilo izplačanih rednih brezposelnih podpor 789.609.75 Din, a izrednih podpor 175.421.50 Din. Polovičnih voznih kart je bilo izdanih za 1,237.626.29 Din.
ir Slovenci v Ameriki. V Ročk Springs v državi Wyorning je umrl 25 letni Frank Golob, sin slovenskih naseljencev v Ameriki. — V Chisholniu v Minnessotti je umrl v bolnišnici 46 letni Anton Martinčič, doma iz Pudoha, občine Stari trg pri Ložu. — V Milwaukee je umrl eden prvih slovenskih naseljencev v tem kraju, 69letni George Vovk. Vovk je prišel v Mihvaukee I. 1895. in je tam bival vseh 33 let. Doma je bil iz št. Jurja ob južni železnici.
ir Velika toča je padala v nedeljo zvečer v št. Vidu pri Stični. Pobelila je vse, u škode — hvala Bogu — ni velike, ker je padala med dežjem. Le drevju in mladim sadikam se bo poznalo.
ir Dobro zdravje je največja dobrota. Jemljite redno za zajuterk in za južino po eno škodelico Ovomaltine z mlekom. To je najsigurnejši način za ohranitev zdravja.
»Naše gobe«. Navodilo za spoznanje užitnih in strupenih gob; s 75 barvnnimi tabelami. Sestavil Ante Beg. Cena vezanemu izvodu 50 dinarjev. Založila Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani, knjiga obsega pregleden in jasen opis gobnill vrst. ki bo kot praktično navodilo za spoznavanje užitnih, opasnih iu strupenih gob vsakomur dobro služilo. Dalje obsegu tucli važno navodilo za razlikovanje užitnih gob od strupenih, ter splošna pravila za nabiranje, pripravljanje in uporabo gob. Nobena naša gospodinja in kuharica naj ne bo brez te važne knjige.
Prostovoljno gasilno društvo v Rajhen-burgu naznanja, da se žrebanje gasil, srečk ne bo vršilo, ker društvo ni zamoglo zadostno število srečk razprodati. Kdor srečke društvu vrne in dokaže, da je iste plačal, dobil vrnjen denar za srečke in to samo do 20. maja 1929. Po preteku navedenega časa se srečke ne bodo več sprejemale in denar na iste tudi ne vračal.
i'azite na ime N ggerol olje ali kremo (Patent št. 5922) ki sta najstareiši, preizkušeni in najboljši sredsivi za solmi nje in masažo — Dobi se v vseh lekarnah in drogerijah. — Drogerija Gregorič, Ljublj., Prešernova 5.
Ljubljana
Nočna služba lekarn
Nočno službo bosta opravljali Sušnikova lekarna na Marijinem trgu in KurallOva na Gosposvetski cesti.
Ničesar ne škoduje osebnosti in uspehu bolj kakor nečist dah.
To zlo je tem bolj neprijetno, ker se nihče ne upa tega povedati drugemu, ne da bi ga žalil.
Ne pustite si vzeti uspeha zaradi vere, da tudi Vi ne trpite na tem zlu, saj smo vsi izpostavljeni teh nepriliki, ako je ne odstranimo z enakomerno in skrbno nego zob in ust z ODOL-om.
Krepko izpiranje ust z ODOL-om Vam jamči za sveže dišeči dah in pomore k uspehom.
v zaporih je zavarovalni agent F. U. Na Blokah, v vasi Ravniku, je izvabil od nekega kmeta vec srečk vojne škode, vrednih 2060 Din. Srečke je seveda prodal dalje in denar porabil zase. Prijet je radi goljufije.
0 Dve nesreči. Krojaški pomočnik Franc Kosi, v Švabičevi ulici št. 7 stanujoč, se je odpravil v torek zvečer na Stari trg k zdravniku dr. Janezi-ču, da bi mu ta zavezal rano, ki jo je dobil pri vožnji s kolesom nekje na Gorenjskem. Ko je prišel na Stari trg, je v veži radi izgube krvi in bolečin naenkrat omedlel. Prepeljali so ga z rešilnim vozom v bolnišnico. — Gospa Pavla Franetič v Spodnji Šiški je ovadila nekega kolesarja, ker je ta s kolesom na cesti podrl njeno petletno hčerko Anico. Otrok je pri padcu dobil občutne poškodbe.
© Ne mine dan brez nesreč. Reševalci ljubljanske rešilne postaje imajo te dni dokaj dela, kajti poleg navadnih bolnikov morajo prevažati v bolnišnico tudi mnogo ponesrečencev. Včeraj zvečer, nekako ob 6 sta prihitela na rešilno [»stajo dva moža. Eden, josip Južna, mizarski pomočnik pri Naglasu in stanujoč v Domžalah, jc molil svojo otečeno in okrvaljeno roko ter prosil, naj mu jo obvežejo. Pri delu se mu je zadrlo dleto v meso in presekalo žilo. Na rešilni postaji pa so spoznali, da je Južna že pri koncu svojih meči ter da zna vsak čas omedleti. Naložili so ga na rešilni avto in prepeljali v bolnišnico. — Posledica otroške lahkomišljenosti je bila druga nesreča, ki se je pripetila skoro ob isti uri. Stara vrata pokopališča pri Sv. Krištolu so uporabljali otroci za vrtiljak. Eden teh otrok, 12-letni kurjačev sin Milan Lazar je pal z vrat. Rob vrat mu je odtrgal z noge velik kos mesa in mu prizadejal veliko rano. Ponesrečenega otroka je v bolnišnico prepeljal rešilni voz.
© F1LZ KLOBUKE, domske in moške, kemično iisli in lika tovarna JOS. REICH. Izvršitev e 34 urah.
Maribor

Poročil se je v tukajšnji frančiškanski cerkvi g. Jernej B a j ž e 1 j, uradnik Kranjske hranilnice, z gdčno. Zinko M i 1 a č , uradnico istotam. Bilo srečno!
0 Stanovanjski odsek IX. ljubljanskega velesejma uljudno naproša vse, ki bi mogli za čas velesejma, to je v dneh od 29. maja 1929 do 9. junija 1929, ali tudi samo za nekaj večerov dati proti plačilu ua razpolago prenočišča, da javijo takoj svoj naslov mestnemu eksf)editu, Mestni trg 27-III, soba št. 50 ali pri ravnateljstvu velesejma. Ker se zbere v teh velesejmskih dneh v Ljubljani na tisoče in tisoče tujcev, katere moramo sprejeli z največjo gostoljubnostjo pod svojo streho, naj bodo prijave kolikor mogoče številne.
0 Koncert »Vinohradskega Hlahola« v Ljubljani. Poročali smo že, da priredi sloveče češko pevsko društvo »Vinohradsky Hlahol« v Ljubljani v veliki dvorani »Uniona« koncert v soboto, 1. junija. Pod vodstvom »Jugoslovansko-češkoslovaške Lige« je bil sestavljen pripravljalni odbor, ki je preskrbel za spreiem in stanovanja. Češki gostje se pripeljejo iz Maribora na Telovo 30. t. m. zvečer. Na kolodvoru bo svečan sprejem, ki se ga udeleže vsa pevska društva s svojimi zastavami. Pn sprejemu sodeluje godba železničarskega glasbenega drušlva »Sloge«. Po sprejemu odkorakajo pevska društva z jresti v sprevodu po Miklošičevi cesti v »Union«. Čri sprevodu svira godba. V petek, 31, t. m. prirede pevci izlet na Bled. Ako bo vreme ugodno, si ogledajo Vintgar. Zvečer se vrnejo v Ljubljano, kjer prenoče. V soboto, 1. junija si ogledajo Ljubljano in njene znamenitosti, zvečer ob 20. pa prirede koncert v veliki dvorani hotela »Union . Po koncertu je prijateljski sestanek ravnotam. V nedeljo, 2. junija dopo dne bo v isti dvorani brezplačen koncert za šolsko mladino. Prosvetna uprava je ta simpatični zaključek »Vinohradskega Hlahola« z zadoščenjem pozdravila in bo z okrožnico pozvala vse učne zavode, da se mladina udeleži tega koncerta. Češki gostje se nato z opoldanskim brzini vlakom vrnejo preko Maribora v domovino.
0 Delavstvo Bonačeve tovarne bo imelo na Rožniku dne 26. t. ni. ob 8 skupno sv. mašo s pridigo. Pri sv. maši sodeluje godba »Ciradaščica«. Sveto opravilo bo daroval preč. g. Fran Bonač.
O Dva polnika po deželi. V z:iporih ljubljanske policije ličila sedaj dva podeželska jiopotnika, ki sla skupila na lahak način živeti nn račun lahko-I vernih ljudi. Prvi je neki L. K. Poklica nima no-! benega, pač pa uglaSuje klavirje. Romal je po de-1 želi od gostilne do gostilne in |>ovsod povpraševal, če imajo kak klavir uglasit. Včasih je našel kak zaslužek, vedno in v vsaki gostilni pa je redno ogoljufal natakarico za ceho ter nato izginil. V torek so ga prijeli v Ljubljani. — Njegov tovariš
□	Izreden kulturni dogodek bo za Maribor uprizoritev Ogrizovičeve »Hasanaginice« v krasnem dr. Dornikovem prevodu. Predstava se vrši v tukajšnjem Narodnem gledališču jutri zvečer ob 20. uri. Pred predstavo uvodna beseda prevaja-telja dr. Dornika. Znižane dramske cene. Vstopnice se dobijo v predprodaji v obeh Cirilovih prodajalnah, v pisarni Ljudskega odra na Aleksandrovi 6 ter pri dnevni gledališki blagajni.
□	Prihodnja seja občinske uprave se vrši v sredo, dne 29. t. m., ob 18. uri v mestni posvetovalnici. Na dnevnem redu je nadaljevanje poročila IV. odseka ter razprava o proračunskem primanjkljaju za 1. 1929. Nato sledi poročilo disciplinskega odseka. Seja je nejavna.
□	Podporno društvo za revne učence v Mariboru ima svoj redni občni zbor drevi ob 18. uri v prvem nadstropju dekliške meščanske šole v Cankarjevi ulici z običajnim dnevnim redom.
□	»Naša Beseda« je naslov spominskemu spisu, ki so ga ob priliki binkoštnega zborovanja izdali mariborski kat študentje. Poleg ideoloških člankov vsebuje tudi nekaj literarnih prispevkov. Uvodno besedo je napisal bogoslovni docent S. Canjkar. .
□	Ustanovitev Rdečega kriza v Mariboru. Pripravljalni odbor za ustanovitev krajevne organizacije Rdečega križa, obstoječ iz celotnega odbora tukajšnjega zdravniškega društva, sklicuje na dan 1. junija t. 1. ob 20. uri v Gambrinovi dvorani ustanovni občni zbor krajevne organizacije Rdečega križa. Na dnevnem redu je poleg običajnih točk tudi predavanje zastopnika obl, odbora o delovanju in smotrih organizacij Rdečega križa. K občnemu zboru se vabijo vsi, ki se zanimajo za delovanje t '"""anitamega društva.
□	M;,u!'f/.'ki prireditveni utripi. Tukajšnja požarna brim u' p-;i di dne 2. junija na Trgu svobode dobrodeia.i .nbolo. — V nedeljo, 26. t. m., se vrši n; ' •-.'..'.u aotorna dirka, ki se je udeležijo tudi goslje iz inozemstva. Start ob 14, uri. —-Jutri zvečer pa je v tukajšnji Ljudski univerzi muzikalični večer v čast J. Straussu.
