ffOS obertniške Izhajajo vsako sredo po celi poli. Veljajo v tiskarnici jemane za celo leto 3 fl. 60 kr., za pol leta 1 fl. 80 kr., za cetert leta 90 kr. posiljane po pošti pa za celo leto 4 fl. 20, za pol leta 2 fl. 10 kr., za cetert leta 1 fl. 5 kr. nov. dn. Ljubljani v sredo 18. j ulij a I860. Nova postava za obertnije in rokodelstva. Cesarski patent od 20. decembra (grudna*) lanskega anice vo-k'o. ktera leta, kteri ukazuje novo, razun Beneškega in Gi jaške za vse cesarstvo veljavno obertnijsko posta je 1 kot maja t. 1. moč zadobila, je sedaj v slovenskem jeziku prestava iz deržavnega zakonika leta 1859 za kranjsko vojvodino" (in menda tudi za Slovence na Štajarskem, roškem , Teržaškem in Goriškem?) přišel na svetio. Ke~ ta kd nova postava globoko sega v nase v«f nam treba zdi, jo v našem, tudi obcuuijstvu namenjenem listu natisniti od konca do kraja V • in 1 j e n j e okode IO se tvu Začenja se ta postava z pi Njih \ • V I ja ee sarja ki ti določuj kterih reči se nova obertniitka postava ne dotikuj Pred g ali uvod te posta\ se tako-le glasi Volj N Je 9 obertnijsko delavnost v Našem cesarstvu po enakem uravnati in kolikor je mogoce polajsati smo svčt razumevši Naše ministre in zaslišavši N zat deržavni poterdili sled bertnijsko p za rokodelstva in obertnije) in ukazuj obertnijska postava bo od k Ie I Ta i. m 4 1 h i tur.. ■ * - T. * V '/Â .\j U 1860 veljala po vsem Nasem cesarstvu, «a-mo po Benecii in Krajini vojaški ne. II Ta obertnijska postava ne sprem tistih zs kako se sme kj e prebivati, poved, ki veljajo zastran tega kd v nicemur se sme in liti (udomiti) in kdo ima pravico » III Od dobe gori povedane zgub J m vse sedaj velja povedi zastr tega ? kako se dobivaj obertnijske, fabriške in kupčijske pravice, tako tudi vse ti obertnijski postavi nasprotne starejše pravila zastran zver-sevanja rečenih pravic. IV Vse kar ta postava ukazuje veljá razun opravi ktere sledeči člen našteva, za vse po obertnijsko zver ševane delà, naj se z njimi kupčijske reči narejajo lujejo ? , pode- ali naj se tičejo kupčevanja, ali pa opravljanja kake službe in kakošne delà V. Z nekterimi opravili in deli se bo tudi naprej ravnalo po posebnih za-nje danih zapovedih in pa ne po pričujoči obertnijski postavi; te opravila in početja, kterih se ta postava ne dotikuje, pa so: kmetovanje pa nju podd m prislužki pravih ali uavadnih domaćih ljudi iz družine te ali une hiše, šteti v versto domaćih postranskih del; opravila advokatov, notar jev in kupčijskih mešetarjev (mešetarjev pri mejnicah, pri blagu, la-dijah in na borsi), inženirjev in druzih ljudi, ki so jih gosposke za nektere opravila posebej postavile in v prÍ8ego vzele; po tem vsaktero posredovanje ali mešetarjenje v privatnih, pa ne kupčijskih zadevah ; " " 1 g) ozdravljanje bolnih ( opravila z d r a v n i k o v ali q) za vračev sploh, ranocel nikov, zdravnikov zobe, po rodni čar jev, babic itd.), vsakoršne zdrav i vn i ce ali naprave za ozdravljanje ljudi, kamor se štejejo tudi poro dniš nice. norišnice, ko- pelnice in točiv nice zdravil n ih pijač; le-karstvo ( apotekarstvo ), ozdravljanje živine (zivinozdravstvo) in sk o pijenje (rezanje) žival; prislužki privatnih (neočitnih) ucenikov in zre-jevavcov in pa temu delu narnenjene hiše; obertnijske delà ocitnih Ijudo milih naprav, učilnic, kaznovávnic in pokorivnic; k ; kreditne ali upne naprave, banke, z a s t a v n e hiše, zavarovavnice, preskerbovavnice izplacevavnice prihodov (rendit), hranil-u i ce itd. ) i želez ne ceste in vožnja z ladjami parnicami; m) morskim postávám podveržena vožnja po morji in lovlja morskih rib; * stanovitne brodišča za prevažanje čez reke, jezera, přelive ali kanale, itd. plavivnice (naprave za plavljenje ali gnanje derv) ; očitne veselice 9 ki jih kdo napravlja, in vsa 9 na ogled postavlja); korsue razstave (kjer se kaj izdaja nje in razprodajanje občasnih tisko pisov (časnikov); pohišna kupčija (havziranje) in druge obertnijske V • delà 9 ki se ne morejo opravljati drugače, kakor da človek hodi od kraja do kraja. VI. Osebne obertnijske, fabriške in kupčij ske pravice, zadobljene po doscdanjih postavah, bodo veljale tudi zanaprej, iu tem, ki so jih dobili, gredó tudi vse tište večje oblasti > jih pričujoča postava kaki obertnii nje gojzdov (borštov) in dodeljuje. ali p o s t r a n s k ber tnij (delà), ako se z nj tmi po velikem vzeto, lastni pri > delki podelujejo; po tem tudi pravica želah po starejših naredbah posestnikom vinograd ) VII. Sedaj veljavne ukoreni njene (radicirane) in prodavne obertnije ostanejo tudi za naprej stvarne v nekterih de- (realne) obertnije. Nove stvarne obertnije se ne smejo in di d n ih t dodelj točiti d vino in kakor d a r s t iu d ar s k bodi pitj n a p r a P vec napravljati. VIII. za ktei je Zastran pravice do samoprodaje, ki jo ima deržava, in zastran njenih veličanstvenih pravic, kakor tudi zastran samoprodaje pijač in gledé mlinskih po sposke; slo vst rudarski postavi treba dopuščenja rudarske go- pravic, ki še veljajo v nekterih kronovinah, po tem zastran delavnost, pravica pisatelj 9 da kraljevscin danjih zapoved. (regalnih beneficij) bode se deržati dose smejo svoje delà sami » ati svoje stroske iz dajati) in pa zverševanje lepih umetnost 9 najnižje delà za mezd o ali plač o (delo nadni carsko itd.) ; i i a it >' j i IX. Pričujoča postava nikakor ne spreminja tistih pravic, ki jih postava od privilegij naklanja, irnetnikom privilegij zavolj kake iznajdbe, poprave ali najdbe. X. Našemu ministru notranjih reci je naročeno, izpe-ljati to postavo. (Dalje prihodnjič.) Véliki zbor krajnske kmetijske družbe. (Dalje.) Potem, ko je gosp. dr. BI ei we i s zboru razodel svoje mnenje, kako bi se dalo iz kmetijskega ozira večkrat se ponavljajočim nad loga m naše dežele v okom priti, je gospod dr. Ahačič poprijel besedo rekši: Jez v obče rad poterdim, kar je gosp. dr. Bleiweis svetoval v blagor naši domovini, vendar s tem po mojih mislih ni še vse pri kraji, ker gosp. dr. Bleiweis-ovi svetovi obsegajo le bolj to, kar naj bi se s to rilo, jez pa imam še marsikaj