?0ÓT ^ačenjaroo novo dobo cerkvenega leta, ii ^ turgiji bomo podoživljali Kristusovo življenje • od darovanja v templju vse do njegovega trpljenja . i smrti na križu,pa do vstajenja,vnebohoda in prihoda Svetega Duha na binkoštni praznik.To je drugo poglavje zgodovine našega odrešenia. Kristus je živel na zemlji,učil,zdravil,tolažil ir, s tem izpolnjeval svoje poslanstvo ubogim zemljanom je razodel Božjo ljubezen. Njegove ljubezen je' šla dlje kot, do ja clic.Pro ko trpljenja je šla na vrh Kalvarij e. Tum se ->e dala pribiti na križ.Ko je umiral,je imel Kris-tué pred sabo ves svet,tudi pretekle in prihodnje rodove.Dolga tisočletja zaprta nebesa so se na s tež a j odprla, odprla za vse, ki želj jo -oriti vanje. Živimo' v postu.Post je za nas pomemben Čas. To jo duhovna obnova Božjega ljudstva.Na pepelnično sredo smo dobili odgovor na vprašanje,kaj smo. '"Pomni,človek,da si prah in da se v prah povr -noš -I’"...Kaj vse si včasih predstavljamo.da smo' Koliko . da-znamo I Koliko da zmoremo 'Prevzetno tt in častihlepnost uničujeta v nas ljubezen do Bo ga in do bližnjega.Kaj ni bila ravno častihlep-' nost vzrok prvega greha ?Prav- je,da„ v postu pogledamo vase in premislirao,kaj smo.če bomo iskre hi,bomo spoznali,da smo res prah.Toda-ne čisto ~ navaden prah.Smo prah,ustvarjen za večno srečo. Ko bomo spoznali,kaj smo,bomo spoznali tudi neiz merno Božjo ljubezen. . ____... . Post je čas za prečiščevanje src.Ob spoznavanju samega sebe bomo spoznali tudi svoje napake. E,daj je čas,da jih odpravimo,da se dostojno pri- pravimo na velikonočne praznike.Zdaj je čas milo sti. Le,če. bomo v tem duhu preživeli postni čas, bomo roojrli prav doživeti in dovolj ceniti velikonočno skrivnodt,to največjo skrivnost nei Zmerne božje ljubezni do nas,do prahu- ustvarja nega za večno srečo ! a yj iìcxQ V Kot majhen še otrok i sem vprašal ma-no : ,wKaj je Bog? * 1 Beljaia me je v njive zelene, ; Vse s človeškin znojem prepoj enei pokazala mi je žitna polja, širne go zdo ve. vi so k e gore. Takrat mi je tiho dejala ; "Sedaj si še otre'-: in ne umeš dela Božjih rok, a kmalu večji boš, takrat um el boš..kaj je Bog," / Rej. ! Obraz napet kot strokovnjaka, tiho strmim in čakam ket lovec na srnjaka Z rokami segam si v razmršene lase, pritiskam dlan na vroče čelo, tuhtam.mislim in preudarjam : -•Bog I? Kje.kaj ,kdo si ? ! -Ti se mi pa. le smehljaš : *Otrok moj. me ne ooznaš ? * -"lioj oče, ti si ? k e ljubiš li ?" ZORO -li- Tvoji lasje so se lesketali v meseči ni,o,mati ! Ustnice so ti trepetale v vroči molitvi. Tiho,tiho drsel je molek v tvoji roki, ko molila si zame. f j Bog je izpolnil tvoje • tihe prošnje, uslišal srčne želje, poklical me k sebi f ! , je v jarem sladak • - f ! da služim zvesto Mu, ki je ponižen,krotak. —-========K==__ S*J* IMkFè li ^LJ J (£, (nadalj,) /Rinila j e polnoč.Tedaj se je daleč nekje poja- ‘ vil si j.Čez nekaj časa se je v daljavi prikazalo osvetljeno mesto.V kupe je stopil sprevodnik in povedal:"Čez deset minut bomo v Frankfurtu." France se je hitro oblekel in se pripravil,da iz stopi.Vlak se je ustavil.France se je prerinil k izhodu.Kmalu se je znašel med vrvečo "'nožico turi stov in delavcev.Ni vedel,kam naj se obrnevTe daj se je k njemu prerinil mlad fant.'"0,Janez'", je pozdravil France.Segla sta si v roke in odšla s po_ stajo.Čeprav je bilo komaj nekaj čez polnoč,je bilo mesto zelo živo.V svitu neonskih luči in kričečih reklamnih napisov vseh barv in oblik je izgledalo čudno in Francpta je postalo strah ,tujine.Kmalu sta dobila taxi in se odpeljala do Janezovega stanovanjca. '"Majhno je in skromno", se je opravičeval Janez. "A za nekaj časa se bova že nekako stisnila" France je bil utrujen.Legel je na kavč,a zaspati ni mogel.Žal mu je bilo,da ni ostal doma.Šele proti jutru je zaspal.Ko je šel Janez zjutraj v službo, ga'ni budil. Vstal je šele ob enajstih. Od dfclge poii ga je vse bolelo. Uredil je prtljago ih poje dej. .zajtrkjmu ga je pustil Janez na mizi.Po tepta je spet "legel in premi šTj e val. Bal se je pii^ hodno s ti... \ .irugo jutro sta šla oba v tovarno.Nad vhodom » je-bil ogromen napi s. Iz tovarne je pravkar pri peljal vlak,naložen z novimi avtomobili. Prilla sta v neko-pisarnoFrance je znal samo/ nekaj■nemških besedjzato je govoril zanj Janez, ki j najprej pozdravil: »Guten Morgen «France je b š ponovil za njim.Debelušen možakar,ki je' sedel za mi zo., j e malomprno . odzdravil.Potem sta: še z bnnezbm nakaj raztovarjala, a France ni ra zumel skoraj nič.Lož je,;vstal in vsi trije so-odšl? v drugo pisarno.Tu je bilo polno ljudi. Hdpov.ali so pisalni stro ji, -.zvonila so telefoni-.