gospodarske,, obrtniške in narodne. Iahajajo vsako sredopo celi poli. Veljajo v tiskarnici jemane za celo leto 3 gld. 60 kr., za polleta 1 gld. 80 kr., za četrtleta 90 kr. pošiljanepo posti pa za celo leto 4 gld. 20 kr., za pol leta 2 gld. 20 kr., za četrt leta 1 gld. 15 kr.nov. den. » Ljubljani v sredo 30. septembra 1868. kadar je lopata pod koreninami. Eden pritisne lopato počasi 7 drugi pa ravno tistikrat za drevesce potegne. Gospodarske stvari. Pfpcaíhiua in knnanm mhílih Kmalu se čuti, če ne gré, da ima močne korenine. Zdaj ťresajanje m kopanje miaam aieveut. se mora z lopato p0praviti na d stran? komor koreJ_ Bliža se nam čas, da bodo zaspala nasa drevesca. nine bolj držijo. Ko se zemlja bolj orahljá na eni plati, To pa daje povod vprašanju: kdaj je čas pre- se pa postavi lopata na drugo plat, kjer korenine bol] saj ati drevesa? Odgovor: kadar drevesa spijo dober vsak čas jih presajati. 7 Je močno stojijo; zdaj vdrugic nategneta obá kmalu drevó mora iti iz tal. ? Pa Ako je pa zemlja mehka pod Kedaj pa drevesa spijo? Drevesa spijo, kadar lopato, mora se količek djati pod njo, in potem se na-perje od njih_pade, in tako dolgo, da zopet na novo tegne, da ne gré lopata v tla. Kdor je bistre glave, se poganjajo ~ ..............' " ......----- vesa 7 Kdaj je pa najboljši čas presajati dre- mu ne bo treba veliko učiti; kmalu bo znal. tega do današnjega dne še nihče na tanko ne vé; koplje 10 dreves, bo iz skušnje vse znal. e lz- saj kmetiški pregovor pravi, .™ tCj pUUM uaauamm, ua. mut leios m uči, sejati pa nikoli o pravém času, ker včasih je veliko sadnih dreves za prodaj: jabelčnih, hruševih zgodnja setev, včasih pozna bolja. Skušnja nas uči, sokih in pritličnih, češpljevih 50 sort, mirabelic vsake reči se človek iz- Pri tej priliki naj naznanim, da tudi letos imam vi- bre- da jesensko presajanje je veliko bolje, kakor spo-mladansko. Zakaj? Zato, ker se čez zimo zemlja lepo okoli korenin v jeseni vsajenega drevesa vleže, in spo- ---------, ---r*J ~ ' WUUWUHU, KJLKs- skev, češenj, orehov, — vseh skupaj čez 600 sort, med kterimi je veliko posebnih in žlahnih iz daljnih krajev. Kdor že kaj kupiti, naj piše v hitrem. Za Slavonijo mladi potem hitro raste. Spomladansko presajanje pa je naročeno več tisoč drevesec; privoščil bi žlahnega rado usahne, če je suha spomlad, zato, ker zemlja pre- drevja še posebno našim gospodarjem. rahlo leži okoli korenin. Ko bi mogel vse skušnje pri- povedati, pač bi lahko skazal, da Je to resnično. sem jih v jeseni sadil 7 ni mi še nobeno usahnilo Kar spo- Andrej Net 7 sadjerejec na Kokrici blizo Kranja. mladanskih pa že veliko. imam. Skozi več let veliko drevesec vsako leto kopati Kopal sem več let brez potrebne, po skušnji potrj ene lopate; kakor sem kopal, sem druga mlajša okoli stoječa drevesca pokončaval, dokler nisem po-trebnega orodja za to imel. To orodje je železná lo- kteremu je dr. Bleiw napravi ucilnic za kmetijstvo in gojzdarstvo na Kranjskem. Poročilo deželnega odbora o napravi teh učilnic pata Lopato, ktero sem iznajdel, sem tudi drugim glasilo se je tako-le v pondeljek poročnik bil 7 7 sadjerejcem posojal, pa je vsem dopadla. Ker so me nagovarjali, naj razglasim to kopalnico, naj jo popišem, točki sklenj 16. seji deželnega zbora 1866. leta je bilo v da si jo vsak lahko naredi. 77 Nap tacih šol y kterih učijo posamesni raz- To orodje, narej eno iz eno colo debelega železa, je delki kmetijstva, namreč naprava šole za sadj in čevlje dolgo, na koncu ima podolgato-okrog-lasto lopato. Poldrugi čeveij od konca ima šino, da za 1 m m naprava niže gozdarsk belorejo na Dolenskem 7 na-njo stopi in lopata v zemljo porine. Na drugem ali Notranjskem s primerno pripomočj ima coli veliko luknjo ali tuljavo, da se va-njo klada se za potrebno spoznava. Deželnemu odboru se 86 koncu dene lesen kol, 3 čevlje dolg. Na koncu, široka pa 4 cole; obá konca na Gorenskem deželnega za- col kjer lopata 7 -- / gré v tla, je dolga sta podolgato-okroglasta, da, kadar se iz zemlje potegne, preveč koreninic za seboj ne potegne. Tudi ne sme biti preveč oštra, da koreninice pred seboj odriva in jih ne prerezuj e daj log ) naj pozveduje in pripravi, kar je v ta namen treba, in naj prihodnjemu deželnemu zboru pred-laga o tem gotove nasvete." Po přejeti tej nalogi je deželnemu zboru prva skrb bila, izvedeti mesto, kjer bi se od deželnega zbora za- Na sredi tega orodja je šina, da delavec želeni učilnici napravili. Tako mesto pridobit na-njo stopi in jo porine pod drevesce. To lopato naredi lahko vsak kovač. Kdor bi si je pa ne hotel sam oskrbeti, mujo pa tudi jez oskrbim, ker vem za skušenega kovača, ki jo naredi za 3 goldinarje. kazale deželnemu odboru poti ena da si so se dežela kupi tako posestvo, ki je za učilnico pripravno druga pot ta, da si tako posestvo v n a j e m vzame 7 7 Zjíx siiwuociic^a au v auaj jxi j vj uaicui jjo> u m tretja pot ta, da se najde kak veči posestnik, ^ Kadar se rabi ta lopata, postavi se en čevelj od proti primerni dotaciji napraviti dal učilnico na svo- ki bi se drevesa od tište strani, kjer je več prostora, da druga mlajša drevesca zraven ne poškodvajo. V zemljo poriniti se mora na pošev z nogo, tako, da se pride na sredo noter pod drevesce. Dva člověka pa morata biti jem posestvu. Ker bi prve dve poti prizadjale deželnemu zakladu velike, nezmagljive stroške, in ker bi zdaj nameravane špecijalne učilnice utegnile nehati takrat, kadar bi se 32© napravila popolna kmetijska učilnica, zato je dež. odbor nastopil tretjo pot, in si prizadjal pozvedeti: ali ne bi kak véliki posestnik s podporo deželnega zaklada prepustiti hotel svoja posestva toliko, da se ondi napravi učilnica. Po tem vodilu se je pismeno obrnil do mnogih velikih posestnikov, pa je tudi z ocitnim raz- glasom od 30. aprila 1867. leta v „Laibacherici" in v „Novicah" stopil pred svet. Následek tega prizadevanja je bil ta, da svetli knez Juri Schonburg-Waldenburg, posestnik šueper-ske grajščine na Notranjskem, je blagosrčno ponudbo naznanil deželnemu odboru zarad naprave niže gozdnarske šole, o kteri bode to sporočilo govorilo pozneje. Tudi gospod Viktor Ruard, posestnik grajščine ble-ške na Gorenskem, je naznanil deželnemu odboru ponudbo, vendar zdaj že mu ni bilo mogoce vstreči željam deželnega odbora. Zarad naprave učilnice za sadje- in vinorejo, svilo-in čbelorejo na Dolenskem pa je bil po nasvetu gosp. viteza Gutmansthal-a na 15. septembra 1867. leta zbor 12 dolenskih velikih posestnikov sklican, ki se je po-svetoval o kraji in posestvu, kje naj se napravi ome-njena učilnica na Dolenskem, in kako naj se napravi. Na ponudbo so bila temu zboru dana sledeča^posestva: 1) Grm gosp. Smoleta poleg Novomesta, 2) S t. Jošt gosp. pl. Langerja blizo Novomesta, 3) Starigrad in Vin i vrh gosp. grofa Margheri-a in 4) grajščina Met-liška gosp. dr. Zavinšeka. Med temi posestvi je bila grajščina Grm za najpripravnišo spoznana, in posebne komisije, ki so ogledale ta posestva, so pritrdile zboro-vemu mnenju. Omenjeni zbor je temeljito in na dobro pretresal vse, kar se tiče naprave in notranje osnove te šole, in nas veto vavši tudi 10 štipendij, je preračunil stroške za prvo leto od 5 do 6000 gold. To o zadevah učilnice za sadje- in vinorejo itd. na Dolenskem. O učilnici za niže gozdarstvo (Waldbauschule) je deželni odbor deželnemu zboru poročal to-le: Knez Schonburg je deželnemu odboru za napravo te učilnice ponudil brez plačila: samostojno hišo s petimi sobami in kuhinjo, v kteri more stanovati 8 do 20 učencev, vso hišno in posteljno opravo za omenjeno število učencev, in tudi drva za kurjavo. Za vodja in prvega učitelja hoče knez Schonburg tudi brezplačno postaviti s voj ega višega logarja gospoda Bodenstein-a, pa tudi še druzega učitelja plačati iz svojega denarja, ki pa mora sposoben biti, v slovenskem jeziku poduče-vati učence. Za posebni poduk učencem odmeri knez 2000 oralov gozda, sicer pa more tudi ostali gozd šne-perske grajščine z blizo 26.000 orali služiti v šolski poduk. Vse to daruje brezplačno svetli knez blagemu šolskemu namenu. — Le za hrano učencev, svečavo in dovaževanje drv, ki so potrebna za kurjavo njihovega stanovanja in učilnice, in za pripravo vsega tega, kar šola za knjige, pisavo, risanje, modele,, orodje, zbirko gozdarskih reči itd. potřebuje, moralo bi se skrbeti po drugi poti (ali iz deželnega zaklada ali kako drugač). Gospod Bodenstein, ki pozná vredbo mnogih