Usued dailj e*ept Saturdajs, Sundajrs and Holidaja. PROSVETA ■ * ■ ■ _glasilo slovenske narodne podporne jednote — ....... Urcdnliki In upravnliki prostati; 1887 South Lawndaia Ava. Office of Publication: 1887 South Lawndala Ava. Taiaphona, Rockw.ll «804 tETO-TEAB Cana list. Ja $6.00 ■»t**« MCOOd^lMi MtUr J •t Cblcaco. Ullnota. £ i^^VJUS J? S^ng? CHICAGO 11 ILL.. ČETRTEK. 14. JUNI JA% (JUHE 14). 1143 Acceptance for maUlng at »peci«! rata of poatage pro v t ded for tn Section 1103, Act of Oct. 3. 1917, authortaed on June 4, 1018. ŠTEV.—NUMBER 123 Tretji napad na nemška jeklarska središča v Poru r ju Ameriški in angleški letalci izvršili nove na pade na Sicilijo, Sardinijo in južno {talijo. Nemci utrjujejo italijanske otoke v pričakovanju zavezniške invazije.-Ameriška bombe porušile nemške tovarne umetnega kavčuka v Porurju.—Berlin priznal ruske napade na nemške pozicije na več frontah.—Japonski napad na ameriške in avstralske čete na Novi Gvineji odbit vno ** London. 23. jun. — Angleški bombniki so ponovno razbijali nemška jeklarska in komunika cijska središča v Porurju. To je bil že tretji napad na Porurje v 24 urah. Letalski minister je dejal, "da je bilo bombardiranje dobro koncentrirano." Člani letalskih posadk so povedali, da so videli velike požare v Kre-feldu, ki je bil glavna tarča prejšnjega napada iz zraka, in Hulsu, ki so ga bombardirale ameriške leteče trdnjave. Sodi se, da so angleški in ameriški letalci vrgli 3700 ton bomb v treh napadih na Porurje. Teh se je udeležilo čez 1500 bombnikov. Resno svarilo Holandcem, da bodo po naci jih kontrolirane tovarne v Holandiji tarči bombardiranja iz zraka, je bilo oddano po radiopostaji Orange, katero operira holandskš ubežna vlada. Vojaški komentator na londonski postaji je namignil, da bodo bombe padale tudi na industrijske in militaristične objekte v Rimu. Zavezniški atan, Afrika. 23. junija -Roji ameriških in angleških bombnikov so pono bombardirali Sicilijo, Sardinijo in južno Italijo. Bombe so padale na Neapel, luko in morna-rično bazo, San Giovannl in druga mesta ter industrijska središča v južni Italiji. Ameriški bombniki tipa Mi-tchels so se pridružili letalski ofenzivi, katere cilj je razdejanje industrijskih in železniških centrov v južni Italiji. Metali so bombe na Salermo in Batti-paglijo, ki so povzročile ogromno škodo. Obe mesti ležita na južni strani Neapla. Čez sto ameriških letal se je udeležilo napada na Neapel. Angleška letala so priletela nad Sicilijo in južno Italijo z Malte, otoške trdnjave na Sredozemskem morju in vrgla veliko število bomb. Vest iz Kaira, Egipt, pravi, da so ameriški bombniki sestrelili 20 izmed 40 sovrsžnih letSl v spopadu nad San Giovannijem. Bombe, katere so vrgli, so porušile urzenale, skladišča oljs, tovarne in zanetile 25 velikih požarov. London. 23. jun,—Nemci utrjujejo južno Italijo ln italijanske otoke iz bojazni pred zavezniško invazijo. Koliko nemških vojakov se nahaja v Italiji, ni znano. Angleški krogi pravijo ne, ki so bile poslane na P "noč generalu Jurgenu von A m, mu v Tunizijo. An.rrtškl letalci, ki ao ae vr-r,lil v svoje oporišče po prvem napadu na nemško Porurje. v> »'javili, da so zadovoljni s uspe-' m Vrgli so več sto bomb ns red išče industrije umet-n'L'a kavčuka. To leži 20 milj severovzhodno od Essena, kjer so velike Kruppove tovarne za topove. To je bil prvi ameriški bombni napad na Porurje. Drugi roji ameriških bombnikov so bombardirali avtne tovarne pri Antverpu, Belgija, Te so bile prej lastnina ameriške korporacije General Motors, sedaj pa v teh izdelujejo pritikli-ne za nemška motorna vozila. To je bil že četrti ameriški bombni napad na Antverp. Ameriški letalci so povedali, da so bombe, katere so vrgli na Huls, zanetile ogromne požare. To središče industrije umetnega kavčuka se nahaja v bližini Re-hausena, mesta ob kanalu Dort* mund-Ems in okrog 35 milj proč od Duesseldorfa in Duisburga. London. 23. jun.—Berlin poroča o ruskih napadih na nemške pozicije na frontah pri Ki-rovu med Orlom in Smolen-skom, Staraj! Rusi, na južni strani jezera Ilmena, na zapadni strsni Vjazme in Sumi ju ter na zapadni strani Kurska. Napad na nemške pozicije pri Kirovu je bil največji. Berlin omfifiia, ali je bil ta uvod v veliko rusko ofenzivo in ne rezultata. Radijsko poročilo iz Moskve trdi, da se ruska letalska ofenziva nadaljuje. Novi napadi so bili izvršeni na nemška letališča, militaristične naprave in skladišča orožja ter municlje. Bombe so razbile več nemških letal na tleh. Zaveenlški stan. Avstralija. 23. jun. — Močna japonska sila je napadla zavezniške pozicije na ozemlju pri Mubi, Nova Gvineja, 130 milj nad Buno, a je bila vržena nazaj z velikimi izgubami, poroča zavezniško poveljstvo. Več sto japonskih vojakov je bilo ubitih. Mubo leži deset milj južno-zapadno od Salamauja, japonske vojaške baze. Zavezniki drže pozicije v vznožju hribov na vzhodni strani Muba. Po izjalovljenem napadu so se Japonci umaknili proti hribu Pimple. Waahingion. D. C« 23. jun — Mornarični department je naznanil, da so ameriški leUlci bombardirali tri japonske letalske baze na otokih v bliž'nl So-lomonov. Te so na otokih Ks-hill, Kietu in Mundi. LeUlci so vrgli dvajset ton bomb na japonske baze. Čungldng. Kitajska. 23. jun.— Kitajske čete so prebile japon-sko bojno črto pri Oučlhkowu, mestu ob reki Jangtse, v petih krajih in pobile več sto sovražnikov, pravi uradni komunike. Oučihkow jc zadnja japonske vojaška trdnjava na južni strsni te reke v provinci Hupeh. , Saboterji pred federalnim sodiščem Rochester, N. V., 23. jun.-Amerigo Antonelll. v Italiji rojen predsednik Antonelll Flre-works Co., in šest drugih urad nikov se mors zagovarjati pred federalnim sodiščem na obtožbo sabotaže, katero so rszkrtli federalni detektivi. Obtožnica trdi, da je kompanija producirala po-kvar jene bombe in ročne granate in s tem osi epa rt ls vlado Antonelll je bil pridržan pod kav d jo sto tisoč dolarjev. Stavka v jeklarni zavrla produkcijo Protest proti priganjaštvu Gary. Ind.. 23. jun.—Neavto-rizirana stavka izurjenih delavcev v enem departmentu Carne-gie-IUinois Steel Corp. je zavrla produkcijo v tovarnah, v katerih je uposlenih 12,000 delavcev. Predstavnik korporacije je dejal, da bodo morali drugi delavci počivati, če ne bo stavka kmalu končana. Stavkarji so člani jeklarske unije CIO. Izjavili so, da so za-stsvksll v znak protests proti uvsjsnju prigsnjsštvs in zsvls-čevsnju pogajanj med uradniki unije in korporacije glede sklenitve nove pogodbe. Stsvks je pretrgala pogajanja, ki sta jih vodila Joseph Goin, reprezentant unije, in George P. Wardley, podpredsednik korporacije. Predsednik unije ADF se uprl Greenu Chicago, 23. jun. — VVilliam L. McFetridge, predsednik unije hišnikov in hišnih uslužbencev, sa ja uprl Williamu Greenu, predsedniku Ameriške delavske federacije, ki je odredil, da ta unija nima pravice organiziranja trgovskih klerkov. Dejal je, da organiziranje klerkov spada v območje unije Retail Clerks Protectlve Assn. McFetridge, ki jc ustsnovil že dve uniji, je dejsl, ds bo nsdsljevsl organi-zatorično kampanjo kljub Gree-novi odredbi. Justični department dobi tajne rekorde Waahington, D. C., 23. jun.