□	Zahvala. Podpisani krožek izreka tem potoni javno zahvalo vsem, ki so mu ob priliki binkoštnega dijaškega zborovanja šli tako ali drugače na roko Zlasti velja naša najprisrčnejša zahvala mestni občini, ki je dala udeležencem brezplačno prenočišče na razpolago, nadalje gospem dr. Schaubachovi, dr. Leskovarjevi, dr. Juvanovi, dr. Vebletovi in dr. Mariničevi za blagohotno sodelovanje pri aranžmaju nedeljskega prijatelj-kega večera, tvrdkama Brandl in F. Kovačič ter Po-dravski industriji za produkcijo brezalkoholnih pijač, razen tega pa Prosvetni zvezi oziroma Ljudskemu odru za brezplačen odstop dvorane oziroma odra — Krožek kat. študentov »Delo« v Mariboru.
□	Sodišču so izročili včeraj Marico L., bivšo blagajničarko in knjigovodkinjo pri mestnem po-
I grebnem zavodu.
□	Na avtobusni progi Maribor—drž. me|«
bo vozil nov velik avtobus, ki ga je nabavil gosp. Franc Senekcvič pri zastopniku tvrdke »Fiat« v Mariboru. Voz je gotovo eden največjih in najlepših vn7il v mariborski oblasti ter je prvovrstno opremljen. Karoserijo je opremila znana ljubljanska tvrdka KeršiČ. Sedežev jc 29 ter ima voz tudi kurilno pripravo Senekovičev avto vozi Kakor navadno vsak dan ob 13. uri izpred »Črnega orla« v Gornjo Kungoto in do Sv, Jurija. Novi
avtobus bo na razpolago društvom in družbam za izlete v mariborsko okolico za zmerno ceno.
□	Drzen rop pri »Treh ribnikih«. Tam pri
Kosiču sta se sešla, stara poznanca iz sodnih zaporov, Feliks Kosi, delavec, ter 261etni Štefan Sch., brez poklica in stalnega bivališča. O tem in onem sta golčala, končno pa je Štefek s tovari-ško prijaznostjo povabil Feliksa k sebi na prenočišče. Proti polnoči je že šlo, ko je Feliks odraj-tal gostilničarju ceho zase in pa za uljudnega Štefka. Nato sta jo pa ubrala preko Grajske in Vrazove ulice proti Trem ribnikom. V samotnem kotu ceste, ki pelje mimo Treh ribnikov, je nenadoma planil Štefuc v trenutku, ko je iz stolpnih lin frančiškanske cerkve udarjala polnočna ura, proti Feliksu, ga objel okoli pasu ter ga tresnil v obcestni jarek V Štefučevi desnici se je pojavil revolver, v levici pa je blisnila noževa ostrina. Brž je opravil svoj posel — Feliksu je rokovnjač Štefek iztrgal listnico, v kateri se je nahajalo poslednjih Srečkovih 15 kovačev; razen tega pa mu je odnesel dežnik z dežnim plaščem in drugim drobižem. Štefek jo je nato brž odlilačal v bližnjo goščo. Naslednjega dne ga je iz trdnega spanca pebudil organ javnega reda. Šiefeka so najprej povabili »v gosti« h Grafu, nato ga pa bodo izročili sodišču radi ropa. In tudi zato se bo zagovarjal, ker se je izdajal za detektiva,
□	Transport 500 delavcev iz Slovenske Krajine za Francijo pripravlja tukajšnja Borza dela. Gre predvsem za poljske in pomožne industrijske delavce.
□	Z delovnega trga. Zaposlitev dobi preko tukajšnje Borze dela: 14 hlapcev, 6 majarjev, 2 kleparja, 2 lesostrugarja, 4 Žagarji, 2 cirkularista, 2 opekarja, več vajencev (mizarske, čevljarske, sodarske, kovaške, kolarske, natakarske, pekovske in fotogialske obrti), 16 kmečkih dekel, 1 kmečka gospodinja, 14 kuharic, 15 služkinj, 2 sobarici, 1 plač. natakarica, 1 otroška vrtnarica in 6 šivil;. — Dela je iskalo v času od 12. do 18. t. m. 167 oseb, 105 službenih mest je bilo prostih, delo je dobilo 111 oseb, odpotovalo jih je 29, odpadlo pa 49.
Celje
S! Vstopnice za slavnostni koncert, ki se bo
vršil v proslavo 10 letnega ostoja slovenskega vseučilišča v nedeljo dne 2. junija ob 16 v Celjskem domu in pri katerem sodeluje akademski pevski zbor pod vodstvom pevovodje g. Fr. Marolta ter gojenci Državnega konservatorija v Ljubljani g. Marjan Rus, gdč. Mezetova ter g. Šivic, bodo od sobote dalje dobiti v predprodaji v Slomškovi tiskovni zadrugi ter v knjigarni Goričar & Leskov-šek. Dotlej pa se dobe vstopnice v Prosvetnem tajništvu odnosno se prodajajo tudi po hišah.
& Prihodnja redna i">ja celjskega mestnega občinskega sveta se vrši v petek dne 24 maja ob 18 pod predsedstvom mestnega župana. Seja bo prvenstveno posvečena vprašanju celjskega mestnega avtobusa. Kakor vse kaže, bo to vprašanje na tej seji končno rešeno, ker je pač z ozirom na nastopajočo sezono to tudi skrajno potrebno.
Za proslavo zlatomašniškega jubileja svetega očeta, ki se vrši v jiondeljek dne 27. maja ob pol 9 zvečer v mestnem kinu, vlada vseobče zanimanje in je lep del vstopnic že razprodan. Opozarjamo na to vse, ki bi se radi te lepe prireditve udeležili radi tega, da si pravočasno nabavijo vstopnice v predprodaji v Prosvetnem tajništvu. — Starše obenem opozarjamo, da se vrši istega dne popoldne ob 4 v mestnem kinu enaka proslava, ki se je lahko udeleži zgolj šolska mladež. Tudi zn to proslavo se dobo vstopnice le v Prosvetnem tajništvu na Cankarjevi cesti 4.
& Izžrebani porotniki za II. redno porotno zasedanje pri celjskem okrožnem sodišču: Glavni porotniki: Antlogn Franc, posestnik, Arjavas; Zupane Filip, posestnik, Zg. Hudinja; Cvenk Franc, posestnik, Polzela; Čadež Anton, trgovec, Slovenjgradec; Korošec Drago, nadučitel.j v p., Rimske Toplice; Pesnik Konrad, posestnik. Kasaze; Štan-cer Ivan. posestnik in gostilničar, Sp. Rečica; Ja-nežič Miha, posestnik, Župelevec; Hofbauer Anton, trgovec, Celje; Gajšek Martin, posestnik, Vr-bno; Zidanšek Karel, posestnik, Skedenj; Tržan Martin, posestnik, Pirešice; Kac Ivan, posestnik, Šmartno; Buser Anton, posestnik, Drešinjavas; Deželak Anton, posestnik. Loke; Lužar Ivan, posestnik, Itazgor; Logar Alojz, gostilničar in mesar, Hrastnik; Drmol Ivan, posestnik. Družmirje; Apačnik Jurij, posestnik, Stari trg; Breznik Martin, posestnik, Rožni vrh; Petrak Avgust, orožni-ski narednik v p., Zakot; Mastnak Franc, posestnik in trgovec. Sv. Jurij ob j. ž.; Jurač Franc, posestnik, Tolsti vrh; Gorišek Josip, posestnik, Slance; Senioa Leopold, trgovec, Sevnica; Pinterič Franc, posestnik in župan, Rigouce; Vedenik Avguštin, posestnik, Sv. Lovrenc; dr. Orožen Milan, odvetnik, Celje; Vasle Ivan, posestnik, Latkova-vas; Berlizg Franc, posestnik, Skale; Zličar Alojz, posestnik, Sv. Jurij ob j. ž.; Knific Franc, ravnatelj v p.. Brežice; Kovačič Josip, dimnikarski mojster. Vojnik; Kostevc Josip, trgovec, Pišece; Schanperl Ivan, trgovec, Dobrna. — Porotniki-na-mestniki: Gorišek Martin, posestnik, Slance; Sirec Dragotin, trgovec, Celje; Kralj Dragotin, ravnatelj, Celje; Ceplak Ferclo, kiuopodjetnik, Celje; Pere Karel, knjigovez, Celje; dr. Riebl Valter, odvetnik, Celje; Pospeh Mihael, posestnik, Kasaze; Razboršek Josip, posestnik, Arjavas; Confidenti Mirko, trgovec, Celje,
Dopisi
SV TROJICA PRI MORAVČAH.
(Romarski shod, odlikovnnjo učitelja in ustanovitev Kat. prosv. društva.)
Na kvaterno nedeljo 26. maja t. I. ho oh 10. uri dopoldne običajni cerkveni shod. Ol) 11 bo slovesno odlikovanje g. šol. upravitelja K. JlfliČB v šoli. Popoldne ob 2 slovesno litanlje. Po litanijah bo ustanovni občni zbor Katol. prosv. društva in knjižnice. Po občnem zboru se bosta uprizorili dve kratki igri na prostem ped Ostankovim kozolcem. Govorniki pridejo iz Ljubljane. Ker jc Sv. Trojica juko primerna in krasna izletna točka, zato vabimo Ljubljančane iu okoličane, dn v nedeljo obiščejo prelepo Sv Trojico, ki je v poldrugi uri dostopna iz Domžal odnosno iz postaje Laze. Narava iu ruzgled sta prekrasna, zato ne zamudite prilike vsi, ki želite priti kdaj k Sv. Trojici,
Jesenice
Nezigodn. Nevarno je ponesrečil z motoci-klom lastnik električnega podjetja g. Al. Pretnar. Že lansko leto je padel z motociklom ter se tako poškodoval, da so zdravniki dvomili v njegovo okrevanje. Sedaj pa zopet. Vsekakor je motoeikel zanj usoden in nevaren.
Težka nezgoda. Na klnncu Kopavniku med Jesenicami in Hrušico, se je v nedeljo zvečer
Sripetila težka nezgoda. Avtotuks g. Bnjželu, aterega je vodil njegov šofer Rotnr. je vozil iz Hrušce. Nasproti mu jo pripeljal cnovprežni voz g. Baloliu iz Jesenic. Konj se je očividno splašil žarometov avtomobilske razsvetljave ter za vozil naravnost v avto. Pri tem je konj dobil tako nevarne poškodbe, da je kmalu nato poginil. Šofer Rotnr ima izdrto eno oko ter tudi drugače težke poškodbe. Prepeljali so ga v bolnišnico, a težko da bi prebolel nevarne rane.
Smrt. Umrl je v torek dopoldan nadebudni mladenič 17 letni Davorin Poženel. Z dobrim uspehom je dovršil meščansko šolo na Jesenicah in bil vseskozi vzoren učenec. Lil je član jeseniškega Orla, oziroma Mladcev. Pogreb bo v četrtek na jeseniško pokopulišče.
Hrastnik
Na binkoštni pondeljek je imelo načelstvo krojaške zadruge svojo izredno sejo v gostilni Božič v Trbovljah. Pretekli petek je bila stavbna komisija v Hrastniku, da izda dovoljenje za zidavo šole. Zaključek obrtno nadaljevalne šole se vrši v nedeljo z običajno razstavo šolskih učnih predmetov.
