informativni
glasilo ravenskih železa
v>J‘
Leto XXVII
Ravne na Koroškem, 14. junija 1990
St. 6
Osebna odgovornost vodstvenih delavcev
Tistega, ki od dekade do dekade spremlja poslovne rezultate železarne, ni presenetilo dejstvo, da smo
1.	kvartal 1990 zaključili z izgubo. Tudi to ne, da se tak trend nadaljuje. Je pa seveda razumljivo, da tako stanje ob analizi takoj zahteva ukrepe za sanacijo.
Vzrokov za izgubo je več, žal pa tvorijo krog, iz katerega je težko stopiti. Začne se tako:
Ker nam mnogo kupcev dobavljenega blaga ne plača, moramo med
IZ VSEBINE
Za kateri sindikat ste Delegati izvolili direktorje Za finančno trdnost železarne
Železni zakon nesposobnosti
Oskrba z energenti v aprilu April ni bil dober Energga - tehnologija -izdelek
Kaj bo s formavtomatom Kaj smemo vedeti o niobu in tantalu
Metode in orodja CASE Kaj prinaša UH P novega na energetskem področju Prispevek naših sociologinj k slovenski strokovni literaturi
Naši strokovnjaki v Železarskem zborniku
Inovacije v marcu in aprilu 1990 Vrtec po meri otroka Meja narekuje precej dejavnosti
Pustiti ptice peti Nove knjige na policah Koroške osrednje knjižnice Rekreacija in šport Kadrovska gibanja Mojstri besedne i|metnosti
(s težavo) zbranimi naročili izbrati tista, za katera je skoraj zanesljivo, da bodo plačana. Ker pa v državi hudo primanjkuje denarja, je malo sol-ventnih kupcev, zato imamo v železarni precej manj naročil kot nekoč, posledica pa je, da se nam niža nivo proizvodnje pod mejo, ki zagotavlja pozitivno poslovanje.
Ker domači kupci torej nimajo de-naija, tisti na konvertibilnem trgu pa ga imajo, se zmeraj bolj usmerjamo v izvoz. Vendar tam srečujemo drugi dve nevšečnosti:
- cena naših izdelkov je v glavnem previsoka, da bi nam zagotavljala konkurenčnost in prinašala dobiček
- ker tečaj dinarja ni realen in iz-
Kjer gospodar v vsak kot pogleda, tam ni treba boljšega reda.
Slovenski pregovor
voznih spodbud praktično tudi ni, nam izvoz, ki ga ustvarimo, prinaša izgubo.
»Notranje rezerve« smo že tolikokrat našteli, da jih znamo na pamet, vendar se nam na vprašanje, zakaj smo predragi, spet pojavijo:
- Če na dragi napravi delamo le nekaj deset ur na mesec, potem tisto kar izdelamo na njej, ne more biti konkurenčno. To pomeni, da moramo stroje in naprave optimalno izkoristiti.
- Ce se nam zaloge večajo, nas stanejo dvojno: prvič plačujemo zanje obresti, dmgič imamo vanje vložen material, energijo in delo. Vse to smo plačali, a nam ni vrnilo nič.
- V železarni vsak mesec dobiva-
mo reklamacije za pomanjkljivo izdelano blago, ki jih moramo plačati. Torej še zmeraj škripa kvaliteta.
V preteklih letih smo sprejeli vrsto ukrepov za izboljšanje delovne in tehnološke discipline. Veljali so in še veljajo za vse delavce.
Zdaj smo sprejeli ukrepe za vodstvene delavce od delovodij in vodij oddelkov do direktoijev PE, podpredsednikov in predsednika PO. Z njimi hočemo uveljaviti odnos nadrejenosti in s tem poostrene odgovornosti za konkretne naloge in zadolžitve.
Če bomo torej delavcem skrbno pripravljali delo in jim z vsakodnevno osebno zavzetostjo dajali zgled in če bomo ob tem sproti prevzemali odgovornost za vse (nepopravljene zadolžitve, uspeh ne bo izostal.
Če namreč hočemo v Evropo in se približati evropskim plačam, moramo sprejeti evropske normative za porabo, evropske standarde za kvaliteto (za nekvaliteto ne bo več opravičila) in evropsko produktivnost.
Če bomo stvari vzeli resno, bi se po napovedih morali do konca leta izkopati iz krize.
IZ DELA SINDIKATA
ZA KATERI SINDIKAT STE
Aprila in m^ja smo se lahko delavci železarne svobodno odločili in se vpisali ali v svobodni sindikat, na katerega čelu je Branko Kaker, ali v neodvisnega, katerega pobudnik je v železarni Adolf Petrič, ali pa si nismo izbrali nobenega.
Vprašali smo nekgj delavcev, kako so se odločili.
Dušan Dobelšek, tehn. risar, razvojni sektor:
berač kruh. Tako si jaz predstavljam. Če mislijo tak sistem vpeljati, kot ga imajo na oni strani meje, potem jaz brez sindikata biti ne morem.
Zaupanje imam vanj. Če zdaj 40 let niso kaj naredili, bodo pa menda ja zdaj, ko se je vlada zamenjala.«
Slavko Sešel, skupinovodja v novi topilnici:
Članarina res ni velika, a za delo, kot ga je sindikat do zdaj pokazal, še prevelika. Socialni problem zaenkrat, hvalu bogu, še nisem, da bi rabil ozimnico ali kar že sindikat organizira. Na moije in na izlete ne hodim, torej ne vidim vzroka, da bi se včlanil. Ne bojim, se da bi v težavah sam ostal. Sindikat za moje delo ni potreben, mene bo na položaju držala strokovnost, ne pa sindikat.
V sindikatu živijo nekateri posamezniki na račun večine. Večina jim daje za delo, ki pa ga ne opravljajo.«
Vlado Kamnik, brusilec valjev in armatur, Valjarna:
»V stari sindikat ne zaupam več. Vem za konkretne primere, ko je imel delavec probleme, pa se ni potegnil zanj. Delavec je moral na delavski svet pa še kam drugam, sindikat pa mu ni pomagal. Poleg tega so po kongresu od republike do železarne ostali vsi stari ljudje v sindikatu.
Menim pa,da so spremembe nujno potrebne. Toda v tem starem sindikatu, v katerem smo bili do zdaj člani samo na papirju, jih ne vidim. Samo lepo govorijo in pišejo. Toliko delavcev so si priborili, ker so ti popolnoma neinformirani, niti ne vejo, kaj so podpisali.
Jaz sem za neodvisni sindikat. Gotovo se bo bolj potegoval za delavce, saj ne bo imel predsednikov, kot jih ima svobodni, pač pa strokovnjaka.
Menim, da nam v tem trenutku noben sindikat še ne more pomagati, saj so stvari nedorečene. Ne ve se, kdo je lastnik podjetja. Prepričan sem, da se bo to sčasoma uredilo, potem pa se bo tudi pokazalo, kakšne so prednosti neodvisnega sindikata.«
Zbrala: Helena Merkač
»Odločil sem se za svobodni sindikat. Čeprav do zdaj ta ni opravljal vloge, kot bi jo moral, saj je bil preveč pod vplivom vodilnih struktur, pričakujem, da bo po novem boljše. Moralo bo biti, če ne, se bomo izpisali. Če misli sindikat še naprej ostati samo za ozimnico, ga seveda ne rabimo.
Čeprav se za svoje delovno mesto ravno ne bojim, sem se za ta sindikat odločil, ker vem, da je v sedanji krizi potreben močen sindikat. Nastati mora močna celota, le tista bo lahko - če bo treba - opozicija vodstveni strukturi. Sicer pa, če tako gledaš, vse v svetu se združuje, mi pa bi se razbijali.
Naš sindikat mora postati tak, kot so sindikati v tujini. Če mu bo to uspelo, mu vsa čast.
Zaupam tudi vodstvu sedaj prenovljenega svobodnega sindikata. Upam, da bo ostalo močno in se ne bo pustilo pohoditi.«
Drago štrikar, transportni delavec v obdelavi, TSD:
»Sploh nisem pomišljal, ko nam je predsednik ponudil pristopne izjave. Podpisal sem jo, ker menim, da nekoga moraš imeti, da se bo zate brigal, ko boš rabil pomoč. To pa gotovo, dajo boš rabil, kajti če smo se v redu reorganizirali, če bo kapital v ospredju, bomo rabili sindikat kot
»Bila bi sramota, če ne bi bil član sindikata. Ne najdem vzroka, da ne bi bil, zato sploh nisem razmišljal, ampak sem se kar včlanil.
Ker nimam pripomb na prejšnje delo sindikata v železarni, sem se tudi zdaj odločil kar za' tega, starega. Nisem se včlanil zato, da nas bi bilo več, ampak zato, ker je sindikat delavcu vedno potreben. Lahko iščeš pomoč, če si bolan ali če rabiš kakšne druge nasvete, lahko ti pomaga posredovati pri pravni službi, če vidiš, da se ti godi krivica. Lahko pomaga vsakemu delavcu, saj je za to. Jaz sem prepričan, da bi mi, čeprav nekateri ne veijamejo, da bi jim. Sicer pa tudi članarina ni velika.
O drugem sindikatu v železarni nisem seznanjen, mislim pa, da sindikat ne more biti kot stranka, biti mora eden.
V vodstvo sindikata zaupam. Kaker dobro dela. Sem ga po TV že tudi poslušal.«
Rudi Hudrap, inž. za analogne naprave, Tehniške službe, ETS:
»V sindikatu ne vidim niti koristi niti škode, zato ne mislim biti član. Po zakonu sva oba enaka, tako tisti, ki je v sindikatu, kot jaz, ki nisem. Za svoje pravice se znam boriti sam, če si jih sam ne bom priboril, mi jih tudi drugi ne bodo.
KAJ MI NUDI KATERI SINDIKAT
- Svobodni sindikat v Železarni Ravne je interesna stanovska organizacija članov.
- Vstop je prostovoljen, ne glede na versko, nacionalno in politično pripadnost.
- Vsak član ima pravico, da se z argumenti zavzema za svoje ideje.
• - Povezali se bomo v branžnem sindikatu kovinaijev in izstopili iz občinskega sindikata.
- Za svoje člane se bomo borili tako, da bo v največji možni meri zagotovljeno:
- sodelovanje delavcev pri upravljanju
- sodelovanje pri določanju politike plač
•- socialna varnost.
- varstvo pri delu
- s povezanostjo na republiškem nivoju sodelovanje pri vseh odločitvah, ki so važne za delo in življenje.
Neodvisni sindikat v železarni je imel ustanovni-občni zbor v četrtek, 24. maja.
Izvolil je organe konference. Imenoval je izvršni odbor, v katerem so Milenko Kobal iz Energije, Adolf Petrič iz Nožev, Peter Ošlovnik iz Jeklo-livame, Mirko Creslovnik iz PII, Jože Mlatej in Jože Kotnik iz Valjarne ter Milan Antolič iz ETS.
Sprejel je tudi pravilnik o organiziranju in delovanju ter programsko deklaracijo ustanovnega kongresa zveze neodvisnih sindikatov Slovenije.
Iz nje povzemamo:
- neodvisni sindikat bo nadstrankarska, stanovska družbenoekonomska organizacija prostovoljnega članstva delojemalcev, vključenega in organiziranega po posameznih panožnih dejavnostih ali poklicih, ki ščitijo in zastopajo njihove interese pred delodajalci, njihovimi združenji in državo
- panožni in poklicni sindikati so samostojne sindikalne organizacije in odločajo o večini zadev avtonomno
- v njem bodo poudarjene vrednote posameznika
- je neodvisna stanovska organizacija, ki se bo borila za spremembo zakonodaje, posebno še na področju ekonomskih, materialnih in socialnih pravic delojemalcev
- zavzemal se bo za splošne civilizacijske in politične prvine (npr. ukinitev industrijske policije - SLO in DS, za čim hitrejšo vključitev v Evropo itd.)
- zavzemal se bo za spoštovanje mednarodnega načela sindikalne svobode, za tržno gospodarstvo in za zmanjšanje državne intervencijske vloge na področju dela
- cilj mu je razbremenitev gospodarstva na nivo zahodnoevropskih dežel in nadaljnje skrajševanje delovnega tedna
- je proti kampanjskemu uvajanju celodnevnega delovnega časa.
Več bomo o neodvisnem sindikatu pisali v naslednji številki Informativnega fužinaija.
Helena Merkač
S 4. SEJE DELAVSKEGA SVETA
Delegati (iz)volili direktorje
Zadnja seja delavskega sveta sodi za tretjo, ko so delegati izvolili poslovodni odbor Železarne Ravne, med pomembnejše v tem mandatu, saj so tokrat imeli - med drugim -nalogo glasovati za direktorje poslovodnih enot in sektorjev. Sprejeli so še nov pravilnik o glasilih železarne, potrdili predlagani uredniški odbor IF in KF, se strinjali z novim načinom varčevanja delavcev železarne ter sprejeli zaključno poročilo o inventuri.
KRITIČNA VSEBINA PRVE TOČKE
Za razliko od drugih sej tokrat prve točke dnevnega reda delavski svet ni obravnaval zgolj kot formalnost, temveč seje pri obravnavanju poročila o delu kolektivnih izvršilnih organov precej dolgo zadržal.
Odbor za kadrovske zadeve je namreč pred sejo DS obravnaval prerazporeditve in spremembe AOD po reorganizaciji in zadolžil sindikat, da vse primere prerazporeditev in sprememb, ki burijo duhove v kolektivu, njegov izvršni odbor podrobno preuči. Do 4. seje delavskega sveta tega še ni utegnil storiti, vendar je predsednik sindikata opozoril na tako imenovane »nelegalne spiske« presežnih delavcev v nekaterih obratih. Ker niso narejeni po enotno dogovorjenih kriterijih in ker na podlagi njih delavce premeščajo brez poprejšnjih pogovorov z njimi, sindikat nanje ne more pristajati.
Predstavnica Jeklolivame je povedala, da so s takimi spiski pričeli pri njih, ker imajo na nekaterih oddelkih premalo dela in ker že dolgo delajo z izgubo. Določili so produktivna delovna mesta, z neproduktivno zaposlenimi pa so se pogovarjali o možnostih prerazporeditve, vendar se s tem nihče ni strinjal. Sprašuje se, kdaj lahko direktor prerazporedi delavca in kako dolgo lahko delavec tako odločitev še odklanja.
Predsednik PO za kadre in organizacijo je potrdil, da smo se v železarni zavzeli za to, da ne bi bilo prerazporeditev, dokler nimamo izdelanih kriterijev. Problem presežka delavcev smo želeli rešiti z naravnim odlivom in s predčasnim upokojevanjem in dokupom let. Žal se strukturnim neskladjem ne moremo izogniti. Zaradi pomanjkanja naročil in spremenjene tehnologije nastajajo presežki delavcev, ki jih je treba prerazporediti. Ker gre v glavnem za delavce brez poklicne izobrazbe in za enostavna dela, za to ne potrebujemo posebnih programov prerazporeditev, saj v drugih delih tovarne take delavce potrebujemo.
Vodja kadrovsko-socialne službe je pojasnil, da je že začel veljati Zakon o delovnih razmeijih, ta pa vsebuje tudi kriterije za prerazporeditve znotraj podjetja.
Predsednik sindikata je vztrajal -že zaradi velikega števila delavcev na spiskih (v srednji livarni jih je 140!)
- daje potrebna psihološka priprava kolektiva, ki se mora začeti zavedati nujnosti premestitev, ko pa gre za posameznike, je treba z njimi predvsem človeško ravnati.
V nadaljevanju je delavski svet obravnaval pobudo delegatov Strojev, da bi spremenili vrstni red kandidatov za kadrovska stanovanja, vendar jo je zavrnil, saj liste pred iztekom enoletne veljavnosti ne more spreminjati, problem pa naj bi rešili z dogovorom med kandidati samimi. Delegati so opozorili, da železarna izgublja stanovanjski fond tudi s tem, da ne teija izselitve tistih, ki jim je za gradnjo hiš dodelila ugoden kredit.
V prvi točki je delavski svet obravnaval še pobudo delegatov PE Turizem in družbeni standard v zvezi z razpisnimi pogoji za direktoija in sklenil, da morajo v prihodnje tudi za to PE veljati enaki pogoji kot za druge (visoka izobrazba), tokrat pa je PO priporočil, naj bi upoštevali dosedanje izkušnje pri vodenju; te dokazujejo delovno zmožnost kandidata, ki sicer ne dosega predpisane izobrazbe.
VOLITVE DIREKTORJEV POSLOVNIH ENOT IN SEKTORJEV
Osrednja točka 4. seje delavskega sveta so bile gotovo volitve, čeprav ta izraz ni čisto upravičen. Šlo je namreč samo za pottjevanje dosedanjih vršilcev dolžnosti, ki jih je na delovna mesta direktorjev poslovnih enot in sektoijev po reorganizaciji postavil PO železarne. O volitvah smemo govoriti le toliko, kolikor je bilo glasovanje tajno, z volil-, nimi listki. Kandidati, ki so dobili nad polovico glasov delavskega sveta (šteje 70 delegatov, navzočih je bilo 54), so postali delavci s posebnimi pooblastili za dobo štirih let.
Rezultati glasovanja so naslednji:
Dipl. inž. VUjem Stifter, direktor Metalurgije in dipl. inž. Matjan Senica, direktor Obdelave, sta dobila po 53 glasov, dipl. oec. Rudi Rsy-zer, direktor Financ, 50 glasov, inž. org. Alojz Kamičnik, direktor Armatur, dipl. inž. Jurij Pratnekar, direktor Strojev, dipl. oec. Marija Pra-per, direktorica Računovodstva in dipl. oec. Peter Prikeržnik, direktor Prodne, po 49 glasov, dr. Janez Bratina, direktor Tehniških služb, 47 glasov, dipl. inž. Edvard Štrucl, direktor Jeklolivame, dipl. inž. Vlado Strahovnik, direktor Zagotavljanja kakovosti, mag. Milan Švajger, direktor Razvojnega centra in dipl. inž. Milivoj Zqjc, direktor Investicijskega razvoja, po 45 glasov, dipl. inž. Anton Navodnik, direktor Nabave, je dobil 44 glasov, Alojz Janežič, direktor PE Turizem in družbeni standard pa s 24 glasovi ni bil potijen in bo do izvolitve novega direktorja, za katerega je delavski svet že raz-
pisal prosto delovno mesto, ostal vršilec dolžnosti direktoija.
SPREMENJENI PRAVILNIK O GLASILIH IN NOV UREDNIŠKI ODBOR
Po sklepu prejšnjega delavskega sveta železarne je Koroški fužinar letos prešel v pristojnost službe za informiranje. Temu dejstvu in določilom Zakona o podjetjih je bilo treba prilagoditi pravilnik o glasilih železarne, smiselno pa je bilo oblikovati tudi skupen uredniški odbor za Koroški in Informativni fužinar s prilogami. Člani novega uredniškega odbora, ki jih je delavski svet potrdil za dve leti, so: dr. Tone Pratnekar, dipl. inž. Maks Večko, dipl. inž. Mirko Vošner, dipl. soc. Andreja Či-bron, dipl. oec. Sonja Smolar, Marijan Gerdej in Maijan Kolar, ki je glavni in odgovorni urednik.
S tem sta prenehala obstajati uredniški odbor in svet Koroškega luži-naija. Cena tega glasila bo poslej 10 din.
VARČEVANJE ZAPOSLENIH
v Železarni
Potem ko je delavski svet potrdil kandidate za zaslužne delavce v letu 1990 (predstavili smo jih v 5. št. Informativnega fužinaija), je sprejel še predlog finančnih služb za varčevanje delavcev v okviru Železarne Ravne. Delavci naj bi varčevali tako, da bi sredstva vezali nad 200 dni, obresti pa bi bile sorazmerne z obrestmi, ki jih za kratkoročne gospodarske kredite zahteva banka v (višini 85 %). Varčevanje seje začelo ob aprilski plači, najmanjša vloga je bila 500 din. Delavski svet seje tudi strinjal, da za vložena sredstva jamči železarna s svojim premoženjem.
reorganizacija oteZila
INVENTURO
Predsednik centralne inventurne komisije je poročal, da so bile zaradi
reorganizacije z inventuro ob koncu leta 1989 precejšnje težave, ki jih povzroča organizacijsko in fizično preseljevanje delavcev in osnovnih sredstev. Nastala so nova stroškovna mesta, premestitev pa niso povsod sproti evidentirali. Neurejeno je stanje v zvezi z reverzi, težave pa so tudi, ker ponekod osnovna sredstva nabavljajo iz nepravih virov, kar je hud finančni prekršek. Zato je poročevalec priporočil vodstvu železarne in njenih delov, da odpravi nepravilnost in naredi red v vodenju in evidentiranju poslovnih dogodkov ter tako doseže, da bomo postali dobri gospodaiji našega skupnega premoženja.
poslovanje Železarne in
CENE V PORTOROŽU
Na delegatsko vprašanje o gospodarskem položaju železarne je odgovoril podpredsednik PO za finance, ki je dejal, da je finančno stanje železarne porazno. Povzročajo ga sedanja politika ZIS, splošna gospodarska kriza v državi pa tudi daleč prenizka mesečna realizacija železarna 'Razmerje med vsotama, ki so nam jo dolžni kupci in mi našim upnikom, se je že skoraj izenačilo, tako da se na dolgove ne moremo več izgovarjati. Rešitev je torej samo v tem, da začnemo več in bolje proizvajati, prodajati ter sorazmerno manj kupovati.
V zvezi z mnenjem, da so cene letovanja v Portorožu previsoke, je podpredsednik PO za kadre in organizacijo dejal, da z njimi pokrivamo le dejanske stroške letovanja. Tako želimo preprečiti izgubo, ki bi jo moral ob bilanci pokrivati ves kolektiv - tudi vsi tisti, ki ne letujejo. Če se bo PE Turizem in družbeni standard ekonomsko osamosvojila, se bo tak način oblikovanja cen moral uveljaviti tudi na drugih področjih poslovanja te organizacijske enote.
Mojca Potočnik
ZA FINANČNO TRDNOST ŽELEZARNE
Stroški, terjatve, nelikvidnost, izguba, stečaj, do nedavna še zelo oddaljeni finančni pojmi, nas zaposlene vse bolj živo zadevajo, strokovnjakom pa narekujejo izgradnjo učinkovitega finančnega sistema. Eden prvih nosilcev te funkcije je v Železarni Ravne dipl. oec. Edo Javornik, podpredsednik PO za finance in ekonomiko, zato smo ga naprosili za razgovor.
»25 let, kar ste v železarni, se ukvarjate z ekonomiko in financami. Zato gotovo lahko rečete, kako je biti finančnik v normalnih pogojih-gospodarjenja in kako v zaostrenih, kakršne imamo danes.«
»Odkar sem v železarni, se nisem ves čas ukvarjal strogo s financami. Moje področje dela je bilo široko. Začel sem v računovodstvu, nato prešel v organizacijo, dalj časa sem delal na področju računovodstva, potem pa sem pokrival računovodstvo in finance. Res pa je, da sem se redno srečeval z ekonomiko in delal v ekonomski stroki. Pri svojem delu mi je žal napora in časa, ki sem ga moral vložiti v oblikovanje računo-vodsko-ftnančnega sistema tozdov. Če bi bili takrat razvijali naprej ra-čunovodsko-finančni sistem, ki smo ga imeli uvedenega v železarni, in če seveda nasploh ne bi prišlo do teh procesov, bi bila železarna danes gotovo na veliko višji ravni. Takrat smo bili namreč moderno podjetje, organizirano tako, kot se marsikje danes želijo organizirati. Od tega je 15 let.
Biti finančnik ni lahko, ne v normalnih ne v zaostrenih pogojih. Najprej tole. Likvidnost in finančna stabilnost podjetja ne prideta sami od sebe. Treba ju je graditi. Graditi pa ju ni lahko, ker je vse preveč tistih, ki bi želeli trošiti - ali tako, da se poslovno negospodarno obnašajo, pri čemer mislim na prevelik obseg zalog, neizkoriščene kapacitete, izgradnjo neproizvodnih kapacitet itd., ali pa nesorazmerno trošijo za osebno in družbeno porabo glede na ustvaijeno.«
»V poslovodnem odboru železarne ste drugi mandat, od leta 1987. Kakšno težo nosi, po vaši oceni, področje financ in ekonomike v celotnem poslovanju?«
»Premajhno, bi rekel! Pa seveda ne gre samo za stališča finančnih kadrov. Premalo aktivnosti je usmerjenih v to, da moramo poceni kupiti, poceni in kvalitetno proizvesti in čim dražje prodati. Pri tem sodeluje seveda vsak član kolektiva. Nekateri bolj, drugi manj, nobeden pa ni izvzet.
Stvari se hitro spreminjajo na bolje, kar se upoštevanja finančne in ekonomske stroke tiče. Ko sem se zaposlil v železarni, sije ekonomska stroka šele utirala pot. Takrat mi je danes pomemben tehnični strokovnjak v železarni »pojasnil«, da ekonomija in finance spadajo v banke. Tudi danes še imamo ljudi, ki ne vidijo celotnega organizma poslovnosti podjetja.
Poslovodni odbor kot celota ima od vsega začetka veliko smisla za ekonomiko poslovanja. Posebej pa prihajamo do vedno globljih spoznanj, da brez pomembne vloge financ ni več mogoče uspešno poslovati. S tem je namreč povezana filo-
zofija dobička, ki se je bomo še kako morali učiti od kapitalizma, da bomo kapitalistom enakovreden poslovni pairtner.
Posebej bi rad poudaril pomen računovodstva. Tega pomena se niti ekonomsko izobraženi kadri dobro ne zavedajo. Ne govorim o tehniki in tehnologiji ter računovodskih metodah evidence, temveč o vsebini in poslovnem delu računovodstva. To je lahko posredno usodno povezano z uspešnostjo poslovanja.