— Nižja kongresns zbornica je soglasno sprejela resolucijo, da federalni justični department dobi tajne rekorde, katere je zasegel Dlesov odsek, ki vodi preiskavo neameriških aktivnosti. Tl razkrivajo aktivnosti G. S. Vle-reeka, Hitlerjevega agenta, kl ae mora zagovarjati pred federalnim sodiščem na otbožbo, da ae ni registrirsl kot sgent 'tuje vlade pri državnem departmentu. Unijski uradniki obtoieni izsiljevanja Newburgh, N. Y., 23. jun. Joaeph S. Fay, podpredsednik unije Operating Engineers, včla njene v Ameriški delavski federaciji, in pet drugih uradnikov je bilo obtoženih izsiljevsnjs In raketlrstva po veleporotl. Pri za deti so izjsvlli, da niso krivi, nakar so bili Izpuščeni pod poroštvom $1500. Poleg Faya so obtoženi Edwsrd S. Mayer, John A. I*wless, Thomaa J. Panning. Henry McAardlc in Edward Shlnn. Novozelandski general hvali ameriške tanke Auckland, Nova Zelandija, 23 jun. — General Bernard Rrey-berg, poveljnik novozelandskih čet. ki so se borile proti osiščn sili v Tuniziji, je na seji članov De Gaulle in Giraud se>sporazumela e Delitev poveljstva francoske oborožene sile Alšir. AlšerlJa. 23 jun.-Člani nedavno ustanovljfnega odbora za osvoboditev FijSicije so imenovali generala Iftnrlja Girauda za vrhovnsga poveljnika francoske oboroISBe sile v a verni in zapadni Afriki, generala Charlesa De liauila pa za poveljnika oboralgne sile v o-stalih pokrajinah francoskega imperija. S tem so zlomili zastoj in omogočili sporazum med generaloma. De Gaulle bo lahko ustanovil svoj glavni stan v drugem kraju, če bo hotel.. Sporazum je bil dosežen na seji članov odbora, ki so bili zastraženi po vojakih. Ta je rezultat pritiska s strani vlad Velike Britanije ln Amerike, ki sta zahtevali konee trenja med franopsklml grupami. Člani odbora sb na tej seji odobrili odlok glede ustanovitve stslnegs milltsrističnega sveta. Tega bodo tvorili De Gaulle, Giraud In šefi štsbov francoske srmlde, mornarice in letalske sile. Načelnik sopadnega štaba je general Alphons* Juin. Jean Monnet, ittČelnlk Informacijskega odds||ta, je po seji objavil komunlko, ki pravi, "da je enotnost franetskih grup postala dejstvo. To je omogočil sporszum med Gt-.udom in De Gaullem." Shod v poiast u ii Rusiji v Chicagu Generalni poštar Walker glavni govornik Cklcsgo. 23. jun,—Okrog 15,-000 ljudi ss je udetaftllo shods v Stadiumu v počast sovjetski Rusiji, ki se še dve leti junaško bori proti Hitlerjevi vojni ma-Šini. Shod je bil aklican ob drugi obletnici invazije Rusije po nemški sili. Shods se je udeležilo tudi 34 ruskih mornsrjev, kl so vzbu-jsll pozornost ljudi. Glsvni govornik je bil generslni poštar Frsnk C. VVulker. On je dejal, da se Rusijs in Amerlks v tej vojni borits zs eno in isto stvsr. Evgen D. Kisselev, ruski generslni konzul, je prišel na shod iz Waahingtona kot reprezentanc poslanika Maksima Llt-vinova, ki js odpotoval v Ruai jo. On je Izrekel zahvalo Ameriki za pomoč, ki jo nudi Rusiji v Uj vojni. DrugI govorniki so bili Župan Kelly, Winthrop Aidrich, predsednik vojnega fonda, James S. McLean, predsednik kanadskega odbora za pomoč Rusiji, In pisatelj Maurice Hindus, avtor knjige "Mati Rualja". On je v svojem govoru omenil vtise, katere je dobil v Rusiji, kjer se je nedavno mudil. Štiristo nemških vojakov utonilo Stockholm, Švedska, 23. jun. —Poročilo iz Oestorsunda, Nor RUSKA ARMADA MOČNEJŠA PO DVELETNI VOJNI Dotok oroija iz Amerike in Anglije se povečal PRIPRAVE ZA NOVE OPERACIJE Moakva. 23. jun.—Pravkar sts potekli dve leti, odksr je Hltlfr zsgnSl svojo vojno msšino proti sovjetski Rusiji v pričakovanju, ds bo slomil n^eno oboroženo silo v neksj mesecih, ksr ps se nl zgodilo. Rusks armada je danes močnejša ln bolje oborožena nego je bila kdaj prej. Proti ruski sili še stoji 180 nemških divizij in 28 sstslltnlh divizij ns frontsh pri Brijsnsku, Orlu, Kursku, Belgorodu ln drugih. Te bodo mords začele pro-dirsti v severozapadni smeri proti Moskvi sU v severozapadni smeri, ds pridejo v ossdje Moskve. KskŠnn silo js sbrsls ROsljs, ds ustsvi prodirsnjs, je vojsšks tajnost, todu znano je, da je ta slls prlprsvljens ns vss eventuslnostl. Ta Ima' sedaj več tankov, motornih vozil in bojnih letal kot jih je imela ob izbruhu sovrsžnosti. « Rusko ljudstvo v ozsdju front js prešeto s saupanjsm v končno zmsgo ne ssrsdl triumfov, kl jih js Izvojevsls sovjetske slls v ofsnzlvi zsdnjo zimo, temveč tudi is zsvestl, ds nl ossm-ijano. Občutek izolacij« Js ligi-nll kot posledica dotoka oroljs is Amerike in Anglije, To orožje prlhsjs ns vse fronto. Zavezniške zmage v severni Afriki ln dnevno bombsrdirsnjs Nemčije ln lUllje so dvignile zsvest, ds Rusijs ni ossmljens. Sleherni Rus je zdsj uverjsn, ds bodo zsvssnlkl kmslu InVa-dirall Evropo In ustanovili drugo fronto. O isldu tegs nl no-benegs dvoms. Rusijs js prekorsčils dolgo pot v enem letu, odksr Jo Hltltr vrgel 150 divizij v petmesečno ofenzivo, V zsčetku je bila ofenziva uspešna, končala pa ss je s katastrofo nemške armade pri Stalingradu in um'ku od reke Volge skoro do reke Dnjeper, 300 milj strsn od Stsllngrsds. Vse, ksr še drže Nemci, so kosi ozemljs na Tamanskem polotoku In obrežju Črnega morja ns severozspsdnl strsni Novorosi-ska, Nemška Brmudš js dobila strs-hovlte udsrcs. Bajka o njeni nepremagljivosti |« bila razgaljena. Rusi, kl se prlprsvljsjo na nove operacije proti sovrsš-nlku, zro z zaupanjem v bodočnost. Argentina suspendirala angleški list Buenoa Alres, Argentina, 23. jun.—Angleški Ust Standsrd je bil suspendiran po objavi član ka, kl Je vseboval napad na Jo-sepha Goebbelsa, nemškega propagandnega ministra. Huapenzt ja je bila odrejena ns podlsgl veška prsvl. da je 400 nemških _ _ vojakov utonilo, ko se je potopil trditve da je Ust z objsvo člsn-nemški trsnsoort Birka v bllžl- ka kršil provizije dekreta Izjem- nernškl trsnaport nl Trondhelm. 10. junljs. Domneva se, da je bil torpedlran ali pe je zadel ob mino. Kralj Peter posegel v vladno krizo nega atanja. Kompanija podpisala pogodbo z unijo New York, 23 jun — Urad-niki Postal Telegraph Co in u ni je American CommunleationB Assn., včlanjene v Kongresu ln London. 23. jun^-Kralj Peter Je naproall Miloša Boblča, čla-vojnega kabineta hvalil .meriš-!na ekaekutivi**. odbor, srbake dustr.jaklh ^ganlz^tj so pod ke Unke tip. Sherman On je radikalne stranke, naj -stavi msaU pogodbo, ki krije okrog dejal. d. imajo zavezniki boljše novo jugoslovsnako vlado Ts U 000 u.lužbencev fs določs orožje Vgo Nemci Genersl se naj bt nadomestila kabinet Slo-1 zaprto delavnico In svišanje V ojaštpo zatrlo izgrede v Detroitu Zamorski trgovski distrikt razdejan Detroit. Mich.. 23. jun.—Federalne čete so sstrle plemenske izgrede v Detroitu, v ksterih je bilo nsjmsnj 30 ljudi ubitih m čes 700 rsnjenih. Guverner Har-ry F. Kellv. ki je spelirsl zs fe-derslne čete potem, ko mestna policija in državni miličniki niso mogli kontrolirsti situacije, js olajšal nekatere odredbe, ko je nastal mir v zamorski čerti. Isjsvil je, ds je zsdovoljen s kooperacijo s strsni jsvnosti. Neksteri trdijo, ds so izgrede provocirsll osiščni sgentje" in kukluksklsnovcl, ki so prišli v Detroit ls Južnih držav. Slednji silno sovrs£ljo zamorce. Hastlngs st., središče zamorske četrti, je bil rszdejsn v Izgredih. Mnogo trgovin je bilo porušenih v teku izgredov. Med šrtvsmi, ki so bils ubits v izgredih, je bilo 23 zsmoresv. Policija je aretirala okrog 1300 oseb ln med temi js 85 odstotkov ss-morcev. Izgredi so ponshsli, ko so Ae federalne čete v akcijo, toda bojazen Je, da se bodo ponovili. • R. J. Thomas, predsednik avtne unije, včlanjene v Kongresu Industrijskih orgsnlzaclj, je zahteval takojšnjo akcijo od avtoritet In javnoatl, da ss ls-gredl ne ponove. "Krvavi izgredi, ki so ss pripetili v Detroitu in sshtovsli veliko štovilo žrtev, ss ns smsjo ponoviti," js dsjal. "Posamezniki ln organizacije, kl so jih provocirsll, morajo biti kainovani, vsrokl, kl Jih porajajo, pa odpravljeni*"* Hitler odlaša z ofenzivo v Rusiji Nemška vojna mašinii se krha ' o Waahlngton. D. Cm 23. jun.