n»»trw<>ii»..im« • r.»Ur*»♦»■» • m • Posamezna številka: ■ j 60 vinarjev. w „TAB0)i“ izhaja vsjU dan, razven " £ nedelje m prazaikov, ob 18. uri z JJ • da.umom naslednjega dne lor stan® ■ • celoletno 120 K,, polletno 60 fci, ■ • četrtletno 30 k. meaečno 10 K. ■ ■ Inserati po dogovoru. Pri veokratn. JJ *■ objav! popust. - • Maro*, ne pri upravi „TABORA*, J ■ MAKIBOE, Jurčičeva ulica štev, 4. m a a POSTNT3?A PAVdAT _J.1_.JL. i<» ? A o o o MHItnr**S7i ■i m m m i Posamezna številka: ’ 60 vinarjev. ■ ' Leto: I. ESSšE Maribor, četrtek 30. septembra 1920. J .UEEDNlaTVU se uanaja v JJaii« JJ n boru, Jurčičeva ul. st. 4, 1. nau- M J stropjc. Telelou intermb. št. .27G. JJJ ■ UPRAVA so nabija v Jurčičevi « 5‘ uliciv»tev. *t, pritličje, *evo. ICelo- jj ■ .on at. 24:. SHS poatnočekovni ra- • * čua štev. 11.732. £ Na naročila brez denarja tw no * uzira- — lioko&ifli eo ne vračajo*' S Številka: 29. Iz zasedanja bruseljske mednarodne finančne konference. PoSjsko-Sitvinski spor. — Položaj na Irskem postila vedno bolj opasan. — Rasko-poS]ska vojna poročila. Resna beseda. iSf^ Maribor, 29. septembra. Prve čase po preobratu so nsš! ftialoštevilni Nemci in mnogobrojni nemčurii sklonili ohole tijnike ter se potuhnili, kakor mačke. Prišlo je sicer do par demonstrativnih nastopov, ki pa so bili že v kali zadušeni in živlier:š."> •je šlo normalno dalje svojo pot. Po vsem tem smo mislili, da prihaja iz-treznjenje in spoprijazrijenja z dejanskim položajem, ki je nastal z razpadom nekdanje ponemčevalnice Avstrije ter z ustanovitvijo naše naredne jugoslovanske države. Avstrijski režim je zaplodil v naša štajerska mesta in mesteca vse polno nemčurske zalege, ki je bila najhujša sovražnica vsega, bar je le količkaj dišalo po slovenstvu ali jugoslovenstvu. Ta protežirana zalega je terorizirala celo lepo našo deželo in njej maloštevilni, so se morali prezpogojno pokoriti stotisoči r.a-S«ga ljudstva cd Mure do Save. Ta teror nemčurske zalege je šel tako deleč, da se naši ljudje na javnih prostorih naših mest niso smeli niti posluževati svojega materinega jezika. Slovenec, ki si je upal nastopiti na domači zemlji kakor Slovenec, je tvegal življenje. Bila je nevarnost, da ga ta nemčurska zalega pobija kakor psa. Ho smoleta 1918 osvobodili z drugimi deželami vred tudi spodnje štajersko ozemlje do Mure, bi bili kot gospodarji tega ozemlja lahko nastopili z isto teroristično silo proti oni zalegi, ki nas je poprej dušila in davila, toda tega nismo storili, ker smo t. Jadranov: Drobne misli. »Abasso la Jugoslavia« vpije italijanski fašist in pri tem prežveka pristno kranjsko klobaso. »Manj rejene krave so požrle debelejše«, pravi sv. pismo; danes pa je pri nas narobe. »Srbija ie v kulturi 100 let za nam!,« govore ljudje; pa ne ponrslijo, da smo na drugi strani v marsičem mi sto lot za Srbijo. Italijani se bahajo s svojo 2&00letno kulturo. Koliko je na tem resnice, vidimo v zadnjem času v zasedenem ozemlju. ^ * Zdi se, da je naša dr?ava ffuščava ; flaš glas pa glas vpijočega. Naša država je tudi labirint, iz katerega ni izhoda. * Uradnik je pisarniški delavec, vkopan v verige znane poniževalne lestvice in — penzije.1 * Ni čudo, da si prizadeva uradnik Zvišati svoj zaslužek na vse mogoče načine. Saj mu dajo dober zgled nie-fiovi »višii« in sam minister mu to na- hoteli pokazat!, da stojimo kulturno višje nego oni in ker smo znali, da maščevanje rodi le protimaščevanje, nikoli oa na mir ali pa celo prijateljstvo. Mirno smo r;u5t'!f, da so ti janičarji po ogromni večini ostali še dalje na svojih mest;h. Radi njihovih poprejšnjih grehov, ki so jih zagrešili nad nami, jih ni nihče klical na odgovor. Odpustili smo jim vse, pozabili smo na vse, v dobri nadi, da pravzaprav niso bili oni krivi nekdanjega divjanja, ampak sistem, ki je vladal nad njimi in nad nami- S tem blagohotnim cdpuščannjem smo jih hoteli pridobiti zase, hoteli smo jjh izpeljati iz teme zablod na solnce resnice in pravice. Nekaj jih je res sledilo, ter postalo dobrih državljanov, mnogo pa se jih je samo potuhnilo. Strup, ki jim ga je vbrizgala v kri rajnka Avstrija se je razpasel premočno, da bi ga bilo mogoče popolnoma iztrebiti. Ostali so stari naši sovražniki in za noše dobrote so nam vračali zlo. In čim-boljše, čim dobrohodnejše smo postopali