Naročnina mesečno 25 Din, za inozemstvo 40 Din — nedeljska izdaja celoletno 96 Din, za inozemstvo 120 Din Uredništvo je v Kopitarjevi ui. 6/III SEO VEJSEC Telefoni uredništvo t dnevna služba 2050 — nočna 2996, 2994 i« 2059 Ček. račun: Ljubljana št. 10.650 in 10.349 za inserate; Sarajevo stv. 7563. Zagreb štv. 39.011, Praga-Dunaj 24.797 U prava: Kopitarjeva 6, telefon 2993 Izhaja vsak dan zjutraj, razen ponedeljka in dneva po praznika Česa potrebujemo Že od jeseni leta 1931 je naše denarstvo v krizi, iz katere ni vedeti zaenkrat izhoda razen v postopnem zmanjševanju poslov. Kdor pozna zgodovino slov. zadružništva in denarstva sploh, ve, s kakšnimi žrtvami je bil zgrajen naš kreditni sistem pred vojno v desetletjih dela in v povojni dobi, ko so bile našemu gospodarstvu v narodni državi postavljene popolnoma nove naloge. Zato je težko ob takih razmerah misliti, da je bilo vse slabo, še bolj pa je težko gledati, kako se vse naše denarstvo bori za 6voj obstanek. Že neštetokrat smo se pečali s položajem, ki je nastal v septembru 1931 in ki se je po delnem izboljšanju spomladi leta 1932 zopet poostril radi kmetskoga moratorija, povedali smo pa tudi, da od nekih strani ni pričakovati one pomoči, kakor bi bilo želeti. Več razlogov je za to: uspevanje privilegiranih denarnih zavodov v sedanji krizi zaradi dotoka vlog in oživljenja obračunskih poslov, dalje dodeljevanje posojil državi in njenim zavodom, velika razlika med kreditnim sistemom pri nas, v nekaterih drugih krajih države itd. Ne smemo pa pozabiti tudi še počasnosti, s katero se pri nas rešujejo vprašanja. Od trgovinskega ministra imenovana komisija je sicer dobila nalogo predložiti predloge za sanacijo denarstva, vendar se poročilo gotovo ni tikalo načelnih vprašanj, ampak predvsem tehničnega načina sanacije. Komisija je ivoje poročilo v redu pravočasno oddala, toda o nadaljnji usodi poročila nam ni nič znanega. Če že ne kaže, da bi se razmere končno uredile, pa bi bilo vendar koristno vsaj sedaj, ko so temelji starega kreditnega sistema razmajani, da se ustvari podlaga za nov kreditni sistem, ki bi odgovarjal potrebam našega denarstva, še bolj pa potrebam našega celokupnega gospodarstva. Ne mislimo s tem potegniti črte čez vse stare dolgove in terjatve, toda nekaj bo treba ukreniti, da ne zapademo v popoln zastoj. Še vedno se zbirajo veliki kapitali, še vedno so ljudje, ki bi lahko imeli nekaj prihrankov. še vedno hoče gospodarstvo odvečne zneske nalagati kot blagajniške rezerve v likvidne vloge. Kam gre danes ves ta denar? Večinoma se ne porabi za tiste svrhe. za katere je namenjen. Na drugi strani pa gotovo ni umrla potreba po posojilih, katerih pa danes ni mogoče dobiti, če izvzamemo par posameznikov, ki so kapitalno dovolj močni. Ali se naj vračamo k oderuškim časom, ali se naj povrnemo v stare čase? O novih investicijah danes ni govora, toda neštevilno malih ljudi išče posojila, se včla-nja v razne zadruge, od katerih išče pomoči v najkrajšem času. uredništvo tako zasebno kot državno, potrebuje nujno večjih kreditov. Vsega tega pa danes ni. Edino stari dolgovi se več ali manj plačujejo in s tem zmanjšujejo ter-j&tVB. Po zgledu uredbe o zaščitenih bankah bi bilo sploh dobro vse poslovanje po novem postaviti na drugo podlago. V ta namen pa je treba, da nam poda zakonodaja dobro podlago za nove posle: zagotovi vlagateljem čim večjo varnost novih vlog, njih izplačljivost v pogojenih rokih, odredi smernice za nalaganje aktiv ter uredi odgovornost vodilnih organov denarnih zavodov. Seveda se mora v resnici poskrbeti za varnost novih vlog, da se ne bodo dogajali slučaji kot doslej, da je bila z gotovim dnem zasigurana javno popolna varnost in izplačljivost vlog, čez nekaj časa pa je zavod za- Erosil za zaščito in obravnava vse vloge enako rez ozira na to, kdaj so bile vložene, ali pred aii po obljubi denarnih zavodov. Našteli smo že glavne točke za podlago novega zaikona o bankah, ki naj postavi temelje za nove posle. Vlagateljem se mora zagotoviti varnost njihovih vlog in pa likvidnost, to se pravi, da se bodo izplačale v pogojenih rokih. To se da doseči s pametno politiko nalaganja vlog. Plačilni roki aktiv morajo odgovarjati zapadlosti pasiv. Tega zlatega bančnega pravila se bo treba čimbolj držati. Nadalje naj bi vsak denarni zavod moral izvesten odstotek svojih vlog imeti naloženih pri osrednji banki ali pa vsaj, da 6e ustanovi organizacija, pri kateri bi banka imela svojo likvidnostno rezervo. Nadalje se naj točno določijo bančni posli, da denarni zavodi ne bodo izvrševali bistveno različnih poslov in zaradi tega zapadali v težkoče. Za vodstvo denarnih zavodov bo treba poostriti obstoječe predpise, da se preprečijo zlorabe in končno bo treba uvesti stalno revizijo denarnih zavodov, kot imajo to že vpeljano v večini držav, pri nas pa so zadružne zveze revizijske centrale. Zgledu državne garancije za vloge ne kaže slediti v naših razmerah. Za primer navajamo tudi, da bodo v severoameriških Združenih državah uvedli tudi zavarovanje vlog pri posebni zavarovalnici. Posebno skupino tvorijo pri nas regulativne hranilnice, ki postajajo zgled za ustanavljanje novih zavodov po drugih pokrajinah države. Pri nas so regulativne hranilice poleg zadrug najvažnejši zbiralec hranilnih vlog. Po poročilih iz Belgrada je zakonski predlog o regu-jativnih hranilnicah v trgovinskem ministrstvu že sestavljen in bo najbrž jeseni že predložen skupščini. Podobno bi bilo potrebno, da se tudi njih nalaganje vlog uredi po pametnih načelih kreditne politike. Posli regulativnih hranilnic so v marsičem bistveno drugačni kot posli zadrug in bank. Tudi pri rijih bo treba urediti vprašanje likvidnostne rezerve, ker se je dosedanji način naložb v drugih denarnih zavodih za likvidnostno rezervo izkazal za nezadosten. Tudi revizijo bo treba pri njih uvesti in poglobiti vezi z osrednjo organizacijo, ki je pri nas Zveza jugoslovanskih hranilnic. Samo nadzorstvo upravne oblasti je nezadostno in ne daje pravih uspehov, saj narobe celo izvaja v gotovih smereh naložbene politike pritisk na zavode. To bi bile nekatere misli k potrebnim zakonom o ureditvi denarstva pri nas. Vsekakor moramo ponoviti zahtevo, naj se zaenkrat, če smatrajo nekateri faktorji za neumestno ali po nemogoče, da se reši Vprašanje našega denarstva načeloma in v celoti, vsaj postavi poslovanje denarnih savodov, kolikor se tiče novih Marksizem na smrtni postelji - naj živi njegov naslednik! Ortodoksni marksizem se spreminja v fašističnega Presenetljivi rezultati kongresa Irancoshe soc. stranke v Parizu lom, potem moramo napraviti krvavo revolucijo. Toda vi — tako je vzkliknil Renaudel svojim marksističnim tovarišem — ste bili vedno odločni nasprotniki revolucije. Kaj hočete potem za Boga storiti? Faure: „Ostanimo pravoverni za vsako ceno!" Stališče marksistične ortodoksije je na kongresu i juto branil generalni tajnik stranke Paul Faure. Paul Faure se je poslužil tistih argumentov, ki se jih poslužujejo ortodoksni marksisti danes povsod, da opravičijo 6tranko in valijo krivdo za njeno propadanje na druge. Dejal je, da bi nemški socialni demokrati, ako bi se ne bili celih 10 let držali za škrice buržujskih strank, ne bili doživeli, da so se mase brezposelnih vrgle v naročje Hitlerju. Ako bomo mi tako politiko nadaljevali tudi v Franciji, bo tudi nas zadela tako usoda. Jaz priznavam — je dejal generalni tajnik stranke — da ne moremo delati revolucije. Mi tega tudi nc zahtevamo. Danes more vsaka vlada z 200 strojnimi puškami odpihniti vsako revolucijo. Toda mi zahtevamo v smislu naše doktrine, da naši poslanci v parlamentu zastopajo čisti marksizem in marksistične socialne zahteve, ne pa kakor vi, ki ste reforaiisrti, pa nimaite pokazati nobenih reform. »Vi ste pa revolucionarji broi revolucije!« — je zaklical Faureu Lafond. Vaš Daladier — je nadaljeval Faure — bo v i kratkem padel, kakor je Herriot Potem bo prišla j koncentracija vseh taikozvanih nacionalnih elemen-' tov in vi boste pri tej družbi zraven. Nejevolja ljudstva se bo obrnila proti vam. Ce bi pa bili vztrajali na brezkompromisnem programu, bi ostali čisti in bi se lahko borili daljel Večina je Faureu nato frenetično aplavdiraLa, dočian je manjšina delala ironične vzklike^ Leon Blum, vodja francoskih nacionalnih socialdemokratov Pariz, 19. julija. Francoska socialistična stranka, ki je imela šele pred par meseci kongres v Avignonu, se je te dni zopot zbrala v Parizu. Francosko socialistično stranko razjeda notranji spor že od leta 1918. dalje. Problem je jako enostaven: marksizem izgublja strahovito na terenu tudi v Franciji. Žalosten rezultat pariškega 'kongresa francoske socialistične stranke je samo pojav razpadanja II. in-ternacionale, kaje glavna trdnjava se po zlomu nemškega socializma nahaja v Parizu. Socializem v Angliji se je jx>polnoma pomeščanil, na Španskem je izgubil že ves delavski in kmečki prole-tariat, v Belgiji in na Nizozemskem se nahaja v obupni borbi s *konservativnim socializmom« kmetov in srednjega stanu, v Avstriji so se zatekli socialisti pod okrilje bivšega poročnika tirolskih Landesschiitzov Dollfussa. Sedaj se ie aikut-kriza lotila tudi francosike socialistične strainke. Socialisti razklani: v internacionalne in nacionalne Socialisti so tudi v Franciji po vojni igrali dvolično kompromisarsko vlogo. Pred masami so hoteli biti ortodoksni in so na svojih kongresih vedno sklepali najradikalnejše marksistične resolucije o neizprosni razredni borbi proti kapitalističnim režimom, njihovi poslanci v parlamentu pa so vedno našli kakšen način, da rešijo kapitalistične levičarske vlade, ako 60 lete potrebovale pomoči marksistov. Vsak strankin kongres je potem te poslance pošteno oštel, kljub temu so jih pa potem še vedno postavili za kandidate. Danes pa ta igra ni več mogoča in francoski marksizem je primoran pokazati svoje pravo lice. In glej 1 Na kongresu v Parizu, ki 9e je zaključil včeraj, se je poikazalo, da 90 voditelji francoskega marksizma razdeljeni v dve popolnoma nasprotni skupini: v ortodoksne marksiste, ki so sicer še v večini, in v — nacionalistične socialiste, ki ne verujejo več v marksistične dogme, ampak zagovarjajo naravnost fašistična načela! Renaudel: „Ce niste za revolucijo, kaj potem hočete? Na čelu tej skupini, ki ima večino v parlamentarnem klubu socialistične stranke, je poslanec Renaudel, ki je na kongresu v Parizu postavil vprašanje zelo enostavno. Renaudel, ki ni teoretik, ampak star pralktičen parlamentarec, je ortodoksi-stični večini položaj razložil čisto jasno. Vi zahtevate — je dejal — da bi mi ne glasovali za vojaški proračun in da bi bili strmoglavili vlado Da-ladiera, toda vi niste pomislili, da vojaški proračun Francije predstavlja v današnjem položaju kategoričen imperativ francoskega naroda. V normalnih časih je bila simbolična gesta odklanjanja proračuna razumljiva, toda danes živimo v nenormalnem času, v katerem narod nikoli ne bi odobril takega negativnega stališča socialistov. Če bi bili mi vrgli Daladicra, bi bili vstopili v vlado reak-cionarji pod vodstvom g. Tardieujn, ki komaj čaka, da prevzame krmilo Francije in uniči demokratične svoboščine, katere cenite in hranite tudi vi. Ako nočemo sodelovati v vladi, da na ta način izvojujemo postopno zmago socialističnim naže- vlog, na novo podlago, k.i bo nudila vlagateljem to, kar pričakujejo. Seveda je v zvezi s tem treba že zdaj začeti tudi z reformo kreditne politike Narodne banke, da se ustvarijo predpogoji za uspešno sodelovanje denarnih zavodov in emisijske banke. Pri vsem tem delu pa je treba postaviti tudi ja.sno načelo, da se mora zaupani denar uprav-ljati kar najvestneje. Če kdo zapravi svoj denar. mu ne moremo ničesar očitati, če je bil pošteno zaslužen. Če pa kdo zapravi tuj denar — in to so danes hranilne vloge — se mora zavedati, da je s tem napravil nekaj, kar spada pod paragraf. Če bi to vpo.števali že prej. bi nam bilo marsika ' prihran jeno. Danes je dana možnost, da se postavi naše denarstvo na novo podlago. Ta nova podlaga mora vrniti ljudem zaupanje v denarstvo. Kaj; i (i. če se zaupanje ne vrne, potem so vsi napori zastonj aii Kakor jc dejal pred nedavnim nekdo: četudi s parizarjem pripelješ denar, pa ne voostaviš zaupanja, jc ves trud zaman. Oec. Mqrq"el? „Mi se moramo postavili na stališče naroda, avtoritete in reda!" Nato pa je nastopil poslanec Marquet. Njegov govor je bil prava senzacija, s katero se bavijo obširno tudi meščanski listi. On je kongresisle v resnici popolnoma presenetil, ker se je izkazal za popolnega simpatizerja fašizma, čeprav hoče slej ko prej veljati za marksista. Najprej je zavračal Faurea, češ, ako je on proti krvavi revoluciji, čemu se obreguje ob taktiko socialističnih poslancev v parlamentu, ki delajo kolaboracionistično politiko baš zato, ker tudi oni zavračajo revolucijo. Faure upa vse od socialistične propagande med masami. Toda v to propagando jaz prav malo upam, je vzkliknil Marquet. Ljudje odklanjajo razredno borbo, ker ne vidijo nobenih uspehov. Ljudje žolijo močne roke, ki naj prisili stanove, da sodelujejo in da se tako ustvarijo socialistični ideali o avtoritarni državi, ki bo napravila konec današnjemu kaosu in neredu, če nočemo, da nas IMigazijo desničarske stranke, se moramo postaviti na stališče nacionalne politike. Predsednik stranke Leon Brum vzklikne: »Priznati moram, da sem popolnoma presenečen!« — Poslanec Zyronski vzklikne: »Te ideje nimajo ničesar skupnega več s socializmom!« Marquet nadaljuje: Mi moramo vpoštevati kmeta in srednji stan, ki je proti internacionalizmu, ki hoče zaščito domače industrije in dela. Mi se moramo nacionalno orientirati zato, da bomo lahko pozneje uresničili, kar je dobrega v internacionalizmu. Vsled gospodarske krize so mase razburjene in zahtevajo od vlade korenitih reiorm. Ker se nam na stališču internacionalizma in razredne borbe za vsako ceno ni posrečilo, da gospodarsko in socialno krizo preprečimo, zato so množice danes proti nam, posebno pa mladina, katera o marksizmu sploh noče ničesar več slišati. Zato moramo najti zopet pot nazaj v ljudstvo, ki se vrača k pojmom avtoritete in reda. »To je čisti fašizem!« sc slišijo razburjeni klici iz dvorane. Nemir je tako velik, da mora predsednik sejo zaključiti in jo napovedati za popoldan. Blum: „Jaz sem čisto presenečen - to je čisti fašizem!" Popoldne je nastopil sam predsednik stranke Leon Blum (večkratni milijonar, kakor znano), ki je branil čisto proletarsko doktrino Karla Marxa_ Renaudel — tako jc dejal predsednik stranke — se je čisto zaljubil v idejo svete unije nacionalnih strank, ki jo propagira Tardieu. To mora vesti do strašne nacionalne psihoze, ki bi pomenila največjo nevarnost za Evropo. Jaz bi Daladicra podpiral — je dejal Blum — tko bi bila merodajna moja oseba. Toda njegova politika v Ženevi jc čisti fašistični nacionalizem, kateremu mi ne moremo slediti, -Ko sem čul govoriti Marqueta, sem bil naravnost osupnjen. Kar on propoveduje, to je čisto nacionalni socializem. Jaz sem mislil, da sanjam, ko sem ga slišal govoriti o potrebi avtoritete, reda in narodne obnove. Toda, kaj bo ostalo potem od doktrine internacionalnega socializma? Mi moramo ostati v socialistični ortodoksiji, četudi bi stranka začasno trpela — je vzkliknil Leon Blum. Mogoče je, da so med čistim marksizmom in med kapitalizmom vmesni sistemi, toda ni naša naloga, da bi take sisteme zagovarjali, četudi samo iz taktičnih razlogov. Manjšinska opozicija je spremljala Blumov govor, ki je bil vsebinsko zelo slab, z ironičnimi klici. „Marksistične dogme bodo naša smrti" Nato je nastopil pariški socialistični poslanec Deat, ki je profesor filozofije. Njegov govor je bil vsebinsko najboljši izmed vseh govorov na kongresu. Povzemam glavne misli: Kriza socializma in njegova usoda je v tem, da je anatemiziral vse, kar ni prisegalo na takozvano čisto marksistično doktrino. Mi bomo umrli, kadar bomo, na našem nestrpnem dogmatizmu. Ko se je pojavil fašizem, so naši bonci enoglasno zavpili; To je pomagač veleindustrije in velekapitalizma! Razvoj pa je po-| kazal, da temu ni popolnoma tako, Jaz sem že takrat opozarjal, da se nekoliko motimo. Toda moji članki so bili glas vpijočega v puščavi marksističnih ortodoksistov. Narodni socializem nikakor ni gibanje najemnikov industrije in veleiinance, ampak je gibanje srednjega stanu, kmetov in tudi znatnega dela delavskega proletarijata. Mi bi bili čisto lahko preprečili, da ne bi bile množice šle za narodnim socializmom, če bi bili naše dogme nekoliko kritično premotrili in se času primerno ori-i entirali. Nauk historičnega materializma — to je dokazal že naš tovariš, Belgijec de Man — je brez zadostne znanstvene podlage. Socializem je treba priličiti narodni duši in enotna ironta proletarijata se ne sme razumeti tako, da bi se delavci odtrgali od srednjega stanu, od kmeta in naroda, ki se z nekaterimi marksističnimi dogmami absolutno ne identificira. Socializem je v svojem bistvu ostal še danes edino prava in rešilna ideja bodočnosti, katera nam bo ostala odprta, treba pa je odločno odreči se nekaterim nazadnjaškim dogmam orto-doksizma, ki je slep za razvoj življenja. Zanimivo je, da Deatu kongres ni nič ugovarjal in da mu niso aplavdirali samo na klopeh manjšine, ampak da so ga odobravali tudi mnogi pristaši večine, Montagnon: „Stran z dogmami, ki ne držijo!" Potem, ko je govorilo še več poslancev večine, se je od manjšine oglasil še Montagnon, ki je razvijal podobne misli kakor njegovi tovariši, in je dejal, da je treba revidirati, oziroma, zavreči tri dogme ortodoksnega marksizma: 1. dogmo brezpogojne nujnosti razrednega boja, 2. dogmo historičnega materializma, češ, da so vsi duhovni pojavi samo odsvit gospodarskih procesov, in 3. da narod in tradiciia ter moralna načela avtoritete, reda in vzajemnosti narodnih slojev nič ne pomenijo in da so to le historični predsodki. Tudi govor Montagnonov je napravil velik vtis. Kai pravi meščansko časopisje Rezultat kongresa je znan: Večina je obsodila manjšino, oziroma one poslance parlamentarnega kluba, ki so glasovali za vlado. S tem pa stvar ni končana, zakaj opozicija vztraja na svojem stališču in se diktatu večine ne misli ukloniti. Jako zanimivi pa so komentarji meščanskega časopisja. Eni so za Marqueta naravnost navdušeni, drugi, med njimi oticiozni »Temps«, pa se iz tega norčujejo, češ da je zelo komična figura ortodoksnega socialista in zagrizenega levičarja, kar je Marquet vedno bil, ki se sedaj izpoveduje načelom skrajne reakcionarne desnice. »Temps« zaključuje svoj tozadevni članek s sledečimi besedami, ki kažejo mnenje zmernega liberalnega meščanstva: »Izjavljamo, da bomo, če bo treba, pobijali fašistične marksiste prav tako odločno kakor ortodoksne marksiste. Mi smo bili in smo vedno za splošno volivno pravico proti vsaki diktaturi. Mi smo za parlamentarni režim proti osebnemu režimu. Mi smo in vedno bomo za svobodo in samo za svobodo, kajti mi si ne moremo predstavljati republike brez svobode niti naroda brez svobode.