^Justice eri$ka Domovina m um e m h e m m— hoiviei AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY SLOVENIAN MORNING NEWSPAPER CLEVELAND 8. 0., MONDAY MORNING, FEBRUARY 23, 1948 LETO L. - VOL. L. Komunistom na Češkem je spodletelo; MtOtHE VESTI IZ SIOVENIJE (Doile preko Trsta) V KRANJU NA GORENJSKEM je umrl 24. januarja advokat dr. Beno Sabothy. Bil je znan po celi Gorenjski. “BEDNO ŽIVLJENJE AMERIŠKIH FARMARJEV.” — Tako je naslov članka, ki ga je napisal Sime Baten v “Seljački Borbi,” hrvaškem komunistir čnem glasilu. Ta Šime Balen je bli v Ameriki na jugoslovanskem poslaništvu, pa je moral na zahtevo ameriške vlade pobrati šila in kopita in oditi prodajat komunizem domov. Njegova jeza na Ameriko je torej razumljiva. V svojem članku opisuje pred vsem razmere med zamorci v južnih državah in to posploši 0 celi Ameriki. Ne gre mi sodba, ali je življenje ameriških farmarjev res tako bedno. Nekatere točke bi kazale, da ni. Pravi, da zasluži kmečki delavec na teden 17 dolarjev. Ali jih zasluži kateri v-Jugoelaviji? Presojajte o bedi ameriškega kmeta tam v Ameriki sami. Jaz bi le to rad poudaril, da je članek pisan za tolažbo jugoslovanskemu kmetu, ki danes v komunistični diktaturi toliko trpi. Iz članka se ti “ ko komunistična strar -sako priliko da udari iijenih državah. Ne vpraša pri tem, ali je 'tisto, kar se piše resnično ali ni. Članek, ki napada Ameriko, so prinesli seveda tudi slovenski komunistični listi. (Slovenski kmetje — farmarji okrog Clevelanda in še Sod drugod se bodo lepo nasmehnili tej skrbi Titovih komunistov radi njihove ‘“bede.” Op. ured.) 1000 IZSELJENCEV IZ. AVSTRALIJE. — Jugoslavija dosledno vabi domov vse izseljence križem sveta. Poročila komunističnih listov pravijo, da se bo ladjo “Partizanka” vrnilo iz Avstralije v domovino okrog 1,-OOOhrvaškihizseljencev. Bog daj, da ne bi bili tako razočarani, kot so bili po večini oni, ki so prišli iz Kanade. (No, tukajšnjim slovenskim farmarjem še ni prišlo na misel, da bi zamenjali kljub zgoraj opisani bedi Ameriko za Titovino. Op. uredništva.) 16 URNO DELO DNEVNO. — Ne v Ameriki seveda, ampak v Jugoslaviji. V “Slov. por.” dne 27. dec. berem, da Trboveljska cementarna pred Božičem še ni izpolnila, kar je imela Izvršiti po Titovem petletnem planu. Zato se je 99 delavcev obvezalo, da bodo delali tudi na Božič. Pa ne samo to. Beremo dobesedno: “Vsi delavci so se zavezali, da bodo delali 16 ur dnevno, dokler plan ne bo izpolnjen.” — Koliko jih je, ki bi verjeli, da sodelavci naredili ta sklep “prostovoljno?” Vsak pameten človek more izte-razviteti - razmer™__________________ munistični diktaturi. Tako ni delal z delovnim človekom kapitalizem v zapadnih deželah niti v najhujših časih. Ni treba dodajati, da krši s tem Jugoslavija tudi mednarodne obveze, ki jih je prevzela, ko je postala član (D«l|c s« 3. »trtni l_________ NOVI 0R0B0VI Barbara Jakopin |18951 Renwood Ave. Euclid, O. Lorain, 0. — Na 12. febru-! Tukaj zapušča žalujočo soprogo arja je tukaj umrla Mrs. Bar-j Jennie roj. Tomšič sinova Jo-bara Jakopin, doma iz Mošenj seph, ki je uslužbeh pri policij-pri Brezjah na Gorenjskem, skem oddelku v Euclidu, in Lud-Stara je bila 69 let. Mož An- wig, hčer Angelo qmož. Vargo, tri brate: Franka v Strabane,. Pa., Josipa in Louisa in več sorodnikov. Rojen je bil v vasi Podtabor pri Ilirski Bistrici, kjer zapušča sestri Marijo in Pavlo ter več sorodnikov. V Ameriki je bil 36 let in član št. 53 $NPJ. Usluž-ben je bil pri Willard Storage Battery Co. zadnjih 19 let: Pogreb bo jutri zjutraj ob 8:45 iz Želetovega pogrebnega zavoda na 152. Cfati v cerkev Marije Vnebovzete jn na Kalvarijo. K -----O—r|— Zed. države QSlro zavračajo Rusijo radi sestanka v Londonu Konferenca Velikih Treh je potrebna, kor Rusija ovira nar z Nemčijo ton ji je umrl leta 1946. Leta 1903 sta priš!a\v Lorain iz Jesenic na Gorenjskem Pokojna je bila iblaga in dobra duša. Bila je članica dr. sv. Alojzija št. 6 ABZ, Marijinega Spočetja št. 85 KSKJ iter podružnice št. 40 SŽZ. Zapušča tri hčere: Mrs. Ann Heefner, Mrs. Mary Lo-siewicz v Lorainu, Mrs. A. J. Rovan -v North Olmsted, štiri sinove: Anthony v Lorainu, Filip v Amherst, Joseph v Colum-ousu in Frank doma, v starem kraju pa sestro Marijo Veber; dalje zapušča 9 vnukov in enega pravnuka. Pokopana je bila 16. februarja iz cerkve sv. Cirila in Metoda, pogrebne obrede je opravil Rev. Milan Slaje. Anton Merkun Willard, Wis. _ Tukaj je umrl v nedeljo zjutraj rojak Anton Merkun, star okrog 70 let.. V Willardu zapušča ženo, v Clevelandu pa nečakinji: Josephihe Zakrajšek na Carl Ave. in Jean Hoteli so se polastiti vlade, toda predsednik Beneš se jim je postavil po robu; social demokrati niso hoteli v vlado s komunisti. WASHINGTON VIDI ZA VSEM TEM ROKO POVELJNIKOV IZ MOSKVE PRAGA. — Utrujeni in bolehni predsednik Češke, Edvard Beneš, je zaenkrat rešil deželo pred komunisti s tem, da se je uprl njih zahtevi, da bi pfešla vlada popolnoma v roke komunistov. Povedal je premierju, komunistu Gott- k molitvi— valdu, da ne bo dopustil nobene drugačne vlade kot je sedaj, namreč vlado vseh strank. Praga. — Vsi ministri, člani' Razne drobne novice h Clevelanda bi ie okolice t Huda voinja— Mr. in Mrs. Jim Sepic ter zet Bill Homovec sporočajo, da so se srečno pripeljali v Houston, Texas, kamor so dospeli v četrtek. Vso pot so imeli lepo vreme, toda Jim in Bill se na vso moč jezita nad "hudo vožnjo,” ker vso pot BM>|lo dobiti niti enega požirka piva. Vozili so se namreč skozi same “suhe kontre.” treh političnih strank, ki so bili iv vladi komunističnega premierja Gottwalda, so predložili predsedniku Benešu svojo resignacijo. Beneš zaenkrat resignacije ni sprejel. Ministri so člani sledečih strank: narodne socialistične, slovaške demokratske in katoliške ljudske stranke. Resignacijo so podali, ker se na strinjajo namenom komunistov, ki hoče zavreči vlado koalicije (vlado vseh strank) in sami prevzeti vodstvo. Narodmi socialisti so za ko-munisiti najmočnejša stranka na Češkem, Komunisti so predlagali socjplnim demokratom, naj bi se združili ž njimi in da btosamo tj&Jgk stranki vla:. Washington. — Ameriške diplomatske avtoritete vidijo za politično krizo na češkem skrbno pripravljen poskus Moskve, da bi izpopolnila komunistično dominacijo vse vzhodne Evrope. .Nobenega dvoma ni, trdijo diplomati, da Moskva dirigira politično strategijo slovaškega premierja Gottivalda. Zdaj se bo videlo, kako daleč bodo šli komunistični voditelji in če si bodo upali likvidirati tudi na Češkem vso opozicijo. Vprašanje je, kako dolgo se bo mogla ustavljati opozicija na Češkem, ki je edina vsaj nekoliko pogumna v vzhodni Evropi. (k BtWa Slovenci v Clevelandu so se organizirali za odpomoč beguncem