gozdarskih učilnic in ki ima vse lastnosti biti vodja tej učilnici, priporočal je deželnemu odboru, naj se kranjska niža gozdarska šola osnuje po oni, ki jo je c. k. gospodarska družba dunajska napravila pod imenom „erste niederôsterreichische Waldbauschule in der Hin-terbríihl." Namen te šole je, mládenče v gozdarstvu podučiti tako, da so pripravni za samostojno gospodarstvo manjših, zlasti kmetiških in občinskih gozdov, pa da bodo tudi sposobni gozdarski pomočniki (Forstge- hilfe). Pratična izurjenost v gozdarstvu je posebno cilj in konec tej šoli. Nauki, ki se učé v tej šoli in se pomnožujejo tuđi z izhodi (ekskurzijami) v druge gozde, so: 1. Goz-darsko računstvo in praktična geometrija (Forstliche Boden- und Pflanzenkunde), 3. lesoreja (Holzzucht , 4. raba gozda (Forstbenutzung), 5. varstvo gozda z znan-stvom gozdu škodljivih in gozdu koristnih žival fForst-schutz einschliesslich der Kenntniss der forstsehàdlichen und forstnutzlichen Thiere), 6. gozdna in lovska policija (Forst- und Jagdpolizei), 7. vaja v spiskih (Uebun-gen in schriftlichen Aufsâtzen), 8. vaja v risanji — oboje gledé na gozdarstvo (Uebungen im Zeichnen — beides mit Bezug auf das Forstwesen). V obce se učenci vsaki dan dve uri učijo v šolski sobi, ostale ure so odločene praktičnim vaj am in lastuemu učenju učencev. — Po-seben hiš in red odločuje vedenje učencev od zora do mraka, v delavnikih, nedeljah in praznikih skozi celo leto. Kdor v Hinterbriihlsko gozdarsko šolo , ktera ima dozdaj le za 12 učencev s štipendijami prostora, želí vzet biti, mora naj manj 16 let star, zdrav in moČán, pa lepe obnaše biti; skazati se mora dalje, da je vsaj ljudske šole z dobrim vspehom dovršil; predno pa se v gozdarsko šolo sprejme, ga vodja te sole še izprašuje, da se prepriča, ali ima mládenec znanstvo pred-pisane ljudske šole. Sola v Hinterbruhl-i traja eno leto, in začne se oktobra meseca vsako leto, in končá septembra meseca; konec leta se podvržejo učenci pre-skušnjam vpričo komisarja c. kr. kmetijske družbe, in taki, ki so šolo dobro dovršili, prej mejo spričalo. Kdor z dobrim vspehom ne prestane skušenj prvo leto, sme še eno leto ponavljati učenje; kdor pa tudi v drugem letu ne zadostuje, ne sme vec v šolo priti. V Hinterbriihlsko gozdarsko šolo se jemljejo tudi taki učenci, ki se brez štipendij sami zdržujejo. To je osnova niže gozdarske šole v Hinterbruhl-i, o kteri je natisnjen program, ki se slavnému deželnemu zboru poklada na pregled. Deželni odbor, gledé na nalogo, ki jo je prejel v 16. seji deželnega zbora 1866. leta, je prevdaril ponudbi gosp. Antona Smole-a in gospoda^ kneza Schonburg-a, in spoznal, da na Grmski in Sneperski grajščini bi bil prav pripraven prostor za ustanovljenje zaželenih učilnic. Ako bi bil deželni zaklad přemožen, prilika bi bila dana zdaj kar brž ustanoviti obe učilnici. Gledé pa na to, da se deželi naši še zmiraj ni povrnilo vzeto premoženje, da se jej iz državne blagajnice daje vsako leto le ubogo malo in še to le v tisto posebno blagaj-nico, ki se imenuje „stándischer Fond", in da se po takem vse, kar se za deželo potřebuje, mora nabirati le po prikladah na davke, ki so že zdaj tolikošni, da jih ljudstvo komaj strpí, se bojí deželni odbor nasveta, da bi se že zdaj napravile obe učilnici, kajti naložila bi se deželi spet nova bremena za kakih 7000 gold, ali še več na leto. Stroški za učilnico na Dolenskem, kakor jih je preračunil gori omenjeni zbor vélikih posestnikov na Dolenskem pod predsedstvom viteza Gutmansthal-a, ne morejo se imenovati tako prenapeti, da bi se, ako se ustanoví učilnica dobra, dalo dokaj odbiti od za prvo leto naštetih 5700 gold. Veliko prijazniše za deželno blagajnico so zadeve gozdarske šole na šneperski grajščini. Tu blago-srčnost kneza Schonburga deželi zeló zeló polajšuje napravo učilnice že zdaj , kajti ne le da knez velik del gozda prepušča šolskemu namenu, in da učencem zastonj hoče dati stanovališča, — on šoli sam plačuje oba učitelja. Stroški, ki bi deželno blagajnico zadeli, tičejo se tedaj le štipendij za učence in njih šolskih pripo-močkov; ti bi li stali za leto in dan za vzdržavanje enega učenca na blizo 180 gold., in za zbirko šolskih potrebščin, orodja itd. skupaj za prvo leto 300 gold., 321 prihodnj a leta pa manj. Ako bi se tedaj uriiiuuilja lCUft jjč* u_ič*uj. xii\u ui ac tcuaj , na pmiivu, oc je v ciiuai uouu v aie* j.uut/. toic» , oo uiiua ouioxviu za prvo leto podělilo 8 štipendij , znašalo bi to 1440 knjig, ker v gori omenjenim sporočilu se bere tako-le : priliko se je vendar že osnovala 1865. leta še nima šolskih gola., in za šolsko zbirko 300 gold., tedaj skupaj kakih „Aus Mangel an einem geeigneten Lehrbuche mussten 1740 gold. To pa je znesek, kterega se deželni odbor die vom Lehrpersonale verfassten Vortráge den Schii- ne straši ako se oo pomisli, „„^ uao, . deželi več nauka ravno v gozdarstvu, ker v no- šole se bode o tem porazumelo z vodstvom Hinter- benem drugem razdelku ni kmetijstvu našemu boljega bruhlske šole, in kadar je osnova teh knjig gotova, znanstva treba, kakor ravno v temu. Ce tudi nikakor ne bodo knjige v slovenskem jeziku tudi brž gotove, zlasti preziramo koristi sadjerejske, vinorejske šole itd., vendar ako deželni zaklad pripomore v to izdanje. kako silno potrebno je naši lern dictando mitgetheilt werden." Vodstvo šneperske Po vsem tedaj je deželni odbor nasvetoval: Naprava učilnice za sadje- in vinorejo, za svilo- je gozdarska šola in sicer taka, ki bi nam odgojila v gozdarskem gospodarstvu izvedenih domačih ljudi, naj nuj niša potreba. Drugo pa, kar ima deželni od- jn čbelorejo na Dolenskem se za zdaj opusti, bor pred očmi, je to, da taka lepa prilika s tako majh- nimi stroški osnovati gozdarsko učilnico se morebiti deželi ne ponudi nikoli več, kakor ta po milosti kneza Schonburga. Temu dodaja deželni odbor še tudi to, da po sklepu deželnega zbora se prihranuje prihodnjič deželni blagajnici 200 gold., ki so se vsako leto dajali Svetlemu knezu Schonburg-Waldenburgu izrekuje deželni zbor zahvalo za blagodušno ponudbo, da se more napraviti šola na šneperski grajščini, in za toliko zdatno pripomoč k tej napravi Sola naj se imenuje deželna niža za živinozdravske štipendije. Poglavitni stroški, ki bi zadevali gozdarsko učilnico, so štipendij e za učence. Preračunjeni so tako, kakor jih je deželnemu odboru na drobno naštel gosp. Bodenstein, gledé na stroške vsakdanje hrane učen- šo ska šole, in la g o z d a r- osnovana v vsem po izgledu Hinterbruhlske traja dve leti; učni jezik je slovenski. 4. Taki učenci, ki so sinovi malopremožnih starišev, so z dobrim vspehom dovršili nižo realko ali nekoliko let realkinih ali vsaj ljudsko šolo, se brez cev itd. ? kteri pa bi se morebiti nekoliko dali znižati. Vendar velikega razločka ne bode. Deželni odbor misli tù pred vsem pozornost želnega zbora obračati na princip vse plače jemljejo v to učilnico nauk, stanovanje, živež, > to je > oni dobivajo ali štipendij ali naj se . de-dado knjige in druge šolske potrebščine zastonj ; le za obleko imajo sami skrbeti. Takih imajo kmetijske učilnice Ako pogledamo v druge dežele 7 povsod ahajamo štipen 9 9 to nam kaže, da povsod priznavajo potrebo štipendij za take šole, do kterih še dandanes skor po vseh deželah imajo kmetje malo zaupanja, rekši: „kaj ustanov iz deželnega zaklada je 8, in sicer se sme za enega učenca za vse potrebščine za leto in dan obrniti do 180 gold., ki pa se ne dajo učencu na roke, ampak se po pogodbi plačajo vodstvu šolskemu. Deželni odbor poděluj e te ustanove. Za pripravo potrebnega orodja, napravo zbirke bode kmeta gospoda učila kmetovati?" Dokler ti pred podučne tvarine (Lehrmittel) se dovoli iz deželnega za- sodki ne ehaj prosti narod vspeh šolski in nehali ne bodo pred 9 ko vidi klada za prvo 300 gld., za drugo leto 200 gld. Zbirka bil šolo Ki treba bo štipendij 9 to je, ni Štipendij, ostajajo take učil ostane lastnina deželna. 