Slovenec American In Spirit; Foreign In Language Only Best advertising medium to reach a quarter million Slovenian« in the United States. Rates on request -^- Katoliški list za slovenske dela ves v Ameriki in glasilo D. S. D. Organ of the Best( Element of Americanized Slovenians. It covers News aod Contains Mattel* of Special Importance to Them Not Found Elsewhere ŠTEVILKA 77. JOLIET, ILLINOIS. AVGUSTA 1918, LETNIK X^yil. Aliiranci prodirajo v Pikardiji Važno mesto Roye, med Amiensom in Soissonsom, Nemci trdovratno branijo, ali zaman. AMERIČANI NEPREMAGLJIVI. Avstrijci namerjavajo novo ofenzivo na laški fronti. ležii 1 It n- tU li d ZAPADNA FRONTA. True translation filed with the post master at Joliet, 111., on August 20,1918 as requiredby the act of October 61917 Berlin priznava umik. Beriln, prek Londona, 15. avg. — fa so Nemci zapustili postojanke blizu Puisieux in Beaumont- Hamela, ki ijo severno od Alberta, priznava danes izdano nemško uradno naznanilo. True translation filed with the postmaster at Joliet, 111., on August 20,1918 'as required by the act of October 61917 Britanci Nemcem za petami. London, 15. avg. (Po Associated Presss.) — Severno od Somme, med Albertom in Arrasom, se Nemci dalje u'mkajo in Britanci se držijo v tesnem st'ku ž njimi. Posedaj so Nemci končno opustili . mesta Beaumont-Hamel, Serre, Buc-quory ;n Puisieux-au-Mont ter na več točkah prekoračili reko Ancre, a Britanci jim slede za petami. Nobenega uradnega pojasnila še ni 0 nemškem umikanju'na tej fronti. True translation filed with the postmaster at JoJfct, UL, on August20,1918 as required by the act of October6,1917. Bombardovali Pariz. Pariz, 16. avg. — Več bomb so spu-stl'i v pariškem okrožju pozno snoči nemški zrakoplovci, pravi danes zgodaj izdano uradno naznanilo. BUlo Je samo nekaj žrtev. True translation filed with the postmaster at Joliet, 111., on August 20,1918 required by the act of October6,1917. Nemci napadli s plinom. 7 ameriško armado na fronti ob esli, 16. avg. (Po Associated Press.) p Nemci so podjeli združen plinov, °Pniški in iz zraka bombardujoč na-Pad na Francoze in Američane ob esli v petek za ranega dne. To je 1 0 v povračilo za bombardujoč napad ameriških zrakoplovcih na mostove Crez Aisno pozno v četrtek. po nocoj izdanem francoskem uradnem naznanilu. V Bois de Loges, pet milj južno od Roya, so Francozi tudi prodrli daleč. Haig poroča pridobitve. Nocojšnje poročilo od gen. Haiga, govoreče o istem podjetju, pravi, da so Britanci v četrtek zvečer odbili močen nemški protinapad pri Damery ter danes v' sodelovanju s Francozi znatno napredovali v smeri Fresnoy-les-Roye in Fransartu. Ta dva kraja ležita severno od se-verozapadno od Roya, prvi kake tri milje daleč. rUe translation filed with the postni master at Joliet, 111., on August 20, 1918 reguired by the act of October 6, 1917 Aliiranci napredovali. ^ Loudon, 16. avg. — Francoske in kanadske čete so napredovale proti Nem-na fronti več nego treh milj, CU Goyencourtom in Laucourtom auc°urt?), zapadno od mesta Roye, True translation filed with the postmaster at Joliet, 111.,'on August 20,1918 as requiredby the act of October 61917" Francoski uspehi. S francosko armado na Francoskem, 16. avg. (Po Associated Press.) — Ali-irske čete so zasedle Villers-Les Roye, in St. Aurin ter dospele do svoje stare linije zakopov vzhodno od Ar-mancourta. Dalje severno so pritiskale naprej proti liniji Chaulnes-Roye in zavzele Damery-hosto. Ostrobojevanje se nadljuje vzhodno od Armancourta. Ravno zapadno od Lassignyja je bil živahen spopad za stlestki zakop sredi Plessier^park^ Boj se je končal v zmagi za Francoze. True translation filed with the postmaster at Joliet, 111., on August 20,1918 at requiretfbythe act of October 6,1917. Američani zavzeli vas. Z ameriško armado v Lotaringiji., 17. avg. ( Po Associaetd Presš.) — Američani *so zavzeli vaTTrapeTle in ukorenihili znaten nemški umol v ali-irski liniji davi zarana. Ujetnikov so dobili Američani in Nemci so očividno utrpeli težkih izgub na usmrčencih in ranjencih. True translation filed with the postmaster at Joliet, 111., on August 20,1918 as requiredby the aat of October 61917 Nemško poročilo. Berlin, 17. aug. ., prek Londona, — Al nranci so včeraj podjemali močne napade proti Nemcem na obeh straneh mesta Roye, po danes izdanem naznanilu vojnega urada. Ti na padi so se razširjali, dokler niso obsegali ozemlja od soseščine Chaulnesa do soseščine Lassignyja. ali Nemci so jih odbili. True translation filed with the postmaster at Joliet, 111., on August 20, 1918 as requiredtoy the act of October 61917 Francozi prodirajo. Pariz, 17. avg. — Francozi so nenadoma udarili danes v novem odseku in prodrli v nemške linije med pikar-djjsko in soissons-reimsko fronto, je naznanil nocoj vojni urad. Sovražnikove postojanke so bile zavzete na fronti več nego treh milj daleč skoro eno miljo v okraju Autrec- t \ ihi^tasTsr;at Jolict'on A,,gust 16,19,81 A SNOVanJE NAČRTA V ZAU STAVO NEMŠKEGA POGONA. V t?a'lni fr0nti Pri Posvetovanju in za-1 * "ovi ofenzivi 8 ^ P°StoJa,,k' ki i"' «««znil sovražnik napasti v sv- lies, devet milj zapadno in sevrno od Soissonsa. Nadlje napredovanje na obeh straneh reke Avre je bilo poroano. Zavzetje Camp-de-Cesarja, poldrugo miljo severozapadno od Roya, je bilo potrjeno. Canny-sur-Matz, dve milji severozapadno od Lassignyja, je bil tudi zavzet, dočim so francoske čete prodrle do predkrajev Benvraignesa, tri milje jugozapadno od Roya. Francozi so u-jeli 1,000 Nemcev severno in južno od reke Avre v zadnjih štiriindvajsetih u-rah. True translation filed with the postmaster at Joliet, 111., on August 20, 1918 as requiredby the act of October 61917 Rušilca zadela mini. London, 17. avg. — Dva rušilca sta zadeli mini in se potopila v četrtek, kaor je naznanilo admiralstvo nocoj. Šestindvajset mož je pogrešanih. True translation filed with the postmaster at Joliet, 111., on August 20, 1918 a*s required1 by the act of October 6,1917. Francoska križarka potopljena. Pariz, 17. avg. —Stara frančoska križarka "Dupetit Thouars" je bila po-graznjena po nemškem podmorskem čolnu, je bilo uradno naznanjeno danes. Trinajst mornarjev je pogrešanih. Ameriški rušilci so rešili druge. True translation filed with the postmaster at Joliet, 111., on August 20, 1918 as required by the act of October6,1917. Haig prodira dalje. London, 18. avg. — Aliiranci nadalje potiskajo sovražnika nazaj na raznih točkah v Pikardiji in tudi v Flandriji. Nocojšnje naznanilo vojnega urada pravi, da so britanske čete zapadno od Armentieresa porinile svojo linijo kako miljo naprej na štiri milje široki fronti med Viex Berquinom in Bail-leulom. Gei) Haig poroča tudi, da so njegove čete napredovale jugozapadno ud Mer-villa, vasi-©ntfrsteetr in ujete 400 Nemcev. Nemci se umikajo v Flandriji To napredovanje je v flandrskem o-krožju, kjer so Nemci pred dvema dne voma umeknili svoje liniji dve milji ha fronti kakih desetih milj. Dalje proti jugu na soninskem bojišču so aliiranci napredovali proti vzhodu med vasema Chilly in Fransart, ki ležita severno od Roya, ki je dejansko obkoljen po Francozih in Britancih. LAŠKA FRONTA. True translation filed with the postmaster at Joliet, 111., on August 20, 1918 as required by the act of October6,1917. Na zavzetih vrhih. Washington, D. C., 15. avg. — Italijanske čete so se snoči utrjevale v visokih postojankah, odvzetih sovražniku v Valtellini in Valcamonici, dočim je njih topništvo nadalje obstreljevalo važne avstrijske branike. V Val-Lagarini in na Monteilu je bilo topniško streljanje na obeh straneh živahno. Med Brento in Piavo so za ranega dne 14. t. m. naši oddelki prekoračili reko južno od Grave in zasedli enega velikili otokov v reki. Pri tem so ujeli posadko 40. mož. Zasedba je bila ob-držana vkljub neprestanim protinapadom po sovražnih četah in kljub silnemu navskrižnemu streljanju. True translation filed with the postmaster at Joliet, 111., on August 20,1918 as required by the act of October 6 1917 Dunajsko poročilo. Dunaj, prek Londona, 16. avg. —Današnje uradno naznanilo, iz glavnega stana pravi: "Laški napadi proti postojankam pri Morozzu so se izjalovile. Sicer je bil dan pokojen na tonalskem odseku. "Na Monte-Cimonu so bile sovražnikove naskočile čete odbite." True translation filed with the postmaster at Joliet, 11!., on August 20, 1918 as requirckl by, the actofOctober61917. Avstrijci odbiti ob Piavi. Kim, 18. avg. — Današnje naznanilo vojnega urada se glasi: "Od stelvia do Asiaga, v okrožju Grappe in ob doljni Piavi so bili o-samljeni topniški boji. Bili niso pre-siln. "Včeraj je sovražnik po močni topniški pripravi poskušal z močnimi ob-koljujočimi napadi zopet pribojevati ,000,000 pod orožjem; polovica onkraj Registriranje 21-letnih 24. avg. Katoličani v vojaški službi. Amen* ške čete v Sibiriji. vzemši veliki petek. Katoliške bolniške stražnice so tudi oproščene." RAZNE NOVICE IZ AVST1JE. Zveza avstro-ogrskih držav? Dunajska vlada proti Čehoslovakom. True translation filed with the post master at Joliet, 111., on August 20,1918 as required'by the act of Oictober 61917 3,000,000 pod orožjem. Washington, D. C., 17. avg. — A-meiriška armada pod orožjem presega 3,000,000 od katerih je bilo več nego 1,450,000 poslanih preko morja. Gen. March, štabni načelnik, je urad no -naznanil te številke danes v razgovorih s senatkim odsekom za vojaške stvari in poročevalci. Pred koncem nadaljnjega tedna bo število čet poslanih; prek morja preseglo poldrugi milijon in enako število jih ostane v ve^fbališčih in v službi z tej deželi. 