« 70 poslancev vztraga na nacio-nalnem socializmu Pariz, 19. jul. tg. Na drugem sestanku sociali stične opozicije desnice je 42 poslancev in senn torjev podpisalo manifest, v katerem izjavljajo, da hod o nadaljevali svojo dosedanjo politiko in da hi glasovali tudi za državni proračun, če bo vseboval potrebne demokratične finančne sanacijske ukrep«, in določal prehranke v proračun za oboroževanje. Število njihovih poslancev sc je zvišalo na 70. Razglas Ljubljana, 19. jul. Prometno ministrstvo je ix- daio uradni dodatek k telefonskemu imeniku z iz premembami, ki so nastale do aprila L L Prodajna cena je 4 Din. Se enkrat „ Jadranski pakt*0 Načrt, star deset tet ' Fašizem ie uničil grandijozen načrt Pašic-Nitii-Trumbič Zveza bojevnikov razpuščena „Zaradi prekoračenja delokroga" C Danes objavljamo drugo pismo prijatelja našega lista v Rimu o »jadranskem paktu«, ker prinaša mnogo zanimivega materijala za Študij tega vprašanja. Naši bralci ga bodo z zanimanjem brali. List sam kot tak pa v sedanjem stanju tega problema seveda ne more zavzeti nobenega meritornega stališča. Uredništvo. Rim, 18. julija. »Mussolinijev pakt«, ki je v prvotni obliki marca meseca vzdignil toliko diplomatskega prahu, kot še zlepa ne kateri pakt zadnjih časov, je 15. t. m. dobil svojo končno sankcijo s slovesnim podpisom r Mussolinijevi delovni sobi. Sodba o tem paktu je že davno pravilno izrečena. Od velikega dima je ostala le lahna meglica, ki pa obeta celo dobrodejen dež na razsušena mednarodna politična tla. Illosf med Jugoslavijo in Italijo Tako vsaj se čujejo glasovi iz Francije, kjer tisti celo vedo povedati, da francoska diplomacija gradi neki most med Italijo in Jugoslavijo na podlagi posebnega »jadranskega pakta«. Saj je De Jouvenel pri svojem odhodu s poslaniškega mesta t Rimu te dni izjavil, da treba preiti zdaj radi neuspele gospodarske konference v Londonu, a po uspešno zaključenem podpisu »Mussolinijevega akta« k sanaciji južne Evrope in Balkana na podlagi skupnega francosko - italijanskega programa, pri čemer se je treba izogniti vsakemu rivalitet-oemu delu med Francijo in Italijo. Poučeni krogi celo govore o veliki izpreobr-nitvi Mussolinijevi v nazorih glede na bližnjo sosedo Jugoslavijo, ki ji hoče dati radi novih svojih poiitičnih pogledov za daljšo dobo zagotovljen mir ob Adriji, tako da Francija ne pride nič več v tak delikaten položaj, da bi morala radi italijanske jadranske in srednje-evropsko balkanske politike izbirati med prijateljstvom Italije in prijateljstvom Jugoslavije. Londonske »Times« pričakujejo radi zboljša-nih francosko - italijanskih razmer tudi zboljšanje v »rednji Evropi in na Balkanu. »Če se zboljšajo odnošaji med Italijo in Jugoslavijo, se bodo potem tudi še t. drugimi državami Male zveze«. »Osnovni problem evropske državniške umetnosti obstoji v zamenjavi izsiljenih pogodb s prostovoljnimi.« Če je tako, potem treba naglasiti, da slone vse dosedanje pogodbe med Jugoslavijo z Italijo pod diktatom razmer, ki jih je ustvaril tajni londonski pakt in sankcionirala versajska mirovna pogodba. Tu treba pričeti s temeljitimi popravili — aajprej. če se hoče res preobličiti Evropo brez is«*, vojne. Da bi bil Mussolini radikalno zaobrnil »krmilo« ivoje ladje? Ne verujemo, dasi bi danes mogel edino on to storiti, ko ima neodgovorno oblast v svoji roki in izključno njegova volja odloča v notranji in zunanji politiki, če bi šlo samo za voljo, ne pa za realna dalekosežna dejstva, ki pa bi jih mogel nuditi le mož take visoke politične repu-tacije, kot sta bila Nitti in Sforza, Na podlagi zgodovinskih dejstev od dne, ko je Italija posegla leta 1915 v svetovni metež na strani velike zveze Francije, Rusije in Anglije za ceno tajne pogodbe t imenom »Londonskega pakta«, pa vse do zadnjih podpisov na novem »londonskem paktu« s podpisom nove, necarske Rusije — smemo dvomiti, če je že prišel tisti čas, da bi italijanska odločujoča diplomacija z Mussolinijem na čelu tako temeljito spoznala resnične koristi Italije, kot so jih spoznali San Giuliano, Bissolatti, Sal-vemini, Nitti in Sforza od prvih dni svetovne vojne. Za popolno politično zaobrnitev, za tak »porazum, ki bi sam po sebi garantiral resnično prijateljsko zvezo med Italijo in Jugoslavijo, še dolgo ne bo primernega ozračja in — zaupanja, vsaj kolikor to tiče tistih Jugoslovanov, ki so leposredno mejaši Italije in nosijo prekleto ime »Slovencev« — »sciarov«. Po paktu štirih: Francija in Italija bosta sedaj urejevali Jadran in Podonavje Parls, 19. Jul. tg. V intervjuju s posebnim dopisnikom »Intransigeanta« izjavlja francoski poslanik v Rimu de Jouvenel, ki je danes dopoldne dospel v Pariz, o pomenu pakta štirih velesil: »Pakt štirih velesil je popolnoma izpremenil razpoloženje med Francijo in Italijo. Sedaj imamo teren za skupno sodelovanje, ki ga pred štirimi meseci še ni bilo. Imamo prijateljsko pogodbo, ki lahko postane zelo plodonosna. Francosko-italijan-ska antanta sedaj ni več samo lepa beseda. Seveda pa mora pakt štirih velesil še prestati preizkušnjo. Prva taka preizkušnja je razorožitvena konferenca v Ženevi. Če bi razorožitvena konferenca propadla, bi bil s tem vsekako prizadet tudi pakt štirih velesil. Druga preizkušnja mora biti v oaktu v srednji Evropi, ker položaj Male zveze, Avstrije in Madjarske zahteva takojšnjo rešitev. Francoski zunanji minister Paul Boncour je sprejel romunskega zunanjega ministra Titulesca, ki se je vrnil iz Londona. >Petit Parisien« piše v tej zvezi to le: Dejansko je Mala antanta dosegla vse zahtevane olajšave. Največ pa so k sedanjemu zadovoljstvu v Bukarešti, Pragi in Belgradu pripomogle najnovejše izjave v Rimu o pravih ciljih italijanske politike v srednji Evropi in o njeni želji, da na tem nemirnem polju sodeluje s Francijo. Žbližanje med Italijo in Francijo omogoča konsolidacijo iti ohranitev miru v vsej podonavski kotlini in na Jadranskem morju. Če torej Titulesco govori o zboljšanju položaja, potem je ta njegova beseda izraz za resnična dejstva. Bil pa te enkrat tak trenutek ,.. Bil je le enkrat po vojni tak srečen trenotek, taka izredna prilika, ko se je še dalo zaobrniti usodni tok politično - nacionalne odtujitve v neizmerno korist dveh sosednih narodov, ki jima je bila obema stara Avstr.-orgr. monarhija trda mačeha, porabljajoča obmejna njuna nasprotstva v korist svoje zloglasne politike »divide et impera«, Le enkrat je prišlo nad italijanske državnike veliko razvetljenje, takrat namreč, ko je imel v rokah italijansko državno krmilo Nitti, jugoslovansko pa Pašič in Trumbič. Žal, da je moral Nitti pustiti krmilo drugim skoraj tik pred zaključit-vijo Nitti-Pašičevega pakta in se umakniti naraščajočemu fašizmu — sto kilometrov pred uspehom, kakršnega ne bo nikoli dosegel noben italijanski državnik. Nikoli več, to lahko mirno trdim danes po podpisu »Mussolinijevega pakta« in novega »londonskega pakta«, na katerem ni podpisa Italije! Časi so se pač temeljito spremenili, med Jugoslavijo in Italijo zija prepad in tulijo grobovi... Načrt Nitti-Pašič Vredno je prav danes, da se ponovno opozori svet na oni velikopotezni in dalekosežni pakt, ki ga je ponudil Jugoslaviji italijanski državnik, ki velja v fašističnih imperialističnih krogih za »izdajalca domovine«, ki pa je bil poleg Sforze največji povojni državnik Italije, prav radi svoje ponudbe Pašiču in Trumbiču. To svojo ponudbo je Nitti objavil prav pred 3 leti v novem bolgarskem časopisu »Narodno delo«, potem pa ponovno leta 1931 v brazilskem dnevniku »Estato de S. Paulo«. V tem listu je Nitti izpovedal 11. oktobra italijanskim izseljencem in vsemu svetu kot politični izgnanec: Čajmo, kaj Carinska zveza hoče Nitti italiia-Jugoslaviia Po vojni za časa D'Annunzijevih norosti, ki so privedle Reko v pogubo, sem iskal daljše razgovore z jugoslovanskimi državniki. Tedaj je bil vladni predsednik Pašič, minister zunanjih poslov pa Trumbič. Prvi je umrl; drugi še živi in more potrditi resničnost tega, kar tu pripovedujem. Rekel sem jima, da bi bilo mesto da se medsebojno borimo, mnogo pametnejše iskati trajen in defiuitiven sporazum, najbolje pa začeti zopet graditi Evropo s carinsko unijo: ustvariti popolno denarno, ekonomsko in carinsko zvezo, s katero bi se po odstranitvi zaprek napravil ne le nekak »Zollverein«, ampak enotno ekonomsko ozemlje. Bilo bi ps potrebno ustvariti tudi še kulturno unijo: Vsi tituli obeh držav, Italije in Jugoslavije, bi bili j priznani; Italija bi osnovala v Bolognji in Pa-dovi posebne tečaje za Jugoslovane, Jugoslavija pa bi po vseh šolah uvedla italijanski jezik. Kakor sem bil že naprej videl, sta luki Trst, zlasti pa Reka, zdaj v popolni pogubi in praznota teh dveh mest je strahovita, medtem ko bi bili dve glavni tržišči obeh držav, združeni v korist dela, stvarljivosti in miru. Ekonomski kontrast bi bil nemogoč. Zakaj Jugoslavija bi nam dajala pod ugodnimi pogoji vse, česar Italija nima: pšenico, koruzo, les, meso, koše itd., nasprotno pa bi Italija nudila vse, česar ni v Jugoslaviji: stroje, platno, sukanec, avtomobile in industrijske izdelke vseh vrst, Pašiču in Trumbiču sem že to povedal, da nameravam ta sporazum med Italijo in Jugoslavijo potem razširiti na druge države naslednice avstro-ogrske monarhije, namreč na Avstrijo, Madjarsko in Češkoslovaško ter tako preprečiti ono evropsko krizo, ki je naposled prišla — in tako pričeti z obnovo Evrope. Ko sta Pašič in Trumbič moj program pretehtala, sta ga sprejela in le moja demisija je preprečila ostvaritev načrta, ki bi bil toliko koristil evropskemu miru.« (Drugi del pisma priobčimo jutri.) Ljubljana, 19. ruHja. AA. Kraljevska banska oprava dravske banovine j« z odlokom Pov. II-2 4t. 2871-3 razpustila dne 15. julija 1933 Zvezo bojevnikov v Ljubljani. Razpust Zveze bojevnikov v Ljubljani je bil odrejen zaradi prekoračenega delokroga. Kakor doznavamo, je general Majster iz istih razlogov odložil predsedstvo te organizacije. Odlok, s katerim je kraljevska banska uprava dravske banovine razpustila Zvezo bojevnikov v Ljubljani, se glasi: Zveza bojevnikov, v roke poslevodečega podpredsednika Marinka Ljubljani. Ivana v ___,_. Zveza bojevnikov v Ljubljani, katere prvotna pravila je odobril bivši veliki župan ljubljanske oblasti z odlokom z dne 30. 4. 1925. U. br, 5916, odnosno sem spremembo teh poslednji* odobril z odlokom z dne 12. maja 1932, II-2. No. 675/3-32, razpuščam na podstavi § 11, zakona o društvih, shodih in posvetih, ker se je kot nepolitično društvo udejstvovala tudi politično ter s tem prekoračila svoj statutarni delokrog. Zoper odločbo je dopustna pritožba na mini- i strstvo notranjih poslov, ki bi jo bilo vložiti pri tej kraljevski banski upravi v 15 dneh, računano od dneva po vročitvi in sicer kolkovano i kolefan Din 20. Po g 11. cit zakona pa pritožba ne zadržuj« izvršitve te odločbe. Razlogi; Zveza bojevnikov v Ljubljani je po svojih pravilih nepolitična organizacija, ki fi je namen predvsem gojiti prijateljstvo med člani, oskrbeti za nje moralno in pravno moč ter utrjevati narodno in državno zavest med člani. Ta svoj namen doseza društvo po pravilih med drugim tudi z zborovanji. Uradno pa je ugotovljeno, da se društveni funkcijonarji na zborovanjih, ki jih je Zveza v zadnjem času na mnogih krajih prirejala, niso držali okvira oblastveno odobrenih pravil, temveč so v svojih govorih posegali na politično polje. Tako so na zborovanjih na Žalostni gori pri Pre-i serju, v Crngrobu in na Žalostni gori pri Mokronogu imeli poslevodeči podpredsednik društva Marinko Ivan, tajnik Rozina Ivan in član odbora Flor-jančič Stanko in drugi govore izrazito politične vsebine. Oblastveni razpust je torej v zakonu docela utemeljen. Namestnik bana: pomočnik: dr. Piikmajer L r. Rusija in Romunija skleneta trgovinsko pogodbo Skupna prodaja žita in lesa Bukarešt, 19. jul. 1. »Viaea Besarabiej«, organ romunskega ministra za Besarabijo Pana Halipa objavlja v svoji zadnji številki krajši članek, v katerem pravi, da je francoski poslanik v Bukareštu slavil romunski vladi predlog za sklenitev trgovinske pogodbe med Romunijo in Sovjetsko Rusijo. Kadi tega predloga je romunska vlada sklenila, da skliče gospodarsko delegacijo, ki naj bi proučila predlog francoskega poslanika. O istem predlogu je razpravljala tudi romunska vlada na svoji zadnji seji ter razmotrivala pomen in koristi takega sporazuma med Romunijo in Sovjetsko Ru- Po konkordatu v Nemčiii sijo. Glavne točke te trgovinske pogodb« bodo ve»- bovale vprašanja, ki se tičejo enotnega plasiranja žita in lesa na inozemskih tržiščih s ozirom na posebni agrarni značaj obeh držav. Ravno tako bo tvorilo posebno poglavje v tem sporazumu tudi vprašanje Besarabije, ki iina največji interes, da pride čimprej do urejenih trgovinskih odnošajev z Rusijo. Isti list poudarja, da je dobil romunski minister za Besarabijo Halipa nalog, da nemudoma sestavi odbor strokovnjakov iz Besarabije, ki naj podrobno in vsestransko proučijo od francoskega poslanika stavljeni predlog. Sporazum med škofi in vlado o katoliških društvih Volksverein bo razpuščea Dunaj, 19. jul. U. Iz Berlina poročajo: V prostorih notranjega ministrstva se je vršilo danes daljše posvetovanje med dr. Groderjem, fribur-škint nadškofom in dr. Berningom, škofom v Osna-briicku, kot predstavnikoma nemškega episkopata ter notranjim ministrom Gliringom glede sestave liste katoliških organizacij, ki naj v smislu kon-kordata, ki ho ta teden podpisan, se ostanejo neokrnjene in vživajo polno svobodo brez vmešavanja državne oblasti. Med zastopniki nemških škofov in med Goringom je prišlo do sporazuma tudi glede onih organizacij, ki ne bodo več dovoljene iu se bodo prostovoljno razpustile. Med slednje spadajo recimo nemški »Volksverein« v Miinchen-Glaubachu z vsemi svojimi organizacijami, nadalje Mirovna liga nemških katoličanov (Friedens-bund). Od onih organizacij, ki smejo po tem sporazumu ostati, bodo društva in zveze, ki zasledujejo čisto verske, kulturne iu dobrodelne namene in ki so neposredno podrejene cerkvenim oblastem uživale posebno varstvo od strani države v vsem njihovem delovanju. Država si glede njih odreka vsake pravice vmešavanja, razen v primeru splošnih načel civilnega prava o zvestobi do države. Organizacijo pa, ki imajo razen imenovanih verskih, kulturnih in dobrodelnih ciljev še druga polja udejstvovanja, kakor recimo socialna iu stanovska društva, pa bodo smele sicer obdržati svojo avtonomnost, svoja dosedanja pravila in svoj delokrog, pač pa se bodo morala uvrstiti med državne organizacije v okviru kojih bodo odslej delovala. Država tudi njim garantira nemoteno avtonomno delovanje in nedotakljivost njihovega imetja. Zadnji člen doseženega sporazuma ugotavlja, da >člani katoliških društev ne bodo zaradi njihovega članstva trpeli nobene pravne krivice in nobenega zapostavljanja niti na polju šolstva niti n* splošno v državi«. Papen v Rimu Rim, 19. jul. tg. Nemški državni podkaneler Papen, ki je dopoldne s posebnim letalom odletel iz Berlina, zgodaj popoldne dospel v Rim. Konkordat z Vatikanom se bo podpisal jutri dopoldne. Papen se bo takoj po podpisu konkordata vrnil z letalom v Berlin. Hitlerjevci v Posaariu Saarbriicken, 19. julija, tg. Mednarodna vladna komisija v Posaarju je izdala razglas, iz katerega je razvideti, da hoče vladna komisija poseči v politični boj, ki se je v zadnjem času izredno poostril v Posaarju. Talko ugotavlja vladna komisija, da je prebivalstvo v Posaarju poklicano, v gotovih vprašanjih odločevati z glasovanjem o gotovih vprašanjih mirovne pogodbe in da je zato pravica vsakega državljana v Posaarju, da sme zastopati in propagiraiti svoje prepričanje. Prav tako pa so vsi državljani Posaarja pod posebnim mednarodnim varstvom, 'katero ne more trpeti, da bi se pri tean postopalo z nedovoljenimi manifestacijami, grožnjami in lažnivimi pretvezami. Ni dovoljeno, označevali koga za izdajalca, če v času glasovanja zastopa drugačno politično mnenje. Vladna komisija kot zastopnica Zveze narodov ne bo posegla v boj niti v korist te niti v korist druge stranike. Sprememba ustave v Avstriji Zmaga nad hitlerizmom Dr' En der, minister ■■■Humim« ■iiiiiiMiiii za spremembo ustave Kralj na oddiha v Plitvicah Plitvice, 19. julija. Nj. Vel. kralj je prišel na oddih na Plitviska jezera. Prebivalstvo ga je z na-»dušenjem sprejelo in mu napravilo rodoljubne oi arije pred hotelom, kjer se je ustavil. Dom za dijakinje Belgrad, 19. julija. 1. Za dograditev doma /a siromašne dijakinje iz notranjosti države, ki študirajo na belgrajjskih srednjih šolali in na belgrajski univerzi in ki ga gradi Društvo dijakinj, je kraljica Marija podarila velikodušen dar >1)0.000 Din. S tem zneskom IkkIo dijakinje še letos spravile svoj dom pod streho, ki bo nudil revnim dijakinjam zavetišče. Dunajska vremenska napoved: Večinoma jasno in toplejše vreme. Dirka letalca Posta Moskva, 19. jul. Tas poroča, da se namerava ameriški letalec Willy Post nekaj ur ustaviti v Blagoveščensku. Iz Irkuskega ni mogel ob dolo- i čenem času odleteti zaradi megle in slabega vremena. Ta čas je porabil za popravila na letalu. Letalec Post je sicer nekoliko utrujen, vendar pa pri polnem zdravju in močeh. Osebne vesti Belgrad, 19. jul. 1. Pri ravnateljstvu dr?, železnic v Ljubljani je postavljen v 4. pol. skup. 1. stop. za višjega svetnika in šefa sanitetnega odseka dr. Josip Tičar, dosedanji višji svetnik iste pol. skup.in stopnje v pokoju. Pri podružnici Poštne hranilnice v Ljubljani jc napredoval v 7, pol. skup. Danilo Kante. Postavljen je v 7. pol. skup. za kontrolorja in šefa prometne službe v Čačku Franc I Stoklaš, dosedanji kontrolor iste pol, skup, in šef j postavje Pletvar. Pri ravnateljstvu drž, železnic je i nr«lavtlpn v 7. pol. «kun ra krmlrnlnrja na nn«tali Maribor-glavnl kol. Franc Lovrec, dosedanji kontrolor iste pol. skup. in ief postaje Poljčane. 