Včeraj popoldne se je zbralo I slovenskih župnij v Clevelandu lepo število naših požrtvovalnih rojakov in rojakinj v šolskem avditoriju sv. Vida. Namen sestanka je bil, da se podvzame obširno akcijo in zbere sklad $25,-000 z% odpomoč slovenskim beguncem. Ta vsota je potrebna, da se jim pomaga pri odpremi iz begunskih taborišč v Italiji, Avstriji in Nemčiji v njih nove domovine preko morja, kjer si bodo ustanovili svoje nove domove in prišli do dela in kruha. Dr. Mihael Krek je ob tej priliki podal obširno poročilo o seji v Chicagu, ki se je vršila zadnji teden pod avspieo National Cathdic Welfare Conference. Slovenska katoliška Liga je bila zastopana po predsedniku Rev. M. Butali, tajniku Alojzij Mediču in dr. Kreku. Na nedeljskem sestanku je bilo sklenjeno, da se izvoli glavni odbor, ta naj pa imenuje iz vsake clevelandske slovenske župnije po nekaj zastopnikov, ki bodo or- ter dr. Mihael Krek, g. Franc Gabrovšek in James Debevec. O tej akciji bo naš časopis od časa do časa poročal, kadar gl. odbor napravi načrte za intenzivno kampanjo, da se zbere kvoto $25,000. ------o- TRUMAN JE BIL NA PUERTO RICO V SOBOTO San Juan. — Harry S. Truman, predsednik Zed. držav, je dospel sem v soboto z letalom iz Floride. Na letališču ga je sprejel guverner Pinero, katerega je imenoval v urad Mr. Truman in ki je prvi domačih uradu guvernerja. Otok Puerto Rico je ameriška posest od leta 1898. Vlada mu guverner, katerega imenuje predsednik Zed. držav. Ljudje so navdušeno pozdravljali Mr. ručar. Pogreb bo v'sredo zju' 26. februarja iz cerkve šv. Družine. V starem kraju zapušča brata Martina,' Iz Clevelanda sta odšla na pogreb Jean in Frank Champa. Joseph Molek V petek zvečer je umrl v Polyclinic bolnišnici Joseph Molek, stanujoč na 9500 Cardwell Ave.. star 52 let. Doma je bil iz vasi Kal, fara Ambrus, odkoder je prišel sem pred 36 leti. Bil je član društva Mir št. 10 SDZ in Najsv. Imena. Poleg žalujoče soproge Mary roj. Nose zapušča sina Josepha, brata Ignaca in sestro Jennie Virant, v starem kraju pa brata Franka. Pogreb bo jutri zjutraj ob 8:30 iz pogrebnega zavoda Louisi Ferfolia in v cerkev sv. Lovrenca ob 9. John Kardell predsednika. Od tam bo Truman obiskal druge ameriške posesti v Karibejskem Kilby Co. na Lakeside Ave. in ganizirai v svojih župnijah ak- 0kr0žj u jn se nato vrnil v Flo- 49. Št. Doma je bil iz Ostroga, V soboto zjutraj je umrl v mestni bolnišnici John Kardell, stanujoč na 1042 E. 68. St. Bil je star 65 let in doma iz Poljan, fara Šmihel, odkoder je prišel sem pred 49 leti. Zapušča ženo Mary roj. Preblich, sinova Joseph in Frank. Bil je član št. 28 SNPJ. Pogreb bo jutri zjutraj ob 9:15 iz Zakrajškovega pogrebnega zavoda v cerkev sv. Vida ob 9:30 in na Kalvarijo. Joseph Raušel V petek zjutraj se je smrtno ponesrečil pri padcu z višine Joseph Raušel. Delal je več let pri I te renče (zunanjih ministrov Amerike Anglije in Francije v Londonu,‘ki'se začne danes. Ti trije zapadni zavezniki hočejo izvesti Obnovo ekonomije v zapadni Nemčiji in Zed. države dolžijo Rusijo, da je sama izva-la to konferenco kot nujno. Državni podtajnik Lovett je poslal ruskemu poslaniku noto, v kateri brez rokavic izjavlja, da ker Rusija noče sodelovati za ekonomsko edinstvo v Nemčiji, morajo ostati trije zavezniki to sami izvesti, ker je to potrebpo tako za Nemčijo kot za ekonomsko obnovo vse Evrope Moskva je izjavila, da ne bo upoštevala nobenih zaključkov, do katerih bodo prišli Veliki Trije na konferenci v Londonu. Državni podtajnik je opomnil Rusijo, da ni nobene po- čijo za odpomoč beguncem. Glavni odbor bo tudi imenoval posebne odbore, ki bodo potrebni za to akcijo. Sklenjeno je bilo, da se spremeni ime “odbor stoterih” v “ Podružnico Lige kat. Slovencev za Cleveland.” V gl. odbor so bili izvoljeni: Častni predsednik Anton Grdina, predsednik Matt F. Intihar, podpredsednica Johanna Mervar, tajnica Mary Hochevar, pomožni tajnik John škrabec, blagajnik Anton Sterniša, zapisnikar Jože Grdina. Ipso fakte so člani gl .odbora vsi gg. duhovniki rido za nekaj dni oddiha. -------------o------ SLO VINSKI IZGNANCI SO SI usuj u golo žrviJi- NJS. POMAGAJMO JIM! Amerikanci vlečejo iz ujetnikov tajnosti Dunaj. — Komunistična stranka je obdolžila Amerikan-ce, da vlečejo iz ujetnikov, ki so se vrnili iz Rusije, ruske vojaške tajnosti. Amerikanci ho-čejo zlasti vedeti, kakšno orožje ima ruska armada, kako se trenira in kakšna je produkcija v Rusiji. _________ po domače Raušlov, fara št. Jernej. Zapušča soprogo Mary, doma iz Šmarce pri Kamniku. Bil je star 69 let in v Ameriki 45 let. V Peterburg, O. zapušča več sorodnikov. Bil je član društva sv. Vida št. 25 KSKJ. Zadnja leta sta stanovala s soprogo na 1611 E. 32. St. Pogreb bo v sredo zjutraj ob 9:30 iz Gr-dinovega pogrebnega zavoda v cerkev sv. Vida in na Kalvarijo. John Barbish Po dolgi in mučni bolezni je umrl v Womans bolnišnici John Barbish, star 60 let, stanujoč na godbe, ne napravljene v Potts-damu, niti kje drugje, ki bi prepovedovala kateri-koli velesili posvetovanje z drugo glede skupnih interesov. Obratno, izjavlja Lovett v svoji noti, se Sovjetska Rusija ne drži zaključkov v Potsdamu, ki naročajo vsem štirim zaveznikom, da čim prej omogočijo ekonomsko in politično edinstvo in obnqvo Nemčije. Jasno je, govori nota, da hoče Sovjetska zveza zdaj vreči na ostale zaveznike to, kar je sama zakrivila, to je, da je Nemčija še danes razdeljena, ekonomsko in politično, kar nosi slabe posledice ne samo za Nemčijo, ampak za vso Evropo. Ako Rusija ne mara sodelovati, da se temu kaosu napravi konec, bodo to storili ostali trije zavezniki brez nje. šli social demokrati s kotnu-hlsti, ali bodo stali pri treh protikomunističnih strankah. Končno so izjavili, da ne bodo služili s komunisti, ako odstopijo ministri ostalih strank. Ministri narodne socialistične slovaške demokratske in katoliške ljudske stranke so podali predsedniku Benešu resignacijo v protest, ker je komunistični notrajni minister odstavil 8 policijskih nadzorni kov, ki niso bili s komunisti. Takoj nato je šel premier, komunist Gottvald k Benešu in zahteval, da spreme resignacijo ministrov, nato pa njemu poveri nalogo, da sostaivi novo vlado, ki bi bila čisto komunistična. Temu se je Beneš uprl. Gottvaldi je nato sklical v soboto javni shod komunistov, na- Včeraj je bil 216. rojstni dan prvega predsednika Zed. držav, George Washington. To je ameriški narodni praznik, ki ga pra-znujemo danes. Pošto danes ne bodo raznašali in vsi federalni uradi bodo zaprti. Banke in trgovine bodo pa odprte. to je pa peljal delegacijo 35 zastopnikov premogariev in tovarniških delavcev k Benešu in zahteval sestavo nove vlade. Beneš je stal trdno pri svojem prvotnem