glasilo delovnega kolektiva združenega podjetja iskra

Številka 35 - Leto XVI - 3. september 1977
\ \ L

I
Odločno naprej!

" vi■	:	.	■	>	. v.;
Stvarno in koledarsko smo že krepko stopili v drugo polletje. Tudi poletne počitnice so že za nami, tako da smo spet sredi polnega dela. Hkrati pa obravnavamo pregled polletne bilance, finančne in gospodarske pokazatelje, odstotke o izpolnitvi planov, indekse v primerjavi z lanskim letom in splošne analize, ki bi nam naj dale napotke za naprej. Že uvodoma bi sicer lahko izrekli pripombe, kako to, da te polletne bilance in analize dokončujemo šele zdaj, a tako je pač povsod v našem gospodarstvu, iz raznih razlogov, čeravno bi bile ažurne bilance in analize nedvomno koristne in čeprav bi naši delovni ljudje take ažurne podatke ob sodobni računalniški tehniki pač lahko pričakovali.
Naj bo že kakorkoli: podatke o uspehih ali neuspehih prvega polletja dela našega Združenega podjetja imamo pred nami šele zdaj, zato tudi zdaj lahko delamo zaključke, ugotovitve in sklepe.
Nedvomno je razveseljivo dejstvo, da smo v proizvodnji, kljub povečani nalogi, obveznosti skoraj v celoti izpolnili, se pravi, da smo dosegli skoraj polovico za leto predvidene proizvodnje. Še bolj smo lahko zadovoljni, ker smo uspeli povečati tudi izvoz. Pri tem, da smo svoje — letos obsežnejše in zahtevnejše naloge uresničili s skoraj istim številom zaposlenih, govori.o tem, da se je torej ustrezno povečala produktivnost, da smo bili bolj iznajdljivi in podjetni pri odkrivanju novih tehnoloških postopkov ali prijemov v prodaji.
Če smo tako na splošno lahko zadovoljni, vsaj kot ZP, se pa vendar moramo kritično zamisliti nad dejstvom, da smo na področju investicij, nasprotno, v prvi polovici leta močno zaostali. Tudi, če bi prišteli k izvršenim investicijam tiste, ki so bile že zastavljene, a še ne izvršene, ki so v teku, ne bi prišli do zadovoljive platforme.
Napačna in kratkoročna je domneva, da bomo s tem, če nekih investicij ne uresničimo, nekaj prihranili, da bomo imeli lepše bilančne pokazatelje, in da si bomo lahko med seboj več razdelili. Realno planirane investicije so nujnost, ki bi jo morali spoštovati in jo uresničiti tako, kot so planirane. Če tega ne delamo, žagamo samim sebi vejo, na kateri danes morda še udobno sedimo, ki se bo pa jutri ali pojutrišnjem pod nami podrla.
Ko torej ob pogledu na naše poslovanje v prvi polovici leta z odločnim korakom stopamo naprej, moramo med drugimi zavestnimi sklepi, ki nam bodo zagotovili popoln uspeh ob koncu leta, sprejeti tudi sklep o odločnejši usmeritvi v investicije. Samo s tem bomo zagotovili Iskri njeno mesto tudi za naprej; s tem pa tudi svoje mesto.
Mara Ovsenik
(Govor sekretarja Staneta Preskarja na razširjenem političnem aktivu SOZD Iskra, dne 30. 8.1977)
Tovarišice in tovariši!
Prav je, da si kdaj pa kdaj vzamemo čas, da ocenimo prehojeno pot, da ocenimo rezultate našega dela. Ko ocenjujemo rezultate dela (lastnega dela in našega skupnega dela), lahko najdemo mnogo uspehov, pa tudi nekaj napak. Bodimo ponosni na uspehe; uspehi naj krepijo našo samozavest. Uspehi dokazujejo, da smo na pravi poti. Vendar bodimo kritični do. napak. Toda napak se nam ni treba sramovati. Uporabimo napake kot izkušnje, s pomočjo katerih bomo ugotovili, kako v bodoče lahko še bolj učinkovito delamo.
Pravzaprav je današnji sestanek takoj po letnih dopustih. Pred nami pa je jesen, ki prinaša mnogo različnih nalog. Zato ima današnji sestanek poseben pomen. Vzpodbuditi in sprostiti mora vse ustvarjalne sile, ki so sposobne pospešiti uresničevanje nalog in ciljev. Vzpodbuditi moramo ustvarjalno razmišljanje in ga usmeriti v enotno akcijo!
DIREKTORJI!	_____
Pred nami je pomembna faza razvoja. Zdaj je treba preiti od besed k dejanjem. Že dalj časa zaznavamo različna protislovja. Pa posamezni, specifični interesi se preveč poudarjajo. Izluščiti moramo skupne interese. Poiskati moramo rešitve, s pomočjo katerih bomo odpravili protislovja. Recepte za rešitve pa moramo iskati predvsem v Zakonu o združenem delu.
Zavedati se moramo, da zakon o združenem delu bistveno spreminja odnose v tovarnah, v gospodarstvu, v družbi. Zakon vnaša še večjo decentralizacijo gospodarjenja in upravljanja. Delavci TOZD imajo pravico in dolžnost odločati o svojem delu, o pogojih in rezultatih svojega dela. Kratko povedano, imajo pravico in dolžnost odločati o dohodku in njegovi delitvi. Direktorji ta proces krepitve samoupravnih odnosov lahko pospešujejo ali pa ovirajo. Znajti se v spremenjenih okoliščinah ni vedno lahko. Dejstvo je, da na star, dosedanji način ne moremo več voditi TOZD ali DO. Treba je najti nov stil vodenja, tak stil, ki bo odseval večkrat ponavljajoče se definicije (in fraze) v praktičnem ukrepanju. Morda se bo kdo znašel v osebni stiski. Po toliko letih uspešnega vodenja, da moram menjati stil? Tovariši direktorji, bolje je za vse, da se vsak resno zamisli. Kako moram delati danes, kaj lahko storim za hitrejši razvoj združenega dela? Avtokratski stil vodenja nima več domovinske pravice. Odstraniti pa moramo iz naše prakse tudi ostanke nenačelne borbe med strukturami. Odstraniti moramo nenačelnost, spletkarstvo in ostale vzroke za nezaupanje. Našo bodočnost lahko gradimo le na zaupanju. Prav je, da ima vsak TOZD jasno izražene svoje interese in cilje, vendar pa moramo pravočasno spoznati, kaj je naš skupni interes in do kod lahko upravičeno poudarjamo interes posamezne TOZD. Demagoško poudarjanje posameznega interesa neke TOZD, (ne oziraje se na skupne interese), ima zelo slabe posledice na enotnost združenega dela, na enotnost delavskega razreda. Zato je ravnanje takih direktorjev in drugih delavcev neodgovorno in ne more ostati nekaznovano.
Včasih se radi ponvalimo, da imamo v Iskri 2000 delavcev z univerzitetno izobrazbo. Po drugi strani pa se pritožujemo, da nimamo dovolj inovacij, da so izdelki zastareli, da izdelki niso zadosti kvalitetni, da poslovanje ni dovolj ekonomično in rentabilno. Predvsem od vas je odvisno, kako se uveljavlja ustvarjalna sila izobraženih delavcev, saj so ti v večini primerov vaši tesni sodelavci.
AKTIVISTI SINDIKATA!_______________
Zakon o združenem delu izenačuje vse delavce. Mi bomo ta načela morali uveljaviti v praksi. To bo za nas težka preizkušnja. Stihijsko delovanje trga in kupoprodajni odnosi so storili mnogo deformacij v našem družbenem razvoju. Na mnoge deformacije smo se kar navadili. Zdaj bo treba spremeniti odnose, spremeniti naš način mišljenja. Ne bo več osebnega dohodka, odvisnega od delovnega mesta. Ne bo več proračunskih prispevkov za razne službe. Vsak delavec (v proizvodnji in režiji) mora dobiti osebni dohodek, ki bo ustrezal rezultatom njegovega dela, njegovemu osebnemu prispevku, ki ga je dal s svojim živim delom in njegovemu osebnemu prispevku, ki ga je dal z upravljanjem in gospodarjenjem z družbenimi sredstvi. To pa pomeni, da bomo morali posvetiti organizaciji dela po pisarnah in laboratorijih vsaj toliko pozornosti, kot jo namenjamo organizaciji proizvodnje. V končni etapi bodo režijski delavci dobivali osebni dohodek v odvisnosti od tega, katerei naloge in s kakšnim uspehom bodo opravili (podobno že velja za večino delavcev v neposredni proizvodnji). Doslednejše nagrajevanje po delu bo odpravilo danes ponekod neupravičene razlike v OD različnih TOZD. Vendar se to ne bo razrešilo samo po sebi, brez aktivnosti subjektivnih sil, predvsem sindikata. Tam, kjer si danes prisvajajo neupravičeno visoke OD, bodo morali zadevo obravnavati z zadostno stopnjo družbene zrelosti.
Ko bomo odstranili slabosti kupoprodajnih odnosov (s tem, da bomo uveljavili dohodkovne odnose), bomo odstranili vzroke za nastanek grupno-lastniške miselnosti. Uveljavitev dohodkovnih odnosov bo povečala integracijo delavcev, zmanjšala manipulacijski prostor tehnokratom, preprečila nastanek minipodjetij.
Včasih se sliši, češ delavec se briga samo za plačo. Zakaj ga obremenjujemo še z drugimi problemi? Nad tem se moramo zamisliti. Pogledati stvari do dna in jih ozdraviti. Največkrat delavec ni zainteresiran, ker je odrinjen, ker nima vpliva. To pa se dogaja zaradi tehnokratskega vodenja, forum-skega delovanja političnih organizacij (tudi sindikalnih vodstev) in zaradi neustreznega delovanja delegatskega sistema. Morda pa se tu in tam še vedno najde delavec, ki noče prevzeti nase odgovornosti, ki mu jih (poleg pravic) daje zakon o združenem delu. V takih primerih je pač potrebno družbenopolitično osveščanje in izobraževanje.
AKTIVISTI ZK! * v
Naše na toge so zdaj še posebno važne. Vsaka 00 ZKS Iskre mora biti
v središču dogajanja. Važno je, da 00 ZK izoblikuje o vsakem večjem problemu svoje mnenje. Zavedati pa se moramo, da se politika 00 ZK izvaja preko drugih teles in sicer preko komunistov v drugih političnih organizacijah, predvsem v sindikatu, v samoupravnih organih. Poleg naporov za normalno poslovanje TOZD bo po-
(Nadaljevanje na 2. strani)
't i
V torek je bilo v Iskrini stolpnici v Ljubljani že tretje letošnje posvetovanje poslovodnih in političnih delavcev ZP Iskre.
Obširnejšo informacijo o rezultatih polletnega poslovanja ter dogovor o nalogah za izpolnitev planov za leto 1977 je podal generalni direktor Jože Hujs, ki je na eni strani poudaril in s številkami osvetlil letošnjo ugodno polletno bihnco, zlasti na izvoznem področju. Na drugi strani pa je opozoril na resno zaskrbljenost zaradi premajhne investicijske dejavnosti, ki je nujen pogoj za nadaljno ekspanzijo in razvoj Iskre.
Za njim je spregovoril sekretar sveta ZK Stane Preskar, katerega nagovor pod naslovom Od besed k dejanjem objavljamo na prvi strani
K razreševanju pomembnih nalog, kot so sprejetje tez o novem samoupravnem organiziranju, dalje o izvajanju zakona o združenem debi in vsem, kar je v zvezi s tem, je odločno pozval prisotne predsednik KOOO sindikata Jože Čebela.
Druga točka dnevnega reda je zajemala vključitev ZP Iskre v samoupravno interesno skupnost SR Slovenije za ekonomske odnose s tujino in je zbranim o tem poročal Ilija Medič. Povedal je, da bo imela Iskra kot pomemben izvoznik v skupščini tri člane in njihove namestnike in da je potrebno izvolitev teh članov čim prej opraviti po samoupravni in delegatski poti Zato so ob koncu zbor obvestili tudi o evidentiranih možnih kandidatih za to, za Iskro še posebej pomembno novo samoupravno interesno skupnost.
Če nočemo zaostajati-inovirajmo!
Zakaj združeno delo ne kaže dovolj zanimanja za razvojno-raziskovalno dejavnost? 0 tem so razpravi)"ali tudi na minulem zasedanju Zbora združenega dela skupščine SRS. Ob tej priložnosti je o tej problematiki razpravljal tudi predsednik komisije za raziskovalno delo pri Gospodariti zbornici SRS in član republiškega komiteja za raziskovalno dejavnost Miloš Kobe, odgovoren za to področje tudi v ZP litra.
Iz Kobetove razprave smo zaradi aktualnosti tematike pobrali nekaj osnovnih misli, ki lahko pripomorejo k boljšemu razumevanju tovrstne problematike tudi v sami Iskri.
izhodiščnih materialov za raz-v skupščini, ki so imela naslov
Iz
pravo
Raziskovalna dejavnost v združenem delu, kot tudi iz predlogov pristojne komisije izhaja spoznanje, daje orientacija združenega dela na raziskovalno dejavnost zelo nezadovoljiva. Tako šibka osnova pa predstavlja na sedanji stopnji naše materialne in samoupravne razvitosti zelo resno oviro za naš nadaljnji razvoj. Resje, da so sedanje politične in družbene razprave o pomembnosti tega problema, vključno z akcijami sredstev množičnega obveščanja, že marsikaj premaknile ter ustvarile ugodnejšo klimo. Vendar pa je še vedno očitno, da vsakdanja druž-beno-gospodarska praksa zaradi nezadostne motiviranosti združenega dela za raziskovalno dejavnost temu področju ne posveča tolikšne pozornosti, kot bi iz subjektivnega razpoloženja lahko sklepali in kot bi bilo za naš dejanski gospodarski vzpon nujno.
Gre za začarani krog. Zaradi svoje nizke akumulacije naše gospodarstvo le težko vlaga v raziskovalno dejavnost več, po drugi strani pa so produktivnost, konkurenčna sposobnost in sama akumulativnost ustrezno temu majhni, kar še zmanjšuje vlaganja, zmanjšana vlaganja pa spet zmanjšujejo možnosti, da bi bilo stanje lahko kaj boljše. Vsekakor: pri nas še ni dovolj ugotovljena premo sorazmerna soodvisnost med vlaganji v raziskovalno dejavnost ter uspešnostjo gospodarjenja. Lanska raziskava Gospodarske zbornice SRS je celo ugotovila, da sta na primer elektro industrija in kemija, ki sta sicer visoko nad poprečjem po vlaganju v razvojno raziskovalno dejavnost, kar zadeva akumulativnost — vsaj za zdaj — žal precej pri dnu lestvice.
In vendar je večini, zlasti vsem zavestnim silam v naših delovnih organizacijah že v osnovi jasno, da je vlaga-
INDUSTRIJA ELEMENTOV ZA ELEKTRONIKO, TOZD UTORI
Polletno poslovanje
TOZD Upori v Šentjerneju je dosegla v letošnjem prvem polletju 48 % vrednosti planirane proizvodnje za letošnje leto. Glede na enako obdobje v lanskem letu pomeni to kar 80-odstot-no povečanje vrednosti. Na domačem trgu je bilo prodano za 92 % celoletne vrednosti proizvodnje.
Izvoz je bil v tem polletju dosežen le z 41 %, kar je 9 % pod načrtovanim. Znesel je 3,290.000 USA dolarjev. Zmanjšanje izvoza v posameznih
državah je povzročila recesija v nekaterih izmed njih kot tudi oster konkurenčni boj med posameznimi proizvajalci.
Poglejmo še, v katere države je TOZD Upori izvozila največ svojih izdelkov: to so bile Velika Britanija, ZRN in skandinavske dežele. Izvažali so tudi v Francijo, ZDA, Italijo, SEV in nekatere druge države.
VBR
nje v razvojno-raziskovalno dejavnost edina prava pot za zagotovitev dolgoročne perspektive dohodka. Toda naša drobna družbeno-ekonomska praksa, zlasti pa še vpliv najrazUčnej-ših administrativnih dejavnikov na poslovanje združenega dela, vsakodnevno na svoj način demantirajo ta, načelno jasna stališča. Uporaba bližnjic na poti do dohodka, kot so admi-nistrativni pristiski na cene in uvozna dovoljenja, favorizirano potrošniško kreditiranje in podobno, objektivno odvrača od poti v lastno raziskovalno dejavnost.