1 Dunaj, 19. julija ž. Po snočnji seji avstrijske vlade, ki je trajala do 11 ponoči, je sledilo imenovanje bivšega zveznega kanclerja in sedanjega vorarlberškega deželnega glavarja dr. Enderja za ministra brez portfelja. Poverjena mu je naloga, da pripruvi vse potrebno za revizijo ustave in izvedbo ustavne reforme. Imenovanje deželnega glavarja dr. Enderja, ki ga smatrajo kot najodločnejšega in najiskrenej-šega pobornika demokracije v krščanski socialni stranki, je povzročilo v političnih krogih ugoden vtis in splošno smatrajo, da bodo v Avstriji zavladale normalne razmere. Seveda se ta prehod ne bo mogel izvršiti čez noč, ker je za revizijo ustave potrebno dolgo proučevanje in vsestransko delo. Dr. Ender ostane v Bregenzti, kamor bodo prišli tudi vsi njegovi ožji sotrud-niki. Na Dunaj bo prihajal samo na najvažnejše vladne seje, drugače pa se bo mirno in temeljilo posvetil delu. Najprej bo proučeval I 5 p>opoldne, gremo na gl. kol., ob 17.10 se odpeljemo dalje. Ob 18.15 izstopijo v Otočah tisti, ki gredo samo na Brezje. Za Bled se vozimo dalje do Lesc, peš na Bled (hotel Petran), s čolni na Otok. Po opravljeni božji poti se vrnemo v ponedeljek zjutraj v Lesce, z vlakom 6.42 do Otoč. na Brezje, ob 11 vsi naza j na Otoče, 12.lt v Ljubljano (skoraj tri ure postanka), iz Ljubljane ob 16.00. pridemo na Rakek ob 17.10. Oddaljeni si organizirajte vozove z doma na Rakek in nazaj. Naknadne priglase pošljite gg. župniki vodniku do 25. t. m., denar mu izročite osebno 27. t. m. na konferenci. Vprašanja in želje sjjoročite takoj vodniku, d« bo pravočasno odgovoril v časopisu. Priglasov brez denarja ne sprejemajte. Slavnostne znake in izkaznice ter železniške vozne listke za vse udeležence posebnesa vlaka dobite na Rakeku pred odhodom vlaka med 7.30 in 8 od vodnika (župnik Hafner. Stari trg), ne pa od domačega župnega urada (ta jih naroči in odda le tistim, ki ne gredo s |x>sebnim vlakom). J. H., vodnik. Italijani nadaljujejo z utrdbami Zagrebški »Jutarnji list« poroča s Sušaka: Vojaške gradnje, ki jih Italijani že nekaj mesecev vrše na mejnem sektorju Reke, še niso končane. Še zmerom je slišati vsako noč j»o-kanje min in zamolkel roj>ot vrtalnih strojev. Pa ne samo v sektorju, vzdolž vse meje gori do Idrije utrjujejo Italijani z mrzlično naglico mejo. Povsod grade moderne podzemne utrdbe s kavernami. Ljudje, ki jirihnjajo čez mejo iz obmejnih krajev, prijiovedujejo, da so v zadnjem času pri utrjevanju idrijske okolice podvojili temjio. Idrija je važno središče za ta mejni odsek in jo Italijani z naglico izpremi-njajo v torišče za vojne operacije. Tudi tam je slišati jionoči neprestano jiokanje min in brnenje vrtalnih strojev. Promet jc v tem predelu strogo prejxivedan in se nihče brez jx>sebne izkaznice ne sme približati temu sektorju. Zaprli so celo nekaj voznih ce6t. Kogar najdejo v bližini tega predela, ga najstrožje kaznujejo. Ker idrijski vodovod ne zadošča, da bi napajal številne bataljone vojske, so brž zgradili novega. Štaietni teh na Jesenicah Jesenice IS. julija. Kakor smo že na kratko jioročali, se je > nedeljo vršil na Jesenicah tudi štafetni tek okoli Jesenic 10X300 m. TekiuovaU so: Novo športno društvo »Gorenjec«, »Bratstvo« in »Svoboda«. »Bratstvo« je jx>stavilo svojega najboljšega tekača, državnega prvaka Cerarja in vse je bilo absolutno prepričano, da bo on zmagovalec. Toda prišlo je drugače in kakor točno vidimo na sliki, je prvi šel skozi cilj Friderik Natlačen, član »Gorenjca«, ki je torej posekal celo državnega prvaka. Tekma je bila silno napeta in imela obilno gledalcev na vsej progi. Mlademu zmagovalcu častitamo, enako tudi »Gorenjcu« za takega člana. Eksotični gost v Ljubljani Njegovo predavanje o Afriki doživelo rekorden obisk in pravi triurni Ljubljana manifestira za črno raso in kulturo Lavantinska zlatomašnika Iw p * • jgH|gg||| V / '' Kanonik Valentin Mikuš Sv. Jurij ob juž. žel. Prijazna šentjurska župnija je danes svečano razpoložena. Vse se raduje zlate sv. maše gosp. župnika in častnega kanonika Valentina Miku š a. Kdo bi mu prisodil polstoletnico mašništva, ko je še tako čvrst. V zvesti službi večnega Boga izvršuje apostolsko delo v Št. Juriju kot župnik že 37. leto. Gospod zlatomašnik je iz Gornjega grada, ki je dal lavantinski škofiji poleg slavij en ca ie mnogo odličnih duhovnikov, kakor pokojnega celjskega opata Ogradija, stolnega prosta Mateka in druge. Kot kaplan je vneto deloval pri Sv. Petru pri Mariboru, v Celju, v Konjicah in v Št. Jur-ju, kamor je prišel dne 1. septembra 1890. Po smrti župnika Plaskana je bil nekaj časa provizor, nakar je bil dne 4. marca 1897 imenovan za župnika. Dvakrat je bil že upravitelj šmarske dekanije. Leta 1918. je bil imenovan za duhovnega svetovalca, 1. 1928. je pa postal častni kanonik. Vzoren duhovnik, mož svetniške pobožnosti, skrben dušni pastir, vnet za lepoto hiše božje, za versko in izobraževalno delo med mladino, pospeševalec gospodarskega napredka župljanov. Gospod zlatomašnik! Nebo naj Vas ovenča nekoč z zlatim vencem, v katerem so začrtana vsa Vaša dela za Boga in za krščansko ljudstvo. Voj. kurat Jakob Marzidovšek Istega dne je bil posvečen v mašnika tudi gospod Jakob Marzidovšek, višiji vojni kurat v pokoju. V slavni ponkovški župniji, kake četrt ure od Slomškovega doma, je njegov rojstni kraj. Po dovršenem bogoslovju je prišel za kaplana k Sv. Jakobu v Slov. goricah, odkoder je bil premeščen v Leskovec pri Ptuju. Leta 1887 je šel za vojaškega duhovnika in deloval v Zadru, Trstu, Mostarju, Mariboru in v Gorici. Po vseh naštetih garnizijah si je pridobil ljubezen in spoštovanje vojakov in častnikov. Po dvaindvajsetletnem službovanju v vojski je leta 1909 stopil v pokoj in ostal v Gorici. Kakor mnoge druge je tudi njega usoda svetovne vojne od tam pregnala. V letu 1920 se je naselil v Št. Juriju ob južni železnici, kjer biva še sedaj. Pri Mariji Pomagaij na Brezjah bo dane® opravil zlato sv. mašo. Kot zgleden in goreč duhovnik se odlikuje še posebej po svoji vestnosti in točnosti. Obvlada več slovanskih in drugih jezikov, vendar je bil vedno kot skala trden slovenski rodoljub, kjerkoli ga je vodila življenjska pot. Sedmeri križi in še nekaj let, ki jih že nosi na svojih ramah, mu niso naijmanj sklonili njegove krepke narave. Kakor v svojih mladostnih letih še sedaj vedno rano zjutraj opravlja daritev sv. maše. Bog ga živi in mu odloži plačilo preko bisernih let. Grozen zločin ciganov Ugrabili otroka, iztaknili mu oči in zlomili obe nogi Kuršumlija, 18. julija. Blizu vasi Ribarja so se ustavili cigani in ostali tam nekaj dni. Pred dvema dnevoma se je zbralo pred ciganskimi šotori več otrok, ki so glodali medveda in opico ter se s tem zabavali. Med ostalimi je bila tudi lepia osemletna deklica Jovankn, hčerka Radomirja Vladisav-Ijeviča. Cigani, štirje moški, štiri žene in nekaj otrok so opazovali otroke in se nekaj med seboj pogovarjali. Posebno pažnjo so posvetili mali Jovanki. Deklica je naenkrat začutila, da jo boli glava, zato je legla nedaleč od šotorov jkxI drevo in zaspala. Ostali otroci so se razšli, cigani so pa zavili Jovnnko v cunje, jo vrgli na voz in v divjem diru hiteli skoz vas. Ko je Jovonkina mati jx>grešiln otroka in slišala, da je Jovanka zaspala blizu ciganskih šotorov in da so cigani izginili, je začela glasno jokati Kmet Drago!iub Nikolič ie videl, kako so cigani odšli in kako so položili otroka na voz, mislil pa ie. da je to ciganski otrok. Šele seda i ie uvidel, da je bila to Jovanka, in je KREMA ZA RAZ1RANJE Lil T03iT - Edinstvena na svetu! Dobi se povsod Cena tubi Din 18- takoj organiziral zasledovanje. Kmetje so na konjih hiteli za cigani, ko so pa ti zapaz.ili zasledovalce, so pustili voz in konje na cesti in zbežali v gozd. Ko so kmetje prihiteli do voza, se jim je nudil grozen prizor. Iz Jovan-kinili oči je tekla kri, eno oko je bilo _r>opoL nomn iztaknjeno, okrog drugega pa je bilo več vbodljajev. Obe nogi sta bili prelomljeni in zvinjeni. Dekletce je jiovodnlo. da jo je oslepila neka ciganka, neki cigan pa ji je položil čez svoja kolena nogi in ju prelomil. Na vozu so našli še enega |>ohubljcncn. starega 18 let, ki je povedal, da so tudi njega pred sedmimi leti ukradli cigani, gn oslepili in mu zlomili noge. Kmetje so postali silno ogorčeni. Obkolili so gozd. dn bi jim zločinski cigani ne ušli. " " ......* " '— hir------ SO ^>/.11, J "" '.»rvuj^ni ^f,".....- . . . Končno so jih našli. Če bi v tem hipu ne prisil orožniki, bi gotovo niti en cigan ne ostal živ. Tako ie r»i dobila udarec po glavi samo ciganka. ki je oslepila Jovanko. Udarec pa je bil tako silen, da skoraj gotovo ne bo ostala pri življenju. Vse cigane so orožniki aretirali. Ljubljana, 19. julija. Le nekaj prav izrednega more v teh vročih dneh razgibati zaspano Ljubljano. Največje senzacije ji niso velike dovolj, s kanonom bi lahko streljal mimo nje — in še ne bi niti z očmi trenila, tako globoko je pogreznjena v svojo kronično drema-vico. Celo profesor Strohschneider bi v teh dneh najbrž zastonj izvajal svoje vratolomne produkcije na žici in armada najboljših klovnov in rokoborcev sveta ne bi mogla doseči tega, kar je dosegel en sam človek: črnopolta sin afriškega solnca, inženjer Kola Aja i. Kakor blisk se je raznesla vest o njegovem prihodu v Ljubljano in v hipu je postal junak dneva ter &i osvojil srca vseh. Že četrt ure pred napovedanim začetkom je bila dvorana hotela Metrojjol napolnjena do zadnjega kotička. Prinesti so morali nekaj novih miz in stolov, da so stlačili vanjo še vedno prihajajoče nove goste. Predavanje bi moralo biti združeno s skioptičnimi slikami, pa je menda sam afriški vrag, ki je bel, ne črn, imel svoje prste vmes, ka-li, da skioptikoni niso delovali. Kljub temu, da je važno manipuliral z njimi priznan strokovnjak, so štraj-kali vse do zadnjega in nas tako prikrajšali za največji užitek, ki se nam je obetal. Vse rohnenje vročekrvnega sina solnčne Afrike, predavatelja Kola Ajayija, ni pomagalo nič. Moral se je slednjič — po enourni zakesnitvi — sprijazniti z mislijo, da predava brez slik. In je začel . . . Sveta tišina je zavladala j>o dvorani. Oči vseh so se zamaknjeno uprle v predava-teljeva usta, izza katerih so se zapeljivo poblisko-vali kakor sneg beli zobje. Njegovo predavanje nam sicer ni obogatilo znanja z bogve kako novimi razodetji— vse to in še marsikaj zanimivejšega smo že la^o čitali in slišali drugod — ampak, kdo je v tem hipu mislil na to! Zamorec je bil pač atrakcija večera in je njegova pojava zatemnila vse drugo. Vsi, prav vsi so prišli na svoj račun: moški, ki so bili po večini skeptiki, in ženske, ki so bile optimistke vseskozi. Kaj nam je predavatelj lepega in zanimivega Zver v človeški podobi Belgrad, 18. julija. Vsa okolica vasi Baljuva v taninavskem okraju stoji pod vtisom strahotnega zločina, ki je bil izvršen te dni. Kmet Mihaj.lo Prodanovič je iz ljubosumnosti ubil štiri ženske, osemmesečno dete in noto izvršil samou.mor. Podrobnosti strašnega zločina so sledeče: Mihajlo Prodanovič je zadnje čase,, čeprav veljavno poročen, živel v nedovoljenem razmerju z ženo svojega soseda Dragiše Milosavljcviča Mitro. To razmerjeie trajalo delj časa, pred kratkim pa se je Mitra uprla, ker so po vasi že govorili o tem. Prodanovič je bil zaradi tega silno ogorčen in je sklenil grozno maščevanje. Te dni jo je pozval, naj pride delat k njemu dnino, čemur se pa ona ni odzvala in je šla delat drugam. Prodanovič jo je jiočakal na nekem križpotu in jo po kratkem prepiru z vso silo udaril s puškinim kopitom v prsi. Mitra kljub silnemu udarcu ni izgubila zavesti in je stekla pred pioclivjancem. Ta ji je sledil. Ker se je to zgodilo v bližini Mitrinega doma. sta njen pretresljiv krik slišali njena mati Ružica in Milosavljevičeva mačeha. Pritekli sta ven. Prodanoviča pa to ni prav nič motilo. Potegnil je revolver in oddal na Mitro štiri strele, ki so jo vsi zadeli. Mitra je bila na mestu mrtva. Ko je njena mati to videla, se je v obupu vrgla na hčer in jo pokrila s svojim telesom, hoteč jo braniti pred nadaljnjimi nasilji. Prodanovič pa je brez pomisleka izvlekel iz žepa nož in ga večkrat zabodel starici v hrbet. Starka je čez nekaj trenutkov izdihnila. Prodanovič je nato zagledal pred seboj še tretjo žensko, Mi-losavljevičevo mačeho. Ta je zbežala pred morilcem v sobo, kjer je ležal njen osemmesečni sinček. Prijela ga je v roke in ga dvignila predse, da bi se z njim zaščitila pred morilcem, misleč, dn otroku ne bo storil nič zalega. Prodanovič pa ni imel nič obzira pred nedolžnim otrokom in ga je zabodel z nožem, tako da je revše na mestu izkrvavelo. Nato pa se je spravil nad mater in ji zadal sedem udarcev z nožem v vrat. tako da je tudi ona v nekaj minutah podlegla groznim ranam. Krvavo delo nečloveškega morilca pa s tem še ni bilo končano. Odšel je domov, kjer je na dvorišču delala njegova žena Zagorka, s katero je živel v večni neslogi. Pozval jo je, naj pride v solvo na razgovor. Ko jc stopila v sobo. se je zaletel vanjo, jo podrl na posteljo iu tudi njo z nožem zaklal. Ko je hestijnlni zločinec videl pred seboi pet nedolžnih žrtev svoie Dodiviano- povedal o svoji solnčni domovini? Predvsem nam je razodel važno skrivnost, da je v Afriki vrag bel in ne črn in da je razlika med Afričani in Evropci naravnost ogromna, da pa je ta razlika prav za prav _ neznatna. Njegov govor se je vseskoz odlikoval po železni logiki in doslednosti. Evropska civilizacija — prokletstvo človeštva —, je nadaljeval, prodira čedalje globlje v osrčje Afrike, kjer je črnih plemen, jezikov in dialektov okoli 500. Civilizacija ne prinaša zamorcem sreče, marveč jim prinaša nova bremena in skrbi. Romantika in eksotika Afrike gineta in ni daleč čas, ko bosta poginoma izumrli. Pogrebni običaji zamorskih plemen so združeni z velikimi slovesnostmi in se povsem razlikujejo od naših običajev. Med črnimi in belimi lepoticami pa ni posebne razlike. Prve in druge žrtvujejo lepoti na ljubo mnogo časa in potrpljenja, da ugajajo možem . . . Mimogrede je predavatelj omenil tudi delo misijonarjev, ki uspešno širijo svojo vero m kulturo med Afričani. Otroci, ki so v oskrbi misijonarjev, so najbolj civilizirani v Afriki. To in še marsikaj drugega, kar nam je že znano iz opisa slovenskih misijonarjev, nam je povedal g. predavatelj in žel za svoja izvajanja viharno odobravanje zbranega občinstva. Njegove besede, govorjene v esperantu, nam je spretno tolmačil predsednik ljubljanskega esperantskega kluba g. Kozlevčar. Višek večera je bil, ko se je eksotični gost povzpel do trditve, da je v Evropi več divjakov kot v Afriki. Vsa dvorana je zagrmela v orkanu silnega navdušenja in le malo je manjkalo, da ga nežni spol ni dvignil na rame in ga v triumfu ponesel iz dvorane ... Za zaključek nam je Kola Alayi, ki je sicer zelo simpatičen dečko (edina njegova napaka je menda ta, da preveč podcenjuje Evropce in živi v naivni veri, da nam je Afrika šc vedno tako tuja in neznana kakor deveta dežela) zapel s sprem-ljevanjem bobna nekaj monotonih, čudno melanholijo vzbujajočih zamorskih pesmi — to je bil menda najzanimivejši del večera. sti, je sklenil napraviti konec še svojemu življenju. Vzel je dvocevko, si nastavil cev v usta in sprožil. Ves dogodek je izza grma gledala neka ciganka, ki je takoj j»o strašnem zločinu zletela na vas in alarmirala ljudi. Toda vsaka pomoč nesrečnim žrtvam je bila zaman, ker so bile že vse mrtve. Zločin je zbudil pri ljudeh tako ogorčenje, da bi ljudje prav gotovo živinskega morilca raztrgali na drobne kosce, če se ne bi sam odtegnil zasluženi kazni. Iz Vranskega kota Po desetih letih obnovljena procesija. V občini Sv.Jeronim leži hrib »Čreta« z dvema starodavnima cerkvicama. Od daleč prihajajo turisti in romarji na ta hrib, s katerega se potniku nudi po gornjegrajski in savinjski dolini krasen razgled. Posebno so številna romanja iz raznih far. Tako so tudi farani iz Gomilskega že v starih časih prirejali na ponedeljek po tretji nedelji v jt'iju svojo procesijo, da pomolijo pri Dev. Mariji za ugodno vreme in dober poljski pridelek. Ker se je pa pred desetimi leti ravno na ta dan pripetil ob priliki tega romanja neki dogodek, je biia procesija za deset let ustavljena. Ta prepoved je letos prenehala in zato so Gomiljani prihiteli na Čreto k Dev. Mariji v najobilnejšem številu. Ta dogodek je dobil povdarka posebno še s tem, ker so se brale ta dan v cerkvici kar tri sv. maše, pri katerih so prav lepo peli pevci iz Gomiljskega. Davčna uprava za vranski okraj je bila pred nekaj leti prestavljena iz Vranskega v Celje. S to preselitvijo niso bili prebivalci tukajšnjega okraja prav nič zadovoljni. Skoro vsak davčni obvezanec mora iti najmanj po enkrat na leto na davkarijo najsibo s kako prošnjo ali pritožbo. Tako naraščajo prebivalstvu d ipotovali stroški, ki bi lahko odpadli, ako bi bila davčna uprava za vranski okraj na Vranskem. Tudi bi si ljudje prihranili veliko na delovnem času. Zato je vranska občina predlagala, da bi se davčna uprava zopet vrnila. Vse občine razun dveh so se za to preselitev že izjavile Izjave teh dveh občin pa bodo gotovo v najkrajšem času sledile. Prostori za davčni urad so že pripravljeni in so prav ugodni. Če se ta namera izvrši, bo ljudstvo od tega imelo veliko koristi. Koniice Dr,i ____ __ ____.. v-!