napram njim, tembolj jim je rastel pogum, tem nesramnejši so jeli postajati. Zadnje čase pa so popolnoma slekli one poluhnjeniške halje ter nastopajo zopet kot nekdanji stari naši sovražniki. Začeli so nas zopet javno izzivati in zadnje dni celo dejansko napadati, kakor svojčas pod Avstrijo. Njihova stara protislovanska narava stopa zopet v ospredje. Spričo dogodkov v Studencih in v Kamnici, spričo lepakov, ki jih širijo po Mariboru in po ostalem našem obmejnem ozemlju, ne moramo več mol- čati, spregovoriti moramo končno kor tudi Nemcem in nem-čurjem. Naša želja je bila že spočetka in je tudi še danes, da bi mi vsi v Mariboru in v drugih naših krajih, istotako Slovenci, kakor oni skupen nastop vseh Jugoslovenotf resno besedo tako naši jaynos!i, ka-fbrez razlike mišljenja proti tujerodnemu sovražniku. Če mi kritiziramo počenjanje naše vlade in naših oblasti, ga ne kritiziramo morda zato, da bi hoteli škodovati naši državi, ampak da jo izboljšajo. Če nasprotuemo Nemci, ki jih je sem urinil sistem po-j srbskim radikalcem, ne nasprotujemu prejšnje države, živeli v mirnem sno-|jzato ker so Srbi, ampak kot stranka razumu, kot enakovredni državljani, stranki. Naša nezadovoljnost se nikoli Posebno še radi tega, ker ne gre, da bi radi naših domačih prepirov in radi pe čice Nemcev, ki so .bivšem (Štajerskem pripadli naši državi trpeli i iskreni odnošaji s celokupnim nem-jškim narodom v Avstriji in Nemčiji, s katerim nas bo vezalo še mnogo skupnih interesov. Tega omenja so tudi vsi pametni in preudarni Nemci, samo nemčurska zalega misli drugače, ne obrača proti državi, ampak proti kliki, ki jo začasno vlada, kajti v ljubezni do naše države smo več ali manj vsi bratje branili proti notranjim rovarjem istotako, kakor bi jo ob uri potrebe proti zunanjim._______ Našim naročnikomt Današnji številki prilagamo položnice ter prosimo vse onet samo ona se ne zaveda dejanskega £/ nam naročnine še niso pla-po^ožaja jn ne misli za ped dlje od lasinega nosa. Tej zaslepljeni in za- čall, ali ki nam jo dolgujejo morda še od prej, da račun takoj porav~ strapljeni družbi stavljamo danes na naj0> *er sicer bi jim morali list srce resno besedo, hoče li živeti ustaviti. Obenem pošljemo nekaterim nami v miru in prijateijstvn, ali hočejo račune. Če je kdo med tem časom že plačal, prosimo, naj nam tu naznani ter oprosti, da ga znoua ter-, jamo. Naročnina se plačuje naprej in ne nazaj. nTaborn je najcenejši slovenski dnevnik in naročnino 10 K mesečno zmore pač vsakdo. Priporočajte ga tudi pri vaših znancihi Uprava * Tabora*• svetuje. V kateri številki »Uradnega lista«, to sem že pozabil. Uradniška plača in draginja se dasta primerjati komunikacijski posodi, v kateri se tekočina v obeh krakih enakomerno in stalno dviguje. Kdo čita pesmi in povesti? Študent in uradnik, ker verižnik ima mnogo boljšega opravila. Pesniki in pisatelji pošiljajo svoje duševne proizvode v svet, a narod jih ne razume in ne pozna. Zakaj? Ker niso pisane za narod. V študentu je še najti nekaj idealizma. Pri drugih gajahko z lučjo iščeš. Ko bi Cankar še živel, bi zarobantil morda še drugače, kakor tedaj: »Domovina, ti si... ♦ Ne .doktorski klobuki in podobni naslovi razlikujejo inteligenta od ma-nuelnega delavca, ampak idejno delo. Čim bogatejši je človek, lem manj da v dobre namene. * Beseda'»narod« se tolmači na vse mogoče načine. Načinov je toliko, ko šlikor strank res sovraštva in boja ? Ako hoče opustiti svoje blazno počenjanje — dobro. Ako noče, tudi dobro. Toda tedaj naj si zapomni da smo sedaj mi tukaj gospodarji in da bomo tudi ostali. In če nismo do danes tega pokazali bomo pokazali odslej. Če bo pri tem trpelo tudi mnogo nedolžnih, naj se zahvalijo onim blaznim iz-zivačem, ki bodo to zakrivili. Naj nihče ne misli, da radi naših domačih prepirov in prepirčkov nimamo dovolj moči za resen nastop. Naši domači prepiri in prepirčki niso tako močni in nevarni, da bi zamogli preprečiti »Dol z Italijo, živijo Jugoslavija«, je kričal o priliki protiitalijanskih demonstracij nekdo v Ljubljani. Ni dolgo, odkar je tisti »nekdo« bil aretiran radi ponarejevanja našega denarja. Vse za narodi • Socijalno življenje Poznale dvoje: izkoriščane in izkoriščevalce. Srednje poti tu ni. Kar sila ne zmore, to lepo stori. Po tem geslu se ravnaio socijalisti v zasedenem ozemlju. Primorci, pozor! ♦. Čast je pojm, ki se da zelo raztezati, žal pa ne skrčiti. Posebno velja to o akademski časti.. * Verižniki in podobni bogataši so vzeli gledališče v zakup in postali nevede meceni. Ni čudo! Delavec si te zabave ne more privoščiti. Hudič in Dog sta dva ekstrema, ki se nikdar ne zbližata. Srednje poti tudi t£ ni. »Ali zmenoj^ali...