„Štajerc" izhaja vsaki petek, datiran z dnevom naslednje nedelje. Naročnina velja za Av-•trijo: za celo leto 3 krone, za pol in četrt leta razmera o; za Ogrsko i K 50 vin. za celo leto; za Nemčijo stane za celo leto 5 kron, za Ameriko pa 6 kron; m drugo inozemstvo se računi naročnino z ozi-rom na visokost pošt-■ine. Naročnino je pla-Cati naprej. Posamezne Bev. seprodajajo po 6 v. Uredništvo in uprav-uiitvo se nahajata v Plnju, gledališko poslopje štev. 3. Dopisi dobrodošli in se sprejemajo zastonj, ali rokopise se ne vrača. Uredniški zaključek je vsak torek zvečer. Za oznanila uredništvo ni odgovorno. Cena oznanil (inseratov) je za celo stran K 64, za Vi strani K 32, za V. strani K 16 za V. strani K 8, za '/,. strani K 4, za >/,, strani K 2, za \'„ | strani K 1 — Pri več- kratnem ozn. .nilu se cena primerno zniža. Stev. 38. V Ptuju v nedeljo dne 19. septembra 1909. X. letnik. Na pomoč! Na pomoč! Dne 24. t. m. uničila je velikanska toča in nevihta gorice, njive, polja, hiše in poslopja tisočero naših sotrpinov. Kmetje so obupani, žene jokajo, otroci so lačni. Od kje davke plačati? Od kje naj pride pomoč? Treba je, da nabiramo denar za vboge žrtve te grozne nesreče. Zato prosimo vse prijatelje in znance, vse odjemalce in naročnike, sploh vsakega, kdor ima le iskrico ljubezni do bližnega, kdor hoče vsaj z najmanjšim doneskom revežem pomagati, — naj nam pošlje malo podporo. Uredništvo „Štajerca" bode zbiralo te podpore, jih objavilo v našem listu in izročilo najpotrebnejšim po toči prizadetim. Vsakdo naj podeli vsaj malenkost, naj si bode še tako majhno svotico denarja in jo nam v božjem imenu pošlje! Pomagajte hitro! Revščina je grozovita in večna usoda Vam bode povrnila, kar storite za te '■'fj^fat^^t***'*-**' Meščani! Pomagajte, kajti kmetu se slabo godi! Kmetje v neprizadetih krajih, dajte vsak par krajcarjev in nabrala se bode svotica, s katero se bode mnogim pomagalo! Vsi, vsi morajo pomagati! Vsi doneski naj se pošiljajo uredništvu »Staje r ca". Vsakdo naj da vsaj malo svotico! Vsak krajcar je dobro došel in bode z imenom darovalca izkazan! Pomagajte! Uredništvo »Štajerca". * 7. Izkaz daril: Joh. Terianschitsch, Miess (Koroško) K 3; Gregor Klausch, Posek p. zg. Pnlskavi K 1; Janez Grobin, Loka p. Žujsmu K 1; Fr. Jasbetz, Ješence p. Račjem K 5; Mici Marand, istotam K —20; Fr. Fekonja, Slov. Bistrica K 1-50; Filip Roschanz, Schwarzenbach p. Prevalju K 2; Matevž Ratich, istotam, K 1; Joh. Pirz, Resse, (Nemško) K 1; »Viribus unitis"., Podplat K 3; Hans Wonk, Poličane K 10; Filip Sprozer, Po-ličane K 2; nadalje je nabral Jakob Glawar, Plajburg 6 K in sicer so darovali: Jakob Glawar K 1; Gregor Glawar v Lebučah7 K 1; Elise Glawar v Lebučah K 1; L. L. & M. O. K 3; nadalje 'nabral je Franc Čančer v Mihvoukee (Sev, Amerika) skupno K 50"— in sicer so darovali : Fr. Čančer K 5; Franc Bastarda K 5 ; B. Pišck K 1-50; Anton Alejovšek K 10; Joh. Kranjc K 4; Martin Kranjc K 150; Karl Stern, K 150; Simon Pauša K 1-50; Anton Uršič K 250; Stefan Rober K 250; Joh. Drojna K 2-50; Franc Ripnik, K 150; Franc Trader •K 250; Jak. Potisk K 5; Mih. Blažič K T50; Jos. Zaletel K —75; Jakob Rezi K 125. Čast vrlim amerikanskim tovarišem! Nadalje: Anton Klemenčič, sv. Urban K 175. Vse skupaj nabrano K 88'45. — Spreje izkazanimi ' zneski K 1028*26. Lepa hvala! (Prihodnjič naprej). Premišljujmo! . . . V politiki, sploh v javnem življenju še niso nikdar vroče, razburjene glave uspehov dosegle. Zato ni hnjskarija le najgrše, marveč tudi naj-neumnejše sredstvo v boju strank. In v tem leži tudi velika mizerija prvaških strank po Slovenskem. One ne zidajo, temveč le podirajo, one ne prihajajo s stvarnimi razlogi, temveč edino s psovkami in osebnimi napadi. Prava politika nasilja je to, kar so prvaške stranke, odnosno njih voditelji, udomačili po slovenskih pokrajinah. In zato se podirajo gradovi, ki so jih prvaki zidali v zraku ... Minulo je eno leto, odkar so se vršili znani dogodki, ki so pričeli z malenkostnimi prepiri v Ptuju in končali z vojaškimi streli v Ljubljani. Ako premišljujemo danes resno te dogodke, potem moramo pač reči, da pomenijo grozoviti polom prvaške hujskajoče politike. Kar se je v Ptuju zgodilo, ni niti besedice vredno : malenkostni ti prepiri s tujimi hujskači ne morejo ttifc'.ar .opravičiti divjaško rogoviljenje v Ljubljani. To divjanje se je pričelo šele pet dni po ptujskih izgredih. Ni res torej, da bi v Ljubljani nakrat vsplam-tela ljudska jeza! Res je le, da so potrebovali ruski romarji in srbski agenti in sploh profesio-nelni hujskači pet d n i, da so svojo gonjo razširili in tolpo pouličnih tolovajev najeli. Ta tolpa je potem pred očmi Hribarjevih policajev tujo lastnino razbijala, postave v tla teptala, ob belem dnevu table kradla, vojaštvo s kamenji obsula, — dokler niso počili streli vojaških pušk, dokler nista izdihnila dva mladeniča na tleh . . . Popolnoma resnično je torej, da so prvaški hujskači hoteli prelivanje krvi; kajti ta kri jim je služila potem za agitacijo ! Vpili so potem: Glejte, nemški vojaki so ju ubili, — kakor da bi vojak smel kaj druzega storiti nego vbogati. Vpili so ta in pričeli nadaljevati gonjo proti nemštvu . . . To je resnica o lanskih ljubljanskih dogodkov. S to resnico se strinjajo tudi tisti slovenski časopisi, ki niso prijatelji politike nasilja. Tako n. p. piše ljubljanski dnevnik .Slovenec" (list vseh slovenskih duhovnikov) z dne 14. septembra t. 1. dobesedno tako-le: »V nedeljo, dne 19. septembra, ob obletnici, ko je Ivan Hribar dal poklicati vojaštvo na ulico, imate (slovenskinarodnjaki) dovolj časa, da bi se zjokali nad grobom nesrečnih nedolžnih žrtev ob svojih »sadovih«... Liberalci bi imeli največ vzroka, da se 20. septembra sramotno p o sk r i j e j o« ... S temi besedami priznava torej list največje prvaško-slovenske stranke sam, da 80 slovenski narodnjaki krivi prelivanja krvi v Ljubljani. To bodi pribito! * * * Zdaj pa vprašajmo : koliko so ti dogodki slovenskemu ljudstvu samemu koristili? Dva mlada človeka sta padla v Ljubljani v grob, stotero mladeničev pa je šlo v ječo, izgubilo bodočnost in eksistenco. V ptujski okolici so prvaški hujskači nagovarjali kmetske fanta-line, da naj sprehodnike napadajo. Zgodila se je cela vrsta takih napadov in zopet je romala cela vrsta nezrelih pobičev v ječo. Glavni hujskači so se seveda poskrili, ljubljanski Hribar se ni izpostavil ne