svetovati, kar naj bi se opustilo. Preden pa to slavnému zboru razložim, naj omenim nekaj še zastran razdelitve občinskih spaš-nikov (gmajn). Take pašnike razpartiti, bi bila gotovo velika dobrota; al zapovedati to in siliti ljudi, da morajo gmajne razdeliti zdaj še ni mogoče, ker je še dosti takega svetá, zavoljo kterega je pravda, čigav da je; treba je tedaj, da se pred ta reč razsodi in vsakemu svoje pravice določijo. Gospod dr. E. Costa se je na to oglasil in rekel, da gospod dr. Bleiweis gotovo ni měnil tistih spašnikov, ki spadajo v versto prepirnih ali pravdi še podverženih reci, tedaj ne tistih, o kterih bojo komisije še le sodile, ki so ravno zdaj postavljene za poravnanje zemljišnih pravic in dolžnost, ampak menil je sila veliko množico tistih občinskih paš-nikov (gmajn), kterih deležniki so dobro znani in med ktere se dá svet brez vsega zaderžka lahko berž razpartiti. — Dr. Bleiweis poterdi, da le tistih tisuč in tisuč oralov občinskih pašnikov, ki jih je gori omenil, naj se hitro razdelí med deležnike, ker o njih ni nobene pravde več, čigavi da so. Potem poprime gosp. dr. Ahačič spet besedo in začne govoriti o tem, kar je izperva rekel, namrec, naj se opustí in od verne marsikaj, kar nadioge pomnožuje kmetijam, in tù sčm spada tudi to, ako gosposka (sodniška iu politična) pri na kant djanih kmetijah po sodniških služabnikih dá rubiti vso živino, živiusko klajo, kmetijsko orodje in semensko žito, ktere reci kmet za svojo kmetijo tako potřebuje, da brez njih ne more več kmetovati; take reci se brez vsega po-mislika za pretnikljivo blago (mobilare) vzamejo, popi-sejo, rubijo in poprodajo. Al teh reci modra postava ne stavi v versto premi klj i vega blaga, ampak §. 296 deržav-Ijanskih bukev (biirgerl. G. B.) jih stavi v versto nepremi klj i vi h, ki se ne smejo kmetu vzeti, kakor rokodelcu po 340. §. ne njegovo za rokodelstvo najbolj potrebno orodje ne, pa tudi ne dopusti, da bi se kakemu dolžniku vzelo za vsakdanje potrebe potrebno oblačilo. Gledé na vse to svetuje gosp. dr. Ahačič: naj kmetijska družba c. kr. deželno poglavarstvo pripomoći prosi, da bi se, kadar se ima kakemu na kant djanemu kmetu po sodniški ali politični gosposki premikljivo blago rubiti in prodati, saj toliko žita, toliko lesa, toliko živine in živinske klaje in tisto orodje, ki je kmetu potrebno, da more dalje kmetovati, za nepremi klj i vo blago štelo in se tedaj rubiti ne smelo, — tudi naj bi sodniški služabniki nikoli sami ne prišli rubit, ampak vselej naj pokličejo soseski-nega moža kot zvedenca, kteri naj bi določil, kaj se brez pogube kmetove rubiti ne dá, zakaj taki kmet nima dnarja, da bi mogel še le pravdo začeti, da bi se to ali uno ne rubilo; tudi naj se gosposkinim (rihtnim) služabnikom ojstro zaukaze, da se pri rubljenji obnašajo zmerno, kakor postava veli. Njih eksc. deželni poglavar so na ta svèt opomniii, da bi utegnil kredit sploh škodo terpeti in bi se ljudém neraji dajalo na upanje, ako bi se toliko reći štelo med nepre- mikljivo blago, ki bi se rubiti ne smelo, kadar dolžnik ne more drugač plaćati. Gosp. dr. E. Costa pravi, da se od sodniških hlapcov ne more misliti, da bi mogli prav presoditi, kaj in pa koliko žita, živine itd. spada v versto tistega blaga, ki je za gospodarstvo neobhodno potrebno in bi se kmetu rubiti ne smelo, tedaj dostavlja gosp. Ahačićevemu nasvetu le-to: naj bi pri rubljenji premikljivega blaga vselej tudi gosposkin uradnik pričujoč bil. ' i* Na to odgovori gosp. dr. Ahačič, da gosp. dr. Co-sta-tovega dostavka ne more poterditi, zakaj eksekucijni stroški so že zdaj dosti veliki in bi potem takem se še bolj narastli, ker bi treba bilo še uradnika plaćati. Tudi naši mlajši uradniki niso v kmetijskih rečéh tako podučeni, da bi mogli prav razsojevati, kaj je za gospodarstvo neobhodno potrebno in kaj ne. Župan ali kak drug županijsk svetovavec, kterim je stan njih sosedov najbolje znan, bojo vselej najbolje vedili določiti, kaj je treba, da se rubljenemu kmetu pusti, da more še dalje kmetovati. Zbor je poterdil vse dr. Bleiweis-ove nasvete, pa tudi dr. Ahačičev dostavek. (Dal. si.) Od orgel sploh, posebno pa od novih orgel v Ipavi. Iz Ipave. J. G. — V zadnjem shodu duhovšine v Ljubljani so me gospodje od več krajev po orglah popra-ševali, ki so se za farno cerkev v Ipavi delale, ali so že dodělaně, in kakošne da so. Se vidi, da si mojster gosp. Franc De v iz Ljubljane, ki je te orgle izdelal, še nobenega hvalivca ni najel, ki bi ga na vse strune razgla-soval in hvalil, kakor se pogostoma oglasujejo in zerno in pleve enako hvalijo. Zatoraj bom morebiti komu ustregel, da sam povem, kar se dá od orgel spoh in od mojstra Dev-a povedati. Orgle so že dogotovljene ; v véliko saboto so v čast godu vstajenja našega G. J. K. pervikrat zapele; prav dogotovljene so bile pa nekaj kasneje, tako da njih očitna preskušnja je še le 29. maja mogla biti. Imajo 24 glasnih sprcmenov ali registrov, dvanajst v vélikem, šest v zgor-njeni podperstniku (manualu) in šest v podnožniku (pedalu). Principal v vélikem podperstniku je mere šestnajst ćevljev, drugih pet spremenov meri po 8, med kterimi se trobenta z jeziki šteje; drugi so manjše mere, toda mikstura in kornet sta trojnoverstna. Gornji principal je osem ćevljev in na tistem sapniku (Windlade) stojí tudi „vox humana**, ki se v podobi od vseh drugih pišal mocno loći. Vsak spremen v podperstnikih šteje po 56 pišal, tako, da seže na desno do g, in na levem je, kakor se že povsod delà, velika oktava neokrajšana. V podnožniku šteje vsaki spremen po 24 pišal, kar se malo kje dobi. Principalbas odpert in pozavna merita po 16 čevljev, „unterzac" 32', drugi trije po 8'. V celih orglah je glasov 1360. Dve reci ste me gnale, za preskušnjo in presojbo teh orgel pervake v glasbini povabiti, enkrat zato, ker je izdelo-vanje veliko več dnarja pobralo, kakor je bil mojster sam presodil, drugič zato, ker je on po deželi se malo znan, da ga pristojni umetniki po njegovem pervem večjem delu ali v nič pokopljejo, ali ga pa deželi po spodobnosti pripo-ročijo. Povabil sem bil dobro znanega