--*" ncvni »aiovenec« nc i>nru«jn , v fiit-nc.i-kovi trgovini. Stane samo cn dinar. Segajte jio i njem! Ljubljanske vesti: Sv. maša za nedeljske izletnike Skrb za zdravje in razvedrilo v prosti božji naravi vabi vsako nedeljo in zapovedan praznik tisoče ljudi iz mesta. Železniška uprava je v ta namen uvedla ob poletnih mesecih posebne izletniške vlake, ki odhajajo že v zgodnjih jutranjih urah. Mnogim je onemogočena udeležba na sv. maši. Da se ustreže tistim izletnikom, ki bi poleg izleta radi izpolnili tudi svojo versko dolžnost po božji in cerkveni zapovedi, se je uvedla v palači Vzajemne zavarovalnice ob Masarykovi cesti v podzemlju kapelica, kjer bo od prihodnje nedelje, dne 23. julija nadalje sv. maša vsako nedeljo in praznik ob 4.15 zjutraj, tako da bo mogel po končani sv. maši vsakdo pravočasno priti na gorenjski vlak, ki odhaja ob 5.10 in na dolenjski vlak ob 5.19. Za ureditev kapelice je izdelal mojster Pleč-nič čudovito lep načrt, ki se doslej, žal, še ni mogel izvršiti. Oprema kapelice je samo začasna. ' Primerni stoli so tudi naročeni, da bodo mogli obiskovalci sv. maše sedeti. Nameravano je, da se bo izletniška božja služba v kapelici Vzajemne zavarovalnice vršila tudi ob zimslrih mesecih za zimske športnike. Prepričan sem, da bodo izletniki za olajšano priložnost sv. maše hvaležni in se je bodo prav pridno udeleževali, saj leži kapelica prav ob potu na kolodvor. Vhod je skozi glavna vrata po stopnicah v podzemlje. S tem, upam, bodo mnogim vernikom nedeljski izleti olajšani in olepšani, ker bodo lahko in brez truda mogli dati nedeljo tudi svoji duši in ne samo telesu. Naj služi tudi ta izletniška služba božja vsem v dobro na duši in telesu. V Ljubljani, dne 19. julija 1933. t Dr. Gregorij Rožman škof. Vprašanje glavnega kolodvora Kdor je bil zadnjikrat v Ljubljani pred svetovno vojno in danes zopet obišče Ljubljano, se kar začudi napredku, katerega povsod opazi. Bivša Cesta na južno železnico, danes Masarykova cesta, katera je delala vtis mirne ceste, daleč od mestnega hrupa, o kt.it.ri je ljubljanska kronika okoli 1913 z zadovoljstvom beležila, da je južna železnica po dolgem kompetenčnem sporu z magistratom v navalu noblese sama postavila dve petrolejski helio-forki pred kolodvorom, jc danes lep bulevard z velikimi palačami. Miklošičeva cesta je podaljšana do Masarykove ceste in ima danes značaj veliko-mestne ulice. Regulacija Ljubljanice napreduje, Iri-tnostovje je zgrajeno, mreža cestne železnice razširjena, povsod nove lepe stavbe, ceste, tlakovane, a nad vsem dominira nebotičnik kot krona vsega napredka. Mogoče, da je ta obiskovalec konzervativec, da se mu vse te novotarije ne bodo dopadale, da si bo zaželel spominov na čase, ko je bila Ljubljana še mirna dolga vas. Ta se bo potolažil, opazujoč ljubljansko postajno poslopje. Leta 1849 je bil dograjen del južne železnice Celje—Ljubljana, istega leta dovršeno in izročeno svojemu namenu postajno poslopje. Kakršno je bilo to poslopje leta 1849, tako je še danes. Naši pradedje so občudovali to za takratne čase veličastno poslopje na prostem polju, precej oddaljeno od takratne Ljubljane, našim dedom in očetom je kazalo isto sliko, kakor nam jo kaže danes, samo stolpič z uro na strehi je izginil kot žrtev potresa leta 1895. Fasada je trpela. Tako okoli 1907 je dobila in-ženjerska sekciia nalog, da sporoči takratnemu županu g. Iv. Hribarju, naj potrpi, češ, da ie pregra-ditev poslopja v teku. In res je južna železnica že leta 1898 napravila načrt za renoviranje poslopja: srednji del se nekaj zviša, vestibul poveča, peron podaljša itd. Do tega pa ni prišlo, pač pa se je napravil v letih 1902—1905 okvirni projekt za razširjenje celokupnih kolodvorskih naprav. Bilo je nešteto komisij in konferenc, končno je bil projekt - odobren in zasiguran kredit okoli 2,500.000 kron. "-Načrt je bil sledeči: 1. Podvoz Martinove ceste; 2. razširjenje tirnih naprav čez Martinovo cesto; 3. Preureditev tirnih naprav pred postajnim poslopjem, preureditev kurilnice; 4. razširjenje postajnega poslopja in zgradba otočnih peronov. Dela, navedena pod 1. in 2. so bila že pred svetovno vojno izvršena in je bilo za ta dela potrošenih okoli milijon kron. Za preureditev tirnih naprav po točki 3. je bil že v letu 1914 izdan stavbeni nalog, za delo je bilo vse pripravljeno — svetovna vojna pa je izvršitev prekrižala. Po zedinjenju so se pojavili najrazličnejši projekti, na pr.: da se kolodvor vobče v celoti preloži nekam za topničarsko vojašnico iti s tem v zvezi preloži tudi proga Zalog—Ljubljana in Ljubljana— Brezovica itd. Končno se je uvidelo, da se mora pri danih razmerah ostati v principu pri projektu bivše južne železnice in da je treba nadaljevati že v letu 1909 začeto delo. Svoječasni okvirni projekt je bil napram današnjim potrebam predelan in v okviru tega projekta zgrajena carinarnica. Leta 1931 je bil razpisan tudi javni natečaj za novo postajno poslopje. Zadnja dela je financirala mestna občina iz kaldr-minskega fonda. Na kolodvoru samem pa se ni napravilo nič. In vendar bo treba nekaj napraviti, saj v etapah, vsako leto nekaj. Treba je samo pomisliti, da je bilo kolodvorsko poslopje zgrajeno za potrebe južne železnice pred 84 leti, ko je bila ta železnica prva in edina v naši domovini. Leta 1870 je bila dovršena gorenjska proga Ljubljana—Jesenice, leta 1893 in 1894 dovršene dolenjske proge Ljubljana—Novo mesto in Ljubljana—Kočevje, leta 1891 zgrajena proga Ljubljana—Kamnik in leta 1899 proga na Vrhniko. Bivši »južni« kolodvor je postal »glavni« kolodvor, postajno poslopje in tirne naprave za osebni promet so pa ostale iste, kakor so bile leta 1849! Kdor pride na kolodvor v jutranjih, opoldanskih in posebno večernih urah, ko vlaki iz vseh strani stoje na kolodvoru, in vidi gnečo v vesti-bulu, na peronu in na tirih, kdor opazuje, s kakim trudom postajno osebje vzdržuje red in mora paziti, da ne pride kdo pod vlak, temu bo jasno, da so razmere nevzdržne in da se mora vprašanje do-vršltve že v letu 1908 začetih del premakniti z mrtve točke. Lov za tihotapcem Ljubljana, 19. julija. Danes pozno popoldne sta dva orožnika na Rudniku prijela nekega človeka in ga legitimirala. Pri njem sta našla nekaj tihotapskega blaga. Ko sta ga hotela odgnati, se jima je tihotapec iztrgal ter pobegnil čez Golovec. Orožnika sta tekla za njim ter klicala ljudem, naj ga ustavijo. Neki moški je res hotel begunca ustaviti, toda tihotapec, ki je bil baje cigan, je potegnil nož in lažje ranil svojega nasprotnika. Orožnika pa sta tihotapca le dotekla, ga močno uklenila ter ga nato odgnala v Ljubljano, kjer sta ga izročila sodišču. © Mahrova hiša predstavlja v opoldanskih urah, ko hiti mimo nje vse polno delavcev in nameščencev iz obratov ter šolska mladina, pravo nevarnost za pešce. Nekateri ljudje, ki so v Mah-rovi hiši zaposleni, imajo namreč brezobzirno navado, da opoldne pridrve z dvorišča te hiše kar s kolesom čez pločnik na cesto. Kar čudno je, da se ni pripetila doslej večja nesreča. Sicer je v Ljubljani vedno tako, da moramo poprej počakati večjega mučnega dokodka, potem se šele kdo zgane in prepove take anomauje. Torej je treba tudi pri Mahrovi hiši počakati, da bo eden teh brezobzirnih kolesarjev koga najprej podrl in resno poškodoval, potem bo šele tak način odhajanja iz hiše prepovedan. Pa Mahrova hiša ni osamljena, temveč je še več drugih večjih poslopij, odkoder odhajajo ravno v opoldanskih urah na cesto, da navedemo samo znano hišo v Vegovi ulici, kjer pa k sreči ni toliko pešcev. Tudi nekatere mestne hiše in mestna podjetja bi bilo treba tu navesti. Na vsak način naj policija kaj ukrene, da se ta grda in škodljiva navada nekaterih kolesarjev, ki je za pešce prav mučna, čim prej odpravi. © Nočno službo imajo lekarne; mr. Leustek, Resljeva c. 1; mr. Bohinec ded., Rimska c. 24, in dr. Kmet, Dunajska cesta 41, © Velika Izbira damskih bluz, od priprostih do najfinejših, svilenih, modna in športna krila pri F. 1. Goričar, Ljubljana, Sv, Petra cesta 29. © Specialno izbiro modnih hlač in pumparc dobite najceneje pri Preskerju, Sv. Petra cesta 14. © Žrtev brezobzirnega kolesarja. V Bolgarski ulici je prišlo včeraj po krivdi brezobzirnega kolesarja do značilne nesreče. Neki kolesar je podrl 48-letno Marijo Maceljevo, posestnico iz Zlatega polja. Maceljeva je pri padcu dobila manjše poškodbe po vsem telesu, tako da je morala inkati pomoči v bolnišnici. Pokvarila si je nekoliko tudi Mariborske vesti: Velikemu možu v spomin V torek popoldne se je v Hočah pri Mariboru izvršila velika žalna svečanost k 20. obletnici smrti po pok. prof dr. Karolu G laserju. Slovesni Re-quiem s peto sv. mašo je opravil domači dekan g. Sagaj Alojzij ob asistenci dr. J. Meška in kaplana Juranoviča in petju cerkvenega zbora. Izmed svojcev je pretresljivemu žalnemu obredu prisostvovala gospa Eleonora dr. Šverljugova, dvorna dama hči blagopokojnika, v spremstvu g. soproga dr. Šverljuge, ministra n. r. in senatorja, ter sin dr. Vlado Gla^er, odvetnik v Belgradu. Od Mariborčanov so počastili to pomembno obletnico dr. Josip Tominšck, prof. A. Dolar, ki hrani literarno še neobjavljeno zapuščino velikega pokojnika, zastopniki goriških siovencev ter razni drugi častilci. Tudi domače ljudstvo, predvsem šolska mladina, se je prišlo poklonit svojemu velikemu rojaku. Po cerkvenem opravilu se je razvil žalni sprevod vseh na pokopališče, kjer je družinska grobnica in tihi dom Glaserjevih v objemu nagrobnih rož in tilio-resnega spomenika, na katerem so vklesane be- sede njemu, ki je Slovencem zapisal prvo zgoao-vino slovstva. Po odpeti žalostinki in po molitvi za mrtve je hočki dekan preč. g. Sagaj v globoko zasnovanem nagovoru razgrnil Ust življenja veli. kega Slovenca učenjaka, delavca, ki je ljubil svoj slovenski narod ne samo z jezikom, ampak v dejanju, v žrtvah in resnici in ki mu ni bil narod lestvica, po kateri hoče marsikdo priti do časti in bogastva. V krogu znanstvenikov, med priprostim ljudstvom, v brajnih, gospodarskih društvih, pri posojilnicah, pri pevskih zborih, povsod je oral in sejal in je bil vesel vsake slovenske pridobitve — najbolj pa, da se je slovenska beseda izklesala in razvijala v izpopolnjevanju. Njegova zgodovina slovenskega slovstva je tej zgradbi položila prve temelje. Zbor je še odpel »Vigred se povrne«. Prijatelja več ne bo nazaj, a po 20. letih je pod njegovim Pohorjem zrastei nov rod, ki mu je on po. | kazal pot. Na grob smo mu vsadill rožo tihe ljubezni I in hvaležnosti, a iz vrta smrti smo odnesli v živ-' ljenje vero in moč njegovega duha. □ Posebni vlak Maribor—Ljubljana dne 30. julija. Marsikdo se ne bo mogel udeležiti izleta Maribor—Brezje, ki traja 2 dni, ampak bi rad šel samo na slavnost v Ljubljano in isti dan nazaj. Za lake udeležence se je organiziral poseben vlak iz Maribora, ki gre v nedeljo zjutraj ob 3.30 in pride v Ljubljano ob 7.55. Splošna cena za ta vlak je Din 45 tja in nazaj. Legitimacije in izkaznice stanejo še Din 7. Za Maribor in okolico se dobivajo v Cirilovi knjigarni na Aleksandrovi cesti 6. Po pošli se pa naročajo samo iz Ljubljane. Pripravljalni odbor K. A., Miklošičeva cesta 7. □ Izprememba v vodstvu samostana očetov frančiškanov. P. Severin Korošec se je odpovedal g\ardijanstvu radi bolezni. Bil je vzoren in očetovsko skrben voditelj svoje samostanske družine. Nov gvardijan mariborskega frančiškanskega samostana je p. Gracijan lleric, nečak blagopokojnega p. Kalistra Herica, graditelja mogočne mariborske bazilike Matere Milosti. P. Gracijan je prispel v torek iz Ljubljane, včeraj pa je čisto tiho in skromno praznoval svoj srebrnomašniški jubilej v frančiškanski baziliki. Novemu g. gvardijanu iskreno čestitamo k njegovemu srebrnemu jubileju z željo, da bi mu Bog blagoslovil njegovo delo na odgovornem položaju, kamor ga je njegova Previdnost poklicala. □ Salezijnnsko sotrudništvo ima v nedeljo, dne 25. t. m. ob treh popoldne sestanek. Vabljeni tudi drugi! Govori ravnatelj dr. Volčič iz Veržeja. □ Pred oltar... V mariborskih cerkvah so se zadnje dni poročili: Edvard Petelin, vulkani-zer in Anica Prašelj. krojačica; Friderik Čerpes, strojni ključavničar in Waltranda Raner, krojačica; Ferdinand Aberer, tkalski mojster in 1 lil— degarda Studenčnik, šivilja; Franc Bezeet, ključavničar in Frančiška Cugnias, posestnikova hči. Novoporočencem obilo sreče I □ Nakup se pričenja. Mariborsko mestno načelstvo razglaša, da se bo pričel nakup krme za vojaško živino mariborske garnizije in sicer za seno takoj, za slamo in oves pn s t. avgustom. Ponudniki naj se obračajo na nabavno komisijo živinske hrane v Mariboru pri vojnem okrožju. Pojasnila se dobijo tudi pri mestnem vojaškem uradu na Slomškovem trgu 11. □ Ni še sporazuma. Vprašanje krčevinske elektrifikacije se sedaj že dolgo vleče. Mariborsko električno podjetje zahteva za elektrifikacijo Ribniškega sela in sosednjih območij skupno 315.000 Din. Ker je mariborska občina sama zainteresirana pri elektrifikaciji teh zaselij nad Tremi ribniki, bi prispevala 30.000 Din, kar se pa zdi Krfevincem očividno premalo. Morali bi namreč sami nositi tudi stroške za vod visoke napetosti, ki bi ga kasneje uporabilo električno podjetje pri elektrifikaciji Rošpoha. Zato se dosedaj obe stranki kljub vsem pogajanjem še nista mogli sporazumeti. Pogajanja se bodo še nadaljevala. ker tudi banska uprava pritiska ter je dala že krčevinski občini kot podporo za izvedbo elektrifikacije znesek 10.000 Din. □ Čudna pota strele. Vsak dan se sliši o številnih udarih strele, ki jo prinašajo neprestane nevihte. Na Dravskem polju je v Dravskem dvoru udarila strela v hišo posestnika Turka. Švigala je po stanovanju sem in tja, razbila nekaj kosov po- obleko. Brezobzirni kolesar pa je po nesreči hitro odpeljal dalje, ne da bi se kaj brigal za svojo žrtev. ništva, končno pa je le našla odprtino, skozi katero je švignila na prosto ter se zarila v zemlje. Vsi trepetajoči in otrpli od strahu so zrli dom».-čini na čudno igro strašnega sovražnika, pa k srr-či ni zadela nikogar, ker bi ga gotovo usmrtila. Tadi se ni noben predmet vnel. □ Poselskn zveza ima svoj sestanek v r.ede-ljo, 23. t. m. ob pol 17 v dvorani na Aleksandrovi cesti 6. □ Večerni koncert bo d revi od 20 do pol 22 v "mestnem parku. Svira vojaška godba pod taktirko knpelnika Svobode. □ Prvi prispevek. Z zagraditvijo kal< arijskega potoka pri vhodu v park se bo kmalu prijelo. Prva je obljubila svoj prispevek krčevinska občina in sicer 5000 Din. □ Stari meščani legajo v grob. V starosti 79 let je umrl v Prešernovi ulici št. 2 v.jokojeni magistralni pisarniški ravnatelj g. Ivar. Kleebinder. Pokojnik je svoječasno služboval pri mestnem knjigovodstvu kot ravnatelj pisarne ter je bil v Mariboru znana osebnost. Pogreb bo jutri v petek popoldne iz mrtvašnice pobrežkega pokopališča. Naj počiva v miru, žalujočim naše iskreno sožaljef □ Nov odbor zimskosportne podzveze. Odbor zimskosportne podzveze v Mariboru se je na svoji zadnji seji konstituiral sledeče: Bruno Parma (MSK) predsednik, Lambert Aljančič (Maraton), podpredsednik, Ev »en Bergant (ISSK. Maribor) tajnik, Čerin (MSK) gospodar; tehnično vodstvo: Franjo Vetrih (MSK), Simončič (ISSK Marilior). Kemperle (SSK Maraton). Propaganda: Kralj in Boltavzar (oba SPD). Na seji se je nadalje vršil razgovor o prireditvi prihodnjega državnega prvenstva v Mariboru. Sprejet je bil tudi predlog odbornika Frana Kramber-gerja o intenzivnem propuguiidnem delu za smučarski šport na deželi. □ Mali trg. Mariborski trg nudi sedaj že sliko prave poletne bohotnosti. Vsega, kar nudi polje, vrt in sadovnjak, je v izobilju. Na včerajšnjem malem trgu je bilo osobito mnogo sadja in perutnine. Cene so bile piščancem 15—20, kokoši 20—40, race 2—30, gosi 30—40, purani 35—65. Krompir jiHi, salata 0.50—1, paradižniki 12, čebula 3—4, česen 8—10, grah v stročju 6—8, fižol v slročju 8 Din. □ 300 malih muzikantov... Vse težave današnjih dni najhuje zadevajo mladino. Ne najde kruha in zaposlitve. Komaj se v kakem poklicu malo odprejo vratca, že navali množica prosilcev. Pred nekaj dnevi je bil v časopisih priob-čen razglas, da sprejme vojaška godlbena šola v Vršen 50 gojencev. In satno v Mariboru se je v teh par dnevih javilo nad 300 kadidatov za teh 50 mest. Gotovo bo isti naval tudi v drugih mestih. Pa so med prosilci taki, ki so dovršili že po štiri srednje šole ter se v strahu pred bodočnostjo zatekajo v poklic, ki jim nudi vsaj neko sigurnost. □ Otroci izginjajo... Pred tremi dnevi je izginil od doma šoferjev sin Rudolf Bauman, star 13 let. Večkrat je pravil, da bi rad v Split na morje. Fant je za svoja leta dobro razvit, brez suknje v beli srajci, ima kratke hlače in rumene čevlje. □ Borza dela za inteligenčne poklice uradu je odslej redno vsak ponedeljek in četrtek od 14 do 16 v III. nadstropju Delavske zbornice. V , ostalem naj se obračajo vsi interesenti bodisi iz vrst delodajalcev ali deloiskalcev na naslov Pavla Šegula, Maribor Krekova 14-9. Vsi, ki so se prijavili za delo, so v redu zabeleženi, obveščajo se le oni, za katere se je dobilo primerno mesto. Kulturni obzornik Pripombe h slovaškemu prevodu Mešhovega »Volka spohorniha" V enem izmed zadnjih dopisov sem bil na krat-ko omenil, da je »Družba sv. Vojteha« izdala in založila Meškovega »Volka Spokornika«, ki ga je prevel njen tajnik Vojteh Hatala. Danes se hočem z njim natančneje pobaviti, zlasti z njegovim odnosom do izvirnika: zato sem pri primerjanju obeh izdaj zbral vse hibe in pogreške, ki jih tu izčrpno navajam in hkrati navajam tudi pozitivno stran knjige. Preden preidem na jedro sestavka, naj še povem, da je zunanja oprema slovaške izdaje solid-nejša od slovenske. Vsebinska razporedba se je spremenila le v toliko, da je za uvod napisal pisatelj Meško še kratko autobiografsko črtico, izpuščeno je pa: na koncu »Pisateljeva sklepna pesem«, v celotni knjigi pa tri Podrekarjeve ilustracije. Kar se tiče prevoda, si moramo biti na jasnem, da so to povečini basni z ezopskimi (V^olk Spokor-nik, Zgodba o junaškem petelinu, Moderni vrabčič) ter pravljice z bajnimi motivi splošnega značaja, ki jih prevajalcu ni bilo težko podati mlademu slovaškemu bralcu. Na tem mestu morem popolnoma določno uvrstili prevajalčevo delo med dve skrajni točki, ki sta; dobeseden prevod z upoštevanjem posebnosti domačega jezika, ter prost prevod s pridržitvijo pomena, pri čemer se pa radi pogostega izpuščanja posameznih besed kakor tudi celih stavkov in odstavkov na eni strani spreminja odtenek ter se zabrisuje učinkovitost, na drugi se pa greši proti zvestobi do izvirnika. Med tema dvema točkama niha torej označba našega prevoda, vendar tako, da se proti koncu čimdalje bolj približuje prvi. It naslednjih opomb slovarskega in sintaktičnega značaja spoznamo, da so napa-K c ie manjše yr»le iu 50 fiaoiaiS pa.*. za,o, K C r je to prvi poizkus. »i V naslednjih vrsticah navajam najprej pri- mere kjer se radi zamene besed spremeni pomen popolnoma ali pa samo deloma. Strani izvirnika in prevoda zaznamujem povsod. Na str. 1/9 ima naslednjo rabo; za »spreobrniti se« rabi »polepšit' sa«, med tem, ko nekoliko niže lepo doslovno loči; »spreobrniti se — obratit' sa«, »poboljšati se — polepšit' sa«. — Zanimiva sta dva pomenska spodrsljaja: str. 6/11: A zdaj, kako je s teboj, tetka? prevod: A ozaj, ako je to s tebou, tetka? Navidezna podobnost »zdaj« in »ozaj« povzroči zameno obeh pomensko popolnoma različnih besed (ozaj — res, zdaj — teraz). — Na str. 43/55 pa imamo: »Daj nam jesti, o človekl« prevod: »Daj nam e š t e (še), človeče dobry!« Zamena »jesti« in »ešte« (še). — Pomenski odtenek sc zabriše ali spremeni: str. 1/9: bi govorila menda vendarle drugače .. . prevaja: zaiste inak by hovorila (gotovo bi drugače govorila). — Str. 11/18: »Pa je vendar niste ukradli, tetka?