.kam
iiies, eh n«! Ses« sedt*
ega t
NOV SOVJETSKI PRITISK NA ČEŠKOSLOVAŠKEM
P
red dnevi smo tuli na Češkoslovaškem ponovno priče grobega vmešavala v notranje zadeve te drža-e- v njeno politično vodstvo ‘n v njen ustroj, CK KPČ je grobim pritiskom, s kate-.® ni samo simbolično zagro-1 sovjetski obrambni minister aršal Grečko, dejansko odsta-1 Dubčka in z njim tudi tvor-e januarske politike.
^hranila se je sicer neka dlika, tako da lahko na pri-^er bolgarski tajnik partije lvkov hinavsko govori, da gre
A notranje zadeve suverene ^koslovaške partije in drža-e' Pa tudi v tej formi je bilo Polno hinavščine in tipičnega /khnizma: Dubček je moral .^ predlagati svojo ostavko, reči do neke mere samokriti-, °’ kot so zahtevali od Smr-*0vskega.
.Dejansko pa gre za dosledno Rajanje nove teorije Brežnje-omejeni suverenosti v socialističnega sveta, ali
okviru
kolje
in točneje rečeno v okvi-
s°vjetskega bloka in njego-
ojev
satelitov. Na videz se Brež-skriva za frazami o brat-
'Jetski marja| Grečko, ki' ima n° vlogo v zvezi z okupacijo Češkoslovaške
sJ^.Ppmoči socialističnih držav p 'olistični državi, za frazo o rp^olarskem internacionaliz-v0; ’ dejansko pa gre za grobo ^5° intervencijo in nada-
češkoslovaški dogod-
ek ki2todrnji	~	—-
pje« bist” eJ ne predstavljajo nekaj bi i ipQ | n° novega, temveč so sa-V Pou-^na posledica dogodkov e j! vi6f, lanskega leta, ki so so-drUo-Le ^ete in čete nekaterih ‘karJ ga 8ln držav članic varšavske-1945 ■ o^Pa^ta nenadoma vdrle na o Ski '6 CSSR in ko so sovjet-jo s'! Vajka®enti zaprli vse češkoslo-/ne r ^ o vodstvo s takratno zna-S čerr.e,^Verko na čelu: Dubčkom, ? M So °m> Smrkovskim in Svo-
H m' .
11 -J fla . Češkoslovaškem, pa mor-prj aruSod po svetu, in tudi Utvj1138’ so si nekateri delali * * šitj re’ ča je moč še nekaj reji Sv°ziroina da je moč rešiti petl ®n°. da je mogoč posto-°v!> v smPrehod na «normalizacijo» J islu obnovitve celotne su-, c«5!
verenosti CSSR. Zadnji dogodki so dokazali, da ni nič takega mogoče in da je mogoča samo «normalizacija» v sovjetskem smislu in torej popolna podreditev CSSR sovjetskim zahtevam in interesom
Gre pač za hegemonijo velikega, ki ima svojo lastno logiko velike sile in ki ne pozna nobenih sentimentalizmov in popuščanja. Gre za hegemonijo, ki je še zlasti ostra in odločna, ker je predstavljal češkoslovaški primer nevarnost za obstoj birokratske kaste v SZ sami.
Novi generalni tajnik Husak bo zato sedaj imel občutno manj manevrskega prostora, kot ga je imel dosedanji tajnik Dubček. Vlada bo še bolj omejena v svojih odločitvah in dokončno bodo zaprli usta »nadležnim« novinarjem. Zelo verjetno ne bo moglo ostati samo pri takih načelnih zadevah in bo pritisk rodil določen odpor, pri čemer pa bo ponovno edina rešitev v grobi policijski sili z vsemi logičnimi posledicami. Vsekakor pa je neizbežna izguba vere v lastno vodstvo, splošna pasivnost, ki je CSSR že pripeljala na rob gospodarskega propada in ko se pričenja ideja socializma istovetiti s sovjetsko hegemonijo.
Kot ne predstavlja sovjetska ponovna intervencija v CSSR nekaj posebno novega in je bila lahko predvidena, ni nekaj novega in nekaj izrednega tudi odločno reagiranje italijanske javnosti, še zlasti imamo pri tem v mislih odločno stališče KPI, ko je takoj po spremembah v vodstvu , KPČ ugotovila, da predstavlja’'edino rešitev stanja v CSSR obnovitev popolne suverenosti, da se mora prekiniti vsaka politika vmešavanja in zagotoviti razvoj socialistične demokracije v CSSR.
Očitno gre tudi tu samo za korak dalje na poti, ki je bila začrtana že na predzadnjem kongresu KPI in ki jo je na tako jasen in poglobljen način prikazal zadnji kongres KPI v Bologni. Pri tem je tudi zanimivo in značilno, da je v teh dneh prišlo do ne tako pogoste polemike med «Unita» in moskovsko «Pravdo», ki se je nanašala prav na vprašanja suverenosti, neodvisnosti partij, razbijanja enotnega centra delavskega gibanja in podobno, ki so sedaj v ospredju.
Stališče PSI je bilo prav tako pozitivno, saj se centralni komite stranke ni hotel predati niti najmanjšemu koketiranju z atlantizmom in antisovjetiz-mom, temveč je začrtal jasno stališče, da gre v tem primeru za uresničevanje nauka o omejeni suverenosti, ki priznava velesili, da se vmeša v notranje zadeve druge socialistične države. Dolžnost vsake partije, ki se sklicuje na internacionali-zem, je obsoditi ta nauk, ki je popolnoma nasproten načelom o socializmu in o demokraciji.
PO SKLEPU VSEH TREH VSEDRŽAVNIH SINDIKATOV
Preko milijon državnih uslužbencev včeraj enotno stavkalo v Italiji
Državni uslužbenci zahtevajo: reformo uprave, zvišanje plač, ureditev ENPAS in utrditev sindikalnih svoboščin - Bomba na stanovanje Restiva
Novi tajnik KP ČSSR Gustav Husak
■iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiniiiiiiiiiiiiiiiumiiiiiiiniiiuiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiHimi
MEDLE REAKCIJE NA ČEŠKOSLOVAŠKEM
Izredno oster govor novega tajnika KPC
Husak je odkrito grozil z novim Gabim kursom in zahteval disciplino - Odmevi v Tirani in na Japonskem
RIM, 19. — Danes je bila po vsej Italiji enotna stavka državnih uslužbencev, ki so jo proglasile vsedržavne sindikalne organizacije CG IL, CISL in UIL in ki je v celoti uspela. Stavki se niso pridružile nekatere avtonomne sindikalne organizacije državnih uslužbencev, tako da računajo, da je stavkalo preko milijon od skupno milijon štiristo tisoč uslužbencev.
Železničarji so pričeli stavkati ob 7. uri in se bo stavka zaključila jutri ob isti uri. Železniški promet je bil v celoti ustavljen, kar je povsem razumljivo ob enotni stavki, kateri se je pridružil tudi edini avtonomni sindikat.
Vozili so zelo redki mednarodni vlaki, za kar je poskrbelo vojsko poveljstvo. Stavka je zajela v celoti vseh skoro 200 tisoč italijanskih železničarjev.
Zaprte so bile vse pošle in poštni uradi, tako da ni bilo mogoče pošiljati pisem ter drugih pošiljk in je bilo ustavljeno tudi izplačevanje poštnih računov in podobno. Podoben je položaj tudi glede državnega telefona, tako niso bili možni medkrajevni pogovori razen v leleselekciji.
V ministrstvih ni bilo urad-
PRAGA, 19. — Agencija «če-teka» poroča, da je centralni komite prejel številne telegrame osnovnih partijskih organizacij v zvezi z zadnjo sejo centralnega, komiteja. Agencija tudi dodaja, da je CK prejel številne telegrame iz vrst delavske milice, policije in vojaških organizacij.
Dejansko gre za obraten fenomen, saj prejema centralni komite relativno malo pozdravnih telegramov, pa še ti so formulirani na razne načine. Vse to pa je seveda v soglasju z dejstvom, da je Husak prejel resnično tople pozdrave samo od centralnega komiteja Sovjetske zveze, iz Poljske in Vzhodne Nemčije.
Današnji listi objavljajo nekatere podrobnosti o govoru, ki ga je • Husak imel na, zasedanju CK, ko je izjavil, da iz razprave na plenumu CK izhaja, da obstajajo bistveno različna stališča med člani CK. Obdolžil je glasilo pisateljev «Listy» in tednik «Zitirek», da že mesece u-stvarjata protisovjetsko ozračje in podčrtal podobnost glede tematike in stila med češkoslovaškimi in tujimi časopisi. Husak je zastavil dramatično vprašanje: Kam bo vse to pripeljalo, če ne bo interveniral centralni komite? V državljansko vojno in k defenzivni akciji so-
■'Uke* #l<l*m tednu so se kaznjonci v nekaterih kaznilnicah v Italiji uprli in zahtevali reformo kaznil-Ureditve. Slika kaže nekatere kaznjence v kaznilnici San Vitlore v Milanu, ko jih po zadušitvi upora vodijo iz kaznilnice, da jih premestijo drugam
vjetskih čet kot posledici neke provokacije.
Zelo ostro je obsodil preveliko popuščanje, ki je ošibilo partijsko disciplino in ki je omogočilo, da so člani centralnega komiteja razlagali partijsko linijo prav v obratnem smislu. Treba je skušati ljudi potrpežljivo prepričati, kjer pa prepričevanje ni uspešno, je treba u-porabiti ukrepe, ki jih predvideva partijski statut. Husak je v tej zvezi dejal: Vem, kaj se bo reklo: ponovno smo v Novot-nijevskih časih. Toda prebivalstvo bo ocenilo našo aktivnost in naše delo. Mi ne bomo vodili popularne politike. Mi se bomo brez usmiljenja borili, da. izpolnimo dolžnosti, ki nam jih je zastavil centralni komite.
Kritike so bile izrečene na u-pravni aparat, ki ni izpolnil svojih nalog. V tej zvezi je omenil sestanek med delavci in študenti, ki so razpravljali o položaju in menda pripravljali stavke. Do tega je prišlo, ne da bi odgovorni organi vedeli, pa čeprav so na sestanku prav gotovo bili tudi komunisti. Husak je ponovno posegel po dramatičnem tonu, ko je dejal, da se ne smejo igrati z usodo štirinajstih milijonov oseb in da mora imeti toleranca določene meje.
Za novinarje je Husak rekel,
da morajo izvršiti svojo dolžnost in da jih partija ne bo prosila, če tega ne bodo hoteli narediti. Prisiljeni bodo sprejeti ukrepe glede funkcionarjev in druge u-krepe. «Vem da gre za ostre besede, ki pa odgovarjajo položa-ju».
Husak je omenil težave, do katerih bo verjetno prišlo v prihodnjih dneh zaradi pomanjkljivega razumevanja komunistov in tudi možnosti stavke. K temu je dodal, da je odločen, da ne bo niti najmanj popustil in da je prepričan, da bo zmagal v tej politični bitki.
Danes pa je Husak govoril v Bratislavi na zasedanju tamkajšnjega centralnega komiteja.
Albanski radio je obsodil zamenjavo Dubčka, češ da gre za odkrit pritisk Sovjetske zveze, ki je prišel do izraza ob obisku sovjetskega obrambnega ministra maršala Grečka, ki je odkrito zagrozil češkoslovaškim revizionistom z intervencijo sovjetskih čet.
Na tiskovni konferenci je tajnik japonske komunistične partije Kenji Miyamoto dejal, da pomeni odstop Dubčka jasen znak za vedno večje podrejenosti ČS SR Sovjetski zvezi ter da so ta razvoj predvidevali na seji CK takoj po lanski vojaški intervenciji.
Hilli IIIIIIIIIIIIIII lili lili Ulil lllllllll Hill Hilli IIHIINNA*NI*HUIIIIlIllHIlim IIIIUIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIUIIIHIIIIIIII
Tudi včeraj topniški dvoboj ob Suezu
KAIRO, 19. — Davi je bil ob Sueškem prekopu nov topniški dvoboj na področju med Kantaro in Port Saldom, ki je trajal približno eno uro. Kakor običajno se obe strani obtožujeta odgovornosti za spopad. V Kairu pravijo, da so Izraelci imeli velike izgube in da so izraelski topovi skušali zadeti civilne objekte.
V Amanu je jordanski vojaški predstavnik sporočil, da je bil danes popoldne v severni Jordaniji spopad med Jordanci in Izraelci, ki so se spopadli z avtomatičnim orožjem in nastopilo je tudi topništvo. Izraelci so začeli streljati z vrhov Golan na zasedenem sirskem ozemlju. Jordanske sile so na streljanje odgovorile.
O spopadu je poročal tudi izraelski vojaški predstavnik, ki pa je izjavil, da so prvi začeli streljati Jordanci.
Jordanski ministrski predsednik Rifai je v intervjuju nekemu egiptovskemu tedniku zanikal, da je kralj Husein predlagal nov načrt za rešitev na Srednjem vzhodu. Rifai je izjavil, da Izraelu naklonjene tiskovne agencije skušajo izkoriščati Huseinove govore v Wa-shingtonu. Poudaril je, da Huseinov načrt v šestih točkah dejansko ne
vsebuje drugega kakor odstavke, ki jih vsebuje resolucija varnostnega sveta z dne 22. novembra 1967. Husein ni nikoli in nikomur predložil kakršnegakoli načrta. Dodal je, da skuša Izrael uničiti tudi arabsko enotnost, ker nasprotuje resoluciji varnostnega sveta.
Zatem je Rifai izrazil mnenje, da so ZDA pripravljene «mnogo bolj razumeti stališče Arabcev kakor prej». Po njegovem mnenju bi štiri velesile lahko mirno rešile krizo, če bi najprej skušale izvesti resolucijo varnostnega sveta.
Kralj Husein je prišel danes z letalom iz New Yorka v London, kjer se bo sestal s predsednikom vlade Wilsonom in z zunanjim ministrom Stewartom.
V poučenih krogih izjavljajo, da sta ZAR in Jordanija v svojem odgovoru na vprašanja Jarringa poudarili, da odločno zavračata ločene mirovne pogodbe z Izraelom in poudarili, da je rešitev mogoča v okviru resolucije Varnostnega sveta OZN, ki zahteva umik izraelskih sil. Izrael pa je v svojem odgovoru ponovil svoje dosedanje stališče. Odgovore so poslali delegatom štirih velesil, ki se posvetujejo v Nevv Yorku.
nikov, redno pa so delali vodilni uradniki, katerih avtonomni sindikat DIRSTAT se ni pridružil enotni sindikalni akciji, je pa napovedal za prihodnji teden ločeno stavkovno gibanje.
Danes niso žrebali «lota», ven-, dar so redno igrali in bo žrebanje kasneje. Pričela se je stavka uradnikov sodnih uradov, ki bo trajala do 28. aprila. Zaprti so tudi uradi ENPAS, ker so u-službenci izrazili svojo solidarnost in zahtevajo zvišanje prejemkov.
Zapleten je bil položaj v šolah, ker se stavki niso pridružili nekatere pomembnejše sindikalne organizacije. Vendar v zelo številnih srednjih šolah hi bilo pouka, v osnovnih šolah pa so povečini imeli učenci prosto, ker se ni javila v šolo večina učiteljev.
V Rimu je na pomembni manifestaciji govoril tajnik CGIL Mosca o razlogih za stavko. U-gotovil je, da je treba ustvariti enotno in demokratično javno upravo, kar ne zanima samo prizadete uslužbence, temveč celotno sindikalno gibanje in celotno družbo, ki je pod vplivom pomanjkljivosti državne u-prave.
Razprava o racionalnih rešitvah vprašanj državne uprave traja že dolgo časa. Mosca je v -tej zvezi navedel, da sindikati zahtevajo zvišanje plač, preureditev sistema napredovanj in kvalifikacij, spremembo sistema državne uprave. Pomembne so zahteve glede socialnega zavarovanja. ko je treba urediti položaj ENPAS, ki je falimenta-ren, istočasno pa demokratizirati to ustanovo, da bodo zavarovanci neposredno udeleženi pri upravi. Končno gre za odbitke pri plačah v primeru kratkih stavk, ko zaračuna uprava ves dan, pa čeprav gre samo za e-nourno ali nekajurno stavko. Mosca je v tei zvezi dejal, da sindikati ne bodo nikoli pristali na nobeno rešitev, ki bi pomenila omejitev pravice do stavke, z izjemo omejitev, ki so jih v jav-
nem interesu, že sami avtonomno sprejeli.
Sindikalni predstavnik CGIL je zaključil, da je sindikat vedno pripravljen pričeti z resnimi pogajanji in istočasno obdolžil ministrstvo za zaklad, da je na svoj način izračunalo potrebne izdatke za uveljavitev reforme in niso hoteli sindikatom povedati niti po kakšnih kriterijih so to računali. V takih pogojih ni preostalo nič drugega, kot da se ponovno prične s sindikalno borbo, ki se bo lahko v prihodnjih dneh zaostrila.
V	Rim je prispel ameriški državni tajnik za trgovino Maurioe H. Stans, ki je prej obiskal milanski' velesejem in ki se je danes sestal' z ministrom za industrijo ter trgovino Tanassijem.
V	Rimu se je pričela konferenca rektorjev italijanskih univerz, katere se udeležuje večina rektorjev. V ‘ tej zvezi je prišlo do čudne špekulacije, ko je neobstoječi tajnik rektorja Faede te-
Notranji minister Restiyo,tJd'je-v.-, svojem govoru v parlamentu zagovarjal nastop policije v Batti-paglii
lefoniral nekak proglas, ki zelo čudno zveni. Kasneje so ugotovili, da gre za anonimno telefonsko sporočilo in da se je fanto-matični Amilcare Bruni lažnivo izdajal za tajnika in navedel notranjo telefonsko številko vedoč, da ne bodo mogli ničesar kontrolirati zaradi stavke uslužbencev univerz.
V dopoldanskih urah so ne-
znanci vrgli iz vozečega avtomobila papirnato bombo proti poslopju, v katerem prebiva minister za notranje zadeve Restivo. Policijski agent, ki stalno straži poslopje, je bil zelo pogumen in je bombo prijel v roke, ter jo vrgel v Tibero, kjer je eksplodirala, še preden je padla v vodo. V istem poslopju je do nedavnega bil tudi urad kitajske tiskovne agencije «Nova Kitajska«, ki se je preselil, je pa še vedno naveden v telefonskem imeniku.
Danes se je zaključil v Rimu tretji kongres vsedržavne kmečke zveze in je imel zaključni govor podpredsednik Salvino Bigi.
Sovjetska delegacija jutri v Romuniji
BEOGRAD, 19. — Kakor poroča Tanjugov dopisnik iz Bukarešte, bo verjetno prišla v oonede-Ijek v romunsko prestolnico delegacija vrhovnega sovjeta SZ na osemdnevni obisk.
Jordanski kralj Husein se je med obiskom v ZDA sestal tudi z glavnim tajnikom OZN U Tantom
Po sestrelitvi ameriškega letala
WASHINGTON, 19. — Ameriški departma za obrambo je sporočil, da je ameriška vojna ladja «NevV Jersey» dobila ukaz, naj odpluje na zahodni Pacifik. Na področju, kjer je bilo sestreljeno ameriško vohunsko letalo, so odplule še druge vojne ladje. To je v zvezi z včerajšnjimi izjavami ameriškega predsednika, da' bodo ZDA vare vale izvidniška letala, ki delujejo ob korejski in kitajski obali.
Severnokorejski predstavnik v Komisiji za premirje v Panmunjomu general Con Sun je obtožil ameriškega generala Knappa, da je včeraj zapustil sestanek, ki je bil sklican, da bi obravnavali vprašanje sestreljenega ameriškega letala. General Knapp je zapustil sestanek, ko so mu severni Korejci postavili vprašanje v zvezi z letalom.
Predstavnik japonske vlade je da nes na tiskovni konferenci izjavil, da je njegova vlada opazila «z velikim olajšanjem« veliko zmernost v izjavah predsednika Nixona. Dejal je, da je za ZDA «naravno nadaljevati izvidniške polete« in da je to nadaljevanje «potrebno tudi za varnost Japonske«.
Predstavnik japonske socialistične stranke pa je obtožil ZDA, da namenoma izzivajo Severno Korejo z velikimi vojaškimi manevri.
Slavko Furlan se je smrtno ponesrečil
LJUBLJANA, 19. — Sinoči je v ljubljanski bolnišnici «Petra Drža ja« umrl tajnik za notranje zadeve Slovenije Slavko Furlan, ki se je v petek hudo poškodoval na Krvavcu, kjer se je udeležil skupnih nočnih vaj planinskih reševalcev in pripadnikov javne varnosti. Furlan se je pri spuščanju na smučeh po zaledeneli strmini zaletel v stolp žičnice in pri tem dobil hude notranje poškodbe. Čeprav so ga s helikopterjem takoj pripeljali v bolnišnico in kljub takojšnji kirurški intervenciji je podlegel poškodbam. Slavko Furlan zapušča soprogo Emo ter hčerki Natašo in Mojco. Pogreb pokojnika bo jutri popoldne v Kranju, ob istem času bo na ljubljanskih zalab spominska slovesnost.
Slavko Furlan se je rodil 21. decembra 1921 v Gorici. V narodnoosvobodilni borbi je sodeloval od leta 1941. Za zasluge je prejel številna odlikovanja, med drugimi tudi Red za hrabrost. Po osvoboditvi je bil nekaj časa v jugoslovanski ljudski armadi, zatem pa je ni! od 1963. leta član izvršnega sveta Slovenije, od oktobra 1967 republiški tajnik za notranje zadeve.
Predsednica izraelske vlade Golda Meir ]e v sporu z Arabci še bolj nepopustljiva, kakor je bil Levi Eškol. Na sliki jo vidimo med obiskom na področju Sueškega prekopa, kjer se skoraj vsak dan ponavljajo topniški in letalski spopadi
Uradni podatki o volitvah v Jugoslaviji
BEOGRAD, 19. — IJo uradnih podatkih se je nedeljskih volitev za družbeno - politični svet zvezne skupščine in družbeno politične svete republik, pokrajinskih skupščin in za odbornike občinskih svetov udeležilo 11.247.719 volivcev od skupnega števila 12.790.517 vpisanih, oziroma 87,9 odst. V Sloveniji se je volitev udeležilo 89,9, v Srbiji 89,3, v Hrvaški 88,3, v Makedoniji 85,5, v Bosni in Hercegovini 85 in v Črni gori 79,3 odst. volivnih upravičencev. Zanimivo je, da je bila naj večja udeležba v pokrajinah, kjer je prebivalstvo narodnostno najbolj mešano. V Vojvodini se je na primer volitev udeležilo 92,2 odst., v Kosovu pa 90,1 odstotka.
Pnm(7r?JcI7inovnIk:
OB MMKTLJMCI ZKJ
Govor Veljka Vlahoviča na velikem zborovanju v Beogradu
lito je med potovanjem po Vojvodini obiskal včeraj Subotico
(Od našega dopisnika)
BEOGRAD, 19. —. Na trgu, ki nosi ime enega izmed ustanoviteljev socialističnega gibanja v Srbiji Dimitrija Tucoviča v Beogradu, je bilo nocoj v čast 50-letni-ce Zveze komunistov Jugoslavije veliko ljudsko zborovanje, na katerem je o zgodovin^ in revolucionarnem delovanju' partije govoril predsednik mestne konference Zveze komunistov Veljko Vlahovič.
Kot posebno značilnost delovanja ZKJ je Vlahovič ocenil njeno borbenost, dejstvo, da nikdar ni odstopila, temveč da se je vedno spuščala v odkrito borbo, tako prej in tudi po prevzemu oblasti. «Prav zato, ker nismo sprejemali politike diktatov in argumentov sile, smo iz teh borb izhajali okrepljeni,« je poudaril Vlahovič. Borbo naše partije že desetletja spremljajo poskusi, da se to. kar je najdragocenejše v njej in v naši viziji socializma, zamrači, skrije oziroma enostavno diskreditira. Toda, je pripomnil v zvezi s temi poskusi Vlahovič, zgodovina vedno, čeprav z zakasnitvijo, postavlja stvari na pravo mesto. Kako smešni so danes avtorji člankov, ki so pred 50 leti pisali, da je naš delavski razred preslab, da bi uvedel pri nas socialistično družbo. Prav tako smešni bodo tisti, ki danes preroku ie-jo propast samoupravljanja. Socializem govori danes v več jezikih. Zveza komunistov Jugoslavije govori y jeziku samoupravljanja. Zato težko razumemo drugi druge Kljub temu je socializem, kljub omahovanjem, tlačenju in zlorabam, bodočnost človeštva.
Vlahovič se je v svojem govoru dotaknil tudi mednarodnih odnosov in izrazil željo Jugoslavije, da gradi socializem v miru, in njeno zaskrbljenost zaradi sedanjega mednarodnega položaja, počasnega reševanja vprašanja Vietnama m Bližnjega vzhoda, zaradi pogostih manevrov in vedno večjih izdatkov za vojsko in zaradi pritiska na svobodo in neodvisnost
malih narodov. «V mednarodnih bojazen, da bi se kje lahko začel odnosih, je poudaril Vlahovič, vo- i spopad, ki bi lahko imel odmev dimo neodvisno toda jasno in do- j tud; v Jugoslaviji. Dodal je, da Ju-sledno politiko miru, prijateljstva1 goslavija dela vse mogoče, da se in enakopravnega sodelovanja. Z j ohrani mir. Poudaril je, da so se
borbo za samoupravne družbene odnose v naši deželi zoperstavljamo krizam na svetu demokratično, globoko ljudsko in socialistično alternativo. Takšna naša praksa v notranji in zunanji politiki je element povezave z vsemi silami, ki se iskreno zavzemajo za mir, družbeni napredek,« je Veljko Vlahovič končal svoj govor na veličastnem zborovanju, katerega se je udeležile okrog 150.000 Beograjčanov. Na zborovanju so bili tudi Mijalko Todorovič, Rodoljub Colakovič, Blažo Jovanovič, veterani revolucionarnega delavskega gibanja, številni zastopniki javnega in kulturnega življenja in sestra Dimitrija Tucoviča, Dragica Tucovič.
Predsednik republike Tito je prispel včeraj v Novi Sad. V Vojvodini bo ostal na obisku štiri dni. V mestu je obiskal občinsko skupščino, zatem tovarno «Novkabel» in novosadsko univerzo, kjer so ga toplo pozdravili številni študentje. Ob tej priložnosti se je Tito zahvalil za topel sprejem. Med drugim se je skliceval na to, kar se je govorilo na devetem kongresu ZKJ o šolstvu in o študentski mladini. Pripomnil je, da ne bi rad, da bi še še kdaj ponovilo, kar se je zgodilo lani. «Kar se pa nas tiče, je dodal Tito, bomo izpolnili obljube, ki smo jih dali. Dolžnost nas vseh, ki smo na vodilnih mestih, je storiti vse, da bi se vi čim bolje usposobili in da bi jutri čim uspešneje izpolnjevali svoje naloge kot strokovnaki v gospodarstvu in na drugih področjih družbenega življenja:.) Zatem je dejal, da pripisuje danes poglavitni pomen udeležbe mladine v družbenem življenju.
Pozneje je Tito obiskal Bačko Palanko, danes pa je prišel v Subotico, kjer je v svojem govoru ugotovil, da so današnje razmere na svetu mračne in da je stalna
jugoslovanski narodi borili v krvavi vojni, da si priborijo, kar danes imajo, če bi bilo potrebno, se bodo znova borili, da si ohranijo, kar so si pridobili z velikimi žrtva mi in s trdim delom.
B. B.
Mogoče pojasnjen tragični konec Ermanna Lavorinija
Ostra napetost med Iranom in Irakom
TEHERAN, 19. — Iranska vlada je sporočila, da je odpovedala o-j godbo z Irakom, ki je bila sklenie na 4. julija 1937 in ki se tiče določitve meje med obema državama ob ustju rek Tigris in Eufrat rer skupnega uporabljanja tega ustia za plovbo
Ta odločitev odpira hudo krizo v odnosih med obema državama zlasti ker je Irak uradno sporočil iranski vladi, da so vode ob Sat E! Arabu sestavni del iraškega ozemlja. O tem se je zvedelo med današnjim govorom podtajnika za zunanje zadeve v iranskem senai.u Ta je izjavil, da so bili v omenjenem ustju izvršeni številni napad', na iranske ribiške ladje in da ir-v ške oblasti hočejo pregledati tovor vseh ladij, ki plujejo po tej vodni poti.
Iraška vlada je zahtevala od iran ske vlade, naj da navodila iranskim ladjam, naj snamejo zastavp, ko pridejo na to področje Poleg tega bi morali tu zapustiti iranske ladje iranski vojaki
Po teh izjavah se je zvedelo, da so sklenili, da bodo iranske vojne ladje spremljale vse iranske ladje ki bodo plule po omenjenem ustju Vojne ladje so dobile navodila, da se v primeru potrebe uprejo s silo vsakemu poskusu Iraka, da prepreči plovbo iranskih ladij, ali če bi skušale iraške oblasti te lad.s ustaviti ter jih pregledati .-
VIAREGGIO. la. — Resnica o tragičnem koncu Ermanna Lavori-ja. dvanajstletnega dečka iz Via-reggia, ki je izginil neznanokam 31. januarja in čigar truplo so našo 9. marca pokopano na nlaži v Marini di Vecchiano pri Piši, co končno prišla na dan? To vprašanje si zastavljajo danes prebivalstvo Viareggia, kjer se je razširila vest, da so karabinjerji in policija, ki vodijo preiskavo, našli sled, ki bi utegnila biti prava
Policija je ustavila in zaslišala dve osebi, 16-letnega M. B.. prijatelja nesrečnega Ermanna, in 39-letnega A. M. iz Viaregg’a. Kljub molku preiskovalnih organov se je zvedelo, da je . M. B. na zasl’š»-van'u povedal, da je bil 31. januarja z Ermannom Lavorinijem. ko sta srečala A. M., ki ju je povabil v svoj športni avtomobil rdeče barve Vsi trije so se nato odpeljali proti Torre del Laso. na poti pa je prišlo do tragičnega dogodka, ki je Ermanna stal življenje. Zdi se. da je A M dal dečku klofuto, ki je zaradi tega umrl. vendar ni bilo mogoče izvedeti fočne’ših podatkov M. B je potrdil, da je bilo Ermannovo trup’o pokopano v Marini d.i Vecchiano
Zdi se dalje, da A. M. odločno zavrača trditve mladeniča, ki ga obtožuje, da si je vse skupaj izmislil. Vsekakor bo treba počakati na sporočila preiskovalnih organov in sodnih oblasti. Med prebivalstvom Viareggia pa vlada, kot smo omenili, veliko razburjenje zaradi zadnjih-vesti Velika množica se je v večernih urah zbrala pred mestno postajo karabinjerjev, da b; izvedela čim več o poteku preiskave.

