večerna priloga deželnemu uradnemu časniku. Izhaja vsak dan razen nedelj in praznikov ob 5. uri zveier. Urodnlitvo In npravnlitvo: Kolodvorsko ulice itev. 15. — Z urednikom io more govoriti vsak dan od 11. do 12. ure. — Rokopisi se ne vračajo. — Inaoratl: Soatatopna petit-vrsta A kr., pri večkratnem ponav •Janji daje ae popust. — Velja za Ljubljano v npravniitvu: r.a colo leto 8 gld., za pol leta S gld., aa četrt leta 1 gld. 50 kr., na mesec 50 kr., poilljatev na dom velja mesečno 0 kr. več. Po poiti volja aa celo _ leto 10 gl., za pol leta 5 gld., aa Četrt leta 9 gld. 60 kr. in aa Jeden mesec 86 kr. Štev. 234. V Ljubljani v sredo. 14. oktobra 1885. Tečaj II. Adresni načrt večine poslanske zbornice. Adresni načrt, katerega je sestavil poročevalec adresnega odseka, poslanec Zeithammer, »Mtoe: VaSe cesarsko in kraljevo apostolsko veličanstvo ! ZveBtoposlušna poslanska zbornica, katero je ^aše veličanstvo začetkom nove zakonodavske dobe klicalo, da ustavno deluje, spozna kot prvo dolž-n°8t» da izrazi čuvstva neomahljive zvestobe in ^Mtljive udanosti, katera jo navdajajo. Poslanska ^ °roica si je v svesti, da je v teh čuvstvih je-tna 2 milijoni onih, katere ima zastopati. Kajti a čuvstva, katerih se je povsodi prodirajočega, Navdušenega, v istini moč avstrijsko državno samo-z&ve8tje kazočega pojava, Vaše veličanstvo v zadetku Najvišjega prestolnega govora premilostno sPominalo, so dragocena vkupna last in močna ter 'kočljiva vez vseh Vašega veličanstva žezlu polnih avstrijskih narodov, kateri vsi globoko in Nehvaležno spoznajo, da smejo v Vašem veličanstvu spoštovati najmogočnejšega branitelja njihovih Pravic, najskrbnejšega pospešitelja njihovega blagra, vladarja, kateri vse z jednako očetovsko ljubeznijo ljubi. S pravim pomirjenjem smo iz ust Vašega veličanstva čuli, da so razmere avstrijsko-°gerske monarhije k vnanjim vlastem povsem °voljive. iz tega zajemamo nadejo, da se u mm prizadevanjem po vzdržanji miru podeči, preteče nevarnosti odpoditi, da se blagoslov miru, čegar potrebujejo vsi avstrijski. na-'0(li, ohrani naši državi popolen in nemoten. Listek. P r o k 1 e t a! "'"“n Spisal Rinilo Uicliobourg; po R Vuoftnovi prodo-lftvi pioHto poslovenit Jani£0 Lob&n«) (Dalje.) Tretji del. 1. ujiv ^lu(*08t> lepota, zastopnost, bogaBtvo, ljubez-re8V°vmU no ~ vse t0 Je !mela 8'ofinja Bussi6-leDij .na,*v^ej ‘»eri. Narava jo je obsipala z naj-2li si,e|^8v°j*rn* darovi. Zdelo se je, da je rojoua l>oto VKlenti,la Angelika d’ Arfeuille-ska , zadnja Uie 'n Plen»enitega starega rodu, izgubila je bila ^ desetem letu svoje ddbe očeta in mater, svoj ifdnji markiz d’ Arfeuille-ski zapustil je edini posestvi* Premoženje štirih milijonov, in to v temi n' 'n v vrednostnih papirjih. Najlepše med Posestvi je bil grad d’ Arfeuille. mat« Ur°n Bierlei brdak mož, strijc Valentinin po ,Ule :’ je varuh siroti. mu l,°spod Bierle sam ni bil bogat. S siroto pa 6 Prišlo blagostanje v hišo. Z resno in pošteno voljo poprimemo se važnih nalog, katere nas čakajo in predloge, katere nam predloži Vašega veličanstva vlada bodemo vestno razmotrivali ter jih skušali rešiti na državnemu blagru uspešen način. V svesti smo si velike važnosti, katero imajo razprave o zopetni pogodbi z državnim zborom deželfi. ogerske krone. Navdani prepričanjem, da le ona rešitev teh finaDcijelnih in gospodar-stvenih vprašanj more ustanoviti blagor vkupine, katera zagotovi procvitanje obeh pogajajočih