/Imeri$k/i Domovi m
NO. 155
Serving Ciucago, Milwaukee, Waukegan, Duluth, Joliet, San Francisco Pittsburgh, New York, Toronto, Montreal, Lethbridge, Winnipeg
SLOV6NIAN
MORNING N€WSPAP€R

CLEVELAND, OHIO, TUESDAY MORNING, SEPTEMBER 24; 1974
LETO LXXVI. — VOL. LXXVI
Najnovejše vesti
CINCINNATI, O. — Nekdo je ugrabil včeraj 4 let staro hčerko načelnika uprave Taft Broadcasting, Inc. Charles S. Mechem-a Jr. Policija in FBI, ki sodeluje pri iskanju ugrabljene, molčita o uspehu svojega dela.
WASHINGTON, D.C. — Vesti iz Bele hiše včeraj trdijo, da bo predsednik Ford imenoval Dolalda Rumsfelda, Sedanjega poslanika ZDA pri NATO, za naslednika gen. Haiga v Beli hiši.
WASHINGTON, D.C. — Sen. J. W. Fulbright je odklonil iz “osebnih” razlogov ponudeno imenovanje za poslanika ZDA v Veliki Britaniji, ko bo končal v januarju svojo sedanjo senatorsko dobo. Fulbright je 'načelnik senatnega odbora za zunanje zadeve.
OTTAWA, Kan. — Kanada je povišala ceno plina, ki ga izvaža v ZDA za 67% na $1 za tisoč kubičnih čevljev.
ANKARA, Tur. — Predsednik republike je poveril nalogo sestave nove vlade dosedanjemu vladnemu predsedniku B. Ecevitu. Ta bi rad nove parlamentarne volitve, čemur pa se upirajo druge stranke v parlamentu.
BRUXELLES, Belg. — Polje-delksi ministri Skupnega trga
pital Medica! Center na zdravniški pregled in zdravljenje phlebitisa na svoji levi nogi. Trdijo, da bo ostal Nixon v bolnišnici vsaj en teden, zdravljenje pa bo trajalo več mesecev.
OTTAWA, Kan. — Predsednik japonske vlade K. Tanaka je po obisku v Washingtonu, kjer se je razgovarjal s predsednikom Fordom, ki pojde v novembru na obisk na Japonsko, prišel sem na uradne razgovore z vodniki Kanade.
^ m*? [OBSEŽNE VOJAŠKE VAJE
rn mi.« «. m MADŽARSKEM ŠVARE
SOSEDE K PREVIDNOSTI
Oljni minister Savdske Arabije šejk Yamani je priznal, da obstoja nevarnost svetovne depresije zaradi visokih cen olja, pa je odklonil njihovo enostransko nižanje.
NEW YORK, N.Y. — Lani i početvorjena cena olja je glavni vzrok zadnjega vala inflacije, ki
Poleg; sovjetskih čet s'e vojaških vaj udeležuje tudi kakih 60,000 vojakov iz satelitskih držav. Po poročilih, ki prihajajo na Dunaj, je Jugoslavija okrepila svoje sile na madžarski meji. , ~	1	...
Farmarji zadržujejo
pšenico pred trgom
Da bi preprečili padec cene, zadržujejo farmarji pšenico doma v upanju, da bo cena koncem leta in spomladi še višja.
BISMARCK, S.D. — Farmarji so bili v preteklih dveh letih ...	.	.
ponovno oškodovani, če so hiteli W veteranov vojn na tujem po- skupnega določanja cen.
GA NISO MARALI POSLUSA- cene znj^a|-j satna) ker ki to po-
; Brežnjevim.
DUNAJ, Avstr. JTu je na3'| Nekateri opazovalci razvoja v je zajela ves svet. Oljni minister .znano opazovališče razvoja jugovzhodni Evropi sodijo, da Savdske Arabije,, glavhe izvoz- v	vzhodni Evropi. Skozi SQ y Jugoslaviji začeli zgtegova-
nice olja, je priznal to dejstvo, teclne 30 razpravljali o vojaških ^ partijske vajeti in “utrjevati pa je izjavil, da Savdska Arabi- premikih v satelitskih državah, socjaiizem” v dobri meri tudi za ja ne bo nastopila proti Organi- predvsem na Madžarskem. Pre- ^-0.	^ ,sovjetska zveza ne
zaciji držav izvoznic olja, če bo- tekh teden je znana Die Pres- imeia nobene priložnosti upora-do te vztrajale pri sedanji ceni se” prinesla poročilo o obsežnih biti proti njej znano “moskov-in tudi ne, če bi jo zvišale. j vojaških vajah, ki se jih udele- sko doktrino o omejeni suvere-Savdska Arabija sicer pri- žu.i6 70.000 sovjetskih in kakih nosti’!. p0 tej si jemlje Sovjetija znava potrebo po znižanju cen 60,000 vojakov iz satelitskih dr- praviCOj da gre z oboroženo silo olja za vsaj $2 pri sodu, pa noče žav.	,	1 varovat socializem v države.
V zvezi s to vestjo sp prinesli kjer je ta “v nevarnosti”. Ju-
TI Ko je sen. E. M. Kennedy menji0 razbijanje Organizacije poročila o “previdnostnih var- goslavija in Romunija sta to pietekli mesec razlagal konven- držav izvoznic olja in njihovega nostnih” ukrepih v Jugoslaviji, doktrino, ki jo je Brežnjev sa-
s prodajo svoje pšenice. Tako so jo nekateri prodali takoj po žetvi po $2.50 bušel, pa dočakali, da so njihovi tovariši, ki se jim j s prodajo ni mudilo, dobili za bušel mesece kasneje po $6. To. jih je zmodrilo in nekaj naučilo.
Letos se večini nikamor ne mudi, še vedno je 60-70% vse so sklenili povišati najnižje pridelane pšenice v rokah far-podporne cene za deželne pri- mar jev. Četudi je bil pridelek delke za 5%, četudi so kmetje letos rekorden, je cena obstala v vseh državah članicah zah- na $4 za bušel.
trebo po pomilostitvi vojnih u-bežnikov in beguncev pred vojno obveznostjo, ga ti niso marali niti poslušati. Pomilostitev so soglasno odklonili.
------o-------
ki bi naj bila okrepila svoje molastno razglasil leta 1968 po Poznavalci razmer na Sred- straže ob meji proti Madžarski.! zasedbi Češkoslovaške, javno od-
njem vzhodu, posebno razpolo- Od lani tu vedno znova govo-ženja v Savdski Arabiji, sodijo, rijo o sovjetskih načrtih proti da savdski kralj Fejsal ni zado- Jugoslaviji, kjer da hoče Sov-voljen s potekom izraelskega u- jetska zveza, dobiti svoja letal-mikanja z zasedenih arabskih ska in potnorska oporišča. V področij in da zato z visokimi zvezo s temi načrti spravljajo u-cenami olja nadaljuje pritisk na deležencje tajne “konference v
tevali 8%.
DETROIT, Mich. — Predsednik G. R. Ford je včeraj tu na 9. svetovni konferenci za energijo svaril države izvoznice olja, da z njegovimi visokimi cenami spravljajo ves svet v nevarnost depresije in v zlom reda in varnosti. “Težko je razpravljati o problemu energije, ne da bi zašli v napove-
Zadiževanje se je začelo z o-zimno pšenico v Teksasu, Oklahomi in Kansasu. Farmarji so prodali samo toliko pridelka, kolikor so potrebovali denarja za nujne zadeve. Ko se je žetev pomikala na sever, so njihovemu zgledu sledili drugi. Sedaj čakajo in prodajajo le toliko, kot jim je nujno. Ker pridelek po svetu ni bil posebno velik in zaloge pičlejše kot lani, bodo svoj cilj
dovanje sodnega dne. Ne var-
nost je očitna in resna, toda	^ ]e ^
jaz sem kljub vsemu optmiist.
Pšenica bo ostala draga, drag pa bo ostal tudi kruh, ki ga iz nje pečejo. Pri tem ne smemo pozabiti, da farmarjev delež pri
NEW YORK, N.Y. — Državni ceni struce krilha ne predstav-tajnik Kissinger je včeraj pred ^ niti celih 5 centov’ vse ostaI°
Prednosti sodelovanja so tako očitne kot nevarnosti soočenja. To mi daje upanje in optimizem,” je dejal predsednik ZDA.
glavno skupščino ZN obsodil poviševanje cen olja, ki grozi gospodarskemu in socialnemu redu sveta. Ugotovil je, da za to povišanje ni bilo nobenih gospodarskih razlogov, ampak politični. Kot so bile cene s političnimi odločitvami povišane, morejo biti s političnimi odločitvami znižane. Kissinger je govoril o nevarnosti širjenja jedrskega orožja in o položaju na Srednjem vzhodu, Cipru in drugod, kjer so ognjišča nemira in skrbi. BOSTON, Mass. — Sen. E. M. Kennedy je včeraj tu izjavil novinarjem, da ne bo kandidat ne za predsednika in ne za podpredsednika ZDA prihodnje leto. Odklonil bo tudi vsak poskus ga za to predlagati kjerkoli.' “Jaz enostavno ne morem tega storiti moji ženi in otrokom ter drugim članom moje družine,” je dejal sen. E. M. Kennedy.
LONG BEACH, Kalif. — Včeraj je šel bivši predsednik R. M. Nixon tukaj v Memorial Hos-
Vremenski prerok *
Sončno in toplejše. Najvišja temperatura 64 F (12 C). Včeraj so imeli ponekod v severem Ohiu slano, znak jeseni, ki je včeraj nastopila. V Clevelandu se toplomer včeraj ni dvignil preko 53 F.
pospravijo drugi.. .
Kongres si bo povišal plače — po volitvah
WASHINGTON D C — Se- ^OA in ves svobodni svet, da bi Baru” ob črnogorski obali Ja-
klonili.
Romunija je takoj nato pod-vzela doma ukrepe za utrditev partijske oblasti in socializma, kar bi naj vzelo Moskvi vsak povod za morebitni nastop proti njej. Ko skrbi doma za “trdnost socializma”, Romunija od-
iz Clevelanda in okolice
Fantka so dobili—
G. Johnu in ge. Tončki Švigelj, Chesterland, Ohio, se je rodil sinček, ki bo delal družbo dvema sestricima.
Fatimski škof v Clevelandu—
Škof John Venancio iz Fatime na Portugalskem je na obisku v ZDA in bo v četrtek, 26. septembra, ob 7.30 zvečer imel latinsko sv. mašo v cerkvi sv. Pavla na E. 40 St. in Euclid Avenue. Po sv. maši bo sprejem škofa za splošno' javnost pod pokroviteljstvom “The Blue Army of Our Lady” v škofijskem gavnem statu te organizacije v Marian Centru na 4200 Euclid Avenue poleg cerkve sv. Pavla.
