Gospodar in gospodinja
LETO 1934	1. AVGUSTA	ŠTEV. 31
Letošnja sadna
m
Vsa poročila o stanju letošnje letine soglašajo v tem, da še obeta skoro po vsem svetu slaba sadna letina. Ne samo vsa Evropa, nego tudi severna Amerika, se pritožuje, da bo letos pridelek zelo pičel. Posebno čudno je to, da kažejo povsod najslabše jabolka, torej tisto sadno pleme , ki hodi v svetovni sadni trgovini najbolj vpoštev in v svetovnem sadnem gospodarstvu največjega pomena. Glavni vzrok letošnje slabe sadne letine je silna pomladanska suša, ki je zadela skoro ves svet. Tej veliki nesreči se je pridružila maja meseca še huda slana, ki je uničila sadni zarodek že v cvetju po širnih pokrajinah Nemčije, .Poljske, Rusije in po raznih drugih ev-
• ropskih državah. Iz-vsega tega se da sklepati, da bo letos na svetovnem sadnem trgu veliko pomanjkanje sadja in da bo imel ta pridelek zaradi.tega tudi razmeroma dobro ceno.
Kakor posnemamo iz inozemskih poročil, obeta Jugoslavija izmed srednjeevropskih držav skoro še najboljšo sadno letino, dasi tudi tu pridelek ne bo presegal neke srednje mere. Žal, da najslabše kažejo jabolka, ki so vprav v naši banovini glavni, in lahko rečemo, edini sadni pridelek, ki pride, v poštev za izvoz. Prav zato je pa treba napeti vse sile, da se vsaj ta skromni pridelek obrne kolikor mogoče v veliki meri za izvoz. Prav posebno opozarjamo naše sadjarje na pravočasno in pravilno spravljanje (bratev) jabolčnega pridelka. — Vedno in vedno imoramo imeti pred očmi, da bomo dosegli povoljne cene za svoj pridelek le tedaj, ako bo obran, ko bo 2a bratev goden in ako se bodeta bratev in razbiranje izvršila z največjo vestnostjo in, natančnostjo.
9
letina in kupčija
V dneh 14.—16; julija je bil v Mariboru kongres (shod) sadnih pridelovalcev in sadnih trgovcev iz vse države. Na tem kongresu so pridelovalci sadja zahtevali, da se izvoz sadja v dravski banovini poveri izključno le organizacijam, ki so zato sposobne, zlasti Kmetijski družbi in Sadjarskemu in vrtnarskemu društvu. Dalje so predlagali, da se ustanovi v vsakem izvoznem okolišu skupni informacijski urad, kakršnega namerava ustanoviti Kmetijska družba že letos v Mariboru. Sadje naj bi se prevzemalo le v gotovih središčih, odkoder bi se prevažalo na nakladalne postaje. Banska uprava naj izda nared-bo, s katero se natančno določijo termini za spravljanje posamezne ;sacane vrste, da se prepreči tako škodljivo spravljanje nezrelega sadja.
Sklenjene so bile dalje obširne re solucije in sicer: 1. na ministrstvo la kmetijstvo v zadevi intenzivnejšega pospeševanja sadne produkcije v državi, v zadevi zatiranja sadnih škodljivcev in v zadevi večjega konsuma sadnih pridelkov; 2. na ministrstvo financ v zadevi kreditiranja izvozne trgovine; da se'onemogoči izvozno poslovanje s sadjem nesolidnim poedincem, da se prepreči mo-nopoliziranje, da se v bodoče pri sklepanju trgovinskih pogodb ' izogne kon-iingentiranju, da se iščejo za naše sadje nova tržišča, da se podpirajo zadruge producentov, ki sodelujejo z izvozničarji; 8. na ministrstvo prometa v zadevi hitrega in brezhibnega poslovanja železniške uprave, pri prevozu sadja, zlasti tudi v zadevi primernih sadnih skladišč pri nakladalnih postajah in v zadevi nabave vagonov s posebnimi napravami za prevoz svežega sadja
napravim tako-le: OstauKe govedine ali teletine prav drobno sesekljani. Za 30 dkg sesekljanega mesa rabim 7 dkg v mleku namočenih in ožetih žemelj, 8 dkg surovega masla, dva rumenjaka, žlico kisle smetane, primerno soli in ščep popra. Te snovi prav dobro zmešam, nakar napolnim izdolbene kumare. Odrezani del namažem z beljakom, odrezek pa pritisnem na odprto mesto. V kožici segrejem masti, ali jo obložim s tankimi rezinami slanine, položim napolnjene kumare drugo poleg druge, ter pražim toliko časa, da se kumare zmehčajo. Ako se sok posuši, prilijem par kapljic juhe ali vode. Ko so dovolj mehke, jih razrežem na rezine ter dam kot samostojno jed na mizo.