6. Deželnemu zboru se daje naloga in pooblastilo nice lahko brez učencev. Deželni odbor mora tedaj na da po razgovoru s svetlim knezom in s porazumljenjem podlagi vsestranskih skušenj zagovarjati princip štipendij, s šolskim vodjem vse stori, kar je potreba, da se šola "ko- ta kapital, ako in to tudi iz tega ozira, ker j pridobi izvedenih ljudi, naložen na dobre obresti deželi začne saj do marca meseca 1870. leta m se šola Kar se poslednjič tiče notranje osnove gozd ŠJ&yjLWs OC4J UU IUMI J.U I Vt AU UCAl j X UL OISJLĆ4 y IVU" likor je mogoče, z ozirom na deželne naše okoliščine tako vredi, kakor je vredjena Hinterbruhlska. K pre- e šole Bodenstein pritrjuje deželni odbor popoinoma gospodu y gozdarska šola osnuj skušenemu logarju, o tem ) da se naša skušnj am konec leta naj deželni odbor pošilj a svojega namestnika, ki potem poroča o iziđu skušenj. po soie v Hinterbruhli; vendar o tem loček gledu večkrat omenjene naj bil raz- da bi naša šola namesti enega leta trajala y Vieil UI Ovi C4» iiULUV>U ti UUUgUt IVtC« ti C4J CAiLCv u v o wav ju ^ Ako se ozremo na obilo število gori naštetih v tej šoli. leti. teoretičnih in praktičnih naukov Hinterbruhlske šole, in ako pomislimo Stipendije ne ovirajo vstopa v gozdarsko učilnico drugim učencem, ki se zdržujejo na svoje stroške, ako je po dovoljenji gospoda šneperskega prostora za-nje ki jih 9 da ima program če se tudi oglasijo kaki učenci iz niže realke, se jemljejo v to šolo že učenci po dovršeni ljudski šoli, za take učence nikakor ne zadostovalo enoletno učenje. Deželni Slovstvene stvari odbor je imel sicer pred eboj poročilo preskušnj slovenskem slovarju. Beneški Slovenci prosijo, naj se vredništvu slo- enoletne Hinterbruhlske^šole za 1866/67. leto (Allgem. venskega slovarja ta-le njih goreča želja naznani, in to Land- und Forstwirth. Zeitung 9 17 Jahrgang Nr 42 7 1867) 7 v kterem se bere zadovoljnost z vspehom eno- po 79 letnih učencev, vendar gledé na mladini precej težke Novicah" : novem slovenskem slovarju 7 ki se zdaj v Ljub- ljani vreduje, bodi vsaki na slovenski besedi (t. j. korenu nauke ne bi svetoval za enoleten tečaj, marveč za dva. besede) pristavljen pomen tudi v latinském jeziku, Ako bi skušnja učila, da zadostuje eno leto, utegnila bi se šola pozneje od dveh let skrčiti na enç leto. lskih buk-nekoliko bukev v sloven- pr hiša, domus, Haus itd., ker nam (beneškim Slo- Deželnemu zboru ostaja govoriti. — Imamo sice daj le voncem) ni z nemško besedo prav nič pomagano o Že zdaj nas skem jeziku, ki se tičejo gozdnega rastlinoznanstva in je dobršno, ki bi radi slovenske bukve in Časnike brali; ali prevelika množica neznanih besedi nam branje pristuđuje, dokler nimamo slovarja 7 ki nam 7 gozdarskega gospodarstva, ki bi služile za pripomoč če ne z italijanskim, vsaj z latinskim jezikom besede šolskemu nauku, dokler se po navodu vodj učitelj tolmači. Bodočnost utegne številu tacih bralcev kaj gozdarske šole ne spišejo prav tej šoli potrebne knjige, pridjati. Al to začasnje pomanjkanje primernih šolskih knjig ne more niti ovirati začetka šole, niti ni na sramoto slo venskemu slovstvu, kajti tudi Hinterbriihlska šola 7 ki Kakor na Beneškem, tako se šolajo Slovenci tudi Primorju le v italijanskem, a ne v nemškem jeziku. Toraj bodete z latinsko pristavo precej velikemu broju L ba ir. I IP fît $ po 322 Slovencev vstregli in vrh vsega tudi romanskim narodom zaklad slovenskega jezika odprt držali. Mislimo tedaj, da se splača ta naša misel. V Kobaridu 23. septembra. A. Z. „Slavjanski Jug." Že v zadnjem listu „Novic" naznanjene zabavno-podučne knjige „Slavjanski Jug" 3. in 4. zvezek pri-naša v ličnej obliki a) v srbsko-hrvaškem jeziku: Slike i pjesmice s podobo; Kmet, roman po L. Miihl-bachovej od Ljubice H....ove; Ivan Mažuranič, životopisná crta s podobo; Sreča v ne sreči, izvorna pripoviest Ferde Babica; Zale od Igrane, junačka pjesma Grgura Urlič-I vano vica. (Početak.) Goar, pje-san Vítězslava Halke od J. Riegera. (Nastavak). E1 i š k i, pjeva Janko Rečičak I. II.; Vila, Puškinova pjesma od Žarkoljuba F.....vica; Što je zlato...., od Palmoviča; Slobodi, od Milana; Pod starim gradom sisačkim, od Iv. kr. Kr.; Vojnik pri od-lazku, národna; Junak Janko, národna; Moja danguba, národna; Agun-pašinica, národna; Pri-pjevalica, národna; Slike iz jugoslavenskoga naroda, národopisná crta III. i IV. s podobami slovenskih in dalmatinskih nošinj; Hercegovci i Hercegovina, narodo- i zemljepisna crta od B. Frana Marie Miličeviča. (Početak); Panihuda, ruska pripoviest od J. R.; Potočnica, Justova humoreska od L. M—ča; Razgled po Jugoslaviji, putopisne crte od Gjure Klarica s podobami: Ljubljana, rodna kuća Vodnikova, rodna kuća Prešernova, Trst, burzin trg v Trstu, Miramare, trg rimskoga stupa u Zadru, trg u Šibeniku, ribarski trg u Dubrovniku; Samuil M a šire vić, patriarh srbski, životopisná crta s podobo; Su- Sruga nesretnika, pripoviest Marije pl. Roskovske; unakov grob; Zim nj ek večera; Prosjakinja, novela; Naprama lavu, lovačka crta; — v slovenskem jeziku: Lahkoumna Emica, izvirna vesela igra od Ljud. Tomšiča. (Konec); dr. Jak. Radoslav Razlag, življenjepis od L. M. s podobo; Zvezdi-cam od Irgolića; Spomin od Lj. T.; Primóla, izvirna novela, spisal Podplegaški. Mi priporočujemo ta list našim bralcem, ker v resnici mnogo podučne in zabavne tvarine v svojih spisih Sriobčuje. Ker ie zvezku cena le 50 kr., upamo tudi, a se bode število naročnikov pomnožilo kmalu. Naro-ôuje se na ta list pri vredništvu „Slavjanskega Juga" v Karlovcu. Politične stvari. Govor poslanca Hermana v deželnem zboru stirskem proti adresi. Po tem, kar smo ravnokar slišali in kakor pripoveduje adresa, bili bi svobodni, prav svobodni in srečni. Temu nasproti druzega ne rečem kakor: Ćem glasneje se svoboda obeta, tem bolj se proti njej greši. Jaz si bom dovolil, gospoda moja, pokazati Vam reči od celó nasprotne strani. V avstrijski državi biva mnogo ljudstev. Ko so se različne dežele in ljudstva zaporedoma vladarski rodovini habsburški podvrgla, niso tega storila brez pogo-jev in pogodeb, ktere so zdaj njihove deželne pravice; tako so si zavarovali svoje individualitete in lastni život; vsa slava, vse blagostanje, vse spominske stavbě, vse rodoljubje z nj ego vimi vélikimi čini, vsi sijajni spo-cnini spadajo v avtonomno dobo teh dežel, in Avstrija je pri taki deželni zvezi — adresa bi rekla : pri taki ,smeli^ državni snovi" — srečno premagala naj veče ne-vihte in nevarnosti. Te dežele in ljudstva in tedaj tudi država sama je jela pešati, ko je hotel vse pod eno odejo spraviti absolutizem, ki je vsegdar centralizator in v nobeni stroki človeške delavnosti ne trpi samostojnosti. Centralizem in njegova slaboglasna sistema sta bila državo tako ob nič delà in vse človeško delovanje tako ustavila, da bo treba najvećega prizadevanja, združenja in približevanja, predno bomo mirno uživali dobrote omike in ustavnih pravic. Nepreklicljiva oktoberska diploma přiznává na zgodovinskem pravu stoječo individualiteto posamesnih kronovin in dežel, jim daje najsirjo avto-nomijo in stavi poroštvo za varnost in moč državino le v one pravne naprave, ktere enakomerno odgovarjajo zgodovinskemu pravu in djanskim različnostim med po-samesnimi kronovinami in deželami, kakor tudi tirjat-vam njihne nerazrušljive čvrste zveze. Gospoda moja, to bi bila ona „smela državna snov", na ktero kaže adresa. To oktobersko diplomo, ki je precej na tanko iz-rekala, kako bi morala biti Avstrija kot država osnovana, delà je ob moč centralizajoča, vsiljena, nepřeni eni j iva februarska ustava, ktera je deželno avtono-mijo skrčila in strogo deželne zadeve prepustila razsodbi državnega zbora, čegar po umetnih volilnih redih stvor-jena nemška večina ni priznala potreb druzih narodov in jim ravno nasprotno ravnala. Veliko veselje je bilo tedaj, kakor zdaj zarad de-cemberske ustave med nemško svojbino (coterie), ki je krmilo v roke dobila in čez žalost in proteste druzih narodov ravno tako brezozirno in neusmiljeno na dnevni red prestopala, kakor zdaj. Kakor zdaj decemberska ustava, tako je bila tedaj februarska ustava rešiteljica in sreča, in le z mezincem se je dotakniti, bilo je toliko kakor razpad Avstrije, kakor zaničevanje postave. Tudi takrat je bilo „gorje zmaganim" in siloma se je ustava izvrševala kakor zdaj ; tudi februarsko ustavo so hoteli oživotvoriti z zapori, s časnikarstvom, ktero so stiskali, s silo, z razpuščenimi deželnimi zbori in po-sadnim stanjem, kakor zdaj hočejo oživotvoriti liberalno ero, in skladavec predstoječe adrese je, podpiran od deželnega zbora, takrat ogersko državno pravo ravno tako zanikoval ter kot ničlo in neveljavno izrekal, kakor zanikava dandanas česko državno pravo. Ravno to nam daje upanje, da bo skladavec nekdaj tudi še přiznal česko pravo. Gospod poročevalec je govoril o strohnelem državnem pravu ceskem: jaz si bom dovolil pokazati Vam samo