Red in snaga v šoli. Tone Brezovnik. nVodo v Savo nositi" bi se reklo, ako bi hoteli še enkrat povdarjati, kako imenitna, kako važna sta red in snaga v šoli. Omenim danes le to, da morajo stariši čutu za snago in red temelj položiti, kajti red in snaga največ vplivata na ohranjenje zdravja. Gledati se mora toraj vže pri malih otrokih na snažnost in rednost igrač, obleke, kože i. t. d. To se mora pri vsakej priliki tako dolgo povdarjati, da postane otroku to tako rekoč druga natura. Dospeti se mora tako daleč, da se otrok nekako tesnega počuti, ako se zjutraj nij umil ali če mora v onesnaženi ali strgani obleki okoli hoditi. Sploh se morajo otroci neke pravilnosti za celo življenje privaditi. Kar se je tako doma začelo in čemur se je dober temelj položil, to naj narodna šola dovrši in za celo življenje v otroku vtrdi. V tem leži lep in važen del zadače narodnih učilnic. Nastane pa vprašanje: »Kaj naj narodna šola stori, da to svojo važno nalogo dostojno reši?" Tudi o tem se je vže dosta pisalo, vendar naj bode tudi meni dovoljeno nekoliko nprimetkov" k vzbujanji redo- in snagoljubja tukaj navesti in povedati, kako jaz to s svojimi učenci skušam dosezati. Marsikaj bode čitatelju vže iz drugih knjig znanega, marsikaj pa morebiti tudi novega. In če tu in tam najde česa, kar se mu bo dopalo ter bo to domu v svoj razred presadil, dosegel je pisatelj teh vrstic svoj namen, če je pa kdo tako zbirljiv, da se ruu ne bode ničesar dopalo, no ta naj vzame za dobro — mojo dobro voljo. Evo tedaj! A. Vzbujanje in uterjenje snagoljubja. 1) Otroci morajo biti veduo lepo uraiti, počesani (zato dekleta ne smejo robcev na glavi obdržati), snažno oblečeni, nohte lepo porezane in bele imeti. Da se to zgodi, pregledam večkrat pred ali po šoli vse otroke in vsak nnemarnež'' pošlje se k vodi, oziroma se posvari, pri večkratni ponovitvi tudi kaznuje. 2) Pregledam včasi tudi, če imajo vsi žepne robce pri sebi. 3) Vsak ponedeljek morajo iineti okvire pri svojih tablicah lepo umite. 4) Pregledajo se večkrat vse šolske knjige, nijso li morebiti zamazane ali celo razstrgane. 5) Po lepopisnej uri pregleda klopni načelnik, nij li kedo v njegovej klopi pisanke, kakor si bodi zamazal. 6) Dvakrat na dan pobriše se miza, police pri oknah, šipe i. t. d. 7) Smetiti se ne sme. Da se to ne zgodi, mora smetničar *), ki en-, dva- ali tudi večkrat na dan vsa tla pregleda, skrbeti. Njegovej zapovedi se mora vsak podvreči. 8) Po zimi pazi vsak klopni načelnik (ki mora zgodaj v šoli biti), da nihče iz njegove klopi snega v čolo ne prinese, ali da s preblatnimi čevlji v klop ne gre. 9) V poduku se pri vsakej priložnosti ozira na snažnost ter se nje velika dobrota povdarja. če se to več let zaporedoma godi, dobe otroci nekov estetičen čut; snažnost postala jiua je druga natura, ter upljiva blagodejno na njih celo poznejše življenje **). B. Vzbujanje in uterjenje redoljubja. 1) Otroci morajo točno ob 9. uri dopoldne, oziroma ob 1. uri popoldne na svojih sedežih biti. 2) Klobuki, robci in druga obleka spravi se lepo na to odločeno mesto. 3) Otroci sede po velikosti (mali spredaj, veliki zadej) vedno strogo V vrsti in ravno (nlepoa). 4) Preide se li k drugemu predmetu, denejo se prej vzunaj imevše reči na povelje: ena! (gor vzdigniti), dve! (pod klop dati), tri! (zopet roke na klop), v klop in zopet na slično povelje se potem druge ven vzamejo. 