Echaja ©t* 4 SfutraJ* Stane celoletno . . 180 K ueaeeno....... 15, es zased, ozemlje 300 , ea inozemstvo .. 40» Oglasi sa vsak on viSine stolpca (58 tam) 2 K maii oglasi do 30 aam ictolpca (58 mm) . I . Dnevnik za gospodarstvo, prosveto in politiko. Urednlitvoe - Miklošičeva cesta it t»/L Telefon št. 72. Upravnfštvo: ■ Sodna ulica št. & Telefon it S5. RaJnn kr. pošt. ček. urad. štev. ll.Sti Ljubljana, 3. novembra. Emigranti so bolgarsko politiko zaobrnili od iztoka na Makedonijo. Tudi v naši državi morejo priti do velike važnosti. Ta hip najboljše dela za neodre leno domovino, kdor se trudi za konsolidacijo države. Koliko bi bolje stali v svetu in napram Italiji, če bi med nami ne bilo toliko malkontence. Emigranti in vsi oni, ki čutijo ž njimi, bodo morali leta in leta de lati od duše do duše, dokler ne pri pravijo vsega naroda, da nekoč nastopi s poslednjimi sredstvi za naše Pnmorje. Primorju pa treba pomoči že sedaj. Taktika, ki hoče pridobiti to državo, mora biti do skrajnosfi previdna, da najboljih ne odbije. Če se nismo, izvzemši majhne spopade nastale zaradi pretirane ob čutljtvosti in- ozkosrčncsti, v tem pogledu mogli dosedaj pritožiti, smo zadnji čas doživeti težavno pugreško katera je v stanu, če hitro ne preneha, prinesti nenadomestljivo škodo. Ederi iznted prVih med begunci se je pridružil strauki, ki ji doslej ni pripadal,, ter izjavil, da „edino ta stranka daje . po svoji sestavi in svoiem programu garancije, da se bo resnično nekaj storilo za nase zasedeno ozemlje"4. Ta nepremišljena provo-karija ima že svoje posledice, kojim konca še ni videti. S tem je vsem drugim strankam drzno cdrečena sposobnost in dGbra voija delovati za primorske Slovence. Ta mož se je pridružil stranki, katera je neškodljiva klerikalcem in so-rialistem in ki hoče živeti le, da uniči demokratsko stranko. Seveda se ji to ne bo posrečila Vendar že sama wmoč prr tej nameri je' zločin na ■ saši državni konsolidaciji. . Kaj pa je bistvo vseh razporov, ki slabijo našo državo? Poglejte v voj-sko, poglejte v ustavno vprašanje, v nnančni problem in končno tudi v problem zapadne granice. Na dnu opazite borbo dveh svetov; na en« strani velestbska, na drugi jugoslo-venska koncepcija. Vse kar zraven plava, je postransko. Od izida te borbe je odvisna usoda države En mentalitet predstavljajo radikalci, s svojim Pa^ičem in nfegovo za naše Primorje.fako usodno politiko, naši klerikalci so mu privesek, hrvatski Pred odhodom naših delegatov. Beograd, 3. novembra. Izy. Pred- se določijo zadnje instrukcije za ua- Cvtoječa ponovna pogajanja z Italijo še delegate. Kct vojaški ekspert od- se pričakujejo v tukajšnjih političnih potuje na pogajanja polkovnik Ka- krogiii z velikim zanimanjem, a z lafatovič Vrh tega odpotuje z dele mrogo manjšim optimizmom kakor gacijo tudi večje število uradnikov in poprej. Kampanja italijanskega ča- novinarjev. Podajanja bodo trajala, scpisja, ki je vseskozi bojevito, ka- kakor se računa v tukajšnjih politič kor tudi postopanje italijanske plc- nih krogih, 8 do 10 dni. V zvezi z biscitne delegacije na Koroškem se odhodom naše delegacije v Italijo je smatrajo za slaba znamenja za ttgo- predvčerajšnjim prispel v Beograd den izid pogajanj. Kljub temu pa delegat dalmatinske vlade general naši politiki ne izgubljajo popolne Ljuba Milic v važni politični misiji, nade na povoljen izid pogajanj, po- Bil je takoj sprejet od zunanjega sebno, ker je naša delegacija pri- ministra Trumbiča. pravi jena do mogoče meje popust- Beograd, 3. novembra. Izt. Naši ljivosti, na drugi strani pa je notra- delegati odpotujejo iz Bsograda v nji položaj Italije tak, da je v nje- petek 5. novembru zvečer z ekspres- ftem interesu, da se čimprej napravi nim vlakom. Bili bi odpotovali že v konec nesiguroemu stanju na oba- četrtek, morajo pa počakati na po- lah Jadranskega morja. Za danes se vratok regenta iz Aten. Regent se je pričakuje pcvratek ministra Stojano- zakasnil, " ker ■ je vsled viharja ua viča v Beograd. Jutri, pred odho- morja morala njegova ladja pristati — ■ 9 "1 •• OrtA X I -4 A ^ A » i •• ! • • 1 1 * ___1 . — .. U I * , 1 . J « _ ____ dom naše delegacije pa sc bo še vr- j in šila seja kronskega sveta, na kateri | jo nadaljevala vožnjo šele danes. Oddalna nsreefea k ;HaSe stiršJsniesJOl&ilree ©isar&Mraasnu delav* j »«rese. nlkfila ' Varšava, 3. novembra. (Izvirno.) Beograd. 3. novembra, (Izv.) ' Včeraj zvečer je dospel semkaj rake Jo- ,trski svet je podpisal naredbo, ki jo nescu v spremstvu številnih trane^.h je predložil minister za socijalno no- In rumunskih (topismkov. Na kolodvo- litiko. Ta minister sa pooblašča, da ™ ?aJe sPreJd zunar^1 ™1f,st!r kncz za malo ©brt podalila delavni fes na Sapidia. Danes je imel Take Jonescu Nadalje ie bila podpisana P"c konference s knezom Sapieho. ju-zavarovanje zoper no-.tn se 23010 uradua P^a]ania v zadevi | poljsko-rumunsklh odnošajev. -Take Jo- Begunci in polilična taktika. Vsi napredni Slovenci smo si edi- * postavile svoje strankarske liste, ob* ni v tem. da morajo priti takozvani „begunci", to je v Jugoslaviji živeči rojaki iz zasedenega ozemlja, v prvem izvoljenem jugoslovanskem parlamentu do primernega zastopstva. I o je edino uspešno in tudi na zunaj vidno sredstvo, kako dati zasedenemu ozemlju glas in sedež v domovini, h kateri spada. O vprašanju, ':ako se to zastopstvo najprej in najbolje doseže, si pa begunci sami niso na jasnem. V Ljubljani so se v teui vprašanju vršili opetovani razgovori, ki pa niso mogli odpraviti te nejasnosti. Vprašanja namreč od početka niso bila zastavljena pravilno. Tega prijateljskega očitka ne moremo prihraniti onim, ki zastopajo interese beguncev. Ne dopuščamo nobenega dvoma o tcn\ da Gorica in Kras niso vprašanja -ene stranke, marveč vsega naroda, vseh strank, vseh slojev, vsake posamezne osebe. Sodbi beguncev pa prepuščamo, ali je doslej kaj razlike med zanimanjem ene ali druge stranke zan je, ali ne. Stojimo v volilni borbi. Beguna r-ivnot ako, kakor vsi drugi, ki se jim ne prištevajo. Za begunce pomeni ta volilna borba še nekaj več, nego drugim. Kako naj se naglasi ta .več', kako naj pride do izraza v volilni ; erbi? Dane so bile razne možnosti. Ena: Begunci nastopijo skic: jene, se odpovedo vs-m strankam, postavijo svo-' jo iastno begunsko ali primorsko ali pati obisii od političnih nasprotni« iredentsko ..listo. Ali s tem bi se bili j kcv, nikdo med njirai ni smo bega> - . . ,. . .. . T , postavili istočasno proti vsem stran-j nee, oba sta strankarja, kandidirata M. Boškovič je reforiral ministrskemu sme ze danes sklepati, da bivanje laKc ^^ prc;i stanovskim, razrednim in- i na strankinem programu. In še več: svetu o stanju vojne odškodnine. En- Jonscue v Varšavi ne bo od prispevalo! teresom itd. Demokrati bi imeli temu i Oba sta v politični borbi. Oba imata tenta vztraja na tom. da uobimo k razširjenju ..Male antante", ker se jc! konceptu najmanj ugovarjati, če- f pravico, da napadata. In Rybar n. samo 5 odstotkov mesto G odstotkov. • dos£ od .fakc JonfrSCU propagirana; prav bi bila dana nevarnost, da bi j pr. se je je poslužil. Njegovo otideL brez kom p azaoj. Oi spomlnd. rs to Pra(V. vaA^b oddali za to listo svoje glasove iz-! no glasilo „Nova pravda", piše v vprašanje ni toč ganilo z mesta. : !m,Ja 1 rasa-va.se\a-i3UEaresta-»eo- ključ;10 !e riemokratit dočim bi socia-) strankinem uradnem poročilu o sho- graa-Atena zaenkrat spremenila v h- * listi in narodni sccialci in seveda'du zaupnikov, dne 23. oktobra v št 9 ur. za nareelDa zgodt). Mm® ©žfSk©d' RfiS«?. Beograd, S novembra. Delegat g, nescu se bo vrnil v petek v Bukarešto, ne da bi se, feaker, je bilo preje name-njrio, ustavil v Baogradu. Iz tega se stoječe iz svojih strankarskih somišljenikov, in na prva mesta takšne somišljenike, ki so obenem begunain zastopniki iredente. Ali natančneje povedano: Demokrati so postavili za svojega kandidata najodličnejšega tržaškega politika, člana Jugosloven-skega cdbora in prejšnjega sežanskega narodnonaprednega državnega poslanca dr. Gustava Gregoriija, kmetska stranka dr. B. Vošnjaka in Ivana Mrmoljo, klerikalci nobenega in narodni socialei dr. Rybafa. — Borba, ki se vrši med strankami, ee mora dotikati tudi teh kandidatov.: Drugače ni mogoče. Primorski kandidati, zastopniki jugoslovanske in slovenske iredente, imajo proti sebi vse klerikalce. To je prva posledica, Med drugimi strankami tudi obstojajo razlike in se vrši borba. Vo« lilci, tudi begunci, bodo oddajali svo« je glasove strankarskim1 listam, in sicer po presojevanju programa/na-čel in oseb teh strank. Pri vsaki stranki bodo pa med strankinimi kandidati našli svoje ljudi, bodisi demokrata in člana Jugcsloveuskega Odbora Gregorina, bodisi pristaša SKS. in člana istega Odbora Vodnjaka, bodisi Rvbara. In če se 'te stranke med seboj napadajo? Noben begunec, neben Ooričan; ali Tržačan ne more reči: Gregorja ali Rvbar, oba sta moja, nobenega ne pustim napadati. Tisti napadi, ki so v političnem boju med strankami v rabi, bedo zadeli i Gregerina * Rybara. Oba si morata dati pri- čet pa reprezentira demokratska stranka, si se bori s separatizmom vseh vrst od Triglava do Bitolja. Če pade demokratska stranka, pade huH jagodovensko shvaianje naš države. Oe pade ta stranka in zmaga velesrhska misel, potem zastonj pričakujete revanse na za padu in za stonj upate na to, da kedaj državo in narod pridobite, da. se vname za neodrešeno Primorje. Politiki, ki so daij časa "bili v ino-stranstvu, bi to morali vedeti. De-mokratizem je orijeniacija nazapad, radikalstvo orijeniacija na vstok. Kdor temu demokratizmu napoveduje boj in pogjn, ta indirektno podpira neadrešeni domovini neprijazno orijentacijo države. Usodna napaka je bila, da se je za tak boj odločil brez globljega premisleka ugleden begunec. Ni mogoče. da bi mu sledili oni, ki resno motrijo razmere v naši državi. Njihova dolžnost je, da nesrečo zapre-čijo, predno se še dalje razvije. Mezdno, ribanje pri »Trboveljski družbi". Deželna vlada se je danes posvetovala o mezdnem sporu pri „Tr-boveljski premogokopni družbi", kjer pogajanjo niso uspela. Deželna vlada oi odobrila predlogov delavstva iK družbe, temveč sklenila, d*, držeč se načela, da se cene premoga ne smejo zvišati, sama da pogajanjem .novo bazo s predlogi, ki utegnejo dvigniti dohodke delavstva in produkcijo premoga. : ni jo Pariz-Varšava-Bukarešta, v cžio ; združitev Rumunske s Poljsko pod H«skva, 3. novembra. (Brezžično.; skupn0 zagiombo na I rancijo. Roška in ukrajinska poverjenika zn-l nanjih zadev sta sporočila v zajed- kemiki kOmiin^tl. niški noti Angliji, da ne priznavata j Berlin, 3. novembra. (Izvirno). aneksije Bes j rabi je po Rnni"ti:' soglašanjem velesit. i "i-.cniisnisiičiii kongres ie po komaj ; dvodnevnem zborovanju končan. Med dolgočasne razprave je prines-i ia nekoliko življenja le vest o pora-I.Hgan«, 3. nortcibra. (Izv. - Po; zn Vranglovfii čet in novi izjavi rimskih časopisih znaša v Italiji pri-} Trockega proti buržuaziji. S kengre- manjkljaj žita v zadnjih štirih mc-se- i sa je bila v Moskvo poslana brzo- izgube. veznosS w Kopeohagen, 'd. novembra. (Izviruo.) Po poročilih ruskih sovjetskih listov je sovjetska sklenila, da se za komunistične ženske uvt-de vojaška obveznost. j sebno rdečo armado na pomoč. Re-»solucija giede produkcije naglaša, j da se kontrola ne more v ršiti skupno s podjetniki, ampak le proti njim. „Ustaviti je treba izdelovanje vsake, mumcije in orožja, kakor tudi preprečili vsak prevoz bojnega orodja iz Nemčije in sicer toliko časa, dokler se komunisti ne polaste politične moči". vsi klerikalci in komunisti ostali pri j 34 izjavo Rjbarevo, „da edino n svojih strankah, ki so tem ljudem j soc. stranka daje ,pa svojem sesta-bolj važne, nego takšna begunska j vu in programu garancije za delo* Zastopniki beguncev se za to in ista št. njegovega glasila potrjuje^ da ta gospod ne kandidira le kot begunec, ampak kot član stranke* S tem je n. pr. begunec Rybaž sam nastopil kot strankar. In če želijo nekateri, da bi on ne bil strankar, ampak samo Primorec, — ne samoy Po ameriških volifvah. Xew York, 3. novembra- (izvirno.') Ko je izvedel Karding o svoji izvolitvi, je raz balkona svojega stanovanja ginjen množico nagovoril: „Delal sem vedno z Vami ter se trudH Vam nasproti vedno pošteno ravnati. Če me je