7:rue translation filed with the postmaster at Joliet, 111., on August 20,1918 as Required by the act of October 6,1917. Registriranje 21-letnih 24. avg. Wshington, D. C., 16. avg. — Vojni deparment je izdal danes in naprosil objavo sledčega naznanila: "Vsi moški, ki so dosegli svoj 21. rojstni dan izza dne 5. junija 1918 in na dan 24. avgusta 1918 ali prej, se morajo registrirati dne 24. avg. 1918. "Ifi moški naj vprašajo krajevne vo-jaškonaborne odbore (local draft bOKKfrj? kako iiv^-daj t«-iBorajo registrirati." True translation filed with the post master at Joliet, 111., on August 20, 1918 as required by the act of October6,1917. Katoličani v vojaški službi. Washington, D. C., 16. avg. — Da se odstranijo vsi dvomi iz misli katoliških vojakov in mornarjev Združenih Držav glede dolžnosti zdrževanja ob petkih, je vojni department danes ob javil sldeče navodilo od Patrick J Hayesa, katoliškega kaplana škofa: "Vsi katoličani v armadi in mornarici Združenih Držav, bodisi služeči v Ameriki ali v inozemstvu, so oproščeni dokler ostanejo v ojaški službi dolžnosti zdrževanja mesnih jedi ob vseh petkih celo leto, edinole iz- otočič jugozapadno od Grave di Papo dopolo, a je bil ustavljen po navskriž-nem streljanju in takoj protinapaden. Sovražnik je bi! prisiljen k umeknitvi v neredu, ko je utrpel težkih izgub ter opustil strojnih pušek in zalog ter pu stil 29 ujetnikov v naših rokah. Znatno delavnost so razvijali italijanski in aliirski zrakoplovci, en sovražnikov stroj je bil zbit. ALBANSKA FRONTA. True translation filed with the postmaster at Joliet, 111., on August 20, 1918 tf-'required'by the act of October 6,1917. Francozi odbili tri napade. Pariz, 15. avg. — Nocojšnje uradno naznanilo o podjetjih na vzhodu pravi: "Dne 15. avg:: V Albaniji vzhodno od Porogansa je sovražnik v tretjič ponovil napade, ki so jih naše čete odbile. Blizu Gramsov je sovražnik utrpel težkili izgub tekom brezuspešnega pozvedovanja. "Kljub slabemu vremenu so britanski zrakoplovci bombardovali sovražnikove organizacije in zbirališče v Strumski dolini." True translation filed with the postmaster at Joliet, 111., on August 20,1918 as required by the act of October6,1917. Ameriške čete v Sibiriji. Washington, D. C., 15. avg. — Od treh strani prinašajo aliirske čete pomoč Rusiji. Danes so se začele ameriške čete iz-krcevati v Vladivostoku. Aliirske čete, ki prodirajo od Murmansk? bre-žine v severno Rusijo, so izkrcale oddelkov v Onegskem zalivu, o ozadju boljševiških čet, ki se umikajo iz Arh-angela.. Ob ruski jugovzhodni meji so britanske ikspedicijske čete zasedle utrjeno mesto Baku ob Kaspijskem morju, središče velikih oljišč. Ameriške čete, izkrcane v Vladivostoku, so 27. pešpolka iz Manile, pod poveljstvom polkovnika Henry N. Styerja, enega junaka kubanske kampanje v špansko-ameriški vojni, ki je bil več let nameščen v Fortu Dougles, bi izu Salt Lake City. Drugega polka s Filipinov pričakujejo vsak dan v sibirskem opirališču, in njemu bo sledilo nekaj čet iz Združenih Držav. True translation filed with the postmaster at Joliet, 111., on At/gust 20, 1918 as required by the act of October6,1917. Trockij beži. Stockholm, 17. avg. — Leon Trockij, vojni minister bojševiške vlade, je dospel- v Helsingfors, 1®insko; po tukaj danes prejetih nepotrjenih poročilih. Prvi minister Lenin se baje nahaja med vožnjo v to mesto na neki nemški ladji. Poročilo, da sta Trockij in Lenin pobegnila v Kronštadt iz Moskve, so bila prejeta pred kratkim . strijski nadvodvojda napravi za kralja poljskega, pravi berlinski "Lokal An-zeiger" in pristavlja, da bo prejkone imenovan nadvojvoda Karel Štefan. V BOJ ALI V TABOR ZA INTERNIRANE. True translation filed with the postmaster at Joliet, 111., on August 20, 1918 as required by the act of October6,1917. Avstrija proti Čehoslovakom. Dunaj. 17. avg., prek Londona. — Bfttansko pripoznanje Čehoslovakov kot aliirskega naroda je bilo obsojeno v uradnem naznanilu, izdanem tukaj danes. Naznanilo izjavlja, da bo Av-stro-Ogrska ravnala s člani čehoslova-ške armade kot izdajalci. True translation filed with the postmaster at Joliet, 111., on August 20, 1918 as requiredby the acfcof October61917 Nemške izgube v vojni. Pariz, 1. avg. — Skupne nemške izgube od začetka vojne do konca julija 1918 so baje 6,000,(XXI, kakor poročajo jutrnji časopisi. Med skupnim številom je 1,400,000 usmrčenih od začetka nemške ofenzive v letošnjem marcu. Od dne 27. marca do dne 17. junija so Nemci izgubili baje 120,000 samo na usmrčencih. True translation filed with the postmaster at Joliet, 111., on August 20, 1918 as required by the act of October6,1917. Zveza avstro-ogrskih držav? London, 16. avg. —Načrt je bil sprejet za sestavo zveze avstro-dgrskih držav ki imajo biti samoupravne (avtonomne) v oskrbovanju domačih stvari, po neki dunajski brzojavki, katera navaja češko radikalno glasilo v avstrijskem glavnem mestu. odanjski poročevalec za Exchange Telegraph Co. pošilja brzojavko, kakor j neatsnjnaei kor je natisnjena v berlinski "Vossi-sche Zeitung". Navedba iz češkega glasila slove: "Iz zanesljivega vira čujemo, da se je prvi minister llussarek sporazumel z odličnimi zastopniki vseh avstrijskih strank za popoln pregled avstrijske ustave. Nameravano je, sestaviti število držav, ki bodo imele samoupravo, vštevši nemško, češko, poljsko in jugoslovansko državo. Te z Ogrsko bodo tvorile zvezo avstro-ogrskih držav." True translation filed with the postmaster at Joliet. III., on August 20, 1918 as required by the act of October6,1917. Nova mirovna panudba. Amsterdam, 17. avg. — ajzer in cesar arel sta se dogovorila, da napravita novo mirovno ponudbo, ki bo obsegala tudi izpraznitev Belgije, po nekaterih nemških časopisih. True translation filed with the postmaster at Joliet, 111., on August 20, 1918 as required by the act of Oct0ber6,1917. ' Nov kralj. Haage, 17. avg. — Nemčija je odobrila avstrijski predlog, da se kak av- (Jug Čas. Urad. Washington, D. C.) Najuglednejši washingtonski. list "The Washington Post" prinaša v št-" evilki od 14. t. m. zelo zanimiv članek o Slovanski legiji. Da vidijo n(aši čitatelji kako se zanimajo Amerikanci za to legijo, prinašamo ta članek v dobesednem prevodu: Uradno je sedaj naznanjeno, da je Camp Wadsworth pri Spartanburgu, S. C., odbran za vežbanje nove Slovanske legije, katere osnovanje je bilo pred kratkem odobreno po kongresnem aktu. Zaradi tega so vzele sedaj vojaške oblasti organiziranje te legije v svoje roke. Dosedaj še ni bilo nič podvzeto glede načina, kakorekrutirati moštvo, kljub temu, da je zelo važna točka, od katere je odvisen vspehali nevspeh tega gibanja. Teoretično bo sestavljena ta legija iz prostovoljcev. Ta del prebivallstva sestoji iz nenaturaliziranih tujcev,ki so tehnično podaniki avstrijskega cesarja Karla. Vsled tega je nemogoče Prisiliti jih,da bi morali služiti. Javno mišljenje v Zdr. državah ne bi stalo m za enega moža, ki bi bil prisiljen, bo riti se proti svoji rojstni deželi proti svoji volji. Znano je vsakemu, da je 90 odstotkov teli izseljencev zapustilo Avstrijo in prišlo v Zdr. države zaradi nevzdržnih političnih razmer, ki prevladujejo v njihovem de.'u habsburške monarhije. Oni sovražijo to vlado in ne zahtevajo ničesar bolj, kakor da bi bila stmoglavljena in dana Slovanom svoboda in neodvisnost. Vsled tega je njih dolžnost, zgrabiti za orožje. za lastno stvar. Skrajno dvomljivo je seveda, da bi bil enostaven razglas, da jih čakajo v Camp Wadsworthu inštruktorji v stanu spraviti na noge velik odstotek Slovvanov, Nobena armada se bi ne mogla danes nazadovoljiv način rekrutirati in ohraniti na podlagi pro-stovolnjega priglaševanja, postaje za novačenje se morajo otvoriti v vsakem ■slovanskem središču in vsak Jugoslovan, Čeh in Slovak naj bi se tja poklical. Ako je v vojaški starosti in sp-soben za vojaško službo, naj bi veljal samo en izgovor, in ta je, ako bi do-tičnik sam izjavil, da je avstrijski podanik in lojalen cesarju Karlu... V tem slučaju pa je neprijatelski tujec, zelo nevaren, in naj bi bil takoj interniran. Od tega, kako se bo postopalo s to točko vprašanja, je odvisen vspeh ali nevspeh Slovanske legije. Vsakemu Slovanu se mora pojasniti, da ne more služiti na dve strani. Kdor ni v sedanji krizi z zavezniki v njihovem boju za svobodo, je proti njim. Nikdo si ne sme domišljati, da mora odložiti to vprašanje tako, kot njemu prlja in kakor bi bilo njemu prav. Ako se poklicanim možem dovoli misliti, da jim bo, ako izjavijo, da nočejo služiti, do voljeno, vrniti se mirno na svoj dom, dobivati visoke plače in uživati vse udobnosti in priviligije prebivalcev v Zdr. državah, tedaj je gotovo da se bo veliko število njih- kakoršna je že človeški narava, okoristilo s svojim izjemnim stališčem. Pojav na tisoče Slovanov, ki bi ostali domt medtem ko so ameriški državljani odšli na bojno polje, da se bojujejo za uje, bi brez dvoma vzbudil globok gnev med ameriškim delavskim prebivalstvom. Vslcdtega je največje važnosti da se stori vse za uresničenje čim najbližjih pogojev ameriške postave o novačenju tudi za slovansko prebivalstvo. Roko v roki s takimi odredbami pa mora iti aktivna propaganda, da se vzbudi patriotičen duh slovanskega prebivalstva. Tu so številne slvanskc organizacijes svojimi voditelji, organizatorji in časopisjem, katere je treba podpirati, da gredo med narod in oz-nanjujejo vojno za svobodo. Na ta način, ako bi se popolnoma izvedel bo osnovana slovanska vojaška sila, ki bo brez dvomaigrala vredno ulogo v zadnji fazi velike vo:ne. a. AMERIKANSKI SLOVENEC, 20. AVGUSTA 1918. Amerikanski Slovenec Uatancvljen L 1891. Prvi, največji in edini slovenski-katoliški list za slovenske delavce v Ameriki ter glasilo Družbe sv. Družine. Izdaja ga vsaki torek in petek Slovensko-Ameriika Tiskovna Druiba Inkorp. 