5) Vsaka klop ima svojega »klopnega načelnika". Naloga tacega, ki mora posebno snažen in reden biti, je: *) Več o tej nbranžiu glej spodaj pri vzbujanji redoljuba. Pis. **) Da mora biti učitelj vedno vzor redovnosti in snažnosti razume se samo ob sebi. Pis. a) Razdeljuje in pobira za svojo klop pisanke, risanke i. dr. b) Pregleda, nij li kedo kaj zamazal? c) Pregleda vsak ponedeljek, so li okviri dosfa beli? d) Pregleda vsak dan dvakrat, imajo li vsi v njegovej klopi dovolj poostrene kamenčke. e) Skrbi, da je v črnilnikih dovolj črnila. f) Skrbi, da nihče po končanetn navku pred iz klopi ne gre, da pride na dotično klop vrsta. g) Razne druge reči. 6) Ves razred ima enega »razrednega načelnika". Razredni načelnik postane najvestnejši deček vsega razreda. Delokrog tega je: a) Kar se je našlo, odda se njemu in on prinese meni. b) Imam li jaz komu kaj dati, ne sme sprejemalec sam k nieni priti, nego razredni načelnik. Ta da potem ovo reč dotičnemu klopnemu načelniku in ta stoprav sprejemalcu. c) Pregleda, kadar mu je volja pri vseh klopnih načelnikih, imajo li vse (kamenčke, okvire i. dr.) v redu? d) Pobere včasi mesto mene pisanke in risanke. e) Kadar mene nij v šoli pazi na red in mir. f) Uvrsti po šoli vzunaj pred šolo otroke. g) Prinese mi črnilnik. h) Imam ga včasi za kam (po kredo, črnilo i. t. d.) poslati. (Za točke sub a, b, d, f je tudi ena načelnica). 7) Ves razred ima dva »smetničarja" (dečka, deklico). Do te ,,častne službe" dospeta najsnažnejša otroka. Njih zadača je, pregledati kadar jima je volja (pa najmanj enkrat na dan!) nij li kje smetja na tleh? 8) Za cel razred je eden »vratar". Njegova dolžnost je, kedar kedo odraslih, ki nas je obiskal, iz šole gre, mu vrata odpreti. 9) Ko na konci šol. poduka odrnolimo, gredo otroci, narpred dečki, po dva in dva (deklice po dve in dve) klop za klopjo; podavši mi roke se dostojno poslove, ter se vstopijo zopet v vrsto. Da se to hitrcje in lepše zgodi, gre razredni načelnik prvi iz šol. sobe tcr ima sedaj nalog zunaj pred mojim dohodom vse lepo urediti, dok da tudi jaz (zadnji) ven pridem. Sedaj se ustopijo ravno, v glavno stojo zabernejo se za četert in ko sem jih postavil v vstričnico, morajo še enkrat, pravilno stopaje, mirao mene korakati ali pa snamejo klobuke na ukaz: ena! (za klobuk prijeti), dve! (klobuk dol), tri! (klobuk nazaj gor), štiri! (roko dol). Na povelje nnarazea" odido tiho in mirno vsak na svoj kraj. Na takov in drugi način skrbim jaz za vzbujanje in utrjenje snagoin redoljublja pri mojih učencih in mislira, da ne brez — uspeha. (Učitelj vendar mora paziti, da ne postanejo neopravičene tožbe. Za to je treba, da zatoženca sam pregleda in vso neopravičeno toženje se neha.) Otroci se tacega reda in nadzorovanja vesele ter so ponosni, da so — mladi vojaki. — Večletno izpeljevanje teh npravil" spravi jim snago- in redoljubje tako rekoč v kri in mozeg in oni dorastejo v snažne in redne gospodarje in gospodinje, v snažne in redne hlapce in dekle. Da pa imajo ta npravila" tudi velik upljiv na uterjenje pokorščine in štovanje svojih predpostavljenih, to danes nadalje razmotrovati nij moja zadača. Dopisi in novice. — Iz