Razhujeni mestni očetje Clevelanda—
Sinoči je na seji mestnega sveta P. T. Haggard, zastopnik 20. varde, hotel predložiti nadzor nad strelnim orožjem v Clevelandu. Predsednik odbora G. L. Forbes mu je to prepovedal in naročil stražniku P. M. Hor-ganu, -naj mestnega odbornika P. T. Haggarda odstrani. Prišlo ije do prerivanja in kričanja, ki
nat je zadnjič z veliko večino odločnejše podprl arabsko zah- drana preteklo pomlad, ki so bi- ločno varujg svojo suverenost in je bila posnet0 na TV za CBS. odklonil odložitev povišanja tevo P° Popolnem umiku Izra- li pretekli teden cd sodišča v ”''-J
Peči v Metohiji obsojeni od 1 do 14 let. Na konferenci naj bi bilo
plač zveznim uslužbencem od 1. e^cev 2 arabskega ozemlja, za-oktobra letos na 1. januar 1975. medenega junija 1976.
Nekateri so v tem videli zname- Nekateri trdijo kar naravnost, 12 od 32 obtoženih, in obsojenih nje da bo Kongres skoro povi-	izključena obnova omejit- pristašev stalinizma, pretežno
neodvisnost od Sovjetske zveze. Tej tudi odreka vodstvo svetovnega komunističnega gibanja kot nepotrebno.
Ko se je Jugoslavija znašla
šal tudi svoje lastne plače	ve dubav olja iz arabskih držav iz Črne gore in z nekaterimi izjP0ld močnim pritiskom Sovjet-
Glasovi s Kapitola trdijo, da ZDA in vsem ostalim državam, Srbije in Macedonije.	j ske zveze in spoznala njegovo
bo Kongres povišal svoje plače, ne ^ kile voljne podpreti a-
toda šele po novembrskih volit-
rabskih zahtev.
Ko se je vršil proces proti nevarnost, naj bi šla na romun-j “stalinistom” v Peči, je bil E. s^° P0^ Utrditev socializma naj
vab. Tedaj se bo vrnil na zase-1
Kardelj na obisku
v Sovjetski bi že v naprej vzela Moskvi danje in razpravljanje o gospo- Fordov gospodar&ki SVCt zvezi, kjer je imel, kot je po možnost, da svoj nastop proti darskih ukrepih, ki naj zavro WASHINGTON, D.C. - Pred- vrnitvi domov na letališču Jug0slaviji zagovarja “z varova-inflacijo.	; sednik G. R. Ford se v gospodar- Brnik dejal, “prijateljske razgo- nieni socializma .
Člani Kongresa prejemajo se- skih zadevah naslanja na nasve-. vore” s sovjetskimi vodniki, Vse to so govorice in ugiba-daj letno po $42,500. Plače so si	te svojega dolgoletnega	prijate-	med	drugim tudi s tov.	L.	I.	^ja’ kl krozijo tu	iz	dneva v
mislili povečati že lani, pa So se	tja Williama Seidmana,	o kate-	- -......... ''	an, pa povzročajo	v	Jugoslaviji
premislili zaradi razpoloženja	rern sodijo, da bo nasledil R.	darskega sveta v prvi poslovni	nemir, negotovost	in	tudi strah,
janosti. Ko bodo volitve mimo.	Asha kot direktor urada	za u-	dobi	predsednika Nixona.	nano je namreč,	da	si z nekaj
bo vpliv te manjši in vsaka ne- pravljanje in proračun, na za-’ Vsi navedeni so pristaši kon- re kimi izjemami povratka Sov-jevolja se bo do novih volitev kladnega tajnika W. Simona, na servativne gospodarske smeri, ki l^ske zveze v Jugoslavijo tam
v Kongres 1976 že izkadila.
načelnika predsedniškega gospo- zagovarja uravnovešen prora-, n^b(^e ne žek> velika večina pa
_______„______ : darskega sveta A. Greenspana čun in omejeno rast obtoka de-: se ^ bo^' -Prevta(tuje prepriča-
— Veliko Slano jezero je naj- in na P. McCrackena, ki je bil narja kot temeljni sredstvi bo- n^e],1_^a bo Moskva čakala z iz-večje slano jezero v ZDA.	načelnik predsedniškega gospo- ja proti inflaciji.
MILIJONI (JUDI PO VSEM SVETU TRPE POMANJKANJE HRANE
II. ,
Predsednik ZDA Gerald R. Ford je pretekli teden pred glavno skupščino Združenih narodov dejal, da je kriza v oskrbi s hrano svetovna in da je je mogoče obvladati le s skupnim, svetovnim naporom. Obljubil je vso pomoč in sodelovanje ZDA pri takem naporu, pa pozval k delu tudi vse druge, zlasti še države izvoznice olja, ki naj doprinesejo svoj delež pri olajšanju oskrbe sveta z energijo.
Del strokovnjakov za prehrano je mnenja da je kriza, ki se je pojavila v zadnjih letih, začetek stalne stiske, ki jo ne bo mogoče obladovati drugače kot z omejevanjem rasti človeškega rodu. Ti so skušali s svojimi predlogi prodreti na nedavni konferenci o obljudenosti zemlje v Bukarešti v Romuniji, pa so naleteli na odpor gospodarsko nerazvitega sveta in delno tudi komunističnih držav, v prvi vrsti Kitajske.
Nasprotniki načrtnega omejevanja človeškega rodu v nerazvitih državah so izjavljali, da je na svetu stiska v pre-
hrani v glavnem zaradi tega, ker vse dobrine niso enakomerno in pošteno razdeljene. Gospodarsko razviti svet porabi teh veliko preveč, zato jih za ljudi v nerazvitih državah manjka. Priznati je treba da je v tem dosti resnice.
V naši deželi pojemo sorazmerno malo kruha, dober del žita, predvsem koruze, po-krmimo živini, da imamo na razpolago dovolj mesa. Prehrambeni strokovnjaki trdijo, da je to hudo razmetavanje hrane. Če bi omejili porabe mesa, bi lahko z žitom, ki bi ga prihranili pri krmljenju živine, oskrbeli piilijone ljudi ...
Poljedelski tajnik E. Butz je pred časom opozoril, da imamo v naši deželi preko 70 mili j ono psov in mačk, ki jih skrbno hranimo, ko bi lahko dpber del te hrane šel za milijone lačnih ljudi po vsem svetu. Zadnjo soboto je Butz na zborovanju “prijateljev živali” trdil, da imamo “pri nas” dovolj hrane za vse, tudi za psičke in mucke.
To je res, toda ne gre samo za nas, gre za milijone lačnih
po vsem svetu. Mar nas ti nič ne brigajo? Mar ti niso naši bližnji?
Ko je del proučevalcev prehrane na svetu prepričan, da smo na začetku stalnega pomanjkanja, so drugi mnenja, daje sedanja stiska začasna in da ne bq trajala preko nekaj let. Opozarjajo, da je do nje prišlo v prvi vrsti zaradi obsežnih slabih letin 1972 in nato zaradi pomanjkanja u-metnih gnojil. Redne letine bodo postopno omogočile u-stvaritev živežnih rezerv, povečana produkcij a umetnih gnojil pa bo nastajanje teh pospešila. Sedaj je v gradnji toliko tovarn za umetna gnojila, da bo produkcija teh v 4-5 letih več kot zadovoljiva. Nekateri trdijo, da utegne biti celo prevelika in bo zato vplivala neugodno na nadalj-ni razvoj te inčujstrije.
Poljedelski strokovnjaki o-pozarjajo na sorazmerno skromen pridelek hrane v gospodarsko nerazvitih državah. S poučitvijo poljedelcev, z izboljšano, opremo in orodjem, z novimi semeni, s pametno uporabo naravnih in
. umetnin gnojil bi bilo možno sedanji pridelek hrane v dveh desetletjih podvojiti, vsekakor pa v 35 letih, ko računajo, da bi se število prebivalstva na svetu podvojilo.
V preteklosti je pridelovanje hrane napredovalo v glavnem sorazmerno z rastjo človeškega rodu, odprto vprašanje je, če bo to možno tudi v bodoče.
Tisti, ki strašijo svet z neposredno nevarnostjo splošnega pomanjkanja hrane, pretiravajo, položaj ni tako težak in nevaren, potreben pa je vendar pažnje in rednega proučevanja. Če se bodo odgovorni 'vodniki narodov in držav po vsem svetu resnično brigali za premagovanje težav v prehrani, če bodo pri tem sodelovali in gledali v tem svojo prvo nalogo, potem moremo računati preje z izboljšanjem prehrane kot z njenim poslabšanjem. Če bi le del sredstev, ki jih svet porabi za oboroževanje, uporabili za načrten napredek poljedelstva in živinoreje, bi bila nevarnost resne lakote na svetu kmalu odstranjena!
vedbo svojih načrtov, dokler je živ Tito, uporabila pa negotovost, ki pričakujejo, da bo v Jugoslaviji nastopila z njegovim odhodom.
Skupina snemalcev CBS je v mestu, da bi posnela “profil” župana Perka. G. Forbes, predsednik mestnega dbora, je imenoval 11-članski odbor, ki je dobil nalogo, da prouči izključitev Haggarda iz mestnega sveta.
Nagrade—
V nedeljo so na obedu Oltarnega društva pri Sv. Vidu dobili nagrade: Mary Farcnik af-gan, Mary Strojin afgan, Rose Kramer sviter, Lena Sieworek cheer, June Brussee prevleke za blazine, Eieanore Karlinger prevleke za blazine.
Podpora vojaški vladi v Abesiniji negotova
Govoril bo samo resnico
ADIS ABEBA, Abes. — Vojaški vodniki so postopno od preteklega februarja pripravljali prevzem oblasti in to odvzemali cesarju Hajle Selasiju. Zdelo se je, da so uživali pri tem podporo javnosti.
Ko so sedaj pokazali, da hočejo oblast ohraniti v svojih rokah, se je začel v javnosti po-Ron javljati odpor. Prišlo je do štu-demonstracij in do
WASHINGTON, D.C.
Nessen, ki ga je predsednik dentovskih Ford imenoval za svojega nove- negodovanja v delavskih unijah ga tiskovnega tajnika pretekli v glavnem mestu, petek, je dejal svojim doseda- Zahteva po vrnitvi civilne njim novinarskim tovarišem, da vlade postaja očitnejša in močne bo nikdar vedoma govoril nejša, javljajo se glasovi proti neresnice ali jih skušal zavesti vojaški vladi in njeni trdi roki. k njej.
Tiskovni tajnik Ron Nessen je to govoril v navzočnosti predsednika samega, ki ga je preje novinarjem predstavil v Beli hiši/
ZN iščejo pomoč za begunce na Cipru
NIKOZIJA, Ciper. — Komisija za begunce pri Združenih na-Ron Nessen je star 40 let in jej rodih je poslala od tod poziv za bil od leta 1962 poročevalec za j nujno pomoč okoli 225,000 be-National Broadcasting Co. Kot guncem na Cipru. ZN nimajo poročevalec je prišel v Belo hi- j sredstev, da bi begunce oskrbo-šo v času, ko je bil Ford izbran vali. Posebno v težavnem polo-za podpredsednika ZDA, in je žaju so oni na področju britan-njega spremljal na njegovih po- skega oporišča Dhekelia.
tih.