, Povsem upravičena je zato pobuda, da bi se morali bolj poglobiti v prave, sistemske vzroke za nezadostno druž-beno-ekonomsko motiviranost združenega dela za vlaganje v raziskovalno dejavnost. Še več: na sedanji stopnji razvoja bodo potrebni tudi pozitivni sistemski ukrepi, s katerimi bomo objektivno povečali materialno zainteresiranost za raziskovalno dejavnost. Med take ukrepe bi vsekakor sodila čim prejšnja uvedba raziskovalne amortizacije, ki bo raziskovalno znanje uvrstila v družbeno-ekonomski sistem kot enakopraven produkcijski faktor. Pri obravnavi izgub in sanacij, pri uvoznih in deviznih ukrepih, zlasti pa v vseh planskih dokumentih, bi morali bolj upoštevati tiste, ki so usmerjeni predvsem v lastno raziskovalno dejavnost, kar bi moral biti prvorazredni kriterij tudi pri raznih administrativnih in sistemskih posegih, ki vplivajo na dohodek.
Bistveno pri tem je, da ne smemo dopustiti, da bi kdo zaradi materialnega vlaganja v raziskovanje tako-rekoč — kaznovan, saj bi moralo biti prav obratno.
Seveda pa moramo korekturo narediti tudi na področju samih inovacij. Med tem ko so v visoko razvitih deželah temeljne raziskave običajno precej dolge, njihova aplikacija, to je izvedba odkritega pa zelo hitra, je pa pri nas zadeva prav obratna: raziskujemo na hitro, ko pa kdo kaj odkrije, mora dolgo čakati, da se inovacija v praksi uresniči, s tem pa se seveda prednost te novosti zmanjša.
Zavlačevanje pri kreditiranjih, odobravanju in izvedbi inovacij v našem gospodarstvu drastično kaže na neprilagojenost našega normativnega sistema hitrosti, s katero je, če nočemo zaostajati, potrebno inovirati zlasti naše propulzivne panoge.
Mara Ovsenik
DOHODKOVNI ODNOSI V ZD
OPREDELITVE
V samoupravnih sporazumih o skupnih osnovah in merilih
razporejanja čistega dohodka v delovni organizaciji zlasti naj bi zato:
-	določili dinamiko osebnih dohodkov v posameznih temeljnih organizacijah glede na že doseženo raven osebnih dohodkov, glede na poslovno in proizvodno usmeritev ter plan razvoja posameznih temeljnih organizacij v sestavi delovne organizacije;
-	opredelili višino zajamčenih osebnih dohodkov, opredelili pogoje, kdaj so delavci v posamezni temeljni organizaciji upravičeni do zajamčenih osebnih dohodkov, ki so višji od zakonske višine v breme rezervnih sredstev drugih temeljnih organizacij, pod katerimi pogoji so ta sredstva dana brez vračila, v katerih primerih pa jih je potrebno vrniti;
-	opredelili višino najnižjega osebnega dohodka za najbolj enostavno delo v poprečnih delovnih razmerah, če delavci v temeljni organizaciji poslujejo nad sporazumno določeno najnižjo stopnjo povečanega dohodka;
-	opredelih politiko odvisnosti osebnih dohodkov od povišanja življenjskih stroškov s posebnim ozirom, če večina temeljnih organizacij na podlagi doseženega dohodka v dinamiki osebnih dohodkov dohiteva povišanje življenjskih stroškov, posamezna temeljna organizacija pa iz objektivnih razlogov bistveno zaostaja, kar negativno vpliva na usklajenost proizvodnega procesa, učinkovitost poslovanja oziroma dogovorjene delitve dela med temeljnimi organizacijami v sestavi delovne organizacije;
-	opredeliti razmerja med sredstvi za osebne dohodke in sredstvi za skupno porabo, kajti po 116. členu zakona o združenem delu se iz čistega dohodka skupno (ne ločeno) oblikujejo sredstva za osebne dohodke in skupno porabo;
-	opredeliti najnižja sredstva skupne porabe, ki si jih delavci v temeljnih organizacijah tudi medsebojno soUdamostno zagotavljajo;
-	sprejeli pravilo, da se bodo produktivnejše in ekonomsko učinkovite odločitve odrazile tudi v višjih osebnih dohodkih delavcev v temeljni organizaciji in se tudi na tej osnovi odpravljale uravnilovske tendence v višini osebnih dohodkov med delavci v temeljnih organizacijah v sestavi iste delovne organizacije;
-	sprejeli pravilo, da bodo temeljne organizacije, ki imajo višje osebne dohodke v primerjavi z drugimi temeljnimi organizacijami v sestavi iste delovne organizacije, relativno več izdvajale za razširitev materialne osnove združenega dela kot za osebne dohodke in skupno porabo;
-	sprejeli pravilo, da bodo za razvoj materialne osnove dela v temeljni organizaciji namenili iz čistega dohodka tolikšna sredstva, da je zagotovljen razvoj vsake temeljne organizacije in vseh skupaj; za razširitev materialne osnove združenega dela je potrebno nameniti tudi večji del dohodka, ki je rezultat izjemnih ugodnosti na trgu ali izjemno ugodnih naravnih pogojev; o namenski usmeritvi tega dela dohodka se naj predvsem dogovarjajo delavci v sestavi iste delovne organizacije in v družbeni skupnosti;
-	sprejeli pravilo, da bodo sredstva rezerv oblikovali višje kot bo določal zakon, ker zakon o združenem delu poudarja pomen rezerv kot osnovo za ohranitev poslovne stabilnosti ter materialne in socialne varnosti delavcev;
-	sprejeli pravilo, daje potrebno upoštevati dogovorjene skupne osnove iz samoupravnih sporazumov o pridobivanju dohodka, ki se lahko rezultirajo v višjem dohodku ali pa v riziku iz skupnega poslovanja ali iz skupne naložbe;
-	sprejeli pravilo, da dosežene rezultate primerjajo tudi s planiranimi in doseženimi v temeljnih organizacijah enake ali sorodne dejavnosti (funkcija panožnih samoupravnih Sporazumov);
-	sprejeli pravilo, da dosežene rezultate in zlasti višino osebnih dohodkov in skupne porabe primerjajo z doseženimi rezultati v temeljnih organizacijah ožjega ali širšega območja in z doseženo družbeno produktivnostjo.
D. Ž.
Tesnejše sodelovanje s ČSSR
Obisk češkoslovaške delegacije v Elek-tro mehaniki
Ob koncu obiska delegacije iz ČSSR v Jugoslaviji so predstavniki tovarne MEZ Nachod prišh tudi v ISKRO Elektromehaniko. V Savski loki v Kranju so češkoslovaške goste sprejeli direktor Razvojnega področja Ivan Fink, pomočnik glavnega direk-
sodelovanje. Predstavniki tovarne MEZ so se zanimali za glavne smernice razvoja in proizvodnje telekomunikacij in računalniških sistemov. Ugotovili so, da nekatere češkoslovaške tovarne polprevodniških elementov že proizvajajo tako kvalitetne izdelke, da bi lahko prišlo do tesnejšega sodelovanja z ISKRO.
Gostom so podrobneje predstavili
Češkoslovaška delegacija med pogovori z vodilnimi delavci Elektromehanike.
toija za telekomunikacije Alfonz Medved in direktor Elektro mehanike Aleksander Mihev.
Direktor Mihev je delegacijo seznanil z glavnimi izdelki iz proizvodnjega programa tovarn DO ISKRE Elektromehanike doma in v tujini. Sledili so pogovori o možnostih za tehnično
ISKRA
Številka 35-3. september 1977
še sistem Metaconte. Za tem so si ogledali film o Iskri ter proizvodne prostore tovarn v Savski loki. Odpe-jjali so se tudi v Tovarno avtomatskih telefonskih central na Lahore, kjer so nadaljevali s pogovori in ostali na kosilu.
Menimo, da v bližnji prihodnosti lahko pričakujemo tesnejše sodelovanje s ČSSR, saj so tudi obiski po drugih delovnih organizacijah v ZP ISKRA pokazali številne možnosti.
Alojz Boc
Razmere m Koroškem se poslabšujejo, slovenski Korošci pa so znova in znova izpostavljeni najraznovrstnejšim šovinističnim pritiskom. Posnetek je z demonstracij mladih v Šentjakobu in Pliberku, kjer si skušajo priboriti pravico do dvojezičnih krajevnih napisov.
OD BESED K DEJANJEM!
(Nadaljevanje s 1. strani)
trebno posvetiti vso skrb uresničevanju zakona (organiziranost Iskre, dohodkovni odnosi) in predkongresnim razpravam.
Po rokovniku ZKS bodo imele vse 00 ZKS (s tem pa tudi v Iskri) volilne konference v drugi polovici septembra in v oktobru. Naša dolžnost je, da se na te volilne konference dobro pripravimo. Osrednja vsebinska točka dnevnega reda vseh volilnih konferenc se mora nanašati na „oceno družbenopolitičnih in samoupravnih družbenoekonomskih razmer" v TOZD (oz. v delovni skupnosti ali obratu). Ta ocena mora vsebovati poleg analitičnega tudi akcijski pristop. Ni se treba dotikati vseh vprašanj, obravnavajmo le bistvena. Za primer navedimo nekaj vprašanj:
—	kako se spreminja družbenoekonomski položaj delavca v TOZD (možnost odločanja?)
—	odnosi med TOZD in delovno skupnostjo (svobodna menjava dela? )
—	samoupravni akti so v izdelavi?
—	dohodkovni odnosi?
—	stabilizacijski program?
—	nagrajevanje po delu?
To oceno v pismeni obliki izdela sekretariat, na OOZK pa jo prečita dosedanji sekretar. En izvod ocene (skupaj z vabilom na volilno konferenco) je treba poslati na občinski komite, en izvod sekretarju ZK v DO in en izvod sekretarju ZK v SOZD Iskra. Za obveščanje je odgovoren sekretar. Namestnik sekretarja ali drug član sekretariata prečita organizacijsko poročilo, ki se nanaša za dogodke v zadnjem mandatu.
Na volilnih konferencah je treba izvoliti sekretariat, sekretarja in njegovega namestnika, referenta za idejnopolitično usposabljanje, evidenti-čarja, poverjenika Komunista, določeno število članov za občinsko konferenco ZKS, 1—2 člana za svet ZK SOZD Iskralodvisno od poslovnika) in
1.	člana za svet Zveze komunistov SOZD Iskra.
Po statutu ZKS se volitve izvedejo posamično za vsakega kandidata. Glasovanje je tajno.
Za vsako kandidiranje je potrebno privolitev kandidata. Če kdo neupravičeno odkloni kandidaturo, o tem razpravlja in sklepa OOZK.
Ob volitvah se obvezno obnavlja najmanj 1/3 članov v raznih orga- -nih ZK SOZD.
V razpravah na volilnih konferencah se nikakor ne more izogniti vsebini 5. seje CK ZKS (krepitev 00 ZKS) in 8. seje CK ZKS (razredni pomen uresničevanja zakona o združenem delu).
KOMUNISTI!
Pred nami je nekaj zahtevnih nalog. Korajžno se jih lotimo! Vsak naj poprime po svojih močeh. Sposobnejšim dajmo priložnost, da pokažejo, kaj znajo in zmorejo. Stalno imejmo pobudo za reševanje problemov v svojih rokah. Zavedajmo pa se, da smo za svoje ravnanje odgovorni vsem delavcem, celotni družbi.
Sekretariat sveta ZK SOZD Iskra
Družbeni pravobranilec samoupravljanja je v zvezi s sklepom Skupščine z dne 19. 4. 1977, pod št. 54 poslal Skupščini ZP ISKRA naslednjo pobudo:
Na podlagi 6. člena Zakona o družbenem pravobranilcu samoupravljanja (Ur. I. SRS št. 21/75) dajem
pobudo
Skupščini Združenega podjetja Iskra:
—	da razveljavi oz. spremeni sklep (pod zap. št. 54) s svojega petega zasedanja dne 19. 4. 1977,
—	da se sestane v roku 1 meseca, sprejme ustrezen sklep ter o tem obvesti družbenega pravobranilca samoupravljanja SR Slovenije,
—	da ravna v skladu s 549. členom Zakona o združenem delu in o tej pobudi obvesti delavce in sindikalno organizacijo Združenega podjetja Iskra.
Obrazložitev
Po dogovoru s predstavniki DO Zmaj in po pregledu fotokopije izpiska s petega zasedanja Skupščine ZP Iskra z dne 19. 4.1977 ugotavljam, da je bil navedeni sklep sprejet v nasprotju z zakonom o združenem delu in je torej ničen.
Delavci temeljne organizacije Zmaj v sestavi delovne organizacije IEZE so se zaradi spremenjenih okoliščin in pogojev, ki so obstajali ob organiziranju temeljne organizacije Zmaj odločili, da se izločijo in konstituirajo delovno organizacijo v okviru Združenega podjetja Iskra.
Postopek izločitve temeljne organizacije Zmaj iz sestave delovne organizacije IEZE je potekel v skladu s tedaj veljavnim zakonom o konstituiranju OZD in njihovem vpisu v sodni register (Ur. I. SFRJ št. 22/73). Domnevati je namreč mogoče, da izločitev ni ogrozila družbeno-ekonomskega položaja delavcev v ostalih temeljnih organizacijah kot tudi ne skupnih interesov delavcev v združenih temeljnih organizacijah v okviru delovne organizacije IEZE kot celote, (64. člen citiranega zakona), zlasti še ob dejstvu, da temeljne organizacije v roku 30 dni od dneva, ko so sprejeli sklep o izločitvi TOZD Zmaja niso sprožile spora pred Sodiščem združenega dela. Pravnomočni sklep o izločitvi temeljne organizacije Zmaj iz sestava delovne organizacije IEZE je tako postal osnova za njeno nadaljnje samouprav-
no organiziranje — konstituiranje nove delovne organizacije. Delovna organizacija Zmaj se je konstituirala in dokončno vpisala v sodni register dne 27. 12. 1976, torej v času, ko je stopil v veljavo že novi zakon (669. člen Zakona o združenem delu).
Že Ustava SR Slovenije poudarja pravico delavcev do sprememb v samoupravnem organiziranju s tem, ko določa v 39. členu pravico delavcev, da temeljno organizacijo, v kateri delajo, izločijo iz sestave delovne organizacije.
To pravico je povzel tudi prej veljavni zakon o konstituiranju OZD in njihovem vpisu v sodni register. Jasneje pa jo opredeljuje 326. člen zakona o združenem delu, ko določa pravico in obveznost delavcev, da v organiziranih temeljnih organizacijah oz. v delovni organizaciji opravijo ustrezne spremembe, če se spremenijo v za; konu določeni pogoji, in so obstajali ob organiziranju temeljnih organizacij ali prenehajo pogoji iz 320. člena navedenega zakona. Pravico do sprememb v samoupravnem organiziranju je torej ustavna in zakonska pravica delavcev, ki traja neprekinjeno, ker oblika samoupravnega organiziranja delavcev, v smislu zakona o združenem delu nikoli ni dokončna. Izhajajoč iz navedenega je torej vsak poskus preprečevanja iniciative delavcev, da iščejo nove, boljše oblike organiziranja, če so zato podani pogoji, ki jih določa zakon, protiustaven. Z združevanjem delovnih organizacij v sestavljeno organizacijo združenega dela ta temeljna pravica in dolžnost dela''; Cev ni okrnjena, ker se med seboj nj odnosi združenih delovnih organizacij urejajo samoupravno na temelju enakopravnosti in samoupravljanja dela''; cev temeljnih organizacij v sesta'" delovnih organizacij združenih v sestavljeno organizacijo.
Upoštevajoč navedeno, družbeni pravobranilec samoupravljanja predlaga Skupščini združenega podjetja, da ravna v skladu s to pobudo ter ga 0 svojih zaključkih obvesti takoj, ko bo mogoče.