« Povej mi s kom se bvatiS in povedal ti bom, l(do si. Ali to vedno velja? Ali postane falot svetnik ali na-irobe ? i * ’ Zunanja in notranja politika. * Nitti o sporazumu. Nitti se fO izjavil napram rimskemu dopisniku Čimbolj nas sovražijo naši sovražniki, tem bolj simpatični nam postajajo. A to le pri drugem^ spolu. Bog nas obvaruj naših prijateljev; Z našimi sovražniki bomo že obra.' čunali. # Najhujše, kar moreš prizadjati so* vražniku je, da ga osmešiš. /■ - Pazi na vse; a največjo pažnjo po« svečuj državnemu sosedu. * Zveza narodov pristoja sedanjim razmeram, kakor pest n$ oko. • Da postane lahko Bog komedijanti' to nam je moral pokazati šele Wilson da pa postane iz komedijanta nekaj resnega, pa D’Annunzio. \ Kdor je sam najbolj umazan, blat! svojega bližnjega, da bi se ne poznal velikanski razloček med njima. v * Za kar je človek najbolj zmožen? ' za to se ga ne vporablja, pač pa tam kjer nič ne razume. Primeri pri našiiJ uradih dovolj. t j Največji idealisti so najbednejšl 1 Priča za to: naši visokošolci, ki s pat „ Associated Press1: Že damo sera želel prijateljskega sporazuma z Jugo-človeni. Evropska vojna je bila dvoboj na življenje in smrt med germansko in slovansko raso. Radi ideala pravice je Italija prešla od germanskega plemena k slovanskemu in noče nove borbe . z njim. Samo tako rešenjeje ugodno, katero sloni na obojnem sporazumu, nepravičnost bi imela v ozadju nove vojne in kpoprelitja. v . * Romunija neločljivo na strani Italije. O priliki svečane pojedine na čast Take Jonesca na romunskem poslaništvu’ v RimU, pri katerem so bili navzoči Sforza, Tittoni in člani diplomacije, je naglasil Take Jonescu v svojem pozdravnem govoru, da bode Romunija vedno in pod vsakim pogojem na strani Italije. Sforza je odgovoril, da'se smatra srečnim, da more pozdraviti v Rimu zastopnika tega bratskega naroda ter je covdarjfcl edinstvo obeh sorodnih plemen. , * Peterozveza. Take Jonescu je izjavil v Rimu, da balkanske zveze za enkrat še ni mogoče ustanoviti. Namenom potrebe pa tudi mala antanta v doslej zamišljenem obsegu ne bi. zadostovala, radi tega se dela na to, da sc osnuje peterozveza Romunije, Grčije, Cehoslovaške, Poljske in Jugoslavije. Ta peterozveza bi tako segala od. Bal-/ Niškega do Sredozemskega. Avstrija in Madžarska pa bi se sprejeli v to zvezo komaj tedaj, ko bi izpolnili vse obveznosti mirovnih pogodb. * Pred poJjsko-ruskim pfetnirjem. Pogajanja v Rigi, ki so sprva izgledala tako, kakor da ne bodo privedla do ni-kakega uspeha obetajo zadnje dni, da pride do dejanskega sporazuma ter do premirja in miru med Rusi in Poljaki. Piusija je v svojih mirovnih pogojih znatno popustila!. Pred vsem zahteva Rusija, da mora tvoriti priznanje neodvisnosti Ukrajine, Litvanske, Bele Rusije in Vzhodne Galicije po Rusiji/ in Poljski podlago za bodočo mirovno pogodbo. Zastopstva, ki so jih izvolile te države, se morajo priznati. Za. Vzhodno Galicijo lahtevajo ljudsko glasovanje, če pa bi Poljaki na to ne pristali, naj bi ostalo to vprašanje odprto. Rusija se odreka dalje zahtevi po znižanju poljske vojske, oddaji orožja Rusiji, postopni odpravi vojne industrije in prepustitvi železnice Volkov i j s k — G r a j e v o Rusija je dalje pripravljena priznati poljsko mejo precej vzhodneje, kakor jo je priznala mirovna konferenca v Parizu Ako bi Poljska to odklonila, potem bi smatrala Rusija njeno odklonitev za napoved zimske vojne. Navedeni pogoji ostanejo v veljavi le do 5; oktobra. Istočasno se poroča, da je veleposlaniški svet sklenil, da so uvede proti Rusiji 15. oktobra- blokada, če bi se mir ne sklenil do 10/. oktobra. Sicer pa je ta grožnja brez znatnega pomena, kc(r je Rusija itak že več ali manj blokirana. tronami v žepu iščejo v Ljubljani std- Hovanja. rr3rc.ryjp' Če se komu ukrade papir, v katerem je omotana .klobasa in zatisne dotični eno oko, se mu večkrat prigodi, da mu »kradejo še klobaso (Reka—Koroško), v; ' * Beogradska vlada je izrazila po Vesli,icu italijanski svoje sožalje glede potresov, Žal ima to sožalje Janusov obraz. '-.ji * Oblasti imamo zato toliko, da naredba fine ubija- naredbo druge. V * , ■ Antantni diplomati blaznijo (Desclia pel, Lloyd George). To še ni nič poseb rega. Bolj kočljiva bi bila stvar, ko bi *e ta kuga lotila še naših.' V., ( > •*. ; */+/?.?;■ v.