Novinarskim tovarišem je Ron Nessen dejal, da upa, da bo pridobil pri njih prav tako spoštovanje, kot ga je tekom svoje kratke dobe užival njegov prednik TerHorst.
— Kapitol v Washingtonu se dviga 287 čevljev visoko.
Ciprska vlada se zastonj trudi, da bi omogočila beguncem vrnitev na njihove domove v delu otoka, ki je pod turško zasedbo. Tam naj bi bilo zajetih okoli 6,000 Grkov, ki tudi nimajo nobene možnosti za oskrbo, ker so od vseh strani odrezani od stikov s svojimi rojaki, Turki pa so jim sovražniki.
g:jn Ameriška Domovma
F	(%]—■ 1 g O/¥^1JT
6117 St Clair Ave. — 431-0628 — Cleveland, Ohio 44103
National and International Circulation
t^ublished daily except Wed., Sat., Sun., and holidays, 1st week of July
Managing Editor: Mary Debevec
NAROČNINA:
•	Združene države:
$23.00 na leto; $11.50 za pol leta; $7.00 za 3 mesece
•	Kanado in dežele izven Združenih držav:
$25.00 na leto; $12.50 za pol leta; $7.50 ža 3 mesece Petkova izdaja $7.00 na leto
sirjanje idej in za oblikovanje javnega mnenja, ki ima tolik vpliv na družbeno mišljenje in ravnanje. Problem je, če so proizvajalci in dejavniki v službi družbenih občil (tisk, radio, gledališče, film, televizija) v zamejstvu in domovini posvečali potrebno pozornost duhovnim poklicem v zamejstvu ali če ni njihovo delo vse prej služilo razvrednotenju in rušenju Cerkve in poslanstvu duhovnikov sredi narodnih manjšin.
Nikakor ni dovolj, da smo se pobliže seznanili s problemom manjšinskih duhovnikov in z vzroki, ki so privedli do tako dramatičnega stanja. Vse bolj važno in potrebno je, da skupno iščemo izhodov in rešilnih poti iz tolikšne stiske.
KRES pleše
SUBSCRIPTION RATES:
United States
$23.00 per year; $11.50 for 6 months; $7.00 for 3 months Canada and Foreign Countries:
$25.00 per year; $12.50 for 6 months; $7.50 for 3 months Friday Edition $7.00 for one year.
SECOND CLASS POSTAGE PAID AT CLEVELAND, OHIO
No. 155 Tuesday, Sept. 24, 1974
Od kod pomanjkanja duhovnikov na Primorskem in Koroškem
Pomanjkanje duhovnikov, je največja nesreča, ki lahko zadene slovensko narodno manjšino. Današnja Koroška in Slovenska Benečija pričata, da je v krajih, kjer je iz slovenskih župnijskih občestev odšel slovenski dušni pastir, slovenstvo vsaj ohromelo, če že ni zamrlo. Slovenski duhovnik je steber slovenstva na robeh narodnega ozemlja v zamejstvu, kot je tudi v slovenskih skupnostih na tujem.
“Čut odgovornosti nas veže, da se z vprašanjem pomanjkanja in izumiranja slovenskih duhovnikov v zamejstvu soočimo, mu poiščemo vzroke in nakažemo pot iz stiske,” pravi “Katoliški glas” v svoji številki od 5. septembra 1974, kjer nato takole položaj razčlenjuje;
Zaradi jasnosti bomo problem razčlenili v zvezi z odgovornostjo/ki jo imajo do duhovniškega naraščaja duhovniki, starši in družine, šola in vzgojitelji, okolje in izobraženci ter ustvarjalci javnega mnenja.
1. DUHOVNIKI. Skrb za duhovniške poklice teži predvsem škofe in duhovnike,
in duhovnike, ki so odgovorni za usodo
dušnega pastirstva in za zveličanje duš. Nadškof C. Mar-|ševal za orlovstvo in njegove gotti je vzklikal: “Malo semenišče mi je drago kot punčica ideje. Osnovali so se novi odse-v očesu!” Da bi po zadnji vojni dal slovenskim vernikom ki: Sv. Trojica v Slov. goricah, številnih poklicev, je 12. oktobra 1945 ustanovil v malem Sv. Rupert v Slov. gor., Sv. An-semenišču posebno slovensko gimnazijo in licej s sloven-'ton v Slov. gor. Imeli smo več skimi predstojniki in profesorskim zborom. Te srednje šole i lepih srenjskih prireditev, npr. je v šolskem letu 1946/47 obsikovalo 115 dijakov, od kate- J pri Sv. Juriju v Slov. gor., pri
rih je večina po razmejitvi ostala v Jugoslaviji. Ostale smo j Sv. Rupertu, Sv. Antonu, pri Sv. meni. Nekam nataknjen. “Kaj zbrali v Slovenskem Alojzijevišču, kjer je nadškof odprl j Ani v Slov. gor. Povsod sem na praviš k dopisu v AD pod na-
teh prireditvah ljudem in mla- slovom “Pripombe h koncertu v
I BESEDA IZ NARODA f
1	i
IZPOD ZVONA SV. ŠTEFANA IN OKOLICE
•CHICAGO, 111. — V Sloven- dvakrat bolj svetla kot prejšnja skih goricah sta takrat obstoja- in tudi manj stane. Nove luči la le dva orlovska odseka: Pri bodo zamenjane v vsej sloven-Sv. Benediktu in pri Sv. Lenar- ski soseski in v okolici. K slo-tu. Tam je bila tudi orlovska vesnosti je prišel tudi župan Da-srenja. Po odhodu vnetega or- ley. To je bil njegov prvi nastop
po okrevanju. Navzoči so bili poleg župana tudi policijski superintendent Rochford, mestna svetovalca Vito Marzullo in Ba-landich ter še več imenitnih gostov. Otroci farne šole sv. Štefana in sosednje šole sv. Pavla so se zbrali pred cerkvijo in županu v pozdrav zapeli primerno pesem. Molitev za otvoritev nove razsvetljave je opravil župni! p. Tomaž Hoge. Govorili so mestni svetnik Vito Marzullo, policijski šef Rochford, v imenu slovenske soseske (Heart of Chicago) dr. Ludvik Leskovar. Nazadnje je spregovoril tudi župan Daley. Krepko in jedrnato.
Imamo še enega črnskega kandidata za župana in sicer v osebi 36 let starega Edwarda Aliena Jr. Je predsednik Chicago West Side Development Co.
lovskega delavca, kaplana Martina Kozarja v Ameriko, je ta odsek le bolj životaril. Pri Sv. Benediktu sem že leta 1921 prevzel tajniško mesto in po mojem vplivu je bila srenja prenesena k Sv. Benediktu. Tudi srenjsko tajništvo je bilo na mojih ramenih.
Imeli pa smo izvrstnega srenj-skega predsednika. Janko Crep-njak se je pisal. Daši mlad, brez vsake višje izobrazbe, se je znašel in pomagal graditi orlovstvo v Slovenskih goricah. Teža je ležala na meni. Skoro vse fare v dekaniji sem prehodil. Imel sem sestanke, s fanti, jih navdu-
Sosed Miha je spet prišel k
ci, domovini sinovi, hlapci nikomur.
Pri Sv. Ani sem spoznal na srenj skem nastopu tudi č. g. Franca Mažira, ki je bil takrat na dopustu kot vojni kurat ameriške armade. Imel je čin kape-
‘slovenski oddelek semeniščnikov”, da bi tako imeli slovensko vzgojo in da bi obiskovali slovenske javne šole v Gorici. Ker pa niso te šole opravičevale upov, je nadškof G. Ambrosi ukazal, naj se slovenski semeniščniki preselijo v malo semenišče. Pa tudi ta poskus ni uspel. Iz skupine alojzijeviških semeniščnikov sta izšla dva duhovnika, a samo eden od njiju je ostal na Goriškem. Danes smo brez vsakega semeniščnika.
Goriška Cerkev je storila svojo dolžnost. Slovenskim semeniščnikom je nudila vso gospodarsko, vzgojno in izobraževalno oskrbo. V čem je torej slovenska duhovščina kriva, da ni poklicev? Nikakor ne v pomanjkanju prizadevnosti, žrtev in vzgojnih naporov. Njena krivda bi utegnila biti v nezadostnem duhovniškem pričevanju, ki ni u-spelo ogreti srca mladine, da bi se ob odličnih duhovniških vzorih navdušila za duhovniško poslanstvo.
Duhovniki so namreč veliki po odličnosti duhovniške,, ,	. ri , ,	.
službe, so pa lahko kot ljudje majhni zavoljo človeške sla- j 7a .1mf ’ ’. a DC™	.,aj
hotnosti in trhlcsti. zares potrebni razumevanja in potr- sIl“1 dolarje v Amer,k,, pežljive prizanesljivosti. S trpkostjo v duši in ponižno pri- C, AJec ra ’ s'oraJ Jyn°, re_ znavamo svoje nepopolnosti in obžalujemo, da nismo ved-' no znali v sebi upodobiti Kristusa.
2. STARŠI IN DRUŽINE. Nemajhno odgovornost za pomanjkanja duhovniških poklicev nosijo starši in družine. Res, urbanizacija in industrializacija sta spremenili sestav in obraz naših družin; novi gospodarski in socialni dejavniki so pritirali tudi dobre družine v stiske moralnega in verskega reda; toda tudi v naših starših, možeh in ženah je popustila živa vera v Boga, čut odgovornosti za usodo svojega ljudstva, zavest, da so dolžni dajati Cerkvi in narodu življenje, in predvsem ljudi, ki se bodo docela posvetili Bogu in dušam: duhovniških in redovniških pokli-
dini razlagal cilje orlovstva in1 Lemontu”? Hm, kaj naj rečem? geslo te organizacije: Bogu otro- Nekaj sem že napisal o purma-
nih, danes pa povem le to: Nehvaležnost je plačalo sveta. Odbornice Slovenske Ženske Zveze so se veliko trudile, da je prišlo do koncerta. Brez pokroviteljstva SŽZ bi koncerta sploh verjetno ne bilo.
tana. .Na prireditev je prišel v a-meriški vojaški unifornrii. Obču- Okrog en milijon mladostni-dovali smo ga. Lepo je govoril kov letno zbeži od doma v naši slovensko. Občudovali smo tudi deželi. Tako poroča FBI. Vzroki j ameriški b a n k o v ec, katerega J so kaj različni. Zanemarjanje od nam je poklonil. Pač nisem ta- strani staršev, stalni prepiri do-
sam
Oče
cev! Sodobna mini-družina, zaprta v svoj egoizem, ljubkujoča svoje edince, ni zmožna vzgojiti ljudi, velikih v žrtvah in plemenitosti, voljnih docela se predati božjim načrtom.