se delov, pričnemo dotične razprave, v duhu soglasnega delovanja, v duhu pravičnosti in priličnosti, a tudi vselej si v svesti preodgovorne dolžnosti, katero nam nalagajo interesi po nas zastopane državne polovice. A tudi za financijelne in ekonomične razmere monarhije tako važuim vprašanjem, s katerimi se nam bode baviti ob preteku privilegija c. kr. av-strijsko-ogerske banke, zagotovljeno je naše naj-skrbnejše razmotrivanje in trudili se bodemo, rešiti jih na kolikor možno interesom države, njegovih posamičnih delov in industrijelnega ter poljedelskega prebivalstva priličin način. Da se moč države z zagotovljenjem in oja-čenjem njene brambene zmožnosti utrdi in poviša, spoznali bodemo vselej za svojo patrijotično dolžnost in obrnili bodemo vso svojo pozornost na postavne načrte, katere nam v tem oziru predloži vlada Vašega veličanstva. Prepričani, da je v zgodovinskem razvoji in državnopravnem jamčenji neločljive vkupnosti vseh kronoviu in dežel utemeljena jednotnost države prvi in najpotrebnejši pogoj njene moči na zunaj, blagostanja in prospeha njenih dežel in narodov, smo tudi še dalje prepričani, da bode z organič- Baron Bierle ni imel otrok; pa nekaj let prej poročil je bil mlado, zel6 lepo in koketno žensko, ki je imela iz prvega zakona hčerko Lavro. Ta deklica je bila šest let starša nego li baronova varovanka. Valentino so v hiši baronovi vzprejeli jako veselo. Zdelo se je, da jo mati in hči obožujeti. Prve mesece so jo hoteli kar vdušiti s samim dobrikanjem. Veliki ognji ugasnejo hitro. Mrzlota je sledila tej prenapetosti. Ljubezni potrebno srce dekličino zatekalo se je v naročje barona, ki je malo svojo nečakinjo imel istinito rad. Postppanje gospe in gospodičine Bierlove je bilo prav umevno. Veliko premoženje, ki je bilo prišlo v hišo, veselilo ji je jako; morda je bila pri tem tudi istinita hvaležnost. Pozneje pa sti mislili obe: zdaj sve si bogati podedovalki uže zadosti zahvalili; odselidob si hočeve nenavadno to premožnost tudi izkoristiti, in vživali bodeve, če le mogoče v Parizu! In dočim sti se gospa in gospodičina Bierlova, katera je bila baš tako koketna in zabavoljubna, kakor njena mati, vrgli z odprtimi rokami in s zati8uenimi očmi v vrtinec veselja: živela je Va- nim razvojem na isti podlagi sloneče avtonomij e kronovin in dežel moč države se zeI6 pospeševala. Zaradi tega smo tudi s hvaležnostjo in zaupljivo pomirjenostjo začuli izrek Vašega veličanstva, da bode nespremenljiva naloga Vašega veličanstva vlade, da, braneča jednotnost in moč države, podeli vsem deželam in narodom gojitev njihovih duševnih in materijalnih interesov. Z gotovostjo smemo torej pričakovati, da bode vlada Vašega veličanstva v državnih osnovnih zakonih zajamčeno jednakopravnost vseh narodov na polji šolstva kakor v vseh zadevah javnega življenja po polnem izvela. Gojitvi splošne in strokovne omike hočemo obračati svojo najživejšo skrb, in mi smo pripravljeni, ona razširjenja na polji šolstva pospeševati, katera so se do zdaj težko pogrešala, pri čemer se mora pričakovati, da se v to mer jemlje jednakopraven ozir na vse dele države. Brez hudega oškodovanja duševnih interesov neovirljivi razvoj šotatva na jedni strani, na drugi strani vsled tega na podlagi zdanjih naprav neprestano naraščajoče obremenenje prebivalstva opomiuajo na to, da se, strogo držeč se v državnih osnovnih zakonih gledč šolstva predpisanih kompetenčnih mej, d& pravici