Novo letališče v Zadru
ZADAR, 19. — Danes so odprli za promet novo civilno letališče v Zadru. Letališče ima steze dolge 2.000 in 2.500 metrov ter široke 45 metrov. Stroški za novo letališče znašajo 32 milijard dinarjev. Z današnjim dnem sta začeli delovati progi Zadar - Beograd in Zadar -Zagreb
............................................................................I......■■■■ ................................................... ,MU„ ...................................................................................■■■■IM ..........II1I1IIIIIIIIII1MI
IZ TRŽAŠKE KRONIKE
M TRŽAŠKIH SODNIH DVORAN
Obsojen ločeni gostilničar iz Umaga ker ni plačeval ženi preživnine
Mladenič obsojen pogojno na dva meseca zapora, ker ni imel vozniškega dovoljenja
Pred tržaškim okrajnim sodnikom se je moral zagovarjati včeraj 45 letni Iginio Sossa iz Umaga, ki živi od leta 1965 v Trstu. Moškega so obtožili, da ni skrbel za svojo družino ter da ni vsak mesec ;z plačal zakoniti ženi vsoto 25.000 lir ki jo je določilo sodišče.
Sossov primer spada v vrsto ne srečnih zakonskih zvez, ki jih v bližnji Jugoslaviji rešujejo z raz vezo, medtem ko v Italiji, kjer m razveze, predstavljajo še vedno ne rešljiv problem
Sossa se je pred časom poroči! v Umagu z Mario Crisman, s na tero je imel hčerko Dorino, že pred
stajo v Ui. Cologna Pred postajo se je pripeljal s svojim avtom 19-letni študent Massimo Corbella, ki ga je spremljal njegov prijatelj Pu lignano. Corbella je ustavil avto pred postajo, kjer je moral poravnati neko globo, ki mu je bila naložena pred časom. V avtu je o-stal Pulignano sam. Karabinjer, k; je prišel k vozilu, je trdil, da je Pulignano sedel za volanom, mla denič pa je zanikal to trditev. Dc jal je, da je na karabinjerjevo zah tevo sedel za volan ter odpeljal avto kakih 80 metrov daleč. Ker pa je neki drug stražnik opazil da je bil šofei precej negotov pri
leti se je zakon skrhal ter je pri ; upravljanju vozila, je prišlo do po
ŠD rin m7V»7« Vi in io i^rolrln r,--	‘_____A J_______ irt. *	__
šlo do razveze, ki jo je izreklo pr; stojno jugoslovansko sodišče Cns manova se je potem priselila v Trst, kjer živi s hčerko že več let
Sossa je potem ostal v rodnem kraju do ieta 1965 Po razvezi se je poročil z neko drugo žensko s katero 1e :mel dva otroka Le ta 1965 se je priselil v Trst, kjer je vzel v zakup v Ul Carpison ne kn gostilno
Nekega ane pa ga je prva žena spravila na zatožno klop pod oh to/bo dvoženstva m drugih pre krikov Nekatere obtožbe so od padle, ostala pa je tista ki za deva oskrbovalnimi v korist prve družine Tržaško sodišče je skic nilo, da mora Sossa plačati svoji prvi družici vsak mesec 25.000 ur
Te obveze pa Sossa ni spošto val, baje zato. ker mu gostins1-* obrat v Trstu ni prinašal tolikšne ga dobička, da bi lahko skrbel va dve družini O tem njegovem gmot nem stanju so včeraj pričale tud’ nekatere priče Baje pa so tudi ugo tovili, da sta njegova prva žena in h'erko gmotno popolnoma pre skrbi jeni
Vse to pa ni rešilo Sossa pred obsodbo Sodnik ga je namreč spoznal za krivega ter ga obsodi: na 2 meseca zapora in 200.000 lir globe O odškodnini bodo razprav ljali pred pristojnim civilnim so dišcem Vendar pa bo moral Sossa plačati pol milijona lir predujma ter poravnati stroške zasebne stran ks Kazen mu bodo zbrisali, toda le pod pogojem da v roku tren mesecev poravna obveznosti, ki mu Jih je naložilo sodišče
Pred istim sodnikom je oila vče raj zanimiva obravnava, ki je sicer zadevala precej pogosto obtožbo u pravljanja avtomobila brez zakon: tega vozniškega dovoljenja, ki pa je zaradi ikoliščin v katerih se je odigrala skoraj edinstvena
Pred okrajnim sodnikom se je moral zagovarjati 19-letn. študent Giorgio Pulignano iz Ul Nordio o ki je bil obtožen, da ie upravlja avto nrez zakonitega vozniškega dovoljenja Pulignano je sicer ime) pri sebi začasno vozniško dovoljo nje, ki ga pristojne oblasti izdajajo vsem, ki se učijo upravljati avto V trenutku pa ko je Pulignano pog nal motor ter odpeljal avto kakln 80 metrov daleč od prostora kjer je bi! parkiran, ni bilo na vozilu Izvežbanega šoferja, kot predpisu Je zakon
Dogodek se je pripetil 21. novembra lani pred karabinjersko po-
novnega spora Ker mladenič m imel vozniškega dovoljenja, so ga prijavili okrajnemu sodišču Kljub temu da je včeraj javni tožilec zah teval oprostitev zaradi pomanjka nja dokazov, je sodnik Barbagallc obsodil mladeniča na 2 meseca pri pora ter 10.000 lir denarne kažnt Kazen je pogojna ni je ne bodo vpisali v kazenski list.
Izlcl bivših partizanov z Opčin
Odbor bivših partizanov z Opčin,
ki prireja od 25. do 27. aprila izlet
v Bihač, na Plitvička jfjzera in v Crikvenico, prosi vse, ki se nameravajo udeležiti izleta, da ne.odja-šajo z vpisom., Pravočasno je namreč treba potrditi število postelj v hotelih, saj je v teh dneh v vseh hotelih že precejšnje število zasedenih mest.
Avtobus bo odpeljal ž 'Opčin na praznik 25 aprila ob 6. uri, povratek pa je predviden za 21 uro v nedeljo, dne 27. aprila.
Se enkrat prosimo vse bivše partizane, njihove družinske člane in prijatelje, da se čimprej prijavijo za izlet in sicer v trgovini pohištva Renar, Opčine, Proseška ulica.
«Harmonike na odru» v Kulturnem domu
Razstava načrta za ureditev Bizarne
Razstava natečaja za načrt muzeja odporniškega gibanja v Rižarni pri Sv Soboti ostane odprta v občinski umetnostni galeriji v pa lači Costanzi do nedelje, 27 a pri la. Razstava je odprta ob delav nikih od 10. do 13 in od 17. do 20. ure, ob praznikih pa od 10. do 13. ure Razstavo so podaljšali, ker je vzbudila veliko zanimanie med tržaškim občinstvom.
«Harmonike na odru» so sinod privabile v Kulturni dom kar lepo število občinstva, ki je bilo deležno pravcate harmonikarske revije. Predstavili so se najmanjši, taki ki komaj gledajo izza harmonik, prek že nekoliko starejših pa tja do moj strov tega popularnega inštrumen ta, ki znajo s svojo tehniko in in terpretacijsko sposobnostjo navdušiti poslušalce. Poleg solistov pa smo prisluhnili tudi duom, triu, kvartetu, malemu otroškemu an sablu, mladinskemu ansamblu pa še velikemu in nazadnje še okrep Ijenemu ansamblu «Miramar». Vmes pa smo bili deležni tudi nekoliko barske muzike, tako da lahko re čemq, da smo poslušali harmoniko prav v vseh zvrsteh svoje vsestran ske uporabnosti, pa tudi vseh vrst skladbe, ki se ji podajo od prepro stih narodnih melodij do raznih priredb in celo do nalašč za har moniko napisanih skladb, povrhu pa smo slišali v Kjudrovih magičnih rokah še — dane s praktično že izumrlo - tipično tržaško har moniko. «plovenco» po domače.
Zaradi pozne ure m pomanjkanja prostora bomo več o tem posrečenem glasbenem večeru še poročali.
Obisk učencev z Viča pri učencih v Nabrežini
iiuiiiiiiiHiiiimiHimiHMiiiimiiiiMmiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiimMiiiiiiiiiiiiiiimmiiiiHiimiiiiHimiiiMiiiiiiiii)
NEDALEČ OD CENTRA ZA JEDRSKO FIZIKO
Pri trienju avta ob ograjo mladenič obležal mrtev na cesti
Dekle, ki je lo zdravili
šofiralo, dni
mora.
mesec
1)0
bolnišnici
V poznih sinočnjih urah se je pripetila blizu miramarskega gradu huda prometna nesreča, ki je terjala eno smrtno žrtev. Avto znamke «fi?.t 500», ki ga je upravljala 19-letna Eriča Bertuzzi z E-Lzejskih poljan 26, se Je zaletel ;z neznanih razlogov v ograjo na desni strani ceste. Zaradi silovitega udarca se Je sprednji desni del avta popolnoma zmečkal. Sunek je odbil vozilo proti sredini cestišča, a skozi odprta vrata je pa-
de) na tlak 21 -letni Luigl Germa m iz Ul. Vasari 17, ki je sedel
ob šoferkl Mladenič je bil na mestu mrtev.
Na kraj nesreče je prišel lavni tožilec dr Ballarinl, ki je vodil preiskavo o nesreči Pozno čez polnoč so policijski organi odstranili truplo nesrečnega mladeniča.
Se prej je neki zasebni avto odpeljal v splošno bolnišnico Erico Bertuzzijevo, ki se Je pobila posebno po glavi Dobila je razne poškodbe tudi po drugih delih telesa. Okrevala bo v 30 dneh.
Stavka državnih uslužbencev
Opolnoči se je končala stavka državnih uradnikov, danes ob sedmi uri zjutraj pa se konča stavka železničarjev. Udeležba v stavki je bila po raznih državnih u-radih različna. Najvišji je bil odstotek stavkajočih uslužbencev dr-žanega monopola. Dobro je uspela stavka na pošti in pri železnici in delno v Italijanskih šolah. Vozilo je le nekaj vlakov z osebjem vojaških Inženirskih čet.
Vččraj jc skupina 50 učencev o-sointetke na- Viču (Ljubljana) prišla' skupaj- s svojimt vzgojitelji na obisk k učencem slovenske osnovna in srednje šole v Nabrežini. Ljubljanski gostje so imeli s svojimi ti abhežinš ki mri1" prijatelji popoldne
skupen nastop v dvorani prosvetnega driušfva" "	~
Igo Gruden« in so izročili za slovensko srednjo šolo V Nabrežini ter vse-slovenske osnovne šole v nabrežlnski občini knjige, ki so jih sani nabrali, ter J4 svojih
linorezov .Ljubljanski šolarji so prišli, Čež mejo že dopi
že dopoldne okrpg 9. upe.'- Najpfcj Ho -si- ogledali muzej
«Kraška hiša« v Repnu, nato pa so-se peljali skozi kraške vasi do Ses-liana k, moriti; Sledil, je obisk v osnovrji In srednji Šoli v |4abrež\nl, potem pa kosilo ki ga jim je pri< redila občinska uprava. Po skuphl prireditvi v Nabrežini sp se učenci osemletke1 Vič-Ljubljana vrnili domov. Podrobneje bomo še poročali.
Priletni upokojenec trčil z mopedom v avto
Včeraj--ob- 13. uri so sprejeli na nevrokirurški- oddelek splošne bol-! n&nlce 67 letnega upokojenca Giu seppa Hoferja iz- Ul. Cancellieri 2, ki se je ponesrečil pri vožnji z mopedom na križišču Istrske ulice z Ul. ,B<|stia.
Nesreča se jf pripetila, ko je! Hpfpr, ki se je peljal v smpri šentjakobskega trga, prišel do križišča Ul Bastja. Prav tedaj je, 27-
letni Augusto Castellani s ''-topni-, šča Bonghi 81, ki je upravljal avto fiat 600 TS1 66036 in'je prihajal iz nasprotne smeri, hotel zaviti v lil. Bastio. Mopedist ie trčil v avto ter padel na tih.
Ponesrečenega Hoferja šo prepeljali v 'bolniSnieb z rešilnim sv
Mladinska komunistična federacija ter socialistična mladinska federacija priredita jutri ob 19.30
uri skupaj z grško domovinsko :	T...	. ...
fronto in vsegršklm osvobodilnim ^otP, Zdravniki so mu ugotovili gibanjem solidarnostno manifesta- i poškodbe na levi strani čela, levi cijo z grškim narodom v dvora- Čpljusti ter lobanjsko travmo. O ni «Di Vittorlo« na sedežu CGIL 'kreval 'bo v 10 dneh.
Član ŠZ Bor Edi Plesničar kandidat za B reprezentanco
Tudi «gasilca>, V. Veljak in A. Pavlica med kandidati
FIRENCE, 19. - Tehnična komisija italijanske odbojkarske zveze je sestavila seznam osemnajstih kandidatov za sestavo italijanske državne moške B reprezentance. športno združenje Bor iz Trsta je zopet prejelo lepo priznanje za svoje strokovno delo pri vzgajanju novih kakovostnih odbojkarskih kadrov, saj je na tem seznamu tudi njegov igralec Edi Plesničar, že pred časom je bil na skupnih pripravah najboljših italijanskih , -odbojkarjev In že tedaj. je s svojo igro opozoril nase spstavMalce italijanske državne reprezentance Tako se je tudi uvrstil v ožji seznam kand;datov. iz katerega bodo sestavili reprezentativno dvanajsterico
Med sklicanimi igralci sta še dva Tržačana in sicer Adrljan Pavlica ter Valter Veljak, ki trenutno nastopata za tržaške gasilce.
vari); Aiello ; Palermo); (Montesi Pesaro).
Ragazzi
PIAVA Ut
MAGDEBURG, 19. — V drugem dnevu plavalnega dvoboja Vzhodna Nemčija - SZ je sovjetski plavalec Nikolaj Pankin izboljšal s časom 2’25”4 lastni svetovni rekord na 200 prsno. Prejšnji Pankinov rekord ki ga je dosegel 22. marca v Minsku, je bil 2 26 ”5.
BOKS
LOS ANGELES, 19. — Mehiški boksar kubanskega porekla
Jose
Napoles je v 14. rundi premah s tehničnim k. o. Američana Cuf* tisa Cokesa in si osvojil naslot svetovnega prvaka welter kategč rije.
Spori med dijaki
na
ta
str
V prijateljski nogometni tek® sta se včeraj v Trstu spora®? meli enajsterici slovenske klasih ne in realne gimnazije za fl®-odločen izid 4:4.