odloku. Gottvald je na shodu komunistov denunciral ministre opozicije ter jih imenoval agente tujezemske reakcije. Podžupan mesta Praga, komunist Josef Kronar, je vpil na shodu, da so ameriški in angleški vohuni preplavali de- Velika škoda v požaru v Pittsburghu Pittsburgh, Pa. — Požar je uničil 6 nadstropij visoko Jackson Bldg. in veliko skladišče zraven. Škodo cenijo do $600,-000. dani društva sv. Imena fare sv. Lovrenca naj pridejo nocoj ob 7 v cerkev sv. Lovrenca k molitvi za pok. Josipa Molek, v torek naj se pa po možnosti udeleže pogrebne maše. * Klub Ljubljana— Klub Ljubljana ima jutri večer svojo redno sejo v navadnih prostorih; Članstvo naj se udeleži v velikem številu. /z bolnišnice— Poznana Mrs. Frances Skully (škulova mama) se je povrnila iz bolnšinice na svoj dom, 1105 E. 64. St. Prijateljice jo zdaj lahko obiščejo na domu. Tem potom se želi zahvaliti vsem za obiske, karte in cvetlice, čez dva meseca se bo morala zopet podati nazaj v bolnišnico na pregled. Most bo odprt— Collinwoodski most čez NYC železnico bodo odprli v sredo do- se1 Odprt bi moral biti že zadnji mesce, toda slabo vreme je oviralo delo. Most bo odprt zaenkrat samo za pešce in lažji promet. Ulična železnica in težki truki pa ne bodo vozili čez še najmanj štiri tedne, ko bo vse delo dovršeno. Lepa udeležba— V soboto večer je bil card party, ki ga je priredil newburški odbor za izvolitev Joseph W. Ko-vacha za okrajnega blagajnika. Nad 400 oseb se je udeležilo prireditve, kar znači, da so naši newburški rojaki pridno na delu za Mr. Kovaeha, Koledar sv. Mohorja— Koledar družbe sv. Mohorja za leto 1948 se dobi v Grdinovi knjigarni na 61X3 St. Clair Ave. Stane $1. Koledarjev je le omel jeno število, zato naj ga hitro naroči, kdor bi ga rad. Poizvedovalni kotifek Zadnikar Franc, Poljanski nasip šlt. 40, Ljubljana, bi rad zvedel za naslov Polonce Kovač, ki je bila leta 1928 v Sao Paulo, Brazilija. Ce kdo ve za njen naslov, naj to sporoči Heleni Žlindra, 18702 iMuskoka Ave., Cleveland 19, Ohio. Za naslov Johane Trsinar bi rad zvedel sorodnik Ladislav želo ter iz nje napravili glavni j Trsinar, Bischofshoffen, Sied-stan za špijonažo in akcijo pro- lungsgaase 13, Salzburg, A usti Sovjetski Rusiji. 'tria. Angleške unije so za sedanjo mezdo London. — Generalni koncil strokovnih zvez je izjavil, da je zadovoljen z ukrepom vlade, da ostanejo mezde na sedanji višini. To pa pod pogojem, da bo vlada gledala na to, da se cene ne zvišajo in tudi ne dobički podjetnikov. Razne najnovejše svetovne vesti JERUZALEM— Včeraj pe je razletelo v trgovskem središču židovskega predela Jeruzalema dva truka razstreljivih snovi. Poročila trdijo, da je bilo 43 smrtnih žrtev, ranjenih pa je bilo 88 oseb. Arabci trdijo, da so povzročili atentat Arabci iz Sirije, Židje pa dolžijo domače Arabce in Angleže. Židje so zato napadli in ubili 9 angleških vojakov, osem so jih pa ranili. Razstrelba ja porušila dva hotela, tri stanovanjske hiše ter več 'Jane» trgovin dva bloka na dolgo. * * * * PRAGA. — Delavski voditelji so stopili na stran komunističnega premierja Gottvalda, ki hoče imeti samo komunistično šen program teh predstav, vlado. Voditelji delavskih strokovnih zvez, ki so komunisti, so razglasili za jutri (torek) splošno stavko po vsej deželi za eno °4* **AI. DiJ uro. Guverner White iz Ohio je zopet priden Washington__Na demokrat- skem banketu je imel posebno odbrano mesto bivši guverner White iz Ohio. Bil je na banket osebno povabljen od načelnika demokratskega odbora. White je bil sprt s stranko od leta 1940, ko je podpiral za predsednika Wiljkie-a proti Rooseveltu. Zdaj je zopet vse pozabljeno in vse dobro. White je v Ohio za guvernerskega kandidata Ray T. Mil'erja. DVE ZANIMIVI i PREDSTAVI SLIK Anton Grdina sporoča, da je bil naprošen, naj poda dve predstavi premikajočih slik. Prva bo v dvorani sv. Štefana v Chicagu v nedeljo 29. februarja popoldne, druga pa v dvorani društva sv. Jeronima št. 153 KSKJ v Stra- O tem zanimivih predstavah bo še več poročano v dopisu, da bodo čitatelji zvedeli ves natan- t Ameriška Domovi ima -------- 111 ji^T"“ik if. xta ■ a >1 rdtJpI 1117 St Clair A?®. \ (JAMESiDEB_EVEC,osledica? Prvi sin —potem ko si je nakopal polno zločinov — je bil obsojen na smrt; hčerka je radi razudanega in pohujšljivega obnašanja postala v zasmeh vsemu mestu; tretji sin, ki ga je nezmerno življenje izpreme-nilo v živega mrliča, je, prisedli domov, vrgel iz hiše ubogega očeta. Videl sem tega očeta iopet pred malo meseci v norišnici v Charebtonu, kjer si je v jasnih trenutkih z obupnimi klici očital nesrečo in umor svojih otrok. Gospodje, sedaj glasujte, .'če si upate” » * * Takih in podobnih dogodkov je na tisoče med družinami. Poglejte med svet in isto opazite pri ljudeh, ki so zavrgli vero, tudi sedaj. Zakaj vidimo danes toliko tatvin, toliko goljufij, toliko ubojev, toliko zverinskih zločinov? Manjka vere. Nered raste, nravnost pada, postav ne spoštujejo več in čimdalje bolj se uresničujejo besede brezverca Humeja: Poiščite narod brez vere. in če ga najdete, bodite gotovi, da se ne loči dosti od živali. — Meksiko je staro indijansko ime, ki se je kot mnogo drugih ohranilo in se tako še danes i-menuje država, ki na svojem severnem koncu meji na velesilo Zed, držav ameriških. Nekdaj pa se je glavno mesto države Aztekev imenovalo Meksiko in v njem so prej omenjenemu bogu žrtvovali letno nič manj kot dvajset tisoč človeških življenj. Osvojitelj Mek-sike, Španec Ferdinand Cortes je samo v enem izmed templjev videl piramido, v kateri je naštel 13$,000 lobanj. Ta grozna najdba bo marsikoga spomniia na slična grozodejstva, ki so jih v Srbiji in Bosni počeli Turki. Tudi ti so postavljali iz lobanj pobitih nasprotnikov stolpe (čele kula), vendar je med obema razlika v tem, da so Azteki zagreševali te stvari iz napačnega zmotnega verovanja nudtem ko so Turki to vršili iz želje po ubijanju in krvoliti ju. Španci bi bili morda torej imeli hvaležno nalogo, Azteke izpreobrniti v svojo vero in navzlic odporu bi jim bilo. to nedvomno, prej ali slej uspejo. Že vsaj toliko hi mogli uspeti, da bi Azteki svojim bogovom živino klali ne pa ljudi. — Toda Špancem se j c hotelo le zlata. Žrtve, ki so jih Azteki pošiljali svojim bogovom, so bjli predvsem vojni ujetniki. Ob u-darcih velikih zamolklih bobnov so jih peljali po v ska)o vsekanih stopnicah visoko do Iriaw art a pvoflifar planotah. Ta voditelj je na 'stopil proti pretiranemu žrtvovanju človeških življenj in je imel namen žrtvovanje sploh odpraviti. Pozneje pa so ga častiti kot boga, ki je svoje ljudstvo naučil umetnosti tkanja, lončarstva in obdelovanja kovin. Po pripovedki so ga MU m. baje pregnati proti vzhodu. Tu ja; se je bil vkrcal