Samostojnost katerekoli poslovne funkcije je relativna. Vse morajo biti medsebojno povezane, da dosegamo optimalne rešitve, če pa seveda mislite na podrejenost financ, to seveda ni sprejemljivo, pa tudi v železarni to ni problem. Večkrat seveda gre za nekatere aktivnosti drugih služb, ki povzročajo finančne probleme, pri čemer pa gre seveda za neznanje ali premajhno opreznost.«
podvojili smo Število
ZAPOSLENIH OB ENAKI PROIZVODNJI
»Če kdo, ste finančniki in računovodje gotovo realisti. Zato tudi v vašem programu dela, kot ste ga predložili pri letošnji kandidaturi za člana PO, ni nobenih lažnih utvar o mogočnosti železarne. Pravzaprav so našteta šokantna dejstva, vrsta makroproblemov. Opozorili ste na našo marketinško nedodelanost in tržno neučinkovitost, nezadostno poslovno učinkovitost, neučinkovito investicijsko izgradnjo, nezadovoljiv finančni sistem. Do takšnega stanja gotovo ne pride čez noč. Posledica česa pa je takšno stanje?«
»Mojega programa niso vsi povsem dobro razumeli. Celo zameril sem se nekaterim sodelavcem. Ni-
sem želel kogarkoli ocenjevati ali kazati na osebne napake. Večina vodstvenega kadra, ki je zadolžena za posamezna področja, se trudi, da bi učinkovito vodila svoja področja. Hotel sem le opozoriti na najvažnejša področja, kjer vidim možnosti za izboljšanje in kjer bi morali stvari spremeniti. Finance pa bi prav na teh področjih morale največ sodelovati. Saj tudi financ nisem izvzel. Marsikatere od teh stvari so zgodovinsko pogojene. Take, kot so danes, so se desetletja gradile v pogojih ekonomskih sistemov, ki niso zahtevali trdega gospodarnega obnašanja. Predvsem to velja po letu 1975. Danes so popolnoma nova ekonomska izhodišča. Uspešno prodajati doma
in v inozemstvu zahteva skrajno racionalno obnašanje in še veliko marketinškega znanja, ne samo posameznikov, temveč cele ekipe komercialistov in poslovodnikov. Tudi financiranje zahteva neprimerno več znanja itd.
Želite mojo oceno, posledica česa je takšno stanje v železarni?
Veliko stvari bi moral navesti, pa še ne bi v celoti odgovoril. Gotovo pa je eno. V letu 1978 smo začeli z velikimi rekonstrukcijami in novogradnjami v železarni. V tem istem obdobju smo začeli z ekstenzivnim zaposlovanjem, največ na neproduktivnih delih. Število zaposlenih smo skoraj podvojili. Polovica tovarne je postala nova. Ali veste, da proizvodnje praktično nismo povečali? Kljub temu pa so efekti naložb iz preteklosti in dobre rešitve vzdržale 10 let. Mislim, da ni potrebno dodatno utemeljevanje.«
»Rečeno je, da nsy hi že ekonom-sko-finančna politika za letošnje leto predstavljala začetek uresničevanja razvojno-tržne strategije, kot jo zahteva nova organizacija podjetja. V ta namen nuj hi povečali naložbe v marketing, za znižanje stroškov kar se da nnjbofj izkoristili predmete dela, zmogljivosti agregatov in
ljudi, uvedli nuj bi učinkovito investicijsko izgradnjo in učinkovit finančni sistem. Zanima me slednje, učinkovit finančni sistem. Da bi ga uspeli ustvariti, se nameravamo povezovati z več bankami v Sloveniji in tudi tnjimi bankami. Kaj s tem pridobimo?«
»V okviru te točke se bom usmeril na izgradnjo učinkovitega finančnega sistema. To bo seveda dolgotrajen proces. Železarna je resnično velik sistem. Zagotoviti učinkovite finance pod pogojem, da bomo normalno poslovali (s profitom) pomeni zagotoviti finančna sredstva za razvoj in tekoče poslovanje. Razvoja samo z lastnimi sredstvi seveda ni ali pa je prepočasen. Za to je treba pridobivati tujo akumulacijo, ki se kot začasno prosta finančna sredstva pojavlja največ v bankah. Železarna kot velik poslovni sistem potrebuje več finančnega manevrskega prostora, kot ga lahko nudi ena banka. Zato načrtujemo širše povezovanje, s čimer smo že pričeli. So pa velike težave, veliko pogojevanj, ki niso sprejemljiva. Program, ki sem ga predložil, postopoma uresničujemo v celoti. Kaj s tem pridobimo, sprašujete? Primer: če ne bi tega storili, ne bi bili mogli pravočasno zagotoviti izplačila OD. Ne moremo načrtovati večjega projekta, ne da bi se širše zavezali z bančnim sistemom. Predvsem je to važno takrat, ko pride do zaostrenih likvidnostnih razmer.«
POTREBUJEMO DELNE
LASTNIKE ŽELEZARNE
»Učinkovit finančni sistem nameravamo doseči tudi z internim hra-nilništvom, s katerim smo že poizkusili, in delničarstvom. To pomeni, da tudi zaposlenim ponujamo možnost, da sooblikujejo finančno stauje podjetja, kar je seveda velika novost. Prosim, če jo v bistvenem predstavite.«
»Interno hranilništvo. To so prvi koraki novorojenčka. Kot veste, akcija finančno ni bila velika. Začelo pa se je. Prek 100 delavcev se je udeležilo te akcije. Nekateri z večjimi zneski. Prepričan sem, da se bo ta aktivnost nadaljevala in bo tudi finančno za poslovanje železarne dosegla učinke. Toda za mene je nekaj drugega pomembnejše. Z vso vnemo si bom prizadeval, da pridemo do delnih lastnikov te železarne. Lastnikov, ki bodo skrbeli za premoženje železarne in ki se bodo egoistično borili za profit. Ti lastniki ne bodo samo delavci, lahko pa pozitivno vplivajo na to z relativno majhnimi sredstvi. Zato je akcija v končni fazi usmerjena v to, da najdemo delavce, ki so pripravljeni svoje prihranke trajno, rizično vlagati v železarno ali dele železarne. Tudi osebno se mislim tega procesa udeležiti. Potem tistim, ki bodo imeli vložena sredstva, ne bo več vseeno, kako se vodi podjetje, kako se dela s premoženjem, kako se dela, kakšni stroški nastajajo po nepotrebnem. Vložena finančna sredstva posameznikov bodo sicer zanemarljiva v pri-
Edo
Javornik
meijavi s premoženjem železarne, za posameznika pa lahko predstavljajo vse njegove prihranke. Zato bo temu treba dati primemo težo. Vsem tistim, ki bodo samo začasno varčevali v železarni, pa bo železarna omogočala večje obresti. To je seveda vzporedna aktivnost, ki je koristna za oba partneija.«
»Med ukrepi za učinkovit finančni sistem podjetja so predvideni še holding za nastop na tujih trgih ter kapitalske povezave z domačimi in tujimi partneiji. Kako uresničujemo te zamisli?«
»Zamisel o inozemskem finančnem holdingu je povezana s poslovno usmeritvijo v večjem obsegu na izvoz in uvoz. Zunanjetrgovinsko poslovanje je zato treba financirati z inozemskimi finančnimi sredstvi. Da bi to lahko uspešno delali, menimo, da je zunanjetrgovinsko mrežo treba finančno povezati in organizirati finančno organizacijo, ki se bo lahko uspešno povezovala z inozemskimi bankami. Aktivnosti tečejo in upam, da bomo do konca leta to uspešno začeli.«
IZOGNITI SE STEČAJU ZA VSAKO CENO
»Finance so zapleteno področje, a to, da ne moreš več porabiti, kot imaš, ve vsaka gospodinja. Mi v železarni pa zdgj počnemo ravno to. Kam to vodi?
»Primerjava, ki jo dajete, je zelo preprosta, vsakomur razumljiva, vendar preveč enostavna. Finance v podjetju se ukvaijajo z denarjem kot kapitalom, ki mora prinašati profit. Posredno ali neposredno. Posredno prek reprodukcijskega procesa, neposredno pa s posojanjem zaradi obresti. Seveda tudi jaz poenostavljam. Zato se neprestano postavlja finančnikom (še bolj pa lastnikom
denarnega kapitala) vprašanje, kam vložiti denarni kapital, da bi se dosegel maksimalni profit. Kaj mislite, koliko smo v železarni v pogojih družbene lastnine oddaljeni od te neizprosne filozofije?
Stečaj! Ta čudna zakonska formalnost, ki lahko tudi podjetja z dobrimi programi in perspektivo zaradi kratkoročnih likvidnostnih težav pripelje do propada. Trdim, da delamo v Jugoslaviji velike napake prav na tem področju, kar bomo še obžalovali, ker bomo imeli velike negativne dolgoročne posledice. Zaradi zakonskih določil gredo v stečajni postopek tudi podjetja, ki so dolgoročno perspektivna. Z njimi se zmanjšuje tudi število delovnih mest, povečuje se nezaposlenost, itd. Ustvarjati novo delovno mesto je zelo zahtevna naloga in je ni mogoče uresničiti mimogrede. Zato se je v tej situaciji treba posebej truditi, da ne bi prihajalo do stečajnih postopkov.
V železarni krožijo vse mogoče govorice. Tudi take, da vodstvo podjetja vodi politiko stečaja. Lahko bi vam pokazal program finančnih aktivnosti, ki naj bi zagotovil, da železarna ne bi bila blokirana od 8. maja do 6. junija (po možnosti pa še naprej). Toliko časa deblokade nam je namreč potrebno, da vsaj dva meseca ni nevarnosti formalnega zakonskega stečajnega postopka. Poleg omenjenega programa obstaja cela vrsta poslovnih aktivnosti za izboljšanje poslovanja. To je seveda preventiva. O tem, da bi železarna šla v stečaj, vodstvo gotovo še pomislilo ni. Drugo je vprašanje opuščanja nekaterih nerentabilnih delov proizvodnje, v kar pa bomo morali pristati, če bomo hoteli biti dobro podjetje.«
»Hvala za odgovore.«
Helena Merkač
padnih oljnih emulzij na našem območju, kjer so doslej predstavljale veliko nadlogo za okolje.
Doslej so imeli vzorno urejeno čiščenje oljnega odpada le v TAM Maribor in v topolu v Slovenski Bistrici, kjer čistijo po postopku ultra filtracije. Strokovnjaki v Železarni Ravne so se odločili za kemijski postopek cepljenja oljnih emulzij predvsem zaradi velikih količin tega odpada in zaradi bistveno manjših investicijskih stroškov. Vrednost pridobljene količine olja pokriva vse stroške predelave. Tako lahko rečemo, da je postopek rentabilen.
Vendar čistilna naprava sama zase še ne pomeni veliko. Če ne bodo vsi, ki surovine zanjo ustvarjajo, odpadnih oljnih emulzij vestno zbirali in jih vozili k napravi, namena te investicije nismo dosegli. Zato v imenu ustvarjalcev naprave, Jožka Kerta, Darka Rapnika, Roberta Jamška, Otmarja Juha in drugih, pozivamo vse, ki imajo opraviti z oljnimi emulzijami, da storijo, kar je njihova dolžnost - v svoje in nasvseh dobro.
Če bo šlo vse tako, kot je treba in kot si želimo, se bo v železarni kmalu začela nova proizvodna dejavnost, pomembna kot nov vir dohodka za OE Energija, kot nova možnost (pre)zaposlitve delavcev, ki so jih za to delo usposobili strokovnjaki železarne sami, predvsem pa bo predelava odpadnih oljnih emulzij velika pridobitev za naše okolje.
M.P.
FILTER ZA LAFETO
PREDELAVA OLJNIH EMULZIJ V ŽELEZARNI RAVNE
V Pnevmatiki so pri vrtalnih garniturah dodali filter - odpraševalno napravo ON. Pomeni velik prispevek k varstvu okolja ter zaščito ljudi in mehanizacije na mestu, kjer naprava dela. 90 % izvrtanine se izloči v grobem filtru, ostanki prahu, ki vsebujejo najbolj škodljive delce (manjše od 5 mm), pa se izločijo v vrečastih filtrih. Te je možno hitro in enostavno zamenjati, kar je poleg preizkušenosti sistema in zanesljivosti delovanja pomembna pozitivna značilnost odpraševalne naprave ON.
Zaradi odpraševanja je pri garniturah za 4-10 % večji učinek vrtanja, izboljšano je čiščenje izvrtanine in zato je tudi produktivnost večja.
Naprava je rezultat sodelovanja med železarno in drobnim gospodarstvom.
HM.
VSE MANJ POLNA SKLADISCA
Pred kratkim je v Železarni Ravne začela poskusno obratovati čistilna naprava za cepljenje odpadnih oljnih emulzij in čiščenje oljnih gošč ter odpadnih tod iz pralnice valjev. Kot je povedal inž. Jožko Kert, je naprava plod dela domačih strokovnjakov, tako po tehnološki kot po konstrukcijski plati. Od nje si uporabniki oljnih emulzij veliko obetajo, predvsem pa je zagon te naprave vesela vest za tiste, ki jim je kaj do čistega okolja. Odslej bodo odpadne oljne emulzije namesto na haldo namreč vozili k čistilni napravi, ki je našla svoj prostor v nekdanji minilivarni ob Meži. Z njo bo mogoče pobrati iz oljnega odpada 3 do 5 % uporabnega olja, ki se ga bo dalo uporabiti kot kurjavo ali kako drugače.
Zmogljivost čistilne naprave je tolikšna, da bomo v nji lahko predelovali poleg lastnih še vse oljne emulzije Koroške regije. S tem je rešen problem čiščenja od-
Včasih je bilo vseh teh deset šup (lop) skladišča ferolegur polnih vložnega materiala za Jeklarno, danes pa... Gotovo se pozna zmanjšana nabava oz. nabava sproti, k^jti zaloge so samo minus stroški, in se jih izogibamo. Kot je povedala odgovorna za skladišče ferolegur Pavla Cesnik, pa so te šupe prazne predvsem zaradi sprememb pri zalaganju peči. Odkar smo namreč uvedli dozirne trakove, ne ustreza več velika granulacija legur, ampak manjša, te pa hranimo v posebnih silosih. Zato so šupe, če ni v pjih drugih zalog, prazne.
Kljub temu gotovo ponazarjajo neko naše obdobje, ki se mu reče varčevanje.
HM.
»Železni zakon nesposobnosti«
Vzroki, pojavne oblike in posledice napredovanja na stopnjo nesposobnosti v poklicni hierarhiji
Ali ste tudi vi že opazili, da ljudje - z redkimi izjemami - ne obvladajo najbolje svojega dela? Ali se vam dozdeva, da je nesposobnost vsesplošen pojav, ki ne pozna ne časovnih ne prostorskih meja?
Če ste odgovorili pritrdilno, si preberite knjigo avtoija Rajmonda Hu-lla in Laurenca I. Petra: »Petrovo načelo« (MK, Lj. 1974), ki sta k tej temi pristopila dokaj nekonvencionalno, saj na zabaven in ironičen način s številnimi primeri razgaljata negativne strani hierarhije in človeške slabosti. Za pokušino pa sem povzela nekaj najbolj zanimivih odlomkov iz knjige, o koristnosti katere trdita avtoija naslednje: »Če boste premagali nesposobnost v vas samih in če jo boste razumeli pri drugih, boste laže delali, napredovali in več zaslužili. Lahko se boste izognili mučnim boleznim. Nekoč lahko postanete ljudski voditelj. Lahko boste uživali v prostem času, razveseljevali svoje prijatelje, zmedli svoje sovražnike, se postavili pred svojimi otroki in popestrili svoje zakonsko življenje.«
PETROVO NAČELO IN NAVIDEZNE IZJEME
Nesposobnost se pojavlja na vseh ravneh vsake hierarhije (politične, sodne, prosvetne, industrijske), zato je treba razlog iskati v povezanosti značilnosti pravil, ki določajo nameščanje uslužbencev. Skupna značilnost pa je naslednja: nameščenci so napredovali s položaja sposobnosti na položaj nesposobnosti. To prej ali slej doleti vsakega nameščenca v vsaki hierarhiji. (»Smetana se dviga, dokler se ne pokvari.«)
Petrovo načelo se zato glasi: »V vsaki hierarhiji se vsak nameščenec povzpne na svojo stopnjo nesposobnosti.«
Seveda boste težko našli sistem, kjer je vsak nameščenec že dosegel svojo stopnjo nesposobnosti. V večini primerov je povsod nekaj ljudi, ki obvladajo svoje delo, in zaradi tega delo teče in hierarhija obstaja. Delo opravljajo namreč tisti, ki še niso dosegli svoje stopnje nesposobnosti.
Obstajajo pa tudi navidezne izjeme Petrovega principa:
1. Nenadna sublimacija
Čeprav je to lažno napredovanje (npr. z enega neproduktivnega delovnega mesta na drugega), pa nekateri zaposleni v resnici verjamejo, da so napredovali. Glavni namen pa je prevarati ljudi zunaj hierarhije (prikrivanje neuspele politike napredovanja).
2. Stranska arabeska
Tudi to je lažno napredovanje, ko dobi kak nesposoben nameščenec na istem položaju - včasih celo z nespremenjeno plačo - nov in daljši naziv in ga premestijo v urad v kakem zakotnem delu stavbe. Sem spada tudi lebdenje, ko kak direktor ostane brez dela in podrejenih, ker so le-ti premeščeni.
3. Petrova inverzija
Nekateri ljudje so tipični poklicni avtomati ali Petrovi invertiranci(npr. pri nižjih uradnikih, ki nimajo pooblastil za odločanje, opazimo obsedeno prizadevanje za pravilno izpolnjevanje obrazcev). Niso sposobni samostojne presoje in zmeraj ubogajo. S stališča hierarhije je to sposobnost, torej so primerni za napredovanje (nadrejeni bolj kot njihovo opravljanje dela upošteva t.i. notranje sodelovanje, vedenje, ki se ravna po pravilih, obredih, oblikah statusa quo, urnost, spretnost, vljudnost ipd.). Vendar bodo napredovali le toliko časa, dokler se ne bodo po nesrečnem naključju znašli na položaju, ko bodo morali odločati. Tu bodo dosegli svojo stopnjo nesposobnosti.
4. Čiščenje hierarhije
Nadpoprečno sposobnim in nesposobnim enako preti odpustitev, ker težijo k razbijanju hierarhije. Odstranjevanje ekstremov se imenuje čiščenje hierarhije. Nadpovprečna sposobnost je v večini hierarhij bolj problematična kot nesposobnost, ki je, če je običajna, le ovira za napredovanje.
5. Patemalistični vstop
Tipičen primer so družinska podjetja, npr. lastnik zaposli sina na visokem položaju. Vzrok patemalis-tičnega vstopa pa ni le sorodstvo, temveč tudi t.i. protekcija oziroma
zveze in poznanstva. Možna sta dva načina paternalističnega vstopa:
- dotedanjega nameščenca lahko odpustimo ali pa ga premestimo s stransko arabesko ali z nenadno sublimacijo napravimo prostor vstopajočemu
- za vstopajočega ustvarimo novo mesto z vplivnim nazivom.
Vas zanima, kako si pridobite pro-tekcijo?
- Najdite si pokrovitelja (osebo, ki bedi nad vami in vam lahko pomaga, da napredujete)!
- Motivirajte pokrovitelja (»Glejte, da bo pokrovitelj s tem, da vam pomaga pri napredovanju, lahko kaj pridobil, ali pa, če vam ne pomaga, kaj izgubil«.)
- Ne morejo vam pomagati niti vaša prizadevanja niti protekcija vašega pokrovitelja, če vam naslednjo stopnico nad vami zapira nekdo na stopnji nesposobnosti, kar se imenuje Petrovo kritično stanje, zato se morata umakniti izpod odvečnega nadrejenega v napredovalni kanal, ki ni zaprt (Petrov obhod).
- Bodite prilagodljivi! (Vsak pokrovitelj ima omejene možnosti; če vam ne more več pomagati, si najdite novega pokrovitelja.)
- Imejte več pokroviteljev, sqj bo tako učinek večji!
PATOLOGIJA USPEHA
Človek, ki doseže stopnjo nesposobnosti, ne more več opravljati koristnega dela. »To pa nikakor ne pomeni, da dokončno napredovanje nenadoma spremeni nekdanjega delavca v brezdelneža. Sploh ne! V večini primerov še zmerom želi delati; še zmerom ustvarja videz aktivnosti, vendar je dejansko le malo tega, kar napravi, koristno.«
Sindrom končne namestitve se kaže v naslednjih boleznih, ki nimajo organskega izvora in so posledica nesposobnosti bolnikov za doseženo stopnjo odgovornosti: čir na že-
lodcu, visok krvni pritisk, zapeka, driska, pogosto uriniranje, alkoholizem, čezmerna potreba po hrani in debelost, izguba teka, alergija, prenapetost, mišični krči, nespečnost, kronična utrujenost, spolna impotenca ipd.
Težave, ki spremljajo sindrom končne namestitve, so postale znak
visokega položaja. Tako se marsikateri bolnik z bolezenskimi znaki celo ponaša... Sicer pa pomaga le terapija razvedrila: če zdravnik zasluti bolnikovo delovno nesposobnost, skuša preusmeriti njegovo pozornost na področje, kjer bo imel uspeh (slikanje, zbiranje znamk, fotografija ipd.)
Med medicinske znake končne namestitve spadajo tudi nenavadni načini urejanja delovne mize:
1. Fonobija
Nameščenec prenese svojo nesposobnost v pritoževanje, da nima dovolj tesnega stika s kolegi in podrejenimi, zato na mizo namesti telefone, interne komunikacijske naprave, mikrofone, magnetofone ter jih hkrati več tudi uporablja.
2. Papirofobija
Papirofob ne prenese papiijev na svoji mizi, ker ga spominjajo na delo, ki ga ni sposoben opravljati. Daje pa vtis, da je delo pravočasno končano (»zmerom pospravljena miza«.)
3. Papiromanija
Papiroman ima na mizi na kupe nikdar uporabljenih papiijev in knjig. Tako skuša prikriti svojo nesposobnost in ustvariti vtis, da ima preveč dela, več, kot ga človek zmore.
4. Registrofifija
Gre za natančno urejanje in razvrščanje papiijev, povezano z bolestnim strahom, da bi se kak dokument izgubil.
5. Tabulatomi giganti/cin
To je nepremagljiva želja po večji mizi, kot jo imajo kolegi.
gojpomktvo
Vi
» Z7
iC&
Tovariši delegati, počistiti moram, gospodje poslanci ne morejo dolgo čakati
6. Tabulufobija prhata
Pomeni popolno izločitev miz iz pisarne.
Med nekatere psihološke manifestacije sindroma končne namestitve sodijo:
1. Samo pomilovanje
Povezano je s težnjo po oživljanju
dobrih starih časov (kompleks starih časov), poleg samopomilovanja pa je prisotno še očmjevanje sedanjosti in iracionalno poveličevanje preteklosti.
2. Cartitis
To je bolestno zanimanje za ustroj organizacije, trmasto vztrajanje pri usmeijanju vsakega najmanjšega posla v soglasju s črtami na tabelah, ne glede na možne zastoje in izgube.
4. Sindrom nihanja
Zanj je značilna popolna nesposobnost človeka, da bi odločal svojemu položaju primerno (ne more se npr. odločiti, kako reagirati ob določenem vprašanju).
5. Hihitava nedejavnost
Zanesljiv znak končne namestitve
je pripovedovanje šal, namesto da bi delali.
6. Trzanje >n čudaške navade
Npr. grizenje nohtov, bobnanje s prsti rok ali potrkavanje s svinčnikom po mizi, pokanje s sklepi, igračkanje s svinčniki in spojkami za papir, vzdihovanje, zrtje v oddaljeno točko ipd.
7. Izdajalske govorne navade
Posebej še izražanje s črkami (kraticami) in številkami namesto z besedami.
SREČA NA PETROVEM PLATOJU
Kadar nameščenci dosežejo svojo stopnjo nesposobnosti (Petrov plato), reagirajo različno. Nekateri spoznajo resnico in imajo občutek krivde, drugi pa se nikoli ne zavedo, da so že dosegli nivo nesposobnosti in ne izgubljajo upanja v nadaljnje napredovanje. Kako jim to uspe? Namesto, da bi opravljali dolžnosti, ki jih zahteva njihov položaj, jih zamenjajo z drugimi, ki jih izvršujejo z vso resnostjo:
1. Nenehna priprava
Sposoben delavec se takoj loti naloge, nesposoben pa začne s pripravljalnimi dejavnostmi (prepričati se ali je dejavnost res potrebna - Petrova prognoza: »Vzemi si dovolj časa, da se prepričaš, če je res potrebno, in potrebe ne bo več!« Preučitev alternativnih načinov reševanja problemov, pridobitev nasveta izvedenca, načelo: Lepo po vrsti!)
2. Specializacija v postranskih vprašanjih
Ta človek upošteva geslo: »Pazi na krtine in gore bodo pazile same nase!«
3. Vtis nadomešča dejavnost
Pravilo: za dosego osebnega zadovoljstva je 10 dag vtisov vredno 1 kg dejavnosti (Petrovo tolažilo).
4. Delati povsem brez zveze
Delovni čas je posvečen popolnoma neslužbenim zadevam (npr. upravljanje družbenih organizacij).
5. Začasno upravljanje
Nesposoben nameščenec npr. postane začasen direktor kakega drugega oddelka - ni se mu treba truditi,
'da bi obvladal svoje delo, izmakne pa se tudi vsaki pomembni odločitvi.
6. Konvergentna specializacija
Tak nameščenec zanemari večino svojih delovnih dolžnosti in se usmeri v izvajanje le ene same ali pa se znotraj nje še bolj specializira.
»Če si torej nameščenec najde zamenjavo, ki mu prinese uspeh, bo to navadno preprečilo razvoj sindroma končne namestitve in omogočilo nameščencu, da bo na svoji stopnji nesposobnosti do konca svoje delovne dobe zdrav in zadovoljen opravljal svoje delo.«
USTVARJALNA
NESPOSOBNOST
»Trajno srečo lahko dosežemo le tako, da se ognemo dokončnemu napredovanju in da na določeni stopnji opustimo misel na napredovanje.