gosp. Rihar-ja, vodja glasbine v škofijski cerkvi in gosp. Antona Nedveda, c. k. učenika v glasbini in vodja družbe godbinega soglasja iz Ljubljane. Povabil sem bil tudi iz Gorice v tej reci najbolj slovitega gospoda, pa je bil zaderžan priti. Perva dva gospoda sta bila prišla, delo na vse strani do najmanjih reci pregledovala, glasove vseh spremenov po-sebej, spremene med sabo, in vse skupaj poskuševala z vednim ozirom na to, kar je bil mojster v svojem obetu 221 izpeljati obljubil. Kaj in kako sta vse najdla, je v spisa in za malo časa se praskajo, ker so prisiljeni po dotičnih popisano, iz kterega po debelem to le posnamem: mojstrih delo popravljati in nove dnarje šteti, ali pa naravno Delo sta najdla prav dobro izpeljano, glasovi vseh spre- delo stati pustiti. In kdo je tega kriv? Lahkomišljenost menov so po svojih posebnostih srečno zadeti, in kar moj- tistih hvalivcov, ki take ljudi očitno po časnikih nosijo, ali strijo najbolj naznačuje, da vsi glasovi enega spremena so jim celó pisane pohvale na pot dajejo, da druge ž njimi si po svoji posebnosti skoz in skoz enaki 9 to je 9 principal motijo in sleparijo. S takimi pismi so tudi mene taki možje daje v vseh 56 pišalih principalni glas, gamba gambinega itd., motili, ki so jih od tega in unega cerkvenega predstoj-kar se ravno lahko ne zadene. Flavta poje, kakor da bi ništva z debelo hvalo přejeli, in so mi tudi dosti cerkvenih , da se mi svojem ginljivem žalovanji dobro zadeta razodeva. koga naustno piskati slisal, ravno tako se „vox humanaa v Oglas brez vsega zastajanja tako gladek 9 vseh pisal je hiter, cist in zmiraj v enaki moči, jemlji vsaki glas posebej ali na vse krajcarjev za popravljanje orgel pobrali, dolžnost zdí, vse, kterim je mar, na varnost opomniti, ki jo je treba pri takih ljudéh imeti. Taki mojstriskaze vse ob- lazij 9 in se povsod vrivajo 9 učeni in zaneslj moj8tri perste, igraj hitro ali pocasi. Glasovi enega spremena se v pa zadej ostajejo, ker jih je sram se Ijudem siliti. Tako drugega soglasno zalivajo, vsi se med seboj tako složno nesrečo ima ravno g. Dev; osemnajst let se je orglarije spreje majo, da nekak veličasten mir brez vsega vriša in na Dunaj učil 9 ropota v celih orglah dije. Toliko od glasenja orgel. Potem pravita presojevavca, da sta najdla čedno izde je po Estrajhskem, po Moravském in po Ogerskem kakor podmojster veliko že kakih osem (et v svoji domovini na Kranjskem orgel postavil in zdaj je 9 rekel, da nikdor še lano in umetno izpeljano orgeljsko omaro, v ktere obličji sam ni te » kriv in kmalo nj ne vé. Ne rečem, da tudi 9 ker se pa spet premalo ponuditi zná. 9 bo 80 velikih in malih iz čisto lekaniga angležkega cinja čedno Kdor bo ž njim govoril, in nabrušen jezik pričakuje vverstenih pišal stoji in cerkvi lepo snago delà. Orglarska kmalo mislil, da ta clovek ne more dosti vediti, ker svojih miza stoji pred omaro proti altarju in je spet zasterta z učenost vsakemu razkladati ne zná. Zato se ni bati, da bo nekakim majhnim orgeljskim obrazom, po kterem je posebej sebe in druge za norca imel, in se z znajdbami h valil, ki 16 čisto olikanih cinjastih pišal raz8tavljenih. Meh, ki so ze po sto in dvesto let stare, kakor postavim z orglam sapo daje 9 je en sam, pa ta velik, štirivoglat, in se humana" V) vox 9 ki že zdavnej v vseh večjih nemških orglah stoji na vse kraje enako kviško vzdiguju. Ta meh druga dva Le kos v umetnosti je tisti, ki ze znajdenim rečem I as dati more, in prav za prav: Kdo vpraša le po s sapo napolnujeta, kterih pa po stari navadi ne tlačiti ne gla vleči ni treba, le nekak obešen zibnik (Pendel) se sèm ter zna Vjč goni in mehove vzdiguje. Takega mehú na Krajnskem org P h novih ta n o v i t n i h Kdor pa misli take orgie imeti, je treba, da se jdbah? VTprasa se le po dobrih se n i k j e r ni 9 m goniti ga tako. kakor 9 se tukaj goni 9 J6 zurjenih, pa tudi t n i h mož dei V t 9 in to hvalo moram ttžko kje še viditi. Tudi pri sapnih zaporih ali ventilih sta po svoji vesti D najdla, dati, da se je takega pri meni skazal, da po večjih žuknih (Kanzellenspiinde) so nastav- in se zanesem, da ga ne bom zapeljal, kdor mu svoje za Ijtni taki zapori, ki se na vse straui enako odpirajo, in ne upanje skaze na pol, kakor je pri navadnih mogoce. Pri teh novih zaporih še enkrat toliko sape v pišali pride, kakor pri starih, pri velikih orglah za prav velik dobiček šteti. Ko- Zdaj pa še ekaj 9 orgel izučil. Ce hočeš dobro delo imeti kar sem se pri izdelovanji naših da bo hvale vredno. > likor se vé iu bere, od takih zaporov ni še nikjer nič zna- dvesto gold, vec, negïi in se sme reci, da jih je gospod Dev pervikrat in terd in suh les spet bolj in da bo sto in vec let docakalo, ne derži se za sto a ! i zakaj cinj je bolj drag drag tukaj poskušal. kot svinec ali les, kot kaka slaba mečava; dobro čisto delo vec caea jemlje kot kakošno poverhno po Vse delo je čisto in skerbno storjeno, vsaka najmanjša siljenje. Jez sem hotel tudi dober kup vse in pa dobro 9 rec je po svoji potrebi do kraja dognana; vse vretenca v imeti, pa ni slo, in sem moral primikati in primikati medenih pušicah tekó; povsod je viditi, da si mojster ni le me glava boli, ker sem z očmí vidil, da ne gré drugač prizadeval kaj dobrega narediti, temuč da tudi v resnici ~ da Drugic ne terjaj svojo 9 da ceš orgie od toliko vse dobro ume in zato se omenjeni spis s temi besedami in toliko spremenov imeti; umen mojster bo to nekako po sklepa : cerkvi sam najbolj razsodil, in tudi ne misii 9 da y> Veseli naji, da smeva očitno spoznati, da nama je vec spremenov morajo bolj drage biti, kot z manj 9 gosp. Dev s tem svojim pervim delom verlega, prav izur gle od zakaj po jenega m prevdarnega domorodnega orgelmajstra v sebi kazal, kterega poročujeva. ki svoji cerkvi veljavne in dobro rabne orgie pravijo spremen od spremena se v ceni toliko razločuje, da ti enega za kakošnih 20 30 gold, naredi druzeg vsakemu cerkvenemu predstojništvu živo pri- 100 in tudi 200 gold, dati ne more i pa za Odtod pride, da kod Naše orgie priželijo". imajo 15 ali 18 spremenov takega glasú in moči kakor une z dvanajsterin Toliko sta moža od orgel povedala pa nimajo spremeni. 