Družbeni pravobranilec samoupravljanja SR Slovenije Vinko Kastelic . |
Stališče družbeno-političnih organizacij ZP ISKRA ter delegatov Skupščine bomo objavili po sprejetju stališč na prvem naslednjem zasedanju skupščine ZP ISKRA.
Proizvodnja ZP v		juliju 1977 Izpolnitev v 000			a > i	-VII II. 77	- VII. 77 II. 77
	I-VII/1976	I-VII/1977	mesečna r.	Odnos m.r. do m.pl.	Odnos r.I. -do let. pl.	Odnos r.I. -do pl. I.—V	Odnos 1.1. do r. I. — V
TELEKOMUNIKACIJE	1.505.284	1.609.166	147.160	104,8	59,3	105,4	106,9
ELEMENTI	240.505	369.404	22.446	103,4	56,6	100,0	153,6
KONDENZATORJI	80.699	139.792	14.419	100,0	43,0	76,9	173,2
ŠIROKA POTROŠNJA	454.725	761.327	72.703	97,9	56,8	97,2	167,4
AVTOMATIKA	570.695	663.576	78.864	104,1	57,6	100,5	116,3
AVTOELEKTRIKA	677.342	765.857	80.739	92,5	54,0	91,5	113,1
SKUPAJ	3.529.250	4.309.122	416.331	100,6	56,7	98,9	122,1
ISKRA-COMMERCE INŠTITUT ZA KAKOVOST	52.012	85.890	9.771	115,9	58,8	112,3	165,1
IN METROLOGIJO BIRO ZA INDUSTRIJSKI	5.473	7.049	795	132,5	75,8	135,6	1283
INŽENIRING	6.169	9.479	748	149,6	66,5	123,1	1533
SKUPAJ ZP ISKRA	3.592.904	4.411.540	427.645	101,0	56,8	99,2	122,8
Po tekočih cenah je realizirana proizvodnja za obdobje januar-juhj 1977 znašala 4.402.189 din.

INDUSTRIJA ELEMENTOV ZA ELEKTRONIKO, LJUBLJANA
Ob večji proizvodnji ugoden poslovni rezultat
Delavci temeljnih organizacij združenega dela Industrije avtoelektričnih izdelkov so si z letošnjim letnim načrtom naložili za 18% večje obveznosti. Z vso resnostjo so se izpolnjevanja tako obsežnih nalog lotili že v začetku leta, zato so ob koncu I. polletja dosegli ugodne poslovne rezultate, ki so v vseh pogledih znatno boljši od lanskih v enakem obdobju.
izdelkov (ovrednoteno po stalnih cenah), kar pomeni, da so kljub povečanemu proizvodnemu načrtu izdelali za 14,19 % več kot v lanskem prvem polletju, pri čemer pa so izpolnili 49,42 % letnega načrta zaradi slabših rezultatov v TOZD Vžigalne tuljave (39,34 %) in TOZD Generatorji (41,40 %). Najbolje se je v tem obdobju na proizvodnem področju izkazala TOZD Žarnice, kije izpolnila 55,15 % letnega proizvodnega načrta.
Napori za prodajo izdelkov na domačem trgu v prvem letošnjem polletju niso ostali brez uspehov, nasprotno, na tem področju so dosegli zelo ugodne rezultate, saj so na domačem trgu prodali za 64% več kot v lanskem I. polletju, skupno torej za skoraj 328,9 milijonov dinarjev.
V letu 1977 so načrtovali za 27 % večji izvoz avtoelektričnih izdelkov, v prvem polletju pa so realizirali 43 % letnega izvoznega načrta. V prvem polletju so tako temeljne organizacije združenega dela Avtoelektrike ustvarile skoraj 480,8 milijonov dinarjev celotnega prihodka, kar znaša 53 % letnega načrta, oz. kar 73 % več kot v lanskem prvem polletju. Pri tem so letni načrt porabe sredstev izpolnili s 54%, kar je za 53% več kot lani v obdobju januar—junij. Dohodka je industrija avtoelektričnih izdelkov v polletju 1977 izpolnila 144 % več kot v lanskem, oz. 49 % letnega načrta. V prvem polletju so ustvarili kar 144% večji čisti dohodek kot v lanskem, oz. izpolnili 46 % za letos načrtovanega.
O uspešnosti gospodarjenja govore tudi podatki o zalogah v prvem pol-
letju. Kljub precejšnjemu povečanju obsega proizvodnje so se na primer zaloge reprodukcijskega materiala povečale samo za 4 %, medtem ko so zaloge drobnega inventarja in P—orodja ostale nespremenjene, pač pa so se za 6 % dvignile zaloge nedokončane proizvodnje, oz. za 5 % znižale zaloge gotovih izdelkov.
V letnem načrtu so predvideh, da se bo število zaposlenih v 1. 1977 povzpelo na skupno 2.812, oz. za 5 % več kot v začetku leta, vendar je dejansko število zaposlenih znašalo le 2.738, oz. 2,6 % več kot v začetku leta, oz. za 3 % več kot v prvi polovici lanskega leta.
Poprečni osebni dohodki so v prvem polletju znašali 4.084 dinarjev, kar je le za 10 % več od lanskega poprečnega osebnega dohodka. Polletni poslovni rezultati v Industriji avtoelektričnih izdelkov so ugodni, vendar pa delovni kolektiv v drugi polovici leta čakajo še obsežne naloge. Ustrezne službe bodo morale poskrbeti za nemoteno proizvodnjo in za njen čim večji obseg, zlasti še za proizvodnjo alternatorjev in nekaterih drugih, po katerih je veliko popraševanje. Vse napore bo seveda morala vložiti tudi prodajna služba.
Vse to in nenehna prizadevanja za zmanjševanje stroškov poslovanja pa zagotavljajo Industriji avtoelektričnih izdelkov v Novi Gorici ob koncu letošnjega leta zelo ugoden poslovni rezultat.
-J. C.-
Izvajanje določb Zakona o združenem delu
Delavski svet Iskre-Avtoelektrike je na svojem 8. zasedanju imenoval komisijo, ki je sprejela sklep, da se najprej pripravi predlog sprememb samoupravnega sporazuma o združevanju TOZD v delovno organizacijo Iskra—Avtoelektrika. Pripravo tega akta, kakor tudi ostalih, ki jih zajemajo določila zakona o združenem delu izvaja strokovno delovno telo komisije, ki je bilo imenovano na istem zasedanju DS, ob sodelovanju in pomoči strokovnih služb. Predsednik te komisije v Avtoelektriki je Pavlo Mermolja, ki je odgovarjal na naša vprašanja.
j Seveda ob takšnem nadaljnjem j izpolnjevanju letošnjega načrta z zaupanjem lahko pričakujejo zelo uspešen zaključek poslovnega leta 1977. Poglejmo torej, kako kažejo podatki za prvo polletje!
Letos so v Industriji avtoelektričnih izdelkov ustvarili za dobrih 287,8 milijonov dinarjev svojih
Visoko priznanje delovnemu
kolektivu
Avtoelektrike
Kolektiv novogoriške Iskre že vrsto let zelo uspešno sodeluje z vojaki obmejne karavle v Opatjem selu na l^usu, nad katero imamo tudi pokroviteljstvo. Tudi letos smo jih obiskali °b dnevu graničarjev predstavniki družbenopolitičnih organizacij, borci, mladina in nogometaši Iskre — Avto-ulektrike.
Po prisrčnem sprejemu in pozdrav-uem govoru predsednika ZB Živka Koklja je sledila nogometna tekma, v kateri so bili boljši vojaki, saj so zma-Bali z golom prednosti. Utrujeni od i nogometa in „navijanja“ za najboljše, smo posedli v hladno senco, kjer so nam postregli z odličnim vojaškim pasuljem, ob katerem seje razvil sproščen razgovor ob obojestranskem odobravanju o še tesnejšem sodelovanju. Vojakom smo poklonili nekaj športnih rekvizitov in jih povabili na naš tradicionalni piknik v Čepovan. Žal, nam je slabo vreme preprečilo, da bi na našem pikniku prijateljstvo še Poglobili, vendar smo kljub temu sprejeli za kratek čas med nas nas njiho-i vega komandanta - polkovnika Živo-rada Grboviča iz v.p. 3875 Zagreb. Obiskal nas je z namenom, da nam Preda zlato plaketo VOJIN.
To visoko priznanje podeljujejo za uspešno sodelovanje in doprinos h krepitvi borbene sposobnosti naših enot ob dnevu vojnega letalstva in Protiavijonske obrambe.
Za naš kolektiv je to priznanje še toliko pomembnejše, saj je Iskra -Avtoelektrika tretja delovna organi-^cija v Jugoslaviji, ki je prejela zlato Plaketo VOJIN.
Marko Rakušček
„Kaj je do sedaj obravnavala komisija kot celota?
V dosedanjem delovanju je ta komisija obravnavala pripombe na teze samoupravnega sporazuma o združevanju v SOZD Iskra in informacijo o delu delovnega telesa.
Kot predsednik te komisije imate vsekakor širok pregled dosedanjega dela tega strokovnega delovnega telesa. Nam lahko kaj več poveste, kaj trenutno pripravljate?
Trenutno je pripravljen osnutek tez za uskladitev samoupravnih odnosov in organiziranosti TOZD, združenih v delovno organizacijo Iskra-Industrija avtoelektričnih izdelkov Nova Gorica.
V teh tezah je delovno telo pripravilo teze po poglavjih tako, da trenutno še ni opredelilo poglavja institucionalne organiziranosti TOZD in DO in samoupravne organiziranosti. Več je dela in potrebnih opredehtev v poglavju organiziranosti TOZD in DO, ker je tu potrebno opredehti, kako bodo v nadalje organizirane proizvodne TOZD, skupne službe in TOZD skupnega pomena. V tem razreševanju je nujno večje poglabljanje v sedanje poslovanje in sodelovanje sedanjih služb pri predlaganju bodoče organiziranosti.“ Glede na velikost naše DO in na določbe zakona o združenem delu bi radi izvedeli, če obstajajo možnosti o
ustanovitvi novih TOZD v naši DO?
Da, res je. V našem delovnem telesu ugotavljamo, da so zakonsko podani pogoji za organiziranje še dveh TOZD in sicer TOZD — Komerciala z nabavo in prodajo za vse TOZD ter sedajšnje razvojno-raziskovalno področje kot TOZD — Institut za Avto-elektriko.
Prav tako še ni dovolj razčiščeno delovanje finančne službe, kot interne banke, seveda glede na opredelitve zakona o združenem delu. Tu mislim, da bo potrebno ustanoviti posebno delovno skupnost na ravni DO. Če pogledamo določila zakona o ZD vidimo, da je vprašljiva dejavnost posameznih proizvodnih TOZD, ker zakon določa, da opravlja TOZD le eno glavno dejavnost.
Odgovore na ta vprašanja bo dala javna razprava, ta problematika pa se kaže predvsem v tovarni delovnih sredstev, v tovarni generatorjev in elektronike ter v nekaterih drugih TOZD.
Katera poglavja ste do sedaj obdelali v tezah?
Ta poglavja so:
—	družbenoekonomski odnosi in cilji
združevanja v delovno organizacijo
—	pravni položaj, dejavnost ter zastopanje in predstavljanje TOZD in
DO
—	družbenoekonomski odnosi.
Katero poglavje je najbolj obdelano?
Povsem jasno je, da je najbolj obdelano poglavje družbenoekonomskih odnosov, ki zajema dohodek vseh TOZD in DSSS (skupni prihodek, skupni dohodek) prevzemanje skupnega rizika, razporejanje dohodka, razporejanje čistega dohodka in delitev sredstev za osebne dohodke delavcev. Te odnose smo po določilih zakona o ZD dolžni urediti do konca letošnjega leta.
Mislite, da bomo uspeli?
V to sem prepričan, vendar je vprašanje popolnosti. Imenovali smo tudi podkomisijo za izvedbo vrednotenja delavčeve učinkovitosti, njen nosilec pa je služba za študij dela. To izvedbo
Pavel Mermolja - predsednik komisije za spremljanje in izvajanje Zakona o združenem delu.
nam narekuje zakon o ZD z določili o osnovah in merilih za delitev sredstev za osebne dohodke, skladno z načeli za dehtev po delu.
Seveda se na tem področju pojavljajo problemi v širši družbeni skupnosti, vendar smo se odločili, da delo nadaljujemo in pozneje kaj spremenimo, ker drugih metod v tem trenutku ne poznamo."
Tu pred nami vidim nov samoupravni sporazum. Kaj ta sporazum zajema?
To je samoupravni sporazum o združevanju dela delavcev v TOZD, ki je nov akt nasproti dosedanjemu poteku organiziranja TOZD, v njem pa so poudarjene vse bistvenejše značilnosti TOZD. Podoben akt bo potrebno izdelati tudi za delavce v skupnih službah. Naj ob tem pripomnim, da so v izdelavi tudi statuti TOZD in DSSS.
Hvala lepa za vaše odgovore. Videli smo, da je v vsem tem prikazan le del vsebine dela na področju zakona o združenem delu, čeprav je problematika mnogo širša, Vam, kot tudi članom komisije želim pri delu veliko uspehov.
M. Rakušček
Po nekaj dnevnih obiskih v Sovjetski zvezi in Ljudski republiki Koreji zdaj predsednik republike Josip Broz Tito nadaljuje svojo pot prijateljstva v LR Kitajski Povsod so našo delegacijo nadvse prisrčno sprejeli in ji izkazali največjo pozornost, poudarjajoč pomen Jugoslavije in njenega boja za boljše odnose v svetu. Na sliki predsednika Tita in Hua Kua - fenga med vožnjo po pekinških ulicah živahno pozdravljajo velike množice meščanov.

Stane Abe, eden izmed prvih Iskrašev sploh, saj sam pravi, da |tosi njegov kartotečni list v Iskri številko 0001 in ga je v službo torejel ob ustanovitvi Iskre Vladimir Klavs v partizanski uni-°rrni, ko je bil še delegat v tovarni takoj po osvoboditvi, meje prejel kot upokojenec, vendar pri vsem tem ni zgubil niti malo vojega tradicionalnega smisla za humor pa tudi spomin mu ni aela| preveč težav.
—V času Titovega obiska", je začel svojo pripoved Stane „sem bil propagandist Iskre in sem v eni osebi opravljal el° vrst0 funkcjj; oc| uradnega fotografa Iskre, preko propagan-'sta, tiskarja, pisca in oblikovalca do namestnika šefa splošnega ^delka, ki je bil takrat danes že pokojni Tine Mlakar. Naj še "''Pomnim, da so v naš oddelek sodili takrat tudi mizarji, klju-avničarji in drugi podobni mojstri, imeli pa smo celo majhno lskarno, ki sem jo seveda vodil in delal v njej spet jaz osebno. 'Tako me je torej moja takratna funkcija vključevala v vse l$ke y tovarni, za njih smo pripravljali in pospravljali tovarno, "^krbeli za potrebno okrasitev in vse, kar sodi k temu in jaz ri ^ bil zadnji, ki je moral ob vsaki takšni priložnosti reči: vse je °bro in v redu.
^ Tako je bilo tudi ob Titovem obisku pri nas. Za ta obisk smo
9led
Posebej lepo in dobro pospravili tovarno, kajti včasih je bilo
e tega zares obupno. l Od svojega šefa Tineta Mlakarja sem torej takrat zvedel, da , /Po dobili v tovarno nek visok obisk, vendar mi niso povedali, , 0 bo v resnici prišel. Naročili so mi še, da naj bo vse v redu in ® zadnji dan, tik pred obiskom, sem končno zvedel, da bo ISel Tito. Kdo mi je to povedal, kljub zapovedani konspiraciji,
Tito je ob obisku v Iskri pokazal veliko zanimanja.
pa danes ne vem, vendar sem za to le izvedel.
Spominjam se, da so tistega jutra stali pred vrati v tovarno sami najzanesljivejši ljudje v tovarni. Vsi ti so bili zunaj, ostali pa so čakali znotraj. Potem so odprli vrata in na dvorišče je zapeljal avtomobil z našim predsednikom.
Opazil sem, da se je Tito neverjetno dolgo za naše pojme takrat zadržal v tovarni, zlasti v orodjarni in montaži. Tam se je podrobno zanimal za vse in vsevprek povpraševal do podrobnosti, kar je bilo samo dokaz, da je bilo vse to njegova stroka.
