Leto XXV. Poštnina plačana v gotovini. Lendava, 4. septembra 1938, Štev. 36 SLOVENSKE KRAJINE NOVINE Vredništvo v Lendavi hš. 67, uprava v Črensovcih, Slov, Krajina. Letna naročnina v državi 30 Din., mesečno 2.50 Din., v inozemstvi 72 Din., mesečno 6 Din. z M. Listom letno 100 Din. Na sküpni naslov pri širitelaj v državi je letna naročnina 24 Din,, mesečna 2 Din. — Plačati se mora naprej. Štev. položnice 11806. Rokopisi se ne vračajo. — Cena oglasov: Cela stran 800 Din,, pol stran 400 Din, i tak niže Poslano i med tekstom vsaka reč 2 D., mali oglasi do 10 reči 5 Din., viševsaka reč 1.50 Din. Sept. 11. pridite v Črensovce. Ka bo v Črensovcih 11. septembra? Zahvalna boža slüžba: 1. ka smo dobili versko sloboščino, ka se nam ne sili na Škodo vere drügi jezik, šteroga ne bi razmeli, nego v milom slovenskom maternom jeziki se nam glasi boža reč v cerkvi i še vči v šoli; 2. ka so se včakale naše Novine, ki so z ognjom krščanske lubezni zagovarjale pravice našega naroda, 25 letnice svojega obstoja; 3. ka je naš narod prišo v lastno državo, v šteroj je v 20 letaj več pripomočkov pridobo, kak prle v stotinaj let; 4. ka je prišo po agrarnoj reformi do krüha i strehe; 5. ka se je vrno živ i zdrav z strašnoga večletnoga boja, da si v miri vredi svoj skromni domek; zahvala za mir je globoka prošnja za mir; 6. ka se je rešo strašne boljševiške oblasti; 7. ka njemi je dober Jezuš dao obilno dühovniških pozvani; 8. ka so njegovi sinovje i njegove hčeri v misijonskih pokrajinaj glasitelje prave vere; 9. ka so delavci naši dobili izseljenskoga dühovnika, ki je kak dober pastir vodi po poti zveličanja i varje vseh tak düševnih kak telovnih nevarnostih i nesreč; i 10. za vse dobrote nam i našim skazane v düši, v teli, v poštenji i v vrednosti pa tüdi za vse križe, štere smo mirno i vdano i veselo nosili Bogi na čast i za zveličanje düš. 11. Poleg zahvale pa se bo slovesna sveta meša slüžila za celo Slov. krajino, za ves njeni narod, naj ga Marija vzeme pod svojo obrambo, i njemi sprosi vse vremenitne, najbole pa vse vekivečne dobrote, da pride do svojega cila, do pravoga, živoga Boga i ga vživa vse večne čase. To slovesno sveto mešo bodo slüžili prezv. g. dr. Tomažič Ivan Jožef, lavantinski knezoškof, apoštolski administrator Slov. krajine, ali če bi bili zadržani, njihov odposlanec. Veren narod Slov. krajine, zberi se zato punoštevilno 11. sept. v Črensovcih že ob 8. i to v ogradi i na dvorišči g. Cigan Jožefa, cestnoga nadzornika, odkec idemo k cerkvi k slovesnoj sv. meši, štera bo vünej z predgov, ki do jo istotak držali prezvišeni g. knezoškof, ali njihov namestnik. Vsaki naj si napiči edno pšenično vlat na srce i jo ovijo z državnim trakom, šteroga pošlemo v vsako ves. Pridite i z nami vred zospevlite našo lepo pesem: „Slovenska Krajina mili moj domˮ, pri večernici pa Tebe Boga hvalimo. Meša je ob 10, večernice ob pol treh. Po večernici telovadni nastop mladine, včlanjene v FO i DK. v bližini cerkve. Sv. meše se začnejo slüžiti ob petih, ob pol šestih je sveta meša za širitele i dopisnike Novin i M. Lista, pri šteroj se ti vsi prečistijo. V soboto, 10. sept. ob 8. vüri večer je odkritje spominske plošče na Našem Domi, širitelje morejo te te den priti i to večer do polšeste vüre se zbrati pri mosti poleg mlina. Globoka zahvala Prezvišenomi. Preč. g. Zadravec Matjaš, črensovski plebanoš i urednik Novin sta hodila prezvišenoga g. lavantinskoga knezoškofa i apoštolskoga administratora Sl. Krajina vabit na našo proslavo. Obečali so njima, da bodo dragevole prišli, ar majo radi Slovensko Krajino i bodo mešüvali za celo krajino, vse njeno lüdstvo, da je Marija skrije pod svoj materni plašč i osreči na tom i drügom sveti. Če bi jih stanovska dužnost zadržali, čakajo najmre poziv v Rim, te bi poslali svojega odposlanca, ki bi izvršo isto, mesto njih. Pri toj priliki so gospodoma izrazili, da jih popolnoma zadovolijo Novine, da so dober katoličanski list i ravnotak so se izrazili od Marijinoga Lista, da je posebno lepi list. Naj pokažejo svojo lübezen do našega tiska, so darüvali pri toj priliki 100 Din. podpore za naš tisk. Oda se za to dvojno dobroto Prezvišenomi kak najtoplej zahvalimo, Njim obečamo svoje prav goreče molitve da dober Jezuš blagoslovi njihovo delovanje za zveličanje düš. Prosvetni tabor i mladinski nastop v Bogojini. 4. septembra de v Bogojini prosvetni tabor i mladinski nastop, šteroga pokroviteo je narodni poslanec g. dr. Klar. Na tabori, ki bo včasi po sv. meši, do gučali nar. poslanec dr. Klar, voditeo prekmurskoga lüdstva, banski svetnik g. Klekl, i naš domačin, banski svetnik, g. Bajlec. Po podnevi bo nastop, gde bomo lejko vidili naše najmenše, ki bodo nastopili s prostimi vajami, naše dekle s simboličnimi i prostimi vajami, dobre telovadce na bradli i drogu, tak g. Borko Ivana, bogojansko vrsto, dve štafeti, dijaško i Bogojansko, vse pa bodo zaklüčili člani s prostimi vajami. Pridite vsi v Bogojino na te den, da katoličanske i Slovenska miseo žive v nas, da smo zadosta močni, da se lejko vstavimo v bran vsakšoj sili, štera bi nam štela vzeti to, ka nam je sveto. Pridite, da pokažemo, da düh, šteroga so nam vzgajali pokojni dr. Ivanoczy, pokojni Baša Ivan i g. Klekl živi v nas, da nam ga niti eden ne bo mogeo vzeti. Pridite vsi, ki mislite i čütite tak, kak mi, 4. sept. v Bogojino. Bog živi! Naš veliki den se približavle, pripravlajte se na njega. Zažgite kresove! Septembra 10. večer zažgite kresove po celoj Slovenskoj krajini i zmolite nekaj najprle za naše pokojne voditele i boriteo i pokojne naše vojake. Zatem pa spevlite narodne pesmi, držite govore od naše domovine, od naših krščanskih Novin i je priporačajte pa širite. Vsaki kres naj rodi bar ednoga novoga naročnika! Zažgite krese, če vam bo mogoče, tüdi vi v Franciji, Nemčiji, Canadi, Jüžnoj i Severnoj Ameriki pa povsod, kde se naš Siromaški narod steple po širnom sveti. Okrasite grobe naših pokojnih voditelov i boritelov! Pred proslavov te tjeden to napravile. Molite za naše pokojne boritele i vse naše pokojne vojake pa darüjte za nje bar edno sveto prečiščavanje te dni. Pri kresi zmolite sküpno za vse kratko molitvico ! Zahvalnost je najlepša prošnja. Poročajte nam, kde ste zažgali krese i kak ste se pri njih držali, ka ste pri njih opravlali. Tekmüjte med sebov v lübezni do naših voditelov, ki so že na svojem računi! Širitelje, že v soboto pridite v Črensovce! Sept. 10. ob petih bodite vsi v Soboti, ki nemate potačov, ka vam pošlemo edno priliko, z šterov se pripelate. Gorički vlak, šteri vas pripela, bo meo zvezo z prilikov, ki vas pripela v Črensovce. Pri kolodvori vas bo čakala prilika. Pri kolodvori se Zbirajte tüdi ovi, ki pridete peški do Sobote. Okoli pol šestih morate biti vsi v Črensovci! Pri glavnom mosti se zberite vsi Širitelje, bližnji i dalešnji, odtec se sprevodite v cerkev. Drügi den polšestih mate sveto mešo i sküpno sveto obhajilo. Iz cerkve se Spravite na svoje stanovanje i k večerji. Sv. spoved opravite že prle. Odkritje spominske plošče. V soboto 10. sept. ob osmih večer je odkritje spominske plošče na Našem Domi v Črensovcih. Vsi širitelje Novin morajo biti navzoči, tüdi drügi se