Ljubljillie. Po vsej Avstriji so 24. dan p. m. v spomin sreberne poroke Njiju Veličanstev slovesno praznovali. Vsi stanovi so se spominjali ta dan svitlega cesarja in mile cesarice, ter pošiljali svoje molitve do Gospoda vseh kraljev, naj ohrani, naj obvaruje Avstrijo in nje narode; ter olirani zdravi in veseli Nju Veličanstvi, da bi mogli praznovati še zlato poroko. — Ozrimo se najprej po Ljubljani in poglejmo, kako so šole tu obhajale ta dan slavnega spomina in zgodovinskega pomena. Na c. k. možkem učiteljišču je bila v ta namen največa soba s slikami Nju. Veličanstev, z zelenjem in cveticami okinčana prav okusno in lično. 23. p. m. ob 10. uri stopijo noter: ravnatelj Hrovat in drugi učitelji in slovesnost se začenja. Gojenci učiteljišča zapojo slavnostno pesem nemški in potem govorita dva učenca iz vadnice. Kor zapoje potem slovensko pesem in govorila sta gojenca učiteljišča eden slovenski, drugi nemški. Potem govori ravnatelj Hrovat in mladini kaže v živih podobah življenje Nju Veličanstev, ter posebno povdarja zasluge svitlega cesarja za šolstvo, umetnost, tergovstvo in obertnost, in kako da sta svitli cesar in cesarica vedno pripravljena pomagati tam, kjer vidita podložne v potrebi in stiski. Omenivši današnje svečanosti vabi vse navzočne naj iz dno serca in gineni zapojo vzvišeno cesarsko pesem. — Prav navdušeno je mladina na to zapela cesarsko pesem. Popoldne ob 3. uri je pa praznovalo žensko učiteljišče to slovesnost v isti sobi. Najprej so zapele slovensko pesem, potem so deklamovale tri učenke iz vadnice, pele so potem še slovensko pesem, nasledoval je slovenski slavnostui govor in nemško deklamovanje (govorili ste gojenki učiteljišča). Sklepno je govoril ravnatelj Hrovat dnevu primero žensko mladino, in vsi navzočni so zapeli cesarsko pesem. Mestne šole. Druga 5razredna mestna šola je imela svojo slavnost ob dveh popoludne. Telovadnica je bila praznično okinčana. Pri svečanosti so bili razen učiteljev navzočni: c. k. deželni šolski nadzornik, c. k. okrajni šolski nadzornik, pervomestnik mestnega šol. sveta in več sočlanov temu svetu. Vodja Belar je nagovoril učence in zapeli so potem cesarsko pesem. Učenci so deklamovali nemško in slovensko in peli jedno nemško in jedno slovensko pesem. Učenci so dobili svečanosti primerno berilo. Zvečer so učitelji razsvetlili šolo na Cojzovem grabnu s 101 lučicami. Mestna dekliška šola je zveršila posebno slavno svoje praznovanje v redutni dvorani. Dvorana je bila okinčana s podobami Nju Veličanstev, belo oblečene deklice so kinčale podobi s cvetlicami, in vselej ko so odpele pesmi, so položile deklice cvetlični šopek kot znamnje udanosti pod sliko Nju Veličanstev. Navzočni je bil tudi županov namestnik dr. Robert Schrey, in kakor pri drugi mestni šoli odlični šolski gospodje, navzočnih je bilo tudi mnogo starišev šolskih otrok, in radodarnosti nekojih gospa se je bilo zahvaliti, da so skoraj vse deklice dobilo bukvice spisane v tn slovesnost. I. mestna šola je imela svojo slavnost v največi sobi c. k. vadnice ob 4. uri popoludne. Kakor drugej po mestnih šolali so bili tudi tukaj navzočni zapostniki šolskili oblasti. Program tako, kakor drugod. Vodja je govoril učencem nernško in slovensko, učenci so peli in deklamovali 1 slovensko in 2 nemški