V znamenju časa. V pondeljek popoldne sta šli skozi Hrastnik dve sestri. Bila sta siromašno oblečeni in bosi. Vsaka je imela seboj po enega otroka. Rekli sta. tla sta domu v Trbovljah in da nimata dela. Ker tudi na občini nič ne pomagajo, jima je reklu mati, ki je tudi pri drugih ljudeh, nuj gresta z otroci, kamor moreta. Poleg tega je še ena v blagoslovljenem stanu. Otroka sta vedno prosila za kruh. Usmilil sc ju je mlad rokodelski pomočnik, ki jima je kupil kruha in pokalice. Odšli »ta proti Radečam.
Litija
Strela zažgala kozolec. Na binkoštno nedeljo smo dobili popoldne silen viharen naliv s točo. Grmelo iu bliskalo se je. da je bilo strahota. Okrog 6 jo treščilo v kozolec posestnika in gostilničarja Martina Preglja i/. Gradca nad predilnico. Ker so gasilci kozolec podrli, se je ogenj omejil kljub silnemu vetru. Kozolec iii bil zavarovan. Čudno, dn se dobe še ljudje, ki svoj6 poslopje le nezadostno zavarujejo, ali jih pa sploh ne.
Orlovski naraščaj in mladci (42 po številu) so napravili binkoštni pondeljek pod vodstvom ga kateheta Sladica in voditelja Nandeta Ko-relca majniški izlet na Jnnče. Gori so imeli ob 10 sv. mašo in popoldne šmarnice. Kljub neugodnemu vremenu je bila orlovska družina najboljše volje.
Programi Radio-Ljubfjana:
Četrtek, 23. maja: 12.30 Reproducirana glasba.
—	13 Časovna napoved, reproducirana glasba. — 13.30 Borzna poročila. — 17 Jonny Jazz-band. — 18 Antologija slovenske lirike, ravnatelj Bratina. — 38.30 0 modernih sprejemnih radio-aparatih. Predavanje v nemškem jeziku, ing. Nikolaj Eltz. — 19 češčina, g Novak. — 19.30 Kunaver: Podzemski svet okrog Cerkniškega jezera. — 20.00 Baladni večer, izvaja Radio-orkester: Siede: Matador koračnica, Kabnan: Vaški otroci, Boieldieu- Bagdad-ski kalif, Meyer-Helmund: Večer v Petrogradu: 1. Zimska meseni a noč. 2. Pri ciganskem orkestru. 8. Vožnja s trojko. Weber: Pasion. Millocker: Dijak prosjak. Vmesne speve poje gosp. Marjan Rus; 1. Schubert: Vožnja v podzemlje. 2. Schumann: Belzacar. 3. Donizetti: Renegat. 4. Speier: Vojak. 5. Loevve: Nočna parada. 0. Loewe: Odinova pot čez morje. 7. Grečaninov: Ujetniki. 8. Mokranjac: Tri junaka. — 22 Časovna napoved in poročila.
Petek, 24. maja: 12.30 Reproducirana glasba.
—	13 Časovna napoved, reproducirana glasba. — 13.30 Borzna poročila. — 17 Koncert Radio-orke-stra. — 18 Iz veroslovja, vseuč. prof. dr. Erlich. — 18.30 O gospodinjstvu, gdč. C. Krekova. — 19 Francoščina, dr. Leben. — 19.30 lz glasbenega sveta, dr. Vurnik. — 20 Večer hrvatske glasbe, izvaja Radio-orkester. Vmesne speve poje ga. Mila Wohinz in Slov. akad. oktet. — 22 Časovna napoved in poročila.
Drugi programi t
Belgrad: 12.10 Reproducirana glasba in poročila. — 17 Pravljice. — 17.25 Radio-kvartet. — 20.26 Vokalni in instrumentalni koncert. — 22.25 Jazz. — Praga: 12.30 Orkestralni koncert. — 16.30 Popoldanski koncert. — 17.55 Mladinska ura z glasbo. — 20 Pestra ura. — 21 Koncert. — 22.25 Reproducirana glasba. — Katovicc: 12.40 Koncert.
—	17.55 Popoldanski koncert. — 20.15 Prenos koncerta iz Pozna;»ja. — 23 Plesna glasba. — Rim: 13.15 Trio. — 17.30 Koncert. — 21 Koncert velikega simfoničnega orkestra. — Berlin: 15.30 O Goetheju. — 17 Ljudske in otroške pesmi. — 17.30 Klavirski koncert. — 20 Visočanstvo pleše valček, opereta; nato plesna glasba. — Dunaj: 11 Kvartet Cerda. — 16 Kvartet Silving. — 20.55 Koncert opernega orkestra; nato Jazz. — Milan: 11.15 Reproducirana glasba. — 13.35 Jazz. — 16.80 Otroško petje. — 20.30 Donizetti: Lucrezia Borgia, opera.
—	28.15 .lazz. — Bndapest: 9.15 Plošče. — 12.05 Ciganski orkester. — 16 Pesmi in predavanje. — 17.45 Lahka glasba. — 21.10 Koncert. — 23 Ciganski orkester.
Poizvedovanja
Našla se je dne 22. t. m. v Tivoliju damska svilena ruta. Naslov pove uprava »Slovenca«.
Šport
i
SK Ilirija (iz tajništva). Jutri, t. j. v petek
zvečer se vrši v damskem salonu kavarne . Emona« sestanek plenarnega klubovega odbora in od-| bora za slavnostno otvoritev kopališča. Sestanek, ki so vrši ob pol devetih, je iadi nedeljske slav-j nostne otvoritve kopališča čredne važnosti, zato i se naprošajo vsi gospodje, da se tega sestanka si-' gurne udeleže. — Tajnik.
Plavalna sekcija S. K. Ilirija. Danes, v četrtek, se vrši ob 18.15 v klubovi sobi v kavarni Evropa (vhod tudi direktno , z Dunajske ceste 15 preko dvorišča) kratek izredno važen sestanek vseh članic sekcije. Poleg vseh ostalih naprošam še posebej sledeče gospodične, da se sestanka sigurno brezpogojno udeleže: Wohlfart, Žebre, Kosec 1 in II, Ham, Košak, Bradač, Banko, Bončar Marija in Anica, Šušteršič Brigita, ITeško, Šaplja Ina, Škof Vera, Doberlet Nika ter vse, ki so se po zaključku lanske sezone prijavile v sekcijo. Prosim točno! — Načelnik.
Neiše rit&Stvti,
K BINKOŠTNIM DNEVOM NAŠEGA SREDNJEŠOLSKEGA DIJAŠTVA.
Za Celjem in Novim mestom je prišel Maribor. Vsakoletni praznik sv. Duha je praznik katoliškega dijaštva. Mladina se zbira ob binkoštih, da razmotriva svoje delo, da snuje in kuje za bodočnost. Maribor je korak dalje. To so pokazali referati, to je pokazala tudi debata, kjer sc je K-menjalo nešteto zdravili misli, iu končno tudi aka« demija na piedvečer zborovanja je pokazala Teren odraz tega, kar je skrito pred očmi večini naše javnosti: tihega in intenzivnega dela našegk dijaštva, ki ne gre in ne brska v plitvost vsak» danjosti, ampak ki gre vase, v notranjost duše in srca, za preobnovo zmaterijaliziranega človeka. Duh Kristusa vodi naše dijaštvo, da hoče in zahteva po njegovih naukih urediti človeško družbo.
Fantje so se razgibali in dekleta so govorila: o umetnosti, o „ vzgoji, o nalogah ženske, o civilizaciji in o križarstvu. Ob čaši malinovCa jim je tekla beseda glajše in lepše kot ob vinu, Družabni večer je pokazal, da našega dijaštva. ne ločijo mesta, ne kraji. Družina so Poslovili so se težko od Maribora, kjer so si nabrali toliko novih sil, a odhajali so s pesmijo, kar je znak zdravja in fantovstva. Zmenili so se tudi za počitniška zborovanja, ki se vrše v prvi polovici julija pri Sv. T rojici na Štajerskem, v drugi [polovici pa pri Novi Štifti nad Ribnico.	B. V.
Cerkvam vcsSmh
Kongregacija za gospe pri sv. Jožefu obhaja v petek dne 24. t m. svoj glavni praznik. Zjutraj je ob pol 7 sv. maša in skupno obhajilo. Shod je ob 5 j)opoldne in pri tem sprejem novih članic.
V proslavo zlatomašniškega jubileja sv. očeta priredi Križanska moška kongregacija na svoj glavni družbeni praznik v nedeljo dne 26. I. ni. slavnostno akademijo v družbeni dvorani. Na v sporedu slavnostni govor, petje, deklamacije iu dra-matski prizor. Pričetek točno ob 3 uri popoldne. Udeležba za vse člane obvezna
Priprave za uovo beatifikacije v Vatikanu. V vatikanski baziliki sv. Petra so začeli pripravljati za slovesnosti, ki se bodo vršile ob letošnjih beati-fikacijah. Prvi bo prišel na vrsto čast. Janez liosco, ustanovitelj salezijanske družbe in sicer 2 junija. Naslednje nedelje bodo siedlle po vrsti druge beatifikacije po sledečem redu: čast, Terezija Marjeta Redi, bosa karmeličanka, rast. Klavdij De La Co-Joinbiere, duhovnik jezuitskega reda ter spovednik Marjete Alakok, Kozina De Carbonaio, armenski duhovnik in mučenik ter čast. Frančišek De Camporosso, lajik kapucinskega reda. Slikarska dela zastav in slik, ki morajo po predpisanih običajih krasiti na dan beatifikacije, so že dovršena. Zlasti za beatifikacijo čast. Janeza Bosca vlada po vsem svetu veliko zanimanje. Za njegovo beatifikacijo je v Rimu priglašenih več sto tisoč romarjev iz vseh delov sveta.
Ljubljansko gledališče DRAMA.
Začetek ob 20. uri zvečer.
23.	maja, četrtek: Ob 15. »Modri osliček Miško.« Mladinska predstva pri izredno znižanih cenah. Izven.
24.	maja, petek: Zaprto.
Mariborsko gledališče
Četrtek, 23. maja ob 20. uri: »Proces Mary Dugan.«
Ab. C. Kuponi. Petek, 24 maja ob 20. uri: »Hasanaginica«. Prireditev Ljudskega odra.
CELJSKO GLEDALIŠČE
26. maja, nedelja: Ob 16: »Grof Luksemburški.« — Ob 20: »Poljska kri.« Gostovanje Mariborčanov.
Prireditve in društvene vesti
Pravniški klub slov. kat, akad. starešinstva
vabi vse kat. starešine k sestanku, ki se vrši danes zvečer ob 8 v dvorani Akademskega doma, Miklošičeva c. 5, Na dnevnem redu bo poročilo o organizaciji kluba in razgovor o oblastnih samoupravah. Sestanka se bo udeležil tudi g. oblastni komisar dr. Natlačen.
Zbor donskih kozakov pod vodstvom dirigenta Sergija Jarova koncertira v Ljubljani v ponedeljek, 3. junija t. I., v Unionski dvorani. Na sporedu so ruske duhovne, umetne in narodne pesmi ter plesi.
2e težko pričakovano bojno igro Kalvarija uprizore dne 30. maja in 1 in 2. junija t. 1. na Kodeljevem, vsakokrat ob 20 zvečer. Predstava, pri kateri sodeluje nad 100 ljudi, prikazuje vse grozote vojne v naravi, zasluži, da si jo ogleda vsakdo. Da ne bo tako velikega navala na blagajne, kakor prošlo leto, bodo člani Zveze slovenskih vojakov vstopnice predprodajali ter prosimo cenj občinstvo, da pridno sega po istih že z ozirom na to, da je čisti donos prireditve namenjen v humane namene. — Z. S. V. Ljubljana-Moste.