en izgled: Gospoda moja, za dobro pravo Avgu-stenburžana ste, dasiravno ima Nemčija že več knezov kakor celi svet (smek), preiskavali stare arhive in nabírali adrese; dobro državno pravo česko pa Vam je strohnelo ! Gospoda moja, takrat ste tudi dvalizem imenovali smelo državno snov, kakor imenujete dandanes federa-lizem. Toliko časa je upila advokatovsko-birokratična ustavna stranka v državnem zboru: „Avstrija smo mi", dokler so jej Magjari v lasé skočili; ona «e je vdala češ: „Ako ne moremo gospodariti po vsej Avstriji, go-spodujmo vsaj v eni polovici!" To je pa, se je upilo, le pomirje z Ogersko j lez Ogersko. Za oče tonu nemogočega februarskega patenta pa je přišel mož,»ki si je zapisal na svojo zastavo pomirje z vsemi narodi, ki je pot odprl do porazumljenja in přepustil pomirje z Ogersko ravnopravni sodbi druzih narodov. Gospoda moja, zastonj je bilo, da je bil septemberski manifest zarad svojih nravnih načel splošno pomirljiv (ugovarjanje), da je manifest zaupanje v Avstrijo na novo zbudil, da ga je velika večina avstrijskih narodov zadovoljna sprejela. (Živo pogovarjanje.) Da! (Smeh.) 323 Zastonj je bilo, da je bilo Belkredijevo ministerstvo preblago, da bi bilo s tiskovnimi pravdami proganjalo februariste, in da je za njegovih časov imel tisk dejansko največo svobodo; zastonj, da sije Belkredijevo ministerstvo pošteno prizadevalo državno gospodarstvo v red spraviti, davke znižati in da je bilo državnim upnikom pravično celo med vojsko, ktero je od svojih sprednikov podedovalo ; zastonj, da je hotelo kači birokraciji glavo streti in ljudstva z avtonomijo blago-nosno osreciti; zastonj, da je najstrastnejše adrese februarskih deželnih zborov presvitlemu cesarju predložilo. Gosp. Beust pa najkrotkejših, najbolj opravičenih in najbolj lojalnih (postavnih) adres federalističnih deželnih zborov cesarju ni předložil, ampak je deželne zbore razpustil — zastonj ! Prijatelji ustave, ktera se je bila ustavila (sistovala), ministerstvu niso mogli nikdar opustiti, da jih je razkropilo in ob gospodarstvo delo. In na vse pretege so začeli ti nasprotniki pomirjenja z vsemi ljudstvi zvoniti plat zvoná s tem razkazajoči, da mora v Avstriji le njihova volja velj ati in da jim je Avstrija in njihovo gospodovanje neločljivo zvezano. Se zdaj se niso tako imenovani liberalci tega strahu znebili, kakor smo danes videli, in ne bi bil liberalec, kdor bi cerkvene oblasti in cerkvenih oblastnikov ne grdil; kdor bi tega ne storil, ne bil bi liberalen kultu-rovec, ne korakal bi pred civilizacijo in liberalec bi vendar vsakdo rad bil. (Nemir.) Da bi javno mnenje na-se natvezli, da bi kot liberalci veljali in pred civilizacijo koračili, skopali so versko vprašanje iz tal in uničiti konkordat ter vpeljati civilni zakon je bil začetek in neovrgljiv dokaz svobo-domiselnosti. Po Kraljevem Gradcu, kamor nas je peljala ne-srečna politika nemška, ki nas je stala vsako leto 30 miiijonov, izpehali so Avstrijo iz Nemčije in avstrijski narodi, ki se bogme zarad tega niso mogli pritoževati, menili so, da se bo enkrat tudi že v Avstriji razvedrilo in da se bo konečno pričela in vtrdila avstrijska politika, politika vseh in za vse narode. Le pre-hitro se je pokazalo, da je bilo to upanje prazno. Dobili smo državnika ptujca — žalibože nam dohajajo naši državniki zmerom le po istem vetru — državnika, ki Avstrije ni poznal. Temu je veljalo izgubo poravnati, in stare uplive zopet pridobiti; zatoraj je morala priti zveza s Francijo, različne poskušnje v južni Nemčiji, zatoraj se je bilo treba z Ogersko tudi pod kupom po-botati, državo razpolovičiti, zapadno polovico centrali-zovati, na videz liberalizovati, germanizovati in anti-konkordovati (smeh), da bi tako mogli državo očiščeno od slavizma v liberalnem svitu Nemčiji ponuditi — tako se bo godilo, g. m. (smeh) — tisti Nemčiji, v ktero zdaj čez okno lezemo, ko so nas bili čez duri izpahnili (smeh). Avstrijski Slovani bi imeli pri tem početju častno nalogo Nemčiji na čast, ali raje bi rekel Nemčiji v veliko sramoto in kletev, svoje kosti na nemška bojišča polagati. Pametni možje pravijo, da te politike v Avstriji ne bo prej konec, predno ne doživimo, da se bomo drug druzega čez okna metali ali še kaj hujega. Kar se ni dalo kriviti, to so razlomili in Slovanom se je skazala posebna beustovska ljubav, morali so na steno, nemška in magjarska stranka pa je pomagala. Deželnim zborom so vado nastavljali, jih strahovali, razpuščali, k umetnim volilnim redom so pripregli ne-slisano vladino siljenje (presijo), ljudski voditelji so morali iz dežele, ljudski uradniki in učitelji so prišli ob službe, zvesto Hrvaško so predali, stvarjale so se umetne veôine, in tako se je — na levi in desni ljudstva v obraz zasmehovaje — v divj em direndaji proti pravi ljudski večini in volji podilo v državni zbor, ki ni imel nikakoršne pravne podlage več, ker so bili februaristi priznaje ogersko ustavo sami zapustili februarsko ustavo, ktera jim je toliko rabila za agitacije. Priznanje ogerske ustave ni podrlo samo osnovno postavo o državnem zastopu, ampak tudi deželna ustanovila (štatute) in tudi naš deželni zbor je brez po- stavne podlage (ugovor, klici: odstopiti). Državni zbor je postal ustavodejen zbor (konstituante), a ni imel zato nikakoršnega postavnega mandata; državni zbor nima nikakoršne postavne zveze s preteklostjo, kakor to, da so zopet februaristi v njem sedeli. (Ugovor.) V državnem zboru ni bil zastopan česko-moravski narod ; ustavil se je bil izvanredni državni zbor, v kterega je narod česko-moravski vstopiti hotel, da bi roko v pomirje po-nudil; v tako imenovani ustavni državni zbor so ga bili sicer povabili, a ne da bi se posvetoval o podla-gah, na kterih naj bi stalo avstrijsko pravo ; ne, te podlage je ministerski reskript od 4. februarja s kratka vsilil, pokorščino so hoteli ne svétov. (Konec prihodnjič.) Zabavno berilo. Uhaček pri mlinu. Basen. Spisal Fr. Z. Mlinar Kukec vrnivši se sè svojim osličkom iz bližnje vasi, razbaše dve polni vreči iznad prekrižanega hrbta njegovega, ter ga pusti pred mlinom, pod kterim teče lep potok. Čeravno se je pa uhačku medpotoma hrbet šibil, da mu je jezik molel iz ust, vendar danes ni glave pobešal, kaj pa, še bolj ko po navadi nosil je glavo po konci. Tudi Kukcu se je to čudno zdelo, odkod da ima uhaček danes tako oholost; toraj ga, predno odide, še z nekaj dvoumnim smehljejem pogleda misleč si: Res čudno je to! Toda, to je že stara, da se bistre glave ne čislajo Êo vrednosti. Tako je bilo tudi tukaj. Da je vedel naš lukec, kakošen filozof tiči danes v njegovem osletu, objel bi ga bil, in nakrmil s tečnejšo pičo nego je ne-vredni osat. Ali kako si je uhaček tako hitro glavo izbistril? Čujte. Ko sta bila prišla s Kukcem v ono vas, privezal ga je blizo županijskega urada. Tu sta pa sedela na kamenenih klopeh dva častivredna „liberalca", županijski tajnik Cepeliga, tako imenovan, ker so mu ljudje zaměřili, daje imel predolge noge, pa Mišk o, trdo-vraten sovražnik dosedanjemu stanu reči, ker je bil oni dan na boben přišel. Dobro. Ta dva sta se pomen-kovala o svobodi, o konkordatu, o civilni poroki itd. Hentaj te, to je bila uhačku prava univerza. Da-si sta jezik tako grdo pačila, vendar uhaček se »i spotikal nad tem; kajti bil je kozmopolit v tem obziru i tudi slovnico bi bil že kedaj prebral, ko bi mu bil kdo ovsa na-njo vsul. Kaj tacega ni še nikdar čul. To t'e bilo modro vanje! Vse resnica, vse jedro, blisko vita dstroumnost. Uhaček je bil vès vznesen, po njegovih žlahnih živcih se je bliskala žarovita navdušenost. Nektere točke so ga tako navduševale, da ni mogel kar več zamolčati glasnih slava- i pravoklicev, ter jel je rigati i nevedoma motiti globokomiseljna govornika; a ker se je prepogostoma oglasil, dobi kar naenkrat iz svobodnih Miškovih rok prav robat kamen v rebra kot prvi sad svoje svobodnjaške zamaknjenosti. Tu se je uhaček pa še le pravega modrij ana skazal. Pravij o, da, ko je nekdo klofutal Sokrata, je ta mirno opomnil: Kakošenkrat je vendar dobro čelado imeti; naš uhaček pa celó zinil ni, da mu je bila osoda danes tako ne- - 324 mila, marveč se pazljivejše je prislušal, i si vse dobro v možgane vtisnil. Takemu talentu je pa že mala iskrica zadosti; toraj ni čuda, da so se uhačku medpotoma sline cedile po oni svobodi, ki jo je bil Cepe liga tako živo popisal, ter je večkrat poskočil od radosti ali srdito pobrcal