Male kumarice v kisu. — Kumarice operem v mrzli vodi. Denem jih na re-šeto, da se odtečejo. Potem jih zbrišem ter pustim 24 ur, da se dobro razsole. Med razsoljevanjem jih parkrat dobro pretresem, da se sol enakomerno raz-soli. Vlagam jih v kozarce s širokim vratom kolikor mogoče na tesno. Vlagam vrstoma. Med vsako vrsto kumare vlagam sledeče dišavnice: zeleno papriko, šalotko, vršičke pehtrana, vršičke kopra, cel poper in nekaj lavorjevih listov. Ko je kozarec napolnjen, zalijem z zavretim in ohlajenim kisom v toliko, da tekočina pokriva sadove. Da se sadovi ne dvignejo, jih obtežim z deščico. Na vrh nalijem par žlic olja. To zabrani prihajanje zraka do sadov. Ko je vse gotovo, zavežem kozarce s pergament-nim papirjem in spravim na hladnem suhem prostoru.
Pranje nekdaj in sedaj
Pranje je veljalo že od nekdaj za eno najbolj utrudljivih, pa tudi najbolj zamudnih gospodinjskih opravil. To pa ni nič čudnega, kajti pranje je bilo sestavljeno z dolge vrste del, izmed katerih je bilo najvažnejše, a tudi najbolj naporno in mučno mehanično ročno trenje ali mencanje perila. S premočnim trenjem ali mencanjem se je perilo kmalu izrabilo ia se začelo trgati, gospodinja pa
se )e pri tem aelu po nepotrebnem utrujala čez mero.
Danes pa peremo lahko drugače, ker so nam na razpolago razna pralna sredstva. Namen teh sredstev je da olajšajo pranje, oziroma nadomeste ročnp trenje in razbremene gospodinjo. Z dobrim milom in drugimi proizvodi za pranje (ra-dion in drugi praški) lahko lepo upere-mo z manjšim trudom in v krajšem času. Seveda smemo izbirati samo taka sredstva, ki ne vsebujejo preostrih snovi, ki bi utegnila oškodovati perilo.
Če pa hočemo perilo dobro prati brez mehanične sile, moramo tembolj upoštevati važna opravila pri pranju, to so: namakanje, kuhanje in izplakovanje.
Nama ar.,e perila
Z namakanjem hočemo zrahljati nesnago na perilu, jo pustiti, da se nekako napoji, da jo potem laže odstranimo. Pri namakanju pa se morajo zmehčati tudi beljakovinasti delci nesnage, ki grede zelo neradi iz perila; zato je potrebna mlačna voda. Velika napaka je, če vzamemo za namakanje perila prevročo vodo, ker te snovi (nesnaga) zakrknejo in s tem še bolj ujedo v perilo. Ker pa sama voda za namakanje navadno ne zadošča, zato ji primešajmo razne dodatke, da z njimi zmehčamo trdo vodo ter se tako bolje tope maščoba in beljakovina-ste snovi. Naprodaj so razni praški za namakanje, dobra je tudi soda ali bo-raks. V krajih, kjer je mehka voda ali pa če imamo deževnico, ne pridevajmo sode.
Posebej namakajmo robce in nogavice. Robce namočimo, vodo večkrat me-njajmo, prej pa vsakikrat pomešajmo z leseno palico, da se loči sluz od tkanine.
Nogavice pred namakanjem temeljito iztepimo in izkrtačimo. V umazanih je namreč tudi polno drobnih peščenih srne, ki bi sicer pri pranju razdejala nežno tkanino. (Nato pa nogavice operi-mo v topli milnici na pravi in na narobni strani. Oprane dolgo splakujemo in čim manj ovijajmo.) Ko se je perilo namočilo, ga moramo izprati. Vodo od namakanja odlijmo, nalijmo na perilo čisto mlačno vodo in perilo izperimo. (Dalje prihd
GOSPODARSKE VESTI
ŽIVINA
Dunajski prašičji sejem 24. julija.
Pripeljali so 9843 pršutarjev in 3803 špeharje, skupno 13.646 glav, od teh iz Avstrije 7556, iz inozemstva pa 5490. Nctirali so: špeharji I. vrste 1.20 do 1.25 šilingov (1 šiling je 8.80 Din), stari 1.10 do 1.18 šil., kmetski 1.20 do 1.25 šil., križani špeharji 1.20 do 1.30 šil, pršu-tarji 1.20 do 1.40 Šilingov za kilogram žive teže. Kupčija za pršutarje je bila jelo živahna. Cene za prvovrstne in za srednje pršutarje so narastle za 10 do 12 grošev, za slabše pa za 10 grošev pri kg. Cene za špeharje so bile najpiej za 2 do 3 groše, pozneje pa za 3 do 5 grošev višje pri kg nego v prejšnjem tednu.
