Štirje člani fotokluba Skupina 75 preko narave in vsakdana ubrali pot eksperimentiranja /^16 LAS Kras: zamuda dežele FJK onemogoča začetek delovanja Simone Bordon skupni županski kandidat leve sredine na upravnih volitvah v Špetru /3 Primorski dnevnik PETEK, 24. APRILA 2009_ Št. 97 (19.496) leto LXV._ PRIMORSKI DNEVNIKje začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 772418 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 533382, fax 0481 532958 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190_ Internet: http://www.primorski.eu/ e-mail: redakcija@primorski.eu POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Spedizione in abbonamento postale 45% Art 2, comma 20/b, legge 662/96 - Trieste 1,00 € CENA V SLOVENIJI 1,00 € »Manjšinski« denar tudi za Heimatdienst Ivan Lukan V avstrijskem parlamentu so v sredo zvečer v okviru proračunskega spremljevalnega zakona sprejeli novelo Zakona o narodnih skupnostih. Namen bliskovito izvedene spremembe zakona pa očitno ni bil v tem, da bi bile manj -šine končno deležne višjih finančnih podpor, temveč da se denarna pipa odpre tudi za organizacije večinskega prebivalstva, npr. na Koroškem tudi za t.i. domovinske organizacije, kot je to nemško nacionalno usmerjeni Heimatdienst (KHD), ki sodeluje v t.i. konsenzni skupini in ki zagovarja »konsen-zno rešitev« vprašanja dvojezičnih krajevnih tabel. Po sredinem sklepu avstrijskega parlamenta se je »pot konsenza« KHD očitno že obrestovala. Sklep predvideva vsoto 200.000 evrov, pred nekaj meseci pa se je KHD javno pritožil, da ga nihče finančno ne podpira pri njegovih prizadevanjih za konsenz in da je doslej v ta namen izdal že 150.000 evrov. Trud mu bo torej hitro poplačan, nekaj denarja pa bo ostalo tudi za druge skupine, ki sodelujejo v platformi - tudi za nekatere slovenske. Pri proračunu za narodne skupnosti v Avstriji pa se z novelo ni nič spremenilo. Vsota sredstev ostaja tudi v letu 2009 na nivoju iz leta 1995, torej je enaka kot pred 14 leti! Brez podpore iz Republike Slovenije koroški Slovenci že zdavnaj ne bi imeli več življenjsko potrebnih ustanov - od lastnih medijev, otroških vrtcev, glasbene šole, političnih, kulturnih, izobraževalnih in športnih organizacij. Verj etno bi že zdavnaj izgubili boj za preživetje. italija - Nepričakovana poteza Berlusconijeve vlade v znak solidarnosti s potresenci Julijski vrh G8 premeščen v L'Aquilo Velika Britanija pristala, ZDA ne nasprotujejo - Razočaranje na Maddaleni zgonik - Na dan zemlje Trta prijateljstva V vinoteki so posadili 230 let staro trto sorte refošk s Turkove domačije v Šepuljah ZGONIK - Zgoniški župan Mirko Sardoč in sežanski župan Davorin Terčon sta na dan zemlje v sredo zvečer posadila potomko 230 let stare vin- ske trte, ki bo odslej rastla na dvorišču vinoteke v Zgoniku. To je trta sorte refošk, ki daje vino teran in prihaja s Turkove domačije v Šepuljah. To je bilo obenem simbolno dejanje, ki bo še krepilo že plodne odnose med občinama na skupnem kraškem območju. Na 7. strani LAQUILA - Vlada se je včeraj zbrala na izredni seji v LAquili. Sprejela je zakonski odlok za obnovo območja Abru-cev, ki ga je na začetku meseca prizadel katastrofalen potres, poleg tega pa je sklenila, da bo skupini najbolj razvitih držav na svetu G8 predlagala, naj letošnji julijski vrh poteka v L'Aquili, in ne na otoku Madda-leni, kot je bilo prvotno predvideno. Velika Britanija se je na predlog že pozitivno odzvala, iz Washingtona pa so sporočili, da so pripravljeni preučiti idejo o premestitvi. Tudi v Italiji prevladujejo pozitivne reakcije, razen na Maddaleni, kjer so zelo razočarani. Na 6. strani Pahor in Sanader odložila že napovedano srečanje Na 2. strani Tržaška združenja in ustanove proti revščini Na 9. strani Goriška pokrajina ponuja večjezične smerokaze, na potezi so občine Na 14. strani Z upravnega sodišča slabe novice za goriške ponočnjake Na 14. strani repen - Večer v režiji SGZ in SDGZ Dobrote Roža na mizah Križmanove restavracije 25. APRIL - Vrsta proslav in komemoracij Počastimo naše žrtve Včeraj so na pobudo ravnatelja mestnih muzejev Dugulina očistili vse pomazane spomenike TRST - V prihodnjih dneh se bodo tako v mestu kot po vaseh zvrstile številne komemoracije in svečanosti ob 25. aprilu, prazniku osvoboditve, prazniku zmage nad nacifašizmom. Predstavniki Občine in Zveze borcev iz Postojne so medtem že včeraj ob prisotnosti pokrajinskega vodstva VZPI -ANPI položili venec k obeležju obešenim talcem v Ulici Ghega. Prav tako včeraj so na pobudo ravnatelja mestnih muzejev Adriana Du-gulina očistili tudi sledi mazaškega ponedeljkovega pohoda - sramotne napise na avtobusnih postajah, spomenikih padlim in pokopaliških zidovih po tržaškem Krasu. Na 8. strani 2 Četrtek, 23. aprila 2009 ALPE-JADRAN / slovenija - hrvaška - Po novem predlogu evropskega komisarja za širitev Ollija Rehna Pahor in Sanader odložila že napovedano srečanje Za nedoločen čas odložili tudi za danes predvideno pogajalsko konferenco Hrvaške z EU LJUBLJANA, ZAGREB - Premierja Slovenije in Hrvaške, Borut Pahor in Ivo Sanader, sta se včeraj po telefonu dogovorila, da srečanje, načrtovano za 28. april v Trakoščanu pri Varaždinu na Hrvaškem, preložita na začetek maja. Češko predsedstvo EU pa je na drugi strani sporočilo, da je za nedoločen čas preložilo pogajalsko konferenco Hrvaške z EU, ki je bila predvidena za danes. Kot je pojasnil Pahor, se želi še pred srečanjem s Sanaderjem najprej s slovenskim državnim vrhom posvetovati o najnovejšem predlogu evropskega komisarja za širitev Ollija Rehna. "Gre za predlog, v katerem so nekateri naši pomembni argumenti, nekateri pa terjajo zelo pozorno in skrbno branje ter refleksijo," je ocenil predsednik slovenske vlade in dejal, da se želi o tem pogovoriti tudi s slovenskim političnim vrhom. Pahor se želi s predsedniki parlamentarnih strank sestati že prihodnji teden, o novem Rehnovem predlogu pa se je že pogovarjal s predsednikom države Danilom Turkom. Vlada bo o Rehnovem predlogu razpravljala prihodnji četrtek. Slovenski premier ni razkril nobenih podrobnosti glede najnovejšega predloga, ki ga je Rehn predstavil v sredo v Bruslju, po srečanju z zunanjima ministroma obeh držav, Samuelom Žbogarjem in Gordanom Jandrokovičem, pa tudi po srečanjih s predstavniki predsedujočega tria EU, Francije, Češke in Švedske. Toda po drugi strani je nekaj podrobnosti vendarle pricurljalo v javnost. Rehnov predlog predvideva, da naj bi o mejni črti odločal mednarodni arbitražni tribunal, pri čemer naj bi se glede koriščenja pomorskih območij in stika Slovenije z odprtim morjem odločalo na podlagi mednarodnega prava, dobrososedskih odnosov in ob upoštevanju načela pravičnosti. V tem tribunalu naj bi bilo pet članov: po enega naj bi ločeno izbrala Zagreb in Ljubljana, preostale tri pa skupaj. Če se ne bi mogla dogovoriti, naj bi o njih odločil predsednik Meddržavnega sodišča v Haagu. Parlamenta obeh držav naj bi se vnaprej zavezala, da bosta odločitve arbitražnega tribunala spoštovala. Viri v Bruslju pa so zanikali, da naj bi šlo za ločevanje vprašanja mejne črte od stika Slovenije z odprtim morjem, češ da naj bi o tem odločalo eno telo. Tako so tudi zavrnili, da je predlog podoben konceptu, ki ga je na neformalnem zasedanju zunanjih ministrov EU na Češkem predstavil avstrijski zunanji minister Michael Spinde-legger. O drugih podrobnostih viri niso želeli govoriti, povedali so le, da je kompromisni predlog, ki naj bi prav tako še ved- Premierja Borut Pahor (desno) in Ivo Sanader (levo) februarja letos na Mokricah no vključeval tudi vprašanje statusa quo z dne 25. junija 1991, torej da naj ne bi noben dokument ali dejanje po tem datumu prejudicirala meje, pravno zelo zapleten. Rehn zdaj čaka na dokončen odgo- do katerega morata Slovenija in Hrvaška na predlog dokončno odgovoriti, predvidoma pa naj bi to storili do srede maja. Hrvaška vlada ocenjuje, da gre pravzaprav za velik uspeh hrvaške diplomacije, glede na to, da Rehnov predlog "ne omenja ne mediacije ne političnega risanja mej in ne načela pravičnosti", ampak rešitev išče v mednarodnem pravu. Še vedno pa ni povsem jasno, kaj v Rehnovem predlogu pomeni "režim uporabe vodnih prostorov in stik Slovenije z odprtim morjem", pravijo na Hrvaškem in poudarjajo, da bi bil kakršenkoli stik Slovenije z odprtim morjem za Hrvaško nesprejemljiv, saj bi bilo to v nasprotju z mednarodnim pravom. Poleg tega naj bi v Zagrebu predvidevali še posebno izjavo, v kateri bi se obe državi pozvalo k čimprejšnji ratifikaciji predloga in deblokadi vseh poglavij v hrvaških pristopnih pogajanjih z EU. Temeljni cilj Hrvaške je deblokada pogajanj z EU, so še poudarili viri iz Banskih dvorov ter ocenili, da odraža zadnji Rehnov predlog željo 26 članic EU, da Hrvaška sklene pogajanja do konca leta. (STA) benetke - Do 21. maja v slovenski Galeriji A+A Na ogled Omanove refleksije vojnih grozot BENETKE - Zamejski koroški slikar Valentin Oman je kot nenehni raziskovalec likovnega medija razvil samosvojo likovno izrazno poetiko, prepoznavno še z njemu lastno slikarsko tehniko. Umetnik, ki že desetletja soustvarja slovensko in avstrijsko sodobno umetnost, se je včeraj predstavil v slovenski Galeriji A+A v Benetkah. Na tematski razstavi z naslovom Ara Pacis, ki bo odprta do 21. maja, bo prvič celovito predstavljeno Omanovo ustvarjanje iz obdobja zadnjih petih let. Kot so ob razstavi zapisali v Obalnih galerijah Piran, so Omanove podobe večplastne, tako v tehnološkem kot oblikovno tematskem smislu. Glavna vsebinska preokupacija je vedno človeška figura. Posamična podoba in razstava kot celota je določljiva z "omanovsko" mani-ro: v minimaliziranih silhuetah se znotraj slikarskega prostora, opredeljenega s premišljeno izbrano modrino, rdečino ali sivino kot nosilko konkretnih znanih in intimno simbolnih sporočil, diskretno odstirajo človeške figure. Valentin Oman Omana je k razmišljanjem o preteklosti, sedanjosti in prihodnosti ter o nesmiselnosti preteklih in sedanjih vojnih grozot, interpretiranih v ciklih Ecce Homo, Man -Woman, Homo Sapiens, Homo Mediteraneus, Fragmente, Car-so - Ara Pacis, in drugih, katerih izbor je predstavljen na razstavi, izzvala kostnica iz I. svetovne vojne oziroma mo-numentalni spomenik Ara Pacis (Oltar miru) v Medeji v Furlaniji, ki so ga po II. svetovni vojni postavili kot spomenik žrtvam vseh vojn. Razstava Ara Pacis bo v poveča- nem obsegu jeseni postavljena še v Mestni galeriji Piran in v koprski Galeriji Loža. Spremlja jo katalog, zanj so tekste prispevali Peter Baum, Nives Marvin, ki je tudi kustosinja razstave, Andrej Medved in Boris Podrecca, so sporočili iz Obalnih galerij Piran. Valentin Oman, rojen leta 1935 v Štebnju pri Beljaku, je študiral pri prof. Hildi Schmidesser na Akademiji za uporabno umetnost na Dunaju. Leta 1963 je končal še specialko za grafiko na ljubljanski Akademiji za likovno umetnost pri prof. Riku Debenjaku. Predstavil se je na mnogih osebnih in skupinskih razstavah po Evropi in drugod v svetu. Oman je prejel veliko nagrad. Ob 70-letnici mu je Slovenija podelila zlati red za zasluge - za življenjsko delo na področju likovne umetnosti in za prizadevanja za enakopravnost slovenskega jezika na Koroškem, avstrijski kancler Wolfgang Schüssel pa ga je odlikoval z avstrijskim častnim križem za znanost in umetnost prvega razreda. (STA) Umrl violončelist Ciril Škerjanec LJUBLJANA - V 74. letu starosti je umrl priznani violončelist Ciril Škerjanec, ki je kariero gradil tako doma kot v tujini, je leta 1976 za svoje koncertne dosežke prejel nagrado Prešernovega sklada. Škerjanec je bil od leta 1982 profesor na Akademiji za glasbo, na kateri je vzgojil številne generacije violončelistov. Škerjanec, ki se je rodil 29. aprila 1936 v Trbovljah, se je violončelo učil na Srednji glasbeni šoli, študij pa je nadaljeval in končal v Parizu na Ecole Normale de Musique pri slovitem mojstru Andreju Navarri. Umetniško pot je začel pri Simfonikih RTV Slovenija, prav v teh vrstah je kmalu prevzel vodilno vlogo virtuozne-ga interpreta tako tradicionalne kot nove literature za violončelo. Sodeloval je tudi s številnimi komornimi zasedbami, omeniti velja le Komorni ansambel Slavka Osterca in Trio Tartini, piše v knjigi Sto slovenskih glasbenikov. Škerjančevo kariero so zaznamovale številne turneje po svetu. Bil je prvi slovenski glasbenik, ki je kdajkoli nastopil v v znameniti newyorški Carnegie Hall. Del svoje umetniške poti je Škerjanec preživel tudi v Essnu in Baslu. Kranjski kriminalisti prijeli združbo, ki je preprodajala heroin KRANJ - Kranjski kriminalisti so v kriminalistični akciji, ki je potekala od decembra lani in se je zaključila 20. aprila letos, prijeli 10 ljudi, starih med 22 in 49 let. Kriminalna združba, ki je delovala na območju Kranja, Tržiča in Škofje Loke, je preprodala skupno okoli pet kilogramov heroina, so sporočili s Policijske uprave (PU) Kranj. Sedem osumljenih je v priporu, trem pa so kriminalisti pripor odpravili. Vsi so tudi že bili obravnavani zaradi kaznivih dejanj s področja prepovedanih drog. Osumljenci so s prepovedano drogo oskrbovali odvisnike s širšega območja Gorenjske. S preprodajo so si pridobili za okoli 130.000 evrov protipravne premoženjske koristi. V akciji so kriminalisti tudi preiskali 10 stanovanjskih objektov in izvedli ravno toliko osebnih preiskav. Ob tem so našli še druge predmete, kot so telefoni, tehtnice in tudi gotovina, poleg heroina pa so zasegli tudi konopljo. Mamilo je bilo pakirana v zavitkih za nadaljnjo preprodajo, so še sporočili iz PU Kranj. (STA) naša anketa - Ste za postavitev kopenskega uplinjevalnika? Bralci proti terminalu 74% nasprotuje gradnji, 19% jo podpira - Na naši spletni strani že nova anketa slovenija - Pred tednom je bil na Rožniku Medved se v teh dneh spet bliža Ljubljani Naše bralke in bralci odločno nasprotujejo kopenskemu uplinjevalniku pri Žavljah. Kot je razvidno iz spodnjega grafa je 74% sodelujočih (ali 124 ljudi) izjavilo, da se z morebitno gradnjo ne strinja. 19% vprašanih podpira zamisel o uplinjevalniku, ob katerem bi pristajale ladje z utekočinjenim naravnim plinom in tako Trstu nudile dodatno možnost dobave plina. 5% nima svojega mnenja, dvema odstotkoma vprašanih je vseeno. Večino bralk in bralcev očitno niso prepričala zagotovila španskih načrtovalcev (družbe Gas Natural) in njihovih tržaških zaveznikov. Prevladala je nejasnost, ki vla- da okrog vplivov na okolje morebitnega uplinjevalnika, a tudi glede prednosti, ki bi jih tak objekt prinesel lokalnemu prebivalstvu. Marsikoga je najbrž tudi strah morebitne eksplozije, saj bi terminal stal nedaleč od gosto naseljenega področja. Na naši spletni strani www.primorski.eu pa je že na voljo nova anketa, tokrat nekoliko bolj lahkotna. Zanima nas, kako bodo naši bralci in bralke preživeli 1. maj - mednarodni dan dela. V sprevodu, na budnici, na izletu ...ali kar doma? 19 % 74 % 2 % 5 % 34 - Da 124 - Ne 5 - Mi je vseeno 9 - Ne vem { * - www.primorski.eu LJUBLJANA - Medved, ki se je pred tednom dni potikal po Rožniku, se spet bliža Ljubljani, in sicer z jugovzhodne strani. V sredo so ga podnevi večkrat opazili v zaselkih v okolici Grosupljega in Škofljice, so sporočili z Zavoda za gozdove Slovenije (ZGS) in pojasnili, da spremljajo medvedovo gibanje prek satelitske tele-metrične ovratnice.Zaradi možne nevarnosti ob bližnjem srečanju medveda z ljudmi je ZGS zaprosil Agencijo Republike Slovenije za okolje za ustno odločbo za odstrel, ki bi ga v primeru, da bi se medved še nadalje pojavljal v naseljih, lahko izvedle lovske družine Grosuplje, Škofljica ali Taborska jama. Izdana je bila odločba, ki je časovno omejena na nekaj dni, so sporočili z zavoda. Tri leta starega medvedjega samca je intervencijska skupina ZGS 16. aprila na Rožniku v Ljubljani odlovila, mu nadela satelitsko telemetrično ovratnico, nato pa ga je prepeljala v naravno okolje gozdnega območja Notranjske.Medved je v dveh dneh po odlovu prehodil pot z Notranjske na Kočevsko (območje Male gore), nato pa se hitro obrnil proti severu v smer Grosupljega, kar je zelo neobičajno obnašanje. Včeraj so ga locirali že na drugi strani avtoceste Ljubljana - Bič. Najverjetneje je avtocesto prečkal pod viaduktom med predoroma Mali vrh in Debeli hrib. Strokovnjaki ZGS v sodelovanju z raziskovalci oddelka za biologijo Biotehniške fakultete preverjajo možne sorodstvene vezi medveda, ki so mu ob odlovu odvzeli dlako za DNA analize. Kot navajajo, je medvedovo obnašanje zelo nenavadno: kot kaže se giblje podnevi, ponoči pa počiva, stalno in neboječe se približuje ljudem. Iz tega je mogoče sklepati, da gre morda za medveda, ki ne izvira iz naravnega okolja, navajajo na zavodu.Medveda so v sredo podnevi večkrat opazili v številnih zaselkih v okolici Grosupljega in Škofljice, kjer je hodil po vaseh in dvoriščih ter se približal ljudem na nekaj metrov, še navajajo na Zavodu za gozdove Slovenije. Ljudje, ki bodo opazili medveda, naj se mu ne približujejo, temveč naj takoj obvestijo številko 112 ali 113 in točno navedejo lokacijo, kje so ga videli. (STA) / ALPE-JADRAN Četrtek, 23. aprila 2009 3 špeter - Levosredinska opozicija ne bo ponovila napake izpred petih let Simone Bordon skupni županski kandidat leve sredine Na nasprotni strani še ni znano, če bo župan Tiziano Manzini ponovno kandidiral ŠPETER - Leva sredina ne bo ponovila napake izpred petih let, ko je zaradi ločenih kandidatur kljub skupno večjemu številu glasov nepričakovano prepustila zmago predstavniku desne sredine Tizianu Man-ziniju, in bo na junijskih upravnih volitvah v špetrski občini nastopila z enim samim županskim kandidatom. To bo tridesetletni Simone Bordon, koordinator Demokratske stranke v Špetru, Podbonescu in Sovodnji. Svojega uradnega kandidata je nova špetrska Občanska lista, ki je nastala po združitvi dveh opozicijskih list, predstavila v soboto, 18. aprila. Izbira županskega kandidata je bila praktično soglasna, saj gre za mladega in navdušenega politika, ki je v zadnjem mandatu nabral že dovolj izkušenj, poleg tega pa v občini sodeluje pri številnih pobudah in ima razvite pogajalske sposobnosti. Na zadnjih občinskih volitvah je Bordon tudi dobil največ osebnih preferenc. Kdo bo njegov nasprotnik, za zdaj še Simone Bordon ni znano. Lista Nuova San Pietro, ki je v zadnjih petih letih vodila Občino, namreč svojega kandidata uradno še ni izbrala. Na začetku je kazalo, da bo ponovno kandidiral sedanji župan Tiziano Manzini, zdaj pa se šu-šlja, da bi se lahko za župansko mesto potegoval podžupan Mariano Zufferli, ki je bil med zadnjim mandatom odgovoren za javna dela, okolje in nadzor. Na sobotnem srečanju pa so kandidat Bordon in občinska svetnika Fabrizio Dorbolo ter Giuseppe Tiziano Manzini Marinig že nakazali nekaj smernic volilnega programa. Občanska lista se bo na primer zavzela za to, da bodo občinski uradi ob sobotah odprti, skušala pa bo tudi spet vzpostaviti sodelovanje z drugimi občinami. Preko skupnega upravljanja določenih storitev pa naj bi med posameznimi občinami postopoma prišlo tudi do združitve (najprej bodo morali odpraviti nesoglasja z občinskima upravama v Podbonescu in Sovodnji). Ponoven zagon potrebuje tudi občinsko združenje Pro loco, bolj aktivno pa bo treba sodelovati tudi z bližnjimi slovenskimi občinami. Ključnega pomena bosta tudi ohranitev vseh krajevnih šol in zaposlovanje. Sam županski kandidat pa je med pomembnejše točke svojega programa, ki jih bo treba še podrobneje obdelati, vključil tudi izboljšanje pogojev za mlade, drugačen odnos z občani, s katerimi bi bilo treba tesneje sodelovati, varčevanje in spoštovanje do okolja, Špeter pa bi moral ponovno pridobiti vodilno vlogo v Nadiških dolinah. Delo levosredinske uprave, če ji bodo volivci junija zaupali vodenje Občine, pa ne bo enostavno. Sedanji upravitelji so po mnenju predstavnikov Občanske liste v petih letih v glavnem le zaključevali dela, ki jih je začel prejšnja uprava pod vodstvom Brune Dorbolo, za nameček pa je bila njihova finančna politika povsem zgrešena, tako da je zdaj občinska blagajna povsem prazna. (tg) Izšla četrta izdaja vodnika Slovenija turistični vodnik. LJUBLJANA - Slovenija turistični vodnik je v 14 letih postal "nujna oprema" v vsakem slovenskem avtu, zanimanje zanj pa še vedno ne usiha. Izšla je namreč že četrta, obogatena izdaja s še več fotografijami in podatki, ki bo, vsaj tako so prepričani pri Mladinski knjigi, vnovič potrdila, zakaj je to eden uspešnejših projektov založbe. Vodnik je prvič izšel leta 1995 in takrat tudi prejel prvo nagrado Evropske zveze za turistični tisk. Do danes so prodali več kot 70.000 izvodov v slovenskem jeziku, da je vodnik priljubljen tudi med tujimi turisti, pa priča podatek, da so v italijanskem, angleškem in nemškem jeziku prodali več kot 10.000 izvodov. V čem tiči skrivnost priljubljenosti vodnika, sploh glede na razširjenost tovrstne produkcije? Urednik Marjan Kru-šič je na včerajšnji novinarski konferenci dejal, da je za najobsežnejši turistični vodnik s podnaslovom Zvesti spremljevalec pri odkrivanju naravnih in kulturnih lepot bistvena preglednost, pričujoča knjiga pa je posebna tudi po tem, da "pokrije tudi zadnjo streho v Sloveniji". Ključne novosti vodnika so, da je še obsežnejši - kar 715 strani, da premore nove in večje fotografije, nove zemljevide, načrte in novo rubriko Biseri ob poti, ki še posebej izpostavi "nujne" točke. Krušič je dodal, da je v besedilu kar 2600 sprememb in posodobitev, tako da je vodnik zelo aktualen. (STA) avstrija - Z novelo zakona o narodnih skupnostih Finančna podpora 200 tisoč evrov tudi za »domovinsko platformo« DUNAJ/CELOVEC - V sredo zvečer v avstrijskem parlamentu bliskovito sprejeta novela Zakona o narodnih skupnostih (ZNS), s katero je avstrijska država sprostila kar 200.000 evrov med drugim za platformo »Kärnten neu denken« (Na novo zamisliti Koroško), ki izvira iz t.i. konsenzne skupine za dvojezične table in v kateri mdr. sodelujeta desničarski organizaciji koroški »Heimatdienst« in »Plattform Kärnten«, toda tudi Zveza slovenskih organizacij (ZSO) in Skupnost koroških Slovencev in Slovenk(SKS), je močno razburila duhove znotraj slovenske manjšine na Koroškem. Tudi in predvsem zaradi dejstva, ker avstrijska država v zadnjih 14 letih (!) ni zvišala finančne podpore koroškim Slovencem in drugim manjšinam niti za inflacijsko stopnjo. Narodni svet koroških Slovencev (NSKS), ki je o sklepu parlamenta izvedel iz medijev, je v prvem odzivu poudaril, da poteza avstrijske vlade in parlamenta ni samo »dvomljiva podpora v prid tako imenovanim domovinskim organizacijam, ki imajo - odkar obstajajo - edini cilj, da trajnostno pospešujejo asimilacijo slovenske narodne skupnosti in jo tudi dosežejo«, temveč »predvsem tudi namerni naklep proti avtohtonim narodnim skupnostim v njihovi borbi za preživetje in jasno nasprotuje namenom, ki jih določa ZNS za podporo narodnim skupnostim.