-Debelušni možakar je nekaj: govoril z drugim u-radnikom.Nato je Janezu nekaj, razlagal.Janez je pòzaravil,-in pomignil Francetu.Odšla sta. iz pi>_ sainb. "Bo kaj?*, j e vprašal Fran me.'"Seveda bo, toda preden bog prišel na kakšne boljše mesto, h se boš moral naučiti nekaj nemščine.Učil te bom kar ’ jaz. Do; tbdaj pa bova delala skupaj pri sti 'skanju odbijačev za avtomobile."France se je. namrdnil. Janez ga j ft miril:."kaj na se spaku. ješ? Ali si mislil,do boš tukaj v Nemčiji postal tekaj kar direktor? Potppl j en j e,potrplj e -nje!" France je dobil■delo Vno obleko in ,z .Jane ?om sta odšla nà,delo.' ; . . .Strašen ropot se je razlegal po veliki dvora nj.. Vzdolž nje je bilo razporejeno- ogromno ,stro jev. Janez in France sta ..odšla k enemu.pd teh. «To je pa moja^maši-nca’«,'j'(? p'o'jašn.11 Janez in. skočil k streju.pognal ga je in pomignil Francetu, naj mu pomaga spraviti v režo velik kos pločevine.Stroj je zaropotal in na drugem koncu so prihajali ven odbijači za avtou.obile.Fran ce se je najprej samo čudil.Sele,ko ga je Ja -ne z -.pomnil, sc je lotil dela. Voziti je moral odbijače v galvani zaci iški oddelek. •Kaj mi zdaj koristijo formule s fakultete ? * si je mislil France. Na'vse je bil j e zen. Dopoldne je bilo dolgo.Ko sta se z Janezom vrnila na stanova -nje,sta si skuhaia kosilo,nato pa je Janez udii Franceta nemščino.Šlo je kar dobro,daj je bil Fran ce precej nadar j en „P p zno v noč sta odšla spat. Drugi dan je bil čisto enak prejšnj emu.Tako je minil teden,mesec,minila sta dva meseca.Zdaj je znal France že kar dobro nemško.Nekega dne se je o junačil in z Janezovo pomočjo napisal prošnjo za sprejem v oddelek za načrtovanj e modelov.Dolgo je čakal na ddgovnr.Čez dva tedna je dobil kuverto z odgovorom:-Zaenkrat je vse zasedeno.t- France je bil jezen.S plačo je bil sicer zadovoljen, toda delo je bilo težko.Neko dopoldne se je France napotil v pisarno tistega debelušnega možaka,ki ga je sprejel na del^.Zdaj ni rabil zastopni ka.Kar sam je razložil svoje Želje. •Vi ste pa res čudni*, j e zabrundal možak z očali na nosu. "K nam ste prišli vendar delat,ne sedet! K^j pa; vam ni všeč ?Ali vam ne plačamo dovolj ?Kam • pa naj vas vtaknemo ?Z e tako vas je preveč !'" France mu je pojasnil,da ima fakulteto in diplomo, on pa'mu je odvrnil: "Nas briga sama to,da znate de lati.Vse drugo bi raje doma pustili.Saj vas nismo mi štipendirali. ... No,če.pa že ravno želite na kakšno drugo'mest* - mogoče bi bilo kaj prostora v lakirnigi...,n France ni. nič odgovor il.P o zdravil je in odšel.. Drugo jutro ga je pri vratarju čakala kuverta,v njej pa vest,da je premeščen v lakirnico.Bil je še bolj jezen.Ro je dve uri vonjal neznosen duh po la ku,je odšel spet v pisarno. "Kaj pa .je»spet narobe?*,se je začudil možak.-"Za, vraga i ALI mi niste obljubili boljše službe,ko se bom naučil nemščine ?Kaj mislite,da sem igrača?*... de je govoril in vpil,dokler ga možak ni odslovil iz pisarne.Od tistega dne je bil France zapisan kot nezadovoljnež,upornik... poleti je nastopila v tovarni kriza. Skladišče je bilo polni. V zraku je kot. soparica visel strah, kdaj se bo začelo.Nekega dne. popoldne,ko se je de^o končalo pa... Iz zvočnikov se je n glasi lo:-P rosimo, inozem- ' ske delavce, do malo počakajo l-Med delavci je-." završalo. -Zaradi krize,ki je nastopila smo primorani odpustiti nekaj- delavcev, in sicer:..— France je obstal kot vko-pan,Med ostalimi ime ni je zaslišal tudi svojega. -Delavci,ki smo odpustili,imajo zagotovljeno službo pri raznih drugih podjetjih.-Iz zvočnikov go -'dmevala ime na raznih rudarskih krajev,France je- odšel v pi sarno. *Tukaj.le imate pismo za upravo rudnika,-m. Vzel je pismo,zaloputnil vrata in brez besed, odšel, jan e z je že vedel za njegovo usodo. Zvečer sta šla v go stilno.France- je pil,da bi pozabil na žalost.Ko se je zbudil iz ni janosti ,'teu je bi_ lo še huj e. Drugo jutro.se je z vlakom odpeljal prati sc-' veru,v majhno rudarsko naselje,-vse črno odpra_ hu in saj.Med potjo je premišljeval,prvič po dfl gem času.