1. 1899. ■t lastnem domu, 1006 N. Chicago St. Joliet, Illinois. Telefoni: Chicago in N. W. 100. Naročnina: Za Združene države na leto... .$2.50 Za Združene države za pol leta $1.50 Za inozemstvo na leto........$3.50 Za inozemstvo za pol leta......$2.00 PLAČUJE SE VNAPREJ. Dopisi in denarne pošiljatve naj »e / pošiljajo na: AMERIKANSKI SLOVENEC Joliet, Illinois. Pri spremembi bivališča prosimo naročnike, da nam natančno naznauijo POLEG NOVEGA TUDI STARI NASLOV. Dopis« in novice priobčujemo brezplačno; na poročila brez podpisa se ne oziramo. ^ Rokopisi se ne vračajo. Cenik za oglase pošljemo na prošnjo. AMERIKANSKI SLOVENEC Established 1891. Entered as second class matter March 11th, 1913, at the Post Office at Joliet, 111, under the act of March 3rd. 1879. The first, largest and only Slovenian Catholic Newspaper for the Slovenian Workingmen in America, and the Official Organ of Holy Family Society. Published Tuesdays and Fridays by the SLOVENIC-AMERICAN PTG. CO. Incorporated 1899. Slovenic-American Bldg., Joliet, 111. Advertising rates sent on application. Iz slovenskih naselbin. )»0+0*0*0+0 Joliet, 111, 19. avg. — Šolske počitnice se bližajo svojemu- koncu. V "Cerkvenem Glasniku" naše cerkve sv. Jožefa, razdeljenem zadnjo nedeljo, čitamo: Dne 3. septemra ob 8. uri z daritvijo sv. maše se zopet začne šola za našo mla-dino. Ni nam potreba paudarjati po trebe šole za vsakega mladega člo-vcka: saj je vsakteremu znano, kako ojstre so postave, ki zahtevajo od sta-rišev, da pošiljajo svoje otroke v šolo in zraven tega, kateri stariši v resnici ljubijo svoje otroke, bodo pazili nato, da se v mladosti naučijo vsega potrebnega za pozneje življenje. Saj v sedanjih časih in posebno v tej deželi prav malo velja oni, kateri ni dobro izšolan. — Zatorej naj pazijo stariši, da bodo pošiljali svoje otroke redno in pridno v šolo ako jim je sreča otrok pri srcu. — Kaj se ponaša kak kraj s čemurkoli se hoče — večjega ponosa ni za noben kraj, ne za župnijo, ne za narod, kakor če ima dobro mladino, dobre fante in dekleta. Da se bode to zgodilo tukaj, potrebna je dobra krščanska vzgoja, katero bodo itroci dobivali v svoji domači, župnijski šoli, v kateri bodo prejeli poduk potreben za življenje. Katoliške šole« so ne samo učilne, ampak so tudi vzgo-jevalnice objednem, ker se otroci ne nauče samo znanosti, ampak se skrbi tudi za duševne zmožnosti, da volja in vest ne opešata. Zakaj, kaj pomaga človeku vsa vednost, če po veri ne živi in ne najde tako poti do nebes. Jn ta pot do nebes se otrokom pokaže ti v katoliški šoli, kjer se otroci ■ko vzgajajo, kjer se nadaljujejo nauki, katere so njih katoliški stariši začeli v zgodnji mladosti. — Hoj proti katoliškim šdlam je hud ne samo o.l >trani nasprotnikov sv. katoliške vere, ampak tega protiverskega strupa se nalezejo tudi katoličani v svojem obsevanju z drugoverci. Kako žalostno je sliiati naše lastne rojake govoriti pro- katoliškim šolam in hvaliti javne >ole, dasiravno sami niso hodili niti v javno, niti v drugo v tej deželi. — Zatorej vsi oni stariši, kateri želite svoje otroke prav vzgojiti, pošljite jih t svojo domačo, slovensko in katoliško šolo in — Bog Vas bode zato go-tdvo blagoslovil. — G. Maks Rolih, jolietski Slovenec, ki je odšel dne 26. julija kot prostovoljec v jugoslovansko armado, se že pelje v Afriko. "C. A." z dne 14. t m. poroča o tent: Iz Canada nam liiše stotnik Fon, da je pretečeno so- boto odpravil zopet 700 jugoslovanskih prostovoljcev na vežbališče v Bizerti, Afriki. Med njima sta bila dva Slovenca Louis Jager in M. Rolih. Nadaljnijh 600 jih čaka v taborišču Levis, Canada, prihodnjega transporta. Stotnik Fon naznanja, da se zadnje čase Jugoslovani jako zanimajo za balkansko fronto. Prostovoljci se dnevno oglašajo. / — Miss Marie Sekola, Indiana St., se nahaja od sobote na počitnicah v So. Chicagu pri Mrs. Annie Fr. Černe, katera stanuje blizu slovenske cerkve. V soboto se vrne domov. — Pozor!. Prejeli smo sledgče vabilo: Pozor! Pozor! V nedeljo 1. septembra ob J^ll uri dopoldne bo slovesno blagoslovljena nova slovenska cerkev sv. Roka na 6. in Crosat cesti, La Salle, 111. Pred blagoslovljenjem bo po mestu velika parada vseh povabljenih slovenskih in drugih društev. Po cerkvenem opravilu odkorakajo z1 godbo vsa društva in udeleženci na velikanski piknik v Olympic park, 16 in Crosat cesta. Ne skrbite, kaj boste jedli, kaj boste pili, za vse to bo preskrbljeno tam! Vrhtega bo vsakovrstnih zabav v obilici: petje, ples, kegljanje, streljanje na race itd. Sodelovalo bo slavnoznano jolietsko Pev sko društvo sv. Cecilije, lasallska "Slovenija" in dr. Ves popoldan in zvečer bo svirala najboljša godba tukajšnjega mesta. Čisti dohodek je namenjen za novo cerkev. Vsi Slovenci in Slovani ste prijazno prošeni in vabljeni!. Pridite in pomagajte nam! — Odbor. — Opozarjamo naše jolietske čita-telje na spodaj priobčeni naznanili g. Geo. Stonicha. Prvo naznanilo navaja podrobnosti o skupni vožnji člano^ društva sv. Družine št. I D. S. D. k blagoslovljenju nove zastave bratskega društva v Ottawi, 111, dne 25. avgusta, t. j. prihodnjo nedeljo. In drugo naznanilo omenja podrobnostj o, skupni vožnji vseh jolietskih slovenskih društev k blagoslovljenju nove slovenske cerkve v La Sallu, 111, dne 1. septembra, t. j. prvo nedeljo prihodnjega meseca. — Pisma v jolietskem poštnem uradu imajo: Angel Martin, Kramar Ana. NAZNANILO. Joliet, 111, 14. avg. — Na znanje članom Društva sv. Družine št. 1. D. S. D., Joliet, 111.: Glede vožnje v Ottawo, 111, dne 25. avgusta so cene sledeče: Special Car za 40 ali več oseb, tja in nazaj, za osebo ........... $1.35 Special C^r za 100 ali več oseb, tja in nazaj, za osebo.............$1.08 Toda vsi člani, kateri hočete se udeležiti slavnosti, ki jo priredi Društvo sv. Družine št. 5 v Ottawi, 111., ob času blagoslovljenja društvene zastave, se oglasite pri predsedniku Geo. Stonichu in plačajte svojo vožnjo naj-zadnje do dne 22. avgusta, da potem odbor lahko preskrbi posebno karo za isti dan. Bratski pozdrav! Geo. Stbnich, predsednik zls ve NAZNANILO. Joliet, 111, 19. avg. 1918. — Združeni pripravljalni odbor vseh jolietskih slovenskih društev naznanja sledeče: Glede vožnje v La Salle, III, ob času blagoslovljenja lasallske nove slovenske cerkve sv. Roka, ki se bo vršilo dne 1. septembra t. 1., je program kakor sledi: Cena za vožnjo v posebni pocestni kari v La Salle in nazaj na osebo, $1.40. Kare odidejo iz tukajšnje postaje ob polosini (/:30) uri zjutraj ter nazaj ob 6. uri zvečer. Tiket ali vozni listek si mora vsak kupiti še ta teden, ker tako zahteva Street Car Company, da zna en teden poprej, koliko kar bomo rabili. Tike-te dobite pri tajnikih in predsednikih društev. Obenem vas odbor vljudno vabi, da bi se udeležili te izvanredne slavnosti v največjem številu ter s tem izkazali svojo navdušenost inčast in prijaznost našim sosedom Lasallskim Slovencem. Zatorej na svidenje dne 1. septembra v 1-41 Sallu, III.! Z bratskim pozdravom Za pripravljalni odbor Geo. Stonich. VESTI IZ DOMOVINE. (Jug. Čas. Urad, Washington. D. C.) Narodne vezenine na Kranjskem. — Zbral Albert Šič, založila Ig. pl. Klein-mayr & Ferd, Batnberb. Pod gornjim naslovom so izšli štirje zvezki načrtov ženin, ki obsegajo 17 listov s 121 vzorci; posneti so po gorenjskih narodnih vezeninah, ki jih hrani deželni muzej. Marljivi zbiratelj g. Albert šič pravi v četrjem zvezku!' "Vezna tehnika je bila na Kranjskem nekdaj zelo razvita. O tem nam pričajo krasne narodne vezenine na narodnih oblekah, namiznih in oltarnih prtih, prtičih, brisalkah, prevlakah za blazine, rjuhah, itd. Bogato zbirko vezenin hrani deželni muzej v Ljubljani. Precej jih je tudi zasebnih zbirkah, a mnogo se jih je sčasoma pogubilo in brezmiselno uni- čilo, največ pa jih je, žal, prešlo po do-bičkaželjnih prekupcih v tujino. Vse te vezenine so izvršile pridne roke naših vrlih žena in deklet v minuli dobi. Nekatere segajo v 16. stoletje" Veseli nas, da se je vendar nekdo spomnil naših narodnih vezenin in ki jih hoče zopet razširiti med slovenski narod, čigar last so. Ko sem dobil te nad vse okusno opremljene prve štiri zvezke v roke, sem se čudil, kako je to, da se že poprej ni nikdo pobrigal za naše narodno vezenje, ampalcsmo čakali in se zanj prav nič nismo zmenili. Hrvatje so se veliko pred nami začeli brigati za svojo narodno u-metnost in pred dobrini letom je pričel list "Krijes" izdajati posebno knjižico ne samo narodnih vezenin, ampak sploh narodnih ročnih del. Pri nas smo pričeli. G. Šič nam obeta še veliko več. Izdati hoče skupaj 22 zvezkov v štirih delih. Prvi del, ki obsega vzorce gorenjskih vezenin, je izšel ^drugi bo obsegal dolenjske, tretji bele, četrti pa pisane vezenine in vse Kranjske. Slovenskemu ženstvu najtop-ljeje priporočamo to krasno zbirko, potrebno bi tudi bilo, da se jo vpelje v naše šole. Cena zvezku je malenkostna (2 K.) Nekaj bi pa pripomnili. Ni dovolj, da imamo zbrane v-zorce narodnih vezenin samo iz Kranjske, ampak treba bo zbrati čim preje tako blago tudi pri koroškoh, štajerskih in primorskih Slovencih, kaj je že skrajni čas. (Slovenec v prvi polovici junija.) Koroški pangermani in Slovenci. — Celovški Mir piše: Koroški Slovenci smo svojim nemškim sodeželanom izdani na milost in nemilost. Kako življenje nam je pri tem neprostovol-nem skupnem življenju usojeno, ve pri