Ptujski prašičji sejem 25. julija. Pripeljanih je bilo 121 prašičev in 72 svinj, skupno 193 glav, od katerih je bilo prodanih samo 87. Cena 6 do 8 tednov starim prašičem je bila 50—100 Din za kos. Debele svinje so imele ceno 6—7 Din, prolenki 5—6 Din za kg žive teže, za kg mrtve teže pa 9 Din.
g Mariborski živinski sejem. 24. VII. Prigon je znašal 22 konj, 12 bikov, 150 volov, 405 krav in 20 telet, skupaj 610 glav. Povprečne cene so bile sledeče; debeli voli kg žive teže po 3—3.75 Din, poldebeli 2.50 Din, vprežni voli 3—3.25 Din, biki za klanje 3—3.50 Din, klavne krave debele 2.50—3.50 Din, plemenske krave 2—2.25 Din, krave za klo-basarje 1.50—2 Din, molzne krave 2.50 do 3 Din, breje krave 2.50—3 Din, teleta 4—4.50 Din. Kupčija je bila živahna, prodanih je bilo 405 glav, od teh 24 za izvoz v Italijo. — Mesne cene v Mariboru: Volovsko meso I. vrste 8—10 Din, II. vrste 6—8 Din, meso bikov, krav in telic 4—7 Din, telečje meso I. vrste 8— 1.0 Din, II. vrste 6—8 Din, svinjsko me-s< sveže 10—14 Din.
Mariborski prašičji sejem 27. julija. Dovoz na ta "sejem je znašal 189 prašičev, ki so jih rejci prodajali po naslednjih cenah: mlade 5—6 tednov stare prašiče po 75—110 Din; 7 do 9 tednov
stare po JS0—150 Din; 3 do 4 mesece stare po 250—300 Din; 5 do 7 mesecev stare po 320—380 Din; 8—10 mesecev stare po 450—500 Din; eno leto stare po 580—600 Din. Kilogram žive teže je stal 5—6 Din; kilogram mrtve teže 8-50 do 9.50 Din. Prodanih je bilo 95 pra-šičev.
CEN P.
g Ziiai trg. — Najnovejša ministrska odredba predpisuje popolnoma prost izvoz pšenice, ki ga je dozdaj imela samo Priv. izvozna družba. Ta naredba predpisuje, da smejo izvoz opravljati pridelovalci, zadruge in izvozniške tvrdke s pooblastilom ministrstva za trgovino in industrijo. Pooblastila za izvoz pšenice bo izdajal oddelek za zunanjo trgovino navedenega ministrstva. Izdana dovoljenja bodo veljala dva meseca; po tem roku jih morajo izvozniki vrniti, če jih ne izrabijo. Za vsako carinarnico se izda posebno dovoljenje. Nadaljnji členi odredbe določajo podroben postopek pri izvozu. — Posledice te odredbe se že poznajo na trgu pšenice, ki se je v ceni učvrstila. Povpraševanja je več kot ponudb. Za blago, postavljeno na Tiso, plačujejo že 125 Din za 100 kg, zato izvaža vse k vodi, da izkoristi to ugodno ceno, vendar je še premalo blaga. — Stara koruza je v ceni neizpremenjeno čvrsta, kupuje jo zlasti Češkoslovaška. Slišijo se tudi cene za novo koruzo za dobavo v oktobru, umetno močno po 72.50 Di nza 100 kg.
Žitno tržišče. Cene se na žitiem trgu niso mnogo spremenile. Privil. izvozna družba plačuje pšenico na Tisi in ob kanalu po 124 Din za 100 kg. Za bačko pšenico s® stavijo zahteve po 115—117 Din in sremsko po 112.50—115 Din za 100 kg. Banatski stari koruzi je cena 92.50 Din, bački 95 Din in okrogli 105 do 110 Din za 100 kg. Cena moki je 195 do 205 Din za 100 kg.
Goljufiv in zahrbten prijatelj je veliko slabši, kakor pa zaprisežen in zaklet poznan sovražnik.
tranjščini motno ali izgleda motno, ni dobro za vlaganje. Pri vodni preskušnji na-lijemo v primerno posodo tri litre mrzle vode, v kateri raztopimo tri žlice kuhinjske soli. V to solno raztopino spustimo jajce. Ako ostane jajce in plava na površini, ga lahko uporabimo za vlaganje. Če pa se jajce potopi do sredine tekočine in se tamkaj guglje ali pa če se potopi celo na dno posode, potem je jajce staro čez osem dni in ni uporabno za vlaganje.
Jajca za vlaganje morajo torej biti pred vsem snažna in sveža, dalje mora biti jajčja lupina enakomerno debela in dovolj močna, cela in brez vsake najmanjše razpoke. Na splošno velja mnenje, da se neoplojena jajca bolje ohranijo nego oplojena. Posoda, v katero vlagamo jajca, mora biti popolnoma čista. Napram zraku morajo biti jajca popolnoma zaprta, da se ohranijo. Vložena jajca ne smejo izgubiti na teži in bi se glede gostote in okusa ne smela veliko razločevati od svežih jajc. Gostota jajca se ne spremeni, če zabranimo, da voda ne iž-hlapeva. Svoj okus pa ohranijo jajca, ako ne vpliva na okus jajc sredstvo, s katerim jih skušamo ohraniti.