pesmi, in konečno je zadonela cesarska pesem. Otroci so dobili potem berilo in knjižico v to slovesnost primerno. V nunski šoli se je slavnost sreberne poroke Njnnih Veličanstev posebno svečanostno obhajala. V sredo popoldne so se zbrale vse šolarice, maie in velike iz znotranje in zunanje šole, praznično oblečene v veliki sobani, kjer ste bili podobi Njunih Veličanstev lepo ozališani in z mnogirai cveticami obdani. Ker se č. g. prednica zarad bolehnosti ni mogla vdeležiti, je g. katehet pred toliko množico razložil pomen te svečanosti in veliko veselje, ki po pravici navdaja vse narode naše lepe domovine, naše velike Avstrije, tor dodal še nauk, naj posnemajo šolarice blagost Njunili Veličanstev, naj bo sleherna tudi vladarica svojega serca ter ga varuje do konca dni hudih sovražnikov, t. j. raznili strasti. Sledile so 4 primerne, lepo izpeljane deklamacije ter dve cesarski pesmi: ljudska himna in še ena slavnostna. Posebno veselje so zbudili darovi, ki so jih za ta imenitni dan gospodičine notranjih šol bolj revnim učenkam preskerbele, pridjalo se je še nekaj knjižic, tako, da je izmed 150 učenk vsaka nekaj dobila: ena ruto, druga štruco in pomeranč, tretja knjigo i. t. d. Škoda, da je dež skazil deklicam rnzveseljevanje po vertu. V četertek pa je bila ob osmih peta sv. maša z zahvalnico. — Osemletno šolsko obiskanje ostane Se v principu, a naučni minister je dovolil nekaj olajšav otrokora v 13. in 14. letu, za katere se oglase njih stariši ali rejniki; takim otrokom so smo dovoliti, da le po 2krat v tednu hodijo v šolo. Ko so namreč p. 1. zoper osemletno šolsko dolžnost oglasili se deželni zbori v Dolenjem in Gorenjem Avstrijskem, v Solnograškem in Štajarskem je naučni minister glede na tam izražene želje ukazal, da se v slučajih ozira vrednili ne smejo stariši kaznovati, ako svoje 13.— 14. let stare otroke o gotovih časih ne pošiljajo v šole. — Kranjski deželni zbor, oziroma b i v š a n arodna večina v njem, ui bil tedaj na napačnem potu, ako je za Kranjsko nasvetoval to, namreč mladina od 12. —14. let naj hodi v zimskem času v ponavljavno šolo, kar sedaj naučni minister ukazuje po drugih deželah. — K nčiteljskem skušnjain, ki so se začele v ponedelek 28. p. m. se je oglasilo a) za ljudske šole 21 spraševancev, b) za meščanske šole 3. Oglasila se je dalje učiteljica v Gutaring-u na Koroškem, J. Barnas, za izpit iz slovenščine in učiteljica iz Slovenje-Gradca, Cuntara Marija, za izpit iz telovaje. >SchIztg.« — Dvoje štipendij po 30 gl. 36 7» kr. začeusi od 1. januarija 1879 se oddaja. Te štipendije je ustanovil stolni dekan Urban Jerin za uboge učiteljske vdove in sirote; dobiti ji morejo vdove in sirote, katerih možje (očetje) so služili za nižje (trivialne) učitelje na Kranjskera, vdove za časa vdovstva, sirote dokler ne dorasejo (Normalalter). Prošnje se potrebnimi dokazi potem c k. okrajnih glavarstev c. k. deželni rladi do 15. maja. — IVovela k šolski postavi — sklenjena v deželnem zboru p. 1. je dobila Najviše poterjenje, in »Laib. Schlztg.