— Elmer Daviš, direktor ursds ss vojne informacije, je dejal, da Hitler odlaša s ofenzivo na ruskih frontah, ker se je zsčels njegovs vojna mašina krhati pod zadanimi udarci, Ču ne bo kmalu odredil ofenzive, lahko na-atane nepokoj med civilisti In vojaki v Nemčiji. "Z gledišča nemških vojaških krogov se mora pričeti velika ofenziva proti Rusiji v tem lotu," js rekel Daviš. "Vsa prejšnje so se pričele v poletju Ako bo Hitler priznal, da ofenziva proti ruski sili ni mogočs, bo psdla morala nemškega ljudstva in tudi bojno razpoloženje armade Hitler čepi na plotu In se ne more odločiti." Davls je na konferenci s časnikarji razkril, da je bilo manj zavezniških parnikov potopljenih po nemških podmornicah v maju nego v katerem koli drugem mesecu od jeponskegs napada na Pearl liarbor. To velja tudi za prve tedne tegs mesec s. je nedavno vrni, domov Iz Afr,W_ Jov^, kl je -Ig- * Več berlinskih predelov razdejanih Stockholm, Švedska, 23 Jun. List Nys Dagllgt Allehand« trdi na podlagi Izpovedi potnikov, ki so prišli sem, da je več berlinskih piedelov v rszvalinah kot pnaledlca zavezniškega bombardiranja. Domačini, kl bt ae vrnili v te predele, jih ne bi apo-znali. Bombe so poškodovale palače ln vile promlnentnih na rtjev. Med temi sta palači grofa Schwerlna von Kroalgka. fj. n nočnega miniatra. In Joaepha (joebbelsS, propagandnega mi- PREDSEDNIK , IMA PREKLICAL STAVKO Premirje podaljšano do 31. oktobra LEWIS KAPITULIRAL PRED ICKESOM Waahiagton. D. C« 23. jun.— Jolm L. Levvis, predsednik UM-WA, je preklical stsvko okrog 530,000 rudsrjsv in pričskujs ss, ds se bodo vsi dsnes vrnili ns delo. On Je kspitulirsl prsd no-trsnjlm tsjnikom Hsroldom lekesom, kl js v Imenu vlsds prevzel premogovnike, ne ps pred vojno-delavskim odborom, ki je zahteval, da rudarsks unija podpiše dveletno pogodbo s operstorji bres provlslje glede zvišanja mesds. Člani odbora ss smernice rudarska unijs so v Lewtsovsm imenu isjsvili, ds dogovor glo-ds obnove produkcije premogs bo svtomstično rszveljsvljsn 3f. oktobrs, ko potsčs promirjs, čs bo vlsdns kontrola premogovnikov preklicana prsd tsm dstu-mom. Ickes je podsl izjsvo s spslom ns rudsrje in operstorjs ss kooperacijo po konferenci s Lewl-som. "Rudsrji razumejo, da v moje področje spsds Is produk-cija premoga za vojna industrije in gretje emsrlšklh stsnovsnj prihodnjo simo," prsvl Ickss v Izjsvl. "V to svrho Js potrsbns popolna kooperacija rudarjev in operatorjev in uverjsn sem, da je ns bodo odrekli." Zakaj je bil dogovor glods jprodukcije premoga omsjsn ns dobo Štirih msseeev, Lew i "Vojaško vojno sodišče v Ljubljani je izreklo naslednjo jodbo v zadevi proti: ŠublJu Josipu, pok. Franca in Jančar Ane, rojenemu v Št. Pavlu 2.71.1898, bivajočemu v Za-dvoru štev. II, delavcu, v zajgir ru; Šublju Josipu« sinu Franca in Ane Podržaj, rojenemu v Št. Pavlu (Dpbrunje) 19,111.1823 in Um bivajočemu, v zaporu; i Porenti Valentinu, pok. Antona in Marije Židan, rojenemu v iSlapah (Dev. Marija v Polju) 14.11.1909 in tam bivajočemu, bivšemu železničarju, v zaporu; Obtoženi so bili: Prvi: a) prevratne združbe, ker je v Zadvoru v nedoločenem >času do 17. februarja 1. 1943 sodeloval pri družbi, naperjeni za nasilni prevrat političnega, gospodarskega in družabnega reda v državi; b) pripadništva oboroženemu krdelu, ker je v okolišu Zadvora in Št. Pavla od 11. oktobra 1. 1942 do 3. januarja 1943 sodeloval pri oboroženem krdelu, ustanovljenem z namenom izvrševanja zločinov proti javnosti države; c) nedovoljene po-aesti orožja in streliva, ker je v istih okolščinah posedoval puško pripadajočim strelivom brez dovoljenja merodajne oblasti; d) zapustitve dela, ker se je 11, oktobra 1. 1942 v Vevčah odstranil s svojega dela v papirnici bez dovoljenja za več kakor pet dni. Drugi in tretji: a) zločina, ker sta v času pred 17 februarjem 1943 sodelovala P" družbi, naperjeni zg nasilni prevrat političnega in družabnega reda v državi; b) zločina, ker to od junija do oktobra l. 1942 »odelovala pri oboroženem krdelu, ustanovljenem z namenom izvrševanja zločinov proti varnosti države; c) zločina, ker sta ■istih krajevnih in časovnih Solsčinah brez dovoljenja potovala vojaško orožje in stre-po. Iz teh razlogov je sodišče SP<>-Jnal<, Subljs Josipa pok. Fzan-£< fcublja Josipa, sina Franca in JVnto Valentina za krive pri-/uariih jim zločinov in Jih ob-*xHlo na skupno kazen dosmrt ** išče a posledicami zakona, ns ►Unio razpravnih stroškov ta friKtojbine za sodbo. 1'jubljana, 22. marca 1M3— LaX I V ... — aa Pri **iMj«nja ItaHJanov morskem Ikrn.-~V Švico prihajaj ve-p- 'ia Italijani odvajajo vsi od-J*-1" rri<»iko prebivalstvo iz go->:« okraja v notranjost IU lijf. V Krtku leta je mestna ko-*^da faiistične mladinske or |f^"acij« nekje v Istri poslala 1 središčni upravi v Rimu "ment, katerega imamo v ro- Iv«, kah. Iz lahko razumljivih vzrokov tega dokumenta ne moremo citirati v celoti, pač pa moremo navesti zelo značilni izvleček: "Danes je vojna oblast začela zbirati vse moške letnikov 1925 do 1942, ki bodo pozneje odposlani v določena koncentracijska taborišča. S tem bo preprečeno, da ne bodo uporniške bande odvedle teh ljudi ponoči iz njihovih domov, kakor se je to zgodilo ponovno v zadnjem času. Upornikov je vedno več, vedno bolj predrzni so in že ogrožajo ves okraj, kjer seje jo grozo in smrt." V...-O sporazumu gerilskih skupin v Jugoslaviji Montreal, 15. junija (JIC).— Tukajšnje radiopostaje so v svojih današnjih emisijah večkrat javile, da so se posamezne kupine na jugoslovanskem ozemlju sporazumele v cilju skupnega boja proti osišču in njegovim pomagačem. Oddelki , ugoslovanske armade, četniki tn partizani, so zdaj složni in odločeni, da z vsemi silami podpirajo vsako zavezniškb akcijo na evropskem kontinentu. Kanadsko časopisje poroča o izjavi generala Draže Mihajloviča, da s četrt milijona vojakov iSaka na znamenje za upor, da zada sovražniku smrtni udarec. V...-BOJI V JUGOSLAVIJI Novi spopadi London, 6. junija, — Iz Berna prihajajo vesti, da so se zopet razvili srditi boji v Črni gori, Hercegovini in Sandžaku. Sovražnikove čete podpira topništvo in aviacija, toda jugoslovanski gerilci vendar z uspehom odbijajo napade in prizadevajo sovražniku ogromne izgube. V zadnjih par dneh so bile najhujše bitke v bližini Foče, na evi obali reke Cehotine in na planini Sinjavini v črni gori. V nekaterih sektorjih se je moral sovražnik celo umakniti iz svojih prvih pozicij. V bosanski krajini boji tudi še niso končani; gerilci so napadli mestece Hrasnik, v katerem bo porušili več hiš in peč kemične tovarne. V bližini Hrasnika so vrgli iz tira dva sovražna vlaka, od katerih so enega popolnoma uničili. i V...