usoda do očila za predsednika, želim nasproti vsem narodom lojalno nastopati.'' Nevv York, 3. novembra. (Izv.) Ze prve vesti o izidu glasovanja iz različnih delov Zedinjenih držav so dale izidu volitev znak republikanske zmaga- V 28. državah, ki so že preje veljale za republikanske, je bil izvoljen Harding s povprečno večino z proti 1 Tudi v takozvanih dvomljivih državah, kakor Kansas, je imel Harding vodilno mesto. Južne države so se s precejšnjo gotovostjo odločile za Coza Glasovanje je doseglo povsedi zelo visoko število Posebno velika je bila udeležba volilk, tako tudi zamork, ki so svojo novo volilno pravico izdatno uporabilo. Washington, (Brezžično) 3. novembra Včeraj ob 12. uri ponoči je bilo za republikanskega kandidata oddanih 293, za demokratskega pa 117 glasov. Končni rezultat se bode izvedel danes opoldne Loadon, 3. novembra. (Izvirno.) Is Xew Yorka se poroča, da se nahaja socialistični predsedniški kandidat Deebs radi prestopka radi šptionaii v zapora. Ker kaže Deebs veliko zanimanje za volitve, ga k&znilniška oblasl o poteku volilnega boja sproti n formira. lista. pot niso mogli cdločiti, ker so čutili, da bi razen pri demokratih naletel: povsod na odpor. Druga možnost: Organizacija be euncev stopi v stik z vsemi strankami in sama nominira svoje kandi- . . . .. . ... -d ,e, ki bi naj bili sprejeti po eden, ^SJ™™ M dva ali več na sigurna mesta vsake n,cfsa.1^ sl;'v ,? l fmpak strankine liste. Ta možnost je skoraj »^f1 takemu sklepa še zapeljivejša od prve, toda ne sa' kot strankar, cun bi ne izjavil odkn. rno bolj kemplirirana, marveč najbr-žc neizvedljiva. Potreben bi bil načelen sporazum strank, petem načelen sporazum glede kandidatov med begunci samimi, končno bi stranka njim prezentirare kandidate tudi morala sprejeti. Glede vsakega poe-dinca bi bila potrebna pogajanja, i o vzame časa. Ta čas je že zamujen. vrhutega ta na prvi pogled zapeljivi koncept ni izvedljiv. Samo poskusite na ta način vsiliti klerikalcem. komunistom, socialistom in narodnim soriaicem za kandidate osebe, ki niso ,,njihovi", in ki se obvežejo samo za Frimorje in nič drugega. Samo poskusite! Edini demokrati bi bili sposobni za takšen eksperiment! Sicer bi prišlo v obeh doslej navedenih možnostih pri izberi kandidatov med begunci samimi do strankarske opredelitve in oni, ki ostanejo v manjšini, namreč klerikalci, narodni socialci hi komunisti, bi zopet sti svojo pot. — Ta ekspe riment so opustili zastopniki beguncev. Potem so v zasebnih razgovorih kolebati okrog raznih nestrankarskih želj. dokler ni nar« -ni razvoj sam rešil, vsa ugibanj*i in napravil, kar je edino izvedljivo in 'dino politično: Beguna, so se. strankarsko opredelili in ravnotako kandidati. To se pravi: Naša iredenta ni postavila svoje liste niti ni zn strankarske liste nominirala svoiik sano — beguns-, to in jasno, da ne kandidira kot nar rodni socialec, marveč kct Tržačan^ in da ne odobrava, da se ne identifi« cira s svojimi najnovejšimi tovariši, da ne odobrava njihovega nepoštenei ga, hujskaškega, demagoškega obrekovanja, njihovih laži o izvoznicah, ki so edino orožje tej kliki lana, tičnih nesposobnežev in zmedenih kritikastrov. Toda dr. Rvbar ni nikdar izjavil, nasprotno, izjavil se je strankarjem in v volilni borbi mora nosiii vse posledice. Naj njegovi to* variši dokažejo samo desetino obre» kovanj glasila Rvbareve stranke, mi smo vedno pripravljeni dokazati vsa> ko trohico očitkov, ki jih imamo ne proti Tržačanu Rvbaru, pač pa proti Rvbaru v dunajskem državnem zbo» ru, Rybafu v Parizu, Rybar v Beogradu in Rvbaru v „Novi pravdi" Navedli smo ta primer v pomip jenje tistih nestrankarskih-nadstram karskih-izvenstrankarskih poliikov( ki večinoma ne vidijo gozda zaradi premnogo dreves. O veliki večini be. ,r več ne bodo kalne stranke skrajno slab Narod. pomislili na tako vekdzdajalska v Srbiji ne more pozabiti torupaj- d proti takim elen,entom se skega radikalnega gospodarstva za; raoraJnastopiU z vso energijo, ker te-pvak,,;,r,1p ,n radikalnega rezi- hujskanja ^ r0Varenja je že veli časa evakuacije in radikalnega reži ma po ujedinjenju. Po vesteh, ki prihajajo iz province, se računa, do dobi demokratska stranka v vsej Jugoslaviji okoli ISO mandatov, radikalci največ do 80, Hrvatska zaiednica pa jedva 8 do 10 mandatov. Varaždin, 3. novembra. Izv. Na županijski konferenci demokratske stranke, katere se je udeležilo okoli 1000 zaupnikov, je bil določen za nosilca demokratske liste dr. Hinko Krizman, minister za agrarno reformo, za prvega kvalificiranega kandidata pa bivši poverjenik za Medji-murje dr. Ivan Novak. Bjelovar, 3. novembra. Izv. Na nedeljskem zborovanju demokratske stranke je bil za bjelovarsko župani-jo določen za nosilca demokratske liste Večeslav Vilder, za prvega kvalificiranega kandidata pa dr. Srgjan Budisavljevič. v Zagreb, 2. novembra. (Izvirno.) V nedeljo se je vršilo v kinu Union zbo- ko več kot preveč. Mladino, ki so ji ti letaki namenjeni, pa opozarjamo na io, da je država dovolj močna, da zatre v kali vsak poskus nepokorščine proti njenim zakonom. * Izpremembe v vojaški službi. Z naredbo ministra vojno iu mornarice sta imenovana: za blagajnika oddelka za vojaško obleko v Skoplju administrativni kapetan dragega razreda iatendantske stroke Pavle Setina, a za skladiščnika istotam administrativni poročnik intendantske stroke Kazimir Gnu6. * Mariborski vladni komisar, pro-sluli klerikalec dr. Leskovar še vedno uporablja uradni papir z napisom '..Advokat Dr. Leskovar, Mar-burg a. d. Draa, TegetthofstraBe" in vlaga na tem papirju tožbe na sodišče. Lep vzgled v Mariboru! * Trgovsko-cbrtna zbornica mariborska naznanja, da uradaje tudi v IlCtlCl V y j v x o 11\J v Aliiu ^./mvu ^m/v — — —----- ——-----—j—, rovanje pristašev izvenstrankarske li- četrtek 4. novembra od 9. do 12.. ure ste katero ie otvoril dr. pl. Mihalo-, v gremijalnih prostorih v Jurčičevi vich. Govorili žo dr. Spevec, Jovo Ba--ulici št. 8. Interesenti ~ ooozarjajo V1CI1. VJOVU1I11 CU Ul. Ojrovt^ JUIU ----— -- --------------L. • njanin in dr. Kariovič, ki so nagla- naj se prijavijo z eventualnimi pn-šali, da se politika ne sme voditi od tožbami