-v Naši umetniki se selijo v tujino druc jta. drugim, ker jih „domovina* ne more preživeti. Odbori za postavljanje spomenikov pa. ne vedo, kam li z denarjem, ki ^a je nabralo v ta namen ljudstvo. Da ima Maribor možnost razvijati sp-«r veliko mesto, to so nam pokazali šele »- čifuti s svojim denarjem. > Jugoslavija se amerikanizira. Dokaz |a to trditev vidimo v »vsemogočnemu" (dolarju, ki regulira vso našo financijelno »prašanje napram inozemstvu. Pač pa pogrešamo amerikanizma v ostalih rečeh. Vsaka fotografija se smatra za luksus. i-dkdaj ? ' Kdor tega ne verjame, naj jpraša naše /carinike. * * . */• . Volitve se bližajo. Špekulacija * živo jaluto se ze pričenja, ' *.. -7 Zlata poroka. Dne 2. oktobra obhajata v Mariboru v pokoju živeči nadučitelj gospod Anton Hren in njegova soproga Karolina roj. Schwarzova v najožjem obiteljskem krogu petdesetletnico srečnega zakonskega življenja ali zlato_ poroko. Oba jubilanta, sta daleč na okrog znana kot vrla, nevstrašena rodoljuba, prešinjeha svete ljubavi do svojega naroda, ki sta vse svoje, otroke vzgojila v strogo narodnem duhu. Gos-pod^ Hrgn je prebil 43 let v učiteljski službi, naposled kot nadučilelj v Si. Janžu na Dravskem polju. Občini St. Janž in Fram imenovali sta ga v priznanje njegovih zaslug za šolo in občino častnim občanom. Kljub visoki starosti ie še vedno duševno in telesno čil in posveča duševne svoje sile blagobitju nežne mladine, poslujoč kot tajnik kuratorija mestnega deškega zavetišča v Mariboru. Mimogrede bodi omenjeno, da je Hrenova hiša vedno slovela glede vzorne slovanske gostoljubnosti. Mnogoštevilnim .častilcem te prezaslužne zakonske dvojice pridružujemo-se tudi mi, želeč jima, da bi v polnem zdravju in polni duševni m telesni -žilavosti praznovala še tudi šestdesetletnico — „dijamantni jubilej". Mnogokaj se je že poročalo o škandaloznem postopanju vojaških oblasti, ki se ne ozirajo ne ,na eksistenčne interese, ne na pravičnost. Obojne dokazuje najbolj moj slučaj. Od prevrata db konečne demobilizacije sem vršil službo kot vojaški zdravnik. Komaj sem si po odpustu uredil privatno življenje ter začel ustanavljati skromno eksistenco, že dobim od ministerstva vojne in mornarice ukaz, da naj zopet odidem na vojaško vežbo v Debar, v skrajni kot Albanije. Ni bilo dovolj, da ssm tekom 19 mesečne vojne službe v Jugoslaviji služil več nego zahteva zakon od vsakega vojaškoobveznega rekruta, sedaj naj doprinesem zopet novo žrtev. Na bi že bilo, ako res ne bi bilo nikogar, ki bi manje časa služil, kakor jaz. Cu pravičnosti pač zahteva, da se breme vojaške službe pravično porazdeli tudi med zdravnike. Mnogo je sprejetih z,dr£Y.m.kov v skupno vojsko, ki še niso bili/ih m sploh niso bili niti pozvani na normalno dvomesečno vežbo, med tem ko so nekateri večne žrtve. Da dokažem brezglavost vpoldicanja na vojaško vežbo naj opozorim na slučaj tov. Dr M ki je dasi se nahaja začasno pri vojakih, bil kot tak vpoklican. Zanimiv je kot primer tudi sledeči slučaj. Tov Dr M m bil nikoli vojak, plačeval je davek radi nesposobnosti kakor v pokoini Avstriji tako tudi v Jugoslaviji, in bil kljub teinu vpoklican. Ali se torej dela krivica ali ne? Ce ženi mogoče, da se človeka opozori pričetkom leta: da pride tekom tega na vojaško* vežbo, -naj se vsaj služba razdeli tako, da ne bo nosil eden vsega, drugi ničesar. Z brezobzirnim, trmastim ena vojaško dikta-uro spominjajočim postopanjem pa se veselje za domovinsko delo le kvari doseže se pa ravno nasprotno od teea’ kar se je hotelo. ■ Dr. J. M ’ —- Do kakšnih Nemcev fmaj$ corajžo. Na starem mestnem pokopališču leži pokopana ■ stara, tušem pristojna rodbina pl. /insenfels. V lej zemlji svojih očetov je' zahrepenel počivati tudi nad 0 let stati 5:11, bivii visii nadzornik južne železnice. Kot sina očeta ofiicirja ga je usoda poganjala po svetu. L. 18G6 se je dobrovoljno udeležil vojne Avstrije proti Prusom, pozneje -je prestopil k železnici, služil blizo 30 let na češkem, kjer jo dobil tudi svojo drugo, še sedaj živečo ženo Čehinjo. Nazadnje je bil premeščen na Dunaj, kjer je bil 1. 