« Kot razlaga NSKS, se po določilih Zakona o narodnih skupnostih podpora narodnim skupnostim namreč namenjena »ukrepom in načrtom, ki služijo ohranitvi in zagotovitvi obstoja narodnih skupnosti, njihove narodnosti ter njihovih posebnosti in pravic«, drugi namen podpore pa je »podpiranje javnopravnih ozemeljskih skupnosti pri ukrepih za uresničitev materialnega manjšinskega prava.« »Dejansko avstrijska zvezna vlada ne uresničuje nobenega od obeh podpornih namenov omenjenega zakona,«, še ugotavlja Narodni svet v tiskovni izjavi in poudarja, da bi se morala slovenska narodna skupnost na Koroškem brez podpore iz Republike Slovenije odpovedati bistvenim ustanovam, zagotovljenim po 7. členu Avstrijske državne pogodbe, npr. lastnim medijem. Ta sredstva pa mora po Avstrijski državni pogodbi zagotavljati Republika Avstrija, ki pa, »kljub nenehnim pozivom, nenazadnje utemeljenim tudi v določilih Evropske listine o regionalnih in manjšinskih jezikih, dosledno preprečuje uresničevanje svojih obveznosti.« Prav tako Avstrija ni pripravljena, da bi podpirala v smislu Zakona o narodnih Z leve člani »platforme« Heinz Stritzl, Marjan Sturm, Bernard Sadovnik in Josef Feldner skupnostih javnopravne ozemeljske skupnosti, predvsem občine na avtohtonem naselitvenem območju slovenske narodne skupnosti. Prav taka namensko vezana podpora ukrepov za uresničitev pra- vic narodne skupnosti bi krepila medkulturni dialog v prid deželi Koroški in plodnemu sožitju obeh narodov v deželi, še piše v izjavi NSKS za javnost. Ivan Lukan evropske volitve - Debora Serracchiani »Pri sestavi list bi morali biti bolj pogumni« VIDEM - »Zal mi je, da pri sestavljanju kandidatnih list Demokratske stranke za evropske volitve vodstvo stranke n i bilo bolj pogumno,« je včeraj za italijansko tiskovno agencijo Ansa povedala kandidatka DS v severovzhodnem volilnem okrožju Debora Serracchiani. Poudarila je, da je zanjo pomembno, da so jo uvrstili na kandidatno listo, saj to kaže, da gredo prizadevanja v stranki v smer prenove. »Toda kljub vsemu bi morali na listah dati več prostora novi politični generaciji,« je še dejala. Kar zadeva kandidature mladih, je povedala, da bi morala biti stranka bolj pomembna, po drugi strani pa se mladih tudi ne sme avtomatično predstavljati kot nekaj novega, še manj pa jih iskati v televizijskih nadaljevankah. »V DS mladi so. Treba jih je poiskati v krožkih in se zavedati, da je mlada baza stranke veliko bolj strokovno pripravljena in sveža, kot se misli,« je še dodala. V zvezi s kritikami državnega Debora Serracchiani tajnika mladih v DS Fausta Racitija na račun njene kandidature, pa je Ser-racchiani Racitija pozvala, naj ne polemizira s peščico mladih, ki so jih uvrstili na kandidatne liste. »Moj govor na skupščini krožkov DS je spremenil veliko stvari, res pa je tudi, da nisem sodelovala na v Velikem bratu, niti nisem obiskovala kakega voditelja RAI. Bila sem na skupščini stranke in sem ena od voditeljic te stranke. Sem sad DS, kakršno si vsi želimo, tudi Raciti,« je še dejala. znanost - Jutri bo na otoku La Palma začel delovati nov teleskop za detekcijo žarkov gama Pri mednarodnem projektu za izdelavo teleskopa sodelovali tudi raziskovalci z videmske univerze VIDEM - Na otoku La Palma (Kanarsko otočje), kjer so pogoji za astronomsko opazovanje izvrstni, tako da se tam nahaja tudi Observatorij Roque de los Muchachos, ki je največji v Evropi, bo jutri začel delovati velik nočni teleskop za detekcijo žarkov gama. Teleskop sodi v sklop projekta MAGIC (Major Atmospheric Gamma-ray Imaging Cherenkov Telescope), pri katerem sodeluje 150 znanstvenikov iz približno desetih držav. Med temi je tudi nekaj furlanskih raziskovalcev z Univerze v Vidmu. Med glavnimi pobudnicami pomembnega projekta, ki ima za cilj raziskovanje geneze in bodočnosti vesolja, so bile namreč ob španskih in nemških tudi italijanske znanstvene ustanove. Ob državnih inštitutih za jedrsko fiziko in astrofiziko pa so pri projektu sodelovale tudi Univerze v Vidmu, Sieni in Padovi, italijanski raziskovalci pa so izdelali reflektorsko površino in večji del programske opreme in elektronike za zbiranje podatkov. Teleskop MAGIC II, ki bo prve žarke gama začel zaznavati jutri, so postavili le 85 metrov od teleskopa MAGIC I, ki redno deluje že od leta 2004. Teleskopa MAGIC sta največji astronomski reflektorski napravi na svetu. Parabolično zrcalo, ki je sestavljeno iz skoraj tisoč segmentov velikosti 50 krat 50 centimetrov, ki imajo skupno površino 239 kvadratnih metrov, ima premer kar 17 metrov. Znanstveniki pričakujejo, da bo s skupnim delovanjem obeh teleskopov ob- Teleskop Magic II (desno), ki bo prve žarke gama začel zaznavati jutri, so postavili le 85 metrov od teleskopa Magic I, ki redno deluje že od leta 2004 čutljivost inštrumenta trikrat večja. Teleskopa sta namenjena detekciji žarkov gama, ki jih Zemljina atmosfera sicer absorbira, kljub temu pa jih lahko preko sevanja Čerenkova, ki ga povzročijo visoko energijski žarki gama ob vstopu v atmosfero, zaznamo posredno. Astronomska področja, kjer bodo takšna opazovanja prinesla mnogo novega, so aktivna galaktična jedra, ostanki supernov, izbruhi sevanja gama ter (še) bolj eksotična iz fizike osnovnih delcev. Gradnja naprav kot sta teleskopa MAGIC pa naj bi bila, po besedah profesorja astrofizike osnovnih delcev na videmski univerzi in odgovornega za projekt MAGIC med italijanskimi znanstveniki, Alessandra De Angelisa, koristna tudi na drugih področjih fizike. Tehnike za zbiranje podatkov in analizo slik se lahko na primer uporabijo tudi v medicinski fiziki in radiologiji. (NM) 4 Petek, 24. aprila 2009 GOSPODARSTVO enogastronomija - Vrnitev obiska slovenskih gostincev iz FJK na Koroškem Gostinci iz Roža predstavili v Repnu svojo bogato kuhinjo V restvraciji Križman večerja s krožniki sedmih gostincev in proizvajalcev iz Roža REPEN - Bolj kot degustacija je bila odlična večerja, z ravno pravimi odmerki, da se gost ne preobjede in da mu med enim in drugim krožnikom uspe razločiti in z vsemi čutili zaznati odtenke posamezne jedi. Krožnike so seveda spremljala izbrana vina, za razpoloženje pa so poskrbeli tudi godci s podalpskimi vižami in napevi, katerim so se proti koncu večera pridružili tudi glasovi gostov ... Iz Roža se je v Repen pripeljalo sedem gostilničarjev, ki so jih spremljali borovelj-ski župan Ingo Appe, direktorica Slovenske gospodarske zveze (SGZ) iz Celovca Marina Einspieler, animator koroških gostincev Hanzi Ogris in novinar v slovenskem uredništvu avstrijske televizije ORF Andrej Mohar. Z gostitelji, repentabrskim županom in gostincem Aleksijem Križ-manom (njegova občina je bila tudi pokrovitelj večera), predsednikom SDGZ Nikom Tenzejem in prvim možem Okusov Krasa Davorinom Devetakom, je bil ta koroško-kraški večer res mednaroden, potekal je v treh jezikih, slovenščina pa je bila tokrat povezovalna govorica, saj so bili med udeleženci tudi gostinci s Sežanskega, italijanski gastronomski izvedenci, devinsko-nabrežinski župan Giorgio Ret in častni konzul Avstrije v Trstu Franco Gro-paiz. Večera se je udeležila tudi velika mešana skupina novinarjev, slovenska in avstrijska televizija in radio Trst A pa so priložnost izrabili za snemanje reportaž. Za sestavo odličnega jedilnika je po- Protagonisti in prireditelji repenskega večera iz vrst Slovenske gospodarske zveze in SDGZ; spodaj razpoloženje v Križmanovi gostilni foto o. knez skrbelo sedem gostišč iz Roža, ki so sicer člani 13-članske skupine Rosental Reigen Ku-linarium. V Repnu so se tako predstavili gostinci Hanzi Ogris, Paul Seher, Alexandra Sereinig, Peter Tschauko, Walter Bergmann, Gundi Petritsch, Maximilian Rakuscheck in proizvajalca Paul Kopitsch (vino z Gradiš-čanskega) in Johann Spitzer (žganje). In kakšen je bil jedilnik? Po aperiti-vu z rožansko jabolčnikovo penino je prišla na mizo predjed koroške potočne postrvi, pripravljene na dva načina. Kot prvo jed so Korošci s pomočjo Križmanovih sodelavcev postregli čemaževo kremno juho, sledili pa so rožanski sirovi krapi na listnati solati s prelivom iz balzamičnega sejmi - Confcommercio Nagradili i; odjemalce v okviru sejma Olio Capitale TRST - Podelitev nagrad, ki je bila včeraj na sedežu pokrajinskega združenja trgovcev Confcommercio, je bilo zadnje dejanje tekmovanja Olio Capitale Shopping, ki ga je tržaška sejemska družba Fiera Trieste Spa priredila s sodelovanjem stanovskih organizacij v okviru marčnega sejma ekstradeviških oljčnih olj Olio Capitale. Predsednik tržaškega Confcommercia Antionio Paoletti, predsednik sejemske družbe Fulvio Bronzi in tržaška občinska odbornica za trgovino Marina Vlach so izročili nagrade desetim izžrebancem izmed več kot 1500 sodelujočih, ki jih je v času sejma prek izpolnjenih dopisnic zbralo 65 trgovin, včlanjenih v Confcom-mercio in vključenih v iniciativo. V okviru pobude Olio Capitale Shopping so omenjene trgovine reklamirale sejem v svojih izložbah in strankam ob nakupih v vrednosti več kot 20 evrov podarjale stekleničko oljčnega olja. Ob tem so jih trgovci povabili, naj izpolnijo dopisnico s svojimi podatki in tako sodelujejo na nagradnem razpisu. Nagrade so bile različnih vrst in vrednosti, od srebrne ogrlice, izdelkov za dom, nakupnih bonov za obleko in obutev do bonov za gostinsko ponudbo. Nagrade so prispevala podjetja, ki so včlanjena v tržaški Conf-commercio in ki se povezujejo s sejemskimi dogodki tudi zaradi priložnosti, ki jih ti prinašajo za vse pokrajinsko gospodarstvo in še posebej za trgovino. fjk - Proračunska poraba Analiza deželnega zadolževanja pokazala pomirjujoče rezultate TRST - Po ugotovitvi računskega sodišča, da se je dolg Dežele FJK v letu 2007 povečal oziroma več kot podvojil (od 706 milijonov na milijardo in 657 milijonov evrov), je skupina deželnih svetnikov vseh strank zahtevala oceno stanja deželnih financ. Analizo je opravil odbor za zakonodajo, nadzor in ocenjevanje v deželnem svetu, s sodelovanjem deželne odbornice za finance Sandre Savino, v pretres pa je bilo vzeto gibanje deželnega dolga v obdobju od leta 2002 do 2009. Iz analize izhaja, da se je zadolževanje za financiranje investicijskih stroškov izredno povečalo v letih od 2002 do 2005, po letu 2006 pa se je začelo umirjati, tako da je letos deželni dolg pod ravnijo, na kateri je bil leta 2002. Zasluga gre tudi lanskim varčevalnim ukrepom, predvsem pa dejstvu, da deželni odbor lani ni izrabil možnosti, da bi se zadolžil za dodatnih 149 milijonov evrov. Za letošnje leto je v finančnem zakonu predvidena zadolžitev za 113 milijonov evrov, vendar je odbornica Savinova povedala, da se deželna uprava za zdaj ne namerava poslužiti te možnosti. Pri tem je opozorila na odločitev odbora, da financira samo tista infrastruk-turna dela, ki se lahko takoj začnejo. Člani svetniškega odbora za zakonodajo, nadzor in ocenjevanje so izrazili zadovoljstvo z izidom analize in s proračunsko politiko deželne vlade in predlagali stalni monitoring gibanja javne porabe, tudi z ozirom na gospodarsko krizo, ki zahteva dodatne finančne rezerve za pomoč podjetjem in zaposlenim, kot tudi ukrepe za gospodarski zagon. EVRO 1,3050 $ +0,80 EVROPSKA CENTRALNA BANKA 23. aprila 2009 evro (povprečni tečaj) valute 23.4. 22.4. ameriški dolar 1,3050 1,2947 japonski jen 128,00 126,85 ruski rubel 43,9370 8,8428 43,9595 65,1620 danska krona 7,4494 7,4486 0,88820 švedska krona 10,9158 8,6900 11,0375 8,7605 češka krona 26,831 27,073 estonska krona 15,6466 15,6466 298,00 poljski zlot 4,4355 4,4140 avstralski dolar 1,8304 1,9558 1,8370 1,9558 romunski lev 4,2438 3,4528 4,2408 3,4528 latvijski lats 0,7092 2,8727 0,7094 2,8866 islandska krona 290,00 2,1350 290,00 hrvaška kuna 7,4300 7,4245 EVROTRZNE OBRESTNE MERE 23. aprila 2009 1 mesec 3 meseci 6 mesecev 12 mesecev LIBOR (USD) LIBOR (EUR) LIBOR (CHF) EURIBOR (EUR) 0,4375 0,9925 1,09188 1,63938 1,95 1,40438 1,60875 1,77063 1,007 1,406 1,6 1,769 ■ ZLATO ■ (999,99 %%) za kg 22.049,43 € +302,75 TEČAJNICA LJUBLJANSKE BORZE 23. aprila 2009 kisa in medu. Glavna jed so bili izbrani kosi koroške ovce očalarke s hrustljavo skorjo iz medu in zelišč s spomladansko zelenjavo. Zapeljiv ReigenDuett in žgana sladka poslastica iz Roža sta več kot dostojno zaokrožila večerjo, ki ni bila samo izjemno okusna, ampak tudi zelo vabljiva za oči. (vb) Stock ostaja v Trstu, a z manj zaposlenimi TRST - Družba Stock Italia namerava ohraniti del svoje proizvodnje v Trstu, a želi skrčiti število zaposlenih za 38 enot, od sedanjih 59 na 21. Zgodovinsko tržaško podjetje, ki je v lasti ameriškega sklada Oaktree, naj bi bil deležen prenove, saj nameravajo lastniki za povečanje proizvodne učinkovitosti investirati 1,6 milijona evrov. Tudi letos naj bi v Trstu proizvedli 18,5 milijona steklenic destiliranih pijač, kar pomeni, da proizvodnja ne bo deloklaizi-rana, vendar le pod pogojem racionaliziranja delovne sile z uporabo dopolnilne blagajne in mobilnosti. Tudi Trst z novo linijo za Daljni vzhod TRST - Tako kot koprsko bo tudi tržaško pristanišče dobilo novo ladijsko kontejnersko povezavo z Daljnim vzhodom, ki jo bosta partnersko vzdrževala ladjarja Cma-Cgm in Maersk. Francoski in danski ladjar bosta na progi uporabljala osem ladij z nosilnostjo 6500 TEU, poleg Trsta in Kopra pa bodo ladje posredno oskrbovale tudi reško pristanišče. Nova linija bo stekla 17. maja iz Šanghaja, prva ladja pa bo priplula v Trst 16. junija. Med plovbo se bo ustavila v pristaniščih Kitajske, Koreje, Malezije, Egipta, Savdske Arabije in Singapurja. Maja odpre vrata Dom FJK v Vojvodini TRST - V prvih dneh maja bo v Vojvodini, avtonomni pokrajini severne Srbije, odprl vrata Dom FJK, ki bo jedro gospodarskega sodelovanja med Italijo in najbogatejšo pokrajino te balkanske države. Novico je med obiskom v Somborju sporočila podpredsednica goriške razvojne agencije Informest Silvia Acerbi, ki je izrazila prepričanje, da ima gospodarsko sodelovanje s tem delom Srbije, ki bo v pretežni meri temeljilo na programih EU, velike potencialne možnosti. vrednostni papir zaključni tečaj v € spr. v % BORZNA KOTACIJA - PRVA KOTACIJA GORENJE 8,60 INITEDIII IDr»DA C /1Q -1,04 KRKA 1 1 IKA KOPER 51,70 -0,54 +0,23 +3 36 LUKA KOPER MERCATOR PETROL 20,60 149,99 +0 01 TELEKOM SLOVENIJE 235,00 150,25 +0,66 BORZNA KOTACIJA - DELNICE ABANKA -AERODROM LJUBLJANA 28,42 DELO PRODAJA - CTni +1,61 ISKRA AVTOELEKTRIKA - - ICTD A DCM7 CO _i_1 Q ">r» NOVA KRE. BANKA MARIBOR 8,99 h/11 IMDTCCT +0,22 KOMPAS MTS - - Mil/A PIVOVARNA LAŠKO POZAVAROVALNICA SAVA PROBANKA SAI MS IIMBI IANA 42,26 9,60 -3,36 -2,04 +1 30 SALMS, L_IMBL__IANA SAVA TERME ČATEŽ 390,00 239,91 +0,08 IERME ČAIEŽ ŽITO ZAVAROVALNICA TRIGLAV 15,79 +1,28 MILANSKI BORZNI TRG mib 30: 23. aprila 2009 +0,23 delnica zaključni tečaj v € spr. v % A2A ALLEANZA ATIAMTIA 1,152 4,9175 12,98 -1,45 +0,61 -1 82 ailaniia BANCO POPOLARE BCA MPS 4,825 1,224 +0,68 -1 69 BCA mpj BCA POP MILANO EDISON 3,985 -0,87 EDISON ENEL ENI 0,8985 3,845 14,98 -0,66 -0,19 +1 08 FIAT FINMECCANICA 7,415 -0,80 -0 10 FINMECCANICA GENERALI IFIL 9,775 15,11 +1,34 INTESA SAN PAOLO LOTTOMATICA LOTTOMATICA 2,26 15 49 -0,99 LUXOTT1CA MEDIASET MEDIASET 13,26 +3,89 +0,53 +1 31 MEDIOBANCA PARMALAT PARMALAT 4,0625 7,725 1 445 +1,64 PIRELLI e C PRYSMIAN 0,2955 +0,63 +6,10 rRl SMIAN SAIPEM SNAM RETE GAS SNAM RETE GAS 8,855 15,31 +5,92 -2,73 STMICROELECTRONICS TELECOM ITALIA TELECOM ITALIA 3,68 5,02 0927 -2,45 -0,30 -1 07 TENARIS TERNA 9,09 -1,62 TISCALI UBI BANCA UBI BANCA 2,3 0,32 1008 -0,22 -0,16 +1 92 UNICREDIT 1,79 +2,29 SOD NAFTE (159 litrov) 49,41 $ -0,42 IZBRANI BORZNI INDEKSI 23. aprila 2009 indeks zaključni tečaj sprememba % SLOVENIJA SBI 20, Ljubljana SBITOP, Ljubljana 3.566,22 855,38 +0,08 +0,06 TRG JV EVROPE CROBEX, Zagreb BIRS 1.533,96 911 67 +0,60 -2,28 FIRS, Banjaluka Belex 15 Beograd 1.330,79 413 61 +3,23 +2,45 DCICA 1 J, DCUUIdU SRX, Beograd BIFX Saraievo 184,58 1.580,65 +3,35 +0,36 NEX 20, Podgorica MBI 10, Skopje 9.629,03 1.835,21 -1,03 +0,48 DRUGI TRGI Dow Jones, New York Nasdaq 100 7.957,45 1.652 21 +0,90 +0,37 Nasdaq 100 S&P 500, New York MSCI World, New York DAX 30, Frankfurt CTCC inn 1 nnrlnn 851,92 857,49 4.538,21 +0,99 +0,13 +1,22 FiSE 100, London CAC 40, Pariz ATX Dunaj 4.018,23 3.008,62 1.795,48 -0,31 -0,55 -0,65 a i X, Dunaj PX, Praga El IROSTOXX 50 824,10 2.259,54 +0,22 -1 14 EUROSi OXX 50 Nikkei, Tokio STI, Singapur Hang Seng, Hongkong Composite, Šanghaj Sensex, Mubaj 8.847,01 1.859,98 15.214,46 2.463,95 11.134,99 +1,37 +0,89 +2,26 +0,11 +2,93 / MNENJA, RUBRIKE Sobota, 25. aprila 2009 5 ŽARIŠČE Druženje ali zmaga? Alenka Cergol Kaj je igra? Kaj je druženje s prijatelji, ali je to le nesmiselno popivanje ali umirjeni pogovor v prijetnem razpoloženju? Kaj pa narava? Kdo jo je ustvaril? Zakaj? Zakaj je na svetu toliko gorja, toliko revščine, toliko vojn? Zakaj... Vprašanja, ki si jih marsikateri mladostnik neprestano postavlja, a jih noče izpovedati svojim prijateljem, staršem... Skriva jih le v sebi in nanje nikoli ne najde odgovora. In če ga slučajno najde, si z nikomer ne upa izmenjati svojih misli. Skavtske skupine pa se skušajo približati mladim, nudijo jim možnost, da sami pokažejo, kaj znajo, česa so sposobni, o čem razmišljajo, kateri dvomi jih mučijo... Biti skavt seveda ne pomeni biti svetnik (kot morda marsikdo misli): skavti so le mladi ljudje v iskanju svoje življenjske poti. V iskanju sreče, družbe, pomoči, zabave, igre, zmernosti. Preproste besede, ki pa jih ni lahko udejanjiti na poti življenja. Kaj pa je igra? Ponovno se vrtimo okoli vedno istih besed: razvedrilo, zabava, športna dejavnost... Kateri je cilj igre, pa je težko povedati. "Ni važno zmagati, ampak lepo igrati!" - tako zveni pregovor, ki ga večina športnikov (in drugih) le omenja, a se ga le malokdo drži. Težko je, skoraj nemogoče misliti, da tekmujemo le zase, da izkazujemo le sebi svoje sposobnosti, ko pa se v resnici hočemo pokazati pred drugimi. Lažemo sebi in lažemo drugim. Da je igra le srečanje s prijatelji, dokazuje skavtski nogometni turnir Fuzbalada, ki ga vsako leto organizira skavtska tržaška skupina Wčn Pwčn klan (bivši U'čn klan). Dvodnevnega srečanja se vsako leto udeleži nekaj skupin iz zamejstva in Slovenije, letos je število vpisanih preseglo število sto. Nepričakovano zanimanje s strani slovenskih skavtov je tržaške klanov-ce prvi trenutek zbegalo: nihče ni stro- kovnjak v organiziranju velikih manifestacij, improvizacija je bila vedno in povsod prvi izhod, prek katerega so se skavti (še posebno tržaški) vedno izmuznili oviram. Pri številnih ljudeh pa bi se "prebrisani" izhod prej ali slej zaprl. Da bi jim ne bilo potrebno preveč improvizirati, so si klanovci sicer s težavo zavihali rokave, vzeli papir in pero v roke, občasno zavrteli telefon in začeli načrtovati. Prikazale so se najrazličnejše ovire, reševanje le-teh spominja na reševanje križank. Najprej se začenja pri najpreprostejših in dobro poznanih odgovorih, nato pa s pomočjo teh reševanje naslednjih dvomov in tako naprej. Čemu ves ta trud? Zato da bi se drugi zabavali, oni sami pa bi si le kvarili živce. Da bi drugi preživeli prijeten vikend, oni sami pa zanemarili šolske in družinske obveznosti. In da bi se eni in drugi notranje obogatili z izkušnjami. Celotno skavtsko gibanje temelji namreč na delu in trudu, pomoči bližnjemu in osebni duhovni rasti. Trud v korist drugim, ki ga obenem spremlja sprostitev, je za skavta kot sladoled s smetano in jagodičico. Nove izkušnje, nova spoznanja, novi prijatelji, zadoščenje. Pozitivne vrednote dosežeš le s poštenim delom, ne pa z lenarjenjem. Trud, ki ga vsak pripadnik skupine vlaga v prid drugim, nedvomno utrdi tudi medsebojne odnose med člani skupnosti. In to je bilo vodilo našega letošnjega delovanja v skavtskem klanu. To smo dokazali že v prejšnjih mesecih s številnimi prostovoljnimi akcijami, da bi med drugim omogočili vsem članom te skupnosti udeležbo na Roverwayu, ki bo letos na Islandiji. Trud, ki ga je celoten klan vložil v številne akcije in v pripravo letošnje Fuzbalade, bo nedvomno pripomogel k temu, da vsakdo spozna, katero je njegovo poslanstvo tako v krogu skavt-skega gibanja kot v okviru širšega družbenega delovanja. ODPRTA TRIBUNA Za boljšo