proti carinskemu postopa-diletantov I »iu- v četrtek Pride lz Li^J^ne v v Osjefc, 2. novembra, (Izvirno.) Maribor inferministenjalna komisi-.,Hrvatska zajednica" kandidira za vi- ja,.da preišče na licu mesta razmere rovitičko županijo na prvem mestu P" carmarni. bana dr. Laginjo, kot kvalificiranega * Koncert Zikovega kvarteta se vr-kandidata pa dr. Lorkoviča, za njego- ši v Mariboru 6. novembra v Gces-vega namestnika oa Ljubomira Meš- sovi dvorani. troviča, ki je po sarajevskem atentatu | * Dvojna mera. Legatov zaseoni krvava srajca prestolonaslednika Fer- učni zavod je bil vsled ukaza kieri-dinanda dokaz, da je mrtev, dečim so kalnega poverjen$a Vrstovška na-srbofili Medakovjč Pribičevič in Lor-( silno zaivorjen. Ravno tako je bUa kovic še vedno živi. i zavrnjena prošnja nekega slovenske- T Neresnični očitki. Včerajšnji ga profesorja, ki je hotel dajati sli-.Hrvat" je očital podbanu dr. Roj- cen pouk. Sedaj pa avizira neka du-cu da je za časa odsotnosti bana1 rajska Nemka Wernert pouk v ena-dr' Laginje imenoval in avanzira! kih predmetih in zahteva Ji- oo sa-celo vrsto demokratskih uradnikov .: rikrat višjo šolnino, tako na pnmer Podban dr. Roje v današnji .Rije-M 20 kron mesečno za uro strojepisja či" odgovarja na te laži in izjavlja,' in. 180 kro,i mesečno za uro racun-da ie za časa hanove odsiotiiosti siva . imenovalle dva ali tri uradnike, ka-i ^ Tihotapstvo z maauiakturmm terih predloge pa so bile že rešene, blagom. Carinama v Osjemu je za: f^razumno z Krnom. 'jeja in zaplenila 492 postnih posilj ranega niiiaufakaunega blaga v vrednosti 2,120.000 kron. * Prepovedan lisL Aiiuisier notranjih del je odvzel poštni debit v Parizu izhajajočemu listu »Glas Črnogorca", ki je — kakor znano — glasilo bivšega črnogorskega kralja Ni-kole. * Preureditev beograjskega Pres-biroja. Beograjski presbiro, ki je bil dosedaj oddelek ministrstva za vna-nje stvari, ie prešel v upravo predsedstva vlade vsled energičnega nastopi predsednik vlade dr. Vesniča. Ker je ministrski predsednik uvidel, koliko jc naš Presbiro po svoji ureditvi zaostal za zavodi te vrste v Liozemsivu, je ukrenil potrebno, da se izda nova uredba, oo kateri se bo Presbiro preuredil. Presbiro delil v tri sekcije: za inezer^fv-j notranjost i:i za časnikarsk mativno službo. O tsn izid: ' Uradnem listu naredb.t. I:a:.ero je podpiral ministrsld sv?'. Po posebnem poslovniku se In tudi r.redil položaj osebja Presbiroia. — Čas je že bil! * Družinska žaloigra v Trstu. V Trstu se je pretečeni četrtek odigrala grozna družinska žaloigra. Ana Lord je živela dvanajst let z bolniškim strežnikom Puntarjeni. Iz tega razmerja sta izhajala dva sinčka, kaierih Puntar ni bil posebno vesel. V zadnjem času se je seznani! z nekim sedemnajstletnim dekletom, s katerim sc jc hotel poročiti. Ana Lord jc vsled tega pri sodišču iz-poslovaia alimentacijo za svoja otroka. To jc Puc arja tako ujezilo, da je z revolverjem izvršil atentat na Lordovo: zadel jo je v glavo in je čez par ur v navzočnosti svojih otrok umrla v bolnici. Puntar je pobegnil, a policija ga jc v soboto izsledila in izročila sodišču. Prosveta. lProf.flRtow Kaspret-j S profesorjem Kaspretom je padel v grob eden onih naših starih zgodovinarjev, ki niso našli naslednikov. Ko sem lansko leto prišel v Maribor, seru našel tam prof. Kaspreta na bolniški postelji. Preselil sc je bil iz Gradca. Pripeljal je s seboj svojo lepo knjižnico, ki so jo pa žal na želemici preccj okradli. Knjižnico je kupilo mariborsko mesto za javno študijsko knjižnico. Knjižnica je obsegala velika zgodovinska dela splošnega značaja in monografije. Zastopana je bila tudi skoraj vsa slovenska literatura z nekaterimi krasnimi raritetami iz zbirke majorja Kranjca. (Gutsmanov slovar, prva izdaja „2upanovc Micke", Kopitarjeva slovnica itd.) Ta knjižnica je zrastla z učenjakom in je tvorila del njegovega življenja. Ko smo jo odpeljali, mu je bilo žal za njo. Bil je takrat zelo slab in splošno smo mislili, da so njegovi dnevi šteti. Nekaj dni na to pa sem ga srečal v mestnem parku in je rekel, da bo še dovršil novo Irniigo o heraldiki. Imel je pripravljen materijal. Kaspret se je posvetil predvsem oni dobi naše zgodovine, ki je precej temna in jo je treba izkopati iz arhivov. Preiskoval in izpisoval je stare urbarje, kjer je zasledil mnogo gospodarsko in kulturno zanimivega. Imel je cele šope izpiskov posebno iz turjaških arhivov. Poleg zgodovinskih razprav in zgodovinskih "šolskih kniig je njegovo delo objavljeno v mariborskem .,Časopisu za zgedavino in narodopisje". V svoji "knjižici je imel vse letnike po tri izvede, en izvod je bil krasno v usnje vezan. Te izvode si je izgovoril zase in so ostali pri njem kot spomin njegovega življen-skega dela. Poleg knjižnice je bila bogata zbirka kart in zemljevidov, mol njimi nekaj zelo starih (karta Ilirije). Kaspret je bil učenjak, ki je vse svoje življenje posvetil svoji stroki. — Iz Maribora ie odšel v Črno pri Prevalju, kjer je 27. oktobra umrl. Tam je bil 29. oktobra pokopan. Imel je kljub svoji starosti še dober spomin in je do zadnjega mislil, kaj bi bilo še treba napisati. Bil je star nad 80 let. Slovenskemu zgodovinarju ostane v naši zgodovini trajen spomin. Dr. I. L. — Glavna skupščina profesorskega društva, sekcija Zagreb se je vršila dne 3.novembra 1920. v kemijski predavalnici L realne gimnazije. Kakor znano, se je osnovalo-v Beogradu dne 7. oktobra 1920. jedinstveno profesorsko društvo, h kateremu so pristopila vsa pokrajinska profesorska društva kot sekciic. Samo uprava društva hrvat- skih srednješolskih profesorjev je bila proti ujedinjenju. Zato so pristaši je-dinstvenega društva izstopili iz droS va hrvatskih srednješolskih profesorjev ter osnovali zagrebško sekcijo. Dvorana je bila nabito polna, svoj pristop je javilo do tedaj 280 čl. Glavno upravo jedinstvenega društva sta zastopal.