« prevaja: »Azda ste ho len neukradli, tetka?« Veznik »vendar« izraža višjo stopnjo gotovosti kot »menda« (azda). — Str. 45/59: ... je vzkipel zabuhel starec: rozhoiiil sa nadurbeny kraP: zamena oseb. — Str. 96/119: morala jih izgovoriti, dasi proti volji... je netočno prevel: ... musela ich vyslovit' skoro proti svojej v6li. Med tem, ko izraža slovenski stavek z vez-nikom »dasi« gotovost v drugem delu, je pa v prevodu z izpustitvijo veznika le možnost. — Prevod ne izraža izvirnega pomena v besedah in rečeni-cah: str. 6/11: trudili se s srdito silo — s vel'kou silou. — Debelo lagati — nepekne (nelepo) Ihat'. — Str. 11/18: hren — korenie (hren imajo tudi Slovaki); slakov cvet — loplich. — Str. 43/56: »škrla-tastordeč« prevaja z »moehov^« (mah), ko bi mogel za to rabiti pridevnik ^purpurov^«. Za »sivo brado« ima »šedivi Iuzy« (sive brke), ko bi mogel rabiti besedo »brada«, ki jo ima tudi slovaščina. — Str. 48 63: »počasen, zamolkel glas« je prevel z »bolestni? udusen^ hlas«. Pridevnik »počasen« izraža slovaščina ali s prislovom ali pa tudi s pridevnikom »pomaly«; »zamolkel« bi se moglo preložiti z »du-nivy« (dunef — doneti). — Na str. 68/86 se napačno prevaja: Na desni od nas z: Na l'avo od nas, namesto: Na pravo od nas, — »Ajdinski kolači« na str. 196/124 niso »pohančenč«, ker so iz »ajde«, nc pa iz »ajdov«. ! b) Primeri stavčnih prevodov: Zelo prost pre-| vod s pridržitvijo pomena: Str. 3/10: Ko bi te (skri-j te misli in naklepe) poznala: Keby ho (ga — volka) I lepšie poznala. — Str. 6/11: Težko, da bi ti bilo j kaj znano o tem: Veru, malo vieš o tom (res, malo j veš o tem). — Str. 7/14: Nemara bi pa ob vseh ; koncev koncu vendarle verjela v resničnost spre-j obrnjenja volkovega, v iskrenost in istinitost nje-i gove spokornosti: skrajšano v drugem delu stavka: ■ že jeho kajlicnost' je pravdivž a uprimna. _ Str. i 14/22: V zadregi mu je zmanjkalo besed: V rozpa-koch nevedel d'alej pokračovat' (v zadregi ni vedel nadaljevati). — Str. 14/24: Čez hip je tudi ta izginil: O chvil'ka však ani chvosta (rep) nebolo videt'. — Str. 29/42: Voljo pa je hčerki vendar pustila: Ne-i naliehala však, aby s nimi išla (silila je pa ni, da bi z njima šla). — Str. 34/47: Ko sta se vrnili v prvem mraku grajska gospa in Milena in sta povprašali po Svileni ter jo dali iskati, so jo našli nezavestno na klopi: Ked' sa hradna pani a Milena podvečer vratily, hned' (takoj) sa spjtaly, kde je Svilena? Hl'adaly (Iskali) a našly ju v bezvedomi na lavici. (Predelava v podredje in priredje.) — Str. 39/52; In kar jih imamo, so tako slabo suha, da piskre komaj segrejejo, kako bi le kaj skuhala: Čo jest trošku, to je vlhkč, pod tym sa veru nezo-hreje v hrnci, nuž, akože potom varit'? (Kar je | malo, to je vlažno, pod tem se res ne segreje v loncu, kako naj bi sc torej potem kuhalo?) — Str. I 44/58: A si je še v pravem hipu rekel: Ale ovladal sa, pomysliac si... — Str. 96/119: Hudo le bodo še teple te besede, nesrečno dekle: 01'utuješ tielo slova, nešfastnč dievča (žal li bo teh besed, nesrečno dekle). Okrajšave: Str. 3/9: In kdo bi si upal staviti oreh ali le lešnik proti zlatu: A kloby sa slavil... — Sir. 4/10: Nasmehnila se jima je s sladkim smehljajem, gosposko se jima poklonila in je takoj pričela gosti svojo pesem obrekovalko: i Sladko sa im usmiala a po pansky sa im ukloniac, | začala notit' ohovliračnii pieseii: posrečen skrajšan i prevod, pri katerem vidimo uspešno rabo deležnika 1 sed. č. in 3. os., ki v slovaščini nima pomožnega ' glagola. — Str. 7/14: Kratko je bilo tisto noč volko-I vo spanje; kratko in močno nemirno: Vlkov spanok ' tej noci na tvrdcj posteli bol kriitky a nespokojnj'; izpuščeno je podkrepilo ter prislov. — Str. 42/54: ki mu je v spanju lepo služil za podzglavje: ktora mu v spanf bola hlavničkou. — Primer razširjeno-opisovalnega prevoda: Str. 4/10: Začivkali sta kakor v velikem strahu: Začvrlikaly ako vždy ked' (kakor vedno ko) boly vo vel'kom strachu. — Primer ponesrečenega prevoda: Str. 13/21: Komaj je zopet ubogi starec: Ubohy starec. Ledva stal na nohach. (Komaj je stal na nogah.) — Zamena funkcije stavčnih členov z delno spremembo pomena! Str. 24/33: Pa jo vlačijo s seboj, da dela: A ja ich ešte beriem (In jaz jih še jemljem). — Str. 24/36: Spoznal je, da je proti ženam itak vsak odpor brezuspešen: Videl, že proti tol'k>'m ženam sam nič ne-vykonfS (Videl je, da proti tolikim ženskam sam nič ne opravi). — Primer samovoljnega prevoda: Str. 29/41; A Svilena sc je rogala: »Krasne? Ne vidim. Kaj pa hočeš s tem plevelom, Milena?« Prevod: Ale Svilena sa jej len vysmiala: »Čože? Krasne? Veru ani trošku sa mi ne pačia. Neviem, čo kras-neho vidiš na tej pleveli, Milena?« (Res, niti malo mi ne ugajajo. Ne vem, kaj vidiš krasnega na tem plevelu?) c) Primeri, kjer so izpuščene posamezne besede: Str. 4/10: A kaj je vedela o skritih mislih in dobrih naklepih: Čo molila vedel' o myšlienkach a dobrych umysloch. — Slednja modra beseda je temu omejenemu zarodu bob ob steno: Každč moje dobre slovo akoby krach o stenu hadzal (metal): izpusti »temu omejenemu zarodu. _ ... in da se temeljilo poboljšam: aby som sa polepšil (da bi se poboljšal). — Str. 9/16: Morala sem vendar pogledat: Musela som prist' pozret' sa (izpusti »vendar«), — ... da popolnoma slečem: kvm svlečiem. — Str, 11/18: Da kar nič ne dvomim o vaši poštenosti, itak veste: Ja vflbec ne pochybujem o vašej poetivosti (spuščeno: itak veste). — Str. 11/19: ... ker me je tako neusmiljeno trgal protin: lebo ma lamka drvila (spuščeno: tako neusmiljeno). — Sir. 11/19: stavek: verujte mi ali nc, a resnica je _ je prenesen za tri naprej. — Str, 13/21 v stavku: oblizoval se je zadovoljno kakor žid, ki jc prav po-| šteno ogoljufal kristjana: izpuščeno: kakor žid. (Na Slovaškem se Židov ne smejo na ta način dotikati.) j — Str. 15/25: Brisal jih je s pulično levo šapo: I Utieral si ich 1'avou labou: izpuščen pridevnik »s Letošnja kopalna sezona Ljubljana, 19. julija. Za dober mesec so bili letos ljubljanski kopalci, kakor menda skoraj po vsej srednji Evropi, prikrajšani za kopanje, ker se vreme nikakor ni hotelo napraviti. Zato pa je sedaj nastopila nainah kopalna sezona, ki je dosegla polni razvoj. To ni aič čudnega, ko pa solnce v največjem razkošju siplje svoje žarke nn zemljo in ko je v vročih urah celo v senci temperatura redno nad 30 stopinj Celzija. Zato kopalci — in to je dandanes večina prebivalstva ter prav vsa mladina — izrabljajo vsako priliko, da se osvežijo v vodi. Naval kopalcev povzroča, da nastajajo vedno nove prilike za kopanje. Največji naval za kopanje je seveda na Savi, ki je eno samo dolgo naravno kopališče za Ljubljančane, tja od Mednega pa daleč do Laz. Najbolj pripravna je letos Sava na Ježiei, kjer je takoj , desnem bregu zelo primerno dno in nizka ve' pripravna za otroke in neplavalce. Manj ugodna je Sava že pri Tomačevem, kjer je pri desnem bregu dno napolnjeno z okroglim kamenjem, na levem bregu pa je breg skoraj navpičen nad globoko in deročo vodo. Vendar to kopalcev očitno ne moti, ker v velikem številu zahajajo tudi v Tomačevo, pa tudi v Jarše In nižje doli. Sava je sedaj prav topla, skoraj mlačna, tako, da jo kopalci neradi pijejo, če so žejni. Druga in zelo pripravna ter v Ljubljani tudi najbližja prilika za kopanje je na »špici«. Tam je formalno še vedno prepovedano kopati se, toda nihče se za to prepoved ne zmeni. Nabrežja Ljubljanice in Gruberjevega prekopa so stalno polna kopalcev, ob Gruberjevem prekopu skoraj do Kar- iVesreče In poškodbe Novo mesto, 18. julija. Židanik Franc, zidar s Trške gore, obč. Sveti Peter, se je vračal iz Ločne domov s svojim sosedom. Med potjo ga je sosed iz neznanega vzroka udaril s pestjo po obrazu. Poškodoval mu je nos in čelno stran nad levim očesom tako močno, da »o ga morali z vozom prepeljiti v bolnišnico. — Maver Franc, 10 letni šolar iz Dečie vasi, obč. Zagradec je včeraj obiral češnje. Na veji mu je spodrsnilo, pri tem je jiadel s češnje kake tri rnefe globoko in si zlomil levo rdko v zapestju. — Murgelj Avguštin, posest, sin iz la-blane, obč. Mirna peč. je vozil z njive rž. Med potjo se je voz nagnil. Podprl ga je z ramo. Ni ga pa mogel obdržati v ravnotežju. Voz se je prevrnil (■> vo/nika pod seboj pokopul. Murglia so izrekli upod vc/n, imel pa je zlomljeno levo nogo. — V št. Jerneju so imeli v nedeljo zegnanje Fantje so veseljačili. Med temi tudi Kromar Franc iz Čadraža. Dobila sta se v vasi 7 sosedovim sinom in se sporekla. Sosed je Kro-marja udaril z nekim predmetom po nosu in inu ga preklal. Vsi se zdravijo v bolnišnici usmiljenih tirilov v Kandiji. Koledar Četrtek, 20. julija: Marjeta, devica mučenicaj tHieronim Emil, spoznavalec; Elija, prorok. Osebne vesti = Spremembe v slov. frančiškanski provincijl: Ljubljana: P. Gabriel Planinšek, duh. vodja kle-rikov in gvardijan. — Nazaret: P. Kasijan Farič, učitelj osn. šole. — Brežice: P. Akvin Ottavi, p. Jože Aljančič. — Maribor! Dr. p. Gracijan He-rie, vodja in vizitator III. reda in gvardijan, p. Ru-pert Suhač, kaplan, dr. p. Stanislav Aljančič, kaplan. — Sv. Trojica v Slov. gor.: P. Ludovik Dovč, vikarij, p. Friderik Saller, katehet. — Brezje; P. Emerik Landergott, vikarij. p. Benevent Winkler, kaplan in katehet v Mošnjah. — Vič: P. Henrik Damiš, vodja in viz. III. reda, kaplan in katehet. — Ročno: P. Albert Pire, predstojnik. — Pri težkočah v želodcu in črevih, pomanjkanju slasti, lenivem odvajanju, napenjanju, gorečici, pehanju, tesnobnosti, bolečina^ v čelu, nagnjenju k bljuvanju povzroči 1 do 2 čaši naravne »Franz-Josel« grenčice temeljito čiščenje prebavil. Izjave bolnišnic dokazujejo, da »Franz-Josef« vodo radi jemljo celo težko bolni, in da se dosežejo z njo veliki uspehi. »Franz-Josef« grenčica se dobiva v lekarnah, dro-gerijah in špecerijskih trgovinah. putično«. — Str. 17/27: S premislekom, nalašč je prišla najzadnja: SchvAlne prišla posledna (schvalne — namenoma). — Str. 21/32: in ves mladi zarod kukmastih petelinčkov in grahastih jarik: aj celč mlade pokolenie kohiitikov a sliepočiek (izpuščena dva pridevnika). — Str. 34/47: Poskusili so z vsemi zdravili, kar so jih imeli, kar so jih le poznali na gradu. Izpuščeno: kar so jih imeli. — Str. 40/53: Iz kota v veži je vzel sekiro in žago, pa se je napotil v les: Z kuta pitvora vzal sekeru a pobral sa do hory (izpuščeno: žago). d) Izpuščeni so naslednji stavki: Str. 38/51: Vmes je naletaval sneg. — Str. 39/52: Tako se prej posuši, da bom imela kaj za v peč. — Str. 65/81: A nocoj se je strahu nenadoma pridružilo tiho upanje. _ Str. 99/122: Če je že prišla kdaj z dela, ko je šlo solnce že k počitku in je komaj še malo, zaspano že, mižalo izza gore, je bilo to brezčutni gospodinji »sredi popoldneva«. — Str. 101/124: »O, mati, mati, ali vidite iz groba, ali vidite dol iz nebes, kako neusmiljeno me zasleduje vaša kletvica?« — Str. 102/125: Ko je bila pred časom prišla kmetica iz hleva, ga je našla tam. — Str. 103/126: »Kakšna pa Dimka, kaj?« — Str. 112/134: »Šst!« jo je plašit drvar. Zletela je res za vejico više, a tam sedla in spet bolestno čivkala: »Uoil si gal Ubil si gal« — Str. 115/137: Ptičica na drevesu ob koči sedeča, jih je klicala v sobo. Prvi pozdrav zjutraj je bili »Ubil si gal Ubil si ga!« — Str. 129/152: In gor po rokavih nama je planila, kakor so govorili zvečer o polhih, da planejo zbesneli pod lovčevo obleko. — Str. 131/154: izpuščen drugi del stavka: kakor je prerokovala sestra. Po navedenih primerih, ki sem jih zbral iz cele knjige, je jasno, da so prevajalčeve napake le manjšega značaja, zato morem po stališču, ki sem ga določil v uvodu, označiti to delo za dober, na posameznih mestih zelo posrečen dobesedni prevod. Prevajalec in založba zaslužita priznanje. Z naše strani bi se pa želelo, da bi »Družba sv. Vojteha« izdala še kaj iz naše literature, na pr:. zbirko najboljših slovenskih ljudskih povesti: potrebno bi bilo tudi oživiti stike (če so kdaj obstajali) med slovaškimi in slovenskimi kulturnimi ustanovami ter revijami in še marsikaj. L. ll-frit. lovškega mostu, na Ljubljanici pa od Prul daleč navzgor in še na Iščici. Medtem, ko Sava vsako leto spreminja svojo strugo, ima Ljubljanica stalno enako strugo. Voda v Ljubljanici je še tojilejša kot v Savi, zlasti za dobre plavalce je Ljubljanica zaradi počasnega toka zelo primerna, za otroke in neplavalce pa le na »Špici«. Kopališče v Ljubljanici je zelo dobro obiskano. Stalno napolnjeno je seveda kopališče »Ilirije«. V tem kopališču je res dobro preskrbljeno za razvedrilo in zabavo kopalcev. Zadnja leta je bilo precej pozabljeno kopališče v Koleziji, ki pa sedaj zopet prihaja v modo, čeprav voda ni lam lako globoka, kakor je bila včasih. Primerno pa je to kopališče za neplavalce. V velikem številu se vozijo Ljubljančani na Soro. Sora je med našimi rekami, dostopnimi za Ljubljančane, menda še najtoplejša. Od Medvod navzgor do škofje Loke je Sora eno samo idealno kopališče, plavalci obžalujejo le, da prav za prav za plavanje ni, ker je namreč preplitva. Ženske in otroci pa prav radi hodijo na Soro. 2e precej ljudi pa je v Ljubljani tako srečnih, da se morejo kopati na prostem kar doma. Več novejših palač In hiš je namreč v Ljubljani, ki imajo na strehi ali majhne bazene ali pa vsaj prhe, za solnčenje pa so strehe naravnost idealne. Ta splošna ljubezen do kopanja, ki vedno bolj raste, je razveseljiva, dokler so ljudje pri solnčenju in v kopalnih oblekah dostojni. Saj so solnce, voda in zrak najboljša sredstva za telesno utrjevanje in najboljša sredstva proti raznim boleznim. Ravno kopanje poleti in pa smučanje pozimi bosta po. vzročila, da bodo sedanji in bodoči rodovi bolj zdravi kakor prejšnji. Ostale vesti — Zveza bojevnikov razpuščena. Včerai dopoldne se je zglasil pri I. podpredsedniku /veze bojevniku g. Ivanu Matičiču policijski nadsvet-nik g. Pestevšek in izročil odlok bonske uprave, s katerim se Zveza bojevnikov ruzpušča. Odlok navaja, da je Zveza prekoračila svoj delokrog. Nato se je g. nadsveinik podal v društveni lokal, kjer je v navzočnosti glavnih zvezinih funkcijonarjev sestavil zapisnik ter zapečatil imovino. — Jadranska Straia In Putnik v Ljubljani priredita v nedeljo, dne 23. t. m. izlet na Suiak, kjer ■i ogledamo angleške vojne ladje. Odhod iz Ljubljane ob 5. uri zjutraj z avtobusi. Cena v obe smeri Din 200. Prijave sprejema najkasneje do petka zvečer Jadranska Straža in druitvo Putnik (palača Ljubljanske kreditne banke) v Ljubljani. — Sprejem gojencev. Voj. godbena šola v Vršcu bo sprejela letos 50 gojencev iz meščanstva. Kandidati ne smejo biti mlajši od 14 in ne starejii od 16 let, ter so morali dovršiti najmanj 4 razrede ljudske šole. Prošnje je poslati poveljstvu gornje šole najkasneje do 15. oktobra t. 1. Ostali pogoii so razvidni iz službenega voj. lista stran 1065—68, ki |e interesentom na razpolago pri pristojnih voj. okrožjih in na vseh orožnišklh postajah. PRI TRGANJU V GLAVI, ZOBNEM MESU IN ČELJUSTIH i >ALUO< dobro nadrgnite senca in tilnik, potem oviite glavo s sukneno ruto, ki jo je treba namočiti i »ALGO«. Polagoma boste začutili ublažitev, ker »ALGA« iihlapeva in odvzema s tem odvišno vročino. Zobno meso in čeljust masirajte večkrat nn dan s prsti, namočenimi v »ALGO«. Po masaži ovijte obrai v volneno ruto. Ako Vas boli eden ali več zob vsled prepiha. prehlada ali revmatizma. namočite prste t »ALGO« in drgnite z njimi čeljust in zobno meso. Ako boli votel ali odlomi jen zob. vzemite v usta malo žličko čiste »ALGE«, nagnile glavo, da more »ALGA« v zobno votlino. To ponavljajte, parkrat. Navadno bolečina preneha ie po prvem poskusu. »ALGA« se dobiva povsod I steklenica Din 11.—. — Slovensko planinsko društvo sporoča članstvu, da imajo pri družbi avto promet »Jezersko« v Kranju popust na progi Kranj—Jezersko in sicer: za vse avtobusne vožnje 25%, za avtobusne vožnje ob nedeljah in praznikih (od turistovskega vlaka in do turistovskega vlaka) za direktno vožnjo iz Kranpoldne je nenadoma izbruhnil požar v hiši Luke Dvanajščuka v vasi lupkovec v Medmurjii. Vuščani so ogenj takoj opazili in alarmirali gasilce. Gasiti je bilo težko, ker so bila vsa vrata v hišo zaklenjena in vrhu tega še močno zabarikadiraiia. Morali so s silo vdreti v poslopje, kjer so našli nu podstrešju 73 letnega lastnika hiše Luko Dvanajščaka. Bil je že skoro povsem zoglenel. Lukn je v zadnjem času prišel nekaj nav/.križ s svojo /eno. V nedeljo |H>|x>l finančnem ministrstvu torej aamo za 320.000 Din. Prornčun dohodkov jc bil potrjen v višini 45,859.075 Din (s presežki dohodkov v proračunu občinskih podjetip. dočim je bil predložen v višini 46,159.075 Din. Izredni proračun /naša dohodkih in rav- j no toliko v izdatkih 17.197.50S Din, predlo/en za 11,567.5'* 1 Din. I Občinske davščine oo ostale kot predloženo, le doklada na državne neposredne davke je bila določena enotno na 50 odstotkov. Zopet nova zadruga za brezobrestna posojila V zadružni register je bila 30. junija vpi-suna zadruga »Brezobrestni kredit«, r. z. / o. z. v Ljubljani — V Sloveniji imamo danes že 23 zadrug, ki se bavijo z zavarovanjem in dajanjem brezobrestnih posojil. Sedaj pa je veliko-|H>tezno delovanje zadrug za brezobrestna posojila ustavljeno |m> banski upravi, ki I«) pregledala poslovanje vseh teh zadrug in ugotovilo, katerim se lahko še dovoli nadaljnje poslovanje. V slučajih, kjer banovina ne bi dala dovoljenja /a nadaljnje poslovanje, se naj bi članom povrnila vplačila za posojila, kar se tiče pristopnin pa bo treba tudi nnjti tako rešitev, da ne IhkIo trpeli naši potrebni ljudje, ki so pristopili v dobri veri. * Uradniški pokojninski fond. Državna hipotekama Ivanka objavlja poleg računskega zaključka sanitetnega fonda za 1932 tudi računski zaključek za uradniški pokojninski fond. Ta fond je imel lani dohodkov 119.9 milj., od tega je šlo za glavnico kot čisti dohodek 55.9* mtlj., 83.95 milj. |m se je porabilo za pokojnine, i Vplačila so bila največja naslednja: kužni 1.6 milj., prvomesečni pripadki 9.1, mesečne vloge aktivndi uradnikov 87.6. prvomesečne razlike 3.9, mesečne vloge vpokojencev 14.5 in obredi 3.1 milj. Med aktivi fonda /naša glavn in 50 5. račun fin. ministra po čl. 145 zakona 24.6 milj in depoziti 1.8 milj. Din. Indeks zagrebške Delavske zbornice za junij ;e znašal v veletrgovini (za 22 predmetov, podlaga cene v letu 1913) 1111 (maja 1108) v zlatu % (95); za nadrobno prodajo (57 predmetov, podlaga julij 1914) 1310 (1321) v zlatu 119 (120); indeks življeni-skih stroškov za 1 odraslega delavca 1284 (1298), v zlatu 117 (118), za delavsko družino 4 članov 1297 (1247), v zlatu 112 (113) (cena v letu 1914 kot 100). Konkurz: Konkurz je razglašen o imovini tvrdke »Adria«, trg. družba Urbane & Co. na Glincah, prvi zbor upnikov 25. julija, oglasiti se je do 27. avgusta. Ugotovitveni narok 2. sep- Schaffhauscn in nazaj, kjer je zmagal F. Aebersold v 10:54.07 urah. 73 letni tekmovalec, ki je kljub izredno hudi vročini vzdržal do konca tekme, je bil ob svojem prihodu v Zurich navdušeno sprejet od mnogoštevilnega občinstva. Kaj pa pravijo naši sportniki-seniorji k temu? Velike medklubske dirkališčne kolesarske dirke kolesarskega in motociklističnega društva »Save« se vrše v nedeljo, dne 13. avgusta na športnem prostoru Ž. S. K. »Hermes« v Spod. Šiški. tembra. — Ferlič Antonija, posestnica in trgovka v Kropi št. 28, roki: 26. julija, 20. avgusta in 26. avgusta. — 1. C.oree nasl. Auerhanuner-Og-rin, družba z o. z., Ljubljana, Miklošičeva eesta 30, roki: 25. julija. 