Na kakšen način? To lahko storite
z:
1.	odkrito zavrnitvijo ponujenega napredovanja (Petrova obramba)
2.	ustvarjanjem vtisa, da ste že dosegli svojo stopnjo nesposobnosti, kar je mogoče s hlinjenjem enega ali več nemedicinskih znakov sindroma končne namestitve ustvarjalna nesposobnost. Tako vam napredovanja gotovo ne bodo ponudi-
li.	Pazite: upoštevati pa morate, da je ustvaijalna nesposobnost najbolj uspešna takrat, če si boste izbrali takšno področje nesposobnosti, ki vas ne bo neposredno oviralo pri opravljanju glavnih dolžnosti na vašem trenutnem položaju. (Nekaj napotkov: premetene oblike ustvarjalne nesposobnosti - odprti predali po koncu službe, prevelika varčnost, neskladje z množico - odklanjanje
kave med odmorom, nenehno zapiranje radiatorjev ali odpiranje oken, prinašanje malice v pisarno, ko gredo drugi jest ven, osebni videz - rahlo obnošene obleke, preveč ali premalo ličila, prekomerna uporaba parfuma, preveč nakita, priložnostna nerodnost pri britju...)
Izredno pomembno pa je prikriti dejstvo, da se želite izogniti napredovanju (zato se kolegom večkrat pritožite, da napredujejo le nekateri). Zavedajte se, da ustvaijalna nesposobnost od človeka nedvomno prav toliko zahteva kot tradicionalna gonja za višjim položajem.
(Povzetek: Andreja Čibron)
OSKRBA Z ENERGENTI V APRILU 1990
V aprilu na področju nabavnih cen energije ni bilo bistvenih sprememb. Manjša odstopanja so sicer bila zaradi zakupnin in transportnih stroškov, vendar na nabavne cene niso vplivala v večji meri.
Smo pa v aprilu klub nekoliko večji skupni proizvodnji količinsko gledano porabili manj energije kot v prejšnjih mesecih, zaradi česar so tudi stroški porabljene energije nižji. Po okvirnih izračunih znašajo skupni stroški porabljene energije v aprilu v železarni 25,3 milijona din, to pa je v primerjavi z marcem za 20,2 % znižanje stroškov.
Ker je bila v aprilu tako skupna kot blagovna proizvodnja celo nekoliko višja kot v marcu, je znižanje stroškov energije na tono skupne proizvodnje in na tono prodane robe še večje. Tako znašajo v aprilu stroški porabljene energije na tono skupne proizvodnje 557,05 din, kar je za celih 25,2 % manj kot v marcu, ko so znašali 744,10 din/tono.
Količinska dobava primarnih energentov je bila v aprilu v redu. Problemi nabave so se pojavili le pri mazutu zaradi likvidnostnih težav železarne. Rešen je tudi problem oskrbe s komprimiranim zrakom. Dne 18.4.1990 smo namreč dali v poizkusni zagon nov vijačni kompresor s kapaciteto 90 m3/min. Zaradi premajhne kapacitete naše kisikove naprave pa še vedno nabavljamo dodatne količine kisika iz Tovarne dušika Ruše in smo ga v aprilu nabavili 137.020 kg, kar je 27,15 % od skupno porabljenega. Za pridobivanje jekla smo uvozili 8.039 m3 argona. Zbrali pa smo še 7.200 1 odpadnega olja, ki ga pokurimo na kotlih ali ogrevnih pečeh.
Iz pregleda količinskih porab lahko ugotovimo, da smo plan prekoračili pri zemeljskem plinu za 8,1 °/o in pri čistem dušiku za 33,3 %. Porabe ostalih energentov so bile manjše od planskih.
Porabo zemeljskega plina smo prekoračili zaradi manjše dobave mazuta, vendar je bila skupna poraba toplote iz ZP + PB + M manjša za 3,4 %.
Iz primerjave proizvodenj in specifične porabe toplote na enoto je razbrati, da je bila skupna proizvodnja v DO v aprilu večja v primerjavi s planom'za 2 %, v primerjavi z aprilom 1989 pa manjša. Večja je bila le skupna adjustirana roba za 11,79 %, vendar so bile specifične porabe manjše na skupno proizvodnjo za 7,57 %, skupni vložek za 1,42 % in adjustirana roba za 19,52 %. Specifična poraba na proizvodnjo surovega jekla pa je bila večja za 18,31 % in na blagovno proizvodnjo za 15,20 %. Večja specifična poraba na omenjeno proizvodnjo je zaradi nižje proizvodnje kot v lanskem aprilu, saj je bila manjša za 23,5 % oz. 21,88 %.
1. Primarni energenti	Poraba	Str. v din
Elektro energija Zemeljski plin Butan propan Mazut Karbid	16 572 808 kWh 4 305 336 Srn3 10 237 kg 459 560 kg 7 700 kg	10 991 292,35 9 359 466,59 49	257,53 1 299 869,04 50	820,00
2. Sekundami energenti	Poraba	Str. v din
Acetilen Industrijska voda Sanitarna topla voda Para Centralno ogrevanje v ŽR -v MR Kisik Komprimirani zrak Cisti dušik Tehnični dušik Argon	2 878 kg 1	460 164 n? 7 761 m3 4	573 300 m3 2	278 830 MWh 3	383 370 MWh 479 529 kg 5	798 852 m3n 320 m3" 21 411 m31! 8876 m3n	95 347.09 751 370,84 111 567,84 1 719 416,03 1 204 968,70 1 076 477,97 1 507 648,48 706 003,73 7 661,97 38 885,88 223 812,93
Jože Oder
April ni bil dober
V aprilu smo dosegli plan skupne proizvodnje 82,4 odst., v kumulati-vi 89,8 odst. Za 10.434 ton prodanih izdelkov smo izstavili računov za 183,7 milijona din, kar je v poprečju 17,61 din/kg. Od tega smo prodali na domačem trgu 8.677 ton ali za 124,6 milijona din, izvozili pa smo 1.757 ton ali za 59,1 milijona din, kar znaša skoraj 5 milijonov dolaijev.
Se vedno premalo
NAROČIL
Ob pomanjkanju naročil v predelovalnih enotah so v Jeklarni dosegli plan le 81 odst., v kumulativi 94,9 odst. Posamezne el. peči so bile med mesecem občasno ustavljene. Do zastojev je prihajalo tudi zaradi slabo voluminoznega vložka, zato se je zmanjšala produktivnost in povečala poraba energije. Občasno je primanjkovalo niklja.
Na težki progi v Valjarni so pre-valjali za 86, odst. predvidenega plana gredic, od tega so dosegli 25-odst. delež visoko legiranih jekel, kar kaže na kvaliteten premik, ki pa bo prišel do izraza v odpremi šele v maju in juniju. Srednja proga je izdelala za 77,4 odst., lahka pa 57,3 odst. predvidnega plana. Zastoji so se bistveno znižali, vendar so še vedno preveliki.
Glavni razlog za nedoseganje plana je v razdrobljenosti naročil in drobnem dimenzijskem programu. Razni negativni pojavi v Valjarni so predvsem posledica slabe oskrbe z rezervnimi deli in armaturami ter močna iztrošenost naprav, za počasno delo pri pripravi proge pa menjava generacije valjatjev.
Raznolikost naročil je velika tudi v Kovačnici, zato je potrebna izredna prilagodljivost ter napor vseh, da teče proizvodnja nemoteno, saj je bil plan presežen za 4 odst. Dostava vložka iz Jeklarne je potekala zadovoljivo, bili pa so večurni časovni zamiki. Zaradi planiranega remonta 18001 stiskalnice so temu prilagodili tudi delo oz. program litja v Jeklarni. šarž, ki so analizno odstopale, je bilo 11 odst., kar je več kot v minulem mesecu. Naj večji problem je še vedno pomanjkanje naročil tako po kvalitetah kot po agregatih, kar povzroča težave pri planiranju ter s tem motnje v proizvodnji.
Ob pomanjkanju naročil so v Je-klovleku dosegli plan 75,9 odst. Najbolj so zaostali pri proizvodnji žice, kjer je bil plan dosežen le 17 odst. Raste tudi neuspela proizvodnja, ki je približno 1,4 odst.
Težave z naročili v Jeklolivarni so se nadaljevale tudi v aprilu, veliko bolje pa ne bo vetjetno niti v naslednjih mesecih. Predvidena proizvodnja je bila dosežena 64,8 odst.
PE Stroji so dosegli plan 93,8 odst. Pesti jih predvsem pomanjkanje naročil za valje, litina pa, ki so jo dobili na obdelavo, je bila površinsko slabo obdelana, nasploh je prišlo tu do občutnega padca kvalitete.
V PE Obdelava so svoj skupni plan dosegli 84,5 odst. Noži so imeli
težave z izpadi posameznih brusilnih strojev, izpadla je tudi dobava segmentov za brzorezno orodje iz kalilnice.
Pnevmatika je že dalj časa le pri skromnih naročilih, vendar opravljajo dosti storitev za druge OE. Vzme-tama ima vedno bolj razdrobljen asortiment, pa tudi naročil ni dovolj.
PE Armature so za planom zaostale 5 odst. Vzrok ni v pomanjkanju naročil kot v večini PE, temveč je prišlo do izpada zaradi nedo-stavljenega vložka za izvoz. Naročil sicer primanjkuje za domači trg, vendar so to nadoknadili z izvozom.
IZVOZ POD NAČRTOM
V PE Metalurgija so vrednostni plan izvoza dosegli nekaj nad 50 odst. Problem v Valjarni so še vedno visoke zaloge v špediciji ter pomanjkanje naročil. V Kovačnici so plan presegli, zelo pa so zaostali v Jeklo-vleku. Izvozili so samo brušeno jeklo.
PE Jeklolivarni ne sedaj ne v bližnji prihodnosti ne kaže nič dobrega.
Za planom so zaostali tudi v PE Stroji. Fakturirana je bila sicer ena stiskalnica za SZ, ki pa bo odprem-ljena šele v maju.
PE Obdelava je vrednostni plan presegla skoraj v vseh enotah. Plan so presegli za 4 odst.
Vrednostni plan so presegli tudi v Armaturah.
IZKORISTEK DELOVNEGA ČASA
V aprilu je bil delovni čas izkoriščen 77,21 odst., odsotnosti pa so znašale 22,79 odst. in so bile razdeljene takole:
- letni dopust	7,03	%
- izredno plačani dopust	0,59 %
- službena potovanja	0,43 %
- prazniki	4,38	%
-bolezni	8,61%
- druge plačane odsotnosti 1,68 %
- neplačane odsotnosti	0,07 %
- skupaj	22,79	%
Ure v podaljšanem delovnem času so znašale 0,89 odst. in so bile za 0,41 odst. večje kot v marcu. Tokrat so imeli največ nadur v Orodjarni 6,85 odst., Transportu 2,64 odst., Valjarni 2,53 odst., Turizmu in družbenem standardu 2 odst., Strojih 1,64 odst. Nad 1 odst. nadur so imeli še v SGV 1,62 odst., ETS 1,56 odst., Armaturah 1,13 odst. ter kadrih in organizaciji 1,34 odst.
UVOZ JE DOBRO NAČRTOVATI
V skladu z zagotavljanjem dinarskih sredstev smo v aprilu opravili nakupe najnujnejših repromateria-lov za redno proizvodnjo kot tudi za zagon vakuumske indukcijske peči. Mesečno pa se pojavljajo problemi pri zagotavljanju pravočasnih dobav repromaterialov za potrebe Strojev, predvsem pri proizvodnji stiskalnic, saj nam dobavitelji ne mOrejo zagotoviti tako kratkih dobavnih rokov, kot jih mi potrebujemo.
Da bi zmanjšali direktne finančne obremenitve, smo v začetku leta aktivirali vse udeležene za pridobitev blagovnih kreditov za nabavo repromaterialov (peski, grafitne elektrode, ognjevzdržni materiali), vendar do konca aprila še nismo uspeli dobiti vseh soglasij za ta kredit.
PRODAJA DOMA SE SE KAR ZATIKA
V PE Metalurgija primanjkuje naročil. To je tudi glavni vzrok nedoseganja plana prodaje, razen v Kovačnici, kjer so z naročili še najbolje
zasedeni, a vendar jih imajo le še za 2,8 meseca in še ta so delno že v medfazah proizvodnje.
še nadalje je kritično stanje v PE Jeklolivama, kjer so zaradi premajhnih naročil dosegli plan le 49,7 odst. Kaže, da se stanje ne bo bistveno spremenilo vsaj do konca avgusta. Kupci se še vedno izgovaijajo na zaloge in svoje finančno stanje.
PE Stroji so količinsko dosegli plan prodaje 76,2 odst. Zaradi slabe kvalitete je spet ostalo na zalogi nekaj pilger valjev ter odkovkov za INO Zagreb.
Tudi v PE Obdelava primanjkuje naročil. Nobena od org. enot ni dosegla plana. Z naročili so še najbolj zasedeni Noži, imajo jih še za 3,9 meseca. Vendar plana v aprilu niso dosegli zaradi okvare nekaterih strojev ter pozne dostave nožev v špedicijo, saj je tako na zalogi ostalo več kot dve toni nožev.
Plan prodaje so presegli le v PE Armature za 3,3 odst., vendar zaradi prodaje ijavnih ventilov z nekoliko slabšo prodajno ceno vrednostnega plana niso dosegli.
NABAVA SE PRILAGAJA NOVIM RAZMERAM
Osnovni problem nabave je tudi v tem mesecu predvsem v naši nesol-ventnosti, ki onemogoča redno poravnanje obveznosti do dobaviteljev. Zaostrene razmere na finančnem področju se vse pogosteje odražajo v prekinjanju materialnih tokov v re-proverigah, ki nas oskrbujejo z materiali. Zavedamo se, da je splošna gospodarska situacija izredno zaostrena in da bodo preživele le organizacije, ki se bodo sposobne prilagoditi nastalim razmeram.
V nabavni službi se hitro prilagajajo novim razmeram in uspevajo tekoče oskrbovati proizvodnjo s potrebnimi materiali. Dosedanjo filozofijo nabave, ki je bila usmeijena izključno v učinkovitost nabavne funkcije, nameravajo v najkrajšem času orientirati tudi na uspešnost.
	ODSTOTKI DOSEGANJA NAČRTOVANE PROIZVODNJE											
ODDELEK	SKUPNA				FAKTURIRANA							
	PROIZVODNJA		ODPREMA		REALIZACIJA		IZVOZ		IZVOZ		DOMAČI TRG	
POSLOVNA ENOTA	ton		ton		din		• $		din		din	
	april	zbir	april	zbir	april	zbir	april	zbir	april	zbir	april	zbir
JEKLARNA	81,0	94,9	-	-	-		-	-	_	-	_	_
VALJARNA	81,6	86,0	76,0	82,5	78,3	79,7	46,3	51,1	45,2	49,8	92,4	92,4
KOVAČNICA	104,0	105.0	128,8	105,3	112,3	101,5	177,7	131,0	173,1	127,6	106,0	98,8
JEKLO VLEK	75.9	67.5	64.9	62,7	52,1	61,0	12,1	26,1	11,8	25,4	58,5	66,6
P E METALURGIJA	82,6	90,4	85,0	84,6	80,9	81,2	54,6	55,2	53,3	53,7	88,8	89,0
P E JEKLOLIVARNA	64,8	64,1	45,7	40,7	43,9	45,6	54,4	74,9	53,2	73,5	41,6	38,3
P E STROJI	93,8	86,1	90,5	85,9	76,5	66,6	83,8	67,9	82,4	66,7	69,1	66,5 1
NAMENSKA PROIZVOD.	75,8	101,6	87,6	128,9	84,3	151,5	91,0	184,3	88,3	180,6	55,8	58, 1
ORODJARNA	54,8	61,6	74,7	70,6	87,5	85,4	526,6	153,6	498,5	146,2	40,2	78,5
- NOŽI, BRZOREZ. OROD.	73,0	77,7	68,9	69,4	60,6	65,6	105,9	101,6	103,1	99,2	40,7	50,0
- GREDICE	133,0	136,3				-		-		-	-	
INDUSTRIJSKI NOŽI	98,6	102,2	69,8	70, 1	62,2	66,6	106,3	102,2	103,6	99,7	43, 1	51,4
PNEVMAT. STROJI	42,2	52,2	44,8	59,1	47,3	71,6	146,7	122, 1	141,9	118,4	44, 1	70,0
VZMETARNA	90,2	91,2	75,4	88,9	94.6	103,7	235,4	146,3	226,6	140,6	79,4	99,5
KALILNICA					77.8	93,4			-	-	77,8	93,4
P E OBDELAVA	84,5	93,4	76,3	95,4	75.4	111,1	104,3	171,3	101,0	167,7	51,5	58,5
P E ARMATURE	95,0	98,8	97,9	98,0	97,5	103,5	108,1	118,7	105,3	115,8	84,7	83,2
STORITVE DRUGIH			-	-	187,0	143,7				-	187,0	143,7
SKUPAJ PODJETJE	82,4	89,8	82,9	82,9	77,5	83,0	78,7	96,0	76,7	94,0	77,9	77,6
»ENERGIJA - TEHNOLOGIJA - IZDELEK«
Zapis s posvetovanja na Ravnah
V sredo, 16. maja 1990, je bilo v Železarni Ravne posvetovanje z naslovom »Energija-tehnologija-iz-delek«. Organizirali sta ga Železarna Ravne in Splošno združenje črne in barvaste metalurgije in livarn Slovenije, da bi osvetili trenutno stanje v slovenski energetiki in (strokovni) javnosti predstavili prizadevanja ravenske železarne za zmanjšanje porabe energije v metalurški proizvodnji.
Posvet so sklicali kot nadaljevanje konference o energiji, ekologiji in varčevanju, ki jo je pred tremi leti organizirala socialistična zveza. Tedaj so slovenski metalurgi prvič povedali, da se kot veliki porabniki energije in onesnaževalci okolja zavedajo težke energetske in ekološke problematike v Sloveniji in da želijo k reševanju tovrstnih problemov kar največ prispevati.
Na tokratnem posvetovanju so imeli besedo predvsem strokovnjaki Železarne Ravne. Predstavili so nekaj dosežkov, ki omogočajo zmanjšanje specifične porabe energije in kažejo pot k tehnološki prenovi, h kateri teži slovenska metalurgija, da bi postala konkurenčna doma in v svetu.
Poslušali so jih številni slovenski metalurški in energetski strokovnjaki iz tovarn, ki proizvajajo kovine ali so z njimi povezane. Gost srečanja je bil dr. Dušan Plut, član predsedstva Republike Slovenije, ki je navzoče pozdravil v imenu predsedstva republike in kot predstavnik zelenih. Z zanimanjem spremlja prizadevanje Železarne Ravne za smotrno rabo surovin in energije in je vesel uspehov, kijih dosega pri zmanjševanju obremenitev okolja. Slovenski metalurgiji želi, da bi napredovala v tesni povezavi z ekološkimi cilji razvoja, saj meni, da ti niso v nasprotju z ekonomskimi cilji. Prišel je, ker kot član predsedstva želi iz prve roke izvedeti, kakšni problemi v zvezi z energijo in ekologijo ter tehnologijo tarejo slovensko industrijo.
STANJE SLOVENSKE ENERGETIKE
Prvi referent na posvetovanju je bil dr. Lojze Sočan, kije govoril o energetski problematiki v Sloveniji.
Dejal je, da je položaj industrije močno odvisen od povezav in gibanj v svetu. Jugoslavija je s Slovenijo vred ena redkih držav, ki se še ni dovolj zavedla nujnosti zniževanja stroškov za energijo na enoto družbenega proizvoda. Po porabi naravnih virov energije je razmeroma visoko, je pa med redkimi državami, ki si je v zadnjem obdobju (66-86) poslabšala svoj energetski položaj, ki ga kaže razmerje med uvozom energije in njenim izvoznim potencialom.
Strokovnjaki pričakujejo, da bo v 90. letih nastala nova energetska kriza. S sedanjo proizvodno strukturo je ne moremo preživeti. Nujno se moramo prestrukturirati tako, da bomo zmanjšali porabo energije.
V svetu zadnjih 20 let močno upada poraba naravnih materialov, kot so baker, nafta, svinec, celuloza in jeklo. Razvijajo se tehnologije z računalništvom in robotiko. Narašča raba visokovrednih materialov, v katerih je velika substanca znanja. Zaradi političnih sprememb v Vzhodni Evropi bo v prihodnje pritisk na konkurenčnost naše proizvodnje še večji kot doslej, zato bomo morali narediti vse za zmanjšanje stroškov, potegovati se bomo morali tudi za ugodne mednarodne kredite, namenjene tehnološki revitalizaciji gospodarstva. Naša rešitev je v pospešenem subvencioniranju znanja, ne pa v pomoči neuspešnim podjetjem; ta pomeni toliko kot injekcija mrtvemu. Podlago za pot v prihodnost imamo, čeprav nismo tržno dovolj konkurenčni in zaostajamo v tehnološkem razvoju. Gradimo namreč lahko na dokajšnji razvitosti civilizacijskih odnosov.
REŠITVE SO LE V PRESTRUKTURIRANJU
Vprašanje je, kako pomagati podjetjem iz težavnega položaja. V Sloveniji potrebujemo predvsem zdravo razvojno politiko. Ni dovolj omogočiti tujo in domačo konkurenco, treba je izvoznikom, ki jih izčrpava precenjen tečaj dinarja, pomagati s poceni denarjem - z ugodnimi krediti kot naložbami v programe, ki vodijo v znižanje stroškov. S tem bi rešili težave, ki nastajajo z odpiranjem trga. V industriji bi morali dati velik poudarek uvajanju sodobnih tehnologij in pod pritiskom socialnih problemov ne bi smeli zanemariti doseženih rezultatov.
Stanje v slovenski energetiki je tako kritično, da so nekateri bistveni posegi v proizvodnjo nujni. Samo prilagajanje programov v podjetjih ne bo dovolj, prvi rez bo najbrž doživela proizvodnja aluminija. Problem te proizvodnje ni samo v veliki porabi električne energije, temveč v nizki fmalizaciji aluminija - preveč ga izvažamo v surovem stanju, v blokih, kar je ob dragi energiji in močno obremenjenem okolju nedopustno. Dobiti moramo jasno sliko o ceni energije in v skladu s tem ugotoviti, kateri gospodarski programi so donosni. Energetsko potratne programe bo treba ukiniti, z vlaganjem v tehnološke izboljšave in prekvalifikacijo ljudi pa moramo zagotoviti razvoj perspektivnih programov.
SPLAČA SE LE VIŠJA ZAHTEVNOST IN KAKOVOST
Mag. Milan Švajgerje v svojem referatu ugotovil, da je cena naših metalurških izdelkov v primerjavi s svetovnimi cenami približno za 30 % previsoka. Lani smo v železarni naredili napako, ker smo našo nekonkurenčnost poskušali prikriti z zmanjšanjem izvoza. S tem se ne moremo rešiti, ker moramo izvažati, in to vedno več. Svetovnemu trgu se
moramo prilagoditi s cenami, kvaliteto in roki.
Previsoke cene imamo zaradi dosedanjega ekstenzivnega razvoja železarne, zaradi previsoke (družbene) režije in tudi zaradi slabega asortimenta jekel. Analiza cene osmih različnih vrst jekel je namreč pokazala, da najslabšo ceno (v primeijavi z lastno) dosegamo pri manj vrednih jeklih, razen tega so pri teh deleži energije in drugih stroškov bistveno višji kot pri visokovrednih jeklih in zlitinah.
Nujno bi se bilo torej preusmeriti v proizvodnjo visokovrednih materialov, za to pa je velika ovira tudi premalo delavcev v razvoju, kar je slaba plat reorganizacije v železarni.
malno porabo električne energije pri izdelavi jekla.
Dipl. inž. Franc Rus je govoril o optimizaciji porabe energije za ogrevanje v plinskih pečeh v valjarni. Doslej so z mikroprocesorskimi programskimi regulatorji opremili pet ogrevnih peči s po pet celicami. Z računalniškim vodenjem ogrevanja so zagotovili pravilen tehnološki postopek ogrevanja, načrtovanje začetka ogrevanja glede na zasedenost valjarske proge - uskladili so takt ogrevanja s taktom valjanja - in bistveno zmanjšali specifično porabo energije za ogrevanje. Prihranek je tolikšen, da se investicija v računalniški sistem z mikroterom, izdelanim v železarni, poplača v štirih mesecih. Ko bodo na podlagi dosedanjih rezultatov računalniško opremili vse peči v valjarni, bodo podoben sistem optimizacije ogrevanja uvedli še v kalilnici, kjer želijo sedaj visoko specifično porabo energije zmanjšati na evropski nivo.
Strokovnjaki železarne so proiz-
Član predsedstva Republike Slovenije dr. Dušan Plut med nami
doseZkiŽelezarne pri
ZMANJŠANJU PORABE ENERGIJE
Dipl. inž. Zvonko Erjavec je predstavil scenarij, po katerem bi mogli v železarni ob zmanjšanju proizvodnje za 12 % znižati porabo energije za 30 %. Postopek bi bil tak, da bi znižali proizvodnjo jekla za 50.000 ton, jo racionalizirali s pečjo UHP in kontilivom ter rekonstruirali og-revne peči v kovačnici in valjarni.
Investicije, ki bi bile za to potrebne, bi se s prihrankom energije poplačale v petih letih, upoštevati pa je treba še prihranke materiala, humanizacijo dela in ekološke pridobitve.
Dr. Janez Bratina je s podrobno analizo procesov elektroobločne peči prikazal delovanje in uporabo mikroprocesorskega merilnika, ki so ga izdelali v Železarni Ravne. Z njim ugotavljajo toplotno stanje v peči in na podlagi tega optimirajo elektrodno regulacijo. Tako dosežejo opti-
vodnjo mikroprocesorskih programskih regulatorjev privedli tako daleč, da lahko z njo nastopijo na tržišču. Nastala bo enota drobnega gospodarstva, katere nastajanje je udeležencem posvetovanja predstavil direktor koroške razvojne organizacije Razor Ivan Žagar.