spomnivši se svojega stanu. Preprosti mlinar je imel to nedolžno veselje za kako bolezen, zato jo je iz gole nevednosti hladil z leskovim oljem, kolikorkrat se mu je treba zdelo. S tem je pa visokomislečega uhačka le še bolj razdražil. Toda vrnimo se k mliou. Tu je stal ukaček privezan pod ostrešjem, z ušesi je migal, na videz kakor bi mu muhe nadlego delale, v resnici je bilo pa to mi-ganje le živ izraz njegovega duhtanja. „0 le počasi — tako je začel — le počasi moj Kukec, kmalu se drugač pogledava, nego sva se dozdaj; tudi reber mi ne boš več štel, odkar vem, kaj je svoboda. Kako sem bil pač neumen — res sramujem se sam sebe. Kaj sem bil dozdaj ? Kaj ? Osel! I kaj imam biti, i moram biti? Svoboden! Ahá, to je kaj druzega; al čuješ, svoboden, svobodno živeti, ne več suženj tuji želji i volji, počenjati, kar hočeš. Da te črni muri, Kukec, le pridi mi zdaj z bičem i osatom. Tristo medvedov ! ..." To izreče uhaček v grozoviti jezi, pa nategne vrv, s ktero je bil privezan h kolu, tako mocno, da se uderó korci s strehe na-nj, i se zvrne od prekrepkega zagona v potok. Komaj ga rešijo ocitne nevarnosti. Kukec pa na pol pobitega puntarja še s kolom nabije zarad velike škode, ki mu jo je bil uhaček naklonil pri strehi..... Menda je poseben nauk tukaj nepotreben. Oger tehta Rusa. Burkica. Oger (sè specifično tehtnico. Zraven njega čeber vode). Rus. Oger. No, barátom, ki se toliko šopiriš, bomo koj videli, koliko potegneš. Aló, dolgobradec, poskoči, jaz bom držal..... (Rus skoči v čeber na tehtnico.) Oger (zarad prevelike teže na ves glas zakřičí:) Joj- mene! Pomagajte .... nehaj, če ne spustim .... za božjo voljo .... Rus ! (Rus se splazi iz čebra.) Oger (ga osupnjen ogleduje od nog do glave). Ba . .. ma! Ti si ember. Rus (zakrohoče:) No, zdaj si videl, muštačar? Oger (briše si pot s čela:) Teremtete! a tudi čutil. Iz Brega na Primorskem 29. sept. — Redki, da preredki so dopisi iz Brega v drage nam „Novice." Iz druzih krajev se poroča, dopisuje in razglašajo se do-godbe žalostné in vesele, iz našega Brega pa vsega malo ali celó nič, kakor da Breg ne bi bila slovenska pokrajina. O razlogih za to drugikrat; za danes naj poročam o letini, ktera se nam je skazala dobra v vseh pridelkih vsake vrste, posebno pa v grozdji. 16 let, kar „Břežanka" ne rodi — 16 let, kar nemila trtna bolezen in slabe letine ubozega Bržana tarejo in tla-čijo: imeli smo 16 „kumernih" let, kakor so jih imeli nekdaj Egipćani za kralja Faraona sedem. Z letošnjim letom bo menda konec „kumernim" letom in začetek boljše příhodnosti. Bog daj ! Pridelki na trti so največ izdatni za naš Breg, in ker je letos grozdje prav zdravo in lepo, nadjamo se obilo okusnega vinca. Zatega del kupci že sedaj prihajajo, ko se je trgatev komaj za- čela, in kupujejo grozdje ali mošt, in ga dobro plačujejo. Vljudno vabimo tudi kupce iz Ljubljane, Tr-žiča in druzih krajev kranjskih, kterim je Brežanka dobro znana iz prejšnjih let. Iz Vojskega pri Idriji 1. sept. — Dopisnik „iz kanalskih hribov" v „Domovini" je potožil, da volkovi prebivalce ondotnih krajev kaj zeló nadlegujejo, in resnico je trdil. Tudi kmetom našim na visocem hřibu zeló škoduje požrešna žival. Vojska je menda najviša vas na Kranjskem, meji na Goriško in je tik Trnovskega gozda. Mnogo let prej, dokler ni bilo plačilo za vstre-ljenega volka odpravljeno (to pa je za tukajšne prebivalce kaj slabo!), ni bilo volka več blizo. Zdaj pa kake dve leti so se te spake, ker jih nihče ne pre-ganja, zopet vzgnjezdile in požró obilo drobnice, danes ovco temu, jutri unemu kmetu. Pa ne da bi bii po-žrešnik z eno zadovoljen, po dve ali tri okolje, predno čredo zapustí. Naj bi si. deželni zbor zopet vpeljal strelnino. Zatrepar. Iz Ljubljane. (15. seja deželnega zbora.) Predsednik naj prej med drugim naznani prošnjo medvodske papirnice in ondašnje županije, naj bi se most čez Soro vzdržaval iz deželnega cestnega zaklada. — Dr. Costa poroča o premembi 6. §. srenjske postave po vladinem predlogu, ki ga zbor potrdi brez besedovanja; — in dalje o premembah , ktere misli finančno ministerstvo vpeljati pri zemlj iških in hišnih davkih. Po predlogu dež. odbora se ta predloga izročita finančnemu odseku. (Predsednik dr. Wurzbach zapustí zbornico iu njegov namestnik Peter Kozler prevzame predsedstvo.) — Svetec poroča o prošnji St. Kocijanske srenje za dovoljenje 31% naklade k direktnemu davku za župna poslopja, ter nasvetuje, da se ta prošnja izroči c. kr. vladi. Na to pride na vrsto volitev deželnega poslanca za mesta: Novomesto, Krško, Kostanjevico, Metliko, Crnomelj in Višnjo goro. — Odborovo sporočilo, ktero je bral poročevalec Svetec, pride po natančnem pre-tresovanju volitvenih zapiskov itd. itd. do tega, a) da volitev dr. Župana nikakor ni in ne more biti veljavna, b) da pa Ludevik Ravnikar je postavno izvoljen in naj se tedaj pokliče v deželni zbor. Prvi spregovori c. k. predsednik in naj prej govori proti poročilu odborovém, ki pravi, da je vlada posi-laven upliv imela do volitev, češ, da tega ni nikjer brati v volilnih zapisnikih; da so pri volitvi bile agitacije, to je morebiti res, al to se godi po vseh ustavnih državah ; vladi se pa to ne more očitati ; menda vendar ni noben uradnik verjel žuganju, da zgubi službo, ako glasuje po svojem prepričanji. Nikakor se sicer ne dá tajiti, da se pri višnjegorskem imeniku ni prav postavno ravnalo, in vlada bo rada razpisala novo volitev, ako se vsa volitev zavrže, tega pa ne dá veljati, da bi bila neveljavna na eni strani (za dr. Župana), veljavna pa na drugi (za Ravnikarja). — Proti odborovému predlogu govori dr. Kaltenegger, kteremu je vse še premalo jasno; volitev se mora potrditi ali zavreči; pona-rejanje (falzifikacija) višnjegorskega imenika se mu ne zdí dokazano; izpisek iz davkarskih knjig mu ni dokaz, toraj stavi predlog: naj se deželnemu odboru naročí, da to volitev še dalje preiskuje. — Za njim beseduje Kromer ter po svojem prišteva in odšteva tako dolgo, da dr. Županu pridobi 158, Ravnikarju pa le 153 glasov. Nikakor mu ni po volji, da je deželnega odbora poročevalec (dr. Costa) pozvedoval nepostavno volitev, ker ni bilo nobenih protestov zoper to volitev; črnomeljski protest je došel še le 3. aprila 1867. leta in ni upravičen, dragi protest celó še le 24. julija tega leta, ki je većini sicer veljaven, njemu pa ne. Že v deželnem odboru je o tem govoril. Da bi se bilo pri volitvah komu sila godila, to on zanikuje, same go-vorice pa nimajo nobene veljave; od 2. aprila 1867. 1. so bila volilna pisma v poročevalčevih rokah, ki ni storil druzega, kakor da je od srenjskega zastopa viš-njegorskega zahteval spisek volilcev in izpisek davkov, a še tega ni dobil. Gledé falsifikacije tudi on priznava neodgovorljivo lahkomišljenost uradnikov, ki so v Viš-ûjigori in v Novomestu sestavljali in potrjevaii imenike a namena, da bi bili hoteli kaj podvreči, jim ni moč podtikati; to se je zgodilo po zmoti. SvetČev izpisek iz davkarskih knjig ni podpisan, torej je dvomljivo, da je resničen. Zato bode glasoval za dr. Kaiteneggerjev nasvet. Tudi grof Thurn se vzdigne in prav glasno bere sestavek pred njim razgrnjen, deloma poetično, deloma večini odboroví zabavljivo osnovan. Veliko veselosti se je čulo med branjem grofovim. Na to dr, Toman poprime besedo. Najprej grofu Thurnu čestita, da je dobro bral predloženi listek in potem ga zavrne zarad očitanja, da zborova večina ravná enostransko, ter mu pové, da tudi njegova stranka se bojuje z duševnim orožjem. Po tem se obrne do c. k. predsednika ter reče, da rad verjame, da v spisih ni nič brati o vladinem pritiskanji pri volitvi, a bile so pa vendar le, saj je vsemu svetu dobro znano, kako je pritiskal véliki germanizator baron Bach. Ne-postavne pa so, kar je c. k. namestnik sam pripoznal, poprave v volilskih zapiskih višnjegorskih ; al iz tega še ne izvira to, da bi ne veljavna bila vsa volitev v Novem mestu. — Dr. Kalte n egge rj u odgovori, daje odbor imel pravico izreči, da je volitev veljavna; neve-ljavno so volili edini Višnjegorci, kajti v podvrženih volilskih imenikih ni zapisanih davkov. — Kromerju očita, da se vêde, kakor da bi bil zatožnik deželnega zbora, in da ni resnice govoril, ko je rekel, da deželni odbor ni zadosti preiskaval te volitve, kajti na njegovo (Tomanovo) vprašanje v deželnem odboru : ali kdo izmed odbornikov želí, da se še preiskuje, odgovoril je Kromer, da on tega ne zahteva. Na