1900 vpokojen in kjer so mu dali tudi domovinsko pravico. Toda kakor rečeno zahrepenel je, se začasno in večno odpočili na zemlji svojih očetov in vrnil se je 1. 1909 v Maribor. Mož se ni brigal za drugega nič kot z.1 svojo rodbino in mir. V nobeni družbi ga ni bilo videti, žena je občevala z edino češko rodbino, da ne \pozabi češkega jezika. Tako so v miru bivali v Krekovi ul. 8, tretje nadstropje, kjer imajo tri sobe, od katerih sla dve oddani Slovenkam, med njima ludi naši znanki gospej Dra-gutinovičevi. I11 zdaj v soboto bodo vsi. vkupaj vrženi na cesto. Naš stanovanjski urad je v izberi med tistimi nemškimi rogovileži, ki že zdavno no spadajo v Maribor, izsledil ta dva stara mirna vpo-kojenca in jima v najkrajšem roku izdal ukaz izselitve in sicer na. ljubo nekemu trgovcu, kateremu se je zahotela pa tem stanovanju, formelno se temu izgona morda ne da ugovarjati. A mi bi morali bili tudi — ljudje. In čut človečnosti se Upira proti brahijalni sili* s katero do- lični trgovec podpiran po katoliškem jdniku stanovaniske komisi i e srrozi predsedniku stanovanjske komisije grozi us le omenjenemu, $mpak -tudi našima Slovenkima, da jih v sobolo vrže na cesto,, ker si ne eni ne drugi v tem času niso mogli dobiti druge slrehe. Bo res prišlo tj o' tega javnega škandala? — Prekinjen j e porote. Dne 28., 29. in "0 t. m., bi se imele vršiti tiskovne pravde proti urednikom: Žebolu, Stupanu m Jerebiču. Vsled prošnje za deiigirenje teh pravd pred celjsko poroto, se porotno zasedanje za zgorej omenjene dni prekine. Ker sta se za 1. oktobra določena dva slučaja razpravljala že včeraj, 27. t. m., se tudi 1. oktobra ne vrši zasedanje, ampak šele v /oboto, 2. oktobra in se z zanimivim slučajem požiga Mohorjeve tiskarne v Prevaljah tega dne (soboto) tudi zaključi, ker je za 4. oktobra razpisani slučaj detomorilke Evo Goričan med tem tudi že končan. —* Govorica o grozni tragediji se je sinoči razširilo po mestu in jo be-ežimo samo kot govorico. V Maren-berg ozir. okolico je dospel nepričakovano že za mrtvega proglašeni sin iz ruskega ujetništva. Ves obraščen in v nenavadni obleki je prišel na dom svoji starišev, ki ga niso spoznali; on se pa tudi ni hotel dati spoznati, da bo ob priliki spoznanja veselje tem večje. Pieriočišča, katerega je tudi dobil. V pogovoru j« parkrat namignil, da je prinesel več denarja s seboj. To je očeta in mater zapeljalo na nesrečno misel^ umoriti nepoznanega jima 'gosta. Da si mož za izvršitev zločina napije korajže, je šel še v gostilno. Tam je zvedel, da se je med drugimi mora vrniti tudi njegov sin iz ruskega ujetništva. S temnimi slutnjami se je vrni domov. A tu je zvedel, da je v njegovi odsotnosti žena že izvršila satanski °na-črt, torej da je mati umorila svojega lastnega sin. Ko se je oče prepričal in spoznal, da je umorjen res njegov sin, .se iz žalosti obesiL — Pričakujemo, da oblasti preskrbe, da se tukaj pojasni ta ^ strašna govorica, ki jo itak prinašamo brez še strašnejših okraskov, s katerimi kroži po mestu. - Štrajk pekov. Prijateljem svežih žemelj ^e je danes (sreda) zjutraj namesto peciva serviral — štrajk pekov pa ne pomočnikov, ampak gg. mojstrov samih. _ Em pravijo, da ne shajajo pri dosedaj določeni ceni žemelj, drufri na mislijo, da je s tem v 2ve2i 2|aplemba velikih zalog iz paromlina Franz. Pa žemelj3 gače’ Marib°r je. brez — Maribor v električni lučk Na Z°**UrTfri. kdaj se zasvetijo naše ulice v luci elektrike iz Fale, sluzi v tolažbo: V soboto večer bo za jodjetje mnogozaslužni strokovnjak, in- /.ener Gostisa porekel: bodi luč! In Maribor se vprvič zasveti v električni uči. .koroška mladina v Ljubljani. -.v torek je napravila koroška mladina izlet v Ljubljano. S posebnim vlakom' krog pohtdneva je prispelo nad 2000 otrok in njihovih spremljevalcev. Ljubljana je izletnike sprejela nad vse sijajno in prisrčno. Hiše so bile v zastavah, po ulicah je tvorila špalir domača šolska mladina in nebroj drugega občinstva. V sprevodu sta bili tudi dva godbi. Z balkona deželnega dvorca ja-pozdravil deco ljubljanski podžupan dr. Triller ter par