— HRVAŠKA JE TVOR' V BOKU ITALIJE Washington (OWI). — Švedski list Arbetaren piše dne 27. maja 1943, da je Hrvaška tvor v boku Italije. Italijanske izgube vojni s partizani so ogromne, pravi švedski list, akoravno si armada Gestape še vedno prizadeva, da bi s pomočjo ustašev Izvedla svojo brezupno nslogo "pomiritve". Nacistični gospodarji postopajo z neverjetno okrutnostjo, piše časopis, toda partizani jim vračajo milo za drago. Zasede in napadi se vrše vsak dan in 1-talijansko časopisje objavlja dnevno poročila o fašističnih vojakih, ki so izginili brez sledu. | '»List Arbetaren piše, da je bilo na tisoče italijsnskih vojakov žrtvovanih idealu hrvaškega kralja italijanske krvi in firerja žepnem formatu, An te Paveliča. Račun za to ponesrečeno kombinacijo je ogromno narastel. Zdaj že trde, da Pavelič sploh ne bi mogel več vlsdati, sko ne bi ime lastne telesne strsže nsj manj tisoč mož. Poulično streljanje Je posulo v borbi Hrvatov za na rodno svobodo vsakodnevna stvar. Švedski list poroča, da je po podatkih nekega Italijanskega čaaopisja iz Milana cena živeža v Zagrebu narasla za 26% v primeri z mesecem novembrom 1942 Po indeksu se je hrons podražila za MI6 enot, cena obleke ps zs 568 enot. V svojem komentarju pravi U list, ds je » -da še podnetila plamen, ki Izpodjeda tla pod nogami Ante rtvellča. Vprašanje Je pa tudi, ali nista Italija In Nemčija namenoma lz-mozgali te male državice, da bl in anektirali. Dejansko se je to deloma že dogodilo. Hrvaška je v mnogih pogledih skrivnostna uganka. Italijani se na ves glas pritožujejo nad svojim "proUžirancem", ker so si stvar čisto drugače zamislili. O-ni so hoteli na Hrvaškem kraljevino, a za kralja vojvodo Spo-leta; švedski list pravi, da je sama misel na to. kar prestrašila vojvodo, ki je raje ostal doma, in to kljub obljubam, da ga v Zagrebu pričakujejo z nepopisnim navdušenjem in veseljem. V . . . — Ml v Jugoslaviji London, 4. junija (AP). — Tukajšnji jugoslovanski krogi poročajo, da so skupine hrvaških upornikov zasedle devet milj železniških prog v bližini Zagreba. V mestih Gračac in Otočac na jugu Hrvaške so jugoslovanski gerilci uplenili 3800 pušk in mnogo druge vojaške opreme;1 razen tega so osvobodili 19 krajev na ozemlju, ki obsega 1200 kvadratnih milj. Akoravno se je mnogo srbskih gerilskih Čet umaknilo v hribe, so vendar prišla poročila, da nekatere edinice še vedno operirajo vzdolž železniških prog Bel-grad-Niš in Belgrad-Sarajevo. Tudi v južnih predelih in na Grškem divjajo divje bitke. Pred kratkim je bila potolčena nemška kazenska ekspedicija, katere nemški komandant je bil ubit obenem z nekaterimi svojih pomožnih častnikov.—(JIC). V...— Enoten kruh (Posneto iz Jutra, dne 24. marca 1943 v izvirnem besedilu). "Pokrajinski Prehranjevalni zavod visokega komisarijata obvešča: # Da ne bo peka in prodaja kruha tudi v tukajšnji pokrajini ize- načena z ono, ki je že uvedena v ostalih pokrajinah kraljevine, je od 1. aprila t. 1. dovoljeno peči kruh le v kosih po 450 gr, pri čemer je dovoljena najnižja peka 125 odstotkov (kolikor kruha se napeče iz moke) z odgovarjajočo stopnjo vlage 33 odstotkov. Za peke je.navedena napeka obvozna. Potrošniki lahko fcupijo namesto kruha moko, in sicer znaša dnevni obrok kruli* moke 124 gr., koruzne moke po 225 gr".— (JIC). V...— Sabotaža v £eveni jI Radio Moskva Naroča, da so gerilci v Sloveniji izvedli v zadnjem času velika sabotažns dela na želeaniških progah. Na postaji Sava ao poškodovali 25 tovornih vagonov in precejšnje število tovornih jlvtomobllov* naloženih z vojaškim materialom. Nekje drugj* .su vrgli iz tira dolg tovorni vlsk in za štiri dni pretrgali promet na progi—(JIC). V.,.-Angleški llat o naših vprašanjih "South Wales Bch<> and Evening Express", ki Ikhaja v Car-, diffu, prinaša v svoji številki z dne 17. aprila dolg in izvanred-no dobro dokumentiran članek izpod peresa svojega sotrudnika Negleyja Farsona, v katerem so temeljito obravnavana različna gospodarska, jezikovna ki zgodovinska vprašanja naše domovine. Prav posebno natsnčno obravnava angleški publicist v praša- nje Trsta, Boke Kotprske, Sarajeva in Zagreba. Dogodki v Sloveniji so opisani z veliko natančnostjo. V zaključku naglo&a Negley Farson, da je vse dalmatinsko in primorske zaledje pripravljeno na upor, čim se Izkrcajo zaves-niki.—(JIC). t TO IN ONO Piše Zvenko A. Novak AU pride po tej vojni de svetovne preosnove? — V sedanji vojni je položaj z ozirom na nasprotujoče si sile tak, da s«,more z naprednega stališča imeti ta orjaški spor, kolikor se tiče političnih in družabnih vprašanj, za revolucijo celega sveta. Revolucije pa gredo navadno za to ali ono izpremembo ali pre-' osnovo in če se človek zamisli v cilje in smotre sedanjega svetovnega prevrata pa v sile, ki so v njem na obeh straneh, se nehote vpraša, ali bo imela ta strašna vihra za svoje posledice tudi tiste družabne ln politične preosnove, po katerih svet deloma zavestno, deloma pa podzavestno tako silno hrepeni, jih z upravičenjem pričakuje in ob svojih neštetih žrtvah pa -nepopisnih mukah v polni meri zasluži. Nameni, za katerimi stremijo na strani demokratičnih sil, so dobri in pošteni. To se nikakor ne da tajiti, niti ne zanikati. Toda če se vsa stvar dobro premisli in natanko pregleds, nl med njimi opaziti posebne ognjevitosti ln vneme v prlzadevsnjlh za svetovno preosnovo, ki je neizogibno potrebna za ustslitev trsj-nega in pravičnega miru. Stališče Združenih narodov ni v luči zadnjih poHtičnih razvojev Uko kakršno bi imelo biti. Čim dalje se vleče vojna, tem bolj izgublja Amerika kar neho-te in nevede veselje do korenitih družabnih ln političnih pre-osnov doma in drugod. Naši vojaki živijo sedaj v severni Afrl ki mod prebivalstvom, kl gs je devetlndevetdeset odstotkov nepismenega, neukega, zanemarjenega ln zaosUlega v vsakem o-ziru. Nad njim se šopiri nsdu tost In med nJim je nevednost doma. Moč hotenja Je Um otopela In en odstotek pašuje nad de-vetindevetdesetimi. To žalostno razmerje na nc more obroditi dobrega sadu. Samopašnost prevla duje ter tlači ubogi narod kakor mora. Ob Ukih okoliščinah 11 naša vojaka Um kaj ne more kaj da M ae nalezla nazadnjaštvs najnižje stopnje in se ne navzela duha. ki je V dijarnefralm-m nasprotju z demokratičnimi na čeli. In ko se bodo naši fantje vrnili domov, jim še izdaleka ne bo do Uga, kaj oe bo zgodilo Arabci, med katerimi morajo »e daj živeti. ____________________Doma se vojakovi družini na Ju lliisnsjl tem lažje abaorbirali | splošno ne godi preslabo Dela e dosti in plača tudi ni prepič-Ljudje lahko kupu jejo- vojne vladne obvosnlce, ki bodo kakor voda na mlin kapitalizmu po vojni. Ze aedaj jifc jo štirikrat vrč v ljudskih rokah, kakor jlh e bilo v celi prvi svetovni vojni. Kljub visokim davkom bogatijo ameriške korporacije, da e kaj, in sijajni časi se jim obe-Ujo po vojni, ko jim bo z obems rokams sipala bogastvo v naroč-e nakopičena kupna moč vojnih delavcev. Vrh tega se jim bo nud/la prilika za deblčkanosno vlaganje denarja tudi še v tujini. In to ne bo nič drugega ka-cor nov Imperializem. Če se kdo v Uj deželi resno zavzame za svetovno preosnovo, kakor se je n. pr. naš podpredsednik Wallaoe, se mu naša javnost smejo, kor jI v resnici ni prsv nič do njo. In kako je s U stvarjo med drugimi člsni Združenih naro-dov? Rusija se že v vojni sami pre-obrazuje iz boljševiške dežele v nacionalistično, čemur je razpust kominUrne najboljši dokaz. Za to se tudi ne more pričakovati, ds bo kdo ve kako revolucionar na za mirovno mizo, daai so ne ds trditi, da ne bo imeU velike besede na konferenci. Na Angleškem vlada ros močno razpoloženje sa družabne preosnove in čutna je tudi prlarčna naklonjenost do Rusijo kot naroda, ki je s svojim voegs obču-dovanja vrednim junaštvom in dobro gospodarsko organizacijo na krvavih bojnih |K>U*nsh razburkanega vzhoda rošil Anglijo preteče nevarnosti Hitlerjevih tolp. Ali prav sedsj je opaziti tamkaj med vladajočimi sloj čimdalje vOg zaupanja v to, da ni še odklenkelo imperializmu na Angleškem ln da se bodo io-riji še nadalje obdržali v sedlu Saj ssm Churchill je dejal, da ne misli predaedovati rszvsll nsm angleškega imperijs. Domala vsi zasužnjeni narodi v Evropi zidajo svoje upe na znamenite štiri svobodščine Roo-seveltove, daai jim ljudje tu Združenih državah ne pripisujejo kdo ve kolikšne važnosti, Ur upajo, da