-Kaj ko bi se vrnil domova?Ta misel je postajala vre močnejša.Toda Vstajala je druga in je prevpila prejšnjo.:-Kaj pa bodo rekli ! Smej ali se‘mi bodo in mi privoščili.- Popoldne' j c- prispel na cilj .Pokazali so mu ba rako.Vanjo je zvlekel svoje stvari.Legel je na trdo slamnjalo.Iz torbe je vzel pismo in začel pisati:- —Dragi domači V Lepo vas pozdravljam. Imati: se dobro...-Tajka so pisma vseh ti stih, ki so razočarani nad tujino,pa jih je tega sram'priznati. Delo- v rudniku je bilb neprimerno težje kot v to varni. Francetu je bilo dolgčas po vsem dobrem in lepem.Nekega večera je sedel v sosednji bara ki pri kartah.Nenadoma je zagledal lepo in mlado dekle.Na prvi oogled mu je bila všeč. * Gluten Abend,liebe Fr&ulein ". Spoznala sta se. Čas je mineval.France je pozabil na tóarto in se zaljubil v gospodično Helgo.Ljubezen je ras- F la.čez nekaj mesecev sta se France in Helga vračala od oltarja s poročnim prstanom na roki. Minili sta dve leti.Franse se je privadil na tež ko delo.Vdal se je v usodo.Tudi mali Franci ga je Razveseljeval,ko mu je veselo skakal po kolenih in ga cukal za nos. Nekf ca dne je prišel France iz službe.Na mizi g. je čakal telegram.Nervozen je bil,ko ga je odpiral. Bral je:-oče umrl pogreb petek 16 h —— . Zena se je vrnila iz trgovine.Prebrala je^čeprav ni dobro razumela,mu je tiho stisnila roko.Odrinil h io je. . . Vsi trije so se odpeljali z vlakom na pogreb.Teži ka je bila pot.France je sklenil,da ne',pojde več | na tuje. Raj e strada doma,kot-v hladni tujini... Domov so prišli,ko so očeta že zabijali v.krste, samo toliko so odkrili pokrov,da je- France zadnjič videl očetov obraz.Mati je jokala. "Samo,dolsi ti spet doma...’" Nihče v domovini razen matere še ni vedel,da je France poročen.Helga se je zato počutila z otrokom med pogrebci kot tujka. Sprevod je krenil proti cerkvi.Za krsto so stc^ pali mati in France z ženo.otrokom in brati. ■ Rahel dež $e pršel iz nizkih oblakov na ra&racče-no zemljo.France ni slišal ne molitev,ne pedmi. Te -po Qe zrl predse.- * Ko je pogledal okrog sebe,j e zagledal Marto. Spogledala sta se.France je z očmi pokazal na ženo in otroka.Marta je zardela,povesila oči in se obrnila vstran.Z robcem si je zakrila oči in zajokala.Nihče v množici pogrebcev razen Franceta ni vedel,za- . kaj ihti... . • Bila je že noč,ko so prišli domov. Gosta jesen -ska megla se je spustila nad polje.France j e bil žalosten,toda bil je doma.Mali Franci se je igral z 'Ivanom,ki je spuščal po sobi majhen električni vlak. France,mati in Helga so se gledali in niso spregovorili bedede. Drugo jutro se je že navsezgodaj ustavil pred hišo dolg avto. Fran c e je šel ven,da bi pogledali,. Kdo je prišel..! z avta je stopil ndc uslužbe -nec iz tovarne*, <1 ga je štipendirala.Povedal um j e,da ga rabijo in ga povabil,naj se'oglasi v tovarni in ostane pri njih.France ni pomišljal.Že prej je mislil na to,da bi ostal doma. Vstopil je v avto in oba sta se odpeljala. Ivan in Franci,ki sta. za vrati poslušala ta razgovor, sta se nasmehnila drug drugemu.Prava prijatelja sta že postala in zdaj sta se objela od veselja,da bosta ostala vedno skupaj. Lep dan je bil. Sonce,ki je pokukalo izza hiri ba,je razgnalo megle. Segato je pozlatilo Francetovo' domačijo in rojstno va's... BIL TUJ 51 Ml,,, Bil tuj si mi, ko nisem te poznal, a zdaj življenje bi zate daroval. Darova.1 bi svojo ti mladost, vse dneve svojega življenja, saj v tebi našel sem radost, o,Jagnje Božje večnega življenja ! Sredi polja zelenega fantič mlad prepeva, v prsih dušo radostno mu obraz odseva J ■ , ••• sredi rožic ljubljenih, danes še zelenih, vendar v smrt zapisanih, v" 's koso pokošenih. Kdo za vami jokal bi, rožice nedolžne^ . Kot ve. danes, jutri mi bomo pokošeni. _ _______________P, - MAČ jSirena zateglo in žalostno zatuli,pa zopet uti hne v poletni separici.Nad tovarno se vali črn val dima.,ki se zvija v brezveterni tišini in se dviga pod nebo.Tedaj se železna tovarniška vrata od-pro in ven se vsuje val delavcev.Z resnimi obrazi, ki izražajo trpljenje in i zmučenost, stopajo preko