prihodnost je treba prej popraviti napake iz preteklosti Saša Rudolf Dobra dva tedna sta pretekla, odkar je italijanski tržaški dnevnik objavil odgovor Stelia Spadara na razmišljanje Borisa Pahorja o fašizmu v naših krajih in trpljenju slovenskega prebivalstva med 20-letno diktaturo. Na Spadarove trditve, da se Pahor moti, ko trdi, da italijanska javnost ni poglobila tega poglavja iz svoje zgodovine, češ da je že v 60-tih letih preteklega stoletja o tem razpravljal zgodovinar Elio Apih in da je zdaj proces razmišljanja dokončan, o čemer naj bi pričal tudi uspeh Pahorjevih romanov med italijanskimi bralci, doslej, razen prof. Pirjevca v svoji tedenski glosi in Andreja Berdona, ni nihče odgovoril. Ker pa je Spadaro svojemu podpisu dodal pripis (DS za Furlanijo Julijsko krajino), bi lahko posumili, da gre za uradno ali vsaj poluradno stališče Demokratske stranke. Prav zato sem čakal, doslej zaman, da se bo o Spada-rovem stališču izreklo deželno vodstvo DS, ali pa vsaj slovenska komponenta Demokratske stranke. Spadaro namreč trdi, da je v italijanski javnosti prišlo do kolektivnega, sicer zapoznelega, vendar vedno širšega poznavanja dogodkov na področju Severnega Jadrana. Med tematikami, ki so zdaj že široko poznane, niso prikazani zgolj zločini, ki jih je fašizem zagrešil nad slovenskim prebivalstvom pred in po vdoru v Jugoslavijo, pač pa tudi povojni ukrepi jugoslovanskih komunističnih oblasti, ki so privedli do nasilnega izgona italijanskega prebivalstva iz Istre, Reke in Dalmacije. Gre za tragedijo raznarodovanja, dodaja Spadaro, ki je ni moč odpraviti z enim samim stavkom, kot je bil običaj v nekdanjih polemikah in kot je ga je odmeril Italijanom iz cone Boris Pahor, ko je zapisal, da so »zapustili« Istro. In res bi veljalo poglobiti to stran odselitve istrskih beguncev in ugotoviti, koliko jih je odšlo iz ekonomskih in političnih razlogov, koliko jih je zbežalo, ker so se bali, da bodo morali plačati za zločine, ki so jih zagrešili med dvajsetletno dikta- turo,in koliko jih je bilo izgnanih. Pri tem bi morali upoštevati, da so se za časa fašizma v Istro priselili desettisoči iz notranjosti Italije (državni uradniki, policisti, orožniki, trgovci na drobno pa tudi kmetje, ki od države dobili zemljo, odvzeto domačinom, ki niso zmogli visokih davčnih obremenitev). To nikakor ne pomeni, da ne bi sočustvovali z vsemi, ki so iz kateregakoli razloga morali zapustiti svoje domove. Toda ne pozabimo, da je zapustitev, odselitev ali izgon, povzročil novo raznarodovanje. Begunska naselja so nastala izključno na slovenski zemlji, tik poleg Kontovela, Pa-drič, Domja, Sesljana in Devina. Z naselitvijo istrskega prebivalstva se je v teh krajih povsem spremenila etnična slika. Pa tudi na tistih 70 tisoč Slovencev iz Julijske krajine, ki so za časa fašizma zbežali v Jugoslavijo, ne gre pozabiti, kot tudi ne na nadaljnje tisoče, ki so se zatekli v Južno Ameriko in na vse tiste državne uslužbence slovenske narodnosti, ki jih je fašistična oblast nasilno preselila v notranjost države. Toda o vsem tem v Spadarovem članku ni ne besede, kaj šele stavka. In vendar sva se tudi te teme dotaknila pred tremi tedni v oddaji italijanskega programa RAI v Trstu. K sreči še piše Spadaro, kljub nasprotnemu stališču Pahorja in drugih, sta tako italijansko zgodovinopisje kot javnost seznanjena s fašističnimi zločini nad slovenskim prebivalstvom. Pred tedni sem bil na vsedržavnem kongresu športnih novinarjev v Pescari. Večina od 140 delegatov iz vse Italije sploh ni vedela, da v Furlaniji Julijski krajini živijo Slovenci, ki so jim fašisti vzeli vse pravice, vedeli pa so za fojbe. Zato se s Spadarom ne morem veseliti, pač pa na žalost pripadam tistim »drugim«, ki mislijo podobno kot prof.Pahor. Proces razčiščenja odnosov o polpretekli zgodovini nikakor ne more biti dokončan v naši multunacionalni skupnosti, dokler ne bomo sami sebi priznali napak, ki smo jih kot narod in posamezniki zagrešili. Italijanska stran mora sebi in mednarodni javnosti odgovoriti na vprašanje, zakaj ni kaznovala niti enega od 1.200 vojnih zločincev, kolikor jih je na seznamu Združenih narodov CROWCASS(Central register of war criminals and security sospects), saj kot trdi Kant, je opustitev kaznovanja sostorilstvo pri hudodelstvu. Amnisti-jo za vojne zločince, ne pozabimo, je leta 1946 podpisal Togliatti. Če želimo ustvariti za nove rodove boljšo prihodnost, moramo najprej popraviti napake preteklosti. Naši predniki so govorili najmanj tri jezike: slovensko, italijansko in večinoma tudi nemško, fašistična Italija pa je njihove potomce oropala za znanje dveh jezikov in naše okolje spremenila iz multikul-turnega v monokulturni prostor. Pa ne samo fašizem, tudi Vidalijev in post Vi-dalijev komunizem je bil prav tako ubran v poveličevanje internacionaliz-ma v izključno italijanski enojezičnosti, ko je padel ukaz, da otroci partijcev ne smejo v slovenske šole. Vse to se da še popraviti, če bodo na italijanskih šolah pričeli poučevati tudi slovenščino, če bodo uresničene postavke zaščitnega zakona, če bodo postavljeni dvojezični napisi. In to ne zaradi nas, pač v dobrobit italijanskega prebivalstva, ki sta ga fašizem in povojni prisilni internacionali-zem oropala znanja in poznanja soseda Slovenca. Koliko laže bi bilo sedanjim generacijam poslovati s Slovenijo, ko bi se kot otroci naučili slovensko in jim zdaj ne bi bilo treba obžalovati, češ nona je govorila slovensko, mama jo je razumela, jaz pa nič. Prof. Pahor se za svoj sedanji uspeh pri italijanskih bralcih, slovenske, nemške in francoske je navdušil že pred desetletji, lahko zahvali le svoji vztrajnosti in dolgemu življenju, saj je na objavo italijanskih prevodov čakal okrog pol stoletja, vsem nam pa se za medsebojno enakopravno spoznanje ne obetajo nič kaj krajši roki. bolnica franja - Sanacija se je zavlekla Partizanska bolnica odprta spomladi 2010 IDRIJA - Sanacija partizanske bolnice Franja, ki jo je septembra 2007 skoraj v celoti odnesla vodna ujma, se bo očitno nekoliko zavlekla. Vodja projekta obnove Stanislav Beguš je namreč v torek v Idriji napovedal, da bo sanacija zaključena spomladi 2010. V spomeniku tudi ne bo več razstavljenih originalnih predmetov. Vodna ujma je septembra 2007 prizanesla le dvema od 13 lesenih barak partizanske bolnice, na njihovo mesto pa je nanesla približno 500 kubičnih metrov kamenja, mulja in lesa, ki so jih odstranili oktobra lani. Uredili so tudi projektno dokumentacijo in pridobili vsa soglasja z izjemo soglasja Agencije RS za okolje, je na muzejskem večeru o sanaciji partizanske bolnice Franja, ki ga je v Idriji pripravil tamkajšnji mestni muzej, povedal Beguš. Po njegovih besedah bodo tako z deli začeli na pobočjih Velikega in Malega Njivča, zaplavni pregradi in sanaciji plazu. "Objavljen je tudi razpis za ureditev ožjega območja Franje z vodarskim delom, ureditvijo struge Čerinščice in sanacijo barak. Še vedno upamo, da bomo do začetka decembra gradbena, obrtniška in instalacijska dela v ožjem območju končali," je pojasnil. Po njegovih besedah bo obnova partizanske bolnice Franja "definitivno" zaključena spomladi prihodnje leto. Kot pomemben varnostni element je Beguš izpostavil zaplavno pregrado nad samo sotesko. Ta bo s prelivnim poljem in grabljami poskrbela, da bo ob ponovnem neurju skozi bolnico Franjo "zgrmela" le voda, medtem ko bo skalovje in drevje zaustavila pregrada, je pojasnil. "Upam in verjamem, da podobne erozivne moči naslednje poplave ne bi smele imeti," je dodal. Sanacija namreč ne zajema zgolj obnove barak, ampak gre za celosten pristop, ki vključuje tudi sanacijo struge Čerinščice in njenega povirja, pobočij nad sotesko Pasice ter dostopnih poti. Medtem v Mestnem muzeju Idrija, ki skrbi za partizansko bolnico Franjo, urejajo muzejski del spomenika. Od 690 predmetov, ki so bili v Franji, so po povodnji našli 225 ohranjenih predmetov, 465 pa jih je bilo močno poškodovanih ali uničenih. Med ohranjenimi ni najbolj značilnih in reprezentativnih predmetov, saj npr. od operacijske sobe ni ostalo praktično nič, je poudarila kustosinja idrijskega muzeja Mi-lojka Magajne. "Padla je odločitev, da originalnih predmetov, ki so se ohranili, v Franji ne bomo več razstavljali. Potrebno bo izdelati ali replike predmetov ali pa te predmete pridobiti drugje. Glede tega ni bojazni, saj se nam je oglasilo že veliko ljudi, ki te predmete imajo in so nam jih pripravljeni odstopiti. Z nekaterimi bo seveda težje, zagotovo bomo, denimo, težje dobili rentgen," je pojasnila. Še v 80-ih letih je bilo v partizanski bolnici Fra-nji evidentiranih 797 razstavljenih predmetov, tik pred katastrofalnim neurjem pa so jih med inventuro našteli še 690. "Sto sedem jih je manjkalo. Bili so ali uničeni ali jih je načela vlaga, v večini primerov pa žal ukradeni," je enega izmed razlogov, zakaj v spomeniku človeški humanosti ne bo več originalnih predmetov, izpostavila Magajne. (STA) PISMA UREDNIŠTVU Za dialog je nujno potrebno prisluhniti drugemu Minister za Slovence v tujini, Boštjan Žekš, je s pismom županu Robertu Dipiazzi hotel izraziti nelagodje in zaskrbljenost v zvezi z rasizmom in diskriminacijo do »drugega«, ki ju čuti vsaj en del prebivalstva našega območja. Saj sprožitev diplomatske akcije ministra - kot se pogosto dogaja v takih primerih - temelji na dokumentiranih informacijah, ki so jih zbrali ljudje, živeči v našem okolju, v Trstu. Vse to predstavlja določeno dejstvo ob katerem bi se bilo vredno ustaviti in razmišljati, ne glede na obramben, že vnaprej znan odgovor našega župana. Biti pozorni in prisluhniti nelagodju, ki ga - v našem primeru na civiliziran način - izraža del (čeprav majhen) našega prebivalstva, je vedno pridobitev. Saj to pripelje do dialoga in do - bodisi socialne kakor politične - obogatitve. Za katerikoli dialog je seveda potrebno in celo nujno poslušati drugega. To pride v po-štev posebno v našem primeru, kjer gre za dialog med različnimi narodnostnimi skupnostmi. Ameriški psihoterapevt Carl R. Rogers, ki je uspešno sledil nekaterim skupinam za samopomoč (encounter groups) za odnose med različnimi narodnostnimi skupnostmi, pravi, da je predpogoj za katerikoli dialog sprejemanje vsega kar čutijo predstavniki manjšinskega naroda potrebo povedati ali se pritožiti. »Po navadi«, pravi Rogers, »se v takih primerih najprej pojavlja - s strani manjšine - veliko občutkov trpkosti, jedkosti in ostrine. Samo tedaj, se, ko mediator/voditelj in postopoma tudi drugi člani skupine sprejemajo vsa ta čustva, lahko začne bolj poglobljeno razumevanje.« V Ameriki so dokazali, da je Rogersov model uspešen ne samo za striktno terapevtske namene, temveč tudi za politične in na splošno za vsa socialna področja. Vse to seveda predpostavlja neko odprtost in avtokritiko, ki pri nas, v politiki in še marsikje, še ne obstaja v potrebni meri. To je drugo neizpodbitno dejstvo s katerim bi ta moj prispevek tudi bil zaključen, če ne bi šlo v naši situaciji še za neko drugo »posebnost«. Posebnost je v tem, da velja nesposobnost poslušanja - ta je konec koncev naš bistveni problem - ne samo za predstavnike večinskega naroda, kot bi bilo samo po sebi umevno, temveč tudi za »nekatere med najvišjimi političnimi predstavniki slovenske manjšinske skupnosti« (kot je bilo pisano na Il Piccolo 11.4.09). Ta nepričakovana »posebnost« bi verjetno spravila v zagato celo znamenitega terapevta Rogersa. Saj to dejstvo še dodatno rahlja možnost - krhko že v svoji naravi - da bi večinski narod bil sposoben prisluhniti manjšinskemu. S tem se znotraj manjšine ustvari nova (»krila skrajnežev«). »Najvišji politični predstavniki« neke skupnosti, so tisti, ki bi morali biti sposobni prevesti nelagodje in strahove, o katerih ljudje pogosto s težavo spregovorijo, v racionalni - to se pravi politični - jezik za dialog. So tisti, ki bi - glede na njihov položaj moči in pri-viligijev - morali biti zadnji ki pravijo »vse OK«. Nič ni nenavednega, če so nekatere osebe, državljani - in ne »krila skrajnežev« - ki se najbrž s strani nekaterih svojih »najvišjih predstavnikov« niso čutili zaščiteni, iskali pozornost nekje drugje in nekdo - v našem primeru minister - jih je vzel resno. Adam Selj 6 Petek, 24. aprila 2009 ITALIJA / vlada - Ministrski svet včeraj v L'Aquili odobril odlok za območje potresa 8 milijard za obnovo Abrucev Vrh G8 naj bi premestili v L'Aquilo London že pristal, Washington ni nasproten - Na otoku Maddaleni razočaranje LAQUILA - Vlada se je včeraj zbrala na izredni seji v LAquili. Sprejela je zakonski odlok za obnovo območja Abrucev, ki ga je na začetku meseca prizadel katastrofalen potres, poleg tega pa je sklenila, da bo skupini najbolj razvitih držav na svetu G8 predlagala, naj letošnji julijski vrh poteka v LAquili, in ne na otoku Maddaleni, kot je bilo prvotno predvideno. Obnova Abrucev Za območje potresa je vlada z zakonskim odlokom namenila 8 milijard evrov v dobi treh let: 1,5 milijarde evrov za nujno pomoč, 6,5 milijarde pa za obnovo. V tragediji je umrlo skoraj 300 ljudi. 58.000 ljudi je ostalo brez strehe nad glavo, od tega jih 34.000 še vedno živi v šotorih. Strokovnjaki so ugotovili, da je okoli 55 odstotkov od 10.500 zgradb, ki jih je stresel potres, primernih za bivanje. Predsednik vlade Silvio Berlusconi je obljubil, da bodo vsi, ki jim je potres porušil domove, do konca poletja dobili streho nad glavo. Minuli teden je tudi dejal, da bo tri četrtine domov na območju LAquile v mesecu dni primernih za bivanje. Vlada bo lastnikom porušenih hiš dala prispevek v višini 150 tisoč evrov za gradnjo nove hiše, lastnikom poškodovanih hiš pa prispevek 80 tisoč evrov za njihovo popravilo. Kot je na tiskovni konferenci po seji vlade pojasnil Berlusconi, nameravajo še pred novo zimo zgraditi okrog L'Aquile 15 naselij, v katerih bodo po-tresenci dobili začasno streho, dokler se ne bodo dokončno preselili v svoje obnovljene domove. Vsako naselje bo sestavljeno iz vrstnih hiš okrog večjega zelenega območja oziroma parka. Te stavbe naj bi bile zgrajene s preizkušeno protipotresno tehniko, v drugi fazi pa naj bi sprejele zunanje študente Univerze v L'Aquili. Zato bodo ta naselja od vsega začetka grajena v obliki univerzitetnih kampusov. V zakonskem odloku so nadalje predvideva sredstva za obnovo univerzitetnih in šolskih poslopij, kakor tudi drugih javnih zgradb in gospodarskih objektov, pa še raznovrstne odškodnine. Berlusconi je skupno z gospodarskim ministrom Giuliom Tremontijem poudaril, da za kritje vseh teh javnih izdatkov ne bo potrebno zvišati davčnega pritiska. Vlada med drugim računa na širokogrudno pomoč Evropske unije (znašala naj bi več kot pol milijarde evrov), poleg tega pa namerava prirediti posebno loterijo. Šolska ministrica Mariastella Gelmini, premier Silvio Berlusconi in gospodarski minister Giulio Tremonti na tiskovni konferenci po seji vlade ansa Premestitev vrha G8 Kot rečeno, je ministrski svet na svoji včerajšnji seji tudi sklenil, da bo predsednikom držav oziroma vlad skupine G8 predlagala, naj bi vrh od 8. do 10. julija potekal v LAquili, in sicer v kasarni finančnih stražnikov, v kateri se je včeraj zbrala vlada. »Na tak način bi dali injekcijo upanja Abrucem, poleg tega pa bi prihranili 220 milijonov evrov, ki bi jih lahko uporabili za popotresno obnovo,« je dejal Berlusconi. »Prepričan sem, da je to dobra rešitev tudi z varnostnega vidika,« je nadaljeval. »Protiglobalisti si prav gotovo ne bodo upali trdo demonstrirati na zemlji, ki je bila tako hudo ranjena,« je pristavil premier. Voditelj Demokratske stranke Dario Franceschini je dejal, da bi premestitev vrha G8 v Abruce lahko bila dobra poteza, seveda če bi bila tehnično izvedljiva in ne bi ovirala popotresne obnove. Tudi sindikalne zveze Cgil, Cisl in Uil so idejo podprle. Slišati pa je bilo tudi nasprotne glasove. Tako je župan Maddalene izrazil veliko razočaranje in se vprašal, kaj bo reklo računsko sodišče o sredstvih, ki so že bila uporabljena za prireditev vrha na tem otoku. Voditelj SKP Paolo Ferre-ro pa je opozoril, da so protiglobalisti doma tudi v LAquili. Znani so že tudi prvi odzivi držav članic G8. Velika Britanija je pristala, ZDA pa so pripravljene premestitev preučiti. V Aosti našli nemški par, ki je zapustil tri otroke AOSTA - Preiskovalci so v Aosti našli nemški par, ki je bil zapustil tri otroke v neki piceriji. Preiskovalci so Ino Caterino Remhof in Sascho Schmidta našli, ko sta tavala v bližini nekega močvirja, ki je deset kilometrov oddaljen od Aoste. Ko sta zagledala policiste, sta se skušala sprva oddaljiti, nato pa sta se le predala in jim sledila na kvesturo. »Utrujena sta bila, toda počutita se dobro,« je povedal kvestorjev namestnik Lorenzo Mesiano. Spomnimo naj, da so bili preiskovalci zaskrbljeni nad njuno usodo, ker je bilo več znakov, da sta nameravala napraviti samomor. Mladeniča, ki je zbežal iz nekega nemškega zapora, so pridržali v pričakovanju na mednarodni pregon. Ino Caterino Remhof so prijavili sodnim oblastem. Poleg tega se ne bo smela približati svojim trem otrokom, ki jih bodo danes prepeljali v Nemčijo. Pri odvetniku ubil dve osebi LADISPOLI - Neki podjetnik je včeraj vstopil v urad 70-letnega odvetnika Francesca Terracciana s pištolo v roki in šestkrat ustrelil. Odvetnik in njegov 39-letni kolega Paolo Salineri sta bila pri priči mrtva. Odvetnikov 33-letni sin Marco je bil hudo ranjen, pred sprejemom v bolnišnico pa mu je uspelo povedati preiskovalcem ime podjetnika. Pooblaščeni upravitelj Fiata Sergio Marchionne ansa 25. april - Predsednik republike »Partizani odločilno prispevali k osvoboditvi« RIM - Proslaviti je treba 25. april, upoštevajoč prispevek vseh komponent, ki so sodelovale v boju za osvoboditev izpod nacifašizma, pri čemer pa nikakor ne gre podcenjevati deleža partizanov. Tako je povedal predsednik republike Giorgio Napolitano, ko je včeraj obiskal kostnico v kraju For-no di Coazze pri Turinu, kjer počivajo posmrtni ostanki 100 od 300 partizanov, pobitih v dolini Val Sangone, med katerimi so bili tudi Čehi, Slovaki, Francozi, Angleži in Američani. Državni poglavar je poudaril, da je odporniško gibanje zajelo celotno italijansko nacijo, saj so v njem poleg partizanov sodelovali pripadniki redne italijanske vojske in navadni ljudje. Kar zadeva redno vojsko, je Napolitano posebno spomnil na italijanske vojake, ki niso hoteli pristopiti k Salojski republiki in so jih zato Nemci depor-tirali v koncentracijska taborišča. Po njegovih besedah je prav tako pomembno opozoriti na trpljenje in gro- GIORGIO Napolitano ansa zodejstva, ki so jih nacistični okupatorji prizadejali civilnemu prebivalstvu. »Toda priznati je tudi treba, da so partizani dali odločilen prispevek za osvoboditev, pa naj nam bo to všeč ali ne,« je še dejal predsednik republike, ki je ožigosal poskuse razvrednotenja njihovega deleža v boju proti nacifaš-izmu. Napolitano je vsekakor izrazil pričakovanje, da bo letošnji 25. april resnično skupni praznik, ne glede na to, kateri prispevek k osvoboditvi bo ta ali oni hotel izpostaviti. avtomobilska industrija - Turinski koncern z rdečo bilanco Nepotrjeni glasovi, da se Fiat z G IVI pogaja za prevzem Opla TURIN - Avtomobilski koncern Fiat bi lahko sklenil partnerstvo tudi z Oplom, potem ko se že dolge tedne pogaja za zavezništvo z ameriškim Chry-slerjem. Po nepotrjenih, a vztrajnih glasovih naj bi bila namreč turinska avtomobilska hiša pripravljena na prevzem večinskega lastniškega deleža v Oplu, nadzorovani družbi General Motorsa (GM). Neposredno zainteresirani sicer novice ne komentirajo, a po pisanju nemškega tiska bi morala biti pogajanja med Fiatom in GM že tako daleč, da bi lahko sporazum podpisali prihodnji torek. Če se bodo pozitivno iztekla tako pogajanja s Chryslerjem kot z GM, bo Fiat postal ena največjih svetovnih avtomobilskih skupin. Fiatovi računi pa so medtem spet v rdečih številkah. Prvo četrtletje letošnjega leta je turinska avtomobilska družba končala s 411 milijoni evrov čiste izgube, kar je 300 milijonov več, kot so predvidevali analitiki. V prvem četrtletju lanskega leta je imel Fiat čisti dobiček v vrednosti 427 milijonov evrov. Prihodki (11,3 milijarde evrov) so se v prvih treh mesecih zmanjšali za 25,3 odstotka v primerjavi z enakim lanskim četrtletjem, obseg poslov pa se je zmanjšal v vseh sektorjih. Čista zadolžitev skupine se je v obravnavanem obdobju povzpela na 6,6 milijarde evrov (lani 5,9 milijarde), medtem ko se je likvidnost povečala od 3,9 milijarde konec leta 2008 na 5,1 milijarde evrov. Za preostanek leta 2009 v Turinu predvidevajo »izboljšanje tržnih razmer«, tako da bi bilo redno poslovanje skupine ob koncu leta vredno več kot milijardo evrov, medtem ko se bo globalno povpraševanje po njegovih proizvodih znižalo za 20 odstotkov. Predvideni čisti dobiček ob koncu leta naj ne bi presegel sto milijonov evrov, potem ko so še januarja letos predvidevali najmanj tristo milijonov. Če je največ izgube koncern zbral pri proizvodnji gradbenih strojev in industrijskih vozil, se z rožnatim položajem ne more pohvaliti niti avtomobilska hiša. Fiat Group Automobiles je v prvem četrtletju pridelal 30 milijonov evrov tekoče izgube, kar gre na račun manjše prodaje vozil, predvsem januarja in februarja. Vzposredno so v Turinu krčili proizvodne stroške (tudi z dopolnilno blagajno, op.ur.). V marcu se je trend povpraševanja nekoliko izboljšal, kar je učinek finančnih spodbud, ki so jih uvedli v nekaterih državah zahodne Evrope in v Braziliji, kjer Fiat ostaja vodilni ponudnik na tamkajšnjem avtomobilskem