puškam in tudi ne ječi, ptujski prvaki so tudi lepo za pečjo čepeli, — ali n e-zavedno mladino so gnali v .nesrečo. Nahujskani bedaki so prelivali kri in so bili zaprti, — hujskačem pa se ni skrivil las, nasprotno, oni igrajo še danes vlogo odre-šenikov naroda ... Pa niti to ni poglavitna stvar; kajti te posledice so zadele le posameznike. Ali gospodarska Škoda, ki izvira iz tega prvaškega hujskanja, zadela je vso splošnost, zadela je vso slovensko nedolžno ljudstvo. Seveda, ljubljanskemu agentu Hribarju je to vseeno. On dela s češkim denarjem, on zasluži vedno več dijet in provizij. Ali ljudstvo na spodnjem Štajerskem trpi lakoto zaradi te gonje. Edina kupčija, ki jo dela spodnještajersko slovensko ljudstvo, je kupčija z Nemci. Nemci kupujejo vino, živino, poljske pridelke. -In naši ljadjo -to vejo, koliko nemških kupcev je vsled prvaškega hujskanje lani izostali, — še danes imajo svoje vino doma, davke in dolgove pa neplačane. Tako je slovenski kmet po nedolžnem žrtev brezvestne prvaške politike. Premišljujmo, — ja, ja, premišljujmo . . . Naj prve so klicali v Ptuj kranjske kujskače, — potem so v Ljubljani pet dni pripravljali roparske napade, — potem je Hribar kot prvaški poveljnik sam klical vojake na cesto, — potem so na vojake kamenje metali, da so morali ti streljati, — potem so pričeli bojkot najgrše vrste z grožnjami in lažmi, — potem so kot prvaški advokati služili denar kot pravni zastopniki teh žrtev, — in potem so se v kamrici smejali ter denarce šteli . . . Premišljujmo! Napadi na vojake so bili poplačani s krogljami, s krvjo nahujskanih fantov, — izgredi so bili poplačani z ječo in zaporom, — na bojkot se je odgovorilo z bojkotom in tako lahko potegnemo bilanco vsej tej nesrečni prvaški politiki: slovensko ljudstvo je v vsakem oziru, zlasti pa v gospodarskem velikansko škodo trpelo. Slovensko ljudstvo je moralo prvaške račune plačati . . . To so spomini na lansko leto! Politični pregled. Nova bremena. Vlada zahteva velikanske svote za nove vojaške izdatke. Za mornarico se zahteva skupno 140 milijonov kron, za armado 80 milijonov. Vse skupaj se zahteva za aneksijo Bozne-Hercegovine ter vojaštvo 394 milijonov kron . . . Zopet vojaške zahteve? Listi poročajo, da bode vlada v jeseni državnima zbornicema novo vojaško postavo predložila. S to postavo je baje zopet zvišanje števila vojaških rekrutov združeno. Torej vedno nova bremena! Deželni zbori in sicer dalmatinski, nižje-avstrijaki, salcburžki, štajerski, istrijanski in tržaški, sklicani so za 16. t. m. Češki deželni zbor se bode šele 21. t. m. sklical. Štajerski deželni zbor je sklican za 16. t. m. Za deželnega glavarja je bil zopet Kdmund — 2 — grof Attems izvoljen. Doslej je bil njegov namestnik ptujski advokat dr. Jurtela. Ali Jurtela ni več v deželni zbor izvoljen. Vsled tega se je imenovalo advokata dr. Jankoviča iz Kozjega za glavarjevega namestnika. Pač žalostna slika spod-nještajerskih razmer, da zamore en Jankovič tako napredovati. Ako bi državni zbor ne stopil skupaj, zboroval bode deželni zbor do konca oktobra. Slika deželnega zbora je zdaj povsem drugačna. Prejšni zbor je imel 71, sedanji pa 87 članov. Večina zbora, bode obstojala iz vele^ pbšestok'6v,;''ne'nisk'iK 'naprednjakov in nemških agraieev^-skupno !'49^gjSsov. katerim, ^toji. 38 manjšinskih .glasov^ iiaspro|r(kleri1calci^.slovenški pr'vaSi m socialisti. Kar se oseb tiče, sta izginila iz deželnega zbora Ploj in Jurtela. Hvala Bogu! Na njih mesto pa prihajata Korošec in Kenkovič. Žalostno! Radovedni smo, je-li bode zamogel deželni zbor potrebne gospodarske naloge izvršiti. In opazovali bodemo zlasti delovanje slovenskih poslancev. Upravno sodišče se je pečalo z raznimi pritožbami, ki so jih naperili prvaki zoper zadnje okrajne volitve v Celju. Prvaški rekurzi so bili zavrnjeni. Cesarski manevri, ki so se vršili letos v okolici občine Gross-Meseritsch, so prav lepo uspeli. Navzoča sta bila tudi naš cesar in nemški vladar Viljem II. Manevri so bili zelo naporni. Pri neki vaji so se splašili konji ter divjali čez speče dragonerje, od katerih jih je bilo 14 težko ranjenih. Dotična eskadrona ima zdaj čez 314 bolanih konj. Naš cesar je podaril raznim osebam lepe darove. Od ljubljanskih tolovajev. Te dni je bil v Ljubljani obsojen neki učiteljiščnik Kozinc na 6 tednov ječe, ker je septembra lanskega leta v slovenskem navdušenju tujo lastnino poškodoval. Potem je pobegnil. Ali zdaj so ga dobili in obsodili. V veleizdajniškem procesu v Zagrebu predlagal je državni pravdnik za 4 obtožence smrt na vislicah, za ostale pa ječo od 10 do 20 let. Zdaj govorijo zagovorniki. Potem pride do sodbe. Srbski tat. Iz Belgrada je pobegnil sekcijski šef DimiČ, bližnji sorodnik kralja Petra. Pone-veril je 36.000 frankov. Cenjeni naročniki! Zadnjo četrtletje tega leta je pričelo. Obračamo se tedaj do svojih prijateljev in prosimo, da naj vsakdo, ki je iz tega ali onega vzroka z naročnino zaostal, isto poravna. Naročnina za »Štajerca" je tako majhna, da jo pač lahko vsakdo plača. Ni cenejšega lista v slovenskem jeziku! In kar se vsebine »Štajerca" tiče, ostajamo vedno na svojem starem programu: skupno gospodarsko delo, boj proti narodnostni gonji, boj za tiste sloje, kateri redijo državo! Ali to ni dovolj, da vsakdo svojo naročnino poravna. Treba je tudi agitirati in razširjevati list. Čimveč naročnikov bode, temvečji in temboljši bode list! Vsakdo naj pridobiva nevstrašeno novih odjemalcev. Somišljeniki na delo! Dopisi. Brežice Ob Savi. Hujše kot vsak jud se obnaša neki novo pečeni trgovec Josip; pravzaprav se ne izplača, da bi se s tem človekom pečali, kateri je videl edino stene mesta in polja okoliške občine. Zanimivo je pri temu le to, da je tudi tega Josipa nemški mož na noge postavil. Ja, ja, Nemec je napravil iz nerazumnega,' lesenega pobiča to, kar je Josip danes. Hvala je seveda nepotrebna in zato je postal ta človek zdaj hud politikujoči prvak. V tej hiši, v kateri stanuje ta Josip, je sploh mnogo smole. Vsak kramar si mora kupce šele na cesti iskati in celo voznike ustavljati, da se izve, odkod in kam. Gorje, ako izve, da se je pri kakšnemu Nemca kupilo. Tako postopanje ni primerno reelnemu trgovcu. Poštena mora biti tudi konkurenca! Semtertja doživi ta Josip seveda tudi od kupcev pošteno pridigo. Pred kratkem šele mu je neka gospa par resnic povedala, katere si. bode pač dolgo zapomnil. Tihi opazovalec, na