dvorišča in hitijo na cesto.Ni smeha.Tega je požrl hrup nenasitnih strojev,teh grmečih pošasti.Koraki množice so potihnili.Vsak hiti proti domu.Le tu pa tam se pojavi kak zakasnel delavec.Med njimi je tu di majhen možiček'z rdečim nosom.S hitrimi koraki meri tovarniško dvorišče.Obut je v‘ stare,poncšene čevlje,iz katerih mu gleda palec.Obleka je zamazana in raztrgana,polna zaplat.To je Kovačev Jernač. Stanuje precej daleč od tovarne,v majhni,vegasti kolibi z ženo in šestimi otroki.Danes je vesel,kor je dobil mesečno plačo.Naglo hiti po zaprašeni, ce-sti.Pot mu lije s čela.Pri srcu mu je tople. Roko drži v žepu in krčevito stiska tistih nekaj tisoča kov. Vesel j e,dà bo zdaj lažje preživljal številno družino.Zadnja hiša v vasi je daleč za njim.Kmalu se jsrtkfcze njegova vas.Jerr. 6 stopa kot kak general.Tedej gre mimo gostilna, V rrjem sp spet o g-L.asj tista neukročena strast po pijači. V grlu ga žge,-siIno žejo čuti..Denar v roki ga ’pečra,_ Nek gius tòu govori; "Zavi j na levo -Zavij ralo v gostilno,da si odpočijoš in potešiš najhujšo žejo! Sara o Kalo. .■. Kaj. se to possalo pri plači tistih nekaj dinarčkov!Tega še žen a .V ' je tako natančna, ,il to opazila! * - -Sapeta je fu ;,e go vii ril 2t p ki drugi' glas, cr;ogo šibkejši od prv-go *p ni ri j srora nosr. čn; ž "i Sarj sc- bi lic: Češ ss a do siiti ; rii slišiš j c Ka lačnih otrok Véo krujj •ha n zmaj .ti, :a- ài pii voščiš nekaj,ir.ur ti be . j s c": o škodovale „-Bidl paueten - pojdi darov 1 ,f Pr.vi vlos-je močnejši ,prevpi j e ■ onega šibkejš'jgs • Texijaon so nege kar same zavile v gostilno.o tožjtii-a -koraki je stopil v točilnico in s odel za ou; avg ni k. Slo bul: j.e snel / giovo- in ga po .tisnij. v kot klon i .p oklical ge. .krč cari co : *HEj Neža,prinesi ga »liter,dejsi pogaeim žejo J • : r. ri Sr ta vrata je pri šla debelušna kronan rj.ea v bei éi* predpasniku. J’v nača.ni ogovorila', anpak j e (gj& la tako j po v}, n u, Černač j? nalil po J n kozarec in go spil v dušKu. Zadev» 1,1 on si je obliznil brke. I s žepa je privlekel pipo in j-o prič. g. J.c iako j nalije nov kozarec in pije, pt ,e« -. ' ’ , . tfnoce gre ne v zaton,a jernač sodi š« vedno za cino.Oči ima izbuljene,Polog njega leži na mi.zi prazna steklenic'.', in razbit kozar ec.Miza vjsrkav?; polito vino,ki kaplja tudi na tla.Jer-nač vedno bolj poveša glavo,,dokler mu trudna no omahne na mizo.kmalu se po sob) začuje težko smrčanje in se :liva z 'brenčanjem muh,ki se zaletavajo v okna.Ko krčmarica vidi 4ornača.da spi.ee približa po prstih’ ir mu iz žepa potegne denarnico. Ve, da je dobil-Jernač danes denar in se je zato pri njej ustavil.Hitro izračuna današnjo vsoto in prišteje še.ostale dolgove, ii- " - ■■ ki jih je Jernač napravil ©ed mesecem.Ko vtakne denarnico nazaj v ž ep j e -prazna, v njej ni niti be lica več .Krčmarica odide'po prstih iz sobe. Jernača zbudi šele močno suvanje v ramaNapol odpre oči in nekaj žago d rn. j a. Mal o dvigne težko glavo;pe jo zopet spusti nazaj .Preveč je pi jan, da bi opazil pozn^ uro.Ne ve,kaj dela,ne ve,da mora oditi..Ne bri ga' ga^nič. Strezni se šele,koga postavijo ven močne^ krčmarjeve roke,Spomni se,da mora domov,Nagle seže v zep in hlastno tipa. Z grozi; opazi,da nima več denadja. Hoče nazaj, v gostilne .Obupano udarja na gostilniška, vrata, a ta se . ne vdajo, Z opotekajo čimi koraki se spusti na cesto. Na nebu žari j. zve zde,a on.jih ne vidi.Vnjem se oglasi glas,ki mu” ne da miru : "Kaj -si storil J Denar,ki so ga zaslužile tvoje žulj ave roke,si zapil,Kaj bo s tvojimi lačnimi otroki ?® Jernač se opoteka,pada,kolne,V grlu ga spet žge.Strašaa žeja ga muči in mu ne da miru.Jerna^začuti,da je v bližini studenec.Sliši rahle šumenje mrzle studenčnice... Z opotekajočimi koraki gre,se skloni da bi hlas tno pil... pil... Toda čjoge ga ne drž e. Omahn e,.. .pade Zakriči v smrtnem strahu,a šumenje studenca utiša ta krik,že tako slaboten in hripav. Glasen krik,...še en krik,potem pa vse utihne.--- Studenec šumi enakomerno.' Zvezdno nebo žari.Žari v svoji lepoti in objokuje dušo,ki se je zavezala hudiču in tako žalos tno propadla. Zdi se,da studenec šumi,kakor bi hotel reči: KAKRŠNO življenj E, TAKŠNA SMRT ! O Č ■ ''ti :uS-r. v' or - " >■ . . }J ■ ' ' 2- ; OJi » ❖ -■n ? *0 v*!