vabijo, šterim to prilike dovolijo. Plošča bo kratko orisala dogodke, ki so Zgodovinskoga pomena v najnovejšoj dobi za Slovensko krajino. Büdnica v nedelo 11. sept. V nedelo 11. sept. ob pol petih se bo igrala büdnica po vulicaj črensovskih i žižkovskih i büdila na veliki den naš narod. Gda se žbüdite, prvo vam bodi goreča molitev, ka dober Bog blagoslovi, vse naše trüde, vse naše skrbi vse naše delo te den za svojo vekšo diko i naš vremenitni i večni hasek. Brez božega blagoslova nikaj ne spadne dobro vö. Sprosimo si ga vsi. Svete meše v nedelo. Svete meše se začnejo slüžiti v nedelo ob petih zajtra. Ki majo kakše posle, da sledkar ne bi mogli priti k meši, naj k toj pridejo, ka zadostijo svojoj krščanskoj dužnosti. Ob pol šestih bo sv. meša za žive i pokojne širitele i dopisnike Novin s küpnim svetim obhajilom širitelov i dopisnikov. Ob pol sedmih bo sveta meša za vse naše izseljence širom sveta, za pokojne vojake Slovenske krajine i vse pokojne, ki so v tüjini pokopani. Ob sedmih je sveta meša za vse naročnike Novin, žive i pokojne. Ob desetih je slovesna sv. meša pri cerkvi na prostom za celo Slov. krajino i ves njeni narod doma i v tüjini, naj ga dobra Mati Marija vzeme pod svoj materni plašč i njemi poskrbi vremenitno, predvsem pa vekivečno blaženost. To sv. mešo do slüžili prezvišeni g. lavantinski knezoškof i apoštolski adminis- trator Slov. krajine, dr. Tomažič Ivan Jožef, ali, če bi bili zadržani, njihov odposlanec. Med tov svetov mešov bo ves zbrani narod spevao naše lepe cerkvene pesmi, posebno lepo Marijino: Marija, nebeska kralica . . . Zbiranje naroda 11. sept. v Črensovcih. Prosimo vse, ki se ščejo vdeležiti naše proslave, da se začnejo po sedmoj meši zbirati. Gostje bodo gledali sprevod iz Našega Doma. Sprevod. — Spored: 1. konjica (na cesti na Gospocko poleg ograda g. Cigán Jožefa) 2. biciklisti (kre dva kraja ceste od prve hiše v Črensovcih do Našega doma) 3. Šolska mladina, na sredini med njov beltinski voz s sv. Cirilom i Metodom i knezom Koclom (Rajtarovo dvorišče i Sabolovo dvorišče) 4. fantovski odseki i dekliški krožki v krojih i polkrojih (Ciganov ograd) 5. dobrovolci Slov. krajine (na poti proti Bistrici) 6. Širitelje Novin 7. Zgodovinski voz iz Dokležovja 8. izseljenci (vse tri skupine v Farkašovom škegnji) 9. možka i ženska mladina (Ciganov ograd) 10. narodne noše z dožnjekom (v Vinčecovom ogradi) 11. pozvačini s svadbov (v Horvat-Lükačovom ogradi) 12. vozovi z narodnimi običaji (v Balažkovoj i Küzmovoj vulici) 13. gasilci (na poti proti Bistrici) 14. kmetje 15.kmetice (oboji v Ciganovom ogradi) Pripomba: zmes godbe. Kak naj bo oblečena mladina? Dečki: črnkaste hlače, bela robača-srakica, olstov-olstik modri, na prsaj trak z pšeničnov vlatjov, za kranščakom šopek rož. Dekle: črnkasta janka, beli rokavci, gologlave z rožov v vlaseh, na prsaj državni trak z pšeničnov vlatjov. K pseničnoj vlati denejo kakšo korinico — rožico. Narodni traki so prišli, vsaki naj si poskrbi ednoga. Cena vsakoga en dinar. Nosijo sledeči napis: 20. Let. Osvobojenja 11. IX. Črensovci 1938. Jako lepi so. Vsaki naj si ga poskrbi za spomin, brez njega v sprevodi nišče ne more iti. Pšenična vlat je naš znak. Prosimo vse vdeležence naše lepe proslave, da si na prsi nateknejo edno pšenično vlat i to ovijejo z narodnim trakom pa še kakšo rožico-korinico denejo zraven. Ki nema pšenične vlati, naj si jo poskrbi z drügoga mesta ali pa nosi samo državni trak, če nemore do nje priti. Vsem. Vse prosimo, da nosijo v svojem srci globoko Zahvalnost za vse dobrote, štere nam je dober Bog v teh 20 letaj podelo v obilnosti. Zahvalnost rodi pobožnost, ki izvira iz srca i štera napravi človeka dostojnoga od zvüna. Pečenjarom i klobasičarom na znanje. Da se narod prehrani, naznanjamo vsem pečenjarom i klobasičarom, da majo prostor zasigurani proti odškodnini, kde lehko svojo hrano odavlejo. Naj se javijo pri odbori za proslavo 20. letnice v Črensovcih. 2 NOVINE 4. septembra 1938. Nedela po Risalaj trinajseta. Evangelij (sv. Lukača 18.) Tisti čas, gda bi šo Jezuš v Jeruzalem, prek je šo po sredini Samarie, i Galilaeje. I gda bi notri šo vu niki kašteo, prišlo je pred njega deset gobavi možov, ki so stali ozdaleč i podignoli so glas svoj govoreči: Jezuš Mešter! smiluj se nad nami. Štere, kak je vido, velo je: Idte, pokažte se dühovnikom. I včinjeno je, gda bi odhajali, Očiščeni so. Eden pa med njimi, kak je vido, ka je očiščeni, povrno se je, z velikim glasom zvišavajoči Boga, i spadno je na obraz pred noge njegove hvalo davajoči; i te je bio Samaritanuš. Odgovoreči pa Jezuš pravo je: Nej li ji je deset očiščeni: i gde ji je ti devet? Nej se je najšo, ki bi se povrno, ino bi bi dao diko Bogi, nego samo ete tühinec? I veli njemi: stani gori, ino idi; ar je vera tvoja tebe zdravoga včinila. Zahvalnost je jako lepa, a na žalost, redka jakost. Dokaz toga mamo v denešnjem evangeliji. Jezuš je ozdravo deset gobavcov, pa samo eden se njemi je zahvalo. Komi pravimo, da je zahvalen? Tistomi, ki svojemi dobrotniki dobro z dobrim povračüje, bar priznava to. Prvi i najvekši naš dobrotnik je Bog. Od njega mamo vse. Za Bogom so naši najvekši dobrotniki naši starišje. Potem pa vsi tisti, od šterih smo kakšo dobroto prejeli. Vsem tem moramo biti hvaležni z rečjov, najbole pa v dejanji. Na sveti je pa tak malo zahvalnosti! Jezuš se je tožo sv. Marjeti rekoč: „Glej, to je tisto Srce, ki je tak močno lübilo, da je vse pretrpelo, mesto zahvalnosti pa od vekšega dela lüdi drügoga neprejemam, kak samo nezahvalnost. I to me bole boli, kak vse, ka sam prle v svojem trplenji prestao.ˮ Ka pa pravijo starišje i drügi dobrotniki? To ka pravi stari pregovor: Dobrota je sirota! Nehvaležnost je plačilo sveta! Sledeča zgodbica nam to jasno dokaže. V začetki 11. stoletja se je vužgala strašna vojska med Danci pa Angleži. Danci so 20 dni oblegali angleške mesto Canterburg. Gda so vdrli notri, so strašne reči počenjali. Nišče ne bio varen pred njimi. Celo malo dečico so živo nasajati na svoje sulice ali pa so je pod kola metali. Gda je pobožen kanterberiški škof Elfeg zvedo, kakše grozovitosti počenjajo, je šo v njihov tabor pa jih milo proso, naj prizanesejo njegovim nedužnim rojakom. Pa ka je opravo? Zvezali so ga pa v vozo vrgli. Tü je seri starček ostao sedem mesecov. V tom časi je nastala küga pa dosta Dancov i Angležov pomorila. Lüdje v trumah prihajajo v vozo i prosijo škofa, naj jim pomaga, naj prosi Boga, da jim odvzeme to šibo. Škoti se lüdje smilijo i zato pravi, naj njemi prinesejo dosta krüha. Škof krüh blagoslovi. Štokoli je jo blagoslovleni krüh, se ga bolezen ne prijela, što pa je že na kügi zboleo, je ozdravo. Človek bi mislo, da bodo lüdje Škoti jako zahvalni i da ga bodo včasik izpüstili. Pa ne! Zahtevali so od njega, naj se odküpi z velikov šumov penez — 3000 füntov srebra. Ar škof ne meo penez, so ga odpelali na morišče i — eden mladenec njemi je s sekirov glavo prekiso. Pa što je bio te mladenec? Bio je veliki siromak, za šteroga je nišče ne marao. Samo škof Elfeg se ga je pred desetimi leti smilo, ga včio v svetoj veri, njemi bio za kumo pri krsti i ga potem sprejeo za svojega slüžabnika. Vse te dobrote