Po predavanjih se je razvila zanimiva diskusija predstavnikov slovenskih tovarn, ki so veliki porabniki energije in tudi onesnaževalci okolja. Poročali so o svojih prizadevanjih za izboljšanje energetskega in ekološkega stanja v Sloveniji, o čemer je po mnenju večine slovenska javnost premalo obveščena. Tudi zaradi tega bo Združenje za ČBM, kot je povedala sekretarka dipl.oec. Silva Brduljan, s podobnimi posvetovanji v prihodnje nadaljevalo, za jesen pa pripravlja koncept razvoja črne in barvne metalurgije ter livarn Slovenije. Predložili ga bodo slovenski skupščini oziroma vladi.
Mojca Potočnik
NAŠE NEGOTOVOSTI
KAJ BO S FORMAVTOMATOM
Od podjetja pričakujemo marsikaj. Z njim naj bi po predvidevanjih minil tudi čas, ko investicijski programi niso temeljili na dokazljivih parametrih: na tržni in ekonomski učinkovitosti ter moderni tehniki in tehnologiji.
Za naprej torej vemo, žal pa je za nami kar nekaj dragih šol, ko smo kjjub v času gradnje perspektivni investiciji danes brez njenih učinkov. Zato so tam prisilni dopusti, premestitve, delovni viški.
Vsi vemo za naše najbolj pereče tako delovno okolje. To je formar-ska linija v Jeklolivarni. Narejena pred šestimi leti je bila predvidena za serijsko proizvodnjo, predvsem namensko in armature, zdaj pa -kup problemov in vprašanj poraja, tako tistim, ki sojo uvedli, kot zdajšnjemu vodstvu železarne in livarne, še največ pa seveda tistim ljudem, ki tam delajo.
šli smo mednje, da bi izvedeli, kako je njim, katerih negotovost je med vsemi negotovostmi v železarni gotovo največja.
Bojan Hancman, delovodja strojne kaluparnice, je povedal:
»Pravijo, da je tukaj zgrešena investicija. Za stroj ni naročil, ker so se razmere na tržišču od uvedbe do danes zelo spremenile. Stroj ima zelo velike zmogljivosti, in je namenjen za serijsko proizvodnjo ulitkov, predvsem za avtomobilsko industrijo.
Ljudje tukaj v proizvodnji, ko se pogovarjamo, ne razumejo, zakaj ne moremo dobiti naročil. Ne vemo, ali je strokovnjakov v prodajni službi premalo ali kaj je. Pravijo, da so bili kupci do zdaj z nami zadovoljni, tako da v našem delu skoraj ne moremo iskati vzrokov za to, da ni naročil. Saj nekaj jih je, tudi zdaj jih imamo za približno tri tedne, a to je za takšne zmogljivosti vse prema-
lo.
Delavci smo v negotovosti. Vse nas boli, ko vidimo, da smo naenkrat tako daleč. Najbolj nas je strah, da bi ostali brez dela. Zaradi tega seveda tudi vzdušje ni tako, kot bi moralo biti. Informacij, ki bi stvari pojasnile, pa ne dobimo.
V glavnem smo nemočni in čakamo, kaj bo z nami, ali bo delo ali ga ne bo. Privat sta šla le eden ali dva, drugi čakamo. Vsak se boji, da bi moral biti tisti, ki bo moral kam drugam iti. Vsak reče: najboljše bi bilo, da bi bilo delo. Ne iščemo si drugje, pa tudi - kje boš iskal, ko je vse polno. Najrajši bi vsi skupaj
Bojan Hancman
ostali, kjer smo, saj smo tega dela navajeni pa tudi razumeli smo se do zdaj med sabo.
Res nam ni vseeno, ko vidimo, da se vse po bregu dol spušča, mi bi radi delali, da bi pripomogli k izboljšanju stanja, a kaj naj, smo nemočni. Edino to nam preostane, da se ga takrat, ko je delo, v redu po-primemo.
Delavci menimo, da mi nismo pomagali zapraviti naročil, posledice pa zdaj najprej nosimo mi. Tako smo bili zaenkrat poprečno že vsak po 6 do 8 dni na prisilnem dopustu, vsi smo v istem loncu, kolega, jaz, on. Saj ni hudo biti doma, le tisti strah te stalno spremlja, da ne boš več šel na delo, da ti bojo dopust kar podaljšali.
Kaj storiti, mi ne vemo, le to vsi mislimo, da bi morali okrepiti prodajno službo, da bi našla čim več naročil. Če ne, res ne vemo, kako bo, na žalost pa tudi tisti, ki so za nas odgovorni, tega ne vejo.«
Tako delavec v imenu sodelavcev, njegova izjava pa terja komentar. Zanj smo naprosili Ivana Ledinka, vodjo prodaje jeklolitine:
»V času modernizacije jeklolivar-ne je bilo v izgradnji oziroma v razširitvi več livarn v Jugoslaviji (Mač-katica - Surdulica; Jelšingrad - Nik-
šič).
Pomanjkanje naročil ni samo na enem agregatu, ampak v celotni livarni. Res je, da je bil formarski avtomat kupljen oz. postavljen za velike serije, te pa so v armaturah, avtomobilski industriji in železnicah. Dejansko so se ravno na osnovi potreb po armaturah širile kapacitete po jugoslovanskih livarnah.
Da danes ni dovolj naročil, ni krivda samo v kapacitetah, ampak je prisotno obvezno zmanjšanje zalog, politične razmere, nelikvidnost podjetij, zmanjšanje izvoza armatur in programa za železnice (rusko tržišče).
Pravih izgledov ni, da bi se dotok naročil povečal, saj je livarskih kapacitet na jugoslovanskem tržišču preveč. Zato pa moramo biti prisotni z dobro kvaliteto, hitro dobavo in konkurenčno ceno. Kupci so iz dneva v dan bolj zahtevni in imajo še vedno pripombe na slabo kvaliteto in dobavne roke, čeprav se govori, da smo konkurenčni v kvaliteti in rokih. Danes zahteva domači kupec dobavo takoj, in ga je treba obravnavati enako kot izvoz.
V današnji situaciji moraš biti prisoten na tržišču, to pa lahko dosežeš le s kvalitetnim kadrom - ni
Ivan Ledinek
pa rečeno, da sem jaz tisti. Prodajna služba za livarno je zdaj ojačana, vendar rezultati ne morejo biti takoj vidni.
Do sedaj smo še dobili naročila na osnovi dolgotrajnega poznanstva, danes pa je politična situacija iz dneva v dan težja na območju drugih republik, posebno na srbskem, saj kupujejo v livarnah Mačkatica in Nikšič, za katere smo menili, in tako menimo še danes, da so za Železarno Ravne nekonkurenčne.
Za celotno realizacijo naj bi bila odgovornost enaka v proizvodnji kot v komerciali, vendar se praktično odvija nasprotno, kljub toliko zahtevnejšim pogojem kupcev. Preveč padajo kritike na pridobivanje naročil, premalo pa pazimo, kako naročila realiziramo.«
Zdaj zna kdo po izjavah sogovornikov meniti, da gre za prelaganje krivde z rame na ramo.
Toda poanta ni v tem. Želeli smo le javno soočiti mnenja, kot jih imata skrajna elementa v neki reprodukcijski verigi, ki se krha, s tem pa opozoriti na probleme. Kajti očitno je primer vzorčen, in lahko slutimo: danes formavtomat, jutri jaz in moj stroj.
Toda, kot nakazujeta tudi oba sogovornika, se da danes še marsikaj storiti.
H.	Merkač
DRUGI ANDROMAT ZA JEKLOLIVARNO
V prizidku čistilnice jeklolivame so junija postavili brusilni manipulator - andromat (enega že imajo v težki livarni). Odrezoval bo livni sistem in brusil odlitke. Ima dva vozička, enega za streženje (iz čistilnice bo vozil odlitke), drugi je kot delovna miza. Delal bo avtomatično: pomikal voziček v halo in nazaj, s kleščami obračal odlitke, menjal orodja in obdelovance. Upravljal ga bo delavec iz posebne kabine.
Za čistilnico je andromat velika pridobitev. Namesto ljudi bo opravljal težko fizično delo, zato se bo z leti gotovo zmanjšalo število invalidov v tem obratu. Bo bolj produktiven, zato bo lahko čistilnica sčasoma manj zaposlovala.
Posebni prostor so andromatu morali zgraditi, ker bi v hali preveč onesnaževal okolje.
HM.
FUŽlNAR ZA RAZVOJ
KAJ SMEMO VEDETI O NIOBU IN TANTALU
Tantal naj bi bil po Zeusu božanskega izvora. Polovičen talent pa je pogosto bolj škodljiv od revščine in tudi Tantal sije z izredno predrzno nesramnostjo prisodil večno žejo. Njegova hči Nioba okamenela toči grenke solze za svojimi otroki, s katerimi seje povzdigovala nad druge matere.
Otroka, ki sta krščena po teh starih zaščitnikih, smo spoznali šele pred dvema stoletjema. Ker je oksid neznanega elementa zelo rad pil kislino - in tvoril sol - je odkritelj imenoval kovino v tem žejnem oksidu kar tantal. Pozneje so imenovali njegovega spremljevalca v rudi kar po Tantalovi hčeri Niobi.
Po kemijskih lastnostih sta si zelo podobna in se držita drug drugega kot neločljiva brata, vendar nista prava dvojčka. Niob se tali pri 247CP C, drugi pri 3000°C. Prvi se hvali z odlično toplotno prevodnostjo 530 W/K, m (več kot srebro in seveda baker), tantal je zadovoljen s 50 W/K, m, kar je manj, kot zmore železo. Zgornji pokaže trdoto 250 HB - tantal tudi manj kot čisto železo (40 HB). Nastopata v istem stolpcu periodnega sistema kot vanadij in imata atomski zaporedni števili (števili protonov) 41 oz. 73.
Mogli bi ju zamenjati celo za platino - le proti staljenim zelo vročim alkalnim hidroksidom in proti flu-orovodiku niob ni obstojen. Tantal nam je bolj domač, kot si mislimo, saj iz njega izdelajo kirurška in zo-bozdravniška orodja.
S pridobivanjem niobija navadno ni težav - razen, da ga moramo ločiti od tantala. V zemeljski skorji ga je 0,0024 %, medtem ko tantala še desetkrat manj. To pomeni, daje niob tako pogost kot cezij, pol manj od bora in ga je le za dvajsetino bakra ali cinka.
Ločujemo ju z ionsko izmenjavo ali s poprejšnjim kloriranjem.
Niob po preprosti industrijski poti dobimo iz oksida (pentoksida) z žar-jenjem pri 18O0C skupaj z njegovim karbidom ali pri 200tf€ z ogljem. Po reakciji s karbidom dobimo že tudi ločen tantal, drugače ga pa prikliče: mo iz oksida s pomočjo natrija ali elektrolitsko.
Da ju ne bi zaman iskali kjerkoli, povejmo, da leži niob ponekod v Ka-tangi, Ugandi, Jugozahodni Afriki, Nigeriji in Nemčiji. Tantala nima nemška ruda.
Niob je nepogrešljiv v reakcijskih motorjih za visoke temperature in v posodah, ki nosijo staljene kovine.
Tantal je povečal zmožnosti grelnih elementov, ki so uporabni v va: kuumskih pečeh ali v nenapadalni atmosferi. Uporabljata ga tudi elektronska industrija in izdelovalci kon-denzatoijev. Steklu da njegov oksid trdnost jekla. Življenjski deli jedrs-
kih elektrarn ne bi obstajali brez tantala.
Poglejmo, kaj počneta v jeklih! V feritu sta veliko bolj topna kot v av-stenitu. To pomeni, da predvsem nioba ne smemo dodati v jeklo preveč, sicer sploh ne bo možno spreminjati strukture, je zboljševati, temveč bo sam ferit (pravilneje: alfa-faza).
Oba se močno vežeta z ogljikom, tako da nočeta nobenega mešetaija ali župana za posrednika. Torej ni mešanih karbidov in Nb4C3 ali NbC ne razpadeta niti ob visokotempera-turnih preizkušnjah, kakršno je varjenje. To je seveda zelo dobro za korozijsko obstojnost, da ne bi ogljik postal plen oksidacijskih napadov, ki bi vnesli zdraho med zrna v jeklu.
Ker pa je ogljik odtegnjen osnovi jekla, je le-to manj kaljivo, posebej če ogrevamo za kaljenje (avstenitizi-ramo) na spodnjo dopustno temperaturo. Višja temperatura avsteniti-zacije zboljša kaljivost.
Poleg tega, da zožita gama območje na čisto majhno vsebnost legimega dodatka železu, sta tako nenavadna, da odmakneta perlitno točko k večjim vsebnostim ogljika. Ravno obratno kot krom ali mangan.
Kisika pa ne marata. Niob skoraj nič. Gotovo dobro spričevalo za sodelovanje v letalskih in raketnih motorjih.
Rada se izločata iz jeklene osnove, če je ogreta nad 300-500°C. Pojavita se kot Nb4C3 ali NbC. Nad 60(f C se prikažejo prav tako drobni in enako utrujajoči izločki spojine železa in nioba (tantala) Fe3Nb2. To je v bistvu sestavina kot sigma faza v kromovih jeklih. Imenujemo jo epsilon faza.
Za izdelavo cementacijskih jekel (tj. tistih jekel, ki služijo izdelavi
strojnih delov s precej trdo površino in žilavim jedrom) dvojčka nista potrebna. Čeprav enako kot vsi močni karbidotvorci povečata zmožnost površine izdelka, da se izredno močno obogati z ogljikom - in nato tudi ustrezno utrdi - pa po malem pokašljujeta. Jedra takih izdelkov so namreč nenavadno šibka in ker je cementirana (naogljičena) plast tudi prav tanka, bo izdelek na splošno šibek.
Jeklom za izboljšanje (poboljša-nje) je tudi ni treba, saj zmanjšujeta kaljivost in prekaljivost, pa še žila-vost izdelkov. Če že morata sodelovati, ju skušajmo vsaj delno nadomestiti z veliko preprosteje delujočim titanom. Žilavost bo manj na-dušljiva tudi, če bomo poskrbeli, da bo žvepla manj kot 0,005 %.
Kaljivost kolikor toliko povečamo z ogretjem izdelkov na višjo kalilno (avstenitizacijsko) temperaturo.
Novejša odkritja predstavljajo jeklo s 4-6 % Cr, malo nioba (tantala) in zelo malo ogljika kot niobov uspeh. Prav ta element zboljša jeklu vse lastnosti, posebno še žilavost -ker niob odvzame jekleni osnovi ogljik.
Pošteno si zaslužita svojo ceno niob in tantal le v neijavnih ali ognje-vzdržnih konstrukcijskih delih in posodah. Neijavna jekla zaščitita proti lugom in koroziji med zrni, ker močno vežeta ogljikove atome. Le zadosti ju mora biti, da zaposlita res ves ogljik. Jekli, kiju izdelujemo po teh načelih v železarnah, sta npr. PRO-KRON 11NB in PROKRON 12NB (18 % kroma, 10-12 % niklja, 2 % molibdena). Njuna dobra lastnost je varno valjenje (brez korozijskega delovanja), pokora pa zmanjšana polir-nost, ampak to bi poslabšal tudi ti-tan.
Kadar jeklo tega tipa (18/8) z dodatnim niobom popuščamo, nas preseneti, ker se utrdi, namesto zmehča - obenem postane lomljivo (krhko). Utrdi se zavoljo izločanja zelo drobnih epsilon faz (Fe3Nb2) nad 600°C in zaradi karbidov (Nb4C3, NbC) že nad 2505C do 500 C.
Niob ni učinkovit protikorozijski bojevnik le v jeklih 18/8, temveč premaga to zlo s pomočjo nioba že malolegirano jeklo. Res ne vsakršno korozijo, ampak napetostno pa odžene in staljenim kovinam povsem odvzame vpliv na tako posodo iz malo legiranega jekla.
Svoj življenjski uspeh vidita niob in tantal predvsem z ukrepanjem v turbinah in kotlih, trdnih pri visoki temperaturi. Vendar pozor: 1 % Nb v jeklu 18/8 povzroči hude varilne razpoke in celo neobstojnost v vročem. Ta dvojčka terjata od uporabnikov zmernost: 0,2 °/o. S to merico bo jeklo izredno obstojno, trdno v vročem stanju (reaktivni motorji). Visoko obstojnost proti lezenju (trajni mehanski obremenitvi v vročem stanju) ustvarijo s toplotno obdelavo izzvani niobidi, karbidi, nitridi. Znana je zlitina s 45 % Co, 4 % Mo in 0,15 %Nb.
Niobovi krhkosti se delno izognemo tako, da del nioba zamenjamo (kolegiramo) s titanom.
Za jedrske naprave smemo uporabljati le niob, ne pa tantal, ki je s svojim velikim atomom prelahka tarča sevanjem, da ne bi razpadel v nevarne izotope.
Drugo delovišče, kjer se z lahkoto in lepo izkažeta niob in tantal, so hitrorezna orodja (ne jekla). Ker je tantalov karbid bolj žilav, je zamenjal titanovega v trdinah, da sodeluje z volframovim karbidom. To sicer ni zadnji rod trdin, vendar še obstaja.
Nista pa za hitrorezna jekla, ker povečujeta količino zadržanega av-stenita, kar ima za posledico zelo slabo rezilnost noža. Če hočemo tak av-stenit odpraviti, bi morali orodje tolikokrat popustiti, da bi ne bilo več vzdržno.
Samo niob ima taki imenitni lastnosti, da ju ne smemo preslišati: je najbolj korozijsko obstojen od vseh kovin in je odlično vlekljiv (v žico in podobno), ne da bi ga bilo treba kadarkoli med vlečenjem mehčati s popravnim žaljenjem.
Mag. Franc Uranc
METODE IN ORODJE CASE
Konec marca je bilo v Opatiji 2. jugoslovansko posvetovanje o CASE orodjih in metodah. Udeležili smo se ga tudi trije sodelavci Železarne Ravne. Posvetovanje je bilo razdeljeno na dva dela. Prvi del so predstavljali razni referati o CASE metodi in orodjih, v drugem delu pa so razne jugoslovanske firme predstavile orodje in metode, ki se dajo nabaviti v Jugoslaviji.
CASE (Computer Aided Sofbvare Engineering) so metode in orodja za pomoč pri razvoju informacijskih sistemov. Primerne so za programerje, sistemske analitike, sistemske inženiije ter poslovne ljudi in planeije v poslovnih organizacijah ali podjetjih poljubne velikosti in strukture. CASE filozofija vključuje uporabo računalnika kot razvojnega orodja za izgradnjo modela, ki opisuje neki posel, okolje za opravljanje tega posla oziroma modela, ki olajša planiranje razvoja podjetja in razvoj informacijskega sistema - od planiranja do implementacije.
Osnovni cilj metode je izgradnja modela, ki bo olajšal vzdrževanje sistema, pripravo posameznih projektov ter strateško planiranje. Model se lahko integrira v model cele delovne organizacije.
Najznačilnejše funkcije teh orodij so:
Funkcije avtomatizacije dokumentacije
1. prikaz globalnih modelov in podmodelov podatkov
2. prikaz modela procesa
3. povezava med modeli podatkov in modeli procesov
4. prikaz načina implementacije modela procesov in modela podatkov
5. ažuriranje modelov podatkov
6. ažuriranje modelov procesov
7. splošno preverjanje povezav
Funkcije avtomatiziranih postopkov razvoja
8. formiranje matrik
9. projektiranje logične sheme baze podatkov
10. podpora performansam logične strukture baze podatkov
11. distribucija baze podatkov
12. funkcije fizičnega projektiranja baze podatkov
13. izvršitev specifikacije
Funkcije upravljanja projektov za razvoj IS
14. funkcija spremljanja realizacije projektov
15. planiranje projekta
Tehnologija CASE je bila uvedena leta 1984 z namenom, da avtomatizira proces razvoja informacijskih sistemov. Orodja CASE pomagajo projektantu v naslednjih glavnih točkah pri celotnem življenjskem ciklu projekta novega informacijskega sistema:
1. pri planiranju
2. analizi
3. razvoju
4. vzdrževanju.
Že pri planiranju informacijskega sistema si pomagamo z orodji CASE pri opisih ciljev poslovnega sistema, organizacijski shemi, opisih najizrazitejših problemov v poslovanju, opisih podatkov, poslovnih procesih in nazadnje izdelamo terminski plan uvedbe projekta.
Pri orodjih za analizo IS lahko s pomočjo računalnika gremo skozi vse faze klasične analize informacijskega sistema. Produkti te faze so razni diagrami: dekompozicijski diagram in diagram entitet, diagram toka podatkov, akcijski diagram.
Končni produkt faze analize je podlaga za tretjo fazo - razvoj aplikacij. Po dobro opravljenem planiranju in analizi sistema nam orodja CASE v tej fazi sama zgenerirajo aplikacijo.
CASE orodja pa se tudi uspešno uporabljajo pri vzdrževanju sistemov. Pri dobro opravljenih prvih treh fazah je v četrti fazi malo dela. Če se pri aplikaciji zahteva kakršnakoli sprememba, je to lahko opraviti, ker imamo ves potek razvoja IS shranjen v računalniku.
Prednost uporabe teh orodij je tudi v tem, da lahko na koncu vsake faze dobimo iz računalnika kompletno dokumentacijo, kar pa je bila do sedaj vselej slabost razvoja informacijskih sistemov po klasičnih metodah. Vsi podatki se sproti zapisujejo v podatkovni slovar v vseh fazah in po potrebi spet črpajo iz njega. In ravno zato, ker je vse zapisano v podatkovnem slovarju, ni problemov, ko je treba pri aplikaciji narediti kakršnokoli spremembo. S pomočjo tega slovarja orodje CASE ažurira želeno spremembo v celotni aplikaciji.
CASE orodja omogočajo prototipni razvoj projekta novega informacijskega sistema. Bodoči uporabnik aplikacije lahko sodeluje s projektantom v vseh fazah izdelave projekta.
CASE orodja so razvita za osebne, srednje in velike računalnike. Velike firme, ki ponujajo taka orodja, imajo za isto orodje možne vse tri načine
uporabe in tudi povezavo med računalniki, na katerih se projekti razvijajo, generirajo aplikacije in uporabljajo. Produkti teh orodij so prenosljivi mgd različnimi računalniki. Prvi dve fazi uporabe orodij je priporočljivo izvajati na osebnem računalniku, ker se v teh fazah uporablja grafika, ki je na osebnih računalnikih bolje razvita kot na velikih, zahteva pa tudi ogromno računalniškega spomina, kar bi na velikem računalniku povzročalo motnje pri ostalih aplikacijah, ki so v redni uporabi. Generatorje aplikacij poženemo na računalniku, na katerem se bodo te aplikacije pozneje tudi izvajale.
Če se odločimo za nabavo enega od CASE orodij, je treba opraviti naslednje predpriprave:
- prilagoditev organizacije baz podatkov
- inventura obstoječih sredstev za razvoj aplikacij, da omogočimo prenos
- modeliranje poslovnega sistema
- uvedba formalne tehnologije za razvoj aplikacij v vseh fazah
- šolanje sodelavcev
- uvedba relacijske baze podatkov.
Na seminarju smo se udeležili tudi nekaterih prezentacij posameznih firm, ki ponujajo CASE orodja.
SRC - Kemija: Predstavili so orodje POSE (Picture Oriented Sofhvare Engineering). Dela na enostavnem osebnem računalniku (512 kbyte spomina, miška, ega kartica). Sestavljen je iz 10 modulov.
Metalka MDS informacijski inženiring: ponuja usluge v informacijskem inženiringu pri strateškem planiranju informacijskega sistema in pri analizi poslovnega področja.
Computer Associates - sofhverska hiša za IBM, Digital, PC-je...: ponuja paket CA ACE (Computer Aided Application Construction Environ-ment) za prototipni razvoj programov, ki podpira relacijsko bazo podatkov. Zastopnik v Jugoslaviji je Metalka.
Kovinotehna Celje ponuja paket KNOWLEDGEWARE CASE TOOL SET - paket, namenjen računalnikom IBM in Compac. V ponudbi imajo štiri orodja - za planiranje, analizo, design in konstrukcijo aplikacije. Vsako od teh je možno nabaviti posebej.
Intertrade Ljubljana: ponuja paket AD/Cycle standardiziran model procesa in podatkov za razvoj aplikacij. IBM kombinira svojo ršitev z rešitvami drugih sofitvverskih hiš - ne razvija sam vseh orodij. Letos bodo imeli na razpolago orodja za operacijski sistem MVS:
- repository manager (podatkovni slovar)
- tool Service
- produkte za design
- programske jezike na PS
- generator CSP.
Na koncu sledi še kratek opis izkušenj predstavnikov INE Rafinerije Reka, ki so na posvetovanju predstavili praktičen primer uporabe CASE orodij. Prve tri faze so razvili s pomočjo orodja KOWLEDGEWARE na osebnih računalnikih, zadnjo fazo konstrukcije aplikacije pa so razvili klasično na IBM računalniku, ker orodja za konstrukcijo niso nabavili. Njihove izkušnje so pokazale, da je treba za začetek izbrati manjšo skupino ljudi in krajši projekt za lažjo osvojitev novega orodja. Izbrali so si projekt poslovni partnerji. Pri delu jim je pomagal Razvojni center Celje.
Literatura
Zbornik referatov s posvetovanja CASE 2.
Majda Vravnik, dipl.inž.