Vojni oškodovanci! Ker je prišlo sedaj vprašanje glede vojne odškodnine v važen |»re-tres, se poživljajo vsi, ki spadajo v področje Novomesto. da se zglase pri tajniku podružnice društvu ;Sočn«.
— ne samo po velikosti, marveč tudi po sposobnosti — so Continental — veliki zračni obroči. Imajo izredno odporno tekovno ploskev, katere nenavadno prožna gumijeva nastava je ueporušna celo pri najdrznej. zahtevah
ifflUeiKto;
5ospodarsfvo
R.id'oem.;nneljskn termalno kopnllšfe DOLENJSKE TOPLICE
(Toi llcc pri Norem mesto)
so edtno In trajno «lfttirno zdravilno sredstvo pri rheumatizmu, ncuralsijah, ženskih boteinth i.t.d. — KopaliSSne naprave so vseskozi neposredno nn igvirfcih. — Sezona od i, maju do Srt. septembra. -ZelcinlSkn postaja Straža-Toplico, dolenjska železnica. — Zahtevajte prospekte. - Cene znižane, posebno v prid- ln po se/onl.
Ljubljanska borza v letu 1928
Kakor smo že poročali se danes ob 16 vrši četrti občni zbor ljubljanske borze za blago in
: vrednote.
Iz poročila za občni zbor p;r | podatke:
| Skupni promet ljubljanske borze je znašal j lani (v oklepajih podatki za 1927): v devizah in j valutah 953.8 (394.0; tu je devizno poslovanje začelo šele s 1. julijem) milj. Din, v efektih 2.1 (5.4) ! i" v blagu 31.1 (16.4); od .prometa v blagu odpade i lla žito 331.75 vag. za 10.3 milj. Din, seno 9 vag. ; za 0.0-1, les 2423 vag. za 20.5 in oglje 52 vagonov ! za 0.32 milj. Din, skupaj 2816 vag. (2290 vag.)
Razsodišče je imelo 1278 (1508) pravd in 38 (48) prevzetih iz prejšnjega leta; terjatve, za ; katere so bile vložene tožbe, so znašale 7 milj. di-! narjev (1927 9.1 milj. Din), najvišja je bila za ! 334.696 (1927 265.875) Din.
Finančno stanje borze se je precej izboljšalo. ; Dohodki so znašali, brez prenosa iz 1927 0.8 milj. , Din (jirenos iz 1927 0.12) napram 0.64 milj. Din za 1927. Največ dohodkov ima borza od devizne j kurtaže 0.3 (0.1), od razsodišča 0.3 (0.37) milj. Din, blagovne kurtaže, notacij in članarine. Izdatki so znašali: plače 0.4 (0.3). upravni stroški 0.2 (0.2) in odpisi 0.03 (0.02) milj. Bilanca borze izkazuj e 0.162 milj. upnikov, 0.1 milj. naložb in 0.S dolžnikov in blagajne.
Borza šteje 163 članov.
Prav pregledno je tajniško poročilo, ki ga jo sestavil marljivi borzni tajnik dr. Mario Dobrila, in nudi uvodoma jiregled svetovno gospodarskega položaja, nato je podan oris našega gospodarstva v jireteklem letu. Posebno obširno razpravlja o blagovnem prometu na borzi, zlasti pa v lesni stroki, ki beleži vzpodbujajoč napredek v zvezi s splošno ugodnim položajem v lesni stroki.
Ob tej priliki ne moremo preko zadržanja nekaterih slovenskih gospodarjev proti borzi. To se vidi zlasti v efektnem prometu, kjer je velik promet Slovenije še vedno efektuiran po zagrebški borzi. Pa tudi v blagovnem poslovanju bi se morala slovenska trgovina v večji meri posluževati ljubljanske borze, kar bi bilo samo v korist trgovine, pa tudi našega narodnega blagostanja.
Izvoz v aprilu 1929
V mesecu aprilu I. 1. je znašal naš izvoz 394.000 ton v vrednosti 615 milj. Din, kar pomeni napram aprilu 1929 povečanje jio količini za 7.03 odstotkov, jio vrednosti pa za 43.61 odstotkov. Iz teh podatkov se vidi, da se je naš izvoz začel prav krepko razvijati. Začeli smo zopet izvažati pšenico (za 49.7 milj. Din v aprilu, v marcu za 11 milj. Din) koruzo in jajca v večjih množinah, pa tudi baker in les.
Največ smo izvažali v ajnilu (v oklepaju podatki za marec; vse v milj. Din): stavb, les L10.0 (104.4), jajca 66.6 (31.7), baker sirov 57.8 (47.6). pšenica 49.7 (11.0), goveda 26.1 (30.4), prašič; 17.0, lir. železu, pragovi 15.1 (11.0), cement 14.6 (12.7), konoplja 13.9," konji 13.3. meso 11.5, izdelki iz losa 10.7, drva 8.4 (9.1) itd.
Skupno v prvih štirih mesecih lani je znašal naš izvoz 1,338.000 ton za 1801 milj. Din. v prvih štirih mesecih t. 1. ]>a 1,276.000 ton za 1925.2 milj. Din, tako da je torej naš izvoz narastel za -1.61 odstotkov jio količini in za 6.89 odstotkov pa po vrednosti.
Kako se je razvijal naš izvoz, kažejo naslednji podatki:
1929 tis. ton (1928) milj. Din januar	299 (311) 425.7 (430.3)
februar	247 (295) 385.1 (439.0)
marec	337 (364) 499.4 (503.2)
april	394 (368) 615.0 (428.5)
Posctnikom Ljubljanskega velesejma. Uprava Ljubljanskega velesejma je izdala kakor prejšnja leta tudi letos permanentne legitimacije |K> 30 Din. Taka legitimacija daje pravico do znižane voznine za polovično ceno. Legitimacije se dobe v vseh večjih krajih cele države, lahko pa so naroče z dopisnico direktno pri velesejmskem uradu. Navodil tiskanih v legitimaciji se je treba točno držati. Zdrava in cenena stanovanja v hotelih ali privatno so posetnikom zasigurana.
Nov kartel. Ustanovil se je kartel tovaren jedilnega olja v naši državi, kateremu pripada dosedaj 15 podjetij; le 4 podjetja iz Slovenije se kar-telu niso pridružila. Gre proti uvozu inozemstva, ker lahko sami izvažamo jedilno olje.
Oddaja zakupa kolodvorskega buffeta na postaji Velenje sr> bo vršila potom licitacije dne 12. junija t. I. pri ravnateljstvu drž. žel. v Ljubljani. (Oglas v Zbornici za TOI.)
Borza
Dne 22. maja 1929.
DENAR
Devizni tečaji so ostali v glavnem neizpre-menjeni, le Praga je popustila. Berlin pa beleži nadaljnji dvig od 1853.25—1355.50 v zvezi z učvrstitvijo na mednarodnih tržiščih (v Curihu od 128.60 na 123.76). Promet .ie bil znaten. Privatno blago je bilo zaključeno v devizah Trst in Dunaj, v ostalih devizah pa je intervenirala Narodna banka.
Zagreb. Amsterdam 2284.50—2290.50, Berlin 1354—-1357. Rudimpešta 990.55—998.55. Curih 1094.40—1097.10. Dunaj 797.95—800.95, London 275.60— 276.10, Ne\vyorls 56.70-56.90, Pariz 221 33 —223.33, Praga 167.98—168.78, Trst 200.80 298.80.
Belgrad Amsterdam 2285.25 2201.25, Berlin 1354—1357, Curih 1091.40 1097.40, Dunaj 797.95
—800.95, London 275.60-276.40, Newyork 56.70-56.90, Pariz 221.33-223.33, Praga 167.98-108.78, Trst 296.80—298.80,
Curih. Helgrad 9.13, Berlin 128.76, Budimpešta 90.50, Bukarešt 3.085, Dunaj 72.94, London 25.19875, Madrid 73.70, Nevvvork 519.50, Pariz 20.295, Praga 15.375, Sofija 3.75125, Trst 27.18375. Varšava 58.25.
Devizni tečaji na ljubljanski borzi
2'-'. maja 1929.
	povpraš	pori.	srednji	sr.21.V.
Amsterdam	_,	22fc8.25	_	_
Berlin	1354.—	1357.—	1355.50	1353.25
Bruselj	—	790.14	_	
Budimpešta	—	992X5	—	_
Curih	1094.40	1097.40	1095.90	1095.90
Dunaj	797.95	800.95	799.45	799.45
London	275.60	276.40	276.—	276.-
Nevvvork	56.70	56.90	56.80	56.79
Pariz	—	222.30	_	—•
Praga	167.98	168.78	168.3S	168.44
Trst	296.75	298.75	297.75	297.75
VREDNOSTNI PAPIRJI
Navzlic včerajšnji intervenciji Državne hipo-i.lekarne banke v Belgradu jc danes jjonovno po-! pustil tečaj vojno škode v Zagrebu na 400—401; agrari m 7?,', inv. posojilo so nelzpremenjeni kljub slabi tendeuci. V Ljubljani je bila zaključena Lj. kred. banka po 123; med industrijskimi papirji Vevče v Zagrebu notirajo 126 den., v Ljubljani pa 123 den.
^ Ljubljana. Celjska 158 den., Ljublj. kreditna
123 zaklj. Praštediona 850 den., Kred. zavod 170 den., Strojne 70 den., Vevče 123 den.. Ruše 280 —240, Stavbna 50 den., Šešir 105 den.
Zagreb. Drž. pap.: vojna škoda ar. 100— 401, lcasa 400-401 (101), termini: 5. 400-401 (403) (i. 404—407 (407), 7. -112 b, 12. 423—424 (426, -124, 423), 7",; inv. pos. 81.50—85, agrari 50—52.50 Bančni pap.: Hipo 204 -205 (204). Poljo 15.50— lo.75, Hrv. 50 -55, Kred. 93 d., Jugo 83.50—84.50 I.j. kred. 123 d.. Medjun. 55.50, Nar. 7600-7900. Prasted. 850 -855, Srpskii 150—152 (150), Zem. 138—140. Ind. jiap.: (Juttiiiann 200-210, Slavonin 185—195, Skivex 106—110 (106—108), Danica 130 d., Sečerana 430—440 (435—480), Os j. ljev. 175— 185, Brod. vag. 150—165, Union 170—180, Isis 18.50—20 (18, 18.50), Rngusea 500—510, Trbovlje 455—460, Vevče 126 d., Piv. Sar. 215 b., Jadran plov. 580 b.
Belgrad. Narodna banka 8000, 7% inv pos 84.50—85.50, vojna škoda 103—404, 6. 407—408.50 12. 480-432.
Dunaj. Podon.-savska-jadran. 81.10, Wiener Bankverein 22.25, Bodencrodit 100.80, Creditanst. 54, Escompteges. 21.50, Union 24.80, Aussigor Chemische 257.25. Alpine 42.20. Trboveljska 58.90, Leykam 7.10, Rinia Murany 116.50.
Žito
Mlačna tendenca \lada na našem žitnem trgu že nekaj dni radi manjšega |>ovpraševanja |>o blagu in temu primernega nizkega prometa. Na drugi strani so sc pa tečaji v Chicagi izboljšali, tako da se pričakuje splošne reakcije za sedanjo beso. Pšenica bačka se nudi po 280—232.50 nakl. post., nova pšenica pa |m> 225-227.50. Oves bački je na ponudbo po 227.50—230. nakl. post., koruza bačka in sremska velja 237.50—240, za junij 242.50 -245. Za ječmen in pŠenične m lovske izdelke je položaj neizpremerijen.