9 ktera vesta, kaj Zakaj? Tukaj so same zvergulje nastavljene, tam pa ino pravita, in toliko le tudi jez povem, in si ne upam, sam žaki gromijo. Zato zná unih dvanajst več velj od sebe nič 9 kot teh pristavljati, ker mi tudi vera ne gré. Kdor bi osemnajst rad pa še več vedii, je treba, da delo sam pregleda in sliši. pre Ne zamerim, če kdo vsakemu hvaljenju ne verjame, ker v nobeni reci se tako nepremišljeno ne hvali, kakor ravno v cerkvenih izdelkih, od kterih se najmanj potreb-nega zapopadka ima. Ce kdo kje kake orgle, kako malarijo Slovenščina in srednje učilíšče v Mariboru» (Dalje in konec.) Konec prosenca t. 1. nam je bil poslan ministerski ali kaj podobarskega v cerkev postavi, berž in berž se v razpis po namestništvu, kteri hoče, da se podlage nazna rog zatrobi, in se „mojster « na silo povzdiguje in hvali. • # nijo 9 na kterih bi se poduk v nemškem in slovenskem je i I • V • « • fl • i a* i « a . i « « - Posebno orgelskih mojstrov je zdaj že v vsakem kotu, ziku v tukajšnih gimnazijah tako mogel urediti, da bi se in vendar malo kje se kake pridne orgie vidijo. Kak moj- terdno od stopnje do stopnje omejeno ž njim ravnalo in za ster-skaza, če zna kako pišal narediti, se že šteje za „or-gelpavra" in se ponuja orgie delati, dasiravno še sto drugih řeči ne vé, kar umetnost za dobre orgie narediti terja. željeni následek zagotovil. tem razpisu je podpisanik razun dveh naših rila gosp učnikov, ki sta za našo reč govo , in nekega nemškega, ki nam je nasprotno zakrožil Cerkvene predstojništva mi naj ne zamerijo, če povém, (kar je ravnateljstvo o tem napisalo, vemo) v nemški bě- da jih je tudi vec, ki malo zapopadka od spodobnih, dobrih m terdnih orgel imajo, na besedo takih večidel širokoust-nikov se zanesejo, več sto in tavžent goldinarjev stejejo sedi svoje misii po priliki tako-le razkril: Ko je nova učna osnova in gimnazijska prenaredba v avstrijanskem cesarstvu se uresničila, je tudi po pravici bil 9 * raaterni jezik učencov ko učni predmet vveden, vendar v slovansko narečje govorijo, ker tù gré za omikovanj raznih deržavnih pokrajinah zlo različno; postavimo, na in pod uče va nje, e, ne pa zato, da bi se na terzisću za Horvaškem in Ogerskem je bila materinščina zapo- pšenico pogajalo ali v gostivnici bokal vina od natakarce vedani nauk za vse dijake, ki se na onih gimnazijah uče i P°g Skladbene primerjave med klasičnima jezikoma brez vse izjeme; v slovenskih krajinah pa so morali se slovenski učiti samo čisto slovenski učenci; oba jezika iz doma govorečim se je že rado » in slovenskim jezikom bodo poprek obilno sadii donašale Čas naj se tako razdeli y da poduk v poduj gimnazu spregledovalo in so se ze ko ur v slovenskem in nemškem jeziku dobi, da se večkrat prištevali Neslovencom. Da se je tako ravnalo, po takem v obeh jezikih ko more napredovati pričajo dovolj letniki našega ucilisca. Slovenski uce sta se izperva po dva razreda združevala v enega; koliko uspeha Ucna osnova l. in IL se sprejmita ko dobro premis in na porabno skusnj se lanjajoca; samo treba b! je taka naprava obetala, ni treba besed gubiti. Kako še bilo ucno osnovo II. za gornjo gimnazijo z učno osnovo za imnazijah, dobro poduk slovenskega jezika po prenarejenem načertu namestiti in slovniško imenstvo tudi v slovenščini priložiti, ker poln i v • ,a «... v ... Je žalibog ! o tem na nekterih drugih cr O znamo. Leta 1853/4 se je vendar dovolilo, ceravno nerado in ko kos latinizem se ne přikládá uašemu jeziku je dotični učnik dolgo sem in tam pisaril, po nasvetu ali bolje Da se pa podučni namen doseže, ni zadosti, da se rečeno na njegovo prošnjo poprašavši pervlje ucništvo in s ucenci samo s slovnico in b pecaj » temoc sovsema tem učil y da bi razun 16 učnih ur še 3 ure kak drug predmet potrebno je tudi, da se nekteri predmeti tudi v sloven v vsakem razredu posebej dve učne uri za slovenščino skem jeziku učijo, ker taka vaja daje moč, jakost in o in sicer samo za terde Slovence. Tù še je treba pristaviti y ost v izrazu y pripravi jasno • v redovnega učnika iz slovenščine niso namenili enako Taki predmeti naj bi bili da ■■■■■ H drugim zapovedanim predmetom postavljati; ker, ako je t oto- ljenje in urnost v govoru nara- y god y P»sj verh tega je treba pogostoma med klasičnima kdo neugoden red iz slovenskega jezika dobil, se je pra- jezikoma in med slovenskim jezikom prirnerjati © vilno obotavljalo, da ne bi neprijetni nasledki nastopili. Pri ^odnjavki (maturki) se je v Mariboru vselej kakor iz drug ih » Mi Slovenci ko dovolila, da na tej od, kteremu je tudi milost Božja i živi in ga je Previdnost avstri-pridružila, menda smemo po ukazu od 8. mlj zapovedanih predmetov izprasevalo, vendar se je vselej na- janski derzavi ročito od učiliščnega svetovavca velelo: tak red (klas) nima avgusta 1859 imenovani poboljšek pričakovati, da s tem ne nikake moči na občni red učencov; bil je tedaj nepotreben samo razumniki, temoč tudi priprosto ljudstvo na omiki privezek. Tudi je slovenščina spoznana bila pri slovenskih pridobiva, v nji napreduje, se oblaži, izverstne značaje po- učencih ko drugi deželni, ne pa kot njih materni jezik. »i* rodi y kteri bodo potem mog li cerkvi in deržavi ko pošten Ravno tako porejujé učence po napredovanji se ni spodobno pravični, stanoviti in odkriti možje koristiti. Kaj se misli gledalo na red (klas) iz slovenščine, ampak mislil se je vekoma zvestemu in prestolu udanému Slovencu manj pra- pri Neslovencih red primeren redu drugih predmetov, in vičnosti pripustiti? Mi spoštujemo vsaki narod in smo pra- potem se mu je mesto podělilo, akoravno je slovenski učenec vični proti vsakemu, zato pa tudi terjamo ravno to od njegs; na teden dve uri dalje moral v učilnici prebiti, več nalog tedaj zavernemo očitno in naročito vsak upor kakega Ňe- zdelavati, več se učiti in ko prihodnji deržavni uradnik ima Slovenca zastran vvedenja slovenskega narečja ko učnčga v našem mnogojezičnem cesarstvu več sposobnosti kakor jezika v nekterih predmetih. Vsak gleda na svoje hiševanje. učenec enega jezika. Ali ni to skor tako kakor naj slo- Nikdo ne bledi, da le za posamnih ljud venski učenec za svoje trude kažen prejme? odno razvitje in omika celega naroda zaduši Poslednjič je še treba omeniti, da se nanjč ni vredno vićen 70\)€ Bog se na je pra y in ek ko Božja podoba bi se derznil pravičnosti zdelo v imeniških in spričevaluih obrazeih predelka s 1 o protiviti in ustavljati? Mi radi spoznamo in odobrujemo so venski jezik" natisniti, ne da bi se to bilo na ukazanem vsema nemški jezik ko vězilo in porazumelo narodov v av in est u zgodilo UMl.O.l.l., v.