Tehnološko proizvodna informatika
Kaj prinaša UHP novega na energetskem področju
V jeklarni 2 se pripravlja postavitev nove 40-tonske elektroobločne peči, ki jo skupaj z domačimi podjetji projektira oziroma izdeluje zahod-nonemška firma Fuks. Uradno ime, ki jo peč nosi, je OBT-UHP 45, kar pomeni Offset Botton Tapping oziroma Ultra High Power: nova peč bo torej imela zamaknjen talni izliv - za razliko od dosedaj poznanega ekscentričnega talnega izliva - in izredno visoko specifično moč pečnega transformatoija. Tlorisna oblika peči, ki omogoča talni izliv, ni več krog s prigrajenim pomolom, kot je to običaj pri dosedanjih pečeh, ampak prerezan krog z vstavljenim ravnim delom med obe polovici kroga, zato peči (napačno) tudi pravimo, daje eliptična. Druga posebnost nove obločne peči je v tem, da ima poleg vodnohlajenih sten še vodno-hlajen obok in da so vsi vodnohla-jeni deli narejeni iz debelostenskih cevi. Zaradi talnega izliva peči je treba postaviti jeklarsko ponovco ta-korekoč pod peč, zato bo na izlivni strani pod pečjo nameščen ponovčni voz, s katerim bo mogoče ponovco prepeljati v doseg žeijava v livni jami. Peč bo seveda imela odpraševalno napravo (ki je v gradnji) in protihrupno zaščito, njeni vodnohlajeni deli pa bodo priključeni na pravkar zgrajeni recirkulacijski vodni sistem. Vsi potrebni gibi peči, vključno s potrebnim premikom elektrod, so hidravlični in so priključeni na enotno visokotlačno oljno hidravliko. Elektronska »elektrodna regulacija« bo omogočala tehnološki fazi izdelave jekla optimalno obratovanje, njej nadrejeno procesno krmiljenje pa bo vodilo dovajanje električne moči v peč po vnaprej dogovorjenih količinah.
V skupnih »izdelavnih« stroških jekla v obločni peci, kot so: specifične porabe grafitnih elektrod, ognje-vzdržnega materiala, električne energije in delež fiksnih stroškov, predstavljajo električna energija 35 % do 50 % in grafitne elektrode 45 % do 35 % stroškov; prve številke veljajo za slovenske, druge pa za za-hodnonemške razmere. V vsakem primeru dosegajo stroški električne energije in grafitnih elektrod približno 80 % skupnih »izdelavnih« stroškov. V domačih še vedno nerealnih cenovnih razmerjih moramo zato vnaprej računati s hitrejšim naraščanjem cene električne energije, ki bo v kratkem poleg nepokritih tekočih stroškov elektrogospodarstva obremenjena še z novimi stroški za ekološko sanacijo termoelektrarn in s skladiščem za radioaktivne odpadke nuklearke ali njenim zaprtjem. Poleg visoke cene električne energije moramo dolgoročno računati tudi s pomanjkanjem te energije in na možnost omejenih dobav.
Nova elektroobločna peč omogoča prav na teh ključnih energetskih in stroškovnih področjih bistveno zboljšanje proizvodnih parametrov.
Čas taljenja in čas trajanja šarže: sedanji obločni peči Birlec 40 t sta v letu 1985 dosegli povprečni čas taljenja pribl. 145 min. oziroma pri dvožlindrnem postopku povprečni čas trajanja celotne šarže pribl. 240 min. Garantirane vrednosti nove peči so ob maksimalni dovoljeni obremenitvi pečnega transformatorja za čas taljenja manj kot 40 min. in za celotno šaržo manj kot 90 min. Zaradi takšnih zmogljivosti bo nova peč prevzela proizvodnjo obeh obstoječih 40 t peči in delno še iz 25 t peči ob predpostavki, da bo predvidena peč obratovala s polno močjo le v tistih urah dneva in v tistih dnevih v tednu, ko bo električne energije dovolj na razpolago. Tak način proizvodnje elektrojekla se predvsem zaradi pritiska vedno višjih cen električne energije vse bolj uveljavlja tudi v Evropi: na Japonskem se v obločnih pečeh proizvede že 50 % jekla z obratovanjem obločnih peči samo v nočnem času in ob nedeljah. Odvisno od urnega časa dneva in dneva v tednu bo krmilni sistem nove peči zagotavljal vnaprej programirano vodenje maksimalne moči peči tako, da bo upošteval tri dopustne nivoje: največjo obremenitev pečnega transformatoija bo dopuščal ponoči in ob nedeljah, znižano obremenitev podnevi, najnižjo pa v času koničnih obtežb elektroenergetskega sistema, to je v določenih urah zjutraj, opoldne in zvečer; konične obtežbe nastopajo ob različnem času dneva zaradi naših navad, ki so vezane na pričetek in dolžino dneva ter odvisne od njegovih srednjih temperatur, zato trajajo konične obtežbe, odvisno od letnega ali zimskega časa, od 2 h (poleti) do 6 h (pozimi) dnevno. Tako obratovanje ima dve prednosti: intenzivnejšo porabo cenene nočne in nedeljske električne energije (kar počne že vsaka prosvetljena gospodinja doma) in možnost izrabe večjih elektriških moči od obračunskih oziroma od zakupljenih moči. Vedeti namreč moramo, da je cena električne energije (v pretežni meri) sestavljena iz deleža za porabljeno energijo (din/kWh) in iz deleža za angažirano električno moč (din/kW), s katero to porabo vršimo. Ker je delež moči v skupni ceni električne energije že skoraj 50 %, je za doseganje nižje cene električne energije bistvene važnosti, da energijo porabljamo pri čim nižji moči. Poleg rednega mesečnega plačevanja deleža v ceni električne energije za obračunsko moč pa si mora železarna že predhodno pri elektrogospodarstvu zagotoviti tudi ustrezno proizvodno zmogljivost, kar pomeni, da si mora vnaprej zakupiti električno moč (MW), ki jo namerava uporabljati. Zakup moči, ki ga mora odobriti poleg elektrogospodarstva še vlada oziroma njen Komite za energetiko, pa je lahko nepremagljiva prepreka ali bistven investicijski strošek za posta-
vitev peči; v našem primeru ne bomo za predvideno obratovanje UHP peči potrebovali nobenega dodatnega zakupa moči, ker bo zadoščala sprostitev moči, ki bo nastala z ukinitvijo obratovanja obeh obločnih peči Birlec.
Predvideno obratovanje nove obločne peči je nadaljnji pomemben korak železarne pri uvajanju racionalnejše rabe in izrabe električne energije v industriji in je bil prav zaradi takega pristopa in zaradi predvidene ekološke sanacije Jeklarne 2 podprt s strani republiških inštitucij, ugodno pa so ga ocenili tudi energetiki Svetovne banke iz Washingto-na.
Z racionalno rabo energije označujemo način, kako energijo porabljamo oziroma odvzemamo iz elektroenergetskega sistema, racionalna izraba energije pa pove, kaj nam uspeva narediti iz enote porabljene energije: racionalnejša raba električne energije mora temeljiti na boljšem koriščenju proizvodnih in prenosnih zmogljivosti proizvajalca energije in mora posledično dati takemu porabniku nižjo končno ceno za kVVh; racionalnejša izraba električne energije pa pomeni zmanjšanje potrebnih količin električne energije v določenem tehnološkem postopku in mora takemu porabniku pomeniti neposredno znižanje njegovega energetskega stroška.
Specifična poraba električne energije: poleg časa taljenja je podatek o doseženi specifični porabi električne energije za taljenje oziroma za celotni izdelovalni čas šarže značilen podatek o tehniški opremljenosti obločne peči in kazalec tehnološke dognanosti proizvodnje jekla. V letu 1985 smo na obločnih pečeh Birlec dosegali specifično porabo okrog 640 kWh/t, garancija proizvajalca UHP peči je 520 kWh/t. Z gotovostjo lahko predvidevamo, da se bo specifična poraba električne energije skupno s porabljeno energijo za delovanje odpraševalne naprave in za delovanje vodnohlajenega krožnega sistema zmanjšala nasproti oni iz leta 1985. Za doseganje garantiranih vrednosti energijske porabe pa bo treba izpolniti vrsto pogojev, kot: maksimalno dvakratno dolaganje peči, čas zalaganja < 3 min, poraba kisika vsaj 15 Nm3/t, trajanje šarže < 90 min, optimalno energijsko vodenje peči skozi celotni proizvodni ciklus.
Specifična poraba grafitnih elektrod: poraba grafitnih elektrod nastopa kot druga največja stroškovna postavka izdelave jekla, ki je v teh dimenzijah (Birlec 0 400 mm, Fuks 0 500 mm) izključno uvozna postavka. V letu 1985, kot letu priprav na ekološko sanacijo Jeklarne 2, smo na pečeh Birlec dosegali specifično porabo 5,5 kg/t, garancija proizvajalca nove peči pa je 3,5 kg/t, kar predstavlja 36 % zmanjšanje. Seveda je tudi tu treba izpolniti več pogojev,
od katerih je najvažnejši zagotovo čas trajanja šarže. Za proizvodnjo jekla v obločni peči namreč z gotovostjo velja, daje mogoče dosegati nizke specifične porabe grafitnih elektrod le ob nizki specifični porabi električne energije, to pa je mogoče dosegati le s kratkimi izdelovalnimi časi. Pri primeijavi obeh podatkov je upoštevati, da garantirana poraba elektrod dobavitelja peči ne upošteva loma elektrod, za katero se predpostavlja, da nastane le zaradi neustreznega ravnanja z njimi ali nepravilnega zalaganja vložka.
Da bi lahko zagotavljali optimalne energijske in materialne specifične porabe, omogoča OBT - UHP peč nekatere tehnološke posebnosti, s katerimi lahko vplivamo tako na velikost kot na sestavo izdelovalnih stroškov.
Taljenje vložka na preostanek taline omogoča, da lahko ves čas taljenja obratujemo z maksimalno močjo transformatoija, saj pri taljenju z veliko močjo elektrode hitro prodro skozi vložek na dno, kjer je že formirana od prejšnje šarže preostala talina in na kateri lahko električni lok stabilno gori s polno močjo, ne da bi pri tem prihajalo do sevanja na stene in obok peči: električni lok zakriva vložek in vsa njegova toplotna moč se prenaša neposredno na vložek brez siceršnjih izgub.
Obratovanje s penečo žlindro omogoča segrevanje taline z visokimi močmi in dobrimi toplotnimi izkoristki, in sicer zaradi tega, ker peneča žlindra zakriva sevanje električnega loka: večina sevalne toplotne moči loka absorbira žlindra, ki je zaradi tega vroča in kemično aktivna. Penečo žlindro dobimo ob dovolj visokem -naogljičenju žlindre oziroma ob dovolj intenzivni oksidaciji ogljika v žlindri, kar predstavlja dodaten energijski izvor, zmanjšanje potreb po električni energiji, skrajšanje izdelovalnega časa in znižanje stroškov.
Nižjo temperaturo jekla ob izlivu in s tem povezano nižjo specifično porabo energije omogoča talni izliv peči zaradi ugodnega curka taline in hitrega praznjenja peči, ki ga zagotavlja avtomatizirano vodenje hitrosti litja. Nagib peči se samodejno uravnava glede na težo taline v po-novci, elektronsko krmiljeni hidravlični sistem pa omogoča tudi dobro ločitev žlindre od taline, kar bo pri jeklih, ki so namenjena dodelavi na VAD, odpravilo tudi potrebo po pre-livni ponovci.
Izkoriščanje toplote iz zaprtega vi-sokotemperatumega hladilnega sistema za hlajenje sten in oboka UHP peči bo omogočilo vračanje dela sicer izgubljene energije peči v energijski krog potreb železarne.
Dr. Janez Bratina
NAŠI STROKOVNJAKI V ŽELEZARSKEM ZBORNIKU
Železarski zbornik 1989, št. 4
V. Macur, A. Lesnik
Tehnološki učinki obratovanja 45 t
EAF-VAD
Osnovni namen uvedbe VAD postopka je bil izboljšanje kvalitete jekla, vendar pa smo tudi občutno izboljšali tehnološke učinke primarnih elektroobločnih peči. Opisani so dosežki dveh izrazitih obdobij sprememb: ob uvedbi VAD postopka in ob ukinitvi obratovanja ene od dveh peči zaradi ugodnih učinkov obratovanja samo ene peči z VAD postopkom.
Železarski zbornik 1990, št 1
B. Koroušič, A. Rozman, F. Tehov-nik
Modeliranje in procesna kontrola VAD-postopka
Opisana je izdelava jekla po tehnološki liniji EOP + VAD v Železarni Ravne in izdelani algoritmi za termični in metalurški model VAD procesa. Ogrevanje jekla z 8 MVA transformatorjem v vakuumu (po raztapljanju legur) poteka s hitrostjo okoli 3 -4 C/min. Metalurški model omogoča napoved stopnje odžvepla-
nja na osnovi pravilne izbire žlindre in vsebnosti FeO v žlindri.
B. Ule, F. Vodopivec, M. Pristavec,
F. Grešovnik
Popustna krhkost utopnega jekla za delo v vročem s 5 °/o Cr
Vpliv parametrov dodatnega popuščanja na popustno krhkost kaljenega in že popuščenega orodnega jekla s 5 % kroma in s postmarten-zitno mikrostrukturo.
Prevladujoči dejavnik, ki kontrolira razvoj krhkosti, je segregiranje fosfoija na različnih medplastjih v jeklu, kot je bilo to ugotovljeno z meijenjem aktivacijske energije in z mikrostruktumimi preiskavami ter preiskavami prelomnih površin s SEM, TEM in EDS rentgenskimi analizami.
G. Todorovič, J. Lamut, M. Tolar, L. Šketa, V. Rakovec, G. Manojlo-vič, S. Kovačič, J. Apat
Uporaba lastnih odpadnih surovin za vložek pri izdelavi jekla V slovenskih železarnah nastane mesečno tisoče ton železonosnih sekundarnih surovin, ki se lahko uporabijo kot vložek pri proizvodnji jekla. Osnovni pogoj, da se lahko uporabijo v talilnih agregatih, je ta, da
jih je treba razdeliti že na izviru nastanka po skupinah na osnovi posameznih in podobnih elementov.
Škaja se zelo uspešno uporablja kot vložek v elektroobločni peči namesto železove rude. Zelo ugodno vpliva na razfosforenje taline. Uporablja se tudi za desiliciranje sive litine namesto sintetičnih mešanic različnih oksidov, in kot dodatek v mešanico za sintranje železovih rud.
Ostružki se že uporabljajo kot vložek v različnih talilnih agregatih, vendar se samo delno uporabljajo odbruski, in sicer groba frakcija. Drobni frakciji, ki sta sestavljeni iz finega železovega prahu, korunda in ostankov brusnih plošč, pa se ne uporabljata.
D. Kmetič, B. Ule, J. Gnamuš, F. Vodopivec, B. Arzenšek Vpliv vroče predelave na drobljenje karbidov in lomno žilavost
Poprečna velikost ledeburitnih karbidov v orodnem jeklu Č.4150 je manjša pri nižjih končnih temperaturah valjanja in večjih parcialnih redukcijah.
Lomno žilavost smo določili po korelaciji Hahn-Rosenfield. Rezultati kažejo odvisnost Klc od poprečne velikosti ledeburitnih karbidov. Lomno žilavost, ki bi se približala vrednostim drugih orodnih jekel, bi dobili le z bistveno manjšo poprečno velikostjo ledeburitnih karbidov.
(Avtorski izvlečki)
PRISPEVEK NAŠIH SOCIOLOGINJ K STROKOVNI LITERATURI
Pred kratkim je pri Gospodarskem vestniku v Ljubljani izšla knjiga »Vodenje podjetja« avtorjev dr. Staneta Možine in naše sodelavke mag. Marjane Merkač. Obravnava vsebino in metode sodobnega manage-menta ter seznanja bralca z najpomembnejšimi področji dejavnosti vodilnega delavca v podjetju. Glavni poudarek je namenjen integralnemu, podjetniškemu načinu vodenja kot kvalitetni sintezi parcialnih izhodišč, ki so veljala v preteklosti. Vodenje je obravnavano kot tehnika, poklic in tudi umetnost.
Knjiga ne ponuja pripravljenih odgovorov ali celo receptov, temveč rešitve na podlagi množice dosedanjih ugotovitev iz raziskav, iz teorije in prakse. Vsebina po poglavjih: Vodenje, upravljanje in podjetništvo; vodenje in načrtovanje delovnih ciljev; upravljanje s pomočjo ciljev in upravljanje kadrovskih vrhov, podjetništvo v poslovodenju in organizaciji ter delo in naloge poslovodnih delavcev v nadaljnjem razvoju. Prispevek naše sodelavke se nanaša na področje vodenja, na njegove naloge, uspešnost podjetja in vodenje, na teorije, raziskave, pristope in modele, na odnose, lastnosti in znanje ter na vodenje v podjetniški organizaciji.
Delo je namenjeno poglobljeni seznanitvi s področjem, učenju na tujih izkušnjah in tudi napakah, ne pa kopiranju teorij in modelov. Ob prebiranju knjige se lahko bralcu
porodijo rešitve za konkretne probleme.
Bogdan Kavčič, Andreja Čibron, Darko Deškovič, Dana Mesner:
DIREKTORJI USPEŠNIH SLOVENSKIH GOSPODARSKIH ORGANIZACIJ
Knjižnica sindikata; Gospodarski vestnik, Delavska enotnost, Ljubljana, 1988.
Avtoiji so povzeli najpomembnejše ugotovitve raziskave z delovnim naslovom Dejavniki učinkovitosti poslovodnega organa. Knjiga nas po teoretičnem prvem delu seznanja z empiričnimi izsledki raziskave v enajstih zelo uspešnih slovenskih gospodarskih organizacijah. Predstavlja nam njihovo organizacijsko zgradbo, kadrovsko sestavo, proizvodni program, tehnologijo, inovativnost in razvojno strategijo. Nadalje spoznamo lastnosti uspešnih vodij: njihove demografske značilnosti, izobrazbo in izpopolnjevanje znanja, delovno kariero (avtorica teh poglavij je Andreja Čibron), njihovo moč ter stil vodenja. Na koncu avtorji povzemajo rezultate raziskave in jih primerjajo s svetovnimi trendi.
»Spoznanja, ki nam jih nudi knjiga, so eden izmed odgovorov, kako do gospodarsko učinkovite delovne organizacije, ki bo hkrati uspešna pri razvijanju humanih (samoupravnih) odnosov pri delu in med delavci.«
(Delavska enotnost, oktober 1988)
INOVACIJE V MARCU IN APRILU 1990
PE METALURGIJA
Rajku Čegovniku, Andreju Kokalju in Ivanu Pungartniku je bilo dodeljeno peto nadomestilo v vrednosti 3.401,50 din za spremembo plana vtikov. V petem letu uporabe inovacije je bil povečan dohodek za 75.589 din. Pri delitvi so udeleženi Čegovnik s 45, Kokalj s 25 ter Pungartnik s 30 odstotki.
Stanku Triglavu, Viljemu Irmanu, Francu Gostenčniku in Albinu Rečniku je bilo dodeljeno četrto nadomestilo v vrednosti 20.733 din za rekonstrukcijo tesnjenja pokrovov na ELPIT pečeh. V četrtem letu uporabe inovacije je bil povečan dohodek za 631.790 din. Nadomestilo si avtorji delijo na enake dele.
Zoranu Golobu in sodelavcem je bilo dodeljeno peto nadomestilo v vrednosti 9.819,46 din za uvedbo maksimalne izkoriščenosti rezkal-nih plošč premera 1500 mm. V petem letu uporabe inovacije je bil povečan dohodek za 474.370 din. Nadomestilo si avtoiji delijo na enake dele.
Avgustu Balantu je bilo dodeljeno drugo, zadnje nadomestilo v vrednosti 1.881,80 din za predelavo notranjih zlivkov. V drugem letu uporabe inovacije je bil povečan dohodek za 20.090.07 din.
Tomislavu Sateiju in sodelavcem je bilo dodeljeno enkratno nadomestilo v vrednosti 16.871,40 din za izvedbo maksimalne izrabe brusnih plošč. Z inovacijo je bil ustvarjen enkraten povečan dohodek, ki je znašal 399.718,20 din. Pri delitvi so udeleženi šater z 41, Mlinar, Mori, Kovačič, Mihalj, Naglič in Zdovc z 9 ter Kotnik s 5 odstotki.
Anki Maklin, Albinu Rečniku in Milošu Dretniku je bilo dodeljeno enkratno nadomestilo v vrednosti
25.119.60 din za rekonstrukcijo ob-zidave pokrova celic Elpit peči. Z inovacijo je bil povečan dohodek za
1.099.446.60 din. Pri delitvi so udeleženi Maklinova in Rečnik s 40 ter Dretnik z 20 odstotki.
Jožetu Kumerju in Jožetu Trok-šarju je bilo dodeljeno enkratno pavšalno nadomestilo v višini 50 % poprečnega OD za rekonstrukcijo glušilca zvoka pri starem vlečno rav-nalnem stroju. Nadomestilo si avtorja delita na polovico.
Stanku Bahunu, Leonu Prosencu in Franju Sakaču je bilo dodeljeno peto nadomestilo v vrednosti
44.108,80	din za spremembo debeline pločevine pri krpanju EOP z dolomitom. V petem letu uporabe inovacije je bil povečan dohodek za 569.826,16 din. Nadomestilo si avtoiji delijo na enake dele.
Srečku Hudrapu, Branku Odru, Ferdu Kotniku in sodelavcem je bilo dodeljeno enkratno nadomestilo v vrednosti 6.352,90 din za rekonstrukcijo peči PK 12. Z inovacijo je bil ustvaijen enkraten povečan do: hodek, kije znašal 141.176 din. Pri delitvi so udeleženi Hudrap, Oder, Kotnik, Rozman, Janota in Rečnik s 13 ter Lopatni in Navotnik s po 12 odstotki.
Seadu Karadi, Marjanu Blažiču, Alojzu Škaliču in sodelavcem je bilo dodeljeno četrto-zadnje nadomestilo v vrednosti 77.212,90 din za spremembo formata ingotov za kvalitete Pk3 in Pk4 iz V13 v V20. V četrtem letu uporabe inovacije je bil povečan dohodek za 11,403.334 din. Pri delitvi so udeleženi avtoiji z odstotki od 3,3 - 18,9.
Adolfu Hladniku in Jovanu Djuri-ču je bilo dodeljeno enkratno nadomestilo v vrednosti 19.094,60 din za spremembo premerov za valje na 1. ogrodju. Z inovacijo je bil ustvarjen enkraten povečan dohodek, ki je znašal 434.324,60 din. Nadomestilo si avtoija delita na polovico.
Jakobu Logaiju in Dragu Garbu je bilo dodeljeno prvo nadomestilo v vrednosti 12.662,20 din za zamenjavo zunanjega obroča na valjčnem ležaju za bluming. V prvem letu uporabe inovacije je bil povečan dohodek za 281.383,20 din. Nadomestilo si avtoija delita na polovico.
Marku Pavšetu je bilo dodeljeno drugo pavšalno nadomestilo v višini 200 % poprečnega OD, to je 9.520,20 din za zamenjavo AR šobe na VAD ponvah.
Vladu Krivcu je bilo dodeljeno peto nadomestilo v vrednosti 793,40 din za izboljšavo na lineti. V petem letu uporabe inovacije je bil povečan dohodek za 8.816 din.
Ivanu Prazniku je bilo dodeljeno četrto nadomestilo v vrednosti
5.745,60	din za spremembo izdelave podaljškov na zamašne drogove. V četrtem letu uporabe inovacije je bil povečan dohodek za 63.840 din.
Janku Miklavcu, Martinu Kocenu in Albinu Čebularju je bilo dodeljeno enkratno nadomestilo v vrednosti
5.571,20	din za izdelavo hladilnega
ščita za pištolo pri valjenju kovaških kladiv v toplem. Z inovacijo je bil ustvarjen enkraten povečan dohodek, ki je znašal 61.902 din. Pri delitvi so udeleženi Kocen in Čebular s 40 ter Miklavc z 20 odstotki.
Tomislavu Šaterju in sodelavcem je bilo dodeljeno četrto nadomestilo v vrednosti 25.752,10 din za spremembo tehnologije za izdelavo vložka za ploščate profile pri orodnih jeklih. V četrtem letu uporabe inovacije je bil povečan dohodek za 765.884 din. Pri delitvi so udeleženi Šater in Čegovnik s 26 ter Rotovnik, Pungartnik in Mlakar s po 16 odstotki.
Petru Sedovšku in Branku Voleiju je bilo dodeljeno prvo nadomestilo v vrednosti 5.805 din za predelavo zapirala mehanizma na bombici za transport vzorcev. V prvem letu uporabe inovacije je bil povečan dohodek za 129.000 din. Nadomestilo si avtorja delita na polovico.
PE OBDELAVA
Dušanu Lukančiču, Štefanu Kamniku, Radu Reberniku in Veri Baran je bilo dodeljeno četrto nadomestilo v vrednosti 2.501,50 din za izdelavo rezkarja z vložki in TK ploščicami.
V četrtem letu uporabe inovacije je bil povečan dohodek za 55.589,32 din. Nadomestilo si avtoiji delijo na enake dele.
Jožetu Svenšku je bilo dodeljeno četrto nadomestilo v vrednosti
237,80	din za izdelavo priprave za montažo zob na »blok odprtine«.
V četrtem letu uporabe inovacije je bil povečan dohodek za 3.370,08 din.
Darku Ravlanu in Martinu Brež-njaku je bilo dodeljeno drugo nadomestilo v vrednosti 2.312,00 din za
obdelavo oblih navojev. V drugem letu uporabe inovacije je bil povečan dohodek za 51.378,88 din. Nadomestilo si avtorja delita na polovico.
Alojzu Petriču je bilo dodeljeno četrto nadomestilo v vrednosti
6.148,50	din za spremembo tehnologije struženja cilindrov GK 22. V četrtem letu uporabe inovacije je bil povečan dohodek za 68.316,32 din.