3.	SLOVENSKA ŠOLA IN VZGOJITELJI. Narodne manjšine naravnost ljubosumno bedijo nad šolo, saj jim je vir življenja, pomlajana in neprekinjenega razvoja. Budno spremljajo izobrazbo svoje mladine od otroških let do polne zrelosti. V šolo stavijo svoje upe.
Ne da bi kakorkoli sodili o strokovni usposobljenosti šolnikov, o učnih metodah in šolskih uspehih, vedno v zvezi s problematiko zamejskih duhovnikov zastavljamo naslednja vprašanja; Koliko duhovnikov in ostalih duhovnih poklicev je v zadnjih 30 letih izšlo iz slovenskih šol na Tržaškem in Goriškem? Ali naj veljajo tako porazni podatki kot dokaz, da je v tem slovenska šola povsem odpoveda-la?
In spet; v tem tridesetletju je šlo skozi slovensko šolo v zamejstvu na tisoče dijakov. Le koliko “narodnih” delavcev je šola vzgojila? Če smemo soditi drevo po sadovih, je čas, da se vsi resno zamislimo.
4.	OKOLJE IN IZOBRAŽENCI. -Življenjsko okolje, delavsko in kmečko, na vasi in v mestu, če ni sovražno, je vsekakor brezbrižno do duhovnih poklicev. Vsaj izobraženci. odgovorni za obstoj narodne manjšine, bodo morali v tem podedu preveriti svoja stališča.
5.	USTVARJALCI JAVNEGA MNENJA. Obvešče-
‘Ti pa tvoja politika. S politiko boš še daleč prišel.”
Imel je prav. Politika, katera me je poleg prosvetnega življenja vedno zanimala, mi je pripomogla, da, sem prišel v javno življenje in potem tudi v begunstvo, iz tega pa v deželo demokracije, v Ameriko. Očeta, ki se ni politično udejstvoval, so pa 1. 1945 ubili komunisti.. .
Ker je bilo v Maribor predaleč na razne okrožne sestanke, smo menda leta 1925 osnovali še j •	*
orlovsko,okrožje. Imenovali smo Dvojna mera. Po ustavi smo ga Slovenjegoriško orlovsko o- pred zakonom vsi enaki. Pomi-krožje. Srenja se je prenesla k lostitev bivšega predsednika Ni-Sv. Trojici. Vse je lepo kazalo, xona je pokazala, da to ni ved-orlovski odseki so kar dobro de- no res. Manjše ribe hudo privi-
ma, nerazumevanje mladega človeka, kateremu dom ni več dom, ampak neko prisiljeno bivališče, kjer se ne počuti dobro . . .
❖
Modernega človeka So vprašali: Katera ura je v človekovem življenju najvažnejša? — Odgovor je bil: “Tista, ki jo prav sedaj živiš. Ta je zate najvažnejša. Zakaj? Preteklost je minila in nisi več njen gospodar. Ne moreš je več povrniti. In bodočnost? Ne veš, če jo boš dočakal.”
lali. Pa je prehitro prišla nevihta, ki je uničila vse. (Dalje sledi.)
valna sredstva so postala v današnji kulturi prižnica za raz-j.iv imenovano Sodium luč. Je
jejo, večje pa se lahko izmuznejo kazni. Mr. Nixoh je bil po-miloščen, še predno je bil kaz-
*	'	1novan...
Cikaški župan Richard Daley •	*
se je dan po Delavskem prazni-1 Ena manj resnih. -— Mož ženi: ku zopet vrnil po 4-mesečni od- “Draga, presenečen sem, da si se sotnosti v mestno hišo. Zdrav in odločila za zakon z menoj. Po-dobro razpoložen, vse kaže, da sebno zato, ker sem grd.” bo spet kandidiral za župana.1 Ona:	“Nič hudega, saj tako
Če bo izvoljen, to je skoraj več vem, da te podnevi nikoli ni do-kot gotovo, bo to njegov šesti ma.” termin.	j	*
*	I Zunaj na Cermak ;Rd. stroji Dne 10. sept. je bila pred far- tako ropotajo pri kopanju kana-
no cerkvijo sv. Štefana sloves- la za nove električne kable, da nest otvoritve nove električne sem postal že kar nervozen. Za-razsvetljave. Staro, Mercury si- to: Pika in še drugič kaj. sterna, so zamenjali z novo luč- Lep pozdrav vsem!
“Toti Staj ere”
CLEVELAND, O. — Oni dan je bilo, kaj vem kateri, ker meni, ki uživam blaženi pokoj, so si dnevi v tednu nekako enaki. Zjutraj zgodaj vstanem, ker se mi, starcu, ne ljubi več spati, potem nekaj brkljam, ko bi vseeno bilo, če ne bi. Če mi postane le preveč dolg čas, jo mahnem malo po naših ulicah, pa se mi večkrat v glavi zavrti in svojim očalom več ne verujem, ko nei vem, ali hodim med belimi ali drugače barvanimi ljudmi. Vem samo, da hodijo tako, da je ena’ noga vedno zadaj in da je na' vrhu nekaj okroglega, ki naj bi j bila glava, . ali kakor tisto reč, nasajeno na vratu, že imenuje- j jo.
Nekega večera, menda je bil ' ponedeljek zaznamovan v kole-' darju, sklenem obiskati naš Slovenski narodni dom na St. Clai-ru, ki bo kmalu toliko star, kot' sem sedaj jaz, da se nekoliko j “ovlažim” v Klubu. Pa zaslišim! tam, kjer pravijo, da je dvora-J na, nekako godbo ali temu podobno. Nisem mogel verjeti, saj je ponedeljek zvečer, tako predpravico imajo vendar sobotni večeri. Sicer ne spadam med radovedne ženščine, pa me je vseeno premotilo in sem malo pokukal skozi vrata, kaj naj bi notri vendar počeli. Joj, nisem si bil v svesti, ali vidim prav ali so moja očala zastarela:	čisto
male punčke so se podile sem in tja, pa kaj sem' hotel, priznati sem moral, da plešejo, pa smo mi v njihovih letih komaj ločili črko A od B! Ker so oni, ki so bili notri,, kar mirno vztrajali, sem pa še jaz.
Zopet nova slika ali.na odru ali v moji domišljiji, nisem bil gotov, kakor sv. Pavel ni bil gotov, .da je nekaj videl v telesu ali izven telesa, t^ko se je zgodilo meni. Na odru je bilo polno fantov in deklet, vsaj tako nekako sem sodil, ker moraš- res napenjati oči, da pri sedanji obleki, ki jo mladina nosi, prideš včasih res težko na jasno. Te skupine sd se vrtele, pa ne kot mi včasih v mladih letih, ko smo se stiskali ena in eden, kar v nekem direndaju, da se mi je pričelo vrteti v glavi. Kar hitro sem jo popihal v Klub, da si o-hladim vročino v glavi.
Povprašal sem, kaj se v dvorani godi, pa sem dobil neverjeten odgovor: Kres pleše. Izgubil sem vso presojo. Da bi kres plesal, tega še nisem slišal. Da so kres prižgali, da kres gori, to ja, da bi pa kres plesal, to je p'reko moje pameti. Ves vrtoglav sem se vrnil domov in ponoči potem še spati nisem mogel in preganjale so me hude sanje.
Po nekaj dneh sem se nekoliko'pozdravil in tja v četrtek ali petek jo zopet zvečer mahnem po svežem zraku na sanklerski cesti. Pa me zbode tam nekje pred Faljšmanom ali Hrvaškim domom nekakšno dudlanje, če se more godbi tako reči v pravi jugoslovanščini. Skrivaj sem .pokukal skozi veliko okno v Baragovem domu, pa glej ga spaka, prav tisti, ki sem jim videl v Slovenskem narodnem domu, so zbrani nocoj tukaj in se vrtijo ter krotovičijo, kakor sem , jih zadnjič videl. V sveti jezi sem zasikal: Tako pohujšanje! Mladina se zbira in takole brez pravega. vzroka pleše in brez nadzorstva staršev. Pa je prav takrat iz Baragovega doma prišel gospod, gotovo je moral biti, saj je nosil očala, in še .mlad je bil, pa ga v zadregi vprašam, kaj naj vse to pomeni. Pa se mi je milostno nasmehnil: Kaj ne veste, da se folklorna skupina Kres pripravlja za svoj nastop lepih narodnih in umetnih plesov. Mej duha, me j e postalo sram, da vsega tega že nisem! sam pogruntal. Pa me je zamra-j bilo po hrbtu: sedaj so drugi ča-. si. Takrat ko smo mi fahtoVali i tam preko luže, še pomisliti' ni-
smo smeli, da bi kdo svojo punco povabil na ples. Bil bi to neodpustljiv greh in bi dekle bila izbrisana iz Marijine družbe.
Ker se dobro spoznam na Sv. pismo, mi je prišlo na misel, da je tudi kralj David plesal pred skrinjo zaveze, čeprav se mu je njegova lastna žena posmehovala. Kako čudno nam je zvenelo, ko smo v Ameriko prišli in slišali, da pleše Društvo sv. Cecilije, s,v. Jožefa in celo Srca Jezusovega; razumljivo, zakaj bi pa potem ljudje ne? Malo sem zmajal z glavo in se povlekel naprej, čeprav me je tako vabila bara v Baragovem domu, pa sem se zares bal, da bi še jaz ne pričel plesati. Ko bi mi berglje bolj pristojale. Ker sem zelo brihtne glave, o tem sem zelo prepričan, sem se spomnil, kaj je rekel msgr. Bartolomej Ponikvar, ki je precej dolgo pasel duše fare sv. Vida, dokler se tega ni naveličal in se preselil v boljšo domovino:	“Veste, tudi jaz sem
bil proti plesu, ker so nas v le-men.atu v starem kraju tako u-čili. Pa sem ugotovil, da je bilo to dobro in prav za stari kraj, kjer so bifi skupaj sami Slovenci in sami katoličani. Tu je vse zmešano, da ne veš, kdo je kake narodnosti in še na vero ne moreš kaj prida dati. Tu se naši mladini, da možnost zbiranja, ki po naravi nekako spadajo v en hlev, tako se spoznajo in se po-
nov, Franka Ruperta pa smo imenovali za častnega člana našega kluba.
Zbornica je tudi dala priznanje naši drugi podpredsednici Ann Mrak za njen uspeh pri izletih.
Mary Bozich, por.