--'' ■ ' r-TOV Dro fcn é) mi lo bne, deb eie ko smate hitite čez trate. Padate;na'zemljo kot milost z neba. pokrile že ste pota vsa. In vendar vsak vas rac ima, kdor se poveseliti zna, ker mlado še šrce ima. 'Otroci nedolžni lovijo vas, podijd in stiskaj o.valij o, se i vami igrajo, srečni :'šo .pri srčno se sm 'jejo.-Ve pa letata,letate,podire se.premetat e, kar dame sé ponujate, '. ' j veselje,^mir prinašate. Xo iirobtiriice male .1. J rfte morda nebeški god ti ji ostale, dà kruha lačnim na zemlji bi dale 1 Drobtinice male ’? Dro bri e,-mi làbn'è,: debele, kosmat e letate,letate,letate vr trate. Toda 1judj o’so.ki vse jim je preveč, jezijo.preklinjajo in godrnjajo, Še Bo'g jim’ je odveč, č (prav ga ne poznajo. Zato se ve solždto in žalostne topite f O •. : ; ■ rt .e a •:n O' 9e Q&-0- >. ■ n ’ : ■ r ■cof :v ' M ra • 1 - ■ * anes umevam,česar nisem umel in spoznal dolgo: vsa sdeča našega življenja je le v tmm, - ^da >se križa ne branimo,ampak ga sprejemamo vdàrio in-gà nosimo ž ^ljubeznijo. Iskal sem nekdaj- tolažbe pri ljudeh in sr črii fmir, sera' sodiljda^je doma v veselem smehu ■ J’T njih1,ki 'htfdi.jp !z'roko -v roki tam po pravijič 1 niti' 'goj-ih' inf lbgih,v toplem siju sonca in lju • ‘ vpv*r ■ ’be‘2ni.Zdaj spoznavam: Varal sem se v. tem.Zato ne iščera več miru in sreče ri:ad šumi j svetom. A tudi ne obupavam, več.Kadar .sera od življt. ' orosim Gospoda tolažbe in miru.In glej,ub nen trepet --joči svetlobi sveče- so razjasni troeče če Zvetičarjevo,oči se mu odpre z veliko.vseo Puščajočo.ljubeznijo vame,na ustih mu zatrepe ta mehki izfaz.vseobsegajočega sočutja in' use nja,m kakor bi tolažil bolnega otroka..mi got nežno in ljubeče : *p ax... 'r In v moje srce tolažilno lije ti?.. mir--kIR BOŽJI.. - /K s. keško rUir Bož jx / ' .. ' * j Lanski januar je prinesel teselo vese d ffs hovi na češkoslovaškem dvignili , Stalini .-rpično do je zamenjala skupina svobodoljubnih domači cialistov.Ljudje so se zdramili iz težke nore sveže zadihali v svobodnem dnevu.'"Začela ,se j mlad"0, so govori li. Tudi škofje in duhovniki so, vrnili iz ječ med svoje vernike. Vsi .smo de s in Slovaki veselili. čnnske pravice.Češkoslovaška, armada, je- dobila velje.naj se ne gane-. Zato sevje dvignilo- ljud med katerim ni bilo izdajalcev,v enpten moral oapor.Okupator je začuden obstal.Toda donrača-da ja z?*čela pod pritiskom popuščati. Sonce se nagnilo k zatonu,nad Češkoslov&ško se je pon-o zgrnila tnoč. Vrnilo se je staro stanje.Le rala^ hi in Slovaki so ostali neomajni. Si ti so že n nih porazov.Že nacisti so zaradi - nesloge v dr in nesposobnosti voditeljev zasedli Češko slo V bčez strela. Tudi lani so se slišale'le okupat ve strojnice,-odgovora ni bilo.Mladino to bol Nenadoma je razsvetlil noč plamen,v katerem daroval življenje stÈdtnt Jan Palach. Sežgal se je v protest proti okupatorjevi zasedbi domovi? ne in proti popuščanju svoje vlade.Tako dejan-, je je navadno znak obupa in fanatizma,Palacho-va žrtev pa je kljub temu postala simbol odoo-ra proti okupatorju in boja za demokracijo.Pa-laoh ni os.tal osamljena plamenica. Ti samozažigi so ponovno razgibali Čehe in SloVakè.V njihovih srcih" ponovno raste pogum in zaupanje v lastno moč.Zbudila se je tudi Ev ropa,kateri so bila taka orientalska dejanja^.tu ja,kajti Evropejci •'Najbolj spoštujemo .človeško življenj et Zato sočustvujemo z mladimi Čehi in^ Slovaki. Želimo,da bi kmalu krenili na -pot svobode,ne s samouničevanjem,ampak s treznim realizmom in nepopustljivost jo. Jan Palach pa nam bo ostal v trajnem spominu,kajti njegovo dejanje je bilo res dejanje poguma in bolečine ob izgubljeni svobodi. : Y ■"V Pragi je mrzlo zato,pravi jo 'Čehi in Slo vaki■ '*ker so vrata v Sibirijo, odprta» . Y ; T.D./s DOB/Tnik. ?okala NA ČRNEM VRHU _ /'• V Vseh šolah dijaki težko pričakujejo konca pr- bX.?odi^p4™4i”™s2isJiikiat? S?