samodoločbe posamičnih dežel prostejše gibanje. Z zapovedujočo potrebo silijo gospodarske razmere poljedelca, industrijca in obrtnika, da se ukrenejo vspešnejše naredbe v obrambo teh strok. Huda kriza ni samo v naši državi, — a pri nas jo dvojno čutimo in nam preti z nevarnostjo, — zadela vse Btroke poljedelske produkcije in ne preti samo obstoju posestnikov, marveč tudi blagru oni prevladujoči večini prebivalstva, čegar življenske in pridobitne razmere se oslanjajo posredno ali neposreduo na poljedelstvo. lentina osamočena, ne da bi jo ogrevalo kako nagnenje, na strani mirnega starčka, čegar bližina je omrzlovala spomlad cvetočega tega dekličinega živenja! Baron je bil tako neumen, da je poročil koketo , katera je bila trideset mlajša od njega. Vrhu tega jo je bedak še strastno ljubil. To si je ona znala izkoristovati in naredila ga je slugo svojim jako posvetnim trmam. Valentino, katera se je izprva učila doma, poslali so v penzijonat, ker je gospa Bierlova tako hotela. Mlada deklica je časih na poti . . . Valentina se ni potoževala radi tega, saj v penzijonatu je imela vse, česar je pri svojem varuhu pogrešala: imela je dovelj zraka, premikanja, veselja, sočutja. V penzijonatu si zapuščeni ljudje kmalu osnujejo družino. Gospodičina Julija Luranne, najboljša prijateljica Valentinina, bila je hči necega magistrat-nega uradnika ter je imela brata, ki se je hotel posvetiti temu istemu stanu. Julija Luranue je oboževala tega svojega brata ter govorila o njem Splošno padanje cene pri surovini je v zvezi s propadanjem važnih gospodarskih strok, s pogub-Ijivimi posledicami brezmernega hipotečnega obre-menjenja zemljišč in z neprestano množečimi se bremeni za javne namene. Razen tega vstrajno pridnemu prebivalstvu le premnogokrat njegove sadeže uničujejo uime, katere so v slednjem času opetovano napadale več dežel. Za odvrnitev ali zmanjšanje takih nevar-nostij potrebna, po svoji nravi le v veliki meri možna varstvena dela zahtevajo, da tu vkupnostposa-mičniku, posamičnemu ozemlju, posamični deželi prihiti na pomoč, pri čemer bodemo vsak čas tem rajše sodelovali, ker se s primerno uravnavo vod& prijetno pospešuje občevanje in promet. Zaradi tega bodemo obrnili najživahnejšo pozdrnost od Vašega veličanstva vlade nameravanim predlogam o pričetku nujnih uravnavanj rek, osebito v Galiciji, katero kronovino so taka uničevanja hudo zadela, pričakujoči, da se bodo tudi v drugih deželah za jed-nako pomoč potrebna dela kolikor možno brzo izvela. Radostno pozdravljamo, da Vašega veličanstva vlada pripravlja znatno vrsto postavnih predlog, katere imajo namen pospeševati poljedelske, obrtne, industrijske in trgovinske interese. Temeljito se bodemo posvetovali o vladnih predlogah, katere imajo za smoter ohranitev in ojačenje kmetijskega stanu v njegovih posebnih razmerah ter se tudi ozirali na potrebam primerne specijalne zakone in se bodemo pač tudi ozirali na sistematičen način na druge mnogobrojne vrste agrarnega zakono-davstva. Z globokočuteno hvaležnostjo čuli smo iz ust Vašega veličanstva oceno v slednjem zasedanji državnega zbora sklenjenih sprememb carinskega in obrtnega zakonodavstva, kakor tudi na zboljšanje položaja delavskih stanov obrnenega prizadevanja in dobivamo upanje, da si bode Vašega veličanstva vlada prizadevala pričeto delo gospodarskih in. socijalnih reform, v svesti si smotra, izvesti. Nadejamo se, da se vladi z našim sodelovanjem