------o------
Romanje v Frank
CLEVELAND, O. — V nedeljo, 29. septembra, bomo zopet romali k Žalostni Materi božji v Frank, Ohio. To romanje, ki ga vsako leto organizira Društvo SPB Cleveland, je sedaj postalo že tradicija. Udeležujejo se ga farani od Sv. Vida, Marije Vnebovzete in od Sv. Lovrenca. Na romarskih prostorih se nam pridružijo še Slovenci iz o-kolice Clevelanda in iz Loraina pripelje vsako leto poln avtobus romarjev. Romarska cerkev Žalostne Matere božje je ta dan polna slovenskih vernikov. Za mnoge romarje, ki nimajo priložnosti ob nedeljah sodelovati pri sv. maši v slovenskem jeziku in poslušati med sv. mašo slovensko nabožno petje, je to romanje izredno doživetje, posebno popoldne, ko vsa cerkev pobožno odpeva slovenske pete litanije.
Križev pot od postaje do' postaje po gozdičku, ki je ta čas že jesensko obarvan, nas spomi-tem poročijo ter je tako dana nJa na jesen našega življenja, večja gotovost, da potem, ko se . Kakor odpadajoč list z drevesa naližejo medenih tednov, osta-; neslišno frfota in se lovi v zra-nejo skupaj in ustvarijo trdne/ku> oprijel bi se .še rad življe-verne in narodno zavedne dru- nJa —> ko pade na zemljo, je žine.	"	'	mrtvo listje. Tudi med nami se
Tako se mi je marsikaj raz- vsako ’leto Poslovi nekaj romar-čistilo v moji brihtni butici in jev’ ki 50 še lansko leto med sem zatrdno sklenil, da se bom molitvami na križevem potu o-zagotovo udeležil v soboto zve- pazovali odPadai°?e liste in pri čer prireditve plesne skupine tem mislili na jesen svojega živ-
Kres v Slovenskem narodnem ljenja' In ob takšnem ^anju domu na St. Clairu. Prepričan Prevzame človeka blag občutek,
da ko bo list našega življenja neslišno med množico drugih
sem, da bodo tudi drugi Slovenci podlegli skušnjavi za doživetje lepega večera, če že starejši odPadal> ne boš sam in zaPu
ne bomo plesali, pa bomo vzbu-l scen’ ne boš kakor listie na tleh’
v duhu ostaneš med svojimi, njih
molitev te spremlj a v večnost.
Pojdimo tudi letos k Žalostni
j ali spomine na naša mlada leta, ko so nas pete srbele, pa jih nismo smeli popraskati. Tako se bomo vsi veselo sešli, kar spada! Materi božji v Frank’ Ohio’ Pr0' v nasprotna tabora: mladi in sta-i simo	za sebe in svoje
ri. Ob tej priliki se ne bomo ’ drage’ molimo za tiste’ ki 50 že prav nič grdo gledali med seboj, • bil1 Poklicanl v Njeno kralje-kakor se navadno rado godi.
'cr~~ ki se nameravajo udele-
Stari Odems
j stvo,
| Vse,
Poroiilo etididsfdh
upokojencev
Cena za vožnjo je $3 za odrasle, $2 za otroke.
Avtobusi odpeljejo izpred cerkve Marije Vnebovzete ob 7.15 zj utpaj, izpred Baragovega doma ob 7,.45 zjutraj.
Jože Melaher
žiti romanja, prosimo, da se čim i prej priglasijo, da ne bo zadnji dan težav s prostori na avtobusih. Prijave sprejemajo: Lojze
_____	Bajc, tel. 486-9377, Vinko Rpž-
EUCLID, O. - Naša septem- man' teL 881-2852, za Newburgh berska seja je bila uspešna. Na	•^■Lee Arko, tel. 341-/540.
njej smo počastili ustanovnega člana našega kluba Franka Ruperta. Ta res “mladi fant”.šteje že 92. pomladi. To ni'kar si bodi!
Frank je dober društvenik, dober in navdušen pevec. V mladih letih je veliko delal na društvenem in kulturnem polju.
Predsednik našega kluba Joe Birk je imel lep voščilni govor in je kot majhno nagrado podaril Franku steklenico “zdravil”, zbornica pa mu je čestitala s pesmijo “Happy Birthday”.
Tudi naš izlet v Aurora Sea World je bil uspešen. Prijetno so nas zabavali delfini.in drugi šaljivi karakterji. ,	( i
Naš podpredsednik John Gerl se nahaja v Lakeside bolnici. O-biski niso dovoljeni.
Član našega kluba prof. Wm.
J. Kenick je spisal resolucijo in priporoča, da to pošljemo našim vodilnim možem v vvashington-sko prestolnico. Resolucija obravnava velko inflacijo zaradi prevelike vojaške potrate. Zaradi padca delnic so se dvignile o-bresti na posojila na 12 odstotkov. On sam je poslal resolucijo predsedniku Fordu, kongresnikom in številnim drugim možem, ki zastopajo, oziroma bi morali zastopati delavske množice.
V avgustu sta umrli dve naši članici: Mary Elesh in Ann Puce!.
Rekorder
LONDON, V. Brit. — Svet je spet dobil rekord: 38-letni Londončan Hilton Jennings je v potapljaški opremi vzdržal v cisterni pod vodo celih 50 ur.
Čas si je krajšal s kartami. Soigralci so se menjavali vsake štiri ure.
Dosedanji rekord nekega britanskega mornarja je izboljšal za devet ur in 21 minut.
■ ^ :s=ig=g?=ai
/Z NAŠIH VRST
j ostajam
Na naši septembrski seji smo! njem! sprejeli v klub enajst novih čla- j
Batawa, Ont.—Spoštovano u-redništvo! Da Vam prihranim nekaj dela in stroškov, obnavljam naročnino za nadaljne leto predno pride obvestilo, da je naročnina potekla.
Lepo in prav je, da naročniki radi nekaj dodajo v Vaš tiskovni sklad. Tako vsaj malo pomagajo kriti naraščanje cen. Istočasno po pokažejo, da jim je A-meriška Domovina res pri srcu! Želeč Vam mnbgo uspehov, z odličnim spoštova-
Ivo Medved

KANADSKA DOMOVINA

iz slovenskega Toronta
flJ^lju Jakobu Žaklju I Romarska nedelja " dobro besedo
U ko to pišem, so v u Položili v svobodno a-s i ° Zemljo zemeljske ostan-^okojnega Jakoba Žaklja. Na ^ Pot so ga spremili števil-.j ||a^elji, znanci in somišlje-)Vj, ^ s° se združili okoli nje-^ s. hodnikov: žalujoče že-" ^°v> dveh bratov in dru-e mislim na tem mestu kako je potekal po-
%ovati
*b,
% mani> kaJ ie Pok- Jaka ‘1^ Omenil za slovensko na-[jjj v Clevelandu, niti kaj in ekdaj. doma svojim sova-H m svoji družini. O vsem ./gorili in bodo pisali 1 so ga poznali dalj ča-!govS° k°lj od blizu opazovali 1 delovanje. Jaz sem ga Samo, kadar sem bil nje-v Clevelandu. In po se čutim dolž-
nost
^Poznanju
mu vsaj eno dobro be-
em tudi iz Kanade.
Cp£
ie naredil najboljši vtis ttjjv,. lasnega'mišljenja. Svo-
^ if11!6 je tudi odkrito po-,	0 je pa naredil tem laž-
^ . djemu ni manjkalo po-ija . ker ni poznal ovinkar-s^ran P°ba ni hodil. Pot je bila ravna, kot leravna njegova drža. Ko-
V
li življenje za vero, in pa na prepričanja ni same'Sveto leto, ki je čas sprave. Go-ni ga samo pasivno' vornik je temeljito opisal da-od okolja, kjer je ra- našnji čaš, kako silno potrebu-
2 ko je
^ ,SUlnom
1 je dno obdaril
upogibal samo pred Bo-ta ni krivil pred člove-^tl0 Jeg0vo prepričanje, ki je . iz vere in iz slovenske ^ Zavesti> ni hilo nikdar Vie ben° ceno naProciaj.
Slovenci v Ontariju smo zo-Cle-' Pet romali. Bilo j e to že 26. romanj e na grobove kanadskih mučencev v Midland. Zadnje čase je slovenska romarska nedelja vedno v septembru. Na nek način je prav tako, ker se v tem mesecu počitniška psihoza' že nekoliko unese. Poleti so ljudje čisto drugače razpoloženi kot v navadnih pomladanskih jesenskih ali zimskih dneh. Tedaj je težko prirejati romanja, ki bi ljudi prevzela z romarskim duhom. Če pa tega duha ni, postane romanje izlet ali še kaj slabšega.
Nedelja, 15. septembra, je bila za romanje* kar primerna. Vreme v Torontu je kar vabilo ven v naravo. V Midlandu je bilo pa bolj muhasto: malo dežja, malo sonca in malo oblakov. Vendar pa so se romarske pobožnosti odvijale po programu in cerkev je bila polna romarjev. Križev pot je bil namesto na prostem kar v cerkvi.
Romanje je vodil župnik od Marije P o m a gaj č. g. Anton Zrnec C.M., pomagal pa mu je č. g. Stane Rozman S.J. Spovedovanje se je začelo že ob lOh dopoldne, zlasti za tiste, ki so prišli iz slovenskih naselbin, kjer ni slovenskega duhovnika. Sv. mašo sta sodarovala oba duhovnika. Glavni govor je imel č. g. Anton Zrnec. Misli govora je navezal na mučence, ki so da-
Proslava Baragovega im m yagosiovilev Baragovega doma
TORONTO, Ont. — Na letovišču pri Boltonu je vstal nov dom. Preko zime in poletja so ga zgradile pridne roke naših ljudi. Mogočna siva stavba, po-
Koiioerl koroškega pevskega zbora Baiius v Torentu
TORONTO, Ont. — Preko o-ceana je priplula slovenska pesem, pesem koroških bratov in sester, združenih v zboru Gallus, ki ga je 1. 1960 ustanovil v Celovcu pokojni profesor salezi-
je s
visoko strmo streho, nas | ]anec dr_ Franc Cigan; ki
<°raŽČal
od cerkve in u- ! i® sprave, o kateri Cerkev govo-
si ga je tudi sam
vestno sodelo-- Bog ga je ? / sodeio-Milostjo in uporabljal bi j.° n° voljo. S temi daro-hh je obilo delila bož-'bj je°s';’ 3e gradil v sebi mo-rastel in dorastel v o-
V
>t.
y a je bil aktiven v slo-katoliškem gibanju in °vah, ki so bile izraz te-
Slb;
^ v prosveti, zadruž-v krščanski demokraciji k V, protikomunističnemu ^stV karitativnem delu. Bil Vseh teh ustanovah, a ‘V ^ oičemur slepo vdan.
hal povedati svo-\ 6ri-'a na glede na avtori-^ J' g0V0rh z voditeljem
fCyic°’če j® sovorn
^ s uhi če se kdaj ni stri-> h ZV' aradno linijo, a zaradi
S
% je°Va zvestoba nič manj-resničen slovenski svo-Sarnostojnega kova. Ki-hi poznal, obračanje po io h '
je to tega ni
II	u - ------ ~
j ,es taki možje med na-^§u ^Pokojni Jaka Žakelj
!e bilo tuje. Fčako red-
3e večna nespre-Prosil, da bi sloven-zopet začele roditi h.?.' klragi Jaka, hvala
ri v tem letu človeštvu. Govor je bil temeljit in globok. Po go-vorh je vsa cerkev opravila sve-toletno pobožnost. Midlanska ceikev ima namreč od naškofa privilegij Svetega leta, kjer je mogoče dobiti popolni odpustek. Med mašo je vsa zbrana množica pristopila k obhajilu v mislih na pokojne, na slovenske mučence, na žive, na skrbi in delo, kar vsakdo nosi v svojem srcu.