trgu. župana - Delanoe napadel Alemanna Polemične puščice med Parizom In Rimom PARIZ, RIM - Prva občana Pariza in Rima sta se zapletla v ostro polemiko. Pariški župan Bernard Delanoe, sicer predstavnik socialistične stranke, je dejal, da bo s sedanjim desničarskim rimskim županom Giannijem Alemannom težko ohranil takšne odnose, kakršne je imel z njegovima predhodnikoma Fran-cescom Rutellijem in Walterjem Veltro-nijem, češ da je Alemanno »pričel svoj mandat z rimskim pozdravom«. To je Delanoe povedal na sprejemu mladih predstavnikov italijanske Demokratske stranke, ki jih je spremljal njen sekretar Dario Franceschini. Alemanno je takoj repliciral, češ da so izjave pariškega kolege »lažne, žaljive in nesprejemljive«, in pozval italijanskega veleposlanika v Parizu, naj ustrezno nastopi. V bran prvega občana Rima so se tudi odločno postavili predsednik poslanske zbornice Gianfranco Fini ter ministra za zunanje zadeve Franco Frattini in za evropske zadeve Andrea Ronchi. Od Delanoeja so zahtevali, naj se opraviči. BERNARD DELANOE ansa GIANNI ALEMANNO ansa Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 trst@primorski.eu 527 Petek, 24. aprila 2009 SVET / APrimorski ~ dnevnik Nič ni boljšega, kot da Kraševec podari Kraševcu vinsko trto! Sežanski župan Davorin Terčon je v tem duhu sodelovanja in prijateljstva posredoval zgoniškemu županu Mirku Sardoču potomko 230 let stare vinske trte, ki so jo posadili na dvorišču vinoteke v Zgoniku. To je trta sorte refošk, ki daje vino teran in prihaja s Tur-kove domačije v Šepuljah. Toda to je bilo tudi in morda predvsem dejanje, ki simbolizira plodne odnose med občinama na skupnem območju oz. »enem samem Krasu«. Obenem pa predstavlja tudi vztrajnost, ki je vselej zaznamovala kraške kmete. Ti niso namreč nikdar zapustili svojih vinogradov, kot je to poudaril predsednik Konzorcija Kras Andrej Bole, in jim je uspelo dokazati, da znajo proizvajati kakovostno vino in ga tudi prodajati. Sadiko vinske trte sta podarili lastnici Duša in Anamarija Turk in so jo posadili v sredo zvečer na slovesnosti, ki sta jo priredili občini Zgonik in Sežana v sodelovanju s Konzorcijem Kras in Konzorcijem kraških pridelovalcev terana iz Sežane. Zanjo bo skrbel vinogradnik Stanko Milič, ki ima že v varstvu - kot je sam povedal - najstarejši vinograd na Krasu. Zgoniški in sežanski župan sta s posaditvijo trte obeležila dan zemlje, program pa je oblikoval oktet Odmevi iz Saleža pod vodstvom Rada Miliča. Uradnemu delu je sledila de-gustacija teranov iz občin Zgonik in Sežana, s katero so se predstavili člani dveh konzorcijev. Za geslo prireditve so izbrali verze Otona Župančiča Moja duša je ži-dane volje, kot bila bi pila kraški teran. Srečanja se je udeležilo lepo število ljudi, med katerimi so bili tudi dolinski občinski odbornik Antonio Ghersinich in devinsko-nabrežinski župan Giorgio Ret, medtem ko je pokrajinsko upravo zastopal pokrajinski svetnik Zoran Sosič. Slovesno predajo trte je uvedel Sar-doč, ki je poudaril, da je Kras edinstveno območje z lastno identiteto ter specifičnimi značilnostmi. To je izjemno naravno okolje z izrednim razvojnim potencialom, ki ga je mogoče izkoristiti le s skupnim povezovanjem in sodelovanjem. To je bil tudi namen srečanja županov obmejnih občin, ki je bilo pred kratkim v Lipici, je spomnil Sardoč in naglasil, da je cilj tudi usklajena kraška ponudba. Posaditev 230 let stare trte to tudi konkretno simbolizira. Za okrepitev že plodnega sodelovanja se je zavzel tudi Terčon in izrazil upanje, da »bo trta rastla kot naši odnosi in prijateljstvo«. Posaditvi trte je v notranjosti vino-teke sledila degustacija teranov članov konzorcijev, ki sta jih predstavila Majda Brdnik v imenu sežanskega konzorcija in sam Bole. S svojimi terani so se predstavili Matej Skerlj (Salež), Andrej Skerlj (Bajta pri Saležu), Stanko Milič (Zgonik), Roberto Savron (Zgonik), Vinakras Z.O.O. Sežana, Boris Lisjak (Dutovlje), Širca Ko-drič (Godnje), Vina Štoka (Krajna Vas) in David Štok iz Dutovelj. A.G. Zgoraj levo posaditev potomke več kot 230 stare vinske trte sorte refošk. Oktet Odmevi je pozneje zapel tudi na degustaciji teranov (zgoraj desno). Desno slovesnost na dvorišču vinoteke v Zgoniku kroma Demokratska stranka mora spet pridobiti prvotni duh, s pomočjo katerega je prejela milijone glasov. Toda nujni so obnova in novi projekti, ki morajo biti dolgoročni. Alternativa Berlus-conijevi vladi oziroma prevladi je namreč mogoča. Pri tem pa morajo sodelovati vsi in mora vsak zgraditi del projekta. Prav tako kot so nekoč gradili katedrale, se pravi z mislijo uprto na sinove in sploh bodoče generacije. To je povedal včeraj popoldne Enrico Letta v Narodnem domu, v katerem je predstavil svojo knjigo Zgraditi katedralo - ker Italija mora spet imeti velike ambicije (Costruire una cattedrale -Perche l' Italia deve tornare a pensare in grande, založnik Mondadori). Srečanja se je udeležilo mnogo ljudi, na okrogli mizi, ki jo je povezoval profesor na vi-demski univerzi Francesco Russo, pa so o knjigi in sploh italijanskem političnem prizorišču govorili predsednik Breda-Fincantieri Corrado Antonini, direktor Fundacije Nord-Est iz Benetk Daniele Marini in odgovorni urednik dnevnika Il Piccolo Paolo Possamai. Letta ponuja v knjigi politično razmišljanje o prihodnosti Italije in Demokratske stranke v obdobju, ki ga zaznamujeta težko stanje in splošna zmeda. Namen publikacije je spodbujati soočanje in razpravo v stranki o vseh težavah, ki zavirajo razvoj in konkurenčnost države, še zlasti sredi hude gospodarske in družbene krize. Katedrala je v tem smislu prispodoba skupnosti, ki združi moči in se loti gradnje obsežnega in dol- 1 jJ ■ j __ \ V Narodnem domu so včeraj predstavili knjigo Enrica Lette (prvi z leve) Zgraditi katedralo kroma goročnega projekta. To pa bo mogoče le, če se bodo znali ljudje znebiti obsedenosti s »sedanjostjo«, ki je poleg političnega razreda (zgovorno je obnašanje premiera Berlusconija, ki odloča vselej na osnovi javnomnenjskih raziskav) že »okužila« domala vso italijansko družbo, opozarja Letta. Ta obsedenost pelje namreč le do redkih takojšnjih rezultatov in oškoduje prihodnost zanamcev. Sicer je Letta v zvezi s politično sceno povedal, da se je ta popolnoma spremenila in še se bo. Delitve med levico in desnico ni več, pač pa so danes volilci po njegovih besedah razdeljeni na tri dele, in sicer na progresiste, reformiste in populiste. Demokratska stranka mora zato prepričati zmerno sredino, ker sama ne bo zmogla dobiti večine glasov. Če tega ne bo storila ali se tega sploh ne bo lotila, pravi Letta, se je funkcija DS že izjalovila. Kandidaturo Pozor na novo smer vožnje pri Sv. Vidu Tržaška občina sporoča, da bodo danes začela dela za ureditev cestne signalizacije na ulicah Giustinelli in San Daniele pri Sv. Vidu, kjer namerava občina spremenili smer vožnje. Ulica Giustinelli je namreč danes dvosmerna, v prihodnje pa bo samo enosmerna, medtem ko je Ulica San Daniele danes enosmerna, v prihodnje pa bodo tu uvedli nasprotno smer vožnje. Z deli bodo začeli danes ob 9. uri. Če bodo vremenske razmere dovolile, bo do večera že vse nared. Tržaški univerzitetniki pomagajo v Abrucih Tudi tržaška univerza se je aktivirala v pomoč prebivalcem Abrucev, ki jih je prizadel potres. V sodelovanju s civilno zaščito je skupina študentov pred dnevi odpotovala v Občino MOnte-reale v okolici LAquile, kjer si ogleduje posledice potresa na štiridesetih zgradbah. Z njimi so se na pot podali tudi docenta inženirstva Salvatore Noe oz. projektiranja Natalino Gat-tesco in inženir Fabio Zorzini. Po prvih podatkih naj bi bilo tu 80% doslej pregledanih zgradb nepoškodovanih. Ureditev arhiva Tržaška občina sporoča, da bo zaradi prepotrebne ureditve dokumentarnega gradiva študijska dvorana arhiva v Ul. Punta del Forno 2 zaprta od ponedeljka, 27., do četrtka, 30. aprila. Služba bo začela spet delovati od ponedeljka, 4. maja. Prošnje za pokrajinske poletne centre in letovišča Tržaška pokrajina sporoča, da bodo prošnje za poletne centre in letovišča za mlade začeli zbirati v ponedeljek, 27. aprila. Interesenti morajo ob osebnem dokumentu in davčni številki s seboj imeti potrdilo o družinskem ekonomskem stanju ISEE (ne več kot 12 tisoč evrov). Več informacij je na voljo na strani www.provincia.trieste.it Debore Serracchiani je Letta v pogovoru z novinarji ocenil pozitivno, vendar bi lahko bili seznami kandidatov za evropske volitve »boljši«. Mimo imen posameznikov je vsekakor poglaviten politični boj, je poudaril Letta. Nujno pa je prenehati s polemikami, ker je drugače tveganje, da se politiko prepusti Ber-lusconiju. Nasprotno, zgraditi je treba verodostojno in konkretno alternativo. A.G. zgonik - Občina Sežana na dan zemlje podarila potomko 230 let stare trte sorte refošk »Naj vinska trta raste kot naše prijateljstvo« Sardoč: Simbol usklajene kraške ponudbe - Trto posadili na dvorišču vinoteke politika - Enrico Letta v Narodnem domu predstavil svojo knjigo Zgraditi katedralo »Alternativa Berlusconijevi (pre)vladi • v • i • je mogoča, a zgraditi jo moramo vsi skupaj« 8 Petek, 24. aprila 2009 SVET / 25. april - Vrsta spominskih komemoracij in polaganj vencev Spomin na vse, ki so svoja življenja izgubili v NOB Osrednja slovesnost bo jutri v Rižarni, kjer bosta osrednja govornika Premolinova in Dipiazza Pred nami je 25. april, praznik osvoboditve, praznik zmage nad nacifašiz-mom, praznik svobode. Od danes do prihodnjega tedna se bodo v mestu in po vaseh zvrstile komemoracije in svečanosti ob spomenikih padlim za svobodo. DANES Predstavniki tržaške občine in pokrajine se bodo danes ob 8.30 zbrali na Malem trgu za županstvom. Vence bodo nato položili k obeležjem v Parku spomina pri Sv. Justu, v Istrski ulici, v Ul. Massimo DAzeglio, na Vrdelski cesti 25, Ul. Ghega in na openskem strelišču. Zahodnokraški rajonski svet bo danes počastil praznik odporništva. Delegacija, ki jo bo vodil predsednik Bruno Rupel, bo ob 17. uri položila venec ob spomenik padlim v NOB na Proseku, ob 17.15 ob spomenik na kontovelskem pokopališču, ob 17.30 pa ob spomenik padlim v Križu. Združenje odbor za spomenik padlim iz Škednja, Sv. Ane in Kolon-kovca bo danes ob 15.30 polagalo cvetje na vojaškem pokopališču (Ul. della Pace) , ob 16. uri pa na glavnem pokopališču. Kot običajno bodo svoje padle in vse žrtve fašizma počastili tudi v repentabr-ski občini. Vence bo občinska uprava polagala pri spomenikih padlim danes ob 19.40 pred spomenikom padlim v Repnu, ob 20. uri na grob komandanta Bazoviške brigade Franca Nemgarja na pokopališču na Colu, ob 20.15 pred spomenikom vsem žrtvam fašizma na Colu, kjer bo sodeloval MoPZ Kraški dom in še ob 20.30 v kulturnem domu na Colu, ko bodo predstavili knjigo domačinke Vilme Purič Burjin čas. Miljska občina bo 64-letnico osvoboditve proslavila danes; zbirališče bo na Marconijevem trgu ob 14.30, od koder bo delegacija z venci krenila proti spomenikom in spominskim obeležjem. Najprej bo to storila pri spomeniku Alme Vivoda v Ul. Pindemonte, nato pri obeležju E. Mariani-ju in O. Buttorazu, na partizanskem pokopališču, pri spomeniku padlim pri Koroščih, pri obeležju L. Maura v Starih Miljah in spomeniku padlim v Čamporah. JUTRI Osrednja svečanost ob 25. aprilu bo jutri v Rižarni. Ob 11. uri, po prihodu častne vojaške čete, praporov krajevnih uprav in polaganju vencev predstavnikov oblasti in združenj bosta za mikrofon stopila dolinska županja Fulvia Premolin in tržaški župan Roberto Dipiazza. Nika Pregarc in Diego Muratore bosta prebrala odlomka pričevanj deportirank Eme Tul in Jolande Marchesic. V uradni del komemoracije bo tudi letos vključen Tržaški partizanski pevski zbor Pinko Tomažič, ki bo zapel priljubljeni Bella ciao in Vstajenje Primorske. Sledili bodo katoliški, luteranski in srbsko-pravoslavni verski obredi (judovskega ne bo). Slovesnost se bo zaključila z že običajnim koncertom partizanskega zbora. TPPZ Pinko Tomažič čuti kot svojo dolžnost, da se ob 25. aprilu s svojo pesmijo spomni vseh, ki so se borili v NOB in žrtvovali svoja življenja, zato da bi lahko bodoče generacije živele v miru in v boljšem ter pravičnejšem svetu. Zato vabi vse, da se po uradni slovesnosti zadržijo še na krajšem koncertu in da s seboj prinesejo cvet, ki ga bodo položili pred obeležje, za katerim je shranjen pepel tisočih, ki so jih barbarsko uničili nacistični morilci in njihovi fašistični sodelavci. Združenje Odbor za spomenik padlim v NOB iz Škednja, Sv. Ane in Ko-lonkovca vabi na tradicionalno svečanost jutri ob 9.30 pri spomeniku (Istrska ulica 192). Slavnostni govornik bo Milan Pahor, sodeloval bo MePZ Rdeča zvezda- Devin. Tržaška pokrajinska Federacija SKP -EL obvešča, da bo jutri priredila antifaši-stični sprevod, ki bo ob 10.30 startal izpred spomenika padlim iz Škednja, Sv. Ane in Kolonkovca (na Istrski ulici) in dospel do Rižarne ob 11.uri, ravno pravočasno za udeležbo na svečanih praznovanjih 25. aprila. Predlog sprevoda je narekovala potreba po poudarku antifašizma v smislu ustanovne vrednote italijanske republike in reakcije na klavrno vsedržavno razpravo ob soudeležbi nekaterih vladnih predstavnikov, v prvi Predstavniki Občine in Zveze borcev iz Postojne so včeraj ob prisotnosti pokrajinskega vodstva VZPI-ANPI položili venec k obeležju obešenim talcem v Ul. Ghega kroma vrsti obrambnega ministra La Russe. Udeležba na sprevodu bo tudi priložnost omikanega odgovora na novo mazaško akcijo, ki je prizadela številne spomenike in celo pokopališča kraških vasi v torek ponoči in da bi pristojne oblasti opozorili na potrebo po višji stopnji nadzora za preprečitev podobnih namenov od tu do prvega maja - praznika dela. Z ozirom na to izraža pokrajinska federacija SKP - EL tudi željo, da bi se letos ne ponavljali antipatični preprečevalni posegi na račun mladenk in mladincev, ki bodo svoje vasi okrasili z rdečimi zastavami v znak proslavljanja praznika dela. Delegacija krožka Kras- Altipiano Stranke komunistične prenove bo položila venec na spomenike padlim, ki so postavljeni na vzhodnem Krasu in v Občini Devin-Nabrežina: ob 8.25 v Prečniku, ob 8.45 v Praprotu, ob 8.55 v Šempolaju in ob 9.15 v Nabrežini oz. ob 9. uri na Opčinah, ob 9.15 v Trebčah, ob 9.30 na Padričah, ob 9.45 v Gropadi in ob 10. uri v Bazovici. Miljska občinska uprava bo ob 9. uri položila venec na spomenik Luigija Frausina, za mikrofon bodo stopili župan milj-ske občine Nerio Nesladek, za njim pa še odbornik Društva Slovencev miljske občine Samo Ferluga, član pokrajinskega predsedstva VZPI -ANPI Fabio Vallon in zgodovinar Giovanni Miccoli. Sledil bo sprevod k miljskemu spomeniku padlim v osvobodilni vojni s polaganjem venca. Ob zaključku slovesnosti bo zbor Jadran zapel nekaj priložnostnih pesmi. SKD Valentin Vodnik iz Doline prireja jutri svečanost pri dolinskem spomeniku padlim v NOB »na Taborju«, kjer bosta ob 17. uri glavni govornici Stanka Hro-vatin in Margherita Hack. Na slovesnosti bosta sodelovala Pihalni orkester Breg pod taktirko Maurizia Codricha in MoPZ Valentin Vodnik z Anastazijo Purič. Podobno bo tudi v devinsko-nabre-žinski občini, kjer bodo jutri v sodelovanju s krajevno sekcijo VZPI polagali vence pred spomenike: ob 7.30 pred županstvom, ob 7.40 v Slivnem, ob 7.50 v Medji vasi, ob 8. uri v Devinu, ob 8.05 v Vižovljah, ob 8.10 v Cerovljah, ob 8.15 v Mavhinjah, ob 8.25 v Prečniku, ob 8.40 v Trnovci, ob 8.45 v Praprotu, ob 8.55 v Šempolaju, ob 9.10 v Križu in ob 9.10 v Nabrežini. Na na-brežinskem trgu bo nato svečanost. V NEDELJO Svoje padle za svobodo bodo v nedeljo počastili tudi pri Sv. Ivanu. Slovensko kulturno društvo Slavko Škamper-le in Odbor za počastitev padlih v NOB od Sv. Ivana in s Kolonje bosta ob 11. uri priredila spominsko svečanost pred spominsko ploščo na pročelju zapuščene stavbe Narodnega doma na Vrdelski cesti. Posegel bo predstavnik pokrajinskega odbora VZPI-ANPI Edvin Švab in nastopili pevci mladinskega zbora Tončka Čok iz Lonjerja. Nato se bodo pomaknili do Ul. Pindemonte k spomeniku Alme Vivoda in še k obeležju v Podlonjerju in k spomeniku v Lonjerju. danes Zaključuk srečanja dijakov Campus Dijaki petih italijanskih in slovenskih šol iz Kopra, Pirana in Trsta bodo danes zaključili dvodnevni čezmejni kampus, ki je del celoletnega mednarodnega projekta. V sklopu projekta so se dijaki razdelili v pet skupin, sledili pa so tudi trem tematskim srečanjem, na katerih so spoznali italijanski oziroma slovenski šolski sistem, a tudi spregovorili o evropskih dimenziji današnjih šol. Včeraj so se dijaki, med katerimi je tudi skupina liceja Franceta Prešerna iz Trsta, zbrali v Kopru in predstavili zaključke svojega večmesečnega dela. Danes se bo soočanje in izmenjava vtisov nadaljevalo na tržaškem liceju Galilei. Italijanskim in slovenskim dijakom bo ob 11.30 spregovoril tudi pesnik Miroslav Košuta. adriano dugulin - Direktor mestnih muzejev Očistili vse spomenike »Verjamem, da mora biti direktor mestnih muzejev v službi vsega mesta« - Vandalska dejanja tudi kazniva ADRIANO DUGULIN kroma Posledice pohoda skupine van-dalov, ki so v ponedeljek ponoči posejali Kras s kljukastimi križi in napisi proti Slovencem, niso več vidne. Direktor mestnih muzejev Adriano Du-gulin, ki je odgovoren tudi za spomenike in spominska obeležja na tržaškem območju, je odredil takojšnje čiščenje napisov, ki so se pojavili na avtobusnih postajah, spomenikih padlim in celo pokopaliških zidovih. »Z občinskim uslužbencem Borisom Jureticem smo zbrisali kljukaste križe na stebrih pri Nabrežini, na openskem strelišču, nekaterih tablah, avtobusnih postajah, na zidu openske vojašnice, spominskem obeležju na pročelju cerkve v Padričah in celo na zidu trebenskega pokopališča. To dejstvo me je posebno prizadelo, saj sramotilni napisi v Trebčah kažejo, da vanda-li ne spoštujejo niti pokopališč,« je dejal Dugulin in pristavil, da je mazanje javnih objektov kaznivo dejanje, ki bi ga morale oblasti preganjati. Dugulin je prepričan, da mora biti direktor mestnih muzejev v službi vsega mesta. »Verjamem, da morajo biti javne ustanove brez strankarskih zastav. Zato morajo spoštovati vse komponente tega mesta, v prvi vrsti zgodovinske, in vrednotiti njihovo prisotnost, krepiti sodelovanje, iskati skupne cilje. Taka vandalska dejanja pa vodijo v povsem nasprotno smer, saj pospešujejo nerazumevanje in razlike.