se Jim bo vrnilo vsa tisto, kar so imeli pred naciji, če že ne kaj boljšegs, Med temi kajpak tud< Jugoslavija. Ta trdno upa v leplo In boljšo bodočnost na podlagi tistih svobodščin ter veruje v to, da se Ji ne bo vsiljevala UsU nesrečns u bežna vlada, ki U se Ji na vso moč rada spet obesila na vrat Jugoslovanski narod — Slovenci, Hrvatje in Srbi — je podjarmljen, je zasužnjen, je pogažen, je raztrgan na koaoe. a se vseeno s čudovito žilavostjo in brezpi infier-nim junaštvom bojuje proti svojim krutim fašističnim in nacij-skim rabljem in zatiralcem. Bojuje se za svojo svobodo in narodno življenje, ki si ga pa misli uravnati in urediti po vojni brez pokvarjene jugoslovanske gospode v Londonu. To mu daje moč odpora, to mu vliva pogum v srce. Po vsem tem, kar je povedano zgoraj, se lahko reče, da nl to boj za svetovno preosnovo, ki jo je imel naš podpredsednik Wallace v mislih, ko je dejal, da imej po tej vojni vsak pravdan-ski Človek na svetu priliko sa dostojno in pošteno Življenje, za svetovno preosnovo, do katere more priti Še kdaj pozneje. To je vojna zoper najstrahovitojše zlo — boj proti kolosalnl fašistični kači, ki jo hotela zastrupiti ves svet in uničiti vso njegovo demokracijo; In Že samo poraz tega neatvora je vreden žrtev, kl jlh Urja ta najgroznejši svetovni pokolj dvajsetega stoletja in vseh Časov poprej. i . ^ >, n n. t . i> Naša zunanje politika Nove knjige Ocenil Stephen Pearce Zadnjih 40 let se ameriško zunanje obveze ln možnosti sa njihovo Izpolnitev niso dopolnjevale, Našo zunanjo politiko jo bilo nemogoče in bo nemogočo rešiti, dokler ne ustvarimo močne in sigurne zvese. To pravi v svoji knjigi "Zunanja politika Združenih držav: ftčlt republike" (U. S. Foreign Pollcy: Shield of the Republic) Waltcr Llppman, Član žurnallstl-čnega sindikata. On razlaga, zakaj jo Izolacija navadna bajka, navadna fluzljs, razen seveda če ne zmanjšamo svoje obvezo, to je sko prekllčemo Monroejevo doktrino in vse naše obsežne pre-koocesnske obveso. , Sedaj so U naše obvese razprostirajo od Alaske do Luzons, od Groonlanda do Brazilijo, od Kanado do Argentino. Ta površina obsega nekaj manj kot 40 odstotkov kopnegs in neksj manj kot 25 odstotkov prebivalcev zemljo, katere je treba braniti, trstegično Je zelo rsnljlvs; kaj-zračna moč Jo smanjšaU svet. leverns ln Južna Amerika sta sedsj samo dva otoka v Ogromnem oceanskem Jezeru, čigar o-l>ale kontrolirajo drugo velike ai-Novi svet no sme dovoliti, ds se ga Izolira od sdrušeitlh moči Sta regs sveU ln šoto mors poiskati v SUrem svetu sigurne pri-•Ulje, Lippman poudarja, da je izolacijo posula nacionalna ideologija, kor sU let mi svojo sigur nosti nismo "zaslužili". Ta se je naslanjala na briunsko pomor sko moč. Monroejevo doktrino smo proglasili šele, ko nam j« bl-zasigursna pomoč z angleške strsni. Ampak ker U zveza nl bila ravno lasksvs za našo samozavest, se U neformalna snglo-ameriška slijsncs ni nikdar jsv no priznala, ln smerllunskn judstvo jo še dalje sprejemslo nsse obveze brež pomisleka, kako jih bo moglo izpolniti. ■ Llppman pokazuje, da so se nss svetovne zadevo vedno tika e, Čeprav nismo Imeli opraviti z evropskimi stvsrmi. Zato ne smemo dovoliti, ds neka evrop-ska stls posUne toliko močna, ds more napasti tudi Izven evropskega kontinenU. V sedanji vojni se jatpokazalo da niti Rusija, niti BrlUnija, ni ti Amerika in niti dve od Uh si skupsj ne moreU premagati za vojevalnlh narodov, Sigurno«! malih narodov je zato odvisna od združenih moči teh treh na rodov. Lippman veruje, da bl taka kombinacija bila edina realistu* na podlaga za mir in prsvlco v naših časih. On veruje, da b taka združiUv spoštovala svobo-de drugih narodov, sko ne rsd drugegs, pa vaa) bl Uko lahko držala U narode skupaj Politi ka rszširjevsnjs mej bi vodila k neslogi, kar bi samo d«lo za| vojevslnim narodopi možnost, da se zopet ojačajo Samo zveza med velikimi narodi more ohra niti narodne svobode drugim narodom. Veliki narodi HO StO» Pismo iz Londona (Isvtrno poročilo Proaveil) 2. junija 1943. V moji sobi sredi Londona sta si sedela nasproti dva mlada fanta. Kakor ao stvari danes, sta si po vseh pravilih sovražnica. Vsaj pred kratkim sta si še bila nasprotnika v vojni: eden italijanski uniformi, drugi v ameriški. Pred kratkim jo bil italijanski vojak ameriški ujetnik v Tuniziji. Zdaj je zamenjal svojo uniformo za civilno obleko, ker je imel dobre pri-atelje in so napravili zanj, kar je zdelo od počet ka nemo-Oče. In vendar, ko je stopil ameri-ški oficir v sobo, sem ga predstavila drugemu mlademu po-setniku. Stisnila sta si roke: Dober dan." — "Dober dan. Kako jeT" Glodala sem ju; "Kaj nista aovražnika? Vaš novi znanec je prišel v London kot ameriški vojni ujetnik, vi pa ste savesniški oficir." — "Rad bl vedel, koliko vas je Slovenoev, kl amo jih ujoll z Italijani vred Tunisiji?" Ameriškemu Slovencu Primorska ni bila tuja, vedol jo, da so slušlll v Italijan-aki armadi, da so postali zavezniški ujetniki ob prvi priliki, Trdi, da mora biti med afriškimi ujetniki kakih 3000 Slovencev, Oorlčan, ki ga naši tukaj imenu jtjo "Slave," raslaga: "Mogo-jih jo toliko, če štejete vse skupaj, tudi ono, ki so jih Nemci mobiUzirsll in poslsli v Afriko, 'o mojem jih mora biti v I ta 11-snskl armadi kakih 500, Vesto, s so sadnjo čsse Italijani v nekaterih divizijah — to je v vseh onih, ki so jih poslali na Bal-un ali na rusko fronto — pobrali slovenaklm vojakom vse o-rožje in jlh lm^Jo kot nekake lastne vojno ujetnika. To se jo sgodUo potem, ko so Slovenci pustili svoje bsUlijone in prešli partissnom. V Ljubljani so odnesli celo vojaško kaao s seboj. Zdaj so jim Italijani pustUi uniformo, ali orošja jim ne zaupajo. Tako je kakih 15,000 blv-ih slovenskih vojakov po ras-ičnlh italijanskih divizijah brez •la ln brez orožja. Nas so po-gjsll v Tunizijo v Ukl naglici, da niso Imoll Čas« odbrali Slovencev ln jih rasorošitl, Z menoj skupaj nas jo bilo pet Sloven* cev. Ostsll štirje so še v ujet-nlškem taborišču na Škotskem; niso ImeU srečo, kakor jaz." Amerlkanec ga prime sa komolec: "Kako se imajoT Blizu, Hjer sem nastanjen jas, Imajo Angleži svojo Itsiijaneake ujetnike. Ddbro se jim godi. Svoja olesa Imajo, pa se vosljo vsak dan na d«lo k okoliškim kme-o m, Dobro hrano Imajo, Kaj delaš ti?" — "Zdaj se učim angleščine." "Slave" Je Oorlčan. Še lani v osenl — v oktobru — je bil doma. Slišal jo, kakšni hudi boji so bili na Dolenjskem med partizani in Italijani. Videl je, ka- rajo deliti sveU v področja njihovih interesov, zato ker bi U področja zasegala drugo v drugo. Edina nada, da se obdrži mir, bl blls v Um, da se zasigu-ra svoboda malim narodom. Ugovoru, da bi male države bile Izročene na milost ln nemilost večjih držav, Lippmsn odgovarja, da ne dobimo nič, ako spregledamo resnico. Velika BrlUnija, Rusija in Združene države bodo edine države, ki bodo M) Uj vojni imele močne arma^ de. Kitajska bo tudi mogoče velika sila. In*ato Je edini način, da se ohrani mir in sigurnost, sko s« ti narodi združijo v »no zvezo. Kot dokaz, da Velika IJnUiii js In Združen« države ne bodo nadvlsdsle male drUve, Lippman naglaša, da Velika BrlUni Ja nI nad vladala Irske, ki je majhna, slaba, strateglčno *elo važ ns In kljub nevsrnosti Irske n*v trslnostl zs ^nglljo; ns ta način smo se m< v Ameriki ponašali proti Argentini. Bistvo Lippmsnove rszprsve jo v sledačem odstsvku: "Ds bi njlhovs zvna osUla ko so se okoli Gorice ln Trstu Italijani bali partizanov. Samo podnevi se upajo po glavnih cestah in še to po 40 skupaj. — 40 oboroženih italijanskih vojakov — nič manj. AU