Herti Strgar in Danilu Rezarju je bilo dodeljeno peto nadomestilo v vrednosti 2.296,40 din za prebijanje in upogibanje vzmetnih vezi. V petem letu uporabe inovacije je bil povečan dohodek za 25.519 din. Nadomestilo si avtorja delita na polovico.
Blažu Oblaku in Vojku Karnerju je bilo dodeljeno četrto nadomestilo v vrednosti 262,80 din za izdelavo plošče za zalaganje v 10 m globinsko peč. V četrtem letu uporabe inovacije je bil povečan dohodek za 5.840,14 din. Nadomestilo si avtoija delita na polovico.
Danilu Golobu in Leopoldu Ko-drunu je bilo dodeljeno prvo nadomestilo v vrednosti 7.507,60 din za spremembo načina vstavljanja »palca«. V prvem letu uporabe inovacije je bil povečan dohodek za 50.412,32 din. Pri delitvi sta udeležena Golob s 65 ter Kodrun s 35 odstotki.
Maksu Jelenu in Ivanu Miheliču je bilo dodeljeno prvo nadomestilo v vrednosti 3.054,67 din za izboljšanje orodja za sekanje ploščic. V prvem letu uporabe inovacije je bil povečan dohodek za 67.881,50 din. Nadomestilo si avtoija delita na polovico.
Vladu Mihinu je bilo dodeljeno tretje nadomestilo v vrednosti
3.004,40	din za spremembo tehnologije površinske zaščite vzmeti. V tretjem letu uporabe inovacije je bil povečan dohodek za 68.616 din.
Vladu Mihinu, Petru Šnajderju in Mirku Gorinšku je bilo dodeljeno tretje nadomestilo v vrednosti 23.514 din za konstrukcijsko spremembo oblike srčnega vijaka pri vzmeteh iz ploščate v okroglo obliko.
V tretjem letu uporabe inovacije je bil povečan dohodek za 615.293 din. Nadomestilo si avtorji delijo na enake dele.
Ivanu Komeričkemu je bilo dodeljeno peto nadomestilo v vrednosti 5.702,30 din za izdelavo priprave za podložke. V petem letu uporabe inovacije je bil povečan dohodek za
126.716,70	din.
Milanu Vivodu je bilo dodeljeno tretje nadomestilo v vrednosti
3.229,60	din za izdelavo priprave za porezovanje matic M 20x1,5. V tretjem letu uporabe inovacije je bil povečan dohodek za 35.885 din.
Marjanu Lečniku in Francu Potočniku je bilo dodeljeno četrto nadomestilo v vrednosti 370,20 din za spremembo tehnologije izdelave polžnih koles. V četrtem letu uporabe inovacije je bil povečan dohodek za 8.226,40 din. Pri delitvi sta udeležena Lečnik z 90 ter Potočnik z 10 odstotki.
PE JEKLOLIVARNA
Maksu Pučlju in Francu Sedelšku je bilo dodeljeno prvo nadomestilo v vrednosti 22.954,60 din za zamenjavo šamotne livne čaše s peščeno.
V prvem letu uporabe inovacije je bil povečan dohodek za 630.828 din. Nadomestilo si avtorja delita na polovico.
Francu Čuješu je bilo dodeljeno enkratno nadomestilo v vrednosti
989,50	din za uporabo stare opeke za zidanje nove ponovce na 5 t. Z inovacijo je bil ustvarjen enkraten povečan dohodek, ki je znašal 15.994 din.
PE STROJI
Mihu Hovniku in Matevžu šmo-nu je bilo dodeljeno peto nadomestilo v vrednosti 5.843 din za meha-niziranje vpenjanja pri vrtanju spojk.
V petem letu uporabe inovacije je bil povečan dohodek za 129.850 din. Pri delitvi sta udeležena Hovnik z 80 ter Smon z 20 odstotki.
Adiju Pustoslemšku, Ivanu Razdevšku, Andreju Erjavcu in Antonu Vočku je bilo dodeljeno tretje nadomestilo v vrednosti 9.835,90 din za
izdelavo centrirne šablone. V tretjem letu uporabe inovacije je bil povečan dohodek za 252.689,47 din. Pri delitvi so udeleženi Pustoslemšek, Razdevšek in Erjavec z 28 ter Vočko s 16 odstotki.
Andreju Erjavcu in Ivanu Razdevšku je bilo dodeljeno prvo nadomestilo v vrednosti 1.140,70 din za spremembo tehnologije izdelave ojnic.
V prvem letu uporabe inovacije je bil povečan dohodek za 25.349,50 din. Nadomestilo si avtorja delita na polovico.
Mihi Hovniku, Alojzu Strmčniku in Francu Jeseničniku je bilo dodeljeno peto nadomestilo v vrednosti
23.404,70	din za izdelavo priprave za ravnanje členkov za verige. V petem letu uporabe inovacije je bil povečan dohodek za 662.269,40 din. Pri delitvi so udeleženi Hovnik in Strmčnik s 40 ter Jeseničnik z 20 odstotki.
Niku Sonjaku, Štefanu Kresniku, Oto Albertu in Petru Klavžu je bilo dodeljeno enkratno nadomestilo v vrednosti 6.073,10 din za izdelavo kontrolnika za merjenje konusa 1:12. Z inovacijo je bil ustvarjen enkraten povečan dohodek, kije znašal 146.853,45 din. Pri delitvi so udeleženi Sonjak s 40 ter Kresnik, Oto in Klavž s po 20 odstotki.
Jožetu Vivodu je bilo dodeljeno prvo nadomestilo v vrednosti
9.810,40	din za izdelavo držača trna.
V prvem letu uporabe inovacije je bil povečan dohodek za 126.016,43 din.
Milanu Vivodu je bilo dodeljeno tretje nadomestilo v vrednosti
8.304,80	din za izdelavo priprave za porezovanje matic M 20x1,5. V tretjem letu uporabe inovacije je bil povečan dohodek za 92.275 din.
PE TEHNIŠKE službe
Antonu Bertalaniču in sodelavcem je bilo dodeljeno prvo nadomestilo v vrednosti 1.289,30 din za izdelavo zračne dušilke za 0,4 KV za kondenzator. V prvem letu uporabe inovacije je bil povečan dohodek za
28.651,50	din. Pri delitvi so udeleženi Bertalanič s 55, Bratina s 15 ter šavc, Vrhovnik in Živič s po 10 odstotki.
Maksu Serafiniju, Vinku Gostenčniku in Petru Zaponšku je bilo dodeljeno enkratno nadomestilo v vrednosti 3.704,30 din za predelavo in obnovo protitočnika. Z inovacijo je bil ustvarjen enkratno povečan dohodek, ki je znašal 82.318,30 din. Nadomestilo si avtorji delijo na enake dele.
Ivanu Tamšeju in Otu Lužniku je bilo dodeljeno enkratno nadomestilo v vrednosti 864,80 din za avtomatsko regulacijo za vklop črpalke za statični tlak v kotlarni. Z inovacijo je bil ustvarjen enkratno povečan dohodek, kije znašal 29.217 din.
SEKTOR ZAGOTAVLJANJA KAKOVOSTI
Anki Lečnik, Marijani Mezner, Alfonzu Pavšerju in Jožetu Zlofu je bilo dodeljeno enkratno nadomestilo v vrednosti 26.330,26 din za izdelavo umiritvenega paketa za kvan-tometer. Z inovacijo je bil ustvarjen enkratno povečan dohodek, ki je znašal 855.656 din. Nadomestilo si avtorji delijo na enake dele.
RAZVOJNI CENTER
Jožetu Pšeničniku, Vladu Stra-hovniku, Ivanu Krančanu, Marjanu Lečniku in Hermini Ošep je bilo dodeljeno drugo nadomestilo v vrednosti 2.018,50 din za izdelavo kontrolnih ploščic za preverjanje trdote. V drugem letu uporabe inovacije je bil povečan dohodek za 44.856 din. Pri delitvi so udeleženi Pšeničnik in Krančan s 30, Strahovnik z 20 ter Lečnik in Ošepova z 10 odstotki.
PE ARMATURE
Marjanu Lauku je bilo dodeljeno peto nadomestilo v vrednosti
2.334,20	din za izdelavo vpenjalne priprave za vpenjanje ohišij ventilov. V petem letu uporabe inovacije je bil povečan dohodek za 51.870,76 din.
Stanislavu šrajnerju in sodelavcem je bilo dodeljeno drugo nadomestilo v vrednosti 29.720,20 din za spremembo tehnologije obdelave ohišja za Jamesbury. V drugem letu uporabe inovacije je bil povečan dohodek za 11,334.237 din. Pri delitvi so udeleženi šrajner s 25 ter Topler, Verhnjak, Fak, Mori in Planinšič s po 15 odstotki.
Bojana Vrhovnik
IZ NAŠIH KRAJEV
KS HOLMEC
MEJA NAREKUJE PRECEJ DEJAVNOSTI
Zdaj, ko imamo pogoste poti v Avstrijo, je znal kdo zapaziti, da smetna jama na Holmcu ni več tako kritična, kot je bila in kot tarnajo sosedje, da je. Površina prejšnjega odlagališča je zdaj posuta z zemljo in zravnana, da je uporabno zemljišče, narejena je cesta, ob vhodu na odlagalni prostor pa je zrasla stavba, ki daje slutiti, da bo v njej garaža za stroje in orodje ter prostor za redno zaposlenega na odlagališču.
Vse to je res, a kot je povedala tajnica KS Holmec Mira Gerdej,
tudi zeleni, za »občinsko svinjarijo« več posluha, čeprav je tov. Gerde-jeva nad njimi zaenkrat še razočarana, saj še niso naredili svojega programa dela, in mahajo samo še z republiškim.
Če kje, na Holmcu bo Demos gotovo imel kaj delati. Krajani se namreč zelo zgražajo tudi, ko opažajo, da se v KS, ki je pretežno kmetijsko območje, dovoljujejo čme gradnje. Ne gre le za stavbe, ampak dovoze do njih oz. sploh urbanistično (ne)urejanje.
se za občinsko smetno jamo skriva še kup problemov, na katere predstavniki KS odgovorne v občini stalno opozaijajo. Tako jih skrbi, kaj bo z zravnano površino, saj ni nastala po predpisih, ko bi morali nalagati plast smeti, plast zemlje. Zdaj je zemlja samo na vrhu, kaj se bo skuhalo pod njo, pa je vprašanje.
Delni zbor krajanov, tistih, ki živijo najbliže jami, je že lani aprila, ko so se zmenili, da se bo jama nadaljevala na J proti potoku, postavil več zahtev. Te so: asfalt do potoka, regulacija potoka, čistilna naprava, meritve izcednih vod in zraka ter zasipavanje po predpisih. Do zdaj kakšnega konkretnega rezultata še ni, čeprav odgovorni pri Komunalnem podjetju pravijo, da »delajo na tem«. Tako so zaposlili upravnika in zgradili stavbo, za katero pa krajani menijo, da se je za šest let, kolikor ima občina od KS Holmec za jamo še zeleno luč, ni splačalo zgraditi. Zdaj se dogovarjajo, kaj z izcednimi vodami, in med drugim predlagajo, da bi jih zbirali in vozili na čiščenje na najbližjo napravo.
Mira Gerdejeva je poudarila, da težave s smetno jamo resnično niso majhne in da se najbližji stanovalci
zdaj to postajajo Ivartnikovi, Zupančevi, Golobovi in Pučlovi upravičeno pritožujejo, saj poleti zaradi smradu niti oken ne smejo imeti odprtih. Obstaja upanje, da bo poslej, ko je v ravenski občini močna stranka Demos, v njegovem okviru pa
V dolini je mejni prehod Holmec
Proti smetni jami
gotova do 29. novembra, čeprav se zatika pri pridobivanju dodatnega zemljišča. Kot je predvideno, bo objekt kasneje v privatni lasti, obsegal pa naj bi trgovino, motel s 60 ležišči, črpalko, umivalnice in parkirišča za tovorni promet. To pomeni, da bo Holmec postal prehoden predvsem za tovorni promet, za kar pa je treba nujno urediti še vsaj dvoje: sam prehod, ki naj bi tako kot avstrijski postal obvozen po dveh pasovih (podreti bi bilo treba Strikarjev hlev pod cesto, a zaenkrat še niso usklajeni interesi med Kompasom, ki je objekt kupil, in Mercatorjem) in cesto. Ta je že zdaj v izredno slabem stanju. Takšna je nevarna tako za voznike kot za pešce, predvsem šolarje, pa tudi v noben ponos nam ne more biti, ko se tujci znajdejo na njej - kot nam ne more biti v ponos Poljana, ko se pripeljejo do nje. Neurejeno je tamkajšnje križiš-
če, premalo je smerokazov in neurejena je okolica spomenikov. Čeprav ti danes nekoliko zgubljajo pomen, tov. Gerdejeva meni, da jih moramo kljub temu negovati, če jih imamo. Tako pa nekateri mislijo, da je to že lahko odlagališče odpadkov, saj so se celo kupi rušene hiše znašli tam.
Ne toliko za okolico spomenikov kot za Poljano sploh KS stalno opo-zatja zadrugo, da naj skrbi za videz tega kraja s kopico kulturnih znamenitosti in pomembnosti zaradi bližine državne meje. Toda ne -ročno npr. ne znajo pokositi robov, da »hauda« kazi celoten kraj itd.
Itd., itd. - kljub precejšnjemu številu naštetih težav in potreb ostajajo še nenaštete. Ene pomembnejših - posledic umetnih jezer za divje race na Holmcu - se bomo morda obširneje lotiti kdaj kasneje.
Helena Merkač
Sicer pa meja narekuje Holmcu precej dejavnosti. Ker zanje KS sama nima sredstev, lahko le opozarja na potrebe in probleme.
Tako je zdaj med pomembnejšimi dejavnostmi gradnja trgovine in motela pri Kralovem križu. Mira Gerdejeva je povedala, da bosta po zadnjih informacijah tov. Zalubrška, vodja pri investitoiju Mercatorju,
Pri
Kralovem
križu
VRTEC PO MERI OTROKA
šolsko leto se končuje in to je čas, ko preveijamo uspešnost našega dela in snujemo prihodnost. V naših vrtcih želimo oblikovati življenje in delo po meri otroka, mu dati nove oblike in še bogatejše vsebine.
To pomeni načrtovati vzgojnoizo-braževalne programe s smotri in vsebinami, ki so prilagojeni značilnostim otrokovega razvojnega obdobja, ga upoštevati in iz njega izhajati. Otrok je po naravi raziskovalec, in ko preraste obdobje spoznavanja svojega okolja (kaj je to, kaj ono...), zastavlja vprašanja, ki kažejo na no-
vo kvaliteto mišljenja. (Zakaj je to tako? Kaj se je zgodilo z...?) Od nas pričakuje podporo in vzpodbudo za nadaljnje raziskovanje, za proces, v katerem je sam aktiven, v katerem
lahko neposredno opazuje, primerja, preizkuša...
Za predšolskega otroka je značilen kvalitativno različen način dojemanja, razumevanja in interpretacije sveta. (Delitev živega sveta na ljudi, živali, rastline je za njih dokaj nerazumljiva).
V igri, delu in ustvarjanju, ob doživljanju in raziskovanju prepoznavamo bogastvo raznolikosti otrokovih interesov in sposobnosti.
Da bi se izognili vzgoji k povprečnosti, bomo v koroških vrtcih vpeljali nove dejavnosti, kamor bodo star-
ši lahko vključevali otroke glede na njihove interese.
CICIBAN JE RADOVEDEN
Tu bodo otroci imeli možnost v
igri, z lastno aktivnostjo pridobivati izkušnje iz svojega okolja. V raziskovalnih igrah bo zadoščeno otrokovi potrebi po spoznavanju, preverjanju in iskanju (dejavnosti iz naravoslovja).
POSLUŠAMO, PRIPOVEDUJEMO, SESTAVLJAMO
Poslušanje je proces, pri katerem človek sprejema slušne dražljaje in jim daje pomen. Poslušanje in govorjenje ter slušno razločevanje so tudi osnova za pravilno branje in pisanje.
Ob doživljanju vsebin, ob poslušanju, pogovarjanju, pripovedovanju, dramatizacijah, sestavljanju zgodbic, igri z lutkami bodo otroci sproščali svoje ustvarjalne in razvijali govorne sposobnosti.
GLASBENE DEJAVNOSTI
Glasba vnaša v otrokovo življenje toplino in radost ter pomembno vpliva na njegov duševni in telesni razvoj. Glasbena govorica razvija v otrocih občutke in smisel za lepo in že pri prvih srečanjih izzove veselje. Veselje pa je za malčka to, kar je sonce za cvetje. Veselo razpoloženje spodbuja otroka k dejavnosti, zbuja v njem zanimanje, radovednost in željo, da bi spoznal osebe in predmete ter mu olajšuje izvajanje tistih opravil, ki so zanj najtežja.
LIKOVNE DELAVNICE
Otroci bodo imeli možnosti spoznavati različen material in ga ustvarjalno uporabiti. Ob bogatem čustvenem doživljanju bodo zadostili potrebi po likovni izpovedi in izražanju.
Radi bi ponudili staršem možnost, da vključijo svojega otroka tudi v dejavnosti, kot so:
- PLEŠ1MO, TELOVADIMO
- UČIMO SE TUJEGA JEZIKA
- IGRAJMO SE Z RAČUNALNIKOM.
In še nekaj. Zelo radi bi v vse te aktivnosti vključili tudi starše, da bi imeli skupaj s svojim otrokom možnost raziskovati, ustvarjati, se igrati, telovaditi...
Da bomo vse to lahko uresničevali, moramo otrokom pripraviti pogoje in dati možnosti, da si bodo pridobivali izkušnje relativno samostojno, zavestno in dobrovoljno. Vsak otrok je ustvarjalec in naloga odraslega je, da ga sprejme takega.
V ustvarjalnem izražanju (gibu, pesmi, besedi, risbi) bodo imeli otroci možnosti, da si ustvarijo pozitivno sliko o sebi, da se osvobodijo vloge neizkušenega, nemočnega v svetu odraslih.
Otrok si pozitivno sliko o sebi oblikuje s svobodo izražanja, spoznavanjem sebe, dokazovanjem svojih sposobnosti. Tako se potrjuje kot osebnost.
To je le nekaj zamisli, idej, želja, s katerimi staršev ne želimo obremenjevati, nasprotno, le vzpodbuditi k razmišljanju o otroku, ki ga imamo radi in za katerega želimo, da bi se razvijal v srečnega, ustvarjalnega človeka.
Mirjam Ivič
OTROCI SO UPANJE
Kdor otroke ljubi, brez skrbi snubi. *
Otročaji so kričaji.
*
Prvi otrok je igračka, drugi je čačka, tretji je šele otrok.
*
Biti otroški pomeni vzpenjati se k otroštvu. Biti otročji pomeni spuščati se v otroštvo.
*
Če več bab okoli otroka hodi, bolj je kilav.
*
Če imajo otroci denar, imajo kra-maiji semenj.
♦
Kdor otroka ne pouči, ga pogubi.
*
Otroka lahko vzgoje le vzgojeni starši.
*
V mlinu in od otrok se vse izve.
KULTURA
PUSTITI PTICE PETI?
Letos smo v Informativnem fuži-narju brali že ničkoliko člankov o kulturi; nobeden izmed njih ni izzvenel evforično, temveč jih je bilo mogoče brati kot opozorila, kritike ali tožbe nad sedanjim stanjem te naše družbene dejavnosti.
Ob koncu kulturne sezone naše razmišljanje ne more biti bistveno drugačno. Nekateri poznavalci dogajanja menijo, da je že zadnji čas, da začnemo biti plat zvona, naredimo križ čez staro, preživelo, ter v nove čase s prenovljeno družbo zaorjemo na novo. Na novo - s »starimi« ljudmi?
Če dobro premislimo, stvar vendarle še ni zrela za tako oster rez in - časi velikih revolucij so minili. Gotovo pa ne škodi, če trezno pregledamo kulturno dogajanje v dolini v zadnjem času, in na podlagi tega poskusimo ugotoviti, kam nas vodi pot.
Ljubiteljska dejavnost odraslih je v krizi
Medtem ko smo se v preteklih letih ponosno hvalili, da ima vsak kraj v dolini svojo gledališko skupino, od katerih vsaka pripravi vsaj po eno predstavo na leto, nekatere pa tudi več, letos ni vzroka za ponos. Na občinskem srečanju odraslih gledaliških skupin nismo videli niti ene sveže slovenske predstave; Holrnča-ni so prikazali lani naštudirano ljudsko igro, gledališka skupina Bratstvo igra seveda v hrvaščini.
Na občinskem srečanju folklornih skupin sta nastopili dve »živeči« skupini za ljudske plese - gostitelji Šentanelci in Črnjani, ki jih je selektorica poslala naravnost na republiško srečanje; področnega namreč zaradi pomanjkanja skupin ni bilo.
Še večji ponos nas je v preteklosti navdajal ob našem zborovskem petju in še toliko bolj je upad te dejavnosti čutiti ob koncu letošnje koncertne sezone. Morda ne toliko v gornjem koncu doline, saj v Črni pojeta moški zbor Gozdar in mešani Mato, v Mežici pa so celo po večletnem premoru znova ustanovili moški pevski zbor - temnejša je podoba zborovstva v občinskem središču in na Prevaljah. Da sta hkrati obnemela - brez zaključnega letnega koncerta - oba osrednja moška zbora - kaj takega se že dolgo ni zgodilo. Mračne podobe ne more zabrisati koncert prevaljskih upokojencev (njihov moški zbor je dokaj šibak, pa tudi mešani v sedanji sestavi je svoje najboljše že odpel), rahlo upanje daje le mladi moško-ženski zbor iz Strojnske Reke, ki je svoj letni koncert ljudskih pesmi odpel poln elana in zborovskega navdušenja. Toda to ni čisto pravi obliž za rano nekdaj mogočnega moškega zborovstva v Mežiški dolini.
Vse se začne pri mladih
Vzroke za upad ljubiteljske dejavnosti odraslih bi bilo mogoče iskati in najti marsikje. Odgovorni bi pove-
dali, daje vsega kriva družba, ki kulturi ne prizna pravega pomena, ji ne daje materialnih možnosti za uspešno delo, in mogoče tudi, da ljubiteljstvo onemogoča samo sebe že s tem, ker je ljubiteljsko, torej premalo strokovno, kar mu onemogoča kakovost, ki jo današnji (evropski!) človek zahteva vsepovsod in pri vsem - tako v proizvodnji kot v dejavnostih za prosti čas. Skupna ugotovitev vseh, ki razpravljajo o današnjem stanju v kulturi pri nas, pa je, da se sposobnost raznovrstnega kulturnega ustvarjanja in odnos do njega začneta oblikovati že v najnežnejši otroški dobi.
Kako je torej s tem »oblikovanjem« mladega človeka pri nas?
Na vprašanje ni mogoče odgovoriti z enim stavkom, niti s člankom ne - o tem pišejo knjige. Za nas bodi dovolj, če opomnimo, da ni bilo težko vzgajati v preteklosti, ko je bila vsa slovenska družba enotno ubrana (peteroglasja so se naučili fantje na vasi od starejših prijateljev), razmeroma zaprta (televizija ni vsiljevala divjih tujih ritmov, tako privlačnih za mlade) in ko šola s svojim ABC ni tako obremenjevala šolarjev kot današnji prenatrpani učni načrti in predmetniki, o katerih tožijo vsi pedagogi. Razen tega so nek-
danje matere, tete in babice, ki so vzgajale, obvladale samo slovensko izročilo in so ga prenašale na mladi rod, danes pa mladi generaciji želimo kazati pot stran od preteklosti, v svet, v daljno prihodnost. Nekako pobožno ob tem zveni naročilo glasbenega pedagoga: »Učite otroke domačih ljudskih pesmi, učite jih dvo-glasja, saj ga od doma ne znajo več!«
Toda ne bi bilo prav, ko bi o kulturni dejavnosti mladih v ravenski občini pisali le v temnih tonih. Res so glasbeni pedagogi 25. pevsko srečanje Naše pesmi naj donijo kritično ocenili in dejali, da otroško zborovsko petje pri nas stagnira - ne sledi kakovosti, kakršno so dosegli npr. v velenjski občini - toda ne smemo pozabiti, da revija živi že četrt stoletja, da na večini šol delujeta po dva
zbora in da se vrsta glasbenih pedagogov z mladimi pevci trudi po svojih najboljših močeh. Z nekoliko spremenjeno družbeno klimo in morda v strokovni povezavi z glasbeno šolo bi lahko v prihodnje začeli računati tudi na tekmovalne uspehe, kar bi v zborovske vrste gotovo pritegnilo več fantov; to bi bilo nujno za ponovno oživitev mešanega zbora na srednji šoli in za obstanek ter razvoj moškega zborovstva v dolini. Na pot uspeha pa je že stopil gimnazijski dekliški zbor, ki si je na letošnjem republiškem tekmovanju pridobil vstopnico za prihodnje zvezno tekmovanje mladinskih zborov v Celju.
Gledališka dejavnost na šolah v ravenski občini je precej drugačna od pevske. Medtem ko je na osnovnih šolah dokaj šibka (na Naši besedi sta nastopili samo skupini iz Mežice in z ravenske Prežihove šole), pa ima na srednji šoli že bogato tra-
11.	m^ja je bil v Mladinskem domu Reka koncert koroških in drugih slovenskih ljudskih pesmi. Poslušalci, ki so dvorano dodobra napolnili, so bili z nastopom domačega mešanega pevskega zbora zadovoljni, dirigent Marijan Gerdej in pevci pa tudi.
15.	m^ja je bila v Titovem domu na Ravnah gledališka predstava. Ob letu osorej Bojana Sladeta. V uspešnici iz Cankaijevega doma sta nastopila igralca Polona Vetrih in Ivo Ban.