* prof. Jovan Dravič iz Beograda io ravnatelj Branko Zivkovič iz Zemtma. Sekcijo Beograd sta zastopala prof. Mihaj-lo Lukič in gospa prof. Zorka Kasna r. Tudi sekciji Ljubljana ftt Novi Sad sta bili zastopani po svojih delegatih, Split in Sarajevo pa sta poslala brzojavne pozdrave. Za predsednika zagrebške sekcije je bil med velikim navdušenjem izvoljen zaslužni ravnatelj Kolomaii Rac, za podpredsednika prof. Mrdjeno-vič, za tajnika prof. dr. Tkalčič in za i blagajnika prejšnji večletni blagajnik ■ r_ ^ hrvatskega profesorskega društva pro-iesor Pajo Srdar. Med drugim se ie govorilo tudi o gmotnem položaju jugoslovanskih profesorjev in prof. Dravič iz Beograda je izrazil prepričanje, da bo osrednje društvo, ki šteje sedaj okoli 1700 članov in ki jc s tem postalo faktor, s katerim mora država računati, dosegio, da pride profesor v Jugoslaviji do tistega ugleda, ki ga je imel preje profesor v Srbiji in ki mu je potreben, ako hoče vršiti svojo vzvišeno nalogo res v prid šolstvu in državi. — Odgovor Udruženja igralcev na pojasnilo gledališke uprave: 1. S 1. novembrom ni stopil le del dramskega osobia, temveč vse osobje (iz-vzemši rusfah članov) v stavko. Vsi člani so solidarni. — 2. Našega osobja uprava ni pomnožila, ker tvorijo ruski člani takorekoč trupo za&e. Za naš naraščaj bi skrbela uprava desetkrat bolje, ko bi za pol uiijoaa poslala v Berlin, ali kam drugam 8 do 9 članov v svriio študij. Tu ni treba nikakeg^ umevanja za čin uprave, temveč samo graje. — 3- O tisti igralski rodbini, ki šteje 4 člane. kateri so vsi zaposleni pri gledališču in znašajo njih skupni prejemki 11350'— kron, naj omenimo, da ima eden izmed njih svoje gospodinjstvo in da so še drugi člani rodbina nepreskrbljeni. — 4. Igralni honorarji so uvedeni v vseh drzavuih gledališčih, ne samo v Ljubljani. — 5. V pismu, ki je bilo poslano upravi, ne imenujemo vseh gaž škandalozno nizke", ampak le ga-že nekaterih članov, ki so primeram nastopati v večjih ulogah in dobivajo gaže po K 1400 do K 1650 mesečno, kateri si morajo dobavljati tudi vse gledališke potrebščine. — Tako je bilo zapisano v našem pismu. — 6. Če pomeni za ruske igralce „zadostno" število vaj — 30/. nikakor ne more biti za slovenske igralce zadostno število vaj 3 do 12, in to je največje število vaj, kar jih je doživela kaka naša uprizoritev, ra-zun „Sen kresne noči", za kar so bile vaje zelo* pretrgate in neredne in se je zavlekla predstava po krivdi uprave. Za „Hasanaginico" so si morali naši igralci sami. preskrbeti kostume. — 7. Uprava ni izdala nobenega disciplinarnega reda in se ne more pritoževati proti zanemarjanju vaj. Že zdavnaj so prositi naši gral-ci za disciplinarni red. — 8. Uprava je kriva, ker ni delala za napredek, ampak za nazadovanje umetnosti, ker ni skrbela za nič. najmanj pa za lepertoar. — Udruženje gledaliških igralcev. Pododbor Ljeb-Ijana. — V včerajšnjem podlistku „K stavki v dramskem gledališča" Je napisano netočno, da so stavkajoči igralci hoteli pridobiti tipografe za podpiranje gledabške stavke. Danes smo dobili o stvari sledeča pojasnila: „ Društvo grafičnega delavstva za Slovenijo" po svojem odbora kon-statira, da se ni v zadevi z nikomur pogajalo o upeljavi cenzure nad časopisjem, da ni nikdar o tem sklepalo v organizaciji in da torej takih ponudb ni moglo niti odbiti niti sprejeti, ker ni pri organizaciji v tem zmislu nikdo posredoval. — Gospod urednik „Maske" nam potrjuje isto. Dostavljamo, da seveda zadeva ni imela oficijelnega značaja in da organizacija grafičnega delavstva in Udruženje igralcev nimata s to zadevo posla. Pač pa 90 o stvari v resnici govorili v zasebnem razgovoru posamezniki. Niim velja ofiiek našega člankarja. — Nevreden in izključen. Djakov -ski „Sokol" je izkijufil iz društra poverjenika za Medjimurje dr. Pero Magdica, ker je za časa mariborskega orlovskega zleta agitiral za zlet in poveličeval orlovsko organizacijo. jjijala. kalita namerava za tovarne [umetnega gnojila uporabiti pol inilijo-DBIHOltirSti lil SdarOCSitS'stn- ntednaredni Konvenciji je tivba do-'misli udeležiti teb tu*jtv, uaj s« takoj na koajsklii sil. za železarne in cinkar- dati: V tovornem listu se mora prečr-1 zgla&i ter se mu bodo vsa potrebna na- 'ne pa 1 milijone. 4225 km železnic na- Z/t v včerajšnji številki našega lista smo omenili, da javnost vidi vse žftto v naši državi- To trditev smo že včeraj dokazali kot iažr.o 6 tem, da gno primerjali naš državni proračun s proračnncm drugih držav in smo videli, da so naše državne finaf.ee skoro najboljše. Druga iočka, ki javnost vznemirja, je Narodna banka, oziroma vrednost našega denarja. Javnost postavlja naš denar v svoji črnoglednosti med najslabše valute in zopet pravi, da so desno- vodila vposlala. J merava vlada preurediti na električni tati opomba glede mednarodne kon _____r_____ vcncije. Vsa pismena sporočila na to- = Podkovstvo. Pouk kovačem in ko- pogon, s čemur prihrani 'etno en mili-varnem listu morajo biti prevedena tu- njerejcem. Vodja državne podkovske i011 786.000 tou premog.-,, di na nemški jezik. 4.) Za vožnjo se šole v Ljubljani, živinozdravnik Lovit)) — Spremembe v hrvatskem bankar-sprejmejo brzovozna in navadne po- Tepina, je ustregel veliki potrebi kova- siv"- Ravnatelj Jugoslovcuske banke, šiljatve blaga, toda samo s eelovagon- cev in tudi umnejoih koojerejc&v, ko jc, Došan "Plavič, je demisijoniral. ker je skim tovorom od najmanj 5000 kg, ali spisa] jepo in dobro knjigo o podkov- prišel v nasproistva s centralno upravo prostor. 5.) Vozarma in vse takse v stVn. Stari Bleiweis jc bil med olovenci v Osjeku. Tudi v Pni hrvatski štedioni računajo po lokalnih tariiili sodeluj o- prvj jn zadnja ki jc o tem predmetu sc- 50 izvršene razne izpremembe. Glavni čih železnic. 6.) Železniške uprave so- 3(aV1i malo brošure, ki je pa že pred ravnatelj Crnadak je umirovljcn. Glav-delujofih držav izplačajo pooblaščen- desetletji postala docela zastarela ia ni ravnatelj za nuir.irfi. posle postane cenemu reklaniantu v valuti dotične neuporabna. Ni dvoma, da bo Tcpuiovo tetkavič. z?. industrijske posle pa Lei-aržave odškodnino za izgubo, škodo ,.Podkovsivo" mnogo pripomogle k po- tenbrod. bafiTtemulSvi"Ne*ena n^ dra«* aii primanjkljaj pri pošiljatvah. V glofcitvi strokovne naobtazbe podkova-!„ = J®.51 P«voziie tafitev ni resnižia. " , ^tkem sc bodo izdelali neposredni ta- čev, kar ne bo le v korist podkovskega f*«? objavlja .