je nehvaležnež škofi s tem poplačao, da njemi je s sekirov glavo prekiso. O, zaistino nerazumna nezahvalnost, strahovita podivjanost! Že sama vlüdnost i dostojnost zahtevala hvaležnost. Kak grdo je svojemi dobrotniki biti nezahvalen ali ga celo žaliti z zaničavanjom, ogrizavanjom ali kak inači. Kak to boli dobrotnika, zna samo tisti, ki je že sprobao. Tüdi med našimi Vogri v Franciji. Tisto soboto tik pred odhodom na vlak mi vratarica (concierge) da najnovejše časopise iz domovine, celo šest jih je bilo. Tak mi je niti najmenje nej bio dugi čas, da sem morao čakati na odhod pou vöre. Skušam pravično presoditi i moram priznati, da so me naše Novine najbole veselite in mi največ povedale, i najlepše. Pelamo se; Čüdno, da so na vlaki posveti nej prižgani, vej je pa že proti večeri. Navadno prižigajo na vlaki posvete tüdi pri najsvetejšem dnevi, če se le skoz nekaj tunelov pelamo . . . Moram henjati s čtenjom; no vej itak vsakši čas pride končna postaja: Malesherbes. G. župan me čakajo z autom; predstavijo me g. plebanoši, ki se zanimajo za moja leta: komaj 26? „Velka slüžba vam je zavüpana, tak mladomi: cela Francija !..“ G. župan so bole tihi človek. Naskori sva na mesti, Nangeville. Naš izseljenec Ivan: gde sem že vido spodoben obraz? G. županja je tüdi organistka: či mo prej sami spevali pri meši? „Bi šteli sprevajati naše latinske (dijačke) odgovore?Toga neve. Po večerji se razgovarjamo; sami; ešče sosidne izseljenke pridejo. Kesno v noč si gučimo, največ od bivših i zdajšnjih domačih dühovnikov, posebno v „törjanskojˮ dekanije Jako zanimive so sodbe lüstva 0 dühovščini! Što zna, so pravične? ... V prvom nadstropji so mi odkazali prijazno sobico: kak prijetna bo ta noč v tišini vesnice na nedoglednoj ravnini (skorom bi zapisao: vogrska „puszta“). Sami dobro znani glasi spevlejo uspavanko, sladki odmev domovine . . . Gda zajtra stopim v farno cerkev, ki ma jako vidne rane vsepovsedi, najprle opazim, da blagoslovleno vode nega. Vodo i sol mi mali čaren kondrasti ministrant naskori prinese. Pač pa v njüvom starom obredniki nega potrebne formule (svojega pa s sebov nemam): ne preostane mi drügo kak „benedictio ad omniaˮ (blagoslov za vse). V toj staroj spovednici se pač že dugo naj spovedavat: lepi žuti küpi črvočine so tak številni kak za najbogše košnje; tüdi pavuk je močno razpreo svoje mreže med obema rešetkama. — Malo moram popisati. Nato pa jaz vržem nevidne mreže. Naše Vogre, ki jih je prek 10. spovedavam malo slovenski, še več pa francuški. Potem pa mamo „generalno vajo za popevano velko mešo: v ministraciji njim močno podčrtam odgovore. Te pa začnemo, to se pravi predvsem jaz, ka oni do evangelijoma dosta ne vüpajo. Najprle čtem slovenskoga iz Novin: Glühomi pa nemomi smo mi večkrat tak jako spodobni v malom, še bole pa v velkom grehi: naše vüho je zapreto za Božo reč, nikše sladkosti več nema njeni guč za nas; raj drügo gučimo, lagoje! Gda se nas pa pri svestvi pokore kak tüdi pri drügih svestvaj nevidno dotekne Boža milošča ... „prst je položo v njegovo vüho, s slinov se je dotekno njegovoga jezikaˮ: vidna znamenja nevidne milošče! Zdignjeni prst boži nas opomína, naj ne zakrknemo srca pred dari njegovoga Düha, gda „dnes čüjemo Njegov glasˮ. Naj še sami spregovorimo, vej nam On na jezik polaga reči svojih božih vüst . . . „Efetaˮ mi še zdaj brni v vühi od nedavnoga krsta dveh malih Slovenk. Kelkokrat grešimo s poslüšanjom, še bole pa z gučom, zato mo pri večernicaj molili „v spravo bogokletjeˮ, ki jo Francuzi skorom pri vsakšem cerkvenom opravili molijo: vse lüstvo ponavla za dühovnikom hvalospeve Bogi i Njegovim skrivnostnim pa vsem svetnikom, posebno preblaženoj Devici. Že zavolo naših Vogrov moram predgati tüdi francuski: čüdo je včino naš Gospod, pri vas jih še dnesden dela v svedočbo celomi sveti v Lourdesi, gde se ravno te dni vrši redni narodni vsakoletni kongres. V osmini Njenoga Vnebovzetja. Gledam podobo Lurške v vašoj cerkvi, podobo sv. Martina, ki je od nas k vam prišao; podobo male Trezike čüdodelke; i drügih vaših i naših svetnikov; seznam vaših pokojnih, ki so spadnoli za domovino in šterih se vsako nedelo pri meši javno spominate . . . Vse to gledam i premišlavlem i trdno vüpam, da Bog tüdi čüdo včini, če de potrebno, da de cela vaša fara hodila v cerkev. Tak naj se zgodi (Ainsi soit il.) Tak sem vsem vüha odpro; pa še jezik se njim je razvezao : izseljenci so začnoli spevati, glühonemi iz evangelijoma je bio ozdravleni! Kak so Francuzi poslüšali pa gledali, posebno gda sem slovenski prečiščavao prek 30 izseljencov. Škoda, da smo nej naročili sküpnoga obeda, vej nas je pa bilo prek 50; ništerni so toti nekaj s sebov prinesli (kak gda idejo na božo pot). Pač smo pa meli več časa za razgovor: zdaj sem pa najšao: obraz izseljenca Ivana je mojemi spodoben; što bi si mislo. Pri obedi g. plebanoš ovadijo, da so pri dobrodelnoj veselici telko zaslüžili, da je farni dom zdaj brez duga; pa še drüge zanimivosti spodobne farnim zadevam v domovini. Pri večernicaj smo pa Marijine litanije jako dobro rezali, nato sezna fotografiranje; s tremi Vogricami se moram posebi fotografirati: neščejo vörvati, da nevem vogrski. Nato nas pa dešč znova stira v cerkev. Zaspevlemo še nekaj pesmi; tüdi Vogri posebi zaspevlejo. Te pa proti oštariji, drügoga doma zvün cerkve tihinci nemamo. Med potjov še foto-grafiram našega „bošnjakaˮ, ki na biciklini prevaža vse mogoče potrebne i nepotrebne malenkosti, kak je to njihov poseo, posebno v domovini. Poslüšam razne pritožbe i razlagam. Naš goslar pa harmonikar že igrata, jako lepo. Tak, da prisilila noge v okrog v ples (moje nej!). Novi izseljenci prihajajo; med njimi trije pravi Vogri iz Székesfehérvára. Jaz pa moram oditi. Zaspevlemo še nekaj naših lepih pesmi (zanimivo, da naše Vogrice najbole pomagajo), nato se poslovim. G. župana med potjov lepo prosim, naj prepreči, da en tretji izseljenac ne razdere zakona dveh naših izseljencov. Mi močno oblübi. V té namen molim tüdi brevir na vlaki nazaj proti Parizi. Camplin. Stariši, pozor! Z prišestnim letom se bodo opet začele sprejemati dekle, ki so dovršile meščansko šolo, v vučitelišča. Zato že letos pošlite Vaše hčerke v meščansko šolo v Dolnjo Lendavo. Pa tüdi privoščite Vašim hčeram bolšo izobrazbo, ki jo zahtevajo dnešnji resni časi tüdi od ženske mladine. Hrano i stanovanje pa dobijo v zavodi šolskih sester v Dolnjoj Lendavi proti zmernoj ceni, kje so tüdi v dühovnom pogledi dobro preskrblene. Odločbe se kimprle, najkesnej do 10. septembra. Slovenski krščanski delavec. Pravice delavcov, šteri so zavarüvani pri Okrožnom uradi za zavarovanje delavcov. V zadnjoj številki Novin smo povedali, ka mora biti vsakši delavec (zvün polskih i hišnih delavcov) prijavleni i tak zavarüvani pri Okrožnom uradi. Naj navedemo kakše pravice ma delavec, ki je tak zavarüvani. Pravice so ete: 1. Pravica do brezplčne bolniške pomoči za 26 eli za 52 tjedna. 