posreči, domači produkciji in industriji ob primerni spremenitvi carinskega tarifa pridobiti primernega vspeha, kakor tudi pri sklepanji trgovinskih pogodb ohraniti in po možnosti razširiti inozemska tržišča za eksport namenjenim izdelkom, ne da bi se oškodovali interesi drugih produkcijskih strok. Napovedane naredbe Vašega veličanstva vlade pri prometu in osebito pri železnicah pozdravljali bodemo radostno ter pričakujemo, da vlada obrne pri tem svojo pozornost na uravnavo železniškega tarifa ter si prizadeva, na olajšanje naprave lokalnih železnic se tičočih predlogah ozir jemati na samotvorno8t avtonomnih krogov. Mi priznavamo po polnem daleč sezajoč pomen vseh teh prizadevanj po gospodarskih in socijalnih reformah in uporabili bodemo v njih pospeševanje svojo najboljšo moč. v odgojilnici tako navdušeno, da se je tudi srce gospodičine d’Arfeuille-ske ogrelo. Nekega dne pokaže Julija svoji prijateljici krasno malo Sliko ter vpraša pri tem: „Kako se ti zdi ta slika?" — „Prav lepa." — nTo je moj brat! Ali ni res, moj Lucijan je lep?u — „Da, lep je, podoben tebi!“ odgovori Valentina. Takrat ni bila še petnajst let stara. Navzlic temu bilo jej je odsehdob vselej čudno pri srci, ko je videla to sliko ali je čula govoriti o Lucijanu. Vprvo ga je videla med počitnicami na deželi, v njegovi družini. Bila je takrat šestnajst let stara, Lucijan pa triindvajset. Sprehodi o krasnih solnčnih dneh v zelenji med cvetlicami in ptičjim petjem dovršili so delo. Valentina in Ludija sta se ljubila; a tega ni vedel stari Luranne, sicer bi bil vdušil to ljubezen uže v njenem začetku. Zakaj On ne bi izvestno hotel, da bi svet mislil, da ljubi mladenič bogato deklico le iz sebičnih namenov. Julija se ve ni mislila, da je bogastvo ovira ljubezni. Ljubila je Lucijana in ljubila je Valen- Osebito resno se bodemo trudili, da se rešijo na zboljšanje položaja delavskih stanov mereče predloge, osebito one o zavarovanji proti nezgodam in boleznim in o uravnavi razmer bolniških bla-gajnic. Nadejemo se, da se z vkupnim delom na tem polji še marsikatera, danes si še stroga na-sprotstva pomanjšajo in poravnajo. Pri nadaljevanem trudu, da se večje kodifikacije na polji pravosodja dovrše, ne bodemo se obotavljali, posvetovati se o spremembi in zboljšanji obstoječih zakonov tam, kjer je nujno potrebno. Z globokim obžalovanjem navdajejo nas iz anarhističnih nagibov izvirajoča zločinska prizadevanja, katera so dala povod, da so se ukrenile izimne naredbe. Napovedan postavni načrt bodemo skrbno preudarili, s katerim vlada namerava naredbe, katere nepogojno zahteva blagor države in društva nasproti takim prekucijskim gibanjem. Pri prizadevanji, da se uravnava državnega gospodarstva kolikor možno kmalu in popolnem doseže, našla bode vlada vsak čas našo najkrepkejšo podporo. Mi spoznamo potrebo modre in skrbno premišljene omejitve z ozirom na različne interese, potrebe in želje, katere za izvedbo zahtevajo državnih sredstev. Taka omejitev bode tem potrebnejša, ker bodo na jedni strani uže sklenjene in pričete večje investicije državno bla-gajnico v bodočem letu še znatno obremenile, in ko se na drugi strani pokaže potreba, da se prines6 večje žrtve za popolnitev prometa, osebito v takih deželah, katere niso do zdaj v tem oziru še zadostno oskrbljene, kakor tudi da se ugodi drugim nujnim potrebam. Mi pa tudi ne dvojimo, da si bode Vašega veličanstva vlada prizadevala, doseči vsako možno