nas vsakdo. V šolah se otroci ne nauče niti brati in pisati v svojem materinskem jeziku. Vse deželne gospodarske organizacije so v rokah Nemcev, in ž njimi ne smeš niti v slovenskem jeziku dopisovati. Kdor hoče biti deležen daželnih dobrot, mora se nemškim gospodom klanjati in postati izdajalec svojega naroda. Uredništva svojega nimamo. Zato je skrbel nemški Volksrat, katerega pokorne sluge so bile naše vlade in katerega izvrševalci so bili deželni predsedniki koroški. Koroški Slovenci živimo narodno življenje, ki ni vredno življenja zadnjega zamorskega naroda v Afriki. Naravno, da je kot iskra v slami za-žarelo v srcih koroškoh Slovencev, ko no naši poslanci slovesno podali 30. majnika 1917. znano deklaracijo, po kateri bi bili vsi Slovenci, torej tudi Koroški Slovenci združeni v državno enoto vseh avstro-ogrskih Jugoslova nov. Tu so se pa dvigniti" Nemci, tisti, ki so nas dosedaj izkoriščali in za tirali, ter začeli vpiti: Ne pustimo vas! Pri tem jim pomagajo kot ponižni sluge razni narodni odpadniki, ki za svoje odpadništvo zavzemajo v dežfeli mesta, ki bi jih jim Nemci nikdar n« privoščili, če bi ostali značajni in svojemu narodu zvesti. Toda za nas ne obstoji vprašanje kaj poreko Nemci! Kaj bo z nami, to je naša reč,' naša zadeva, naše vprašanje, in pri tem tudi jie pride v po-štev, kaj poreče ta ali oni Nemem zapisani narodni odpadnik, ki se je pri ljudskem štetju zapisal za Nemca, sedaj bi pa rad slapril in govoril v imenu Slovencev. Regenatom odrekamo pravico govoriti v imenu slovenskega naroda, ravnotako, kakor Nemcem! Le nas je Bog postavil v kraje, ki slučajno pripadajo po svoji politični upravikoroški deželi, smo in ostanemo ravnotako del slovenskega naroda, kakor Slovenci, ki žive v ostalih štirih kronovinah na jugu naše države. En narod smo, in ta narod bo sam odločeval o svoji usodi! Temu članku pristavlja Hrvatska Država: Kaj bo na ta klic na pomoč rekel "Hrvatski Dnevnik", ki je nekega dne z navdušenostjo proslavljal pangermane in nemškutarje, ker so v avdijenci pri cesarju povdarjali, da ne puste odcepiti kronovin? Detoumor in zakon. — Ljubljanski Slovenec poroča začetkom junija: Te dni je stala pred tržaško poroto 211et-na Beatrice Lovrinovich, tipkarica v puljskem arzenalu; obtožena detomo- ra. Obtoženka, šibko, bolehno dekle, hči poštenih strogih staršev, je vsa leta živela tiho in skromno življenje zasebne uradnice; vsi, ki so jo poznali, vedo povedati o njej le dobro. Meseca aprila 1917 je začel prihajati v urad, kjer je bila zaposlena Beatrice, raor-narični inženir Enamuel Gruenberg. Ogovarjal je dekleta in jo končno začel vabiti, naj ga obišče na stanovanju. Ko se je obotavljala, ji je rekel, da se nima ničesar bati. Dekle, ki je dotlej ostalo pošteno, se ni znalo upirati vabilu svojega višjega. Prišla je k njemu na dom enkrat, dvakrat in postala žrtev njegove nasilne pohote. Nič ji ni obljubil, nič daroval. Še nekaj obiskov — in sit je je bil, kar je neprikrito pokazel z mrzlim obnašnjem. Dekle je razumelo in pokorno ostalo, dasi je gojilo od zapeljivca globoko čustvo. Poslej inženir, ni več iskal o-pravka v dekletovem uradu in vsa stvar je bila ostala neopažena. Toda kmalu se je pokazalo, da dogodek ni ostal brez posledic. V nepopisni srčni stiski se je dekle obrnila na zapeljivca z naznanilom, kaj ji je pričakovati. Odgovoril ji je, da se gotovo moti, da ni mogoče. In ni se več menil zanjo. Za Beatrice so se začeli dnevi strahu in obupa. Svoje stanje je pred celini svetom prikrivala, kolikor je mogla. Bala se je strogega o-četa, žal ji je bilo uboge matere. Vendar so se začele raznašati o njenem stanju negotove govorice, a ona je vedno nasproti vsem odločno tajila. Ko je čutila, se se ji bliža ura, je pod pretvezo bolezni ostala doma in se zaprla v svojo sobo. Prepuščena sama sebi, v nezaslišanimi dušni in telesni stiski je postala mati in — detomo-rilka. Z zaman je bil zločin — stvar je prišla na dan in Beatrice je morala v ječo. 27. maja je stala pred porotniki. Nedna in potrta je — kakor že v preiskavi — vse odkrito priznala, nič olepšavala. nikogar ni obtoževala... In porotniki so čutili, da nimajo pred seboj pravega krivca, marveč le njegovo žrtev, ter so Beatrice oprostili. S tem je stvar vendar končana in zakon je zadoščeno. In vendar sta se zgodila dva težka zločina, ne samo eden! Uboj rekvizijskega komisarja v For-minu pred poroto. —Slovencu se poroča iz Maribora 9. junija: Pred tukajšnjo poroto so se morali včeraj zagovarjati Alojzija Muršec, posestnica, Marija Zuran, dekla, Andrej Zamuda, posestnik, Apalonija Horvat, posetniko va hči, in Antonija Mikec, posestniko-va hči, vsi iz Formina,, okraj Ptuj, obtoženi, da so se dne 5. januarja t. .1, ■dogovorno uprli oblasti, torej zločina upora po $68 kaz. zak, in da so isti dan ubili rekvizicijskega komisarja, davčnega adjunkta Wiedervvohla. Dejanski stan je sledeči: Začetkom meseca junuarja t. 1. so se vršile v For-minu rekvizicije žita. Rekvizicijsko ko misijo je vodil davčni adjunkt VViede*-wohl, ki je postopal silno strogo in z največjo breobzirnostjo. Med ljudstvom je vsled tega zavladalo veliko razburjenje. Dne 5. januarja so bile vse obtoženke zbrane pri Alojziji Muršec ter govorile in se pritoževale o rekvizacijah, kakor trdi obtoženica A-lojzija Mršec ob tej priliki rekla: "Tega hudiča (namreč Wiederwohla) je treba ubiti." Ko se je komisija približala vasi, je Muršec zaklicala: "Zdaj pridejo." Ženske so zagrabile vsaka svojo orodje in letele komisiji nasproti. Muršec Alojzija je imela sekiro, Zuran Marija vile, Mikel Antonija lopato in Horvat Apalonija sekiro. Vsem naprej je tekel v žensko preoblečen vojaški begunec Ljudevit Muršec, sorodnik Alojzije Muršec, ki je Wiererwohla udaril z batom po glavi, da se je zgrudil takoj na tla. Glasom obtožnice je Zamuda iztrgal Mršecu bat iz roke in udaril z njim že na tla ležečega Wiederwohla, Zuran Marija ga je udarila z gnojnimi vilami, isto-tako Mikec Antonija z leseno znežno lopato. Ljudevit Muršec se bo moral zagovarjati pred vojaškim sodiščem. O-stali obtoženci pa so tajili vsak slab namen proti Wiederwohlu. Obtoženka Alojzija'Muršec je tajila, da bi bila druge hujskala. Neki vo-(Nadaljevanje na 3 strani.) Predsednik Wilson poziva rudarje na pomoč v vojni. W. H. Donaldson Predsednik od Taxpayers Protective Association of Joliet, 111. KANDIDAT REPUBLIKANSKE STRANICE ZA Okrajnega Sodnika za Will County, III. PRIMARIES. WED., SEPTEMBER 11, 1918 Washington, D. C, 9. avg. 1918. — Predsednik je izdal sledeči proglas: "Vsem zaposlencem v premogokop-stvu: 'Obstoječe pomanjkanje premoga provzroča resno nevarnost — v resnici najresnejšo, ki nam stopa nasproti — ter kliče k takojšnjemu in krepkemu dejanju od strani operatorjev (rudniških posestnikov) in rudarjev. Brez primerne zaloge bo naš vojni program zadržan; izdatnost naše bojne moči na Francoskem bo zmanjšana; življenja naših vojakov bodo po nepotrebnem stavljena v/nevarnost in njih težave bodo povečane, in mnogo trpljenja bo v mnogih hišah po vsej deželi med prihodnjo zimo. 'Dobro sem si v svesti, da so bile vaše vrste resno izpraznjene po vojaškem naboru, po prostovoljnem odhodu med vojake in po zahtevah drugih bistvenih industrij. Ta ovira pa se da premagati n dovolj premoga se lahko nakoplje vkljub isti, če vsakdo v zvezi s premogokopstvom, od najvišjega u-radnika do najmlajšega dečka, opravlja delo po svoji najboljši moči vsak dan v polnem številu delovnih ur. O-peratorji morajo biti prizadevni kot nikdar poprej, da dosežejo najvišjo izdatnost uprave, da ustanovijo kar najboljše delovne razmere in da pravično ravnajo z vsakomer, tako da bo imel vsak delavec priložnost delati po svoji najboljši moči. Rudarji naj se zglasijo k delu vsak dan, če jim ne zabranjujejo neizogibni vzroki, ter naj ne le ostanejo v rudnikih polni čas, ampak tudi gledajo na to, da izkoplje- jo več premoga nego kdaj prej. Drugi delavci v in ob rudnikh naj delajo tako redno in zvesto, da ne bo delo rudarjevo zadrževano na noben način. To bo zlasti potrebno odsedaj zana-prej, kajti vaša števila se utegnejo še bolj zmanjšati po vojaškem naboru ki odvede v armado vaš primerni d lež tistih, ki niso bistveno potrebni za premogokopstvo. Tisti, ki bodo potr jeni v vojake, a ki so bistveno potreb ni, bodo premaknjeni po razredih m njih patrijotična dolžnost je, da to sprejmejo. In patrijotična .dolžnost njih prijateljev in sosedov je, da imajo zelo v čislih radi tega. Edinj delavec, ki zasluži obsodbo od strani svoje občine, je tisti, ki ne pomaga P" svoji najboljši moči v tej krizi; ne Pa tisti, ki sprejme premaknitev v raz-redbi ter dela redno in pridno za večje dobivanje premoga. Velika naloga se ima izvršiti. Operatorji in nji? štabi sami je ne morejo izvršiti, nit' ne rudarji sami; ali obe stranki, de lajoči roko v roki s trdno odločnostj da odstranita deželi njeno največjo ov.fro za dobitje vojne, pa jo lalik0 izvršita. S polnim zaupanjem se obračam do vas, da prevzamete b«®e za pridelovanje zadostne zaloge Pre" moga. Vi boste, tega sem gotov, sPr( jeli to breme in je nosili z uspeho® in tako delajoči boste vršili služb"' ki je ravno tako vredna kakor služb' v zakopih, in boste pridobili pahva'" in hvaležnost vsega naroda. "Bela hiša, 9. avg. 1918. "WOODROW WILSON.' 