2. Pravico do vrastva, kopeli, zdravilne vode, potrebnih obvezil i pomožnih priprav za vračenje za 26 eli 52 tjedna. Za pomožne priprave tüdi prek toga časa. 3. Pravico do hranarine, če je betežen i nesposoben za delo bar 3 dni — tüdi za 26 eli 52 tjedna. Hranarina znaša dve tretjini plače (kak je bila napovedana pri prijavi). Zato naj delavec pri prijavi vsikdar pazi, ka de za celo plačo prijavleni Okrožnomi uradi, ovači se njemi pri hranarini lehko to občütno pozna. Hranarino pa more dobiti samo tisti delavec, šteri je bio pred betegom najmenje že štiri tjedne prijavleni Okrožnomi uradi. 4. Pravica do stroškov za Pogreb (sprevod). To znese 30 kratno zavarvano plačo. 5. Pravica do zdravlenja v bolnici. Če je v bolnici, ne dobi izplačane hranarine. 6. Delavke, štere so na porodi, majo najprle pravico do zdravniške pomoči, vraštva, babiško pomoči eli bolnice za 14 dni, če so bile pred porodom zavarvane 90 dni. To pomoč majo tüdi tiste delavke, štere so ne bile zavarüvane ravno pred porodom, bile so pa v zadnjem leti prle zavarüvane bar 6 mesecov. — Če so pa bile zavarü- vane v tistom leti, kak je nastöpo porod. 300 dni eli zadnjivi dve leti bar 540 dni, te majo poleg gornjega pravico ešče do penez za 6 tjednov predporodnine, ki znaša ¾ zavarüvane plače, nadale do 150 dinarov za detetino opremo i po 4 dinare na den po končanoj porodnini 12 tjednov za podporo za dete. Odzgoraj smo omenili čas podpore 26 ali 52 tjedna. Do 26 tjednov podpore majo pravico delavci, če so zbetežali pri deli pa čeravno so ne bili prijavleni Okrožnomi urádi, ar jih nišče ne prijavo. Nadale tüdi tisti delavci, šteri so zbetežali 3 do 6 tjednov po izstopi iz dela. Pravico do podpor prek 26 tjednov (do 52 tjedna) majo pa tisti delavci, šteri so bili te, kda so zbetežali, nepretrgoma zavarüvani bar 3 mesece eli v ednom leti bar 6 mesecov eli v dvema letoma pred betegom bar 12 mesecov v tistom leti, kda so zboleli eli pa 12 mesecov v zadnjima dvema letoma. Za popravlanje zob mora delavec sam nekaj plačüvati. Kelko, to je odvisno od toga, kak dugo je že zavarüvani. Iz toga vidimo, ka majo delavci velke ugodnosti od prisilnoga zavarüvanja. Vsakši naj zato skrbi za to, ka de pravilno prijavleni. Od nepravilnoga prijavlanja i pa zavolo nevednosti trpijo delavci po nepotrebnom velko škodo. Delavske organizacije naj zato pri svojih sestankih razlagajo delavske pravice i naj delavstvi do teh pravic pomagajo. Zveza zdrüženih delavcov (ZZD) je naša krščačaska delavska organizacija, štera v tom. pogledi pomaga svojemi delavstvi. DELAVSKE NOVICE. Drüžinske delavske plače v Španiji je določila bela Španija pod voditelstvom generala Franka. Vsakši delavec dobi od prvoga oktobra dele poleg dozdajšnje plače ešče drüžinsko plačo od oblasti, če ima deco pod 14 let staro. Što ima več takše dece, več plače dobi. V te namen je država ustanovila državno banko, štera pobira poseseben davek i v štero plačüjejo tüdi delavci nekaj (samo edno tretjino, dve tretjim za vsakšega delavca pa podjetje). Nekaj do- hodka pa dobi banka tüdi od dobička podjetnikov (to je takzvani 10% davek na dobiček). Tüdi pri nas bi bilo potrebno izvesti takši zakon. Na Španskom te drüžinske plače ne mogoče nikomi niti sodno zasegnoti. Zakon pravi, ka se s takšim zakonom Želej okrepiti drüžinsko i krščansko živlenje v Španiji. Delavski tabor Zveze Zdrüženih delavcov se je vršo v nedelo 21. avgusta na Gradi pri Slovenjem Gradci. Tabor je obiskalo velko število delavstva. Sprevod Slovaškoga voditela Hlinke. Vnožine naroda, šteri se je zbrao na sprevod pokojnoga Hlinke, je pokazao očinsko-sinov-sko lübezen med Hlinkov i njegovim lüdstvom. Prek 100 jezero jih je bilo. Hvaležnoga se je skazao narod svojemi voditeli, šteri jih je zbüdo k živlenji i jih pripelao do vrat zgodovine narodov. Zdaj se je poslovo od njih. Pri tom slovesi pred zgodovinskimi vrati je bilo okoli 700 dühovščine i 300 vučitelov. Pri grobi so se poslovili od pokojnoga župan Ružemberka, zastopnik stranke, zastopnik slovaške Mohorjeve, to je zastopnik Slovaške Matice i zastopnik dühovščine. Kda se je končala zmagoslavna pot pok. Hlinke, kda so ga med špalirom bakelj nesli v gaj na brešček, sredi šteroga so izkopali Hiinkov grob, je vse lüdstvo mirno jokalo i zdihavale, spevao je samo Hlinkov organist i njegov zbor 100 pevcov, vučitelov. Kda so pa spüstili stekleno krsto v jamo, je stari Hlinkov organist sredi pesmi obstano kak Mojzeš z razprostrtimi rokami, v gajovom bregi so zakričala Slovaška srca, kak da bi štela potegnoti mrtvo telo iz groba: „Stari naš, stari naš, dobro je bilo, kda si bio Ti med nami...ˮ Sovjetsko uradništvo. Kak dela sovjetsko uradništvo, nam pokažeta dva dopisa, šteriva je objavo list „Pacifistična Zvezdaˮ 15. i 16. junija t. 1.: Neki meščan se je selo k svojemi sini, ki je po opravlenoj vojaškoj slüžbi ostao na dalnom vzhodi v kolhozi „Krasnoje poljeˮ. Pred odhodom so njemi oblasti naznanile, da njim mora predati svojo kravo, da bo dobo drügo, kda pride na mesto k svojemi sini. Ta je prišeo že lansko leto v decembri. Od tistoga časa do dnes čaka obečano kravo, že 26 krat se je javo raznim oblastem i proso kravo, a je ešče ne dobo. Drügi primer ravno tak jasno pokaže „vzornoˮ delo sovjetskoga uradništva. Žena meščana Palanka ma 9 dece i ma pravico, da dobi od vlade pomoč. Mož je to pomoč zaproso še v novembri 1936. leta, pa dozdaj ešče po večkratnih prošnjah ne dobila nikaj. 4.septembra 1938. NOVINE 3 JEDILNI LIST pri vseh gostilnah v Črensovcih dne 11. sept. 1938 na den proslave: Šamuel, Škoberne Kata, Pollak Frančiška v Črensovcih i Čurič Matjaš v Žižkih. Prosimo sküpine, ki želejo hrano pri šteroj koli gostilni, naj to nujno javijo na odbor proslave 20 letnice v Črensovcih. Za tri dinare se lehko najete. Postavimo gor veliki šator, v šterom dobite hrenovke ali drüge kolbase s poštenim falatom lepoga krüha za tri dinare. Tüdi falat vrtanka lejko dobite s šunkov za tri dinare. Kak si što zvoli, tak lehko dobi 11. sept. na proslavi v Črensovcih. Poskrbleno bo tüdi za dobro i fal pijačo. Veliki tabor v Ljutomeri. Preminočo nedelo se je vršo veličasten tabor na spomin 70 letnice 1. slovenskoga tabora v Ljutomeri, na šterom je govoro g. min. dr. Korošec. Sv. mešo je slüžo i predgao g. prelat Slavič. Govorili so ešče dr. Hohnjec i banski svetnik Štuhec i urednik Novin, ki je povabo brate z Preka na tabor v Črensovcih. Tabora se je vdeležilo več jezer lüdi i je bio vzorno organiziran. Strašni boji pri vodi Ebro. Francovi vojaki vodijo veliko ofenzivo proti rdečim na vodi Ebro z najvekšim uspehom, kajti ranjeníh, mrtvih i zgrablenih rde-čih število znaša 35 jezer. O da bi mogli že ednok pisati od mira, ki je več vreden, kak najsijajnejše zmage. Konferenca ministrov Male Zveze na Bledi. Zvünešnji ministri Jugoslavije, Čehoslovaške i Rumunije so Preminoči tjeden na konferenci na Bledi obravnavali tekoče zadeve, štere se tičejo držav Male Zveze. Pri toj priliki so ministri sküpno sklenoli z Madžarskov pogodbo, v šteroj se dovoli Madžarskoj oborožavanje v istoj meri, kak drügim državam, a Madžarska se obveže, da ne bo napadnola niedne države, štere so to pogodbo podpisale. ˮ Jesenski velesejem v Ljubljani bo letos od 1. do 12. septembra. Prireditev bo obsegala celo vrsto kulturnij i gospodarskij razstav. Najvekša med njimi bo fotografska razstava, štero bo izpopunjavao film. Nadale bo razstava aeroplanov, umetnostna