prištedenje v državnem gospodarstvu s tem, da se ustanovni aparat napravi jednostav-nejši, ne da se oškoduje pravilno poslovanje, da si bode konečno tudi prizadevala s primernimi postavnimi predlogami, nasproti do skrajne meje napetega plačevanja davkov produktivnih stanov, tudi primerno obdačiti druge, do zdaj še malo z davkom prizadete kroge. Vaše veličanstvo! Odločeni v tem zmislu velikodušne, na blagor vseh Vaših n rodov mereče intencije Vašega veličanstva hvaležno uvažujoči, združiti naša prizadevanja z onimi vlade, da dosežemo visoke smotre, po katerih smo ob začetku minolega zasedanja in iped zasedanjem neprestano hrepeneli, da doseženo okrepimo, da pomanjkljivo dopolnimo, gojimo nadejo, da se pod varstvom Vsemogočnega posreči, s složnim delovanjem, z vstrajnim delom in v duhu zmernosti za blagor države, za procvi-tanje vseh njenih dežel in narodov doseči kaj koristnega. Nadejemo se, da nas bode pri teh prizadevanjih z najkrepkejšim sodelovanjem podpiralo vse prebivalstvo, in naša prizadevanja morejo biti le tino. Njeua največa želja je bila ta, da bi jej postala prijateljica svakinja! Mlada človeka sta se večkrat videla pri gospodu Luranue-u, pri gospodu Bierlu in celo v penzijonatu, kamor je Lucijan zahajal, češ, da obiskuje svojo sestro. Pozneje sta si dopisovala. Tako sti minuli dve leti. Lucijan se dd, vpisati v Parizu kakor odvetnik. Valentina je bila v osemnajstem letu svoje dobe. Zapustila je penzijonat, da se vrne k svojemu varuhu. Gospodo, ki je obiskovala hišo njenega strijca, poznala je deklica le površno. Med raznimi obiskovalci Bierlove hiše bil je tudi mladi grof Bussišres, ki je v očeh gospe Bierlove poleg drugih prednostij imel tudi to, da je bil neizmerno bogat. Baronica je na-nj speku-lovala za svojo hčer, katera je bila uže štiriindvajset let stara in ki zaradi male svoje dote ni bila še prišla do zaželene »dobre partije". Gospodičina Lavra je bila se-ve-da prav lepa deklica. Po nesreči pa je bil njen značaj prepo-doben značaju njene matere. Imela je mnogo duhd, a malo sred! vspešna, če se vse prepreči, kar bi notranji mir, prijazno sporazumljenje vseh družinskih stanov brez razlike narodnosti in veroizpovedanja motiti in oškodovati moglo. Bog ohrani, Bog obvari in blagoslovi Vaše cesarsko in kraljevo apostolsko veličanstvo! Politični pregled. Avstrijsko-ogerska država. V ponedeljek predložil se je v seji adres-nega odseka Zeithammerjev adresni načrt. Pos-lan ec dr. Sturm je izjavil v imenu manjšine, da se ne bode udeleževala debate o adresnem načrtu. Dr. Sturm predložil je v imenu majšine po njem sestavljen adresni načrt, katerega so sprejeli članovi nemškega kakor tudi nemško - avstrijskega kluba. / X. V ponedeljek vršilo se je slovesno nameščenje novoizvoljenega praškega župana. Namestnik pozdravil je novega župana, poudarjajoč važnost posla, katerega zdaj nastopa. Župan, ie odgovoril v daljšem govoru ter poudarjal, da se je povsodi in vselej ozirati na želje in težuje nemškega nrebir valstva ter izrekal željo, naj bi obe narodnosti mirno in sporazumno delovali v korist zlate Prage- Tržaški list »Triester Zeitung" poroča, da bode v kratkem v državnem zboru stavil poslanec predlog, naj se porotna sodniia v Trstu razdeli v dva oddelka, v italijanski in slovanski, ker se je u$e v£čkr »a gospo-Vež?a J^alentina ljubi mene.M — »Kako li to ~~ »Ona mi je sama povedala." *zPr BV°jega s*na 08tr0. »Lucijan", liltee^°VOr’ P°tein) n1* vender nisi vporabljal pri-p,.jj’ da govoril Valentini o ljubezni, ko je kot eljica obiskovala tvojo sestro?" rte ter so grozno zrle v svet, okolo ust pa jo bilo ideti, kakor bi so divje smijala, kajti kazala sta svitle tvoje zobd. Vendor imela je kmetica toliko poguma; da je šla bližjo, a kak prizor se ji tu najedenkrat pokaže ! Moža nista stala na tleh, ampak bila sta obešena vsaki ua jodnom drovosu. Ubogo žouo zapustila je zavest pri tem pogledu in /.grudila se je na tla mod oba obošenca. Ko si čez nokoliko časa zopet opomore, vstane hitro ter hiti v vas povedat o grozni najdbi. Oblastnija je takoj poslala komisijo ua določeno mesto. Obešenima preiskali so vso žepo, a nič niso pri njiju našli, iz česar bi se sklepati dalo, kodo da sta. Ves kraj je vslod toga hudo razburjen. — (Slepec in hromeč.) Pred kratkim sprijela sta se v neki zelo živahni ulici v Parizu dva berača, in sicer jeden slepec in joden hromeč. Sprla sta se zaradi neke postajo, kjer so jo zel6 mnogo nabralo od usmiljenih ljudij. Obdelovala pa sta drug druzega s tako spretnostjo, da so redarji, ki so prišli borača uiirit, začeli dvojiti o tem, da je jeden od njiju slep, a drugi hrom. Odvedli so jih tedaj k oblastniji in tuše je pokazalo še nekaj druzega. Oba berača nista bila le po polnom_zdrava, ampak bila sta oba nosestnika prav lenih hiš, ljudje, ki so pri njima stanovali, imeli so Oba £a uradniku,j- ijmii^Jgrstvu. Vsako jutro namreč hodila sta zelo elegantno oblečena z doma, a imela sta nekje nalašč najeto sobico^ Ijer sta si slačila lopo obleko, a zavijala se potem v raztrgano cape. Ko sta tako čez dan beračila, preobleki*— Sedaj pa sta so sama spravila ob dobri svoj zaslužek. Zaprli so slepca in hromca, vsacoga na šest dni in v prihodnjo bodo užo policija na njiju pazila, da no bosta nadaljevala svojega rokodelstva. — (Po lastnem otroku izdan) Z Dunaja se poroča: Pretečeno soboto našli so v notranjem mestu kakih osem lot starega dečka, ki je taval sem in tjit. Bil so jo zgubil in odvodli so ga k policiji. Ta iskala jo na podlagi dečkovega izpovedanja njegove stariše, a prišla je pri tem nepričakovani stvari na sled. Deček jo namreč sin nekega odvetniškega kance lista, Ludvika Forsterja, kateri je v Monakovom rojen in so je prod nedolgim na Dunaji pod nepravim imenom naselil. Forsterja išče državno pravdništvo užo skoraj dve leti zaradi goljufije in izneverjenja. Iskala ga jo tudi dunajska policija uže prej, a šo lo sedaj ga jo po naključji zasledila. Se vč da so ga takoj zaprli. — (Spodletelo.) Iz Kupjanska na Ruskem se poroča: Pred kratkim prišli so v tukajšnji kaznilnici po naklučji na sled skrivnemu načrtu jetnikov. Dve sto kaznjencev dogovorilo so je bilo, da uidejo in ni dosti manjkalo, da bi se jim bilo posrečilo priti pod milo neb6. Iz jedne celice začeli so bili namreč kopati pod zidom podzemeljski izhod in ta bil jo uže skoro dovršen, ko zapazi nadzornik kaznilnice o pravem času še nokaj sumnjivega. Začelo se jo preiskavanje in ko so v dotični celici odstranili tla, zavgledali so takoj Mladenič zarudi ter povesi oči. „Ce si to storil, potem to ni bilo prav," nadaljuje strogi mož. „Da, jaz ponavljam, ti nisi prav storili Na mojo prošujo in, da naredi tvoji sestri veselje, dovolil je baron Bierle, da njegova nečakinja lehko hodi k nam. S tem mi jo je nekako zaupal in jaz sem po tem takem odgovoren, kaj se godi v moji hiši. A zdaj je to baronovo