« -- ------------- tedaj se je letos pripetilo v treh imenikih sirijski dei zivecih, pa samo tako in nikakor ko njih bodi si po naključbi ali navzlic, da so se poprej vsi prosti omikovalo. Res poskusilo se je z nemščino avstrijske na nauki zapisali, in zapovedani se je moral k beraški mizi posaditi. rode osrečiti pa nost teg nesrecuega pocetj Je pokazala, da ne dei vzbudila je merzost, nezadavoljnost Visoko popečiteljstvo (ministerstvo) za poduk je po na- kakor vsaka krivična poskušnja. Gospod vseh gospodov je mestništvu v Gradcu 21. prosenca 1860 učno osnovo za apostolom, preden je k raznim narodo jih dposlal nemški jezik na gimnazijah z učenci českega jezika in učno jezik podělil, in tako nadarj so šli blagovesti Ida ozna osnovo za češki ko materni jezik c. k. gimnazijskomu rav- njevat. Hočejo nas li osreciti z omikavnimi apostoii drugega nateljstvu v Maribor poslalo, da bi se podlage načertale, mikanejš naroda, je treba tudi za to skerbeti, da se na kterih bi se poduk v nemškem in slovenskem jeziku na odposljejo vedé jezik tukajsnih gimnazijah tako urediti onega ljudstva, kamor nameravajo el, da bi se terdno omiko nesti. Ze davno bi bilo treba vediti, da vednost od od stopnje do stopnje omejeno ž njim ravnalo in zaželjeni vzhoda prinesena se Gerkom nikar ni inači kakor v ger- mog následek zasrotovil. r» skem in ska veda Rimlj ravno tudi v latinském Da se temu zadovoli, je najpopred sovsema potrebno, jeziku delila da se poduk v slovenščini ko zapovedani učni predmet v str u se se ima pr V . y kar je „Wiener Zeitg.a 3. dec 1108 » na vse učence razprostre, kakor se resnicuo godi v drugih ne nemški h kro no vi na h. To v vsakem oziru pravedno kaiserliche Re terjatev podpira razpis, o kterem se govori, velika korist in Ge za prihodnjo zvanje v naši raznojezični deržavi in praved- e i n e r zu dem August-Erlassu cr e> povedala reksi hat dadurch, dass sie an Gyi j? Die d Bevôlkerung iiberwiegend d als d deutschen Sprache angehórt ? da vsi dijaki na eni gimnazii se vseh zapovedanih von der im kaiserlichen Handschreiben vom 9. dec. 1854 predmetov učijo, in se po takem ona ostudná zaostatev v učilnici za nektere učence odverne. au8gesprochenen allgemeinen Regel, der zufolíre die Unter richtssprache in den hôheren Klassen der Gymnasien Poduk v slovenskem in nemškem jeziku naj ee konči uberall vorhei rschend die deutsche sein soli, U m gang v spodnji t # gimnazii takim učnikom izročí y ki popolnoma nahni y gerade bewiesen. wie sehr sie, weit entfernt der in temeljito slovnico znajo v dotičnih jezikih, in nikar Ausbildung irgend einer nationalen Sprache im Kaiserstaat drugim, ki jo morebiti samo nekoliko razumejo ali kako drugo und dern angemessenen Gebrauch derselben beim Unter- ______richt ent:reírenzuwirken. die nationale Entwickelung * Od ravno tište gosposke se mi je pred nekimi leti naročito o auch in Bezug auf die Sprache fordern und Schritt fur Schritt jeder Sprache jene Rechte einrâumen wolie, reklo, da ne maternega jezika. Bogme istina Pis welche sie vermôge ihrer Ausbildung und Verbreitung z a tjè izprašavajo, kako se to ali ano veli po horvaški! Dosti beanspracben berechtiget ist". In popřej: „Indem uradnikov je tukaj že po već let, ki se popřej še změnili aber die Regierung die Wahl der Unterrichtsspraehe in den niso za narodni jezik; pri vsaki priliki jim je bil „gemeine Gymnasien uberall den Umstânden und den Nationalver- sprache"; ti si sedaj glave ubijajo rekoč : „kako lahko bi se hâltnissen angemessen zu treřfen verordnete, hat sie wohl že bil horvaškega jezika naučil !" Enaka, in sicer še v večji am grundlichsten den Vorwurf behoben, als ob man die razmeri je pri Vas na Slovenskem. Mislim, da bi vladi deutsche aller Welt aufdràngen, als ob man germanisiren to v največjo korist bilo, da se temu enkrat za vsigdar wolle". „Jedem das Seine! ist der Grundsatz der alten ró miechen Jurisprudenz, sowie ist auch der Grundsatz Oesterreichs, wie seine ganze Ge-schichte zeigt, der ein Staat mit so alten tiefgewurzelten konec napravi in od y vsakega uradnika resno in strogo terja, der christlichen Religion; er da zna narodni jezik popolnoma. Besede „popolnoma mi menda ni treba po celem mestu razlagati. razgnale, Banove besede so se hitro in vse je željno večera pričako- Traditionen, denen es seine Grosse verdankt, nicht untreu valo. Bila je naime sjajna baklada napovedana. Baklonoscov werden kann". (Anspriiche d. Prot. in Oesterr. stran 43). bilo je preko dvesto. Po vsakem komadu, ki ga je vojaška rSo lange noch die Vôlker Ursachc haben werden, fur ihre Nationalitát furchten zu mussen, so lange wird in Oester-reich weder Zufriedenheit noch Frieden herrschen". banda svirala, se je zagnalo iz jezero in jezero gerl nadu sem n Živio!" Poglaviti klici so bili: Î3 živio naš svitli ban !" „živila narodnost", „živila Hervatska" in marsikaj drugega. Toliko se mi je treba zdelo povedati preljubeznjivemu Po bakladi je narod še do terde polnoči po ulicah junaške a* « v i • • « i t i t j /v m i « V «r narodu, cegar lahko razsodi. sem, da moje delo zgodovina nekda pravično davorije popeval. Drugi dan y to je 5 12. so se mu tukajsni Raićev Božidar. magnati poklonili. Kaj se je pri ti priliki govorilo, Vam se ne vem povedati. — H koncu V se Vesela novica Vesela novica V ^ Ze lazi okrog, Da letos bo vinca Obilo dal Bog. Kaj bolj se prileže Na delo težkó, Kaj dušo priveže Ko vince sladko! O! spolni prerokbo In prošnjo ljudi, Odverni plesnobo, Naj terta