da

Vsi igralci se bodo morali zbrati 25. in 26 aprila v Covercianu pri Firencah, kjer se bodo udeležili skupnih priprav.
MILAN, 19. — V prvenstveni tekmi 11. povratnega kola A lige, k' so jo igrali danes, je Milan premagal Romo z 1:0 (0:0). Gol je v 12’ drugega polčasa dosegel Petrini. Kotov je bilo 12:3 za Milan. Pred 55 000 gledalci je sodil Monti i? Ancone.
* * *
NIKOZIJA, 19. — V povratni tekmi izločilnega turnirja 7. evropske skupine za svetovno nogometne prvenstvo 1970, je Avstrra premagala Ciper 2:1 (1:0). Prvo tekmo je Avstrija zaključila s 7:1 v svojo korist Lestvica te skupine je po današnji tekmi naslednja: škotska	3	2	1	0	8	2	5
Z. Nemčija	3	2	1	0	4	1	5
Avstrija	4	2	0	2	10	6	4
Ciper	4	0	0	4	2	15	0
Sklicani so bili naslednji igralci: Benenti, Bombardieri in Colom-bo (CSI Milan); Fanfani in Gaz-zi (Ruini Firence; Plesničar (Bor Trst); Baldini in lori (Čelana Bergamo.-; Anderlini (Panini Mode-r,a); Negri (Scaiola Mantova); Giordano (Alessandria); Rinaldi (Virtus Bologna); Guerra (Casa-bio Ravenna); Veljak in Pavlica. 'Ravalico Trst); Giorgi (CSI Chia-
BAUNANJE
Nastop Gaj«
Danes ob 8.30 bo v Trstu deželno br.linarsko tekmovanje za 8. trofejo Tombacco. Tekmovanje organizira A;ricoltore. Udeležilo se ga bo tudi športno društvo Gaja. Ekipo tega. društva bosta sestavljala Kare! Guštin in Albin Bak.
NOGOMET DANES
11. povratno kolo
ATALANTA - TNTER Di Tonno
FIORENTINA - TORINO Francescon
JUVENTUS — H. VERONA Serafino
LANEROSSJ V - PALERMO D’Agostini
PIŠA - CAGLIAR1 Lo Bello
SAMPDORIA - BOLOGNA Pieroni
VARESE - NAPOLI Toselli
xs
9. povratno kolo CATANZARO - MANTOVA
Pipo ccn
CESENA - PERUGIA Gialluisi
FOGGIA - EZeSPAL Carminati
LAZTO - BRESCIA Gonella
LECCO - BAR)
Lattanzi
LIVORNO - REGGINA Possagno
MODENA - CATANIA Mascali
MONZA — COMO Gussoni
REGGIANA — PADOVA Bernardis
TERNANA - GENOA Panzino
agi
irii
ne
ali
kei
hji
A SKUPINA
CLIG
tak
Vi,
11. povratno kolo
MONFALCONE - MACOBI ASll Ciacci
PIACENZA - ALESSANDRIA Bianchi
PRO PATRIA - BIELLESE Messinese
SAVONA - LEGNANO Cimma
SOLBIATESF - VENEZIA Monforte
SOTTOMARINA - RAPALLO & Pesciarelli
TREVIGLIESE - NOVARA Sgherri
TREVISO - TRIESTINA Ciulli
UDINESE - MARZOTTO Frasso
VERBANIA - CREMONESE Martinelli
9d
k
sta
mu
Vss
lari
šal
istituto di credito perle imprese di pubblica utilita'
(I. c. i. p. m
JAVNOPRAVNA USTANOVA S SEDEŽEM V RIMU - UL. QUINTIN0 SELLA, 2
to\
Sel
Val
dej
če.
Usi
rad
Po,
Pet
V celoti vplačana glavnica lir 5.250.000.00®
Razne rezerve lir 34.201.933^ set
le , koj
9ar
io
be
Zavod podeljuj®'
srednja	in	dolgoročna	posojila javnim	in zasebnim pod]etjem za izvalil1
javnokoristnih del, naprav in storitev ali sicer za pobude javnega pomena- j srednja	in	dolgoročna	financiranja po	znižani obrestni meri	za industrij!,
in turistične pobude v južni Italiji in na otokih, v smislu zakona štev. 71 i z dne 26. junija 1965;
srednja	in	dolgoročna	financiranja po	znižani obrestni meri	za industrij^'
in turistične pobude v	zaostalih področjih severne in srednje	Italije, v srni5'11
zakona štev 614 z dne 22. julija 1966;
srednjeročna financiranja za spodbujanje produktivnih naložb in za tehnolo*1 razvoj srednjih in malih podjetij, v smislu zakona štev 38 z dne 15. febro^1 1967, kateri podaljšuje veljavnost in spreminja določila zakona štev 623 z ^ 30. julija 1959;
finančno pomoč za kreditiranje izvoza ter za posege v korist deželam v razri^! v smislu zakona štev. 131 z dne 28 februarja 1967
nei
tlfi;
br,
io
kj9
®at
vol
iet.
kat
sta
v
lah
skc
koj
kal
OBRAČUN 31. DECEMBRA 196S
AKTIV«
1 Posojila .................................................■
1 Krediti, ki izhajajo iz urejenih in izmenjanih predvbjnih posojil v smislu zakonskega dekreta štev. 921 z dne 8. septembre 1947 ter zakona štev 48 z dne 3. februarja 1951	....	. ' .
Lastni1 vrednostni papirji . :	;
1 Kontokorentne vloge pri Zakladu, pri zavodu Banca d'ltalia in pri drugih kreditnih zavodih	............................... .
5.	Vloge pri finančnih agentih za poslovanje z obveznicami v tuji valuti
6.	Dolžniki in razne druge postavke...........................................
7.	Nepremičnine	...............................................
8 Premičnine	......................................................
9. Neamortizirana razlika za plasma obveznic v legalni valuti..................
10.
11
12/
Jamstvo na posojila	...	...
Krediti, ki izhajajo iz poslovanja po zakonskem dekretu štev. 921 z dne 8. septembra 1947 ter po zakonu štev. 48 z dne 3 februarja 1951, za nominalno vrednost ohveznic v tuji valuti pred emisijo na osnovi ponudbe o
izmenjavi	.........................................................
Deponirane vrednosti
PASIVA
1.
2.
3*
4.
5.
6. 7. 8 9.
[13.
11.
Goniča	.	.... i ... i ...	.
Rezervni skladi ..........................................................
Sklad za rizlko , .........................................................
Obveznice v legalni valuti	.	1.........................
Tuje obveznice na 30 let 1-3 odst. 1947	.................................
Pasivni predujmi tn izvozna posojila...............................
Donosltelji obveznic v legalni valuti.....................................
Donosifelji tujih obveznic na 30 1-3 odst. 1947, račun obresti in povračila
Posojila pred Izplačilom...................................................
Upniki in razne postavke...................................................
Sklad za amortizacijo nepremičnin ..........
12. Dobiček poslovnega leta
13:
14
1-5.
Upniki za dovoljena posojila (jamstvo) ........
Obveznice, v tuji valuti pred emisijo na podlagi ponudbe o izmenjavi Deponenti vrednosti.................................................
31.	decembra 1968	31.	decembra 1967
L.	706 800 126.287	L.	625.743.494 256
»	16.633.034.627	»	19.038.205.579
»	815.268 016	»	765 073 195
»	78 476 478.681	»	60 524 167.438
»	1.544 176 620	»	1.184 361 186
»	4.450 214.884	»	3.003 614.997
»	426.723 744	»	421 001 937
»	1	»	1
»	5.556 433 000	»	5 681 517.500
L.	814.702 455 860	L.	716 361 436.089
»	53.016 122.858	»	89 140 102.89-4
»	332.456 081	»	334 806.12
»	15.207 076.069	»	30.511 588 50r _
L.	883 258.110.86*	L	836 347 933 81
L.	5.250.000.0UC	L	5.250 000.00'
»	7.739 716.404	*	7.195.217.107
»	25 812 333 00C	»	22.012 333 OOO
	672.544 542.500	*	597 580 817.509
»	17 270 867 58'.	»	19 304 417.256
»	3621.418634	»	2.582 492.26?
»	52 403 781.376	»	45 822 6 76 85"
»	906.343 66?	»	918 149.509
»	3 768 330.032	»	
»	24 013 387 939	»	14.474.234.872
»	129 350 Hfi '	»	111 098,427_
L	813 460 072.014	L.	715.251 436 79/
»	1 242 383 84'	»	1 109 999.297__
L.	814 702 455 86C	L.	716.361 436 089
»	53 016 122 858	»	89.140 102.894
»	332 456 081	»	334 806.127
»	15.207 076.069	»	30.511 588.505_
L.	883.258 110.868	L.	836.347 93"
lu
a«
Vej
It
i
V,
9la
la,
že
uh,
ie.
Ib
io
se,
Di
B.o
Dr,
br,
ti.
Bo
IV,
B),
h
»i
ie
ba
«k,
Br
ka
sk
Be
lo
Be
$e
Ih
'n
PnmorsJnTinovmk
Frank Gay
ZAPELJEVANJE
Jip, ki je vstopil, mi ni bil niti naimanj vleč. Vendar, bil je klient, “ trenutek pa nisem imel drugih s rank. Zato ga nisem zavrnil, vini	'e Postaven, vendar malo
e .. I' °d mene. Videti je bil gent-k?1an' vendar to prav gotovo ni kl8S‘t b"- Ukazal mi je: a	Vstanite, da si vas bolje o-
Sledam!
iiiiinii* , ^ad bi ga poslal k hudiču, ven-ar s«m se zadržal in vstal.
~~ Prav, zdaj se obrnite, i ~~ Veste kaj, tole je detektivska 9encija, sem protestiral, ne pa j modna revija.
; Obrnite se, je vztrajal. Ne, j * ,ako hitro! Le kaj je z vami,
1 se ne znate počasi obračati?
1 ''Pet mu nisem pokazal vrat,
■ er ie bil edini klient. Končno je Plavil;
. , Ustrezate! Vi ste približno ®n moški, kakršen mi je všeč.
I P°k, močan in malo trčen.
, ^opil sem k njemu in ga po-j arabil 2a suknjič. Vlekel sem ga Zm , sebi, dokler se najina nosa ni-: a skoro dotikala, nato pa sem mu dejal:
»cil . 7~ Poslušajte, vi! Končno bi le ASU tacI ^el, kaj hočete.
,,, j ; Hiti treni! ni. Čisto mirno me |s vprašal-
Ali bi želeli tisoč dolarjev? 5“ v Jvjegovo obnašanje je bilo še vedno nevljudno.
Seveda bi želel.
. Potem pa me izpustite! mi 0 sem ga izpustil, je pripom-
-Z denarjem je mogoče kupiti : ,S6- Kupil vas bom za tisoč do-\ ,ariev.
, . * Kaj naj storim? sem ga vpra-1 P° krajšem oklevanju.
“azvlekel je usta v nekaj, kar :	bi bil nasmeh:
Hočem, da zapeljete moio
j ^Pfaiujoče me je gledal, toda —^ °i obraz mu ni povedal ničesar. l r~ Vi ste prvi mož, ki mi bo 1 takšnega plačal.
Odušeno se je zasmejal.
4 ~~ Z ženo živiva ločeno. Sovra-
K Se'
j, Naštel je tisoč dolarjev v ban-°ycih p0 20 dolarjev in jih vr-na mizo. Kakor je pripcvedo-
v. -	fvONU!	■K'-'-"
a .’ I® bilo vse zelo preprosto, plansko pa je bilo čisto druga-, j Nisem vedel, ali potrebuje to u9o zaradi izsiljevanja ali za-a' ločitve. Želel je, da vse to sname na filmski trak in rnag-iit Q, <^.0n- In ne samo to: hotel je, P. »i „ Ui bil on navzoč in da bi vse ®bn® opazoval.
Pravil sem denar v listnico, j. ~~T. Storil bom vse, kar morem, bi vam ustregel.
, °. i® bilo mogoče izvesti' 'š po-
A, 2
).OO0
je nirn ogledalom. Na eni strani no°9|edal°, s hrbtne strani pa ok-1^1 V mojem stanovanju je ta-ga! Poleg dnevne sobe majhna jo der°ba, katere vrata se odpirala Pk0,i kavču. V vrata gardero-b.0m moral vgraditi ogledalo, rce ni'm pa postaviti filmsko ka--r°’ usmerjeno proti kavču.
P
, reden je odšel, mi je dal še obl
trijs^l icje ?Pi spoznal, ne glede na to,
liiiiJl neka n le odžel> ml le dal 5e ™.| Pe-91 — tri fotografije svoje že-alanli brj V obleki, v kopalkah in — ■nat | jo ^ Vsega. Prepričan sem bil, da
, 7^ cata '? bom srečal. Bila je prav-j Vgu :ePotica, visoka in vitka rja -trijsk*! |et SKa,	stara približno trideset
. Nat.,	-	,.	,
sem gospo Quentin tam,
d'!1
st9|a . m® ie poslal njen mož. rua'i' v ni 16 na koncu odskočne deske , jri* lahk Va'nem klubu Silver. Da b sko ° Vst°Pil/ sem pokazal član v0j*| koj lzl<a?nico njenega moža. Ta kakr4Sern opaziI, da i® S® lepša *	|°r oa slikah.
Iti se i' ie bilo Michele. Kaj krna-siavarri se seznanil z njo. Predrt^ s®m se ji kot reporter Su-še dai na dopustu.
Vgf ,'sti večer sem jo povabil na J0- Tako je bilo tudi nasied-večera. Vedno sva iska-
h'9 ddva d|skn
ie p |kretne kraje, kajti tako mi *««ai;
Pojasnila, boji se, da se ne bi
9ladk z možem. Vse je Slo tako ha, °’. da sem obvestil Quenti-ža akd| Uo pripravljen, kajti čas ' Ce;c'l° ni daleč. che|e V d®n sem telefoniral Mi-ve{er. 'n io povabil, naj oride na ib. J° k meni domov. Pristala It) ^ yratih garderobe je že bi-io ^ Ptirano ogledalo. Imam svo-s«m r['ero in magnetofon, zato tlikrpf razvrstil; magnetofon in
B0dst n Pod kavč, kamero pa na tv, av®k za vrati.
bre( 9n®tofon se lahko vrti ne-btpg^Pta štiri ure. S kamero bo fi Qu *•, Nameraval sem postavi-bOsti^Un® za kamero in mu pre-Prj/da snema po lastni izbiri. se i® pol ure prej, kakor Hu, l6 dogovorila. Povedal sem
ksmnra rJola Matn m
kamera dela. Nato sem
barp^dil na stol in zaklenil gar-fvT
Ssnlele ie bila ta večer pre-®ki. y 9loboko dekoltirani ob-sem vam že povedal,
I.	M
* biU k°r
?3, p. yisoka, vitka, nekam tem-5ke .P' Pa se zdijo takšne žen-ISJa: ar|iive.
*i žre/ej sem ji ponudil najbolj-btavi| ek, kar sem jih kdaj pri-kav{ j Pato pa sem jo posadil na sl,,., 'n li rial .. _ I. _ I____ ...u:
skyja P ii dal v roko kozarec whi-sel	...
? «asa
P®kaj s®m v spalnico in se
ljubila:
— Naj kar zvoni, saj se bo u-stavila.
— To je električna budilka, sem ji pojasnil, zvonila bo vso noč! Dal sem ji pijačo v roke, se o-pravičil in odšel, da bi uro izključil.
Nisem bil odsoten več Kakor e-no minuto, vendar sem takoj, ko sem se vrnil v sobo, opazil, da se je vse spremenilo. Kozarec je držala v eni roki, neki temni predmet pa v drugi. Ko sem prišel bliže, sem videl, da je to moja listnica, ki mi je prav gotovo padla iz žepa, ko sem objemal Michele.
Odprla jo je. V celofanskem predalu sem zagledal svojo detektivsko izkaznico. Vse, kar je rekla, je bilo:
— Baraba nesramna!
Vrgla je listnico na tla, vzela plašč in se oblekla. Mislil sem, da bo takoj odšla m da bo s tem vsega konec. Toda motil sem se. Zamahnila je s kozarcem tako, da sta me whisky in led zadela sredi obraza. Šele nato je odšla in jezno Zaloputnila vrata za seboj.
Pogledal sem v ogledalo, ker sem vedel, da me GJuentin opazuje z druge strani. Odklenil sem vrata, jih odprl in se umaknil. Planil je ven kot podivjan bik in prevrnil stojalo, na katerem je bila kamera.
— Prekleti zelenec, je zavpil. Vse si pokvaril. Hočem nazaj svoj denar.
Tedaj sem ga usekal. Moja pest mu je priletela naravnost na oko. Ni padel, temveč je samo omotično stresal glavo. Počakal sem približno 'minuto, da je prišel k sebi, nato pa sem odprl vrata in ga vrgel ven.
Naslednje pol ure sem čistil stanovanje. Obrisal sem whisky s preproge in kavča, skril sem kamero in magnetofon ter izpraznil pepelnike. Nato sem prišel na vrsto še sam. Slekel sem srajco in hlače ter odšel pod prho.
Pripravil sem si nov whisky z ledom in ogrnjen v domačo haljo sedel na kavč. Popil sem morda tri požirke, ko se je oglasil zvonec.
Odprl sem vrata. Bila je Michele. Ko je vstopila, sem se takoj znašel v njenem strastnem objemu.
— Dragi, je zašepetala, kakšna sem bila?
— Dobila boš oskarja, sem odgovoril. Vzel sem jo v naročje in odnesel v spalnico. Prepričal sem se, ali je budilka dobro zaprta, kajti nisem želel, da bi me moti-
itLLfiU <‘
Pomlad pod štanjelskim vrhom
(foto Magajna)
AKCIJA ZA OBNOVO ŠTANJELA NA KRASU
Umetnost naj reši spomenik
Štanjel na Krasu je prvorazredni slovenski urbanistični spomenik, ki pa .že od leta 1944 ne zadržno propada. Tedaj so ga.par tizani minirali in zažgali, da bi nemški posadki . preprečili bivanje v njem. Ogroženost spomenika poleg njegovega izrednega pomena za znanost in turizem sili h kar najhitrejšemu ukrepanju. Ker pa obsega Štanjel celo. naselje, je njegova obnova povezana z zelo velikimi izdatki. Ker tolikšnih sredstev ni na razpoka go, vlaganje manjših pa bi bilo celo nerentabilno, iščejo strokovnjaki drugačnih možnosti. Direktor Zavoda za spomeniško var stvo v Novi Gorici prof. Emil Smole in akademski. slikar Silvester Komel sta izoblikovala originalno zamisel:	akcija	mladih
umetnikov naj reši ali vsaj po maga pri rešitvi starodavnega spomenika.
Štanjel je dandanes le na pol naseljen in prav nenaseljene stavbe najbolj propadajo. V eni izmed njih. v zapuščenem paviljonu nad velikim parkom, bo našlo v letošnjem poletju zatočišče pet študentov kiparstva z Akademije za upodabljajočo umetnost v Ljubljani. Njihov atelje bo na prostem, v parku, kjer bodo iz kamnitih. kraških blokov klesali vsak svoj kip. Ti kipi bodo potem zametek umetniške galerije na prostem, kajti študenti kipar-
stva bodo poslej vsako leto prihajali na delo v Štanjel, ki bo tako postal pojem kiparskega simpozija ali kolonije. Sčasoma, ko bodo možnosti v kraju večje, bo tudi udeležba kiparjev številnejša, razen kiparjev pa bodo pričeli prihajati tudi slikarji, arhitekti, urbanisti — predvsem študenti teh strok, mladi umetniki. Nekateri si bodo morda prav v Štanjelu uredili svoje lastne ate:
lj®j®-
Umetniška dejavnost v sedaj skoraj	zapuščenem	naselju	bo
vanj spet prinesla življenje. Prisotnost umetnikov bo v sedanjih in bodočih prebivalcih prebudila občutek za starodavne in umetnostne vrednote. Takšen kraj bodo pričeli v zmerom večjem številu obiskovati turisti. Prinesli bodo denar, terjali pa bodo tudi urejenega okolja. Za razvoj izletniškega	turizma	je	Štanjel	kot
nalašč,	saj je	na	križišču	po
membnih poti in ob železniški po staji. Že sedaj	ga	turisti	radi
obiskujejo, ko pa bo kraj urejen, bo imel možnosti tudi za razvoj stacionarnega turizma.
Nedavno tega si je skupina prvih petih študentov, ki bodo v Štanjelu začeli s kiparsko dejavnost^ in bodo tako pionirji kiparske kolonije v tem kraju, ogledala spomeniško naselje, možnosti za delo v njem in tudi kamnite bloke v kamnolomu Lipica. S tem,
kar so naš i, so bili nadvse zadovoljni. Sežanska občina jim ob velikem razumevanju nudi vso podporo, zlasti zaslužen je pri tem nekdanji predsednik Evsta-hij Zadnik. V obratu sežanskega kamnoloma «Marmor» v Lipici pa je študente sprejel Anton Uršič. Študentje so jima dejali, da je vse, kar rabijo, kos kamna in kos strehe. Vendar pa jim bodo prireditelji prav gotovo preskrbeli vsaj to, da ta dva kosa ne bosta premajhna.
SaS
lllliiiiimiiiiiiiilili.ililllIilliilllillIliiiiillliiliMimiit
PREJELI SMO
«Kaj», časopis za kulturu i pro-svjetu št. 2, Zagreb, marec 1969, leto II. številka je posvečena kmečkim puntom 1. 1573.
«Le livre sloven«, marec 69, št. 1, letnik VII. Informacijski bilten Društva pisateljev Slovenije, PEN-kluba za Slovenijo in Društva prevajalcev Slovenije.
Trža-ka hranilnica: «Bilten o gospodarski konjunkturi v Furlaniji - Julijski krajini« — pregled za leto 1968.
Jacobus Gallus Carniolus:	«Mo-
ralia,>. Izdala Slovenska matica v Ljubljani 1968. Uredil in uvod napisal Dragotin Cvetko.
IIIIIIIIIIIUUlilllllllllllllllllllllllliilllllllllllllllHIIIlIllillllllllilllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllUllllllllUIIIIMIIIIIIIItllllllllllllllllllllllllllllllillllltllllllllllllllllllllllUIIMIlilll^llllllllllllllllllIMfllUllllllllllllllllllllllllllllllltllllilllllllllllllllllllUlllllllllllllllliitllllllllllllllllllll
OB NJENI PRVI OSEBNI RAZSTAVI PRI BARISIJU
Radenka Birsa - novo ime v mladi slikarski generaciji
Radenka Birsa je novo ime med slovenskimi slikarji, ki živijo in delajo v Trstu. Novo zato, ker se je te dni prvič predstavila tržaški javnosti s prvo samostojno razstavo v znani •' umetnostni galeriji-anti-kvariatu Barisi v Ul. Rossetti (vogal z Akvedotom).
Radenka je še kot otrok v prvih povojnih letih prišla v Trst iz rodnih Brij na Vipavskem. kjer še živi njena mama. Prišla je k teti, da bi se ji ob sončnem morju povrnilo zdravje. Obšla je vrsto specializiranih bolnišnic in sanatorijev pri nas, c.riigod v Italiji in
lUillliiiliiililiiillilllilIllliliiillliilllillliilllimriuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiuiiimitiiiMiiMiiHiimitiililiitifill
Gallus: MORAMA
Nova zbirka posvetnih skladb z moralistično vsebino ■ Izdala Slovenska matica v Ljubljani
Ba 4asa ukvarjal z budilko, na-W p0iern v?®l svoj kozarec in se-Zah eg nie na kavč.
j0Va s® je začela. Poljubil ™b. p'. °na pa mi je vrnila po-Vt>ira|- 1 ®9nil sem jo bliže. Ni se 1,1 ^ ' p°božal sem jo po hrbtu h.b|aenvS.tavi! na kolenih.
H* j> krat ie bilo slišati zvonje-Nla. Pslnice. Oba sva se zdrz-
V ^ai je bilo? me je vpraša-
Najbrž sem jo na-
|a • se je in me spet po-
V založbi Slovenske matice v Ljubljani je izšla že druga zbirka Gallusovih posvetnih skladb. Tudi to je, kakor prejšnjo «Harmo-niae moraless uredil slovenski muzikolog Dragotin Cvetko. V zajetni, 443 strani obsegajoči knjigi je zbranih 47 posvetnih kompozicij za mešani zbor. Skladbe so prvič izšle šele po skladateljevi smrti in se je za tisk zanimal njegov brat Georgius Hande-ltus Carniolus.
Od prejšnje zbirke «Harmoniae moralesi), kjer so zbrani le krajši, štiriglasni madrigali, so v novi zbirki nekoliko daljše skladbe, napisane za različno sestavljene zbore. Prvih deset je napisanih po načinu «cori spezzati«, sistemu dveh zborov, ki ga ie Gallus zelo rad uporabljal. Ti dvojni zbori so večinoma formirani na običajen način, to je dva popolna mešana zbora. Vendar u-porablja Gallus ponekod tudi dva zbora, od katerih je eden štiriglasni ženski, drugi pa štirigla-sen moški zbor. Ostale skladbe so pisane za pet in šestglasne zbore. A tudi pri teh se Gallus ni držal stalnega sistema. Pri peteroglasnih pesmih so včasih podvojeni tenorji, včasih pa soprani. šesteroglasne pesmi so sicer zamišljene za enoten zbor, vendar srečamo sredi skladbe zelo pogostoma dejanske «cori spez-zati», pri čemer se izmenjujeta troglasen ženski in troglasen moški zbor. Tudi za sestavo šest-glasnega zbora uporablja Gallus najrazličnejše kombinacije:	zdaj
podvoji tenorje in alte, zdaj alte in base ali pa soprane in tenorje. Pri «formiran.iu» zborov je Gallus zelo raznoličen; v tej zbirki nam nudi kar na sedem različnih načinov sestavljene zbore. Poleg tega pa te različne formacije Gallus zaposluje tu le v troglasju, potem četveroglasju pa vse do osemglasja. Tudi v tej zbirki je znova potrjena neizčrpna iznajdljivost našega velikega mojstra in njegovo temeljito obvladovanje vseh sistemov kompozicijske tehnike njegove dobe.
Naj omenim le uporabo pedala pri št. XVIII (stran 244-45) ali pa kanonske postopke v stilu Lassusovega «Echa», ki jih najdemo v št. III, IV, VII, IX in imitacije v razdalji ene same osminke pri št. XIV in XX. V teh skladbah imamo opravka mestoma s čisto homofonijo; s-to v zvezi «cori spezzatb) in v kombinaciji še najbolj zapletene polifonske elaborate. Pri mnogoglasju pa izkorišča Gallus še vse možnosti številnega zbora in pričara pred nas pravo simfonično barvitost.
Hvale vredno je, da je dala Slovenska matica na razpolago našim zborom to pomembno Gallusovo zbirko. In to v res lepi in dostojni zunanji obliki. Saj je knjiga namenjena tudi širši evropski javnosti! Poleg slovenskega uvoda, ki ga je napisal Dragotin Cvetko, vsebuje knjiga tudi lrancoski prevod in pojasnila.
Skladbe so, kakor rečeno, od pet do osemglasne in zato dostopne le velikim mešanim zborom. Pri nas so pa prav mešani zbori le bolj redko posejani. Vsi poskusi prirejanja za moški zbor (tudi samo štiriglasne pesmi) se niso obnesli in se mi zdi kar nespoštljivo izvajati take priredbe. Le škoda, da bodo uvajali v svoj; repertoar te skladbe le prav redki mešani zbori.
Ubald Vrabec
v Istri. S prirojenim življenjskim optimizmom je prestala najjiujše. Obiskovala je slovensko osnovno in ' srednjo > šolo pri Sv. Jakobu, rastla in se učila z vrstniki po, letih in ro-. du. Odkrita komunikativnost ji je zagotovila prijateljstva in simpatije in žar mladega življenja ji je povrnil moč in sprostil ustvarjalno silo, ki je bila v njej, v njeni naravi, v njenem duševnem svetu od najbolj nežne mladosti.
Ko pripoveduje svojo zgodbo je prijeten sobesednik, o-troško razigran in poživljen kot ob novem rojstvu. Oči ji žarijo v iskreni sreči, v kateri je vse prestano le še kot občasen odmev, sedanjost in prihodnost pa vsa v odkritju tistega drugega sveta, v katerem je človek vesel samega sebe, svojega bivanja in svojega prvega uspeha.
Kajti Raaenkina prva razstava je resnično tudi njen prvi uspeh,- Obiskovalci prihajajo, si ogledujejo razstavljena olja, komentirajo, 'ocenjujejo in izrekajo priznanja. Na okvirjih se množijo listki, z napisom «odkupljeno» in človek ima vtis, da se mladi slikarki-sa-mouku na prvem koraku dol-•ge poti, vse to zdi kot pravljica; kot pravljica, jci si jo je slikala v svoji otroški duševnosti, ko je prvič narisala cvetlico, drevo na Krasu, oba-
lo s sinjim morjem. Danes so te cvetlice, ta drevesa, ta obala predmeti njenega umetniškega navdiha, gotovo še v slogu neizčiščenega, gotovo v izrazu še ne poglobljenega a prav gotovo pristnega, to pa je v svetu bolestnega iskanja izumetničenih izmov največja vrednota. Iz njenih rož, iti so — kot sama pravi — njena naj večja ljubezen, iž močnih barv živopisanih tulipanov, sončnic, ciklam, marjetic, vrtnic in španskega maka diha elementarna predstava prirode, ki sloni na optimizmu, na ljubezni do življenja, ki ji pomaga odkrivati lepoto tam, kjer jo površno oko modernega človeka mimogrede prezre, pa ga šele slikar s svojo sliko opozori, da je šel slep mimo dragocenega zaklada.
In Radenka Birsa, ta romantični slovenski otrok povsem neromantičnega okolja, že razpleta svojo otroško pravljico — danes življenjsko resničnost, dalje. V istem hipu, ko je hvaležna Barisiju, svojemu prvemu mentorju in razstavljavcu, že dela načrte za bodočnost. Vabilo ima za raz stavo v Ajdovščini in srce ji poigrava v pričakovanju, da se ji izpolni velika želja: razstavljati v svoji rojstni Vipavski dolini, v tistem prekrasnem svetu med Krasom in Trnovsko visoko planoto, kamor
Radenka Birsa
jo vleče zvestoba krvi in čustev, prvi otroški ispomini, prva cvetlica...
Jože Koren
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiriiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiriiiiuiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuijiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiMiiiiuiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiu
Praška (»Laterna magika« v Ljubljani
En sam muzikant, ki v »Laterni magiku imitira celotno orkestralno skupino
V okviru XVII, poletnih kulturnih prireditev Ljubljanskega festivala bo v četrtek, petek in soboto od 24. do 26. t. m. v hali Tivoli gostovalo slavno eksperimentalno gledališče »Laterna magika* iz Prage. Na programu bo imelo spektakel »Variacije* s prizori: letališče, oglasi, ritmi, fo-toetude, SLUK, majska slavnost studenčkov, pisana paleta, groteska, plesalec z obročem, za prostor na soncu, športna ekskurzija, vratolomna dirka in finale.
«Laterna magika* je nekaj posebnega. Vendar ni samo posel) iiost zaradi posebnosti, temveč edinstvena, globoko dognana in duhovito zasnovana oblika sodobne umetnosti z neizčrpno, vrsto izraznih možnosti.
Po svojem umetniškem principu je povezava filma m gledališča — nastala je tam. kjer se sti-j kata ti umetniški zvrsti. Enako-j pravno se jima pridružujeta ples ; in glasba in vse to sestavlja v I pisahem zaporedju in prepletu ne : pozaben program. Kombinacija odra, filma, trika in montaže zna pričarati poezijo samo ali pa poseben moderen humor; v vsakem primeru pa zna pritegniti g edal-! ea in mu s svojo zgovorno umetni-j ško močjo stopnjuje doživetje v i spletu resničnosti in domišljije.
I Gledalci bodo med drugim lahko videli napovedovalko, ki govori z. lastno senco, občudovali plesalce. ki skočijo z odra na platno in tam nadaljujejo svoj plesni ritem, brali glasbene partiture in jih videli kot baletko, ki pleše na vrhovih Iglavcev pa jo na listu papirja odnese poguben plesalec, ki pride na oder.
Odlične kritike po vsem svetu brez izjeme hvalijo in povzdigujejo čudovito izvirnost in lepoto »Laterno magike*. Zato bi bilo res škoda, če tudi mi v .Trstu ne bi izkoristili, te edinstvene priložnosti in v, najavljenih dneh po-1 hiteli v Ljubljano.
Deveta
knjiga
Jurčičevega
zbranega
dela
v ponatisu
Kako živi so še danes Jurčičevi spisi in kako pritegujejo, je dokaz veliko zanimanje za Jurčičevo zbrano delo. Ne gre torej samo za to, da predstavljajo Jurčičeva dela obvezno berilo v šo-tudi za to, da so dela še vedno živa in privlačna za bralce. Sine mogli razlagati dej-so kljub številnim izda-Jurčiča v raznih zbirkah po-tudi knjige Jurčičevega zbranega dela v zbirki zbranih del slovenskih pesnikov in pisateljev. Državna založba Slovenije je bila tako prisiljena pripraviti novo izdaio Jurčičevega zbranega dela, Josip Jurčič je torej prvi slovenski klasik, ki je doživel ponatis zbranega dela v tej izdaji, k; morda niti ni toliko namenjena samemu branju temveč poglobljenemu spoznavanju Jurčičevih literarnih stvaritev.
Zdaj je torej izšla druga izdaja devete knjige Jurčičevega zbranega dela v zbirki zbranih del slovenskih pesnikov in pisateljev. Knjigo je uredil pokojni Mirko Rupel, za drugo izdajo, ki je e-naka prvi, pa jo je pripravil Janez Logar. Tudi po zunanji podobi ie ta ponatisnjeni zvezek e-nak prvi izdaji, le da ie papir boljši. Deveta knjiga Jurčičevega zbranega dela prinaša dramatične spise in pesmi. Poudarek je na dramatičnih spisih, kajti Jurčič ni bil pesnik. Zal tudi njegovo dramatično delo ni dognano. Vendar pa sta prvotni Tugomer in Veronika Deseniška tako izdelana. da je upravičena izdaja v obliki in na mestu kakor se kaže v tem zvezku. Seveda gre za prvotnega Tugomerja. ki ga je napisal Jurčič sam v" prozi in ne za v verzih napisanega, ki je znan kot Jurčič-Levstikov Tugomer in ki je priobčen sicer v Levstikovem zbranem delu. Jurčičev Tugomer v prozi je prva slovenska tragedija, ki zasluži to ime. z mnogimi hibami in nerodnostmi, je pa vendar prvo tovrstno delo v slovenski književnosti in zato toliko pomembnejše. Na drugem mestu je priobčena Veronika Deseniška, tragedija v petih dejanjih, ki pa tudi m tako dognano delo, kot si ie želel pisatelj sain. Tudi tu je bil Jurčič bolj pripovednik kakor dramatik in je zato vsa kompozicija drame epsko preprosta. Tudi odrsko je delo šibko in tudi kasnejše predelave niso mogle napraviti iz te drame dela, ki bi bilo primerno za uspešno odrsko predvajanje. V Dodatek tega zvezka Jurčičevega zbranega dela je urednik uvrstil še dva dramatična spisa, Olikani Slovenec in Omikani nemškutar. Prva komedija je ohranjena zgolj v o-snutkih, druga pa je ostala torzo, vrh tega pa tudi ni dognana. Oba odlomka sta torej le literarnozgodovinskega pomena.
Drugi del knjige ie posvečen pesmim. Najprej so objavljene tiste pesmi, ki jih je Jurčič objavil v tisku in ki izvirajo iz mladostnega obdobja pisatelja. Pesmi obravnavajo povečini snov iz domače zgodovine in iz ljudskih običajev, torej tisto snov. ki jo je Jurčič tako posrečeno podajal v svojih povestih. Ali pa je v mladih letih zavestno gojil epsko pesem, ki ie močno zaostajala za liriko. V Dodatku so spet priobčene tiste Jurčičeve pesmi, ki so ostale v rokopisu, ki pa seveda sodijo v izdajo zbranega dela. Na koncu so priobčeni še nekateri prevodi, predvsem zato, da se pokaže Jurčičevo zanimanje za Puškina in kako je naš pripovednik pojmoval prevajanje v prozi. Ker gre za znanstveno kritično izdajo ima knjiga opombe v katerih so pripombe k besedilu, predvsem pa uvodne besede o značaju, vsebini in pomenu v tej knjigi objavljenih del.
Sl. Ru.
REVIJE
Zaliv, št. 16-17
Zadnja d\ ojna štev tika tržaške ideološke revije »Zaliv* si je za moto zapisala stavek iz Cankarjevega predavanja v Trstu I. 19111 «Tako so nas tujci in potujčeValci delali majhne in slabe, da smo nazadnje še sami verovali v to svojo neznataosi in nemoč*. S tem in še s spominskim sestavkom Marice Žagarjeve »Ivan Cankar v Trstu* ter polemično razglabljajočim spisom A. Kosa (psevdonim?) «Ob petdesetletnica Cankarjeve smrti na Slovenskem* se je revija oddolžila spominu na enega največjih slovenskih duhov
Ivana Cankarja ob 50-lelnici njegove smrti. Marica Žagarjeva piše o razpoloženju tržaških Slovencev v vojnem letu 1918 spominja se »Majske deklaracije*, veličastne proslave te deklaracije v Rosseiti-jevem gledališču, uprizoritve Ribičičeve mladinske igre «V kraljestvu palčkov* in končno Cankarjevega predavanja v Ljudskem odru, kateremu je sama prisostvovala A. Kos pa je hotel potegniti nekakšno vzporednico med Cankarjem, govorom predsednika Slovenske akademije znanosti in umetnosti Josipa Vidmarja na osrednji proslavi petdesete obletnice Cankarjeve smrti v Ljubljani in nekaterimi stališči na 6. kongresu Zveze komunistov Slovenije. To vzporejanje gradi tako, da ga pripelje do mnogih polemič-no-kritičnih trditev in končno do raz-ničenja sedanje stvarnosti na Slovenskem.
Uvodni prispevek je izpod peresa Ubalda Vrabca. Piše o narodnem vprašanju in delavskih strankah iz izhodiščne postavke: »Vidni in manj vidni tolmači tako imenovanih naprednih idej nam vztrajno dopovedujejo, da bomo tu živeči Slovenci najbolj uspešno zaščitili pravice naše manjšine, če se bomo kompaktno vključili v delavske vsedržavne stranke. Konkretno so tu mišljene PCI in PSU.* S pomočjo citatov ii ljubljanskega »Dela* prihaja do zaključka, da »socialistične republike* torej države, v katerih »določajo zakone in prakso prav stranke z enakim svetovnim nazorom, kot ga imajo delavske stranke v Italiji*, niso rešile, ker niso hotele ali niso znale, narodnega vprašanja. Prispevek še ni za Ključen.
Sledi dokumentarno leposlovni del s prispevki Pavla Strajna «Josip Godina Verdelski — čopov učenec*, mladega pesnika M. Kravosa s pesmimi iz »Knjige o sreči* (7 pesmi), Pavla Merkuja o »Grilčevi zbirki ljudskih pesmi*, v katerem s tehtnim komentiranjem ociKriva delček dragocene Grbčeve zapuščine, za katero upravičeno pravi, da je (zbirka namreč) najtehtnejši prispevek Trsta in tržaške okolice slovenski etnografiji in etnomuzikologiji, da jo je potrebno zato v celoti priobčiti, s čimer se bomo »oddolžili spominu človeka, ki je v svojem življenju nenehno, odgovorno, strokovno dognano delal za tržaške Slovence in so ga ti za življenja poplačali z običajno brco*. Irena Žerjal-Pučnikova nadaljuje svoj spis «Tragedija na grobljah*, ki je razmišljanje o naši hitnosti. Sledi nadaljevanje objavljanja zanimivih pisem Alojzija Resa Francetu Bevku. Literarno pripovedni de’ se zaključi z novim poglavjem Radoslave Premrl o spominih na brata Vojka.
Ztjadi dveh, treh prispevkov, ki sledijo, je marsikaterega od omenjenih sestavkov škoda, da ni dobil primernejšega okvira od te številke «žaliva». Anonimni pisec, ki se očitno skriva za Matijo Ribičem, je za zaključek svojih »Marginalij k potopisu* posegel v vojni čas, v nastanek Osvobodilne fronte, kateri odreka avtentičnost, čes da je »zrasla na napačm predpostavki, da ja uspeh upora zagotovljen le s politično homogenizaeijo ob prekršče-vanju in ne z integracijo avtentičnih sil* itd. Pri ocenjevanju vloge KPS v Osvobodilni fronti prihaja do trditev, da je bilo njeno vodstvo fizično in intelektualni šibko, odtujeno demokratičnim prvinam in da je v OF razdenlo gesla o vodTni vlogi KPS in tak., naprej. Še malo, prav malo, pa bi iz. »Zaliva*, ki je nastal ob sklicevanju na načela in postulate Osvobodilne fronte, izvedeli, da je bila ta fronta navadna prevara...
Boris Pahor objavlja svoj referat na diskusijskem večeru primorskih revij v Kulturnem domu in takoj zatem z lastnimi Komentarji opremljene izvlečke iz predavanja Borisa Kaceta na posveiovanju predstavnikov občinskih Konferenc SZDL v Ljubljani. Kolikor gre za osebno polemiko ,;e Boris P ihor že dobil odgovor in ni, da bi kar koli k temu dodajal. Zahteve, naj hi se naše uredništvo razširilo tako, da bodo v njem zastopani vsv svetovni nazori, pa seveda ne gre jemati resno, če že ne zaradi drugega že zato. ker 'a problematično, če bi potem lahko sploh izšla kakšna številka Primorskega dnevnika. In ko smo že pri Primorskem dnevniku, moram seveda omeniti, da nas nepodpisani a vendar ne tako neznani pisec na zadnji strani revije proglasa za de-nuncrinte, inkvizitorja in državne pravdnike z Rankovičeve d :b 1 sau.o zato, ker je član našega uredništva v zvezi z okroglo mizo v Kulturnem domu zastavil povsem naravno vprašanje U nekemu posegu. Ko je oo-rioben očitek izrekel B.P na račun nekoga prav med omenjeno okroglo mizo v svojem referatu in ga nato v ponatisu tega referata izpustil, je to obrazloži s spoznanjem, da mu tista beseda laž — ni bila estetsko všeč. Obstaja torej upanje, da bo nekoč (morda celo kmalu, saj hitro menja svoje estetske okuse) spoznal, da mu tudi njegovo lepa-tičje na naš naslov ni več estetsko všeč.
Pod naslovom »Neuspela pobuda* piše Miro Stopar zo Odbor bivših mladinskih društev o propadlem poskusit za izdajo skupne spominske knjige ob 50 letnici prihoda Italije v naše kraje in 'zraža obžalovanje, da zamisel ni bila uiesničena in obenem upanje, da bo nekoč vendarle dozorel čas za skupen nastop.
Končno prinaša revija še ponatis nagovora Ubalda Vrabca na koncertu zbora Gallus, v katerem ugotavlja, (ia slovenski pevski zbori v predmestjih in v mestu izumirajo in zavzeto opozarja na ta pojav; pa še kratek povzetek vsebine almanaha za kulturo in književnost »Od-sevi», ki je izšel letos januarja v Slovenj Gradcu	j. k.
Pnmor?fcT7iftioY7iifc
Vreme včeraj: Najvišja temperatura 11, najnižja 4, ob 19, uri 5 stop., zračni tlak 1006,3 pada, veter 8 km severovzhodnik, vlaga 43 odst., nebo pooblačeno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 10 stopinj.
Tržaški dnevnik
Danes, NEDELJA, 20. aprila j
BOŽIDAR
Sonce vzide ob 5.11 in zatone- <® 18.57 — Dolžina dneva 13.46 — I*' na vzide ob 6.38 in zatone ob 23.*
Jutri, PONEDELJEK, 21 aprila
SIMEON
VČERAJ V ČASNIKARSKEM KROŽKU TISKOVNA KONFERENCA
Avstrijski minister za gradnje Kotzina orisal načrte avto cest v Avstriji
Avto cesta Dunaj-Beljak bo končana šele čez 10 letr avto cesta čez Ture pa v sedmih letih
PRED GOSTOVANJEM NA ŠKOTSKEM
Župan Spaccini sprejel predstavnike š.d. «Primorje» in zbora «Vasilij Mirk»
Zupanu so izročili povabilo rektorja akademije v kraju Airdrie, naj se tudi sam ali po zastopniku udeleži tega gostovanja - Župan je povabilo sprejel
Avstrijski zvezni minister za cij Ota. kjer se bo udeležila pro-gradnje je imel včeraj opoldne v slave 70-letnice znanega koroškega dvorani časnikarskega krožka na- skladatelja in harmonizatorja ko-pcvedano predavanje o prometnih : 1 oških narodnih pesmi, Pavla Ker-zvezah v gradnji in v načrtih v av- njaka. Proslava bo danes ob 14.30 strijskem tržaškem zaledju. Preda- [ v veliki dvorani Doma glasbe v vanja sta se udeležila tudi pod- J Celovcu. Na njej bodo nastopili predsednik deželne koroške vlade i združeni moški in mešani zbori iz dr. W. Weissmann in novo imeno-1 Gur in Podjume ter moški zbor vani avstrijski trgovinski delegat j »Kočna« iz Sveč kot zostopnik ka v Trstu dr. Strasser. V dvorani j toliške prosvetne zveze, smo opazili podpredsednika deželnega odbora Mora, odbornika za industrijo in trgovino Dulcija, tržaškega župana ing. Spaccinija, predsednika in ravnatelja trgovinske zbornice dr. Caidassija oziroma dr. Steinbacha, predsednika družbe Autovie Venete ing. Visin-tina, predsednika deželne finančne družbe dr. Malipiera, predsednika Konzorcija za speljavo predora pod Monte Croce Camico dr. De Grisogona, strokovnjaka za cestne gradnje arh. Pellisa in številne druge osebnosti. Prav tako se je zbralo v dvorani tudi lepo število časnikarjev in dopisnikov tujih listov.
Avstrijske goste,ki so se med svojim bivanjem v našem mestu sestali z nekaterimi predstavniki poslovnih krogov in oblasti, je po zdravil ing. Bartoli.
Minister Kotzina je izrazil zadovoljstvo, da more	prikazati v Trstu, «na katerega	so Avstrijci že
od nekdaj močno	navezani)), kako
napredujejo načrti	za sodobno po-
vezovanje avstrijskega državnega zaledja z našim področjem. Naglasil je, da je rad sprejel ustrezno povabilo predsednika zbornice Caidassija ter tako prišel tudi v Trst prikazat probleme, ki jih je pred kratkim že objasnil predstavnikom naše dežele v Vidmu. V glavnem je minister med svojim govorom
prikazal avstrijski	načrt za spelja-	.	.	dolnskeea
vo sodobne ceste	z Dunaja prek J -De ek je	bila seja doLnskega
Gradca in Celovca do italijanske - cbcinskega sveta.
najbolj popularna «Mojcej» pa še «Pojdem v Škufce«, »Ti puobčjak ne lumpej« in druge.
Na povratku se bo delegacija SPZ v ponedeljek ustavila v Ljubljani, kjer se bo udeležila proslave in koncerta ob 25-letnici partizanskega «Invalidskega pevskega zbora«. Delegaciji se '03 tu pridružil še predstavnik pevskega zbora »Vasilij Mirk« s Proseka - Kontovela, Vasilij Daneu, in pa prof. Glasbene matice Oskar Kjuder.
Kongres CISAL-F1ADEL
Danes bo v. krožku ARAC v jav nem vrtu pokrajinski kongres av tonomnega sindikata pokrajinskih uslužbencev (CISAL-FIADEL). Na kongresu bodo razpravljali o vprašanjih pokrajinskih uslužbencev pri nas. Člani sindikata bodo nato izvolili nov odbor in delegate za vsedržavni kongres FIADEL-CISAL ki bo od 25. do 27. t.m. v Neaplju I
Zupan inž. Marcello Spaccini je včeraj dopoldne ob 9.30 v svojem kabinetu sprejel predstavnike športnega društva «Primorje» in pevskega zbora »Vasilij Mirk« s Pro-seka-Kontovela, katere je županu predstavil občinski odbornik Dušan Hreščak. Pri sprejemu je bil navzoč tudi občinski odbornik za šport Luciano Ceschia.
Predstavniki «Primorja)> Miro štrekelj, Marino Luksa in Srečko Sedmak ter zbora »Vasilij Mirka Vasilij Daneu :n Marino Košuta, so župana seznanili s svojim skorajšnjim gostovanjem na Škotskem v kraju Airdrie pri Glasgowu zadnje dni junija. Ob tej priložnosti so mu izročili tudi pismeno vabilc. ki ga je rektor tamkajšnje «The Academy» preko š. d. «pnmorje)>
Ostale	vesti iz	tržaške
kronike	berite	na 2.
strani.		
Na proslavi, ki jo prireja Slovenska prosvetna zveza iz Celovca, bo delegacijo Zveze kultumo-prosvet-nih organizacij Slovenije vodil prof. Radovan Gobec.
Delegacija SPZ iz Trsta bo slavljencu ob tej priložnosti izročila v cai luksuzno izdajo Gallusov posvetnih skladb z naslovom «Mora-lia», prof. Radovan Gobec pa mu bo za dolgoletno delo in velike zasluge na glasbenem področju izročil Gallusovo plaketo.
Pavle Kernjak je našim ljubiteljem slovenske pesmi znan po vrsti skladb, med katerimi je gotovo
...........■Umil milil....................................
S SEJE DOLINSKEGA OBČINSKEGA SVETA
Odobritev sklepa o najemu posojila in o prodaji občinskih zemljišč
Zupan je sporočil občinskemu svetu, katera javne, dela bodo opravili v okviru gospodarskega načrta
naslovil na tržaškega župana naj bi se sam po svojem zastopniku udeležil tega gostovanja.
Zupan inž. Spaccini je vljudno povabilo z veseljem sprejel in obljubil, da bo določil svojega zastopnika oziroma predstavnika občine. da se udeleži gostovanja in gostiteljem v Airdriu tudi izročil primerno darilo tržaške občinske uprave ter pismeno sporočilo županu gostiteljskega kraja
V okrog 20-minutnem razgovoru so nato predstavniki športnega društva »Primorje« in zbora »Vasilij Mirk« seznanili župana s tem. kako so bili vzpostavljeni stiki' nied Prosekom in škotskim krajem Airdrie in kako je prišlo do tega gostovanja, ki je povračilo za gostovanje šDortne skupine iz Aird-ria pred dvema letoma na Proseku.
Zupan se je nato zanimal tudi kako je z vprašanjem športnega igrišča na Proseku in še za druga vprašanja na Proseku in Kontovelu ter pred poslovitvijo pohvalil fcudo. ki zbližuje narode
po-
meje. Ta cesta, ki se gradi po etapah in razmeroma počasi, v prvi vrsti zaradi pomanjkanja finančnih sredstev (ta se namreč stekajo leto za letom od davkov), bo nared le čez kakih 10 let. Druga važna prometna žila v načrtu pa je Turska avtocesta (Salzburg - VVerfen-Rennweg - Spittal - Beljak), ki bo povezovala južnonemško z italijanskim cestnim ali bolje avtocestnim omrežjem. Ta žila bo po vsej verjetnosti nared čez 6 let, in sicer najprej kot dvostezna, pozneje pa ji bodo pridali še dve stezi, za kateri pa bodo • glavne inženirske gradnje pripravili že v prvi fazi gradnje.
Turska avtocesta bo dolsja 172 km, bo dostopna tudi za težka vozila in bo vozna poleti in pozimi. Njena največja strmina se bo sukala med 3,5 in 4 od sto, na celotni trasi pa bo več pomembnih inženirskih del, tako 6,3 km dolg predor pod Turami in drugi, 5,3 km dolg predor pod Katschber-gom. Po tej žili se bo v bodočnosti odvijal tovorni in turistični promet iz širokih evropskih predelov, k1 se razprostirajo severno od Vzhodnih Alp. najprej v našo deželo, nato pa naprej v notranjost Italije ter na italijanski in jugoslovanski Jadran.
Koroška in salzburška dežela bosta v najkrajšem času ustanovili posebno delniško družbo «Tauer-nnutobahn AG», pri kateri bodo soudeležene zvezna vlada s 60 od sto, obe republiki pa z 20 od sto vsaka. Družba bo zgradila cesto in jo pozneje tudi upravljala, v tej zvezi pa velja omeniti, da se bo cestnina po vsej verjetnosti pobirala le za prehod po najzahtevnejšem odseku, to je po odseku s piedori, mostovi in drugimi velikimi manufakti med Turami in Katschbergom Na trasi nove avto ceste so strokovnjaki že delj časa na delu, pa tudi nekatera gradbena dela so bila že oddana. Kakor je naglasil podpredsednik koroške vlade Strasser, pa bo tudi v tem primeru od finančnih razooložlli-vosti odvisno, ali bo Turska avto cesta lahko res predana prometu dn leta 1975/76, ali pa se bo gradnja zavlekla na daljšo dobo.
ki je razprav ljal o važnih upravnih zadevah, posojilih in prodaji zemljišč. Po odgovoru na nekatera vprašanja ije župan sporočil, katera javna dela bodo izvedli v okviru gospodarskega načrta za leto 1968 ( 50 mil. lir), in sicer: ureditev občinskih cest (15 mil.), ureditev srenjskih poti (15 mil), popravila vodovoda (5 mil.), okrepitev javne razsvetljave (10 mil.) ter ureditev prostora «Na jami« v Boljuncu (j mil.;. Dela se bodo začela že letos. V okviru gospodarskega načrta za leto 1969 (50 mil. lir), je v načrtu Izgradnja špbrtndga centra. Stroški bodo znašali precej več in ;ih bodo krili z odškodnino za s .-ori-nc igrišče pri Boljuncu (65 mil lir). Občinski svet je odobril zadevni sklep občinskega sveta. Prav tako je odobril sklep občinskega odbora, da se izdelava nač-ia za novo telovadnico poveri arh Costi (2,280.000 lir). Nato je občinski svet odobril najem posojila (57.500.0o0 lir) za izgradnjo nove telovadnice.
Med razpravo o izdelavi načrta za telovadnico je svetovalec LSS Mirko Žerjal protestiral zaradi izbire kraja za športno igrišče. Dejal je, da so v Boljuncu zbrali 477 podpisov z zahtevo, da se novi športni objekt zgradi v Boljuncu. Nato je očital občinski a- t pravi, da ni demokratičn i, da je i športno igrišče last Bolj unč« nov, da bi se Jim zgodila huda krivica, če bi novo športno igrišče bilo zgrajeno drugje itd. Rekel jc, da so v Boljuncu nekateri »odpadniki« in je očital občinskim svetovalcem večinske liste iz Boljunca da be ne zavzemajo za interese Boljunca. Uporabljal je celo žaljive izraze, tako da so ga nekateri svetovalci prekinjali s pikrimi pripombami. Ozračje je odi precej napeto. Prizadeti svetovalci so c -stro zavrnili njegove žaljive iz raze, drugi so poudarili, da mora biti športno igrišče za vse, da je podpihovanje sporov med vaščani in vasmi zelo škodljivo itd. župan je krepko zavrnil obtožbe glede demokratičnosti občinske uprave 111 nato navedel, kaj vse je obč na na pravila za Boljunec ter nripcmnil, da je bilo športno igrišče v Boljuncu zgrajeno z občinskimi sred stvi za vso občino. Prebral Je tudi sporočilo občinskega odbora, ki le bilo objavljeno v tisku že pred nekaj meseci glede izbire kraja za športni center. Mirko Žerjal je jc protestiral in dejal:	«Kaj nam
pomaga, če nekaj naredite, potem pa nam vzamete « Svetovalec Niko Kosmač, tudi od LSS, mu je dejal:	»Saj boste imeli nov kul-
turni dom», drugi so protestirali, ker jih je žalil. Žerjal je bil razburjen, vstal je ln izjavil, da zapušča sejo v znak protesta. Od -Sp! je in nato je seja spet ao tekala mirno Sklep je bil odobren
s 16 glasovi, ena glasovnica pa, ki se nanaša na državne prispevke je bila bela.	| za uresničenje raznih javnih in dru
Zupan je sporočil, da je vodstvo 'J~’ -•	"—■—-- -	-
tržaške hranilnice (Cassa di Ri sparmio) ob otvoritvi podružnice v Boljuncu oodarilo občini bUOOUG Ur in občinski podporni ustanovi 500.000 lir. Občinska uprava je izročila dena- podporni ustanovi, 500.000 Ur pa je razdelila najbolj revnim občanom Nato oa e ob: činski svet soglasno po.-oiastil župana. da podpiše kupni)-prodajno pogodbo za prodajo 138600 kv. m občinskega in jusarskega zemljišča za gradnjo tovarne <iMT ter inf rast ruktoir, Jn sicer po 1000 lir za 'kv m Vrsrv tako jr občinski svet odobril sklep za najem 5.5 mil. lir aajsojiia za razširite,’, u-veditev tn. asfaltiranje turistične c*ste Boršt - Jezero. Občina bo krila 50 odst. stroškov, ostalo pa dežela. Občinski svet je ob koncu še odobril sklep glede prodaje 22.110 kv m notranjih poti in potekov na področju, kjer so rezervoar!! naftovoda, in sicer po 1000 lir za kv m. kakor tudi prodajo '5.600 kv. m zemljišča dolinske srenje družbi SIOT. tudi po 1000 lir za kv. m
Prihodnjo spja bo aprila
v Wpk 29
Delegacija SPZ v Celovec na proslavo 70-letnice skladatelja Pavla Kernjaka
Danes zjutraj je odpotovala v Celovec delegacija Slovenske prosvetne zveze, v kateri so podpredsednik Miro Kapelj, zborovodja Mirko Guštin in še zborovodja Igna-
liiiiiiniiiiiimiMiiiminiiiMiiiiimHiiiiininiMiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiimiiiniiiiMMiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiii
SEJA TRETJE DEŽELNE KOMISIJE
Dežela bo prispevala 1 milijardo za kulturo
Tu prispevek se nanaša na štirilelno dejavnost
Tretja stalna komisija deželnega sveta je razpravljala pod predsedstvom svetovalca Romanija o zakonskem osnutku o deželnih posegih za razvoj kulture, za ohranitev zgodovinskih In umetniških predmetov, za znanstvene raziskave in za razvoj vseučiliškega pouka Zakonski osnutek predvideva, da bodo porabili v ta namen eno milijardo lir v štirih letih. O zakonskem osnutku pa sta poročala svetovalec Ramanl ln odbornik za prosveto Giust.
Ramani je dejal, da se loči o-sr.uteK v dva dela Prvi del vsebuje pjsf.e za razvoj kulturnih dejavnosti, drugi del pa predvide va prispevke z?. ohranitev raznih zgodovinskih In umetniških dobrin za vseučiliški pouk In znanstvene raziskave. Ukrep spada v program gospodarskega in socialnega razvoja za petletje 1966-1970 Sluti bo tudi okrepitvi odnosov med
kulturnim! ustanovami in deželno upravo.
Odbornik Giust Je orisal nekatere posebne točke zakonskega o-snutka in zlasti naloge deželne komisije za kulturo in umetnost, ki bo {»omagala deželni upravi pri določanju njene kulturne politike. Namen zakonskega osnutka je tudi, da bo pospeševal racionalni razvoj kulturnih dejavnosti v vsej deželi, Navdihuje se ob osnovnem načelu, da ima vsp.k državljan pravico uživati kulturne dobrine ter t-> duhovno, moralno in družbeno spopolnjevatl. Poleg tega se opira na zamisel, da so razne kulturne službe v javnem interesu ter Jih morajo zato javni organi podpirati. Končno je odbornik naglasil, da zakonski osnutek delno nadomešča predpise znanega zakona štev. 23 iz leta 1965.
Komisija se bo ponovno sestala v torek ob 10. uri ln začela splošno razpravo o osnutku.
Seja izvršnega odbora PSI
Včeraj se je v Trstu pod pred sedstvom deželnega tajnika poslanca Lorisa Fortune sestal deželni izvršni odbor PSI. Med drugimi s : bili navzoči tudi podtajnik zaklad nega ministrstva Guido Ceccherin. senator Zannier in deželna odbor nika Devetag m Dulci. Glavni pred met razprave je bilo vprašanje predloga deželnega zakona za uresničenje člena 50 deželnega statuta
gih del v deželi. Poudarili so, da bi moral parlament čimprej proučiti ta predlog, po katerem naj bi da la država deželi v sedmih letih o krog 500 milijard lir.
Izvršnemu odboru je o tem vpra šanju poročal tajnik Fortuna. Mea drugim so poudarili, da bi moral: socialistični senatorji pred začet kom razprave v senatu obširno or sati gospodarski in socialni polo žaj v deželi. V ta namen so tudi dali nekaj predlogov. Sklenili so da se bodo o tem sporazumeli tud) z drugima dvema strankama leve sredine KD in PRI ter da bodo začeli razpravljati o členu 50 deže' nega statuta tudi z vsemi delavci v deželi
Predsednik in podpredsednik zadruge »Naš Kras« Egon Kraus in Dušan Kodrič sta včeraj v sprem stvu odbornika Dušana Hreščak 1 obiskala tržaškega župana inž. Spae cinija, da bi ga seznanila z name ni delovanja zadruge.
V razgovoru je bilo med drugim načetih več vprašanj, ki zadevajo Kras in Kraševce, o čemer pa bo mo več poročali v eni prihodnjih številk našega dnevnika.
Slovensko gledališče v Trstu
Danes, 20. t. m., ob 16. uri v Kulturnem domu (OKOLIŠKI ABONMA)
V petek, 25, t. m., ob 16. uri (ABONMA NEDELJSKI POPOLDANSKI)
Titus Maecius Plautus
AMFITRUO
Prodaja vstopnic pri blagajni Kulturnega doma vsak dan od 12. do 14. ure. V nedeljo eno uro pred pričetkom predstave. Rezervacije na tel 734265
Vozni red avtobusov 20.4. za okoliški abonma-Avtobus	št.	1:	Nabrežina ob
15.10.
Avtobus	št.	2:	Sv. Križ	15.15,
Prosek 15.25, Kontovel 15.25. Avtobus	št.	3:	Sesljan	14.25,
Vižovlje (bivio) 14.30, Mavhi-nje 14.35, Prečnik 14.40, šem-polaj 14.45 Praprot 14.50, Trnovca 14.55	Salež 15.00,	Mali
Repen 15.10, Briščiki 15.15.
V petek, 25. t. m., ob 21. uri v kinodvorani v BAZOVICI
VEČER SLOVENSKIH BALAD IN ROMANC
v podajanju gledališkega u-metnika STANETA RAZTRESENA.
Prosvetni društvi PRIMOREC	TABOR
Trebče	Opčine
priredita
v nedeljo, 27. aprila, ob 17.30 v Prosvetnem domu na Opčinah
KONCERT
Bratskega srečanja se bo udeležilo preko sto pevcev hrvaškega zbora R K U D Matko Brajša - Rašan in zbora italijanske manjšine LINO MARIANI iz Pulja.
Vstopnina 300 in 150 lir.
Proslava v Rižarni
Tiskovni urad KD sporoča, da bo Krščanska demokracija tudi letos proslavila obletnico odporniške ga gibanja v Rižarni. V četrtek,
24.	t.m. bo ob 19. uri na kraju, kjer je bil krematorij, maša zadušnica. Msgr. Marzari bo po maši imel kratek nagovor. Cerkvene obrede bodo opravili tudi židovski in srbsko - pravoslavni duhovniki. Poleg tega bodo položili venec k spomeniku v Rižarni in spominski plošči Paola Retija v vhodu palače «Diana».
Proslava KD v Trstu je bila določena za 24. t.m., ker se bodo oblasti in krajevni predstavniki KD
25.	aprila udeležili osrednje proslave odporniškega gibanja, ki bo v Vidmu, katere se bo udeležil tudi predsednik vlade Rumor.
llllUIIIIIMMIIIIIIIIIIIimilllllllllllllllllllllll1llllllll|||||i||||||H|||||ll|||||ii||l|l|l|||||||,,|,l|,|lllllllllm,||||||||a
Včeraj-danes
Habe m gospodinja Maria Pia sem, zdravnik Ezio Cotrozzi >n podinja Gianna Acunzo, univ. štu. dent Guido Neubauer in učiteljica
Mo-
go-
ROJSTVA, SMRTI IN POROKE
Dne 19. aprila 1969 se je v Trstu rodilo 10 otrok, umrlo pa je 10 oseh
bin “ por SOpa^!el?iienu,nMariaa.u.l I ™jana - Hrhf^	ur«‘r»^ Cteudio
rocchl por Pino 66-leina rin I maviz ln blagajničarka Silvia Masi, karoserlst Mario Parovel in prodajalka Donatella D’Agost>ino, študent Renzo Ienko ln učiteljica Luciana Sussan, telefonist Sergio Doniš in radiološki tehnik Vlasta Gla-
(Juattrocchi por. Pino, 66-letna Clo-rinda Bartolomei, 43-letna Maria Eag-gionato, 48-letni Pietro Barut, 69-letna Agostina Dodich por. Savi, 62-letna Aliče M-usina, 54-letni Egi-dio Vecchiet, 71-letni Giovann Bra-dini, 84-letna M Assunta Ruzzier por. Vidali
OKLICI: uradnik Umberto Sarto-re in delavka Maria Marchesi, ind. jzvedenec Mario Posar in gospodinja AdaJgisa Marži, električar Antonio Cleva in prodajalka Nadia Ovsez, karab. častnik Pietro Venezia in šivilja Anna Maroich, trgovec Ferruc-cio Giustina in šivilja Valeria Ber-netti, prodajalec Francesco Mozetič n uradnica Luigia Strain, uradnik Olaudio Cesare in gospodinja Mau-ra Ercolinl, elektromehanik Gualtiero Ceodek in gospodinja Olga Calabre-se, uradnik Franco Volpis 'In uradnica Marlella Centis, postrešček Gior-gio Benedetti in frizerka Mara Pran. zo, cevar Umberto Amato n šivilja Maria Prodan, šofer Bruno Gelsl m gospodinja Kachele Salonicchio, delovodja Albano Fuser in uradnica Liana Colamaria, mesar Tulilo Benedetti in frizerka Marina Natalini. parketar Anteo Gardelin in gospo-
URARNA ZLATARNA
LAURENTI
TRST - Largo Santorio 4 — Tel .723240
Pestra izbira najboljših ur švicarskih znamk in zlatnine za poroke, birme, krste, godove, rojstne dneve in druge priložnosti — Poseben popust.
dinja S Iva Prodan, risar Ugo Pierri in gospodinja Afra Pradelia, delavec Roberto Violin In frizerka Paola Pe-tracco, strojnik Bruno Malle in u-radnka Laura Lorenzi, asitent na u-niverzi Tulilo Renzi in gospodinja Orietta Bon facio, mehanik Ricca-rdo Buzzai In prodajalka Livia Parovel. uradnik Renato Vattovanl in uradnica Blanca Strauss, uradnik Stelio
Za vašo poroko .,
«F0T0GRAFIA» EC0N
Oglasite se pravočasno Telefon 93295
Trst, Ul. Oriani, 2 (Barriera)
vak, pek Aldo Glacomini ln prodajalka Irene Coslovich, trgovec An-drea Olgiatl -in gospodinja Mala Sem-previvo. prvi natakar Cesarr Fonda in prodajalka Elena Albano, uradnik Roberto Volk In uradnica An-tonietla Porz.ia, bolničar Roberto Merlak in likalka Dorina Frausln, u-radnik Silvio Višin:	in učiteljica
Marina Colombo, mehanik Lucio Fait 111 knjigovezka Renata Marcuzzl, pleskar Fabio Lampi in frizerka Anita Maria Obad, uradnik Angelo Tlbald-in uradnica Luciana Persinl, urad. nik Gianfranco Courir in uradnica Silvana Ballaben, kapitan Paolo Got-tardis in uradnica Eliana Cherubln/, uradnik Ferrucclo De Cata in uradnica Adriana Cricchiuttl, geometer Giulio Comel in uradnica Majda Tence, mizar Giorgio Kresev-ch in uradnica Maria Melillo, delavec Paolo Perselli in Elisabeth Schmid, zidar Cosimo Vlsconti ln Slava Boga-lez, finančni častnik Osvaldo Fran-cla in uradnrea Romana Vlezzoli.
dTievna služba lekarn
(od 13. do 1C. ure)
Busolinl, Ul. P. Revoltella 41. Piz-zul - Cignola, Korzo Italija 14. Pren-dini, Ul. T. Vecell-o 24. Serravallo, Trg Cavana 1.
NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 19.36 do 1.30) AlUEsculapio, Ul. Roma 15. INAM, Al Cammello, Drevored XX Settem-bre 3. Alla Maddalena, Ul. dellTstria 43. Dr, Codermatz, Ul. Tor S. Piero 2.
Otvoritev razstave petih primorskih slikarjev v Skednju
Včeraj popoldne so v prostorih skedenjskega kulturnega društva Dom v Ulici Soncini 112 odprli razstavo del petih slovenskih likov mkcv, ki Žive in delajo na Primor-slcem v raznih središčih onstran meje. Zvest Apollonio ki je po rodu iz Bertokov, živi in dela pa na Plavjah je v . mali dvoranici v prvem nadstropju Doma razobesil pet svojih barvnih odtisdo. Viktor Birsa, ki se je rodil v Kobjeglavi. zwi pa v Portorožu, je razstavil štiri olja in sicer dve pokrajini in dva raška motiva. Kipar Jože Poh-len. ki je doma iz Hrastovelj, živi pa v Kopru, je razstavil tri svoje gline, en bron in tri risbe. Rafael Nemec je po rodu iz Vrtojbe, živi pa v Novi Gorici Na tej... rgzstavi vidimo štiri njegova olja. Ivan Varl ki se je rodil v Kamni Goric’ živi in deluje pa v bližnji Sežani, razstavlja tri svoja olja.
Ker razstavlja pet likovnikov, različnih starosti, je povsem umevno da gre za razstavo od izrazite figu-rativnosti, pa do novejših abstraktnih tokov, vcndpr o tem na tem mestu ne bomo govorili in prepuščamo Strokovno sodbo kritiku Raz stava bo odprta do 26. t.m.
Gledališča
Teatro Stabile
Danes popoldne ob 16.30 zadnja predstava komedije »Dvaindvajset načinov, kako imet: sina« Cileja in Mazzucca v izvedbi gledališke skupine «La Serebissima«. Prodaja vstopnic pri osrednji blagajni v Pasaži Protti (tel. 36-372 in 38-547)
Nazionale 15.00 »Che cosa hal fatto quando siamo rimasti al bulo« Doris Day.
Gratlacielo 14.30 »Metti, una sera a cena«. J L. Trlntignant, L. Capo-licchio, T. Musante Technlcolor Prepovedano mladini pod 18 letom
Eden 14.30 »Partner«. Pierre elementi. Trna Aumont, Stefania San-drelli. Technicolor. Prepovedano mladini pod 18. letom.
Fenice 14.30 «Una ragazza piuttosto romplieata«. Catherine Spaak, Jean Sorel. Technicolor. — Prrpovedano mladini pod 18. letom
Excelsior 15.00 «L’altra faccia del peccato«. Colorscope.
Ritz 14.30 »Tepepa«. Thomas Milian, Orson VVelles. Technicolor.
Alabarda 16.30 »Testa di sbarco per Otto implacabili«. Peter Lee Lavv-rence, Guy Madison.
Moderno 14.30 «1 quattro delFAve Maria«. Terence Kell. Brock Pe-ters.
Fllodrammatico la.00 «11 gobbo di Londra«. Uta Levka, Gunther Stoli. Prepovedano mladini pod 18. letom.
Aurora 15.00 «Serafino», A. Celenta-no. Technicolor. Prepovedano mla. din! pod 14, letom.
Cristallo 16.30 in 21.00 Varietejski program. Gino Bramieri, Scilla Ga-bel, C. Rissone.
Capitol 14.00 «Bora Bora«. Corrado Panl, Haldče Politoff. Technicolor. Prepovedano mladini pod 18. letom.
lmpero 15.00 «Anch'io ho il diritto di nascere«. Julio Aleman, Mari-cruz Olivler. Technicolor.
Vittorio Venelo 14,30 »I bastard«. M. Lee, G. Gemma, R. Haywort. prepovedano mladini pod 18. letom.
Astra 15.30 «Sette spose per sette fralelli)). Technicolor.
Ideale 14.00 «Barbarella». Jane Fonda. Ugo Tognazz1. Technicolor.
Abbazia 14,30 «L'ora della furla«. ,| stewart, II, Fonda. Technicolor.
Prosvetno društvo v Skednju Trst — Via di Servola 124
V torek, dne 22. aprila 1969, bo gostovala v kinodvorani v Skednju dramska skupina prosvetnega društva Prosek-Kon-tovel z dramo M Puc v treh dejanjih:
SVET BREZ SOVRAŠTVA
Pričetek predstave ob 20.30. Vabimo vse rojake iz Skednja, od Sv. Ane in s Kolonkovca, da si ogledajo to zanimivo igro. Vstopnina 250, dijaki 150 lir
PROSVETNO DRUŠTVO PROSEK KONTOVEL
V sredo, 23. aprila, ob 20.45 v prosvetni dvorani na Proseku
Mira Puc
SVET
BREZ SOVRAŠTVA
Drama v treh dejanjih Vabljeni!
Kr