Najpogosteje vlagamo jajca v apneno mleko, vodeno steklo, garantol in kuhinjsko sol.
/.v>neno mleko uporabljamo zlasti tedaj, če hočemo vložiti ali ohraniti veliko jajc. Napravimo pa apneno mleko takole: Na vsakih osem do deset litrov vode primešamo četrt kilograma gašenega apna. Apneno mleko mora postati pri tem povsem enakomerna mlekasta tekočina. Sveža popolnoma snažna jajca vložimo v posodo oziroma tekočino na gosto z bolj zaostrenim koncem navzdol. Nad najgornjejšo vrsto jajc naj sega apneno mleko okrog 5 do 6 cm visoko v posodi. Ako ostanejo jajca dolgo v apne-nem mleku, postane jajčja lupina krhka, jajca dobijo okus po apnu in beljak se ne da dobro tolči v sneg.
Vodeno steklo je v primeri z apne-nim mlekom v tem pogledu bolje. Vodeno steklo (kremikovokisli natrij) dobivajo pri pripravljanju mila. Raztopino vodenega stekla napravimo, ako zmešamo
skupaj devet litrov vode in en liter vodenega stekla. V raztopino vodenega stekla vložimo jajca prav tako kakor v apneno mleko,. Tudi raztopina apnenega stekla mora biti v posodi 5 do 6 cm visoko nad jajci. V raztopini vodenega stekla se ohranijo jajca dolgo sveža brez vsakega priokusa in jih lahko v kuhinji povsod uporabimo. Če hočemo jajca kuhati, jih rialahko prodremo z iglo, da lupina ne razpoči med kuhanjem.
Garantol (gašeno ali žgano apno, v katerem je en odstotek paraformaldehi-da) je prašek, ki ga dobimo v drogerijah v zavitkih obenem za navodilom, kako ga je uporabiti za vlaganje jajc. V ga-rantolu se lahko ohranijo jajca do enega leta sveža.
V kuhinjsko sol vlagamo jajca z zaostrenim koncem.navzdol tako, da se ne dotikajo eno drugega. Vsako vloženo plast, jajc zasujemo z dobro zdrobljeno soljo tri prste visoko. Na vrhu mora prav fako kriti jajca plast soli. Posodo z vloženimi jajci v kuhinjski soli moramo hraniti v popolnoma suhem prostoru.
Če namažemo jajca s tekočim lepom in jih denemo na desko, ki je za jajca primerno preluknjana, se ohranijo jajca lahko sveža do štiri mesece dolgo.
Dobro osnažena jajca, ki jih položimo na primerno desko s prikladnimi luknjami, se nam lahko ohranijo na suhem, zračnem in dovolj hladnem prostoru 10 do 12 tednov sveža in porabna. Moramo pa jajca na deski obračati vsaj vsakih osem dni enkrat.	P.
g Cenitev hmeljskega pridelka v Savinjski dolini. Podroben pregled in ocenitev hmelja v Sav. dolini je pokazal žalostno sliko. V normalnih letih računajo, da daje 1000 rastlin po 200—300 kg suhega hmelja, letos ga bo komaj' 30—50 kg. Pozno obrezani hmelj izgleda malo bolje, ker ima obilo cvetnega nastavka, toda takih je le malo. Po vsem tem bo Savinjska dolina dala letos komaj 10.000 stotov po 50 kg. Obiranje se bo zavleklo do polovice septembra. Kupčija miruje, ker lastniki zadržujejo ostanke lanske letine.
V KRALJESTVU GOSPODINJE
Kmetska dekleta v gospodinjske šole
Izobrazba gospodinj za kmetska posestva je dandanes nujnejša potreba kot kdajkoli prej. To potrebo čutijo po vsem kulturnem svetu in tembolj še pri nas, kjer imamo tako razčlenjeno kmetijsko obratovanje kakor' malokje. Naša kmetska gospodinja ni samo gospodinja, kuharica in mati, ampak tudi svetovalka gospodarja in njegova desna roka, ki večkrat čisto samostojno vodi marsikatero panogo kmetije. Večkrat pa leži vsa teža gospodarstva na njenih rainah in tedaj ji življenje ni lahko.
Iz tega sledijo za naše kmetsko žen-stvo v svojstvu gospodinj štiri zelo važne gospodarske in kulturne naloge;
1.	Žena mora biti svojemu možu zvesta družica, svetovalka in pomočnica;
2.	skrbna gospodinja, okrog katere se suče vse družinsko življenje; ,
3.	dobra mati —r vzgojiteljica svojih otrok, torej vzgojiteljica bodoče generacije; »
i 4. nosijeljica in širiteljica prosvete in zdravstva med kmečkim ženstvom na vasi.