16. m^ja je bila v Družbenem domu na Prevaljah občinska revija otroških in mladinskih pevskih zborov. Naše pesmi naj donijo. Pelo je enajst zborov z osnovnih šol Mežiške doline in SŠ TNPU. Na območno srečanje v Dravogradu so se uvrstili: otroški zbor OS Franja Goloba Prevalje, mladinski zbor OŠ Miloša Ledineka Črna in mladinski zbor gimnazije Ravne. Ta je uspešno nastopil še na republiškem srečanju in se uvrstil na zvezno tekmovanje, ki bo prihodnje leto v Celju.
17. m^ja je bil v Titovem domu na Ravnah predstavitveni koncert ravenske glasbene šole. Nastopila je vrsta mladih instrumentalistov, od javnega nastopanja seje poslovil dekliški oktet (septet) glasbene šole pod vodstvom Dorice Rebernik, krona
dicijo. Ob slovenski že nekaj let deluje angleška skupina, ob njiju pa še recitatorska in lutkovna, kar vse (odmislimo, da so kadrovske možnosti na šoli še nekajkrat večje) - če že ni podlaga za nadaljnje gledališko delovanje, pa pomeni ob šolskem pouku dodatno možnost za oblikovanje govorne kulture mladih. Prav zato je tudi škoda, da dramska in recitatorska dejavnost nista bolj izraziti že tudi na osnovnih šolah.
Ob koncu se moramo vprašati, ali ni morda to razmišljanje popolnoma zgrešeno in skrb za nekakšno slovensko kulturno oblikovanost mladega človeka povsem odveč. Saj stopamo pospešeno na pot v 21. stoletje, v Evropo, v svet. Na njej bo mogoče zaznamovanost s slovensko kulturo bolj breme in ovira kot odlika in bo laže tistim, ki bodo brez nje. Bo res?!
Mojca Potočnik
večera pa je bil nastop mladinskega pihalnega orkestra, ki ga vodi Janez Gradišek.
18.	maja je domača gledališka skupina na Holmcu uprizorila veseloigro V Ljubljano jo dajmo. S predstavo je počastila krajevni in občinski praznik.
Všportni dvorani na Ravnah je bila ta večer množična glasbena prireditev Z valčkom in polko po Koroški. Nastopilo je več narodnozabavnih ansamblov, ki delujejo od Koroške do Celja, plesala je folklor-
na skupina iz Šentanela, program s šaljivimi točkami sta vodila Mojca Prašnički in Mitja šipek. Prireditev je organiziral sindikat SGV, izkupiček so namenili Domu starostnikov v Čmečah.
19.	maja je KUD Bratstvo z uprizoritvijo drame Ivana Goleša Direk-toija boli zob počastilo občinski praznik v Titovem domu na Ravnah.
Isti večerje bil v Družbenem domu na Prevaljah letni koncert mešanega in moškega pevskega zbora Društva upokojencev Prevalje. Moški zbor je z nastopom proslavil 30-Ietnico delovanja.
V klubu Levi devžej je 19. maja nastopila slovenska gledališka igralka in pevka Jerca Mrzel. Pela je slovenske šansone.
M. P.
Oktet glasbene šole se je poslovil
KULTURNA KRONIKA
UČENCI OSNOVNIH ŠOL PIŠEJO
Ekološka katastrofa sveta
Katastrofa! Kisli dež, izpušni plini, strupeni plini iz visokih dimnikov. Da, to vse uničuje drevesa, živali in nas ljudi. Je to naša prihodnost? Drevesa umirajo, ker mislimo samo na proizvodnjo, na denar in ne na naše zdravje in zdravje dreves ter živali.
Kaj bo čez sto ali dvesto let? Ljudje bodo lahko hodili samo v skafandrih in na hrbtih bodo nosili bombe s kisikom. Kisik bodo črpali na črpalkah kot mi danes bencin.
Moije je umazano. Čez sto let bo to še sama nafta in odlagališče odpadkov. Ljudje imamo denar samo za hrano, za uvoz, nič pa ne bi dali za filtre, da si olepšamo prihodnost.
Ukiniti moramo jedrske elektrarne. Važnejši je čist zrak kot elekiri-
POSLUH -KULTURA
V zadnjem času v Železarni Ravne opažamo, da je vedno manj ljudi, ki znajo prisluhniti kulturni dejavnosti. Pred nedavnim smo še po takratnih tozdih imenovali kulturne animatorje, ki bi naj delovali v svojih okoljih in ljudi spodbujali za kulturno delovanje. Žal pa je le malo takih, ki si želijo dobre knjige, glasbe ali kakšne dobre igre.
Vzrokov je veijetno več, današnji čas ki drvi, drvi naprej brez milosti, pri tem pa nekateri celo mislijo, da lahko živijo brez vsake zvrsti kulture in vedno zastopajo stališče, da se da tudi brez kulture živeti in daje treba delavce voditi le kot robote, ki jih programiramo. Zamislite si, kako je delavcu, ki je vesten pri stroju, pri svojem delu in se mu ne omogoči niti en dan izredno plačane odsotnosti za pomemben nastop, ki ga zaradi drugih ne more odpovedati. Ali smo res tako plitki, da ne prisluhnemo tudi lepemu, plemenitemu dejanju? Ali nas je res čas pokvaril? O, kako je reven tak človek, ki nima posluha za kulturo, še težje pa je živeti v njegovem okolju.
Pevski zbor je za marsikaterega postal in ostal del domovine. Zato so vsi tisti, ki mislijo drugače, ubogi.
V vsaki zvrsti kulturnega delovanja je ogromno odrekanja, ogromno dela in vloženega truda. Žato je zelo pomembno, kakšna je pooblaščena oseba, ki odobrava izredno plačane odsotnosti. Zamislite si, če od desetih pevcev v železarni dobi osem odobritev za izredno plačano odsotnost, dva pa ne, ker imata nerazumevajočega nadrejenega, ali je to pošteno do vestnih in pridnih delavcev? Veijetno se nekateri niti ne zavedajo, da s tem samo ustvarijo nezadovoljstvo in nepriljubljenost.
Ta kratki članek končam z željo, da v železarni dobro in vestno zaključujemo svoje »ŠIHTE«, od nekaterih nadrejenih pa pričakujem več posluha tudi za lepe stvari, ki so zelo pomembne za boljše in kvalitetnejše delo.
Dorica Bricman
ka. K vragu rudniki in njihovi plini! Nekatere živalske vrste bodo kmalu izumrle.
Bo tudi človek? Bo mogoče živeti tudi čez kakšnih 100 let? Ne vem. Mislim, da bo tretje tisočletje za nas usodno.
Tadej Krevh, 6.b
KAJ POMENIM SVOJIM STARŠEM
Veliko staršev misli, da so njihovi otroci otroci do takrat, ko se začnejo preživljati sami. Zato si predstavljajo, da so jim otroci v pomoč samo > pri delu, drugače pa so jim le v napoto.
Ne, ni tako. Otrok je le otrok, član družine. Če v družini manjka otrok, je v njej velika praznina. Jaz sem ena izmed tistih, ki zapolnjujejo praznine. Velikokrat razmišljam, da me imata starša skoraj preveč rada, da me preveč razvajata.
Včasih mi dajeta potuho, včasih pa sta zelo stroga in nezaupljiva.
Vseeno jima pomenim vse.
Kaj bi bila brez mene?
Koga bi pokazala?
Koga bi pohvalila?
Kdo bi jima kradel čas?
Skratka, komu bi dala ljubezen, če me ne bi imela?
Na drugi strani pa je veliko otrok brez doma in brez družine.
Stojan Batič: »Mecen«
Veliko pa je tudi takih, ki imajo starše, pa so vseeno brez njih.
Brigita Levičar, 7.d
V 6.c razredu smo prebrali črtico Ivana Cankarja GREH. Učenci so o njej zapisali svoja razmišljanja.
- Odlomek, ki sem se ga naučil na pamet, se mi je hitro vtisnil v spomin. Naučil sem se, da človeka ne smemo soditi po obleki, ampak po značaju, po njegovi duši.
Janko
- Ko sem prebrala črtico in se učila odlomek, meje zabolelo srce. Nikoli ne bi zatajila svoje matere.
Natalija
- Jaz svoje mame ne bi zatajila, tako kot jo je Cankar, temveč bi šla k njej, ker je mati le ena. Zato jo
moramo spoštovati in ljubiti, ker je tudi ona dobra do nas. Ni dovolj, če je človek lep po zunanjosti, ampak mora biti dober po duši.
Bojana
- Iz odlomka je čutiti trpljenje in žalost pisatelja, ki se hitro prenese tudi na nas mlade.
Olga
- Mislim, da je življenje tistega, ki ga ljubimo, mnogo bolj pomembno kot mi sami. Prav tako je storila Cankarjeva mati. Bila je lačna, a se ni vdala. Mar to ni lepo? Ampak današnji časi so drugačni. Vsakdo bi skrbel le zase, za drugega mu je malo mar. Verjetno sem tudi jaz taka, čeprav bi se iz srca rada spremenila.
Maja
NOVE KNJIGE NA POLICAH KOROŠKE OSREDNJE KNJIŽNICE »DR. FRANC SUŠNIK« RAVNE NA KOROŠKEM
V lanskem letu, torej leta 1989, smo dobili v Koroško osrednjo knjižnico »Dr. Franc Sušnik« 5381 novih knjig. 1961 knjig smo obdelali in dali v naše zunanje enote (v Črno, Mežico, Prevalje, Pionirsko knjižnico Leopold Suhodolčan na Ravnah, Žerjav, Kotlje, Leše, Podpeco, Strojnsko Reko in Šentanel), 3420 knjig pa je ostalo v naši knjižnici.
Danes vam predstavljamo naslednje:
Banič, S.: Latinski pregovori, izreki in izrazi. - Ljubljana, 1990 Beltram, J.: Vogrsko v ogledalu časa. - Koper, 1990 Biljanovič, P.: Elektronički sklopovi. - Zagreb, 1989. - (Udžbenici Sveuči-lišta v Zagrebu)
Biokuche fur das ganze Jahr. - Griinvvald, 1990. - (Kostlich - Kostlich) Buvač, D.: 1990: Slom hiperinflacije ili Jugoslavije. - Ljubljana, Zagreb, Varaždin, 1990
Čarovnice, vedeževalke, alkimisti. - Ljubljana, 1990. - (Na meji resničnega)
Enciklopedija vprašanj in odgovorov. - Ljubljana, 1989. - Zakaj?, Kaj? Fajfar, M.: Kvačkanje. - Ljubljana, 1990 Gottschalk, G.: Die grossen Pharaonen. - Augsburg, 1990 Harrer, H.: Abenteuerreisen zu vergessenen Volkern. - Augsburg, 1990 Henc:-Bartolič, V. & p. Kulišič: Valovi i optika. - Zagreb, 1989. - (Udžbenici Sveučilišta u Zagrebu)
Kovač, B.: Rekviem za socializem. - Ljubljana, 1990. - (Družboslovje)
Lavrinčevič, A. & Z. Mikic: Atlas osteopatoloških promjena na istorijskim
populacijama Jugoslavije. - Sarajevo, 1989
Leljak, R.: Teharske žive rane. - Ljubljana, 1990
Lorenci, J.: Jože Pučnik. - Ljubljana, 1990
Pecivo s sadjem. - Ljubljana, 1990. - (Paša za oči in usta)
Pedagoška enciklopedija. - Beograd,..., 1989. - Del 1,2 Pomlad v hiši. - Ljubljana, 1989. - (Moje sobne rastline)
Savič, I.: Milan Kučan. - Ljubljana, 1990. - (Portreti Emonice)
Stankovič, M.Lj. & V.D. Anastasijevič & PD. Nikolič: Savremeno gajenje svinja. - Beograd, 1989. - (Poljeprivredna literatura)
Stomatološki leksikon. - Zagreb, 1990. - (Priručnici za stomatologe) Stopič, Z. & I. Malčič & R. Ilič: Pedijatrija. - Zagreb, 1989 Stor, E.: Ljudska agresivnost. - Beograd, 1989. - (Sve o svemu)
Sveto pismo za mlade. - Ljubljana, 1990. - Del 1: Stara zaveza; Del 2: Nova zaveza
Švab, T.: Osnove opče i humane genetike. - Zagreb, 1990 Tripalo, M.: Hrvatsko prolječe. - Zagreb, 1990. - (Plava biblioteka)
Velika stara sanjska knjiga. - Celovec, 1990
Vučinič, M.: Zašto Kosovo ne može da bude republika. - Beograd, 1990 Zadravec, J.: Zdravstvena kultura Romov v Prekmurju. - Murska Sobota, 1989. - (Panonika)
Tudi v Domoznanski oddelek smo dobili nekaj novih knjig z domačo problematiko:
Bleiburg. - Zagreb, 1990
Hugo Wolf med Slovenci. Hugo Wolf 1860 -1903. - Slovenj Gradec, 1990 Hugo Wolf 1860-1903. - Slovenj Gradec, 1990
Iskrice: 13. kongres »ZSMS«. OK ZSMS Slovenj Gradec. - Portorož, 1989 Ivan Cankar in Mohorjeva. - Celovec, 1989
Koledar Družbe sv. Mohorja v Celovcu za navadno leto 1990. - Celovec, 1990
Koroško mladje. - Celovec, 1988. - št. 66,67 Nova družinska pratika za navadno leto 1990. - V Celovcu, 1990 Sušnik, T.: Po Prežihovih Kotljah. - Pon. - Ravne na Koroškem, 1989 Zadnikar, M.: Gospa Sveta in Gosposvetsko polje. - Celovec, 1988
Meta Boštjan
REKREACIJA IN ŠPORT
ODBOJKA
Ravenski odbojkarji bodo od jeseni dalje znova igrali med drugoliga-ši. Na kvalifikacijskem turniiju za vstop v II. zvezno ligo - zahod, ki je bil od 18. do 20. maja v Srbo-branu v Vojvodini, so odbojkarji Fu-žinarja osvojili drugo mesto za odbojkarji Mladosti iz Kaštel Lukšiča, oboji pa so postali novi člani te lige. Tako se naša moška ekipa znova vrača v zvezni rang tekmovanja, kjer je predtem uspešno nastopala dolgo vrsto let, vse od leta 1964 do 1987, ko so iz II. zvezne lige izpadli.
Vrnitev med drugoligaše ni bila lahka. Prvo tekmo proti Mladosti iz Kaštel Lukšiča so izgubili z 1 : 3, v nadaljevanju so premagali Bratstvo iz Pucareva s 3 : 1, nato pa v tretji tekmi, kije odločala o drugem mestu, še Mladost iz Nove Pazove s 3 : 0.
ROKOMET
V drugi polovici spomladanskega dela prvenstva enotne republiške lige so rokometašice Fužinarja prikazale dobre igre in zabeležile tudi edini zmagi v prvenstvu. Najprej so doma premagale IMV Novo mesto s 27 : 23, čez štirinajst dni pa še ptujsko Dravo z 21 : 17. V preostalih dveh tekmah na koncu prvenstva so pričakovano ostale praznih rok. V
17.	kolu jih je v Izoli premagala Ferrotehna s 26 : 20, v zadnjem kolu pa še na Ravnah ekipa Alplesa iz Železnikov s 25 : 23. Tako so osvojili 10. ali zadnje mesto. Ker iz lige ne bo izpadla nobena ekipa (zaradi odstopa Iskre iz Šentjerneja in Cerknega), bo naša ženska ekipa tudi v prihodnji sezoni igrala v enotni slovenski ligi.
Fantje so s prvenstvom končali dva tedna pozneje kot dekleta, 9. junija, toda o končni uvrstitvi rokometašev Fužinarja v II. republiški ligi, bomo zapisali več v prihodnji številki. Za naslov prvaka Ravenčani v letošnjem prvenstvu niso mogli konkurirati, kajti že po prvem delu so po točkah zaostajali za vodilnimi - Veliko Nedeljo, Dravo in Krogom. Kasneje, v aprilu sta sledila še poraza v Celju 32 : 23 in v Veliki Nedelji z 20 : 14. Kot obliž na te neuspehe je prišla zmaga doma nad tedaj vodilnim Krogom z 21 : 19, nato pa so fužinarjevi rokometaši osvojili še točko v tekmi z Dravo iz Ptuja (28 : 28). V preostalih dveh kolih letošnjega prvenstva je ravenska ekipa nastopila v Radgoni in doma z Mladincem iz Murske Sobote.
NOGOMET
Dve koli pred iztekom tekmovanja v drugi mariborski podzvezi so bili nogometaši Fužinarja na čelu lestvice skupaj s Kungoto in najresnejši kandidati za naslov prvaka. Odločilno je bilo torej srečanje na Ravnah 2. junija, ko sta se v predzadnjem kolu sestala vodilni Fužj-nar in Kungota. Ravenčani bi bržkone lahko že pred tem rešili vpra-
šanje o prvaku, toda v spomladanskem delu prvenstva so si privoščili nekaj nepredvidenih spodrsljajev in tekmeci, zlasti Kungota in Malečnik, so jih dohiteli po točkah. Rezultati od 16. do 20. kola: Jarenina - Fužinar 0 : 1, Fužinar - Radvanje 2 : 2, Jakob - Fužinar 3 : 2, Fužinar - Jurovski dol 3 : 0 b.b. in ELKO - Fužinar 1 : 2.
Nogometaši Ojstrice iz Dravograda so osvojili naslov prvaka v kakovostnejši prvi mariborski podzvezi in bodo od jeseni dalje igrali v območni slovenski ligi - vzhod. Ostale koroške ekipe so se uvrstile: 5. Korotan, 6. Akumulator, 7. Peca in
11.	Partizan Radlje.
NAMIZNI TENIS
Kot je bilo pričakovati, je moška ekipa Fužinarja zlahka dobila še preostale tri dvoboje v I. B republiški ligi - vzhod in z maksimalnim številom 20 točk osvojila naslov prvaka. Varovanci trenerja Jamška so doma premagali Petovio iz Ptuja z 8 : 1, Krško 9 : 0 in Sevnico 7 : 2. V zadnji tekmi sta dobila priložnost tudi najmlajša v ekipi - Sebastijan Rožič in Marko Stimnikar. Naša mlada ekipa bo od jeseni dalje igrala v višjem rangu tekmovanja.
Konec maja je bilo sklenjeno tudi prvenstvo v I. A namiznoteniški ligi za dekleta. Ravenčanke so osvojile 4. mesto, prve pa so bile igralke Kovine Olimpije. Mlada ekipa Fužinarja v spomladanskem delu ni izpolnila pričakovanj, saj so bila dekleta kar Štirikrat zapored poražena, kljub domačemu »terenu«. Tako so na Ravnah naše igralke izgubile proti Vesni Zalog z 2 : 7, Kemičarju iz Hrastnika s 4 : 5, Kovini Olimpiji s 3 : 6 in Kajuhu Slovanu s 4 : 5. Nepričakovano pa so točke osvojile v Kranju in na Jesenicah v zadnjih dveh kolih prvenstva, pa čeprav so nastopile brez najboljše igralke Andreje Placet. V obeh dvobojih je bilo 5 : 4 za ravensko ekipo.
PLAVANJE
Na tradicionalnem mednarodnem mitingu Ilirije v Ljubljani so nastopili tudi plavalci in plavalke Fužinarja in dosegli dobre uvrstitve v kategoriji letnikov 1974 in mlajši. Eva Breznikarje osvojila tri prva mesta in eno drugo, Matija Medvešek je bil najhitrejši na 200 m prsno, drugi na 100 m prsno, priplaval pa si je še dve bronasti odličji. Po kolajnah sta segli tudi Saša Kovač in Helena Cej, ki sta osvojili po eno srebrno, medtem ko je Aleš Fink dobil bronasto odličje. Odlično je znova plaval Ravenčan Krešo Božikov (Triglav Kranj), saj je osvojil tri prva mesta.
SMUČARSKI SKOKI
Letos je tekmovanje za pokal coc-kte potekalo že osmič, znova so ekip-
ni pokal osvojili skakalci Iskre Delte Triglava iz Kranja. Skakalci ravenskega Fužinarja so bili med 15 klubi sedmi, prav tako sedmi pa so bili v tekmovanju za ekipno državno prvenstvo 1990. Najboljšo uvrstitev so dosegli v kategoriji mlajših mladincev, kjer so bili ekipno 2. Posamezno pa: 5. Jože Zagernik in Erih Pečnik, 7. Kristi Švab. Starejši mladinci so bili ekipno 6., med posamezniki pa J. Zagernik 17. Mlajši pionirji (do 13 let): ekipno 4., posamezno pa:
6.	Aljoša Krivograd, 9. Andrej Zagernik in 11. Ivi Polanc. In še starejši cicibani (do 11 let): ekipno 6., posamezno pa: 6. Aleš Stočko in 10. Iztok Verdinek.
ATLETIKA
Ljubljana je bila 9. maja ponovno prizorišče tekmovalnega dela, tokrat že 34. Pohoda po poteh svobodne Ljubljane. V najtežji preizkušnji, partizanskem maršu na 28 km, je nastopilo tudi nekaj sodelavcev našega podjetja, med njimi znova Lojze Gologranc, ki je doslej nastopil na vseh prireditvah. Najbolje se je uvrstila ekipa TO Ravne v sestavi Robač, Ta-hiri in Poberžnik, ki je bila 4. v kategoriji enot JLA, TO, Milice in ZRVS. Ekipa železarne Ravne v postavi Gologranc, Krančan in Potočnik je bila med veterani 7., ekipa OE Kalilnica, ki so jo sestavljali Jelen, Kupčič in Laznik, pa si je med osnovnimi organizacijami pritekla
18.	mesto. Vtej najkakovostnejši kategoriji je tekmovalo kar 86 ekip.
20.	maja je bil tradicionalni tek v Kostanjevici na Krki. V malem ma-
ratonu na 21 km je postal absolutni zmagovalec Tomaž Robač iz Železar ne Ravne. V kategoriji od 30 do 40 let se je Beno Jelen uvrstil na 5., Zdenko Kupčič pa na 6. mesto. V kategoriji od 40 do 50 let je bil Alojz Potočnik 6., med tekači veterani pa Lojze Gologranc 2.
Vehbi Tahiri iz OE Valjarna seje udeležil teka na 50 km v avstrijskem Giissingu in zabeležil izjemen uspeh. S časom 3:14,30 je zmagal med 100 tekmovalci in dosegel tudi nov rekord proge. Na 10 km je nastopila tudi Kazimira Lužnik iz Slovenj Gradca in prav tako osvojila 1. mesto.
INVALIDSKI ŠPORT
Tradicionalni turnir v sedeči odbojki, ki ga pod geslom »svoboda in mir« vsako leto prireja Invalidsko športno društvo Samorastnik Ravne, je bil letos 19. maja v športni dvorani. Zbralo se je 6 ekip, med njimi tudi dve tuji iz Madžarske in Nizozemske. Vrstni red tumiija: 1. Samorastnik I., 2. Sarajevo, 3. Tata-banya, Madžarska, 4. Hrabri, Zagrel), 5. GSV Utreht, Nizozemska in
6.	Samorastnik II.
Ravensko invalidsko društvo je bilo 20. maja organizator republiškega prvenstva v kegljanju za invalide. Tekmovanje je potekalo v šestih kategorijah invalidnosti, naslov prvakinje pa je pripadel tudi domači keg-ljavki Eriki Lesnik, ki je zmagala pred Ančko Spanžev. Med kegljači invalidi z našega področja so imeli največ uspeha: Franc Paradiž in Dušan Cede, ki sta bila druga ter Peter Ozmec, Vlado Homan in Anton Le-pej, ki so osvojili tretja mesta.
Ivo Mlakar
Člani TKK Ravne na evropskem prvenstvu
ŠAH
V nadaljevanju hitropoteznega prvenstva šahovskega kluba Fužinar za leto 1990 so bili doseženi naslednji rezultati:
Na 7. tumiiju 9. 4. 90 je med 17 igralci zmagal Zavratnik s 13 točkami, pred Vrečičem z 12, J. Kertom z 10, Juričanom z 8,5 in Svetino z 8 točkami.
23. 4. 90 je nastopilo prav tako 17 igralcev, v konkurenci pa jih je nastopilo 13 (člani kluba). Prvo mesto je osvojil Uršič z 10,5 točke, drugi je bil Vrečič z 9 in tretji Zavratnik z 8 točkami. Sledila sta Jevšnik s 7 in Senica s 6 točkami.
Udeleženci pionirskih šahovskih šol Ravne in Mežica so odigrali ka-tegorniški turnir za IV. kategorijo. Med 10 igralci je zmagal Drago Čepin - Ravne z 8 točkami, drugi je bil Janko Pešl - Ravne s točko manj in tretji Davor Nagernik - Mežica s 6 točkami. IV. kategorijo sta osvojila še Sašo Jevtič - Ravne in Niko Marin - Mežica s 6 oziroma 5 točkami. Povejmo še, da ravenske pio-nitje vodi Danilo Peruš, mežiške pa Branko Planinšek.
M. V.
ALPINISTIČNE NOVICE
- V drugi polovici aprila so se v Paklenici (Velebit) mudili Jelka Tajnik, Milan Zajc, Darko Zvonar in Janez Žalig. Preplezali so več smeri različnih težavnostnih stopenj.
- Od 27. 4. do 3. 5. se je pet članov, dva pripravnika in dva tečajnika udeležilo skupnega tabora v skupini Bačičkuk (Velebit). Preplezali so 45 smeri, od tega 11 prvenstvenih. Najtežja prvenstvena smer ima oceno VI-A1 200 m. Vodja uspešnega tabora je bil Stanko Mihev, udeleženci pa A. špiler, S. Bezjak, Z. Mežnarc, F. Pušnik, B. Merc, D. Čreslovnik, M. Zaluberšek in M. Meh.
- 13. 5. smo plezali v steni Male Raduhe; Zajc, Žalig originalno smer, Gradišnik, Jeseničnik pa ZZ.
- Zelo zavzeto pa v začetku sezone trenira in pleza Branko Vezovnik, saj je opravil že več kot 50 ponovitev težkih smeri. Med preplezanimi je tudi smer z oceno IX.
- 19. in 20. 5. je bilo v Domžalah prvenstvo zajugoslovanski pokal v prostem plezanju. Jelka Tajnik je zasedla odlično 6. mesto.