^de"Lsp?r čakujemo ker vemo,da ne bo počitnic, saj smo bili-ze za Božič na ta račun več kot teden dni .doma.Da P* ni bil prehod ifc enega polletja v drugege popol n ra a neviden, smo šli na svečnico ria Črni vrh. na kratpk,toda lep izlet.Srečali naj bi se s črnovr— škimi- farani. Črni vrh je zadnje čase zelo obiskan zimsko-tu-ristični kraj.Ima mnogo smučarskih terenov,ki so primerni tako fea- ti ste , ki se šele uče smučarske a becede-,kot za odlične smučarje.Da j,.p kraj res ži vahen,nam je pričala velika množica avtomobilov z domačimi in tujimi registracijami.Vreme nam je malo nagajalo vendar nam ni vzelo dobre voj. j e. Pri službi Božji je pel naš, zbor.Maševal in pri digal je eden naših predstojnikov.Lepo je govoril Črnovrščera o duhovnikih in duhovniških poklicih, predvsem materam je položil na srce skrb za duhov niške poklice. po maši so nas razdelili po skupinah,da sito šli na kosilo v crnovrške domove.To je bilo šele pravo srečanj? e farani. S petimi semeniščniki iz različnih razredov sem bil dodeljen mlademu gospodarju.Peljal nas je na / svoj dom.Prijateljsko smo si segli v roke in preden smo prišli do njegove hiše, smo bili že pravi prijatelji.Seveda nekoliko boječe smo sedli za bo gato obloženo mizo.Prej smo se še predstavili vsem družinskim članom.Med jedjo je stekel prijeten,ne prisiljen pogovor o zimi,o kmetijstvu 0 šoli,o _: vsem,kar zanima preprostega človeka.Prav razživeli . smo se šele po kosilu.prinesli so nam gramofon,.mi. pa smo zlezli na veliko in toplo kmečko peč in pio šča Mihe Dolžana "Ob kmečki peči" nam ni še nikoli tako ugajala.Mali domači deklici -Štefka in Cirila-sta na1”: pokazali vse svoje punčke,igračke, zbirke piss ih papirčkov in starejša,ki hodi že v šo,o 10 ' ?di svoje zvezke in - spričevalo (!) Veseli smo se smejali deklicama,ki sta hoteli en emu ja 11 arugemu izmed nas u'rediti pričesko po svojem okusu.Naučili sta nas posebne igre z list» Ki ,ki sta jo menda sami izumili. Veseìo sta pro uestirali,če smo ju hoteli pri igri opehariti. Tako j e^potekalo popoldne v veselem razpolože-t ju in če bi nas nekdo strogo opazoval (? ! ), bi težko ugotoVi1,kdo je bolj otročji-ali veseli ćoklici,ali razigrani semeniščniki.Po dolgih, d Igih letih, smo spet glasno čitali CICIBANA! Kdaj pa kdaj se je kdo ozrl skozi okno ir vi -dej naše sošolce,ki so nosili smuči in ssoke navkreber in tako porabili prosti čas«črn 'vrš-ki otroci' so bili radodarni in so radi posojali smuč?, ah sanke.Tudi mi smo s*-- nameravali iti smučat, toda moč tople peči je bila prevelika in smo vse do litanij ostali na njej»Da smo raje ostalijnajp je dobra gospodinja neprestano tosi la. na z dobrotami obložene krožnike in re- či moram,da se že dolgo nisem tako dobro peču-t? 1. Prehitro sc je približal čas litanij in mira. li smo v 'cerkeVrPelle smo prelepe litanije Hate re fcrožje v 'Vodopivčevi melodiji. Ce enkrat smo se v Črem vrhu razživeli.To ?ot v vaški gostilni.kjer smo se zbrali skoraj vsi. Nekaj časa smo molče gledali dežne-kaplje skozi okn; ; po tem pa smo zapeli,da je bilo vesolje. itila di smučarji,ki so se tudi umaknili pred dežjem, so nam navdušeno.ploskali in hvalili naš zbor ter nam naročili celo nekaj pijače. Tako smo lah ko videli,da je slovenska pesem še vedno pr?ljub ljena.Ne učeno govor j en j e, ampak predvsem lepa pesem združuje mlada slovenska srca. Ne vera,zakaj čas veselja tako hitro mine»., lviorali smo oditi. Naša skupina se je še enkrat nasmehnila Cilki in Štefki,ki sta mahali na o-knu.Potem smo se odpeljali, bogatejši za nekaj lepih trenutkov. Bog ve;ali se borao lahko še kdaj odzvali povabilu prijaznih gostiteljev,ki so dejali :"Kadar boste" kaj tu hodili, se le oglasite !« ■korda", smo dejali in se zahvalili. Bog j,ira povrni njihovo, dobroto ! P kEŠERNOV dan V SEMENIŠČU 13.decembra lani je minilo petdeset let,odkar smo izgubili našega največ j ega proznega ustvar -jalca- Ivana CANKARJA. V skromen spomin na tega bori telj a v areni življenja je bila posvečena na ša Prešernova proslava 8.februarja,saj je Cankar poleg prešerna največji in najmogočnejši steber ■ha.se literature. * Jedro ero slav è je. bilo precfe vanje profesorja in pesnika.Franceta Vodnika,ki nam je prikazal pomen Cankarjevega della za naše umetnostno,kulturno, so cialno in nacionalno življenje v začetku tega stoletja.Cankar - berač z belo krizantemo v gumb nici-je bil mejnik.pretrgal je vezi s preteklost jo,v kateri je bila umetnost dekla in cunja v ro kah spletkarjev. Cankar se je bojeval za novo umetnost,ki so jo porajali Kette,Murn,Župančič in on sam.pri tem pa ni zašel v larpurlartizem.Zgodba mora imeti svoj