rodi! Najpervi je Noe Kdaj terto sadil, On zemlje rodove Moc vina učil. to omenim, da se je za Jelačičev spominek do sedaj že preko 7000 gold, nabralo; al govori se, da jih bo bojda 25.000 treba. — Dobili smo přetekli teden madjarsko pevsko družtvo sem, ki z velikim uspehom poje opere v madjarskem jeziku. lav, polnih, še več pa praznih, si je prizadevalo, zadnji cas uovo zbujeni narodni duh zopet zadušiti. Hvala Bogu, da zastonj! Zdaj pa IVa Reki 13. julija. Mnogo o* » se prikazujejo druge y čudne reči. Ljudje, ki so čertili in preganjali narodnost, dokler je mogoče bilo, so začeli zdaj In daj, da beržanka Ozdravi se spet, Preljubljena mamka Ze hira vec let. Zatorej očaka Častimo mi vsi, Ker kaplica sladka Nam tol'ko diši! naenkrat po domaće govoriti, domorodcom se prištevati iu grajati sovražnike narodnosti. Naj bi si ta trud prihranili! Doživeli smo zadnje leta toliko skušinj, da nas ni lahko preslepariti. Se vé, da vse take nove „domorodce44 vsak V Teržicu zdihuje Marskteri po nje, Težkó pričakuje Veselega dné. Ljubezen ne zgini Nikoli od nas! Vsak glažek poprimi In reci na glas: pošten človek z zanicevanjem odbija. Glede tistih naših Kranjcov", ki so ravnali s Horvati tako nesramno in nepošteno, da noben tujec ne tako, pa mi je povedati zdaj n odktitoserčno, čeravno ojstro besedo. Znano je, kako smo se ljubili Da kaplico drago Bi kdo pricefral, Za ceno bi vsako Jo lahko prodal. Bog V • ♦ z ivi nas, bratje se eden Horvatje in Slovenci popred. Pozdravljali smo kakor bratje, in Horvatje od konca celó druzega 9 Kar koli nas je, Da enkrat ko svatje Tam snidemo se! V. Kumik. Dopisi nič niso nevoljni bili, da je prišlo toliko Slovencov med nje v službo. Nadjali so se, da se bomo še tem bolje med sabo poprijaznili, ko se bolje soznanimo in spečamo. Toda to je bilo takrat, — zdaj pa se ne dá tajiti, da horvaški narod take Kranjce" hudo, hudo » sovraži in bati se je, da bi to sovražtvo tudi med horvaškim in slovenskim uarodom za # Iz Zagreba v lostne razpertije ne napravilo. Tega nas sani Bog varuj ! Da 9 drugega 14. julija. K. Z. Druge leta se ob pa povem resnico, ni dvombe, da so krivi temu nekteri čulo ni nenavadnega po naših ulicah, naši ljudje. ne pa Horvatje. Kako bi jih nek mogel tem času kakor k većemu enoglasno vpitje reparjev: „kupite repnoga horvaški narod tudi ljubiti! Zasmehovali so lepe, stare na semena, dok je repnoga vremena « repe puni koš" itd. Letos nas sicer to vpitje tudi nadleguje življenje, narodni jezik, narodne šole, vse narodne naprave; „semena za gros, a rodne navade ; kjer koli so le mogli, so zatirali narodno ar zlasti sedaj o Marjetnem sejmu; al zraven tega je v se dosti vpričo izobraženih Horvatov so otresali ti ostudneži stru drugega govorjenja o najvažnih zadevah. In zares, človek peni jezik na horvaški narod; nobena reč jim ni častitljiva. še dobro k sapi priti ne more, tako se hipoma versté do- nobena reč sveta bila, če je imela narodni značaj; vse so godki. 10. t. m. přišel je y naši n mladi" ban incognito v Zagreb; 11. bilo je slovesno predstavljanje vikših vojniških hotli s svojo gnjusno peto potaptati. Mislite pa si nesramnost teh „Kranjcov!" Po eni plati so ústili se, da so najzvesteji po in civilnih oblast. Pri ti priliki je rekel ban , da mu je od služabniki cesarjevi, Nj. Veličanstva polna oblast dana razodeti horvaško-slavon- vsako cesarsko postavo ekemu narodu, da se bo narodnim težnjam toliko zadovolilo, se ni kolikor se bo le z deržavno jednoto zediniti dalo, drugi pa so, čujte! prederznili se, ali ignorirati, ktera o v r e č i prilegla njihovi da le mogli y neumnosti in njihovi hudobii. Kjer so so pregnali narodni jezik iz uradnij in iz soi, se tedaj narodni jezik ima v uradnije vpeljati, in sicer preganjaje in natolcovaje domorodce, ki so se potegovali kakor hitro bo to mogoce brez zaderževanja javnih opravil, ne le za narodno pravico, temuč ob enem za cesarsko Opominjal je uradnike, naj z narodom prijazno postopajo, postavo. Vidi se iz tega, kaki krasni Avstrijanci so ti da se povrati staro poverenje, ktero je celó pešati jelo. možaki! Naša dolžnost je, tem rojakom svojo misel po Onim uradnikom pa, kteri so iz drugih avstrijanskih kro- vseh ustih povedati. Mi tedaj protestiramo zoper nji-novin seru prestavljeni (in teh ni malo), je rekel, naj se hovo nenarodno in brezpostavno počenjanje; tudi nam so ker nećemo biti deležniki njihovih křivic iu njihove pseudo-konservativne razujzdanosti ; kakor in kar mislijo in berž berž književnega horvaškega jezika naučijo da > gnjus, ga bodo v besedi in pisavi rabiti mogli. Beseda r> dispo govorimo tudi mi. Hor nibilita8a je smert za uradnika. Kaj mislite, kako sedaj se- govore o njih Horvatje, mislimo in gajo uradniki po slovnicah, kako prebirajo slovnice, sèm ter vatje in Slovenci imamo v vseh rečéh ene potrebe, in ravno 230 tište prijatle in sovražnike. Naj nam verjamejo Horvatje, da bila. Zidovje nekdanje terdnjave še deloma stoji. Arkivski » Kranjci" tište baže tudi doma niso ne za dlako bolji bili; listi pravijo, da je poseben junak terdnjave zoper Kruče bil zatirali so doma slovenšćino, kakor na Horvaškem iliršćino 9 takratni skolnik G. s svojimi * kterega zarodniki še zdaj tù pravice niso spoznavali ne nam ne vara. Tako 9 bratje v • f zive. Glavna cesta iz Spielfeld-a cez Cmurek v Gleihen Horvatje! treba je po mojem prepričanju to reč si misliti, berg in Feldbah pelje cez Štraden in una iz Gleihenberg-a Za božjo voljo ne dajmo, da nas nekteri (saj so le nekteri) v Radgono memo Štradna. Iz Štradna v Gleihenberg je le dve uri hoda. Pred kratkem so dokončali telegraf iz Spiel- g-a. Zdaj lahko slednji dan najime- moži nepošteni, po starih kopitih nabiti, gnjili in strohneli celjni od vzajemne, večne, nam obema tako neobhodno po- feld-a do Gleihenber trebne bratovščine odvernejo! Sloga! sloga! Peripatetikar. nitnejše in važniše depeše memo nas v Gleiheuberg bez Iz Gradca 13. julija. Srečen, presrečen narod ki gaj o 9 ima med svojimi duhovniki preuzvisenemu skofu Stross-majer-ju podobne verstnike! Strossmajer-evo ime Slovanom