bode, ako treba, še marsikaj o temu gbsphftu, poročal^ Za danes velja Josipu le beseda: »Lastna hvala se pod mizo valja-" —. o. t. m. vršila se je pri nas sokolska slavnost, za katero sojjxpo celem svetu trobili. Izpadla pa je klavrno, fjiokp,-liči so sanjali, da bode 500 Hrvatov prišlo, pa so se, krvavo zmotili. Hrvati so sami vedli,.,kako se jih bode sprejelo in zato so raje pustili, da se brežiški prvaški kriČači sami blamirajo. Posebnega se ni zgodilo . •., , : Smolo imel jSneJji roda" Vincenc Zevnik., Po .večletni odsotnosti prišel je zopet v. Brežice, oeveda so ga njegovi prijatelji kot prvega Krdsusu slavili. Sprejmili so ga tudi častno do kolodvora. Ali tam ga je tudi neki sodnijski sluga prijazno pozdravil in spomnil na nekatere pozabljene dolgove ... Ti presneta prvaška smola ti! Niti Amerikance ne pusti postava pri miru . . . Tihi opazovalec. Iz St. Petra na Medvedovem selu. Cenjeni bralci, drage bralke si že bodo gotovo mislili, da je naša prijazna vasica popolnoma zaspala^ Toda ni tako, —■ le časa nam primanjkuje,. Mnogokrat smo raji skozi prste gledali, a v he-deljo dne 6. septembra se je pa pojavila taka novica, da je ne smemo poslati v jamo pozabljivosti. Torej pozor dragi čitatelji! Naš Št. Peter-ček je hvala Bogu tako srečen, da ima dva duhovnika. Najbolj marljiv je gotovo gospod Gomilšek. V nedeljo je peljal svojo menezarijo'v Kostrivnico. To Vam je bil prizor, da ne kmalii tacega. Se slaven Boč se je tresel od veselja, ko je zagledel to. A še bolj bi se bil tresel, ko l>i bil pogledal v Št. Peter in videl v cerkvici bo* vega kaplana. Ljudje, ki so prihajali k pop'of-' danšnji službi božji, so kar strmeli in šepetali drug drugemu v uho: No, no, novega kaplana imamo! In kaj mislite, dragi čitatelji, kdo. je bil ta novi gospodek? To je bila dobropozriaria' zastarela devičica, voditeljica »Marijine družbe \ ki je nadomestovala gospoda Gomilšeka bif&z-plačno. Čudimo se le, kako to, da ni tudi ;opW-' vila pozne maše. Za drugič pa naj tudi to opravi; samo glej da boš poprej še šla i lemenat, in potem pa l£ na delo! ' '■ Opazovalec šentpeterski." Žice pri Konjicah. Predrag! nam »Štajere.-; vzemi enkrat tvojo ojstro krtačo, da pokrtačiš Žiške privandrane zagrižence, ker ne dajo'miru. ter zmiraj poštene ljudi napadajo. So že mjav-kali po klerikalnih časnikih in zdaj zopet ntjav-kajo v »SI. g." št. 36, zakaj se občinske voTitv^1 ne razpišejo; zato, ker še ni bil čas. Dopisno^' v »SI. G." se že sline cedijo po županskem' stolcu . . ;. Oj revčki, zdaj se še zaletavajo v krajni šolski svet, ker ne sedijo v njem. Zicani smo že veliko darovali in plačevali, pa še nihče ni besedice čerhnil, a zdaj ko je nujno potrebuj! da se pri šoli nekaj popravi, zdaj napenjajo" svoje živce. Ti revčki pravijo, da je bila šola pred šestimi leti postavljena; pa če ne znate' računati od leta 1901 pa do 1909, pojdite 86 k »Štajerčevi" dekli v Ptuj računat hčit. Dopi-snnu pa kratko povedano: kar se tiče nas? »Štajercijancev" mi se ne bomo žnjim prepirali po časnikih, ker nam je preneumen ... Štajercijanci. »OOOOOOOOOOOOOOOOO^ Nemška šola y sy. Lenartu si. g.f;'; Stariši, ki hočejo svoje otroke v novo nemško šolo v sv. Lenartu si. g. pošiljati, naj se najkasneje do konca meseca s ep te m bra t. 1. pri g. zdravniku dr. T. Z i r n g a s tu v sv. Lenartu oglasijo. Po tem terminu se ne bode1 nobenega otroka več sprejelo. Tukajšni župnijski urad se je izjavil pripravljenim, 1 da prevzstaie' katoliški verouk na nemški' šoli. Stariši! Oglasite se pravočasno in ne pustite se od nasprotnikov preslepiti! !,;>/., X>QOOOOOO0O<«K»X>OOOO< Novice. Pametne besede očeta. Na Dunaju napadajo zdaj češki hujskači nemško šolo ravno tako strupeno, kakor naši prvaki. Treznejši Čehi seveda uvidevajo potrebo nemške šole in slabost te panslavistične gonje. Tako je n. p. češki <£lan okrajnega zastopa Fiderarft v Ottakringu dejal: nj*H0,u^ temu, da sem sam rojen Čeh, sem vendar trdnega prepričanja, da je neumnost, ako zahtevajo Čehi za svojo deco češke šole na Dunaju. Večjega zločina čeh sploh ne more storiti. Vsakega očeta je obsojati, kateri pošilja svojo deep v češko šolo, ker škoduje stem interesu svojih otrok. Vsled tega sem proti nepotrebnem ustanovljanja čeških šol". — Te besede je izpregovoril rojen Čeh, ki ve in zija.jCeriiti, veliki pomen in|emš4jneJ.v,hj..najji pr-TOll^l .hujsjpj'q., naprej proti nemški šoli, slovenska kultura na,'daleko ne more, meriti s' češko.r Prvaki ne marajo izobraženih; nemščine zmožnih Slovencev. To je vzrok njih i Lepi Slovenci! Eden naših prijateljev v severni Ameriki (Milwaukee Wis.) nabiral je za po toči prizadete posestnike v ormožkem okraju. Kai;je„mož pri temu nabiranju doživel, dokazuje sledeči dopis, ki nam ga je poslal: ,Čital sem v, »Štajercu" o grozoviti toči; zato sem 22. avgusta pobiral pri Slovencih za od toče prizadete reveže, Mislil sem, da vsak, ki ima mesto kamna srce v prsih, bo dal vsaj par centov. Vendar motil sem se grozno. Le malo, katerih imena lahko citate, so dali, kolikor so mogli. A drugi, seveda klerikalci, ki stoje vedno v cerkvi, pa ne, vejo,' ali nočejo vedeti kaj je revščina niso dali nič, Kden mi reče da podpira cerkev, (kajti imajo,' še cerkve premalo miljonov) drugi zopet, da ima Še za pivo premalo itd. Zraven so še nekteri omenili, ta s »Štajercem" nočejo nič imeti. Ali ni to sramota, da se pri tem, ko se p'ohira za reveže, hočejo nekaj z politike, ali niso sami slovenski kmetje v teh okrajih ? Pfej se mora, reči takemu in zaslužil bi vsak izmed teh eno po nosu, kadar zine: »Mi smo Slovenci- ... Da, sramujte se, takšni Slovenci, ki rajši denar zapijete, kot pa bi pomagali svojemu narodu. Sramota za Vas. Heil!!" — Mož ima prav! Tako vzgojujejo klerikalci svoje ljudi! Iz Spodnje-Stajerskega. „štajerc" zopet zmagal! Velika pravda Vavpotič-dr. Brumen proti Kari Linhartu kot odgovornemu uredniku- »Štajerca" je zdaj torej dokončana in sicer je končala z našo polno zmag o. Naši čitatelji se bodejo še spominjali o celi tej zadevi. Vendar pa hočemo poglavitne tOČke ponavljati. Bivši guardian ptujskih mino-ritov Vavpotič je človek, ki ima precej masla na glavi/Vendar pa hodi na solnce in se peča tniR ''s' politiko. Vsled tega ga je naš list par-krat, bolj ali manj prijazno opozarjal, da politika ni poklic Kristovega namestnika. To ni nič pomagalo, — »oče" Vavpotič je politikoval naprej. Pn