to dr. Toman dalje pripoveduje prav čudne dogodke o agitacijah v Trebnem, kako je nek precej prileten in siv deželne sodnije svetovalec pregovarjal volilce, da ne bi volili prejšnjih poslancev itd., in da mu je nek prijatelj v Ljubljani na uhó povedal, kako mu je žal, da ga, kakor bi tudi rad, ne more voliti, ker se bojí, da ne bi bil iz-puščen iz službe. — Poslanec Kromer se na to zopet oglasi ter poklice predsednika pl. Wurzbacha (ko se je povrnil v zbornico) za pričo, da je vse res, kar je govoril o obravnavi te stvari v deželnem odboru. — Predsednik vstane in potrdi Kromerjeve besede. (Za- čudenje na strani deželnih odbornikov.) — Ko še dr. Za- vinšek govori za dr. Kaiteneggerjev nasvet, vstane dr. Toman ter zahteva, da se v zbora prebere gori omenjeni zapisnik deželnega odbora; zbor pritrdi To- manovemu predlogu. (Zdaj se pl. Wurzbach zopet vsede na mesto predsednikovo.) Ker se v splošnem razgovoru ne oglasi nikdo več, zato povzame poročevalec Svetec besedo ter v kratkem a mojsterskem govoru temeljito izpodbije vse razloge nasprotnikov tako, da ne cemperca več ne ostane ugovorov. Kromer je zahteval---pravi Svetec — uradne dokaze: a teh ni moč najti, kajti zginili so vsi — ukradeni so nam! (čujte, čujte!) Z gin il je — ukraden je višnjegorski volilski zapisnik za srenj-ske volitve; tretji dokaz, to je volilski zapisnik za prejšnjo volitev — tudi ta je zginil — ukraden nam je celó iz arhiva deželnega odbora. (Evo tatov!) Davkarski izpisek (kterega je govornik pokazal odseku) sicer ni urađen, toda vendar resničen. Kdor tega ne verjame, naj gré prepričat se! Toda dav- karski zapisnik ni edina podloga, na ktero se opira večina ; prava podloga je glavni volilski zápisek. Ta se pri vseh mestih popolnoma vjerna s posa-meznimi njihovimi zapiski, samo višnjegorski ne! Volitveni odbor v Novem mestu ni zapazil nobene pomanjk-ljivosti, bil bi jo pa gotovo zapazil, daje imel ta volilski zápisek, kterega imamo mi pred seboj ; kar je Kromer govoril o zmoti, ki bi se bila utegnila pripetiti uradni-kom pri sestavljanji višnjegorskih volilskih zapiskih, to ni res; ta podvrženi volilski zapisek je bil narejen pozneje — brž ko ne v Ljubljani! (Čujte!) — Deželni odbor se je bii obrnil do višnjegorskega župana; ta je odgovoril, da je vse spise poslal c. k. deželnemu pred-sedstvu! Ali je to verjetno? V drugo se je pisalo županu, ali nic ni odgovoril; ni davno pa, kar je rekel, da nima nobenega spisa! Spisi so izginili, ker bi bili dokazali, da Višnjegorci niso postavno volili. Zborova večina nima vzroka, da bi jih prikrivala; ima ga le ona stranka, kteri bi bilo všeč, da bi se potrdila dr. Županova volitev. Kromer je rekel, da nismo měřili z eno mero. Jaz pa pravim, da smo ravnali po načelu, kteremu je tudi Kromer pritrdil v odseku. — Dr. Kaltenegger je djal, da odsek ni imel pravice, tako daleč preiskavati to volitev. Jaz pa pravim , da ima odsek ne le pravico, ampak tudi dolžnost preiskavati vse, česar je treba, da se izvé resnica. — C. k. deželni predsednik je dvomil, da se je sila godila pri agitacijah. Znano pa je, da so se Višnjegorcem delale obljube, da dobé sodnijo, ako volijo dr. Župana ; žugalo se jim je, da bodo kaznovani, ako ne poj dej o volit. (Čujte!) Tudi so se volilci podkupavali, po 5 in 6 gold, se je obetalo volilcem. Toda naše ljudstvo je nepopačeno in pošteno; skušnjave ga niso zapeljale. Da naše ljudstvo ni tako pošteno, mi gotovo ne bi bili zmagali. (Živio narod slovenski!) Ce vničimo vso volitev, godila bi se Ravnikarjevim volilcem krivica, kajti oni niso krivi nepostavnosti, ki so se godile. To bi bilo slabo povračilo za njihovo stanovitnost! — Tako, da po zavrženem enem kandidatu se je poklical drugi, ki je imel postavno število glasov, ravnali so tudi drugi deželni zbori, na pr. niže-avstrijski, moravski, pred-arelski. — Po tem takem je dokazano, da je dr. Županova volitev neveljavna, Ravnikarjeva pa po- stavna, toraj veljavna. Na to se zopet oglasi poslanec Kromer, češ, da hoče nekaj popraviti, in pravi, da mesec dni pred deželnim zborom ni nič slišal, da se višnjegorski volilski zapiski ne vjemajo, ampak slišal je to še le v poslednji odboroví seji, v kteri se je obravnavalo sporočilo. — Na to mu dr. Costa bere stenografični zapisnik od 1867. leta, da je bilo že v prej šnj em deželnem zboru govorjenje o tem, in celó o številkah 84 in 46. — Po izgovoru Kromerje vem, daje bil tedaj pozabil, predsednik pl. Wurzbach še enkrat besedo poprime, ter reče, da so vsi ti spisi poldrugo leto počivali ; al Svetec ga zavrne ter pové, da so se preiskave začele precej po volitvah. Tako je bil dovršen splošnji razgovor. Zdaj dež. glavar pl. Wurzbach prebere zapisnik, kterega je zahteval dr. Toman. Ta zápisek je popolnoma potrdil Tomanové besede nasproti Kromerjevim in Wurzbachovim trditvam. Dr. Kalten egger j e v nasvet pade pri glasovanji z 18 glasovi zoper 8; na to se brez razgovora glasuje o a) odsekovem predlogu, kterega odobri večina z 18 glasovi. Zoper b) nasvet besedo poprime Dežman ter se grozi zoper to, da se po ovrženi dr. Županovi volitvi hoče potrditi njegov nasprotni kandidat Ravnikar ter večini očita nedoslednost v tem, da po ovrženi M u 1 e j e v i volitvi ni potrdila Dolšajnove volitve, in da se ve- čina ozira na druge deželne zbore. (Njegovo vpitje je bili vsi sprejeti. Dr. Toman zagovarja svoj nasvet délo celó predsedniku tako hudo, da ga sredi govora opo- zarad železnice po Dolenskem do Karlovca ali do minja, naj zložneje govori; za ta opomin gaje Zagorec kakega druzega kraja v dotiko s hrvaškimi, ogerskimi zahvalil, sicer bi oglušeli ostali poslanci.) Dr. Prevec odgovori, da se ima deželni zbor ozirati na postavo, ali dalmatinskimi železnicami. On začenja govor svoj s železnic sploh, in da le edini ktera je voditeljica tudi večini. Dr. Županova volitev taki železnicam morejo nasprotovati, ki po njih kako tem, da povdarja važnost bila bi veljavna le tedaj, ko bi višnjegorski zapisniki škodo trpé. Al železnice sploh so dobrotnice človeštvu bili resnični. to na nikakor niso. V teh zapisnikih pa obrtnijstvu, kmetijstvu, kupčiji. Že 1866. leta se je v tici hudodelstvo. Oni so tako popačeni, da imajo v deželnem zboru želja izrekla o dolenski železnici sebi objektiviteto hudodelstva, bodi-si goljufije bo- jo je v kupčijski zbornici prvi sprožil rajnki g. Jože di-si krive rabe uradske oblasti. Odsek ni tako Pleiweis. Dr. Toman dokazuje veliko korist te želez- ostro ravnal; ako se hoče zadostiti postavi, morala nice za Dolence, in veliko njeno imenitnost v prihod- bi se ta stvar sodniško preiskavati, kajti djanje falzifi-kacije se dá dokazati ne le objektivno, ampak tudi subjektivno. Ker je Županova volitev nepostavna, naj log, da bodi^ kakor pri gorenski, tako tudi pri ďolen-se potrdi volitev onih, ki so pošteno in po postavi vo- ski železnici deželnemu zboru mar za to železnico njih časih za ves svet, ako se podaljša do Salonika itd. Zbor potrdi predlog dr. Toman o v, da se njegov před- lili Ra v nikar ja. Potem še poročevalec Svetec izroči spregovori zadnjo besedo: Mi se ne ravnamo po izgledu čine spodnje Šiške dotičnemu, odboru v prevdarek. > druzih zborov, ampak po razlagajo postavo tako, kakor postavi, toda to, da drugej 7 da Prošnjo ob- dati, zbor privoli; prošnja St. Vidške mi, to je en dokaz več, razdelitev hoste „Št. Vidški Potok' smela dva pašnika pro- županije za ( imenovane da jo mi prav umemo. Očitalo se je, da je ta volitev ne odobri zavoljo pomanj kl jivosti predloženih pisem neřešena ostala poldrugo leto. Kdo neki bi jo bil imel obéh prošnjah je poročal Pintar. pa se rešiti: ali prvi deželni zbor, ki je trajal en dan? včerajšnji 18. seji deželnega zbora je spet mno- Ali smo mi krivi, da se je drugi (sedanji) deželni zbor gokrat hudo zašumělo. Šlo je za nektere premembe vo-sklical po preteklih 17 mesecih? Prav nepotrebno je lilnega reda pri volitvi deželnih poslancev; poročal bilo toraj, da se je Dežman tako pehal, najmanj pa je dr. Costa. Res sila potrebno je bilo, da je dr. Toman zavrnil s krepko besedo in brez ovinkov besedovanje 7 ko ne se njemu pristuje, očitati nam nedoslednost bi bil on dosleden, moral bi na levi strani sedeti pa na desni. (Dobro!) Da se po ovrženi Mulejevi volitvi ni v zbor poklical nobeden njegovih protikandidatov, temu je vzrok to, da nobeden ni dobil nadpolovičine večine. ~ " K romerjevo in baron Apfalternovo in