v avtomobilih. Ko pade mrak, postanejo partizani pravi gospodarji dežele. In ostanejo, dokler se ne napravi dan. Kmetje, Inteligenca, duhovniki — le starejši so bolj o-preznl, mlajši nič ne skrivajo — vsi so na njihovi atrani in jim pomagajo. Ko izkopljejo krompir, ga puste nekaj vreč na koncu njive "za partizane". Ko potrkajo ponoči na vrata vaške trgovine, dobe vsega. Ljudje skrivajo vae pred Italijani, dajejo vse partizanom. Clttobra, ko jo prišel nazaj v armado, so ga poslali v okolico Neapla. Po angleški zmagi pri E! Alnmeinu in ko so zavezniki prodirali dalje ln daljo ob afriški obali, je moralo osišče poslati pomoč svoji armadi v Afriki. "Slave" je bil poslan v Bi* verto. Samo 14 dni jv bil v A-frikl, ko ao jih Anfeležl sredi novembra ne daleč od Bizerte zajeli ln ujeli. Tega dne so bila na nebu nad njimi samo angleška in ameriška letala. Osišče jo bilo v slabih vodah. Potrebovalo je hitre pomoči. DrugI dan, ko so Anslešl naše slovenske u-jetnike skupaj s italijanskimi prevažali proti Alšlru, ao je na nebu vse spremenilo: ssmo "ftluke" so bilo v zraku ln neprestano so Jlh bombardirale. "Luft-waffe" jo dobila pomoš. "Luft-waffe" je postala močna, Tsko so Jo shodilo, da Angleži v novembru niao bili daleč od Biseru, "Slave" pravi, da le 20 km — tn vendar je trajalo še Šest mesecev, predno so jo dobili, ImeU so majhno udarno armado, kl Je prodlraU dalje na sovražnikovo ozemlje ln strahovito dolgo dobavljalno progo za sabo. Ali baš radi Uga aavlače-vanjs so N«mcl pošiljali v Afriko novih moči vso do zadnjih dni. Baš radi Uga savlačevanja so dobili v past toliko večjo armado in pokončali toliko v«č letal. Afriška zmaga je bila vočja, bolj popolna, kor jo bila kasna. Rolf Jereb Je Ime ameriškemu oficirju, Njegovi starši so bili doma od Škofje Loko ln so II-voli v Pittsburghu. On ni bil nikdar v Sloveniji. Rad bl jo videl, to deželo, o kateri jo toliko slišal. In kakšns so slovenska dekleta. "Slave" od Gorice je mirno, resno pripomnil: "Lepa so, aU sdaj so nspol divja. Pomislite, koliko med njimi jlh šlvt po gozdovih in to še eno leto Koliko jlh Je zsprtlh po ječsh in taboriščih. Od zunaj ni mogoče soditi, kako Je v deželi. In nl prav soditi dežele, kakšna je zdaj. Krivični bl bili. Tako talke čase Imajo. In kako so pogumni. Ne puste In ne bodo pustili vlsdstl od nikogar." Kakor da Amerikanec Uga ne bi bil slišal, je nadaljeval, "Mogoč« se bom nekega dne naselil v Sloveniji, se oženil Um ln Imel otroke. Kaj praviš k temu?" "Bojim se, da vam ne bo ugajalo, kakor jo zdaj Um." Nacionalistični realizem ln romantično - sentimentalni altrul-zem sta si jMigledala ls oči v oči, Pooožem vmes: "Kako dolgo Je ie, odkar st« prtš)f>ls Amerike v Anglijo?" Ze skoraj vs« l«to je tukaj. Toži se mu po Am«rlkl, Ameriških dvklet ga nf smete spomniti, preve/ mu postan« hudo Oorlčan "Slave" se Je poslovil, da mora na delo. Spet sU si s A-merlkaitrvm stisnila roke, da se bosta še vid«la PoUm p« sem Izvode I a vs«, kako dobro j« bilo včasih žlvij«nj« v Am«r»kl. Kako ao plesali na prireditvah SN-* J>J. Hil je pri društvu "Umver-ful ComuU." Kako ao p«li naše besno in igrali na harmoniko Kako so Slovenke v Ameriki lopa. Pravi, da j« pr««d n«kaj leli govoril boljšo slovenščino; zdaj š« razum« vs«, sovori pa bolj težko Odkar sU mu mati in oče umrla, dima v«č prilike, da bl veliko govoril po slovansko o Sloveniji. Ali upa. da bo nek«-ga dn« - ta dan ni tako daleč — prišel v on« krsj«, o katerih mu trsjns, morajo v«like sile ustvs-riti nov red, v katerem bodo dru-gl narodi nsšll zakonito prizna- j« pel« mati, ko j« bil še d«te nje svoj« rvobode, velik« sile pa _Doleujm. bodo U zakon spoštovalo, s vsi narod« se ga bodo mm ali drža-ll " Ctmmrm Cm«cll— FUS. AU al« naročeni aa ? lisi I .......^ W ' WJ ™ ' f-,-'»'.V.*™ (Se nedaljuje.) Naslednjega dne je začel ie navsezgodaj z žganjem. Sprva je brundal in rentačil naposled pa je zgrabil prazno steklenico in jo treščil v mlečno meglo, ki se je razbila. Nato se je opo-tekel proti vratom in začel razbijati po njih s svojo okovano palico. "Hudiči, vrnite mi moje oči! Oči mi dajte, ne pa denarja! Saj vsm jih nisem prodal, tudi posodil vam jih nisem!" Kričal je, da ga je bilo slišati na cesto. "Že spet ga je prijelo," je dejal Ledinek in pokazal proti odprtemu oknu. "Saj ni čuda, še mene včasi zgrabi, da bi začel razbijati," je odvrnil Smeh in udaril s svojo leseno nogo ob tla. "Meni so vzeli nogo, a so mi dali mesto nje drugo, Čeprav leseno, da vsaj nekako Štorkljam skozi življenje, njemu pa ne morejo dati lesenih oči!"' "Lepe denarje dobiva, pa jih ne zna obrniti sebi v prid!" je nadaljeval Ledinek. "Bi jih že znal, ko bi le' videl! Z očmi lahko napraviš vse, brez njih pa še človek nisi," je končal Smeh in odštorkljaL Tomaž se ni dal potolažiti, čeprav je prišel Skledar in ga skušal odvesti nazaj k mizi. "Pusti me, vrni mi rajši oči! Tebi sem znosil denar, ki sem ga dobil zanje! Samo ti imaš dobiček od njih! Zaprte imaš v skrinji, da ti prinašajo denar! Vrni mi jih!" Vsak hip je postajal nasilnejši. "Tomaž, daj mir!" je vpil Skledar in lovil razjarjenega invalida za roke. A imel je tako kratke, da ga ni mogel pošteno zgrabiti. Končno so mu je le posrečilo, da ga je potisnil skozi vrata. "Tu ostani, dokler se ne boš streznil!" £ Tomaž je nekaj časa silil nazaj v gostilno, a moč mu je vidno pešala. Se nekajkrat je udaril po vratih, potem se je opotekel na dvorišče in odtaval v drvarnico, kjer se je zvalil kar ns hosto. Tretje jutro se je povaljan in zbit privlekel v gostilno. Sedel je k oknu in zdsj pa zdaj nagnil ateklenico z žganjem. Mimoidoči ga niao več zanimali. Razgledoval ae je po svojem življenju in težko mu je bilo. O, kakšen je bil pred vojno! Delal je za tri, dekleta ao se ozirala za nJim in fantje so se ga bali. Vedel je, čemu je delal; najstarejši je bil in grunt je bil njemu namenjen. Imel je dekle. Vse je bilo že zmejeno, o pustu bi se bila vzela. Pa prišla je vmea vojna. Sprva je šlo dobro; oče je bil pri moči in mati je še živela, delo ao zmagovali aami. Neža je rodila otroka, a nihče ae ni ujedal zaradi tega, aaj bi se bila vzela. V Galiciji pa je dobil takšen revmatizem, da je moral v bolnico. Poldrugo leto je ležal v barakah nekje na Hrvatskem; tri mesece pred koncem pa je udarilo v barako, ga osmodilo in mu pokvarilo vid. Ko ae je vrnil domov, ga je pozdravil a praga Jokec, oče pa mu je povedal, da se je medtem Neža omožila v sosednjo vas. Za težje delo je bil nesposoben zaradi oči, v deževnih jesenskih in pomladanskih mesecih pa ga je hromil še revmatizem. Vid se mu je stalno slabšal, naposled ao ga priznali za stoodstotnegs invslida. Edino zdravilo in pozabo je našel v vinu. Vmes se je zapletel še enkrat s neko žensko, ki mu je rodila Miciko. Celo k njej se je bil preselil, ko |M je bila Micika stara pol leta, je žensko pustil in se vrnil s obokom domov. Vselil se je v kočo na sadovnjaku, ki je bila sicer namenjena za gosteče. Toda teh niso imeli, odkar so Korenov! otroci dorastli delu. Miciko in Jokca je vzela v varstvo Korenovka, po njeni SOSESKA ANTON INGOLIČ smrti pa Veronika, ki jima je postala druga mati. . — Domači to potrpežljivi z mano in skrbe za otroka, zato bi jim res lahko pomagal pri delu. To in ono bi že zmogel, si je začel dopovedovati, ko se je zavedel pogovora z očetom pred tremi dnevi. Toda kako naj delam, ko je povsod naokrog sama megla, je zaječal. Ali je to življenje? Vrnejo mi naj oči, pa bom spet oral, kosil in mlatil! In ie kako! Dvignil se je in opotekel na cesto. Stopal je sredi