To nam pojasni dejstvo, da kmetski gospodar ne potrebuje žene samo kot gospodinje in matere svojih otrok, ki bi vcdila samo hišne posle, kakor je to običaj pri uradniških in meščanskih družinah. Ona mu mora biti tudi pomočnica v njegovem kmetijskem obratu, kjer naj vodi večalimanj samostojno marsikatero gospodarsko, panogo; večkrat pa mora celo nadomestovati gospodarja v vseh opravilih, tičočih se njegovega posestva. Priznati pač moramo, da slovenska gospodinja prednjači mnogim drugim, in mnogo kmetij vodi ženska roka in ženska pamet brez moževe pomoči tako,' da je lahko vzor moškemu gospodarju. Taka ne podpira samo tri vogle hiše, kakor pravi narodni pregovor, ampak na njej sloni ves kmetski dom. Hvala Bogu, da ima slovenska zemlja takih gospodinj
dovolj, ki trdo drže grudo, na katero so priraščene, in jo ohranjujejo svojemu potomstvu.
Toda da more gospodinja umno gospodinjiti in gospodariti, ji je potrebna primerna izobrazba. Te ji pa ne more nuditi niti ljudska, niti meščanska, še manj pa srednja šola. Samo gospodinjski zavodi, ustanovljeni in vodeni na kmetijski podlagi, lahko izvežbajo kmetska dekleta v dobre kmetške gospodinje. Zgoraj navedeno nam torej pojasni, zakaj so kmetijsko-gospodinjske šole še bolj potrebne našemu kmetu kot pa kmetijske šole za kmetske sinove.
Najstarejši tak zavod in matica slovenskega gospodinjskega šolstva je kme-tijsko-gospodinjska šola v Marijanišču v Ljubljani. Že 36 let deluje ta ustanova v prid slovenskega ženstva na deželi in je dosedaj vzgojila že nad 500 kmetskih gospodinj, ki delujejo po vsej Sloveniji in izven nje. Letos s 1. novembrom prične že triintrideseti tečaj tega zavoda, ki bo trajal deset mesecev. Podrobneje o tem je bilo objavljeno že v 28. številki »Gospodarja in gospodinje«; »V kraljestvu gospodinje«. Prošnje za sprejem v ta tečaj je poslati na- vodstvo gospodinjske šole Marijanišča v Ljubljani vsaj do dne 30, avgusta 1934, ki podaja tudi pojasnila na vsa tozadevna vprašanja.
KUHINJA - 1
Pražene kumaro s smetano. Oluplje-
ne kumare zrežem na tanke rezine, nato jih pražim na surovem maslu ali masti, na katerem sem zarumenila nekaj drobno zrezane čebule. Po deset minutnem praženju jih potresem z moko. Ko se moka zarumeni, jih zalijem z juho ali kropom, osolim, okisam s kisom in jim pridenem par žlic kisle smetane. Ko dobro prevro, jih popopram ter dam na mizo.
Napolnjene kumare. Srednje velike kumare olupim in jim na enem koncu odrežem končnico. Nato jim odvzamem seme in jih še nekoliko, izdolbeni. Nadev
Poseben oaoor, sestavljen iz zastopnikov zavoda za pospeševanje zunanje trgovine, zastopnikov društva izvozničar-jev, zastopnikov Sadjarskega in vrtnarskega društva in sadjarskih strokovnjakov, ima nalogo, da pretresa pred vsem ureditev prometa z orehi in pa vprašanje odpreme sadja v zabojih. Predloge in sklepe o teh dveh zadevah bomo objavili v eni prihodnjih številk
Ob zaključku mariborskega kongresa je dospela iz Belgrada neverjetna vest, da je dobila izvozni kontingent 1300 vagonov jabolk Privilegirana izvozna družba v Belgradu. Izvoz naših jabolk bo družba izvršila sama, ali pa po svojih posredovalcih, Umevno je, da je ta vest vzbudila veliko zanimanje in razburje
nje v krogu pridelovalcev in izvoznikov sadja. Pravijo, da je zahtevala monopo-lizacijo sadnega izvoza Nemčija sama. Kako se bo zadeva končno uredila, še ni znano; toda se bo moralo v kratkem odločiti, kajti izvoz poletnih jabolk bi se moral že začeti. Od celokupnega kontingenta 1300 vagonov jabolk odpade na dravsko banovino 900 vagonov..
Z nameravano monopolizacijo so po sebno prizadeti sadni izvozničarj:, pa tudi producenti, s tem načinom izvoza niso zadovoljni ter zahtevajo, da se kon tingent poveri Kmetijski družbi in Sadjar. in vrtnar, društvu, kajti te dve or ganizaciji obsegata veliko večino sadni! proizvajalcev. Čim se bo zadeva končne uredila, bomo poročali. — H.