Sam osebno sem med obiskom nenehno hodil za njim in naredil kakih trideset posnetkov, žal pa sem vse te filme pustil v Kranjskem laboratoriju, ko sem odšel na delov Ljubljano. Tako je v Kranju ostalo ogromno dokumentarnega materiala, ki ga danes, žal ni več. Verjetno so vse sežgali (takrat so bili filmi še vnetljivi) ali pa pometali proč, ker pač, žal, po mojem odhodu iz Kranja ni nihče materiala pregledal in izbral tisto, kar bi bilo pomembno in dokumentarno vredno za prihodnost.
Ko sem tako torej sledil s fotoaparatom Titu po tovarni, se dobro spominjam njegovega obiska v orodjarni. Nenehno je orodjarjem zastavljal vprašanja, zakaj je to tako, čemu služi ono, skratka pokazal je izredno zanimanje za delo v orodjarni.
Mi smo v tem času nenehno letali okrog in se samo čudili, kako se je maršal lahko zadrževal toliko časa v tovarni, saj smo mu na koncu obiska še predvajali film o naši tovarni. Kot sem že prej omenil, sem bil takrat kot fotoreporter nenehno zraven, bili pa so tu še drugi fotoamaterji in nenehno smo med seboj tekmovali, kdo bo naredil boljši posnetek. Nekatere moje posnetke, ki so bili narejeni z Leico na majhnem formatu, smo kasneje povečali in obesili na stene po hodnikih in pisarnah, na kar sem bil še posebej ponosen.
To je bilo torej moje prvo srečanje s predsednikom Titom, drugič pa sem se srečal z njim na Ostrožnem pri Celju, ko sem pel v zboru ter sem stal tik pod njim in slišal sleherno njegovo besedo. Dobro se še spominjam, da je takrat med drugim povedal, koliko krompirja pojedo drugod po svetu, mi pa da pojemo preveč kruha.
Ko gledam danes na fotografije iz tistih časov, se spominjam tudi njegovih priložnostnih besed v Iskri, ko je preroško napovedoval našo prihodnost in samo poglejte, kakšna je danes Iskra v primerjavi z Iskro izpred dvaindvajsetih let.
Za konec lahko še povem, da so marsikatere slike, ki jih zdaj objavljate v vašem dokumentarnem feljtonu, moje delo, veliko drugih pa sem tudi razvil in izdelal. To mi je danes še posebej ljubo.
Name je Tito naredil najgloblji vtis zaradi svoje neverjetne preprostosti. Bil je velik v svoji preprostosti in skromnosti. In tudi njegova radovednost ni poznala meja. Kajti zanimalo ga je v tovarni tudi to, v katero smer je treba zaviti vijak, desno ali levo pa tudi vsako delavko je ogovoril, če ga je le kaj zanimalo pri njenem delu. In končno, tudi oblečen je bil takrat skromno, nič drugače od nas," je sklenil svoje spomine na Titov prvi obisk v Iskri stari Iskraš Stane Abe.
INDUSTRIJA IZDELKOV ZA ŠIROKO POTROŠNJO
Kako daleč smo s samoupravnimi akti?
V prilagoditvah novemu Zakonu o združenem delu se družbenopolitične organizacije, samoupravni organi in strokovne službe zelo prizadevamo, da bi samoupravne akte sprejeli do postavljenih rokov. Mnogi sprašujejo, kje so komisije z delom. Naj povem nekaj informacij s tega področja.
Na ravni DO in TOZD so formirane komisije, oz. odbori za uveljavljanje Zakona o združenem delu.
Komisija na ravni DO se je že večkrat sestaja, obravnavala in sprejela je program za uveljavljanje Zakona o združenem delu.
Obravnavala je teze, oz. osnutek tez za Samoupravni sporazum o združevanju v SOZD ISKRA in hkrati osnutek tez za Samoupravni sporazum o združevanju v DO. Komisija je določila rok, v katerem morajo TOZD obravnavati teze in zavzeti stališča do tez SOZD ISKRA in tez DO. V krat-
kem bodo ta stališča ponovno obravnavana na odboru ker je večina TOZD stvar že obravnavala in je material za sejo že pripravljen.
Obravnavan je bil Samoupravni sporazum o ljudski obrambi in družbeni samozaščiti v združenem podjetju ISKRA in Samoupravni sporazum o ljudski obrambi in družbeni samozaščiti v DO.
Imenovan je bil poseben strokovni team za izdelavo osnutka Samoupravnega sporazuma o dehtvi prihodka, dohodka in razporeditev čistega dohodka TOZD, oz. DO. Komisija je že pripravila prvi del osnutka, drugi del bo v kratkem gotov. Tako ima komisija izredno pomembno nalogo, da v skladu z Zakonom o združenem delu pripravi predlog dograjevanja načel delitve po delu.
Tone Lavtar
Skrb za dober strokovni kader
Janeza Skoka, dolgoletnega kadrovika v Železnikih smo povprašali, kako je bilo z letošnjo počitniško prakso, kako bo letos s'pritokom novih strokovnih sodelavcev, kako s kadrovsko problematiko nasploh. Tov. Skok je nazorno in s številkami opremljeno razložil kadrovsko dejavnost in nanizal tudi nekaj problemov s tega področja.
Tako smo zvedeli, da si z vso resnostjo prizadevajo za pridobitev strokovnega kadra. Za ilustracijo: ob delu. se šola kar 26 ljudi - pri 750 zaposlenih in sicer dva študirata na III. stopnji, na I. stopnji jih študira 6, na srednjih in poklicnih šolah pa 15. Na rednih šolah pa imajo 69 štipendistov, 15 na visokih šolah, 26 na srednjih in 28 na poklicni šoli.
Vsa ta prizadevanja in vlaganja v bodoči strokovni kader pa rodijo zaželene sadove. Letos je prišla v to var-
Janezu Ogrinu v slovo
Kolegi smo ga klicali Jakec. Dober in sposoben orodjar je bil. Stroj in kovina sta mu bila kruh in ljubezen. Že od otroških let je občudoval motorje. Rad je vozil. Prehiteval je kategorije časa in prostora — ni prenesel mirovanja. Tak je bil naš sodelavec Janez Ogrin.
Veder delovni kolega nam je bi! in bridko je med nas udarila vest, da je preizkušal motor na avtocesti in mu je stroj, ki ga je ime! rad zatajil. Pokopala ga je hitrost, kakor tisoče drugih. To je ugotovitev, ne tolažba.
Pol leta star otrok in žena sta ostala sama. Brez očeta in moža. V cvetu mladosti je odšel... Med nami je ostala praznina — ker smo te imeli radi.
Sodelavci iz TOZD Antene
4 ISKRA
** številka 35-3. acptemuer 1977
no vrsta kvalificiranih sodelavcev iz šol. Tako so dob ih 2 visokošolca, 4 srednješolce in 9 poklicnih kovinarjev ter elektrikarjev.
Povedati pa moramo, da ta „bira“ niti ni povprečna, marsikatero leto iz šol dobijo še več. Način proizvodnje in specifična dejavnost njihovega dela zahtevata vse več strokovnega dela — in seveda tudi sodelavcev.
Janez Skok, referent za kadre v ETek-tromotorjih.
Na drugi strani si prizadevajo strokovno dvigniti raven znanja delavcev, saj je le na ta način možno bistveno dvigniti produktivnost in rešiti vprašanje pomanjkanja delovne sile.
Železniki so namreč glede delovne sile vezani zgolj na bližnjo okohco in »dovažanje" ljudi od drugod zaradi oddaljenosti ne pride v poštev. Dolga in ozka dolina navezuje kraj zgolj samega nase in so širitve in računanje na dodatno zaposlitev delavcev nemogoče. Zato se že v svojih načrtih opirajo bolj na strokovna izboljšanja avtomatizacijo, racionalizacije.
V letošnjem letu, ko je konjunktura na domačem trgu in svetovnem tržišču za male elektromotorje zelo visoka, so prav v času dopustov napravili posebno akcijo za dvig proizvodnje.
S kamero po TOZD
V ELEKTROMOTORJIH so te dni začeli uporabljati nove prostore v prizidku ob obdebvalnici Na površini 560 kvadratnih metrov bo dobib nove prostore vzdrževanje, en del pa bo služil za skladišče.
........ fe- .m	^.......
Na PRZANU so že pred kolektivnim dopustom začeli s proizvodnjo novega črnobelega televizorja PANORAMA GAMA. TV sprejemnik ima senzor-tipk se samo dotakneš Ima pa tudi vrsto izboljšav, zlasti mnogo truda so vložili v visoko kvaliteto. Ta vrsta televtorja je edina na jugo-sbvanskem trgu.
V SKLADIŠČU na Masarykovi imajo puste in temne prostore. Zato se med odmorom radi pregibTjqo na svežem zraku in na soncu, (če ga je kaj). France Lozar in Slavko Pavlič (na sliki) pa se zagrizeno borita za prvenstvo v bližanju s pbščicami.
Ker jim primanjkuje delavcev, so so v tovarni v tem času kljub dopu-zlasti za montažo sesalcev organizirali stom visoko presegali načrtovane cel trak dijakov in študentov. Za do- prozvodne obveznosti, mače štipendiste so na šolah uredili, Zanimivo je, da so študentje že da so jim te odobrile namesto stro- prve dni visoko presegali norme in so kovne prakse proizvodno delo, zapo- vodje oddelkov zelo pohvalili njihovo slih pa so tudi precej tujih študentov, delo, delovno disciplino in kvahteto Tako je v proizvodnji delalo med po- njihovega dela. čitnicami 57 dijakov in študentov in	KF
„Zadnji lastovk? ‘ na praksi: Jožica Lužar in Marjeta Vrhunc.
TOZD RADIJSKI SPREJEMNIKI
Vzpodbudni rezultati
V sežanski TOZD imajo tudi oddelek ojačevalnik naprav, posebna delovna skupina pa je Inženering individualnih ojačevaJnih naprav. Prav je, da v našem glasilu pobhže spoznamo njihovo zanimivo dejavnost.
Ob mojem obisku so ravno monti-rah manipulativno mizo za ozvočenje nove telovadnice v Sežani. Tako so mi na primeru pokazali, kako je videti njihovo praktično delo. Okrog naprave se je vrtelo kup kvalificiranih ljudi, mizarji, električarji, elektrotehniki, ki so dodelovali in prilagajah ojačevalno napravo, da bo čim bolje služila svojemu namenu. V manipulativno mizo so vdelani magnetofon, mikseta, dva ojačevalca, radijski sprejemnik in gramofon. Poleg tega ima naprava še omrežno polje in gong.
Vodja oddelka Zdravko Kralj je povedal, da izdelujejo le težje, zahtevnejše in individualne ojačevalne naprave, izključno po naročilu in željah naročnikov. Tako ozvočujejeo in opremljajo z dodatnimi napravami šole, konferenčne dvorane, kinodvorane, tovarne, stadione in še marsikaj.
Delokrog ozvočenj in teh dodatnih naprav prevzamejo v celoti, večkrat tudi montažo. Imajo lastno montažno skupino, ki projektirane in izdelane naprave in napeljave tudi montira.
Zdravko Kralj je delo pohvalil: „Naše delo je sicer zahtevno in visoko strokovno, je pa tudi zelo zanimivo,
saj si niti dve napravi nista enaki' Želje kupcev so kaj razhčne, pravtako so razhčne naprave, pač glede na namen objekta, ki ga opremljajo."
Inženiring ima 9 zaposlenih. Direktor Pavlin pa mi je povedal, da bodo oddelek še okrepili in uvedli drugo izmeno, saj se ta kar dobesedno utaplja v naročilih. Posh na tem področju so tudi dokaj donosni, saj naročniki radi zelo dobro plačajo solidne izdelke, največja težava pri vsem tem pa so roki. Kadar nek objekt dodeljujejo, se običajno mudi in je naročnik predvsem zainteresiran za hitro izdelavo in montažo zvočne opreme.
Večina materialov, kijih uporabljajo pri svojem delu je Iskrinih, le malenkost pa vgrajujejo iz uvoznega materiala, tako magnetofone ah mikrofone, če kupec tako želi.
Zdravko Kralj je povedal, da jim tudi težav ne manjka. Predvsem je mnogo problemov z uvozom, sicer malenkostnih delov, vendar brez njih ne gre - so pa pod administrativno prepovedjo uvoza.
Druga težava pa so kadri. Kakor smo že omenili se tu z nekvalificiranimi delavci ne morejo pomagati, kvalificiranih in z visokimi šolami p3 jim manjka. Vendar upajo, da bo iz rednih šol in z šol, ki organizirajo dodatno izobraževanje prihajalo vse več strokovnjakov, ki jih tako nujno potrebujejo.
Zaključna dela pri montaži manipulativne mize.
ISKRA
Industrija za telekomunikacije elektroniko in elektromehaniko Kranj, o. sol. o.
objavlja
V TOZD DELAVSKA RESTAVRACIJA prosto delovno mesto
1. SKLADIŠČNIK
POGOJI: Dokončana šola za prodajalce in 3 leta delovnih izkušenj. Pismene ponudbe z dokazih o strokovnosti, potrdilom o nekaznovanju in s kratkim življenjepisom je treba poslati v 15 dneh odboru za medsebojna razmerja delavcev TOZD DELAVSKA RESTAVRACIJA KRANJ. Savska loka 1.
INDUSTRIJA ZA TELEKOMUNIKACIJE. ELEKTRONIKO IN ELEKTROMEHANIKO. KRANJ
TOZD MEHANIZMI, LIPNICA
Sklepi poslovnega odbora Elektromehanike
Poslovni odbor ISKRE — Industrije za telekomunikacije, elektroniko in. elektromehanike Kranj je na svoji zadnji - 29. seji, kije bila v Kranju, sprejel vrsto sklepov. Objavljamo seveda samo tiste, ki so pomembnejši in hkrati zanimivi za celoten kolektiv.
1.	Poslovni odbor je sprejel poročilo o stanju zalog v drugem trimesečju letošnjega leta. Zaloge materiala, kupljenih delov in lastnih polizdelkov so se v prvem polletju zvišale za 59 mio din. Skladišča, ki imajo zaloge nad normativi, morajo poslovnemu odboru predložiti poročila o vzrokih za tako visoke zaloge in ukrepe, s katerimi bodo te zaloge znižali na postavljene normative.
2.	Odbor je obravnaval tudi poročilo o polletnem poslovanju DO. Ugotovil je, da je poslovni rezultat izredno slab in potreben temeljitih analiz.
Glavno izgubo ima Tovarna ATC, in sicer 35,661.000 din. Poslovni odbor je pregledal sklepe, ki jih je sprejel na svoji seji, 19. maja letos, ko je podrobno obravnaval problematiko Tovarne ATC. Takrat je bilo naročeno glavnemu direktorju DO, naj se s svojim strokovnim kolegijem dogovori za potrebne akcije, saj je bilo stanje te temeljne organizacije že tedaj zaskrbljujoče. Ugotovljeno je, da ta sklep PO ni bil izpolnjen, oziroma se ustrezne akcije izvajajo z zakasnitvijo. Poslovni odbor nadalje ugotavlja, da je tudi v ostalih TOZD dosežena prenizka akumulativnost. Pri poprejšnjih periodičnih obračunih je bilo mnogo izgovorov zaradi pomanjkanja finančnih sredstev, vendar je DO zdaj že eno leto likvidna. Dalje se nekateri izgovarjajo na računalniško obdelavo podatkov, čeprav vsi vemo, da ta sistem zahteva polno odgovornost in znanje ljudi, ki pripravljajo dokumentacijo, kot tudi tistih, ki določajo kakšni podatki so delovni organizaciji potrebni. Dosti je bilo izgovorov na DSSS in Upravo DO, vendar imajo vse TOZD dovolj možnosti in pravic ter so tudi dolžne same ukrepati in razčiščevati vsaj svoje interne probleme. Delni vzrok za slabo gospodarjenje je prav gotovo tudi v premajhni osebni odgovornosti in nezainteresiranosti, zlasti pri vodenju in izpolnjevanju poslovne discipline. Zato poslovni odbor naroča glavnemu direktorju, naj imenuje posebno komisijo za ocenjevanje ljudi na odgovornih delovnih mestih, v kolikor se tudi v prihodnje omenjeno stanje ne bo popravilo. PO istočasno predlaga, da se zaradi slabih poslovnih rezultatov s 1. julijem ne povišajo osebni dohodki, kot je bilo predvideno in dogovorjeno.