J.Ž.
KARATE
27. marca so imeli starejši člani kluba izpite za višje šolske pasove. Modri pas so osvojili: Doris Drol, Simon Prosenc, Damijan Lužnik, Boris Kajžer in Stanko Mravljak. Izpit za ijavi pas I. stopnje pa so naredili Igor Jurak, Mira Vaserfal, Inga Krajnc in Igor Vušnik, za ijavi pas
II.	stopnje pa Urška Obretan.
Od 16. do 20. aprila 1990 je reprezentanca SKI YU sodelovala na mednarodnem karate seminarju v Londonu. V reprezentanci so bili kar štirje člani TKK Ravne (Roman Breznik - 3. DAN, Ralko Mom - 1. DAN Miha Cigler - 1. DAN in Rozika Čekon - 1. kyu).
Seminar je vodilo 10 mednarodnih mojstrov karateja, posebni gost iz Japonske pa je bil še T. Kami-nayagi - 8. DAN.
Seminarja seje udeležilo prek 200 karateistov iz 19 evropskih držav. Za Ravenčane je bil to eden najkvalitetnejših seminarjev do zdaj.
21.	aprila je bilo v Kristalni palači v Londonu na treh boriščih 7. evropsko prvenstvo SKIEF. Sodelovalo je 19 reprezentanc. V ekipnih bojih je zmagala ZR Nemčija pred Belgijo, naši so bili 5. (R. Breznik, R. Mom, M. Cigler, V. Kajtazi in M. Vrtarič). V posameznih konkurencah se naši niso uvrstili v kvalifikacije. Sodelovanje naše reprezentance (šest slovenskih klubov - SKI YU) v Londonu pomeni prestop še zadnje stopnice pri osvajanju evropskega in svetovnega karateja.
10.	maja je bil v Vojniku pionirski republiški turnir, ki ga je organiziral KK Celje. Na njem so sodelovali štirje klubi. Ravenskega so predstavljali Urška Obretan, kije v katah posamezno osvojila 1. mesto, ter Egon Čekon, Igor Vušnik in Aljoša Lipove, ki pa se niso uvrstili v drugi krog tekmovanja.
R.B.
Pierre Daninos
MALI LEKSIKON IN POČITNIŠKA NAVODILA
ČAS POČITNIC. - Preden gremo na potovanje, često oklevamo in se vprašujemo, kateri čas je najboljši. Oklevanje je odveč: najboljši čas za obisk kakšne dežele je malo pred ali malo za časom, ki ste si ga bili izbrali. Govorijo vam: »Pridite, ko cve-to mimoze (tulpe, češnje, oranže). Ne morete si misliti, kako je to lepo!« Včasih si poskušamo misliti, toda mimoze so se zakasnile (mimoze so med najbolj varljivimi). Potem se zatečete le še k
RAZGLEDNICAM. - Idealen prikaz krajev, ki naj narede globok vtis na naslovnika, če seveda odpošilja-telj laže.
JEZIK (dotične dežele). - Večina vodičev se sklada v tem, da je pred-
institutu, kamor sem jo bil poslal, poleti ni Angležinj, pač pa inozemke. Bila je v sobi skupaj z mlado Rimljanko. Povabila jo je v Rim, kamor prihaja med sezono toliko Američanov, da se bo vrnila domov in ne bo govorila več niti italijansko niti angleško.
NAČRT OBISKA. - Če hočete obiskati umetnostno pomembna mesta in nimate mnogo časa, je najbolj primerno, da se držite točno razporejenega načrta (tako vsaj zatrjujejo vodiči, ki jim je turistova korist prva skrb). V ta namen se na poti v muzeje skrbno izogibljite ulic s trgovinami in obiskov trgovin s čevlji (Španija) in trgovin s potniškimi potrebščinami (Italija), ker vam to utegne usodno skrajšati obisk umetniških del. Da se izognete tej nepotrebni izgubi časa, sledite načrtno napotkom svojega vodiča in zanesite se na plan mesta. Zadošča, da na primer prečitate: Od jugovzhodnega ogla trga Bibarrambla se odcepi na jugu uličica »Le Zacatin«, po kateri greste najbolje od južne strani, pa že izgubite sever. Tedaj je najbolje, da pokličete taksi, seveda se morate za ceno domeniti, ki pa navadno ni drugačna od cene, ki jo je šofer zahteval.
VLADIMIR VOLKER 1957 - 1990
Vlado je zrasel v kmečki družini, v kateri je bilo osem otrok. Zato je moral že mlad prijeti za delo in si je tudi zgodaj začel služiti kruh.
Kot sedemnajstleten fant seje zaposlil v železarni. Najprej je bil skladiščni delavec in je čez mesec dni že opravil izpit za privezovalca.
vsem v »interesu potnikov«, če se pred odhodom v inozemstvo seznanijo z jezikom dežele. V tem pogledu je ni boljše stvari od malih priročnikov za vsakdanje pogovore, ki vas nauče, kako lahko zahtevate: čepico, psiho, kobilico, brizgalnico za olje ali tucat mehkih manšet, in kjer lahko dobite vse navedene izraze razen tistih, ki se jih navadno poslužujejo v tej, pa tudi v drugih deželah. Kar se mene tiče, sem bil vedno mnenja, da se jezika kakšne dežele najbolje naučiš, če greš tja. Samo vedeti je treba, kam. Lansko poletje sem na primer poslal hčerko v Anglijo. Ko je prišla nazaj, je gladko govorila italijansko (angleščina seje ni prijela). Pozabil sem namreč, da v
Leto kasneje je začel delati v vzrne-tarni kot nalagalec pri koračni peči, kasneje pa je leto dni opravljal tudi dela drugega kalilca vzmetnih listov.
Kakor mu razmere niso dopustile šolanja, pa je od doma prinesel vendarle dragoceno doto: pridnost in vestnost. Karkoli mu je nadrejeni naložil, vse je opravil brez ugovora. Če je delo zahtevalo nadure, je molče prišel nazaj na šiht. Zgovarjanja ni poznal.
Vendar se mu delo ni izteklo ob dveh kot večini od nas. Čakala ga je pot domov na Strojno, tam pa drug šiht na kmetiji. Zato skoraj ni imel prostega časa, ampak je poznal samo delo.
Radi smo ga imeli, zato nam je hudo, da je umrl tako mlad. Ohranili ga bomo v spominu kot dobrega človeka in tovariša, staršem in sorodnikom pa izrekamo iskreno sožalje.
KADROVSKA GIBANJA od 21. 4. do 20. 5. 1990
Dne 20. 5. 1990 je bilo v železarni zaposlenih 5671 delavcev, od tega 174 v Armaturah Muta.
Delovno razmerje so sklenili
PE METALURGIJA
KOVAČNICA - Potočnik Jože, kovač - iz JLA.
PE JEKLOLIVARNA - Adam Franci, ročni oblikovalec - iz JLA
PE OBDELAVA
INDUSTRIJSKI NOZl - Viltuž-nik Robert, ključavničar - iz JLA
PE ARMATURE - Kališnik Avgust, vrtalec - iz JLA
RAZVOJNI SEKTOR - Pandel Tomaž, kalilec - iz JLA
ORGANIZACIJSKO-KADRO-VSKI SEKTOR - Tušek Zdenka, dipl. ekonomistka - pripravnica iz šole.
Delovno razmeije je prenehalo
PE METALURGIJA
VALJARNA - Jošt Angela, žeija-vovodkinja - starostna upokojitev; Geršak Roman, valjavec, Struga Branko, transportni delavec - sporazumno; Rane Andrej, štriker Boris, pultist valjčnic - v JLA
KOVAČNICA - Kočnik Stanislav, kovač, štrikar Anton, kuijač ogrev-nih peči - dosežena pokojninska doba.
SKUPNE SLUŽBE - Merkač Filip, vodja spektroskop, laboratorija -dosežena pokojninska doba; Nerad Franc, žagar - invalidska upokojitev.
PE JEKLOLIVARNA - Kotnik Karel, žeijavovodja, Plazovnik Ivan, kontrolor - dosežena pokojninska doba; Fink Benedikt, lanser, Pušnik Vinko, delovodja, štruc Jožef, tehnolog - predčasna starostna upokojitev; Fedler Janez, kontrolor - invalidska upokojitev.
PE OBDELAVA
NAMENSKA PROIZVODNJA -
Ob boleči izgubi naše dobre mame, babice in prababice
ANTONIJE MRAVLJAK
se iskreno zahvaljujemo vsem sosedom, sorodnikom, prijateljem in znancem za izkazano sočutje ter vse darovano v njen spomin.
Hvala pihalnemu orkestru železarne, govornikoma, g. župniku in vsem, ki ste jo imeli radi ter jo spremili na njeni zadpji poti.
Posebna hvala družinam Pandel, Praprotnik in Serafmi.
Vsi njeni
Rotovnik Marija, žagar - sporazumno.
ORODJARNA - Mravljak Jože, vodja tehnologov - sporazumno.
PNEVMATIČNI STROJI - Franc Anton, ključavničar - invalidska upokojitev.
VZMETARNA - Potočnik Jože, skladiščnik orodja - invalidska upokojitev; Volker Vladimir, nalagalec pri koračni peči - umrl.
SKUPNE SLUŽBE - Lipuš Slavko, vodja obračuna nam. proizv. -sporazumno.
PE STROJI - Pečnik Aojz, kontrolor - predčasna starostna upokojitev; Britovšek Viktor, kontrolor -invalidska upokojitev.
TEHNIČNI SEKTOR
ENERGIJA - Ferk Vinko, Pogorevc Rudolf, delovodje - invalidska upokojitev.
E T S - Karner Anton, stikalničar - dosežena pokojninska doba.
S G V - Podbevšek Jožef, vodja vzdržev. kovačnice - predčasna starostna upokojitev; Verčko Jože, tehnolog - sporazumno; Rane Dušan, ključavničar - v JLA; Jakop Maksimiljan, ključavničar - invalidska upokojitev.
TRANSPORT - Podstenšek Janko, voznik težkega palet, vozila -sporazumno.
RAZVOJNI SEKTOR - Kočnik Ivanka, vodja priprave metalograf. obrusov, Šteharnik Ivan, strokovni delavec - invalidska upokojitev; Medi Ferdo, dipl. inž., strokovni svetovalec - starostna upokojitev.
SEKTOR ZA ZAGOTAVLJANJE KAKOVOSTI - Amšek Martina, laborantka - dosežena pokojninska doba.
ORGANIZACIJSKO-KADRO-VSKI SEKTOR - Hauptman Hilda, sobarica - invalidska upokojitev; Skralovnik Boris, pripravnik - v JLA
PE ARMATURE - Pečnik Miran, strugar - sporazumno; Mravljak Drago, monter - v JLA
OE Zaposlovanje
Tiho, kot je živela, je tudi odšla od nas naša ljuba in srčno dobra
URŠKA ŠALI KAMNIK
Iskreno se zahvaljujemo vsem sosedom, znancem in nekdanjim sodelavcem Železarne Ravne, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti pri sv. Barbari in s tem počastili njen spomin. Posebej se zahvaljujemo g. župniku Slavku Beku za tolažilne besede slovesa kot g. Jarošu Kotniku za spremstvo in obred. Enako iskreno se zahvaljujemo Pihalnemu orkestru ravenskih železatjev za občutene žalos-tinke.
Vsi njeni
Ob boleči izgubi drage mame
ALOJZIJE OREŠNIK
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste nam pomagali v težkih trenutkih in jo pospremili na njeni zadnji poti. Iskrena hvala sodelavcem OE Namenske proizvodnje.
Žalujoči: hčerka Mojca in sin Franc z družinama, vnuki in sorodniki
Ob boleči izgubi našega dragega
FRANCA LEČNIKA
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so mu nudili pomoč v najtežjih trenutkih, darovali vence in cvetje ter ga pospremili na njegovi zadnji poti.
Posebej se zahvaljujemo Pihalnemu orkestru ravenskih železarjev in gospodu župniku za opravljeni obred.
Vsi njegovi
Ob smrti dragega
IVANA KREBLA
se iskreno zahvaljujemo osebju splošne ambulante zdravstvenega doma na Ravnah in internega oddelka slovenjgraške bolnišnice za vso skrb. Zahvaljujemo se g. župniku za opravljeni obred, godbi za odigrane žalostinke in vsem, ki so ga spremljali na zadnji poti.
Žalujoča žena Helena in hčerki
Ob izgubi dragega očeta
FRANCA ŠOP ARJA
se sodelavcem Pnevmatičnih strojev iskreno zahvaljujem za pomoč in cvetje.
Roman Šopar
Ob odhodu v pokoj se iskreno zahvaljujem sodelavkam in sodelavcem iz Orodjarne za izkazano pozornost, dragocena darila in lepe poslovilne besede. Posebej se zahvaljujem vsem tistim, ki so se udeležili poslovilnega večera in prispevali k dobremu razpoloženju. Vsem želim še veliko osebne sreče, zdravja in delovnih uspehov.
Fanika Strmšek
Ob odhodu v pokoj se iskreno zahvaljujem vsem sodelavcem za lepa darila ter jim želim še mnogo uspehov, varnost pri delu ter veliko medsebojnega razumevanja.
Avgust Jurc
Ob odhodu v pokoj se zahvaljujem sodelavcem službe za standardizacijo za darilo. V prihodnje jim želim mnogo uspeha.
Janez Šteharnik
Ob odhodu v pokoj se iskreno zahvaljujem sodelavcem adjustaže Kovačnice za izkazano pozornost in dragoceno darilo. Posebej se zahvaljujem vsem, ki so se udeležili poslovilnega večera in prispevali k dobremu razpoloženju. Vsem želim v prihodnje veliko zdravja in delovnih uspehov.
Matevž Suhovršnik
Ko po dolgih letih skupnega dela v vaši sredini odhajam v pokoj, se vam, sodelavci Pnevmatičnih strojev, iskreno zahvaljujem za pristno in dobro sodelovanje. Hkrati vam želim dobrih poslovnih uspehov ter medsebojnega tovarištva in osebne sreče. Zahvaljujem se vam tudi za spominsko darilo, ki ste mi ga poklonili in se izkazali na zadnjem srečanju.
Franc šisernik
ZAHVALE
Ob odhodu v pokoj se iskreno zahvaljujem sodelavkam in sodelavcem ostale dejavnosti in vodstvu Jeklarne za dragocena darila. Posebej se zahvaljujem vsem, ki so se udeležili poslovilnega večera. V prihodnje želim vsem še veliko zdravja in delovnih uspehov.
Jože Kac
Ob odhodu v pokoj se iskreno zahvaljujem sodelavcem PE Stroji za lepo spominsko darilo in izrečene poslovilne besede tov. Francu Pudgarju. Želim vam še naprej veliko sreče in delovnih uspehov.
Jože Krivec
Ob odhodu v pokoj se iskreno zahvaljujem sodelavkam in sodelavcem SGV za darila, ki mi bodo trajen spomin na leta, ki smo jih skupaj preživeli v našem kolektivu. Bili ste dobri sodelavci in prijatelji, vedno pripravljeni pomagati. Vsem želim še veliko delovnih uspehov in medsebojnega razumevanja.
Božana Stanisavič
POPRAVEK
V članku »Smo na Ravnah ubrali pravo pot« (Informativni fužinar ŠL 5) je tiskarski škrat zapisal: »...Po-lijte to gnojnico še po sebi...«, pravilno pa je: »... pri sebi...«.
V isti številki Informativnega fuži-narja je v članku »Delovodja je poslovodni delavec« pisalo, da delovodje pri brušenju in zalaganju gredic v Valjarni odgovarjajo poprečno za 8 ljudi, prava številka pa je 18 ljudi. Se opravičujemo.
Uredništvo
Izdaja delavski svet Železarne Ravne kot mesečnik v nakladi 6800 izvodov. Ureja uredniški odbor: Andreja Čibron, Marijan Gerdej, Marjan Kolar, dr. Tone Prat-nekar, Sonja Smolar, Maks Večko, Mirko Vošner. Uredništvo: glavni in odgovorni urednik Marjan Kolar, novinarki Helena Merkač in Mojca Potočnik, tajnica Jelka Jamšek.
Tel. 21-131, urednik int. 6753, novinarki 6304.
Tisk: Grafika Prevalje
Glasilo je po 7. točki 1. odst. člena zakona o obdavčenju proizvodov in storitev v prometu (Uradni list SFRJ, št. 33/72), prosto plačila prometnega davka.
MOJSTRI BESEDNE UMETNOSTI
Camilo Jose Cela,
Nobelov nagrajenec 1989
ČEBELJI PANJ
(Odlomki iz romana)
Dona Rosa se sprehaja med mizami svoje kavarne. S široko zadnjico venomer zadeva ob goste. Ta kavama je ves svet done Rose. In tisto okrog nje. Nekateri pravijo, da se doni Rosi čudno svetijo oči, kadar pride pomlad in hodijo dekleta naokrog s kratkimi rokavi. Mislim, da so to zgolj čenče. Dona Rosa ne bi za nič na svetu zapravila enega samega beliča. Ne spomladi ne kdaj drugič. Všeč ji je, da zgublja svoje kilograme, medtem ko hodi gor in dol po kavami. Kadi tobak za dvajset centimov, in sicer samo takrat, kadar je sama. Takrat si privošči tudi kozarček ojena. To je vse, kar popije od jutra do večera. Včasih potem kašlja in se pretirano smehlja. Kadar je dobro razpoložena, sede na pručko v kuhinji inprebira romane ali pa časopise. Zanimajo jo novice, tiste najbolj krvave. Čim bolj krvave so, tem bolj so ji všeč: vse prebavi. Potem jih zasoljene s šalami pripoveduje gostom.
Gostje so oprti s komolci na marmorne plošče na mizah in opazujejo do-ho Roso, ki hodi mimo, in je pravzaprav sploh ne vidijo. Tako so zamišljeni v ta svet, v katerem se vse pomalem ponesreči. O tem sploh ne govorijo dosti in tudi razmišljajo ne, vsaj o nepomembnih malenkostih ne. Mnoge od teh marmornih plošč so bile še nedavna navadni nagrobniki. Na njih je še mogoče opaziti vrezane črke. Slepi bi jih lahko prebral, če bi podrsal s konci prstov po brazdah: Tu počivajo posmrtni ostanki gospe Esperanze Redondo, kije umrla v cvetu svoje mladosti. Ali: R.I.P., njegova ekscelenca, gospod D. Romero Lopez Puente, podsekretar ministrstva za razvoj.
Gostje veijamejo, da stvari preminejo, ker jih ne obnavljamo in se jih ne splača obnavljati. Vsak zase razmišlja o ubogih, ljubljenih in priljubljenih stvareh, ki bogatijo in siromašijo naše življenje. Nekateri gostje kažejo videz sanjača, drugi se nenadoma zbude iz neke misli, kot da so se nečesa spomnili. So tudi taki, ki kažejo na obrazu vzgibe živalske hudobije, ljubke in vdane utrujenosti. Z roko gredo prek čela, kot da mirijo pogled, ki je poln grenkobe nemirnega moija. So večeri, ko pogovori počasi ugašajo, od mize do mize, pogovori o pravkar skotenih mačkah, o nakupih, o tistem mrtvem otroku, ki se ga komaj kdo še spominja. O tistem mrtvem otroku, vi ga niste poznali, ki je imel zlatorumene lase in je bil tako igriv, tako zelo mršav. Vedno je nosil džersi in je moral oditi, ko mu jehilo komaj pet let.
Postarana gospodična glasno zahteva škatlico vžigalic.
- Padilla!
- Že grem, senorita Elvira!
- En triton!
Ženska pobrska po torbici, polni ganljivih, nespodobnih starih pisem, in položi 35 sentimov na mizo.
- Hvala.
- Prosim.
Prižge si cigaro in prične spuščati oblake dima, z nekim izgubljenim pogledom. Čez hip gospodična spet zakliče.
- Padilla!
- Že grem, senorita Elvira!
- Si izročila pismo tistemu?
- Sem, senorita.
- Kaj ti je rekel?
- Nič, ni ga bilo doma. Služkinja je rekla, naj ne skrbim, ker ga bo dobil pri večerji.
Senorita Elvira utihne in kadi naprej. Danes je nekam iz sebe, čuti vročico in zdi se ji, da ji vse pleše pred očmi. Senorita Elvira živi pasje življenje, življenje, ki ga ničvredno živeti, če se tako gleda nanj. Ničesar ne počenja, to je res, toda ničesar počenjati ne pomeni, da si ne želi kaj počenjati. Bere romane, hodi v kavarno, kadi cigareto za cigareto in čaka, kaj se bo zgodilo. Slabo je to, da, kar se zgodi, je navadno kot cvetna nedelja in nato skoraj vedno prezir sreče in nezadovoljstvo.
Ob mizi v ozadju kavarne se upokojenki, oblečeni precej smešno, pogo-vaijata o glasbenikih.
- On je pravi umetnik, poslušam ga z velikim užitkom. Že moj pokojni Ramon mi je govoril o njem. Bog mu daj večni mir in pokoj! Rekel je: Bodi pozorna, kako prisloni violino k licu. Življenje je treba poznati: če bi ta fant imel kakega dobrotnika, bi veliko dosegel.
Dona Matilde je vsa prevzeta. Debela in umazana ženska je, pa zelo zahtevna. Smrdi in ima trebuh, kot bi ga napolnili z vodo.
- Pravi umetnik je, velik umetnik.
- Da, prav zares: že ves dan sem se veselila tele ure. Mislim, da je resničen umetnik. Ko on igra, tako kot zna samo on, valček iz Vesele vdove, se počutim nebeško.
Dona Asuncion ima obraz podoben vdani ovci.
- Res, to je bila drugačna glasba, bolj fina, kajne, bolj čustvena. Dona Matilde ima sina, ki hoče postati zvezdnik, živi v Valenciji. Dona Asuncion ima dve hčerki : ena je poročena z nekim uradnikom na ministrstvu za javna dela, ime mu je Miguel Cantereras in rad pije, druga pa je še samska, živi pa z njenim srednješolskim profesoijem.
Otroka, ki se igrata vlak, se za trenutek umirita. Neki gospod jima dopoveduje, da nista dobro vzgojena in bi se morala lepše obnašati. Otroka, ki ne vesta, kam bi z rokami, ga čudno gledata. Starejši, Bemabe, misli na svojega soseda, ki je skoraj enako star, ime mu je Chus. Drugi, manjši, Paquito, pa na gospoda, ki mu smrdi iz ust.
- Vam pa smrdi iz ust po gnilem.
Bamabeju gre na smeh ob ljubkem prizoru, ki se je pripetil Chusu z njegovim stricem.
- Chus, ti si pujsek, ne menjaš spodnjih hlačk, ko imaš v njih golobčka. Te ni sram.
Barnabe se smeje. Gospod se razjezi.
- Ne, strina, ni me sram. Tudi oče ima golobčka.
Vsi so se do onemoglosti nasmejali.
Paquito za trenutek nekaj razmišlja.
-Ne, temu gospodu ne smrdi iz ust po gnilem. Diši mu po ohrovtu in po švicu. Če bi bil jaz ta gospod, bi si postavil jadrnico v nos. Potem bi govoril kot mpja sestrična Emilia - gua, gua - ki ji morajo operirati grlo. Mama pravi, če ji ga ne operirajo, ji bo obraz postal bebast, kot je zdaj, ko spi z odprtimi usti. Lahko pa ob operaciji umre. Potem jo bodo položili v belo krsto. V belo zato, ker še nima velikih prsi in ne nosi čevljev z visokimi petami.
V zraku tiči tista skrb, ki se zarije v srce. Srce ne boli, srce samo trpi. Gre in ure, eno celo življenje. Tudi tedaj, kadar tega ne občutimo, kadar si ne znamo razložiti, kaj se dogaja.
Ženska, ki ji je umrl sin, reče:
- Dobro, odhajam.
Don Jaime Arce ob teh besedah spoštljivo vstane.
- Srečno, gospa. Na svidenje jutri, če Bog da!
Gospa odrine stol.
- Zbogom. Se naprej vam želim lep večer.
- Tudi jaz vam, gospa!
Dona Montez, vdova po Sanzu, hodi kot kraljica. V svojem ponošenem ogrinjalu se zdi kot obubožana bogata kurtizana, ki je živela kot škržat brez pomisli na svojo starost, prečka kavarno in tiho izgine za vrati. Ljudje ji slede s pogledi, brezbrižnimi, brez občudovanja ali zavisti ali naklonjenosti ali nezaupanja ali dobrohotnosti.
Don Jaime Arce ne misli več na ogledala ne na stari sramežljivki in ne na jetičnike, ki se zatekajo v to kavarno (približno deset procentov) ne na os-trilce za svinčnike ne na krvni obtok. Don Jaime Arce čuti, da ga ta zadnja večerna ura preplavlja z nekim omamljujočim vonjem.
- Koliko je sedem krat pet? Osemindvajset. In šest krat devet? Petinštirideset. In devet na kvadrat? Kje izvira Ebro? V Reninosi, v provinci San-tander/ Dobro.
Don Jaime se smehlja. Zadovoljen je s tem preizkusom. Ugasne ogorek in ponavlja:
- Ataulfo, Sigerik, Walia, Teodorik, Turismund... Česa ni vedel ta bedak? Ta bedak je mladi pesnik, ki odhaja, bled ko stena.
- Poletje razpada v vodah...
Stara ura z zlatobleščečo se številčnico udari pol desetih. Uro je prinesel doni Rosi neki vetmjaški plemič iz Pariza. Menda mu je bilo ime Santiago. Umrl je zelo mlad, za jetiko. V Escorialu. Uro je nekega dne položil na prodajni pult, za spomin na čas, ki ga je preživel v tej kavarni. Semkaj je hodil na tople obede, dokler je še mogel. Tako je življenje! V pol ure se kavarna počasi izprazni. Kot se nenadoma izprazni človekov spomin.
(Povzeto po Sodobnosti 1990/4)