Ali se kmeta izp'n?a čebel ar iti?
Na kmetih je vedno precej trda za denar. Sedanji časi so pa ravno kmeta tako zadeli, da je zavladala po kmetih ponekod prava revščina. Zato je dandanes dobrodošel vsak dohodek, najsi je še tako neznaten. Naše kmetije se morajo pečati z vsemi gospodarskimi panogami, da je mogoče prehraniti družino.
Zadnjič smo ugotovili, da čebelarstvo po kmetih nazaduje Navedli smo tudi glavne vzroke, ki so do tega pojava pripeljali. Ker želimo, da se naša slovenska zemlja zopet povrne k čebelarstvu tako. da se bo ukoreninilo tudi na kmetih, bomo na kratko pogledali, kakšen pomen imajo čebele za posameznika, pa tudi za narodno gospodarstvo.
Ali se še spom njale očancev, ki so s cedro v ustih posedali ob čebelnjakih? Ti časi so minili. Ali kdor se jih še spominja bo vedel tudi, da je bilo starim čebelarjem čebelarstvo nekaj z življenjem tako nujno združenega, da bi jim bil do kraja zagrenil žvljenje, kdor bi jim bil vzel uljnjak in čebele. Dandanašnji res ni opravek s čebelami več tako preprosto enostaven, vendar zato čebele človeka nič manj ne priklepajo nase kot nekdaj. Kdor se je enkrat docela vživel v življenje in delovanje teh malih živalic, ga tako privežejo nase, da na marsi-
kakšne druge — zlasti nepotrebne — stvari čisto pozabi. Kaj pravita, oče in mati: ali ne bi bilo bolj prav, da bi vajin sin oziroma sinovi iskali razvedrila in oddiha rajši v uljnjaku, namesto v go-silni in slabi druščini? Če jih z besedo ne moreta držati več doma, poskusita s čebelami. Seveda je treba veselje najprej priklicati, kar se uspešno izvrši zlasti pri še neodrasli mladini. Kolikor boste v denarju žrtvovali, se vam bo že s tem dobro povračalo, ker bo marsikak dinar prihranjen, ki bi šel sicer za vino, ne glede na druge velike koristi, ki jih z denarjem niti plačati ni mogoče. "S tujo besedo pravimo, da ima čebelarstvo velik etičen pomen, ki ga ravno tej gospodarski panogi ni mogoče odrekati.
Toda samo zaradi tega pomena bi bilo bore malo ljudi, ki bi se lotili čebelarjenja. Smo pač udarjeni na dobiček! To je posebno v teh težkih časih popolnoma razumljivo. — Ali se torej izplača?
Preden odgovorimo na to vprašanje, hočemo ugotoviti še, da ni treba ravno takoj oprijeti se najmodernejšega načina čebelarjenja. Pred tem celo svarimo. Le nikar ne zametujmo preveč svojih kra-njičev! Pri njih bi se vsak čebelar moral učiti osnovnih čebelarskih naukov in še-le potem počasi začeti s pa-
nji velike mere in s premično notranjo opremo. Boste rekli: zadnjič je bilo pa pisano, da je ravno zaradi kranjičev in starega načina čebelarjenja naše kmečko čebelarstvo zašlo v zagato. Je res! Toda zaradi tega ne moremo priporočati kar skoke iz starega načina na novi, ker skokov gospodarstvo ne prenese. Treba je razvoja. Zato bi napačne nauke učil, kdor bi oznanjal: vse staro ni zanič, zato proč z njim in pričnimo z modernim čebelarjenjem! Ne tako. Kar je na starem dobrega, obdržimo in izpopoinimo, počasi in previdno se pa z rastočim znanjem in pridobljenimi skušnjami opri-jemljimo novega.
Ali se s kranjiči da pridelovati med? Zakaj pa ne? Seveda ne bo pridelek tako velik, kakor je v modernih panjih. Pa nič zato! Vzemimo primer: spomladi imaš recimo 4 kranjiče. Če je bilo leto za čebele ugodno, jih imaš lahko jeseni vsaj 10. Če2 zimo jih pustiš 6, štiri pa podereš in dobiš iz njih lahko svojih
50 kg medu. Čebel ni treba moriti, ker jih z lahkoto preženeš k drugi družini ali pa »muhe« prodaš. Če si za 4 kranjiče dal 400 Din, boš imel od njih 2 družini več, vsaj 400 Din bo pa vreden pridelani med. Res, da letine niso vse dobre. Toda kdor z vnemo čebelari in svoje panje tudi v pašo prevaža, bo gotovo povprečno dosegel uspeh. Tudi s kranji-čem se da čebelariti na med na ta način, da se ob dobri paši na močne družine navezne prazen panj, ki služi za medi-£če. Le skladovnice panjev morajo biti tako zložene, da vsaka vrsta na posebnih latah sloni, in je med vrstami prostora za »medišča«. Nikjer ni zapisano, da se med iz kranjičev mora le prešati! Lahko ga točimo, kakor ie modernih panjev; pridelek je pa — ker dobro izzori — celo boljši kot v le-onih panjih. Vsekakor je pa tak pričetek in ta način čebelarjenja tako poceni, da ga zmore tudi srednja in šibka kmetija.	Lp.