vabi člane na 2. redni občni zbor, ki bo v četrtek, 24. t, m„ ob 20.30 v prvem sklicanju in ob 21. uri v drugem sklicanju v Mali dvorani Kulturnega doma.
Slovensko gledališče v Trstu
Kulturni dom
V sredo, 23. t. m. ob 20.30 v Mali dvorani
PRODUKCIJA
STUDIA SG
Program:
Edvard Albce «Peskovnik» Murray Shisgale «Obletnica» Tennessee Williams
»»Nenaseljena hiša«
V torek,
22. aprila 1969, ob 20.30 bosta v Slovensktem klubu predavala dr. S. Gabrovec — iz Narodnega muzeja v Ljubljani — in T. Knez — kustos Dolenjskega muzeja v Novem mestu Tema predavanja:
PRAZGODOVINSKA
DOLENJSKA
ob spremljavi barvnih diapozitivov, s katerimi bosta predavatelja prikazala najnovejša odkritja na tem delu Slovenije.
Vljudno vabljeni!
Prosvetno društvo v Skednju
vabi mladino osnovnih in srednjih šol na filmsko matinejo, ki bo danes, 20. aprila t. 1., ob 11. uri v društvenih prostorih. Poleg drugih filmov za mladino bomo predvajali tudi filmske posnetke mladinske igre «V kraljestvu palčkov«, ki jo je, igrala škedenjska mladina ob proslavi stoletnice kmečke čitalnice
Darovi in prispevki
> Ob 25-letnici mučeniške smrt1 PF dragega in nepozabnega bratranb Vladimira Martelanca v nemškem D borišču Natzveiler daruje sestri#1 Vesna Kovačič 10.000 din za spomH nik žrtvam v Natzveilerju in 5^ lir za spomenik padlim partizani na Opčinah. Ob 25. obletnic-' tra# ne smrti sina Edkota, nečaka Er* in brata Ninita daruje družina Šid* bar z Opčin 10.000 lir za Dijaško s*. tico. V počastitev spomina pok. sri stre Mirne Ražem daruje brat Srn ko 2000 Ur za prosvetni dom v Bazovici, 2C00 l'r za športno društV: Zarja in 1000 lir za Dijaško inatief-V počastitev spomina malega Igorja Dolharja darujeta Olga in Živko D' pinc 5000 lir za Dijaško matico. AlOr Kralj iz Trebč 122 daruje 500 l'f 0 pevski zbor Primorec. V spomin lemu Igorju Dolharju darujeta Natf ja in M ran 11.CC0 lir za Dijaško matico. Ganjena zaradi nenadne Ja gube malega Igorja Dolharja se družuje številnim sožaljem ter & ruje v počastitev spomina za Dij* ško matico 2000 lir družina J°žK'i Lukeš. Namesto cvetja na grob sihč ka dr. Rafka Dolharja darujejo ^ ni Slovenskega gledališča 24.COO ? za Dijaško matico. Namesto cvet)) malemu Igorju Dolharju daruje spa Draga Pahor 1000 lir za skl* Serg ja Tončiča. Namesto cvetja *’ grob malega Igorja Dolharja d jeta Vera in Marcello Bertocchi 39»j lir za športno društvo Sokol. V častitev spomina Viktorja KoSm darujeta Vlasta in Armido 1500 “I za Glasbeno matico. V spomin lega Igorja Dolharja darujeta in nono 5C00 lir za prosvetno štvo Ivan Cankar.
V oporoki je pok. Luka Fabi bac) zapustil 100.000 lir za Dijaš“ matico.
Namesto cvetja na grob male*1 Igorja Dclharja darujeta družini •I®' gan, Trst-Milan 5000 lir za Dija5** matico. Globoko užaloščena zara“j smrti malega Igorja Dolharja dar«" Livij Valenčič 3000 ‘j' uštvo Sokol. Name*?j cvetja na grob malega Igorja D®?
eta Cvetka in Danilo Se®-
jeta Silva in Livij Valenčič 3000 za športno društvo Sokol. Nam®-cvetja na grob malega Igorja D®T harja darujeta Cvetka in Danilo Se®] mak iz Križa 5000 lir za Dijaško i9*t tico. Namesto cvetja na grob Igp^B Dolharja darujeta Antek in Tatj3®'
Terčon 3C00 lir za športno dru^j Sokol. Za proslavo 80-letnice m družbe sv. Cirila in Metoda so rovale Gizela Bufon Poljanec Zora Cok 5000 in Marija Abram kovec 1000 lir. Namesto cvetja grob malega Igorja Dolharja dalri jeta dr. Gantar 5000 lir in Bofl Možina 5000 lir za Dijaško mati®®'
SOŽALJA Ob bridki izgubi, ki .je tako te*** prizadela dr. R. Dolharja in nje?®' vo ženo Nadjo, izrekata globoko O" žal.je Sonja in Ivan Lokar.
Žalosti hudo prizadetih prij**^ ljev dr. R. Dolharja in Nadje pridružuje Edi Bernhard z man1®'
Mali oglasi
HOLLESCH — urama, zlatarna — Piazza S. Giovanni 1. Priložnosti za birmo, moderno obdelano garantirano zlato 18 K po 800 lir gram
MODERNE BARVE ZA STANOVA. NJE, barve, ki se dajo prati, laki, firneži, čopiči in drugo po izredno ugodnih cenah, dobite v Ul. Vespuc-oi 13, vogal Ul. Concordia.
»CITROEN« — mehanična delavnica Samarittani in Miceo in prodaja nadomestnih delov. Ulica Rittmever 4/a
ZAHVALA
Prisrčno se zahvaljujemo vse^ ki so z nami sočustvovali ob “ gubi našega dragega
Štefana Frančeškina
Posebna zahvala darovalcem cve!j ja ter vsem, ki so na kateri ^ način počastili spomin pokojni*8 in ga spremili na zadnji poti.
žalujoča žena . in drugo so r odst'
Trst, 20, aprila 1969.
Ljudska prosveta
K/NO «|R|S» PROSEK
danes ob 16. uri Cinemascope barvni dramatični film:
HALLE ARDENNE
ALLTNFERNO Igrajo: F. Stafford, D. Bian-chi, C. Jugens.
KINO NA OPČINAH
danes ob 15. uri technicolor drapiatični film:
LA STKANA COPPIA Igrajo:	Jack Lemmon in W.
Matthau.
Prosvetno društvo »Ivan Cankar«
obvešča, da bo v ponedeljek, 21. t.m. ob 20 30 odborova seja,
n # *
Orkester Glasbene matice pod vod. stvom prof. Oskarja Kjudra priredi danes zvečer koncertni nastop v Aj. dovščinl kot gost tamkajšnje ZKPO Kot solista sodelujeta pianistka Neva Merlak - Corrado in violinist A-ieksander Zupančič.
SPDT obvešča, da zaradi na novo zapadlega snega odpade 27 t.m. izlet na Čaven in je prestavljen na poznejši čas. Točen datum Izleta oo-mo javili kasneje • • •
Prosvetno društvo France Prešeren
v Boljuncu obvešča izletnike v Velenje, da bo odhod Iz Boljunca v nedeljo, 27. t.m, ob 5. uri zjutraj. Prosimo za točnost.
Prosvetno društvo Slavko Škamperle priredi dne 25. aprila enodnevni izlet v Beneško Slovenijo, Čedad, Trčmun in okolico z obiskom prosvetne ga društva Ivan Trinko v če dadu. Vpisovanje na sedežu društva na stadionu »Prvi maj« Vrdelska cesta 7
Razna obvestila
SPDT alpinistični odsek javlja, da
se ho plezalni tečaj v Glinščici pr čel danes, 20, t.m. Zborno mesto je v Boljuncu na trgu ob 9.30 zjutraj. Vabljeni vsi tečajniki ‘n vsi, ki jih zanima plezanje. Avtobus odpelje s Stare mitnice ob 9. url zjutraj.
ZOBOIDRA VNIK
Dr. A. KRANJEC
obvešča, da je odprl ordinacijo za zobne in ustne bolezni ter za zobno protetiko na
OPČINAH v Proseški ul. št. 18
ORDINIRA od 9.30 do 12. ure.
Sprejema vpisane v razne bolniške blagajne kot so: obrtniki, trgovci, ENPAS, INADEL, EMPDEDP itd.
M
ZAHVALA
Prisrčno se zahvaljujemo vsem, ki so sočustvovali z nami ob bridki izgubi našega nepozabnega sinčka, bratca, vnuka in nečaka
IGORJA DOLHARJA
Posebna zahvala darovalcem cvetja ter vsem, ki so na kateri koli način počastili njegov spomin in ga spremili na zadnji poti.
Užaloščeni očka, mamica, sestrica, lioni in nono ter drugo sorodstvo
Trst, Trbiž, 20. aprila 1969.
ZAHVALA
Prisrčno se zahvaljujemo vsem, ki so z nami sočustvovali ob izgubi našega dragega
ZDRAVKA KURETA
Posebna zahvala darovalcem cvetja in vsem, ki so ga spremili na zadnji poti.
ŽALUJOČE DRUŽINE: MACAROL, ŠKRK in MOŽINA Gropada, Trnovca. Sežana, 20. aprila 1969.
ZAHVALA
Globoko ganjeni se zahvaljujemo vsem, ki so z nami sočustvovali in na kateri koli način pomagali in počastili spomin naše drage mame, none, tašče in pranone
MARIJE RAŽEM
Posebna zahvala č. g. župniku, gospodu dr. Milanu Startu, darovalcem cvetja in sorodnikom.
ŽALUJOČI DRUŽINI PEČAR in KAŽEM
Bazovica, Reka, 20 aprila 1969.
ZAHVALA
Prisrčno se zahvaljujemo vsem, ki so z nami sočustvovali ob izgubi naše drage sestre in tete
MARIJE TURK
Posebna zahvala č. g. župniku, zdravnikoma Dclamiju U* Grudnu ter vsem darovalcem cvetja.
ŽALUJOČI I SORODNIK*
šempolaj, 20. aprila 1969.
)ne 0 - Ur b 23Jf
SPETKOVE SEJE TRŽAŠKEGA OBČINSKEGA SVETA
jrila
t- Pfr uran« em ta s t rii*1' spon* i 5.9» izanos tra# Em® a Sloko to1
Zupanovo poročilo o popravkih dežeke urbanistične komisije v regulacijskem načrtu
Ostra polemika v zvezi z izdajo dveh gradbenih dovoljenj za gradnjo dveh industrijskih naprav v zgoniški občini - Skliče naj se medobčinska komisija
seiL; \ J ■usta in terasa žoln; l P?PJ,avkorn. ki jih je de-urbanistični odbor vnesel k
^„u mestnega regulacijskega na-
***• ^ tem 71-rv.;	~__t
ko »
Aloj* ir o
in
oin^brsen del razprave na seji ob-hil n6^a -sve'a v petek zvečer je cf nJ0SVecen vPrašanjem urbanistič-£rrf sphpi r“voja T15.13 Krasa še po-
v Bfr
Iruštv*
Tiatidi
igorjal r,,, j v zvezi je občinski svet prišlo w razpravi- med katero je demnt do Prerekanja med vodjo in lrmi5SCanske skupine Rinaldijem "v nekat^01-5^0? Cuffarom v zvezi z vuV občinck*011 oč-tki na racun zgoniške »‘»a jt njp ifke. .uprave, potrdil imenova-_ e pri- 90 rini rniSije.,i ki b« morala v roku lT d*' ne ,,_u Pr?ucit; vse pripombe dežel-Dij>| mn .ban.lsii.čpe komisije k mestne-jožWj s |ulacijskemu načrtu, ki ob-
3 imenovaniStGni wV	So
jo v, (Msn »i Wondnch, Loncian PUreo’TMarchesich (MITLT). Mor-settffc- (PLI)- Cuffaro, Ros-iigari'! d *’. Kragiacomo (pRD, Cal-laum ' ,5“°™ (PSI)- Rinaldi- C«-Doih‘ (P^b Monfalcor (PSIUP), imenm ^ ' Kot namestnik je bil (KPI) a“ v komisijo Dolfi Wilhelm
Glede tega je župan dejal, da bo kraških značilnosti iz drugih kro-v roku dveh let pripravljena podrob- gov, ki so to uničevanje tudi finan-
:Cfl 14 cveti1
jes3
: j 3 ** dar* .i 3to»j V P4 Košute ,00 1" v*
raj0 ?ra^°’ o vprašanjih, ki izvi-
no»*i stičnpI2i P°Pravkov deželne urbani-j dr* šaniik Korriisije, sta v svojih vpra-(PTn .nacela svetovalca Trauner hteval.'n-?Uffaro (KPI)’ ki sta
« ii&.JrtaSvŠS
Glede 12flne urbanistične komisije.