Zaključeno je bilo: 2 vagona jišeniee in 1 vagon koruze. Tendenca mirna.
V	Ljubljani so notacije neizpremenjene.
Novi Sad. Pšenica bač. in ban. par Vršac
227.50—280, bač. pot. iu sr. 230—282.50, oves 225 —230, koruza bač. 235 -240, 6. 242.50—245, ječmen 240—245, moka Og 330—340, št. 2 310—320 št. 5 290—300. št. (i 285 -295, št. 7 275—285, št. 8 200—210, otrobi bač. 170—175, ban. 165—170. Tendenca nestalna.
Budimpešta. Tendenca zelo medla. Pšenica maj 22.60-22.50, zaklj. 22.45—22.50, okt 241»— 23.96, zaklj. 23.96-28.97, marec 26—25.76, zaklj 25.76—25.77, rž okt. 20.58—20.50. zaklj. 20.51 — 20.52, marec 21.95—21.90, zaklj. 21.90—21.92, koruza maj 25.35—25.10, zaklj. ' 25.15—25.25, iulii 25.98-25 60, zaklj. 25.60-25.62.
Les
Eksekntirni nakup: 200 m' tramov od 3'3— 11/3 od 4 ni naprej fko vag. Postojna 360, 25 111» jelševih plohov 60—100 mm 4 m od 16 cm fko vag. Radohova vas 700; 7 ni9 orehovih plohov 60 do 100 mm, od 2 m naprej 16 cm fko Radohova vas 1400.
Živina
Duuajftki prašičji sejem. (Poročilo tvrdke Ed. Sabor»ky & Co. Dunaj.) Pripeljanih je bilo 12.389 pršutarjev in 2725 špeharjev. Iz Jugoslavije 575 jiršutarjev in 1630 špeharjev. Cene: Špeharji najboljši 2.40—2.42, 1. 2.30—2.38, H. 2.20—2.25, kmetski 2.20—2.40, najboljši 2.45. Pršutarji: 2.10 —2.55, najlepši 2.60. Špeharji so bili za 10—15 grošev cenejši.
V	Milanu notira živina: voli L 4.80—5.80. II. 4-4.60, III. 3.10—3.90, krave I. 4.40—5, II. 3.80 do 4.20, lil. 2.50--3.50, biki i 4.40—5, IT. 8.80 do 4.20, lire za kg žive teže. Hudo konkurenco na milanskem trgu delajo naši živini Madjari. Goveja živina jugoslovanske prrvonience notira 4.40 do 4.80 lire za kg žive tež®.
Nemška prvakinja v igri tenis Cilly Aussem bo v Parizu na tekmah za mojstrstvo v tenisu v mešani dvojni igri nastopila s svetovnim prvakom Henry-jem Cochetoin. Cochet je dosegel preteklo leto z Angležinjo Bennett mojstrski naslov v mešani igri proti ameriški dvojici Helen wills—ilunter. Naša slika, ki predstavlja Cilly Ausscm in Henry-ja Cocheta, je kombinirana.
Nov protestantovski prerok. Rokodelec jožei Weišsenberg je v Trebbinu pri Berlinu ustanovil posebne vrste protestantovsko versko sekto, ki šteje že nad 120.000 pristašev. Za mesec maj je Weis-senberg napovedal za celo Evropo strahovite katastroie. \Veissenberg ie tudi velik čudodelnik. Trdi, da se (»laganjem rok »zdravi« bolnike. Slika nam kaže sestanek Weissenbergovih vernikov.
njegov mokri sin
volci prosili senatorja za in'ervie\v. Nesramnost brez primere je to! je grmel Heflin starejši. Njegov sin je bil zapeljan. In čisto gotovo so zopet katoličani zadaj! Resnično, saj je Panama katoliška! Vsega je kriv papež! Ljubeče je senator objel svojega izgubljenega sina. Ubogi fant,« ga je tolažil, ko sta roko v roki zapustila kolodvor, irimovci so te zapeljali, Povrni se — vse je odpuščeno!«
*
Z letalom na kite in tiulne
Letalo postaja vedno bolj -dekle za vse« — pomaga in služi v najrazličnejše svrhe. Tako se je izborno izkazalo tudi v ribolovu. Iz mnogo večje daljave nego z ladje opazi lovec morske živali z letala. Posebno kite, ki jih izdajajo stebri izdihane vode. A ne samo to, marveč se moro letalo tudi v mnogo krajšem času približati živalim nego ladja. Na-mes'.:o s harpuno ubije lovec kita z vodno bombo iu po radiu obvesti ladjo, da pride po ubitega velikana.
Enako dobro služi letalo pri lovu na sla-nike. Islandska vlada je najela pri islandski zračno-prometni družbi povodno letalo, ki ima nalogo, da kroži nad severno obalo in pazi, kdaj se bližajo jate slanikov, ki jih je v čisti vodi lahko razpoznati. Čim opazijo
Mož (po gledališki predstavi): : No, kako ti je ugajala predstava"«
Žena: -Zelo. Samo ena stvar se mi zdi neverjetna. Drugo dejanje se igra leto kasneje kakor prvo, pa imajo še vedno isto služkinjo.«
Mdc
ve/d w(hnhh vrvema
Suhi senator in
Senator Thomas Heflin je posebnež in prava trobenta ameriške zgornje zbornice. Prvič nosi stakio bel telovnik. Pozimi in poleti. In to gre njegovim tovarišem na živce. Čemu naj bi nosil politik že bel telovnik? To je naravnost izzivanje! Potem pa govori senator Heflin, ja, on govori toliko, da ni misliti na konec, če enkrat začne. Vsak hip se oglasi k besedi. Končno pa govori isti senator Heflin o stvareh, ki prav nič ne spadajo skupaj. Posebno piko ima na katoličane, ki po njegovem prepričanju neprestano rujejo proti državi. Zarota, menijo ljudje, čijih besednik je senator Heflin, zarota med katoličani in Vatikanom gre za tem, da bodo nekega dne izkopali skriven podzemski kanal od Oceana do \Vashingtona. Ta kanal se l>o končal pod kletmi Bele hiše, in ko bo vse dobro pripravljeno, bo prišel papež iz Rima, pregnal predsednika iz Bele hiše in razvil papeško zastavo. Potem pa lahko noč! Namesto ministrov bodo uradovali kardinali, namesto državnih uradnikov sami jezuiti! ln gospod Hefiin ne bo več senator! Kje bo pa potem govoril!
Nedavno, ko so obesili nove zastore v senatu, je Heflin odkril, da so kardinalsko rdeči. : Seveda, je ogorčeno za,klical, ko je dobil besedo, . tukaj zopet vidimo! Vedno tiči zadaj papež!« In kako šele med predsedniškimi volitvami! Guverner Smilil, kandidat demokratske stranke, je bil, o tem je senator Heflin trdno prepričan, v službi papeža. Samo Hoover more prinesti rešitev pred rimsko nevarnostjo.
Zdaj pa je imel senator Heflin strašansko smolo. Poleg papeža ima na srcu še prohibi-cijo- Nikoli mu ni zadosti ::suho«. Tako rigo-rozno kakor le mogoče, hoče, da bi se izvajala prepoved alkohola. In ker papež kljub Hefli-noviin pridigam še ni prepovedal uživanje chiantija, izvaja senator Heflin iz tega nove vzroke, da bi prišel na sled mokro-rimski zvijači in zahrbtnosti. Senator Heflin ima tudi sina. Mladi mož mu pridno pomaga pri njegovi obrambi domovine proti papežu in alkoholu, ampak je nedavno očividno iz samega kullurnobojnega navdušenja šel nekoliko predaleč, kajti gospod papa so sklenili poslati sina na dopust in oddih v Panamo. Tako je Heflin mlajši odpotoval. Dolgo časa se ni o njem ničesar slišalo. Dokler se ni nekega dne z< pet pojavil v New Yorku, na krovu parnika iz Paname. Prav židano volje je bil Heflin mlajši. Več kot židane volje, prav res. In začudenim časniškim poročevalcem je pripovedoval ves vesel, da se je v Panami izborno počutil. Pijača? Ja! Heflin mlajši je žarel po celem obrazu. Kako dobra je bila! Ampak... so dejali poročevalci, papa?... O, Heflin mlajši ni bil prav nič v zadregi. Kjer je mokro, sem tudi jaz moker, in kjer je suho, sem tudi jaz suh! — to je bil njegov klasičen odgovor, ki je bil kmalu brzojavno sporočen v vse dele Združenih držav. Bila je to velikanska senzacija. In od tega trenutka je imel Heflin mlajši vse nevvyorške poročevalce za petami. Sledila je izredno zabavna noč. Od lokala do lokala je romal Heflin mlajši in pridno gasil žejo. Ni se menil za poročevalce, ni se menil za suhoto ameriških domačih tal, niti za svojega papana. Ko je naslednji dan prispel v Washington, je bil papa na kolodvoru. Grmelo in bliskalo se je, ko so poroče-
držani za tjulne odnosno za umen lov nanje, živali nihče 110 vznemirja in se za letala in ladjo niti ne zmenijo. Tako je lov nanje la-hak in uspešen.
Manj zanimiv in privlačen, loda mnogo važnejši je lov na — kobilice, ki so vsa tisočletja doslej kljubovale človeški moči. Sedaj so v mednarodnem uradu za zatiranje kobilic, ki je zboroval lani v Damasku, sklenili, da se uvede boj proti kobilicam z letali. Egiptovska vlada je načrt takoj uresničila in pokazalo se je, da jo lelalo izvrsten pripomoček v boju proti požrešnemu mrčesu. Ne le, da se more z letala na posebno uspešen način potresati mrčes s strupi, marveč je mogoče kobilice izslediti in zatreti, še preden pridejo v obdelane predele.
Mlad diplomat
Angleški princ na obisku v Tokiu. Tretji sin angleškega kralja, vojvoda gloucesterski, je prispel na Japonsko, da izroči japonskemu cesarju v imenu angleškega kralja red hlačne podveze. Na sliki vidimo gloucestcrskega vojvodo s cesarjevim bratom in prestolonaslednikom princem Cihibu pri vožnji
v cesarskem gala-vozu po tokijskih ulicah.
slanike, takoj po radiu obvestijo neposredno ribiške ladje ali pa radiopostajo v Reykja-viku.
Rusi so v zadnjem času začeli uporabljati letala pri lovu na tjulne. Ruska letalska družba je odstopila v ta namen državnemu ribiškemu brodovju nekaj letal. Stroje vzemo s seboj na lovskih parnikih, ki prodro v Severno Ledeno morje. Tu se dvignejo letala v zrak, da preiščejo ogromna ledena polja in doženejo, kje se tjulni nahajajo, obenem pa tudi najdejo ledu prosto pot za parnike. Uspehe svojega opazovanja sporoče na ladje po radiu. Na ta način prihranijo ladjam dolgotrajne in nevarne vožnje. Črne tjulne je na belem ledu lahko opaziti: led je kakor posut s črnimi pikami. Ker so določeni predeli pri-
Pomladanska vožnja in stekel pes
Prijetnega pomladanskega jutra je stopila v Milanu lepa, mlada, elegantna gospodična k avtotaksiju in prosila šoferja, da bi jo čim hitreje peljal v Biello, kjer ima nujen raiZr-govor. Šofer se je preskrbe! z bencinom in po vočurni krasni vožnji sta se pripeljala v mestece Biella, avtomobil je obstal in gospodična je izstopila. : 450 lir,« je dejal šofer, nakar mu je gospodična z očarujočim smehom izjavila, da žal nima denarja. Že dolgo pa si je želela tako dolgo avtomobilsko vožnjo in zato se 11111 lepo zahvaljuje, da ji je izpolnil njeno srčno željo. Šofer ji je z manj galantnim kakor odločnim glasom odvrnil, da mu mora v tem slu-
Gojenci Etona, angleškega vzgojevališča za plemenitaške sinove, so svetovnoznani po svojih visokih cilindrih, ki jih nosijo na glavi. Nekoč je nek gojenec prišel prepozno v šolo. Kot opravičilo je navedel, da je moral krmiti svoje želve. Seveda je gospod razrednik vztrajal na tem, da se morajo zahteve želv spraviti v sklad s šolskimi zahtevami in je mlademu ljubitelju živali dal kazensko nalogo z naslovom »Življenje želve«. Preteklo je več dni, ne da bi gojenec oddal svojo nalogo in učitelj se jo odločil, da ga vpraša, zakaj tega še ni storil. Na svoje veliko začudenje pa je zvedel, da je naloga nerešljiva in sicer iz enostavnega razloga, ker želva še 111 mrlva. Kako je potem mogoče opisati njeno življenje?