na ladjo, ki je bila zgrajena iz kačjih kož in predno se je odpeljal, je še naročil, da se bo vrnil in svoj narod osvobodil. Vera v njegov povratek je osvojitev dežele Špancem zelo olajšala, ker so jih mnogi smatrali za poslance tega boga. Kača je bila prispodoba tega dobrega boga. — Ob vznožju templjev so bile mnogokrat iz kamna izklesane ka če in v grbu republike Meksiko se še danes upodablja kača. Žal, osvojevalci niso znati ceniti zogdovinske vrednosti teh templjev in so jih večino porušili. Tako je v glavnem mestu države bilo najmanj štirideset templjev, od katerih pa ni o-stal ohranjen niti eden. Grajeni so biti v nadstropjih. Spodnje nadstropje se je dvigalo v obliki piramide in po njih je prihajal “pobožni vernik,” nesoč bogu darila ali žrtve. Prvo nadstropje zgradbe je najvišje. Stopnice, ki so vodile do zgornje ploskve, so bile zelo visoke in široke, tako da hitro tekanje ati hitra hoja sploh ni bila mogoča. Namen teh stopnic je bil pač ta, da vefnik počasi, s trudom in v premišljevanju pride v bližino boga. Za prvimi stopnicami ’so prišle druge, lahke in udobne. Tukaj se je vernik mogel telesno in duševno zbrati. Tretje stopnice pa so bile maloštevilne in zelo strme. Vrh njih je bil žrtveni kamen. Ob njem so stati kipi bogov. Svetišča so bila vedno grajena tako, da je širina najmanj dvakrat prekašala višino. Naj,-večji so bili do 200 metrov dolin in do 50 metrov visoki. Kot omenjeno, se je v Meksi-ku ohranilo le malo teh svetišč,- pač pa se jih j? zelo mno go- nasip v'južno ležečih deželah in na polotoku Yukatanu. V .prostranih, danes komaj dostopnih pragozdovih se je ohranila marsikatera izredno lepa indijanska stavba. Tudi v državah Guatemala, Honduras in San Salvador je mnogo teh lepih templjev, ki jih je bilo iz- tukaj ostane. Manjka se jih! Deset jih bom lahko dobila na en prst, ki bom imela keš. O, ne, potem pa ne bo več: Micka, skuhaj mi to, skuhaj mi ono! Knof mi prišij! Štumfe imam raztrgane! Hlače mi nesi spe-glat k drajklinarjut Potem bom jaz ukazovala drugim. Pet dekel bom imela. Ne preveč mladih, da jih rte bo zijal “on,” če bi šel nazadnje z menoj. Raje eno po 40 let, kot dve po dvajset v takem slučaju. Fruštkaja bom vedno v postelji in popoldne se bom peljala na Španci)*. Nalročila bom odprto limuzino ali koreto, da me bo lahko vsa videl. Pa parazol bom držala, takega s franžami, da me ne bo sonce opeklo, ki iftam bolj mehko kožco in da se mi ne bi napravile pike na nosku, ki ga imam tako luštka-nega, da mi je kar sitno. Potem tudi ne bom več Micka. Marie mi bodo morali reči, ali pa Mici, ki je nobel. Saj je Micka 1 uš tkano ime, ampak za veliko in bogato gospo se tako ime ne spodobi, saj veste. Čakajte, vam bom povedala, kako je 'vse to prišlo, da bom tako strašno zabogatela, da sama ne vem, kam bom z denarjem. Samo tega se bojim, da se ne bi prevzela. Pa morda se ne bom. Veste, dekliči, vse to siti no bogastvo mi je prinesel moj slamnik, ki sem si ga kupila za veliko noč. To se pravi, saj zdajlele ni še denaria, ampak bo kmalu začel leteti skupaj. Zdaj imam lahko tistih par copatov, ki mi jih “on” da vsako soboto za vso mojo tlako, spravljenih v "first national bank,” če veste kaj je to. Potem bo treba spravljati pa kam drugam, ki bo toliko denarja da se bo kar gnoj delal iz njega. Vidite, še zdaj nisem povedala, kako je vse to prišlo. Saj šem vsa iz sebe in od same sreče ne vem; ‘ 1 tocnonm -----“ —. --JJIfl UJIlipiJ.CV, JU JI« JC U«U M- oltarja, kjer so s cvetlicami o- Kratiilo pleme Maya. Azteki so krašeni morali plesati. Potem. i.jjj prvotno učenci tega indi-so jih privezati na oltar. S po-! (moj« n* s. strani) za katerega sem plačala 79 centov in 3 cente za taks, mi je prinese] vso to nazarensko srečo. Oni dan je namreč prišla k nam na ofic deputacija farmarjev. To se pravi, farmar Tone Seliškar iz Madlsona je prišel in rekel, da so se farmarji domenili; da bi proti gotovi odškodnini vzeli moj slamnik na žer-nado. Samo povem naj, koliko bi računala za. to. Slamnik da bi rabiti takoj po setvi, menda bi ga postaviti na njive, ati kaj. Slamnik bi šel od farme do farme in na vsaki bi bil ipo nekaj ulr. Tone Seliškar je rekel, da radi plačajo kolikor bi zahtevala in sicer za slamnik toliko, če je pa še feder zraven, pa toliko več. Rekla sem mu, da to ne gre kar tako in da je treba stvar preračunati Kaj pravite, koliko bi vprašala. Po 10 dolarjev na uro, mislim, da ne bo preveč. Če bo slamnik vsak dan pri 10 farmarjih, bom dobila 100 dolarjev na dan. Ce1 všte-jem tudi nedelje, bo to 30 dni na mesec ati tri tisoč dolarjev vsak mesec. Tiste kože od šau-špilerc se gredo lahko skrit, kolikor ibom jaz zaslužila, to so pravi moj slamnik in feder. Vidite, dekliči, kaj napravi en takle slamnik s človekom. No, pa ker smo si zdaj tako na roke, vam obljubim, da tudi potem tako bogata, nc bom pozabila na vas. Vani ti,m včasih poslala kakšno karto, da ne boste mislili, da sem postala pre-. vzetna in ošabna. O, ja, takrat bom pa že- lahko zapela: Ce sem bogata . . . Potem se ne bo “on” več vsajal ob sobotah: “Križ božji, kam pa devaš denar! Komaj zadnjo soboto sem ti dal en kvoder, pa že nimaš nič! To se bo pri nas nehalo, da veš!” Aha, se bo nehalo, pa malo drugače, če kaj vem. Kaj ne, dekliči? P. S. — Ce bi se zaradi slamnika zmenili z Willardom, bi ga d#a» nekaj ceneje. To pa zastran ‘-njega.” ki ste ga tako lepo tretali, ko je tam pri vas matafiril. ■ . Beg iz žrela smrti V. 2. "V božjem imenu in z božjo ati in zunanjosti. Eden je bil pomočjo, na kar po navadi prerodi pozabljamo,” je poudaril Janez. "Spomnimo se, da hodimo v božji pričujočnosti in v božjem varstvu.” Pot se je spustila navzdol, toda čutili so, kakor da so jim vsi udje zlomljeni. V glavi se marjeni otroci, jim je, vrtelo, koraki so j im j “Ali imate kaj kruha? bili negotovi in mraz jih je iz- viiii, dobro oblečen, s hudimi, lokavimi očmi. Kar poznalo se mu je, da ni domačin. Pri mizi je sedela ženska in šivala. Na sredi hiše so se prekopi-covali pol nagi, nekoliko zane- La- preletaval. Svetloba se jim je zdela bleda, vodena, a usta so jim bila suha, žejalo jih je. Droben curek je polzel iz iskale. Pili so drug za, drugim in takoj občutili neko poživitev, nato pa le še večjo mlahavost. Občutek lakote se je bil zmanjšal. Nič več lakota, samo,še o-slabelost, medlost, izhiranost. Po dveh urah počasne, omahujoče hoje se je Vinko skoraj zgrudil na gozdno jaso. Držal je roko na srcu in vzdihnil: “Jaz ne morem več! Pri srcu mi je slabo. Ves svet pleše o-koli mene. Ge bo šlo tako dalje, ne bom nikoli videl doma. Bolje bi bilo. da bi me bili partizani pobili doma.” Vsi so posedli okoli njega. Tudi oni so bili izmozgani, toda ne tako slabe volje kakor je bil Vinko. “5^ tako obupno, Vinko! Zaupaj v božjo previdnost. Še v.se bo dobro in tudi sit še boš,” ga je tolažil Janez. Vinko je sopel počasi in globoko in mu z medlim obličjem samo prikimal. 