-.gencija trža&sga Naš denar ni slab, ampak spada m ** P083®^1®1 ^^vaSkimi stanu, marveč zlasti tudi v povzdigo TT~' ' ™ ™ " Bfid dobre evropske vafcte. 2m . m nasuni P05^5™- j naše konjereje. Tcpinovo „Podkovstvo" motranb vrednost kronsko- dinarske' = Zacarinjente poštnih poiiijatev v vsebuje tudi jako dragocen donesek v aovlanice ni merodaien kurz naše inozemstvo. Doscd„ ;ii način zacarinje- slovendci ciedieipski in veterinarski ter- >,,;_• m valute na borzi, ki. itak ne stoji slabo, nja poštnih zavojev, namenjenih v ino- minologiji. Piscu se pozna, da obvlada -•-■ ampak je merodajno stanje naše zemstvo, je bil močno nepraktičen, ker snov. ki jo jr. obdela', nelc teoretično. — ™ ' ^ f Narodne banke v Beogradu. se je zahtevalo, da mora biti vsak za- marveč nidi praktično. Knjigo pojasnju- f \ ! '«»'"»j^anu^ete m u- Naža javnost misli, da je stanje voj najpreje zacarinjen pri najbližjem je jo 104 .like, ii « za čitatelja gj*. d^M« iše Narodne banke iako slaba To carinskem uradu in da ga šele potem najboljši nem priponcic/. .Podkovstvo ™TJ* PJ^0"*-J vozao cene ca Lloydov:b vi?ane za 100 odstotkov, ta-■ vožnja od Trs* i do Split11 stane odslej: I. razred 336 ;;r, Ir nase mnenje pa je popolnoma zgrešeno, sme pošta ekspedirati. Onim, ki n^S jc izdala in založila Jugoslovanska knji- noo^faŠ Trditi moramo, da je stanje naše nujejo v mest« carinskih uradov je bi- f^^fj^" ^SJ^ Knjiga, hektoliter. a rumenikaP tudi po 1800 lo pošiljanje skoro onemogočeno, ker so,naroča po v~eh knjigarnah. >, - r Narodne banke eno najboljših. Glasom zadnjega izkaza imamo samo morali zavoj najpreje zacariniti v tu-j == Tekstilna industrija. Tekstihi 3 milijarde dinarjev v prometa. Po- jem kraju in ga šele potem oddati do- industrija je po vsem svetu v težki glejmo si stanje drugih emisijskih mači pošti. Ministrstvo je sedaj te ne- Jitnaciji. Vsi imajo iste težave: an-hack! Nemška banka v Berlinu ima prilike odpravilo in predpisalo* da v gieski. švedski, holandski, amerikan-62 milijard raark. Avstro-ogrska krajih, kjer ni carinarnic, sprejemajo ski itd. veletrgovti. Povsod velike za- Borse 3. novembra Zagreb. Današnja borza je bila zopet jako slaba. TSčaji so padali, zlasti banka (za Nemško Avstrijo) 10 mi- pošiljtve apošt uradi, kateri zavoje po- loge tekstilnega blaga, pomanjkanje pri Jugoslovanski banki^ker je odsto-^|ard kron i»t češki bančni urad pri sifejo pošt uradu onega kraja, kjer je denarja in vzdržljivost pabjike nri pil dosedanji ravnatelj Plavič. Devize, Naža Narodna banka ima torej najmanj bankovcev v prometu, zaradi tega bomo imeli mi najlažjo nalogo, da postavimo naš denar na bona tla. Po našem mnenju bi bila oaža kronsko-dinarska novčanica sedaj mnogo boljša, ako bi se odstranile razne tehnične ovire Priznati maramo sicer, da Narodna banka ni taka, kakor bi si jo želeli mi, slovenski demokratski zastopniki, javnost se tudi še spominja, da so naši poslanci imeli hude boje v Beogradu za reorganizacijo Narodne banke in da so le deloma uspeli, vse pa, kar se je zgodilo za reorganizacijo, je izviralo od naših poslancev. Klerikalna stranka, ki je bila v Beogradu na krmila od februarja do junija, ni nič dobrega napravila za našo va-leto, pač pa jo ie temeljilo poslabša-ta. Znano je. da jc bil kurz naše kronsko-dinarske novčanice pod kle-rikalno-fadikalno vlado najnižji ir. da je s privoljenjem dr. Korošca izdal radikalni minister dr.Jankovič naredbo, s katero se je odredilo, da se 20odsfotne priznanice, ki smo jih dobili ob zamenjavi avstrijskih kron. sploh ne bodo izplačale. Demokratski minister Stojanovič pa je odredil, da se bodo nekatere priznanice izplačale, drage pa obrestovale po tri odsioike. -- Železniški tovorni promet uied Češkoslovaško republiko in našo državo. Saobračajno ministrstvo javlja: Glasom sporazuma, ki je bil zaklju-6» dne 10. septembra t L med češkoslovaškim ministrom železnic in našim srinisfrstvom saobrafaja, veljajo za blagovni promet po železnicah med obema državama sledeča določila: !.) Železniški blagovni promet je med obema državama svoboden, ako so izpolnjeni predpiši, ki veljajo v teh državah za uvoz, izvoz in prevoz blaga. 2.) Blagovni promet se vrši v obeh smereh potom posameznih vezov ali potom posebnih direktnih vlakov, ki se bodo odpravljali v določenih rokih (eden- ali večkrat na teden) in iz do-ločtaiih postaj. V £SR. veljajo začasno lot take. določene postaje Breslava (Londeoburg) in Budiejovice, za kraljevino SHS. Maribor. 3.) Prevoz blaga se vrši na podlagi ^Bernske mednarodne konvencije" od 14. okt 1890. s sledečimi omejitvami: a} K ČL 12. Vozarno za poiiljatve od odpravhe postaje do avstrijsko-iugoslovanskc ®ejne postaje postaje, kakor tudi vse takse, carino in stroge, ki so nastali med prevozom od odpravne postaje do le postaje, mora plačati pošiljatelj. Vo-zanno, takse, carino in straSce od ob-tneioe postaje do osledtoje postaje mora plačati adresat b) K 3. 13.: Po-vzatje je nedopnsino. c) K čl. 15.: Naknadne dispozicije pošiljatelja so izklučeoe, izvzemši nalog, po katerem Se menja oseba adresata na isti poslednji postaji, d) K a 38.: Ne dopušča se deklaracija vrednosti blaga. P) K § 2. izvrSevataih odredb k bera- 502, marke 185 do 190, leji 222, lire 525. Efekti. duu t^ifo Sak» m Fzmiatjt ........ J08U iOS IjVotetaa baiucs, BrsdJ . . . i . . 1*75 1B»5 Srad na Eavi..........JBO sad Jadra ant; baaka ........ 2007 sisi JagtisloT&ni&it bcaka. ....... 615 6(0 imajo dolžnost izdelati natančen načrt, kako dvigniti produkcijo in sestaviti posebni mezdni sistem, ki sloni na cistern (fobiitku rudnikov. Podrobno izdelani načrti morajo biti vladi predloženi do dne 21. marca 1021. Po sporazumu se delavcem brezpogojno zviša tedenska mezda za 2 šilinga z veljavo do novega leta. Po tem časa pa bodo mezde uredili tako, da bodo njih višine odvisne od vrednosti izvoženega premoga. Za domači kouzum je določeno 210 milijonov trni premoga. Ako preostane za eks-port 27milijonov ion, obdrže delavci povišek dveh šilingov, ako pa ta številka pade oziroma se zviša, padejo oziroma zrastejo tudi mezde. — Fa sporazum ie sila podučljiv tudi za naše narodno-gospodarske politike. Angleški sporazum pomeni popolno hpreinembo in preoblikovanje celotnega mezdnega sistema. Novi načrt hoče varovati domači konzum pred previsokimi carinami, zadeti hoče samo eksportni premog. Mezd ni določati na podlagi množine produkcije sploh, ampak satno na podlagi vrednosti izvoženega premoga. Po- viJEantd aol~Mvl.it« -a ." —. r.