151 m @D IS WAR Savings Stamps CENA TEKOM AVGUST: Ena znamka stane $4.19, poln certifikat z 20. znamkami pa $83.80. Pri nas lahko kupite eno znamkp ali več do 200. • Več kot 200 znamk ne prodamo eni osebi. Pismenim naročilom je pridejati denarno nakaznico (Money Order) in še 16 centi za priporočeno Vam pismeno pošiljatev znamk. Pišite po nje na: Amerikanski Slovenec 1006 North Chicago Street Joliet - - Illinois Poskusite USTo^ro Pivo Old Lager •"•"V STEKLENICA H*t»* Je BOLJŠA in okusnejSa pijača, kot katoro drugo p'*0' -IZDELUJE GA- Joliet Citizens Brewing Co. Oba telefona 272 Dobite je vseh boljših saluuih v Jolietu Union Coal & Transfer V 515 CASS STREET, JOLIET, ILL. Piano and Furniture !Ylovii»*P Chicago telefon 4313. Northwestern tel eft* A. Nemaiiich, St. * A. Neman!«*1' Chicago Phone 2575 A Nemanich & So] Real Estate Insurance Loons Re*1' V lastnem ........ 1002 N. Chicago St., Joliet, lU* h: Kupujemo in prodajamo zemljišča v mestu in na Zavarujemo hiše in pohištva proti ognju, nevihti ali drugi poškodbi.—IVtsojuiciho denar na zemljišča i" AMERIKANSKI SLOVENEC, 20. AVGUSTA 1918. X m 1. Družba sv. Družine Dru-lelajo delo lačin. zana- ( T H E HOLY FAMILY SOCIETY) VSTANOVUENA 29. NOVEMBRA 1»14. »UMIN JENIH DRŽAVAH Opijp*. THI TPT TIT Iakarp. t dri. 111., 14. maj* tUS SEVUKNE AMERIKE. OuIIuZ- JULlIll' IIjL, Inkorp. t drl. Pa., 5. arr. Iti« Nage geslo: "Vse za vero, dom in narod, vsi za enega, eden za m." GLAVNI ODBOR: rfedsednik............GEORGE STONICH, 815 N. Chicago St., Joliet. 111. I. Podpredsednik........JOHN N. PASDERTZ, 1506 N. Center St., Joliet, IU. H. podpredsednik....GEO. WESELICH, 5222 Keystone St, Pittsburgh, Pa. Tajnik.................JOSIP KLEPEC, 1006 N. Chicago St., Joliet, III. kpisnikar........ANTON NEMANICH, Jr., 1002 N. Chicago St., Joliet, 111. Blagajnik...................JOHN P ETRIC, 1202 N. Broadway, Joliet, 111. NADZORNI ODBOR: JOSIP TEŽAK, 1151 North Broadway, Joliet, Illinois. MATH OGRIN, 12 Tenth St., North Chicago. Illinois. JOSIP MEDIC, 918 W. Washington £t., Ottawa, III FINANČNI IN POROTNI ODBOR: STEFAN KUKAR, 1210 N. Broadway, Joliet, Illinois. JOHN JERICH. 1026 Main St, La Salle, Illinois. JOHN J. ŠTUA, Box 66, Bradley, Illinois. GLASILO: AMERIKANSKI SLOVENEC, JOLIET, ILL. PRIPOROČAMO rojakom in rojakinjam, ki bivajo v državi Illinois in Penn-»jrlvania, kjer ima D. S. D. državno dovoljenje poslovanja, da v svojih na-selbinah ustanovijo moško ali žensko društvo tv. Družine in isto pridruži' jo D. S, D. Osem članoT(ic) zadostuje za ustanovitev društva. Sprejemajo se moški in ženske od 16. do 30. leta. Zavarujte se lahko za $500.00 in $250.00. Kdor je nad 4S let star se zavaruje le za $250.00. Poleg smrt-»ine se zavarujete tudi za razne vrste poškodnine in operacije. D- S. D. sprejema društva le iz 111. in Pa., kjer ima pravico poslovati, ker noče imeti sitnosti radi nizkih asesmentov. Kdor izmed rojakov ali rojakinj y kateri «lov. naselbini v državi 111. ali Pa. želi navodila In pojasnila glede ustanovitve društva za D. S. D., se naj obrne na gl. tajnika: Jos. Klepec, 1006 N. Chicago St., Joliet, 111. VESTI IZ DOMOVINE. (Nadaljevanje s 2 strani.) Jak, ki je bil prideljen komisiji, je po-trdil, da, ko je neka ženska zamahnila Proti njemu z gnojnimi vilami, jih je Muršec ujela in zaklicala: Vojaka ne. Žuran Marija je priznala, da je na tleh ležečega Wiederwohla udarila z gnojnimi vilami po nogah. Obtoženca Mikec Antonija je istotako prizna-la> da je na tleh ležečega Wiedarwoh-'a s snežno lopato, "Ker sem bila jezna", kakor je rekla. . Obtoženko Horvat Apalonijo obžaluje obtoženica, da je rekla obto-ženki Mikec: "Prokleta Tonka, ne boš udarila?" Ona je to tajila. Obtoženec Zamuda Andrej je izjavil, da je bil v bližini pri črevljarju. Na krik je stekel iz hiše in videl da je Ljudevik Muršec čepel na na tleh ležečem Wie-darwohlu. Hotel je Muršecu le iz fok iztrgati bat. Udaril Wiederwohla ni. Zaslišanih je bilo številno prič, a natančno ni vedel nihče povedati, ko Se je odigral ves dogodek. Neka priča je izjavila, da se je vse odigralo bliskovito. Samo v tem so bile vse Priče edine, da je vladalo silno razburjenje,. O Wiederwohlu, o katerem pravi uradno poročilo, da je bil izredno vesten in točen uradnik, so priče Potrdile, da je postopal silno brezobzirno; stikal je celo po loncih. Ljudje so jokali obupa. Sodni dvor je stavil porotnikom glede obtoženca dve glavni in dve stranski vprašnji. Prvi dve sta se glasili na upor in uboj, drugi eventualni na stekanje in težko telesno poškodbo s smrtnim izidom. Državni pravdnik dr. Duhač je izjavil v svojem govoru uvodoma, da se le zgražal, ko je dobil v roke spise, Mislil je prvotno, da dvigne obtožbo radi umora. Toda ko je dobil izpričevala nravnosti, se je prepričal, da obtoženi niso imeli namena, da ubijejo Wiederwohla. Vsi so nekaznovani in alovsod) srbofile, priča, kako so na Glevnem trgu udrihali po takem nesrečnežu. Pri tem je videl, da sta nesrečno žrtev pretepala tudi dva gospoda, ki tega v moralnih razmerah ne bi nikdar storila. Toda bila sta pod vplivo sugestije mas in le orodje volje množine. Tako je treba presoja ti tudi forminski slučaj s tališča sugestije mas, in obtoženi so bili le orodje te volje množice. Govornik pripoveduje, da je imel pred vojsko priliko, da se je razgovar-jal z nekim Angležem o politiki. Anglež ga je vprašal: Kakšna je razlika med Nemčijo, Italijo in Avstrijo? On seveda ni vedel odgovora. Anglež pa je odgovoril: "V Nemčiji je vse prepovedano, kar ni izrecno dovoljeno, v Italiji je vse dovoljeno, kar ni izrecno prepovedano, v Avstriji je pa vse dovoljeno kar je prepovedano." Omenja proti zakonito vladanje na podlagi paragrafa 14. Po ustavi porotne sodnije ne smejo biti ukinjene ■del j nego eno leto. Mi pa smo bili tri in pol leta brez porote. Izdana je naredba, da se mora v območju okrožnih sodišč Celje in Maribor pisati v kazenskih stvareh v slovenskimi strankami slovenske zapisnike. Tona ta naredba se nikjer ne izvršuje in tudi današnji obtoženci so se pritoževali, da so pisali o njih pri okrajni sodiji v Ptuju samo nemške zapisnike. Ako nimajo niti sodniki rešpekta pred vlado in njenimi naredbami, kako morete zahtevati kaj takega ravno od formalnih žensk? Državni pravdnik dr. Duhač je re-pliciral na izvajanja branitelja, pri čemur je prišlo do ostre kontroverze osobito med njim in dr. Haasom. Porotniki so zanikali vprašanje glede ustaje in uboja, pritrdili pa glede obtoženke Alojzije Muršec glede stekanje in težke telesne poškodbe s smrtnim izidom, dočim so glede ostalih obtoženk in obtoženca pritrdili samo vprašanju glede stekanja, paragraf 279 k. z. Na podlagi tega pravo-reka je sodni dvor obsodil Alojzijo Muršec in dve polletno, ostale obtožen ce pa vsakega v štirimesečno težko ječo.*" Ker se je preiskalni zapor vračunal, so bili slednji štirje takoj izpuščeni na svobodo. Hrvatska Država piše začetkom junija, da so varaždinske gospe, 50 po številu, sijajno sprejele slovenske otro ke. Otroke so namestili deloma v Va-raždinu, deloma v varaždinski okolici. Omenjeni odbor- 50 gospa živO deluje, da najde čim več mest specijalno za slovenske otroke. Na pangermanskem shodu v Gradcu, ki se je pred kratkem vršil, je rekel dr. Mravlftgg: "Naša stvar ni, da razbijamo glavo s tem, kalco bi se obranila monarhija; dokler pa obstoji, Nemci ne bodo trpeli, da bi bili ubijani. Mi Nemci smo obstojali pred Avstrijo in bomo tudi za njo." NARODNI ZBOR NA HRVATSKO-SLOVENSI^I MEJI. Za nedeljo 9. junija je bil sklican v Metliko slovenski shod, na katerem so imeli nas'topiti kot govorniki poslanci Korošec, Jarc in Ravniliar. Vedelo se je, da bodo prišli poleg tisočerih Slovencev tudi Zumberčani na shod, pri čakovali so pa tudi hrvatske brate iz karlovškega okraja. Na letakih je celo stalo, da bo govoril Modrušan iz Karlovaca, član hrvatske-srbske koalicije. Kdor pa pozna razmere, je vedel že v naprej, da Modrušana ne bo bli-zo, kaj še, da bi govoril. Toda že en dan pred shodom so naznanili vsi listi, da so državne toblasti prepovedale vse shode Slovencev, in tako tudi onega v Metliki. To pa vendar ni oviralo, da se ne bi podal iz Zagreba tja šterčevičanski narodni zastopnik Peršič in tajnik stranke profe-sov Segvič, kako tudi član osrednjega odbora, župnika iz Brd Stepinac. Z vozom so se peljali iz Krašiča preko Ozlja do Jurovskega Broda, kjer leži en kilometer preko mosta na Kolpi Metlika. Ko pa so dospeli do tega mosta, so ga našli zasedenega po avstrijskih vojakih in orožnikih, ki so imeli strogo zapoved, ne pustiti nikogar s hrvatske strani preko v Metliko. Kako tedaj preko, ko je tudi breg zastražen po vojakih? Naši ljudje so si pomagali na ta način, da so daleč od mosta, prebredili reko, in tudi oni trije bi morali isto storiti, da niso naleteli daleč od mosta na majhen čoln, ki je je prepeljal na kranjsko stran. Bilo je že skoro tri popoldan, ko se je imel pričeti 6hod, na katerega so prihajali Slovenci v dolgih vrstah voz, ki so bili okrašeni s slovenskimi tro-bojnicami. Ko so dospeli Hrvati v Metliko, je bilo že na tisoče naroda, med katerimi so se odlikovali Zumberčani, zlasti pa lepe Marindolke v prekrasnih narodnih nošah. Bilo je tudi mnogo Karlovčanov pod vodstvom bivšega narodnega poslanca, dr. Vinkoviča, ki so dospeli že predpoldan na vozeh ali z vlakom zgodaj zjutraj, ko še ni bil zaprt prehod na Kranjsko. Tedaj se je razvedlo, da je shod v rasnici prepovedan in da so oblasti podvzele vse, da bi se čim manj naroda zbralo v Metliki. V ta namen so že v soboto in nedeljo predpoldan po trikrat javno razglasile, da je shod prepovedan, in to, po celem onem kraju, po vseh vaseh in občinah. (5 vrst zaplenjenih.) Kljub vsemu pa je bilo, kakor že omenjeno, v Metliki več tisoč oseb, medtem ko je bilo mesto v zastavah, zelenju in slavolokih. V gostilnah, kamor se je narod opoldan podal k obedu, so bili držani govori. Ob