3.	V skladu z zakonom se bodo letos oblikovala sredstva solidarnosti za odpravljanje posledic naravnih nesreč iz naslednjih dveh virov:
-	iz osebnega dohodka delavcev, in sicer v višini poprečnega enodnevnega neto osebnega dohodka, doseženega v juliju letošnjega leta;
-	iz dohodka temeljnih organizacij združenega dela, in sicer 0,3 % od osnove, od katere plačujejo davek od dohodka.
4.	Poslovm odbor je obravnaval tudi poročilo Tehnološkega področja in sprejel naslednje njegove predloge:
— Temeljne organizacije morajo skupno z razvojnim področjem analizirati delo in stanje svojih razvojnih oddelkov in po potrebi sprejemati ukrepe za izboljšanje stanja. To se nanaša predvsem na zamude pri dokončevanju razvojnih nalog in pa na kvaliteto konstrukcijskih rešitev.
— V razvojno dejavnost je treba vnesti več teamskega dela in vanj dovolj zgodaj vključiti širši krog strokovnjakov. Zaključene naloge mora pregledati in oceniti posebna strokovna komisija.
— Za vsak izdelek je obvezno treba opraviti vrednostno analizo že v teku razvoja, dokončna kon-strukcijska rešitev mora upoštevati čim več ugotovitev vrednostne analize.
-	V primeru, da pride pri posameznih dejavnostih pri osvajanju proizvodnje novih izdelkov do prekoračenja planiranih rokov, je
treba storiti izredne ukrepe, da se zamude nadoknadijo. Vodstva TOZD naj svoje samoupravne organe seznanijo s posameznimi projekti za osvajanje proizvodnje novih izdelkov, vodje oddelkov pa morajo redno poročati o poteku izvajanja projektov.
- Pregledati je treba možnosti, da se planiranje razvoja in planiranje tehnološkega osvajanja novih izdelkov obravnava na enem mestu. Zaradi tega je potrebno pri izdelavi samoupravne organiziranosti določiti, kdo bo odgovoren za koordinacijo celotnega poteka osvajanja proizvodnje novih izdelkov. Z organizacijskim predpisom je potrebno določiti naloge posameznih služb, da bi bil ta cilj lahko tudi dosežen.
— Testiranju prototipov in izdelkov poskusne proizvodnje je treba posvetiti več pozornosti. V interesu dobre kvalitete naj bi nadzor nad testiranjem in nad doseženimi rezultati vodila neka nevtralna služba.
Poslovni odbor naroča tehnološkemu in razvojno programskemu področju, da čimprej izdelata program realizacije navedenih sklepov in ga predložita poslovnemu odboru in vsem, ki so odgovorni za izvedbo posameznih nalog. Organizacijsko področje pa naj v sodelovanju s tehnološkim in razvojno programskim področjem ustrezno ukrepa v smislu zgoraj navedenega 5. sklepa.
, Poslovnemu odboru je bilo predloženo poročilo o izvrševanju stabilizacijskega programa vendar ga PO ni obravnaval, ker ga je glavni direktor zaradi pomanjkljivih podatkov zavrnil in zadolžil komisijo, da ga ponovno izdela.
Kmalu boljši delovni pogoji
Pričela se je druga etapa izgradnje novega proizvodnjega objekta za ISKRO — Tovarno mehanizmov v Lipnici — Nova proizvodna hala bo predvidoma že v novembru pripravljena za proizvodnjo
Polletni poslovni rezultati
V prvem polletju je večina temeljnih organizacij planirane naloge vsaj v kvantitativnem pogledu uspešno izpolnila — Problem tekočega poslovanja še vedno predstavljata nizka akumulativnost delovne organizacije in pomanjkanje lastnih virov sredstev — Kljub povečanim prizadevanjem za stabilizacijo, oz. sanacijo TOZD, ki so v prvem trimesečju poslovale z izgubo, imajo v DSSS in dveh temeljnih osrganizacijah skupne 49,691.000 dinagev izgube
Letošnji plan eksterne proizvodnje v DO ISKRA Elektromehanika je v primerjavi s prejšnjim letom po vrednosti večji za 14 %. Ob polletju ga je delovna organizacija dosegla s 53,8 %. Polletni planje izpolnila s 105 %. Plan domače proizvodnje je bil dosežen s 104 %, kooperacijske pa 121 %.
Letni plan zaposlovanja je bil ob polletju izpolnjen z 98 %, kar pomeni v primerjavi z lanskoletnim povprečjem samo 2 % več zaposlenih. Seveda pa lahko pričakujemo nekoliko večje zaposlovanje v tretjem trimesečju, po zaključku šolanja na poklicnih in strokovnih šolah.
Povprečni NOD na zaposlenega je znašal v prvem polletju 4.443 din, kar je 93,4% od planiranega povprečja, oziroma 7 % več kot v istem obdobju lani. Pri tem so upoštevana tudi izplačila za nadurno delo. Izplačanih BOD in NOD je bilo 46 % od planiranih.
Stroški v delovni organizaciji so dosegU 51,2% planiranih za leto 1977. Materialnih stroškov z amortizacijo je 71,6%, vkalkuliranega dohodka pa 28,4 %. V DSSS so stroški dosegli 52,3 % kar je posledica še nerazdeljenih sredstev in virov po temeljnih organizacijah. Zaradi precejšnje porabe surovin in drugih materialnih stroškov bo le-te treba analizirati in ugotoviti, če nastajajo upravičeno glede na izvršeno proizvodnjo.
Po pregledu strukture in gibanja zalog lahko ugotovimo, da je indeks obratnih sredstev ugoden, in to predvsem zaradi velikega zmanjšanja stanja kupcev in deloma tudi materiala, medtem ko so zaloge nedokončane proizvodnje in gotovih izdelkov nekoliko večje. Obratna sredstva so nižja za 11 odstotkov.
Investicije v osnovna sredstva so zaradi pomanjkanja finančnih sredstev pod planiranimi in so znašale le
34,6	%, od tega za domačo in uvozno opremo 42,5 % in 57,5 % za zgradbe. Obsegajo v glavnem izgradnjo v Elek-trooptiki, na Laborah in v Lipnici, medtem ko v ostalih temeljnih organizacijah ni večjih vlaganj.
Izvoz je za 72 % večji kot v istem obdobju lani, kar je ugodno vplivalo tudi na znižanje zalog gotovih izdelkov, neugodno pa na akumulativnost nekaterih TOZD. Letni plan izvoza je že ob polletju dosežen 61 %. Izvozni plan najbolj presegajo TOZD Elektro-optika, Števci in ATC.
Za letošnje leto so vse TOZD predvidevale nek minimalni dobiček. Dosežena realizacija pa ni v sorazmerju z doseganjem proizvodnje, kar nakazuje na povečanje zalog gotovih izdelkov, nerealizirana predvidena povečanja cen izdelkov, slab asortiman in visoke stroške. Nizko doseganje dohodka ima za posledico še nižje doseganje čistega dohodka in akumulacije.
Dve temeljni organizaciji in DSSS imajo izgubo: ATC 35,661.000 din, Elektronika Horjul, 7,738.000 din in DSSS 6,293.000 din izgube. Delovna organizacija ima 13,176.000 dinarjev ostanka dohodka. Tako stanje je vse-
kakor zaskrbljujoče. Izkazana rentabilnost poslovanja je zelo slaba. Nujni bodo dodatni napori in ukrepi za izboljšanje stanja.	A. Boc
Iskrina tovarna mehanizmov je danes v premajhnih prostorih. Hiter razvoj te temeljne organizacije združenega dela, združene v DO ISKRA Elektromehanika, je prerasel dane prostorske kapacitete. Kako dinamičen je bil razvoj tega 285-članskega kolektiva nam zgovorno priča podatek, da so v zadnjih 21 letih 30-krat povečali proizvodnjo. V sorazmerno kratkem času so dosegU visoko kvaliteto svojih izdelkov in se uvrstili tudi med uspešne izvoznike. Tudi za letošnje leto so v Lipnici planirali izvoz v vrednosti 1,274.000 dolarjev, od tega so že v prvi polovici leta izvozili za 1,134.000 dolarjev izdelkov.
Ves razpoložljivi prostor v TOZD Mehanizmi je izkoriščen do take mere, da proizvodnih površin in skladišč ni mogoče povečevati. V tovarni nimajo niti ustreznih prostorov za družbeno prehrano. Zaradi teh in številnih drugih problemov, med njimi je tudi nezadostna požarna varnost, je bila gradnja novega objekta na nasprotnem bregu reke Lipnice res nujno potrebna investicija. Članom tega kolektiva bo jeseni omogočeno varnejše in bolj sproščeno delo v proizvodnji.
NOVA TRANSFORMATORSKA POSTAJA BO NAPAJALA OBA OBJEKTA
V drugi fazi izgradnje novega objekta v Lipnici, ki ima okrog 1350 kv. metrov površine, bo najprej potrebno dokončati nekatera gradbena dela. Je-
Proizvodnja v juliju
V juliju je bil proizvodni plan zaradi kolektivnih dopustov nižji kot ostale mesece. Planirana vrednost eksterne proizvodnje je znašala 158,626.598 dinarjev. Delovna organizacija ISKRA Elektromehanika je proizvodni plan dosegla s 101,5 %. S tem smo za 0,4 % poslabšali kumulativni proizvodni rezultat. Proizvodnega plana niso dosegle naslednje TOZD: Elektronika za 52,4 %, TEN
za 43,9 %, obrat SPD za 43,6 % in Računalništvo za 33,4%. Vse ostale pa so v juliju presegle planirane naloge.
Z julijem smo v delovni organizaciji proizvodni plan presegh za 82,942.991 dinarjev ah za 7,3 dni povprečne dnevne proizvodnje. Povprečna dnevna proizvodnja hitro narašča. V primerjavi z lanskoletno v
seru, ivu se bo večji del proizvodnje iz stare tovarne preselil v nove prostore, bodo v starem objektu nekaj prostorov lahko preuredili v restavracijo.
Sama presehtev v nove prostore je povezana s številnimi preureditvami. Poleg tega, da bo potrebno zgraditi most manjše nosilnosti čez reko Lipnico, bodo spremenili tudi elektroenergetske instalacije v starem delu tovarne.
Najprej bodo pričeli graditi novo transformatorsko postajo, ki bo dovolj velika, da bo lahko napajala oba objekta. Gradnjo TP bo izvajal ELEKTRO Žirovnica. Predvidena moč nove TP je 1000 kVA. S tem bo za vrsto let rešeno napajanje Tovarne mehanizmov, ki bo z leti še povečevala obseg proizvodnje.
Izvajanje del pri postavitvi nove trafo postaje bo nadzorovala Investicijska projektiva ISKRE Elektromehanike. Obenem bodo poskrbeli tudi za preurejanje obstoječih elektroenergetskih instalacij v stari tovarni. Tu bo TOZD Vzdrževanje postavila novo razdelilno postajo, ki bo napajana z nove TP. Projekti za omenjene premostitve so že v izdelavi.
V končni fazi sanacije prostorske stiske bodo v Tovarni mehanizmov morah preurediti tudi druge instalacije, ki so sedaj pomanjkljive ah pa jih sploh ni. Izboljšati bi morah tovarniško ozvočenje. Potrebovah bodo tudi novo telefonsko centralo s 100 priključki, saj sedanja SATC 4/30 ne zadošča potrebam. Ko bo proizvodnja stekla še v novi hah, bo nujno treba povečati število telefonskih priključkov. Projektirati bo treba celotno požarnovarnostno instalacijo.
TOZD Mehanizmi v Lipnici bo z novim objektom pridobila številne prednosti. Sestavih bodo lahko nove programe. Pričakujejo tudi, da se bo uresničila njihova želja po lastnem razvojnem oddelku. S tem pa si bo Tovarna mehanizmov lahko še povečala ugled tako doma kot na tujih tržiščih.
Alojz Boc
TOZD	Vredn. proizv. v 000	Dosež. plan v %	Dosež. plan asort. v %	Dosež. plan prodaje v %	Dosež. izvoz Dosež. OD na letni plan	v % v %		Število nadur na 1 zaposl.
1. ATC	34.501	107,0	87,8	125,4	3,3	113,3	2,4
2. TEA	13.907	127,7	88,8	110,0	4,2	112,5	0,4
3. TEN	5.708	56,1	70,5	23,0	10,5	122,3	—
4. Elektron.	3.101	45,3	70,1	94,3	8,4	108,8	—
5. TEL	4.167	100,5	70,0	130,1	—	114,6	0,3
6. IPT	2.810	119,1	98,8	130,6	—	114,4	—
7. EO	4.530	47,6	98,2-	—	4,8	134,5	—
8. Vega	5.628	100,8	75,9	126,2	9,3	105,0	1,3
9. MSO	10.557	91,8	93,9	93,3	11,9	106,5	10,9
10. Števci	17.565	101,3	88,4	95,4	15,4	110,3	0,9
11. Instrum.	7.663	102,0	85,7	150,6	8,5	112,0	1,7
12. Mehanizmi	4.709	147,4	78,1	130,8	12,0	117,5	—
13. Stikala	14.111	109,9	83,1	154,2	8,3	112,5	1,0
14. ERO	22.566	149,6	95,7	171,2	. 4,0	113,2	1,3
15. Orodjarna	208	-	-	—	—	111,2	0,2
16. Mer. naprave	3.976	230,5	78,3	191,8	—	105,4	1,7
17. Skup. proizv.	105	56,4	100,0	—	—	113,0	1,7
18. Vzdrževanje	102	—	—	—	—	109,5	1,0
19. Restavr.	—	—	—	—	—	—	—
20. Sk. službe	24	—	—	—	—	109,8	2,1
21. Računaln.	4.998	66,6	—	—	—	—	0,3
SKUPAJ	158.626	101,5	86,2	117,2	6,7	112,2	1,5
					istem obdobju	se je	povečala za
Pred kratkim so se sodelavci poslovili od Franca Česna, ki je delal v centralni brusilnici SPD v Elektromehaniki Odšel je v zasluženi pokoj, v katerem so mu sodelavci ob darilih zaželeli tudi mnogo zdravja in zadovoljstva.
23,7	%.
Izpolnitev proizvodnih nalog po asortimanu se je v juliju gibala približno enako kot prejšnji mesec. Izpolnjene so bile s 86,2 %. Najslabši rezultat ima TEL, v juliju se je še poslabšal za 2,6 %.
Kumulativne obveznosti najslabše dosegamo v naslednjih TOZD: Računalništvo za 34,6 %, TEN za 21,7 %, v Vegi za 15,3 %, Elektroniki za 14,9 %, MSO za 4,3 % in v Elektrooptiki za 1,6%.
Z julijem smo skupaj s kooperacijsko proizvodnjo proizvedli za 7,7 % več kot v istem obdobju lani. Povečanje domače proizvodnje pa je še znatno večje, če upoštevamo zmanjšanje kooperacijske proizvodnje za Metaconto in tovarno stikal. Vsa omenjena kooperacijska proizvodnja je bila nadomeščena z domačo fizično povečano proizvodnjo.	A. B.
ISKRA
Številka 35-3. september 1977
INDUSTRIJA ZA TELEKOMUNIKACIJE
Zgledna vztrajnost
Med dogodki zadnjih dni v Elektro-mehaniki je tretja letna skupščina Kluba zdravljenih alkoholikov ISKRE Elektromehanike v Kranju, ki je bila 24. avgusta, minila kar preveč neopazno in skromno. Nekaj deset članov kluba in gostov je kar nekam malo v primerjavi s par sto udeleženci, kot se za vsako drugo priliko v naši veliki delovni organizaciji spodobi.
Pa vendar je letna skupščina kluba minila z nekaterimi odlikami, ki jih v našem kolektivu redko zasledimo: vztrajanje na odločitvi, trdno verovanje v pravilnost odločitve in odločenost nesebično pomagati tudi drugim alkoholikom, ki še niso spregledali svoje zasvojenosti.