z?jrv zve^6~a ,sve™Ja pripomb, ker bi v oo 1« Problem H"1 nast:al zg°lj tehnični
ave?j s'
Je pa župan Spaccini
dalijo ° .teiri‘ pripombami prebral Se* po izjavo, v kateri so v bistvu
rfl2‘ „ . , "G ODfimKa	i
- ne ]<„ a- ?P°mbe deželne urbanistič-lg°rJ!l ni _ |?lsije- Gre — je dejal Spacci-
o mr
atR!$ na kat3 narobe v zvezi s področji užal- razvni bo P°tekal urbanistični ds- vpraijl .sta. Krasom, cestami in °2000' »ja i!2/en? gradenj Glede vpraša-n Sir| sit 7U!,bamzaciJe je deželna komi-bi av£nda zamisei, po kateri naj ■?esu, m'lJa,2vil v Polmilijonsko
dar*
Bof‘»
ati«4-
s*» a St^tS-ss
ri>stižnaZViezi ? tem je deželna urba-o nacfi-t ■ misiia zavrnila zamisel bistva--1 Xelikega števila prebi-
težK*
«***' ;0 S4
ijatr
je «» isiU11-
^va°ohi-kS Pošebnostnhia(vasi, nji-ktnerk D 'kovna enotnost, značilnosti zaščititi hJ?! 'Pd-b ki jih je treba Krasu ‘ ®d. tod sklep da se na klikov n(\ra'0 obraniti morfološke
si tertu? značilnosti kraških va-s tem"lipovega gospodarstva, ki je
Med
s tem - V- Ba gc
tazširien Ulttufe- .medtem ko bodo P°dr°^jaa tako imenovana «zelena
v«nhkite *i'oe gradenj novih stano-Par, rh skupnosti - je dejal žu-
- setu-b 1»
, T , ul' — Jc UTrjai /.u-
da Se nJa deželna komisija mnenja,
cve*|
jnik®
temveč T smei° graaiti posamezno, ^ nai n-03 oslovi skupnih planov, ^stoinm P?vaj° k ustvarjanju sa-skupnosti izven obsto-
ječih
vasi.
na študija o tem vprašanju.
O obalnem področju od Barkovelj do Sesljana je deželna komisija mnenja, da sme biti izkoriščeno zgolj v turistične namene, kar dejansko izključuje gradnjo zasebnih vil. Deželna komisija je priznala potrebo, da se cestno omrežje na Tržaškem modernizira in naj bo osnovna arterija pri tem državna cesta št. 202 (trbiška), vendar je — spričo dejstva, da je bila omejena urbanizacija — črtala neko število manj pomembnih cest. Te so predvsem na področjih Barkovlje — Bovedo, Sca-la Santa, Sv. M. Magdalena Zgornja.
Glede županovega odgovora je Cuffaro dejal, da je zadovoljen, medtem ko je z vodjo komunistične skupine polemizira’ liberalec Trauner.
Zatem je župan Spaccini prečital vprašanje, ki ga je nanj naslovil vodja demokrščanske svetovalske skupine Rinaldi. V njem vprašuje župana za mnenje o «izdaji gradbenega dovoljenja za dve industrijski podjetji v zgoniški občini, pri pro-seški postaji* in če namerava v zvezi s tem «rtedopustnim dejanjem ukrepati* s sklicanjem šestčlanske medobčinske komisije za medobčinski regulacijski načrt, ki je svojčas sprejela načelo o zaščiti Krasa.
Pri teh besedah je vzrojil komunistični svetovalec Cuffaro, ki je Rinaldija opomnil, da je zgoniška občina izdala dovoljenje za gradnjo dveh montažnih lop icapannoni), id pa se ju ne da primerjati s tovarnami (stabiliment; industriali).
V	svojem odgovoru je župan Spaccini potrdil Rinaldijeve trditve in dejal, da je potrdilo prejel od tehničnega urada Pri tem je spet prišlo do ostrega prerekanja, ki ga je sprožil Cuffaro, češ da bi osebje tehničnega urada ne smelo rabiti izraza «tovarna* za montažno lopo.
Rinaldi je nato izrekel mnenje, da bi se morala komisija, ki jo sestavljajo predstavniki šestih občin v pokrajini, čimprej sestati, ker da se na Krasu dogajajo čudne stvari in med temi omenil predvsem ravnanje občinskih uprav v Zgoniku in na Repentabru, ki — po njegovem — izdajajo gradbena dovoljenja za «zelena področja* brez kriterija in dejansko prejudicirajo bodoče načrte za zaščite kraške planote.
V	svojem zaključnerr posegu je Cuffaro spet omenil dejstvo, da se napada zgoniška občina brez podlage. Dejal je, da se strinja s sklicanjem medobčinske komisije in da sprejema županov predlog, naj bi pri delih te komisije sodelovalo tu di predstavništvo Tržiča, tudi za radi govoric, po katerih naj bi se nove gradnje v industrijskem pri stanišču širile v dolini pri Orehku, ki je v pristojnosti miljske občine. Glede zaščite Krasa je nato dejal še, da morajo pač občinske uprave na Krasu upoštevati obstoječe zakone («legge ponte*, n pr.), da je pa prišlo do načrtnega uničevanja
|i|>iiiiiiiiiiiiiiiiiiii,	,„„11,,, nuirniMimnm n, mi, Hlinili itiitiiiiimiiiiiiilllliitlin
sirali. S tem v zvezi je napovedal, da bo njegova skupina predložila občinskemu svetu podrobno resolucijo.
Občinski svet je nato obnovil upravno komisijo pri Acegatu, imenoval njenega predsednika (De Carli) in obnovil upravni svet občinske podporne ustanove ECA
V prvem delu razprave pa je župan odgovoril na več vprašanj, med
temi predvsem svetovalcev Monfai-cona (PSIUP) in Morellija (MSI) o nevzdržnem stanju v zelo ozki stari arteriji Ulica del Veltro. Dejal je, da je stanje v tej ulici, ki je zadnje čase čedalje bolj natrpana z vozili in kjer se stara poslopja že nagibajo, potrebno splošne boni fikacije, a da bi se za to moralo podreti več hiš.
Svetovalca Morelli m Monfalcon sta župana pozvala, naj bi se občinska uprava za to zavzela.
Protest proti oddaji na radiu Trst A
Senatu; Šema m poslanec škerk sta poslala ministru za pošto in telekomunikacije vprašanje, v katerem »želita vedeti, ali mu je znana vsebina oddaje krajevnega slovenskega radia Trst «A» ob 13. uri dne 13. t. m. v rubriki «Kdo, kdaj, zakaj*.
V tej oddaji, ki je bila žaljiva za odporniško gibanje, so govorili o dogodkih pred petindvajsetimi leti, ko so nacisti ustrelili 71 talcev na strelišču na Opčinah pri Trstu.
Takšno stališče — je rečeno v vprašanju — poleg tega, da odkrito potvarja našo sedanjo zgodovino’, predstavlja žalitev slovenske narodne skupnosti v Furlaniji -Julijski krajini, ki je z velikim številom padlih in ogromnim trpljenjem drago plačala svoj odpor proti fašizmu.
Zato zahtevamo takojšen in odločen nastop proti uredniški skupini radi?. Trst «A». ki že dlje časa deluje v odkritem nasprotju z načeli in ideali republiške ustave, po kateri se mora RAI, kot javna ustanova, ravnati.))
luiiiiriiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiniiiiiiiiiiiiiumniiiiiiiniiimiimiiiiiiiiiiiii
TO IN ONO S SPREHODA PO NABREZINSKI OBČINI
V slikoviti vasici - Prečniku bi lahko bolj razvili turizem
Zakaj samo «Precenico» in ne tudi in predvsem Prečnik? ■ Samo en pravi kmetovalec ■ Žalostna zgodba Legiševe mame

SEJA DEŽELNEGA ODBORA
Novi znatni prispevki razvoj kmetijstva
Spopolnitev dveh zakonov so izboljšanje zdravstvenih naprav v deželi
redni teh °dh°r je na svoji zadnji nega zakona št. 12 za razna dela za ^onsk mcd drugim opredelil dva zaščito pred naravnim; nesrečami
Zbornik osnuRia.. ki ju je predložil ?^v- r>o„ ?a higieno in zdravstvo sb ?.V-e^aR Prvi zakonski osnu-
a
Uevetag se tiče l96T3.št- 30 ha '
iS0r|a T ?J?rernemh in dopolnitev
z dne 15. novembra
sPreir£°0,1!aada deželno upravo, ;, ukrepe v prid centrom
sat
“zni i1e bolezni in centrom za Nežen »Tso še posebno razširjene lati b- 'ametl zakona je ustanav-
nove
hopQinit°pautek se tiče sprememb in še^hra l^°na *’• :i6 ' dne 31.
?aJšati y,ui>cerkre' krepiti stare in kanski .. "novo delovanje. Drugi za-

'3nb Zflr;6..C.'vhn'h bolnišnic, ambu-
.kbolišHS!*ver'Jh domov itd. zvezi - zdravstvenih naj
ter naprav.
r?bor <iri„vZ |zdravstvom je deželni h,avetacu f, , "a predlog odbornika cJhijonm, [|pdi deželno jamstvo 70
v raznili krajih v Fm-ianiji, ki so utrpeli škodo zaradi povodnji. Popravili bodo tudi nekatere mostove in brvi in brv čez Nadižo. Odobrili so tudi izdatke za študijo o ureditvi porečja reke «Fiume» v pordenon-ski pokrajini
Končno so na predlog odbornika za urbanistiko De Carbja odobrili sklep o razmejitvi področij v Osop-pu, na katerih so umetnostni spomeniki.
Prečnik, vas ob cesti Šempolaj-Mavhinje, ni tako zapuščen kraj kot bi človek mislil, ko pride med njegove zidove. Deli se na dva konca, gorenjo in dolenjo vas a ob obeh vstopih te pozdravita le napisa «Precenico». čeprav je na isti deželni cesti označena vas še.m-pola.j tudi s pravim imenom. Res je, da moramo spoštovati Tržačane in ostale turiste, kateri se odlično počutijo pri vseh dobrotah, na nepokvarjenem zraku ter ob jedačah in pijačah, katere jim nudi ta kraška vasica, a kraj s strnjenim slovenskim življem naj le ostane še v bodoče, naš domači Prečnik, posebno ko leži tik ob državni meji. Vtis, ki ga odnese obiskovalec iz. sosednih jugoslovanskih vasi, ko pride samo v «Precenico» vsekakor ni najboiiši.
Naselje leži na skalovitejšem zemljišču kot ostali kraji nabrežinske občine. Njegovo podzemlje nosi v sebi mnogo lepega, sivega in rdečega kamna, ki čaka, da ga navrtajo podjetne roke. Pred 40 leti so nekateri podjetniki začeli iskati donosne žile zdravega materiala a jim je tedanja gospodarska kriza in nezaupanje črnih oblastnikov, prekrižalo vse načrte. Površine o-koli vasi so zaraščene večinoma z borovjem, obdelane zemlje pa ni toliko kot v nižje ležečih terenih,
zaradi tega so Prečenci primorani, ot polproletarci služijo kruh v Trstu, štivanski papirnici in po
da si kot
nabrežinskih kamnolomih. Izjema je le en kmet Franc Semec, ki črpa življenje iz borne kraške zemlje, čeprav mu njegove dohodke zaokrožuje sinova zaposlitev v Trstu. Premore več glav živine, kot ostali vaščani, trta in polje pa dajeta njegovemu naporu le skromne sadove. Približno 150 prebivalcev v 29 hišnih številkah redi okoli 36 repov govedi, gospodar Semec pa ima v hlevu še dva stara «traktorja», kraške znamke «vol», katera polagoma izginja v vrste izumrlih sorodnikov •tura in bivola*. Živinorejci vasi so še nekoliko v dvomu glede načrtovanega kraškega zadružnega hleva, ni pa dvoma, da ne bi spremenili svojega mnenja, saj bo ta stal v njihovi neposredni bližini ter bodo imeli vedno priliko slediti dobre-
mu poslovanju zadruge.
Prečenci so tudi oblagodarje •zelenim pasom*. Marsikatero ik>-
vpraševan.ie po prodaji nekih griž-
natih predelov morajo odkloniti, čeprav jim je včasih tako nerentabilno zemljišče le v napoto. Interes za vas, kjer diha še pristno domače življenje, kažejo tudi mnogi nedeljski izletniki. Nekateri puščajo sledove svoje «kulture* po improviziranih »igriščih* in •toboganih«, vendar se večina strinja z mnenjem, da je v tej skoro »deviški* vasi, mnogo premalo skrbi za razvoj turizma.
Določen odstotek krivde pade seveda tudi na občinsko upravo. Odcepi z glavne ceste v notranjost obeh koncev vasi, so že v stanju izza Napoleonovih časov. Legišova gostilna tudi ni kdove kaj dostopna tujcem, manjka ji lahko Izvedljiv parkirni prostor zraven hiše.
ki še čaka na izpolnitev obljube tehničnega urada. Vaščani apelirajo na Konzorcij kraškega vodovoda za večji dotok pitne vode v sušnih mesecih, ker je v celoti problem vseh bližnjih vasi gornjega dela naše občine.
V omenjeni gostilni me je mučno pretreslo pripovedovanje stare gospe Legiša, katera mi je nanizata nekaj svoje tragične zgodovine iz pretekle dobe. V osvobodilni borbi je imela dve hčerki, od katerih je starejša Roža, bila ujeta nekje pri Postojni kot obveščevalka, prepeljana v tržaški Coroneo in nato v zloglasno Rižarno. Mali ima v rokah le potrdilo uprave Coronea, da so nacisti v juniju 1944, odoe-
ljali hčerko v Rižarno. Zaskrbljena se je oglasila v tej uničevalni-ci, kjer so se ji cinično zlagali, da je bila nesrečna hči odpeljana v Nemčijo, v resnici pa je bilo njeno mlado, komaj 19-letno življenje uničeno 21. junija 1944. leta, ko so začeli Nemci z množičnim pokon-čavanjem naših ljudi. Po tržaškem ANPI je obupana mati, do sedaj brezuspešno, naslavljala na več strani vloge in prošnje za priznanje njenega doprinosa v borbi proti na-cifašizmu, te dni pa je zaprosila za posredovanje samega predsednika republike. Upajmo, da bo najvišja instanca res v kratkem ugodila upravičeni prošnji uboge žene.
Občan
ZA EVENTUALNI NASTOP NA SREČANJU AMATERSKIH SKUPIN SLOVENIJE
Broma «Svet brez sovraštva» pred posebno izbirno komisijo
Člani komisije zveze «Svobod» si bodo predstavo ogledali v sredo zvečer na Proseku - Dosedanje delovanje prosesko-kontovelskih odrskih amaterjev
Prizor iz Finžgarjeve ljudske
«Naša
V sredo, 23. t.m. pride v Trst posebna komisija Zveze «Svabod» iz Ljubljane, kateri je poverjen izbor amaterskih dramskih skupin za nastop na srečanju amaterskih dramskih skupin Slovenije, ki bo junija letos na Dolenjskem. Komi sija si bo na Proseku ogledala m ocenila predstavo amaterske dramske skupine prosvetnega društva Prosek - Kontovel «Svet brez so vraštvas Mire Miheličeve.
Dramska skupina prosvetnega društva Prosek - Kontovel je prav gotovo naša najbolj stalna in najaktivnejša skupina v zamejstvu. Za čela je delovati takoj po osvoboditvi in je že v letu 1945 pripravila

SMRTNA KOSA
Viktor Košuta
Smrtna kosa je že spet žela svoj klas v Križu. Pretrgala je nit življenja Slovencu, rodoljubu, ki je kljub trdnemu življenju zvest svojemu narodu. V petek ponoči je namreč umrl Viktor Košuta iz Križa štev. 213.
Pokojni Košuta se je rodil v Sv. Križu 10. 8. 1905. še mlad je šel v nabrežinske kamnolome, kjer se je izučil za kamnoseka, čeprav si je za poklic izbralo obdelovanje trdnega kraškega kamna, mu ni bilo usojeno, da bi ga klesal doma na svoji zemlji. Tedanji fašistični zatiralec Slovencev ga je prisilil, da je zapustil očetov dom ter se odselil v tujino. Vendar mu tudi tujin- ni prizanašala. Romal je od Francije do Makedonije, Zagreba, Ljubljane in Maribora, da bi lahko preživljal svojo družino. Med narodnoosvobodilno vojno je aktivno sodeloval z OF na terenu.
Zato je bil zaznamovan v črni knjigi in od časa do časa je mo-
iiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiutiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiitlitiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiniiiiiiiiiHiiittiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiMiiiiiiit*
STAR OBIČAJ Z MNOGIMI NOVOSTMI
1
»S,u
hi?dn.io
v	luiaumutv;
v'dmu pri glavnem rav-hi —jo nn avarova>r>ih zavodov za
hv?.teKa n-i.6-?3 Paviljona. Za grad-
w j°nov lir i1"9 1,1 d,) Porabili 150 šteVala d-'/Pi7 Trilijonov Je že pribori36' prenstlrua podlat?' zakona Mii u t3,lh 10 milijonov pa Ka D 2 rezerv
k? r °dobrV)di:,'’rnika Comell'ia Je
tlL2a kmet?iL.n°vei .znatne prispevki1 za ... .'s-vo. ki je velike važ-

k.
gostov 23 [»reditev poljskih po
gorsko go
i.°dov jnv J,n, brvi, kmečkih vodo
;rt»etih
df—', ineitr'ene napeljave na zakon- ,Ea P°dlag> dežel y«6S.	3 st 1« z dne 31 avgu-
kaLrdne'^7' državnega zakona št.
310 Lf^br« l%6 bodo na-kj •'»'Krošnjo' :'Jono'! bi za okrepi-tnyri°go nrwr!„.’Jrm'v°dmh zadrug,
mn —KO nri„«	vuumn zacirug,
pM| razvoj n p7a> ri cospodarske-iHagi s!iu določen'h	M»
istega
f»tV0

določen h krajev. Na zakona bo deželno za gozdove porabilo za *°jitev sadik v ba ,d°do nen„ p°8°zdovanje, za ka 4^p,ava a ,Rri‘dn<' skrbele dežel-
porazdelili ;..![r, na podlagi raznih .. /B l|Sar'Je cest in vo-dela* »predlo,, v K<>’sk.h krajih, bril ,^bsutt;!. ,?dgornika za javna Vec sklep}) 'ezeln; odbor odo-

lir
za
^lAreže
Dolinski fantje se že pripravljajo na letošnjo tradicionalno «majnico»
Nastopili bodo: ansambel cBratje Avsenik», pevski zbor cValenlin Vodnik*, folklor-na skupina. Trio Bordon ter Dario in Darko, pa še ansambel «Vandrovčki» lz Izole
ral romati v zapor iz takozvanih varnostnih razlogov. Po osvoboditvi se je leta 1948 vrnil v rojstno vas ter kot zaveden Slovenec bil prisoten na vsaki prosvetno - kulturni prireditvi v vasi. Toda trdo življenje mu je že načelo zdravje, v zadnjem času pa je tudi srce občutilo napore iz prejšnjih let, tako da mu je obnemoglo zastalo.
Naj mu bo lahka domača gruda, ki jo je zvesto ljubil, svojcem pa globoko sožalje.
K. Košuta
Štefan Frančeškin
Smrt je zopet posegla v vrste starih partizanskih borcev. 15. t.m. je umrl Štefan Frančeškin. Pokopali so ga 16. t. m. na domačem pokopališču na Katinari.
Pokojni Štefan se je rodil 1. 1908 v Opatjem selu, pred 38 leti pa je prišel v Trst in se leta 1938 poročil s Frančiško Rožič iz Rocola, kjer je potem živel na števliki 133.
Kot druge zavedne slovenske fante so ga italijanske fašistične oblasti za časa vojne vtaknile v kazenski bataljon (Battaglione spe-ciale) in poslale v južno Italijo. Ob razpadu fašistične Italije se je takoj pridružil NOV v zbirališču v Gravini in bil dodeljen I. bataljonu IV. prekomorske brigade in z njo opravil vso slavno in trnovo pot do osvoboditve.
Domov se ie vrnil julija 1945. žal
že s klico bolezni na srcu. Priznana mu je bila 80-odstotna invalidnost NOV. Bavil se je s kmetijstvom. Bil je tih in skromen človek. Svojcem izrekamo naše sožalje.
podlagi dežel-
Ceprav je letošnji začetek pomla di nekoliko nenavaden in srečujemo m ulicah in cestah ljudi še vedno v plaščih, smo prejtričani, da so to le muha aprilskega vremena, medtem ko lahko povsem upravičeno računamo, da bodo prvi dnevi maja lepi, topli, resnično pomladni, saj je maj najlepši mesec v letu. S tem računajo tudi fantje in dekleta Brega, ki se z vso vnemo pripravljajo na tradicionalno praznovanje, v Boljuncu na Mlaj», v Dolini pa na Majnico» Tokrat se bomo pomudili pri Dolinčanih, hkrati pa Boljunčanom zagotavljamo, da jih ne bomo pozabili.
Za Majnico» so se dolinski fantje in dekleta začeli pripravljati ne le te dni, pač pa so se prvič sestali ie v začetku marca. Na prvi seji so izvolili novega «iupana»-letos bo <dupanovah> Boris La vriha, ki mu prav gotovo ne bo manjkalo pomočnikov, saj je znano da se pripravljalnih del lotijo vsi mladi ljudje, poleg tega pa je letos v Dolini nekaj več mlajših fantov in deklet, kot jih je bilo prejšnja leta. Na sejah so se le domenili o programu in med drugim nam letos zagotavljajo gostovanje znanega slovenskega ansambla »Bral
je Avsenik», ki se je s svojimi popevkami uveljavil ne le v svoji olji domovini, temveč ga pozna tudi nekoliko širši svet, posebno v Avstriji, pri nas pa smo jih imeli le večkrat v gosteh in vsakokrat so «Avsenik» navdušili naše občin stvo.
Poleg te letošnje novosti, gostovanja ansambla «Bratov Avseniku nam dolinska mladim pripravlja za letos še druge in celo pomembnejšo novost, ki jo brez zadrlkov pozdravljamo in dajemo za zgled. Pred tradiciomlnim plesom pod mlajem bo tudi kulturni spored, ki doslej ni bil v navadi: mstopui bodo pevski zbor domačega prosvetnega društva «Valentin Vodniku, folklorna skupina z Brega in znani Dolinski trio Bordon s pevcema Da riom in Darkom.
In s tem z novostmi letos še nismo končali. Dolinska mladina bo ob letošnji tradicionalni prireditvi izdala tudi brošuro z zgodovino starodavne Majniceu in v zvezi s tem tudi z nekaj zgodovinskimi podatki o sami vasi.
Dolinski fantje so že poskrbeli za drog, na katerega bodo «o pri-ložnostiu mtaknili še krono češnje
m na njo še kak stot pomaranč, jabolk in vsega drugega, kar spada m mlaj.
Kot že vrsto let, bo tudi letos ob tej priložnosti razstava in po-kušanja domačih vin. Glede tega je tudi manjša novost: dve stojnici bosta v režiji same mladine, ki bi rada s tem zbrala nekaj sredstev za kritje stroškov. Menda ne bomo odkrili nobene tajnosti, da so stroški prireditve veliki in da iz leta v leto naraščajo.
Omenili smo goste iz Slovenije, pevski zbor, folkloro in trio, kar bo vse nastopilo v nedeljo, 4 maja. Naslednji dan, v ponedeljek, ko se praznik zaključi, pa bodo za ples poskrbeli gostje iz Izole. Letos bo namreč igral za ples znani izolski ansambel «Vandrovčklu. V torek bodo, kot po navadi, mlaj podrli v veselje najmlajših, ki se bodo podili za pomarančami in ja-bolkami, odrasli pa si bodo ob tem
privoščili še kak kozarec pristnega breškega vina. Kolikor bi morda
Mario Novšak
Pred dnevi .je v Trstu umrl še mlad, star komaj 58 let, bivši partizanski borec Mario Novšak. Rodil se je 24.4.1911, stanoval pa ie v Ul. del Veltro 69.
Kot napredno vzgojen mladenič se je zgodaj odločil za boj proti fašizmu in je že novem 1942
vstopil v vrste partizanskih borcev in sicer v I. Krajiško brigado v Bihaču v Bosni. Po kapitulaciji Italije v septembru 1943 ie bil premeščen v I. Italijanski bataljon <<Garibaldi» I. proleterske divizije, kjer mu je bila poverjena naloga bataljonskega inštruktorja. V tem svojstvu je ostal do oktobra 1944, nato pa je bil obveščevalni oficir I. italijanske brigade I. proleterske divizije in ostal na tem mestu do demobilizacije v juniju 1945.
Mario Novšak je bil pogumen borec. Zaradi ran med vojno je bil 70-odstotni invalid NOV. Naj mu bo lahka zemlja, za katere svobodo se je kot Slovenec boril skupno z italijanskimi borci v vrstah jugoslovanskih partizanov.
Pri skoku čez «konj'a» si je poškodovala koleno
Predvčerajšnjim zvečer se je v telovadnici šole »Foschiatti* v Ul. Benussi precej hudo poškodovala 29-letna uradnica Giuliana Maraffa iz Ul. Ghirlandaio 21 Dekle so prepeljali na ortopedski oddelek splošne bolnišnice z rešilnim avtom RK včeraj nekaj po 9. uri. Pri pregledu je povedala, da se je ponesrečila ko je nerodno skočila čez »konja*. Pri padcu si je zvila levo koleno v taki meri, da sploh ni mogla hoditi. Okrevala bo v 8 dneh
SKBOKI.KX
VSE ZA KING IN FOTOGRAFSKI MA1ER1A1 ITst Ul Mazzini 53 IVI 722-3«I
in znance
erijateije
naprošamo da nas obiščejo
v kioskih vina zmanjkalo, naj se nihče ne boji. da bi iz Doline odšel s suhim grlom Nekateri vi- j nogradniki bodo v tistih dneh odpr ti osmice.
ZA ZDRAVJE
IN VITALNOST
ZA DOBRO POČUTJE
EKSKLUZIVNA