Trenutek gospod razrednik ni vedel, kaj bi počel s tem odgovorom, ko se je nenadoma spomnil, da spada želva k živalim, ki žive i najdlje. Če bi moral čakali mi smrt želve, bi bil učitelj iže zdavnaj mrtev, predeii bi bila narejena naloga. Gospod razrednik se je lahko prepričal, da je bil tak potek misli njegovega gojenca. Če je bil pameten mož, mu je kazen odpustil. Zakaj, Etan ni za to tu, da Iii vzgajal pikolovce, ampak angleške državnike. In, ali ni trinajstletni junak te zgodbe dokazal, da ima diplomatično sposobnost, ki je potrebna za vodstvo velike države?
Banke - vladarice sveta
Da je denar sveta vladar, je že davno znana resnica. Vendar to ni bilo še nikdar tako očito kakor sedaj, ko se denar vedno bolj osredoto-čuje v velikih bankah. Vodilna vloga je seveda v rokah anglosaških, to je ameriških in angleških bank. Ob koncu leta 1928. je bilo v 150 največjih ameriških in angleških bankah naloženih 41.1 milijarde dolarjev, za 3.2 milijarde več nego 1. 1927. Med 20 največjih anglosaških bank, ki so prave velesile današnjega sveta in se pokore njihovim migljajem vlade in parlamenti, spadajo po vrsti (po višini hranilnih vlog): Midland Bank 1920 miljonov dolarjev, Lloyds Bank 1714 milijonov, Barclays Bank 1631, \Vestmin-ster Bank 1431, National Provincial Bank 1413 milijonov dolarjev — vse s sedežem v Londonu; National City Bank 1349, Chase National Bank 1127, Federal Reserve Bank 979, Guaran-ty Trust Co. 842, Iiving Trust 734 milijonov dolarjev — vse s sedežem v New Yorku
Ameriški prometni stražnik nosi na prsih, hrbtu in obeh rokah električne svetilke. Namesto da bi mahal z rokami, in kazal prosto pot, kar prižge električno svetilko na levi, desni, na prsih ali na hrbtu, kakor je pač potrebno. Ta novost je osobito praktična ponoči.
čaju slediti na policijsko stražnico. Lepi neznanki se je pa končno le posrečilo neprijaznega šoferja potolažiti, da je bil pripravljen toliko časa počakati, da si izposodi pri v bližini stanujoči prijateljici potreben denar. Četrt ure — pol ure — celo uro je čakal šofer, nato pa izgubil potrpljenje in šel na policijo, seveda sam. V spremstvu dveh karabinerjev je šel nato iskat gospodično. Našel jo je prej, kakor je upal —- na samotni klopi sedečo, vso v solzah. Plakajoč je pripovedovala trem možem, da jo je pravkar ugriznil stekel pes in da bo morala kmalu v strašnih bolečinah umreti. Poklicani zdravnik je res ugotovil na nogi inal ugrizljaj in ker je nesrečna deklica tako natančno opisala strašen dogodek in bes-nost psa, je zdravnik smatral za potrebno, da jo prepeljejo v milansko bolnico. Tako se je ! gospodična še enkrat peljala z avtomobilom, 1 topot celo v spremstvu dveh uniformiranih ka-! valirjev. V bolnici so nesrečno deklico, ki je : neprestano jokala, skrbno položili na posteljo. Nato so obvestili zdravnika. Ko je nekaj minut nato stopil v sobo zdravnik — je bila prazna. Bolnica je brez sledu izginila. In je tudi nič več niso videli.
Za duha in srce
Angelo Cerkvenih: Greh
Vsakdanja tragedija t šestih slikah z epilogom. Režiser in inscenator Valo Bratina.
Usodno je, da je uprizoritev slovenske izvirne drame malokdaj vesel dogodek. Zaman se vprašujemo, kako da v naši drami skoraj brez izjeme pogrešamo žive dramatične kulture', predvsem pa tistega, kar je bistvo drame, to je skladne osredotočenosti besede in prostora, osredotočenosti življenja, skratka odrskega stila. V naši starejši drami čutimo okornost pesnika, ki svoje dramatične koncepcije in prav zajete tragike ne zna oblikovati v prostoru in vidimo, kako nam je njihov oder samo nerodno vežbališče dogodkov, skoraj nikoli pa orga-nična prostorninska koncentracija sveta (Jurčič in Medved) — pri najnovejši drami pa čutimo prav narobe, kako je koncentracija prostora v imaginarnem, abstraktnem svetu danes lahka stvar, kako nebogljena, prisiljena in neresnična pa je večkrat koncentracija življenja V to vrsto dramatikov spada tudi Angelo Cerkvenik.
Cerkvenik nam je napisal že več dram in »Greh« je njegovo drugo uprizorjeno delo. Dramatičnega nagiba pri Cerkveniku nikakor ni mogoče tajiti, vse njegove drame kažejo, da so se sprožile iz razgibane človečnosti, iz etične vzročnosti in zakonitosti, toda takoj, ko je bilo treba vsem tem zarodkom orgauičnega dejanja in sintetičnega nazora o svetu in življenju, je zadelo stvariteljsko hotenje na pesniške plitvine, strnjenost koncepcije je odnehala, se razblinila in človek si s celoto ne ve pomagati; nastal je nekak neurejen, zmešan filozofski quid pro quo, pod katerim čutiš samo, kaj je pisatelj hotel in ti je neprijetno to, kar je iz-maličil.
Dramatična koncentracija današnjega življenja se v »Grehu;- opira na štiri osebe ženo, ljubimca, prvega moža in drugega moža-zdravnika. Dve osebi sta še: začetnica . greha«, ženina mati in žrtev »greha«, izgubljenka Ela; ti dve osebi nastopata izven igre. Med temi osebami se plete avtorjeva teza, da zločin rodi zločin, da se en greh prelije v drugega, ena smrt v drugo življenje. :>Kdo je mrtev in kdo je živ? Kje je meja med obema? Kje je greh in kje je kazen? Kje je meja med obema?s- — »Kdo bo presekal to verigo?« »Vse se vrti... samo vrti...« S temi besedami se konča ta igra, polna miselnih nasprotij in neutemeljene, nakupičene nasilnosti. V celoti je tako: Ali miselnost večkrat ne pristoja osebam (najznačilnejši je v tem oziru ljubimec) ali nasprotuje dejanje besedam, ki jih osebe govore, ali pa so dejanja docela nespametna ali vsaj neverjetna, kakor je uaprimer vse početje drugega moža. Žena je prvega moža umorila, ne z orožjem, pač pn z duševno muko, duh tega moža se preseli v drugega moža, ki natanko pozna vso laž in zločinsko nagnjenje ženino, pa tudi lega moža, ki ga žena vzljubi, hoče na ljubimčevo zahtevo umoriti — toda njen padec z okna ženo pohabi in za vse življenje priklene moža nanjo. Zgodba o ženskem demonu in moškem bedaku je sicer enostransko resnična, tukaj pa tako nesmotreno in naivno izfilo-zofirana. da ne more vzbuditi drugega kot nejevoljo radi pozornosti, ki si jo zaman posveti.
Kakor je pisatelj miselno neurejen, neekonomičen, dramatično interesnos! in doslednost ubijajoč, tako je oblikovno docela nesprejemljiv. Kdaj sme dramatik utrujati s tako oblikovno preproščino, da eno dejanje Uonfrontira z drugim, da ga docela parodistično obnavlja, kakor imamo to v 1. in 3. sliki, kjer že v naprej prav dobro vemo, kaj bo žena govorila? Moti nas pri tem samo eno, da pisatelj sam slabše piše kakor bi žena sama govorila. Pisatelju nedostaja sintetične zmožnosti, da bi v dogodke postavil sugestivne moči. manjka mu globine in prave obzirnosti do javnosti, ki uvaja raz-bine in prave obzirnosti do javnosti, ki ureja raz-temu, da delo ni prav nikjer spotekljivo, je vendar tako golo in brez sramežljivosti, dejal bi banalno, da redko kje zašije iz njega posvečeuje umetnosti. To ni, posledica nobenega stila, noben naturalizem ali idejni realizem, ampak pomanjkanje umetnosti. Te besede sem zapisal pisatelju zato, ker ni nikak začetnik več in je treba enkrat povedati, zakaj njegova dela ne pridobivajo in ne morejo uspeti. Realizem, kakršenkoli že in vsakdanjost sta dve reci.
Igra bi bila v vsakršnikoli uprizoritvi pokazala svojo umetniško neorganičnost, z boljšimi igravci morda še bolj. G. Bratina ni imel srečne roke, ko se je hotel z njo habilitirati kot režiser in inscenator. Igravci, g. Kavkler, ga. Gabrijelčice-va, g. Jerman in Bratina so igrali z vdanostjo do dela, napravili so, kakor igra hoče; njihova usoda je bila, da se niso v igri orientirali in so plavali v razmetani miselnosti. Ohranili so sicer neko zunanjo enotnost oseb, celi igri pa je nedostajalo osnovne črte. Igravsko so storili marsikaj, skoraj nikjer niso bili vsiljivi, včasih precej naturni, večkrat pa tudi notranje neorientirani. Posrečiti se n. pr. nikakor ne more ljubimec, ludi ako bi bil o-. Kavkler že zrelejši igravec. Inscenacija g. Bratine je bila okusna in originalna, najboljše, skoraj edino, kar je bilo dobro. Križ, ki ga ima žena na prsih v epilogu, naj režiser odpravi, pisatelj ga ne predpisuje in je kaj dražljiv in dvomljivo vsiljiv etekt.
F. K«
MALI OGLASI
Vsaka drobna vršilca I-50 Din ali vsaka beseda SO par.,
Najmanjši oglas < 3 Din. Oglasi nad devet vrstic se računajo više" Za odgovor znamko 1 — Na vprašanja brez znamke ne odgovarjamo.
r i g . » v •»'-■'
Muzbeucejo
Prodajalka
vajena trgovine z mešanim blagom, išče službe kjerkoli, najraje v Sloveniji. Nastopi lahko takoj ali pozneje. Ponudbe na upravo Slovenca pod »Slovenka« št, 5551.
1000 Din dobi
tisti, ki mi preskrbi stalno službo pomož. delavca v tiskarni, kartonaži ali kaj primernega. Kavcija na razpolago. - Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Zanesljiv«.
Šofer
trezen in zanesljiv, iz-boren vozač, vojaščine prost, želi službe k tovornemu ali osebnemu avtomobilu. Naslov pove uprava Slov. štev. 5578.