zadnjih volitvah v okrajni zastop ptujski ririšet je tudi VavDotič in delal za prvake. Vsled tegi' je objavil »Štajerc" članek, v katerem je možu razne nečedne stvari očital in to na podlagi ljubezenskih pisem, ki jih je ta celibater sam pisal. Upali smo, da nas bode Vavpotič za cel}'-'članek tožil. Ali motili smo se. Vavpotič je tekel namreč k ptujskemu dr. Brumenu in kar dobi lirumen enkrat v kremplje, tega ne izpusti tako kmalu. Bistra glavica, kakor je ta naš prijatelj Brumen, pa ni tožil zaradi celega članka, ma'ry'e'c ' samo zaradi ene besedice v dotičnem članku. Vsa druga očitanja je Vavpotič torej vtaknil v žep. Edino zaradi besedice »debel kot prasec ' je tožil, ker je upal, da se ne dopusti dokaz resnice. In Vavpotič in Brumen sta stiskata glave skupaj ter se že veselila, kako bode Linhart »ričet jedel". Da bi bil urednik Linhart še bolj gotovo obsojen, pa sta Vavpotič-Brumen riakrat besedo predelala; iz »debel kot prasec" napravila sta .debeli prasec". Tako sta šla v Maribor ... Pri pryi razpravi je zastopal Vav-potiČ-Brumena konoipijent dr. Rosine. Sodnik je', bil Slovenec; a sodil je pošteno' in objektivno. Izjavil se je namreč inkbmpetentriihi in urednik L l'nh art j e bil popolnoma oproščen. Proti tej prvi razsodbi sta se Brumen-Vavpotič seveda pritožila, čeprav je njih zastopnik pri prvi razpravi izjavil, da on za svojo osebo ne bode rekuriral. Dne 5. avgusta se je vršila druga razprava, kajti — kakor smo preje rekli — kar drži dr. Brumen v krempljah, tega ne izpusti tako kmalu. Tudi ta druga razprava ni prišla do konca, temveč je bila preložena, da se zasliši še celo vrsto drugih prič. Tako je prišlo do tretje razprave, ki se je vršila il. sepie^ta' pred okrožnim sodiščem v Mariboru; To' Jie# Je prišel dr. Tone Brumen sam v vsej svoji' maje1-' šteti. Imel je dolgi govor, kakor da'1)1'WlV parlamentu; in govoril je toliko neumti6sti,J,fca'-! kor da bi bil zopet v parlamentu.' Ali 'vso 'de.-klamiranje in vse govorance niso •pomagale.' S o d n i j a je urednika Linharta popolnoma oprostiia, tožitelj Vavpoti'c pa mora vse ogromne troške plačati. Tako'je "koh-čaja ta, zadeva. Med tem .'asom: paje Wdi oftcjWa' Ptiij zaradi politiziranju* Vavpoticii" h'ap'faVila Wrl-ftjjžbB na knezdškofijški ordinarjat. In liriezosW je%™tf' pravM, 'fla 'je Vavpotiča odpvrr1 od »guardianstva" in ga poslal Kot žup^Vika^v' haložko sv. Trojico. Bilanca je torej ta-le ;",{V89S potic mora plačati dva zastopnika urednfktr1 Linharta. katerega je pri mariborskih razpravah zastopal vrli odvetnik dr. Mravlag. Nadalje "mora1 plačati dr. Rosino, nadalje dr. Brumenaj'nad^lje vse sodnijske troške. Poleg tega so prišle \MaV-1 potičeve ljubezenske zadeve na svitlo in" namni bilo treba niti besedice nazaj potegniti, (n končno je moral Vavpotič še romati iz Ptuja v Haloze . . . Čestitamo iz vsega srca! ,., Dr. Brumenov štcnograf. Oj, naš dr. Ton«1 Brumen že ve kar ve. On ni tako neurnen', '!»-kor drugi. On je gotovo prepričan, da se mu bode svoj čas enkrat še spomenik postavil, hi poleg tega se bode svoj čas enkrat v doneli knjigi izdalo zbrane njegove govore. Kajti far. Tone zna govoriti, da je veselje in ola se poslušalcu srce — ali pa želodec — obrne. Velikanska škoda bi bila. ko bi se ti Brumnovigovori pbizgubili. Drugi advokati se sicer za go--vore ne brigajo veliko; njim je prva skrb, da se toženca, katerega zastopajo, oprosti, da imajo pred sodnijo uspeh. No, dr. Brumenu ni veliko za uspeh; zato so pri njemu uspehi tudi ■ takp^ redki. Brumenu je za govore, pa naj potem sodba izpade kakor hoče. K zadnji razpravi v procesu Vavpotič kontra Linhart pripeljal si je Brumen posebnega štenografa seboj. Plačal mu je 15 kron, da je štenografiral ves Brumenov govor. Mož si je pač mislil: kako lepo /bode,, ako se Linharta. obsodi i P? tem.S-QP^US^ioWt} Brumenov govor, iri — svet bode strmel, kako velikega slovenskega modrijana imamo v ,,nem-čurskein gnezdu" Ptuju ... Pa nemila , tisoda, tega ni hotela. Linhart je bil oproščen in tudi teh 15 kron je bilo zastonj proč vrženih . . . Oj vbogi Brumen! Ali — potolažite se,"gospod doktor! Ako bodete pridni in ako tega ne po-, zabimo, objavili bodemo v „Štajercu- Vaš g9vjW,;; to pa kot podlistek in sicer na pustni torek . .-^ Brumenove „priglihe". Ja, ja, tudi'apos^jm 60 govorili v lepih „ priglihah", kakor .nam" to, dokazuje sv. pismo. Naš dr. Brumen sicer. fe ni a postelj in tudi svetnik ni; to bržkone. ./tudi nikdar ne bode, ker je Vavpotičn zadnjo tožbo izgubil. Ali v »priglihah" pa le govori. .Jn'snjgj-. ima posebni talent za tako govorico. P^ep,'n-fc riborsko sodnijo je n. pr. ta juridični.modrijan rekel: ako se reče »debeli prasec" »iLjJft fcflfe) bel kot prasec", je to ravno tako ednako^.kakoE ako se reče „ces. kraljevi" ali pa »ces. in kra-Ijevi" ... Ta »prigliha" pa velja, kaj./.',Bftfjf; jo ni mogel Brumen pogruntati ! NaS. pfflaffilU Tebničmar, ki ima posebno ljubezen in posebno," spoštovanje do Bmmena, nam z ozirom '-'na,, to;' besedo piše: Kadar bode potrebno, izde]aii_ripvi kazenski zakonik, podelilo se bode to delp/fc' Brumenu. Ves zakonik bode seveda Iz', samih primer obstojal. Da pomagam prijaietfn Brii-j menu, podam v naslednem še par' ednakih " glih"': Razlika med »debeli prasec" in kot prasec" je takšna, kakor razlika meil k," ter »k. und k." Takojpravi Brumen. Dopjol, Kakžna' je pa razlika, mod. Vavpotičo.vi.n ' hom in,, seyenmn Mfi} »na kakor hmfa« wMsM 4%i «pw'- m, .. razlika med besedo »ooktor Zgubaai mj^do—-Slepič" ? Taksna, kakor razlika med krvavo, ir\ jeterno klobaso. Kakšna je razlika.med procesi' Brumena in med drugimi procesi'?" Takšna,' l■ Književnost. Gubo „Oeschichte der Stadt Cilli" (.Zgodovina mesti Celje"), la velezanimiva knjiga, ki razpravlja o celjski zgodovini in to od začetka pa do danes, in ki obsega mnopo slik ter mestni načrt, iz-ila bode v prihodnjih dneh v zalogi Ulr. Moserjeve knjigotrznice f Gradcu. Knjiga bode koštala broširana K 6.—, vezana K 7.60. Opozarjamo svoje čitatelji na to za štajersko deželno zgodovino Televažno knjigo. Kakor kaže prospekt, popisuje pisatelj dogodke in gibanja narodov v sivem starem veku na zemlji današnjega mesta Celje, po naselbinah Keltov, vladanje Rimljanov, nadalje v frednjem veku vladanje mogočnih celjskih grofov, dogodke reformacije in protireformacije, kmetski' ustaje, napade Turkov, šlezijske in francoske vojske ter revolucijo 1. 