Vlaganje jaic za lesen in zimo
Kokoši ne nesejo vedno in celo leto enakomerno. Crez poletje, zlasti spomla-ii, nesejo kokoši dobro, jeseni, posebno pa pozimi, precej poneha nesenje, radi Sesar je pomanjkanje jajc pozimi najbolj jbčutno. Da se temu pomanjkanju delo-na odpomore, vlagamo jajca tedaj, ko jih e obilo ali preveč, in jih ohranimo za ane čase, ko jih primanjkuje aU jih ni.
Jajca pa se ne dajo enostavno ohraniti ali konservirati. Vse sestavine v jajcu se začnejo razkrajati in razpadati, ako pride zrak do njih. Razkrajanje jajčjih sestavin povzročijo pred vsem razne klice gliv, ki so morda že v jajcu ali pa pridejo šele od zunaj obenem. z zrakom v jajce skozi luknjice jajčje lupine. Da preprečimo dostop zraka in glivnih klic v notranjost jajc in obvarujemo sestavine v jajcu manj ali več časa pred razkrajanjem in razpadanjem, vlagamo jajca v žito, otrobi, rezanico, pleve, pesek, kuhinjsko sol, apneno mleko, vodeno steklo in garantol. Tudi če namažemo jajčjo lupino z lepom (klejem)
ali glicerinom, zavarujemo jajca napram zraku in zunanjim glivnim klicam in jib lahko ohranimo več časa dobra.
Najbolj hitro se skvarijo jajca, ki so bila že na gnezdu onesnažena in takšna shranimo v vlažen, zaduhel prostor. Jajca jemljimo vedno sproti z gnezda, kakor hitro so bila znesena, in z onesnaženih jajc moramo takoj odstraniti nesnago in jih dobro zmiti s čisto vodo Vsekakor je dobro, da na vsako jajce zapišemo dan, ko je bilo zneseno, da ve-mo tudi pozneje, koliko je že staro. Nad deset dni stara jajca niso več primerna za vlaganje in bi jih ne smeli vlagati. Ako nam ni znana starost jajc, ki jih nameravamo vložiti in ohraniti, potem jih moramo pred vlaganjem preskusiti s svečno svetlobo ali v vodi. S svečno svetlobo preskusimo jajce, ako vzamemo jajce v roko in ga držimo proti goreči sveči. Če se prikaže notranjščina jajca pri tej preiskavi še rožnato svetla, brez vsakih peg in pik, je jajce sposobno za vlaganje. Če pa je jajce v svoii no-
PRAVNI NASVET k
Vstop v podoficirsko šolo. A. Z. D.
iT-letni sin bi rad vstopil v kakšno podoficirsko šolo in vprašate, če katera sedaj gojence sprejema. — Vprašajte pri okrajnem uačelstv.u vojaškega referenta, ali pri komandi vojnega okr. Kolke, ki ste jih kupili lani, morete še vedno vporabiti, če niso uničeni.
Skrajšan rok. F. A. L. Oče je star 46 let in ni služil vojake; prvi sin je star 23 let in^ je nesposoben za vojaško službo. Vprašate, če ima drugi sin, ki je star 20 let, pravico do skrajšanega roka. — Drugemu sinu v tem slučaju po postavi ne pripada, skrajšan rok.
Potrjen. I. M. H. Na letošnjem ua-Doru so vas potrdili za vojaško službo, čeprav po vašem mnenju niste dovolj sposobni. Vprašate, če je mogoča kakšna pritožba, —- Po postavi ni pritožbe zoper odlok naborne komisije, ki vaš je spoznala za sposobnega.
Dve hiši iii zgradarina. I. Z. Ž. Imate dve stanovanjski hiši, od katerih je bila ena do sedaj oddana v najem in plačujete od nje zgradarino. Drugo ste pa oddali revni osebi v dosmrtno uporabo. Vprašate, če bo sedaj ta hiša podvržena zgradarini. — Niste povedali, iz katerega razloga je bila ena hiša oproščena Zgradarine. Najbrž ste kmetovalec In ste sami v njej prebivali. Ce je to tako, potem sedaj, ko ste hišo oddali drugi osebi najbrže v najem, ne boste več oproščeni zgradarine, ker to ugodnost uživajo samo zgradbe, ki služijo izključno kmetovalcem in njih delavcem za stanovanje, in to po vaseh in selških občinah do 5000 prebivalcev in zunaj okolišev mest, trgov in krajev, proglašenih za javita zdravilišča.