Najvažnejša in hkrati najbolj razveseljiva ugotovitev dosedanjega predsednika Marjana Murovca iz Tovarne stikal je bila, daje klub po lanskoletni krizi zopet našel samega sebe in da napreduje.
To najbrž ni le zasluga novega terapevtskega teama, čeprav je le-ta pogoj za normalno delo kluba, temveč predvsem samih članov, zdravljenih alkoholikov in njihovih svojcev. Čeprav so maloštevilni, tvorijo zdravo jedro. To so razsodni, zreU in izkušeni ljudje, ki so potrebni za sistematično napredovanje kluba in vedno bo| tudi za prevzemanje novih nalog. Ce to misel povežem z eno od pomembnih ugotovitev v razpravi, namreč da bo moral klub zdravljenih alkoholikov
Alenki Cimbaljevič v slovo
lil
111
H
%	j m
Draga Alenka!
Se vedno ne moremo verjeti, da te je kruta usoda iztrgala iz naše sredine.
Ne da se opisati trenutka ob | spoznanju, da je ugasnilo tvoje mlado življenje, ki je bilo še do pred kratkim polno upov in načrtov. Pretresljiva resnica, da te ne bo več med nami, nam je kot nož zarezala rano v srcih.
Bila si edinka očeta oficirja in matere gospodinje. Svojo mladost si preživljala v Ljubljani, od koder si s 13 leti prišla v Belo krajino v Črnomelj. Preden si prišla v naš kolektiv, si bila zaposlena v IMV Novo mesto. Poleg rednega dela si obiskovala še administrativno šolo.
11. 4. 1977 si se zaposlila v naši delovni organizaciji. Tedaj smo spoznali, da smo medse dobili marljivo sodelavko in dobro tovarišico. Zelo hitro si se vključila med nas. Vse naloge, ki si jih dobila, si vestno Izpolnjevala in bila vedno pripravljena priskočiti na pomoč^ če je bilo treba. Ne da bi slutili, te je že takrat preganjala težka, in okrutna bolezen. Nihče ni niti slutil, da te nam bo smrt iztrgala še tako mlado, ko si komaj začela spoznavati življenje. Zato je tvoja izguba boleče odjeknila v kolektivu. Ni je besede, ki bi lahko potolažila tvoje najbližje in nas vse.
Tvoja nenadna in prerana smrt je zarezala globoko bolečino v srcu tvojih staršev in vseh sodelavcev.
Vedi, da boš v naših srcih ostala vedno taka, kot smo te poznali in da se od tebe poslavljamo s solzami v očeh.
Delovni kolektiv ISKRA—Kondenzatorji, Semič
svoj obstoj in svoje delovanje bolj popularizirati, potem bo z zgledom in vztrajnostjo svojih članov lahko vedno bolj prevzemal tudi širšo družbeno vlogo.
Iz razprave povzemam tudi pomembne misli zdravnice dr. Šubičeve iz terapevtskega teama kluba o tem, kje so ovire, da ima klub trenutno še vedno malo članov. Najprej, da samo nagovarjanje alkoholika in prepričevanje naj se odloči za zdravljenje, še ni dovolj.
Posameznik se odloči za zdravljenje šele, ko mu je resno ogrožen ekonomski obstoj, npr., ko je na tem, da izgubi zaposlitev. Nato, da so v tej smeri redke pobude svojcev. In ne nazadnje, da so prav alkoholikovi sodelavci in nadrejeni vodje dela tisti, ki sicer najprej opazijo spremembe v načinu obnašanja alkoholika, vendar ga navadno močno ščitijo iz najrazličnejših razlogov. Tudi zaradi solidarnosti, ker „ga skupaj pijejo".
Razpravljale! so se dolgo zadržali pri odgovornosti združenega dela za preprečevanje alkoholizma (temu je poseben poudarek maja letos dal tudi zbor združenega dela republiške skupščine) in pri vprašanju, zakaj industrijski klubi zdravljenih alkoholikov tako pogosto zapadajo v krize.
Industrijski klubi so namreč s svojo dejavnostjo ozko naslonjeni na delovno okolje in pričakujejo ustrezen odziv v strokovnih službah, pri samoupravnih organih in odgovornih osebah. Pričakujejo tudi večji priliv članstva in so v tej smeri pripravljeni veliko storiti. Prav tu pa se njihova pričakovanja ne uresničijo. Člani kluba se vsak dan srečujejo s formahstičnim vodenjem disciplinskega postopka pri posameznem alkoholiku, ki že vnaprej nosi pečat „saj mu nič ne moremo".
Nadalje z zavestnim prikrivanjem alkoholikovega motenega obnašanja pri delu in opravičevanjem na disciplinski komisiji, češ „saj je dober delavec, v tovarni nas ne zanima njegovo privatno življenje" ipd. Ponekod dobro zastavljeno delo kluba, ki mu vodilni delavci dajejo podporo, usahne spričo kakšnih delovnih ali poslovnih težav v delovni organizaciji, zaradi česar vodilni »odtegnejo" pomoč in korenito spremenijo prejšnji pozitivni odnos do borbe proti alkoholu.
Morda prav formahstičen odnos strokovnih služb in odgovornih oseb do klubov zdravljenih alkoholikov, ki niha in se ravna po kratkoročni pohti-ki delovne organizacije, povzroča negotovost obstoja in delovanja indu-
POPRAVEK
V številki 33 z dne 20. avgusta t. I. smo na 6. strani objavili: IZHODIŠČA za opredelitev organizacijskih elementov v Delovni organizaciji Iskra-AVTOMATIKA, v katerih s tem popravljamo naslednji dve navedbi: TOZD ORODJA se razvrsti iz skupine Materialna ' proizvodnja elementov za avtomatizacijo v skupino TOZD Materialne proizvodnje elementov in naprav za avtomatizacijo v energetiki. — V poglavju: OPREDELITEV ORGANIZACIJSKIH ELEMENTOV POSAMEZNIH DELOV DELOVNE ORGANIZACIJE AVTOMATIKA pa je pod točko 2, pri: TOZD Sistemi za avtomatizacijo treba brisati besedilo v oklepaju: (TOZD skupnega pomena).
strijskih klubov zdravljenih alkoholikov?
Kakorkoli že, zgledna vztrajnost kluba zdravljenih alkoholikov Elektromehanike obvezuje samoupravne organe, družbenopolitične organizacije in strokovno službo, da se v mesecu septembru dobro pogovorijo o akcijskem programu boja proti alkoholizmu. In da njegove nesporne postavke začnejo uresničevati takoj. (Akcijski program boja proti alkoholizmu v Elektromehaniki je bil predstavljen v zadnji julijski številki glasila Iskra, med kolektivnim dopustom naše delovne organizacije).	p p


Še posnetek s prizorišča „dežervnega piknika" delavcev Avto elektrike pri Čepovam Kljub slabemu vremenu ni manjkat dobre volje in mamljivih dobrot z žara.
Odbor za medsebojna razmerja delavcev v združenem delu ISKRA AVTOELEKTRIKA TOZD Tovarna žarnic Ljubljana, Stegne 15 c
objavlja
naslednja prosta delovna mesta:
1.	knjigovodja I — finančnega
2.	tehnologa II
3.	energetika — referenta za varstvo pri delu
4 naključnega kontrolorja v proizvodnji (2 del. mesti)
5.	rezka lea
6.	strojnega ključavničarja 7- brusilca
8.	preddelavca I (5 del. mest)
9.	proizvodne delavke—delavce Pogoji za zasedbo delovnih mest:
pod 1.: ekonomska srednja šola s petletnimi delovnimi izkušnjami v stroki, trimesečno poskusno delo.
OD 4.800 do 5.150 din
pod 2.:	elektrotehniška srednja šola, s triletnimi delovnimi izkušnjami,
trimesečno poskusno delo OD 4.063 do 5.100 din
pod 3.: elektrotehniška srednja šola; zaželeno je, da ima kandidat opravljen strokovni izpit iz varstva pri delu ali pa bi ga opravljal v poskusni dobi, triletne delovne izkušnje, trimesečno poskusno delo.
OD od 4.063 do 5.100 din
pod 4.: poklicna šola za finomehanike ali podobne smeri. Zaželene delovne izkušnje, dvomesečno poskusno delo, delo je dvoizmensko.
OD 3.200 do 4.100 din
pod 5.: poklicna šola za rezkalce ali podobne smeri z znanjem rezkanja na stroju, triletne delovne izkušnje in odslužen vojaški rok, dvomesečno poskusno delo.
OD 3.510 do 4.400 din
pod 6.: poklicna šola elektrokovinske smeri - (strojni ključavničar), triletne delovne izkušnje in odslužen vojaški rok, dvomesečno poskusno delo.
OD 3.510 do 4.400 din
pod 7.: poklicna šola kovinske smeri, z znanjem dete na brusilnem stroju in odslužen vojaški rok, dvomesečno poskusno delo.
OD 3.510 do 4.400 din
pod 8.: poklicna šola elektrokovinske smeri, triletne delovne izkušnje in odslužen vojaški rok, dvomesečno poskusno delo. delo je dvoizmensko,
OD 3.510 do 4.400 din
pod 9.: končana osemletka, delo v dveh izmenah z dvomesečno poskusno dobo. OD od 3.000 do 3.500 din.
Za vsa objavljena delovna mesta se sklene delovno razmerje za nedoločen čas, s polnim delovnim časom.
Prevoz na delo in z dela je zagotovljen.
Kandidati naj pošljejo pismene vloge z dokazili o izpolnjevanju pogojev na gornji naslov, v 15 dneh po objavi.
INDUSTRIJA ZA AVTOMATIKO, LJUBLJANA
TOZD INŽENIRINGI
Dobri poslovni rezultati
V	Industriji za avtomatiko je bila v prvem polletju nedvomno najbolj uspešna temeljna organizacija — TOZD Inženiringi, o čemer govorijo podatki o izpolnjevanju letošnjega načrta.
V	TOZD Inženiringi so v I. polletju močno presegli načrtovano vrednost prozvodnje, saj so od 414 milijonov dinarjev, kolikor so načrtovali za letos, izpolnili do konca junija že dobrih 246,6 milijonov dinarjev, kar pomeni izpolnjenih 59,6 % letnega načrta. V primerjavi z lansko realizacijo v šestih mesecih je bila letošnja kar za 43,7 % večja.
Podobno ugoden rezultat so v tem obdobju dosegli tudi na prodajnem področju, saj so tudi tu izpolnili 59,6 % letnega načrta, oz. prodali za
42,8	% več kot v lanskem prvem polletju.
Manj uspešni so bili sicer na izvoznem področju, kjer so v tem času izpolnili 32,3 % letnega načrta, vendar pa predstavlja izvoz spričo specifične dejavnosti te temeljne organizacije dokaj skromno postavko in nizka izpolnitev ne pomeni bistvenega problema.
Pri uvozu so izpolnili le 9,5 % letnega načrta, toda do konca leta se bodo glede na ciklične nabave in specifične dejavnosti TOZD Inženiringi načrtovanemu uvozu še močno približali.
Polletni obračun v TOZD Inženiringi kaže, da so izpolnili 56,6% za leto 1977 predvidenega celotnega
prihodka, kar pa je za 53,3 % več kot v lanskem prvem polletju. Pri tem pa so porabili le 50,2 % načrtovanih sredstev.
Čeprav je bil doseženi dohodek v polletju kar za 209,9 % večji od lanskega v istem obdobjh pa so izpolnili že 85,5% načrtovanega. Za 169,2% doseženi večji čisti dohodek v obdobju januar-junij predstavlja že 81,3% izpolnitev letnega načrta čistega dohodka.
Ustvarjena sredstva so porabih takole: za osebne dohodke nekaj nad
16.3	milijone dinarjev in okrog 28,6 milijonov dinarjev za sklade. S tem so letni načrt pri ustvarjanju sredstev za sklade že presegli za 29 %. V prvem polletju 1977 je bilo v TOZD Inženiringi zaposlenih 245 delavcev (načrt za letos jih predvideva 260), kar pomeni le 94,2 % izpolnitev načrta, zato je treba dosežene poslovne rezultate ocenjevati še bolj ugodno.
Tudi pri poprečnih neto osebnih dohodkih so izpolnili v polletju samo
93.4	% planiranih, kar je v primerjavi z lanskim istim obdobjem za 11,2% več in je tako poprečni osebni dohodek znašal 6.409 dinarjev.
Delavci TOZD Inženiringi so ob takšnem izpolnjevanju svojih letošnjih planskih obveznosti lahko opravičeno zadovoljni in mirno lahko računajo ob nadaljevanju tako uspešnega pošlo-vanja na odličen rezultat ob koncu leta.
-C-
TOZD ELA, NOVO MESTO
Vzpodbudni polletni poslovni
rezultati
Glede na lansko poslovno leto, ki ga je TOZD ELA v Novem mestu zaključila s poslovno izgubo, lahko z zadovoljstvom zapišemo, da v letošnjem prvem polletju doseženi rezultati kažejo bistveno boljšo sliko, ki pa je hkrati prav gotovo odraz povečanih prizadevanj celotnega delovnega kolektiva.
Te ugotovitve naj podkrepijo podatki iz polletnega obračuna, pri čemer kot je že v navadi najprej poglejmo podatek o izpolnjevanju proizvodnega načrta.
Letošnji proizvodni načrt predvideva proizvodnjo v vrednosti skoraj 80 milijonov dinarjev. V polletju so v TOZD ELA dosegli že dobrih 46,3 milijonov dinarjev proizvodne realizacije, kar je 58,1 % letnega načrta, oz. za 64,8 % več kot v lanskem prvem polletju.
S še boljšim polletnim rezultatom se lahko pohvalijo na področju prodaje svojih izdelkov. Tu so z doseženo realizacijo nekaj več kot 47,8milijo-nov dinarjev dobro izpolnili že 60% letnega načrta, oz. prodali kar za
77,4	% več kot v lanskem prvem polletju.
Dosedanji rezultati kažejo torej, da so letos v TOZD ELA izredno povečali tako svojo proizvodnjo, kot tudi prodajo, vse to seveda v prid uspešnejšemu poslovanju od lanskega.
Prav tako dobro so se v prvi polovici letošnjega leta odrezali na izvoznem področju. V polletju so izvozili za 155,4% več kot v lanskem prvem polletju, s tem pa tudi izpolnili 51 % letnega izvoznega načrta za 1. 1977. V tem obdobju pa so izpolnili tudi 65 % letnega uvoznega načrta.
Kljub tako povečanim nalogam in njihovemu uspešnemu izpolnjevanju pa se število zaposlenih v TOZD ELA
ni spremenilo. Načrtovali so, da jih bo letos v TOZD zaposlenih 301, dejansko pa je število delavcev še za 4 delavce manjše od le-tega v lanskem prvem polletju.
Zelo disciplinirano izplačujejo osebne dohodke, saj so se le-ti od lanskega leta dvignili samo za 3,5 %, pri čemer so v polletju dosegU 96,6 % izpolnitev letnega načrta poprečnih neto osebnih dohodkov. Tako je poprečni neto osebni dohodek v polletju znašal namesto načrtovanih 3.627 le 3.502 dinarjev.
Ob navedenih proizvodnih in prodajnih rezultatih je TOZD ELA v obdobju januar-junij dosegla nekaj nad
44,4	milijonov celotnega prihodka, oz. 59,3 % letnega načrta, to pa pomeni 84,3 % več kot v lanskem prvem polletju. Pri tem pa so izrabili
61,8	% planiranih sredstev.
Dohodka so v tem obdobju ustvarili nekaj nad 13,6 milijonov dinarjev, kar je za skoraj desetkrat več kot v lanski prvi polovici leta, oz. 54,3 % načrtovanega za letos.
Tudi pri čistem dohodku so bili uspešni. Ustvarili so ga v šestih mesecih IT ,73 milijonov dinarjev, s tem.pa izpolnili letni načrt s 54,3 % lanskega v istem obdobju pa so s tem presegli za 35,3 %.