1818. O knjigi sami bodemo Je govorili! „Urania", popularno-znanstveni tednik, katerega izdaja Dunajski ljudskb-izobraževalni zavod ,, Wiener Urania." Štev. 87 obsega v prvi vrsti popis zanimivega izleta na Muria gorovje na Javi (pije 1. A. Lorzing). Prof. Dr. A. Burgenstein piSe o rastlin-itvu in njega psihologiji, Hugo Piffl pa o turškem postu „Ramaasan" t Sarajevi. Zvezek obsega se mnogo zanimivega. .Jriaiiatiini zemljevid habsburške monarhije', sestavil Henrik Hassau, zaloga G. Freytag & Berndt, Dunaj. Pisatelj je mnenja, da tiči bodočnost naše države v trializmu, to se pravi: obsegal bi ta trializem yeliko južno slovansko državo (Ilirijo), nadalje pretežno nemško in tretjič pretežno madžarsko državo. V tem mislu je tudi izdelal svoj zemljevid. Naše mnenje je seveda, da JO to le usnjarije in da bodejo zgodovinske kronovine gotovo ostale. Sicer pa je zemljevid izvrstno izdelan in zelo podučljiv. Gozdni mah kot dobra štel j a. (Zapisal Vičanski Skerlec pri Veliki Nedelji). Ako manjka pri kmetskem gospodarstvu stelje, potem ni dovolj gnoja in ako se živinskega gnoja pripravi v pičli meri. pešajo gotovo njive in na travnikih priraste malo, pa Se isto pusta in kisla mrva. Ne more drugače biti, ker nima kmetovalec v zadostni množini živinskega gnoja, denarjev pa tudi ne, da bi si nakupil umetnih gnojil in si potemtakem povečal in izboljšal poljske in travniške pridelke. Kaj takega čuti marsikateri kmetski posestnik, ki se žalostno ozira na gnojišče. Ze stari slovenski pregovor pravi : ako se ženi kmetsko •dekle s kmetskim fantom, ji je treba se najpopred ozreti na gnojišče. Ako vidi tam velik kup gnoja, je znamenje, - 5 -' da ne bode kruha stradala. Da je gnoj prvo najvažnejšo in najbolj potrebno pri kmetskem gospodarstvu, to zna vsak. Pri nas na spodnjem Štajerskem se navadno tožijo proti jeseni nekateri kmetovalci, da nimajo stelje. Veliko ;ih je, kateri so si tega pomanjkanja sami krivi, n. pr. : v jeseni, ko listje cdpade, ga prodajo. Zdi se tako lahko-mišjjenemu kmetu, da proda listje prav dobro. Ako bi ga prodal še enkrat dražje, ima veliko izgubo, ker potem nima sam stelje. Ako pa stelje ni, ni gnoja in ako ni gnoja, je po slabem kruha in debelih prašičev tudi ni za prodajo. Ravno tako napačno tudi je, ako daje tak kmet listje na odsluž Najdejo pa se tudi taki kmetski posestniki, ki ne dajejo listja nikomur, a primanjkuje pa jim stelje, akoravno imajo svoje gozde, v katerih imajo steljo, da niti za njo ne znajo in to je gozdni mah. Tudi tega ne zna, da je mah v gotdu ravno tako Škodljiv, ko na travnikih. Vredno je, da si to zadevo natančneje ogledamo. Kjer se v gozdu nahaja debela plast mahu, tam se ne more zavreči nobena rastlina. Druga večja drevesa pa se od leta do leta posekajo in porabijo, bod si za kurjavo ali za prodajo. Podital jih je preded, ded, oče in sin. S nov sin pa potemtakem nima drv ne stelje. Torej cenjeni tovariši Ako imaš v gozdu taki mah, izruvaj ga. Imel hodeš dvoji veliki korist in sicer : v gozdu se ti bodejo na posečinah zavrgla mlada drevesa, na kateiih ti bode prirastla stelja; mah pa ti bode povečal tvoj kup gnoja, s katerim si veliko pripomoreš pri gospodarstvu. Morda porečeš: da se s takim mahom gozd gnoji. To je prazna misel, ker ima taki mah življen-sko moč v sebi, zato je tudi vedno svež in zeleni. Škoduje pa tudi drevesam posebno tam, kjer je na peden visoki, ker solnčna toplota ne more dovolj drevesnih korenin ogrevati. Nekoč mi je neki starejši kmetski modrijan trdil, da je stelja iz takega mahu ničvreden gnoj, in da raste po takem gnoju takozvani kačec in druge strupene rastline. To je laž in prazno besed čenje. V tem oziru nas ima veliko posestnikov prepričanje, ki s takim mahom nastiljamo. Omeniti moram, da je gnoj iz takega mahu veliko boljši, kakor pa gnoj pri katerem se porabi listje za steljo, ker 1. popije mah veliko več gnojnice kakor listje in 2. prhni taki gnoj počasneje na njivah kakor listje. Potemtakem ne gre gnojnica v zgubo, katera je najboljšo gnojilo rred vsemi gnojili. Ker gnojnica ima vse tri redilne snovi v sebi in te so: Kalij, fosforjeva kislina in velevažen dušik. BflT Ne pozabite nesrečnih kmetov, katerim je toča vse vzela I Nabirajte podpore. Vsakdo naj podeli vsaj malo svotico za te reveže! MMMMMMM0MM Tudi letos bodemo izdali tako priljubljeni „Štajerčevi" kmetski koledar za leto 1910. To bode tretja izdaja našega koledarja. Doslej je bila naklada hitro razprodana. Vsled tega bodemo letos najmanje 6000 izvodov natisnili. Omenimo, da bode ta koledar zopet s tako lepo in obširno vsebino kakor prejšna leta izšel. Obsegal bode zopet leposlovne kakor gospodarske članke in slike. Posebno važno je tudi inzeriranje v našem koledarju. Priporočamo torej toplo vsem gostilničarjem, obrtnikom ter trgovcem, da inzerirajo v našem koledarju. Inzerate se sprejema najkasneje do 15. septembra. Cena koledarja bode ednaka. Kdor hoče koledar zanesljivo dobiti, naj se pravočasno oglasi in naj pošlje denar s poštnino vred. Kdor bode 10 koledarjev prodal, dobi zopet enega zastonj. Delujte, agitirajte za naš kmetski koledar! Loterijske številke. Gradec, dne 4 septembra: 79, 88, 64, 45, 37. Trst, dne 11. septembra: 85, 16, 10, 19, 84. Piivodem klrae razpošilj a svetoznana tvrdka ur slaku BIhiel na Dunaju, IV., Margarethenstraase št. 27/27 nov cenik birmskih ur, ^zlatnine in srebrnine po najnižjih fabriških cenah. Dober glas in sedemdesetletni obstanek tvrdke jamčijo za uvrttno, reelno postrežbo. Nasi cenjeni čitatelji dobijo na naročilo taki cenik i nad 5000 podobama zastonj in franku. 873 §^p- Kdor hoče na naše inzerate odgovor, naj priloži vprašalnemu pismu retur-marko. Brez marke ne pošiljamo odgovora. "M SMC Znano je ~3Nf da se vse rezano blago, gotovo peril«, moške, ženske in otroške obleke, odeje za postelj, koene za konje, kravate, moderce, pase, dežnike, Jager-perilo, nogavice, robce itd. najbolje in najceneje kupi pri WESSIAK, Maribor Draugaaie 4 ali Domgaue 2. 567 Vinogradniško posestvo v Halozah z hišo, viničarskim in gospodarskim poslopjem, popolnoma arondirano, se takoj po ceni proda. 58s Več se izve pri upravništvn Štajerca'. Opr. štev.: Ne I. 105/9. 