« Po Dugolinovem mnenju so van-dalska dejanja posledica nevednosti in nespoštovanja do zgodovine. Tudi zato bo, dokler bo načeloval tržaškim občinskim muzejem, skrbel za čistočo vseh spomenikov. S srčno željo, da se mu ob jutrišnjem dnevu osvoboditve ne bi bilo treba ukvarjati z novimi skrunilci. Občane pa vseeno poziva, naj ob morebitni ponovitvi mazaških akcij nemudoma obvestijo njegovo direkcijo (040 310500). »Nismo gasilci, a v nekaj urah smo lahko operativni ... « (pd) Tudi openski spomenik je bil včeraj ponovno čist kroma predavanja - Šoli Gruden in Kosovel O možnostih in pasteh interneta Na pobudo zavodskih svetov srednjih šol Gruden in Kosovel so na tamkajšnjih šolah stekla predavanja o nevarnostih, ki pretijo učencem ob uporabi interneta. V ta namen je ravnatelj povabil kot predavateljico psihologinjo in kriminologinjo dr. Danielo Quarel-lo, da bi se o tej aktualni temi pogovorila z učenci. Danes domala vsaka naša družina že razpolaga z računalnikom, ki ga uporablja v najrazličnejše namene. Otroci si ga privoščijo, če ne že prej, navadno po večerji, ko so starši bolj pozorni na televizijski dnevnik ali na kako zabavno oddajo. Zelo radi se spuščajo v klepetalnice, kjer se srečujejo z vrstniki in se z njimi zaklepetajo tudi dalj časa, sicer pa nič manj kot odrasli, ko se srečajo s prijatelji na trgu ali v baru. Možnosti, ki jih to novejše medijsko sredstvo ponuja, so neštete, skrivnostne, mikavne in utegnejo biti seveda tudi nevarne. Nevarnosti so sicer povsod, na cesti, na delovnem mestu, v šoli, na stadionu in marsikje; zaradi tega pa nihče ne ostaja samo doma, le previdni je treba biti. Isto velja za internet, trdi psihologinja Quarello, ki med drugim poučuje na policijski šoli v Trstu in ima na tem novejšem področju sporočanja že dolgoletno izkušnjo. Med drugim se je s predavanjem na isto temo predstavila lani na liceju Slomšek, letos pa je kar polno zasedena s posegi na raznih šolah. Svoje posege je na obeh naših šolah prilagodila različni starosti otrok, saj se učenec v prvem razredu srednje šole kar precej razlikuje od učenca, ki je že v tretjem razredu. Vsi pa so bili nad njenim izvajanjem zelo navdušeni. Predavateljica jim je med drugim kar brez ovinkov in neumestnega prikrivanja spregovorila o pedofiliji in jim predstavila lik pe-dofila ter metode, ki jih pedofili uporabljajo pri zasledovanju svojih ciljev. Po predhodni domeni z vodstvom šol je predavateljica prilagodila svoj poseg tudi za starše učencev, ki so z velikim zanimanjem sledili njenemu izvajanju 22. t.m. v Nabrežini, podobno srečanje pa je predvideno še na openski srednji šoli 28. t.m. ob 16. uri. Za poseg s starši je bil odmerjen le čas ene ure, vendar se bodo za poglobitev problematike posamezni starši lahko zadržali s predavateljico tudi dlje. / TRST Četrtek, 23. aprila 2009 9 karitas - Srečanje s predstavniki združenj in institucij Che v Aristonu Proti revščini je nujno potreben skupen nastop Tržaška pokrajina naj uvede stalno omizje, ki bi delovalo kot opazovalnica potreb prebivalstva prvo svetovno vojno Od danes do torka bodo v kinodvo-rani Ariston predvajali film Che, ki ga je podpisal Steven Soderberg in v katerem igralec Benicio Del Toro odigra glavno vlogo. Film prikazuje vzpon in padec revolucionarja argentinskega rodu Ernesta "Che" Gue- Rdeči križ med Tržaška Karitas nikakor noče ostati križem rok pred današnjo krizo, ki je neusmiljeno udarila po gospodarstvu in po trgu dela.»Mi začetku januarja so tudi škofi iz Triveneta na rednem zasedanju razpravljali o krizi in njenih posledicah na družine. V pastoralni noti so naposled zabeležili željo, da bi se župnije in združenja aktivirali v solidarnostnih pobudah,« nam je včeraj povedal ravnatelj tržaškega škofijskega Karitasa Mario Ravalico. Na poziv škofov so se prvi odzvali ravnatelji petnajstih Karitasov, ki so sklenili, da bodo okrepili svoje storitve, kot so menza za reveže in možnost prenočitve v svojih strukturah; v sredo pa so bile na potezi še druge organizacije, ki si prizadevajo, da bi nudile pomoč ljudem v stiski. Ravalico nam je povedal, da se število Tržačanov, ki je v zadnjih časih poiskalo pomoč pri njih izredno naraslo, tako da zaobjema celo 72% vseh gostov. Stanje v našem mestu je torej iz dneva v dan bolj kritično, zato se je Karitas odločila za srečanje s predstavniki občine, pokrajine, tržaškega podjetja za ljudske gradnje ATER, Trgovinske zbornice, pokrajinskih sindikatov Cgil, Cisl in Uil, združenj in-dustrialcev in obrtnikov, SKGZ, združenja Confcooperative in fundacije Casali, na katerem je beseda tekla o smernicah za nadaljnje ukrepe proti revščini. »Pogovor je bil izredno koristen, saj je vsak izrekel svoje mnenje, naposled pa so se vsi strinjali, da bi bilo potrebno poseči najprej na pokrajinski ravni in seveda s pomočjo Pokrajine Trst,« je dejal Ravalico. V ta namen so Pokrajino pozvali naj ustanovi stalno omizje, ki bi ga sestavljale tako in-štitucije kot prostovoljna združenja za pomoč potrebnim in bi opravljal funkcijo nekakšne opazovalnice nad potrebami prebivalstva. Nekaj konkretnih predlogov je bilo izrečenih že na srečanju. Karitas bo odprla posebno okence, pri katerem bodo predstavniki sindikatov oziroma izvedenci nudili vsakovrstne informacije o obstaja-jočih storitvah in obiskovalcem postregli s serijo novosti, kot so na primer socialni blažilci oziroma možnost plačevanja na obroke. Kot smo sicer že poročali, bo Karitas v sodelovanju z Občino Trst uredila solidarnostni sklad za posameznike in družine v stiski. Pomagala jim bo pri upravljanju denarja: občinska uprava bo v ta namen dodelila 20 tisoč evrov, Karitas pa 35 tisoč evrov. K pobudi so pristopili tudi operaterji socialnega področja, župnije in sindikati, združenja in pa oskrbovalne ustanove; fonde bodo hkrati zbirali v nedeljo, 31. maja, v vseh župnijah. (sas) Tudi v našem mestu je stanje iz dneva v dan bolj zaskrbljujoče kroma licej slomšek - V noči na četrtek Vandali vdrli v šolo Znesli so se nad avtomatom za hrano in pijačo - Mladi postajajo roparji zaradi dolgčasa? Tržaški vandali se ne znašajo samo nad spomeniki in parkiranimi avtomobili, ampak tudi nad prehramb-nimi avtomati. Tistimi velikimi oma-rami-hladilniki, ki v zameno za nekaj kovancev ponujajo osvežujoče napitke ali sladke in slane prigrizke. Z avtomati so opremljene tudi slovenske višje šole, dijakinje in dijake liceja Slomšek pa je včeraj zjutraj čakalo neprijetno presenečenje. Očitno je namreč bilo, da so ponoči šolo obiskali tatovi, glede na rezultat njihovega obiska pa je mogoče sklepati, da ni šlo za profesionalce, ampak najverjetneje za skupino mladih vandalov. Ti so se namreč znesli »le« nad avtomatom v pritličju svetoivanskega liceja in ga povsem razdejali. Najbrž so bili lačni, ali samo zdolgočaseni: kot opozarjajo sile javnega reda je prav dolgčas največkrat razlog za podobna vandalska dejanja. S seboj so vsekakor odnesli nekaj evrov in zavojčkov hrane, ki so jih našli v avtomatu ... Tržaška občina vabi danes ob 10.30 v rastlinjak vile Revoltella, kjer bodo po srečanju odprli razstavo o humanitarnem delovanju Rdečega križa v prvi svetovni vojni. Roman o malverzacijah javne uprave Giovanni Gargano je bil več let funkcionar finančnega ministrstva. Najbrž je prav med svojo poklicno potjo našel navdih za roman Alfo - le voci di fuori, v katerem je opisal malverzaci-je javne uprave, nespoštovanje javnih razpisov in prikrivanje. Knjigo bodo danes ob 18. uri predstavili v knjigarni Minerva (Ul. san Nicolo 20). Jazz koncert v baru Knulp Trio MNP, ki ga sestavljajo Tristan Honsinger, Giovanni Maier in Daniele DAgaro, bo nocoj nastopil v knjigar-ni-baru Knulp (Ul. Madonna del Mare 7/a). Pričetek ob 20.45. Pomladni praznik Krožek Mavrica Arcigay Arcilesbica iz Trsta prireja danes pomladni praznik v miljskem kopališču Baba Beach (Cesta za Lazaret 89). Od 22. do 4. ure bo prisotne zabaval DJ Ikeja&Fabrix, z izkaznicami združenja Arci bo vstop prost. Carsiana spet vabi v naravo Botanični vrt Carsiana med Gabrov-cem in Zgonikom bo jutri odprl svoja vrata. Tako jutri kot v nedeljo bodo upravitelji za obiskovalce poskrbeli za vodene oglede v slovenskem (ob 15. uri) in italijanskem jeziku (ob 16. in 17. uri). Carsiana bo odprta od torka do petka od 10. do 13. ure, ob sobotah in praznikih (tudi ob 1. maju) od 10. do 13. ure in od 15. do 19. ure. Več informacij je na voljo na spletni strani www.carsiana.eu oziroma na telefonski številki 040/229573. Spomin in odporništvo danes V škedenjskem Ljudskem domu Zora Perello bo v torek ob 18.30 srečanje z naslovom Spomin in odporni-štvo danes. Posegli bodo duhovnik Dušan Jakomin, Aljoša Žerjal, Pier Paolo Zurlo in Liliana Saetti. milje - Včeraj zgodaj zjutraj Potopil se je čoln Posegli so miljski gasilci, ki so čoln dvignili na površje - Vzroki nesreče neznani MILJE - Konec dober, vse dobro, saj se je potopitev čolna k sreči zaključila brez hujših posledic. V miljskem »portiču« se je včeraj zjutraj potopil ribiški čoln. Ob 7. zjutraj je pokrajinsko poveljstvo tržaških gasilcev prejelo telefonski klic, ki je obveščal, da leži na dnu miljskega kanala manjši ribiški motorni čoln. Na kraj nesreče se je nemudoma odpravila skupina potapljačev, ekipa miljskih gasilcev s svojimi vozili, iz starega pristanišča pa je odplul tudi gasilski motorni čoln. Potapljači so potopljeni čoln ovili s posebnimi vrvmi, gasilski čoln, opremljen z motorno črpalko, pa je iz notranjosti ribiškega čolna izpraznil vso vodo. Gasilsko vozilo z žerjavom, ki je bilo na pomolu, je lahko tako čoln potegnilo na suho, po skoraj štirih urah dela pa so se gasilci vrnili v svoje kasarne. ulica giulia - Avto povozil mamo in sinčka Spektakularna nesreča k sreči brez hujših posledic Deževno vreme in spolzko cestišče sta včeraj povzročila nekaj nevšečnosti. Najhuje je bilo na Ulici Giulia, kjer je voznica modrega fiata 600 na prehodu za pešce povozila mlajšo žensko in njenega sina. Na kraj nesreče je nemudoma privozil rešilec, iz informacij, ki smo jih utegnili zbrati, pa pešcema ni bilo hujšega. Medtem ko je zdravstveno osebje preverjalo stanje obeh žrtev nesreče, so redarji skušali ugotoviti njene vzroke. Zaradi tega je bil promet med mestnim središčem in Svetim Ivanom včeraj popoldne precej kaotičen. 1 0 Petek, 24. aprila 2009 TRST / rai - Slovenski programi Sonja, televizijsko pričevanje o ženskem trpljenju pod fašizmom Zgodbe o trpljenju lahko včasih zaživijo kot plemenit poziv k miru. Takšna je zgodba Sonje Amf Kocjan, ki jo je najprej Loredani Gec (na slikipričevalka in »zapisoval-ka«, KROMA) zaupala v obliki radijskega (dvodelnega) intervjuja, nato pa še v filmsko dodelani obliki televizijskega dokumentarca. Film s preprostim naslovom Sonja bo po slovenskem televizijskem dnevniku na sporedu v soboto, včeraj pa so ga krstno predvajali v dvoranici Ota-Luchetta-D'Angelo. Realizacija dokumentarca je za slovenske programe Rai vsakič pomemben dosežek, tudi zaradi omejenih sredstev, njegovo predvajanje pa prazničen dan: Mirjam Koren, odgovorna za slovenske programe je obenem opozorila, da se njihovi dokumentarci uveljavljajo v širšem kontekstu. Kot novo, v dvojnem pomenu zgodovinsko poglavje deželnega sedeža Rai je pripravo tega dokumentarca komentiral odgovorni za deželni sedež Roberto Collini. Gre namreč za pričevanje Sonje, ki je kot dekle šla skozi fašisti- čne zapore in doživela mučenje v zloglasni vili Triste v Ul. Bellosguardo. S preprostimi, umirjenimi besedami se v filmu spominja svojega otroštva, groznih let svoje prve mladosti, nato srečnejšega obdobja, ko je v zakonu in materinstvu skušala preboleti svoje travme in fizične rane. Njeno zgodbo lepo zaokrožita pričevanji hčerke Edit (z možem sta izbrala to ime v spomin na vse Edit umrle v taboriščih) in vnukinje Ginevre. Kot toliko drugih, ki so prestale nečloveška mučenja, tudi Sonja svoji hčerki ni pripovedovala o tem, kar je morala prestati, zato ona dolgo ni razumela, zakaj njene mamice ni doma in mora hodit po bolnicah ... Naučila pa jo je strpnosti, saj - kot Sonja sama pove v filmu -iz sovraštva se rodi samo sovraštvo. Kot so že prvi radijski zapis Sonjine zgodbe oddajali 25. aprila, bodo tudi filmskega. S tem je izpostavljen pomen tega dne, ob tem pa se bo tudi drugim razkrila zgodba - tako Loredana Gec, avtorica scenarija in režiserka filma -, ki je njo vsestransko obogatila. Včeraj danes Danes, PETEK, 24. aprila 2009 FIDEL Sonce vzide ob 6.04 in zatone ob 20.03 - Dolžina dneva 13.59 - Luna vzide ob 5.13 in zatone ob 19.42 Jutri, SOBOTA, 25. aprila 2009 DAN OSVOBODITVE VREME VČERAJ: temperatura zraka 17,2 stopinje C, zračni tlak 1015,8 raste, veter 21 km na uro vzhodnik, vlaga 57-odstotna, nebo oblačno z dežjem, morje razgibano, temperatura morja 14 stopinj C. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Ul. Combi 17 (040 302800). www.farmacistitrieste.it 118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure) Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 - 991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Garofolo. S Izleti . . Lekarne Od ponedeljka, 20., do petka, 24. aprila 2009 Ul. Mazzini 43 (040 631785), Ul. Fabio Severo 122, Žavlje - Ul. Flavia 39/C (040 232253). Fernetiči (040 212733) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30 Ul. Mazzini 43, Ul. Fabio Severo 122, Ul. Combi 17, Žavlje - Ul. Flavia 39/C. Fernetiči (040 212733) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Ul. Combi 17 (040 302800). Sobota, 25. aprila 2009 Lekarne odprte od 8.30 do 13.00 Ul. Mazzini 43, Ul. Fabio Severo 122, Ul. Combi 17, Žavlje - Ul. Flavia 69/C, Ferne-tiči (040 212733). Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Ul. Mazzini 43 (040 631785), Ul. Fabio Severo 122 (040 571088), Žavlje - Ul. Flavia 39/C (040 232253). Fernetiči (040 212733) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. Lekarne odprte od 16.00 do 20.30 Ul. Mazzini 43, Ul. Fabio Severo 122, Ul. Combi 17, Žavlje - Ul. Flavia 39/C. Fernetiči (040 212733) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. U Kino AMBASCIATORI - 16.30, 18.25, 20.20, 22.15 »Fast & Furious«. ARISTON - 16.00, 18.30, 21.00 »Che L'ar-gentino«. CINECITY - 16.15, 18.10, 20.05, 22.00 »Hou-dini L'ultimo mago«; 17.45, 20.00, 22.15 »Rocknrolla«; 16.05, 18.00 »Le avventu-re del topino Desperaux«; 16.00, 17.00, 18.05, 19.15, 20.10, 21.30, 22.15 »Fast & Furious«; 20.00, 22.05 »Questione di cuore«; 16.00, 18.10, 20.00 »Earth - La nostra terra«; 22.00 »Duplicity«; 16.00, 18.00, 20.00, 22.00 »Mostri contro alieni«; 16.00 »Io & Marley«. FELLINI - 16.45 »Mamma mia!«; 18.30, 20.20, 22.15 »Katyn«. GIOTTO MULTISALA 1 - (Ulica Giotto 8) 16.40, 18.30, 20.20, 22.00 »Gli amici del Bar Margherita«. GIOTTO MULTISALA 2 - 16.40, 18.30, 20.20, 22.10 »Questione di cuore«; 20.15, 22.15 »Gran Torino«. GIOTTO MULTISALA 3 - 16.30, 18.20 »Io & Marley«. KOPER - KOLOSEJ - 18.20, 21.30 »Varuhi«; 16.30, 18.30, 20.30, 22.30 »Dirka na Zakleto goro«; 16.20 »Pošasti proti Nezem-ljanom«; 17.10, 19.30, 21.50 »Somrak«. NAZIONALE - Dvorana 1: 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Houdini L'ultimo mago«; 18.30 »Diverso da chi?«; 22.30 »Franklyn«; Dvorana 2: 16.40 »Mostri contro alieni«; Dvorana 3: 16.30, 20.15, 22.15 »Disastro a Hollywood«; 20.15, 22.15 »Duplicity«; Dvorana 4: 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Ge- jave pokličite Katjo (338-5953515) ali Lauro (348-7757442) ob večernih urah ali na naslov: mladinski@spdt.org, najkasneje do torka, 5. maja. Vabljeni! PODPORNO DRUŠTVO V ROJANU IN KROŽEK KRUT obveščata, da je razpolago še nekaj prostih mest za izlet v Kanalsko dolino z ogledom Naborjeta, Žabnic, rudarskega muzeja v Rablju in Belopeških jezer, ki bo v nedeljo, 10. maja. Dodatne informacije in vpisovanje na sedežu krožka, ul. Cicerone 8, Trst; tel. 040-360072, pri g. Darku Kobalu, tel. 040-826661 in pri g. Antonu Boletu, tel. 040--417025. IZLET PRIMORSKEGA DNEVNIKA - ogled Kumrovca, Krapine, Stubice, Zagreba, so še razpoložljiva mesta za odhod 14. maja. Pokličite na tel. št. 040-637025 (agencija Adriatica.net). H Čestitke Ireni in Luciji se je pridružila mala ANASTAZIJA. Mamici Jasni in očku Dejanu iskreno čestitamo, mali novoro-jenki pa želimo mnogo zdravih in srečnih dni. Vsi Simonetovi. Napočil je dan, ko SARA praznuje 9. rojstni dan. Da bi bila vedno zdrava in vesela in rada knjige imela. Kdo ti to želi? Sara ugani ti! Včeraj je na videmski univerzi, na fakulteti za jezike in tujo literaturo, uspešno diplomirala v Javnih stikih naša Sara Pertot Vedeli smo, da bo šlo ''vse kot po olju...!" Čestitamo ji vsi pri Sintesi in Arte nerazione 1000 euro«; 18.30 »Frozen River«. SUPER - Film prepovedan mladim izpod 18. leta starosti. TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1: 17.00, 18.45, 20.30, 22.15 »Fast & Furious«; Dvorana 2: 17.30, 20.00, 22.00 »Houdini - L'ultimo mago«; Dvorana 3: 18.00, 20.10, 22.10 »Gli amici del bar Margherita«; Dvorana 4: 17.45, 20.00, 22.10 »Questione di cuore«; Dvorana 5: 17.50, 20.10, 22.00 »Louise Michel«. ŠOLSKE SESTRE DE NOTRE DAME organizirajo v soboto, 25. aprila, soudeležbo pri skupnem tržaškem romanju na Sladko goro, kjer bo skupna sv. maša ob 11. uri. To je tudi prva točka romarskega »trojčka«. Po sv. maši se bomo podali še na Tinsko in nato še v Šmarje pri Jelšah, kjer bo tudi kosilo. Po kosilu si bomo ogledali znamenitosti kraja in imeli v cerkvi pete litanije Matere božje in blagoslov z Najsvetejšim. Za vpis in vse druge informacije pokličite čim prej na tel. št. 040220693 ali 347-9322123. PLANINSKO DRUŠTVO NOVA GORICA vabi v soboto, 2. maja, na planinsko turo: Tolminski Triglav (1141 m) - Kobilja glava (1475 m) - Jalovnik (1457 m). Lahka krožna tura z 1200 m višinske razlike, izhodišče nad vasjo Žabče pri Tolminu. Možnost organiziranega prevoza. Sestanek v društvenih prostorih v torek, 28. aprila, ob 18.00 uri. Vodi Simon Gorjup. IZLET PRIMORSKEGA DNEVNIKA V ŠPANIJO: na tretji izmeni, 24.-31. maja, sta prosti še dve mesti. Informacije pri organizatorju potovanja, v agenciji Aurora. KD O. ŽUPANČIČ obvešča, da je še nekaj prostih mest za izlet v Umbrijo (Spello, Spoleto, Norcia, Castelluccio in Val Ne-rina ter Orvieto) in obisk praznika »Vini nel mondo« od 30. maja do 2. junija 2009. Za prijave (do ponedeljka 4. maja) in informacije kličite na št. 340-3447695 po 19.30 (Tamara). MLADINSKI ODSEK SPDT prireja v nedeljo, 17. maja, avtobusni izlet za družine na Krim. Zbirališče ob 6.45 na trgu Oberdan in ob 7. uri pred hotelom Daneu na Op-činah, prihod predviden okoli 19. ure na zbirno mesto. Priporočamo primerno obutev in oblačila. Za informacije in pri- 0 Prireditve GALERIJA MILKO BAMBIČ (Proseška ul. 131 - Opčine) pod pokroviteljstvom Tržaške pokrajine vabi na razstavo »Umirjena samota časa« slikarke Judit Horvath Fontana. Odprta bo do danes, 24. aprila, od 10. do 12. ure in od 17. do 19. ure. KD KRAŠKI DOM vabi danes, 24. aprila, ob 20.30 v Kulturni dom na Colu, na predstavitev romana Vilme Purič »Burjin čas«. Knjigo bo predstavila Ines Škabar. Sodeluje MoPS Kaški dom. ZADRUGA NAŠ KRAS vabi danes, 24. aprila, ob 19. uri v Kraško hišo v Repen na odprtje slikarske razstave Edija Žer-jala »Duhovnost vode«. Avtorja in dela bo predstavil Štefan Turk. Pesniški utrinek Aleksij Pregarc, glasbeni uvod prof. Miloš Pahor. SKD TABOR - OPČINE V APRILU V nedeljo, 26. aprila, ob 18. uri, v Prosvetnem domu na Opčinah, gledališka predstava C. Goldoni »Campiello«, v izvedbi gledališke skupine SKD Tabor. Režija Sergej Verč. V sredo, 29. aprila, v sodelovanju s krajevno sekcijo VZPI-ANPI počastitev dneva osvoboditve: ob 20. uri, pri osrednjem vaškem spomeniku - priložnostna misel, pesmi in recitacije v izvedbi učencev OŠ F. Bevka z Opčin; ob 20.30 v Prosvetnem domu predvajanje dokumentarca »Italijansko koncentracijsko taborišče na otoku Rabu (režija Jože Vozny, Lj, 2007). V NABREŽINSKI ŽUPNIJSKI DVORANI bo do 26. aprila na ogled tradicionalna razstava pirhov iz vsega sveta. Urnik: četrtek in sobota od 16. do 19. ure, nedelja in prazniki od 9. do 12. in od 16. do 19. ure. AVALON - Poti umetnosti & wellness-a (Briščiki) vabi na ogled likovne razstave »Barve dobrega počutja« slikarke Luise Milano Rustja. Razstava bo na ogled vsak dan do 17. maja od 9. do 21. ure. 0 Mali oglasi 17-LETNI FANT išče delo v poletnem času. Tel. št. 349-8406057. DAJEM V NAJEM NEPREMIČNINO v Ga- brovcu, 50 kv.m., primerno za pisarno ali za katerokoli dejavnost. Tel. št.: 3484459266. IŠČEM optimist v dobrem stanju. Tel. št.: 040-228703 ali 338-8804155. IŠČEM DELO - z lastnimi sredstvi (kosilnico in motorno žago) kosim travo in obrezujem drevesa. Tel. št.: 333-2892869. IŠČEMO OSEBO za nego starejše osebe v popoldanskih urah trikrat tedensko. Tel. 340-0855716 v večernih urah. LESENO POHIŠTVO (315x100) s pomivalnim strojem, z omaro na vogal s šipo, miza, trije stoli, dve klopi. Prodam tudi posamezno po delih. Cena: 800,00 evrov. Tel. št. 040-941476 ali 347-7838117. PRODAM MOTORNO KOLO gilera SMT 50, letnik 2007, v odličnim stanju. Tel. 040 - 227022. PRODAM avtodom, letnik 1993, mehanika ford. Cena: 9.300 evrov. Tel. 040225369. PRODAM na novo vezene naramne in naglavne rute s čipkami ali brez, za kraško nošo. Tel. 040-299820. PRODAM scooter focus 125 ccm, črne barve, prevoženih samo 3.800 km, letnik 2006, zagon elektronski ali z daljincem. Cena: 750,00 evrov. Tel. št. 328-0466885 po 15. uri. PRODAM ŠTEDILNIK na drva z možnostjo priključitve na napeljavo za ogrevanje stanovanja. Klicati ob uri obedov na tel. št. 349-3320198. V DRAGI (Dolina) dajem v najem halo na dve etaži, skupne površine približno 600 kv.m., s sanitarijami in tušem, uporabno za skladišče, garažo ali obrt. Tel. št.: 040228932 ali 00386-040302044. M Osmice DREJČE FERFOLJA ima odprto osmico v Doberdobu. Tel. št.: 0481-78377. DRUŽINA LAURICA je v Dolini 445 odpr la osmico. Tel. 040-228511. DRUŽINA ŠUC je odprla osmico, Briščiki 18. KMETIJA KOMAR je v Logu odprla osmico. Poleg točenega in stekleničenega vina nudi domač prašičji prigrizek. Tel. 040380749. Vabljeni! KMETIJA KRALJIC ima odprto osmico v Prebenegu. Na razpolago so tudi mlade kokoši. Tel. 040-232577 MARIO IN ONDINA sta odprla osmico v Sa-matorci 17. Tel. 040-229449. MARIO PAHOR je odprl osmico v Jamljah. Toči belo in črno vino ter nudi domač prigrizek. Tel. 0481-419956. OSMICA je odprta v Šempolaju v oljčnem gaju. Vabljeni! OSMICO je odprl Frandoli v Slivnem 25. Tel. 040-200750. OSMICO je odprl Milič, Repen 49. Tel. 040 -327104. OSMICO je odprl Miro Žigon, Zgonik 36. OSMICO je odprl Škerk v Praprotu. Tel. 040200156. OSMICO v Bazovici sta odprla Nada in Boris. PAOLO PERNARČIČ je odprl osmico, Med-javas 21. POMLADANSKA OSMICA je odprta v Bo-ljuncu v kleti Parovel. PRI ŠTOLFOVIH je odprta osmica, Salež 46. Nudimo domače dobrote. Tel. 040229439. V VIŽOVLJAH je odprta osmica pri Ivanu Pernarčiču. Tel. 040-291498. ŠUBER ima odprto osmico na Opčinah. S Poslovni oglasi ZAPOSLIMO DEKLE/FANTA na kmečkem turizmu. 