ZALOGA
VEL0X
T R I E S T E
Via Rismondo 9
Tel. 761-884
PRIRODNA
MINERALNA VODA
prvo predstavo Linhartove «2:upa nove Micke«. V naslednjem letu 1946 je naštudirala nič manj kot pet predstav, in sicer:	Finžgarjevega
«Divjega lovca«, Mire Miheličeve »Svet brez sovraštva«, spevoigro »Kovačev študent«, Milčinskega veseloigro »Cigani« in Kranjčevo veseloigro »Detektiv Megla«. Leta 1947 je uprizorila «Tri vaške svetnike« leta 1948 pa Jurčičeve »Rokovnjače« in «Domna». Leta 1950 je pripravila dramo A Guinera «V dolini« in pa «Vmitev v partizane« Leta 1951 dramo v treh dejanjih »Veleja« ter «Cudež v pustinji« Klopčičevo «Mati» ter igro s petjem »Lojtrca«. Leta 1952 ja uprizorila dramo v «Poljub pred ogledalom« in leta 1953 dve Cijakovi igrici.
Sledil je nekajletni premor, toda že leta 1960 se je skupina ponovno ustanovila in začela delovati. Prejšnje režiserje, med katerim; lahko navedemo Čermelja, Cijaka Daneva, Štoko in še kakšnega, so zamenjali najprej Ljuba Ukmarjeva, nato za eno sezono član SG Jožko Lukeš, v zadnjih šestih sezonah pa je takorekoč njen stalni režiser član SG Stane Raztresen Predstave so si sledile takole: leta 1960 — «GIavni dobitek«; leta 1961 — ((Dopust na Francoskem«; leta 1962 — «Klic zemlje« in ((Prisegi opolnoči«, ki jo je skupina upr’ zarjala tudi vse leto 1963; leta 1964 «Naša kri«; leta 1966 »Dekle z rož marinom; leta 1967 — - »Zupanova Micka«; leta 1968 — »Osem žensk« in leta 1969 — «Svet brez sovraštva«.
V vseh teh letih je skupno imelo 53 predstav, razen tega pa je v letu 1960 imela še tri manjše na stope s ((Prizori iz Prešernovega življenja« burko «Gumb» in skečem «Ovire», leta 1963 ponovno s ((prizori iz Prešernovega življenja« medtem ko so člani skupine redno sodelovali z recitacijami in prizori na Prešernovih proslavah, na Gregorčičevem večeru, na Cankar jevi proslavi itd.. Skupina je nastopala v raznih vaseh na Tržaškem in Goriškem, v prejšnjih letih pa je tudi gostovala v Sloveniji. Danes šteje skupina okrog 15 rednih članov, izključno mladih, ki se s priznanja vredno ljubeznijo oklepajo odrskega delovanja.
Komisija Zveze svobod za amaterske odre bo tokrat drugič pri nas. Prvič je bila pred dvema letoma, ko si je ogledala uprizoritev Vrčeve drame «Kocke» v izvedbi dramske skupine prosvetnega društva Ivan Cankar.
Za vztrajne člane proseško - kon-tovelske dramske skupine pa tudi za vso našo amatersko odrsko dejavnost, bi bili r lo veseli, če bi komisija ugotovila, da je uprizoritev drame «Svet brez sovraštva« dovolj kvalitetna za njeno uvrstitev med izbrane dramske odre slo venskih amaterskih skupin. Mi v tako njeno kvaliteto ne dvomimo vendar pa je treba računati s tem da bodo kriteriji komisije dokaj ostri, saj so amaterske dramske skupine v Sloveniji na visoki kakovostni ravni.
LEPŠI IN BOLJ KOMPLETEN BO VAŠ AVTOMOBIL
s prelepimi kvalitetnimi pritiklinami, ki jih lahko nabavite pri:
ZANCHI
AUT0F0RNITURE TRST-Ulica Coroneo 4
D nosilci za navadne in športne čolne
■	prtljažniki znamke FAPA
■	luksuzne prevleke NOVOLAN
■	gumijaste preproge JUMBO
■	preproge tipa moquette NOVOLAN
VELIKA ZALOGA MATERIALA ZA KAROSERIJO - STEKLA VIS - PLOČEVINASTI DEU itd. itd.
IZŠEL JE DRUGI ZVEZEK PRVE KNJIGE
ZGODOVINE
ČLOVEŠTVA
SIR LEONARD WOOLLEY
ZAČETKI CIVILIZACIJE
V svetovni znanstveni publicistiki doslej še ni bilo dela, ki bi tako sintetično in na tako univerzalni ravni obravnavala nastanek vsega tistega, iz česar sta zrasla današnje človekovo življenje in njegov napredek
tiiailia kniigaih<i
TRST Ul. »V Frančišk« 2». I.-I 61.7*72
TRSI
UL Boccaccio 3 Telefon 28-373
POŽAR ARTEMIO TOVORNI PREVOZI
o vse kraje tudi t inozemstvo
m
NEDELJA, 20. APRILA
TRST A
8.15, 13.15, 14.15, 20.15 Poročila;
8.30	Kmetijska oddaja; 9.00 Maša:
10.00	Godalni orkester; 10.45 V prazničnem tonu; 11.15 Oddaja za najmlajše; 12 00 Nabožna oddaja;
12.30	Za vsakogar nekaj; 13.30 Glasba po željah; 14.45 Z glasbo po svetu; 15.30 L. Weyk: «Krog*;
16.30	Debussyjeva mala suita; 16.45 Orkester; 17.30 Beseda in glasba; 18.30 Kino včeraj in danes; 18.45 Operetne melodije: 20.00 Šport; 20.30 Pod farnim zvonom v Gorenjem Tarbiju; 21.00 Plošče;
22.00	Nedelja v športu; 22.10 Sodobna glasba
TRST
11.00 Skladbe za godala: 11.25 Zborovsko petje; 14.00 El Campa-non.
KOPER
7.30, 12.30, 14.30, 19.15 Poročila; 7.10 Jutranja glasba; 9.10 Zabavni zvoki; 9.30 «Ob 50-letnici KPJ»;
10.30	Orkester Cugat; 10.45 Nove plošče; 1100 Dogodki in odmevi;
11.30	Današnji pevci; 11.55, 12.45 in 15.00 Glasba po željah; 12.35 Zunanjepolitični pregled; 14.00 Sosedni kraji in ljudje; 16.00 Prenos RL; 18.45 in 19.00 Športna nedelja; 19.30 Prenos RL; 22.10 Plesna glasba.
NACIONALNI PROGRAM
8.00, 13.00, 15.00, 20.00 Poročila;
3.30	Kmetijska oddaja; 10.45 Glas-
beno tekmovanje; 11.40 Roditeljski krožek:	12 00 Kontrapunkt;
13.15 Program z Morandijem; 15 40 in 17.30 Popoldne z Mino;
16.30	Nogomet od minute do minute; 18.00 Pimf. koncert; 20.20 Glasbeni variete; 21.10 športna nedelja; 21.25 Koncert; 22.10 Zbori.
II. PROGRAM
7.30, 8.30, 13.30, 19.30 Poročila; 8.40 Oddaja za ženske; 9.35 Veliki variete; 1100 Telefonski pogovori; 12.15 športna prognoza; 13.00 Kvizi narobe; 13.35 Juke box; 15.03 Glasbeni dnevnik: 16.10 Preizkušajo se diletanti; 17.30 Športna nedelja; 18 45 Program za konec nedelje; 20.45 Sopranistka M. Olivero in baritonist C. Ta-gliabue; 22.45 Francoske nove plošče.
III. PROGRAM
10.00 Koncert za začetek; 12.20 Mozartove sonate; 13.55 Francoska folk. glasba; 14.10 Londonski simfonični orkester; 15.30 G. Ga-leazzi: Sirnih a Dio; 17.30 Sličice iz Francije; 18.45 Kulturne aktualnosti; 19.15 Koncert; 20.30 Muen-chen 1938; 21.00 Klub poslušalcev.
FILODIFUZIJA
8.00 Koncert za začetek; 9.15 Kvarteti za godala; 10.10 Na sporedu W. Piston; 11.55 Nekdanji in sodobni pevci. 12.30 Plošče; 13.30 Sopranistka T. Toscano.
SLOVENIJA
ITAL. TELEVIZIJA
PONEDELJEK, 21. APRILA
TRST A
7.15, 8.15, 1315. 14.15, 20.15 Po ročila; 11.40 Šola, 12.00 Kitara; 12.10 Pomenek s poslušalkami: 12.20 Za vsakogar nekaj; 13.30 Glasba po željah; 17.00 Tambura-ški ansambel’ 17.20 Program za mladino; 18.15 Umetnost in prireditve: 18.30 Šola: 18.50 Zborovsko petje; 19.20 Znane melodije; 20.00 Športna tribuna; 20 35 Sestanek s Fansi; 21.25 Melodije; 22.00 Mezzosopranistka B. Giavakova; 22.20 Zabavna glasba.
TRST
12.05 Plošče; 12.25 Tretja stran: 13.15 Orkester Casamassima; 13.45 Folklora.
KOPER
6.30, 7.30. 12 30. 14.30, 16.00, 19.15 Poročila; 7.10 Glasba; 8.00 Prenos RL; 10.15 Nove plašče, 10.35 Prisluhnimo jim skupaj; 11.00 Otroški kotiček; 11.30 Popevke; 12.00 in 12.50 Glasba po željah; 13.50 Športni ponedeljek; 14.00 Za oddih in razvedrilo; 15 30 Operetna glas ba; 17.00 Od opere do opere; 18.00 in 19.30 Prenos RL; 19.00 Orkester Delgado; 22 10 Motivi za vsa kogar.
NACIONALNI PROGRAM
7.00, 8.00. 13.00, 15.00, 20.00 Po ročila; 8.30 Jutranje pesmi; 9.10 Zvočni trak: 10.05 Šola; 10.35 Ura glasbe; 11.08 Plošča za poletje; 11.30 Sopranistka G. Sciutti; 14.45 Nove pesmi: 16.30 Moderne melo dije; 17.05 Program za mladino; 18.55 Umetnost in slovstvo, 20.15 Sestanek petih; 21.00 Koncert.
II. PROGRAM
7.30, 8.30, 13.30, 14.30. 19.30 Poročila; 8.40 Plošča za poletje; 10.00 Radijska priredba; 10.40 Izbrane pesmi; 11.1C Srečanje z Beethovnom; 1150 Cinquetti in Leali; 13.00 Športni pregled; 14.00 Juke box; 14.45 Glasbena paleta; 15.18 Neapeljske; 15.35 Znanstvena oddaja; 16.35 Glasbena enciklopedija; 17.35 Enotni razred; 18.20 Poljudna enciklopedija, 20.00 Glas ba po željah: 22.10 kvizi narobe.
III PROGRAM
10.00 Koncert; 10.45 Prokofjev, Simfonija štev 3; 11.25 Od gotike do baroka; 12.40 Dvorak, simfo nične variacije: 14.00 Pianistka L. De Fusco; 15 30 Tosati, La fiera delle meraviglie; 17.20 Francoščina; 18.15 Gospodarstvo; 18.45 Kulturni pregled; 19.15 Koncert; 20.30 Glasba 20. stoletja
FILODIFUZIJA
8.00 Koncert za začetek: 10.10 Ariostijeve skladbe; 10.20 Mozartove sonate; 12 00 Folk. glasba; 12.10 Leningrajski filharmonični orkester; 13.30 Antologija injgr pretov.
SLOVENIJA
6.05, 7.00, 13.0J, 19.30 Poročila;
7.30	Za kmetijske proizvajalce;
7.50	Inform. oddaja; 8.05 Jose Pi-vin: «Suzanino čudovito potovanje*; 9.05 Koncert; 10.05 Še pomnite, tovariši... — Ivan Jan: Osvobodilna fronta je pokazala pot k osvoboditvi; 10.45 Naši poslušalci čestitajo; 13.15 Zabavna glasba;
13.30	Nedeljska reportaža; 13.50 Novi ansambh domačih viž; 14.05 Operne melodije; 14 30 A. Kopitt: Zavzetje Mount Everesta — humoreska; 14.45 Zabavna glasba;
15.50	Alain Decaux: «Rosenberga ne smeta umreti*; 17.05 športno popoldne: 19.00 Lahko noč, otroci!; 19.15 Kvintet Avsenik; 20.00 «V nedeljo zvečer*; 22.15 Sere-nadni večer; 23 05 Literarni nokturno; 23.15 Veliki orkestri.
6.00, 7.00, 10 00, 13 00, 15.00, 19.30 Poročila; 6 50 Danes za vas; 7.25 Telesna vzgoja; 7.45 Inform. oddaja; 8.08 Glasbena matineja; 8.55 Za mlade radovedneže: 9.10 R. Simoniti: Saša; 9 30 Paleta zvokov; 10.15 Pri vas doma; 12.10 Violinska glasba; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Pihalni orkestri; 13.30
Priporočajo vam...,	14.05 Lepe
melodije; 14.35 Naši poslušalci če stitajo; 15 40 Akaremski pevski zbor iz Ljubljane- 16.00 Vsak dan za vas; 17 05 Gluck. odlomki iz opere «Orfej in Evridika*; 18.00 Aktualnosti; 18.15 «Signali*; 18.35 Mladinska »Interna 469*;	19.00
Lahko noč, otroci!; 19.15 Zado voljni Kranjci; 20 00 Simfonični koncert Slov filharmonije — v odmoru:	«Kulturne diagonale*;
22.15 Jazz; 23.05 A Gradnik: Pa srni; 23.15 Priljubljeni pevci. ITAL. TELEVIZIJA
11.00 Nabožna >.ddaja; 12.30 Set-tevoci; 13.30 Dnevnik; 14.00 Kmetijska oddaja: 15.00 Športno popoldne; 17.00 Program za mladino;
18.00	E' domeniea mu senza im-pegno; 19.00 Dnevnik; 19.10 Polčas nogometne tekme; 19.55 Šport in kronike strank: 20.30 Dnevnik;
21.00	Gli atti degli apostoli; 22.10 Športna nedelja; 23 00 Dnevnik.
II. KANAL
10.30, 11.30, 15.30 Šola; 12.30 Francoščina; 13.00 Vzgojna oddaja: 13.30 Dnevnik; 17.00 Giocagio; 17.30 Dnevnik; 17.45 Program za mladino; 18.45 Knjižna oddaja; 19.15 Poljudna znanost:	19.45
Šport in ital. kronike; 20.30 Dnevnik; 21.00 Film: «Cavalleria» (A-medeo Nazzari); 22.45 Četrt ure s Chiccom in Hollandom; 23.00 Dnevnik.
PO SKLEPU OBČINSKEGA ODBORA
V sredo, 23. aprila, bo seja občinskega sveta v Gorici
Odobrili so tudi vrsto sklepov upravnega značaja
Občinski odbor v Gorici je na svoji petkovi seji odobril sklep, da se skliče seja občinskega sveta za sredo 23. aprila z začetkom cb 13.30 uri. K nerešenim problemom prejšnjih sej, vse od 22. cktobra 1968 dalje, kj jih je precej, so dodali na dnevni red še novih 20 točk, za katere se je nabralo gradivo tekom dvomesečne krize. Od teh jih je sedem, ki se tičejo občinskih uslužbencev.
Na isti seji je odbornik Lupieri predložil v odobritev več ukrepov za javna dela, odobrili so nadalje več ukrepov finančnega značaja med katerimi 4 milijone stroškov za bivši trošarinski urad IN GIC. Odobrili so nadalje premestitev nekaterih ubogih iz občinske ubožnice v Ul. Baiamonti v dom onemoglih v Ločniku ter več zadev prometnega, športnega ali šolskega značaja. Med temi je tudi sklep za podelitev zlatih kolajn učiteljem, ki so dopolnili 40 let službe. Ob koncu so odobrili letošnjo razmestitev otroških vrtnaric tudi za prihodnje šolsko leto.
Včeraj
ij v (iorid dež s snegom
Letošnja muhasta pomlad se nikakor noče unesti; včeraj popoldne, na primer, se je na vsem lepem ulilo, vmes pa so padale debele snežinke. Temu T primerno ie bilo tudi hladno, toplomer je kazal šest stopinj. Zadišalo ni samo po snegu, ampak tudi po naftalinu, zakaj meščani, ki so svoje zimske obleke povečini že spravili v omare in jih pred molji zavaro vali z naftalinom, so se spet oo
lekli v plašče in težje obleke.
Docela nenavadne so tudi na.i-nižje temperature, ki jih beieži-mo nekako od prejšnje neaelje dalje. V preteklem tednu je bilo večkrat pod ničlo, ko se je pričelo daniti, in kmetovalcem, ki imajo svoje sadovnjake v nižjih legah ter v kotanjah, jim je slana povzročila škodo. Na Goriškem so marelice ocvele že pred nekaj tedni, medtem ko so sedaj v cvetju zadnje češnje in hruške
Polaganje vencev v Sovodnjah
pred spomenikom padlih
V' petek, 25. aprila: trgovine bodo ves dan zaprte; izjemo tvorijo pekarne in mlekarne, ki bodo odpne dopoldne, ter cvetličarne, ki bodo poslovale od 8. do 13. ure.
Obvestilo Kmečke zveze
Kmečka zveza za Goriško obve šča vse dvolastnike, posestnike gozdov v Jugoslaviji, da lahko na njenem sedežu v Gorici, Ul. Ascoli 1, izpolnijo prošnjo za sečnjo; s se boj naj prinesejo posestno polo. Rok za oddajo takih prošenj zapade 17. maja 1969.
PREDAVANJE LOJZETA E DETA V ELTBLi «S. GREGORČJČ»
Vojaški upori v Avstriji « so bili znak slovenskega odpora
dališč
nimi
8arsk
Zanimiv prikaz uporov od Koloru do onega v Codroipu lik pred razpadom monarhije
Starejši Goričani, ki so bili na petkovem predavanju v klubu «Si-rr.on Gregorčič* so za nekaj trenutkov obudili spomine iz svojih mladih let, ko so tod še krožile čete avstroogrske monarhije in potem, v usodnih novembrskih dneh leta 1918, ko so bile v Gorici slovenske čete pod vodstvom slovenskega narodnega sveta.
Predavatelj, višji znanstveni sodelavec Lojze Ude, je govoril o vojaških uporih v zadnjem letu vojne v avstroogrski armadi. Ude je bil sam soudeležen pri enem izmed takih uporov, sodeloval je
nato kot prostovoljec v bojih za Slovensko Koroško, v času -med dvema vojnama se je udejstvoval kot odvetnik na štajerskem, v drugi svetovni vojni pa je stopil na stran Osvobodilne fronte in sodeloval v partizanskem gibanju. Po vojni se je posvetil raziskovalnemu delu in publicistiki in njegova dela najdemo v domala vseh slovenskih časopisih in revijah povojnega časa, zlasti ko gre za obravnavo razdobja takoj po prvi svetovni vojni.
Predavanje o uporih je Ude imel lani septembra na zborovanju slo-
bedav ! 105. ( skega ! 1856.
venskih zgodovinarjev v Novi nienu rici, v petek pa v Gorici. Pie®' mate] vatelj je vojaške upore v letu «”| stvorr
RiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiuiiiiimiiiiiimuiiiiiiiiitiiiimiiinmi n iiiiiiiiiiiiimmiimiiii n um n milili m n iMiuiHif n nuniiiiim mm m iiiii n iiiiiii im n nun iiHiiiimiiiiiim
županstvo v Sovodnjah sporoča, da bodo ob priliki praznika o-svoboditve 25. aprila letos polagali vence pred spomenikom padlih v Sovodnjah pred županstvom na predvečer tega praznika v četrtek 24. aprila ob 20. uri.
Vabljeni so vsi bivši partizani, prosvetne in druge organizacije ter drugi vaščani, da se udeležijo slovesnosti ter se polnoštevilno poklonijo pred spomenikom tistih, ki so dali svoje življenje za svobodo.
Trgovine 25. aprila
Pokrajinska-zveza trgovcev za Goriško sporoča, da bo za praznik vstaje 25. aprila veljal za trgovine na Goriškem naslednji umik-V četrtek 24. aprila:: vse trgovine bodo ostale odprte zvečer do 20. ure. Mesnice bodo odprte tudi popoldne od 17. do 20. ure.
SLOVENSKA PROSVETNA ZVEZA GORIŠKA POMLAD
o slovenskem nacionalnem vprašanju skem kulturnem prostoru.
Klub «Simon Gregorčič* vabi na predavanje, ki ga bo v prostorih kluba na Verdijevem korzu 13 v Gorici v četrtek, 24. aprila, ob 20.30 imel predsednik Slovenske akademije zna-ibšti^in Umetnosti
dr. JOSIP VIDMAR
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitii*iiiimiiiii»iii
DANES DOPOLDNE IN POPOLDNE
Prosvetarji iz Slovenije na obisku v Doberdobu
Pevski zbor iz Polzele priredi popoldne komert v prosvetni dvorani
II. KANAL
17.00 Športna oddaja. 18.30 Simfonični koncert; 19 15 Balet; 21.00 Dnevnik; 2145 Settevoci; 22.20 TV film
19.00 Angleščina; 21.00 Dnevnik;, 21.15 Gospodarska panorama; 22.15 Simfonični koncert’ 22.40 TV razprava.
I
JIH. TELEVIZIJA 0» 20. DO 26.-1V.1000
NEDKLIA 20. aprila
20.00, 22.40 Poročila: 8.40 Kme ijski razgledi, 9 10 Kmetijska od laja; 10.00 Otroška matineja; 11.10 Vključitev v avto moto rai!y; 14.35 TV kažipot; 14.55 A. Marodič: Carinik; 15 10 Rokomet: Medveščak-Borae; 16.45 L. Sorkočevič’ Simfonija: 17.00 TV biro; 17.15 Beg -iug. film; 19 00 Cricak; 19.15 in 20.15 Prenos športnega dogodka;
21.00	3 2—1; 2105 Humor, oddaja; 21.55 Videofon; 22.10 Športni pregled.
PONEDELJEK 21. aprila
20.00, 23.20 Poročila; 9.35, 14.45 TV v soli; 10.30 15.40 Ruščina;
11.00	Osnove splošne izobrazbe;
16 10 Angleščina, 17.45 Tiktak: Čarobni gumb; 18.00 Proslava 50 !et partije; 18 50 Godala v ritmu; 19.20 Ljudje in zgodovina - reportaža; 19 45 Cikcak, 20.20 3-2—1; 20.25 Invalidski pevski zbor ob 25 letnici ustanovitve; 20 50 F. Žižek:	Napravite mi to deželo
nemško; 22.05 Svetovno prvenstvo v namiznem tenisu; 23.05 En fran gais — ponovitev.
TOREK, 22. aprila
šoli; 17.45 Oddaja za otroke; 18.30 En frangais; 18 4.5 Otočje Marqui-ses — film; 19 15 Popularna glas ba; 19.45 TV prospekt; 20.30 Ge raldine — baletni film, 20.55 Nogomet: Milan-Manchester — v od moru 3—2—1
ČETRTEK, 24. aprila
20.00, 23.08 Poročila, 9.35, 14.30 TV v šoli; 10 30, 15.25 Nemščina; 11.00 Angleščina; 15.55 Nogomet: Špartak-Ajax; 17 45 Kako sta si mački kupili televizor; 18.00 Risanka; 18.15 Po Sloveniji; 18.45 Turobna jesen — film, 19.45 Cik cak; 20.40 3—2—1: 20.45 A. Marodič; Romantična duša, 21.25 Sla venščina v javni rabi; 22.17 Bili ste zelo prijazni — I. del filma.
PETEK, 23. aprial
20.00, 23.35 Poročila; 9.35, 14.45 TV v šoli; 11.00 Francoščina; 16.10 Osnove splošne izobrazbe; 17.55 Mladinski film; 18.15 Grieg: Koncert za klavir in orkester, 19.00 V središču pozornosti, 19.45 Za boljši jezik, 20 30 3—2—1: 20.35 5. zaseda — slov film, 22.05 Veš,
20.00, 23.35 Poročila; 9.35, 14.45 TV v šoli; 10 30, 15.40 Angleščina;
11.00	Osnove splošne izobrazbe; 16.10 Francoščina; 17.45 Risanka;
18.00	Film za otroke; 18 29 Obrežje; 18.40 Komorni zbor RTV; 19.05 Od zore do mraka: 19.35 Razgo ,-or z J. Vidmarjem’ 19.50 Cikcak; 10.30 3—2—1; 20.35 Zadnja noč itroštva — film; 22 25 The Illinois jazz band; 22 55 Svetovno prvenstvo v namiznem tenisu
SREDA, 23. aprila
20.00, 22.45 Poročna; 9.35 TV v
SOBOTA, 2«. aprila
20.00, 23.25 Poročila; 9.35 TV v šoli; 14.50 Wembley: nogometni finale za angleški pokal: 17.35 F. Bevk: Črni bratje — mlad. igra;
18.15	Ansambel Mihe Dovžana; 18.45 Jugoslovanska revolucija;
19.15	Koraki v svobodo — prenos iz Velenja; 19.45 Cikcak; 20.30 3—2—1; 20.35 F Žižek’ Napravite mi to deželo nemško; 21.45 Invalidski pevski zbor; 22.00 Filmska burleska; 22.15 Maščevalci - film; 23.05 TV kažipot
Danes, v nedeljo, 20. aprila, bo- | la. 16 let starosti. Vršil se bo v do prišli na povabilo domačega pro- večernih urah. Iz tehničnih raz-svetnega društva «Jezero» na obisk logov bodo sprejeli samo prvih 25
v Doberdob člani prosvetnega društva iz Polzele na Štajerskem s svojim moškim pevskim zborom.
Domačini so uredili vse potrebno, da bi goste lepo sprejeli in da bi s tega obiska odnesli kar najlepše vtise. Program predvideva, da bodo goste sprejeli ob 11. uri dopoldne v prostorih prosvetnega društva «Jezero*. kjer jih bo pričakal in pozdravil župan Andrej Jarc z občinskimi odborniki ter jim izrekel dobrodošlico. Pozdravil jih bo tudi predsednik društva «Jezero* skupaj z odborniki in ob prisotnosti predstavnika SPZ iz Gorice. K sprejemu so vabljeni tudi vsi prosvetarji in vaščani.
Po zakuski bodo peljali goste na ogled županstva, občinske knjižnice in drugih zanimivosti v Doberdobu. Po kosilu si bodo gostje a gledali vojaško grobnico v Redi-pugli.
Ob 16. uri bo moški pevski zbor iz Polzele priredil v prosvetni dva rani društva «Jezero» koncert, na katerem bo zapel vrsto narodnih in umetnih slovenskih pesmi. Za ta koncert vlada med domačini še posebno veliko zanimanje. Kdaj pozneje bodo domači prosvetarji vrnili obisk gostom iz Slovenije.
Danes roditeljski sestanek za višje srednje šole
Ravnateljstvo gimnazije - liceja in učiteljišča s slovenskim učnim jezikom v Gorici obvešča, da bo danes, v nedeljo 20, aprila, ob 10.30 roditeljski sestanek v prostorih ša le v Ul. Croce 3. Starši dijakov teh šol ali njihovi namestniki so vabljeni, da se polnoštevilno udeležijo tega sestanka.
Brezplačen tečaj za šoferje kat. A
Avtomobilski klub v Gorici Je (prejel sklep, da bo uvedel brezplačen tečaj za dosego voznega dovoljenja kategorije A. Tečaj je namenjen mladini ki je dopolni-
vpisanih ter bo obsegel 10 lekcij Podrobnejša pojasnila daje tajništvo šoferske šole pri Avtomobilskem klubu v Gorici, Ul. Roma 12, kjer se vrši vpisovanje do 26. aprila.
Iz tržiške bolnišnice
Včeraj so v tržiški civilni bolnišnici pridržali na zdravljenju 48-let-nega Labignana Iz Trsta Ul. Sinico 56, ki ga je prikolica stisnila ob tovornjak ter mu povzročila zlom večjega števila reber, notranje poškodbe in šok. Nesreča se je pripetila, ko je tovornjak leoncino z jekleno vrvjo vlekel tovornjak, naložen z gnojem, v bližini gostilne «Alla tappa« v Tržiču. V trenutku nesreče je tovornjak leoncino u-pravljal 38-letni Primo Buglian iz Begliana pri Tržiču.
V tržiški bolnišnici so pridržali na zdravljenju Ivano Mokole iz Ul. Glardino 8 v Tržiču, ker so ji vrata stisnila prst na roki.
POMEMBNA ODLOČITEV ZA GOSPODARSKI NAPREDEK PRIMORSKE
Soške elektrarne iz Nove Goric3 bodo gradile novo centralo Solkan
«Bistra hči planm» se bo spet spremenila v beli premog - Uresničitev načrta je zelo blizu
Nadji Fajt se je pred dnevi rodil bratec David. Srečnima zakoncema Vilku in Dani Fajt čestitajo člani prosvetnega in športnega društva iz Sovodenj
Med Skalnico in Sabotinom bo predvidoma do konca 1971. leta nastalo z zajezitvijo Soče pri Solkanu novo, deset kilometrov dolgo umetno jezero. Zamisel je nastala v podjetju Soške elektrarne v Novi Gorici, ki si bo zgradilo na spodnjem toku reke še eno elektrarno, ki bo krilo naraščajoče potrebe Primorske po električnem toku. Tako bo Soča, «sinja hči planin«, ponovno služila človeku ter njegovemu napredku. Gre za najpomembnejšo gradnjo na področju elektrike na Primorskem po drugi svetovni vojni, ki bo morala pokriti naraščajoče potrebe po toku, o katerem strokovnjaki vedo povedati, da ga bodo do 1975. leta potrebovali še enkrat toliko kot sedaj.
Zajezitev Soče bo v neposredni bližini parkirišča nihalne žičnice na Sveto goro. Tehnična dokumentacija za izgradnjo hidroelektrične centrale Solkan je izdelana do takšne mere, da bi z gradnjo lahko pričeli že v letošnji jeseni. V Vodogradnem laboratoriju v Ljubljani imajo model, da bi preučili nekatere probleme, ki se pojavljajo ob tej gradnji. Leta 1971. bodo pognali prvi agregat; ko pa bi spustili v pogon tudi ostalega, tedaj bo znašala moč HE Solkan 21 MW ter bo proizvajala letno 125 milijonov kWh in bo po velikosti skoral prav tolikšna kot je elektrarna Plave.
Gladina jezera bo nekoliko pod cesto Solkan - Bovec ter voda ne bo poplavila nobene ceste in niti železnice. Nivo jezera bo 21 metrov nad višino vode pod jezerom. Objekt bo kakšna dva kilometra od državne meje ter je njegova lokacija pomembna tudi zategadelj, ker bo potrebnega samo tri kilometre daljnovoda, da se priključi na razdelilno transformatorsko postajo v Kromberku s 35.000 V. Načrt je Izdelal ((Inženirski biro — elektroobjekt« v Ljubljani, investitor so Soške e-lektrarne, dela pa bodo opravila razna specializirana podjetja.
Akumulacija bo izravnavala potrošnjo vode koristnikom na naši strani meje ter bo lahko uravnavala potrebe vode tudi v vegetativnem razdobju (med poletnimi meseci) na področju goriške pokrajine, kjer izdelujemo sistem namakalnih kanalov.
Akumulacijsko jezero pa ne bo prinašalo neposrednih koristi samo primorskemu gospodarstvu ter mu omogočilo nemoten industrijski razvoj, ampak bo zelo zanimivo tudi za turistične potrebe. S svojimi desetimi kilometri dolžine ter približno 100 metri širine, ponekod tudi več, bo omogočilo razmah raznovrstnih vodnih športov kot so čolnarjenje, vodno smučanje, pa še posebno ribarjenje. Kot nalašč bo turističnemu razvoju služilo veliko parkirišče, ki so ga zgradili ob spodnji postaji žičnice na Sveto goro, saj bo v neposredni bližini umetnega jezera.
Zanimalo nas je tudi to, če bo tako ogromna količina vode, ki se bo nabrala za jezom, spremenila podnebje v neposredni okolici in če bo povzročala nastanek megle. Odgovorili so nam, da te nevarnosti vremenoslovci ne predvidevajo, ker se vodne površine ne
Soča med Sabotinom (na levi) in Sveto goro (na desni strani slike), črtež na fotografiji kaže kraj, kjer bodo reko zajezili, da na njej zgradijo HE Solkan. Na spodnji strani slike je viden del parkirišča svetogorske žičnice
bodo bistveno spremenile, saj Je dolina na tem mestu razmeroma ozka in globoka ter se bo dvignil nivo reke, veliko manj pa se bo razširila njena površina.
In še ena stvar je pa naši sodbi zanimiva pri HE Solkan: nivo akumulacije se bo spreminjal največ za en meter, kar pomeni, da ne bo velikega nihanja med visokim in nizk ni vodostanjem ter zato ob bregovih ne bo večjih o-kvar, ki jemljejo naravi njeno privlačnost