Po maši so se našli znanci in prijatelji, posedli so po avtomobilih in se okrepčali. Čas je bil kratek, kajti ob treh je bila že popoldanska pobožnost s križevim potom in blagoslovom. In ko je bilo uradno romanje končano, je posijalo prijetno sonce, ki je kot vesel božji obraz sijalo romarjem, ki so se vračali na svoje domove.
Por.
Začetek Slovenske šole
Pri Mariji Pomagaj se bo začela Slovenska šola zadnji ko-
krita z
spominja trdnih kmetij na Ljubljanskem polju/ponosnih domov pod gorenjskimi planinami in prijaznih hiš ob belih cestah pod dolenjskimi vinogradi. Sredi ravnine nas pozdravlja in vabi v prostorno notranjost. Proti severozahodu se dviga za njo senčni gozd, ki nudi počitek' našim družinam v poletni vročini.
Pod hribom nas čaka v kapelici Brezjanska Marija in z Jezusom vool pri nedeljskih sv. mašah po poti krščanskega življenja in prave sreče, ki je le pri Bogu doma. Zdravja si iščemo v bazenu, polnem sveže vode in sončnih žarov, da se utrdimo za dolgo kanadsko zimo in spočijemo trudnega duha.
Zdaj je poletje skoraj za nami. Nova dvorana je dograjena in opremljena s kuhinjo, točilnico in drugimi potrebnimi prostori. Kamenito ognjišče ob stranski steni bo pozimi -toplo' vabilo premražene smučarje in premočene sankarje v nove prostore.
V soboto, 31. avgusta, in v nedeljo, 1. septembra, smo v tem
novem domu praznovali Bara- Boga, katerega časti pri Gospe gov dan. Kip našega velikega I Sveti in misijonarja in škofa stoji na'
slovenskimi begunci iz 1. 1945 delil usodo prostovoljnega izgnanstva in iskanja človečanskih pravic na razvalinah povojne Evrope. Ljubezen do slovenske, posebno koroške narodne pesmi, ki je najgloblji izraz domače zemlje in želja po pravi božji svobodi in prostosti, kar priča navzočnost pevcev-duhovnikov. sta,neomajni temelj te pevske skupine, ki je gostovala v slovenskih naselbinah v Združenih državah in Kanadi.
Od 27. avgusta do 7. septembra je koroška pesem in opajala š svojim čarom tisoče poslušalcev. Vrnile in srečale so se davne dobe, ko smo segali koroškim bratom v,roke. V njihovi pesmi je pozdrav domovine, skrit jok poteptanega in zaničevanega srca, klic zemlje onstran Karavank, kjer po dolinah Roža, Podjune, Žile še vedno, poje in trpi slovenski človek, ki skozi 1300 let hrepeni po svobodi, katero mu krade sebični gospodar. Gallusova pesem je domotožje, hrepenenje, iskrenost preprostega človeka, ki ljubi in zaupa
častnem mestu nad velikim ognjiščem. Pri sobotni večerni maši v Marijini kapelici so se začele slovesnosti. S pridigo o Baragi smo usmprili misli k svetniškemu kandidatu in sledili skioptičnemu predavanju o Baragi in Baragovi deželi, ki ga je č. g. Zrnec predvajal v novi dvorani.
V nedeljo dopoldne smo pri sv. maši poslušali drugo pridigo o Baragi. Popoldne ob 3. uri pa smo se zbrali k akademiji v Baragovem domu. Najprej je spregovoril č. g. Kopač, prebral pismo in čestitke msgr. dr. Vilka Fajdige, predsednika Baragovega odbora v Ljubljani ter razložil pomen novega doma za slovensko skupnost. Blagoslovil je novo stavbo in jo izročil ljudem v kulturne in družabne namene.
Naslednje točke programa sta v lepi slovenščini, v narodne no-
v božjih znamenjih po koroški zemlji. Je izraz narodove duše v vseh najtišjih odtenkih — živi iz roda v rod in noče umreti. Ob koroških jezerih čaka na kralja Matjaža, prede v
nico in prošnjo, pesem Marjana Jakopiča. Ko živeči izven domovine sledimo Baragovim stopinjam in povezujemo slovensko zemljo z ameriško celino, ko slovensko mislimo in se tujega jezika, navajamo, ko s programi slovenske besede in pesmi o-hranjamo svojo kulturo in tradicijo, pridobivamo vrednosti drugih kultur, ko s svojimi talenti'zajemamo iz tujih virov, da njih bogastvo in vrednost posredujemo svojemu ljudstvu. Solist g. Blaž Potočnik je na ta način prispeval v nedeljskemu programu z izvajanjem črnske duhovne pesmi “Deep River”. Kulturni del Baragovega dne je za-
preteklost, bridkost je v njenem glasu, ko želi snidenja ljubo mamico v očetni hiši. Močna v trpljenju ne pade, dvigne se iz megle domotožja, bistra Žila ji spere otožni obraz, da zavriska mladosti, veselju, ljubezni in sreči v pozdrav. V toplih uspavankah sije plemenitost in dobrota srca. V fantov skih pesmih se bliska korajža, hudomušnost in nevzdržna življenjska sila.
GdUusova pesem je pesem junakov, pesem Miklove Zale, himna karantanskih knezov in koroških vojvod, pesem novega rodu, ki se po zgledu staršev v tujih šolah bori za slovenski jezik in njega pravice na koroški zemlji... Rož, Podjuna, Žila . .. naša bolečina, naša ljubezen... dramila Dokler bo pesem živela, vriskala in jokala po teh treh dolinah, bo naš rod obstal v zavesti, da po srečanjih z brati po svetu ni sam v iskanju in domotožju, da vsi pojemo isto neizpeto pesem.
Tiste dni je slovenska pesem visoko vzplula. Po srečanjih in koncertih v Washingtonu. Fairfieldu, Clevelandu in Chicagu so Gallusovi pevci prispeli v Toronto. V petek, 6. septembra, so jih člani pripravljalnega odbora za koncert s predsednikom g. Blažem Potočnikom na čelu in lepim številom domačinov sprejeli pri cerkvi Brezmadežne v New Torontu. Skupina narodnih noš je krasila vhod v novo dvorano, kamor smo vstopili po prvem srečanju. Tu jih je najprej, pozdravil v imenu župnije č. g. Janez Kopač. Dobrodošlico jim je izrekla še ga. Nežka Škulj, katere folklorna skupina “Biser” je goste razveselila potem z domačimi plesi. Toplo večerjo so pripravile trudnim popotnikom ge. Ančka Kokalj, Francka Martinčič in Mija Fer-kulj. V teku večera smo spoznavali drage koroške rojake, dokler jih niso newtorontske družine sprejele k zasluženemu počitku.
Drugi dan, v soboto, 7. septembra, so pevci ogledovali zanimivosti torontske metropole se vrnili v dvorano Brezmadežne h kosilu, ki ga je pripravila ga. Ivanka Springer, preživeli popoldne v pripravah za večerno sv. mašo in koncert.
Že pred napovedanim začetkom se je obsežna dvorana na-

1Vaj v Bogu!
P. M.
V
H^lji slovenskih
V	^0llanev — berite
y a§ov ^. ..
|An v Misijonski krožek v
6 vneto pripravlja vsa-^ L.^ijonsko na
kij učil nastop folklorne skupine
se oblečena, povezovala Marija j Nagelj (voditelj Ciril Soršak) s' polnila. iz Toronta in bližnjih Seničar in Vili Kastelic. New- šopkom domačih	plesnih moti-[ mest	se je zbralo h koncertu o-
torontske deklice so pod vod- vov.	j krog	700 poslušalcev.' Med plo-
stvom s. Mirte in njene kitare j Pred ljudstvo je stopila spetiskanjem so prihajali pevci in zapele pesem o misijonarju in! Marija Seničar ter poklicala tri, j pevke Gallusa na oder. Okrog novem duhu, ki ga prinaša dru- |za novi dom in zboljšanje	letovi-1 50 Se	jih je zvrstilo po stopnicah
gi vatikanski koncil. V pesmi šča najzaslužnejše	može:	g. Šte-	pred	zaveso ter se predstavili s
“čudovit si v svojih svetnikih” fana Sereca, predsednika letovi-(recitirala Marija Demšar-Kav-' škega odbora, g. Toneta Trathi-nec tedna v mesecu septembru. prosi slovenska pesnica Ma-' ka, oskrbnika vodovodnih na-27. septembra,ob 6h zvečer bodo	nja Brenčič za povišanje Bara-! prav na	letovišču, in g. Jurija gimnaziji,
imeli prvi dan šole 3., 4. in 5.	ge na oltar- Iz govora mladega	Sušnika,	ki si je pri zidanju, Zažuborela	je. koroška pesem
razred. V soboto, 28. septčmbra, ■ Janeza Sterleta povzamemo	doma	zlomil nogo. Za	njihovo |v vseh treh narečjih: Roža, Podob'9.30 dopoldne pa začneta 1. glavne misli o Baragu in njego-	žrtev	in prostovoljno	delo so | June, Žile,	ki'jo je s čisto domain 2. razred. Vpisovanje v šolo	vem. delovanju za svoj narod in	prejeli vsak po en šopek na-j čo besedo povezoval mlad štu-
je bilo že v maju, torej na kon-	^nd'iance ter razlago o duhov-	geljev in	osebno darilo.	! dent Aleks	Schuster, očarala
cu prejšnjega šolskega leta. 1 nem veselju, ki naj jo. novi dom'	Ob	koncu smo zapeli	“Hvala | naše duše	z davno lepoto naše
Slovenska šola ima veliko po-1 nud^ obiskovalcem letovišča ter	Bogu”. Velika dorana je	bila do! zemlje,
svojim pevovodjo Jožkom Kovačičem, profesorjem glasbe in slovenščine na celovški slovenski
prireditev. “ Ila zadnjo nedeljo v . dokru- Danes sporo-t0li'k°’ da kosM vede-^ bo^ darila za misijonar-vstopnice in.