10. Janez beži pred streli Čez dobro uro počitka so zopet vstali. “Tu ne moremo ostati," je svetoval Janez. “Če si hrane ne bomo izprosili, semkaj nam je ne bo nihče prinesel. Poskusi-1 srečo. Pri.prvem posestni- čen sem, že več dni nisem jedel.” ‘Kako to, da ne?” se je vmešal močnejši, lepo opravljeni moški, ki se mu je- poznalo, da ni domačin. “Čez hribe potujem iz internacije domov. Iz Dachaua. Pa za pot ne vem. Ali se gre prav po tej poti proti Litiji?” “Prav,” je suho odgovoril o-ni možakar, ki se mu je poznalo, da ni gospodar. “Kruha nimamo. Poglejte, koliko otrok imamo za kruh jesti,” je pokazala ženska na otroke. “Seveda, če ne morete, ne morete. . . ” je nekako zasačen in odkrit, da ni njihovega mišljenja pripomnil Jan«. Nagonsko je čutil, da ni prišel v pravo hišo. “Kako pa, da se klatiš po hribih in stradaš, če greš iz internacije?” Krepkejši, lepše oblečeni moški je vstal s pogledom, ki sta si ga z gospodarjem za hip zme-njala, in stopil k Janezu. “Zdaj je konec fašizma in vsakršnega nasilja. Naši ljudi je se vračajo iz internacije po vlakih in dobro jedo. Doma pa jih čakajo z lepimi, slovesnimi sprejemi. Ali imaš prepustnico?” “Ne, nimam,” je negotovo odgovoril Janez. Čutil je, da se nekaj pripravlja. .i naglo obrnil k ' ' rekel: APRIL 2. —Veterani 2. svetovne vojne ples v SIND na St. Clair Ave. 3. — Društvo Martha Washington št. 38 SDZ priredi plesno veselico'v SND na St. Clair Ave. 4. -— Prvi koncert pevskega zbora "Triglav” v domu zapad-nih Slovencev na 6818 Denison Ave? 9.—Mladinska liga SDZ ples v SND na St. Clair Ave. 9, — “Golden Gophers” po- j mladanska plesna veselica v 1. — Društvo Srca Marije priredi ples v SND na St. Clair Ave. 2. — Monte Carlo priredi Dr, Sv. Imena v dvorani cerkve sv. Vida. 8. — Drušitvo Clevelandski Slovenci št. 14 SDZ ples v SND na St. Clair Ave. 9. — Podružnica št. 32 S2Z priredi plesno veselico v Slo. venske mdruštvenem domu na lltecher Ave. 9. — Proslava deset-letnice Slovenske moške zveze v avdi- čič. Ta baje ni oddal vsega žita državi. Dajal ga je drugim. Ce-lo šgpniku je baje dal 80 kilometrov žita. Da si kaj takega upa! Pa ne samo to. Celo k maši se je vozil v nedeljo z državnim vozom. Če to ni predrznost, kaj je še potem. Ta špekulant pride sedaj pred ljudsko sodišče. IZDAJALEC V AMERIKI. - Ne mislite, da o Ameriški in kaj tam počnete v Ljubljani ne vedo vsega. V “Ljud. pr.” beremo 29. dec. velik naslov: “Podlo rovarjenje pobeglih izdajalcev med našimi izseljenci v “Ameriki.” Tam imate nekega Gabrov-šeka, ki je tako izdajalski in tako predrzen, da si je upal tožiti napredne časopise. Kar tri! V ivojo obrambo je ta "izdajalski duhovnik” šel kar na sodišče in bodo morali sedaj naprednjaki celo pred ameriškimi sodniki do* Slovenskem društvenem domu toriju SND na St. Clalr Ave. na Recher Ave. 11. — Glasbena Matica koncert v avditoriju SND na St. Clair Ave. 10. — Društvo sv. \ ida št. 25 KSKJ Boosterski ples v SND na St. Clair Ave. Začetek ob 8. zvečer. 17.—Društvo sv. Ane št. 4 SDZ priredi plesno veselico v avditoriju Slovenskega narodnega doma na St, Clair Ave. MAJ 15____Društvo Jutranja zve- zda št. 137 ABZ ples v SND na St. Clair Ave. 16. — Slovenska dobrodelna zveza “Varietni program” v avditoriju SND, na St. Clair Ave. 22. — Društvo Napredni Slovenci št. 5 SDZ ples v avditoriju SND na St. Clair Ave. AVGUST 22,—Prireditev skupnih ohij-skih podružnic Slovenske ženske zveze v SDD na Recher Av. DROBNE VESTI IZ SLOVENIJE (DoIU preko Trata) (Nadaljevanje ■ 1. strani.) Mednarodnega urada za delo. Pa kaj se briga komunistični, berič, kadar naganja ljudi na delo, za mednarodne obveze! 10 DNEVNI TEDEN. — Jugoslovanski priganjači na delo: se menijo tudj1 o tem, da je nedelja odveč in da se izgubi, pre- Hodili so počasi, molče, ker so jim bila usta suha in po pol ure hoda zagledali široko jaso s poljem. Kakih 300 metroy od roba gozda je na sredi jase stala kmetija. Lepa, po starem planinskem slogu grajena lesena hiša z mostovžem na njeni nižji, spodnji plati. “Zaradi varnosti počakajte tukaj,” je dejal Janez. “Jaz pa pojdem pozikusit, ali bom kaj kruha izprosil in razvedeti se moramo, kje smo, ali prav potujemo proti Litiji.” Ostali so za smrečjem na robu gozda. Pred seboj so videli v popoldanskem soncu hišo, ki jo je od zapadne strani oblivalo sonce. Rjava bruna stene so bila videti topla in prijazna. Obudila so'j im spomin na dom, na dneve mirnega, varnega, nasičenega življenja v prisrčni družinski skupnosti na Dolenjskem. Polegli so na tla in čakali, da se Janez vrne. Janez pa je po stopnicah stopal na mostovž ipred hišo in je skozi zakajeno ivežo stopil v izbo, ne da bi bil potrkal. “Dober dan!” je pozdravil. Čutil se je nekako v zadregi, da več na delu, če se počiva vsakih ravnavo še proti večjim “špeku- ne dragocene najdbe, pravi so tudi vanilijo in banane. Kajenje tobaka je bilo ljudski o-blčaj. Iz drevesne volne so tkali in sešivali obleke, ki bi s svojimi izredni lepimi, nenavadnimi vzorci in kroji spravile v zadrego vsakega sodobnega modnega strokovnjaka. S sličnimi slikarskimi in barvnimi umetninami so bile posejane stene svetišč. Ornamenti, ki so jih našli v templjih, so čudovito pisani, bogati na domislicah, nenavadni in zelo skladni. Napravlja jo vtis ogromnih prelestnih in kazovati, kar so pisali. Ker je la- to nerodna reč nabirajo za zrn' go nad reakcijo poseben fond. Tako vidite smo poučeni tudi v Evropi, kako "izdajalska reakci-. ja” rovari po Ameriki proti Titovim prijateljem, INKI IN AZTEKI (Nadaljevanje • 1 »trsni) jansekga rodu, katerega pa so kasneje napadli, premagali in izrinili proti jugu. Tu so se v neprodimih gozdovih ohranili vprav do španskega vpada. A-meriški učenjaki so kot najbliž-■' 'ji sosedi bili predvsem poklicani raziskovati to nenavadno kulturo, ki je staromeksiško v marsičem prekašala. Ohranili so se celo štirje izredno dragoceni rokopisi. Slednji predstavljajo nekako pisavo v slikah, nekak rebus, kate- trgovcev in tovarniških delavcev. Naj danes kratko dodamo še mesarje. Deremo v komunističnih listih, da so ti posebni jjrefrigan-ci v “špekulaciji,”'V januarju je bilo v Ljubljani obsojenih sedem rega še do danes ni uspelo prav Rimljanih. Kralji so torej nosili ime Inka. Nje so častili po božje, ker so jih smatrali za potomce sončnega boga. Skoraj vsa dežela je bila njih last. črede lam, edine domače in vprežne živali, ki jo poznamo iz te dobe, so bile njih lastnina. Ves donos srebrnih in zlatih rudnikov ter krompirjevih polj je bil