1 Prostovoljna sodnijska dražba posestva. Pri c. kr. okrajnem sodišču v DoberllVBSi se na prošnjo lastnika Janeza Teriop prodajo na javni dražbi naslednji predmeti : Novakovo posestvo v Kamenu vL štev. 1 kat. obč. Kamen ki meri 9 ha, 18 ar 48 m* in znaša čisti dobiček 112 K 70 v in sicer: '1. Hiša št. 6 v Kamenu in gospodarsko poslopje, 8 njive, 3 travniki, 4 pašriiki, 1 vrt, 5 gozde; 2. premičnine in sicer živino: 1 vol, 2 krave, 1 kobila, 6 prašiče, krmo in žito, vsa hišna in gospodarska oprava (izjemši hišna oprava v 2 sobah in v kuhinji); 3. cela nasetev, skupaj za izklicno ceno 18.000 K. Jamščina znaša 200 K. Pri posestvi bo od davna gostilničarski obrt obrtovan. Pribitek črez vkniženih dolg se mora v treh mese-cah po dražbi v c. kr. notarski pisarni v Doberlivesi v gotovini položiti, in sicer z 4°/0 obresti od dne dražbe. Ponudbe pod izklicno ceno se ne bodo sprejemale. Dražbeni pogoji in zemljiškoknjižni izpisek se lahko vpogledajo pri tukajšni sodniji. Dražba se vrši 20. septembra 1909 ob 2. uri popoldne na licu mesta v Kamenu. C. kr. okrajno sodišče Doberlaves, oddel. I. dne 1. septembra 1909. 56£ ©©(g©©©©©©© V Častna izjava! Jaz podpisani Jakob Savetz, posestnik v Gruškovcu, potegnem vse očitanje, katero sem dvignil proti gospoda Jakobu Belina zaradi razdelitve živinske soli, z izrazom obžalovanja nazaj in se ma zahvaljujem, da ni zahteval kaznovanja. Ptuj, dne 9. septembra 1909. 568 Jakob Savetz. XXXXXXXXXXXXXXXXXXXX Viničar ^9m okoli 30 let star, priden in zastopen na ameri-kance, za 5 johov vinograda, dobi dobro službo r,69 pri Casp. Treo, Celje. XXXXXXXXXXXXXXXWXXXX 6 - i Odeje za postlje K 4, 4.80, 6, 7, 9. Flanelne odeje K 2.40, 3.20, 4. Konjski kocni K 2.40, 4. 5, 8, 10. Rjuhe K 1.80, 2.— 2.40, 3. Kapendekne K 3.20, 4. „fjberzug" za blazine 60 b, 70, 80, 1 K. „Peder-rippen' za blazine 50 h, 70, 1 K. „Cberzug" za tnhne K 3, 3.60, 4. „Federrippen" za tubne K 3, 4, 4.40- Strozaki K 1.80, 2, 2 20, 3 Perje za postelj 3, 4, 5. Danne 1 kg K 1$ Obrisalnikj e) h ,,80, 4D*-5%-#) (Hf01*- *w»iet»r* '2- 9 OWtm 1 njtki za, Ja*U|i|p^4S,JOJ fm za riMnje* i^SCrV^olK^elfnalhTtni K 1.10, 1.60, 2, 2.40, 3. Barvani namizni prti K 1, 1.40, 1.80, 3.20. Garniture za postelj K 10, 13, 15, 20. — rensko, moško in otroško perilo vseh vrst v največji izberi. Lastna delavnica krojaštva, kjer se delajo obleke po meri. Najsolidnejša postrežba. Najnižje 582 * " ; cene. Adolf Wessiak, Mg\te0rste?.T Višnjev soK. (VVeichsBlsaft) vkuhan z najfinejšim cukrom, ki daje s sodavico ali vodo iz studenca krasno pijačo pfiptfrora MAX STRASCHILL trgovina z žganjem, Ptuj, Fiorianigasse. 572 {•g _________________ Pridni, zanesljivi konjski hlapec (kučijaž) se takoj sprejme pri g. Max Straschill na Bregu pri Ptuju. 685 • • JL %JMt\PM. m • za vinsko trgatev 1909. Večjo množino zelenih Štartinskill SOdoV ■ brez napak odda od 40 do 44 kron Kari Kržižek v Maribora, Burggasse 8. zadosto.jp, da se dobi velezani-mivo knjižico zastonj in franko. Ta knjižica je znanstvena razprava, ki v lahko umljivem poljudnem jeziku o električnem zdravljenju razpravlja. Bolnik, ki trpi na splošni slabosti živcev, Rvmslitmu, neuralgičuemn, nervoznemu motenja prenavljanja, stanju podobnemu otrpljenju, pomanjkanju spanja, glavobolu, tla bosti vseh vrst, bode to knjižico rad kot vredno darilo sprejel. Nikdar še se ni na Avstrijske« tolike vredno knjigo zastonj razdelilo. Mi pa hočemo prinesti žrtev, da opozarjamo trpečo človeštvo na blagonosri olofeti;iko. Vsakdo, ki se na nas obrne, dobi tedaj 578 gratis in franko pod zaprto kuverto brez vsake zaveze to zanimivo jBJizicb Elektro-terapeutična ordinacija^;;; Dunaj, I., Schvvangasse 1, Mezzanin odd. 74. Kupon za brezplačno knjigo: N. spr. 19./9. 09 _. elektro-terapeutična ordinacija - DUNAJ, I., Sohwangasse 1, mezz. odd?741' m Prosim, pošljite mi knjigo: ..Razpravo o moderni £ elektro-terapiji" zastonj in franko pod zaprto kuverto. — Ime:............................................................................ Naslov : Močni, zanesljivi hišni hlapec se takoj sprejme pri g. Hans Straschill, Breg pil PtUJU. 587 Pridni prodajalec za rogaški okraj, ,9« zmožen slovenščine in nemščine; se spN^me ;za eno največjih tvrdk proti stalni plači 60—-7 o;k na mesec, odškodnini potnih troškov in.Vvisoki prodajalni proviziji. Kavcija v gotovini ajjj jam- j stvu K G00 potrebno. Ponudbe se pošlje dp -ari „ Štajerca" pod „Lebensstellung".'j'? j 5^4 Štiri tedne na poiskušnjo . in ogled razpošiljata svoja kolesa (bicikle) proti povzetju. Deli koles čudovito ceno in dobro. Cenik s slikami franko! Franz D U Š E K, tovarna koles, Opočno Nr. 103 a. d. SUatsbahn. Bohmen. 45 681 smreke in mecesen oziroma male gozdove se kupi. Pr. dopise pod „Gute Bezahlung" anoneno ekspedicijo Jos. Heuberger, Herrengasse šiev. 1. na Gradec. ------ i Kupite samo ± MAGGIVE kocke z ■i 1 Narejene so iz najboljšega mesnega Krepki učenec !m za trgovino z mešanim hlapom se takoj sprejme pri g. T. Botbe, Kačje (Kranicbsfeld). Takoj za prodali: Ena zelo dobro idoča gostilna^,, r^r vjuariharii z Icram.vvioniza l»-ttsoe- kron3Wff$!eniFir8 eoiuJnoT *»jj Ena nova gostilna z trgovino ob veliki cesti pri veliki farni cerkvi v Slov. Goricah, stane 16 tisoč z l'J, orala zemlje, vkniiženih je 12 tisoč, takoj z£$^'' 1000 do 2000 kron. Ena popolnoma nova hiša (rfWWBW- frankenšpiteoma) z eiiif Aa}oni zemlje na Pra-eji, 3 minule od kolo-. »,nc 6800 kron, vknji-Fenih je 2400 kron. &lo elegantna hiša ivillaarlig. / Frunkenšpritcom) lJsoIje„ 4 kuhinja, lepi klet, pjpilsblia,,.studence in vrl, z e&ktrjcrio razsvetljavo z 5 luči, "I ''"li^nska postaji, se takoj zivoljo preselitve za 6400 K ptjMtaf- -vknjiženih 2400 K. Vse nftaičnejč Franc Peteline, Zjornja-i'ulskafa pri Prager-I tfjji »kem. Lepe suhe jedilne gobe ktfjVuje' v vsaki množini g. Iftns Sirk, Maribor. Ilaupt-I jj ' platz. 546 mladi;trgovski pomoč-močnik in učenec sprejmeta v trgovini z ne- sunim blagom g. Stjepan en. Tregrada. 549 Velika hiša »* prodati v Globokem >.!. JJ plbmarje pri Jelšah, 3 orale iol.e, sadno drevje z vsem, leja .lega. Kdor želi kupiti, laj ~se ""oglasi pri lastniku TSkdb Stnmpf, Laški trg. Mrvo in slamo 608 : . pdaja najceneje in v naj- Ijši kakovost franko na vse itajo'g. Wilhelm Xcoaiano, Wielandgasse 2. •lepo posestvo E86 prodaj, ki obsega zidano b, klet za konje, govedo in nje, lepi sadonosnik, rodo-lie njive, hosta, novo nasa-i gorice, preSo, vse v do-fm stanu. Meri okoli 85 jlov. Ceno se jzve pri gosp. zonz Plohi v Senčakn, kis. ,st(iv. 7, pošta Juršinri. Učenec ki je dokončal 14. leto, « sprejme pri g. M. Komes. sarija, vojenje inesa in izd* vanje klobas v Laškem tr| Kdor se hoče z le 120 K san nega napraviti, naj | .naslov v nemški pisavi in z '** rmafM Ma' odgovor na 3. \ .,v--*le.wa, .Kattnwtz 0. oVGaran-' tira 'se za 6000 markuVTeP" nega dohodka: o. Malo posestvo z gostilno se po ceni proda. 