smisel zaradi človeka.Iz arene Življenja,ne iz arene literature so se rodila vsa njegova naj_ boljàa dela,ki nam■pričaraj o pred oči dolino Šent florjansko-simbol Slbvenije-in dolgo procesijo be račev,ki se pomikajo za križem.Temne misli! A v Cankarju bila obilo idealizma. Nj.egova dela so globoko slovenska in obenem, vsečloveška.Ljubezen do domovine in matere j e po življala njegovo vero v človeka,ki živi doslednot vključen v Božji n ač rt. Ivi ATI, DOMOVIN A, BOG ! TC so bili Cankarjevi ideali. Govornik nam jo razkril globoke osnove Cankarje ve umetnosti,za kar smo mu iskreno hvaležni. ..kader. jo so -.pož'i.V/ lo recitacije alkarje -■ yih in; Z. tanč ič.'evih tresal.posebno 7 1 lepo izve depé f>re orno ve pesmi. ; Vri t;ih je pe' naš moški zbo r: Zdr, -ri c a. Ji am. La na sije . prošla-' 1 je dopolnila bogata kn j .zna razsta va Cankarjevih del. Videli smo glavne Cankarje ve knjige, cot so izhajale v časovnem aaoored--ju - nad loo njegovih del in prevodov,ki nam jih je dobrohotno aosodila Goriška knjižnica. Proslava in knjižna razstava sta nas obogatili, saj srno slišali in videli mnogo lepega in novega. 'c tl, Vocile ČAS X0VOA... Prejšnji mesec je moralo oditi k vojakom se dem naših sošolcev.Človek se nerad poslavljaj časa se ne da ustaviti. Ob slovesu je srce polno mi sli,ki jih težko izraziš.Kar pride na dan,je zelo skromno v primeri s tistim,kar jd v srcu. Kljub temu smo pripravili poslovilno sloves nost.Zbrali smo se v razredu.Naš moški zbor nas je prijetno -presenetil z vencem primernih pesmi:Zdravica,Vojaki na poti,U boj,0j,Doberdob,Oj ta vojaški boben,Pobratimi ja.Pel je tu di oktet. Vmes smo slišali govore.Prvi je spre govoril g,vicerektor,ki je z lepimi in vzpodbudnimi besedami ublažil bridkost slovesa.Pou daril je,da se bo ravno v dobi vojaščine preiz kusila njihova zvestoba Bogu in poklicu. ■"Vi greste na okope.Na okope življenja! Vi ste v bojni črti,mi smo vaše zaledje,mi’ smo vaša rezerva ! Na vas,dragi fantje,bomo mislili, spremljale vas bodo naše dobre,plemenite želje spremljale vas bodo naše molitve.Vaše veselje bo naša radost,vaša bol naša žalost. Odhajate.Toda vsak izmed vas,dragi fantje,ne odhaja ves in ne odhaja za vedno.Ne odhaja ves:med nami boste še vedno pričujoči in spo- -20- min nn vas hoče biti svež„Tudi ne odhajate za ve® noivrniii se boste, da potarci, ko < uspešno opravite ~ svoj prvi samostojni življenjski 1zpit,opravite še tukaj pri nas svoj šolski zrelostni izpit. In sedaj,dragi fantje.naj vas .spremlja ...Božja po->moč, Božje varstvo in naša najboljša voščala l •" Gospod ravnatelj je. prikazal slovensko pesem kot nekaj,kar nas je vsa ta skupna leta družilo i—n • ra.zves.elj evalo. "P e sem po.ve več,kot navadna beseda. S pasmij o se poslavljamo od vss in če Bog da,vas ' bomo s pesmijo tudi šarej eli,ko se vrnete." Fbsem je povezovala in p e stri la tudi našo slovesnost. Odhajajoče je v našem imenu pozdravil .^ord.iiad, drugim j. rekel: **. « .prišel je dan,ko nas zapuščate in ko morate vsak zase kreniti v Živij enj e;.. Zdaj odha j ate, vendar sp mi. zdi .da življenje -nik,-j er Več ne. bo tako lepo.kot j-e bilo' tukaj.Prav za to se-^boste najbrž radi spominjali teh svojih mia dih gimnazijskih dni „ Ven dar J-ž i vl!j en j e terja '.svoje. Z e. namen tega skupnega bivanja ni bil. ta,da:,bi os tali skupaj, temveč da- bi si oridobilf znanja in • kreposti in obogateni z ljubeznijo nekega dne sto pili v svet kot duhovniki: ali kot laiki.Mislim,da bodo ob vrnitvi vaše misli in odloči tvejpred. kate rimi sto jite, do zorele. • Zato vam vsi skupaj želimo veliko/uspehov v npvih preizkušnjah in novih, bogati h spdžnanj v tem življenjskem zorenju. ... ’, Vem,da vam bo v trdno oporo- zavest,da se vas. spominjamo v mislih in. v pismih in- tudi to,da molimo za vas.. . " V imenu bodočih vojakov se' je -nošlovil Tone,.ki je povedal tudi tole: "...