\

Zabite rezervirati M to cele — namene.
tiste samo za
Misijonski por.
slanstvo pri ohranjanju slovenstva med nami. Opravljala pa bo to poslanstvo le, če bodo čenči to šolo imeli radi. To je' naravnem veselju, kateremu naj hladne sape ob koncu dneva za-pa odvisno od staršev in od uči-, bo ikA Baraga večni zgled in vele po ravnini, smo se vrnili tel j st va.	Sodelovanje teh	dveh	vzPodbucla za nove pametne po-!	v novi dom. Okrepili smo se z
faktorjev	more'roditi uspehe	pri	i ck,dge v slovenski skhpnosti. j	okusno večerjo,	ki so jo pripra-
mladini. In kdo je, ki teh uspe-! .p,C kra^kem premoru so našto-,; vile žene župnije Brezmadežne, hov ne bi želel?	j	P^i trije fantiči: Miha Kus, Ja-1 poiskali prijatelje in preživeli
, 0______ nez Likozar in Tonček Hočevar	nedeljski večer	ob domači glas-
Pred sodiščem	kot Slovenci in Indijanček, ki se	bi Karavancev.	V pozno noč so
—Ali priznate, da ste kresnili ®kuPno potegujejo za Baragovo' prodirale luči avtomobilov, kc tegale gospoda s palico po glavi, • dast na oltarjih. Dekliški zbor smo odhajali domov. Preneka-čeprav ga niste še nikoli videli? , “Kristal” je ob spremljavi orgelj ' teri so ostali v počitniških kabi-—Priznam, gospod sodnik, to-: (Andrej Pahulje) odpel dve na-,nah’na letovišču in v podežel-da takoj x sem rekel “pardon”, i bežni slovenski popevki v slavo'^em pokoju pričakovali liove-oiin sem spoznal, da sem se zrno- Baragi (Anton Jdbst). Lojze Po-' ga dne.
riikvar st. pa je recitiral Hval-i	Anica Resnik
i _ da smo samo poslušali
nas druži v enem zdravem slo- | zadnjega sedeža polna. Mnogi! in z njo živeli, vriskali, trpeli, venskem duhu, v živem prak-'so še zunaj ostali in se pridru-Krepetali in sanjali. Koroška pe--; tičnem krščanskem življenju in žili hvalnici zvestih src.. Ko so ; sem je srčno, darilo domovine iz-
za meja, ki so ga zvesti pevci Gallusa prinašali s svojimi koncerti. Ploskanje občinstva je le skromni izraz hvaležnosti za njihove napore in žrtve, s katerimi je bilo to potovanje združeno. Z doslednim izvajanjem 21 pesmi, ki so jih pripravili za ameriško turnejo, so pridobili ugled v vsej ameriški slovenski javnosti in sebi izdelali krasno spričevalo, si nabrali poguma za bodoče straže narodnih svetinj ob nepričakovanem gostoljubju in ljubeznivem sprejemu pri ame-
riških in kanadskih bratih.
Ne moremo tu opisati vseh doživetij ob koncertu. Živeli smo z zborom, solistom Jožkom Kovačičem in Janezom Kampušem, solze so po mnogih licih drsele ob pesmi Tam, čier teče bistra ZUa in Nmau čriez jizaro, ko je v popolni tišini prisluhnila širnh dvorana.'Iz skrajnega pi-anissima je zbor razširil svoj glas v dinamično razgibani pesmi Janičar, kjer izstopajo v polni meri zmožnosti dirigenta Kovačiča in solista Kampuša. Kakor je pesem Janičar zaključila prvi del, tako je v drugem delu koncerta izzvenela v mogočnih akordih Prisega, pesem o upanju na svobodo, kjer brat bo bratu brat in sosed.
Med udeleženci koncerta so bili mnogi predstaniki slovenskega javnega življenja v Torontu, naši čč. gg. duhovniki, eč. sestre. Med odmorom je g. Potočnik predstavil in pozdravil g. Leona Kossarja, predsednika Metro International Caravan, vsenarodne folklorne organizacije v Torontu, ki je s svojimi sodelavci Johnom Aldredom Brianom Hawkinsom in ženami prisostvoval tej izredni slovenski kulturni prireditvi.
V spomin na torontski koncert je g. Potočnik izročil pevovodji zbora spominsko ploščo z datumom in reliefom mestne hi še, mala Lučka Krašnova pa je pevcem poklonila velik šopek rdečih nageljev.
Srečanje koroških bratov in sester smo zaključili z družab-' nim večerom ob glasbi Veselih Alpincev. Bridka nit ločitve je rezala zadnje ure njihovega bivanja v Torontu — a obenem tkala nove vezi prijateljstva, solidarnosti, dobre volje in poguma za sveto narodovo stvar, ki je zanje pesem Roža, Podjune. Žile — in za nas preko morja — slovenska, misel in identiteta.
Zbogom, bratje in sestre, naj vam bo ob vrnitvi blaga misel, da v svetu niste sami, da v A-meriki in Kanadi živi slovenski rod, ki nosi isto bolečino, isto hrepenenje, ki mu je vaša pe-serri zdravilo in kažipot k delu za domače vzore.
Anica Resnik
CLEVELAND, O. MALI OGLASI
Pri sodniji
Sodnik: Vi ste kradli les in zato morate plačati globo. Ali pripoznate, da ste krivi?” Zatoženec: “če ne bo preveč koštalo — ja.”
CLEVELAND, O.
MALI OGLASI
OPENINGS FOR BOWLERS League openings on most nights and during the day. For men’s women’s and mixed leagues.
Courteous management and clean lanes add up to your pleasure. Call today KE 1-8818. 20TH CENTURY LANES 16525 Euclid Ave. ____________________-(155)
ODDA SE
pet sob spodaj, tri spalnice, sprejemna soba, jedilna soba, kuhinja in kopalnica. Zgoraj tri sobe. Vse na novo dekorirano. Kličite po 4. uri 391-3320 ali v nedeljo celi dan. Na Carl Ave.
-(157)
FOR RENT
Two sleeping rooms with own kitchen & bath for sober gentleman. At 1184 E. 167 St., corner of Grovewood. Call 481-8607.
(155)
FOR RENT
Three unfurnished newly painted rooms for a quiet couple or lady. Inquire 1176 E. 61 St. Apt. 3, upstairs.
(20,24,27sep,l,4okt.)
NAPRODAJ
velika hiša z štirimi spalnicami, od E. 222 St. na Ivan Ave. osem sob, 2% priključena garaža za dva avta. Električna vrata. Veža. Karpetirana sprejemna soba, jedilna soba, velika kuhinja. vgrajene posebnosti, pomivalec za posode z odpravo. Velika zajtrna soba. z panel obita rekreacijska soba. Stranišče na prvem in tri spalnice. Klimatizirana študenska spalna soba. Dve polni z ploščami obite kopalnice. cedar lined closet, dve veliki omari za perilo, rekreacijska soba.; z ploščami obita prha; Krasna pokrajina z 70 čevljem spredaj lotu. V prvovrstnem stanju. Veliko izvanrednosti. V štiridesetih.
VERA L. SULAK REALTY 181-3413	531-6275
V najem
V najem se odda 4 lepe sobe s kopalnico, klet, plinski furnez, garaža, mirnim, odraslim, na E. 08 St., blizu St. Clair.
Kličite 391-8077
-(157)
EUCLID
aa pol zidan duplex, sprejemna soba, jedilna soba, kuhinja na prvem, dve spalnice zgoraj, klet, garaža, brez madeža. Dobri začetni dom.
EUCLID
za dve družini, z aluminjam obita hiša, 5-5, po dve spalnice v vsakem stanovanju, ena neizgo-tovljena na tretjem, rekreacijska soba v kleti, dvojna garaža.
LJUBKA HIŠA
tri spalnice, dve leti stara ranč, dvojna priključena garaža. Polna klet. Se nahaja na okroglem lotu, v okolici novih hiš. Se lahko takoj vselite.
GLEN DRIVE
od Route 91, novi domovi, ranči z tremi spalnicami, z dvojnimi priključenemi garaži, IVz kopalnica, jedilna soba, polna klet. Kvalitetno delane. Kličite da vam pokažemo.
UPSON REALTY
489 E. 260 St.
731-1070
Odprto od 9. do 9.
(157)
House for sale
Euclid, O. 4 bedroom bungalow, rec. room, wooded area, close to church, school & transportation. $33,900. Call 481-2997 or 951-3351.
(162)
Female Help Wanted
HOUSEWORK
Two days per week. Pleasant working conditions. Must speak English.
SK 1-3816
(157)
DELO ZA ŽENSKO
Iščem žensko za družabnico in da stanuje z starejšo žensko. Soba, hrana in mala mesečna plača: Kličite 944-7690.
(158)
Help wanted Male or Female
Kupim hišo
Zidano enonadstropno hišo, 3 spalnice, klet in garaža za 3 kare, okolica E. 185 St., in E. 222 i St. in Lake Shore Blvd. Kličite : 531-8327.
(156)
WANTED - PART TIME HELP
Part time help wanted to work in bowling lanes and lounge. 3 - 4 hours per day. Good working conditions. Apply in person.
20TH CENTURY LANES 16525 Euclid Ave. KE 1-8818 ^_______________ -(155)
MALE HELP WANTED
FOR RENT
Two bedroom duplex in Euclid,
JANITOR WANTED
Janitor needed at St. Mary’s Church. Anyone interested call 761-7740. Living quarters available.	(x)
Delo za moškega
Išče se moški za .postrežbo v
carpeted living room, eating gasolin postaji. Oglasite se oseb-area in kitchen, basement, back no pri LEON’S-SUNOCO STA-porch, garage. Call 261-1849. v TION, 16201 St. Clair Ave.
(I55)	.	—(157).
I
ihiiiimimimmimiiiiiimmmimmmmmiiimimimiimmmmmmimiiiii
• “	M
i Paul Keller	=
Vi
CVET NASE VASI
iiiiiiiiiiiiiiiiimniiiiiiimiiMiiiiMiiiiimiiiiiimiiiiiiiiiiiimiimiiiiimuitMm!

Na ta način ji je pomagal, da so ^ mirtovo vejico naj si odstrani in so se čeljusti spet sklopile, žena | jo podari krščenki, ker kaj ta-pa je zagnala velik hrup. Kovač, kega pač bolje pristoji punčki ko skozi in skozi imeniten gospod,! njemu.
se ni zmenil zanjo, marveč si je j Jože je zapeljal lepo kočijo počasi natikal rokavico in nato pred hišo in Mina je z otrokom dejal: “Molči! Vem, kaj se spo- sedla vanjo. Kovač se je mislil
dobi!” Nato je stopil k mirto-vemu grmiču in si zateknil vejico v gumbnico. V kovačnici je poškilil na ugaslo votlino, če morda ne ždi ondi njegov peklenšček. A ničesar se ni zganilo. Spričo take gosposkosti se je celo peklenšček skril.