zastopnikov šolske mladine. Zvečer se je vršila v gledališču za izletnike posebna predstava. Otroci So bili tudi obdarovani. Navdušenje med mladino je bilo velikansko. Izletniki so zapustili Ljubljano s posebnim vlakom ponoči. Brzojavni pozdravi novo ustanovljeni krajevni skupini Maribor DZU so dospeli od uradništva Jadranske banke, Ljubljanske kreditne banke, industrije trgovine — obrti, strokovna skupina zavarovalnega uradništva, skupina odvetniških in notarskih ura& ni kov. — Pevska šoia za otroke. Z ozirom nn izpremenjeni učni čas bode vpisovanje v petek, 1. oktobra pd 17. dq 18. ure. Učne ure bodo ' začetnike ob četrtkih od 14. do 15. ure, za nadalje11 valni tečaj od 15. do 16, ure. H. Druzovič. Saobračajni ministnr dr. I odstotno povišanje dra-ginjske doklade. . — iz Sibirije se je vrnil ljubljanski trgovec Avg. Skoberne. V ujetništvu se je nahajal 6 let. — Nove znamke kvarnerske re-gencc. D' Annunzio jo izdal novo serijo reškjh pošlnili znamk. Znamke nosijo glavo regenta d’Annunzia. - na levi in desni je ] >a natisnjena latinska deviža ,11 ic rnanihimus aptime*. — Zastopniki premogarjev in pre-•tnogovnih lastnikov na Angleškem so se sestali v nedeljo. Seja se je vršila mirno in stvarno. Upati je, da se kmalu doseže sporazum. Vlada se ne vmešava. — Admiral naše mornarice gosp. 'Priča, je imenovan za častnega adjutanta Iv j. Vis. kralja Petra. — Brzovlak Milan—Rim je skočil pri Pristoji iz Tira. Ranjenih je bilo 11 oseb. Kultura m umetnost. -j- Glasbena Matica v Mariboru. Pevske vaje ženskega zbora se više redno Vsak pondeljek in četrtek ob 20. uri zvečer v društvenih prostorih pri Go^zu. I-lo-časno se sprejemajo nove pevke. Odbor. ' H- Orkester Glasbene Matice v Mariboru prične dne 1. oktobra ■ zopet « rednimi vajami. Pod vodstvom svojega rzbornega dirigenta gospoda ravnatelja Topiča je pokazal orkester žc 'v preteklem letu svoj resni in visoko umetniški niveau. S tem pozivom se obrača »Matica" na vse ljubitelje glasbe in na javnost sploh s prošnjo za vsestransko pomoč in sodelovanje. Obstoj in vzdrževanje orkestra sta zvezana s tako velikimi žrtvami, da je mogoč edinole v slučaju sodelovanja in podpore vse javnosti. — Potreba čisto slovenskega orkestra v Mariboru je jasna, kar "je predvsem potrdila do zadnjega'kotička napolnjena dvorana pri lanskem koncertu. Orkester si je med počitnicami nabavil razne slovanske orkestralne, skladbe, ki se bodo igrale pri letošnjih koncertih, katerih število je .popolnoma odvisno od zanimanja in podpore od strani občinstva. Vabimo pa vse one, ki obvladajo kako orkestralno godalo, da pristopijo takoj kot sodelujoči Člani k orkestru. Ker se je dosedaj med Slovenci zanemarjalo pihala, so naprošeni posebno svirači teh, da se temu pozivu gotovo odzovejo. Priglase sprejema gospod ravnatelj Topič vsaki dan med 10. in 11. uro v pisarni »Glasbene Matice* na Aleksandrovi cesti 5, III. ‘nadstr. (Gotzova hiša)-; oni, ki so v tem času' zadržani, naj se blagovolijo priglasiti potom dopisnice. Vse druge podrobnosti bodo pravočasno razglašene v časopisju. I Orkestralni odsek. 4------------------------ _ . Spor}. : Kolesarji! V četrtek 30. septembra 6b 20. uri odborova seja! Tajnik. : Šport v nedeljo. Minulo nedeljo je tekmoval ob 10. uri naraščaj S. S. K. Maribora proti Hertha-Jugend. Simpatične, male postave in njih spretnost so vse gledalce veselo presenetile. Igro je vodil še precej zadovoljno g. Planinšek, Ostala pa je neodločena 2:2. Na Rapi-dovem igrišču je ob istem času tekmoval dunajski Horekan z mariborskim Rapidom. Igra ni nudila posebnega šport, hžitka. Sodji je gospod Fri?djlUi rezultat 4: 1 za Dunajčane. Popoldne ob 14. uri je nastopila prvič rezerva Maribora v javni tekmi, in sicer z rezervo Herthe. Na obeh straneh so bili vmešani za rezerve preslabi igralci, vsled česar niso bili sigurni ne napadi, ne obrana. Mariborska rezerva je bila v premoči. Igra je ostala neodločena 1 : 1 (1 :0). Sodnik je bil gospod Stauber. Ob 16. uri nastopi Rote Elf I. in kmalu na to Maribor I. Igralo se je takoj s početka zelo temperamentno. Napadi 'so se naglo menjavali. Rote Elf večkrat ni izrabil ugodnega momenta, istotako ne Maribor. Pri Mariboru so bili izborni halfi, pri rdečih pa napadalci. Polčas je končal 0 : 0., Druga polovica je nudila