040-200848 ali 3397456210 ŠC MELANIE KLEIN IŠČE VZGOJITELJE za delo v poletnem središču. Obvezna višješolska diploma, znanje slovenščine in izkušnje z delom z otroki. Življenjepis poslati na: info@me-lanieklein.org ^ Turistične kmetije OSMICA ABRAM - ŽERJAL, Sveto pri Komnu 69 (Slovenija), odprto od 24.04.2009 do 03.05.2009. Tel. 00386-(0)57668223 / TRST Četrtek, 23. aprila 2009 1 Zadruga Naš Kras vabi na odprtje slikarske razstave Edija Zerjala DUHOVNOST VODE avtorja in dela bo predstavil Štefan Turk pesniški utrinek Aleksij Pregarc glasbeni uvod D.SIana "Žerjalov triptih" na temo Lepe Vide za flavto solo izvaja prof. Miloš Pahor danes, 2H. aprila 2009 ob 19.uri, v Kraški hiši v Repnu pokrovitelji večera Urad Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu - Pokrajina Trst - Občina Repentabor H Šolske vesti DIDAKTIČNO RAVNATELJSTVO PRI SV. JAKOBU vabi na ogled razstave o življenju in delu pisatelja Josipa Ribičiča, ki bo v Kettejevi dvorani v ul. Frausin 12 do danes, 24. aprila, od 8. do 13. ure ali po predhodnem dogovoru z učiteljico Nadio Barazutti (tel. št.: 040-3481599). Ü3 Obvestila ZDRUŽENJE ZA ZDRAVLJENJE ALKOHOLNE ODVISNOSTI ASTRA sporoča, da je posvetovalnica v na-brežinskem zdravstvenem okraju (1. nadstropje, zadnja soba desno) na voljo ob četrtkih, od 11. do 12. ure. KRUT sporoča spremembo urnika: od ponedeljka do četrtka, od 9. do 13. in od 15. do 18 ure, ob petkih od 9. do 13. ure. KOLONIJA PRI MORJU ŠPADIČI v organizaciji Slovenskega dijaškega doma S. Kosovel se bo odvijala od 19. do 27. julija 2009. Za informacije in vpis je na razpolago pisarna Doma od 8.30 do 16.30 od ponedeljka do petka ali na tel. št. 040573141. POLETNA CENTRA V SLOVENSKEM DIJAŠKEM DOMU S. KOSOVEL za otroke 1-3 let in 3-6 let se bosta odvijala od 29. junija do 11. septembra 2009. Možna je izbira tedna. Za informacije in vpis lahko se javite v pisarni Doma od 8.30 do 16.30 od ponedeljka do petka ali na tel. št. 040-573141. POLETNI CENTER V SLOVENSKEM DIJAŠKEM DOMU S. KOSOVEL za otroke 6-12 let se bo odvijal od 15. junija do 31. julija 2009. Možna je izbira tedna. Za informacije in vpis je na razpolago pisarna Doma od 8.30 do 16.30 od ponedeljka do petka ali na tel št. 040573141. JADRALNI KLUB ČUPA vabi vse člane na redni volilni občni zbor danes, 24. aprila, v dvorani SKD Igo Gruden (Na-brežina, 89), ob 20. uri v prvem in ob 20.30 ob drugem sklicanju. ZDRUŽENJE ODBOR ZA SPOMENIK PADLIM V NOB IZ ŠKEDNJA, SV. ANE IN KOLONKOVCA vabi sorodnike, prijatelje in oblasti na svečanost ob Loterija 23. aprila 2009 Bari 74 47 44 80 43 Cagliari 42 15 73 68 60 Firence 24 86 82 31 60 Genova 86 67 50 61 24 Milan 78 64 11 57 1 Neapelj 40 24 75 59 41 Palermo 29 87 53 24 56 Rim 71 4 73 90 56 Turin 2 63 84 17 67 Benetke 21 40 51 9 47 Nazionale 57 46 38 33 6 Super Enalotto Št. 49 24 29 40 71 74 78 jolly 21 Nagradni sklad 3.556.345,73 € Brez dobitnika s 6 točkami Jackpot 48.546.274,67 € Brez dobitnika s 5+1 točkami --€ 16 dobitnikov s 5 točkami 33.340,75 € 1.289 dobitnikov s 4 točkami 413,84€ 52.111 dobitnikov s 3 točkami 20,47€ Superstar 57 Brez dobitnika s 6 točkami --€ Brez dobitnika s 5+1 točkami --€ Brez dobitnikov s 5 točkami --€ 6 dobitnikov s 4 točkami 41.384,00€ 242 dobitnikov s 3 točkami 2.047,00 € 3.761 dobitnikov z 2 točkama 100,00 € 25.396 dobitnikov z 1 točko 10,00 € 58.245 dobitnikov z 0 točkami 5,00 € obletnici osvoboditve v soboto, 25. aprila, ob 9.30 pri spomeniku (Istrska ul. 192). Slavnostni govornik bo Milan Pahor, sodeluje MePZ Rdeča zvezda Devin - Salež, vodi Herman Antonič. Polaganje cvetja bo danes, 24. aprila, ob 15.30 na vojaškem pokopališču (ul. della Pace), ob 16. uri na glavnem pokopališču (Istrska ul. 192). SKD SLAVKO ŠKAMPERLE vabi na pravljično uro in likovni kotiček »Prav posebna pošast«, avtor Guy Diselez in Ruby Kersten. Pravljica je primerna za otroke iz vrtca in 1. razreda osnovne šole. Vabljeni danes, 24. aprila, ob 16. uri v društvene prostore na štadjon 1. Maj. S seboj prinesite krpo velikosti 50x50 cm. SLOVENSKO DOBRODELNO DRUŠTVO vabi na občni zbor, ki bo danes, 24. aprila, ob 17.30 v prvem in ob 18. uri v drugem sklicanju na sedežu društva v Trstu, Ul. Mazzini 46 (prvo nadstropje). TONČIČEV SKLAD zbira predloge za »Zlato zrno 2009«, nagrado za umetniške dosežke mladih v Dijaškem domu S. Kosovel in Narodni in študijski knjižnici v Trstu, v Feiglovi knjižnici v Gorici in v Slovenskem kulturnem centru v Špetru do 24. aprila. Razpisni pogoji na navedenih mestih in na spletni strani www.skladtoncic.org. TPPZ P. TOMAŽIČ sporoča, da bo danes, 24. aprila, ob 15.30 odhod avtobusa iz Padrič za nastop v Zagorju ob Savi. V soboto, 25. aprila, ob 11. uri nastop na proslavi v Rižarni in ob zaključku proslave še tradicionalni koncert. ZADRUGA NAŠ KRAS vabi danes, 24. aprila, ob 19. uri v Kraško hišo v Repen na odprtje slikarske razstave Edija Zerjala »Duhovnost vode«. Avtorja in dela bo predstavil Štefan Turk. Pesniški utrinek Aleksij Pregarc, glasbeni uvod prof. Miloš Pahor. DRUŠTVENA GOSTILNA NA OPČI-NAH zadruga z. o.z. vabi člane na redni občni zbor v prvem sklicanju v soboto, 25. aprila, ob 8. uri na sedežu zadruge na Alpinski ulici 18 in v drugem sklicanju v ponedeljek, 27. aprila, ob 20.30 na sedežu Sklada Mitja Čuk -Proseška ulica 131 na Opčinah. STRANKA KOMUNISTIČNE PRENOVE - Krožek 1. maj vabi v soboto, 25. in v nedeljo, 26. aprila na antifašistični praznik, v Ljudski dom v Podlonjerju (Ul. Masaccio 24). 25. aprila odprtje kioskov s kosilom ob 13. uri, 26. ob 16.00. SZSO vabi na ogled skavtskega nogometnega turnirja »Fuzbalada 2009«, katerega se bo udeležilo deset skavtskih ekip iz Slovenije in zamejstva. Tekme bodo potekale v soboto, 25. aprila, popoldne, na nogometnem igrišču Zarje v Bazovici in v nedeljo, 26. aprila, zjutraj v prostorih oratorija pri Sv. Ivanu. Skavti bodo v večernih urah imeli sv. mašo, ki jo bo daroval Robert Fri-škovec in taborni ogenj v skavtski koči v Dragi. Vsi toplo vabljeni. VZPI ANPI - Devin-Nabrežina vabi občane v soboto, 25. aprila, da se udeležijo polaganja vencev s sledečim urnikom: ob 7.30 županstvo, ob 7.40 Slivno, ob 7.50 Medjavas, ob 8. uri Devin, ob 8.05 Vižovlje, ob 8.10 Cerovlje, ob 8.15 Mavhinje, ob 8.25 Prečnik, ob 8.40 Ter-novca, ob 8.45 Praprot, ob 8.55 Šem-polaj. Ob 9.15 bo pred spomenikom na nabrežinskem trgu krajša spominska svečanost, kjer bo spregovorila članica pokrajinskega odbora VZPI - AN-PI Marta Ivašič. SEKCIJA VZPI-ANPI DOLINA-MAČ-KOLJE-PREBENEG IN SKD V. VODNIK - DOLINA vabita na svečanost ob 64. obletnici osvoboditve v soboto, 25. aprila, ob 17. uri pri spomeniku padlim v NOB v Dolini na Taborju. Priložnostna govora bosta Stanka Hro-vatin in Margherita Hack. Sodelujeta KD KRAŠKI DOM vabi danes, 24. aprila, ob 20.30 v Kulturni dom na Colu na predstavitev romana Vilme Purič BURJIN ČAS Knjigo bovpredstavila Ines Skabar. Sodeluje MoPS Kraški dom. pihalni orkester Breg (dir. Maurizio Codrich) in MoPZ V. Vodnik (dir. Anastazija Purič). DRŽAVNO ZDRUŽENJE ENAL CACCIA prireja v nedeljo, 26. aprila, »Pasjo razstavo vseh pasem« na športnem igrišču pri Domju. Nagrajen bo tudi najbolj simpatičen ne čistokrvni pes. Vpisnina je od 8. ure dalje na športnem igrišču. Razstava se prične ob 9. uri. Vabljeni. ODBOR ZA POČASTITEV PADLIH V ODPORNIŠTVU iz Sv. Ivana in Kolo-nje ter Kulturno društvo Slavko Škam-perle sporočata, da bodo v nedeljo, 26. aprila, potekale slovesnosti v počastitev spomina na padle: ob 11. uri polaganje vencev k spominski plošči na pročelju Narodnega doma, v imenu pokrajinskega vodstva VZPI-ANPI bo spregovoril podpredsednik Edvin Švab, pel pa bo Mladinski pevski zbor Tončke Čokove iz Lonjerja; sledilo bo polaganje cvetja k spomeniku Alme Vi-voda v Ul. Pindemonte, k spominski obeležju v Podlonjerju in k spomeniku v Lonjerju. V Četrtek, 30. aprila, bo delegacija ob 17. uri, položila cvetje v Ul. Scoglio 197 (bivši krožek Haas), ob 17.15 v Ul. Orsenigo, ob 17,45 na hribu Valerio ob obeležju Franca Azzara in ob 18.15 pri krožki Pečar v Ul. Fleming. Predstavniki tržaške Občine in Pokrajine bodo položili venec k obeležju na pročelju Narodnega doma. DRUŠTVO SLOVENSKIH IZOBRAŽENCEV vabi v ponedeljek, 27. aprila, v Peterlinovo dvorano, Donizettijeva 3, v Trstu, na srečanje z avtorjema Zoro Tavčar in Alojzom Rebulo ob izidu njunih knjig, pesniške zbirke Zarenje in dnevniških zapisov »Pod vrhom tisočletja«. Začetek ob 20.30. OBČINA REPENTABOR zbira gradivo za naslednjo številko občinskega časopisa Glasilo občine Repentabor. Članke, obvestila, opozorila, fotografije ipd. lahko oddate v občinskem tajništvu (tel. 040 - 327122) do 27. aprila. POKRAJINSKI SVET SKGZ sklicuje 6. pokrajinski kongres v ponedeljek, 27. aprila, ob 18.30 v prvem in ob 19. uri v drugem sklicanju v Gregorčičevi dvorani v Trstu (Ul. S.Francesco 20/II). V BARKOVLJAH bomo počastili padle na domačem pokopališču v ponedeljek, 27. aprila, ob 14.30. Na sporedu polaganje vencev, recitacije in petje učencev OŠ Finžgar in priložnostna misel. V DOMU JAKOBA UKMARJA v Šked-nju bo v ponedeljek, 27. aprila, ob 19.45 dr. Tiziana Cimolino predavala, kako preprečujemo in zdravimo sladkorno bolezen. Vabljeni! VAŠKE ORGANIZACIJE IZ BAZOVICE vabijo na »Prvomajsko praznovanje«. V ponedeljek, 27. aprila, ob 20.30 v Ba-zovskem domu, dokumentarni film »Bil sem zraven« - Edi Šelhaus. V četrtek, 30. aprila, ob 21. uri poklon padlim pri vaškem spomeniku, sledi taborni ogenj pri Kalu in nočni pohod na Kokoš. V petek, 1. maja, ob 7. uri bud-nica z godbo V. Parma iz Trebč, sledi poklon padlim na pokopališču. GLASBENA MATICA vabi na redni občni zbor, ki bo v sredo, 29. aprila 2009, ob 18.30 v prvem in ob 19. uri v drugem sklicanju, na sedežu Glasbene matice v Trstu, ul. Montorsino 2. Dnevni red: 1. Uvodni pozdrav; 2. Poročila; 3. Razprava; 4. Odobritev obračuna 2008 in proračuna 2009; 5. Razno. HOSPICE ADRIA ONLUS: Združenje prostovoljcev vabi na predavanje »Generacijska problematika: težko bolni starostnik in mladi« v sredo, 29. aprila, ob 17. uri, v Peterlinovi dvorani v Ul. Donizetti 3 v Trstu. Predaval bo psiholog in terapevt dr. Andrej Zaghet. RAJONSKI SVET ZA ZAHODNI KRAS se bo sestal v sredo, 29. aprila, ob 20. uri v svojem sedežu (Prosek 159). SKD IVAN GRBEC IZ ŠKEDNJA vabi v društvene prostore - Škedenjska ul. 124 - na redni občni zbor, ki bo v sredo, 29. aprila, ob 19.30 v prvem sklicanju in ob 20. uri v drugem sklicanju. SLORI: Upravni odbor Slovenskega raziskovalnega inštituta sklicuje občni zbor v sredo, 29. aprila, ob 17.30 v prvem in ob 18. uri v drugem sklicanju, v razstavni in konferenčni dvorani Narodnega doma v Trstu, ul. Filzi 14. Dnevni red: 1. pripustitev novih čla-nov;2. poročilo ravnateljice o delovanju Slorija; 3. odobritev obračuna 2008 in proračuna 2009; 4. razrešnica in izvolitev novih članov Upravnega sveta; 5.razno. SRENJA BOLJUNEC sklicuje redni občni zbor v sredo, 29. aprila, ob 20. uri v prvem sklicanju na sedežu, drugo sklicanje pa v roku tridesetih dni s pisnim vabilom. 70-LETNIKI iz Devina Nabrežine, Pro-seka in Zgonika pripravljamo enodnevno »romanje« na Koroško in sicer 13. junija. Interesenti naj se do ko konca aprila javijo odgovornim: Lojze 040-299335, Anna Maria 040-200565, Gino, 040-200688, Giusto 040-299689, Antek 040-299509, Peter 040-229364 in Miranda 040-2528009. DRUŠTVO SLOVENCEV MILJSKE OBČINE sklicuje redni občni zbor v četrtek, 30. aprila, na sedežu društva, ul. D'Annunzio 62 v Miljah, ob 7. uri v prvem in v petek, 15. maja, ob 20.30 v drugem sklicanju. Dnevni red predvideva branje predsedniškega, tajniškega in blagajniškega poročila, predstavitev bilanc ter odobritev obračunske in predračunske bilance. Vabljeni vsi člani. FOTOVIDEO TRST 80 sklicuje redni občni zbor v četrtek, 30. aprila, na sedežu društva, ul. San Francesco 20, ob 8. uri v prvem in v četrtek, 14. maja ob 20.uri v drugem sklicanju. Dnevni red predvideva branje predsedniškega, tajniškega in blagajniškega poročila, predstavitev bilanc ter odobritev obračunske in predračunske bilance. Vabljeni vsi člani. UPRAVA OBČINE DOLINA bo polagala vence na spomenike padlim po vaseh dolinske občine v četrtek, 30. aprila, s sledečim urnikom: ob 14.45 zbirališče pred županstvom; ob 15. uri spomeniški park v Dolini; ob priložnostni misli županje Fulvije Premolin bo zapel MPZ Upokojencev iz Brega pod vodstvom Edvina Križmančiča; ob 15.30 Dolina: spomenik padlim »Na Taborju« in pokopališče (5 kurirk); ob 15.45 Prebeneg: spomenik padlim; ob 16.15 Mačkolje: spomenik padlim; ob 16.30 Domjo: spomenik padlim; ob 16.40 Ricmanje: spomenik padlim na pokopališču; ob 17. uri Boršt: bunker in spomenik padlim na pokopališču; ob 17.15 Gročana: spomenik padlim; ob 17.30 Boljunec: spomenik padlim. ŠKD CEROVLJE - MAVHINJE obvešča dramske skupine, da je podaljšan rok za prijave na »8. Zamejski festival amaterskih dramskih skupin« do vključno četrtka, 30. aprila 2009. Za informacije lahko pokličete na tel. št. 0402916056 ob sredah od 21. do 22. ure ali pa pošljete e-mail na naslov: cero-vljemavhinje@libero.it. 10. OBLETNICA MATURE 1999-2009 Organiziramo 4-dnevni izlet od 16. do 19. julija v Novalijo (otok Pag). Prevoz z lastnimi sredstvi. Javite se do 1. maja odgovornim osebam: »F.Prešeren« (Sara 340-5937718), »Z.Zois« (Silvia 333-1314065), »J.Štefan« (Rudi 3298536418), »A.M.Slomšek« (Edwin 3208572522). POLETNI CENTER PIKAPOLONICA - Šc Melanie Klein in Slovenska prosveta obveščata, da se bo poletni center, namenjen otrokom od 2. do 10. leta, odvijal od 6. julija do 28. avgusta, v prostorih otroškega vrtca U. Vrabec v Bazovici. Vpisovanje je možno vsako soboto od 2. maja do 20. junija, med 16. in 18. uro, v ul. Cicerone 8 ali po internetu. Info: tel. 328-4559414, www.melanieklein.org. KRUT obvešča, da je še nekaj prostih mest za skupinsko bivanje v zdravilišču Strunjan od 3. do 13. maja. Podrobnejše informacije in prijave na sedežu krožka, ul. Cicerone 8/b - tel. 040 - 360072. OBČINA REPENTABOR sporoča, da je razpisana javna selekcija na podlagi preverjanja znanja za 1. mesto upravnega inštruktorja - prevajalca dodeljenega jezikovnemu okencu (kat. C ekonomski položaj C1) za določen čas in z delnim delovnim urnikom za ob- dobje 12 mesecev z morebitnim podaljšanjem od 1. junija. Zahtevani pogoji: diploma višje srednje šole, poznanje slovenskega jezika v pisni in ustni obliki. Rok za predstavitev prošenj zapade 4. maja ob 13. uri. Za informacije in dvig razpisa se lahko obrnete na repentabrsko občinsko tajništvo od ponedeljka do petka od 9. do 13. ure, ob ponedeljkih in sredah tudi od 15. do 17.30. SLOVENSKI FILATELISTIČNI KLUB L. KOŠIR vabi svoje člane na redno sejo, ki bo v sredo, 6. maja, ob 19. uri v Gregorčičevi dvorani v ul. Sv. Frančiška 20. FUNDACIJA ELIC - USTVARJALNA MAVRICA: kreativne delavnice za otroke (okvirno) od 6. do 12. leta starosti. V igri, z ustvarjanjem preko opazovanja, glasbe, telesnega izražanja in ročnega oblikovanja bodo otroci odkrili pomembnost našega odnosa z okoljem, od 16. do 18. ure, v soboto, 9. maja - Umetnost v listu; v nedeljo, 10. maja - Barvane note; na sedežu Fundacije ELIC, ul. Mazzini št.30, 5.nadstropje. Za informacije pokličite tel. št.: 040-390823 ali 333-478293, tudi leoelca@tin.it. NORDIJSKA HOJA- SKD IGO GRUDEN vabi v soboto, 9. maja, ob 8.30 in v nedeljo, 10. maja, ob 9. uri na začetni tečaj z izposojo palic. Start pred društvom v Nabrežini. Vpis in info.: 349-6483822 ali 040-200620 (Mileva). OBČINA DEVIN-NABREŽINA obvešča, da so začele vpisovanja v občinske otroške jasli K. Štrekelj v Sesljanu za šolsko leto 2009/2010. Obrazci za vpis so na razpolago v Uradu za šolstvo v Občinski knjižnici v Nabrežini št. 102. Prošnje morajo biti predložene občinskemu Uradu za protokol - Nabrežina Kamnolomi 25 - najkasneje do petka, 15. maja, do 12. ure. Za podrobnejše informacije se zainteresirani starši lahko obrnejo na Urad za šolstvo, tel. št.: 040-2017375. ZSKD sklicuje 43. redni občni zbor, ki bo potekal v soboto, 16. maja, v dvorani Zadružne kraške banke na Opčinah (Ts), ul. Ricreatorio 2 ob 15. uri. URAD ZA SLOVENSKE ŠOLE sporoča, da je bil v sredo, 22. aprila, na oglasni deski v ul. S. Anastasio 12, objavljen razpis za potrditev, vključitev in posodobitev pokrajinskih (nekdanjih permanentnih) lestvic učnega osebja šol s slovenskim učnim jezikom. Razpis je na ogled tudi na spletni strani Deželnega šolskega urada www.scuola.fvg.it in na posameznih šolah. Prošnjo za potrditev mora vložiti tudi učno osebje, ki je v omenjenih lestvicah vključeno pogojno, četudi še ni doseglo predvidenega naslova za polnopravno vključitev. Obrazci za vložitev prošenj so isti kot za vključitev v pokrajinske lestvice šol z italijanskim učnim jezikom in zainteresirani jih dobijo na spletni strani Ministrstva za šolstvo, univerzo in raziskovanje (www.pubblica.istruzio-ne.it), na posameznih šolah in na Uradu za slovenske šole, ki je tudi na razpolago za morebitna pojasnila. Prošnje je treba oddati Uradu za slovenske šole (ul. S. Anastasio, 12) do petka, 22. maja. KRUT vabi v Dolenjske toplice od 7. do 17. junija na skupinsko počitnikovanje z vključenim paketom za zdravje in dobro počutje. Vse podrobnejše informacije in vpisovanje na sedežu krožka, u. Cicerone 8/b - tel. 040 - 360072. Prispevki Ob priliki krsta hčerke Mateje darujejo starši 40,00 evrov za cerkev v Bazovici. V spomin na Slavo Furlan darujejo Rado Sedmak, Damjana in Nives 30,00 evrov za SKD Vesna. V spomin na Ljubico Guštin darujejo Marija, Milena in Zvonka 30,00 evrov za Sklad Mitja Čuk. 24.4.2008 24.4.2009 Carlo Ražem Z ljubeznijo si vedno v našem spominu Vojko, Norma, Sebastian, Erika in Vanja Bazovica, 24. aprila 2009 12 Petek, 24. aprila 2009 SVET / irak - V Bagdadu in Karbali včeraj spet krvava dogodka Najmanj 73 mrtvih v dveh samomorilskih napadih Varnostne sile naj bi aretirale prvega moža Al Kaide v Iraku Abuja Omarja al Bagdadija BAGDAD - V samomorilskem napadu, ki je bil uper-jen proti policijski patrulji na jugovzhodu Bagdada, je včeraj umrlo 28 ljudi, 52 jih je bilo ranjenih. Kasneje je Irak pretresel še hujši samomorilski napad, ki je terjal 45 smrtnih žrtev. Medtem so iraške varnostne sile sporočila, da je aretirala prvega moža iraškega krila teroristične organizacije Al Kaida. Prvi napad se je zgodil, ko so iraški policisti delili humanitarno pomoč razseljenim družinam, so sporočili z iraškega notranjega ministrstva. Med mrtvimi je 10 policistov in pet otrok. V drugem napadu pa se je samomorilski napadalec v mestu Mukdadija severovzhodno od Bagdada razstrelil v restavraciji in pri tem poleg 45 smrtnih žrtev, med katerimi je bilo sedem romarjev, terjal tudi 55 ranjencev. Restavracija je bila polna iranskih romarjev, na poti v šiitsko sveto mesto Karbala južno od Bagdada. Do novega prelivanja krvi je v Iraku prišlo v trenutku, ko so iraške varnostne sile sporočile, da so v Bagdadu prijele enega najbolj iskanih mož v državi, voditelja iraškega krila mednarodne teroristične mreže Al Kaida, Islamska država Irak, Abuja Omarja al Bagdadija. Tiskovni predstavnik varnostnih sil Kvasim Ata je dejal, da so gotovi, da gre za al Bagdadija. Kot sicer poroča nemška tiskovna agencija dpa, so iraške oblasti v preteklih letih že večkrat poročale o njegovem prijetju ali smrti, kar pa se je kasneje izkazalo za neresnično. (STA) Prizorišče atentata v Bagdadu ansa južna afrika - Dosegel 67% glasov Zmagoslavje ANC na državnih volitvah JOHANNESBURG - Po polovice glasov na sredinih parlamentarnih volitvah v Južnoafriški republiki je odločno v vodstvu vladajoči Afriški narodni kongres (ANC) Jacoba Zume, ki naj bi dobil skoraj 67 odstotkov glasov. Za Demokratsko zvezo (DA), ki jo vodi županja Cape Towna nemškega rodu Helen Zille, naj bi glasovalo približno 16 odstotkov volivcev. Na tretjem mestu je po po poročanju tujih tiskovnih agencij Ljudski kongres (COPE), ki so ga pred pol leta ustanovili odpadniki iz vrst ANC. Dobil je dobrih sedem odstotkov glasov. ANC je zmagal v osmih od devetih provinc v državi, le v eni ga je prehitela Demokratska zveza. Ni še izključeno, da bi ANC v prihodnjem mandatu imel dvotretjinske večine, ki je potrebna za spremembo ustave. Novi južnoafriški parlament bo maja izvolil novega predsednika države. To bo skoraj gotovo postal vodja ANC Zuma, ki je bil sicer v preteklo- Jacob Zuma ansa sti vpleten v več škandalov. Tožilstvo je namreč v začetku aprila opustilo obtožnico proti njemu zaradi korupcije, leta 2006 pa je bil oproščen tudi obtožb o posilstvu. To so bile četrte volitve v državi po odpravi apartheida leta 1994, zaznamovala pa jih je zelo visoka volilna udeležba, zaradi katere so morali ponekod celo podaljšati čas odprtja volišč. Volitve naj bi sicer potekale mirno, le na posameznih voliščih so zabeležili nekaj incidentov. amenesty international - Obletnica Natovo bombardiranje srbske televizije vojni zločin BEOGRAD - Mednarodna organizacija za človekove pravice Amnesty International je včeraj zahtevala, da zveza Nato odgovarja za civilne žrtve med bombardiranjem stavbe srbske državne televizije aprila 1999, ki so ga v organizaciji označili za vojni zločin. Na Nato so poziv k odgovornosti že zavrnili. V napadu Nata na sedež in studie srbske državne televizije v središču Beograda je bilo 23. aprila 1999 ubitih 16 civilistov, še 16 pa je bilo v napadu ranjenih. Bombardiranje je bil del 78-dnevnih zračnih napadov na vojaške cilje v takratni Zvezni republiki Jugoslaviji, ki so prisilil režim Slobodana Miloševica k umiku s Kosova in pomenili začetek konca njegovega režima. Amnesty International je pozval Nato in njegove države članice, naj zagotovijo neodvisne preiskave bombardiranja, prevzamejo polno odgovornost in plačajo odškodnino žrtvam in njihovim družinam. Predstavnik Nata, ki je želel ostati neimenovan, se je na poziv odzval z be- sedami, da je Mednarodno sodišče za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije tovrstne obtožbe že preučilo in ugotovilo, da zavezništvu ni potrebno odgovarjati. V času bombardiranja je bila namreč po trditvah Nata televizija zaradi nepopustljive vojne propagande, ki je prispevala k etnično osnovanemu prelivanju krvi na Kosovu, legitimna tarča. "Bombardiranje sedeža srbske ra-diotelevizije je bil nameren napad na civilni objekt in kot tako predstavlja vojni zločin," je v izjavi zapisal predstavnik Amnesty International za Balkan Sian Jones. "Tudi če Nato resnično verjame, da je bila radiotelevizija legitimna tarča, je bil napad nesorazmeren in torej vojni zločin," je še dodal. Pred bombardiranim poslopjem sedeža televizije so se včeraj zgodaj zjutraj zbrale družine žrtev in iskale odgovor na vprašanje, zakaj ob napadu ni bilo predhodnega opozorila. Verjamejo tudi, da so visoki predstavniki televizije iz propagandnih namenov namerno žrtvovali zaposlene, čeprav so vedeli za napad. (STA) Donatorji za Somalijo zbrali 165 milijonov evrov BRUSELJ - Mednarodna skupnost je včeraj na donatorski konferenci v Bruslju za okrepitev varnosti v Somaliji zbrala 165 milijonov evrov, piše v končnem sporočilu za javnost. Večina denarja je namenjena za pomoč tamkajšnji misiji Afriške unije, imenovani Ami-som, sicer pa tudi v podporo somalij-skim varnostnim institucijam. Somalijski predsednik, šejk Šarif Šejk Ahmed, ki se je prav tako udeležil konference v organizaciji EU, Afriške unije in ZN, je