Kdaj prestane davčna obveznost pri* dobnine. J. Z. T. Marca 1934 ste gostil-ničarskd obrt oddali, kar .je vzelo sre-sko uaeelstvo na znanje. Sedaj pa ste prejeli nalog- za plačilo pfidobnftie za 2. četrtletje hi enako za plačilo zgradarine. Vprašate, če morate plačati, — Davčna obveznost pridobnine prestane koncem onega meseca, ko je davčni zavezanec podjetje ali obrt dokazano odtujil, odnosno izvrševanje poklica popolnoma in trajno ustavil- Davčni zavezanec mora v 14 dneh prijaviti pre-stahek davčne obveznosti. Če niste, storite to takoj. Zgradarino boste morali tudi še naprej plačevati, čeprav ne izvršujete gostilniške obrti,- ker se ta plačuje od hiše, a ne od obrti.
Mezdne terjatve poslov zaščitenih kmetov. M. D. O. B. — Ste zadolžen kmet in vživate nravico zaščite ix> uredbi. Pri Vas je služila
dekla' 5 let. Od leta 1928. do 1933. Za prvi dve leti ste dekli plačali, ciolžni ste ji ostali za zadnja 3 leta (sedemtisočpetsto) (7500 Din. Za ta znesek Vas je lani tožila in. ste se pri sodišču pobotali, da ji boste cel znesek plačali letošnjo jesen. Ker cele-vsote ne boste mogli letos izplačati, vprašate, če Vas lahko na to prisili. — Dolgovi zaščitenih kmetov, ki jih imajo napram svojim poslom, so izvzeti od zaščite. Ce ne boste mogli dekli ob določenem roku izplačati, kakor je bilo pri sodni poravnavi lani zapisano, bo imela dekla pravico, da bo proti Vam predlagala izvršbo z rubežnijo in prodajo premičnin. Svetujemo Vam, da se z deklo dogovorite za morebiten odlog plačila še pred določenim rokom, da se na ta način izognete izvršilnim stroškom.
Nasilen snubač. D. K. A. — Za Vašo hčerko je hodil snubač, ki ga pa ona ni marala, niti ni bil staršem všeč. Ker je dekle zalezoval v samoti, se je dekle umaknila in šla k sorodnikom v drug kraj. Zavrnjen snubač pa je raztrosil po vasi, da ]e dekle morala oditi z doma zato, da je prikrila in odpravila sramoto. To govorijo seaaj vsi po vasi in se vsak izgovarja, da mu je to povedal zavrnjen snubač. Vprašate, kako bi se sedaj rešili te sramote. — Ne samo ta iant, ki trosi take novice od Vaše hčerke, ampak tudi vsi sosedje, ki take novice ponavljajo-in si med seboj pripovedujejo, odgovarjajo za svoje klevetanje. svetujemo Vam, da toži Vaša hčerka vse osebe, za katere s pričami lahko dokažete, da so kaj govorile čez njeno čast. Ce fant ni pristojen v Vašo občino in je sicer na slabem glasu in večkrat kaznovan, lahko pri občini dose-žete, da se ga izžene in da se mu prepove po-vratek.
Prekomerna uporaba dovoljene poti. F
S. D. — Lansko pomlad ste delali novo pot čez goro, ker je bila stara zelo nevarna. Za novo pot, po kateri Se sedaj lahko vozi pozimi in poleti, ste vsi posestniki dali zastonj potreben svel. Ker je en del vasi bolj vstran od te nove poti, zato ste za te posestnike dovolili,,;da se napravi preko :Vase parcele nova pot kot nekakšna bližnjica na novo pot. Dogovorjeno je bik>, da bodo to pot preko Vaše parcele uporabljali določeni posestniki samo za Svojo domačo uporabo. Seaaj so pa to pot začeli uporabljati posestniki in drugi za vožnjo lesa za kupčijo. Vsled te prekomerne vožnje se Vam dela škoda in vprašate, če to lahko preprečite. — Pot preko Vaše parcele smejo uporabljati samo oni posestniki, katerim ste Vi dovolili in le na tak način, kakor ste se dogovorili. Cim bi ši lastili pot tudi drugi vozniki, oziroma tim bi upravičenci poti to pot na drug način izkoriščevali, kakor je. bilo dogovorjeno, ..jih lahko tožite,'da to protidogo-vorno"izkoriščevanje opustijo. Seveda, predno se začnete pravdati, preudarite, če se Vam res dela škoda, če morda eden ali drugi sosed po jx>ti preko Vaše parcele vozi drva za prodajo, za kar ni bilo izrecnega dogovora. Bolje je mir med sosedi nego pravdanje »za pravico«, ki ie včasih malenkostne gospodarske koristi.