začetkoma i£to sliko kot prva: brezplodno obojestransko napadanje. Polagoma pa je dobavljal Rote Elf sigurnejšo oporo od zadaj. Pri ostrem napadu rdečih je zakrivil Maribor v kazenskem prostoru faul, iz katerega je sledil po ednaist-metrovki prvi gool za Rote Elf. Maribor deprimiran — je popustil in sledila sta drugi in tretji gool za rdeče. Maribor je spremenil od levega krila krasno streljen kot v prvi in zadnji gool za sebe. Rdeči so potem še enkrat uspešno napadli. Rezultat 1 : 4 za Rote Eli. Igra je bila odprta brez vsake premoči. Sodil je gospod Friedau. Občinstva je bilo primeroma dosti. S to tekmo je Maribor .zgubil dve važni točki v jesenskem prvenstvu. — Pondeljek: Popoldan se je odigrala tekma Horekan proti Rote Elf. Rote Elf ie bil v premoči, le končnemu ostremu igranju je podlegel 2 : 1 (0 : 1). Sodnik gospod Friedau. Slovan, na o&io $ edaiššče Repertoire bodočih dni: V sredo 20. : »ICralj na Betajnovi". Izv, ali V četrtek 30 : »[trat Martin", Ab. A —2. V petek 1.: Zapilo. V soboto- 2.: .Hlapci". B—2. V ne el,j i 3.: Popoldne ob 15. uri »Pcrcant možje", zvečer ob pol 20. uri »Gdč Josctte moja Žena*, izven*aben. — V nedeljo je prva popoldanska predstava ob z-do znižanih cenah. Zvečer se pa ponovi v lanski sezoni krasno uspeta »Gdč Jossete moja žena*. Gg, abonenti. I:i niso že dvignili svojih izkaznic za ebonnement, naj to store^.iittplej. Izkaznice so jim na razpolago pri dnevni blagajni kakor tudi pii večern . Sodišč Porota, Maribor, 25. septembra.1 Gospodična js hotela biti elegantna. Vidimo na ulicah in javnih lokalih ženski svet v eleganci in lišpu, o katerega izvora pridemo po večini v zadrego. Mi Vsi, tudi oni, ki res kaj imajo, vemo, kako težko je v današnjih časih si nabavljati najpotrebnejšo obleko; zato rajše hodimo v ogubljeni, ponošeni predvojni robi, vsakdo hvaležen, če jo le še ima. Vemo, da dekleta v službah izdajajo svojo skromno plačo ali v lačni želodec ali — okrog njega, to se pravi ali porabijo za pičlo prehrano ali za prenovitev starih oblek. In kaj s tistimi, ki nimajo službe, ki so doma v breme starišev ? Od kod vkljub neznosni draginji, ta eleganca, ta iišp, to razkošno življenje? So štiri viri: zadolžitev starišev, tajni romani, verižništvo, in tihotapstvo in — dolgi prsti. Prva dva vira sta samo v gotovih krogih notorična, druga dva razgaljata svojo ne-dolžnostt pred — sodiščem. Vzgledi vlečejo, posebno kar se tiče elegance*v obleki in. to zlasti pri nežnem spolu. In tako pride, da sicer najbolj pošteno dekle iz sicer dobre’, poštene hiše ne-zavedajoč se strašnih posledic za celo življenje v pohlepu po eleganci zaide na — nepošteno pot. Zdi se mi ta »pridiga* za današnji slučaj potrebna. Hočem biti obziren do žrtve korupcije današnje dobe. Gospodična L. B. je skoro ravno na dan, ko je sedela na isti klopi, kjer je prednjo sedel že izprijen tat — vlomilec, praznovala svoj 17. rojstni dan. Oče je hišni posestnik in železničar, oba napravita najboljši utis na občinstvo. Kako je to mlado dekle zašlo na lmpavop poi? Odgovor kratek: liohjia je biti elegantna. In to ni mogla biti pravilnim potom. Pomagala si je s priliko. V hiši svoje prijateljice S. je videla denarja dovolj. Denar je vrag, izkušnjavec tudi za mlade ljudi. Prvi pot je zginilo 4000 avstr, kron; drugič jih je bilo že 6000 K. A s temi je imela smolo —-če ji smemo verjeti, so ji bili _ vkraderii na trgu, ko je hoteia si kupiti sadja. A vrag jo je zapeljal še v eno priliko, da si nadomesti to zgubo. Nekoč ko je bila zopet v hiši svoje prijateljice, kjer niso prejšnjih tatvin najmanje slutili pri nji, je. našla suknjo trgovčevo, v nji knjižico Mestne hranilnice z vlogo 5303K. Da je v'zelo to nevarno zalogo in daje šla k blagajni hranilnice dvignit denar je en dokaz več, da se ni zavedela posiedic dejanja. . Njen ideal je bil samo: hočem biti elegantna kakor so druge, ki tudi niso iz svojega zaslužka. Tam jo je doletela prva kazen in spoznanje, da je zašla na napačno pot. Priznavši kako je prišla do knjižice, je priznala tudi kam je izginilo onih 10.000 K. In danes je dekle stalo pred ljudskimi sodniki in radovednim občinstvom. Se ko so pred njo sodili nevarnega tata, in ie'skozi okno zrla na dvorišče, kjer so se sprehajali jetniki. Kaj si je mislila ? Za danes ji je bila slična usoda še prihranjena. Razprava se je preložila, da še preje psihijatri izrečejo svojo sodbo o nji. ____________________________ Najnovejša poročila. Bruseljska konferenca^ •) od žarnice do vštetih 32 normalnih 'sveč 5 Dz komad; b) od jačje žarnice 0'30 Dz za vsako normalno svečo c) od obločnice 20 Dz na mesec. Občine plačajo le polovico trošarine, ko likar gre za razsvetljavo mesta s to kom lastne proizvodnje in svetili lastne neposredne nabave iz inozemstva. 