na jugu že zdavno milo je po najnovejših do-godbah v deržavnem sovetu sveto postalo vsem Slovauom v Avstrii. Res, da je preuzvišeni gospod prilično Ie Slovake in Rusine na Ogerskem branil unidan zoper Majlath-ovo enostranost; pa kdor se še spominja njegovih važnih besed, kakor smo jih v nemških časnikih brali, bo lahko spoznal, da je njegovo govorjenje tako občno ubrano bilo, da je z njim ob enem vse Slovane v našem cesarstvu blagodušno in Napoleon-ove, Viktor Emanuel-ove in Garibaldi-ove Okolica štradenska je kaj lepa in kterega mejasita naklepe oznanujejo. prijazna. Proti severju se razprostira dol, hohštradenski in gleihenberški breg, na kterih so kadaj co pernice bivale, kakor babjeverno ljudstvo pripoveduje; koncu dola pa nam se iz tihega kotiča prijazno smehlja ko na 9 pališče Gleihenberg, ki zdaj ljudem od vseh štirih vetrov ljudem vsakega stanu in spola in vsake starosti, se vé da nove pljuča delà; nad kopališčem na bregu Iz daljine za drag denai 9 « • grad Gleihenberg. v svoje krilo vzel. Preuzvišeni gosp škof je s tem svojim pa se nam rezi siloviti temni se nam še priklanja Sokel, kteremu Radegund v naročji Halbenrain, Apače 9 ravnanjem tudi pokazal, da deržavnim svetovavcom slovan-skega rodii ni zadosti samo za blagor svoje kronovine govoriti, ampak da je njih vsakega sveta dolžnost za pravice vseh slovanskih narodov v celi Avstrii se potegniti. To je kdor bi drugače ravnal na pr. sedí. Na izhodni in južni strani vidimo Radgono in na levo za Radgono daleko v ogersko, na desno pa se nam kaže Kápela, sv. Anton v slov. Goricah, sv. Ana v Kremberg-u, sv. Barbara pri zapada nas prijazno 9 gleda Vurberg-u; od Nova cerkev, sv. Urban pri Ma pa tudi cisto naravno, zakaj v narodnih zadevah, bi s svojini ravnanjem nemško mejo, ki je se zdaj morebiti delec od njegove kronovine, nag lo riboru, kteremu se vidi, kakor da bi že na pohorski planini sedel, dalje na desno sv. Duh pri Lučenah, Kiceg itd. Zavolj tega tako obširnega in lepega razgleda pa tudi kaj proti svojemu pragu pomikal. Kakor ne Nemec, ne Madjar 9 ogle ne Lah ne odstopi prostovoljno ne pedenj svojega svetá drugemu narodu, tako tudi Slovan ne sme ne eue slovanské duše prostovoljno drugim rodovom žertovati. — Veselilo nas riJef.a je toraj moćno, ko smo v „Novicah" brali, da Slovenci po radi ptuji dohajajo, da si vso to lepoto in krasoto dajo. Slednji dan skoro vidimo zdaj poleti ptuje, slovenske nemške, francozke, talijanske itd. 9 ar ft ospode in gospé iz bliz Gleihenberg-a, kjer si zdravja iščejo ; ogledovaje okolico radovedni poprašujejo, ktera je ta in una cerkev 9 vseh krajih neprecenljive zasluge preuzvišenega or osp škofa . da kteri ta in uni breg itd. Strossmajer-ja hvaležno priznavajo; in res se spodobi, smo blagemu gospodu iz serca hvaležni, zakaj ravno do 9 9 končavši ta dopis sem přejel pismo iz Dunaja, v kterem se mi vesela novica naznanuje, da je preuzvišeni gospod škof Slovencora na Dunaji mu je treba resničnih Zemljiša so tii kaj rodovitne pa samo, da so vsako leto zavoljo toče v veliki nevarnosti menda zavolj neštevilnih gričev in hribov, med kterimi se toča ložej nareja. Letos je vse posebno lepo kazalo in mar-sikteri si je na tihem veselja že v roke ploskal, ko je SO obljubil, se tudi podatkov, da za-nje potegniti; pa bo vedil, kje da se naši narodnosti krivica godi. Dopisnik me prosi, da bi mu nekoliko naših ran razkril; želi pa tudi, da bi se tudi iz drugih krajev zvediti moglo, kje da Slovence kaka krivica žuli. J. Drobnič. pre-od- rice ogledaval. Al 5) člověk obraća, Bog pa oberne*4 vsemu temu veselemu upu je bilo 28. junija hipoma konec. Skoro bi rekel „na huj ha" se popoldne pripodijo cerne Toča kakor orehi Iz Štradna na Staj. 7. julija. Najte se čuditi da vam danes pride dopis iz kraja drage „Novice", kodar ste še javeljne kadaj kterega dobile; 9 V . saj so vasi pri debele megle in strasno uimo pripeljejo. je padala in tako vse pokončala, da imajo vinogradi podobo kakor v jeseni po pozno dokončani tergatvi in po žitnih poljih le 8ternjevje proti nebu molí. Edino, kar nas še to-laži, je to, da je le stranoma tolika nevihta razsajala. Ta-košnim nesrečam se pač kaj lepo prilega vinska daca, s jatli raztepeni po celem svetu, kakor bi jih veter razpihal. Da pa se zdaj, barem nekoliko, s tem krajem soznanite, Naš Štraden, nekdaj terdnjava, na kteri so si „Kruci" svoje buče razbili prijazen teržec, ki ošabno iz srednje ktero nas ravno zdaj stiskujejo. Ako vam je drago, ljube vam ga hočem nekoliko popisati. „Novice", bo vam od zdaj večkrat pisal vaš prijatel Juri. *) je Iz Slovenskih goric. Slovenske gorice v dalnjem brega 5? Himmelsberg a visokega, zelo ozkega obziru obsegajo imenovanega v dolino gleda in vsi okolici zapoveduje. Hiš šteje le okoli dvadeset, pa ima čve včs tisti del štajarske dežele, ki med ze-lezno cesto in Medjimurjem, med Muro in Dravo leži. Čitaj „Marburger Taschenbuch von to 9 dragi bravée, v bukvah tero lepih cerkvá: farno cerkev v nebovzetja D. Marije, dr. PufF izdanih v Gradcu lanskega leta: » die \V i n d i cerkev sv. Florijana, uno sv. Boštjana in pod njo v zemlji schen Biichcln"; gotovo se ne boš kesal. V poeebnem cerkvico Marije sedern žalosti. Tù je glavna fara in tehan- ali pravem pomenu pa so Slovenske gorice Ie tisti . A A _____. a. ■ « « «m V » __A _ A M tija. Fama cerkev je posebno prostorna in vendar mnogo preozka, ker fara okoli 11.000 duš šteje. Kako stara je okraj 9 ki je ob vodah Savence in Pesnice, in ptujsko radsronski drum loči od Poljancov, Lotmeržanjev in Dolancov » 9 ktera cerkev, se ne vé: najstarejša vendar se mi dozdeva kteri imajo nas za goričke ljudi, in menijo, da se nam una pod zemljo, lahko da je kadaj bila lovačka kapelica; prav slabo godi; milujejo toraj vsacega, kteri ee iz ravnin se vé da, ko je še po celem bregu le šuma in gošćava mora podati na gorisko stran. Tudi jez sem bil nekdaj takih Verjemite nam, daje le po mota, kar ste nam jo vposlednjem pi-semcu naznanili. Ce vredništva celó vsega ne dajo v svojih ćasnikih natisniti, kar jim kdo piše, ne zadeva to osebe, ki jim ampak stvar, ki se jim ali v obce nesposobna ali saj 9 pise, za vsaki misel, ko še so mi bile Slovenske gorice neznana dežela al zdaj me skušnja drugač uči. Da bi pa tukaj komu pe-cene ptice naravnost v usta letele, tudi ni res; res pa je, kar se v „vélikem berílu" za slovensko-nemške šole na str. 23 čas pripravna ne zdí. Sicer pa smo vselej vedili, da so tudi tako-le bere: Najrodovitncjše 80 vesele slovenske iz drugih krajev přejeti dopisi Vasi, ker pismenke nekterih gorice, na kojih žlahna vinska terta raste. Tudi dopisnikov tako dobro poznamo, da na pervi hip vemo, čigave — so, naj pridejo tudi iz Amerike ali Afrike, Vred. m * Prosimo ! 