30. avgusta in 6. septembra. — Sedlar Ivan, trgovec v Ljubljani, Linhartova ulica 4, roki: 26. julija. 24. in 20 avgustu. Potrjena in končana poravnava: Grobotek Viktor in Marija, lastnika hotela »Turiste pri Sv. Janezu ob Boh. jezeru. Svetovno trgo\sko brodovje. Po podatkih I.loydova registra se je tonaža svetovne trgovske mornarice (ladij nad sto ton) zmanjšala v teku enega leta: od srede 1932 do srede 1933 za 1,7551.000 ton. Najliolj se je zmanjšala tona/a parnikov in motornih ladij: za 1,696.000 bruto-ton. V letu 1932 je bilo uničenih trgovskih ladij za 1.378.000 ton ali za 345.000 ton več kot leUi 1931. Celo Avstrija hoče izraiati sladkor. Avstrija po vojni ni imela znatne sladkorne industrije, fte leta 1922. je znašala produkcija sladkorja komaj 24.500 ton, leta 1932. je produkcija narasla nn 165 tisoč ton. Vedno je morala Avstrija še uvažati sladkor. Samo lani je morala 7—8% potrebe kriti v inozemstvu. Letos je pa konzuan padel in produkcija doma je tako znatna, da uvoz ne bo več potreben. Govori 6e colo, da bo Avstrija letos lahko celo izvažala. Finansiranje žetve v Č8R. Iz Prage poročajo, da bo čežka narodna banka finansirala žetev z d i akon tiran jem žitnih warrantov namesto dosedanjih žitnih menic. Žilni \varranti so bili uvedeni šele v zadnjem zakonu. (»\Varrant< jo skladiščni list.) Nemško denarstvo. Včeraj smo navedli nekaj podatkov o stroških sanacije denarstva v raznih državah, pri katerih je Avstrija relativno plačala največ. Da dobijo naši čitatelji pojem o velikih izgubah nemškega denarstva, navajamo podatke o treh najvažnejših nemških bankah. Pri prvi sanaciji nemških velebank, ki je bila izvedena februarja lani, so znašali odpisi v milijonih mark: Deutsche Bank und Discontogesellschaft 275, Dresdner Bank 580, Commerz- und Privathank 150, skupno 1025 milijonov mark. Pri drugi sanaciji, ki je bila izvedena letos v juniju, pa so znašali od pisi: Deutsche Bank und Discontogesellschaft 75t Dresdner Bank 94.5 in Commerz- und Privathank 40 milijonov mark, skupno torej 209.5 milij. ali v pri obeh sanacijah 1214.5 milijonov mark. V na šem denarju znaša ta vsota nad 21 milijard Din. Borza Dne 19. julija 1933. Denar Dolar je danes dalje padel. Curih je ostal ne-izpromenjen, vsi ostali tečaji so pa narasli. Avstrijski šiling je bil na ljubljanski borzi zaključen po neizpremenjenem tečaju 8.85, na za grebški borzi je popustil na 8.725, v Belgradu je notiral 8.075 den. Grški boni so v Belgradu noli rali 40 bi. Ljubljana. Amsterdam 2316.51—2327.81, Ber lin 1307.36—1378.16, Bruselj 801.35-805.29, Curih 1108.35—1113.85, London 100.97—192.57, Newyork 3913.83—3942.09, Pariz 224.71—225 88, Praga 169.9 —170.76, Trst 302.68—305.08. Promet na zagrebški borzi je znašal brez kompenzacij 52.792 Din. Curih. Pariz 20.275, London 17.25. Newyork 354, Bruselj 72.30, Milan 27.235, Madrid 43.25, Amsterdam 209, Berlin 123.45, Dunaj 73, Stockholm 89, Oslo 86, Kopenhagen 77, Praga 15.33, Varšava 57.65, Atene 2.975, Carigrad 2.4«, Bukarešta 3.08. Pariz. Ob 11.45. Newyork 17.4« (včeraj 17.68), London 85.02 (85). London. Zacelili tečaj dolarja 1 4.865, kasneje 4.8675. S tem se je približal nekda- nji pariteti s funtom, ki je znašala 4.86656. To pomeni ker so notacije v Londonu indirektne, da je dolar doslej padel v primeri s prejšnjo pariteto do zlata za istotoliko kot funt. S tem sta se izenačila v padcu napram zlatu. Vrednostni papirji Tudi danes je vojna škoda narasla. Na zagreb-ki borzi je bil promet samo v škodi 500 komadov. Na belgrajski borzi moramo zabeležiti znaten dvig bogi. obveznic. Med delnicami je bilo zaključenih 20 kom. Trboveljske. Ljubljana. 7% inv. pos. 44.50 den.. agrarji 25 den., vojna škoda 210—215, begi. obv. 38.50 den., 8% Bler. pos. 84 den., 7% Bler. pos. 32.50 den., 7% pos. 1)HB 46 den. Zagreb. Državni papirji: 1% inv. pos. 44.50 d., agrarji 24—26.50, vojna škoda 212—214 (216, 214), 12. 210-214, 6% begi. obv. 84.25 -84 50, 8% Bler. pos. 33.50-34.75, 7% Bler. pos. 32—32.75, 7% pos. DHB 46—50. — Delnice: Narodna banka 3700 den., Priv. agr. banka 216—218, Šečeraoa Osjek 140—150, Impex 50 den., Isla 15—25, Trboveljska 140-145 (140). Belgrad. Narodna banka 8800 bi., Priv. agr. banka 217-219 (217.50), 7% inv. pos. 45-4*5.50, agrarji 26 den., vojna škoda 212—218 (212, 208), 0% begi. obv. 35-85.50 (85.10, 34.50), 8% Bler. pos. 34-35 ( 84.50), 7% Bler. pos. 81 50-82.50, 7% l»os. DHB 47-48 (47.50). Dunaj. Podon.-savskn-jadr. 55.35, Živno 66.75, Aussiger Cheniieche 173.50, Alpiue 12.G5. Trboveljska 15.10, Rimu Murany 26.95. Žitni trg Položaj na žitnem trgu je nadalje nespremenjen, Vse čaka na splošno žetev, katere rezultati bodo kmalu znani. V cenah ni izprememb. Ljubljana. Pšenica bač. 76 kg 285-200, 77 kg 295-300, koruza 127.50—182, za julij 135-137.50, moka bač. Og 430- 435, ban. 440—445. Nuvi Sad. Pšenica bač. nova 7« kg 2% za uit. julij 132 50—187.50, areni, in ban. nova 76 kg 2% za uit. julij 180—135, ječmen bač., srem. novi uz. 63-64 kg 08—72. koruza bač., srem. 72—74, bač. okol. Som bor 78—75, slav. in bač. bela 76—78, bač. za avgust 75—77, ban. 70—72, srem. za avgust par. Indjija 75—77, bač. ladja Sava in Begej 77—79, bač. ladja Tisa in Donava 78—80, moka tiač. in ban. nova Og, Ogg za uit. julij 245—260, 2. 225— 240, 5. 205—225, 0. 175—195. 7. 145—160, 8. 62.50 —67.50, srwn. in slav. nova Og. 0g*r uit. julij 240 —255, 2. 220-235. 5. 210—215, 6. 170—185. 7. 140 —155, 8. 62.50—07.50, otrobi 50—52.50. Tendenca vzdržan. Promet: 83 vagonov. Budimpešta. Tendenca prijazna. Promet živahen. Pšenica okl. 11.74—12.85. zaklj. 11.75—11.77, marec 12.95—13.35, zaklj. 12.95—12.98, rž okl. 8.10 —850, zaklj. 8.10—8.12, koruza julij 8.78, avgust 8.82—8.8«, zaklj. 8.00—8.62, sept. 8.87, maj 9.20— —9.35, zaklj. 9.12—9.15. Živina Ljubljanski sejem 19. julija 1933. Radi polj-kih del dogon ni bil znaten, j>a tudi kupčija je bila slaba. Dogon jo znašal (v oklepajih število prodanih glav): 64 (18) konj. 39 (80) volov, 24 (14) krav, 7 (6) telet in 131 (100) prašičkov za rejo. Cene so bile naslednje: voli 1. 4—4.50, II. 8.50—4, III. 8—350, krave debele 3—4, klobasarice 1.50— 2.50, teleta 4.50—5 (vse za kg žive leže), konji po velikosti od 300—4000 komad, prašički za rejo 180 —220 po komadu. V cenah ni bilo znatnejših izprememb. Hmelj „ { X. poročilo Hmeljarskega društva za Slovenijo e Klanju hmeijskih nasadov. Žalec r Savinjski dolini, 20. julija. Vsled iz-premenjenega ugodnega vremena »e obče »tanj« naših hmeijskih nasadov sicer ni izenačilo, vendar se je izdatno izboljševalo. Sedaj se nahaja vseh škodljivcev prosta rastlina v najlepšem cvetju, ki opravičuje nado, dn bode letina sicer Io srednje velika, vendar p« dobra. Stanovitno lepega vremena a pohlevnimi p> davinatni si želijo hmeljarji za bodoče tedne. Nekaj predprodajnih pogodb se je po tozadev> nem zakonu razveljavilo. — Društveni odbor. Poizvedovanfa Zlalo broško sem izgubila dne IS. t. m. od Slomškove ulice do kavarne Linonu. Najditelja prosim, naj jo odda upravi »Slovenca« proti nagradi. FOTOAPARATE soetovnih tordk Zeiss-lkon, Roden-stock, Voi£tlander, IVella, Certo i. t. d. 1.1, d. ima Dedno o zalogi FOTOTRGOVIN A JUGOSLOVANSKE KNJIGARNE o Ljubljani, Miklošičeva cesta 5 Gregorič Jože: Dva dni v Beti Krajini Ustavil sem se v Adlešičih, ki so — po abecedi — prva župnija v ljubljanski škofiji. To je šašljeva župnija. Šest in trideset let je lepa doba, a šašelj jo je preživel v Adlešičih — pred 87 leti je bil tukaj že omenjeni Kosrtelec Anton Jakšič — in jim vtisnil svoj pečat. Tukaj je kot čebela zbiral biserSke slovenske narodne tvornosti, napisal svoje »Bisernice« in nam rešil neocenljivo bogastvo, ki ga čedalje bolj preplavlja brezdušna civilizacija. Nad Belo Krajino so se razgrnile večerne tančice. Odšel sem na vrt. Globoko pod mano je šumela Kolpa, nad njo so se zbirale meglice, kot bi kdo po košenicah sipal pepel. Šel sem pod oreh in same od sebe so se mi rodile misli: Dolenjec in oni, ki pride na Dolenjsko, zlasti pa v Rolo Krajino, mora postati folklorist, če ima količkaj čuta za naravne lepote in vrednote svojega naroda, kakor mora Gorenjec in kogar zanese na Gorenjsko, postati planinec. K temu te sili narava v nas in izven nas. Ob vsem tem pa moramo ugotoviti, da duh biezdomovinskega intemaclonalizma, ki se kaže v poplitveni duhovnosti in v zvodeneli besedi, v obleki in obnašanju, celo v jedi, da ta razkrajajoči duh ljudem silno jemlje zmisel za narodne vrednote. Tudi pri nas čedalje močneje občutimo la žn-lostni val, ki meščanu in kmetu jemlje spoštovanje do narodnih samobitnosti. Vsak bo spoznal in priznal, da Io za našo narodno rast ni zdravo, zato moramo na ves glas zaklicati: narodno blago ni m^h, ki se je v stoletjih naselil na našem narodnem geniju, marveč zlato sadje, ki je kljub vsem viharjem ostalo In dozorelo, je zunanji izraz in do-kiz življenjske moči naše narodne duše, ki je navzlic vsem pritiskom živela, cvetela in rodila. Narodno biago ni črvojedimi, ki so je nabrala na elrbhnjenem narodnem deblu, ampak Io so biseri, ki je narodna duša vanje stisnila vse svoje radosti in bolečine. Radi tega zanimanje in skrb za narodno blago pri pravem folkloristu ni nikdar kakšno prazno romantično navdušenje ali preganjanje dolgega časa, ampak resnična notranja potreba, prava srčna zadeva, ki mu jo narekuje ljubezen do svojega naroda, do njegove naravne plodovitosti in zdrave tvornosti. Tega naj niikdar ne prezrejo oni, ki oblikujejo duha in srce Belim Kranjcem in sploh vsem onim, pri katerih še danes živi in rodi narodni genij. Z velikim spoštovanjem, s potrebno previdnostjo in z velikansko ljubeznijo naj se bližajo ljudski duši in njenim osobinam! Uničevanje ni težko, je pa zidanje toliko težje. In v tem oziru smo zadnjih petdeset lel dosti grešili!... Onim pa, ki v Ljubljani in drugod nnstopajo v mrtvih narodnih nošah: zame je to teater in strahovito nesoglasje, da ne rečem kaj hujšega. Narodna noša spada Ija, kjer se je rodila, k paradi pa ravno toliko, kakor če bi se v Ljubljani na Aleksandrovi cesti pastirji v prtenih hlačah in lesenih cokljnh prasičali in kozličali (bili svinjo in kozo), okoli njih pa bi mukale krave in blejale koze ... Drugi dan je bila nedelja. Po rani maši, li kateri je prišlo lepo število ljudi, sem so ustavil pred cerkvijo: ženske, posebno starejše, so še bele, mladim belina in domače platno menda nista prav pri srcu, ker so že močno »pisane< Kranjice Moški imajo nekateri za delovnik še hodne hlače in srajco, v nedeljo pa ne vem, če sem koga videl. Samo beseda, mislim, in duša jim je ostala še dosti pristna in nepokvarjena. Sonce je splavalo nad griče. V nasfllci sem malo pobrskal po ŠBŠljevi adlešičkl kroniki —■ sodom velikih zvezkov, od katerih ima vsak več ko 200 strani — ki je lahko za zgled, kašna naj bo i župnijska kronika. Kmalu po deveti uri sem se moral vzdignili. ' Sedaj sem krenil proti Črnomlju, ker sem želel vi-j deti Bedenj in Tribuče, od koder so ftašlju nanesli j največ »starinskih popevk«. Sonce *e ,ie smejalo prav tako kol prejšnji dan, a lili ni moglo tako do živega, ker sem tu |>a tam le skočil v kakšno sen-čir/i. ki me je bolj ljubila ko sonce, katero imam sicer zelo rad. V vrhovih "hrastov so se preganjale šoje, vse drugo je počivalo in uživalo prazniški mir. Stopal sem sredi gozdičev in polj in se naslajal nad naravo, ki nam v njenih lepotah razodeva Stvarnik svojo neskončno bogatijo. Po kame-nitih ogradah in po obrovih so kimale rdeče jagode, ki so me vso pot mamile in bi bil zaradi njih skoro nngazil nesrečo, da bi zakasnil vlak. Skozi mesto (pardon, skozi dolgo vas z velikim mostom nad majhno vodo!) Črnomelj sem moral malodane teči. — — — Nekje sredi poli med Adlešiči in Črnomljem so se mi sprožile misli, ki morda ne spadajo sem, pa jih naj vendar povem: daleč na Češkem živi umetnik Jaroslav Durych, ki je poleg mnogih drugih stvaritev napisal tudi nekaj prav dobrih romanov. Kdor le-lo, kar Slovenci že imamo Du-iycha, prebere tako, kakor je Durycha treba brati, bo uvidel, da ta bogonadarjeni mož [K>zna človeško dušo in s kakšnim strahom odkriva njene skrivnosti. Sicer pa Durych vojake zdravi in za njih telesa skrbi, a pri tem se dobro zaveda, da duša daje telesu življenje — nekateri zdravniki namreč lega nočejo vedeti ali vsaj delajo, kot bi ne vedeli. Zamislil sem se v veličastne in pretresljive Du-rychove /Blodnje«, od koder sem si zapomnil besede: človeška duša je vredna, da radi nje |>re-roniaš ves svell Saj veš, da je svela Terezija dejala, da bi bila popolnoma srečna, če bi bila pred smtljo prepričana, da je v vsem svojem življenju vsaj eno dušo pridobila za Boga. In druge svetnice so trdile, da bi rajši kakor bivanje v večni blaženosti izvolile to, da bi smele iznova obleči smrtno človeško lelo in prenašati največjo bedo človeškega življenja, ako bi jim bilo dano pridobiti kakšno dušo za Boga... Ljudje smo res malo dosledni. Da je šel Kristus, Bog — človek, na križ in v smrt zaradi človeških duš, Io strašno resnico se upamo izgovorili. Kadar pa je (reba za rešitev duš dve, tri ure hodili po julijski speklenini — Adle- ičsn bi reke! pekf n]j v januarski mrzllni tedaj se izkaže naša moč in slabost. Z vlaka sem aledal belo kamenje iu zelene trte in se poslavljal. Vem, da nisem videl vse Bel« Krajine, marveč samo košček, zakaj Bela Krajina je velika, je dosti večja kot si misli marsikdo, ki je niti z zemljevida ne pozna. Hodi uro in se ozri okoli: oikroig tebe bo zmerom ennka jiokrajina, enaki holmci in porasli rvički; zopet hodi uro, dve ali več, postani in se razglej: še vedno boš videl isto ali le malo spremenjeno podobo. Takova ti je Bela Krajina ... Bela Krajina, moje veselje in moja bolečina 1 Človek bi se mile majke razjokal nad tvojo opojno lepoto in nad tvojo omamljivo tilioto, v kateri si tako podobna življenju slovenske matere, ki živi saino za druge, za moža in za deco, in trpi vdano kakor nema žival. Bral sem, da žene zgodaj ove-nejo, ker preveč trpijo. To trpljenje je tako strašno, da ga ni moči gledati. Človeka prevzame neka tegoba, da samo strmiš in gledaš, občuduješ in moliš. »Ajmemeni, Bog mi se daj roditi, pa ne ko-jiti (rasli)!« je prav rekla Wutana Klanfarca. Poglej otožno Belo Kranjico v črni obleki ali prisluhni zatemnjeni belokranjski popevki — pa ti morajo navreti solze v oči ali pa srce počiti... Tudi Beli Kranjec mora dosti trpeti, a to mu malokdaj vzame veselost in šalo, dobrote pa nikdar. Bog mu je dal večje srce kot glavo. Srce gospodari, ne zmerom najbolje. Ko pride prijatelj, znanec, bo vse znesel predenj. Nazadnje vzame ključ in te odpelje v zidanico. To je njegov ponos. Tam ti bo razkril srce in položil svoje križe in bridkosti. V ljubezni je zvest, krivice pa ne bo izlepa pozabil, tudi sovražniku težko, težko odpusti. Bela Krajina, raztrgal bi se nad tvojo sladkostjo in lugo. Tvoj simbol so tvoje grlice, ki 6e v veselju in žalosti stisnejo v čeSminov grm in v neocenljivo gruljenje izlijejo svojo radost in bol. Tvoj simbol je — — — pa mi j so ne upam povedati nobene primere več, ker se bojim, da bi bila zate pretrda, presurova. Samo za tvojim največjim pesnikom bom ponovil: >Teh krajev ne pozabi, jednr svetlobe njih in nnsesal t< ... Bela Krailna! Moja Bela Krajina, Bog te ob-vari! . MALI OGLASI V malih oglasih velja »saka beseda Din i1—; ienltovanjskt oglasi Din 2—. Najmanjši znesek za maB oglas Din 10'—. Mali oglasi se plačujejo »ako/ pri naročilu. — Pri oglasih reklamnega enačaja se računa enokolonska 3 mm visoka pelilna vrstica po Din 8*50. Za pismene odgovore glede malih oglasov treba prlloflU znamko. I n v« »v » • iluibeijcejo Krojaški pomočnik mlad — išče službe. — Naslov: Franc Hrup, Ko-itrivnica, Podplat. (a) Oženjen par vajen vseh gospodarskih del, s 13 letnim otrokom, išče kakoršnokoli zaposlitev. .Naslov v upravi »Slovenca« v Mariboru. ilužbodobe Tkalca dva, pridna izurjena del na ročnih Statvah išče za takoj podjetje blizu Ljubljane. Ponudbe pod »Izurjena« na upravo »Slov. št. 8137. (b) Krojaškega pomočnika takoj sprejmem. Oskrba v hiši. - Dolinšek Karel, krojač, Kamnik, Maistrova št. 5. (b) 14—16 letnega fanta za domače delo, sprejme pekarna Kos, Radvanjska 13, Maribor. (b) Hotelsko sobarico perfektno, staro od 35 let naprej, sprejmem v stalno službo. - Potrebno vsaj enoletno spričevalo hotelske službe. Naslov v upravi »Slov.« pod štev. JI62. (b) mm i Pekovskega vajenca ?_-pskrbo in obleko sprej-nj« Stojan Josip, parna jJekarna, Pišece pri Brežicah. (v) EHS03 Lokal na prometni točki oddam. Istotam se odda opremljena soba s strogo sepa-riranim vhodom. Florjan-ska ul. 31-1. (n) Posestva Droben oglas r »Slovenca, posestvo ti hitro proda; č* te ne x gotovim denarjem pai kupca U t knjižico da. Posestvo do 100.000 Din, kupim na vlogo Mestne hranilnice Maribor. - Ivan Zemljič, Konjice. (p) Kupimo Vsakovrstno zlato Ropale po najvišjih eenab ČER NE, luveiir Ljubljana, Wol!ova ulica IL X (I Pohištvo i Pohištvo Lesna industrija »Javor«, Logatec, ima skladišče v palači Vzajemne zavarovalnice, Ljubljana, Miklošičeva cesta, vhod z vogala. Prodajamo tudi na vložne knjižice. (š) Iščem posojilo za špecerijsko trgovino, 10—15.000 Din. Odplačevanje mesečno, garancija, ugodni pogoji. Ponudbe na upravo »Slov.