treh popoldan pa se je dvignilo na tisoče ljudstva, da ■spremi svoje hrvatske brate preko mostu na hrvatsko stran. (Zaplenjen poldrug stopec.) Dr. Korošca ni bilo v Metliki, ker je bil zadržan po važnih državniških poslih na Dunaju. (Hrvatska Država.) trijotizma sličnih vrlin, kakoršne posedujejo možje enakega moralnega kalibra v nemško-nacijonalnem taboru. Vse to je znano in ne bi tega danes ponavljali, ako bi nas ne silila dolžnost, da odkrijemo norodu novo lopovščino kranjskega deželnega glavarja in slovenskega politika. De-nunciral je posamezne osebe, obtoževal posamezne stranke in sramotil o-gronino večino slovenskega naroda, sedaj pa je na koncu dosegel vrhunec, ko je izlil svoj strup proti onim sinom našega naroda, ki z občudovanja vredno požrtvovalnostjo vrše svojo vojaško dolžnost. Nekaj časa sem se vrše namreč po nalogu notranjega ministrstva preiskave, kakšno razpoloženje širijo vojaki naših domačih polkov med narodom, objednem pa se vrši paralelno tudi vojaške preiskave. Kakor smo iz avtentičnega vira doznali, so se pričele preiskave na padlagi de-dunciacij, katere je deželni glavar dr. Ivan Šušteršič osebno napisal in poslal na neko visoko mesto. Ta de-nunciacija je v prvi vrsti naperjena proti vojakom in rezervnim častnikom True translation filed with the postmaster at Joliet, 111., on August 16 1918 as required by the act of October 6 1917 Vi in Pershing. slovenskih čet, katerim on očita, da zastrupljajo še nepokorjene elemente med vojaštvom in civilnim prebivalstvom. V svojemu pismu priporoča dr. Šušteršič že gotove odredbe proti tem vojaškim četam. S tem je torej dosegel kranjski deželni glavar vrhunec svoje demunciacije. Z zločinsko roko je zabodel strupeni nož v srce našega naroda in izročil one njegove sinove, ki prenašajo največje težkoče strašne vojne, novi duševni muki. Nimamo besed, da bi označili to zlodelo. Narod bo sodil in njegova sodba bo strašna nad možem, ki je v času smrtnih viharjev postavil vse svoje sposobnosti, vso svojo moč in vso svojo pokvarjenost v službo narodnih sovražnikov." Na to samo pristavljamo, da naj vrši sodbo nad takimi zločinci naš kmetski in delavski narod, — in potem, ako imajo sto življenj, naj izgube vseh sto! (Konec prili. ) Srečen. Vseučiliščnik Pump: "Odkar mi je stric umrl, se mi zdi, da je vedno prvega..." ŽENSKA STARA OD 35 DO 45 LET ima lepo priliko za omožiti se z v-dovcem, starim od 45 do 50 let. Katero zanima, naj pošlje s,voj naslov na: Vdovec, care of Amerik. Slovenec, Joliet, 111. Kratko. Zdravnik: "Vaš trebuh sem spravil v kraj, vitek ste zopet, za plačo naj pa letam za Vami!" Bolnik: "Zakaj ne? Morda zgubite pri tej priliki tudi Vi Vašega!" Na prodaj-Square piano in good con dition just right for young children $25.oo, immitation leather couch $5, heating stove $5, iron bed and spring kitchen table 75c, at 12oo N. Chicago St., Joliet Dobro sredstvo za vtreH ne sme manjkati pri nobenem dobro urejtnes ^ doma. Dr. Rlcbterjev PAIN-EXPELLER Imaž* nad 50 let veltio priznanje med Slovenci nA celem sveta. Jedino pravi s varstveno znamko sidra* 35 in 65c v lekarnah in naravnost od F. AD. R1CHTER & CO. * ,. K4-80 Washington Street. New York, N.K] DR. ŠUŠTERŠIČ DOVRŠIL SVOJO KARIJERO. Narod ga je pregnal. — Slične može čaka slična usoda. (Jug. Čas. Urad, Washington, D. C.) •Češka korespondenca iz Ljubljane: "Deželni glavar in poslanec v dunajskem parlamentu dr. Šušteršič se poslavlja v svojem glasilu, tedniku "Resnica" od svojih političnih pristašev in od političnega življenja. Dr. Šušteršič, ki se v novejšem času mudi v Bad Gusteinu, se ne zanima za politiko. V zadnjem času je nakupoval posestva v Švici, in kakor se sliši, se hoče tam stalno naseliti." Glavni udarec je zadal novi Šušter-šičevi stranki ljubljanski knezoškof dr. Jeglič. V svojem pastirskem pismu je izjavil, da mu nalaga skrb za čistost katoliškega imena in za vzdr-žanje cerkvene discipline, povdariti, da se po novem kodeksu cerkvenega prava in po encikliki papeža Benedikta XV. od 1. novembra 1914. ne sme nobena stranka imenovati "katoliška", nobeno društvo, noben list, nobeno podjetje, ako to v izrecno ne privoli tamošnji škof, ker on je za vse odgovoren, kar nosi v njegovi dicezi ime "katoliško." Ker se nova Šušterličeva stranka i-menuje "Slovenska katoliška zveza", ji prepoveduje ljubljanski škof nositi to ime, ker stranka ne samo divergira s cerkveno-političnimi nazori knezoško-fa, temveč stoji z njimi v ostrem nasprotju. ^ "Slovenski Narod" je napisal pod naslovom: "Denuncijent" še en članek z ozirom na politično delovanje dr. Šušteršiča, katerega imenuje, z ozirom na politično življenje, "pokojnega." "Slovenski duhovni so poslali svojim duhovnim sobratom, ki še pristajajo na voditelja Slovenske Ljudske Stranke, okrožnice, v katerih dokazujejo, kako je zadnji nepopravljivi šušter-šičev greh uničil vse ono, kar je prej storil za narod. Med drugim omenja, kako je dr. Šušteršič v začetku vojne opravljal denucijanlsko službo, ko je v dunajski "Reichpost" denunciral celo svojega škofa dr. Jegliča (kot katoliški deželni glavar). Duhovniška o-krožnica navaja dejstva, ki so javnost večinoma že znana. Vsem je znano, kako je on s četo svojih pomagačev vršil v najtežjih časih narodnega zatiranja robsko denuncijantsko službo in kako je po političnih nevspevih o-čital v svoji "Resnici" našim ljudem veleizdajo, pomanjkanje lojalnosti, pa- "Kako novo zmago je Pershing pridobil danes?" "Naši fantje so Hunu za petami. Radoveden sem, koliko so jih ujeli danes." "Nič se ne more ustavljati našini fantom, kadar so v vročem boju." Takšne so besede, ki jih slišimo vsak dan sedaj, ko novice o ameriških zmagah onkraj morja napolnjujejo vse časopise. Komaj pričakujemo časnikov, da vidimo, kaj so general John J. Pershing in njegovi fantje zopet učinili. Ako pa Vas zanima, da pronajdete, kaj da dela Pershing v Franciji, da-li ne mislite, da si tudi Pershing želi ^nati, kaj da tudi vi delate tuka Dali mar ne mislite, da bo on z vsem veseljem prejel listo z kakim milijonam Američanov, iz katere bi -uvidel, da hočejo vsi ti podpirati njegove fante tako z denarjem kakor tudi delom, mesto da samo govorite in se navdušujete pri vaših zabavah. ^Pershingov patrijotični teden", od 15. do 22. avgusta, pod nadzorovanjem vojno-varčevalnega odbora za državo Illinois, se bode obdržaval, da se seznani Pershinga z našim tukajšnjem delom. Med tem tednom mora biti dovršena najmanj tri milijone broječa listina Pershingovih patrijotov Illinos. Vsak podpisanec mora kupiti eno vojno-var-čevalno znamko. Denar, katerega ta ko naložite, ne podarite vladi, marveč ga ji samo posodite na dobre obresti. S tem pa dokažemo, da smo se mi, ki smo doma ostali, zavzeli, da naši armadi, kateri poveljuje gen. Pershing, ne sme primanjkovati živeža, municije kakor tudi ne transpotnih brodov in da bomo podpirali te naše fante, dokler ne bode ameriška zastava pri Pots-damu in ameriška mirovna pogodba podpisana v Berlinu. Veliko je potov, kako moreš pomagati, da zmagamo v tej vojni in vsi so dobri. Prva pot je, da radovoljno podpišeš za Liberty bonde. Druga pot je, da daruješ Rudečemu Križu, kateri edini dela v dobroti naše armade v Franciji kakor tudi v Ameriki. Tretja jot je, da zasleduješ odredbe administratorja živeža, da moremo tako hraniti naše zaveznike in njih armade. Najboljša izmed vseh pa je pot, da si nabaviš regularno vojno varčevalnih znamk, kajti s tem ne podpiraš samo našo vlado z denarjem marveč če vložiš v nje dovoljno svoto, si takorekoč prisiljen, da tudi na drugi način eko-nomiraš, potem ko si izpolnil vse druge od nas zahtevane zahteve. To dodatno kospodarsivo pa obstoji v tem, da civilno ljudstvo ne zahteva materijala, da tako ne ovira transporta in dela, česar rabi danes vlada v ogromnih kolečinah, da podpira vojno s potrebnimi stvarmi. Denar sam nima nikake veljave za narod v ojnem času. Vlada bi mogla imeti na bilijone dolarjev naloženih v državni blagajni. Toda ako bi tega ne mogla spremeniti v brodovje, topove, živež, obleke in naboje s pomočjo medije — delavca, kateri izpremi-nja surove produkte v izdenano blago in s pomočjo transportacije, katera to prevaža v Francijo, bi denar ne imel nikake koristi. Stari Bismarck je naglašal, da vojska se izvojuje leis "krvjo in orožjem." Pershingovi možje so pripravljeni preliti kri če bejde potreba. Naši dolarji pa morajo te oborožiti z orožjem. Noben patrijotični državljan ne bode dopustil, da ne bi bilo tudi njegovo ime na Pershingovi patrijotični listi, katera bo poslana poveljniku ameriške armade v Franciji. Važna poslanica g. H. Hooverja, Združenih Držav živilskega upravitelja. united states food administration. United States Food Administration Washington, D. C. Washington, D. C., May 26, 1918. Zaupanje živilske uprave Združenih Držav, da se bo ljudstvo v deželi odzvalo navdušeno in s celim srcem po predložitvi dejstev vsakim potrebnim prošnjam za zmanjšanje použivanja hrane, je bilo popolnoma upravičeno. Dokazali smo svojo zmožnost, ne le misliti vkup, marveč tudi skupaj delovati. Odziv ljudstva je vzrok za sedanjo prošnjo. Naše delo še ni popolno. Vkljub izpodbudnim uspehom naših prizadev, vkljub dejstvu, da naši izvozi živil neprestano naraščajo in se bližajo najmanjšim zahtevam v inozemstvu, je potreba obnovljene gorečnosti in prizadevnosti nujna. Dočim bi morali vsem zahtevam živilske uprave neprestano zadostovati, so gotove stvari, ki jih želim poudariti ob tem času. V slučaju mesa in mesenine so potrebe za izvoz v inozemstvo prav velike. Dočim je bilo aliirsko použiva-nje