PROSVETNO DRUŠTVO «BRIŠKI GR1Č»
priredi na DVORU
v Števerjanu praznik l.maja
Sodelujejo:
1. Ansambel LOJZE SLAK iz Ljubljane s svojimi pevci 4. Orkester »UNION* iz Ljubljane s pevkama
ADRIJANO ŽUPANČIČ in MARIJANO DERŽAJ
3. Domači vinogradniki bodo pripravili
VINSKO RAZSTAVO v kleti na DVORU Nasvidenje 1. maja v Števerjanu!
ROJSTVA, SMRTI IN POROKE
V tednu od 13. do 19. aprila se je po podatkih goriškega matičnega urada rodilo v Gorici 21 otrok, umrlo je 13 ljudi; poročilo se je 9 parov in 8 so jih oklicali
ROJSTVA: Eva Cragnolin; Ma dlan Onesti, Manuela Alessandris, Adriana Bertagnolli, Fabio Di Mon te, Paola Medeot, Luca Da Llo, Micheia Passian, Sonia Mervi, Mi chele Frandolic, Luciano Visintin, Michele Savian, Claudia Pizzami glio, Monica Visintin, Stefano Ac-curso, Paolo Majo, Sergia Moimas, Giulia Graziano, Laura Marcon, David Fait in Susanna Spessot.
UMRLI: upokojenec 71-letni Do-nato Bertos; pleskar 64-letm Odo Turšič; upokojenec 69-letni Adolfo Medeot; uradnik 37-letni Giuseppe Delpin; upokojenec 68-letni Giorgio Furlan; hotelski vratar 75-letni Gio-vanni Mucchiut; 74-letni Francesco Russian; gospodinja 81-letna Giu-seppina Medvescik vd. Obljubek: gospodinja 37-letna Maria Coronica por. Plesničar; delavec 70-letni Albino Mian; upokojenec 69-letm Sil vio Castellani; upokojenec 82-letni Giovanni Bisiach; gospodinja 62-letna Maria Cipriani vd. Minervini
POROKE: elektromehanik Leopnl-do Blasi in gospodinja Anna Gatta; strugar Roman Vidmar in delavka Nadja Colauslg; električar Angelo Billato in bolničarka Tamara Mo-scarda; električar Hoban Ilario in uradnica Vera Pizzul; zdravnik Al-fonso Giordano in gospodinja U-cia Osbat; uradnik Franco Beltram in bolničarka Giuseppina Gruso-vin; financar Luigi Murgia in delavka Lina Galliussi; obrtnik Roberto Tiberio in delavka Vania Peressin, mehanik Ferdinando Pizzolatto in delavka Maria Gomiscek.
OKLICI: risar Bruno Sirch i:i Margareta Elzi;'tiskar Ruggero Mar-tinuzzi in tiskarka Rosanna Marega; delavec Silvano Culot in delavka Rosanna Colausig; mehanik Bruno Saurin in delavka Elda Grion; karabinjer Aroangelo Trobia in šivilja Grazia Sollami; trgovski zastopnik Mavrizio Cecovini in študentka Andreina Visintin; tub.s: Diego Miani in gospodinja Alm-i Zian; bančni uradnik Livio Di Blas in gospodinja Maria Luisa Vidom
razdelil v tri odbobja. Veliki ^ por v Kotoru, ki je bil prežetj . s
socialno - marksistično temat® bil ie posledica Oktobrske r®*!’ lucije in je združil mornarje vS® narodnosti, ki so bile v tamkš?'
njem moštvu zastopane. Druga '
kajlo ko it bolga takra toda rod : zahoc šča, i cerkv bolga silno ve p: sli i
loče
loSo,
Deoft
za uporov je v poznih sporn1*’ danskih in poletnih mesecih ga leta. Ta faza ima nacional1* značaj in so pri njih, čisto & vezano, sodelovali le polki s težno slovanskim vojaštvom. 9 tiral je pri tem upore v Jud*£ burgu. Rads-oni. Kragu'evcu in god. Organizatorji teh uporov * bili Slovenci, Čehi in drugi Prri padniki slovanskih narodov v narhiji. Tu pa tam so sodek>v8j pri teh uporih tudi pripadniki d1!' gih narodnosti (n. pr. Itali5®1",; nemško moštvo pa je bilo tisto, je disciplinirano vse te upore trlo.
V tretjo fazo spadajo upori fronti in v zalediu tik pred r®" Štetij sulom. Omenil ie uoor gorski je ž, polka štev. 2 v Codroipu pred W lljansko ofenzivo na Piavi. Tfl ta polk je bil, po kratkem vanju, razorožen od nemških j';
Ko so ga. po nekai dneh. ^ oborožili in ga poslali na fr011 _ se je pri Casarsi obrnil, prik®*a
Bol
se n
ttih
.1
kal čez Palmanovo in Gradiško
so polk zapustili vsi nesloven'

govoreči častniki in voiaki) v
rico, k.ier je 2. novembra 1918 **. prisegel zvestobo slovenski zai_ v roke odvetniku Podgorniku. PrfL sedniku goriškega Narodnega s ■
ta. Polk je šest dni ostal
rici. nato se ie, po določilih P
mirja, spremlian od. goriškega
venskega prebivalstva. 8. nove* bra umaknil skozi Vipavsko dol' no in črni vrh na Kranjsko, j Za zanimivo predavanje, ki J osvetlilo precej neznano okolje ^ jaških uporov v avstrijski arI!!" di, v katerih so bili v veliki m r! vpreženi vojaki slovenske d® rodnosti, se je Udetu zahvalil P-.. sednik kluba Waltritsch. ki j® Tj razil željo, da bi kaj podobnega' tistih časov v klubu «Simon gorčič« še kdaj slišali.
Dri , Kji srcih De j šara, Dat« Ta
«kegi
vala
Vesni
Poln
8°rji
Pr ie j %
'Na;
bievi
1872,
Kino
CORSO. 15.15:	«11 verdugo»,
Brown in R. Welch. Amen
.Diuvvij iij n,, vvtsiuii.	.i
film v barvah; mladini pod
letom prepovedan.
VERDI. 15.15:	«L’amante dl
migna», G. M. Volonte in S. “ i ders. Barvni film. Mladini PI
14. letom prepovedan. MODERNISSIMO. 15.15: «La fr^ da alba del commissario J®"j3 J. Gabin in D. Carrel. Franc* film; mladini pod 14. letom P1! povedan	Jj
V1TTORIA. 15.15: «L’eta del tam sere«, H. Politoff in G. Sorel- * I
Izlet v Velenje na proslavo ustanovitve Ot
V nedeljo, 27 aprila, bo v Velenju, novem slovenskem mestu pri Celju na štajerskem, veličastno zborovanje vsega slovenskega ljudstva v počastitev ustanovitve Osvobo dilne fronte slovenskega naro da, ki je organizirala oboro ženi upor proti okupatorju.
Goriške Slovence opozarja mo, da bo na prireditev v Ve lenje prirejen enodnevni avtobusni izlet.
Vpisovanje za izlet se bo na Goriškem zaključilo 21. a-prlla ter se vrši pri naslednjih poverjenikih:
Gorica: Gorica v Ul Ascoli l/L:
števerjan: Bruno Stekar, I-van Humar in Ferdinand Ko-mjanc;
Pevma: Anton Sošol, tudi za Oriavje in šentmaver;
Podgora: Vanko Delpin;
štandrež: Stanko Marušič In Alojz Tabaj;
Sovodnje: Bogomir Kuzmin;
Rupa: Salomon Tomšič, tudi za Peč;
Gabrje: Stanko Primožič;
Dol: Karlo Boneta;
Vrh: Marčellno Devetak;
Janilje: Jože Pahor ln Karlo Semolič;
Poljane: Marij Ferligoj;
Doberdob: Stanko Gergolet ln Andrej Jarc
Za vožnjo z avtobusom se plača po 1600 lir.
lijansko-francoski barvni filiP-j Mladini pod 18, letom prep0 t oan	i
CENTRALE. 17.15:	«1	60° , ,t.
Balaklava«, Tr Hovard 1° J| Redgrave, Ameriški barvni
Tržič
mercenaf^j
AZZURRO. 14.00: «11 mcrceu«*’j F Nero in T Musante. BS™ film.
EXCELSIOR. 14
-22: «C’e Mm mo nel letto di mamma», v ^ Day v kinemaskopu in b»rV>1
PRINCIPE. 14.00. «Nuda sotto
FaitVfl
pellen, A. Delon in Barvni lllm
S. MICHELE. 14.00: «E1 Doi^ J Wayne in R Mitchum 10 maskope v barvah.
Nara (.ortra
Soča (Nova Gorica):	«Revolv.
z Rdeče reke«, ameriški
film — ob 16,, 18., 20.15.	^
Svoboda (Šempeter); «N enaVLžH zgodba Eddija Chapmana«. franc	film —	ob 15.30,	18-*	"J
Deskle.	«Trije	neusmiljeni«,
riški barvni film — ob 17 Renče:	«Drugi	človek-i,	ome
barvru film.
Prvačina:	«Point Dlank«. aihe‘™
barvni film — ob 16 Šempas: ((Umazano delo«.
film - ob 16 m '20 Kanal:	«Pride	dan
ameriški film — ob
mašeeve™
16. m *■
DEŽURNE LEKARNE GORICA Danes ves dan in ponoči J® prta lekarna PONTON1 BASS* Na Raštelu St. 26 — tel, 3349'
l’R21C
<
Danes ves aan in ponoči Tržiču odprta lekarna «A1W s jjl te« dr Fabbrls - Via Cosuli®11 - tel. 72480
DEŽURNA CVETLIČARN* ,ir
Danes je v Gorici odprta <v ^ čarna RENATO GORI AN, B1’ ribaldi 9, - tel 26 28
IZLET
LAKE priredi SDP iz Gorice tek, 25. aprila. Izlet bo z laSB,ie)' sredstvi ter celodneven. Podr<’ jjl ša pojasnila pri vpisu v Gori®'
Ascoli 1/1.
— 7 —
20. aprila 1969
PrimorslfrHfiievmlc
UOLGAIU 50 NAVDUŠIM OBISKOVALCI GLEDALIŠKIH^ PREDSTAV_
Prvo gledališče šele pred 105 leti sedaj pa jih je kar okrog štirideset
Mladopokolenje nadarjenih igralcev se šola v gledališki šoli .Kršijo Sarafov’
.j r?.r‘merjamo bolgarsko gle-lsce z zahodnimi ali klasični ruskimi gledališči, je bol-° ®e razmeroma mlado; avno je praznovalo svojo a' obletnico. Začetek bolgar-Aega gledališča sega nazaj do • teta, ko je v mestu šu-au (danes Kolarovgrad) a-,h erska skupina pod vodil- “lv°m učitelja Save Dobroplo-! hau§a ^ostavila na oder «Mi-jj0 0 ~~ jedec miši«, ki jo lah-bm lmam° za prvo originalno Sarsko igro. Dežela je bila pod turškim jarmom, im §a Je narodni prepo-*P0djedal. Za razliko od ž&°Slega tn ruskega gledali-c ; ® J® nastalo pod okriljem boi in aristokracije, se je silr?ars!£0 Sledališče pojavilo v 0 skromnih razmerah. Prali Predstave so bile po šolah ^ ^terarnih klubih. Že od jn?a začetka si je to porajalo? Se Stedahšče prevzelo na-J": da se bori za slovansko
^tteisnost.
^■Bolgarsko gledališče, čeprav n razvijalo skozi simbolist in sholasticizem religioz-stp. ^^dstav ter na odrih ble-je ;h in aristokratskih palač, Dri26 ^ vseSa začetka, torej ]j Prvih korakih svojega živ-5r Ja> Porodilo navdušenje v n preprostih ljudi. Sodob-tgre s° uprizarjali bodisi w . kulturne zabave in iz Gotskega patosa.
Tn
Uka realna tradicija bolg^r-Jjl™ gledališča se je nadalje-re^.^iik sto let. Danes je še poin1Cen "Jen originalni ton, Sori ^nacionalnosti, trpljenja, a in ljudskega hrepenenja.
je !,Va večja bolgarska igra, ki dobi •Stala v mlajši gledališki bjv, 111 ki so jo igrali z veli-«lw peh°m, je bila drama Dieva^0” Pisatelja Vasila Dru-1872 t-^Prav je napisana leta 8^ ’ Je ta igra polna patrioti-0se. tn dramatičnih odtenkov. ^ ki nastopajo v igri, so igra *° ž*ve’ da se še danes ta o^ru dPrizarja na bolgarskem ■ e.n avtor velja za u-babi ^^ijn bolgarske nacio-le drame.
Ifo^nknditev dežele izpod tur-jarma je dfajala spodbu-
de za nadaljnji razvoj gledališča. V številnih mestih so se organizirali na pol poklicni i-gralci in amaterske skupine ter nadaljevali tradicije iz časa nacionalnega preporoda in postopno se je gledališče povzpelo na vse večjo stopnjo u-metnosti, tako da se je približalo nivoju zahodnoevropskega in ruskega gledališča. Posebne važnosti v razvoju nacionalnega bolgarskega gledališča je ustanovitev leta 1888 Osnove dramske skupine v Sofiji in nastop dramske skupine s prireditvijo «Solza in smeh» iz leta 1902. Ti dve dramski skupini sta vedno bolj rasli v Narodno bolgarsko gledališče, ki je bilo svečano odprto leta 1904. Ne glede na težke pogoje, v katerih so morali živeti in ustvarjati, so prvi genialni poklicni igralci Narodnega bolgarskega gledališča delovali z neverjetnim prizadevanjem za svojo umetnost in ljubeznijo do svojega naroda. Ustvarili so solidno bazo, na kateri so se v zadnjih kratkih letih razvili v veliko število briljantnih i-gralcev in igralk.
Prva generacija poklicnih i-gralcev izhaja iz amaterskega staža in nekateri izmed njih so se pozneje izpopolnili v u-metniških šolah v Parizu, na Dunaju in v Berlinu. Jedru te izredne generacije igralcev, ki je s strogim stažem doseglo mednarodno priznanje, je bila podeljena akademska čast ruske drame, kar je pa zaprlo tradicijo in temperament bolgarskega gledališča. Ruska gledališka šola in ruski vzgojitelji so vsilili svojo apriorno silo v razvoj bolgarskega gledališča.
V zadnjih dveh desetletjih, ki so sledila odkritju Narodnega gledališča, je v igri izrednih poklicnih igralcev, kot so Va-sil Kirkov, Sava Ognjanov in Adrijana Budevska prevladoval nacionalni oder, S svojim visokim talentom je ta trio prvo-razrejiijih igralcev ustvarjal prepričljivo dolgo serijo zelo težkih dramatičnih značajev iz svetovne klasike. V zahvalo njihovim pridobitvam se je
Narodno bolgarsko gledališče uvrstilo med najboljša gledališča v Evropi v zadnjih 50 letih. Ne zastonj je taka osebnost kot Kačalov, naj večji ruski igralec in eden izmed naj-izvrstnejših interpretov Hamleta, rekel Vasilu Kirkovu potem, ko ga je videl igrati v Sofiji: «Ti si boljši Hamlet, kot sem jaz. Tvoj Hamlet in Ofelija Adrijane Budevske sta izvrstna...«
Znan bolgarski gledališki trio se je spremenil v kvartet, ko se jim je pridružil Krstjo Sarafov (po katerem je Narodno gledališče nosilo ime do leta 1964). Krstjo Sarafov jih je s svojo umetnostjo prekosil in postal eden izmed naj večjih bolgarskih gledaliških umetnikov.
S svojim umetniškim delom je ta kvartet uprizoril na odru Narodnega bolgarskega gledališča v Sofiji največja dela svetovne klasike in moderne drame od Shakespeara do Ibsena, od Gogolja do Gorkega.
Vzporedno z razvojem bolgarskega gledališča se je razvijala tudi bolgarska dramaturgija sama. Najizvrstnejši dramski ustvarjalci so tudi pisatelji Ivan Vazov, Anton Stra-šimirov, P. K. Avorov in P. J. Todorov.
Po letu 1944 — važnem datumu bolgarske' zgodovine — ko je bilo v deželi samo šest gledališč, jih je danes okrog 40. Vsako izmed teh giedališč lahko računa s podporo meščanov in vlade, zakaj bolgarsko gledališko občinstvo je mnogoštevilno. Mnogi izmed teh i-gralcev so člani parlamenta, drugi so svetovalci ali predsedniki važnih državnih ustanov. Mnogim je bila podeljena nagrada za njihovo požrtvovalno delo — nagrada Georgija Dimitrova, 15 igralcev pa so i-menovali za narodne igralce, druge pa za zaslužne igralce. Dandanes je obSj^&fa gledališki repertoar, cela v^sta - novih dramaturgov, kot- sot-brlin Va-silev, Kamenf ' Zidarov, Ložan Strelkov in drugi. Sodobno delo gledaliških umetnikov bogatijo tudi dela tujih zahodnih