10. Svetilni pil n: 0'20 Dz za m3. Občine plačajo le polovico troša 'rine, kolikor gre za razsvetljavo mesta s plinom lastne proizvodnje. 11. Kalcijev karbid: 30Dz za [100 kg. 12. Kisovo (ocetno) kislino ^ • Dz pomeni dinarji v zlatu. DZ za 100 kg in vsako stopnjo- Pri j | KupHJa s sadjem se je šele!ionov bal do 500 funtov, kisovi (ocetni) kislini domače proiz-' zadnji teden razvila v mariborski j je bilo le 11 milijonov bal. vodnje se trošarine ne plača od I;onS-i okolici. Do zadnjega časa ni bilo j i čehoslovaški konzulat nega izdelka nego od slrovfne, to ja.kupcev in tako se je ena za najboljše «re«3U trgovski oddelek kalcijevega acetata 100 Dz za namizno sadje gibalo okrog 1 K za 5 s ’ kg, pa še za to ceno ni bilo odjema! Leta 1919 od 00 kg. 13. Mineralne vode: a)naravne mineralne vode 0 20 Dz za liter; b) slične umetne vode, kakor n. pr. sodavica, pokalica, sinalko 010 Dz za iter. Dinar v zlaiu šteje tačas za 8 K. Kdor Ima trcšarinske predmeta v zalogi dne 20. septembra 1920. !. mora teku osmih dni, to jž najkasneje do vštetega 2 7. septembra 1920. 1. srljaviti svoje zaloga pristojnemu oddelku finančne siraže, in plačati raz-iko, oz. novo predpisano trašarino najkasneje v nadaljnjem roku petih dni. 5rljava se napravi pismeno ali ustno in obsezai: 1. ime, priimek, bivališče n posel lastnica; 2. vrste in količino roš. oredmeta po stanju z dne 20. septembra 1920. L; 3. navedbo mesta, '•oba i kom jeziku te p0dučavanin u s politiramm pohištvom ter g]asoviru traži se za \2 i .'3 druge razne predmete se po a -jako nizki ceni proda. Krr čevina, Dadlova ulica št. 12. 552 3—2 t ' < Prva slovenska brivnica se slavnemu občinstvu priporoča. Za točno in čisto postrežbo se jamči. 'Fran Novak, brivski mojster, Aleksandrova cesta št. 22 (prej G. Gredlič). 243 ISSa se stanovanje z 2—3 sobami, kuhinjo in mogoče z vrtom v mestu ali okolici lahko pol ure oddaljeno. Ponudbe na upravništvo pod »Stanovanje«. Mebiovano mesečno sobo išče stalno nameščen gospod za takoj ali pa vsaj s 15. septembrom, če mogoče bolj v sredini mesta. Ponudbe pod >Soba« na upravo tega lista. godišnje djevojčice za provin-čiju (Gorski Kotar). Hrvatsk! jezik uvjet. Ponudbe na Zastopstvo jugoslov. novin Sušnik in drug, Maribor, Slovenska ulica 15. 555 3—J Stenograf inia za nemščino in slovenščino s* pod ugodnimi pogoji takoj sprejme. Obširne ponudbe z prepisi spričeval in z navedbo zahtevkov plače je vposlati na Prvojugoslovansko tovarno za usnje in čevlje d. d. na Bregu pri Ptuju. 535 3—J * ®® J®®®S®2®®3®®®©®®0!®®I®®®®®®®®®®®®®®®®6 ® ' S oo o ® 2 ® Tovarna usnja in jermenov ? Phil. Knoch. Celovec ! priporoča najfinejše gonilne Jermene iz usnja za vsa podjetja po neugodnejših cenah. — Izdelovanje gonilnih podlog v vsaki obliki in velikosti, usnjate plošče, kolobarji okrogle In kordelne vrvice itd. kakor tudi dokazano najboljših usnjatih Vrvi, 487 8—6 Najsposobnejša tovarna usnja. ® ®0®®0®888®9®®® 8®8i® Bi®88®®8®®®®® 8®0©88 Proda se večja množina novih moških In damskih klobukov. Kje pov« Zastopstvo jugosl. novin 547 Maribor, Slovanska #. u. 2-i Noye vinske sode zelo močne, od 60 do 650 lit. se po jako nizki ceni proda. Vprašati je pri 538 2—2 Meroizkušnem uradu Frančiškanska ulica 11. Hlapec se išče pri tvrdki Pinter & Lenard, Maribor. 545 Benzln, petrolej, gonilno olje, strojno olje, cilindrovo olje, tovot mast, dobavlja promptno kotomazi vazelin, olje in mast za usnjarje Jlimlna rafinerija" Dravograd Dopise na centralo v Marčbopu. 12~* Telefon štev. 30. iW Brzojavi: Rafinerija. iieeeoeeeoeea>ro«®g®eogoge»ae®f&iBjNMMM Restavracija na iužnem kolodvoru v Mariboru se priporoča potujočemu občinstvu. I 81 P _ Ul iOsšssisi priznano izborna PrtetM vina 5 n sveže pivo. fr. StfcfeleK ‘ J- V V' Izdaja: Tiskovna zadruga Maribor- —< Tiska; Mariborska tiskarna d. cL