razstava, vzoren. Sadni vrt, razstava plemenskih psov (1. i 2. sept.), razstava poledelskij strojov, avtomobilov, radio-aparatov i razstava živilske industrije, štera bo nüdila na posküšnjo zadosta najizbranejši stvari. Poleg toga bo razstava harmonike, na vinskom oddelki pa bodo razna zabavišča. Na železnici ma vsaki polovično vožnjo. Na odhodnoj postaji naj vsaki küpi poleg cele karte do Ljubljane šče železniško izkaznico za 2 din. Na velesejmi bo dobo velesejmsko legitimacijo i potrdilo o obiski, s kem bo meo brezplačen povratek. Potüvanje v Ljubljano je dovoljeno od 27. aug. do 12. septembra, povratek pa od 1. do 17. septembra. Telovadni nastop FO i DK v Črensovcih. Po večernici ob treh bo v Črensovcih 11. sept. telovadni nastop FO i DK. Ki samo more, naj ostane po večernici tü. Preosnova naše vlade. V imeni Nj. Vel. krala i z ukazom kr. namestnikov so bile 25. t. m. sprejete ostavke, štere so dali trgovinski minister dr. Milan Vrbanič, vojni minister general Ljubomir Marič, pa minister za telovno vzgojo dr. Vjekoslav Miletič i so bili vsi postavleni na razpoloženje. Za novoga vojnoga ministra je postavleni armadni general Miljutin Nedič, načelnik glavnoga štaba, za trgovinskoga ministra je postavleni inž. Nikola Kabalin, za ministra za telovno vzgojo pa dr, Mirko Bujič, župan mesta Splita. Študijski dnevi katoliških dijakov v Rogaškoj Slatini. Prek 100 dijakov, akademikov i to iz Amerike, Indije, Anglije i skoro iz vseh evropskih držav, zvün iz Avstrije se je zbralo v Rogaškoj Slatini, kde so se vdeležüvali predavanj po cele dneve. Glavni predmet toga kongresa je bio „Katoliški akademik i pitanje kumunizmaˮ. Prvo pitanje je bilo: Komunistično gibanje v akademskih krogih s posebnim pogledom na možnosti, kak izriniti komunistični vpliv iz univerz i iz akademskih drüštev i pa dužnost, štero ma katoliški dijak do zapelanoga tovariša. Komunizma se oprimejo dijak zavolo liberalnoga pouka že na srednjij šolaj, štere jim vzemejo vero v Boga, štere jih materijalistično usmerjajo i jih pripravlajo za komunistične ideje, šterij se oprimejo sledi na univerzi. Drügi vzrok je siromaštvo, štero vnoge ovira pri včenjej. Debata je pokazala, da je potrebno poglobiti versko izobrazbo med akademiki, ár je verska brezbrižnost, mlačnost prva stopnja na prehodi iz krščanskoga v komunistično naziranje. S temi i spodobnimi pitanji se mladina pripravla za svoje bodoče delo. Zahteve Slovakov. Parlamentarni klub slovaške ljudske stranke je izdelao spomenico o avtonomiji Slovaške i jo izročo parlamenti. Spomenica obsega 8 točk: 1. Češkoslovaška ne sme biti več cantralistična država, nego mora postati zvezna država. Na slovaškom področji mora biti slovaški jezik uradni jezik. 3. Priznanje posebnoga slovaškoga državljanska. 4. Zakonodajna oblast parlamenta se mora omejiti i mora biti na slovaškom področji pridržana samo slovaškomi parlamenti, zvün kelko se tiče pitanj obstoja države, kak je n. pr. narodna obramba. Samo takša pitanja se morejo razpravlati v centralnom parlamenti. 5.Slovaška mora imeti v mirnom časi na svojem področji slovaško vojsko s potrebnimi rezervami za slučaj mobilizacije. Slovaki morajo slüžiti v slovaškij polkaj šterij poveljniki morajo biti Slovaki. 6. V praškom centralnom parlamenti morajo biti Slovaki zastopani z 69 narodnimi poslanci i 39 senatori, dozdaj so imela samo 61 narodnij poslancov i 30 senatorov. 7. Pri izvolitvi predsednika republike mora z večinov parlamenta soglašati tüdi večina slovaških narodnih poslancov. 8. Izvršilna oblast na Slovaškom mora biti poverjena vladi, štera bo odgovorna slovaškomi parlamenti. To so zahteve Slovakov. Samo pitanje je, v kelko jim bo šla vlada na roko. Vlada najmre mora najti prle pot, po šteroj lejko vsem menjšinam po pravici vgodi. Kda to najde, te bodo rešena vsa pitanja v Čehoslovaškoj Razgled po katoličanskom sveti. Angleška. Na Angleškom se podigavlejo vnoge nove katoliške škole. Kardinal Hinsley je na svečani način posveto novo školo v bližini Londona. Za to školo so sestre sv. Katarine, afriške misijonarke, zbrale frtao milij. lir. Pri posvetitvi je bila poleg vrhovna poglavarica sester, štera je zozidala prek 30 samostanov. V kratkom bo zozidanij šče šest novij katoliških škol, za štere bo danij prek 8 milij. lir. Državne oblasti i vnoge občine so se izjavile, ka bodo same pomagale pri zidanji katoliškij šol. Sovjetska Rusija. Sovjetska vlada je dala na razpolago Savezi brezbožnikop tri aeroplane v te namen, da jih Savez ponüca za svojo propagando. Vsaki aeroplan vzeme na sebe do 10 lüdi i leti z brzinov 350 km. na vöro. — Zadovolstvo Sovjetov z verskim preganjanjom v Nemčiji, je jako veliko. Sovjeti pričakü- jejo od toga preganjanja kemvekše sadove razkrščavanja. — V Sovjetskoj Rusiji je prišlo že do toga, da se lejko vpišejo na univerzo tüdi nepismeni lüdje. Na 24 univerz bo sprejeti) 12.580 študentov, od tej jih ma srednješolsko izobrazbo samo 4692 dijakov. — Sovjetsko sodišče v kürnjeki, ar nega primernij proprostorov. Kaj ne, ka lepo vküp spada sojenje i mükanje krav i krülba svinj, štere so pod tem sodiščom. Australija. Katoliška Cerkev v Australiji čte na 6.700.000 prebivalcov 1.191.000 vernikov s 26 püšpeki i prelati, 1786 dühovniki, 1069 redovniki i 9663 redovnicami. V Avstraliji majo 1532 katoliškij odgojnij zavodov, šteri ne dobijo od države nikše podpore. V katoliške škole hodi 103.648 dece. To deco včijo kakpa dühovniki a stroški znašajo nad dva milijona füntov šterlingov na leto. Glasi iz Slovenske krajine. Cerkveni glasi. Višja cerkvena oblast je imenüvala g. Ran-taša Antona, dozdaj provizora v Velikoj Polani, za župnika pri Sv. Marjeti ob Pesnici. Gospodi župniki k imenüvanji iz srca Čestitamo. Na podporo naših listov je darüvao Slunski Števan, organist Zagreb, 15 din, Gutman Jožef, Filovci, iz Francije, 10 din, Ropoš Marija, Dokležovje, iz Francije, 10 Din. Bog povrni ! G. Lendava. Lansko leto so nastali plazovi na banovinskoj cesti, tak zvanoj „serpentiˮ, gde je že lansko leto bio promet ustavljen. Samo se lejko pelo z vozom i z autom sakši na svojo odgovornost, letošnje leto je pa to bilo od tükajšnjega veleposestva nekaj malo z lesom plankirano i to samo zato, ar je veleposestvo najbole nücalo to cesto. A cesta je ostala še dále za javni promet neporabljiva, bila je samo v nevarnost sakšemi, što se je skoz pelo. Za oblübe, da se bo cesta letos zgradila odn. popravila do jeseni i še prle, ne izgleda. Zdaj, kda je najvekši promet z jabokami i z drügimi polskimi pridelki, je cesta še zmerom ista kak lansko leto, kda se je raztrgala, pa še slabša. Da Povemo Zroke k toj cesti, zakoj so nastali plazovi, je sledeče: Na toj serpentini je bio les z debelimi hrasti, jaličami i z ;bori. Pred leti je tükajšnje veleposestvo dalo izkrčiti ves te les okoli te ser-pentine i ob toj banovinskoj cesti nasaditi Sadno drevje, korenine tistoga staroga gozda so sprhnele, a nove korenine sadnoga drevja so pa prešibke, da bi lejko zadržan te plazove. Tak je veleposestvo izsekalo te gozd, ki je bio braniteo tej plazov i zdaj poleg toga trpi cela okolica, kak tüdi javni promet na toj cesti pri Gradi, Poleg toga pa še