« pod »Nujna rešitev« št. 8155. Letovišča Dr. Mihael Opekovi Cerkveni govori katere je imel ob nedeljah in praznikih v ljubljanski stolnici od leta 1921 do 1932, so sedaj s 24. zvezkom zaključeni. (Govori so jedrnati in temeljiti, primerni za vsako prižnico. Jezik izglajen, slog prožen, tvarina aktualna, izražanje preprosto, dokazi nazorni, zaključki praktični in iskreni.) Podroben seznam vseh govorov in cene za posamezne zvezke je — brezplačno — na razpolago pri založnici Jugoslovanski knjigarni v Ljubljani. REKLAMA v "5L0VEHCU flaiuspeinfufl' ■»Q* asi Poltovorni avto »Opel« še dobro ohranjen prodam. Cena zelo nizka! Naslov pri upravi »Slov.« št. 8093. (f) ODDAJO: Stanovanje dvosobno, oddam za 1. avgust v Gregorčičevi ul. 17 b. Ogledati od 12—2. (č) Trisobno stanovanje s kopalnico, pritiklinami in delom vrta oddam z avgustom. Naslov v upr. -Slov. pod št. 8140, (č) Lepo sobo oddam na Masarykovi 12, Poizve se istotam v mlekarni. (s) Nogavice, rokavice in pletenin« Vam nudi v veliki izbiri aaiugodneie u> naicenete ivrdka Kari Prelog. Liubliana. Židovska ulica in Stari trg. (1) Debele lushinasfe otrobe kupite najceneje pri trvdki A. VOLK, LJUBLJANA Resljeva cesta 24. Hotel Turist, Bled Pension 45 Din. - Restavracija. Krasna lega, dve minuti do jezerske kopeli. Objave Preklic Podpisani izjavljam, da nisem plačnik za dolgove in obveznosti kakršnekoli vrste, svoje žene, Drobež Roze, bivajoče Mala vas št. 50, občina Ježica. — Ježica, dne 20. jul. 1933. Štefan Drobež. (o) SALDA-KONTE STRACE JOURNALE ŠOLSKE ZVEZKE - MAPE ODJEMALNE KNJIŽICE RISALNE BLOKE ITD. NDDl PO IZBEDNO UGODNIH CENAH KNJIGOVEZNICA JUGOSLOVANSKE TISKARNE PRKJ K. T. D. V LJUBLJANI KOPITARJEVA ULIOA « IL NADSTROPJE jpofSOS^ftSOfSOfSOtSO^ Modna konfekcija 1 Najboljši nakupi A. Pre-sker. Ljubljana. Sv. Petra cesta 14 (1) Štedilnik za vzidati, se zelo poceni proda. Staničeva 13, Bežigrad. (1) zaiamčijo najpopolnejši uspeh LJUDSKA POSOJILNICA V LJUBLJANI registrovana zadr. z neomejeno zavezo NikloSlteva cesto Ste*. 0 (v lastni palači) obrestuje hranilne vloge po najugodnejši obrestni meri ter brez vsakega odbitka. Tudi rentni davek plačuje posojilnica sama. Hranilne vloge inašaio nad 160 milijonov Din Ako želite, da Vam bo dete tako zdravo in veselo - dajte mu za krepitev lcrvl, živcev In teka .Energin" krepi kri, krepi živce, daje tek in pospešuje razvoj otroka. Otrokom od 5 do 15 let 3 krat na dan po 1 malo žličko okusnega .Energina". .Energin" se dobiva v lekarnah v polliterskih steklenicah po Din 55-—. S pošto razpošilja Laboratorij .ALGA* na Sušaku. 3 steklenice .Energina" Din 119-—, 6 steklenic .Energina" Din 220'— In 1 zastonj, 12 steklenic .Energina" Din 440'— in 2 zastonj. lOdobreno po min. soc. politika ln nar. zdravja S. št. 4787 i dne 2».maroa 1982) Ljudska posojilnico v Celju registrovana zadruga z neomejeno zavezo v novi lastni palači sprejema hranilne vloge in Jih obrestuje najbolje. Denar je pri njej naložen popolnoma varno, ker jamči zanj poleg rezerv in hiš nad 5000 članov-po-sestnikov z vsem svojim premoženjem. Opozarjamo na .IHali oglasnik' v našem dnevniku. — Poslužujte se ga ob vsaki priliki! + Umrla je naša dobra sestra in teta ANA GORISEK kuharica po dolgi mukapolni bolezni, previdena s tolažili svete vere. Pogreb drage pokojnice se bo vršil v četrtek, dne 20. julija iz hiše žalosti Vidovdanska 9. Ljubljana, dne 18. julija 1933. ŽALUJOČI OSTALL ZAHVALA, Ob nenadomestljivi izgubi mojega ljubega sina-edinca, gospoda FERDINANDA ROŠKER trgovskega sotrudnika sem prejela toliko dokazov iskrenega sočutja, da se mi ni mogoče posameznim zahvaliti, zato se tem potom najtopleje zahvaljujem vsem, ki so v teh težkih urah sočustvovali z menoj. Posebno zahvalo izrekam vsem darovalcem za poklonjene krasne vence in šopke, in tvrdki Lenassi & Gerkman, ki mu je bila ves čas bolezni zelo naklonjena. — Ljubi Bog naj Vam stotero poplača za vse, karkoli ste dobrega storili mojemu sinu in meni v teh težkih urah. Ljubljana, dne 19. julija 1933. Neutolažljiva mati Marija Rošker. a •o m J> c u a >3 A j! j 3W V jjS .IS1 E*- s , £ 01 •si »O ■oc o "■s *-> »J > > u o >u a 8 T o » B m a '1 •S. O! n f ri u a v »■= > I -3 d o" .9 i . o > N1-' S «53 o 3.3 « s: > o -O « . •«! 'g I a> J; -O d - --o ,.9 >Q ' 8 V) « «• > ? " iSli s.. «a .» '2 O- O O J „= > S ♦ CL o v) -jO Samuel Lover: RORY Q'MORE 70 Irski ljudski roman. Reganovi prijatelji so trdili, da Rory njihovemu prvaku, če ni pijan, pri pretepu ne more biti kos. Rori-jevi prijatelji pa, in to je bila večina občine, so zrli na spoprijem z nekakšno grozo, zakaj lahko bi se trditev nasprotnikov uresničila in Rory bi izgubil lovoriko, ki si jo je šele utrgal. Bali so se, da bo prišel čas, ko ne bodo mogli več reči: »Kaj Regan! Saj ga je Rory pre-mikastil!« In spoprijela sta se. Regan je bil divji, Rory pa, ki je poznal moč svojega nasprotnika, previden. To in njegova ueumornost sta delala čudeže. Ko je dal Regan nekaj besnih udarcev, pred katerimi je Rory odskočil ali pa se jih ubranil in jih prestregel, je začel sopsti, kar je bilo Roriju v prid. In tako je Rory zopet zmagal. Tisti, ki so bili na Reganovi strani in ki jih je bilo manj, so razočarani utihnili, Rorijevi tovariši pa so v en glas kričali, da je Regan podlegel in da je zmagal Rory 0'More. XXIII. poglavje. De Lacijevo pismo opisuje razliko med irskimi in angleškimi razmerami. Po Angleškem se je razširila novica, da je Britanija zmagala 11. oktobra. Tam je vse vriskalo od veselja in radosti, na Irskem je pa krvavelo sleherno srce. Mornarica v Texelu je bila premagana in njenega admirala so Angleži ujeli. S te strani Irci torej niso mogli pričakovati nikake pomoči več in njihovi upi so bili za nekaj | časa pokopani. Cez nekaj dni so se pa raznesle druge novice, ki so Ircem tako dvignile glave, da so zdaj še bolj zaupali v francosko pomoč. Evropa je strmela nad vse drugačnimi zmagami, kakršna je bila Duncanova. Prav tedaj je Bonaparte v Italiji popolnoma zasenčil Duncana. Tudi Avstrija je morala gledati, kako je mladi Korsičan njene izkušene generale potolkel drugega za drugim, kako so njene armade razbijali strastni in sirovi francoski plenilci. Dne 18. oktobra so odkrili v Parizu zaroto Bourbonov. Piche-gru in Carnot sta bežala. Republika je zopet zatrla poizkuse rojalistov in imenovala nov direktorij. Avstrija je bila prisiljena podpisati, kar ji je diktiral sovražnik. Francija je bila bolj prosta kakor kdarkoli in je lahko zasledovala svojo nasprotnico Anglijo. Svoje zmagoslavne čete je postavila na svoji severni obali in žugala Angleški z vpadom. Velika Britanija je morala stati noč in dan na straži, da bi se ji tla ne zmajala. Vse to je bilo zelo ugodno za irsko revolucijsko stranko. De Lacy je porabil to priložnost, poslal pismo na Francosko in prosil, naj takoj pomagajo Irski, ki je zrela za revolucijo. Njegovo poročilo se je takole glasilo: »Moje zadnje pismo je pokazalo, kako varna je Angleška. To pot pa mi prihajajo besede iz srca in zato pravim, udarite, zmaga bo lahka! Tu je vse zrelo za revolucijo. Krutost stranke, ki ima moč v roki, beda in neskončno trpljenje zanemarjenega, zatiranega ljudstva se ne da več prenašati. Zakaj prvi ne morejo biti hujši trinogi, zadnji pa ne večji sužnji kakor so. Verige, v katerih zdihujejo, ne morejo biti težje in njihovo divje hrepenenje po tem, da bi jih raznesli, ne večje. Zato pridite in udarite! To je dežela, kjer je doma beda in trinoštvo. Sestra Velike Britanije v takem obupnem stanju, Anglija pa se veseli svojega blagostanja — to je ena tistih ugank, ki jih ne moreš rešiti. Oglejte si sirovo skico, ki kaže razmere te ljubke, a nesrečne dežele. Najbolje se vidi razlika med obema otokoma v tem, da se sloji na Angleškem počasi stopnjujejo drug za drugim, medtem ko sta na Irskem samo dva sloja, višji in nižji. Na Angleškem je veliko stopenj med princem in kmetom — tu pa ne. Vmesnih členov tu ni. Z eno besedo, Irsko si lahko mislimo ko dve veliki glavi, ena udarja, druga je tepena. Na Irskem živi plemstvo popolnoma samo zase, reveže pa smatra za nevredne, da bi nanje sploh mislilo. Poglejte angleške najemnike, ki žive med svojimi gospodarji, kateri skrbe za njihovo udobnost. Ubogi Irci pa si morajo pomagati sami kakor vedo in znajo. Če izbruhne na Irskem kakšna bolezen, kakor legar, je ni boljše hiše milje daleč, kamor bi mogli spraviti bolnika; če pa kje je, je prazna. Prag ji je porasel s travo in zaprte oknice dajejo potrebnemu nem odgovor. Tu je ni pomoči v kakršnikoli potrebi. Bog ve, kje gospodar zapravlja denar, ki ga je najemnik plačal njegovemu zastopniku, namesto da bi se brigal za udobnost svojega najemnika. Njegova vinska klet je za siromaka zaprta. Njegovo francosko vino teče med smehom in veseljem samo za bogatine, a ni je kaplje, ki bi zavrla izdih umirajočega očeta, ki zapušča otroke brez vsake pomoči. »Pusti, da upornikom vino odteče,« kriči Bakli, »in njihovemu klicu po usmiljenju naj odgovarja odmev praznega soda!« Človek in žival v goščavi se ne ločita bolj kakor sc ločita ta dva sloja. A prišel bo čas, ko bo irski gospod bridko obžaloval, da je bila veriga edina vez, ki je vezala kmeta z gospodarjem. Hitite, da bo ta čas kmalu napočil, zakaj vse je zrelo, da sprejme republiko! Za »Jugoslovansko tiskarnoc v Ljubljani; I*3X6l Cen Izdajalcih Ivan Rhkhvuo Urednik: Lojze Holobift 1900letnica Odrešenja Biserna sv. maša nadškofa ]egliča K razpustu Zveze bojevnikov Narodne noše, ki se udeleže jubilejne slovesnosti, se zberejo ob 9 na športnem igrišču »Pri-morje«, nasproti Stadiona. Istotam je zbirališče tudi za mladino, t. j. Križarje, Klarice in Marijine vrtce. Tu se urede in odkorakajo ob pol 10 v Stadion ter zavzamejo določena mesta. Mladina okrog oltarja, narodne noše tvorijo špalir od vhoda do oltarja. Sedeži na Stadionu se rezervirajo in stanejo za celodnevno prireditev 10 Din. Dobijo se v Centralni pisarni Pripravljalnega odbora, Miklošičeva cesta 7. Vstopnice za pozdravni koncert v Unionu se dobe v predprodaji edino le pri Pripravljalnem odboru, Ljudska knjižnica, Miklošičeva cesta 7. — Cene so sledeče: sedeži od I.—IV. vrsta 30 Din, od V.—X. vrsta po 20 Din, ostali sedeži v dvorani, na balkonu in galeriji po 10 Din, stojišča 5 Din. Župni uradi, ki ležijo ob progi, kjer so v načrtu posebni vlaki, t. j. Maribor—Celje, Brežice— Krško—Sevnica, Metlika—Novo mesto, Rateče—Jesenice in Boh. Bistrica—Jesenice se vljudno naprošajo, da sporoče zadnji čas v ponedeljek končne število priglašencev za posebni vlak, da jim moremo pravočasno poslati vozne karte. Za posebne vlake se bodo dobivale karte edino le pri župnih uradih in po oni ceni, kakor je bilo že objavljeno. Romarjem na Sv. Višarje sporočamo, da bodo na razpolago na Višarjah skupna ležišča (prične « koci), kjer lahko prenoči 200 do 300 romarjev. Sedem krizev Cena 8 Din (2 liri). Dalje je na razpolago pri raznih prodajalcih kakih 70 postelj. Duhovnikom, ki se udeleže višarskega romanja, daje župni urad iz Žabnice delegacijo za spo-vedovanje. Ker sta samo dva oltarja v cerkvi, zato se bodo sv. maše morale začeti že ob 3. Na Višarjah je na razpolago višarski molitvenik za 15 Din z litografijami krajevnih slik. Vse plačevanje bodo lahko romarji izvršili v dinarjih po sedanji valuti. Višarski vlak, ki vozi v ponedeljek 31. julija, se ustavlja na vseh postajah od Ljubljane do Jesenic. Izletniki, ki pridejo od drugod v Ljubljano, uživajo dvetretjinski popust na višarski vlak od vstopne postaje do Ljubljane, in to na podlagi vozovnice, ki jo izda >Putnik« za višarsko romanje. Is Kamnika odhaja izredni vlak v nedeljo, 30. t. m. ob 7.25 in pride v Ljubljano 8.12. Ta vlak je za kamniške udeležence najbolj primeren in vozi izjemoma to nedeljo. Okoličane, ki se niso priglasili pri svojih župnih uradih, prosimo, da si takoj kupijo jubilejne znake in izkaznice v Ljubljani, ali pa jih lahko še naroče pri svojih župnili uradih. Vstopnice bo sicer moioče kupiti tudi na dan prireditve pri vhodih v Stadion, vendar nikomur ne svetujemo, da bi s tem računal. Prihajajoče množice bodo vhode v Stadion kar preplavile in tako se bo lahko marsikomu zgodilo, da se bodo slavnosti že pričele, preden bo prišel do vstopnice in znaka, brez katerih absolutno ne bo dovoljen vstop v Stadion. V Savi utonil Blizu Ježice, pri Štirnovem kopališču, je v sredo zvečer utonil šofer Lojze Aškerc, star 36 let in doma iz Brežic. Aškerc i« okoli pol 7 popoldne skočil v močno strugo blizu levega brega in zaplaval. V deroči Savi pa ga je tedaj naenkrat napadel krč in Aškerc je izginil pod vodo. Vsaka pomoč je bila zaman. Sava je truplo vrgla poldrugo uro pozneje na sipini blizu Tomačeva. Pogreb žrtve Betnavshega ribnika Slovenjgradec, 19. julija. Globoke rane je nemila usoda letošnje leto prizadela splošno znani in ugledni družini Jakoba Jaša, industrijca v Št. Uju pod Turjakom. Kdo bi si bil pred 6 meseca mislil, ko smo 12. februarja spremili k zadnjemu počitku 30 letnega sina Mirka, kateri je umrl nagle smrti od kapi zadet, da bomo po tako kratki dobi spremili k večnemu pokoju že drugega Jaševega sina Ivana? Še zadnjo nedeljo je prinesel »Slovenec« na 5. strani sliko in poročUo o šestdesetletnici g. J. Jaša in ravno ta dan smo imeli priliko na 2. strani čitati poročilo iz Maribora pod »Druga žrtev Drave«, da je v soboto 15. t. m. utonil v Betnavskem ribniku v Mariboru mladi, komaj 26 letni Ivan Jaš, kateri je bil elektromonter pri tvrdki Šprager v Mariboru. Moremo si misliti, kako v živo je zadelo starše, brate in sestre žalostno brzojavno poročilo iz Maribora o strašni nesreči, ki se je glasilo: »Ivan 6. Nemanjič na potu iz kleti k prijateljem: >Za vsakega dve 6aši.< Več ne! »En starček je živel tam v vinskih gorah, tam doli nekje na Dolenjskem«. V Metliki živi, tiho in skrito življenje upokojeni župnik Janez Nemanjič. Tukaj je tek svojega življenja začel 19. julija 1863, tukaj, tako meni, ga bo tudi končal. No, pa to se še tako kmalu ne bo zgodilo. Letos mu je njegovih let 70. Kot dušni pastir je deloval na raznih mestih. Še se ga spominjajo v Šent Lambertu pri Sv. Treh Kraljih nad Rovtami in v Šent Janžu, od koder je šel v pokoj in potem več let delal še kot tajnik Prve dolenjske posojilnice v Metliki. Pred dvema letoma mu je vid močno opešal, da se je moral umakniti iz javnega življenja. Jubilant je vseskozi original. Tak je bil v dušnem pastirstvu, tako je v zasebnem življenju. Poleg svojih stanovskih opravil je imel veselja in časa za kmetijo, vinarstvo in sadjarstvo, tako da marsilkje drugi uživajo sadje, ki ga je sadil on. Bil je svoj čas sloveč vinski strokovnjak, ki je o tem napravil nekatero predavanje, Pa kaj predavanje — to so le besede — kdo bi tiste preštel, katerim je dal piti pridelek svojega vinograda. Ni samo enkrat slišal laskave pohvale, da »take kapljice ni drugje dobiti«. Na veselici v njegovem vinogradu je rastlo najboljše in največ. Buteljke, te so bile pa samo za godovno najboljšemu prijatelju — pravi šampanjec, le da je bil domače delo. To je šlo po žilah in tudi — v glavo. Njemu ne, le drugim. Marsikatero čašo ga je iztočil svojim prijateljem in znancem na žejo in na zdravje — za »božji Ion«, a birt ga pri njem ne bi dobil, za vse na svetu ne. »Škoda ga je za pijance,« tako meni gospod župnik. Pa bil Vam je gospod župnik tudi lovec. Ne le s puško! On je šel nad zajce z vrečo, pa ne na zgubo. In nad ribe s puško. Marsikatera lisica mu je morala dati kožuh in nekateri jazbec mu je s svojo mastjo začinil žgaoce. On vam ve nekaj »jagrovskih«, tako da bi jih poslušali dolge ure z odprtimi usti in napetimi ušesi. Samo to se mu ni primerilo, da bi mu zajec prišel sam v kuhinjo v lonec. Na hišni prag pa so mu res prišli, kadar je bilo »treba mesa«. Tako je bilo nekoč. Danes so pa to le še spomini lepe preteklosti, ki ožive pri čaši vina. Danes je gospodu župniku na skrbi le že »Apo-stolstvo sv. Cirila in Metoda«. Kraljestvo božije ga ima zapisanega kot svojega največjega dobrotnika. Sveta Brata in diplome, ki mu oznanjajo priznanje kmetijskega strokovnjaka, to so oikrae njegove skromne sobice, te tudi označujejo tek njegovih misli. Pred pol leta je g. župnik močno oslabel, sedaj se je pa že zopet dobro opomogel in bo še kljuboval nekaj časa. Avto povozit beračico Lesce, 20. julija. Na cesti proti Lescam je danes ob 4 popoldne do smrti povozil neki tovorni avto iz Ljubljane staro beračico Nežko iz Krope. Ženica je bila gluha in je zadnji trenutek skočila pod avto. ki je vozil za njo. Str! ji je prsni koš dn jo je vlekel še kakih deset metrov za seboj. Bila je seveda na mestu mrtva. Ljubljana, 20. julija. »Zveza bojevnikov« je zlasti v zadnjem času vzbudila veliko zanimanja v naši javnosti. Razumljiva je torej radovednost, kako in zakaj je prišlo do oblastvenega razpusta, in to tembolj, ker se šušlja marsikajj... Da pomorem do jasnosti, sem obiskal g. Ivana M a t i č i č a , poslevodečega podpredsednika razpuščene »Zveze bojevnikov«. Opazil sem takoj, da bi g. Matičiču bilo bolj ljubo, ko bi ga obiskal v tej zadevi nekoliko pozneje. Toda v interesu javnosti in dobrega glasu »Zveze bojevnikov« je potrebno, da se marsikaj razčisti čimprej. Na ta dejstva sem g. Matičiča opozoril in mu potem davil nekatera vprašanja. Predvsem bi rad dobil od Vas podatke o ustanovitvi in prvotnih namenih Zveze bojevnikov. Ali bi mi jih mogli vsaj na kratko obrazložiti? Nekdanja Zveza slovenskih vojakov je imela predvsem namen, gojiti pieteto do padlih tovarišev in bratov ter je v ta namen postavila okrog 150 spomenikov v Sloveniji, med njimi mnogo umetniških umotvorov. Dalje je gojila tovarištvo med člani in prav za prav ni imela kakih posebnih ciljev in namenov. Pozneje pod vodstvom generala Maistra preustrojena Zveza bojevnikov se je pa postavila na realnejše temelje, na katerih je v hitrejšem tempu prodirala v narod, vendar pa ostala zvesta tradiciji svoji in strogo nepolitična. In vprav to ji je dajalo legitimacijo, da je z mirnim srcem in čelom potrkala lahko na vsaka vrata im povsod žela uspehe. Ljubezen do bližnjega '< bila v Zvezi prva in največja zapoved; dalje mir, strpnost, pravo bratstvo, borba za socialno pravičnost — to so bila načela. Rasla je od leta do leta, pridobivala si simpatij, a kljub temu ostala tiha in skromna in sam general Maister je je bil iskreno vesel. Nismo poznali niti najmanjših diso-nanc, družila in spajala nas je zgolj harmonija, iskrenost, nesebičnost. Ali ste opazili in odkdaj, da se v Zvezo vna iajo neki tuji vplivi? Letos spomladj sem obolel in izročil posle 11. podpredsedniku, v polni veri, da bo šla stvar v mirnem pravcu naprej. Medtem so pričeli letošnji tabori, ki jim pa nisem posvečal nikake posebne pozornosti. Saj so se že od nekdaj zgrinjale na naše tabore mase in nikoli niso nikogar izmed funkoijonarjev premamile ali upijanilc ali vrgle iz ravnovesja. Toda tiik pred Mokronogom sem bil od nekaterih strani opozorjen, naj se nemudoma vrnem. Takoj po Mokronogu sem prevzel zopet posle in general Maister je nujno zahteval razči-ščenja zaradi izpadov im sumničenj po časopisju, zakaj on ne more in ne mara prenesti očitkov, češ, da je organizacija zašla na kriva pota. Vi ste tor^j ponovno sprejeli vodstvo poslov šele po taborih v Crngrobu in v Mokronogu? Da. Kaj se je godilo na Žalostni gori pri Pre-serju in v Crngrobu — res nisem morda točno informiran. Treba bo zbrati avtentični material in stvar res mirno in objektivno presoditi. Kaj pravi k temu general Maister, predsednik Zveze? Rekel sem, da predsednik general Maister nikakor ne soglaša s poslednjimi izpadi in so mu ti poslednji dogodki jako neljubi. Zadnjo nedeljo sva razpravljala dolge ure ter napravila načrt, kako stvar čimprej spraviti zopet na staro pozicijo in na zlato nevtralno linijo. Včeraj pa nas doleti tako hud udarec in vrhu tega dobim še brzojavko od generala Maistra, da odlaga predsedstvo, dokler se stvar dodobra ne razčisti. Je to udarec, vendar trdno upam, da nas v teh težkih dneh general Maister ne zapusti, dokler organizacije ne rešimo. Kako pa skupine? Kolikor mi je znano, ostanejo do nadalfnjega kakor so Le z osrednjim odborom ne morejo imeti začasno nikakih zvez, ker ga — ni. O tifusu v Cerkljah sinoči pri kopanju utonil!