zmanjšano povprečno 1J4 funta za osebo na teden, uživamo mi danes povprečno 3*4 funta za osebo na teden. Ta razdelitev je krivična. Spora-zumljenje- o teh dejstvih upraviči našo prošnjo, da se použivanje vseh vrst mesa, vštevši kuretino, kolikor mog&-če zmanjša na 2 funta na teden za osebo nad štiri leta starosti. V sluučaju sladkorja (cukra) smo v zadregi vsled potrebe, rabiti ladje za prevažanje naših vojakov in hrane za aliirance, in zato moramo rabiti sladkor z veliko varčnostjo. Poudariti moramo važnost shranjevanja in varčevanja v veliki meri med našim ljudstvom to poletje, in naš razpoložni sladkor se mora hraniti v to svrho. Ali položaj glede pšenice je najset-nejši v živilskem zalaganju aliirskef* sveta. Če hočemo zadostiti najmanj-šim pšeničnim zahtevam naših armad in aliirskih ter trpečih milijonov w aliirskih deželah, se mora naše pou£*> vanje pšenice v Združenih Državah do prihodnje žetve zmanjšati na približno eno tretjino navadnega použitka. Ne-doumno je, da ne bi bili kos tej krizi. Za vsakega izmed nas, ki lahko osebno prispeva k olajšbi človeškega trpljenja, je to predpravica, ne žrtev. Vii sloji našega prebivalstva ne morejo nositi tega bremena enako. Tisti, ki opravljajo telesno delo, potrebujejo večjega krušnega deleža, nego tisti, ki sedijo med delom. Vsled neprestanega vsakdanjega opravila žensk in gospodinj ter pomanjkanja domačih pekovskih polajškov zahtevajo mnoga gospodinjstva v velikih mestnih središčih že pripravljen živilski delež, kar je pekarski stalni Victory-hleb. Nadalje moramo neprestano paziti na posebne zahteve otrok in onemoglih! ljudi. Da zadostimo položaju v inozem-/stvu in preprečimo resno trpljenje doma, je neobhodno potrebno, da se vsi tisti, ki jim dovoljujejo okoliščine, zdržujejo pšenice in pšeničnih izdelkov vsake vrste do prihodnje žetve. Znano je in vse hvale vredno, da so mnoge organizacije in nekatere občine že sklenile, slediti ta načrt Upati je, da boste naznanili to svoji organizaciji in svoji občini, priporoču-joč tistim, ki jim okoliščine dovoljujejo, da se nam pridružijo in zavzamejo to stališče. HERBERT HOOVER. m n ii is is si ii b s ni is b a s n s® n ® s ® a m is a® is s a ® a is a s s a a s ® ® 151 BBEBSSEBEEEBB£®®BBBSBBESBBBBEBBBBEHBE® H jjiNaša velika in moder-11 s® 1| no urejena tiskarna Ig g o i® is aaaaaaa zdeluje najhitreje iu najličneje BBBSBHBiiil ||||®aaaa yse Vrste tiskovine za a@^aa|||| Hfflffl [1 Ii ii ii 11 ffiglfflffl g mm slavna društva, cerkve in šole, trgovce in obrtnike, ter zasebnike. Prestavljamo iz slovenskega in drugih jezikov v angleškega in obratno. Predno naroČite tiskovine, kakor: Pismeni 11111111 Sil 11® II1111® 11 D®® umi® mm® fflfflas na® m fflfflfflra fflfflffi® dffillffl ® ® ffl m ®®si ® ® II gn ®®ffl® fflfflll® BUI!® BO®®® papir, kuverte, vizitke, nakaznice pobotnic, pra- ®®|® Ig H H H 1*11*11*1 S®®® vila in poročila, ali tiskovine za prirejanje ve- §®H® g]®®® l*JI*Il*igjj d®®® selic in razne druge take stvari. Pišite nam za ®§j®® — mršim " 1*1 1*11*1 [S fflfflfflm ffl®®® cene, da si prihranite denar. igli smBBBaaffiaaaaaaaaaaaaaaaisaaaaaa e ® m II y d |SBSSBHSBISB®BSBSB®BBBB®®B'1B®BSBBSBS®® ffl gl Amerikanski Slovenec! Prva slovenska unijska tiskarna v Ameriki. U® m 11 g® ||V lastnem domu—1006 N. Chicago St., Joliet, 111 n® ffl ® BBBBBBEBBBBfcSSBBaBBBBBBBBBBBBBBBE®®® ® i SI |SBBBE®B®®®B®BB®®®B®Bffl®BS§BBaHB®BE®B®ffl3flf AMMtlKAIWMCI SLOVBMKC, 20. AVGUSTA 1918. Pod svobodnim solncem s a s m s S Povest davnih, ciedov S] SPISAL F. S. FINŽGAR [č= E 3 d (Dalje.) Drugi dan sem vtihotapil v šumo orožje: nekaj mečev, sekir in sulic. Pripravil se jim brašna in obljubil vsemdeseti dan po zmagi na tem ine-~tu pltčilo v zlatu. Nato semjih poslal pocamjč razkropljene po gozdih za Toper. Sam sem pred njimi dirjal na konju v Toper iskat Spiridiona. "Kako?" sem nagovoril evnuha. Z žarečimi očmi in tresočimi rokami je prešteval skupljeni denar v prodajalni in računal dobiček,, ki ga je nagrabil s trgovino. "Lopov!" je zamrmral Radovan. "Sedaj šteje denar, evnuh! Vsi evnuhi so lopovi!" "— Kako?" sem ponovil. Zakajpr-vič ni čul. S sključenimi prsti je pokril denarin se naslonil s prsi namizico "Jutri jo odpeljejo! Rustlk ne odneha!"_ "Smrdljivec! Ali si ga po čeljustih?" "Nisem ga. Ampak drugo jutro je moral poiskati Cirilo in jo privesti predme. Podkupoval je v pretoriju tako da se je razjokal zaradi denarja, ko se je vrnil. Toda napravil je dobro. Cirila prišla iz pretorija z izgovorom, da gre nakupovat za pot, in se je prikradla k evnuhu." "Kako je z jasno dvorjanico? Alii odpotuje?" Sužnja je zaplakala in se zgrudila k mojim nogam. "Numida, oj Numida, otmi prejasno — reši angela!" "Otmem jo! Toda dva dni ne sme še zdoma." "Mora, danes popoldne jo odpeljejo. Pomagaj, tako tikrista, pomagaj! De-spojna jo uniči!" Cirila je ihtela v obupanem, brez-solznem plaču. Iz pordelih oči ni bilo solze na bledo, upadlo lice. "O, poglej me! Duša beži od mene od samebridkosti. In jasna gospodarica — morje žalosti, grenke kakor mira, je razlito po njenem srcu. Vse noči sva prebledeli pred ikono Bogo-rodice, kadilo sva zažigala Kristu — o — in ni rešitve, nipomoči. Numida če naju ne rešiš — umori naju! Spo-koriš se za greh — in medve poletiva kakor golobice odtod." morje in bi se pogreznil na morsko dno, da bi ušel sramoti, ker je nisem otel. Zvečer sem šel s čolničkom na morje in na samotnem kraju pritisnil k bregu. Poiskal sem domenjeni kraj — in glej — vrlih barbarov je bilo že nad polovico zbranih Bežali so kakor zver. Ne da bi čakal ostalih, sem se tiho splazil skozi goščo in soteske, ki obkrožajo Toper ter poiskal samotnega, dosti odaljenega kraja , da tam poča kajo napad. Ker sem vedel, kako močno bo Ru-stikovo spremstvo, se nisemnič bal. Tudi s samo temi barbari bi se upal Proti severu je rdelo nebo v krva-nad vojake. Zato sem šel k evnuhu, kamor je tudi prihitela Cirila zahvaljevat Spiridiona. "Povej gospodarici, naj prosi strica, da odpotuje zvečer. V hladu, naj reče je ne bo napadla omedlevica." Popoldne sem zopet odveslal po morju in šel iskat eš ostalih barbarov. Vsi so došli. Odvedel semjih v skrivališče "Vrli borci!" sem jih nagovoril. "Bliža se ura. Že ste zaslužili suhega zlata. To je šelepolovica. Drugo dobite deseti dan. Toda berem vam iz lic nekaj drugega. Osveta je zapisana na vaših mrkih čelih. Da, osveta tistemu, ki vam je z davkom izpil kri in vas pognal med razbojnike. Čestltljtvi razbojniki so tisti, ki hočejo sami peljati pravdo za kruto krivico. Tudi oče tedeklice, katero otmemo nocoj, je komaj despotu. Ker je imel nekaj denarja, je stegnila pošast po njemsvojo roko. Toda utekel je. In sedaj troši zadnji ostanek imetja, da otme otroka. Nocojšnje delo ni rop ni umor,ni tlaka in ni suženstvo —nocoj je sveta noč — ker bo opravdana krivica!" Divji obrazi so se razkremžili, in njihovih oči je puhal ogenj, pokazali so se lačni zobje, pesti so se krčile, mišice valovile. "Kakor bestije!" sem se razveselil in prestrašil. Zbor lačnih levov v pu-stinii ni groznejši od te tolpe. Kamor udarijo zavlada smrt. Ko se je zvečerilo, smo se sporedili "Ne blodi, sirota! Dva dni ne,sme še prejasna na pot. Potem sta oteti, ob^ cesti na lev® in desno. — vse je pripravljeno." "Dva dni" — je ponovljala Cirila in Kadar plosknem z rokama, udarite! Pazite, da zadene prvi zamah. Ko se sesedla kakor odsečena bilka na tla. | P«»e drugi, naj že vsakega vojaka Tedaj seje nenadoma zasvetilo v ev- nuhovi glavi. "Pomoč Jaz vem za pomoč," je vzkliknil. Obupana Cirila seje ozrla vanj s prosečimi očmi. Poiskal je v šatuli drobno zrnca eno zrno — in zagrnil jo bo spanec — kakor omedlevica. — Koliko sem zasljužil v Bizancu od dvorjank za ta čudoviti lek! — Omedlele ne bo tiral Rustik na pot." "Če je strup —" je segla s drhtečim prsti po zrnih Cirila. "Ni — pri Bogu ni! Ne škoduje! Toda skrivnast je, da ji ni kos prvizd-ravnik same despojne. Kolikrat sem ukanil dvor s tem lekom! Koliko sestankov — in kako nagrajenih!" Cirila je odšla s čudotvornimi zrni jaz za njo ter sem se stražeč potikal odcenči Morana. Voza se ne dotek-nite. Voz jemoj!" Nihče ni odgovoril, nihče ugovarjal. Še z očmi niso tremili. Vsak je stisnil svoje orožje in se prikril za drevje in grmovje na prežo. S tem trenotkom se je pričelo zame trpljenje, kakor ga še ni bilo. Čimbolj se je temnilo, bolj se me je pola-ščal grozen strah. Iz njega je izviral ^ obup. Objela me je kakor z želez- nimi rokami. Če Irena ne pride? Ce so barbari nezanesljivi? Ko bi bil kdo ce lo izdal načrt Rustiku. Za bogato plačo? Če prefekt podvoji, potroji spremstvo? Zatrepetal sem. Da bi imlel sto rok in stokratno moč. Od slovil bi bil divje barbare. Pojdite! Opravili ste! In če uide en sani vojak in poleti nazaj v Toper... Vsa ob skritih oglih krog pretorija. Op- posadka se dvigne za nami v divji oldne je obstala lepa dvokolnica pred pogon. Ne uidemo. Irena je izgu vrani Za njo je prijezdila tretjina | bljena. Celo Epafroditu bi utegnili tqanipulalahko obroženih vo jakov. _ priti na sled. Pot me je polival, noge so mi odpovedale v kolenih, da sem moral sesti Zamižal sem gorze. Bela cesta, ki se je sivo vlekla skozi, noč, se je po kamen. Rustik jo odpelje, sem grezala pred menoj. Nemirni valovi pomislil! Zrnca ni pomagala. Izgu-|so se bočili na njej. Iz valov so se bljena je! Z dvora je ne otme lihče režali grozni tolovajski obrazi. Jaz več. Spomnil senile Cirilne prošnje, naj jo umorim. Zona meje spretela ob ob misli, da bi se dotaknil tega angela In vendar ni rešitve I Ko bi šel vun — in počakal v sasedi! Planil bi na voz, sunil