moramo povedati, keliko trpi zavolo te ceste naše kmečko gospodarsko stališče, ar se Sakši trgovec izgovarja na te škandalozne ceste. Pitamo se, ali je v Soboti cestni odbor tüdi za naše Goričko? Ali vidi vse nesreče, štere so na cesti? Ali vidi, keliko trpi s tem naše gospodárstvo? Gde so gospod predsednik? Edno leto tiho i mirno Čakamo na to, z potrpežlivostjov, da se bo ednok začelo z delom. Pitamo se, če bi se ta nesreča zgodila v M. Soboti, ali bi gospodje bili tak potrpežlivi, da bi njali počivati tak dugi čas pokvarjeno cesto. Vüpamo, da se začne z delom i to tak, da se cesta premesti, ar tű nebo nigdar mela stalnošče. Drügič malo veči Bogojina. V nedelo sta nas obiskala gg. dr. Klar, nar. poslanec, Klekl, banski svetnik i sta v drüžbi našega g. plebanoša, Haoko Jožefa obdržala lepo ob- iskan sestanek pri predsedniki JRZ. stranke, Gutman Martini. Na sestanki s (Tesani najprle g. Klekl razložili Spored proslave i priporačali našo staro narodno obleko, gda smo nosili lepi le-nov spodnji obleč. So nam na dlani dokazali, da Slov. krajína v šestih letaj samo na robačaj, srakicaj prihrani trikrat sedem milijon dinarov, če so te iz domačega platna. Zato so nam priporočali, naj ponovimo gojenje lenü i nas spodbüjali, naj se i naše žene i dekle oblečejo v staro narodno nošo, kak se bodo oblekle črensovske i drüge, ka tak zbüdimo zanimanje potom proslave med našim lüdstvom za povanje lenü, konopeo i do domačega platna. Za njimi so nam g. poslanec razložili politični položaj i razjasni vnogo pitanj, na štere smo čakali odgovora. Črensovci. Naš rojak, Bauer Janči, mesarski Pomočnik v Celji, je pri mojsterskoj izpitnoj komisiji Zbornice za T. O. I. v Celji, opravo majsterski izpit iz obrta me-sarskega. Čestitamo. Prometna nesreča. Vlak, ki vozi z Ljutomera v G. Radgono, je povozo voz Smodiša iz Ljutomera pri Sv. Križi. Voz i konj ste vse razdrapaniva, kočiš se rešo. V. Dolenci. Naša cerkev je Odzvüna popolnoma ponovle-na. Po leti jo bomo znotraj sükali, že nabiramo za to peneze. Vsem se dopadne prenovlenje, pridite i se osvedočite. Beltinci. Za proslavo 20 letnice v Črensovci, bomo na predvečer, to je 10. septembra zažgali kresove po vseh veseh občine Beltinci. Prebivalstvo se naproša, da se kresov v kem vekšem števili vdeleži. U. septembra ob 7. vüri pa se bomo iz vseh vesi naše občine zbirali vsi na občinskom dvorišči v Beltinci i z godbov na čeli šli sküpno v Črensovce. Zato naj bodo vsi, mladi i stari, dečki i dekle točno ob 7. vüri na občinskom dvorišči. Biciklisti se naprošajo, da bicikline kem bole okinčajo i ob 7. vüri naj bodo tüdi v Beltinci. Glavač Martin, predsednik občine. Reditelje! Vsireditelje, posebno vodje reditelov M.J.R.Z. iz lendavskoga sreza, se vabijo na sestanek, šteri bo zavolo proslave v Črensovcih, v nedelo ob 1 vüri v Bogojini pri št. 43, Bog živil Dobrovnik. Obiskala sta nas 28. aug. gg. dr. Klar, nar. poslanec i Klekl, banski svetnik. Oprosila sta nas, naj naša občina i fara bo na proslavi lepo zastopana. To smo njima tüdi obečali i delamo s punov parov, da veliko vdeležbe dosegnemo. Črensovci. Za proslavo 11. sept. je veliko zanimanje. Postavimo pet slavolokov, Marijina drüžba pri cerkvi, Hranilnica pri Našem Domi, trgovci pri trgovini Kramar Ivana, gostilničarje pri križi prek od gostilne Pollak Frančiške i na mosti prek Črnca občina. Les za 1 je že pripelani i se je začelo tesarsko delo za 12 metrov dugo i 6 m. široko tribüno. Dokležovje. V nedelo, 28. aug. sta nas obiskala gg. dr. Klar narodni poslanec i Klekl, banski svetnik. Ogledala sta si od zadnje povodni razstrgan nasip i obečale svoje posredüvanje pri oblasti, da dobimo nekšo pomoč. Povedala sta nam pa oba, da moremo pokazati dobro volo i nasipa menše poškodbe moralni samo začeti popravlati. — To smo gospodoma tüdi obečali. Dokležanci damo tri vozove za proslavo v Črensovcih, Zgodovinskoga, vero Slov. krajine i našo spevajočo mladino. Težko je najti ves v Slov. krajini, gde bi mladina lepše spevala naše narodne Slovenske pesmi, kak ravno pri nas v Dokležovji. Službena naznanila Začetek šol. leta 1938/39 na drž. mešč. šoli v Lendavi. Šolsko leto 1938/39 se bo pričelo z vpisovanjem v dneh od 1. do 3. septembra, vsak dan od 8. do 12. in od 15. do 18. ure v upraviteljevi pisarni. Učenci za 1. razred morajo prinesti s seboj izpričevalo o dovršenem 4. razredu ljudske šole, rojstni in krstni list in potrdijo davčne uprave. Revnim učencem se posojujejo šolske knjige. Dne 6. sept. je Proslava roj. dne Nj. Vel. kralja Petra II. Otvoritvena služba božja bo v petek, dne 9. sept. ob 8. uri. Z rednim poukom se bo pričelo v soboto, 10. sept. Meščanska šola je potrebna posebno srednjim slojem, zato starši vpišite Vaše otroke! Sresko načelstvo Murska Sobota. Vsem Občinam ! Ker se v zadnjem času opaža, da nekateri gozdni posestniki odnosno lesni trgovci sekajo gozdove tudi preko leta t. j. v času med 1. apr. in 1. okt., pozivam naslov, da ponovno krajevno običajno razglasi svoječasno odredbo št. 2037/1 z dne 26. febr. 1931, ki se je glasila: „Glasom § 78. zakona o gozdovi od 21. XII. 1929 (Urad. list 35/162 iz leta 1930) se morajo izvršiti vse sečnje v gozdovih v dobi od 1. okt. do 1. apr. Izven tega roka se smejo sečnje vršiti samo z odobrenjem obče upravnega oblastva prve stopnje t. j. sreskega načelstva. Vsako postopanje proti tej odredbi je strogo kaznivo. (Vidi § 162 zakona o gozdih) Sreski načelnik: Bratina s. r. Sprejmem taki več sabolic za moško spodnjo obleko. „Jugorublje* Novi Sad, Sremska 11. Krajevni šolski odbor Gornja Lendava razpisuje na dan 4. septembra t. 1. javno licitacijo za napravo 30 novih šolskih klopi. Reflektanti naj pridejo omenjeni dan ob 14. uri na šol. dvorišče. Popolna kovačka šker se zavolo betega oda pri Pevec Janoši, Dolgavas hš. 34. BANKA BARUCH 11, Rue Auber Paris 9 0 Odpremlja denar v Jugoslavijo najhitreje in po najboljšem dnevnem kurzu. Vrši vse bančne posle najkulantneje. — Poštni uradi v Belgiji, Franciji, Holandiji in Luksenburgu Sprejemajo plačila za naše čekovne račune: Belgija: št. 3064-64, Bruxelles; Holandija: štev. 1468-66 Ned. Dienst; Francija: štev. 1117-94, Paris; Luksenburg: št. 6967, Luksemburg. — Na zahtevo pošljemo brezplačno naše čekovne nakaznico. 