« — Strašna novica! Niso se še dobro posušila od solz rosna lica za pokojnim Mirkom, ki je bil določen za gospodarja, že je kruta smrt zahtevala drugo žrtev Ivana. Ivan je bil določen, da po pokojnem bratu prevzame domačijo. Kot izučen elektromonter je šel v Maribor, da se tam izpopolni v električni stroki, kar bi kot bodoči gospodar rabil za samostojno vodstvo domače električne centrale. Pa ni mu bilo dano, da bi končal svojo prakso in tudi ne, da bi postal gospodar lepe Jaševe domačije. Bog ga je poklical k sebi. V ponedeljek proti večeru je avtofurgon mestnega pogrebnega zavoda v Mariboru na željo domačih pripeljal pokojnega Ivana na njegov dom. Danes ob 10 dopoldne je bil njegov pogreb. Od vseh strani in iz vse fare so se zbrali številni znanoi in prijatelji čislane Jaševe hiše, da so pokojnega Ivana spremili na zadnji poti. Obsipali so belo krsto s kupom šopkov in vencev. Prišli so fantje, ki so Ivana poznali kot dobrega in poštenega prijatelja, prišli so pevci in gasilci. Pogrebne molitve je opravil in sprevod vodil pokojnikov brat Karel Jaš, kaplan od Sv. Urbana pri Ptuju ob asistenci domačega gg. župnika in kaplana ter v spremstvu še 3 drugih gg. župnikov. Pevci so pred hišo žalosti zapeli žalostinko »Pomladi vse se veseli«, na pokopališču pa »Vigred se povrne«. Sprevod s krsto je krenil v cerkev, kjer je bila žalna sv. maša, nakar je sprevod krenil na pokopališče. Tu je po končanih pogrebnih obredih spregovoril domači g. župnik in duh. svetnik Dav, Ro-škar, ki je s solzami v očeh orisal boguvdano življenje blagega mladeniča. V srce segajoče besede, katere je spregovoril g. župnik, so privabile skoraj vsem pogrebcem bridke solze v oči. V imenu fantov pa se je poslovil od pok. Ivana mladenič Bogomir Urbancl. Težka jc bila ločitev od nadebudnega mladeniča, ki ga je vihar usode utrgal z drevesa Jaševe družine kot svojo žrtev, ter jo položi! v črno zemljo. Za Jaševo družino je to ! težka preizkušnja. Pa tudi to izkušnjo bo ta družina, ki jc prepojena z zaupanjem in ljubeznijo do j Boga z njegovo pomočjo potrpežljivo prenesia. mir blalgi duili, preostalim pa naše iskreno sožaliel Cerklje se pogasi razvijajo in skoro smo mislili, da bodo postale letovišče v tem ugodnem alpskem kraju. Imamo vse ugodnosti, tudi stanovanj za silo, saj je zrastlo v kratki dobi nekaj prav lepih hišic, kjer bi letoviščarji poceni in v udobnosti preživljali vroče poletne dni, samo vodovoda nimamo. Z vodovodom v zvezi, oziroma s slabo pitno vodo so pa zvezane bolezni, katerih ena in sicer nalezljiva se je pred sedmimi tedni pojavila v okolici, in sicer tifus. V Češnjevku. obč Cerklje, se je pojavil prvi slučaj. Odpremili smo ga takoj v bolnišnico, kjer se še zdravi. V Češnjevku ni vodovoda; redki so vodnjaki, ljudje pijejo, se umivajo in kopljejo sebe in živino v majhnem potočku Ušica, ki teče skozi vas izpod Štefanje gore. V tej vodi se prav svobodno množijo različn bacili. Poleg tega je po zatrdilu dirokUrja Higiijenskega zavoda v Češnjevku več ljudi ,ki so takozvani Dauerausscheider t. j. trajni izločevalci tifuznih bacilov. To so ljudje, ki so že preboleli tifus, ki se sicer čutijo popolnoma zdrave, imajo pa v žolčnem mehur) i trajno zalogo bacilov ki jih nevede raztrošajo okoli Drugi slučaj je bil v Gradu, obč. Cerklje, pred petimi tedni. Kraj je četrt ure oddaljen ced Če-šnjevka. Slučaj je bil takoj prijavljen oblastem, vendar so se začeli pojavljati slučaji v Cerkljah samih, končno po Brnikih, Vopoljah in celo na Št. Urški gori, kjer leži 21 bolnikov, deloma težkih, deloma lažjih, ki so prijavljeni oblastem in pod stalno zdravniško kontrolo. Neprijavljenih in pod nikakim zdravniškim nadzorstvom je okoli 10 oseb. Ljudje se pač bojijo stroškov. Skozi imeno-vane vasi, razen Št, Urške gore, teče potok Reka, ki ga rabijo ljudje za vse potrebe n. pr. za pranje, za napajanje živine, za odpadke, namesto straniščnih greznic, za grobove crknjenih živali kot mačk, psov, mladih prešičkov, za izplakovanje kož v strojarski obrti in končno jo pijejo, rabijo v kuhinji, ker Cerklje nimajo primernih vodnjakov, Dvoje ali troje je vodnjakov in še ti so do 25 metrov globoki, ker je talna voda tako nizka. Primernih in čistih studencev v neposredni bližini tudi ni. Oblasti so dale potok očistiti in prepovedale vsako rabo vode iz njega. Prepovedale so vsak dovoz mleka v mlekarne in sadja ter zelenjave na katerikoli trg iz imenovanih vasi. Nalepljeni so letaki po vasi in po hišah, kjer ležijo bolniki. Vršilo se je predavanje o tifusu in njega vzrokih. Ukrenjene so vPrager Presse« piše, da je državni kancler Hitler v zadnjem času povečal svoje delovanje zato, da okrepi vpliv narodnih socialistov v nemški vojski. Prvotno je nameraval izročiti vrhovno poveljstvo polkovniku Arnimu, vendar tega načrta ni mogel izvršiti radi odpora vojnega ministra Blomberga. Hitler namerava oedaj ustanoviti vrhovni svet za narodno obrambo, v katerem bodo samo narodni socialisti in bo imel vrhovno vodstvo ter kontrolo nad vojsko. Razen tega bo imenovanih 5000 bivših častnikov, ki so člani narodno socialistične stranke. Čuje se, da je državni brambni minister proti temu načrtu. Velika židovska manifestacija London, 20. jul. tg. Danes popoldne je prišlo 50.000 angleških Židov v sklenjenih vrstah v Hy-depark, da protestirajo proti izjemnim zakonom proti nemškim Zidom. Ves promet v paralelnih ulicah je bil ustavljen. Vse židovske trgovine v Londonu so bile zaprte, da so omogočile svojim nameščencem udeležbo. Mnoge organizacije so nosile zastave z napisi, s katerimi se poživlja angleška javnost na bojkot nemškega blaga in se zahteva državljanska enakopravnost za nemške Žide. Post dospel že na Aljasko Newyork, 20. jul. tg. Ob 7.30 vzhodnega časa je ameriški letalec Post preletel mesto Nome na Alaski in s tem dosegel ameriško celino. Vedno bolj se kaže, kako silne napore mora Post pri tem prestati. Skoro ves čas se mora odreči spanju in je moral vselej pri pristankih ostati pri stroju, da ga pregleda in popravi. Njegove oči so že v Berlinu pokaazle, da močno trpijo, in je moral vselej pri pristankih dajati na oči mokre obkladke. Tudi njegov sluh trpi radi neprestanega brnenja motorjev. Gotovo je, da bo Post svoj prejšnji rekord še pobil. Če bo obdržal dosedanji tempo, bo zbaljšal rekom vsaj za pol dneva in bo že v soboto zvečer dospel v Newyork. Špekulacija v USA Newyork, 20. julija, tg. Rooseveltova izjava, da vlada ne bo trpela, da bi borzni hazarderji motili njen program in poskušali z ogromnimi špekulacijami onemogočiti nadzorstvo, je pravi vzrok včerajšnjega padca kurzov. Tudi ogromna prodaja 7 in pol milijona akcij je ovirala promet, tako da se je poslovanje moralo nekoliko časa suspendirati. Tudi na čikaški borzi je nastalo veliko razburjenje, ker je cena pšenice padla za 13 centov. Mariborske vesti: Kmetijske eksportne pred sodiščem Državno pravdništvo je dvignilo obtožbo proti bivšim voditeljem Kmetijske eksportne zadruge v Mariboru, ki se sedaj nahaja v kon- kurzu. Pred sodnike malega senata pridejo Ignac Krištofič, bivši predsednik, Mate Žunkovič, bivši tajnik in Franc Kenda, bivši ravnatelj omenjene zadruge. Obtožba temelji na delovanju imenovanih v okviru poslov Kmetijske eksportne zadruge, o katerih smo svoječasno že obširno poročali, poleg tega pa je državno pravdništvo obtožilo še Žunkoviča in Krištofiča radi nekih meničnih manipulacij v Račah. Zanimivo je, da so omenjeni svoječasno po razpustu Kmetijske eksportne ustanovili novo zadrugo pod imenom »Edinost«, ki naj bi dajala svoji m'. Stanom posojila. Zadruga pa je kmalu likvidirala in njeni ustanovitelji so se preselili v Zagreb, kjer so se pridružili zadrugi, ki jo vodi nek visok bivši državni funkcionar. — Za razpravo vlada ogromno zanimanje tako v mestu, kakor na deželi, kjer ie imela bivša Kmetijska eks-portna nebroj članov. V objema dravskih valov Včeraj popoldne so v Dravi nenadoma odjeknili iz reke obupni klici: >Na pomoč!« V Dravi se je borila z življenjem 12-letna učenka Josipiina Berglez iz Radvanja, ki se je predaleč spustila v strugo ter so ji pošle moči, da bi dosegla breg. K sreči so bili drugi kopalci blizu, ki so jo potegnili iz objema dravskih valov. Poklicani reševalci" so jo odpeljali v bolnišnico. □ Izpremembe v frančiškanskem samostanu. Za kaplana prideta k župniji Matere -Milosti p. Rupert Suhač iz Sv. Trojice v Slov. gor. in p. dr. Stanko Aliančič z Brezij. V Novo mesto je odšel vsem dobro znan vratar frančiškanskega samostana fr. Daniel Grobler. □ Dovoljenje zn inženjersko prakso na področju cele države je podelilo gradbeno ministrstvo znanemu arhitektu inž. šaši Devu. □ Motociklist v biciklista. Huda nesreča se je pripetila v sredo zvečer na Ptujski cesti. Neznan motociklist se je zadrvel v Martina Hoj-nika, ki je kolesaril po cesti ter ga butnil s tako silo ob tla, da je obležal nezavesten in s prelomljeno levo nogo. Motociklist je odfrčal v strahu pred posledicami dalje, ponesrečenca pa so našli mimoidoči ter pozvali reševalce, da so ga prepeljali v bolnišnico. Šele tu so ga spravili k zavesti, da je lahko povedal vzrok svoje nesreče. □ Krščanska ženska zveza naznanja vsem članicam in članom, da se v nedeljo, dne 23. julija udeleže procesije pri Sv. Magdaleni (Mag-dalenska nedelja). Popoldne ob 2 sv. blagoslov. Nato izlet k Reibenschuchu na Pobrežje. Vse članice, člani in prijatelji vabljeni. Odbor. □ Plinske maske bodo rabili v kratkem oni drzneži, ki si še upajo spustiti se v gotove podzemne prostore na Glavnem trgu oziroma Aleksandrovi cesti. Radi preobilice puhtečega anio-nijaka bo zlasti sedaj v poletni vročini obisk omenjenih kanalov kmalu življenjsko nevaren. Najbrž je prešlo že v pozabo, da so bili montirani v teh prostorih svoječasno električni ventilatorji v prezračevalne namene. □ Neznane žrtve... V Janževem vrhu pri Ribnici na Pohorju je naplavila Drava truplo neznane svoje žrtve. Vtopljenca je našel na plitvini posestnik Anton Pavlic iz Brezove. Vtoplje-nec je star približno 60 let, 168 cm visok, srednje močne postave, plešast ter je ležal v vodi popolnoma gol. Na desni strani temena je imel majhno rano, ki jo je dobil najbrž pri padcu v vodo. Truplo je ležalo približno 14 dni v Dravi. Znakov nasilnega dejanja ni bilo opaziti nn njem ter gre najbrž za nesrečo. Kulturni obzornik Studenec miru L. P & m e r , D. J. — L. S e d e j , C. M. Navodila za prejemanje zakramentov sv. pokore in sv, Rcšnjega Telesa. Ljubljana, 1933. Misijonska tiskarna Domžale-Groblje. Cena 16 Din, vez. 24 Din. Največja dobrota za narod so dobre ascetične knjige. Po njih se narod vzgaja v izklesane značaje, v može in fante, ki se ne obračajo po vetru, ki ne poznajo koristolovja, ampak, ki za svoja prava načela tudi umrjejo. Temeljna resnica vse uspešne vzgoje o samo-premagovanju, o sustine in abstine (vzdrži in premagaj se) se najbolj nazorno in prepričevalno podaja v ascetični knjigi. (V leposlovni knjigi — v mislih imam le najboljše — naletiš na to zdravo živ-ljenjsko žilo le redkokdaj, zato imajo za vzgojo čistih in močnih značajev neprimerno manjšo vrednost kot one), Po pravici smo veseli vsake dobre ascetične knjige, ki izide med nami. (Želimo pa, da bi že skoraj dobili močno založnico, ki bi dvignila ugled slovenske ascetične knjige, kot jo je dvignil Hcrder med Nemci. Morda bi vprav misijonska tiskarna v Grobljah prevzela to velevažno nalogo nase?) Pričujočo knjigo »Studenec miru« moramo uvrstiti med solidno ascetično slovstvo. Za cilj si je postavila vzgojo vesti; natančno poznanje božje postave in točno razlikovanje zadolženja, velikega ali malega. Najprej odgovor na vprašanje: Ali jc bilo tisto. i— __ *-1.— i _J:I~ j—u VaUL-- - 1 <■- ■ ai nc |c. ituviai i^n gicil. rcune praniletlC vrednosti sta načeli: »Če pred dejanjem nisi ve- del, da je greh, ampak si šele pozneje zvedel, da so take stvari grešne, se ti ni treba spovedovati« in drugo: »Kar se ti zgodi proti volji in brez privoljenja, nikakor ni greh, najsi bi bilo karkoli že.« Mišljeni so neprostovoljni in zato negrešni gibi narave (str. 4), ob katerih se marsikdo ne spozna in si zato nalaga jarem, ki ga Bog noče. Iste važnosti je splošno pravilo o razlikovanju smrtnega od malega greha. Koliko ljudi je, ki bi lahko na mesečno spoved pristopali nedeljo za nedeljo k sv. obhaijilu, pa nimajo pravilno poučene vesti in zato izoslajajo. Sedaj, ko so obhajilno mizo zavojevali tudi možje in ko imajo spovedniki preveč dela, je nujno potrebna taka poučenost in praksa iz prvih časov krščanstva. Za ohranjenje zdrave vesti, oziroma za pomir-jenje že zbegane vesti je dragoceno pravilo o treh dvomih: če ne veš zagotovo, ali si tisto stvar storil ali ne; če dvomiš, ali je bilo tisto smrtni greh ali ne, in če ne moreš priti na jasno, ali si sc tistega že obtožil pri spovedi ali ne, ti ni treba biti v skrbeli! Knjiga točno razlaga katoliški nauk. »Nikakor nisi brezpogojno dolžan, da bi se moral spovedovati takih dvomljivih, morebitnih smrtnih grehov« (str. 8). Knjiga je posebno priporočila vredna zlasti v našem času, v dneh katoliške akcije, da si bo vsakdo znal formirati (to je ustvariti razsodno) vest, da bo mogel kakor v prvem času krščanstva živeti v osrečujoči zavesti, da je odrešen otrok božji in da bo tako ves Kristusov borec. Dr. _a. ★ »Zbori«, revija zborovske glasbe, ki jo urejuje Zorko Prelovec, so pred kratkim zopet izšli, in sicer v 3. štev. letošnjega letnika. Književna priloga je radi nerednega plačevanja naročnine to pot nekaj skrčena. V njej je priobčenih poleg pesmice Dragota Žagarja nekaj člankov. Ivo Pe-ruzzi priobčuje nadaljevanje pregleda o kulturnem delu Mateja rlubada. Hinko Druzovič končuje spis o sedemdesetletnici prvega slovenskega pevskega nastopa v Mariboru. Sledi kratek življenjepis in dosedanje delo skladatelja Srečka Koporca, nato začetek pregleda o letošnjem opernem repertoarju in končno razna poročila in novosti, — Glasbena priloga prinaša tri zbore in en solospev. Rožan-čev moški zbor »Hčere svet« je dosti originalna skladba s samospevnim basovskim vložkom, prijetna v zvočnosti, a v jedru naslonjena še na tradicionalen način oblikovanja. — Koporčevi »Vetri v polju« za mešan zbor so samonikla in gorko občutena ekspresija tihe žalosti, ki je oblečena v otožno prelivanje hromatičnih melodij. — Kendovi »Vlaki« so skladba za mešan zbor, ki s sodobnimi potmi nima stikov; v arhitektoniki in izdelavi je nekam okorna, pač pa ima v sebi nekaj dobrih misli. — Sattnerjeva »Legendica« je samospev s klavirjem, ki je, čeprav romantično občuten in malce vvagnerjansko barvan, prav prikupen. — »Zbori« vršijo v okviru svojih možnosti znatno glasbeno kulturno delo, zato so res potrebni pozornosti in podpore! V. U. Glasilo slovenskega društva za varstvo živali v Ljubljani »Prijatelj živali« prinaša v svoji 2. številki (pravkar izšla) mnogo toplih člankov za človekoljubno postopanje do živali (tak list — če bi vzbudil kak uspeh, bi bil potreben tudi za varstvo ljudi!) Med drugim prispeva tu znani slovenski folklorist I. Šašelj članek z naslovom »Živali v slovenskih pregovorih in rekih« (v dopolnilo k istonaslovni knjigi). »Prager Presse« (19. julija) prinaša daljši referat o nedavno izišli knjigi »Zbornik radova III. kongresa slovenskih geografa i etnogra!a u kraljevini Jugoslaviji«, kjer se ustavlja ob posameznih predavanjih jugoslovanskih etnologov (Milo-van Gavazzi, Kus-Nikolajev, Županič, Filipovič itd.) o etnografskih posebnostih na jugoslovanskih tleh. Premijera slovenske tragedije v New Yorku. Naš newyorški dopisnik nam je poslal daljše poročilo o premijeri tragedije, ki jo je ustvaril Slovenec in so jo prav tako igrali. Slovenci sredi tujega New Yorka. Naj prinesemo na tem mestu izvleček poročila: »Slovenski dramski odsek, nekak ljudski oder naše newyorške kolonije je 24. junija uprizoril pred kratkim v Nevv Yorku izišlo dramo »Tolminec«, katero je opesnil slovenski pisatelj v Ameriki, pod imenom Solkanov. Radi domačnosti snovi tragedije ie z?. de!o t?koj po objavi zavladalo zanimanje, a imenovani dramski odsek se je prvi potrudil z insccaacijo v velikem in razkošnem Webster Thr»l.-U sredi r.ai-večje gledališke kolonije v Ameriki. l'«p».\ igralcev in tehničnih oderskih oprem ter lučt^h efektov je bil lep. Težka premijera »Tolmiuca« kot produkt slovenskega gledališča v Nevv Yorku pomeni vsekakor uspeh, na katerega smo lahko ponosni .. .« V daljšem orisu vsebine poudarja poročevalec zlasti občečloveško noto, ki je v vsej ele-mentarnosti položena v dejanja, dasiravno je ro svojem okolju in nekaterih osebah to tragedia goriških Slovencev. Tomislav Krizman, znani hrvatski slikar, ki se je vzpel zlasti med hrv. grafiki na prvo mesto in storil mnogo za domače umetniške razstave v inozemstvu (trenutno je prirejena v Metzu velika razstava ill!'oslnvancWiVi Ilralitinv ^.ojl 1..J; -I- - p,—in.uv, ...... ..-..*. ,uu, .slo- venskih, kar ie njegovo delo!), praznuje danes 50 letnico svojega življenja.