Seveda se je v vasi vse zgledovalo, ko so ljudje zagledali tako načičkanega kovača, ki prav za prav ni stopal, marveč stopical, ker so ga lakasti čevlji tako tiščali in skeleli. Ko je šel preko reke, ni pljunil čez ograjo, ker je vedel, da se gosposkim ljudem to ne spodobi. Ko so ga zagledali šolarji, so najprej obstali in okameneli in se nato, ko je bil kovač kakih petdeset korakov oddaljen, hrupno zagroho-tali. Neka krava je zbezljala, vsi psi so ko nori zalajali in zbežali, vse gosi so vreščeče zagagale, celp vrabci so sforfotali na strehe. Na ovinku ceste je ogljar prevrnil voziček. Kovač je vzbujal ta dan skoraj isto razburjenje, ko takrat s svojo trapasto vožnjo tef-tef. A sedaj mu je bilo lepše pri srcu. Stopal je po cesti, zavedajoč se svoje gosposkosti, imenitnosti in važnosti.
močjo prijel Mino za roko in je si je z roko zasenčil oči, upognil poljubljal to roko. Ali morejo prste, ko da ima “daljnogled” in to razumeti vsi tisti, ki se jim‘je nagloma začel plesati. Smejal nit življenja gladko odvija ko' Se je in tako tulil, da je natakar sukanec z vretenca? — Ne. —j mislil, da se je fantu zmešalo.
Ali morejo to razumeti mrtveci ali tisti, ki jim je ohromelo občutje? — Ne!" —-In vendar — tako je. bilo! — Ko se je mogla Mina s svojim lahkim bremenom oprostiti učitelja, je pristopila k učeniku, ki je gledal skozi okno, in rekla: i “Dajte, naj otroci še malo po-razgrajajo in ostanite še nekoliko pri njem!”
Nato je odšla. Kovač je stal pred kočijo. Šolska okna so bila polna rjovečih otrok, ki so občudovali kovača.
Odpeljali so se domov. Kovaču so postregli z dobrim zajtr-
navzlie svoji gosposki obleki ponižno usesti zraven Jožeta na kozla, a Mina mu je velela v voz.
In tako se je peljal kovač, ki je ^ ^	J	,"'7 n
,	, , v	. kom, Mina m Jože sta mu delala
bil oblečen ko kak knez, v lepi ,	’
družbo
kočiji zraven Mine Boštjanove. ,	'	,	.	, v , ,
^ J	.	.. čudno, da se ie kovač zazdel
Te minute so bile namonosneise'	,	, .	~ /s
J nenadoma sam sebi smesen. Cu-
Slednjič je Tone cepnil in sedel na tla.
A nato sta oba sedela za mizo, kramljala in zasnovala načrt, da se dasta fotografirati. Tone je
hotel imeti na vsak način cilinder na glavi. Kovač je bil dober fant in ni' mogel nikomur ničesar odreči. Izposodil si je za Toneta cilinder. Nato sta šla k fotografu in poslala sliko Mini in zapisala: “V večen spomin od neimenovanih, a dobro znanih.” Neznansko burkaste so se jima zazdele te besede in na vso
moč sta se grohotala radi tega
obraz je bil lep, kakor z
nieMi
če je hušknilo sonce čezenj. “Dva otroka,” je dejala-
v kovačevem življenju. Nikoli več ni bil deležen take krasote.
V cerkvi pa se je še nekaj pripetilo.
Župnik je prišel iz zakristije, že od daleč je zagledal kovača, razprl oči in se vrnil v zakristijo, kakor bi bil nekaj pozabil. Ondi si je precej časa prizadeval, da je bil spet zbran in pripravljen za sveto opravilo.
Nato je nastopila velika, sveta, težka resnoba.
“Olga Marija, krstim te .. .”
Po krstu je Mina poslala kovača k vozu, sama je nesla otroka h grobu njegove matere in tiho govorila gomili:
“Gospa Olga Novakova, tvoj otrok je krščen. Prinesla sem ti punčko kot kristjanko. Ime ji je Olga Marija.”
Nato je molče zmolila očenaš in odšla. Pri šoli so se ustavili. Kovač je moral ostati v kočiji. Odnesla je otroka v šolo, kjer
Zelo pa je bil razočaran, ko je videl, da Boštjanovi Mini nje-1 sta bila Novak in učenik, gpva svečanostna obleka očivid-no ni bila všeč. Spočetka je od začudenja kar onemela, nato bi se bila skoraj razhudila. Pa ji ]e tako preprosto povedal, kako da je bil počeščen, ker mu je rekla, da bo on za krstnega botra, a ni imel prav nobene primerne obleke za tako svečknost.
In si je moral v mestu izposoditi tole obleko, da se Mini ne bo treba sramovati radi njega.
Tedaj se je Mina na ves glas prisrčno zasmejala in dejala, da je že vse prav in dobro, da je gosposki in prazničen, le tisto
CHICAGO, ILL.
til je, da ljudje niso resnobno zrli na njegovo pražnjo obleko. Kmetje so — saj jim ni zameriti! — Nerodno mu je bilo. Za nobeno ceno ne bi bil šel več takole oblečen skozi vas — že radi, teh strašnih otrok ne.
In je rekel Jožetu:
“Prosil bi te; da me v zaprtem vozu popelješ na kolodvor, da v mestu spet vrnem to obleko.” Jože mu je rad ugodil. Mina mu je svetovala, naj si obleče Jožetovo suknjo, češ, da so v vlaku različni trapasti ljudje, ki radi smešijo druge še takrat, če ni nikjer nič smešnega. Naj si obleče površnik vrh fraka in naj odda obleko v mestu in si name- j sto te rajši kupi ‘ kako dobro, j temno obleko.
Ah, Mina! Zmeraj je vedela, kaj je zanj primerno! Ah, Boštjanova Mina! Tako je zdavnaj rekala stotina vaščanov, ki jim je Mina pomagala s svetom in tudi dejansko. Nobenega člove-Gospod Novak, vašo punčko | ka niso v Loki tako spoštovali sem vam prinesla. Olga Marija;ko Mino. Celo krčmar Vogelnik ji je ime.”	! se je ni upal več obrekovati. —
Ko je Novak pogledal drge-1 V mestu je kovač poslal po tajočega obraza na rožasto-belo Toneta. Ko je Tone zagledal ko-krstno oblačilce, je pretresljivo vača v taki nezaslišani krasoti, zajokal. Pokleknil je in poljubil je najprej nemo obstal pri stek-krstno oblačilce in z železno lenih gostilniških vratih, nato
dovtipa.
Ko je Mina prejela karto, se sicer ni “zagrohotala”, a nas- 1 srečo — dva prijatelja. ^ mehnila se je vendarle in njen !	(Dalje prihodnjič)
mifMm
ZGODAJ JE ZAČEL — V Yuba Cityju v Kaliforniji imajo 'posebno šolo, kjer uče plavati male otroke od 10 meseca starosti dalje. Slika kaže enega od teh malčkov pri plavanju.
V SKLADIŠČE — Tako mine slava sveta, bi človek lahko dejal k tej fotografiji. Madam Tussaud, lastnica znanega muzeja voščenih figur, je odstranila R. M. Nixona z njegovega mesta in ga spravila v skladišče.
ČE SE SELITE
izpolnite ta odrezek in ga nam takoj pošljite. Ni P01 da nam pišete pismo. Naslove menjamo dvakrat tedea Navedba starega naslova je nujna
AMERIŠKA DOMOVINA
6117 St. Clair Ave.
Cleveland, Ohio
lil«3
SKAKANJE, PLESANJE, PADANJ
HELP WANTED
PHOTO FINISHING
New photo finishing facility in Addison., 111. is looking for:
•	Pre-Splicers
•	Film Processors
•	Printers — BkW, Color
•	Checkers
•	Photo-Assembly
•	Maintenance	,/
•	Quality Control
•	Supervision
•	Trainees
Call for an interview 628-0500
F0T0MAT LABS, ING.
An Equal Opportunity Employer
(155)
Office Glerks
For new photo finishing facility in Addison, 111. Experienced in typing, filing and public contact Full time position.
Hours 8 a.m. to 5 p.m.
Call for Appt.
628-0500
F0T0MAT LABS, ING.
An Equal Opportunity Employer
(155)
Trainees
For photo finishing in Addison, Illinois. Willing to work nights. Exceptional fringe benefits.
For interview call: 628-0500
F0T0MAT LABS, ING.
An Equal Opportunity Employer
(155.)
Najslavnejši tat v baseballu je zopet varen, je splošna sodba navdušencev za ta šport. Na sliki vidimo Louis Brocka, ko si je tekom igre St. Louis-San Diego zagotovil zmago.
7 -
Kot begunec z “Labodjega jezera” se obrača lovilec Houstona Cliff Johnson, ko je Duffy Dyer varno zdrsel preko “home plate”.
Jjovilec New York Yankees Thurman Munson je zletel po tleh, ko je hotel prehiteti Phil Roof a od Minnesota Twins-
Moj stari naslov: ...
Moj novi naslov: ....
MOJE IME:
PROSIMO, PIŠITE RAZLOČNO
AMERIŠKA SLOVENSKA KAT0LIŠ
fr*######*#########*####**##**###########################*
ji
J J
%
J j
J.
j j
j j j j
j j
11
j ►
; *
j ►
«►
s
>
%
4»
s
j’ j!
; ’
I ►
<!
j j j >
<►
§
%
<!
<>
<!
<!
<> j I
j *
I ►
; i
u
<►
::
n
j!
j I

!;
KA JEBIltf*
NAJSTAREJŠA SLOVENSKA KATOLIŠKA ZAVAROVALNA ORGANIZACIJA V AMERIKI
Mi izdajamo najmodernejše celo-življenske in ustan (endowments) certifikate za mladino in odrasle od r°) do 60. leta; vsote so neomejene nad $1,000.
r0M»r
Naša ugledna bratska organizacija Vam poleg zava nine nudi tudi verske, športne, družabne in drug® a nosti. Pri nas imate, na primer, priložnost udeleŽ^^.^ kegljanju, igranju košarke, itd.; nadalje se lahko
bozl£I
ist^
plesov, poletnih piknikov, prireditev za otroke.
športnih turnej in
SLOVENCI! PRIDRUŽITE SE SLOVENCEM!
ZAPOMNITE SI — PRI NAS DOBITE OSEBNO POZORNOST!
Za podrobnosti in pojasnila stopite takoj v stik s ele ,n pl tajniki/tajnicami (ali pa pišite v glavni urad: 351' • Chicago St., Joliet, 111. 60431).
FRANK ŽNIDAR, društvo št. 169, Tel. 761-6362 15606 Holmes Ave., Cleveland
LUDMILA GLAVAN, društvo št. 172, Tel. 941-0<>l4 13307 Puritas Ave., Cleveland
MARY ZUPANČIČ, društvo št. 226, Tel. 432-2833 6124 Glass Ave., Cleveland