Čut pravičnosti zahteva,da se vam v imenu 'odhajajočih iskreno zahvalim za vse,kar ste nam lepega dali.Hvala vam,gospodje predstojniki in profesorji,ki ste nam bili drugi starši ,ki ste . nas vzgajali in nam posredovali Božjo in človeško modrost. Hvala tudi vam,prijatelji,ki ste se trudili,da , je bilo naše življenj epse, bogate jše in srečnejše.Hvala vam ! Mi odhajamo,o stali p -odo spomini, ki nam jih nihč ne bo mogel jeti. Vi pa,dragi pri jateiji,pogumno stopaj : po poti popolnosti ki je tudi naša pet i Ho se poslavljamo,želin. ,da bi se nekoč zopet vsi sešli na tej -not. in končno postali to, za kar smo živeli in celali v semenišču1 dobri duhovniki...5' i e enkrat smo se seski pri večerji.Vzdu je je bilo res družinsko.precej živahno jt bilo in peli smo. Začuden sem se vpraèSil: "Ali, sploh more b: ti slovo tako veselo "Da, takrat še nih- če ni mislil na to,da boste odšli,ampak sme bili reseli,da ste še med: nami. I ri večerji je govoril- najprej g. rektor, ki je zaželel odhajajočim,da bi se v novem o kolju dobro nočutili in se tudi srečno vrni li. Nato je v imenu odhajajočih spregovoj ril še Ivan : "...Zdaj odhaj amo, vendar čutimo dolžnost, da se vam še enkrat iz srca zahvalimo,saj ste nas kakor s poslovilno slovesnostjo tudi s to večerjo zelo presenetili in tako od ha,j amo iz semenišča z zares lepimi vtisi .P o sebno se zahvaljujem g.ravnatelju in vsem pevcem,pa tudi v.rektorju in g.vicerektorju za tako življenjske besede?... PC ZDRAVLJ ENI, A NE PO ZAELJ ENI ! ! ! » Po večerji smo na hodniku sklenili krog in zapeli. "Nasvidenje še kdaj...",je odme_ vaio med zidovi. Se kratek stisk roke,še topel -ooaled v o-či in - odšli ste... , Dragi Ivan,Lojze, BranRoj^fc^e,,France fn To ne,ni vas več med nami.Ostal pa je lep spomin na vas in na leta,ki smo jih preživeli skupaj „ In želja je v srcu.velika in lepa,; DA BI BILO ŠE' KDAJ TAKO LEP<"..C JO»V Ì4ÈTIÀ7/Ì4A V t k T hK nil j ti H to ?" j '°0 N 0 m a'3 A h UA itt I j 0 K 0 '"3 C D> m £> K » !Cr ,Ju M E_ y_ "N D 1 v A « ii "0 F 0 k i Bi f'X k T m H l,5 Li. 1 M 9 m T -t 8 4iA 1 % ‘S ES e® Si A Jv a • m «p L.' >— T t lasi gsg m % bi O "i "S 3 j— k A a k O S b^ L 't m H A k E kr m «k A 3 1 MA 58 "t) V fe s 9 m s 9 H O £ m Ha t [ P • A 19 CK ®i % a T m "20 % k m 50 s\ % Ji A m % k \3 m \ X> s i7. ki i.ogramrr8.alkoholna pi jača-3o. nadležna žuželka-34. naša r« ka-35. zgornja,soška.dolina-^Tirnoško imè-36.mo ško ime-41.dva vokala-45,glavni števnik-46. glasbilo-v cerkvi-47.nbbèsa-48.organ vida-49. j eza-5o. moško ime- 51. lati n sTci osebni zaimek-59.nemški' osebni zaimek r , /ie - • SPOROČILO URESNIČIVA A/iesec je minil in pred vami je druga števil ka Isker*Rvala vsem,ki ste sodelovali pri njenem oblikovanju. V tej številki začenjamo novo rubriko.V njej vas bomo seznanjali, z zanimivimi dogodki v sc menišču in v zvezi z njim.Vabimo vas,da sodelujete v tej .rubriki tudi tisti, ki nimate dovolj fantazije.in poguma za pisanje novih zgodb.prihodnjiČ bomo začeli še z eno novo ru brikp:PLANINE VAEIJO.Ta bo razveselila navdušene planince,ki jih v semenišču ni malo. />i~ V Na ANKETO,ki sms jo razpisali v prvi številki, srao dobili 52 odgovorov.V2eli ste jo kar resne in iz nje sni o dobili veliko predlogov,ki jih borao u poštevali kolikor bo raogoče. Pazpisujemo natečaj za oprerao naslovne strani. Vsi ,ki imate smisel za risan je, nam pošljite svo je o—nitke,ki naj čiraboTj ustrezajo naslovu lis-, ta.N _;boljši osnutek borao upprabili pri izdelavi ^naslovne- strani,ki bo ostala stalna in jo bomo 'pozneje tiskali v barvah. Veseli borac vsakega pisma.Naj vam pr :<"tnvimo od lomek-iz pisma,ki smo ga prejeli z Uredništva DRUŽINE: "Razveseljivo je,da ste začeli izdajati svoj list.Med slovenskimi duhovniki je bilo vedno nreicej literatov.Naj se talenti že zgodaj pokažejo in ^adi j o ! Li st na bo èmpi pomen za tiste, ki sicer nimajo žilice,pa se bodo v svojem listu učili pravilnega'i zražan ja. Večkrat pri nekaterih duhovnikih teea' pogrešamo. Zato vaš list toplo po zdravi j ama" ------pisali so nam tudi malo semeni š čr>iki iz Ljubljane, ki so pripravljeni sodelovati z nami in bodo 'začeli izdajati tudi svoj list. Tretja številka I SOR bo izšla predvidoma pred velikonočnimi prazniki,zato nam čiraprej pošljite svoje prispevke J Le porum in- pero v roke ! UREDNIŠTVO ISKRE - glasilo slovenskih semeniščnikov v Vipavi Ureja uredniški odbor; Kokalj Zvone,Ramuta Jože, Milharčič Lojze in Stržaj Jožo ; Odgovorni svetovalec: dr.Tcne Požar ; Naslov uredništva: Vipava 149. ,p, Vipava ; Naslovna stran in likovna oprema: Andrej Sever ; Tiskano v 175 izvodih;tiska Zoro & Oo.