poudaril, da je to izjemno pomembna konferenca, ki bo prispevala k rešitvi problemov v Somaliji. Zatrdil je tudi, da bo njegova vlada storila vse, kar je v njeni moči, da bi Somaliji zagotovila mir in da bodo vsi obiskovalci na kopnem ali morju varni. V Somaliji od leta 1991 divja državljanska vojna, v zadnjem času pa so razmere v državi pomembna tema v svetovnih medijih predvsem zaradi piratstva ob somalijski obali. Pirati so v lanskem letu napadli približno 130 trgovskih ladij. Turčija in Armenija za normalizacijo odnosov ANKARA - Turčija in Armenija sta ob posredovanju Švice v sredo dosegli dogovor o časovnici za normalizacijo odnosov, napetih zaradi razlik v pogledih na turški pokol Armencev med letoma 1915 in 1917. Turško zunanje ministrstvo je potrdilo dogovor in poudarilo, da sta bila dosežena "konkreten napredek in obojestransko razumevanje", podrobnosti o časovnici pa ni sporočilo. Turčija in Armenija vse od razglasitve armenske neodvisnosti od nekdanje Sovjetske zveze leta 1991 nimata diplomatskih odnosov, leta 1993 pa je Turčija zaprla svojo mejo z Armenijo v podporo Azerbajdžanu. Armenija in Azer-bajdžan sta bila namreč v sporu glede armenske enklave v Gorskem Karaba-hu. EP za podaljšanje varstva avtorskih pravic s 50 na 70 let STRASBOURG - S spremembami direktive o trajanju varstva avtorskih pravic, ki jih je Evropski parlament včeraj sprejel s 377 glasovi za, 178 proti in 37 vzdržanimi glasovi, bodo avtorske pravice izvajalcev po novem zaščitene 70 let po prvi izvedbi ali objavi glasbenega dela. Zaenkrat je trajanje varstva avtorskih pravic omejeno na 50 let. Poročilo, ki ga je pripravil poslanec Brian Crowley iz politične skupine Združenje za Evropo narodov (UEN) in je dobilo podporo evropskih poslancev, podaljšuje varstvo pravic ustvarjalcev glasbenih del, ki jim bodo nadomestila za izvedbo njihovega dela pripadala še 70 let po prvi izvedbi ali objavi. (STA) human rights watch Izraelska preiskava o Gazi poskus prikrivanja kršitev JERUZALEM - Organizacija za varstvo človekovih pravic Human Rights Watch (HRW) je sporočila, da so preiskave, ki jih je izraelska vojska izvedla o svojem ravnanju med ofenzivo na območje Gaze v začetku leta, očiten poskus prikrivanja kršitev vojnega prava. Izraelska vojska je opravila pet notranjih preiskav o svojem ravnanju med uničujočo ofenzivo proti palestinskemu gibanju Hamas na območju Gaze v začetku leta. Pri tem je zavrnila očitke o kršenju mednarodnega prava. Preiskave so ugotovile, da je vojska "delovala v skladu z mednarodnim pravom". Vojska je "vzdrževala visoko profesionalno in moralno raven", medtem ko se je morala soočiti s sovražnikom, ki se je namerno boril s civilnih območij, so v sporočilu zapisale izraelske obrambne sile (IDF). "Zaključki so očiten poskus prikrivanja kršitev vojnega prava izraelskih sil v Gazi," je dejal namestnik direktorja HRW Joe Stork. Po njegovih besedah preiskave niso dovolj verodostojne in potrjujejo potrebo po nepristranski mednarodni preiskavi o domnevnih kršitvah tako Izraela kot Hamasa. HRW ob tem poziva obe strani, naj sodelujeta pri preiskavi ZN pod vodstvom nekdanjega mednarodnega tožilca Richarda Goldstona. "Samo nepristranska preiskava bo zagotovila merila za povračilo za civiliste, ki so bili nezakonito ubiti," je dejal Stork. HRW je v svoji preiskavi o dogajanju v Gazi ugotovila, da je izraelska vojska odgovorna za kršitve vojnega prava, med drugim z uporabo težkega topništva in streliva z belim fosforjem na gosto poseljenih območjih, streljanjem ljudi, ki so želeli dokazati svoj status civilista, ter uničevanjem civilnih objektov. (STA) zda - Simulacija utapljanja Riceova pristala ■ • v • na sporna zaslisanja WASHINGTON - Condoleezza Rice je že leta 2002 odobrila sporno metodo simulacije utapljanja pri zaslišanjih terorističnih osumljencev. V objavljenih dokumentih odbora za obveščevalne dejavnosti ameriškega senata piše, da je obveščevalna agencija Cia maja leta 2002 zahtevala odobritev sporne zasliševalske metode za osumljene pripadnike teroristične mreže Al Kaida, ki je za mnoge oblika mučenja. Simulacijo utapljanja je odobrila Ri-ceova, ki je bila v prvem mandatu predsednika Georgea Busha svetovalka za državno varnost. Cia je odobritev omenjene metode zahtevala za zaslišanje Abuja Zubajde, ki so ga marca leta 2002 prijeli v Pakistanu. Ameriško pravosodno ministrstvo je konec julija 2002 sporočilo, da je metoda s simulacijo utapljanja zakonita oblika zasliševanja, pisna odobritev pa je sledila 1. avgusta. Po dostopnih podatkih Cie je bila sporna metoda pri Zubajdi uporabljena 86-krat, pri glavnem načrtovalcu terorističnih napadov 11. septembra Kalidu Šejku Muhamedu pa 186-krat. Že dva dni po prisegi je predsednik Condoleezza Rice ansa Barack Obama prepovedal sporne oblike zasliševanja, od takrat pa se je znašel pod pritiski, da kaznuje odgovorne za mučenje. Obama ne podpira preiskav proti agentom Cie, ki so izvajali mučenja na podlagi prejetih pravnih mnenj, vendar pa ni izključil preiskave proti avtorjem teh pravilnikov, ki so dovoljevali mučenje. Nekdanji podpredsednik Dick Cheney se je postavil v bran spornim metodam in zatrdil, da so ta dosegla učinek. Zdaj se zavzema za objavo novih dokumentov, ki bi pokazali, da so bile te metode uspešne pri preprečevanju novih terorističnih napadov. združeni narodi Ban zahateva ukrepe proti državam in skupinam, ki za vojake novačijo otroke NEW YORK - Generalni sekretar ZN Ban Ki Moon je Varnostni svet ZN pozval, naj uvede sankcije proti vladam in oboroženim skupinam, ki za vojake novačijo in uporabljajo otroke. V poročilu VS ZN za obdobje od septembra 2007 do decembra 2008 je Ban navedel hude kršitve pravic otrok v 20 državah, na seznam kršiteljev pa uvrstil 56 držav in oboroženih skupin. VS ZN je leta 2005 z resolucijo ustanovil skupino za spremljanje držav in skupin, ki za vojake uporabljajo otroke, jih ugrabljajo, ubijajo ali pohabljajo ter napadajo šole. Ban je predlagal, da VS ZN v mandat nadzorne skupine razširi tudi na posilstva in spolno nasilje. "Obsežna in sistematična posilstva ter spolno nasilje nad otroki, tako dečki kot deklicami, vse bolj postajajo značilnost sporov, ki se pogosto dogajajo v brezpravnem prostoru," je v sredo poudaril Ban. Na seznamu držav, v katerih za vojake novačijo in uporabljajo otroke, so se znašli Afganistan, Burundi, Srednjea-friška republika, Čad, Kolumbija, DR Kongo, Gruzija, Haiti, Irak, Slonokoščena obala, Libanon, Mjanmar, Nepal, palestinska ozemlja in Izrael, Filipini, Somalija, Šrilanka, Sudan, Tajska in Uganda. Ban je VS ZN pozval, naj vztraja, da države, omenjene v poročilu, pripravijo in izvedejo načrte za ustavitev novačenja in izkoriščanja otrok v oboroženih spopadih, proti tistim, ki ne bodo upoštevali tega, pa uvede ukrepe. (STA) / EXPOMEGO Petek, 24. aprila 2009 1 3 gorica - Začenja se 39. izvedba sejma Expomego Na sejmišču se predstavlja čez 200 razstavljavcev Pobuda bo potekala danes, jutri in pojutrišnjem ter prihodnji vikend 24. - 26. april, 1.-3. maj 2009 Utrinka lanskega vzorčnega sejma Expomego bumbaca V Gorico se danes vrača priljubljeni vzorčni sejem Expomego, ki bo letos dosegel že 39. izvedbo. Pobuda, ki jo goriškem sejemskem razstavišču prirejajo družba Udine e Gorizia Fiere, trgovinska zbornica in goriška občina, bo potekala danes jutri in v nedeljo ter prihodnji vikend. Uradno odprtje ob prisotnosti upraviteljev bo danes ob 11.30, razstavišče pa bo odprto med 10.30 in 20.30. Kot je že tradicija, bo tudi letos vstop prost. V razstavnih prostorih v ulici Barca v Gorici bo prisotnih čez dvesto razstavljavcev. Obiskovalci se bodo sprehajali med stojnicami, kjer bodo ponujali pohištvo, opremo za udobnejše bivanje, zavese, klimatske naprave, izdelke za dobro počutje ter artikle za športne dejavnosti in rekreacijo. Ob ponudbi, ki bo razstavljena v paviljonih, si bodo obiskovalci v zunanjih prostorih sejemskega razstavišča lahko ogledali oz. nabavili pripomočke in opremo za vrt, namakalne naprave in peči. Na sejmu Expomego bo prisotna tudi goriška občina s svojo stojnico, ki so jo uredili odborništvo za kulturo, urad za okolje in odborništvo za šport. Nudili bodo mnogo informacij v zvezi s kulturnimi pobudami, ki bodo v Gorici potekale v okviru Praznika pomladi in jazz festivala Ermi Bombi, ki bo med 6. in 12. majem priklical pomembne glasbene zvezde, kot 39. vzorčni sejem GORICA Sejmišče so Lelio Luttazzi, Glauco Venier, The Puppini Sisters, Richard Galliano, Bireni Lagrene in skupina Take Six. Urad za okolje bo predstavil projekte, ki jih je izpeljal v zadnjem letu, kot so informativna kam- panja o tigrastem komarju, pobuda Posvoji psa in projekt Pedibus, odborništvo za šport in prosti čas pa bo razstavilo obrtniške izdelke Giorgia Blasizze, Pina Smilo-vicha in Sergia Milaneseja. VSTOP PROST URNIK: 10.30-20.30 Tfl. +39 »432.4951 - mFfl<&u<]rni gfliiiitfiirfl.il p-* LUinrUlVic »mm*» U,^ I I . J" J L. IlfTH Ifl.-. Leseni podi Okna in okvirji Notranja vrata Blindirana vhodna vrata PRISOTNI NA SEJMU EXPOMEGO, HALA A, PROSTOR 37 GIOMA - Ulica Remis, 21 - S. Vito al Torre (UD) Tel. in Faks +39 0432 997154 info@giomapavimenti.it - www.giomapavimenti.it 1 4 Petek, 24. aprila 2009 APrimorski r dnevnik O w o Ulica Garibaldi 9 tel. 048 1 533382 fax 0481 532958 gorica@primorski.eu gorica - Predčasno zaprtje nočnih lokalov mestnega središča Upravno sodišče zavrnilo priziva upraviteljev lokalov Sodniki niso pristali na zamrznitev sklepa, julija se bodo dokončno izrekli o vsebini gorica Pred občino zahteva dovoljenje Tržaško upravno sodišče je zavrnilo priziva lastnikov goriških lokalov, ki je ciljal na zamrznitev sklepa proti nočnemu hrupu. Sodniki Saverio Corasaniti, Oria Sette-soldi in Vincenzo Farina so v sredo ocenili, da ni pravne utemeljitve za previdnostno prekinitev učinkov sklepa, o vsebini prizi-vov pa se bo deželno upravno sodišče dokončno izreklo med javno obravnavo osmega julija. Proti sklepu župana Ettoreja Romoli-ja, ki predvideva predčasno zaprtje nočnih lokalov ožjega mestnega središča, so se angažirali lastnik diskoteke Fly Dennis Mace- donio - le-ta je pred nedavnim zaradi upada obiskovalcev zaprl lokal -, ki je vložil prvi priziv, in skupina drugih upraviteljev goriških barov, ki so vložili drugi priziv. Upravitelje zagovarjata odvetnika Barbara Di Salvo in Raffaele Mauri, interese goriške občine pa brani odvetnik Stefano Piccoli. Na goriški občini so prepričani, da bo julija upravno sodišče tudi dokončno zavrnilo priziv. »Motivacija, s katero so se sodniki izrekli proti zamrznitvi sklepa, je pomenljiva. Pri-ziv so zavrnili, ker so ocenili, da v njem ni t.i. "fumus boni iuris". Latinski izraz se nanaša na rekvizit, ki je nujno potreben, da lah- Nočna zabava v enem izmed goriških lokalov bumbaca ko sodnik določi nekatere ukrepe. "Fumus boni iuris" imamo samo takrat, ko je možno, da neka pravica konkretno obstaja,« pravijo pri občini. Priziv na upravno sodišče so upravitelji lokalov vložili marca, potek ko je decembra stopil v veljavo dokončni sklep o predčasnem zaprtju barov. Na njegovi osnovi morajo lokale zapirati opolnoči, gostje pa se v njih lahko zadržujejo še največ eno uro. Območje, na katerem velja ukrep, obsega ožji del mestnega centra. Maja lani so ga uvedli za poskusno obdobje, čeprav se je položaj izboljšal, pa so ga decembra potrdili. Rizzijev protest pred občino Pred goriško občino je včeraj manifestiral Manuel Rizzi, mladi lastnik bencinskega servisa v ulici Lungo Isonzo. Za protest se je odločil, ker mu občina ni izdala dovoljenja za neposredno upravljanje servisa, čeprav naj bi imel vse potrebne dokumente. »Oktobra leta 2005 sem kupil bencinski servis in nakup vknjižil v katastrskem uradu, vendar družba Tamoil zaradi stare najemniške pogodbe s prejšnjim lastnikom vztraja, da ima pravico nad neposrednim upravljanjem črpalke,« pojasnjuje Rizzi. Leta 2002 je družba IP prevzela v najem bencinski servis, katerega lastnik je bil zdaj že pokojni goriški odvetnik. V naslednjih letih je IP predala upravo servisa družbi Tamoil. Rizzi je od občine zahteval, da naj mu izda dovoljenje za upravljanje servisa, ker tako ne bi plačeval provizije družbi Tamoil. Občina dovoljenja še ni izdala, ker je njena odvetniška služba ugotovila, da je najemniška pogodba družbe Tamoil veljavna do leta 2011. Z goriške občine so včeraj popoldne sporočili, da bo odvetniška služba še enkrat preverila zadevo, ne glede na to pa bo Rizzi danes nadaljeval svoj protest pred županstvom. vipavski križ V avtomobilu našli truplo 22-letnika Policisti policijske postaje Ajdovščina so bili v sredo kmalu po 15. uri obveščeni, da se na gozdni poti ob hitri cesti pri naselju Vipavski križ, nahaja osebni avtomobil, v katerem nekdo že dalj časa negibno sedi. Na kraju so v osebnem avtomobilu znamke volkswagen polo na voznikovem sedežu našli mlajšega moškega, ki ni kazal znakov življenja. Policisti so takoj obvestili reševalno službo, na kraj pa je prišla tudi zdravnica ajdovskega zdravstvenega doma, ki pa je lahko le potrdila smrt mladega moškega. O najdbi trupla so policisti obvestili tudi dežurnega preiskovalnega sodnika novogoriškega okrožnega sodišča in okrožno državno tožilstvo v Novi Gorici. Ogled kraja, kjer je bilo najdeno moško truplo, so opravili kriminalisti Sektorja kriminalistične policije no-vogoriške policijske uprave, na podlagi zbranih obvestil pa je bilo ugotovljeno, da gre za 22-letnega moškega iz okolice Ajdovščine. Dežurni preiskovalni sodnik novogoriškega okrožnega sodišča je odredil sodno obdukcijo, ki bo izvedena na inštitutu za sodno medicino v Ljubljani in bo pomagala odgovoriti na vprašanje, zakaj je ugasnilo mlado življenje. Kriminalistična preiskava v zvezi s tem dogodkom še poteka, novogoriški kriminalisti p bodo na podlagi rezultatov sodne obdukcije in dodatno zbranih obvestil ustrezno ukrepali, so sporočili z novogoriške policijske uprave. (nn) gorica - Pokrajina ponuja večjezične smerokaze gorica - Danes Minister in in rektorica o mobilnosti študentov V prostorih Fakultete za znanosti o okolju v Križni ulici v Gorici se danes odvija prireditev Evropski dan Italija-Slovenija z naslovom Mobilnost študentov kot dodana vrednost medkulturnemu povezovanju v Evropski uniji. Prireditev skupaj organizirajo Univerza v Novi Gorici, Univerza v Vidmu in Evro-sredozemska univerza Emuni s sedežem v Portorožu v sodelovanju z Evropsko komisijo. Glavna tema pogovorov in predstavitev je vprašanje mobilnosti študentov v Evropski uniji v okviru programov Evropske komisije Erasmus in Jean Monnet. Udeležence prvega evropskega dneva Italija-Slovenija bosta ob devetih zjutraj pozdravila Boštjan Zekš, minister za Slovence v zamejstvu in po svetu, ter rektorica Univerze v Vidmu Cristiana Compagno. Prireditev bo potekala v angleškem jeziku, vodili in koordinirali pa jo bodo profesor Joseph Mifsud z Univerze Emuni, profesor Mladen Franko z Univerze v Novi Gorici in profesor Claudio Cressati z vi-demske univerze. Predstavniki Evropske komisije in vseh treh omenjenih univerz bodo razpravljali o zgodovinskih in kulturnih koreninah študentske mobilnosti v Evropi, o kulturi in medkulturnem dialogu v evropskem integracijskem procesu, o migracijah in medkulturnih odnosih, predstavljena pa bo tudi dobra praksa čezmejnega sodelovanja v okviru projekta Emuni. Svoje poglede na vprašanje mobilnosti študentov bodo predstavili tudi trije študentje z vseh treh univerz orga-nizatoric, ki to doživljajo zelo osebno in na svoji koži, saj se izobražujejo v okviru programa Evropske komisije Erasmus. (nn) Na potezi so občine Uprave, ki so zainteresirane za namestitev dvojezičnih in trijezičnih tabel, bodo morale odgovoriti do 20. maja Po pokrajinskih cestah, ki jih je goriška pokrajinska uprava v prejšnjih mesecih opremila z večjezičnimi cestnimi znamenji, bodo lahko italijansko-slovenske, italijansko-furlanske in trijezične smerokaze namestili tudi na odsekih cest, za katere so pristojne izključno občine. Možnost za postavitev večjezične vertikalne signalizacije znotraj naselij ponuja goriška pokrajina, do posega pa bo prišlo le v primeru, da bodo posamezne občinske uprave v to izrecno privolile. Pokrajina je zato na sedemnajst občin naslovila pisno obvestilo, v katerem opozarja, da morajo uprave, ki so zainteresirane za postavitev večjezičnih smerokazov, do 20. maja sporočiti pristojnemu uradu serijo podatkov. Možnost namestitve furlanskih napisov imajo občine Mariano, Romans, Vileš, Koprivno, Moraro, Gradišče, Šlovrenc, Fara, Medea in Dolenje, možnost postavitve slovenskih pa Doberdob, Sovodnje, Števerjan in Ronke. Občine Gorica, Krmin in Zagraj imajo možnost, da opremijo nekatere ceste s trijezičnimi smerokazi. Pokrajina se je za pobudo zavzela zato, da bi dopolnila poseg, ki ga je začela izvajati decembra. Iz dotacije zakona 482 je namreč iztržila 106.000 evrov, ki so bili namenjeni trijezičnim tablam. Podjetje, ki so mu zaupali dela, je namestilo preko 200 cestnih znamenj na vseh pokrajinskih cestah, ki so speljane po območju izvajanja zaščitnega zakona 482/1999, ker pa je na začetni ceni za poseg naredilo popust, je pokrajina prihranila okrog 30.000 evrov. Na pobudo odbornika Marka je Marinčiča pokrajina predlagala deželi, da bi preostali denar izkoristili za namestitev večjezičnih tabel še na območjih, za katere so pristojne občine, FJK pa je privolila. Kot rečeno, so zdaj na potezi občine. Večjezični smerokaz na pokrajinski cesti med Poljanami in Devetaki bumbaca / GORIŠKI PROSTOR Četrtek, 23. aprila 2009 15 tržič - Zasedanje Lokalne akcijske skupine Kras Zamuda FJK onemogoča začetek delovanja Maja uradna vključitev občin v LAS, junija pa tržnica značilnih proizvodov »Zavedali smo se, da bomo morali počakati na zaključek tehničnega in birokratskega postopka, upali pa smo, da se bo iztekel hitreje.« Tako je povedal Franc Fabec, predsednik Lokalne akcijske skupine Kras, ki je včeraj zasedala v dvorani tržiškega občinskega sveta. Fabec se je nanašal na zamudo, ki jo dežela Furlanija-Julijska krajina zakrivila pri odobritvi lokalnega razvojnega načrta, brez katere LAS Kras ne more začeti s konkretnim delovanjem. Pravni sedež LAS so določili na bivšem sedežu gorske skupnosti v Sesljanu, operativni sedež pa jim je v svojim prostorih ponudila tržiška občina. In ravno v dvorani občinskega sveta je včeraj potekalo zasedanje, ki so se ga ob Fabcu udeležili podpredsednica Nataša Černic, član in slavni pisatelj Veit Karl Heinichen ter predstavniki raznih sodelujočih ustanov, in sicer Zadružne kraške banke, pokrajinskega nadzorništva za kmetijstvo, deželne agencije za kmetijski razvoj, nadzorni-štva za gozdove, Kmečke zveze, zveze Coldi-retti, konzorcija za zaščito vin Krasa, promocijskega odbora kraških sirov, konzorcija čebelarjev, odbora Tergeste, zbornice agro- nomov iz goriške in tržaške pokrajine, Agrarne skupnosti in promocijskega odbora za zaščito kraškega pršuta. LAS Kras sta ustanovili tržaška in goriška pokrajina, cilj ustanove pa je ovrednotenje kraškega območja z okoljskega, turističnega in gospodarskega vidika. Ustanovitev LAS bo omogočila sodelujočim partnerjem koriščenje prispevkov iz skladov Leader, ki jih daje na razpolago Evropska Unija. LAS ima na voljo že 1.900.000 evrov, do odobritve razvojnega načrta s strani dežele pa jih ne more uporabiti. Fabec je povedal, da so med včerajšnjim zasedanjem predstavili dejavnosti LAS od ustanovitve, odobrili pa so tudi obračun za leto 2008, iz katerega izhaja primankljaj 6.000 evrov. »Tega bomo ohranili, dokler ne bo odobren razvojni načrt,« je pojasnil Fabec. Dalje se je predsednik zahvalil občini Tržič, ki je Lokalni akcijski skupini ponudila prostore za operativni sedež. V teku srečanja z novinarji so tudi povedali, da bo 5. maja ob prisotnosti notarja prišlo do uradne vključitve občin v LAS, 20. junija pa bodo v Pancanu priredili tržnico značilnih proizvodov s Krasa, iz Slovenije in iz Hrvaške. Franc Fabec med včerajšnjim srečanjem v Tržiču altran gorica - Jutri se začenja praznik pomladi Dies Domini Pomladni skok v srednji vek Osrednje prizorišče pobude bo grajsko naselje - Napovedujejo sejem, prikaz srednjeveških bojev, koncert in nastop sokolarjev Veliki praznik pomladi v znamenju srednjega veka bo jutri in pojutrišnjem poživil Gorico in njeno grajsko naselje. Organizator dogodka je odborništvo za kulturo občine Gorica v sodelovanju z deželo FJK krajino in z neprecenljivo pomočjo krajevnih združenj, med katerimi velja omeniti zlasti društva Meginardus de Goritia, Arma An-tica in Dramsam. Dies Domini se bo začel jutri ob 15.30 z odprtjem srednjeveškega sejma, na katerem bodo sodelovali obrtniki in mojstri. Na voljo bodo suhe slaščice in pijače po srednjeveških receptih. Tri cehovska združenja bodo na sejmu prikazala postopke izdelave tipičnih srednjeveških obrtniških izdelkov. Obiskovalci si bodo lahko ogledali nadroben prikaz obdelovanja svile in zlasti fazo odvijanja niti. Vinarji bodo uprizorili izsek t.i. »hostarie« s srednjeveškimi mizami, klopmi in igrami. Prisotni bodo tudi zdravniki in ze- liščarji, ki so v florentinskem srednjem veku zastopali eno od sedmih Umetnosti, in med katere sta sodila tudi Dante Alighieri in Giotto. V popoldanskih urah bodo v grajskem naselju zunaj utrdbe postavljena bojišča, opremljena s kuhinjami in posebnimi zgradbami, kjer se bodo obiskovalci, še posebej najmlajši, lahko zabavali v družbi statistov v srednjeveških oblačilih. Najpogumnejši se bodo lahko preizkusili v viteških igrah in se kot neustrašni konjeniki