m
i^r®* -
v'dimo prvo letalsko posadko, ki Je sestavljena Izključno Iz žensk. S tem je gospa Jackie Mog-|,g9« [^ničila svoj dolgoletni sen, saj bo pilotinja na letalu z dvema motorjema za 10 potnikov. Kot **»r)9 $ ni® bo sedela poleg nje 18-letna Lynda Smale, ki jo vidimo na levi strani slike, 17-letna Smale (na desni), pa bo hostes. S tem naj bi dokazale, da so enakovredne z moškimi tudi v *®i Panogi. Gospa Jackie je med vojno pilotirala letala iz tovarn do letalskih oporišč.
avtorjev, kot Artura Millerja, Eduarda de Filippa, Figeireda in drugih sodobnikov. Seveda so dandanes klasična dela mnogo bolj znana vsakemu gledališkemu igralcu kot kdaj doslej :	Shakespeare in Gogolj,
Schiller in Tolstoj, Moliere in Čehov, Ibsen in Ostrovskij, Bernard Shaw, Maupassant in Bertold Brecht.
Stebri današnjega bolgarskega gledališča so narodni igralci kot N. O. Masalitinov, Ivan Dimov, Georgi Tamatov, Vladimir Trendafilov, Kostantin Kisimov (ki je umrl leta 1966 pri avtomobilski nesreči), Zorka Jordanova in še mnogo čisto mladih, zelo obetajočih i-gralcev.
Upanje sodobnega gledališča je seveda mlada generacija talentiranih igralcev, ki se učijo v gledališki šoli «Krstjo Sarafov« v Sofiji. Ta ustanova, ki je nastala leta 1948, ne vzgaja le novih kadrov v državi, ampak tudi prireja . gledališke predstave mladih igralcev v svoji dvorani. Ta gledališka šola je velik doprinos za kulturni razvoj Sofije.	L. D. N.
Še ena zgodba o ozkotirni železnici
V nedeljo, 13. aprila smo objavili nekaj veselih o ozkotirni železnici, ki je vozila iz Trsta v Poreč. Danes pa objavljamo še eno tragično.
Bilo je februarja 1912. V dolinsko občino je tedensko prihajal okrajni sodnik dr. Simčič iz Kopra. Bil je še razmeroma mlad, dober, prijazen in ustrežljiv. Šel je na roko ljudem, da jim ni bilo treba za vsako zadevo hoditi v 20 km oddaljeni Koper. Takrat je namreč dolinska občina politično-upravno spadala pod Koper. Tako je tudi tistega usodnega dne v februarju prišel v Dolino, kjer je sprejemal razne stranke in reševal kočljive zadeve. V popoldanskih urah je po končanem delu odšel proti postaji v žavljah, da bi se vrnil v Koper. Tistega dne je divjala strahovita burja: 100-120 kilometrov na uro, posamezni sunki so bili pa še mnogo sil-nejši. Sodnik dr. Simčič je vstopil v vlak. Toda že po nekaj kilometrih vožnje je silen sunek burje prevrnil vlak v bližini miljske postaje in pokopal pod seboj sicer maloštevilne potnike. Za dr. Simčiča pa je bilo to smrtno u-! sodno — izpod prevrnjenega vlaka so ga reševalci potegnili mrtvega.
Narodno gledališče «K. Sarafov« v Sofiji
■..................n.................
V PARIŠKEM PREDMESTJU OB SENI
Obširno pokopališče z 1 ha površine na katerem potiva 100.000 živali
Najbolj številni so pasji grobovi z nagrobniki, na katerih je nešteto izvirnih in značilnih posvetil
Tam na pariški periferiji, kjer se Seina razširi skoraj v jezerce. na gozdnatem otočku, v tistem koščku pariškega predmestja je pokopališče znamenitih in manj znamenitih psov. Prav na tem nebla-goslovljenem kraju spi večno spanje nad 100.000 raznih živali, seveda največ psov. Tu so še mačji, kokošji, opičji med tisoči pasjih grobov, katerim je treba dodati še dva grobova konj in en grob gazele. Med pasjimi grobovi je najslavnejši Barijev grob, kjer že spomenik pove, da je zvesta žival bila v službi človeka. Na kamnu je Bari v ponosni drži in nosi na hrbtu deklico, ki jo je rešil v snežni vihri sredi Alp. Napis pa pravi: «Rešil sem življenje 40 o-sebam, podrli so me pri 41., v sedmih letih človekoljubnega dela«. Bari je bil bernardinec in je pripadal samostanu sv. Bernarda v Alpah. Bil je tako dovršen rešitelj človeških' življenj, da si ni dal miru, če je našel ponesrečenca v sne gu in v človekoljubni akciji je tudi slavno poginil, ko se ga je ponesrečenec ustrašil in ga z železnim drogom tresnil po glavi. Težko ranjen se je priplazil do samostana, opozoril na nesrečo, da je nekdo v sili in potrebi, nato pa legel in poginil.
Poleg je grob dveh slavnih psov, ki sta bila v policijski službi Papilon in Tur, ki sta pripadala »Ligi za javno varnost«. Na spomeniku pod steklom so zaslužene medalje Zaslužila sta jih pri reševa nju ljudi iz gorečih hiš, lovi la sta tatove in jih stražila Na nagrobniku pa stoji piša
I no: «Papilon, padel pri izvrševanju svoje dolžnosti«.
Junakinja (mačka) iz prve svetovne vojne je pokopana v Oddelku «maeja zibelka«. Epitaf na kamnu pravi: »Opozorjena po strupenih plinih je tako glasno mijavkala, da je zbudila vojake, da so si nadeli maske in tako jih je obvarovala zastrupitve s plinom.« Poleg pa bereš: »Drack, 1941-1953, zvest spremljevalec Nj. Vel. kraljice Elizabete Romunske«. Nasproti pa zopet: »Skrivnosten moj zvesti pes, ne veš, kako sem te cenil«. In zopet dalje: «Ce mi tvoja duša, draga Sapfo, plemenita prijateljica, ne bo blizu, ko pojdem tudi jaz na dolgo potovanje, si ne želim večnosti«. Ali nadalje zopet: «Dragi mali prijatelj, mi jočemo za tabo«, in dalje: «Dolly, ki me je rešila pred ognjem«. Naslednji pa pravi: »Zaljubljeni in prijatelji so me zapustili, ti si mi o-stal zvest!« Na velikem številu nagrobnikov pa so Pascalove besede (Pascal, francoski filozof in matematik): «Bolj ko spoznavam ljudi, bolj ljubim svojega psa«. Tudi Vic-tor Hugo je napisal na kamen: «Pes je čednost«. V grobu št. 32425 je slavni Rin Tin Tin, ' er ima napisano: »Velik umetnik, ki je bil manj pes od drugih«.
Vrste grobov so si tako u-redili, da imajo psi gledališčnikov svojo posebno vrsto, psi glasbenikov pa svojo.
Vse to pasje objokovanje ni sentimentalizem, pač pa potreba. Do leta 1899 ni bilo v Parizu prostora, kamor bi odlagali mrhovino in pokopavali so pse in mačke po dvoriščih, parkih, metali so jih v smeti-
im ii n n itiiiMiii mi aiii n um m n milil n n im im m iiiiiiiiiiiiiiiiii iiihiiii
Kratke zanimivosti
,V.‘.V.V.V.V.V.V.V.V.V.VAW.V.WAr.‘AV.%W.S
Juliette Greco se pripravlja na nastop v klasični drami. Junija bo namreč nastopila v Racinovi igri «Berenice» na televiziji skupaj s Claudom Richem, ki bo nastopil v vlogi cesarja Tita.
Neka novinarka je vprašala Marie Laforčt, naj kaj pove o moških, ki jih je imela v svojem življenju. Diplomatsko je odgovorila:	«Nekoga je
vendarle treba imeti v življenju.« Na vprašanje, kaj pričakuje od prihodnosti, pa je odgovorila:	»Ne pričakujem
nikogar več, imam dva otroka.«
* * *
Vittorio De Sica, znani filmski igralec in režiser, je sporočil, da se bo zopet lotil ne-orealističnih snovi. V novem filmu, ki ga bo režiser izdelal skupaj s Cesarejem Zavattini-
jem, bo pripovedoval ljubezensko zgodbo o nekem milanskem predmestju.
* * *
Peter OToole je dejal: «Ce bi me vprašali po imenih dveh izrednih pivcev, ki jih poznam (seveda sem jaz prvi), ne bi dvomil in bi takoj dejal Richard Harris in Richard Burton. Kadar se ta dva igralca srečata, kar se le poredkoma dogodi, je London ves pokonci.«
* • *
Neka gospa iz Stanton Hilla v Angliji, je sklenila, da bo zahtevala od moža razporoko, če se ne bo odrekel svoji navadi, da položi vedno psa na posteljo. Toda mož noče menjati svojih navad: star je namreč 83 let in njegovi nevesti (poročil se je z njo šele pred šestimi meseci) je pa 81 let.
šča, na ulico ali pa so jih metali v Seino. Psov je bilo po mestu vedno več. Nastalo je vprašanje ljudskega zdravja ob toliki mestni nesnagi. To je dalo povod nabirke za nakup primernega prostora za živalsko pokopališče. Sezidali so monumentalen vhod ob vratih pokopališča; vrtnarji so poskrbeli za gredice z rožami. En hektar prostora, kolikor meri pokopališče, je last privatne družbe, ki vzdržuje prostor. Za vzdrževanje pobirajo vstopnino in prosijo, da
se obiskuje pokopališče z neko pieteto in da se pazi na grede z rožami. Grobovi niso pedobni človeškim grobovom in prepovedani so vsakovrstni cerk/eniASbffeTli* Tif^erski žndki.	-’”1 ■’	' ■ "
Veličina duše ni samo v junaških dejanjih, pač pa v spominu na te junaške spremljevalce človeka, ki tu počivajo spokojni in le napis na nagrobniku ti pove o dejanju, ki ga je pes storil svojemu gospodarju.
M. P.
lllllllillllUMUMIIIIIIIIIIIIIIIIIllllllllllllllllIlIllliillIllIiiilIliiiiiiiiiiiiifiiiiiiliiiiiilllllllllllMIlllllumilillllllll
KRIŽANKA
fi	2	3	L	L	, J		5	n	7	8	9	10	rTl
ir~				13	M	14							
iT~					t				■	17			
19“		■	m	19“				i	P	20			
rr		22	23	m	24			25	76	P			
S	w~			29		m	30			31	P	32	
	□	33				m		34“			35	C	L.
	37	■	38“			39		40“				41	
vr		u	■	ZT			45			46			47 I
w~			49	m	1	50“						52	
9l~				9	54					55	56		
rS7|				58				n	60				
w~	_						_	r	■1	1	61“	_____			
VODORAVNO: 1. sijaj, blišč, 5. glavno mesto Venezuele, 12. odliv, 14. avtorjev delež od dohodkov igre ali skladbe, 15. igralec na violino, 17. telovadno orodje, 18. kemični znak za radon, 19. važno živilo, 20. narod, ki živi na Sahalinu, 21. odprtina v steni, 24. zalega, 27. ime hrvatske-ga pesnika Ujeviča, 28. mesto in pokrajina v severozahodni I-taliji, 30. zidna obloga, malta, 32. začetnici starejšega slovenskega pisatelja (»Bajke in povesti o Gorjancih«), 33. reka v Posarju, 34. ime ameriškega filmskega i-gralca Ladda, 36. avtomobilska oznaka Karlovca, 38. utrip s trepalnico, 40. popularni angleški popevkar (Tom), 42. rimska boginja rodovitnosti, 44. napad, naskok, 46. starejši ameriški filmski igralec (Buri, »Velika zemlja«), 48. fina ženska, 50. muslimanski sodnik, 52. avtomobilska oznaka Valjeva, 53. amoret, 54. prisiljenost, izumetničenost v u-metniškem izražanju, 57. zobna pasta, 59. priznana znamka aperitiva, 60. polica, 61. žensko ime.
NAVPIČNO: 1. ime slovenskega pisatelja Prežihovega Voranca, 2. edina hči, 3. število z dvema ničlama, 4. debela palica, 5. kubanski voditelj (Fidel), 6. pripadnik staroslovanskega rodu, 7. o-zek konec polotoka, 8. popular-
na Verdijeva opera, 9. zutina redkih kovin, 10. enovalentni radikal v kemičnih spojinah, 11. antično mesto v Hispaniji, 13. Kiplin-gov roman, 14. največji levi pritok Donave, 16. biblijsko mesto v Izraelu, 22. organ vonja, 23. bodeč plevel, 26. vodilni slovenski dnevnik, 29. teža embalaže, 31. popularna japonska filmska igralka (Yoko), 35. reka v južni Angliji, 36. star rokopis, zbornik zakonov, 37. pristroj, naprava, 39. naklep, namera, 41. najdaljša reka v Veliki Britaniji, 43. predsednik slovenskega izvršnega sveta pred Kavčičem (Jože), 45. največji nemški idealistični filozof (Immanuel), 47. otočje v Polineziji, 49. koralni otok, 51. rimska boginja jeze, 54. soprog, 55. vzdevek, naziv, 56. feredži podobno oblačilo pri muslimankah, 58. pritrdilnica.
REŠITEV PREJŠNJE KRIŽANKE
VODORAVNO: 1. čmrlj, 6. A-rad, 10. premer, 11. laket, 13. ga-vran, 14. lastnik, 16. rr, 17. anilin, 19. ime, 20. ata, 22. NEP, 23. Essen, 25. Menam, 28. stepa, 30. ST, 31. traktorist, 34. T(one) P-(avček), 86. napev, 37. kiosk, 40. rotor, 42. Ned, 44. Nal, 45. Oto, 46. Recife, 49: le, 50. prvenec, 53. Ninive, 55. čopek, 56. valeta, 57. Rina, 58. preja.
SKOP
Veljaven od 20. aprila do 26. aprila 1969
OVEN (od 21. 3. do
,	. 20. 4.) Zaradi neke-
r	) ga obiska boste vsi
J pretreseni in zelo '	' srečni, čas je zelo
ugoden za ljubezenske podvige in čaka vas uspeh. Na delu vam bo neka oseba mnogo pomagala k rešitvi nekega vprašanja, ki vas že dolgo tare. Zaradi veselja do življenja boste tudi zdravi.
BIK (od 21. 4. do
20. 5.) Utrdite svoje čustvene vezi. O-sebo, ki jo imate radi, prosite, naj gre z vami na izlet. Tako se boste bolje spoznali z njo. Na delu ne poslušajte tistih, ki vam obetajo ugodne kupčije in bajne zaslužke. Pazite se, da se ne urežete.
DVOJČKA (od 21 5. do 21. 6.) Neka oseba vas skuša o-samiti, ker se boji, da vas bo zgubila. Zato pazite, da vas ne bodo »monopolizirali«. Na delu bi bilo prav, da bi počakali, da dozorijo stvari same, kajti dobro ni, da jih posiljujete. Ste živčno zelo izčrpani.
RAK (od 22. 6. do
22. 7.) V čustvenih
zadevah bodite bolj (	J optimistični. Mislili
V	‘ ''J boste, da vas vsi
** slabo sodijo, končno pa boste ugotovili, da vas ima neka oseba zelo rada. Na delu se boste uveljavili proti nasilnežem s svojo razsodnostjo. Zaradi slabe prebave boste imeli nemirno spanje.
LEV (od 23. 7. do
22. 8.) V čustvenih r	\ zadevah ne smete
) vsiljevati vedno svo-' jega mnenja in morate znati tudi poslušati drugo osebo. Če ne boste ljubosumni, bo življenje potekalo mirno. Na delu ne bodite preveč uporni. Zaradi revmatizma boste imeli lažje bolečine.
DEVICA (od 23. 8 S	do 22. 9.) Dolgo bo-
f	\ ste morali čakati v
l ffJ J zvezi s čustvenimi
V	J zadevami, na koncu —^ pa boste le dosegla
srečo, če ne boste neučakani. Neke osebe bodo čutile, da jih zanemarjajo. Neka oseba, ki se ukvarja s kupčijami, bo pritegnila vašo pozornost. Bolela vas bo hrbtenica.
TEHTNICA (od 23 9. do 23. 10.) Med
osebami drugega spoli J la boste povzročili navdušenje in hkrati dvome zaradi svojega čara in neodločnosti. Na delu boste imeli obilo zadošče nja, vendar tudi nekaj sitnosti. Z zdravjem ne boste zadovoljni zaradi lašjih motenj.
ŠKORPIJON (od 24 - X 10. do 21. 11.) V ču-•' itr- \ stvenin zadevah lahko pričakujete vsak trenutek velika zadoščenja. Zavladala bo vedrina in popolno medsebojno razumevanje. Izkoristite nove prilike. Tudi na delu vas zvezde ščitijo. Ne jemljite preveč zdravil, da si ne pokvarite želodca.
STRELEC (od 22 11. do 20. 12.) Zaradi novega poznanstva bo nastala v vaših čustvih velika kolobocija. Siliti se boste morah, da se boste zdeli čimbolj prijazni in dobre volje. Na delu vas bodo hvalili zaradi izrednih lastnosti, ki jih boste pokazali. Priporočamo vam telovadbo.
KOZOROG (od 21 S* \ 12. do 20. 1.) Ves f _	k	'i teden	bodo ugodne
1MT j zvezde ščitile vase Vf ~V/ čustveno življenje.
■S Odnosi z osebo, ki jo ljubite, bodo prijetni in vedri. Na delu boste zelo zado voljni in boste z lahkoto izpolnili svoje dolžnosti. Podnebje bo ugodno vplivalo na vaše zdravje.
VODNAR (od 21.
do 19. 2.) če ho< te uresničiti s\ ljubezenski sen, n rate biti bolj stv: ni. Predvsem se.... smete	razburjati	zaradi manj-
ših sporov. V zvezi z delom pojdete na daljše potovanje, na katerem boste doživeli mnogo novega. Zdravje se vam bo s časom popravilo.
RIBI (od 20. 2. do 20. 3.) Neka zanimiva izkušnja vam : bo v	čustvenih za-
devah odprla oči in S srce. Sploh boste doživeli zelo razgibano čustveno razdobje. Na delu boste mnogo opravili in nekaj dni boste uživali mir. S počitkom si boste pridobili novih in svežih sil.

PnnioršlaTjfnovnik

r-*

■ ■■ - , / : ••
lili

☆
ARETTA
Danes začetek prvenstva v ženski odbojkarski C ligi
i
Od slovenskih društev bo v tem prvenstvu zastopan letos samo Bor
A
Siliis
ba proti izpadu iz lige. Ta naloga pa za igralke Bora ne bo lahka. V C ligi nastopajo namreč letos šesterke, ki so kakovostno in teli-od slo-
Danes se bo začelo žensko odbojkarsko prvenstvo C lige, v kratkem pa tudi promocijsko prvenstvo.
V C ligi bo nastopala letos le ena sama slovenska ekipa in sicer j nično neprimerno boljše Bor B. Naloga mladih borovk v venske ekipe.
tem tekmovanju bo le ena: bor-' Druga šesterka goriškega AGI je
! tako že lani zasedla 1. mesto na lestvici, a ni mogla napredovati v : višjo ligo, ker tam že nastopa A moštvo istega društva. Corridoni se je lani do zadnjega boril za drugo mesto, ki mu je ušlo le za las. Porzio in FARI TS sta izpadla iz
Med avstralskimi atleti nekaj izrazitih talentov
Mavu napovedujejo svetovni rekord v troskoku - Rivarsova mnogo obeta v metu kopja
ULTRA T H I N
med elegantnimi in preciznimi urami ie naiceneiša znamka
Generalno zastopstvo c L A CLESSIDRAs
Trst Piazza S. Antonio Nuovo N. 4-1. nadstropje
IMPOR'1 t’r&daja na veliko in drobno ‘	Velika izbira zlatnine po tovarniških cenah!
EXPORT Izraden popust — Garancija —
DOMAČI SPOrtT
D A N K S
Nedelja. 20 aprila 1969
NOGOMET
Z. amaterska liga
15.30	v Gradiški
Itala - Juventina * * *
3. amaterska liga
08.15	v Trstu, Ul Flavia
Inter SS - Union * * *
15.45 v Trstu, Sv Alojzij
Teenoferramenta - Vesna * * *
13.30	v ‘Trštu, Sv. Sergij ,
Breg - Edera B * * *
Mladinsko prvenstvo
10.30	v Nabrežini .
Gaja - S. Sergio
* * *
12.15	v Trstu Drev. Sanzio
Edera - Breg
* * *
Naraščajniško prvenstvo
1.1.15	v Trstu, stadion «1. maj»
Union - SanFAnna
ODBOJKA
genska B liga 15.00 v Dolini
Breg - Bor
• * *
10.30 v Pordenonu
Casagrande - Zarja * * *
15.00	v Nabrežini
Sokol - AGI
* * *
ženska C liga
10.30 v št. Petru ob Soči
Corridoni - Bor B * * *
Moška I) liga 10 00 v Zgoniku
Kras - Bor B
* * *
10.00	v Trstu, Ul. Belpoggio
Gasilci TS - Olimpija
B lige, zato sestavljajo ti dve ekipi j tekmovall ln so raje čivall neprimerno bolj izkušene igralke od | drugi jesenski del
mladih borovk.
OMA je lani zmagala v promocijski ligi in je nikakor ne smemo podcenjevati, čeprav je novinec v tem tekmovanju. Na mladinskem prvenstvu smo videli, da so dekleta tega društva med seboj odlično uigrana in se ne puste zlahka premagati Poleg vsega tega so bile mlade borovke skoraj dva meseca brez, treningov, kar se jim vsekakor pozna. Upajmo, da si bodo kmalu opomogle in da si bodo z vestnim treningom nabrale dovolj znanja, da bodo kljubovale boljšim nasprotnicam.
Avstralska atletika preživlja v le-1 la latvijskega porek. a. tošnji sezoni posledice olimpijskih ‘ V ženskem sprintu se prebija na iger. Te so namreč prisilile avstral- j boljša mesta vrsta novih mladih ske atlete, da so trenirali in dosegli j atletinj. Nova imena katera si je višek forme med svojo mrtvo sezo- i vredno zapomniti so Alison Ross-no. Sedaj je v Avstraliji poletje, j Edvvards (16 let, 100 m v 11 ”6 m mnogi atleli in atletinje pa še ču-iv 11”5 s pomočjo vetra), Kaye Tho-tijo posledice preobremenjenosti iz | mas (100 m v U’4) in Denise Dur-prejšnjih mesecev in zelo dobrih : ham (100 m v 11’6 in v 11'4 s pa dosežkov je bolj malo. Mnogi atleti j močjo lažjega vetra). Sedaj 18-v prvem delu sezone sploh niso!letna Nancy Boyle in Jennifer La-
' my, druga in tretja v teku na 100 metrov na olimpijskih igrah s časom 22”7 in 22”8, nista do sedaj na tej razdalji dosegli vidnejših rezultatov. Posebno druga pa je bila dobra v teku na 100 m s časom
Atlet, ki je do sedaj pokazal res mnogo je Philip May, dobro znani specialist v troskoku, ki je v Mehiki z rezultatom 17,02 zasedel 6 mesto. Skakalec iz Pertha je naj- j H "3 in 11 ”4.
prej dosegel 16,60, nato 16,83. Trener j Slaba forma, še bolj pa nestalnost, Frank Day meni, da bo v drugem i je bila značilna za začetek sezone delu sezone May sposoben za pre- I 18-letne Maureen Caird, zmagoval-cej daljše skoke in morda nekoliko 1 ke v Mehiki na 80 m z zaprekami, preveč optimistično je napovedal j Na progi 100 m z ovirami, ki bo rezultat 58 čevljev ali točno 17.88 . kmalu nadomestila krajšo sestro v metrov. Sedanji rekord znaša 17,39 mednarodnem programu, je ta teka-metrov, dosežen pa je bil v izjem- ■ čica zabeležila vrsto neprilik in teh-nih in ugodnih razmerah, katere je j ničnih težav. Večkrat jo je prema-nudila nadmorska višina mehiške gala izkušena Pamela Kilborn in
_	,	.prestolnice. Trener Day je izredne I podlegla je tudi manj znanim sprin-
Tretja ekipa Bora pa b.o rtaste- s|^0j;e obljubil tudi za mlajšega ska-1 terkam. pala v promocijski ligi. Cilj te 1 fcalca Mc Gratha, ki je doslej do-j Pri moških poleg Maya ni pa
?lelFe_„b0.l^lyS^!T la:i se8el naJveč	m-	sebno dobrih dosežkov. Zmagovalec
iz Mehike v teku na 800 m Raiph Doubell je na turneji po ZDA, skakalec v daljino Cravvlev (6. v .Vle-
vadi na tekmovalno vzdušje in si nabere čim več izkušenj. Obe ekmi v višjih ligah bosta namreč v ba dočnosti črpali nove sile za okrepitev svojih vrst prav iz te šesterke.
INKA
OB V ES I I LO
Atletski odsek SZ Bor obvešča vse svoje atlete, da bodo redni tre Ringi na občinskem stadionu «P. Grezar« vsak torek, sredo in četrtek od 15. ure dalje.
V ženski konkurenci, ki je že od nekdaj udarna moč avstralske a-tletike, so zabeležili samo en dober rezultat. Petra Rivers, 16-let- j hiki z 8,02 m) se še ni pojavil v no	dekle ukrajinskega in la-1 areni, nekaj boljših atletov pa je
tvijskega porekla, je kopje vrgla itak v ZDA na študiju. Presenetlji-56,77 m daleč. ^Rezultat še ni dr-j vi sprinter Peter Norman, ki je v žavni rekord, ker je kopje pred j teku na 200 m v Mehiki prehitel mnogimi leti bolje metala Anna | svetovnega rekorderja Carlosa in Pazera, ki je bila za nekaj časa • dosegel drugo mesto, se je na pro-tudi svetovna rekorderka. V po- j gah 100 in 200 m samo zabaval, plavi odličnih tekačic je metalka j Tekel je največ 10”5 in 2I”1. V Petra Rivers končno lepa izjema, j drugi polovici sezone se bo skup-Zanimivost: tudi Anna Pazera je bi-lno s kolegom Levvisom predvido-
K05ARKA
Moška promocijska liga
09.30	v Trstu, Ul. della Valle Bor - Isonzo
* * *
Prvenstvo «1. divisione*
15.30	v Trstu, Ul. della Valle Bor - Ciano Colori
Realene =<Nancy» Boyle
Ui
Ct 9=
O.
O

o
S o

uu
ZA VAS IN VAŠEGA GOSTA
priporočamo
BUDJOLO
ODLIČNO KRAŠKO MESNO SPECIALITETO VEDNO NA ZALOGI PRISTNI KRAŠKI PRŠUT
Philip May
ma ponovno vrnil k dobrim časom okoli 20"5 in morda tudi manj.
Od mladih atletov si je vredno zapomniti ime 19-letnega Chrisa Fisherja, ki je s časom 3’45’T postavil nov mladinski rekord v teku na 1500 m. Morda bo prav Fi-sher čez nekaj let nadaljeval slavno tradicijo velikih srednjeproga-šev južne poloble Johna Landyja, Herberta Elliotta, Petra Snella in končno Ralpha Doubella, ki je še vedno «na delu».	— hn —
	AVTOPROMET GORICA *£“
	PRIPOROČA LETOVANJE NA LOKVAH
	[.epi tereni za športno dejavnost Vabljive izletniške točke v bližnjo okolico HOTEL POLDANOVEC - Tel. 21313, 21314
hotel SLOM L.l U n I. J A i\l ft
ITI OVA UL. 10 . TEL. OD 20641 DO 20645
H’
HOTEL Z MODERNIM KONFORTOM • PRIZNANA MEDNARODNA KUHINJA IN NARODNA RESTAVRACIJA • NOČNI BAR Z MEDNARODNIM ARTISTIČNIM PROGRAMOM • KAVARNA • BISTRO Z DELIKATESO, EKSPRESOM, SNACK BAROM IN SLAŠČIČARNO « KLUBSKI PROSTORI IN BANKETNA DVORANA • APERITIVNI BAR
kdor ponudi DONAl ponudi zdravje
DONAT — po vsebini in količini mineralnih soli edinstvena JŠS* vilna voda, ki zdravi obolenja žolča, jeter, želodca in presno*® ZDRAVILIŠČE ROGAŠKA SLATINA — 300 let
ZDRAVILIŠČE ROGAŠKA SLATIN*
MOČNA KRMILA
SPL0SNA
PLOVBA
PIRAN
vzdržuje s svojimi tovorno.• potniškimi ladjami: redno linijo okoli sveta, redno linijo z Južno Ameriko, redno linijo z zahodno' Afriko ter nudi prevoze po vsem svetu z modernimi transportnimi ladjami od 8.000 do 18.000 ton nosilnosti.	'
Za vse informafcijc se obrnite na upravo podjetja:
«SPLOŠN A PLOVBA« Piran Župančičeva ul. 24 in na naše agente po vsen: svetu Telexi: 34-122 Vu Plovba 34-123 Yu Plovba Telegrami: Plovba Piran Telefon: 73-47(1 do 73 477
Nov komponibilen program Meblo sedaj v prodaji tudi v Italiji
TOVARNA
POHIŠTVA Nova Gorica
MEBLO
Popolna kuinponibilnost posameznih elementov omogoča sestavo pohištva po Vaših željah in okusu. Z njimi lahko opremite prav vse prostore razen kuhinje in kopalnice. Preko 12(1 elementov izdelanih v različnih stilnih izvedbah in turnirjih, meri po višini posamezno ali v sestavi 2,40 m.
Zahtevajte pojasnila in prospekte pri Vašem trgovcu s pohištvom.
Kolikor	ne bo mogel zadovoljiti Vaših želja se obrnite na naslov
MEBLO ITAL1ANA S.p.A., GORIZIA, VIA ROMA, 31 od koder boste prejeli barvne prospekte in pojasnilo pri katerem trgovcu v bližini Vašega stanovanja lahko blago kupite.

8. C MAKS ZADNIK J
Med Snežnikom in morjem
Spomini na NOB - Istrski odred v Brkinih in Istri
BLEDA LUNA JE PREDOLGO SIJALA V NOC
Po izkušnjah sem domneval, da bo luna zašla šele med 2. — 3. uro zjutraj, tedaj pa je bilo komaj polnoči. Prepričan sem bil, da bodo sovražni stražarji tedaj manj budni. Minute in ure čakanja so se polžje počasi premikale, stalno sem držal nepeto pištolo in pripravljeno francosko defenzivno bombo — sifonarico. Ker je bilo vse mirno v gozdičku — v nemškem taborišču, se mi je začelo vračati upanje, da se bom morda «izmazal», če ne bom zagrešil pri prehodu kakšne hujše na pake in če mi bo sreča naklonjena. Prav tedaj pa sem opazil, da se iz gozdička, ki je bil na moji desni strani, oddaljen približno 50 m, bliža kupu gnoja, za katerim sem ležal, nemški vojak. «Le s kakšnim namenom prihaja in kaj naj storim, če se mi približa in me opazi,« sem se spraševal? Kmalu sem opazil, da nima puške in to me je nekoliko pomirilo, po tem sem sklepal, da verjetno nima napadalnih namenov, vendar nisem mogel vedeti, do kod bo prišel in ali me bo opazil. Ležal sem sicer z druge strani, t. j. na senčni strani kupa, vendar sem bil prepričan, da ga bom moral ustreliti, če se mi
bo približal bliže kot na 5 metrov. Že sem nameril pištolo nanj, ko se je približno 10 m od mene ustavil, opravil pri grmičku malo potrebo in se vrnil v gozdiček. S tem se še ni končalo mučno čakanje. S prsti sem meril kot med horizontom in luno. Zdelo se mi je, da je čedalje svetlejša in se tako polžje pomika navzdol, kot bi se njen naravni tok ustavil.
Še preden je luna zašla, so se od zahoda pripodili črni oblaki; zapihal je južni veter. Kmalu je bilo vse nebo oblačno, in stemnilo se je. Še sem čakal približno pol ure, ker sem upal, da bo noč še temnejša. Zavedal sem se, da se odločitev bliža, da je sedaj tu in se ji več ne morem izogniti. Določno sem dojel, da gre za biti ali ne biti! Prav tedaj sem se spomnil na spodbudne besede, ki mi jih je komisar Branko izrekel ob odhodu: «Zapomni si, Maks, da je morda od tvoje sedanje poti odvisno življenje dr. Kanonija, ki bo lahko še mnogo koristil NOB. Lahko je od nje v naslednjih mesecih v precejšnji meri odvisen razvoj NOB v Brkinih in v Istri!« V glavi so se mi pletle še druge misli, toda vse sem poskušal odgnati, zato sem vstal in odločno krenil proti cesti.
Z ROČNO BOMBO SEM SI PREBIL PREHOD CEZ PROGO
S pištolo v levi in bombo v desni roki sem se počasi plazil proti cesti. Puške nisem nameraval uporabiti v morebitnem spopadu, zato sem jo obesil če? glavo na prsi. Kmalu sem dosegel rob ceste in po prstih stekel čez njo. Nič se ni zgodilo! Na drugi strani	ceste	sem se	vlegel na zemljo in poslušal, da	bi ugotovil,	ali se	je kaj zganilo. Ko nisem ničesar
sumljivega opazil, sem so po trebuhu odplazil približno 15 m naprej in	spet obležal. Pred menoj	je bil v razdalji 10 m
nasip, po katerem je bila speljana železniška proga. Splazil sem se še nekaj metrov naprej in se vlegel za bližnjo, 40 cm visoko skalo. Frav tedaj pa je s smeri Prestranka prikorakala po cesti nemška patrulja. Udarci okovanih čevljev so daleč odmevali.	Patrulja je	odšla	napTej,	toda prav tedaj, ko je
šla mimo mene, sta se na nasprotni strani železniškega nasipa dvignili dve postavi. Presunil me je strah: «Kaj, če so kaj sumljivega opazili? Časa za razmišljanje ni bilo, moral sem se takoj odločiti! Počasi sem izpulil varovalko «sifona-rice« m jo po kratkem zadržanju vrgel čez nasip, kjer sem bil opazil sumljivi postavi in se stisnil za skalo. Počilo je in se zabliskalo. Jaz pa sem stekel približno 10 metrov v levo in v nekaj skokih pretekel čez progo. Na levi strani sem opazil nekaj temnejšega, bilo je grmovje, in tja sem se usmeril, toda že preden sem ga dosegel, se je usula z nekega griča s smeri Prestranka po železniških tirih in proti cesti toča svinčenk; v zrak so šinile rakete, streljanje je bilo slišati tudi z nasprotne smeri. Toda jaz sem že dosegel senožeti in tekel proti gozdu. Tema me je vzela v varstvo. Imel sem srečo, ki ji je botrovala sovražnikova nepazljivost. Pozneje sem domr|>val, da sem se preplazil čez progo med dvema nemškima zasedama, ki nista bili druga od druge oddaljeni več kot kakšnih 200—300 metrov.
Ko mi je prehod uspel, sem spravil pištolo v tok in se hitro napotil proti Vremščici. Hodil sem približno dve uri, potem sta me napadli lakota in utrujenost. Izbral sem si gosto bukovo grmovje. Nagrabil sem listja, pogrnil šotorko in odejo, se vlekel in zaspal. Bil sem že šesti dan na poti in samo en dan sem redno dobil hrano. Zbudil sem se, ko mi je začel dež močiti glavo. Bilo je okoli 8. ure, obetal se je deževen in meglen jesenski dan, kajti vse doline so bile prepredene s cunjasto meglo.
V VIHARNI SNEŽNI NOČI NA VREMŠČICI
Sikal je droben in hladen jesenski dež. Upal sem, da se bom tega dne srečno vrnil v Brkine, zato sem se napotil proti severozahodu, da bi prispel na sedlo na Vremščici in se čez predor pri Cepnu in čez most pod Suhorjem vrnil v Brkine. Vznemirjalo me je le to, da je bila gosta megla in se v ne-
•1
poznanem gozdu nisem mogel zanesljivo orientirati. Kod*1 kar naprej po stezah in gozdnih poteh, že popoldne ^ nalete! na neke kmečke ljudi iz Senožeč. Dali so ms d«1, j jega kosila in mi pokazali pot, po kateri naj grem, da ^ spel na Sedlo pod vrhom Vremščice. Hitel sem, toda čin1 ^ sem bil, tem bolj je deževalo, kmalu je začelo snežiti. že ves premočen in premražen, za nagrado pa sem se v zgubil Ko se je povsem stemnilo, se je dvignil hud %jj) vihar. Naprej več nisem mogel. Vedel sem da je na y pod Vremščico ovčarska koliba kmeta Magajne iz Vrenki Britofa, toda zaman sem jo poskušal najti. Zbal sem s « bom utrujen, lačen in moker obnemogel in zmrznil, za10^ se v nekih skalah ustavil, nabral ob njih suhe trave, vejic in zakuril ogenj ter si ob njem nad seboj razpel š°i Le težko se mi je posrečilo zakuriti in vzdrževati kot polovico časa sem moral nabirati drva. Noč je bil0 ^ dolga in proti jutru so me napadli krči, ki so se pr® po otrdelih in premočenih udih.	J}
Končno se je le začelo na obzorju svetlikati in P°5,^ se je vihar polegel, vendar je padlo več kot 20 cm * Vedel sem, da je blizu kraja, kjer sem ob ognju prež1*6^ ovčarska koliba, vendar je zvečer nisem mogel najti. &° . zdanilo, sem ugotovil, da je bila komaj 100 m oddulj®\<j mojega ((prenočišča«. Popadla me je misel, kako ud0*3!,!/ mi bilo prenočevati v njej, toda to je bila sedaj «iž2® > iluzija«, zamujena priložnost, ki se ne vrne nikoli ve*L vzlic razočaranju sem vstopil vanjo in našel na po8r^%f jabolka, v nekem zaboju pa kos suhega in plesnivega rJ* kruha. Vse sem slastno pojedel. Zdelo se mi je, da J® nisem jedel tako dobrega kruha in tako okusnih jaboHr-j^ Tedaj sem določno upal, da se bom vrnil z ob® < zadoščenja, da sem izpolnil svojo dolžnost, živ in Brkine na štab odreda, ker sem od tu dalje poznal vsa!4 poti. Le škoda, da moram za tiste čase danes plačevati z revmo v nogah.	i Nadaljevanje
81«'
UREDNIŠTVU;	IRST - UL MONTECCH1 6, U. TELEFON 43-808 in 94 638	- PoStni predal	359 - PODRUŽNICA: GORICA: Ulica 24 Maggio l/l, TeleloD 33-82 - UPRAVA:	TRST - UL SV	FRANČIŠKA št. 20 — Telefon 37-338, 95-823 — NAROČNINA: mesečno
vnaprej, četrtletna 2.250 Ur, poUetna 4.400 Ur celoletna 8 luo Ur, SFRJ posamezna Številka » tednu ui nedeljo 50 para (50 starih dinarjev), mesečno 10 din (1 000 starih dinarjev), letno 100 din (10 000 starih dinarjev) — Postni tekoči račun: Založništvo tržaSkes Trst 11-5374 -	Za SFRJ: ADn, DZS Ljuhlisna stari tre 1/1 telefon 22-207,	tekoči račun pri	Narodni Danki v Ljubljani - 501-3-270/1 OGLASI: Cena oglasov: Za vsak mm v širini enega	stolpca: trgovski 150, finančno-upravnl 250, osmrtnice 150 Ur - Mali ogl«-	,
beseda - Oglasi za tržaško (n go.-iSki- iv-kiaiine se naročajo pri upravi — Iz vseh drugih pokrajin Italije pri «Socletž Publicitk ItaUana« - Odgovorni urednik: STANISLAV RENKO — Izdaja ln tiska Založništvo tržaškega tiska, Trst	_____S