njihov. Odgovarjajoči njih visoki oblasti in odgovornosti so bili tudi strogi predpisi za življenje na dvoru in dvorski ceremonijeli. Kralj je na prestolu sprejemal prelepih čipk. Tudi lončarski predstavnike in uradništvo. — mesarjev na različne kazni radii nakupa .in prodaje mesa pod roko. Napovedujejo pa , listi Ob-1 razložiti. Ti rokopisi se nahajajo v evropskih muzejih, v a-meriških pa so zbrane neatevil- sam ni vedel zakaj. Pred sabo odšel v hišo. Sunkoma je potegnil pištolo iz žepa in jo nastavil Janezu na prsi. “Roke kvišku!” Tisti hip pa se je Janez sunkoma zasukal ter se z bliskovito naglico pognal skozi vrata na mostovž, skočil z motovža na tla in na ves plav tekel proti gozdu, kjer je videl, da ga čakajo ostali.trije sopotniki Mož, ki se je prav tako naglo, toda ne z isto okretnostjo, očividno nepripravljen na Janezov beg, pognal za Janezom, je zaostajal za njim'. Moški je, leteč za Janezom, streljal, toda sam je sprevidel, da brez uspeha. Janez je bil čedalje dlje od njega in mnogo bolj uren kot on. Ko so zaslišali vik in strele, so Vinko, France in Tone vstali, da bi vi dpi i kaj se dogaja. Videli sm kako Jane? teče na vse pretege in kako moški s pištolo v rtJlfi drvi za njim. Slišali so žvižg krogle nad svojimi glavami. Moški je opazil tri nove osebe; očividno je spoznal, da jim ne bo kos, zato se je sunkoma obrnil in preklinjaj e in grozeč šele vsak deseti dan. No, dvomimo, da bi se upali kaj takega izpeljati, čeprav nedeljo sovražijo, ker jih spominja na vero, ki je nasprotna komunizmu. ŽENE-ZIDARKE. — Komu-, nisti neprestano pišejo, da se mora žena popolnoma prilagoditi industrijskemu delu. Treba je pritegniti v tovarne vedno več žensk. Ta pesem se vedbo glasi v vladnih listih. V “Slov. por.” 15. jan. pa beremo, da so žene v Titovini že tudi zidarji ali zi-darke. V prevaljskem okraju da so se preteklo leto dobro obnesle. List pristavlja, da so celo nekateri komunistični funkcijonarji tako reakcijonarni, da mislijo, naj žena doma gospodinji, vendar so seveda taki usmiljeni moški nazadnjaki, ki nočejo ženske enakopravnosti Kaj pravite tam j Ameriki, ali bodo tudi pri vas ženske kmalu spodile moške od zidave? ,, MESARJI SO TUDI NA VRSTI. — Zadnlič smo pisali, kako pisano družbo “špekulantov” ima sedaj Slovenija: od kmetov do ;lb družbo zg tihotapljenje mesa v Ljubljano. Nam se zdi, da je to pač najmočnejši dokaz, da so Ljubljančani lačni. ev imelo Selu. Pri raznih kipih so zna- izdelki so bili okrašeni s sličnimi umetninami. Železa še niso poznali, pač pa zlato, baker in srebro. Organizacija vojske je bila presenetljivo smotrna. To nas pa pri vojaškem narodu, kakršni so bili Maya in Azteki, ne sme presenetiti. Vojska se je delila v enote, ki so imele vsaka po 8000 vojakov, torej nekako sodobna divizija. Vsaka taka enota je imela svojo zastavo ali prapor, ki ga je poveljnik sam nosil. Vojaki so nosili oklepe iz lesne volne, ki so jih pokrivale zlate in srebrne plošče. Na rokah so prav tako imeli zlate in srebrne ščitne obročke, sulice, meče in puščice so izdelovali iz obsidiana, neke vrste steklu podobnega kamna. Krasni kipi, ki stoje ob oltarjih, predstavljajo vojščake v polni bojni opremi. Čelade so izdelane v obliki raznih živalskih glav, da bi nasprotniku vzbujale strah. Od njih vise zlati trakovi in koralni nizi. Oklep pokriva na zgornjem delu pletena kovinska srajca, na spodnjem delu pa je odprt, Širok, zlat pas služi kot okrasek in so na njem upodobljene razne maske. Na širokih in trdno zgrajenih cestah se je razvijal pro- vozili in trgovina je cve-Izborno urejena poštna Kot prispodobo svojega dostojanstva je držal v roki pernat šop iz rdečih, rumenih in zelenih peres. Dve dvorni dami sta držali pred njegovim obrazom tanek pajčolan, da bi ga nepoklicane oči ne mogle opazovati. Cestna mreža v tej državi je bila izredno gosta in je vezala velike daljave. Aleksander v. Humboldt, ki je bil prav za prav prvi znanstveni odkritelj Amerike, jo je primerjal s sijajnimi rimskimi cestami. Državo so pred vpadom zavarovali z visokimi in na stotine kilometrov dolgimi obrambnimi zidovi, ki so jih v človeški zgodovini primerjali samo z rimskimi zidovi in pa znanim kitajskim zidom. V najoddaljenejših gozdnih predelih, kamor je komaj stopila človeška noga, so v novejšem času iz letal posneli fotografije takih utrdb. 0IL0 DOBIJO Dobra služba Sprejme se operatorja za spe-njačo (elevator). Dobra plača in udobni delovni pogoji. Zglasite se na 1801 Superior Ave. soba št. 228. (38) MALI OGLASI čilna izredno velika ušesa. Maya so vse svoje bogove, junake in kralje upodabljali s pretirano velikimi ušesi. Neprirodno ŽUPNIK LOVŠIN SABO-velika ušesa naj bi pomenjala TER. — Doslej so bili ljudje, ki prispodobo dostojanstva, spo- niso bili všeč komunističnim agitatorjem zločinci in izdajalci. Sedaj je moda “špekulantov.” Zdi se, da pride kmalu na vrsto tretja vrsta. To bodo saboterji. Med take je prištet župnik An- štovanja in visoke časti. Mnogi so upodobljeni v čepečem položaju. čepe so bili zagrebi jeni mrtveci. Lobanje so ploske, kajti dojenčkom so glave na poseben način zavili, da so do- ton Lovšin v Radečah. Tam je j bile zaželjeno drugačno obliko, bilo župnišče precej poškodovano Odkopavanja so prinesla ze- med vojno. Pa so rekli, da naj se župnišče popravi in da na razpolago za delavska stanovanja ali za urade, župnik pa se je uprl in izjavil, da more odstopiti župnišče za kaj drugega le z dovoljenjem škofovim. To imenujejo sedaj sabotažo. List, ki to poroča zahteva konec take sabotaže. Najbrž bo tudi zmagal. ŠE EN ŠPEKULANT. lo zanimiva odkritja. Pridelovali so koruzo, lesno volno in poper. Marsikateri Evropejec se bo začudil, da so že stari Indijanci znali pridobivati lesno volno, ki se je pri nas uvedla šele v zadnjih desetletjih. Njihovo poljedelstvo je bilo na zelo visoki stopnji. Poznali so tudi tisto presladko, vabljivo slaščico, ki danes pri evropskih Vseh vrst Špekulante bi vam rad dekletih pomeni posebno valu-predstavil. Ža upravitelja podr- to, — namreč čokolado. Tudi žavljenega posestva Sela pri Ra- ime smo si izposodili od njih: dohovi vasi je bil inženir Simon, rekli so ji “chocolatil.” Poznali je videl dva moška srednjih let, zdrava,,močna, gorjanske ras- ONE IM PAY mrlwYnSSo««S YOUR BUY WORD NM. trn, «* «■,»*» •—-M. ■«+»»*** »T* HMi VW> Cap* mstOm M sra. *** £•» a,tnJw«UW. Ma im »•* m*‘*m*1m rtrsr-Kasas Nisie« OmAICONOMV. mrvizsszsr** tu vui c mulil (MH UKttATOjUB, *6 Janez je ves rdeč v obraz in s smehom na ustnih prisopihal k svoji skupini. “Partizanski vohun je! Nemara ima naročeno, da lovi u-bežnike. No, za danes sem imel srečo. Vsa lakota me je mini-Ja.” “Škoda, ker ni priklamal semkaj; nič več se mu ne bi ljubilo