Mizarski pomočnik
dobi delo takoj. Hrana in stanovanje v hiši. Jurij Grohar, Škofja Loka.
Mizarskega vajenca
takoj sprejmem. Hrana in stanovanje pri mojstru. Janez Snedu, sploš. mizarstvo, Tupaliče nad Kranjem.
Lesnega trgovca
poštenega, iščem za stalno nakupovanje rezanega in tesanega lesa, treba nekaj kapitala. - Ponudbe pod »Pošten trgo-govec« št. 5269.
ŠfŠAMEI
KAPE! O
prvovrstno, trio ali kvartet, iščem za celo leto. - Ponudbe naj se pošljejo na kavarno v Virovitici.
Postrežkinja
mlajša, se sprejme za ves dan. Vpraša se pri hišniku, Gledališka ul. 13.
Še istega dne,
ko sprejmete naše zastopstvo, boste zaslužili najmanj 100 Din. Naš predmet je potreben vsakemu gospodinjstvu. — »Delmond«, Miklošičeva cesta 14, Ljubljana.
Šival, stroj »Singer«
dobro ohranjen, se poceni proda. - Maribor, Mcljska cesta 59, soba 3.
Voz z diro
na peresih, malo rabljen, se proda za 1500 Din. -Naslov v upravi Slovenca pod štev. 5604,
Kartonaine pradd^lavke
(Partiefiihrerinnen), dobro izvežbane za izdelovanje okroglih in oglatih škatlic, se sprejmejo v dobro in stalno službo v neko večje mesto. Zglasiti se na oglasni oddelek tega lista pod štev. 5592,
Mineralno in blatno
MopališCe Daruvar
radioaktivni topli izvirki 38 do 50° C Najuspešnejše zdravljenje: Ž€llSHi!l DOle lili, revmatizma, podagre ,išiasa, slabokrvnosti in splošne slabosti.
Celo leto otvorjeno! Ugodno letovišče! Zmerne cene! Ugodne železu, zveze!
Izven glavne sezone znaten popust! Zahtevajte prcspek.e od Ravnateljstva kopal! Cč
Milanska Scala je pod vodstvom Toscanini-ja z ogromnim uspehom gostovala na Dunaju s celim svojim opernim ansamblom m baletom. Dala je »Falstaffa« in »Lucijo«, 22. t. m. bo odpotovala v Berlin, kjer bo dala razun T<ils-taffa« in »Lucije« še Rigolettii«, »Trubadurja«. »Aido« in >Manon«. Kakor znano, se zagrebški krogi zelo trudijo, da bi »Scala« gostovala na povratku v Zagrebu.
šaljapin, naj geni jalnejši pevec našega časa si v svojih vlogah dovoljuje preveliko svobodo. Radi tega jc imel že veliko konfliktov, največji spor pa jc nastal pri zadnjem gostovanju v Uimu, kjer je dirigent, maestro Bava-gnoli radi Šaljapinovc nediscipliniranosti odložil dirigentsko palico in noče več dirigirati, dokler bo nastopal Šaljapin. Muzikalna kritika ju na strani dirigenta, ker le-ta ni samo vodja instrumentalne mase, ampak reprezentant celega ansambla, pa ne. gre, da bi katerikoli pevec, pa naj bo še tako genijalen, motil celoto, da se izgubi koncertacija, preciznost, uigra-nost, homogenost, ravnotežje, ritem iu ekonomija priprave dela.
KUBIČNA RACUNICA za okrogel, rezan in tesan les, sestavil Mirko Logar, 1929, je v našem kmetskem in Tesnem gospodarstvu neobhodno potreben pripomoček, s katerim se na podlagi premera in dolžine takoj najde kubična mera tako za en hlod ali za poljubno število hlodov (do 10(i) kakor za tramove in to pri slednjih ne samo v melrih, ain-nak tudi v čevljih in oolah Knjižica, (d mora biti v" žepu vsakega našega gospodarja z lesom, stane 45 Din in se naroča v Jugoslovanski knjigarni v Ljubljani.
Ob priliki izgube našega nepozabnega soproga, očeta, gospoda
Jožefa Tomšiča
mizarja vevške papirnico
izrekamo tem potom vsem onim, ki so blagopokojnika spremili k zadnjemu počitku, najiskrenejšo zahvalo.
Posebno se zahvaljujemo čč. duhovščini, vodstvu vevške papirnice in gasilnemu društvu vevške papirnice za častno in obilno udeležbo, istotako delavstvu vevške papirnice, pevcem pod vodstvom g. Učakarja za lepe in ganljive žalostin-ke, darovalcem vencev in šopkov ter sploh vsem in vsakemu, ki so pokojnika spremili k njegovemu zadnjemu počitku. Še enkrat: najiskrenejša zahvala.
G o r. K a š e 1 j, 22. maja 1929.
Žalujoči ostali.
Zahvala
Puhasto perje
kg 38 Din, razpošiljam po povzetju najmanj 5 kg. Izkoristite priliko, dokler traia zaloga. L. Brozovič, kemička čistiona perja, Zagreb [lica 82.
Avtobus
12 sedežni, zn. »Ford«, brezhiben, z novo pnevmatiko in 2 rezervnimi kolesi, se ceno proda. -Naslov v oglas, oddelku »Slovenca« pod št, 5593.
Izgubila ac je
usnjata ročna torbica v nedeljo večer od rotovža do Gosposvetske ceste. Pošten najditelj naj jo proti nagradi izroči v naši upravi.
Kuniiiio
Rabim za ograjo:
| 78 kom. rabljenih tračnic (Grubenschinen) 130 do 150 cm dolžine, in 390 m rabljene žične vrvi (Drahtseil) 15 do 20 mm premera. Cenj, ponudbe na Alojzij Milavec, Planina pri Rakeku.
Moško kolo
še malo rabljeno, in mali harmonij se zaradi preselitve ceno proda. -Krakovska ulica 37.
Lesena galerija
5.10X2.80, s stopnjiščem za trgovski lokal, nekaj steklenih sten in nekai pisarniške opreme - se zaradi preselitve proda. — Naslov pove uprava »Slovcnca« pod št. 5559.
E233S
Šoferska šola
prva oblastv. koncesijon.. Čamernik, Ljubljana |Ju-goavto), Dunajska cesta 36. Telef. 2236. Strokov-niaški teoretičen pouk in praktične vož.nje na različnih modernih avtomobilih, s pričetkom vsakega prvega.

Kupim
hrastove hlode. - J. Pogačnik, Ljubljana, Kralja Petra trg 8.
* I »J
Zatekel se je
pes rujave barve, velik in visok, z verižico okoli vratu. Lastnik naj se zglasi pri Klešniku, Zelena jama 141.
Prostori za obrt
ali skladišče se oddajo v najnm s 1. junijem. Poizve se na Poljanski c. 64.
Posestva
Kupim hišo
večstanovanjsko, moderno zidano, ali vilo, solnč-na lega, z vrtom, blizu centra ali na periferiji Ljubljane, v bližini elek. železnice. V pritličju hiše so lahko prodajni prostori. Vselitev v dvoje večjih stanovanj 1. avgusta. Plačam takoj. Posredovalci izključeni. — Resne ponudbe ali ust-mene ponudbe do 27. t, m. na: Ignacij Perne, Levstikova 19.
Razno
Za birmo
Fotografski atelje novo otvorjen; najmodernejši aparati, najnovejše svetlobne naprave. — Foto Meyer, Maribor, Gosposka 39.
Na stanovanje
sprejmem dva gospoda. _ - Hrenova ulica 19, priti, štrukelj. Vezenje oblek.
Ažurira in ent!a
takoj Matelk & Mikeš, Ljubljana, poleg hotela
Fotograf, potrebščine
in vsakovrstne aparate, tudi na obroke, kupi pri strokovnjaku. Fotografsko specijalno podjetje: Meyer, Maribor, Gosposka 39,
Drva za kurjavo
(odpadki od žage) v vsaki množini, se dobe pri:
IVAN ŠIŠKA,
parna žaga in tovarna parketov, Ljubljana, Metelkova ulica 4.
Lanene tropine
in druga krmila
nudi naJOKnoli'
A. VOLH. LJUBLJANA
Resljeva cesta 2(.
eletrgovinu iita 111 ul lev skih izdolkov
OGLAŠUJTE
SLOVENCI'
T
t Potrti globoke žalosti javljamo pretužno vest, da je naša nadvse ljubljena, dobra mamica
Marija Hribovšek
posestnica
danes ob 8 zjutraj, po dolgi in mučni bolezni, previdena s tolažili sv. vere preminula. — Pogreb se bo vršil v petek ob 4 popoldne iz hiše žalosti na tamkajšnje pokopališče, Zagorje - New York, dne 22. maja 1929.
Globoko žalujoči ostali.
Krapins^c toplice Zagreba
zdravijo z zanesljivim uspehom piotin. išias, revmo, ženske bolezni itd 42°C naravne tople in blatne kopelji. V pred in po sezoni znatni popusti. Dvajsetdnevno zdravljenje zn ceno Din 1280 (stanovanje, hrana, liopelji in pristojbine) Redni avto promet, komiort, izborna oskrba, cene zmerne. Prifetek sezone 16. aorila. Zahtevajte prospekte
Naznanilo
Slavnemu občinstvu naznanjam, da sem prevzel
v najem gostilno pri gosp. Maja-rončku, Stara pot št. I v Ljubljani.
Postregel bom z dobro pijačo in jedjo. Cene nizke, postrežba točna in brza. Priporočam se za mnogo-brojen obisk. — Na razpolago je lep senčnat vrt, tudi prostori za balin, notranji prostori so udobni ter zračni, posebna soba za samostojne večje družbe ali ženitovanje ter velik salon. Gostilna je bila nekdaj zelo na dobrem glasu, kar starejši itak vedo, mlajši naj si pa sedaj ogledajo. Čudili se boste prekrasni legi ter čistemu zraku. Priporočam se za mnogobrojen obisk.
Ivan Potočnik.
Vabilo
ireproge
Linolei, zavese, posteljne odeje, namizni prti, vzglavja, tuhenti, šivane odeje, volnena pregrinjala, pregrinjala za mobilje, gradi za ma-trace, kakor tudi vse vrste lesenih, tapetniških in železnih mobilij po čudovito nizkih
cenah pri: KAROLU PRE1S, MARIBOR, Gosposka ulica štev. 20.
Ceniki zastonj!	Ceniki zastonj!
"56. redni občni zbor »Vzajemne posojilnice v Ljubljani« r. z. z o. z.
se bo vršil dne 31. maja 1929 ob \b'A (pol petih) v prostorih posojilnice na Miklošičevi cesti št. 7
Dnevni red:
1.	Poročilo načelstva in nadzorstva.
2.	Sklepanje o računskem zaključku za I. 1928.
3.	Nadomestna volitev enega člana načelstva.
4.	Volitev treh namestnikov načelstva,
5.	Slučajnosti.
V smislu § 20 zadružnih pravil je treba za sklepčnost eno desetino vseh članov. Ako ni podana sklepčnost, se vrši pol ure pozneje, to je ob 17 (5 pop.) drug občni zbor, ki je sklepčen pri vsakem številu članov (§ 20 lit. i).