Letošnje poslovanje v TOZD ELA je kot kažejo podatki za prvo polletje bistveno ugodnejše od poslovanja v preteklem letu, kljub temu pa lahko rečemo, da v pogledu akumulativnosti dosežki niso tako ugodni, čemur pa je vzrok sedanji asortiman izdelkov, ki ustvarjajo minimalno akumulacijo. V upanju, da bo tudi druga polovica leta za TOZD ELA vsaj tako uspešna kot je bila prva, lahko ob koncu leta računamo na dober poslovni rezultat, kakršnega delovnemu kolektivu ob njegovih naporih in prizadevanjih tudi lahko želimo.	Tr,
XIII. hitropotezni šahovski turnir za prvenstvo ZP Iskra
Šahovsko društvo Iskra bo organiziralo v počastitev 15-letnice TOZD— Tovarne elektronskih naprav
Xni. hitropotezno šahovsko prvenstvo ZP Iskra.
Tekmovanje bo 17. 9.1.1. ob 8,30 v menzi TOZD TEN na Stegnah 11. Prijave sprejema do 14. 9.1.1. Božo Ajdinovič, tel.: 061-58-341.
INDUSTRIJA ZA TELEKOMUNIKACIJE, KRANJ
Izvajanje določb Zakona o združenem delu
Od načelnih razprav o zakonu o združenem delu, v katerih smo skušali kar najbolj natančno ugotoviti, kaj nam zakon prinaša, do danes, ko zakon velja že več kot pol leta, smo tudi v ISKRI — Industriji za telekomunikacije, elektroniko in elektromehaniko v Kranju morali preiti od besed k dejanjem. Roki za izvršitev prvih nalog so za nami. Program uspešno uresničujemo. Do konca letošnjega leta je pred nami še veliko
napornega dela.
Čeprav je treba reči, daje bilo tudi v naši DO uresničevanje ZZD nekaj časa potisnjeno nekoliko ob stran, morda zaradi bojazni, da bomo z natančnostjo odkrili nepravilnosti, ki smo jih prej lahko „spregledali,“ pa se danes zavedamo, da nam za izpeljavo nalog ostaja zelo malo časa.
Mislim, da moramo glede na pomembno delo, ki je še pred nami,
pozabiti, kdo je kaj med nami — in mishti na to, kaj kdo zna ter koliko lahko prispeva. Samo tako združeni in prežeti z željo, da storimo čim več in čim bolje, bomo ob koncu leta z zadovoljstvom pogledali na prehojeno pot.
PROGRAM URESNIČUJEMO
Odbor za uveljavljanje zakona o združenem delu v DO ISKRE Elektro-
Razstava del članov Društva likovnikov Iskre na Jesenicah
V Delavskem domu na Jesenicah bodo v soboto, 3. septembra, odprli razstavo likovnih del članov Društva likovnikov ISKRE. Na njej se bo Jeseničanom predstavilo s svojimi deli 21 likovnih ustvarjalcev, ki so člani kolektivov Združenega podjetja ISKRA. Razstava bo predvidoma odprta do 15. septembra. Vabimo Iskraše, predvsem vse tiste, ki so zaposleni v dislociranih temeljnih organizacijah DO ISKRE Elektro mehanike Kranj, naj si to likovno predstavitev svojih sodelavcev ogledajo v čim večjem številu.
Prebrali smo za vas
Natanko na dan, to je 17. avgusta, ko je Tito pred štiridesetimi leti stopil na čelo komunistične partije Jugoslavije, je založba „Komunist“ iz Ljubljane predstavila širši javnosti izid pomembnega in tehtnega znanstvenega dela pod naslovom „Tito pred nalogami zgodovine", ki ga je napisal dr. Pero Damjanovič.
Knjiga je izšla v srbohrvaščini prvič maja 1972, v tem ko sta bili v slovenščini že prej, 1968. leta, objavljeni dve (o prihodu Josipa Broza-Tita na čelo partije in o peti konferenci KPJ) v knjigi „Tito na čelu partije" v založbi „Komunista“ v Ljubljani.
Vendar pa se nova, slovenska izdaja loči tudi od prvotne srbohrvaške izdaje iz leta 1972 predvsem v tem, da je uvodni del izpopolnjen na podlagi novih raziskav, da sta v njej dva nova prispevka („Odločilni trenutki iz obdobja prihoda Josipa Broza na čelo partije" ter ..Izvirnost in težave Titove poti") in da je sklepni prispevek o Titovem revolucionarnem življenjepisu temeljito predelan in dopolnjen, tako da predstavlja tako rekoč novo delo. Poleg tega pa je iz pričujoče slovenske izdaje izpuščena razprava ..Etape in smisel sporov med KPJ in vodstvom komunistične internacionale", in sicer zategadelj, ker založnik in avtor upata, da bo to delo objavljeno v posebni knjigi, namenjeni odnosom med Komunistično partijo Jugoslavije in kominterne, kamor se tako tematsko kakor organsko tudi vključuje.
Zapisali smo, da predstavlja Damjanovičevo delo resen znanstveni napor, objektivno in znanstveno čim bolj utemeljeno in preučeno podati skozi štiridesetletno delovanje Titove osebnosti čim bolj kompleksno in dognano izjemno Titovo vlogo v zgodovini našega in revolucionarnega gibanja ter jugoslovanskih narodov in narodnosti sploh. Nobenega dvoma namreč ni, da se v njegovi osebnosti in življenjski izkušnji ne prelamljajo vsi najpomembnejši dogodki, od prve svetovne vojne in oktobrske socialistične revolucije prek orjaškega spopada naprednih sil človeštva s fašizmom do današnje protikolonialne revolucije in boja za spremembo mednarodnih odnosov sploh.
Knjigo sestavlja sedem poglavij, ki obravnavajo prihod Josipa Broza Tita na čelo KPJ, dalje odločilne trenutke iz obdobja Titovega prihoda na <5elo partije, peto državno konferenco in njen pomen v luči priprav KPJ za vstajo, dalje nekatere teoretično-strateške probleme socialistične revolucije v Rusiji in Jugoslaviji, nacionalno vprašanje v Jugoslaviji in Politiko KPJ do leta 1941, partijsko politiko kot dejavnika uveljavljanja mladinskega gibanja v naši revoluciji in izvirnost ter težave Titove poti.
Ob koncu knjige je dodan biografski prispevek pod naslovom Josip Broz-Tito ter nekaj slikovnega gradiva, ki dobro dopolnjuje vsebino Damjano vičeve knjige.
Damjanovičeva knjiga pa ni namenjena samo članom ZKJ, temveč prav vsem, ki jih znanstveno in metodološko zanimajo ta štiri desetletja naše najnovejše zgodovine, kateri je dal tako mogočen in trajen pečat Josip Broz Tito s svojim revolucionarnim delom in ne navsezadnje s svojo osebnostjo.
D. Ž.
Zadnjič smo pisali o obisku mladih iz pobratenega Oldhama. Na sliki- mladi Angleži na razgovoru po ogledu proizvodnje v TOZD A TC.
mehanike je na svoji drugi seji, 28. junija letos sprejel akcijski program za uveljavljanje ZZD v temeljnih organizacijah in v DO, potrdil ga je tudi DS Elektro mehanike.
V skladu z omenjenim programom je bil izdelan osnutek bodoče samoupravne organiziranosti TOZD in DO, ki obsega področje novih dohodkovnih odnosov, nove organiziranosti in uresničevanje samoupravljanja po načelih in določbah ZZD.
Osnutek so obravnavali tako poslovodni organi temeljnih organizacij in DO kot vodstva družbenopolitičnih organizacij. Celoten predlog osnove samoupravne organiziranosti je bil dan v javno razpravo. Izvlečki iz gradiva so bili objavljeni tudi v glasilu ISKRA. Po programu naj bi bila javna razprava zaključena že 20. avgusta.
VELIKO PRIPOMB IN PREDLOGOV
Do 20. avgusta niti polovica TOZD ni posredovala svojih predlogov, pripomb in staUšč na gradivo, kije v razpravi že od 15. julija. Šele na ponoven apel odbora za uveljavljanje ZZD so temeljne organizacije in DSSS pripravile številne pripombe in dopolnilne predloge. Le-te je odbor obravnaval na svoji zadnji seji v sredo, 31. avgusta in četrtek, 1. septembra.
Omeniti moram, da so pripombe in predlogi TOZD zelo različni. Nekateri .so tehtni in tako pomembni, da jih bo potrebno podrobneje analizirati in jih upoštevati. Veliko pa je tudi takih, ki ne zaslužijo posebne pozornosti in kažejo na nezadostno poznavanje kompleksne problematike v naši delovni orgaizaciji ali v SOZD. Vsekakor pa se bo treba tudi o slednjih določneje opredeliti na prihodnji seji.
Kot že rečeno, bodo na prihodnji seji odbora skupaj s predstavniki vseh TOZD in DSSS pretehtati vse predloge in pripombe, ki bodo upoštevani. S tem se bodo bržkone iz svoje pasivnosti (ki v tem trenutku ni zdrava!) zbudile tudi TOZD, ki doslej niso
imele nobenih pripomb niti pozitivnih stališč ne.
NAČRTNO DELO ODBORA
Odbor za uveljavljanje zakona o združenem delu v ISKRI Elektro mehaniki dokaj intenzivno in uspešno opravlja in uresničuje zastavljene cilje. Sproti preverja uresničevanje sprejetih sklepov.
Naj navedem pomembnejše sklepe, ki jih je odbor sprejel na dosedanjih sejah:
—	vložena je bila dokumentacija za odprtje žiro računov TOZD, ki so odprti od 14. julija dalje.
—	poživiti je treba delovanje finančnega odbora, pospeši naj se postopek sprejemanja samoupravnega sporazuma o skupni finančni službi.
—	temeljne organizacije in področja morajo strokovno obdelati osnove ekonometrijskih odnosov.
—	odbor je imenoval štiri teame, ki bodo spremljati akcije in pripravili predloge na področjih: ovrednotenja dohodkovnih. odnosov med proizvodnimi TOZD ter prodajo in nabavo, ureditve dohodkovnih odnosov med temeljnimi organizacijami in DSSS, oceno odvisnosti
OD glede na rezultate poslovanja.
Na zadnji seji je odbor imenoval še team za pripravo predloga o delitvi dohodka. Teami so že pričeti z delom. Vzporedno s tem že potekajo priprave za izdelavo osnutkov samoupravnih splošnih aktov, ki bodo izdelani do jesenskega roka, tako da bo dovolj časa za razpravo in potrditev.
Z uresničevanjem nalog za uveljavljanje ZZD so pričeti tudi v TOZD. Ponekod so že oblikovali komisije, ki delujejo po sprejetih programih.
Na septembrskem zasedanju delavskega sveta DO ISKRE Elektro mehanike bo sprejet dokončno izoblikovan predlog o sanroupravni organiziranosti TOZD in DO. S tem bo dana osnova za izdelavo samoupravnih splošnih aktov, ki bodo sprejeti novembra.
Težišče naših skupnih prizadevanj je v temeljnih organizacijah in DSSS. V njih, med nami — delavci morajo nastajati in se oblikovati pobude in konkretne rešitve za dosledno uresničevanje zakona v praksi, ki je tako pomembno za nadaljnji razvoj samoupravljanja in s tem položaja delavca - tako v naši DO kot v celotnem združenem delu.
Alojz Boc
ZDRAVSTVENA PREVENTIVA
Uši ponovno na pohodu
Na Gorenjskem je ušivo st ponovno v porastu. Obstaja verjetnost, da bodo starši šolskih in predšolskih otrok, ki imajo uši, le-te prenesli tudi med člane našega kolektiva. Zdravstveni delavci Obratne ambulante v DO ISKRA Elektro mehanika so nam povedali, da naši delavci včasih ne znajo pravilno ukrepati, če njihovi otroci ali sami dobijo uši. Zato objavljamo prispevek dr. Alme Vadnjal z Zavoda za socialno medicino in higieno za Gorenjsko. S tem želimo tudi ostale člane Elektromehanike, ki delajo v naših dislociranih temeljnih organizacijah v drugih gorenjskih občinah, opozoriti na pojav ušivosti. Upamo, da bomo z upoštevanjem navodil za razuševanje lahko to neprijetno nadlogo kmalu odpravili.	Uredništvo
Higiensko epidemiološka služba Zavod za socialno medicino in higieno za Gorenjsko obvešča prebivalce Gorenjske, da je ušivo st na Gorenjskem ponovno v porastu pri ostrocih in odraslih. Ob koncu šolskega leta je ušivost med šolarji zaradi upoštevanja navodil za razuševanje močno upadla, v nekaterih krajih so jo uspeli popolnoma odpraviti. Med počitnicami pa se je zaradi živahnejšega gibanja prebivalstva (izleti, dopusti itd.) ušivost zopet razširila.
Opozarjamo predvsem starše šolskih in predšolskih otrok, da pred pričetkom pouka pregledajo glave svojih otrok na morebitno ušivost. Če zasledijo uši, naj jih po spodaj navedenem postopku odpravijo. Če starši ne bodo odpravili uši pri otrocih pred pričetkom šolskega leta, se bodo z njimi srečevali preko vsega leta.
POSTOPEK IN SREDSTVA ZA ODSTRANJEVANJE UŠI - RAZUŠEVANJE
Naglavna uš je sivorumene barve, približno 3 mm velika. Živi na lasišču, najdemo jo lahko tudi v obrvih. Hrani se s krvjo in ker je zelo požrešna, povzroča zaradi gibanja in hranjenja močno srbenje. Uš živi 6—8 tednov, v tem času zleže samica veliko število sivorumenih gnid (jajčec), kijih prilepi z lepljivo tekočino na lase v bližino kože. Iz gnid se v enem tednu razvije ličinka in v treh tednih odrasla uš. Ker živi uš v vodi do 24 ur, se ušive osebe ne smejo kopati v skupnih bazenih. Uš je neprijetna, ker povzroča močan srbež in nevarna, ker lahko prenaša povzročitelje nekaterih nalezljivih bolezni.
1.	Pitroid prašek
Lasišče enakomerno naprašimo v Pitroid praškom. Po zaprašhvi lasišče pokrijemo z ruto tako, da jo okrog glave tesno zavežemo. Naslednji dan lasišče umijemo in prečešemo z gostim glavnikom namočenim v vroč kis. Postopek ponavljamo 2 krat na teden, 3 tedne, ker z njim ne uničimo gnid v razvoju, temveč le uši, ki se v tem času izležejo.
2.	Nerazredčeni jedilni kis (5-odstotni aci-dum aceticum)
Umito lasišče namažemo z jedilnim nerazredčenim kisom (5-odstotni kis), glavo
pokrijemo s polivinilom, nato pa jo zavijemo še v toplo brisačo ali ruto za 1 uro. Po 1 uri ponovno umijemo glavo s šamponom. Postopek ponavljamo.
3.	Mazilo proti ušem (20odstotni benzin— benzoat)
Z mazilom zvečer namažemo lasišče in ga zavežemo z ruto. Zjutraj glavo z nevtral-
in Petzeku
Slabo vreme in še slabša napoved nista odvrnila skupine planincev Elektromehanike od načrtovanega izleta na Hochstadl. Jekleni konjički so veselo peli čez Korensko sedlo, Beljak, Spittal in naprej po Dravski dolini skozi Lienz z Zgornjega Dravograda oziroma Pirkacha, kjer smo se morati od njih za nekaj časa posloviti. Ker smo v glavnem vsi „ta trmaste sorte", vzamemo prot krepko prod noge in v dveh urah smo pred planinsko kočo.
Ne pročivamo dosti, še en tak zamah in že smo na cilju načrtovane proti, 2680 m visokem Hochstadlu. Veseli žigosamo dnevnike „Poti prijateljstva" in vsi zagnano sklenemo, da naslednji dan osvojimo še en vrh s »Poti prijateljstva" in sicer 3283 m visoki Petzek. Zato se hitro prospravimo z vrha in se spustimo do koče. Od razgleda nismo imeti nič, sama siva megla in še mraz sta nas obdajala, tako da se nam je kar zanohtalo ob fotografiranju. Da nam je vroč čaj in malo „ta kratkega" zelo prijalo, ni protrebno prosebej preudarjati. Ta dan smo morati še čim višje prod Petzek, zato se nam je mudilo v dolino in naprej v dolino Ebentaal, le kakih 12 km do tovorne žičnice, ki nam je skozi težke deževne oblake kazala smer nove proti.
nim šamponom (Irsa) temeljito izperemo. Postopek ponovimo po 1 tednu.