voznika in zbežal---Ne utečeni. Vijaki me ujamejo. V grozi so tekli trenotki. Glavo mi je objela težka, ktkor bi mi jo vkoval v svinec. Srce se je stresalo, pred pred očmi s kipele megle. Mine ura Iz pretorij prrbeži suženj. Za njim centurio. Kriknil je na spremstvo Strahu in čakanja so mi oglušela ušesa da nisem razumel. Toda videl sem, tla so vojaki pognali konje, dvokolnica se je zazibala — odšli so prazni brez Irene. Vmeni se je porodila moč tema je izginila izpred oči, začel sem šepetati molitve. Kmalu se je vrnil suženj in z njim — zdravnik . "Rešena!" Spustil sem se v tek in hitel k Spl-ridi onu. Gnusi! se mi je ta lakomnik A tedj sem pokleknil predenj in mu poljubil sandale. Od radosti me je premagal smeli in solzso so mi zaeno tekleiz očj. Ne vem, ali resnično toliko ljubim Epafrodita, ali Ireno — ali samega sebe, da sem blaznel od radosti. Ko bi jo odpelali, bi bil počakal na RiiStika in ga zabodel. To je bil moj sklep. Natobl bil planil v sem se pogrezal. Po meni je segla Irena. Epafrodit je odvrgel filozofsko kapuso in priskočil na pomoč. Iz barbarskih obrazov so se razsvetili krvi žejni zobje. Črni nohti so se stegnili po filozofski kapuci — zažvenketalo je zlato in se usulo na cesto. Stisnil sem z obema dlanmi senci, kjer je kovalo in bilo kakor ob naklo. Odprl sem oči. Kakor v vročici sem se tresel. Pred menoj je tekla tiha in mirna cesta. Udaril sem se na čelo. Kaj delaš, Numida! Ne blazni! Mir, pogum! Zaupaj! O Kriste, usmili sea tigela! Tedaj je zaklopotalo v daljavi. Prihajajo. Ob desni in levi ceste se je čulo, da so počili sklepi v kolenih. Barbari so se pripravili na skok. Naenkrat sem bil miren. Illadua noč mi je napolnila ude. Strah in obup sta izginila. Ko je že bobnela cesta razločno od udarcev kopit, sem se celo nasmehnil od radosti, da izvršim to težko delo. Barbarom sem v tem tre-notku zaupal kot samemu sebi. Oprezno sem se sklonil izza drevesa. Prvi dve senci sta se pojavili na cesti. Za njima še dve in štiri in osem — deset. Nato žumor koles v prahu. Z belim zastrta dvokolnica. Potem zopet poskakojoče sence. Z desnico sem stisnil bodalo, dvignil le- vo roko, napel stegno in z dvignjeno levico čakal, da udarim po nogi v znamenje. Prhanje konj se je čulo. Vojaki so molčali. Pod podkvami se je včasih pokazala iskra. Cingljanje brz. Prva jezdeca sta tik mene — druga dva tretji — peti par •— voz... , Tlesk! Grmovje je izbruhnilo divje sence — zamahi, padci, par krikov — jaz na vozu — voznik preboden pod' ko lesi — in šlo je kakor blisk brez be sede in brez klicanja v noč---' Radovan je dvignil roko, kakor bi vodil bežeče konje, in ječal: "O-o-o, si jo tel — o Numida o-o-o-o — Perun je velik." Tedaj se e sunkoma odmakne za-grinjalo v Numidov šotor, zunaj se razležejo kriki — nastane vriše — vojak, ki je vstopil krikne: "Vojska! Bežimo!" Kakor od gada pičen je Numida planil in stal pred šotorom. Radovana je pograbila plahost, prekucnil je vrč in bežal za Numido. Tesno se je stisnil ob njega in z razprtimi ustmi, sc težkim jezikom gol-čal: "Huni — Varhuni — Tunjuš — bežimo!" vi luči. "Sela gorijo!" javi straža. "Begunec je pripodil po cesti! Sloveni more in požigajo. Na beg!" "Beg, beg, beg!" je kričalo vse. Po-lovili so konje, pripenjali jermenje in se obrnili po cesti nazaj. "Zaprezite vpz!" je zagrmel Numida. Štirje hlapci so prignali konje in hiteli z zaponami. 'Kako?" je vprašal Numida sužnja ob vozu. "Popila je nekaj kapljic margarono-vega soka in čašico vina. Sedaj spi!" 'Čuvaj jo skrbno! Na voz! — ne ve se, kakšne skrivnosti so s to deklico —" je mrmral zase. Na severu se je širil krvavi pas požiga. Po cesti so hiteli begunci na neosedlanih konjih. Numidovo spremstvo je komaj krotilo konje. Iz gozdov so doneli zdvojeni klici, goved in mukala — vse je bežalo. Celo tiče so zategnjeno kričeče frfotale zbegane in zdrlzšGagmneea nein zdramljene proti jugu nad glavami bežečih. Numida je potegnil Radovana za laket in ga vlekel v šotor, katerega niso utegnili razdreti. 'Radovan, ti sev rneš!" "Vrnem? Ne! — Numida! Bežim 5 teboj. K Epafroditu bežim!" 'Ne smeš! Ti moraš do Iztoka! Izroči mu pismo! Čuvaj ga kakor glavo! Moji spremljevalci ne smejo zvedeti, da sem prijatelj Slovenov! Torej — moram bežati. Ti pa nazaj !" Radovan je mencal in se obotavljal. Preden je pa mogel izgovoriti, mu je vtaknil Numida Iztokovo pismo v ne-dri in mu zagrozil: "Starče slušaj, če ti je milo življenje !" Godec sc je komaj zavedel, ko je stal sani sredi šotora, Numida pa je odvihral za bežečim«. vozovom proti jugu. ENAINDVAJSETO POGLAVJE. Iz ožganih hlodov se je kadil siv, studeč dim. Kroinkrog opustošenje. Celo v stepo so segali osmojeni klini trave, katero je tižgal požar. Tu-intam je še tlela ruša, včasih se je posvetilo v grmu, dim se je dvignil visoko. Na holmu so krakali gnvra-ni. Jastrebi na llcnui so zaduhali vonj po osmojenem mesu. V jatalr so pri-veslali nad bojiščem. Dolga in široka proga po severni Moesiji je bilo samo brezmejno razdejanje. Nobena koča ni ceč stala, vse ->taje so bile prazne, polja pohoje-na in pomandrana; celi gozdi izpaljeni. Strašno je gospodarila vojska Slovenov. N'a stotine rogov je žedelo v berezupu in se poslavljalo z grenkost-jo v srcu, s prokletsvom na suhih ustnicah od spal jenih domov. Kakor tovori so ležali povezani v go-setih gručah pod milim nebom in čakali usode. Meč Slovenov je pisal, pomočen v krvi vsepovsod, kamor je zasegel —» z divjo slastjo grozno besedo: Osveta! Noč je prižgala krvave plameniee in po vsem nebu se je raztočila z grozno roko napisana beseda: Osveta, Osveta! Za kosti očetov, za «srca sinov in bratov zob za zob — glavo za glavo — Dan plačila--- Iztok je ležal sam, daleč od Tolpe, vrhu griča. Ob njem šlem, razvez-njena prnja in neokrvavljeni meči. Roke pod glavo, oči zaprte, uho gluho za divji raj pobesnele tolpe, ki je v o-motici zmage uživala s slastjo razbe-nele prirode — zaseženi plen. (Dalje prili.) Važno vprašanje. Stanko tiadlguje mamo neprenehoma z vpašanji. "Vaš kaj Stanko," mu reče nekoč mama, "ni me treba vpraševati za vsako malenkost, če le imaš kaj važnega, me vprašaj!" Stanko si zapomni in reče mami: 'Ti, mama, povej mi, kako daleč more mačka pljuniti." S S 1! ® H H H S s 1] asi !fi MALI OGLASI. | ffi ® I-1 smsam si si niisiaiiiii AUCTION SALE (DRAŽBNA RAZPRODAJA) bo ob pol 1. uri pop., 21 avg 1918, na 307 N. Center St., ker se selim iz Jolieta bom prodal vse svoje pohištvo: Piano, Electric Washing Machine, gas stove, rugs, dining table, chairs, pictures, dishes, sploh vse orodje in posodje. Ben Schultz, lastnik. T. J. Cunningham, Auctioneer. It. POTREBUJEM FANTA (DELIVE ry Boy) nad 16 let starega. Rick Bros. 714 N. Broadway, Joliet, 111 POTREBUJEM KUHARICO ZA kuhanje in pranje za štiri Lumber jacks v Sugar Grove, 10 milj severno od Aurora, 111. Kogar zanima naj piše na M. K. 208 Jackson St., Joliet, Illinois. 4t74. NAPRODAJ 1 VELIKA IN ENA mala fireproof safe. Prodam prav poceni takoj. Chicago Telephone 3654W ali pišite na F. E. Fitzgerald, 112 Madeline St., Joliet, 111. U. F. N. RABIM DVA FANTA ZA DELO na farmi. Stalno delo; dobra plača. Pa tudi mož in žena brez otrok dobita delo. J. M. Nemanich, R. F. D., Tower City, N. Dak. 77-3t. STENSKI PAPIR Velika zaloga vsakovrstnih barv, oljt in firnežev. Izvršujejo se vsa bar varska dela ter obešanje stenskegt papirja po nizkih cenah. Alexander Harass Chi. Phone 37« %J N. W. »2; 120 Jefferson St N. W. Mi JOLIET, ILL VI LAHKO PRISTOPITE v naše veliko društvo, istotako vaša vsa nad 16 let stara družina ne glede če bivate v Jolietu ali kje drugje. Ako hoče pristopiti, oglasite se, ali pišite tajniku. Pismu je priložiti $1.00, ki se potem vračuna k vplačilu, ko ste sprejet. Če niste sprejeti se vam denar vrne. Na sejo ne rabite priti. K zdravniku greste v svojem mestu. DOLŽNI STE zaradi svoje žene in otrok, da se bolj zavarujete za slučaj bolezni ali smrti, da ne bodo žena in otroci trpeli pomanjkanje radi vaše nemarnosti, zato zdaj dokler ste še zdrav pristopite k največjemu slovenskemu podpornemu društvu Društvo Sy. Družine (The Holy Family Society) itev. 1 D. S. D., Joliet, Illinois. Slovenske Gospodinje so prepričane, da dobijo pri meni M? Be boljše, najčistejše in najcenejše si« meso, grocerije * IN KRANJSKE KLOBASE istotako vse vrste drugo sveže in kajeno meso *ex vse druge pedme" ki spadajo v področje mesarske in gf* cerijske obrti. Geslo: "Vse za vero, dom in narod, vsi za enega, eden za vse." Pri prehladih vdrguite vrat iu j>rs«, kakor tudi stopala c Dr. Rtchter-jevem AIN-EXPELLER Učinkuje takoj olajiljiro iu prijetno. Jedino pravi s varstveno znamko sidra. 35c. ' fleers' Train"16 Corps. j, - Eight hundr'£ and forty-'", students rcl tered last year-For catalog address Very Rev. A H.Moynihan,D.D.P'et nd POZOR ROJAKINJE! Ali veste, kje je dobiti najboljše meso po najnižji ceni? Gotovo 1 V mesnici Anton Pasdertz -e dobijo najboljše sveže in preka-jene klobase in najokusnejše meso Vse po najnižji ceni. Pridite torej in poskusite naše meso. Nizke cene in dobra postrežba je naše geslo. Ne pozabite torej obiskati nas n lašej mesnici in grcceriji na vogalu 'tadway and Granite Street JOUCT.UJU Chic. Phone 2678, N. W. Phone 1113. m PIVO V STEKLENICAH. Cor. Scott and Clay Sts. Both Phones: 26. JOLIET, ILLINOIS Naročite zaboj steklenic novega piva, =ki se imenuje Eagle Brew ter je najboljša pijača E Porter Brewing Company OBA TELEFONA 405 South Bluff Street # JOLIET, ILLINOIS Pr NI 2c T, m; as ve za no bc co zt ■Š "N m % D d, si n< L iu šr m as tr t« n; Pt S( Pl iS Vi J), k; t« k: Ol ti Vi Ol Pl le si