4 N O V I N E 4. septembra 1938. Ka novoga po sveti. Hitler dobo kak dijak — nezadostno iz francoščine. V Pragi živeči pater Anton Bronsil, ki je včio Hitlera na realki v Linzi, se svojega vučenca Adolfa Hitlera dobro spomina kak samozavestnoga i proti svojim tovarišom oblastnoga dijaka. Hitler pa je dobo nezadosten red iz francoščine i je zato izstopo iz realke. Nemško ležalo tipa FockeWulf Condor je preletelo v 25 vörah iz Berlina v New-York. To 6500 km dugo progo je letalo preletelo, ne da bi med potjov kaj pristalo. Med poletom je ponücalo 9000 litrov bencina. Keliko lüdi vmerje na cesti. V Zdrüženih državah pobere smrt dvakrat teliko lüdi na cestaj, kak jih je pobrala Svetovna bojna. L. 1837. je vmrlo, kak poroča „Svet za narodno varnostˮ v Čikagi, 106.000 lüdi zavolo automobilskih, železniških i drügih prometnih nesreč. Na cesti pa je bilo ranjenih skoro 10 miljonov lüdi. Zavolo toga dela pitanje prometnih nesreč Zdrüženim državam velike skrbi. Kongres Pax Romane v Sloveniji. Mednarodna zveza katoliških dijaških organizacij Pax Romana, je priredila letos svoj 17. kongres v Sloveniji i to deljeno v Rogaškoj Slatini, na Bledi i v Ljubljani. Toga kongresa so se vdeležili zastopniki 17 katoliških narodov na sveti. Kongres je imeo kak glavno za svoja predavanja: odnos katoliškoga dijaka do komunizma. Med drügimi je predavao tüdi ustanoviteo Žosizma v Belgiji, kanonik Cardijn (Kardajn). Pokrovitelstvo nad kongresom je blagovolo nj. ekscel. Prevzvišeni nadškof Felice (Feliče), opostolski nuncij za Jugoslavijo v Beogradi sprejeti i ž njim vred vsi jugoslovanski škofje, ki jih je zastopao v Rogaškoj Slatini Prevzvišeni naš knezoškof dr. Tomažič. Velika čast je za Slovenijo, da je mela kak goste najodličnejše zastopnike katoliške inteligence vseh narodov. Slov. dijaški zvezi Čestitamo, da je dosegla tak lepi uspeh, da se je kongres vršo pri nas. To ne je samo čast za nas, nego tüjinci so vidili i vzlübili našo lepo domovino pa postali naši prijatelje i vnetejši zagovorniki naših pravic. Tečaj „Zavednostiˮ. Kakor smo že v prejšnji št. Novin poročali, je imelo naše akademsko drüštvo „Zavednostˮ jako uspel tečaj pri sv. Sebeščanu v Pečarovcih. V prvi vrsti je tečaj obravnaval socialno vprašanje naše krajine. To je zavzemalo glavni program. V krasnih predavanjih smo videli, kako je naša krajina prenaseljena, kako ta prenaseljenost sili naše ljudi, da si iščejo kruha v tujini. Ogledali smo si naše izseljenstvo, njegove slabe in dobre Posledice in skušali najti rešitev za vse boleče točke. Videli smo, da je Izseljevanje naše nujno zlo. Mladina pa gleda tudi v bodočnost. Kaj če se meje Francije in Nemčije in sploh drugih držav za naše delavce zaprejo? Zato nam je na srcu, da bi zaposlili svoje ljudi doma; da bi jim doma ustvarili možnost živlenja. Natančno smo si nato ogledali en poizkus, kako ustvariti možnost življenja doma: pravično razdelitev zemlje. Ogledali smo si agrarno reformo in njene dobre in slabe Posledice. Ugotovili smo, da še agrarno vprašanje pri nas ni mrtvo, da imamo še Veleposestva v naši krajini, čeprav se njih lastniki morda ne imenüjejo več grofje. Tudj obrt, trgovino in industrijo smo si ogledali in uvideli, da predstavljajo ta tri področja še velike sklade kruha in da so zmožna zaposliti veliko naših delovnih rok doma. V tej zvezi smo si ogledali še naš dedni sistem, sistem delitve posestev, ki nam ustvarja njivice in osredke, nato zdravilo proti temu: komasačijo in reformo dednega prava. — Poleg teh socialnih vprašanj smo si ogledali tudi našo kulturno zgodovino od 1900— 1920. Predavanje je bilo zelo zanimivo in se je poznalo, da ga je podajal človek, ki je to zgodovino doživljal in ustvarjal. — Predavanje v prosvetnem delu inteligenta med ljudstvom nam je prikazalo naše naloge pri izobrazbi našega ljudstva, saj je vendarle izobrazba temelj vsakega napredka in tudi vsake reforme na bolje. Zavednosti smo hvaležni za ta tečaj, ki nam je tako osvetil naše najtežje probleme in ki je ob sebi združil v slogi vso katoliško inteligenco iz naše kra- jine. Ta tečaj nam kaže, da se je mladi rod izmotal iz brezplodnega debatiranja in se vrgel na stvarno delo. Obenem nam kaže ta tečaj, da naši krajini raste mladi katoliški inteligenčni rod, ki bo zmožen vzeti njeno usodo v svoje roke in naše ljudstvo pripeljati mimo humanizma in mimo kapitalizma v lepšo bodočnost. Kak živejo sovjetski delavci. „Lenjingradska pravdaˮ javla 22. junija 1938., da vlada v sküpnih delavskih stanovanji velki nered. Barake so prenapunjene z nesnagov. Pitne vode nega. Postelina se skoro nikdar ne preoblači. Razsvetlave nega, tak da morajo biti delavci večer v kmici. Znižana carina za Izvoz sliv Jugoslavije v Češkoslovaško. Med Jugoslavijov i Češkoslovaškov je sklenjeni dopunski sporazum, ki se tiče carinjenja sirovih sliv, ki se izvažajo iz Ju- goslavije v Češkoslovaško. Do 31. augusta se bo pobiralo od 100 kg. sliv 15 Kč. carine. Ta ugodnost bo nadomestila pomenkanje sada v Čehoslovaškoj. Službena naznanila Na banovinski kmetijski šoli na Grmu pri Novem mestu se prične novo šolsko leto Začetkom novembra 1938. Šola ima dva oddelka: letno in zimsko šolo. Letna šola traja eno leto, zimska pa dve zimi po 5 mesecev. To zimo, ki pride, se vrši samo II. tečaj. Letos se torej Sprejemajo učenci samo v celotno šolo. Vsi učenci stanujejo v zavodu (internatu), kjer imajo vso oskrbo. Sprejmejo se pridni, dovolj nadarjeni sinovi kmečkih starišev, ki bodo po končanem šolanju ostali na kmetiji. Lastnoročno pisane prošnje za celoletno šolo, kolkovane z banovinskim kolkom za 10 din, je poslati ravnateljstvu banovinske kmetijske šole na Grmu pri Novem mestu čimprej, najkasneje pa do 10. sept. t.1. Prošnji je priložiti: 1. krstni list,2.domovnico, 3. zadnje šolsko spričevalo, 4. spričevalo o nravnosti o onih prosilcih, ki ne stopijo v zavod neposredno iz kake druge šole, 5. izjavo starišev odnosno varuha (ban. kolek za 4 din), s katero se zavežejo plačati stroške šolanja, 6. Obvezna izjava starišev ali varuha (ban. kolek za 4 din), ki reflektirajo na banovinske ali kako drugo štipendijo iz javnih sredstev, da bo njih sin ali varovanec ostal pozneje na domači kmetiji, v nasprotnem slučaju pa, da povrnejo zavodu sprejeto podporo iz javnih sredstev, da bo njih sin ali varovanec ostal pozneje na domači kmetiji, v nasprotnem slučaju pa, da povrnejo zavodu sprejeto, podporo iz javnih sredstev, 7. uradno Potrdilo občine o velikosti posestva, o davčnem predpisu ter družinskih in premoženjskih razmerah starišev (kakor številčno stanje drüžine, posebne razmere. Koliko rede konj, goveje živine, prašičev in pod.). Starost najmaj 16 let in najmanj z dobrim uspehom dovršena osnovna šola. Pri vstopu v šolo napravijo učenci kratek sprejemni izpit iz slovenščine in računstva, katerega so oproščeni ab-solventi dveh ali več razredov mešč. šole ali kake nižje Srednje šole. Hkrati se preišče njih zdravstveno stanje po Šolskem zdravniku. Mesečna oskrbnina znaša od din 300 do 75 po premoženjskih in družinskih razmerah prosilca in se plačuje mesečno vnaprej. Prosilci za banovinsko znižano mesto morajo priložiti pod 7) navedeno Občinsko potrdilo o velikosti posestva in višini letnih davkov z navedbodružinskih in gospodarskih razmer. Pošta. Maitz Marta, Villeveqne. G. Camplin plačali 20 Fr. naročnine za tebe pri nas. - Bojnec Ivan, Remicourt. G. Camplin plačali 100 Fr. naročnine. - Antolin Jožef, Odranci 109. Novine Antolin Ane so prišle iz Francije nazaj, javite nam njegov novi naslov. — Pelcar Viljem, Kropa. Naslov prepisali. Hvala za pozdrav, poslani uredništvi i celoj Slov. krajini. — P, D. Studenice. Pozno prišlo za tisto številko, zato objavleno v drügoj. — Ferčak Ivan, á St. Blln. M. liste poslali. Tistih 23 din, kak je bilo na čeki napisano, je dug do konca toga leta. - Lopert Štefan,Tešanovci. Za Lopert Marijo v Franciji sprejeli 100 din. - Baša Jožef, á Fuzy. Sprejeli 17.30 p. - Husar Franc, Velgast. Naslov spremenili. Javi nam svoj stari naslov, da bomo znali,šteroga moramo brsati,zato ka dvema pošilamo Novine na ime Husar