—:J ■__i iOO — Stavka angleških rudarjev Po po-! m0Slc zadostne množine producira- 143, niblji 100 do IOS, funti 470, fran ročilih listov je prišlo med Angleško Dar.es je v Angliji cena pri vele-' coski franki 800, napoleondori 500 do vlado in zastooaild delavcev do spo- .,uzla P*®" Pri P^uccntu. ^ — - — — — razuma, o katerem se bo izrekel po što-! l^JL * raz" tutih delavske organizacije referendum ^pMozljlvega T^ ^ )% doseči ozjo medst^no pomoč m pod-1 dja v'nf(tran j ir ovilJ ^ ala. « poro de avc^ m delodajalca v^rho;^ Jjiv na ^a'njo V juž- ^^ ^ racijcndnejšfega izkor^-canja rudoko- \ A'mei-iko in v v predVoj- : . : : t 1 J3Ž pov. V ta namen se ustanove distnktai lne fteporhie kraje angleške tekstil- ^ Ilor?^! ;ne industrije, ni mogoče izvažati, ker je tam med vojno otvorila obratovanje cela vrsta novih tovarn. = Ineze^asLa industrijska in zavarovala- društva. Član 6. pogodbe, D °Srski bankovci 8S do 102, Praga dne 10. avgusta 1.1. določa, da so tr- 49S do 5I8' Varšava 113 do 133, di Bovška, industrijska, in zavarovalna nar 1220 do 1270> marke 59930 do društva, ki imajo svoj sedež v ome- 60150' iei' 700 d« 705, levi 500, švi-njenih državah "in H eo pred vojDO ,carski lranfci <)875> do 68.80, franco-imela sroje podružnice na teritoriju ^ franki 27.25, lire 15.50, funti 1475, nvshoogrie monarhije, ki tvori sedaj dolarji 425, rublji 310. del ene od pogodbenih držav, opra- ] vičena, da svoje industrijske, trgov-1 ' 'mS ske ali zavarovalne podružnice vodijo f„. še nadaljnjih pet let "V tej dobi uži- —"" mjoIM ortwksbiiota ......... Nvodca čTim. ia.-ire, ki so doslej obstojale in pre-prsčavale dobavo s pogodbo zajamčenega premoga, so končno odpravljena. Po pogodbi, sklenjeni med češko ic Jugoslavijo, nam bo dobavila če-hoslovaška vsak mesec po 250 vagonov koksa ia 100 vagonov Slezke-ga premoga. — Novo parobrodno društvo se je ustanovilo v Bakru z imenom „Vesna". Društvo ima 150 milijonov kro(o glavnice, razdeljene na delnice po 400 kron. Vrhu tega bodo izdane šc obveznice za 10 milijonov dinarjev v zlata ali v švicarskih frankih za 10 let in po 6 odstotkov. = Izvoz papirja iz Nemčije. Kakor se iz Frankfuria poroča, se bodo v kratkem mogle izvoziti iz Nemčije večje ko-fffinc papirja — mogoče dvojno količino sedanjega izvoza. Dohodki iz tega izvoza se bodo porabili za znižanje cen v Nemčiji. Cena Časopisnega papirja se zniža od 3 marke 35 pf. na 2 marki 30 pf. za kilogram. V izvozu bo veljal, kakor se javlja, 10 do II mark za kilogram. — Izkoriščanje vodnih sil v Italiji. Italijanska vlada jc do sedaj izdala kooccsije za izkoriščanje vodnih sil za dva milijona konjskih sil. Do sedaj jc od teh izkoriščevanih le milijona zaradi ponranjkajrja stavbenega mat*-1 23S0-— ltlr— 1036-799" — J&70-— itfae-- 4900 -rsas--6330' T0860 — »30- TariJre sredica . _ ......... Krtlluii s»to _mera za vloge je bila prvotno 4 %. 'klad vsoto 33.721 goldinarjev, to je bil sebni rezervni zaklad. H anoci j; -v Denar, ki se je vložil, se je vporabljal dvajseti del (5 %) takratnega vložuega da*ie ustvarila več dijaških ustanov za v Zmislu pravil v prvi vrsti za posojila stanja v znesku 769.439 goldinarjev, reake, obrtne učcnce in tehnike ter U3'a-na posestva, deloma pa za posojila naj Po pravilih je bila tedaj hianilnica novo za onemogle vdove in otroke bivših vrednostne papirje in na menice ter upravičena, del čistega dobička uporab- trgovcev ir. obrtnikov. Vsled zajparja končno tudi za nakup pupilarno varnih Ijati za dobrodelna darila Te pravice ki si ga je pridobila Kraijska hranil-papirjev. Glavna skrb ravnateljstva je sc je posluževala v vedno rastoči meri niča tekom svojega obstoja, pa j' je izbila, da je moglo redno zadostovati in je do sedaj izdala v ie svrhe 8 mili- ročilo več dobrotnikpov preme ženje, da vsaki zahtevi po izplačilu vlog. Vložno stanje se je dvigalo zelo počasi Do dne 3!.deembra 1820. je vložilo 151 strank 3.801 goldinar, koncem leta 1821. so znašale vloge dva- jonov 761.000 kron. »ga upravlja in dohodke porablja v do- V začetku so bila seveda darila zelo brodelne svrhe. skromna, tako se je izdalo zanje v letu Kranjska hranilnica je mnogo pri "o 1839. samo 300 fl, do konca 50. leta mogla, da se je olepšalo ljubljansko | društvenega obstanka, to je do 1 1870. mesto. V proslavo svoje 50!;fnice je skle- j nilo hnanilnično društvo zgraditi po-! slopje za nastanitev realke, ki ie še da- j nes ena najlepših stavb v Ljubljani Le- i ta 1880. se je dozidala uradna palača v novootvorjeni Knafijevi ulid. S to stavbo je dala Kranjska hranilnica izpod- oajst tisoč 184 konv. den., leta 1825. samo 112.000 fl. Mestni reveži, hiral-127.179 fl, leta 1842. se je prekoračil ci, revni učenci, razne kulturne napra-šele prvi milijon, leta 1857. pa drugi Ve (šole, cerkve, gasilna društva itd.) milijon. Šele od leta 1859. dalje je | m gospodarski nameni so se upoštevali opažati hitrejši razvoj. Leta 1875. je pri razdeljevanju daril iz letnih dobič-leta 1886. na 20.691.464 fl in leta kov. Izmed večjih daril naj se imenu-1894. na 30,889.814 fl. Najvišje stanje jejo prispevki za zgradbo otroške boi-,budo, da sc je potem v bližini njene se je doseglo leta 1905. z zneskom niče, deželne bolnice, muzejskega pc- j palače razvil nov de! mesta, ki je Ljub-69,690.161 kron. Danes je hranilnih slopja, deželnega (sedaj opernega) gle-jljani v kras. S stavbo svojih hiš in gle-vlog nad 66 milijonov kron. ! dališča, poštnega poslopja, gledališča dališč v Gradišču je omogočila, da se . Več nego 60 let je bila Kranjska hra- !v Gradišču (kjer je sedaj dramsko gie-, je prej celo ozka ulica brez stroškov za nilnica edina hranilnica v deželi, šele dališče), Marijanišča, L ichtenturnove-. občino razširila in da se je tudi ta za-teta 1882. se je ustanovila Kočevska ga zavoda, poslopja filhaj-monične druž- nemarjeni del mesta olepšal. Tudi ob hranilnica