zaupanje izdano, in ti si svojega očeta napravil sokrivca slabemu dejanju, katero zametujem, zaničujem I ..." — .Oče, oče!" momljal je mladenič. — „In zdaj povej mi, kaj se je zgodilo; jaz hočem vse vedeti! Govori!" Mladenič mu ni zamolčal ničesar. Gospod Lu-ranne je bil ves iz sebe. Njegova prenežna vest mu je kazala to, kar se je bilo prigodilo, v hujši luči nego je bilo v isti ni; zatorej se mu jo zdela krivica sinova prevelika. Brž d& poklicati svojo hčer ter jej /. ostrimi besedami očita njeno ravnanje. Julija je bridko jokala, ter je skušala očeta uveriti, da je tako brez slabega namena ravnala. (Halje prihodnjič.) precej prostoren podzemeljski jarek. Kaznjenci so kar besneli, ko so videli uuičene vso njih sladko nade in uničen ves trud. Prepričani so bili, da jih jo nekdo izdal in zaprisegli so, dotičnika umoriti, ako ga izved6. Domače stvari. »Narodni Dom.“ Od krajcarske podružnice .Narodnega Doma'* v Ljubljani došel nam je naslednji dopis: Oddaja knjižic, krajcarskih in dosetkrajcarskih, napreduje dosleduo in vidno; razposlanih jo sedaj nad 800, za primeroma kratko dobo dobrih treh mesecev gotovo ne malo Število-Tudi pretočeni toden dobili smo vrnouih dvojo polnih krajcarskih knjižic, in sicer iz Ljubljano, kar nam jo zol<5 ljubo, ker gotovo ne bo ostalo brez vspešnega vpliva na gg nabiralce po deželi Ti knjižici sta: št. 148 (povorjenik g. E. L.) in št. 251. Zadnjo omenjenih izplačal jo rodoljub g. S. P. sam, za kar mu bodi še posobna zahvala. To zgodilo so je mod prvimi osmimi polnimi knjižicami (toliko namreč nam jih je do sedaj došlo razpečatonih) užo v drugih ; da bi se le pogostokrat ponavljalo. Dobili smo tudi od dveh strani veselo zasebno vest, da so nam jo prav v kratkem nadejati prvih razprodanih desetkrajcarskih knjižic. Še nekaj nam jo v mislih Za časa loterije na korist zakladu za zgradbo .Narodnega I)oma“ v Ljubljani oglašale so se prav pridno po srečkah občine in različna društva tor jih kupovala tu pa tam colo v zol<5 velikom številu. Slavnemu občinstvu bo gotovo še v živem spominu, da se je na ta način razpečavalo precej znatno število sreček. Ali bi ne bilo mogočo, da bi začeli taki zavodi in društva, v prvi vrsti našo čitalnice in bralna društva, pridno segati po knjižicah, bodi-si uže krajcarskih ali pa tudi dosetkrajcarskih ? — Hvaležna naloga, ki se popolnoma strinja ž njihovimi nameni. Vsem onim, ki so nam na ta ali oni način k tomu pripomogli, da si je naša ideja priborila zdravih in trdnih tal, na podlagi katerih nam bo mogoče v prihodnje vspešno nadaljevati in zidati, najtoplejšo zahvalo. Naj bi našli še voč posnemalcev, ki naj blagovoli pošiljati oglasila za poverjeništva in nabrane doneske blagajniku upravnega odbora društva .Narodni Dom", g. dr. Josipu Starčtu v Ljubljano. — (Osobne vesti.) Nj. okscelenca naučni minister obrnil so jo s pisanjem do profesorjev na dunajskem vseučilišči dvornega svetovalca vit. Miklošiča in Simonya star. z željo, naj bi oba učenjaka, katera bi so morala letos po zakonu podati v pokoj, še na dalje vsaj lotos opravljala profosorsko službo na tom vsoučilišči. — (Gosp. prof. Andr. Seuokovič,) novo-imonovani ravnatelj za novomeški gimnazij, zapustil jo danos Ljubljano ter so podal na svojo novo mesto. Čestitamo Novomoščanom na tej pridobitvi, kajti v ujem dobijo pravičnega in poštenoga moža, profosorja : •Lep dar slovenski mladini. Vsak prijatelj naše mladine in književnosti naše bode zategadelj hvaležen frančiškanskemu patru Hrizogonu Majarju, da je lepo knjigo Campejevo priredil slovenski mladini. Prišla je na svetlo v Ljubljani pri Bambergu in ves naslov jej je: »Odkritje Amerike.