Ker nobeno od navedenih sredstev ne uničuje gnid, se mora postopek 3 krat ponoviti v presledku 1 tedna. Naglavno ruto ali brisačo, s katero smo imeli pokrito glavo, namočimo takoj po uporabi za 2 uri v toplo vodo z dodatkom pralnega praška in temeljito operemo ter zlikamo z vročim likalnikom. Glavnike in krtače za lase namočimo v vroč nerazredčen jedilni kis. Če se pri razuševanju odločimo za striženje las, kar pa ni obvezno, moramo ostrižene fese zaviti v papir in takoj sežgati. Pri pojavu uši pri enem članu družine moramo pregledati lasišče tudi ostalim članom družine. Če najdemo uši, ali gnide, izvršimo isti postopek za razuševanje.
Noč smo prebili v planšarski koči zaviti v tople spalne vreče. Rano jutro nam ni obetalo nič lepega, vendar smo biti pripravljeni tudi na slabo vreme, in nas ni motilo in ne zadržalo v dolini. Do koče Vangenitz nam je vreme kar prizanašalo. Tu smo pustili odvečno opremo in jo mahniti v meglo in v oblake zavitemu vrhu nasproti. Začelo nas je močiti. Na višini 3000 m pa smo zašli v pravi snežni metež. Po nekaterih neuspešnih pristopnih variantah smo si srečni stisnili roke na vrhu. Brez pomoči cepinov in dobre pripravljenosti, bi ta cilj težko dosegli.
Mudilo se nam je, zato smo hitro obrnili nazaj proti koči. Ta nam je po pravi zimski turi še bolj široko odprla gostoljubje, vsaj tak občutek smo imeti. Po dobrem okrepčilu smo si ogledati še čudovito okolico s planinskimi jezeri. Nato smo se po bližnjicah spustili v izhodišče. Prijetno utrujene in zadovoljne so nas jekleni konjiči potegnili ob deroči Dravi skozi znane kraje v naše domove.
J. Š.
ISKRA -
Številka 35-3. september 1977 ■
EPIDEMIOLOŠKI ODDELEK ZSMH KRANJ dr. Alma Vadnjal
Kranjski planinci na Hochstadlu
AVTORALLV Z P ISKRA 77
Vnovič objavljamo skico letošnjega avtorallya Iskre, za katerega se je v predvidenem roku prijavilo preko 150 posadk tako, da bo to doslej najštevilnejša udeležba.
PROMETNI KOTIČEK
r--------------------n
REAKCIJA VOZNIKA IN STRAH
<___________________________________J
Najenostavnejša reakcija voznika je, ko na eno čutno zaznavo odgovori z eno samo kretnjo. Stvar se nekoliko zamota, če v določenem položaju voznik mora v hipu odgovoriti na več čutnih zaznav. Takrat voznik lahko doživi strah, ali se povsem izgubi.
Kaj je pravzaprav strah?
Strah je za človeka zelo važno čustvo, ker mu ohranja življenje. V precejšnji meri je posledica izkušnje. Vsak človek drugače reagira v strahu in je prav zato zanimivo, kako kdo reagira, če ga nenadoma prevzame strah.
Tisto sekundo, ko se človek nevarnosti zave pa nič ne napravi, da bi se ji izognil, imenujejo nekateri znanstveniki „sekundo groze". Vsak, tudi najbolj normalen voznik pozna take sekunde. Toda v naslednjem hipu se mora odločiti za kretnjo, ki naj ga po možnosti spravi iz nevarnosti.
To je torej možnost, da pravilno, ali napačno reagiramo. Nešteto prometnih nesreč opisujejo priče tako, da si jih ne moremo drugače razložiti, kot da so posledica paralize zaradi strahu. Mnogokrat na kraju nesreče ne najdemo nobenega znaka zaviranja. Očividci trdijo, da je vozilo v zadnjih sekundah pred nesrečo še celo pospešilo. Zakaj to? Togost telesa je v tesni zvezi s čustvom strahu. Če pade v togost voznik, ki ima nogo še na stopaIki za plin, tedaj je jasno, da se njegovo vozilo ne bo ustavilo, ampak še hitreje zdrvelo v nesrečo.
Pri zelo izurjenih voznikih so reakcije pogosto avtomatične in brezhibne. Vendar mora voznik računati na svoje reakcije pri ustavljanju. Računati mora na pot ustavljanja. Pot, ki jo prevozi voznik od trenutka, ko zazna neko nevarnost na cesti, pa do tedaj, ko se vozilo ustavi, je pot ustavljanja. Pot ustavljanja se deli na reakcijsko pot in zavorno pot.
Reakcijsko pot voznik prevozi od trenutka, ko zazna nevarnost na cesti, pa do tedaj, ko se odloči za zaviranje. Zavorno pot voznik prevozi od trenutka ko je uporabil zavoro, pa do trenutka ko se vozilo ustavi. Najvažnejša komponenta za pot ustavljanja je torej reakcijska pot, oz. čas, v katerem voznik prevozi reakcijsko pot in, ki se imenuje reakcijski čas. Reakcijska pot je odvisna od zbranosti voznika, sposobnosti hitrega in pravilnega ocenjevanja prometnih okoliščin. Nikdar ne smemo pozabiti, da se reakcijska pot deli na dobo presenečenja, dobo odločanja in na dobo, ko se je voznik odločil za zaviranje, pa do trenutka ko so zavore začele delovati.
Videli smo kaj pomeni reakcija za voznika in kam ga zapelje strah za volanom. Zato bodimo vselej pozorni na promet, poznajmo navade in zmogljivosti drugih uporabnikov cest, ne precenjujmo svojih sposobnosti in sposobnosti vozila pa se bomo izognili nevarnosti na cesti.
-VEK-
r-------------------------------------->
______J
Po Titovi ilegalni poti
Sedemindvajsetega avgusta se je pričel dvodnevni pohod mladincev iz Gorenjske po poti, ki jo je tov. Tito leta 1934 ilegalno prehodil. Pohoda se je udeležila tudi skupina kranjske OK.
Ob 8. uri zjutraj smo se zbrali pred osnovno šolo v Križah. Od tam smo v koloni s pesmijo odkorakali proti Se-benjam, kjer je bila uvodna proslava. Po proslavi smo odšli preko Križ, Pristave, Tržiča proti Siji pri Kofcah. Ob poti smo srečevali mnogo spomenikov, na katere smo položBi spominski venec. Po nekajurni hoji smo prispeh do Kala. Tu nas je čakalo kosilo. Polni novih moči smo nadaljevali pot. Brigadirske in borbene pesmi so_krajšale čas in kmalu smo prispeli na Šijo, kjer nas je čakal že postavljen tabor ob karavli. Po razporedu v šotore je sledil dober golaž.
Kulturni program, sledijo zabavne točke in taborni ogenj. Ob 23. uri smo polegli, saj nas je čakal naporen dan.
Ob 9. uri je bil kljub slabemu vremenu odhod na Škrbino.
Po kosilu smo počistili tabor in odšli v dežju proti Tržiču.
Pohod mi bo ostal vedno v spominu, saj smo kljub slabemu vremenu in dokaj naporni poti premagali ovire, ko so se pojavile na pohodu.
Škoda je samo v tem, da tehnična plat ni potekala brezhibno.
M. K.
T. Z. AT C
r------------------------------^
NAJBOLJŠI SPET PLAVALCI
TOZD INSTRUMENTI V OTOCAH
l______________________________J
Športno kopališče v Radovljici je bilo 19. avgusta prizorišče zanimivih plavalnih tekmovanj v okviru športnih iger občinskega sindikalnega sveta občine Radovljica.
V	plavalnih disciplinah po 50 m prsno, kravl in hrbtno ter štafeti 4 x 50 m se je to pot pomerilo skupno 117 plavalk in plavalcev iz 36 osnovnih organizacij sindikata radovljiške občine, razdeljenih v 3 ženske in 5 moških starostnih razredov.
Med nastopajočimi je bilo tudi letos močno zastopstvo plavalk in plavalcev iz naše Tovarne instrumentov v Otočah, ki so ponovno, že tretjič zasluženo odnesli skupno ekipno zmago, medtem ko sta obe — ženska in moška ekipa v plavanju zasedli v končni razvrstitvi drugi mesti, pri čemer pa sta zanesljivo zmagali obe Iskrini štafeti na 4 x 50 m.
V	skupni končni razvrstitvi je bila torej prva Iskra Otoče s 343 točkami, sledile pa so ji: 2. Vezenina Bled z 286, 3. Elan Begunje z 256, 4. Veriga Lesce z 239, 5. Zdravstveni dom Radovljica s 102 točkama, itd.
-C-
ZAHVALA
Ob nenadni izgubi mojega dragega očega
VALENTINA GOVEKARJA
se iskreno zahvaljujem vsem sodelavcem v produkciji Števcev za izrečena sožalja, darovani venec in denarno pomoč
hčerka Marija Culo
ISKRA — glasilo delovnega kolektiva ZP Iskra, industrije za elektroniko, telekomunikacije, elektromeha-niko, avtomatiko in elemente, Kranj
—	Urejuje uredniški odbor — Glavni urednik: Bogo Mohor, odgovorni urednik: Dušan Željeznov — Izhaja tedensko — Rokopisov ne vračamo
—	Naslov: Ljubljana, Prešernova 27, telefon 24-905, int. 48 — Tisk: Časopisno-tiskarsko podjetje PRAVICA-DNEVNIK, Ljubljana.
Po mnenju sekretariata za informacije SRS je glasilo oproščeno plačila temeljnega davka od prometa proizvodov.
____________________________________y
Razpis za ekipni šahovski turnir Elektromehanike
Šahovska sekcija ISKRE Elektromehanike prireja ekipni šahovski turnir, ki bo v četrtek, 8. septembra 1977 ob 16. uri v dvorani delavskega samoupravljanja (nad menzo) v Kranju.
Propozicije tumhja:
1.	Pravico udeležbe imajo šestčlanske ekipe z neomejenim številom rezerv.
2.	Vsaka TOZD oziroma Skupne službe lahko sodeluje samo z eno ekipo.
3.	Med potekom tekmovanja morajo v ekipi nastopati najmanj štirje igralci, sicer se ekipa diskvalificira in črta iz tabele.
4.	Vsaka ekipa mora s potrdilom overiti pripadnost svojih članov TOZD oziroma DS SS.
5.	Prvouvrščena ekipa dobi prehodni pokal, ki bo v njeni lasti do prihodnjega turnirja. Ekipa, ki trikrat osvoji pokal, ga prejme v trajno last.
6.	Turnir bo izveden po Bergerjevem sistemu, po pravilniku SZ J iz leta 1976, s tem, da ima vsak igralec 15 minut časa za razmišljanje (30 minut za partijo).
7.	V primeru delitve mesta odloča:
—	boljši rezultat proti zmagovalcem
—	rezultat medsebojnega srečanja
—	večje število dobljenih partij.
8.	Za vsakega udeleženca bo doseženi uspeh točkovan po internem „rating“ sistemu.
9.	Najuspešnejši udeleženec turnirja bo prejel prehodni pokal, ki bo v njegovi lasti do prihodnjega turnirja. Če isti igralec osvoji prehodni pokal trikrat, ga prejme v trajno last.
10.	Eventuelne reklamacije med samo igro bo reševal sodnik oziroma turnirski odbor, ki ga bodo udeleženci izvolili pred pričetkom tekmovanja.
11.	Prijave je treba poslati najkasneje do 6. septembra 1977 na naslov Zorman Vinko, RTO Tehnološko področje ISKRE Elektromehanike Kranj ali na tel. št. (064) 22-221 - int. 2419.
Komisija za šport in rekreacijo pri KOOOS SOZD ISKRA RAZPISUJE:
III. pohod
prijateljstva
Iskrašev
Spomenik (Kebeta)
Mali urh
Lovska koča STRELJANJE
Iskra Lipnica
START-CILJ
1.	Pohod bo 17. septembra 1977 na območju Jelovice. Pričetek bo ob 9. uri, start in cilj bosta pred ISKRO Mehanizmi Lipnica.
2.	Pohod bo posvečen partijskim jubilejem in Dražgoški bitki.
3.	Na pohodu bodo nastopale moške in ženske ekipe= razred moški (štiričlanske ekipe), razred ženski (štiričlanske ekipe)
4.	Štart bo ob 9. uri. Pohod bo potekal po obronkih Jelovice. Tekmovalna proga bo dolga približno 12 km. Ekipe bodo med pohodom streljale z zračno puško, pikado in reševale teste o Dražgoški bitki (Glej knjigo Dražgoška bitka). Pohod bo časovno omejen. Člani ekipento-rajo priti skozi cilj istočasno.
5.	Organizator bo priskrbel vse potrebno za tekmovanje.
6.	Zmagovalna ekipa pri moških in ženskah bo tista, ki bb prejela najmanj kazenskih točk. Prve tri ekipe po razredih prejmejo plakete, vsi ostali pa spominsko značko.
7.	Organizator si pridržuje pravico, da zaradi objektivnih razlogov spremeni kraj tekmovanja. O eventualni spremembi bo organizator vse nastopajoče pravočasno obvestil.
8.	Člani kolektiva Mehanizmi Lipnica so počaščeni, da jim je zaupana organizacija pohoda prijateljstva Iskrašev, še posebej ker je to v času partijskih in Titovih jubilejev, zato pripravljajo za vse udeležence pohoda prijetno presenečenje.
9.	Prijave za pohod sprejemajo športni referenti po delovnih organizacijah ah pa se ekipe lahko prijavijo direktno pri komisiji za šport in rekreacijo pri KOOOS SOZD ISKRA, Ljubljana, Trg revolucije 3, telefon 324-765 do 10. septembra.
10.	V prijavnici navedite samo število ekip. Prijavnico z imeni je treba oddati eno uro pred startom, kjer tekmovalci prejmejo startne številke. Pohod bo v vsakem vremenu.
11.	Ker je pohod posvečen partijskim jubilejem in Dražgoški bitki, vabimo vse delavce osnovnih organizacij in vse družbene organizacije v SOZD ISKRA, dijake in študente, da se tega pohoda v čim večjem številu udeležijo.
PRIJAVNICA ZA III. MANIFESTATIVNI POHOD PRIJATELJSTVA ISKRAŠEV
Delovna organizacija........................................
TOZD........................................................
Ime in priimek članov ali članic ekipe
1...........................................................
2...........................................................
3	..........................................................
4	..........................................................
Prijavnico oddajte pred Startom.
PRIJAVNICA ZA III. MANIFESTATIVNI POHOD PRIJATELJSTVA ISKRAŠEV
Delovna organizacija TOZD.................
Število ekip:
1..............................................................................
2..............................................................................
3	.............................................................................
4	.............................................................................
5	.............................................................................
6	.............................................................................
7	.............................................................................
8	.............................................................................
*#
Prijave ekip pošljite na KOOOS komisija za šport in rekreacijo ZP ISKRA, Ljubljana, Trg revolucije 3 (tel. 324-765)
PLANINSKI IZLET NA ŠPIK
Planinsko društvo ISKRA bo organiziralo enoinpoldnevni izlet na Špik v petek dne 2. septembra. Odhod bo ob 16. uri z rednim avtobusom-Zbrali se bomo na avtobusni postaji v Ljubljani in se peljah do Mihovega doma, kjer bomo prenočili. V soboto v zgodnjih urah se bomo podali na pot preko Krnice, grebena Lipnice do viha Špika. Hoje bo približno 4-5 ur. Spustili se bomo po Kačjem grabnu v dolino Krnice in nato v Kranjsko goro. Povratek v Ljubljano bo v soboto popoldne.
Izlet je primeren za vse tiste ljubitelje planin, ki so vsaj delno kondicijsko pripravljeni.
Izlet bo vodil Vili Tekavec, tel. 324-765. Prijave sprejema Planinsko društvo Iskra, Ljubljana, Trg revolucije 3.
Prispevek za člane 50,00 din, za nečlane 65,00 din. Vplačati morate do 1. 9.1977.