na koga streljati. Napak je bilo, ker smo se pokazali. PrijatePs Pharmacy SLOVENSKA LEKARNA Prescriptions — Vitamins First Aid Supplies Vogal St. Clair Are. In K. ItS^h Stanovanje iščeta Veteran in žena s tremi hčerkami bi rada dobila stanovanje 4 do 5 sob. Iz sedanjega stanovanja se morata izseliti. Kdo? ;ma kaj primernega, ju prošen, da pokličd MA 8839. (38) tela. služba je vezala najoddaljenejše kraje med seboj. Lepa, v ravninah ležeča dežela je bila gosto naseljena. — Mnogo ljudi je prebivalo v mestih in njih hiše so bile zgrajene iz kamna. Glavno mesto indijanskega rodu Maya, Tenno-chichtlan, je ležalo ob velikem in globokem jezeru, na mestu, kjer se danes nahaja moderno mesto Meksiko in je štelo nič manj kot 300,000 prebivalcev. Drugo naj večje mesto je bilo Tlascala s 150,000 prebivalci. Popolpoma neodvisno od do-sedaj omenjenih staroindijan-skih kultur pa so si bila na visokih planotah današnjih držav Equador, Peru in Bolivije, druga plemena zgradila svoje lastne, prav tako odlično urejene države z zanimivo in zelo visoko kulturo. Središče tega življenja je bila tako imenovana sveta dežela v okolici jezera Titikaka. Ta plemena so se združila v enotno kraljestvo, ki mu je stal na čelu Inka. Državo Inkov je ustanovilo in vodilo pleme Ayrnara, kasneje so jo zasedli-in prevzeli Kečua-Indi-janci. Jeziki teh narodov so se ohranili prav do danes. Najlepša mesta so bila Tiahunaco ob jezeru Titikaka, Cuczo in | Quito. Slednje, Jmkor tudi ne- D nŠAVIn LJUBA VEVERELA! Zakaj si me zapustila? Lepo te prosim, vrni se domov. Obljubim ti, da bom odslej nadvse dober s teboj. KAJON katera druga obstojajo še danes, — seveda ne kakršno je bi- Farma naprodaj * V Rome, Ohio, je naprodaj farma 65 akrov; ima7 sob hišo, furnez na gorak zrak, kopalnico, gorko in mrzlo tekočo vodo; 12 glav živine. Dohodkov ima ?200 na mesec. Na farmi je vse poljsko orodje. Za nadaljne informacije vprašaji e Matt F. Intihar 630 E. 222. St., Euclid, O. IV 2644 (39) Zelo lepa prilika Naprodaj je hiša na Tiverton Road, poleg'' Nottingham Rd., med St. Clair Ave. In Euclid Ave. v Clevelandu, za 1 družino, 3 sobe spodaj, tri spalnice in kopalnica zgorej, klet pod vso hišo, hiša insulirana ter v najboljšem stanju, gretje na plin (blower type) poletna in zimska okna in vrata, awningi, garaža z podstrešjem za 2 avta, garaža lo nekoč, marveč moderno in na jn cjovoz cementirana, plinska Boječ se za svoji prihranke, — Kb je francoska vlada določila zamenjavo denarja, so se Parižani ustraMli za svoje prihranke fn n avalili na banke, ko so bile te po par dneh ‘■počiiuic” pripravljene za poslovanje. Vlada je odločila, da se odpokliče bankovce, po 5,000 frankov iz prometa. stare čase sppminja samo ime in nekaj napol porušenih stavb, ki so jih bili zgradili Inki, Evropejci pa porušili. Naj višje božanstvo jim je bil bog sonca. Njegovo češčenje je bilo bolj človeško in miroljubnejše kot pri Aztekih. Ljudi so le redkokdaj žrtvovali. Po božje so častili tudi nekatera drevesa in studence. Najvišji stan je bil duhovski stan. Načeloval mu je višji Duhoven, ki pa je moral biti kraljevske krvi. Duhovniki in device sonca so čule ob večnem ognju, ki je bil posvečen na j višjemu bogu. Te device sonca spominjajo v marsičem na vestalke pri starih gorkota v garaži, cena $15,000. Takojšnja vselitev. Na ogled vsak čas po dogovoru. Lastnica prodaja vsled smrti v družini. Zglasite se osebno pri Leopold Kushlan, 6411 St. Clair Ave. Cleveland 3, Ohio. (Mo. Wed, FruX) Naprodaj je'Ssfif'po&ni lepotilni salon (beauty parlor): nahaja se v okolici 156, ®t»tc 'n St. Clair Ave. Ima vso potrebno opremo,^da lahko kar začnete z obratom. Za informacije pokličite John L. Mihelich, 300 Engineers Bldg, telefon MAin 3015. (40) O w: v “I'm thankful I Hava the opportunity to aalvage used cooking fata,’ aaye Ethel Barrymore Mlglietta, aa ahe turna her cooking greaee over (to meat dealer Jim Mahoney, New York City. “Uaed fat helpa relieve iworld wide ehortagee of fate and oil«,” ahe aaya. Little John Drew Mlglietta, ninth generation of the theatrical family, amilea hla approval. ŽENINI IN NEVESTE! Naša slovenska unljska tiskarna vam tiska krasna poročna vabila po Jako zmerni ceni. Pridite k nam in si izberite vzorec papirja in črk. najstarejšem slovenskem časopisa v Clevelandu Ameriška Domovina 6117 St. Clair A ve. HEnderaon 0628 6117 SL Clair An. CTBEISKA DOHOVm, FEBRUARY 23, 10-18 1 J' KAREL MAUSER Rotija Povest Rotija je z ogla videla natakarico, ki je stala nn zadnjih vratih in se zaničljive smejala. Kar odleglo ji je, ko je bila Radovljica za njima. “Ljudje so povsod enaki”, je grenko pomislila. “Nekateri te kličejo z gospo, drugi se ti skoraj v obraz smejejo. Najlepše je še v Jelovci, ko nikogar ni.” Konji so od začetka tekli, potlej pa so prišli v korak,- da do se sani zibale. Od snega se je V.eščalo, da je vid jemalo. Rotijo ni prav nič zeblo. Ko so prišle sani v samoto, se ni mogla premagati, da bi na glas ne izrekla svoje misli: “Hvala Bogu, da greva spet nazaj.” Jernej je švrknil po konjih, da je morala Rotija zagrabiti za ročice. Med govorjenjem sta bila kar hitro pod Jeiovco. Konja sta pričela stopati navkreber. Med smrekovjem je bilo hladno., Sonca ni bilo več in sence so legale čez zasneženi kolovoz. “Hm, torbe ti še nisem pokazal”, se je nenadoma zasmejal Jernej. “Miklavža sem srečal, pa sem mu kar koj naročil, da ne bo hodil v Jelovcu ” Ovil je vajeti okrog ročice in vzel torbo v naročje. Rotija se je v radovednosti sklonila naprej. Na vrhu je bilo nekaj drobnih pomaranč, mandarin. Te je Jernej koj stresel Rotiji v naročje. Potlej so prihajale ne. Mati je imela bajto na Jamniku in toliko sveta, da je bilo za krompir, fižol in za ne. kaj pšenice. Košček gdzda, ki je bil mrprecej nerodnem Kra-Po torbo bom že pri- ju, jima je komaj kaj pomaga- boni, zavitek piškotov, nogavice in majhna broša z zelenim kamnom. “Veš kaj, kar vso torbo boš vzela. Jaz zdaj ne bom lazil v bajto, šel.” Rotija se kar ni mogla znajti. Začudeno je gledala v darove in ni vedela, ali bi segla po njih ali bi jih odrinila od sebe. “Menda ne boš taka, da bi ne vzela?” je bil Jernej užaljen. “Nalašč zate sem vse to kupil.” “Ne smel bi, Jernej. Marjeti ni prav, da sva toliko skupaj.” Sama ni vedela, kdaj so ji besede ušle. Jernej se je naslonil nazaj in splašeno buljil vanjo. “Kaj me briga Marjeta”, se je skoraj zadrl. “Sam se živim in če bom umiral, mi nihče ne bo pomagal, tudi Marjeta ne.” Zapel je torbo in jo dal'Rotiji. Ta jo je brez besede vzela, nato pa zagrebla prste v pomarančo s tako silo, da ji je sok brizgnil po obleki. Na Martinčku sta se poslovila. Jernejeve ofei so bile temne in Rotiji je zabolela roka, tako jo ji