ceste. Ni se ozrl ne na levo ne na desno, čeprav ga je tu in tam kdo nagovoril. Bil je Uko pobit, da ni sliial nikogar. Rad bi bil spet delal, rad bi že od daleč ločil pšenico od ječmena, sodil, kako kaže ajda, prepoznaval na daljavo kravo od človeka, videl cvesti na pomlad bezeg in na jesen zoreti sadje. Zdsj pa Uva med samimi sencami. Senca mu je drevo, krava in tudi človek. Po vratnikih je stopal počasneje. Čeprav je dobro poznal pot do domačih njiv in travnikov, je moral tu in Um oprezno tipati s palico, preden je stopil. Tam je ležal plug, drugod vreča z žitom ali buča, ki je padla z voza ali so jo pri-koUlili otroci. Slišal je smeh žensk, ki so kopale kr6mpir, in klice, s katerimi so orači priganjali živino, videl je le sence. Prišel je do domače njive. Začudili so se, ko so ga zagledali. Kopači so se naslonili na motike in Ložnica je takoj stegnila jezik. "Je res že čas, da je nehal piti!" Tudi Gačika je nekaj zagodrnjala; le domači so se delali, kakor da ga niso opazili. ~ Tomaž pa je stal na vratniku in se oziral po njivi. Vedel je, da se Micika igra z bučami sredi njive, da Jokec vodi konje, da oče orje. Ker je že star in onemogel, ga plug vleče k tlom. Z opoUkajočimi koraki se vlači za njim, niti potu, kl mu teče v curku z obraza, si ne utegne obrisati. Toda če konja obsUneU in mu veUr ohladi čelo, mu dobro de. Jok vlači; Veronika, ki je prej orala, pa stopa po zorani zemlji s polno sejavnico, sega vanjo in v velikih zamahih razmeUva zrnje, ki se zasveti v soncu in pada v Črno zemljo. Tudi on bi oral in sejali Toda kako naj drži plug, da bo brazda ravna, kako naj seje, da ne bo pšenica ne pregosU in ne preredka? Dolgo je prisluškoval delu. Slednjič ga je premagalo, Palica mu je padU iz rok, sesedel se je na travo in se razjokal kakor otrok. Koren, ki je prioral upehan do kraja in obračal plug, ga je hoUl spet trdo prijeti. Ko pa je videl njegove aolze, je mahnil po konjih in s stisnjenim srcem zaoral novo brazdo. Vštric Veronike se je okrenil k njej in dejal trpko: "Potrpeti moramo z njim, on sam trpi največ!" Veronika se je za hip Iztrgala iz lepih sanj; s težkim srcem je sledila Tomažu, ki se je čez dolgo dvignil in odtaval nazaj proti vasi. Prazna sejavnica jo je šele spomnila deU. NasipaU ai je semena ln sejala za vse svoje štiri brate. Sicer pa je imela lepe dneve. Delala je od gfodnjega jutra do trde noči. Prva je vsUjaU ln poslednja legala in še je bilo čaaa, da se je spomnila teh ali onih Tonče- vih besed ali samo njega. Že to ji je bilo dovolj. Ob misli nanj jo je prešlo toplo. Delo ni bilo več težko, veselila se ga je. Večkrat je nanealo, da aU ae arečala. Zvečer je šla v trgovino, pa ga je dobila kot nalašč. Včaai aU ae srečala, ko je odhajala na polje ali se je vračala. (Dalje prihodnjič J Šopek somotorke Msnlca Komanova (Nadaljevanje.) S NESREČNI ALBUM To rekši, Je postrežnica urno smuknila akozi duri, zbežala v svojo kamrico ter ee od znotraj dvakrat zaklenila in Še težak kovčeg porinila pred vraU. 'Ti moj Bog, vrni našemu gospodu zopet pravo pamet!" Je vzdihovala št* dolgo v noč. Janko Je prišel toliko k srbi, ,du je nažgal luč. Kes je zagledal na mizi neko piamo, naslovljeno nanj. Pisava mu ni bila /nana. Skoro hlastno Je raztrgal ovitek in preletel naslednjo, kratke vrstice: Cenjeni gos|MKl Krajnlk! Cena v baršun vezanemu albumu jt- osemnajst kron. Vljudno prosim, da bi poravnali rs-run! S spoštovanjem N N., trgovec, "Strela bojjs, kaj še pride dane* čez me!" je vrdlhnil skoro brez uma ter vnovič omahni! na stol Mislil je tn mislil zdthoval in ugibal, a žal. njegovi Mereči m bilo najti uhoda. Konui jc ukrenil vendar nekaj pametnega, v legel se je v posteljo in zaspal. Spanje ga je toliko okrepilo, da je naslednje jutro, čeravno oropan vseh svojih arčnlh upov, mogel zopet trezno mlalltl. Najprej Je šel poatrežnico prosit odpuščanja za svoj alnočni naatop. Postrežnlcl ae je topilo arce vohlja, ko jc videU gospoda Uko skesanega in sopet popolnoma pametnega pred seboj. Prijateljstvo med njima Je bilo na-mah zopet obnovljeno in Janko se je toliko osmelll, da jo je zaprosil za par dni za dvajaet kron, kar mu Je postrežnica ugodila srčno rada, in Janko je še tisti dan poravnal račun za vražji album. Odslej se Je Janko resno trudil. da čim prej pozabi vso to nesrečno zadevo. Med svojimi kolegi je skušal biti vesel, slasti ker je hotel, da ostane U neljubi dogodek drugim popolnoma prikrit. Toda "nič ni Uko skrito, da ne bi poaUlo očtto," in Janko se je moral žal, le pre-kmalu prepričat^ ° Maltoeti tega pregovora. Jankovemu najožjemu prijatelju je namreč donašala mleko Minkina »oeeda in od nje Je najprej zvedel U, od njega pa aevt- Bel križ na letališču na otoku PanielleriJl ki Jo bU signal zavezniški sili kapliuUciJ« Italijanske da vsi drugi. Pa da bi vsaj mol čali! Tako ko je nekoč Janko, sedeč v kavarni med svojimi gnanci, bližnjega tovariša precej uščipnll z nekim dovtipom, mu, je U neusmiljeno zabrusil v obraz, naj molči ln naj gre raje študirat-"albume". Tedaj je bil Janko kakor za det od strele. Vzdignil se je in Ukoj odšel is kavarne. r Janko je uvidel, da mu tu v mestu ne bo več obsUnka. Ako vodo ti, bodo kmalu vedeli vsi, all pa ie vedo. Najbolje bo, ako ao Jim umakne izpred oči — Dva dni pozneje je ie vložil prošnjo za svojo premestitev v drugo meato. Njegovi hudomušni in radovedni kolegi so pozneje večkret pripovedovali, kako ae kaj počuti njihov prijatelj Janko na svoje in novem službenem mestu. Dognali ao, da se ima selo dobro, da ga njegov šef aelo ceni in da se je pred kratkim zaročil s njegovo ne boš revno hČtrko Privoščimo mu vae prav iz area. Sicer smo pa prepričani, da je po tako grenki izkušnji po-sUl toliko previden, da svoji novi zaročenki ne bo kupoval— albuma PO NAKLJUČJU Po naključju sU se srečala, res prav po naključju. Velikega ponedeljka je bilo. Marijanica je hitela k svojim sUršem, ne-soč košarico rdečih pirhov, pomaranč in ne vem kaj še vsega ji je priložila radodarna gospodinja. Pavle pa je šel nekoliko povasovat k vižmarskih fantom. In ravno na tacenskem mostu sta sc sferala "Hej, Marijanica," ji je klical že oddaleč Pavle, "kam pa tako hitiš" "I glej ga no, domov grem Spodobi se, saj že od Božiča nisem bila doma." "Pa kaj imaš v košku, Uko težak je, da te kar v eno stran vleče?" "Radovednež, ali ti moram res vse povedati. Pirhi so, če že hočeš vedeti. Moja dobra gospodinja me vsako leto Uko obdaruje ž njimi, da res ne vem, Če sem zaslužite vse to." "Kaj pirhov imaš toliko?" se je začudil Pavle ln šaljivo pr\-sUvil: "No potem se pa spodobi, da jih jaz sedaj dobim vsaj pol klo-buka!