in leta 1887. Mestna hra- be, moške in ženske bolnice v Novem št Jakobskem mostu je na lastne stro- j silnica ljubljanska, potem pa so sledile mestu, mestne artilerijske vojašnice škc podrla staro hišo pred vrtom, ki še druge hranilnice po deželi. j ljubljanske, za orgije v stolni cerkvi, za spada k njeni Virantovi hiši, in je ogra- Zunanjepolitični dogodki in vojne so ekrašenje * raznih cerkvi, za stavbo dila ta vrt v ličpo ograjo. S pristavkom, vedno neugodno vpli/ali. Tako eo rnno- J zdravi liščnega doma na Bledu iid. Naj- (ki ga je dala hranilnica za zgradbo nogo vlog dvignili vlagatelji v letih 1831 ' večjo vsoto je Kranjska hranilnica po-, vega župnišča pri Sv. Jakobu, je končno 1848, 1849, in 1859 in 1866. Največji i rabila za ustanovitev zavetišča za ne-j tudi omogočila razširjenje Rožne ulice je bil naval na hranilnico v letih 1908 ozdravljive, ki se je leta 1909. otvorilo j na njenem najbolj ozkem mestu. Naj-do 1909, ki se je vprizoril iz političnih v lastni stavbi na. Stari poti. Za to večjo zaslugo za gospodarstvo prejšnje vzrokov. Takrat je bilo dvignjenih več j ustanovo se je podaril v večletnih ob-J dežele Kranjske pa si je pridobila nego 20 milijonov kron. Ker je hranil- j rokih znesek lpOO.OOO kron. V zaveti-nično vodstvo vedno pazilo na to, da i šču je nastanjenih in preskrbljenih 50 Naročajte. dnevnik „ Jutro"! Angleška sekcija plebiscitne komisije v Celovcu prodaia vsem zahtevkom ustreže, se je razburjenje med vlagatelji ob takih prilikah kmalu poleglo in se je zaupanje v zavod hitro vrnilo. Leta 1833. je postala sobica v Galle-kwi hiši pretesna, zato je skleni) občni zbor, kupiti in prezidati za uradne svr-be Grosljevo hišo na Poljanski cesti (danes se nahaja tam Finančno ravnateljstvo). Lda 1833. je hranilnica razširila -$yoj delokrog z ustanovitvijo zastavljalnice, ki je obstojala do leta 1909. neozdravljivih bolnikov. Od leta 1SSS. dalje je hranilnica s cenejšimi posojili in » prispevki k ustanovnim stroškom pospeševala ustanovitve zadrug, ki so hitro vzcvetele po vsej deželi. Istega leta se je ustanovilo po nasvetu hranilničnega vodstva društvo za zgradbo delavskih hiš, kateremu je hranilnica z izdatnimi podporami omogo- Kranjska hranilnica, ko je s svojimi sredstvi financirala zgradbo Dolenjskih železnic Razen vsote 400.000 K, ki jo je porabila za nakup osnovnih delnic Dolenjskih železoic, je prevzela pod pogoji, zelo ugodnimi za novo železniško podjetje, vse prioritetne obveznice, ki jih je izdala delniška družba Dolenjskih železnic, v nominalnem znesku 12 milijonov kron. I Ta dejanja iasno govore in Kranjski hranilnid se mora priznati, da si jc čila zgradbo 10 prijaznih hiš, kjer biva stekla za povzdigo naše dežele zelo ve- v zdravih stanovanjih 81 strank. Leta 1893. je započela hranilnica veliko ak- Leta 1873. sc je osnovala pod okriljem djo za obnovitev vinogradov v krškem Kranjske hranilnice kreditno društvo, j okraju, ki jih je upoštošila trtna uš. ki še dandanes uspešno dduje v prid Hranilnica je dala vinogradnikom na trgovcem in obrtnikom. Leta 1889. je razpolago, sadike iu jim je plačevala bila ustanovljena starostna hranilnica, nagrade. Do ieta 1899., ko se je ta akti ima namen poslom in tovarniškim dja zaključila, je bilo s pomočjo Kranj- liko zaslug, četudi se je njen sijaj vsled političnih borb v zadnjih desetletjih nekoliko zatemniL Lastnik in izdajate!} Konzorcij Jutra". Odgovorni urednik Vit F. Jelene nekaj dni i kupujem . j umetne zobe po visokih cenah F. KARNER 393 3-2 Botil WHson, St. Petri cesta, scii it 1 Bostilna t mesto ali t prometnem kraja ca deželi blizu ideroi-ke postaje, ae vz&m« takoj v najem. Posredovalci dobe nagrado. — Cenjene ponudbe na upravo «Jutra» pod »Gostilna*. 405 5-1 ve8 rajonov I« brezpravnega oglja sa takojšnjo dobavo. Ponudbe z navedbo cen na postni predal Ljubljana 101. 396 3-3 fla stanovanje in dobro brano se sprejme gospod, U ima svojo postelj in odejo. Naslov v opravi «Jotra». 397 2—2 Gospodična stara 17 let, vbh*& tlavenskega ip nemškega jezika, ki ima veselje z otroci, Uia alnibo kot vzgojiteljica pri boljši družini. Cenjene ponadbe na upravo «Jctra». 391 6—4 Bnglešfei težaji. l1/,. ure. — II. del, t;ž;a stopnja. Po dogc- i voru. — Pristopen dogovor v petek, dne' 6. novembra ob pol testih za (. del, ob šestih j sa II. del. — Kraj: MoSko učitelj še,!, nad-, stropje, soba 25, Sesljava c Zv. Sulaček. i ioa s—t j Nova partija gonilnih jermenov 151 14 in sicer: 2 limuzine tipa Talfoot-Darracci, 16 HP., modre barve, z 6 sedeži, samopogonom, električnimi svetiljkami, nikljastim okovom, širokimi kolesi, kompletnim orodjem, garnituro na kolesih, kakor nove, stalno v porabi 2 odprta voza, tipa Talbot- Dar rac q, 16 HP., s 5 sedeži, samopogonom, električnimi svetiljkami, niklastim okovom, modro barvana, z orodjem in kompletno garnituro kole3, v izvrstnem stanju. 8 motornih koles, tipaTrlumph, 3% HP., z orodjem, ozkim; kolesi in ventili, v dobrem stanju. Zračne oevi in plaščef ki spadajo k tipa Fiat, model 2. 15 do 20 HP., k tipu Fiat tovorni avto model 15 Ter.. 26 HP. ter k tipu Talbot-Darraeq, 16 HP., kakor tudi posamezne dele, spadajoče k navedenim tipom. 3 odprte potova&ne avtomobile tip Fiat 2, 15 do 20 HP., 1 sivo. 1 zeleno. 1 belo barvan, v izvrstnem stanju, kompletne, s Fiat električnimi svetiljkami, cevmi in plašči, ognje varstveno pripravo, orodjem, stekleno ploščo proti vetru, streho itd. 2 tovorna avtomobila tip Fiat 15 Ter., 35 HP., kompletna, s platneno streho, ozkimi kolesi, ognj e varstveno pripravo, generatorjem, svetiljkami, orodjem itd. v izvrstnem stan;u. 392 7—5 Avtomobili in motoma kolesa se lahko upo-giedao v četrtek, petek in soboto, dne 4m 5. in 6. novembra. Oferti za ta vozila se zaključijo v torek 9. novembra. Po 9. novem oru vložene ponudbe se ne bodo upoštevale. Ponudbe se morajo glasiti samo v angleških funtih (cterlingih) ali francoskih frankih. Dobavlja: „Drava", lesna trgovska in industrijska delniška družba Maribor. Zopet pričnemo prodajati po trpežno češko volneno vsako sredo in soboto brezMurenčnih cenah Po pošti razpošiljamo vsak dan. Zahtevalte cenik! Podjetje tkanin „Hermes(