umemu 7 da „od nekdaj stanuje tukaj nas povedal rodr, temu pa, da novi čas ne pozná duhá fevdalizma, ki bi rad zvonec nosil pod zastavo „Grossgrundbesitz-a." — Drugi Glasovanje odobri tudi drugi odsekov nasvet pot vec o tej seji, ki je trajala do včeraj pol šterih in predsednik izreče, da Ravnikarj u naznani ta sklep ter ga povabi v deželni zbor. nice in postave In to po pravilih res- popoldne.J ■■■■■ IH^I ^^^H^^H Ljubljanski mestni zbor je tedaj raz p uš čem Laib. Zeit." v 219. listu je ta razpust oglasila tako-le: puovuTv/t ,,aiU« v ć/ii/a notu jc ia la^puob v^iaoua taau-jc. 16. seji ste bili naznanjeni in dotičnim odsekom „Razpori mestnega zbora z županom dr. Costo so stva- izročeni dve prošnji, n. planinske srenje za deželno pomoč za ceste in novomeške srenje, da bi se dolenska rili stan, ki se ne vjerna železnica merila skozi Novomesto. Poslanec Svetec z interesi mestnimi in upravnimi Ker ni upanja, da bi se te homatije drugač poravnale, zato je c. k. deželno predsedstvo v smislu 47. §. začasne je poročal o vladini predlagi zarad realk in v imenu mestne ustave razpustilo mestni zbor in začasno vod dotičnega odseka nasvetoval, da se ta predlaga izroči stvo magistratnih opravil izročilo prvému magistratnenm deželnemu odboru z nalogo, da na vse strani premisli svetovalcu gosp. Jan. Guttmanu." to stvar, česar deželni zbor v tem kratkem času ni mogel storiti, ter v prihodnji sesiji stavi svoje pred- „Laib. Ztg. Na to je priobčila manj šina razpuščenega zbora v u * in loge. Ta nasvet je soglasno ob veljal. Dr. Zavin- 77 šek je poročal o službinih navodih za posilno delav- Nanašaje Triglavu" sledeči razglas: te se na noticijo v 219. listu „Laib. Ztg. moramo podpisani očitno reči, da med nami in županom nico ? dr. Costa o zaslužku sUjencev in o računu zem- dr. Costo, ki ga mi vsi visoko spoštujemo 7 ni ■■■■PHHPIHH^H^^H ^■■■ nikoli ljiškega zaloga za 1866. leto; Kromer pa o spominku, bilo nikakoršnega razpora, marveč vsegdar smo ravnali ki se ima postaviti v Ljubljani med St. Jakobsko cerk- v lepi složnosti, ki je edina v stanu pospeševati mate- vijo in Virantovo hišo. Po nasvetu dr. Co s te je zbor rijalni in duševni blagor mesta. soglasno přivolil 500 gld. pomočí iz stanovskega zaloga. Dr. Jan. Bleiweis 17. seji je bil dopis c. kr. deželnega predsed-stva zarad postave o razdelitvi pašnikov v nemškem 7 Schwentner, dr. Orel, Blaž Vrhovec dr. Lovro Toman, Mih. Pakič, Jož. 7 Jan. Horak, Ant. j eziku izročen ustavnému odboru. Telegram župana Frolih, Jož. Debevec, V. C. Župan. iz Stare Loke, kteri deželnemu zboru naznanja Temu razglasu dostavljamo mi to 7 da z razpu 7 da se nekterim prebivalcem vasi sv. Duha po eksekuciji ■ 'H Bpžab- niški šoli, bil je na prošnjo dež. zbora, ki jo je nasve- to je, že takrat, ko je bil vdrugič voljen. Saj je več danes živina prodaja zarad zaostalega plačila stom mestnega odbora je c. kr. deželna vlada vstregla nemški stranki, kteri je bistra glava in rodoljubno srce bivšega župana dr. Co ste bilo že dolgo dolgo na poti toval dr. Toman, od ces. namestnika tako rešen vvr » «*» A v U1UIU, UWLUVUUU.UMI »vuvu^ v>H ^/IIV; , 1X1 DU OilOaiC ^lU&lVUC U^OCUC , A.1 J LÍX J je brž po telegramu ukazal c. k. kantonski gosposki v bornik izustil takrat na mostovžu mestne hiše. da prič " V v M» A Ut V ^ AXV J v VAA I VIAM^W f V-J v«. ^ J J ki so slišale grozivne besede, ki jih je neki od- Kr anj i } naj za nekoliko casa odloží eksekutivno prodajo. Ta ukaz je bil s pohvalo sprejet. Dr. Toman je dokazal, da ta šolska stvar, ki je celó do državnega ■■ C. deželna vlada pa je vstregla tudi dr. Costi samemu, , ker mu čast ni dopuščala vmakniti se sili da se je večinini. po tej poti rešil županovanja. Kar se je zgo- J ----------7 ---- ---------------------7--J j---- --- ----------O . W.U.U1, «^J «»^/«JUV T WUJW. ~ - J - O zbora na Dunaj priromala, se ne opira na posta v no dilo mestu na prid pod njegovim 41etnim županova- podlago, in da gosp. šoisKi oglednik z Tagblattovih" postal vaški in živinozdravilski šoli) bodo ; janom Drugi listi » Tagbl u stalo: „Slava Slav m dne prihodnjega meseca oktobra dopoldne od zato, da vse napenjanje in vsi stroški so bili prelivajo vroče solze do 12., popoldne od do ure. Trgovska in obrtnijska zbornica je sprejela nah Vrhenčanje z Višnjag oj ih litev in enoglasno v redni seji 25. t. m. volilni in opravilni red, „Requiescat 77 Gosp. Zag gbi u ktera je napravil za to izvoljeni odsek poleg nove po- zboru opominjal g. Dež m stave od 29. junija v J vvtwv«. úwiu u^uuwujai g. JL/^Auiaua, J 1 ki zadeva vredbo trgovskih vpije tako, sicer morajo oglušeti poslušalc tonj ! i jočejo na razvali -jim razkačen trobi: ki je v deželnem [) ne f naj za božj Stave UU . JUXlXjc* i. X., rvx et auvYO/ nvuwu u^uyoívux VJJIJO IH tVU, BlUCI lliUIdJU Ugl l in obrtnijskih zbornic. O tem in tudi o drugih zadevah, mislil zaušnico dati, pa jo je dal 7 je voljo „Tagbl U ktere so se rešile v tej seji, bomo obširneje poročali pri- ki Je tožil 7 da predsednik } Dežmanov mu buci na ušesa hodnjič. kakor trobente nekdaj pred mestom Jeriho knjige (Matica.) Za poslovenjenje Schodlerjeve blatt" povzdiguje večino mestnega zbora ™ tako „raisonabel" —1—------ Buch der Natur" so se do sedaj oglasili in je rado volj 7 da 77 J6 Tag- bila pustila prestol v Fr. Erjavec, Ivan Tušek, Vil. Ogrinec in Ivan mestni hiši. Ko bi „Tagbl." to kdo verjel? Dr. Cost Zaj ec. ' — --~ ~ «-v ?? IV ♦ V/i J vyj. 4 XVI. Naj se kmalu oglasi, kdor še hoče udeležiti Vas je prisili!, da ste šli! Temu Nemec pravi se tega važnega delà, ter naj povej predmet 7 hoče izdelati. Iz Trsta smo dobili veselo vest ki ga Koseski hoče Matici izročiti svoje spise 7 da 7 da ima najme vže dovršenih i priredjenih 5 pre vodo v iz Ru- der Noth eine Tugend machen tako nas je danes vprašal nekdo Triglavu", itv £/x avii „ Kaj neki bo aus 77 ki trdi. da vse skega, delà pa da kašnje odstopi Matici. — Visokočastiti Oro- V UKj UVTIOVUIU * J^/illVUJUUiU V ^/IVTVUVT J.ZJ ADU" X CV it , kal* J 6 ^XOigUl« jJXOCtX KJ LÀ I ki obsegajo okoli 4000 vrstic, vsa druga ostala stovoljno odstopil od županstva itd Tagbl u pisal o kom Zag Tagbl u odgovoril kraja je in od da uwa fj<* U« xvnoujv wuow^i XUMMVII ? igwuuu«otm v/i i/" kai'j«», ua xxx uxx jjxavxxxxu vvxjcxx Zic* caotuc^ct QXC/IIJ- slav Caf je Matici poslal dva sešitka národnih pesem čana itd. Pisarijo na laž postaviti pred celim svetom R ni pro- da ni bil pravilno voljen za častnega srenj- ter je konec svojega pisma izrekel, „da bode Matica je sicer sramotno slovenska pravna naslednica vseh njegovih slovenskih ovega «m riln^i AinnlriU n VilD AtT CC _ ___A* T^V H A'I'A Cl A HT H A 1-r 7 U kaj briga to pisúna „Tagblatt in slavjanskih spisov Gg. profesorja mariborska otrese se, pa gre Šuman in Majciger pišeta, da hočeta sestaviti slo- vanski narodopis 7 ki obsegal 20—25 tiskanih Novičar iz domaćih in ptujib dežel. ako ga Matica prevzame v natis. tičinega odbora bode 15. oktobra t. 12. seja Ma- dijo Iz Dunaja. Na Dunaji se zdaj važne reči go- 7 in 7 kakor se bere v vseh časnikih in kar tudi (Mestna godba.) Odsek za mestno godbo je 22. vladni listi zakriti ne morejo, se zeló mešajo stvari v t. m. imel sejo, v kteri je oddajal kapelníkovo službo, ministerstvu. Ministerstva predsednik knez Kar- Prosilo je za-njo 15 sposobnih kapelnikov, večidel vo- los Auersperg je stopil iz ministerstva, in njegovo jaških; 6 je bilo tacih, ki so dovršili pražko konserva- mesto je začasno posedel minister grof Taaffe. Z njim torijo, med temi je tudi g. Wahl, kteri je bil izvoljen. pa so drugi ministri tako malo zadovoljni, da se sliši, Dalje je bilo naznanjeno, da se je že 25 izurjenih god- da odstopijo vsi, ako on ostane ministerstva predsed- • 1 • 1 • • t • V 1 1 • 1 ' 1 • ■ • 1 «I • • 1 1 XT 11 j oglasilo in da se jih je še nekoliko nadjati cev oglasilo in da se jin je še neKoiiKo nadjati, ako dojde še več podpore. Najela se je že soba za skušnje nik. Pravijo, da baron Kellerspergu, ces. namest-niku v Pragi, ponuja Beust mesto v ministerstvu, al da ki se utegnejo začeti 1. oktobra. Skušala se bode vte- on pravi, đa v ministerstvu, kjer sedí dr. Herbst meljiti tudi godbena šola za rokodelce. ? Gosp. pl. Strah 1, svetovalec pri c. k. deželni noče on sedeti. Vidi se iz nisterstvo, in da zdaj tega, da se zeló razdira mi- , ko je glavo (predsednika) zgu-sodniji ljubljanski, je ob prestopu v pokojni stan prejel bilo, je podobno ladiji na morji, ki nima jambora. Tako vitežki križ Franc-Jožefovega reda. Dr. S ajevic, dozdaj koncipient v Celji za advokata v Kranj. 