331 tukaj caka lenega stergan rokav, prazen bokal in pa be- Goriško in Kranjsko; že pred 113 leti pa je cesarica Maria raška palica. Brez gnoja in pridnega obdelovanja tudi go- Terezija ukazala, da za K r a j n s k o, Go r i s k o, Gradiško ------ r------ ----«---J" I-------O - ----------J "----O -------J—---------7 -------.--- — J ------7 W . . W .. W , Vi I u u loav rice le prerade preložne postanejo. Posebno je pa vrisk in in Primorsko: Terst, Reko in Bakerski primorski krik zavolj uovega vinskega daca mnoge tako pre- svet ima sedež kraljeve namestnije biti v Ljubljani, strašil, da so jeli gorice celó zanemarjati. Na Borovšaki kar smo za terdno mislili, da bo spet. Po prijaznosti nekega fiir die neuaufsrestellte Re- je kakih sedem plugov tersja; letos ni vidilo niti krampa gospoda smo imeli te dni dotično staro pismo v rokah niti motike, ampak se je moralo le z vinjekorn zadovoljiti kteri tudi pri nas ni v posebni hvali. Drugač se letina ga je pod imenom „Instruction presentation in Krain" 15. aprila 1747 cesarica Marija lepo kaže; sena je bilo obilno in žita so se lepo obrastle. Terezija z lastno roko podpisala. Tako-Ie se v izvirnem Sadja je vsake fele, posebno so orehi rodni. Mlađega jeziku glasi začetek tega pisma: drevja so zasajeni celi « # 33 Wir Maria Theresia von gaji, in tudi murvine drevesca se Gottes Gnaden rômische Kaiserin" etc. etc. pogostoma sadijo. Koroška ajdina in pa kohinska kuret 33 Nach welcher Unsere, iiber das Herzoirthum >9 Crain, nina se je ze tudi pri nas udomaćila. -strah kobilic, posebno laških in ogerskih. bil strah prazen. Močno pa nas je die beude gefurstete Grafschaften Gorz und Gradišća , wie daj, da bi auch unser Littorale Austriacum die Stadte Triest, Fiume Bog Slekovčev. und unsere Zrin und Frangepanische Fiscal-Meergiiter Iz Pajkina na Toillinskeili 2. julija. Saj bi bil Buccarischen Dominio neu resolvirte im konisrliche o Cameral 9 vam ljube „Novice" že večkrat rad kaj pisal iz uaših Commercial- und politische Representation in der Stadt besorsren das krajev, pa nam kmetom se le redko ponudi kaka minuta za Laibach, bei denen, derselben zu pisanje. Kakor po drugih krajih, tudi tukaj gospodari ubožtvo. Camerale, Commerciale, Publicum, Politicum et Provinciale obliegenden, Gorje kmetu, ki nima dnarja ! In ravno to je dalo pri- betreffenden agendis und der Ihro zu solchen Zweck an ložnost dvema sleparjema, se v naše hřibe pritepsti, ki sta vertrauten Activitat, sich zu verhalten und zu benehmen rekla, da bosta zaklad (šac) izkopala. Nevedni ljudje so haben wird". jima verjeli, tako, da trije so kar za sapone přijeli in so šli n Und zugleich, nachdem Wir uber besagtes Herzog na mesto, ki sta jim ga bila potepuha pokazala. Revčki so thum Crain, Gorz, Gradišća und das Littorale, Triest, Fiume kopali 9 da jim je pot s čela kapal, misleći, da se jim bodo und die Buccarischen Meer-Giiter, eine eigene konig liche koj duarji zabliskali; al zmotili so se. Veliko so přikopali Representation von einem Práside, Vice-Prâside und fiïnf pa dnarja le ni bilo, se za tisti bokal zganja ne, ki so Ràthen, dann zwei Secretàren, anzustellen, durch dieselbe ga bili sleparjema za to dali, da sta jim bila kraj pokazala, das Camerale, Commerciale, Provinciale, Contribunale und kjer je imel biti n sac zakopan. Da bi se vendar ljudje aile andere Publica besorgen zu lassen kdaj spametovali ! Kmet. Iz Novega mesta 12. julija. M. P. vam i drage „Novice" , povem 9 da tudi mi, kakor se vidi 9 Ihre kónigliche Representation aber den Sitz in unserer Z veseljem landesfurstlichen Stadt Laibach anzuweisen allersrnádiffst o befunden" itd. o ne borno zadnji v slovenscini. Jela je tudi pri nas javiti tako živo zavednost narodnosti kakor še nikdar ne. Oživlja nas Ijubezen do maternega jezika, ki je bil tako dolgo za- Novičar iz domaćih in ptujih dežel. nernarjen kakor da bi ne bil naš domač jezik. Bili so časi, Iz Dunaja. Manjši odbori deržavnega svetovavstva da so se ravno tukaj ljudje iz dijaka norca delali, ko so ki so posa mez no v pretres vzeli deržavne dohodke in 9 ga v maternem jeziku 9 to je 9 po slovenski govoriti slišali; stroške za leto 1861, so nek tako pridui bili, da so s svo berž so mu rekli, da je ali hud sovražnik nemščine ali pa jimi deli že zlo pri kraji in da vsi ti odbori se bojo 21. je celó ne razume; zdaj je pa to drugac. Prerodili srno se dau t. m. snidili v skupno posvetovanje v kterem se in narodni duh nam v sercih klije. Nemščina se ne zane- bojo pomenili o poglavitnih vodili h (principih), kako marja, al tudi slovenščina dobiva čedalje bolje pravice, ki ji naj se napravi vprihodnje gospodarstvo našega cesarstva 9 Bogom grejo pred obernili v naši ljubu, visokočastitemu gimnazii in svetom. Da so se časi tako dobro da bo manj stroškov prizadjalo in dohodki se s stroški po- , gré čast in hvala verlemu domo- ravnali. Pravijo, da to skupno posvetovanje izvoljenih manjših očetu frančiškanu L. H. gosp 9 pro- Celo odborov utegne dober teden terpeti. Kar bo ta manjša skup ščina sklenila, se bo v kamnotisih podalo deržavnim sveto fesorju gerskega jezika, ki nam je res dika in ponos. leto se prestavlja gerški jezik v slovenski, tako na priliko: vavcom, da bo vsak za-se prebral in prevdaril, k čemur bo spet treba kakih 8 do 10 dni. In tako veliki zbor pomoženega deržavnega svetovavstva svoje naj- Demosten-a. Ksenofon-a in Homcr-ja; prevodi dobro od rok. grejo ze cele