* Predelal H. Majar. Poučno zabavna knjiga v treh delih o 1. Kolumbu, II. Kortesu, III. Pisaru. Papir je, kakor se taki knjigi spodobi, močAn, tisk lep, pravilen in razločen, vsa vnanja oblika prijetna in prikupljiva in tudi cena blizu 30 tiskovnih pol obsežni, trdno v platno vezani knjigi ne previsoka. Ako se ozremo po naši književnosti, pritegniti moramo, da razun Ciglar-Tomšičeve »Sreče v nesreči* ne poznamo knjige, ki bi tako prijala mladim slovenskim bralcem, kakor Majarjevo »Odkritje Amerike*. Preverjeni smo, «da se ta lepa knjiga skoro udomači p° slovenskih hišah in šolskih knjižnicah.* Ig.pl. Kleinmayr & Fed. Bamberg y Ljubljani. ■SZSZS252525E52K£52B5Z5Z5Z5E5Z5Z5Z5BSeSZ5^ Umetne u| zoToe Ijzl zo”boT7-ja-i | vdevlje po najnovejšem amerlkanskem načinu brez I vsakih bolečin ter izvršuje plombovanja in vse zobne operacije (39) 55 j zobozdravnik A. Paichel, * poleg Hradeckega mostu, 1. nadstropje. fij 5E525Z5e525I5Z525B5BaSE5E5Z5E5E52525i52529 Lekarna Trnkoczy zraven rotovža v Ljubljani prodaja in vsak dan razpošilja zdravila s pošto na doželo; daljo HT salicilno ustno vodo, 'Vf aromatična, vpljiva oživljajoče, zaprečl pokončanje zob in odpravi slab duh iz ust. 1 velika stoklonica 50 kr., (115) 13 MF~ salicilni zobni prašek, splošno priljubljen, vpljiva zel<5 oživljajoče in napravi zobo blesteče bele, a 30 kr. Blago ženske tnožke obleke le iz trajne ovčje volne, za moža srednje velikosti 310 metro? f za Bld- 4.9® iz d°bre ovčje volne; xa I » » 8,— » boljše » » jedn« obleko) * » 1®.— » Ane * » v » » 12,40 » jako fine » » Peruvijen iz najfineje ovčje volne v najmoderni-ših bojah, najnoveje za gospejne suknene obleke, meter po gld. 2,20 in gld. 2,40. Crm kožuhasti Palmerston-tricot, čista ovčja volna za gospejne zimske plašče, meter po 4 gld., loden za gospejne plašče zoper dež in oblačila. Popotne ogrinjače, komad po gld. 4, 5, 8 in do gld. 12,—. Najfineje obleke, hlače, prevle-kače ali svrline suknje, blago za suknje in dežne plašče, tifl, loden, komis, predenino, cheviot, tri-cot, ogrinjače za dame in biljardne preproge, peruvien, toskin priporoča lllUnovljeno Jan SIikarofsky 3 faTorišlcs, zalog-a, -v Brnu. Vzorkl franoo. Vzorki (ogledniki) razpošilja-vajo se gg. krojaškim mojstrom nefrankovano. Pošlljatve proti povzetji čez 10 gld. franoo. V zalogi imam sukna vedno za več nego 150000 gld. av. v. in umeje se, da mi pri veliki svetovni trgovini ostane mnogo suknenih ostankov, dolzih od 1 do 5 metrov, in sem torej primoran, take ostanke po Jako nizkih fabrlških oenah razpečavati. Vsak pametno misleč človek mora sprevideti, da od tako malih ostankov ni možno razpošiljati vzorkov na ogled, ker bi marveč vsled nekoliko stotin naročenih teh vzorkov ne ostali v kratkem nijedni vzorki a je torej skozi in skozi sleparija, ako firme sukne-nega blaga inserirajo suknene ostanke; v tacih slučajih so vzorki odrezani od celih kosov a »e od ostankov, torej je namen takega postopanj8 očividen. (125) 24— Ostanki, ki ne ugajajo, se zamenjavajo 8 pak se pošlje nazaj denar. Dopisi vsprejemljo se v nemškem, ogersK^u! češkem, poljskem, laškem in francoskem 1° Odgovoru! urednik J. Naglič. Tiskala m zalagata lg. v. Kleinruayr A Fed. Bamberg v Rjuhi)8111