*'Tli( "O, prav nič jih ne dobiš," mu je odgovoirila smeje Marijanica. "Nekaj Jih dam očetu, nekaj ma teri, potem sestri, bratcu, — o — Pavle, nič jih ne bo zate, nič, so že vsi oddani." "Marijanica, ali sta ta dva tudi oddana?" To rekši jo je pobožal po pol nih, ko mak rdečih licih, in zdaj je dekle še bolj zardelo. "Ti porednež, ti, kako si predrzen," se je razjezila navidez no Marijanica ter ga nalahno udarila po roki. Iz njenega gla su pa je bilo spoznati, da mu Marijanica ni kar nič zamerite. Razgovarjala sU se potem še dolgo Časa. Ta dolgi razgovor pa se je slednjič končal Uko, da se je Pavle obrnil od nameravane poti ter je raje nekoliko spremil Marijanico. Od tedaj pa sta se sešla večkrat, seveda ne po naključju; in ko je poteklo nekaj tednov, sU bila Pavle in Marijanica do ušes zaljubljena drug v drugega. Tisto leto pa je moral Pavle k vojakom. To je bil za mlada zaljubljenca hud udarec, toda uspešno so ga blažila zaljubljena pisma, ki so pogosto romala sem in tja. Toda ljubezen je večkrat čudna, nerazumna. Podobna je včaaih kupu goreče slame, ki sicet zagori s svetlim žarom, a zelo hitro pogori in ugasne. Tako je menda ljubil mladi Pavle, ki proti koncu svojih vojaških let ni čutil niti desetine one ljubezni do Marijanice kakor v začetim. Se sam sebe je včaaih obsojal, češ, kako je vendar mlad človek nespameten. Manj an icl aicer ni rekel nl-\ «-ndar je po njegovih redkih pimrUi kmalu spoznala, da Pavle nijveč tak. kakor je bil Ker pa jO bila Marijanica glede ljubezni popothoma drugačna od svoje« ljubimca in je lju-biU Pa v leti še vedno s vsem ognjem <1ck||kegs srca. Je zaradi njegove ohlajen os ti mnogo trpela in ms| iIlMfri » noč rosila blazine s tolfcami Ravno ko Je bila doba Pavle-tovih vojaška! let pri kraju, Je dobila Marijanica od njega pi- da se je po naključju sešel z nekim oddaljenim sorodnikom, ki želi, da bi Pavle prevzel njegovo posestvd in vzel njegovo hčer za ženo. Pravi, da mu je sicer žal za Marijanico, vendar pa j[e po treznem premisleku prišel do spoznanja, da je zakon med njim in Marijanico nemogoč. Marijanica je le revna služkinja in on, dasiravno je posestnikov sin, bi bilo vendar zaman misliti, da bi mu oče kdaj posestvo izročil, ker je sam še prav trden in ima še precej drugih otrok doma. Marijanica pa naj bo potolažena, saj če se bo hotela omožiti, se lahko še stokrat itd. Bolečina, kl je zaradi tega nesrečnega pisma prevzete Mari-janično srce, je bila nepopisna. Sele sedaj se je jasno zavedala, kaj ji je bil Pavle. Ker pa svojega gorja ni razodela nikomur, so vsi menili, da je bolna. Njena skrbna gospodinja ji je pogostokrat svetovala, naj gre k zdravniku. Marijanica ji je vedno obeUla, da pojde, a šla ni. Čemu tudi? Saj za srčne bolezni ni zdravnika, ni zdravil... Nekaj mesecev pozneje se je oženil priletni vdovec Bolka, posestnik in Marijaničih sosed. Ko se je pripeljal k poroki, je bilo zbrano po sUri kmetski navadi mlado in sUro pred vaško cerkvijo, da si ogleda in malo obe-re novoporočenca. Tudi Marijanica je stala med množico. Ko je ženin Bolka stopil z voza in šel s svojo nevesto mimo Marijanice, tedaj ai, je revica živo predaUvljala, da je prav U-ko stopal pred kratkim časom njen Pavle, toda ne ž njo, ampak z drugo. Zakričala je divje in se zgrudila. * Prestrašeni gledalci so za hip pozabili na ženina in nevesto ter hiteli k ubogi Marijanici. Spravili so jo spet pokoncu, toda kričati je začela nanovo in šd huje. Njene oči so bile Čudno zmedene . . . Nekaj dni nato, so jo odpeljali v—blaznico! Ljudje so ugibali vse mogoče vzroke Marijaničn^ bolezni, pravega ni mogel uganiti nikdo. Stara Matajka, ki je menila, da je najbolj prebrisana izmed vseh, je hitela pripovedovati: I "Marijanica je uročena! Prav res, da je! Tale Bolka ima Uko hude oči, ln ko je šel mimo nje, jo je po naključju pogledal, pa jo je uročil. O, le verjemite mi, da je Marijanica uročena!" In mnogi so ji verjeli. Marijanica pa je oetala v blaz-nlci do-smrti. rica Kovačevka, ki je imela štiri hčere godne za možitev. BiU je namreč trdno prepričana,, da le radi tega ni nobenega ženina blizu, ker je zaljubljen ves moški svet v Leno. Lena je sicer dobro vedela, da pri svojih tovariščicah ni priljubljena, toda to je ni nič vznemirjalo. Nemoteno se je v polni meri veselila mladega življenja ter se šalila z mladeniči vse vprek. A resno zaljubila se nI v nobenega, kajti njena vihrava nrav, njen nesUlni značaj ji ni-sU pripustila. Kar ji je bilo po-všeči včeraj, bilo ji je danes že zoprno, in kar je odobravala danes, je jutri že zameUvala. Ko je dopolnila svoje devetnajsto leto, se je poloti neodolji-va želja, iti nekoliko po svetu. Radovedna je bila na kraje in ljudi izven ožje svoje domovine. Razodela je svojo iskreno željo materi, ki ji je, boječ se za svojo mlado hčerko, zelo branila, a ubraniti ji ni mogla. Se leto je odpotovala mlada v Trst, kjer je stopila v J pri nekem trgovcu. Od začetka je parkrat svoji materi, zarad: nje nič ne akrbi, ter ae ji dobrd dL Kmalu pa so njena D| izosUU in o lepi Leni ni tojj nobenega sledu ... Pretekla so dolga štiri kl se nekega poletnega popol] usUvi pred siromašno Bed jevo bajtico lepa kočija. | Iz nje stopi—Lena. A več tisU Lena, ki je pred leti pustila domači kraj, to je lepa elegantna gospodična, pivši v hišo, objame svojo I od veselja se solzeče materi ji hiti pripovedovati, da je | sU nekega tržaškega, že prj priletnega, a zelo bogategjl setnika in trgovca, ki jo pol že v treh tednih. Zaželela 1 po dolgem času zopet nekaj prebiti v domači vasi, zato je | šla domov. V najkrajšem pride za njo njen bogati ženil vzame njo in mater v Trst, I bodo vai akup srečno živelij (Dalje prihodnjič.) I AGITIRAJtE ZA PROSVI Delo dobe moški OPERATORJI dobe delo na šivalnem stroju z eno ali dvd iglama, za šivanje lahkega bil ki se pere. Moderna tovarna, dc delovno stanje. MI VAS NAUČIMO ROKODl STVA JN VAM PLAČAMO K0| UČITE M. SNOWER & COMPJ (2 bloka od Chlcago Ave. L. Stati ""POŠTNA UPRAVA šali* valed vojnih rasmer delo in samudo S preurodbo Vsak naslov v večjih Ima namreč sedaj še posebno ko. Id pismonošu pove, v kslsi kraju se naalovnlk nahaja. Naslovite v bodoče vsa pisma: PROSVETA 2667 8. Lavvndale Ave. Chlcago 23, Illinois »mo ialifctof vsebine. Pisal Ji jej Zlasti Ji je bila gorka krčma V ZNOŽJU ŠMARNE GORE V prijazni pimiški vasici, med Šmarno goro in reko Savo, ie bila doma Bcngarjeva Lena. Cc si gledal njen fini, belorudeči obrazek, njene lepe roke in vitki stas telesa, si se moral nehote vprašati, Je 11 sploh mogoče, da vzraste med pristnimi kmeti teko krasno dekle. In vendar je biU Lena prava pirniška domačinke. Druga vaška deklcU ao dobro vedela da saosUjajo v lepoti daleč sa njo. in ker so opazile, da ae mladeniči sučejo najraje okrog Lene. so Ji bile nevoščljive ter Jo skrivoma gledale selo pe atrani. TISKARNA S.N.P.J. sprejema vsa< v tiskarsko obrt spadajoča dela ; Tiska vabila za veselice in shode, vizitnice, časnike, knjige, koledarje, leUke itd. v slovenskem, hrvatskem, slovaškem, češkem, angleškem jeziku in drugih ........ VODSTVO TISKARNE APELIRA NA ČLANSTVO SNPJ, DA TISKOVINE NAROČA V SVOJI TISKARNI Vsa pojasnila daje vodstvo tiskarne Cene smerne, unijsko delo prve vrsts i r Pišite po informacije na naslov: snpj printery 26S7-59 S. Lavrndaln Avenue - - Chlcago 23, Illinois TEL. ROCKWELL 4N4 naroČite si dnevnik prosveto Pe sklep« 12. redne konvencije ae lahke naratl aa list Prosveto to prišteje eden. dva. tri. štiri all pet članov Is sne družina k eni naroi-ninl List Prosveta stane aa vse enako, aa Uane all nečlane Si.00 sa eno letno naročnine. Kot pa člani ie plačaje pri asisaisetu IU8 sa tednik, se Jim to prišteje k naročnini. ToeeJ sedaj al vsraka. rett. da Je list predrag sa člane SNPJ. List Piesveta Je vašs laslnlns in gotovo Je v vsaki drušini nekdo, kl M rad Hlal Ust vaak dan. Pejaaniloi—Vselej kakor hitro kateri teh članov preneha biti čjsa SNPJ, all če se preseli proč od družine ln bo zahteval sam svoj list tednik, bode moral tisti član iz dotlčne družine, ki Je Uko skupno naročena na dnevnik Prosveto, to tekoj naznaniti upravniitvu lista, in obenem doplačati dotično vsoto listu Prosveta. Ako tega ne stori, tedaj mora upravništvo znižati datum za to vsoto naročnika Cena listu Praaveta Jot Za Zdruš. dršave hi Kanado *M Za Clceeo ln Chicago to 1 tednik ln___Ut 1 tednik tat. --------------- 3 90 Za Evropo denarja all Aa lastnin« PROSVETA BNPJ, tt»7 So. Lavrndala Ave. sa. ul pošiljam ad sledečih