« prinaša ravno kar nomški tekst. — 0 svojem času bodemo prinesli slovensko prestavo. — Ojjersko. — Zoper silo, s katero nameravajo Magjari svoj jezik vpeljati, celo v ljudske šole vseh drugih, SlovaDOv, Nemcev in Rumunov, ki bivajo na Ogerskem, so se vzdignili vzlasti rumunski škofje, ter osebno poklonili STitlemu cesarju s prošnjo, naj odverne silo, s katero žugajo Madjari zatirati druge narodnosti pod Ogersko krono. — Iz Ljubljane. »Glasi radosti« je naslov »slovenski polki s petjem«, katero je bil 1. 1857, ko ste se Njiju Veličanstvi presvitli cesar Franc Jožef I., in cesarica Elizabeta po večmesečnem potovanju po Italijanskem zopet povernila v našo Kranjsko deželo, v ta veseli spomin sestavil in natisniti dal učitelj g. Jos. Levičnik iz Železnikov. Iz tega se lehko razvidi, da so narodni učitelji, vsigdar bili lojalni, najvišji cesarski rodbini iz vsega serca vdani. Menimo, da je beseda o pravem času izgovorjena, ako rodoljube opozorujemo, da se nekoliko iztisov te slovenske polke (ki se tudi po mični zunajnosti priporoča), dobiva na prodaj pri tukajšnem knjigarju g. Jan. Giontini-ju po 20 novčičev. Ob enem pa naznanimo tudi udom »Slov. učiteljskega družtva«, da je gosp. Levičnik v spomin 251etnice sreberne poroke Njiju Veličanstev poklonil vsakemu po en iztis te polke, in kdor ga sprejeti želi, naj se oglasi pri društvenem tajniku, učitelju M. Močniku. — Iz Velesoveafa. V spomin sreberne poroke Nju Veličanstev se je tudi 23. p. m. okoli našega samotnega kraja zvečer po Ave Mariji čul pokanje možnarjev. Naj lepše pa je bilo videti plamteče kresove po hribih in gorah, posebno mnogo jih je bilo na izhodui strani. Pa tudi naši sosedje pod Grintovcem, iz Štefanegore napravili so velik kres. Drugi dan 24. aprila je bila šolska mladina pri slovesnem cerkvenem opravilu ob 9. uri, v cerkev in iz cerkve gredočim so natn vihrale bele zastave. Po cerkvenem opravilu se napotimo na bližnji stari grad »Stajnski«; od tod smo po liavodu novega zemljevida »Kranjske vojvodine« bližnje kraje, griče in gore po daljnogledu izkali. H koncu je šolska mladina zapela nekaj pesmic in potem cesarsko himno prav živahno, in tako smo praznovali dan vsem narodom Avstrije važen in pomenljiv, dan sreberne poroke Nju Veličanstev. — Treča obča hrvatska nčitel.jska skup.ština n Osiekn, 4, 5. i 6. rujna 1778. Pod ovim naslovom izdao je centralni odbor občih hrvatskih učiteljskih skupština knjigu, u kojoj su svi govori na toj skupštini reC po reč pobilježeni. Tko dakle ovu knjigu pročita, upoznat de se čitavom skupštiuskom razpravom, kao da je bio na učiteljskoj skupštini u Osieku. Eazprave uCiteljske o uzgojnih i školskih pitanjih imale bi svakoga naobražena Hrvata zanimati, jer je školsko pitanje najvažnije po svaki narod. (Tudi nas Slovence verlo zanima napredek školski na Hervatskem in Slavonskem. Čestitamo, bratje!) Cienaje knjigi 13 araka jakoj, 50 novčica. Osim skupštinske razprave ima ista i sve brzojaTne pozdrave, koji su skupštini stigli, ulomak predavanja o risanju u pučkoj skoli, kao i imenik svih članova, koji bu toj skupštini prisustvovali. Razpisi nčiteljskih slnžeb. Na Kranjskem. Na vadnici c. k. ženskega učiteljišča v Ljubljani mesto učiteljice. Prošnje c. k. dež. šl. svetu do 31. maja. V šolskem okraji Rudolfovem. Na lrazredni ljudski šoli v Hinah učit. služba 1. p. 450 gl. in stanovanje; krajnemu šl. svetu do 20. maja. V šolskem okraji Eadovljiškem. Na 2razredni ljudski šoli v Bledu, 2 učit. služba, 1. p. 450 gl., kraj. šl. svetu do 5. maja.