5 johov dobre rodovitne zemljo; posestvo stoji v Globokem št. 13 pri Makolah. Kdor želi. kupili, oglasi naj se v gostilni v Globokem, eno uro od Pelican. 571 Prodam trgovino z mešanim blagom in cinzno-hižo, zelo1 ugodno, se 8 let: davka prosto. 1'otrebni kapital' 16—20.000 K. Več pove gosp. Franz Petschueh, Celje ,zum. 570 ^ Anker". Hiša ™ z 2 sobama, lepo predhišo in dvorišče, vrt za zelenjavo z, večimi sadnimi drevesi se T spodnji Hsjdini pri Ptuju proda. Vprega se lam štev. 59.. Cena 22U0 K, od lega 1200 K. šparkasa, ki ostanejo lahko-lcžati. Sodi brez madeža, vino-zeleni. hrastovi, po 5—600 litrov in 30 do 80 hektolitrov, se oddajo 8 vinarjev pri litru pri g.. Uans (lellicjka, Ormož, Marljiv polir S76 Iroi stavbinskih del po-» polnoma zmožen, 32 let star,. oženjen in vešč tujih jezikov, prosi do 1. oktobra primerne službe. Pon'idbe pod „Ph. J. -77" na upravništvo „Štajerca". Učenec m se takoj sprejme, ve&t nem-.^kega in slovenskega jezika iz dobre hiše t trgovino A.. Gatsrli. KosUnjevic« (Laad-strasH) Dolenjsko. Trgovski učenec579 nemškega in slovenskega jezika zmoten, ka.eri se je že naj-Dtanje eno leto .učil.in ki se pri prodaji manufaktumega blapa precej razume, se sprejme * takoj pod ugodnimi pogoji v trgovini mešanega blaga J. Savskv, Kojcašku-Slaliria. šla- a govejo juho a D » ta irf najllnejših zelenjav in vsebu- |Q2 ugs_ jejo tudi potrebiMS 50I in:;dišave. Naravni, fini okus po govejem rii|ši2! je rrJthova velika prednost. _Saip,o pt?»¥B •?. innenom MKGGI iri-varstveno ganiriko-zvozdo-s križcem! 562 £U____u£_____0£i- r>o jo?i os wo '■niirfn-.lgJTrr; >mf.ll!'// I »i . s»iin.:' zizaZtiU - Priporočamo našim gospodinjam pravi '.tI^j pridatek iz zagrebške tovarne. kavni »L Z^aH, T 1181,6:9 I. V. Veliko mamifaktumo trgovino ■vpr-^^ - —* »iii—Vi m+im tfVfiJi'MBO KOSS, priporočamo zaradi njene solidnosti in nizkih cen najtoplejSe'?^^^^^ na kolodvorskem prostoru na voglu (Stadt Wien) — T - * 666 se mc-elo-•gu- 665. toj-voj n z J. •Ml- ipl- SINGER „66" najnovejša in najpopolnejša šivalna mašina. SINGER Mašine ■ dobite edino v ■ ' nI nalih zalogah. . V* Mariboru ',5 (je; st. Selii Ini >o-i71 linger Co. akc. dr. za siyalne stroje P T.U J, Hauptplatz 1. j'"" y Vzemite prijazno na znanje! i :fse od drugih pod imenom „ Singer* jionujane našine so narejene pO enemu naših starejših istemov, ki zaostaja daleč za našimi novejšimi ostemi šivalnih strojev in to v konstrukciji, trajnosti in zmožnosti. 573 Draugasse 4 pri Adolfu Wessiak so kupuj« znano dobro in ceno: štofe za m)$ke ia ženske, oblek« plaimi, barheit. plavi druk, perilne Stofe, cajje ia hlače, perilo za postelj, odeje za postelj, konjske kocue, gotovo moško, žensko ii otroško perilo in obleke vseli vrst, Jaser-perilo, kravate, 00-... dere., pase, nogavice, robce za na glave, žepne robce itd. HC* Kdor kupi enkrat, ostane zvest! ^M 663 Prodaja naturnih vin 1908 I. terraho krepko rdeče vino.......... K 28-— 1908 „ vino „Schiller" zrelo za točenje........ „ 38-— 1908 „ belo namizno vino Silvanec-ribola....... „ 86-— 1908 „ namizno vino rizling............. „ W-— stara, fina namizna vina po............. B 48*— 1908 I. Lissa rdcoc, mcdicinalno, krvuo viuo..... v 66'— pri 100 litrih proda iz vinske kleti v poslopju velike šparkase Otto KUSTER, Celje. S 'ill V 3 ■ sail i ■ /"V- fl 1 lit tlrtl iT 1«/" Lt'1] r'l ■&T L M 1 ^^ 1 '■:- VtT rna, žag^, itn -Jentnem trgu (Igendplatz) v^*tuji iven klalnice in plinarske niše postavljena je , : . . ,,•',.','•"' .'.'••' nova parna žaga vsakemu v porabo. (sodarje) za dobri zazlužek in trajno namešcenje ||akenra ee les hlodi, itd. po zahtevi takoj raz- sprejme fabrika cementa **• j-d. Vsakdo pa sme tudi sam oblati, vrtati in ■_-« - -M-_ - spahati i. t. d. Bakar, p. Reka. let tal -p.. ■rai Vamveu uirn „Ankar" Liniment Caspici comp. nadomesti). za anker-paiis-expeller *"fiw. je znano kot ssoslJaJtOe, livrstso I. boleolns Cntranjajac. sredstvo pri prehlajenju itd. Dobi so v vseh apotekah po 80 h, 1-*) in K 2—. Pri nakupu tega priljubljensg« donmfaga ■redatra naj s. pati na originalne sleklenie. v akatljnh z naio var«tv«no znamk. „Anker", petem h d.*i pristno t« sredstvo. Dr. Hlekttr-Jm apotek« ,.zliti W v Pragi, Elisahetatr. it. 5 nov. Raspoflilja s. vsak dan. 690 Fotografična mamifaktura FRDWIRTH <$ COMR Dunaj VI. Gumpendorferstrasse 9. Vsi modeli m fotografičnih aparatov Prlzmen-glaži itd. Solventno olajšanje plačil za odjemalce. '■> z== Cenik zastonj in franko. : I- 8 dni na r Najnovejša ura na nihalo z godbo \' bilom, budilnica in godba m v krasnem okvirju iz pristnega orehovega lesa, 75 cm visoka, bije cele in polovične ure, budi in svira najlepše komade v kateri koli uri in se zavežem uro tekom 8 dneh, ako ni poškodovana, franko nazaj vzeti in vposljem tudi celi znesek nazaj. Komad po K 14. Brez godbe K 10. 8 letna pismena garancija, pošilja se pp poštnem povzetju. ■ Prva in največja zaloga ur Max Bobnel, Dunaj IV. Margaretenstrasse 27/27. „Roskopfu ura iz nikelna K 3'—. Srebrna K 7'—. „0megaM 8 —. Zlate uro K 18 —. Zlate verižice K 20— Zlati pr Btani K 5-— Ura na nihalo K 7-—. Budilnica K 2-—. Zahtevajte moj veliki cenik z nad 5000 podobami, ki se vsakemu na zahtevanje vpoSlje zastonj in franko. 87^ -. f* Oiht, revmatizem '-'-' -. in astma , se uspešno zdravijo z rabo mojega £e leta sem znanegaEicalyptis-oIja (avstralsko, naturni frodukt). Cena originalne steklenice I K 50 k.' opis z mnogimi zahvalnimi pismi zastonj in poštnine prosto. Eucalvptus-milo najboljše sred* stvo proti pegami, vimerli, jeternimi znaki in drugimi nečistostmi obraza. Eucalyptus-bonboni ntdosežno zdravilni proti kašlju, oslovskemu kašlju, astmi itd. ?rtd ponareienjem _ _.. .. , . _ »j se varuje s tem, ElflSt BBSS, Kliligentlial 1. S. Dobi se tudi v Ptuju 73« apoteka'„ium Ilohren" H. Holitor. k se ozira na to varnostno marko. RAZGLAS. Iz deželnih sadnodrevesnih šol v Gleisdorfii, Brucku na Muri in Celju se oddajo štajerskim posestni-am v jeseni 1909 odnosno v spomladi 1910 v naslednem označena jaboljčna in bruškina drevesa okroglo skupaj 68 000 komadov. Od tega se oddajo tri četrtine po znižani ceni 70 vin. za komad kmetskim posestnikom in ena četrtina ne kmetskim posestnikom po tržni ceni 1 krone 20 vin. za komad razven zavoja in voznine k železnici. Naročila sprejema deželni odbor in imajo v gotovem slučaju obsegati potrdilo občinskega urada, d* dotjČnik kmetski pose.