Franc. Jerič Mihal, Batevitz. Za Nemčijo plačano 94 din naročnine, za Gančane i Francijo 54 din. Sedonja Cecilija á Narmije. Sprejeli od domačih celoletno naročnino. CENE. Penezi. Holandski ranjški 24 din, Nemška marka 17.50 din, Švicarski frank 10 din, Angleški fünt 214 din Amerikanski dolar 43.50 din, Francoski frank 1.20 din, Češka krona 1.60 din, Talijanska lira 2.30 din. Živina. Jünci 1. vrste 5.50—6 din, 2. vrste 5.50 din, telice 1, vrste 6—6.25 din, 2- vrste 5.50 din, krave 1. vrste 6.60 din, 2. vrste 5 din, 3. vrste 4.60 din, teoci 1. vrste 8 din, 2. vrste 7 din, svlnje-špeharice 10 din, pršutarice 9 din za 1 kg žive vage. Mladi prasci 7—8 tjednov stari 140—210 din komad. Meso i mešni izdelki. Govedina 1. vrste 10—12 din, 2. vrsta 9—11 din, svinjsko meso 14—16 din, süha slanina 22—26 din, Svinjska mást 19 din; čisti med 24—26 din, govenske sirove kože 7—9 din, teleče kože 10 din, svinjske kože 6 din za 1 kg. Zrnje v Sloveniji. Pšenica 150 din, ječmen 130 din, žito 135 din. Marijino romanje na Bistrico. Mežnar Lajoš je zgodaj vstal in šel jutranjico zvonit. Lepo junijsko jutro je ležalo nad madžarske stepo. Vonj stepske zemlje je z radostjo polnil starega mežnarja, da se mu je nasmehnilo zgubano lice. Stopil je naglo, da. pozvoni Mariji v Pozdrav. Že je vtaknil ključ v dveri lepe cerkvice, a tedaj se je ustrašil, ko so se dveri same odprle. Na prag je stopila Mati Marija z Jezuščkom v naročju. Mežnar je videl, da je oltar prazen in da Mati Božja odhaja. Pokleknil je in goreče poprosil Marijo: „O Mati Marija, ne odidi, ostani pri nas! Vse ti bomo izpolnili, kar si boš želelá. Molitve, darove, sveče, svete maše tebi na čast, vse boš dobila.ˮ Marija ga je ljubeče pogledala s svojim otožnim, milim pogledom, Jezušček je dvignil rokice v blagoslov in nato sta stopila s praga v sončno stepo. Mežnar je prestašen in obupan ostal. Gledal je za Marijo, ki je vsa ožarjena od sonca šla med rjavo osušeno travo in se vedno bolj oddaljevala od zapüščene cerkvice. Ko ji je hotel za slovo še pozvoniti, se je tudi zvon od žalosti zrušil. Mežnar Lajoš pa se je vsedel na prag in se zjokal nad nesrečnim ljudstvom, ki je postalo,krivoversko in njegove obljübe ne bi izpolnilo, tudi če bi Marija ostala. Saj je skoraj prav narèdila, da je odšla. In stari mežnar je od žalosti zajokal in zaspal. Njegova duša je vzletela in odromala za Marijo. Trava se je sklanjala v rjavozeleno preprogo in sončni žarki so jo zlatih, kjer je stopala Mati Marija. Ptički so prileteli, obletavali Marijo, prepevali najlepše pesmi in sedaliˮ Jezuščku v naročje. Izza grma trave je vsplaval škrjanček. Zakrožii je med drugimi ptičicaˮ potem pa se dvignil nad Marijo in v božjem sončnem zraku zažvrgolel nebeško melodijo. Jezušček se je zelo razveseli! nad vsem, kar je videl. Hvalil je Boga posebno zato, ker je ustvaril ptičke. Marija pa je, ogrnjena v kakor nebo sinji plašč, stopala rahlo, na rokah noseč božje Dete, in molila rožni venec. Tako so potovali do noči. Ko so je zvečerilo, so bili vsi trudni. Prenočili so na robu stepe pod drevesom. Marija je sedela naslonjena na drevo, v njenem naročju Jezušček, poleg v travi pa mali škrjanček. Drugi ptički so posedli na drevo. V jutro so jih prebudili sončni žarki. Zdaj niso potovali več j po stepi, nego med gozdovi in žitnimi polji. Prišli so srečno preko Mure in Drave in opoldne so se utrujeni od dolgé poti in vročine ustaviirpod goro Ivanj-ščico. Marija je z Jezuščkom odmolila, ker je zvonik poldne. V senci pod visokim drevesom so hoteli počivati. Toda satan ni miroval. Hotel je Marijo prestrašiti in odvrniti od njenega romanja. Pripravil je oblake, ki so zagrnili goro Ivanjščico, in močno se je stemnilo. Začelo je grmeti in se bliskati. Nekoliko gori med drevjem se je začulo rjovenje. Prikazovale so se strašne zveri, ki so se začele zaganjáti proti kraju, kjer je počivala Marija. Pa Marija je spoznala satanove namero. Ni se dala prestrašiti. Zaprosila je Boga: „O dobri Bog, varuj mene in Sina Jezusa, pošlji mi blagoslovljene vode, dá preženem izkušnjavca!ˮ Komaj je to spregovorila, že je izpod gore prižuborela svetlo čista studenčnica. Jezušček je dvignil roko in jo blagoslovi!. Marija je zajela vode, dvignila svoj rožnivenec in poškropila proti rjovečim zverinam. Zagrmelo je, kakor bi treščilo, žvepleni ogenj je zasikal proti gori in črn dim je zakril skalo v gori nad izvirčkom. Skala je še sedaj vsa črna. Vrelec pa bo vedno dajal svojo čisto hladno vodo popotnikom in romarjem in ne bo nikdar usahnil, ker ga je Jezus blagoslovil. Ozračje se je pomirilo. Marija se je zahvalila Bogu za pomoč. Jezušček se je nasmehnil svoji materi, dvignil oči proti oblakom in jih blagoslovil: „Pomirile se oblaki, in vedno namočiti suha polja, kadar bodo romali, ki poromajo k Materi Mariji tu mimo, za to v pobožni molitvi prosili!ˮ Nato so spet prileteli ptički, ki so se prej iz strahu pred grmenjem poskrili. Marija je vzela Jezušeka in nadaljevali so pot preko gore. Ivanjščice. Ko so bili že skoro na vrhu, je Jezušček vprašal Marijo: „Mati Marija, ali bo še dolgá naša pot?ˮ Marija se je z Ijubečimi očmi nasmehnila in odgovorila: „Sinek moj, ni več dolga naša pot. Ko pridemo na južno stran gore, bomo počivali na skali. Od tam ti pokažem, kje bo moje novo svetišče, odkoder bom od zdaj blagoslavljala svoje romarje.ˮ Hodili so počasi, pot je bila strma. Tudi ptički so bili že trudni. Samo škrjanček je veselo v zraku pel in sipal svoje drobne pesmice na vso goro Ivanjščico. Ko so prišli do skale na južni strani, so počivali. Jezuš- ček je stal na robu skale, kjer je bila odrezana strmo kot stena. Marija je sedela zraven njega. Ptički so posedli po grmovju naokoíi. Tudi škrjanček je priletel in Jezušček mu je dal črvičke, da ga je nasitil. Od tam je Marija pokazala na Bistrico, kjer so ravno dozidali njeno svetišče. Vsi so nekoliko videli in veselo pozdravili cerkev, ker tedaj gozdovi še niso jako visoko zarasli prednjih hribov. Jezušček se je celo povspel na prste, da bi bolje videl. Pri tem se je tako močno vprl v skalo, da so pod prsti v njej nastale male jamice, ki se še zdaj vidijo..In mnogo romar-jev je do danes že polübilo ta sveti kraj, kjer je stala Jezuščkova nogica. Še tisti večer so priromali na Bistrico. Velike množice ljudi so pozdravile Marijo. Prav tako se še zdaj vsako leto zbirajo številne množice pri Mariji na Bistrici. Tudi od nas radi romajo tja romarji — saj hodijo skoraj po isti poti, kakor je šla Marija — iz črensovske, hotiške in beltinske fare. Ptički pa so odleteli ko so Marijo spremili do Bistrice, in se naselili po sosednih gajih, tudi na gori Ivanjščici, in vedno veselo odpevajo, kadar zaslišijo romarske pesem Mariji Bistrički v pozdrav. —ra. Novine izhajajo vsaki četrtek za prišestno nedelo. — Za tiskarno Balkánji Ernest, Dolnja Lendava. — Izdajatelj in urednik: Klekl Jožef, župnik v pok. 177 ponesrečenih rüdarov pokaplejo: Kak je že znano, se je v angleškom rüdniki Markhatn pri Chesterfieldi zgodila velika rüdniška nesreča, pri šteroj je bilo bujtih 117 rüdarov. Pokopali so je maloj vesi Otavely, kde je 20 rüdarski drüžin zgübilo pri toj nesreči svoje rednike.