Za neštevilne izraze iskrenega sožalja, ki smo jih prejeli brzojavno, pismeno ali ki so nam bili izraženi osebno ob pre-rani izgubi našega prečastitega gospoda kanonika, dekana: nad-župnika, brata in strica
Daneza Bizi.
izrekamo tem potom vsem našo najiskrenejšo zahvalo. Posebej pa se zahvaljujemo prevzv. vladiki dr. Jegliču, gospodoma kanonikoma Janezu Sušniku in Alojziju Stroju ter vsem drugim duhovnikom, prijateljem in znancem za udeležbo pri pogrebu, združenemu pevskemu zboru morav.škcmu za prekrasne žalo-stinke, učiteljskemu zboru in šolski mladini, vsem organizacijam, darovalcem prelepih vencev in cvetja, g. dr. Valentinu Rožiču za prekrasen poslovilni govor, končno vsem. ki so našega blagopokojnega tako številno spremili na njegovi zadnji poti, —- Še enkrat: Vsem najprisrčnejša zahvala!
Moravče - Dobrova pri Ljubljani, dne 22. maja 1920,
Žalujoči ostali.
Predno kupite kolo, šivalni stroj ali gramofon, oglejte si ogromno zalogo KOLES: Diirkopp in dr. najboljših STetovnili znamk. ŠIVALNIH STROJEV: znamk Dflrkopp in Minerva. GRAMOFONOV: znamke Columbia, ter plošč zadnjih šlagerjev pri tvrdki
TEHNIK" JOSIP BANJAI
»»
Ljubljana, Pražakova ul. 19
Ljubljanski dvor
NajnICJe cene! — Prodaju tudina obrokel
Opozarjamo na .Klali oglasnih'
v našem dnevniku.
Poslužujte se ga ob vsaki priliki f.......11 bbi > ii ~i nin n • n»i~w\iriii»"'»n—
Za okrepitev in osveženje krvi!
letni čas!
Sedaj je najboljši
Okrepitev krvi
je potrebna vsem
posebno
onim, ki nimajo
kdor ima kdor je prebolel kakršnokoli
osobito
ki hodijo v
slabokrvnim teka
slabe živce
bolezen pozim
otrokom
šolo.
Novi Oaklandi
so zelo s
,.. in njih hitrost je v skladu ž njihovo eleganco
Za okrepitev krvi priporočamo
„ ENEEGIN"
ŽELEZNATO KINA VINO
FMFDfilN železnalo kina vino se do-tncnvin biva v vseh lekarnah in drogerijah. 1 velika steklenica '/»litra Din 40'—. Po pošti pošilja Laboratorij „ALGA' Sušak. — 3 velike steklenice 1/2 litra za Din 128—. 6 velikih pollit. steklenic za Din 248'— in 1 zastonj.
Zdravniki trdilo, da za (»krepitev otrok zadoščajo 3 vettke steklenice in sicer po 3 male žlice na dan pred jedjo. Odraslim trebn 3-6 velikih steklenic po 3 velike •/.licu na dan pred jedjo.
Najboljši in najekonomičnejši
ELEKTROMOTORJI
iz znanih čeških tovarn
Škodovi zavodi v Plzniu
se nahajajo v velikosti % do 30 k. s. stalno na zalogi v Ljubljani, — Obrnite sc na
OaklatTd je nage!, gibčen in šik: voz za mlade ljudi, ki ljubijo v avtomobilistiki bežečo krajino — ki jim je užitek puščati druge avtomobile za sebojl Tudi drugi vozovi so hitri, toda Oakland odlikuje njegova konstrukcija, ki dela naglo vožnjo prijetno in varno. Izredno prožno peresje daje vozu rahel tek tudi pri hitrosti 90 km. na uro in več, z zavorami »Steeldraulic« z notranjo ekspanzijo pa ga ustaviš v nekaj sekundah.
Te mehanske posebnosti, združene z eleganco nove Fisherjeve karoserije, pojasnujejo, zakaj Oaklandi prevladujejo na vseh odličnih športnih prireditvah.
Oakland
CHEVROLET — PONTIAC — OLDSMOBILE - OAKLAND - BUICK - VAUXHALL — LA SALLE CADILLAC - CHEVROLET TOVORNI VOZOVI - O. M. C. TOVORNI VOZOVI
KAROSERIJE F1SEERA
PROIZVODI GENERAL MOTORSA
Glavno zastopstvo in zaloga rezervnih delov
V. 8s JVC. &arešič $ Go.
Zastopstvo Skodovih Zavodov, liubliana
Šelenburgova ulica I. - Teleton 2966
Zahvala
Za mnogoštevilne in tolažilne dokaze iskrenega sočutja povodom naše ljubljene, prerano izgubljene mame, sestre, svakinje in tete, gospe
Antonije Mallyroi.Heim
izrekamo prisrčno zahvalo. Zlasti se zahvaljujemo čč. duhovščini, dr. Pancetu, Bralnemu društvu za ginljive žalostinke, vsem darovalcem krasnih vencev in cvetja ter vsem prijateljem in znancem, ki so spremili drago nam pokojno na njeni poslednji poti.
V Tržiču, dne 21. maja 1929.
Žalujoči ostali.
111=111=
.a	1
o .a »i rj
n n nc5 •
a> n o»H .S
" o nSQ
v S I* 'S -S
.2. N rZ t a ^
-o	n
3 Si N ve a >
N
.K<*>
"d^s
a U c o> .i co
■9 .s z
§Q
A1 '
S.S-D -

- .SB.
- 0) J

3zOS^. 5 g « n?;™ S!
.M
,E3« O i-i <00 e'w
n *
-SuZuo S
H" >
•S SKu^ I«O
►J JJH- k, oo « K t/3 u, CM
111 = 111 =
ZAGREB
Marije Kraljice 34 — Tel. 27-44
T. C. Bridges:
Na pomoč!
Roman.
41
Vodnik pa nI odgovoril. Tudi ni poslušal, ampak le buljil na kol na nasprotnem bregu reke in bil videti strašno presenečen. Končno vzdigne roko in pokaže na kol, rekoč: »To ne prav. To prestavljeno!«
Greg rahlo zažvižga in pripomni:
»Zdelo se mi je, da nekaj ni v redu. Ni verjetno, da bi bili postavili kol ob sipinah. Toda kdo bi nam bil vendar nastavil to zanko?«
»Ali je treba še izpraševati?« pravi Sam nekoliko prezirljivo. ;Saj bi vendar lahko vedel, da nihče drugi ko Gadsden!«
xNeumnost!« ga zavrne Greg. Saj je vendar nemogoče, da bi bil pred nami! Le pomisli, kako smo hiteli!«
»Pa vkljub temu je Gadsden! odvrne Sam trdovratno. »Ako pridemo čez, bomo našli njegove sledove.«
»To prav,« reče Zambo. »Vi čakati. Jaz najti pot čez.«
Zajalia torej svojo mulo in odjezdi ob reki navzgor. Ni še preteklo pet minut, ko se ustavi in jim pomiga in vsi hitijo za njim. Pokaže jim plitev brod, kjer so razločni sledovi kazali, da hodijo tod preko reke konji in goveda in vsa družba vodo brez vsake nezgode jahaje prebrede.
. Zdaj ti pa lahko pokažem, : reče Sam in jaha po bregu dol proti kraju, kjer bi se bil Zambo kmalu ponesrečil. In res: zemlja okoli kola je bila sveže izkopanal »No, ali ti nisem pravil?« vpraša Sam.
»Da,« reče Greg. »Vidim, da je kol nekdo prestavil; odkod pa veš, da je Iu nekdo bil bas Gadsden?«
Sam pokaže na sled čevlja v sveže izkopani prsti.
LJUBLJANA
Dunajska cesta 12 — Tel. 2292
»To je bil angleški škorenj in sicer številke devet.«
Greg je omahoval, vendar pa še ni bil prepričan. »Ne morem uvideti, kako bi nas bil mogel prehiteti,« reče zato. »To bi bilo le tedaj mogoče, ako je imel letalo.«
»Letala ni imel,« pravi Sam. »Imel pa je avto! Ali vsaj jaz sem skoraj prepričan, da ga je imel.« Odide torej preko prerije (travnate ravnine), drugi pa mu radovedno sledijo. Naenkrat Sam obstane. : No, tu imate!« reče nakratko in pokaže na nedvomne sledove kavčukovih koles, ki so se odražali na golem prostoru med trdo, posušeno travo.
40. Hud udarec.
Nekaj hipov so vsi molčali in strme gledali sledove. Greg spregovori prvi. »Maš prav, Sam, pa vendar se mi vse to čudno zdi! Kako je vendar mogel z avtom priti preko vseh teh hribov?«
Saj ni šel po tej poti, Greg,« pravi zdaj njegov oče. »Moral je hribe na severni strani obkrožiti. Razdalja je res mnogo večja, vendar z avtom te vrste — imel je cenen ameriški tip z visokimi kolesi — je lahko potoval štirikrat ali celo petkrat tako hitro kakor naše mule.«
Greg prikima. »Zdaj vidim, očka. Torej je Sam ves čas prav imel. Gotovo pa Gadsden vso pot ne bo mogel rabiti ovta?«
Oče se zasmeje. »Seveda ne, a lahko se bo vozil preko vse te ravnine. Tako nas pa lahko daleč prehiti in nam vrhu tega še kakšno tako grdo zagode kakor danes.«
On zloben človek,« opomni Zambo in tako resnična je bila ta opazka, da ji nihče ni ugovarjal.
Sam pa stisne ustnice in pravi odločno: »Pa ga bomo vendarle posekali! Le kar naprej!«
Jahali so ves dan preko planjave in ves dan sledili kolesuice kavčukovih cevi. Proti večeru pa ugledajo pas dreves, ki jih niso nič videli, odkar so stopigli na to ravnino. Zambo jim pove, da bodo
nocoj tukaj taborili. Ustavijo se pri jezeru čiste vode, skrbno spno mulam noge, da se ne bi mogle oddaljiti, zanetijo ogenj in si skuhajo večerjo.
»Radoveden sem, kako daleč je že Gadsden,« pravi Jim, ko si praži pramen slanine nad žarečim ogljem.
»Morda petdeset milj ali pa še več,« reče Greg. »Zambo pravi, da je pot ves čas dobra, dokler ne pridemo da reke Braco (Brako).«
»Kako daleč je to?« vpraša Jim.
»Več kot sto milj,« odgovori Greg, s dobre tri dni ježe.«
»Tam si bomo torej zgradili čoln,« reče Jim.
»Da, če ne bomo mogli nobenega kupiti. Če bomo imeli srečo, pa morda dobimo kako indijansko pirogo.«22
Jim položi slanino na prepečenec in jo mirno použiva. Bilo je tu med drevjem jako prijetno, zato so še nekaj časa sedeli in kramljali. Ker pa so ves dan prebili v sedlu, so bili trudni, zato si razpno svoje mreže zoper moskite in zlezejo vanje.
Jim in Sam sta bila v Polcapplu navajena zgodaj vstajati, zato jima zjutraj ni bilo težko skočiti na-noge. Vse drugače pa je bilo z Gregom in imeli so kakor vedno dosti posla, preden so ga zjutraj zbudili. Jim ga je baš izbezal iz njegove mreže, ko pride k profesorju Zambo in mu nekaj pošepeta.
Profesor pa kar skoči pokonci in zavpije: »Kaj? Mul ne morete najti? Saj smo jih vendar speli kakor ponavadi !«
»Mi zvezati, senjor,« odvrne Zambo v svoji čudni, oskubljeni angleščini, »pa nekdo odvezati jih. One proč!«
»Je že zopet Gadsden zraven, seveda!« pravi Sam jezno. »Saj bi bili lahko naprej vedeli!«
»Daleč jih ni mogel odpeljati!« krikne Greg. »Ujemi mo jih!«
52 Piroga je čoln, ki si gn divjaki izžgo iz debla velikega drevesa.