7 pride primer ja „Fremdenbl." sedanji stan dunaj skega ministerstva. Imenuje se že mnogo osob, ki se utegnejo poklicati za ministre u Kk. t cb v xxxotxxj. jjuxxix\*><%bx not xxxxxxxobxt;, dik to vse je zdaj le pravlica. — Dobroznani naš rodoljub gosp. Heidrich na- Druga važna no vica jeta, da cesar ne gre v Galici j o. pravi v nedeljo v čitalnični dvorani koncert. Pro Vse je bilo že pripravljeno za odhod, kar naenkrat je gram mu je Wagnerja. ta-le : Romanca iz „Tanhauser" od R. prišla od Njih Veličanstva odpoved, da se potovanje Dvospev iz „Belisar" od Donizetti-a. Lucia" od Donizetti-a. opusti. Časniki pišejo, da po vsi deželi in v deželnem Vojaška, moški zboru je nevolja zoper ministerstvo velika za to, da je Ta up or UC&OlCb IJU wJJUVlCt UU, JL^VUliiUtUl-«» Tf I I UJMIOttM, mvotti JU^JKJ IU JKS UV f VIJ W «Vjyw* iXllUtUkWl Ut f v » zbor Heidrihov. ^Potem se bo igrala kratkočasna igra odsvetovalo cesarju potovanje v Galicijo. v enem djanji „Crni Peter." — Heidrihovo izvrstno ministerstva zoper potovanje cesarjevo je zlasti galici- petje je tako dobro znano, da se njegov koncert more ške državne poslance tako razkačilo, da se hočejo po- nadjati obilega občinstva. nekem listu i blatť obnucali" (Poberki iz Časnikov itd.) sam sebe tolaži, da „narodni voditelji u »Tag- so se » V ^ v ces , v.«, "" — da narodna ideja je prazna fraza uuv^Cfcii y y ua iiaii vuuci i v kteri so nekdaj zvonec nosili > JJU CilCIX ou iiCttUaj tk V UllV/U UVS01XX , zdaj OV«JU UUUU VUIU CtO) »mviujoau ^OU VV Ut» liUUiOlw • J UVIV . ^.uunwvi w svobodo, a ne narodnosti. Narodni voditelji so se vrgli 8000 gold., za kmetijsko in geografično-montanistično obskurantizmu, ultramontanizmu — to je, duhovščini v društvo 3175 gold., in posamesnim srenjam ob deželni naročje — in zato kljenka njihovi slavi." To je evet meji 1000 gold, za obrambo tega, da se živinska kuga svet hoče slanstvu v državni zbor odpovedati, ako Njih Veličanstvo ne pride v Galicijo. Vidi se iz vsega, da so hudo vzapletene politične stvari zdaj v Avstriji. Štajarsko. — Deželni zbor je v 12. svoji seji dovolil za vinorejsko (se vé da nemško !) šolo v Mariboru stavka „Tagbl. verjamejo, saj giblje svet dandanes še le prav močno in bolj ko ne- vine. On povdarja kteremu pa „Tagblattovci" sami ne ne pritepe v deželo. — V 13. seji podpira dr. Voš- dobro vedó, da narodna ideja njak svoj predlog o poravnavi struge (reguliranji) Dra- silno škodo, ki jo je napravila voda, * 328 in zakaj. Lastniki, pravi, ktere ta škoda zadeva, samí ni spodobilo pogajanje s kurijo tako osorno pretrgati niso v stanu, da bi svoja posestva proti vedni, tihi sili ker bi se bila lahko z lepa ta zadeva poravnala, in na-zajezene vode branili, pa tudi občinam se to breme svetuj v Predno se zavod za deželni zavod iz- ne more nalagati, da bi z zidovi bregove zavarovali in reče, naj bi se dež, odboru naročilo, da se pogajanja z 1. 1 f • . 1 • 1 • 11 1vl P* J V 1 i 1 i« i • 1 1/ . » sicer že zavoljo tega ne, ker bi taka zidanja zarad glo- nadškofijstvom še enkrat loti, ter naj skuša porazumeti boke struge Dravine in rahlje zemlje neprimerne stro- se zastran zahtevanja, ki ga je nadšk. pooblastenec ske prizadela. seji komisijini od 16. dec. 1866 podal, kakor tudi za- V 16. seji se poslanca Prelog in Herman prito- stran upliva, ki bi ga imelo nadškofijstvo imeti na uredbo v žujeta, da je vodstvo kopeli na slovenskem Stajarskem zavoda in dobreg vspeha > ter naj se še posebej po nezmožno slovenskega jezika. Dr. Prelog zbornici očita, razumé s šolskimi sestrami gledé na njihove dolžnos da so bili celó prejšnji stanovi Slovencem pravičneji, in na disciplino, kteri bi se imele podvreči." Ta nasvet ker so skrbeli, da je vodja tudi znal slovenski. Hesehl ni bil sprejet pri glasovanju in Hackelberg trdita, da sta vodja v Slatini in Dobrn- odsekov nasvet z ustanovnimi pravili, s kterimi vređ Sprejel pa se je enogl } skih toplicah zmožná „windisch" jezika. Poslanec Herman protestuje proti besedi „windisch" rekoč, če bo to tako naprej šlo, imenovali bomo tudi mi nemški jezik se red švabski." tej seji se je tudi nasvetovalo „svžluol^l. v bCj ocji oc JC luu.x liao V C IU V aiu , naj ou wv «V Ui íi^vwnv 1U ou o Wi j V oivvi jumííuv;! uuuvvul ov graško gledišče prodá, ker dežela nima nobenega vzroka izrekli, da se ne bodo udeleževali te obravnave in o Gračanom plačevati za njihovo veselje. Konečno pa je tej reči tudi ne glasovali za to, ker se načrt te postave obveljal le predlog, naj se deželni odbor razgovori z ne vjema z dosedanjimi cerkvenimi postavami. Sprejet mestno srenjo , da bi ona kupila gledišče. — Iz vseh je bil nasvet večine, po kterem cerkev nima glasu v se je odobril tudi notranj Česko. Iz Prage. Govorilo se je, da bodo priši obravnavi „o postavi zarad šolskega nadzora" škofje Al to se ni zgodilo in še štirje sicer nazoči duhovni so krajev se pošiljajo slovenske adrese do deželnega zbora, šolskem svetu. Enak sklep je napravil moravski zbor v kterih prosijo občinski zastopi, naj se vpelje sloven- nemških poslancev. — Sklenil je zbor (v kterem so zborovali le nemški poslanci) v Pragi svoje delovanje 26. t. m. jj .,■ I [1 Galicija. — V levovskem deželnem zboru je předložil poslanec Kovalski adreso R ski jezik v šole in uradnije, in izrekajo željo, da naj bi se združili vsi Slovenci v zedinjeno Slovensko. Predložili so slovenski poslanci do zdaj tacih adres in pe- ticij že od 20 slovenskih občin. ložil poslanec Kovalski adreso Rusin o v, v kteri se Iz Gorice. Ker dosedaj deželnemu odboru ni bilo pritožujejo zoper gospodstvo Poljakov, priznavajo pa mogoče najti pripravnega laškega profesorja, kteri bi sedanjo ustavo in državnega zbora delegacije, a tirjajo, samostoj ura- bil tudi vodja kmetijske šole, predlagal je deželni od- da se prenaredi deželni volilni red se razširi - bor po poslanců Deperis-u v 5. seji deželnega zbora: nost občin, se bolj ozira na rusinski narod v šoli Plača učitelja in vodja kmetijske soie v Gorici naj dih, javnem življenji in pri rabi deželnega denarj > Ko bi se tudi na nov raz- ustanovita se poviša na 1500 gold. pis te službe nobeden sposoben učitelj ne oglasil, naj bode deželni odbor pooblaščen, da sme se s kterim gla- deželna odbora : rusinski in Zbor te adrese ni hotel sprejeti tudi poljski Najdalja in gotovo V ce najvažneja debata v gališkem deželnem bo trěba, pa je bila o nasvetu Smolkinem in Zyblik ___I , .0_„ _ zboru sovitim učiteljem privatno pogoditi in plačo do 2000 gold, povišati. 3. Tako in tako pa naj se de- čevem. Odbor o tej zadevi izvoljen je nasvetoval ■UBI UH IhhMIHIBM ~wm HMAÉÍÍH^HH mimm^m ■ ■■■ ' češ. želni odbor pooblasti, da profesorju-vodji in (obema) adreso, ktera zametuje državne osnovne postave asistentoma službo za trdno podělí, in to po domenitvi da škodujejo deželno osebnost, in tirja večo samoupravo z glavnim odborom tukajšnje c. kr. kmetijske družbe, (avtonomijo) deželi, in pa resolucijo enako adresi Po Crnetovem nasvetu se je izročil deželno-odborov roholski predlog odseku za združenje občin (kteri dotični dr. De- sprejem adrese in resolucije odborové; Smolk« peris-ov predlog prevdarja). — H koncu te seje se je varja svoj nasvet in govori posebno proti pošiljanju mnogo drugih poslancev je govorilo za zago- potrdilo še dvoje postav zastran vpeljanja pasjega posl v drž zbor knez Adam Sapieha davka in to vsled prošenj mesta Gorice in županstva stavi svojo resolucijo; mnogo poslancev pa še govori Št. Peterskega. Prva postava dovoljuje mestnemu muni- različnem smislu; ,,še ni Poljska izgublj cipiju goriškemu, da sme pobirati davek 4 gld. za vsa- se je v mnozih acij ah kr namestnik čulo pobija ». Pri čega psa; druga postava pa je občna za vse druge žu- Smolkov nasvet in odborovo adreso in resolucij< panije, ktere bodo prosile za vpeljanje enacega davka, glasovanju je padel nasvet Smolkov (ne pošiljati po toda mora biti • v • nizi ^ VV4AV éLJk VU W WAJ VHJL1J V VUVVVV^iV VA dl V ^ ^ v r J J w ^ " ^ » ^ v ^ V A M, w W y^JULVS V/UJLJJ W \J* kot v Gorici in ne sme dveh gol- slancev v državni zbor), pa padel je tudi predlog dinarjev preseči. Pravico določiti ga, imajo županije pie he. Sklenila seje pa same; potrjeval jim ga bo deželni odbor. 1 v JU umvuu« ov/ ju x uouluClJ CV, jv ici