je stisnil. Marička je že čakala z večerjo. Ves dan je prodajala dolgčas in nikamor se ni vedela vtakniti. “Da si le prišla”, je bila vsa srečna. Rotija se ji je otožno nasmehnila. “Kar k večerji, potlej pa spat, Nalašč sem kalo bolj zakurila, da te bo spanec prej prevzel.” Rotija pa vseeno dolgo v noč ni mogla zaspati. Jernejeva torba je ležala na mizi še prav tako, kakor jo je prinesla. Marički je dala dve pomaranči, dve pa si je sama postavila na polico k pogradu. Drugega se ni dotaknila. Tudi zavojčka ni razvila. Marička ni silila, sami se pa ni ljubilo. NA JAMNIKU Na svete Barbare dan je znova snežilo, potlej pa se je nebo obrisalo. Rotija in Marička sta imeli dela čez glavo. Rotija je kvačkala jopico za otroka. Marička pa kapico. Obe sta se tako zagnali, da jima ni bilo prav nič dolgčas. Ko je Marička končala s kapico, je pričela kvačkati tudi copatke. Kar razživela se je pri tem drobnem delu. “Ti moraš biti kar srečna, ko za svojega delaš”, je Marička skoraj zavidala Rotiji. “Kdaj bom prišla jaz na to, pa mi je samo leto manj kot tebi.’’ na dan vsemogoče-stvari—Ron--- "Za vse je čas, Marička. Boga zahvali, da nisi na mojem. Raje bi bila stara teta kakor neporočena mati. Sramote, ki se enkrat skoplje nate, se ne znebiš celo življenje. Več pokore moraš opraviti za enega otroka, ki ga dobiš tako kot jaz, kot pa za deset tistih, ki ti jih Bog da v zakonu. Jaz dovolj skušam. Nobeni ne privoščim tega trpljenja, ki ga sama no sim.” “Zakaj si pa do Jerneja tako štulasta? Meni se revež smili. Priden je, pošten in rad te ima, ti pa si do njega kakor veternica. Danes taka,. jufri taka.” “Jerneja ne bom jaz nikoli SVSt Tnfbo'5 JT™™ ^ sr Rotiji so zagorela lica.i^, 1 * “Res si čudna. Meni je pa všeč. Tako mirnega in spodob nega človeka težko najdeš, kot je Jernej. Pa reci, če ni res?” Rotija ni več odgovorila. Takile pogovori so jo vselej spomnili na Tineta. “Pustiva to. Jaz samo to rečem, da Jernejeva ne bom. Privoščim mu boljšo, kot sem jaz”, je rekla čez čas, toliko da se pogovor ni popolnoma ustavil. Potlej sta prešli na navadne stvari. Minila je druga adventna nedelja, prišla je tretja in tudi po Jelovci je zadišalo po praznikih. Neko čudno hrepenenje je planilo v Rotijo in Maričko; kadar je prišel Jernej v vas, se je pogovor vrtel samo okoli božiča. Jerneju je bilo težko, da Rotija ne bo šla na Prtovč, toda ni je mogel premakniti. Marička ga je povabila, naj se za praznike oglasi pri njih, če mu bo na Prtovču dolgčas. Jernej ni rekel ne bele ne črne, toda Marička je bila prepričana, da pride, posebno Še, ker namerava iti tudi Rotija i njo. “Kako bosta pa nn Jamnik ■prfiii; kb■ nf gaelt RftŽVBžŠŠo' neza. Do svetih treh kraljev bova potem s stobži končali in se dokočno vrnili v dolino.” . “Potlej 'pa bom sam ostal,” je Jernej postal otožen. “Vožnje 'postanejo dolgočasne in pogovora s samimi dedci se človek tudi naje.” “Oženi se”, mu je nenadoma ob neki priliki zabrusila Rotija. Marička jo je splašeno pogledala. Tudi Jernej je razprl oči. Zardel je in šel z roko v lase. “Sem že obupal”, jo tiho de jal in se ozrl v Maričko, kakor da pri njej išče pomoči. Toda Marička je bila sama še v večji zadregi. Zdelo se ji je; da Rotija nekam namiguje. gel več razplesti. Ko sta Matička in Rotija legli na pograd in se je k mrtvemu ognjišču usedla tišina, sta z njo vred molčali. Kakor je Marička včasih lahko zaspala, ta večer ni mogla. Tudi Jernej- je imel nemirno noč. Rotija je stala pred njim in kadarkoli je hotel seči po njej, je izginila in Jernej je držal Maričko. Zjutraj je bil ves zmedem. Božič je bil to leto na ponedeljek. Na kvatrno soboto sta se Rotija in Marička pričeli odpravljati v dolino. Pospravili sta po bajti, pozaprli, kar je bilo zagreti mogoče in nato krenli k Jerneju. Obljubil jima je, da ju bo čakal. Vrata sta dobro zapahnili, vendarle sta vse po dvakrat poskusili. Vse, kar ta nesli s seboj, je nesla Marička v optmiku. Jerneja sta dobili takoj za gozdarsko kočo. V Rotiji se je prevlivala žalost v veselje in veselje v žalost. Jernej pa je bil videti močno poklapan. Kar verjeti ni mogel, da res gresta. Library Assistant Position at Lending Desk Untfer 35 Some College Preferred Apply Personnel Dept. Monday thru Friday 9 to 4 P. M. CLEVELAND PUBLIC LIBRARY 325 SUPERIOR -AND IBE WORST IS YET TO COME —in najhnjše šele pride “Vidiš, da srenj le drži”, mu je rekla Rotija in segla v roko. Bila je že dokaj nerodna, vendar se ji ni preveč poznalo. Bala se je, da bo hujše. Malo jo je tudi plašč skriva!. Marički je bilo pa kar nerodno, ko mu je za slovo dala roko. Jerneju ni ušla živa rdečica, ki jo je polila, posebej Jernej ko je videla, da ima solzne oči. “Praznikov ti ne bova nič voščili, ker veva, da boš prišel na Jamnik.” Rotija bi rada, da bi bilo slovo brž v kraju. Skušala je biti sicer vesela, vendar se je bala, da bo skoraj planila v jok. (Dalje prihodnjič.) gal. Moškega ni bilo pri hiši, ki bi se pobijal z drvmi. Brez Maričkinega zaslužka bi težko rinili. Dokler so bili oče, je še kako šlo. Po očetovi smrti se pa kar nista mogli postaviti na noge. Mati so slili Maričko, da bi se poročila, toda Kroparski Janez ji res ni bil všeč. Suh kakor trlica in kozav obraz in mostčaal je tako nerodno kakor obstreljen medved. Marička se je že mislila vdati materinim prošnjam, pa je k sreči Janez sam od jen jal. Leta so tekla, fantje pa na Jamnik niso ravno preveč zahajali. Od rok je vse. Tako je Marička ostala sama. Rotija jo je že dolgo poznala, vendar je za vse njene težave zvedela počasi v Jelovci. Torej ima vsaka svoj križ. Kdo bi si mislil kaj takega za Maričko, ko je vedno dobre volje? rrecej velika družim je, bi se reklo. — Slika mm predstavlja psico, nemške ovčarke pasme, ki je skotVa 15 mladičev; ostalo jih ji je 12 in te kaj ponosno čuva, kot je videti m sliki. je samo na nfekatere' kraje.” “Prav lahko, če bb ;ak mraz. Zgodaj bova šli, Ko drži še srenj.” ‘ >•' Maričke še malo ni skrbelo. Lansko leto sicer ni ostala čez zimo na Martinčku, predlanskim pa je. In prav lahko je prišla do doma. “Kdaj pa mislita priti nazaj?” je bil radoveden Jernej. ‘Nemara že na svetega Ja- Ali hočete toplo kopelj? — Mislite, da je pri ms mraz? Pionirji, ki so zašli m. zlato polje v severni Manitoba žive v viharjih in mrazu, ki seže od 50 do 60 stopinj pod ničlo. Slika mm kaže Mrs. Elbert McRae, ki si bo prehula snega, da bo imela vodo za pranje ali morda tudi za kopelj; m stotine čevljev pod površino pa vrtajo možje v Wekusko zlatem rudniku, kjer je stalrn temperatura 68 stopinj nad ničlo. GRATEFUL SALVAGE »mUra m,--i - r Zaupanje ★ ★ ★ MODRI TRGOVCI POKAŽEJO SVOJE ZAUPANJE V NAKUPOVALNO MOČ SLOVENSKEGA NARODA V CLEVELANDU S TEM. DA OGLAŠAJO V