-tnik v občini. Ako se potrebuje drevesa za jesensko sajenje 1. 1909, naj se to v prošnji •jirecno omeni in se mora zgoditi naročilo do 15. oktobra 1909. Prošnje se bodo, dokler je še drevja dovolj, i$vno tako za jesensko kakor za,,spomladno sajenje takoj po objavi tega razglasa sprejemale in po času njih do-bajanja rešile. — Več kot 120 komadov se enemu posestniku ne odda. Posestnik se tudi zaveže, da nasadi dobljeno drevje na lastni svoji zemlji. Drevesa se oddajo le proti gotovemu plačilu. Ako je ena ali druga vrsta že oddana, dalo se bod« |jšot nadomestilo drugo ednako vredno vrsto; naiočitelju stoji prosto, je Ii jo hoče vzeti ali ne. Ako se na to nadomestno vrsto ne rtflektira, se mora to takoj natnaniti. Drevesa naj naročitelj, ako je to le mogoče, sam prevzame aH pa, ako se jih pošlje po železnici, takoj-.po 1 dohodu ogleda. Pritožbe naj se takoj vodstvu drevesne šole vpošlje. Na poznejše pritožbe se ne bode oziralo. Seznamek sadnih dreves, ki se oddajo v sadni dobi 1909/10 iz deželnih sadnodrevesnih šol. £;0 i "15 '16 17 18 19 20 21. 22 23 24 29' 26 27» Vrste jabolk; ;ansker štajerski . ipfeLveliki rein; Anjtnas-Reinette .... Biiumanova reinetta . . ? BafnasonReinette . . < Kanada Reinette .... Bellefleur rumeni.....i ,Asffachan beli..... Cliarlamovskv..... Gravensteiner..... Prestolonaslednik Rudolf Kardinal flaumani . . . iLondon-Pepping .... Ribstons-Pepping.......... Schoner od Boskoppa ...... .Ilagloe Grab.......... ;-l^esno jaboljko rudeči pisano ... Jluberjevo mostno jaboljko . . . . Danziger jaboljko (Kantapfel) . . .- Plemenito jaboljko, rumeno . . LancUberška Reitette ....... P^rmene, zlate.......... J4Mjka „Prinz"......... Poletna-Reinette, rumena..... ["Kalvill jesenski, rudeči ....... Champagner-Reinette....... ;, 41 483 24 57 311 ' - — HOl 190 200 41 25 ~ i 13131 —i 90 430 436 70 15 35 410 141 231 16 50f> 105 158 288 20093 3896t 3218 Poleg tega se odda še 100 kom. visokih debelj (Walnuss), 515 breskev pritljiko grmičje, 188 marelic pritljikavt iz drevesne šole v Celju, 330 kom. črešenj, 170 kom. visenj visoka in srednjo-visoka deblja iz sadjarske šole v Brucku. Oddajo se le kmetskim posestnikom po znižani ceni. ■ I Gradec, 1. septembra 1909. Od staj. deželnega odbora. ] Fabrika kmetskih in vinogradniških mašin k Dangl's naslod. y i (Štajersko) priporoča najnovejše vitrile mlatilne stroje, stroje za rezanje krme, šrot-mline, za rezanje repe, re-bler za koruzo, sesalnice za gnojiiico, trijerje, stroje za mah, grablje za mrvo, ročne grabije (Handschlepp-und Pferdeheurechen) za mrvo obračati, Btroj za košnjo trave in žitja, najnovejše gleisdorfske sadne mline v kamenitih valčkih zacinane, hidravlične preše, preše za sadje in vino. (Orig. Oberdruck Differenzial Hebelpresswerke) patent „Dučhscher", dajo največ tekočine, se dobijo le pri meni. Angleške nože (Gusstahl), rezervne dele, prodaja mašin na čas in garancijo. — Cenik zastonj in franko. 14 f&otni/ti. t- c/knifrifco - yfateri icjjja dvbrv, po cvnt in Mxtsnos//iittf-j)ctCv*«&»m Ljudska kopelj mestnega Lancaster od K 26—, flobert-puške od K 850, pištole od K 2, samokresi od 5'—. Popravljanje po ceni. ===== Cenik s slikami franko. ====== F. Dušek, Opočno it. 104 a. d. Staatsbahn. Bohmert. kopališča v Ptuju. Čas za kopanje: na delavnikih od 12. ure do> 2. nre popoldne (blagajna je od 12. do 1 ure1 zaprta); na nedeljah in praznikih od 11. do 12. ure opoludne. 1 kopelj z vročim zrakom, paro ali „bransebad"' z rjoho K —'60; postrežba K —'10. ša pemska razprodaja! Ceno perje za postelj! 1 kg. h vih Slišanih 2 K; boljših 2 K 40 h ■ nii iml belih 2 K 80 h ; belih i K; belih mehkih 6 K 10 h; 1 kg. najfinejših, eneženo-belih, slišanih 96 K 40 h, 8 K; 1 kg. flauma (Dinner.) sivega 6 K, 7 K; belega 10 K; najfinejši prsni 12 K. Ako «e vzame 6 K, potem franko. Gotove postelje ii krepkega, rdečega, plavega, belega ali rumenega nankinga, 1 tulient, 180 cm. dolg, 116 cm. Širok, z 2 {-lavnima Malinama, vsaka 80 cm. dolga, 58 cm. Široka, napolnjene z novim, sivim, trajnim in flavmastim perjem ta postelje 16 K; pol-danne 20 K; daaie 2+ K; posamezni tnhenti 10 K, 12 K, U K, 16 K; Slame blazine 3 K, S K 50, i K. Se posije po povzetju od 12 K naprej franko. Izmenjava ali vrnitev franko dovoljena. Kar ne dopada denar nazaj. S. Benisch, Desehenitz Ne 716, BOhmerwald. Cenik gratis in franko. Vinske preše, sadne preše z zboljšanim „doppeldruck- sverkom" za ročni promet, se zaprejo z rigelni, grozdni mlini, grozdni reblerji, sadni mlini v najnovejši, najizdatnejSi konstrukciji izborne vrste ter mašine za pripravo krme, hekslerji, rez za repo, srotm mlini, dempferji za krme, s>-peljni, vorgelege iz fahrike poljedelskih mašin in gisarije ielezja Franz EISENSCII1MMEL & ('um p, ltandnitz a/E. Glavna prodajalna pisarna Franz MELICHAR, Rudolf BnCHER — Dunaj 1112, Ldwengasse 37. = Natančni ceniki zastonj in franko. Isce se solidne zastopniketiBloaprijprodajalce. H39 v Ptuju 106 priporočata izvrstne šivalne stroje (Nahmaschinen) po sledeči ceni: Singer A . . 70 K — h Singer Medium 90 „ — „ Singer Titanial 20 „ — , RingBchii'chcn ........140 n — » Ringschifchen za krojače . ... 180 , — „ Minerva A..........100 „ — , Minerva C za krojače in čevljarje 160 „ — „ Howe C za krojače in čevljarje . 90 „ — B Cylinder Elastik za čevljarje . .180 „ — „ Deli (Bestandteile) za vsakovrstne stroje. Najine cene so nižje kakor povsodi in se po pogodbi plačuje tudi lahko na obroke (rate). Cenik brezplačno. £0 8 lidajatelj in odgovorni urednik: Kari Linhart. Čekovnemu računu St. 80805l| pri c. kr. poš-tno-hranilničnem | uradu. plad. državnega mesta Mestni de-luarni zavod.! Giro konto pri podružnici avst. ogersk. banke v Gradcu. Uradne ure za poslovanje s trankaini ob delavnikih od B -12 ure. priporoča se glede vsakega med hranilnične zadeve spadajo čega posredovanja, istotako tudi za posredo vanje vsakoršnega posla z avst ogersk. banko. Strankam se med uradnimi urami radovoljno in brezplačno vsaka zadeva pojasni in po vsem vstreže. Občutje 2 avs«. cgmKo banko. Ravnateljstvo. Tiskal: W. Blanke T Ptuju.