pomerili v igrivih dvobojih na posebej v ta namen opremljenih konjih. Ob 16. uri bo na sporedu prikaz bojev s hladnim orožjem,sledila bo salva izstreljenih nabojev iz starega strelnega orožja. Kmalu zatem bo posebno sodišče sodilo čarovnici, kot je bilo v navadi v srednjem veku. Gre za novost letošnje izvedbe, ki bo na sporedu tudi v nedeljo, 26. aprila, ko bo ob 15. uri na ogled uprizoritev t.i. »sodne oblasti grofovskega sodišča v Gorici«. Jutri od 20.30 dalje bo obiskovalce razveseljevala srednjeveška glasba. Program bo obsegal nekatere dele Carmine Burane, poezije iz pomembnega rokopisa iz XIII. stoletja in Codex Latinus Monacensis iz bavarskega samostana Benediktbeuern. Osrednje teme glasbenega dogodka bodo pomlad, ljubezen in vino. Koncert v dveh delih bo spremljala skromna pojedina s točenjem običajnega vina in vina z dodatkom dragocenih začimb. Srednjeveška nedelja se bo začela ob 10.30 z odprtjem sejma in bojišča. Ob 11. uri bo v cerkvici Sv. Duha potekala slavnostna maša v latinščini. Od 12. uri dalje bodo na sporedu uprizoritve bojev s sabljami in meči ter žon-glerske spretnosti, ki se bodo zaključile ob 17. uri z veličastnim nastopom sokolarjev. Jutri med 15.in 21. uro in v nedeljo med 10.30 in 19.30 bo v grajsko naselje s trga Sv. Antona peljal avtobus. MIP: delavci dobili knjižice Zaposleni v novogoriški družbi Mip so včeraj dobili delovne knjižice. Stečajni upravitelj Miroslav Benedejčič in predstavnici novogoriškega zavoda za zaposlovanje so delavce seznanili z njihovimi pravicami. V Mi-pu naj bi do 7. maja pripravili izračune za terjatve delavcev, ko se bodo zaposleni sestali z Javnim jamstvenim in preživninskim skladom Republike Slovenije. Poškodba v ladjedelnici V tržiški ladjedelnici Fincantieri se je včeraj dopoldne ponesrečil 32-letni G.P. iz Ronk. Med varjenjem dveh železnih panojev, mu je na glavo padel velik kovinski vijak in ga poškodoval. Na kraju je posredovalo osebje službe 118, ki je moškega prepeljalo v tržiško bolnišnico, kjer so ugotovili, da se bo moral zdraviti pet dni. Sindikalisti so takoj po nesreči vprašali vodstvo ladjedelnice, zakaj je bil poškodovani delavec brez zaščitne čelade. Dela v ulici Duca DAosta Gradbena dela v ulici Duca DAosta, ki bodo v mestu prav gotovo povzročila kar nekaj prometnih nevšečnosti, se bodo predvidoma začela v ponedeljek, 4. maja. Datum je včeraj goriški občini sporočil odgovorni pri podjetju Bruno Costruzioni, ki bo izvedlo poseg. Avtomobilisti, ki jim je v prejšnjih tednih ustvarjalo preglavice delno zaprtje ulice Sauro, bodo torej imeli nekaj časa, da se oddahnejo. V ulici Duca D'Aosta bodo gradbena dela trajala tri mesece. V Krminu knjiga Dipiazze V palači Locatelli v Krminu bodo danes ob 18.30 predstavili knjigo Rug-gera Dipiazze »Monsignor no«. Srečanje bo vodil Roberto Covaz. Okoljska ozaveščenost Univerza za tretje starostno obdobje iz Gorice prireja danes ob 11. uri predavanje o okoljski ozaveščenosti. Predaval bo inženir Mauro Vezil. Mali princ s Pizzulom V občinskem gledališču v Tržilu bo danes ob 20.30 predstava Mali princ. Nastopila bo gledališka skupina Az-zurro, ki deluje znotraj centra Maria della Pace iz Medeje. Večer bo uvedel novinar Bruno Pizzul. gorica Jutri odprte trgovine V palači Della Torre razstava Trgovci iz zveze Ascom iz Gorice prirejajo jutri pobudo »Nice price«, med katero bodo trgovine odprte kljub prazničnemu dnevu. Svoje artikle bodo tako prodajale trgovine Dolce Idea, Bianco e Rosa, Sushi Fashion in Model Folli Follie s kor-za Italia, Unique, Griffe, L'Offi-cina della Moda in Vallerde iz ulice XXIV maggio, Unique scar-pe, Ferdi, Sweet Cafe in Model iz ulice Garibaldi, Elite Sisley, Ubik, People, Tomani in Romana s korza Verdi, dalje Ursic, L'Im-pronta, Chicca Nails, K2 Sport, K2 Fitness in Kosic iz Raštela, Non solo cashmere, K2 Kids, Geox Shop Kosic in And iz ulice Oberdan, Edes iz ulice De Gasperi, Sasch s Travnika in Gioco Regalo iz ulice IX Agosto. V Gorici bo jutri odprta tudi razstava »Quegli anni 50», ki je na ogled na sedežu Fundacije Goriške hranilnice v ulici Car-ducci. Jutri si bo razstavo mogoče ogledati med 10. in 19. uro; ob 17. uri bo voden ogled. Razstavljena so platna, ki so jih poslikali Lojze Spazzapan, Emilio Ve-dova, Felice Casorati, Enrico Prampolini, Marcello Mascheri-ni in drugi. sovodnje - Osnovnošolce obiskala Danila Komjanc Spoznali ilustratorsko umetnost Ilustratorka je otrokom prvega in drugega razreda nazorno prikazala različne faze nastajanja knjige Osnovnošolci iz Sovodenj in z Vrha so včeraj imeli možnost, da so pobliže spoznali skrivnosti zelo zanimivega poklica. Učence prvega in drugega razreda obeh šol je namreč obiskala Danila Komjanc, ilu- stratorka in učiteljica, ki je malčkom odkrila faze umetniškega postopka, iz katerega nastanejo ilustracije knjig in revij. Srečanje z avtorjem, ki je potekalo v prostorih osnovne šole peter Butkovič Do- Ilustratorka Danila Komjanc s sovodenjskimi osnovnošolci bumbaca men, so priredili ob zaključku sezone bralne značke. Komjančeva je s seboj prinesla velike pole, na katerih so si otroci lahko ogledali izvirnike njenih del, ki so bila objavljena v številnih slikanicah, revijah in razno- vrstnih publikacijah. Pojasnila jim je razlike med raznimi tehnikami, seznanila pa jih je tudi s svojimi osebnimi okusi - sama najraje riše naravne motive in živali - ter postopkom rojevanja umetniškega navdiha. 16 1 6 Četrtek, 23. aprila 2009 GORIŠKI PROSTOR / števerjan - Razstava štirih članov fotokluba Skupina 75 Preko narave in vsakdana ubrali pot eksperimentiranja V okviru Tedna kulture postavili na ogled dela Mitje Jurna, Silvana Pittolija, Mirana Vižintina in Marka Vogriča »Fotografija je kot morska deklica, ki poseduje hibridno telo, rojeno za življenje v dveh svetovih. Vse to, kar vsebuje prvo telo, ne gre prav v drugem: tam se gibčno premika v sanjskem utekočinjenem elementu, se hrani s planktonom iluzije, a brez govorjene besede; na tej strani se ob spremembi elementa znajde na plažah resničnosti. Ta resničnost je manj razčlenjena, toda razpolaga z glasom in privlačnim petjem. Je zapeljiva in nekoliko tiranska, osvaja s svojimi tisoč in več pogledi, razkrije temne in svetle plati, ovije privržence z nitkami, ki jih ni mogoče razplesti. Njene "žrtve" so tudi štirje umetniki, ki so prisotni na tej priložnosti: Mitja Juren, Silvan Pittoli, Miran Vižintin in Marko Vogrič; vse štiri združuje želja po prekoračitvi meje dokumentiranja, ki jih je usmerila po poti, ki se prične z naravo, s spominom in z območji vsakdana, da bi se končno prebili do eksperimentiranja in obdelave lastne izrazne govorice.« Te besede je v torek ob odprtju razstave Fotokluba Skupina75 na Bukovju povedala poznavalka fotografske umetnosti Lorella Coloni iz Trsta, ki tudi sama članica slovenskega društva. Prijeten večer je v Števerjan priklical lepo število ljubiteljev fotografske umetnosti. Pobuda je spadala v Teden kulture in je sodila v sklop prireditev, ki so jih različna kulturna združenja pripravila pod zgovornim naslovom Kultura je od nas vseh; sodeluj tudi ti! Pokrovitelj te pobude je samo italijansko ministrstvo za kulturo, letos pa poteka že enajsta izvedba tedna umetnosti in ustvarjalnosti. Sama država želi podčrtati pomen kulture in dati na razpolago vsem državljanom lepoto in neprecenljivo bogastvo kulturnih znamenitosti in dobrin. To je v svojem pozdravnem nagovoru povedala Giuseppina Ma-strovito, predsednica kulturnega združenja Graphiti iz Gorice, ki je koordiniralo razne dogodke, ki so v teh dneh popestrili goriške kulturne kroge. V pobudo se je, kot rečeno, vključil tudi fotoklub Skupina 75, ki je s svojo kvalitetno ponudbo in svojim strokovnim pristopom dodatno obogatil goriške večere, posvečene umetniškim zvrstem. Zahvalila se je Fotoklubu Skupina75, da se je pozitivno odzval povabilu za sodelovanje in izrazila željo, da bi se prisrčni odnosi nadaljevali tudi v prihodnosti. Večer je v imenu Skupine75 v prelepih prostorih Galerije75 uvedel član slovenskega društva Marko Vogrič. Tudi on je v svojem posegu poudaril pomembnost sodelovanja med raznimi kulturnimi organizacijami in ustanovami. Ravno dobri stiki, ki sežejo tudi preko meje, botrujejo rasti in vsestranskemu razvoju zvrsti, ki sta jim kul- tura in umetnost glavni cilj. V osrednjem delu večera je kritičarka Lorella Coloni predstavila štiri avtorje, ki so postavili na ogled svoje »fotoumetnine«. V slovenščini je kritične note podala Petra Mikluš. Mitja Juren je ponudil v presojo serijo črnobelih fotografij, ki jih je posnel na vojaških pokopališčih iz prve svetovne vojne, nato pa obdelal in nadgradil v domači temnici. Silvan Pittoli raziskuje naravo. Najprej izloči majhne podrobnosti v vejah, lubju, travah ali kamnih in jih nato sestavi v temnici. To počne v skladu z izbranimi simetrijami, ki rojevajo oblike in ki se po izgubi izvirnega značaja prebijejo do novih in očarljivih izgledov. Marko Vogrič se spogleduje z nadrealističnimi tokovi, od katerih je prevzel teorijo brezobličnosti, ki je bila v uporabi pri iskanju »manj plemenitih« subjektov, ki niso vredni naše pozornosti. Miran Vižintin se naslanja na »still life«. V seriji posnetkov od blizu odvzame miselno celoto »viliča-stemu« predmetu in ga prikrajša za značilno funkcijo. Predstavi ga kot simbol družbe, v kateri se je motivacijska piramida prekucnila in je željo po odvečnem prilagodila prvobitnim potrebam. Uspehu večera so na koncu nazdravili z vinom, ki ga je za to priložnost ponudilo podjetje Simon Komjanc iz Števerja-na. Za domiselno okrasitev dvorane, je poskrbela Loredana Prinčič, tudi sama odlična fotografinja in članica Skupine 75. Razstava je na ogled ob nedeljah in praznikih med 10. uro in 12.30. (vip) Lorella Coloni, Marko Vogrič, Giuseppina Mastrovito in Petra Miklus (spodaj); z ogleda razstave (desno) bumbaca DS proti ukinitvi sedeža INAIL Senatorja Demokratske stranke Tamara Blažina in Carlo Pegorer sta na ministrstvo za delo naslovila pismo, v katerem nasprotujeta ukinitvi goriškega in tržiškega sedeža zavoda INAIL. Vodstvo javne ustanove je namreč odločilo, da bo kompetence dveh uradov prevzel tržaški sedež. Blažinova in Pegorer poudarjata, da načrtovana racionalizacija ne upošteva realnih razmer goriške pokrajine. Predvsem v Tržiču, ki je eno izmed največjih industrijskih, energetskih in logističnih središč v FJK, »beležijo najvišje število poklicnih bolezni, ki so povezane z izpostavljenostjo azbestu.« SSk: spomin in delitve Pokrajinsko tajništvo Slovenske skupnosti je na zadnjem zasedanju poudarilo pomen 25. aprila - praznika osvoboditve. Pokrajinski tajnik Julijan Čav-dek opozarja, da se je slovenska narodna skupnost v Italiji takoj uprla fašistični diktaturi. »V svoji zavzetosti smo bili Slovenci prisiljeni prestajati hude preizkušnje in žrtvovati številna življenja rojakov, ki so se za vrednote 25. aprila bojevali v vrstah TIGR-a, Zveze svečenikov sv. Pavla in OF. S hvaležnostjo se spominjamo vseh padlih, zaradi katerih lahko uživamo svobodo,« poudarja Čavdek in nadaljuje: »Po več desetletjih so še odprta številna vprašanja, glede katerih slovenska narodna skupnost v Italiji še vedno čaka na odpravo škode, ki jo je povzročil fašistični režim. Tudi znotraj naše narodne skupnosti ostajajo delitve, predvsem na politični ravni, tako da je vsaka skupna strategija težko uresničljiva, kar negativno vpliva na ohranjanje in razvoj skupnosti ter vedno bolj šibi čut narodne pripadnosti. Zato nam mora biti praznovanje obletnice osvoboditve v opomin, da bi presegli ideološke delitve in učinkoviteje opozarjali italijanske ustanove, naj bodo čimbolj zveste sporočilu 25. aprila.« SKP: Gorica v srednjem veku Goriški krožek Komunistične prenove poziva vse svoje člane in simpatizerje, da se udeležijo slovesnostih ob 25. aprilu, hkrati pa jih vabi, da podpišejo peticijo proti enačenju partizanov in kolabora-cionistov iz salojske republike. »Komunisti so dali izredno velik doprinos od-porništvu, zato pa je nedopustno blatenje spomina partizanov, s katerim se je proslavil minister Ignazio La Russa,« pravijo iz krožka SKP in nadaljujejo: »Ne moremo mimo ugotovitve, da se je goriška občinska uprava, ki je že večkrat slovesno gostila na županstvu bivše pripadnike fašistične enote X Mas, odločila, da bo ravno 25. aprila priredila še eno srednjeveško prireditev, spremljal pa jo bo sprevod v zgodovinskih oblačilih, ki je očitno zelo pri srcu občinskemu odborniku Antoniu Devetagu. Prireditev je nov dokaz, da goriška uprava nima nikakršnega spoštovanja do praznika, ki je izredno pomemben za italijansko demokracijo.« nova gorica - Konferenca o inovativni avtomobilski tehnologiji Stavijo na fleksibilnost Iz krize v avtomobilski industriji s prepoznavanjem težav in prilagajanjem razmeram V novogoriški Perli se je včeraj začela 9. mednarodna konferenca in razstava Inovativna avtomobilska tehnologija - IAT '09. Gre za tradicionalno srečanje domačih in tujih znanstvenikov, raziskovalcev, razvojnih in vodilnih delavcev iz industrije, izobraževalnih in raziskovalnih ustanov ter predstavnikov vlade Republike Slovenije. Dvodnevno konferenco je organizirala Fakulteta za strojništvo v sodelovanju z laboratorijem Lavek, Slovenskim avtomobilskim grozdom, Zvezo strojnih inženirjev Slovenije in Skupino za motorje in vozila. Konferenca, ki poteka vsaki dve leti in nudi priložnost za pregled razvojnih in proizvodnih dosežkov na področju avtomobilske tehnike v industriji, raziskovalnih in univerzitetnih ustanovah, je glede na aktualno situacijo letos usmerjena predvsem na področje znanja in inovacij pri soočanju s krizo v avtomobilski industriji. Kot je na včerajšnji popoldanski okrogli mizi z naslovom Kriza v svetu in naša reakcija nanjo povedal Dušan Bu-šen, direktor Slovenskega avtomobilskega grozda, bodo rezultati v avtomobilski industriji ob koncu letošnjega leta za 20 do 35 odstotkov slabši kot v letu 2008. izpostavil je predvsem krizo likvidnosti, zaradi česar prihaja do zmanjševanja proračunov za razvoj in raziskave. Direktor Hella Saturnus Slovenija Christof Droste je pod drugi strani pojasnil, da morajo biti avtomobilska podjetja kljub temu, da se srečujejo s posledicami gospodarske krize, pripravljena na obdobje po recesiji, ki naj bi nastopilo že prihodnje leto. Povedal je še, da je kriza prizadela celotno slovensko avtomobilsko industrijo, pri čemer so jo nekatera podjetja občutila Z razstave v Perli foton.n. prej, druga pa kasneje, ter izrazil prepričanje, da je treba ostati pozitivno naravnan in nadaljevati z razvojem. Poudaril je tudi, da pomeni kriza vodo na mlin proizvodnji manjših avtomobilov, težko pa je napovedati, kako bo s tem v prihodnje, zato je treba biti zelo fleksibilen. Kot osnovo za preživetje v teh časih je izpostavil prepoznavanje in prilagajanje situaciji, med rešitvami za prihodnost pa je omenil tudi usmeritev v nizko porabo goriva in razvoj hibridnih avtomobilov. (nn) nova gorica - Mesto mladih Glavno besedo novim generacijam Klub goriških študentov bo tudi letos, tokrat dvanajstič, poskrbel za tradicionalni pomladni festival Mesto mladih. Od danes do 2. maja se bodo v Novi Gorici zgodili številni koncerti, predavanja in okrogle mize, videoprojekcije, delavnice, bolj pestro kot vsa ta leta naj bi bilo tako glasbeno kot kulturno in športno dogajanje. »Nova Gorica je mlado mesto, a svoje mladosti ne izžareva,« meni predsednik KGŠ Tomaž Zarifa. To je bil temelj, na katerem je letošnja ekipa no-vogoriških študentov (z)gradila program Mesta mladih. Novo Gorico bi mladi radi oživeli tudi v tistih kotičkih, ki so skozi leto vse prevečkrat prikrajšani za raznovrstna dogajanja, in z dogodki, ki niso, kot pravijo, »obsijani z reflektorji mainstreama«. Aktualnost, kreativnost in kritičnost so bila glavna vodila pri oblikovanju programa. »Kako bomo to dosegli? Z vsemi sredstvi. Glasbeni program je oblikovan tako, da je vsaj pol povabljenih bendov nepoznanih. V ospredju večerov bodo lokalne skupine, po pet na dan se jih predstavlja in le dva koncerta od vseh bosta plačljiva. Poleg tega smo razširili pro- gram športnega dogajanja, ker smo mnenja, da je to zdravo in super, vključujemo tudi gledališče, filmske projekcije, stvari, ki se po navadi na ulici ne dogajajo,« še dodaja Zarifa, ki si za letošnje Mesto mladih želi, da se ga mladi ne bi spominjali po glavobolih dan potem, ampak da bi od njega odnesli kaj več. Tadej Stolič, ki je poskrbel za glasbeni program, pravi, da so želeli spremeniti »splošno znan trend študentskih žurov«, Lea Simčič, ki je skrbela za kulturni program, pa stavi na debatne popoldneve, ki jih organizirajo v sodelovanju z Društvom humanistov Goriške, na gledališke predstave in literarni večer. Za najmlajše so poskrbeli v sodelovanju z Mladinskim centrom, s Športnim društvom Migetalkar pa so poskrbeli za turnirje v nogometu, košarki, odbojki, za plezanje in druge manj poznane in manj običajne športe. Festival mladih v mladem mestu ne bo šel niti mimo tradicionalnega kre-sovanja, ki pa bo letos za kres osiromašeno. Slovenske železnice študentom namreč niso odobrile uporabe odprtega ognja na trgu obeh Goric, tako da se bo na predvečer praznika dela tam zgodil le koncert. / GORIŠKI PROSTOR Četrtek, 23. aprila 2009 17 dan vstaje - Spored svečanosti Poklon partizanom in spomin na osvoboditev Drevi 20-letnica odkritja spomenika v Rupi, jutri 35-letnica na Vrhu Na Goriškem se danes začenjajo slovesnosti ob dnevu vstaje nad nacifaš-izmom, ki bodo svoj vrhunec dosegle jutri. V Gorici bodo mestni redarji polagali vence danes ob 8. uri v zaporu v ulici Barzellini, ob 8.10 na trgu v grajskem naselju, ob 8.25 na nagrobniku partizanov na pevmskem pokopališču in ob 8.45 na nagrobniku partizanov na ločniškem pokopališču; župan bo polagal vence danes ob 9. uri pred železniško postajo pri spominski plošči in pri spomeniku deporti-rancem, ob 9.15 v spominskem parku pri spomeniku CLN, ob 9.40 na glavnem pokopališču na nagrobniku partizanov in de-portirancev, ob 10. uri v sinagogi. Delegacija SKGZ in VZPI-ANPI bo polagala vence na goriškem pokopališču jutri, 25. aprila, ob 10.30; mladinska iniciativa SKGZ v sodelovanju z društvom Briški grič bo položila venec pri spomeniku v Števerjanu ob 12.30, nato pa še na Jazbinah. Delegacija Slovenske skupnosti bo polagale vence jutri, 25. aprila, ob 9.45 na goriškem pokopališču. Ob spomeniku v Štandrežu bo slovesnost v priredbi sekcije VZPI-ANPI jutri, 25. aprila, ob 11. uri. Govornik bo Ivan Bratina, nastopila bo vokalna skupina Sraka. V Ločniku bo jutri, 25. aprila, ob 11. uri maša in ob 11.45 polaganje vencev pri spomeniku na pokopališču. V Pevmi bo jutri, 25. aprila, svečanost ob 9.15. Govoril bo Marko Marin-čič; nastopili bodo moški pevski zbor Štmaver in otroci z osnovne šole Josip Abram iz Pevme. V Podgori sekcija VZPI-ANPI prireja pod pokroviteljstvom rajonskega sveta in v sodelovanju s krajevnimi društvi slovesnost pred spomenikom jutri, 25. aprila, ob 10. uri. Po govorih in pozdravih delegacij bosta na sporedu recitacija tabornikov rodu Modrega vala in nastop pevskih zborov Soča in Podgora. Občina Sovodnje bo polagala vence danes, 24. aprila, ob 19.15 v Gabrjah in ob 20.30v Rupi, kjer prosvetno društvo Rupa-Peč v sodelovanju z zvezo VZPI-ANPI prireja slovesnost ob 20-letnici odkritja spomenika padlim. Nastopili bodo otroški pevski zbor Rupa-Peč, mešani pevski zbor Rupa-Peč in moški pevski zbor Jezero iz Doberdoba. Govoril bo Aldo Rupel. Jutri, 25. aprila, ob 10.30 bodo vence polagali v Sovodnjah, ob 10.50 na Peči in ob 11.15 na Vrhu, kjer bo slovesnost ob 35-letnici spomenika v priredbi sekcije VZPI-ANPI in društva Danica. Nastopili bodo otroški pevski zbor Vrh sv. Mihaela, ženska vokalna skupina Danica in moški pevski zbor Kras z Opatjega se-la. Govorila bosta Ivan Cibic in Stojan Spetič. V občini Doberdob bo jutri, 25. aprila, ob 10. uri maša za padle v NOB v doberdobski cerkvi; sledila bodo polaganja vencev pred spomenike v Jamljah ob 11.15, na Palkišču ob 11.30 in na Poljanah ob 11.45; ob 12. uri bo osrednja slovesnost pred spomenikom v Doberdobu. Govoril bo podpredsednik Zveze borcev goriškega območja Štefan Cigoj; sodelovali bodo godba na pihala Kras, ženska vokalna skupina Jezero, kulturno društvo Kremenjak in kulturno društvo Kras Dol-Poljane. V Tržiču bo jutri, 25. aprila, ob 9. uri polaganje vencev pri spomeniku na trgu Unita; ob 9.30 bo sprevod krenil do spomenikov v krajih San Polo in Aris in dalje do pokopališča v ulici XXIV Mag-gio. Spregovorili bodo predstavniki VZPI-ANPI in borčevske organizacije iz Nove Gorica ter župan Gianfranco Pizzolitto. V galeriji Antiche Mura v ulici Rosselli v Tržiču bo danes ob 18. uri odprtje razstave ob praznovanju 25. aprila z naslovom »Liberta!«. Na razstavi bodo na ogled slike, ki jih je slikar Valdino Tomasin ustvaril na skicah iz otroških let med 1943 in 1945; razstava bo odprta do 30. aprila med 10. uro in 12.30 in med 17.30 in 19.30. V Ronkah bo jutri, 25. aprila, ob 9. uri maša v cerkvi sv. Lovrenca, ob 9.45 bo polaganje vencev pri spomeniku, ob 10.30 bo svečanost pred občinsko knjižnico z nastopom zbora Giuseppe Verdi iz Ronk ter vokalne skupine Lara, Miro in Leo Cernic; govoril bo bivši senator Silvano Bacicchi, sodelovali bodo dijaki nižjih srednjih šol iz Ronk in Doberdoba. V organizaciji ronške občine in Tržiškega kulturnega konzorcija je v vili Vicentini Miniussi na trgu Unita v Ronkah na ogled razstava z naslovom »Fotografie di Fabio Albanese, ufficiale italiano in Dalmazia 1941-1942«; odprta bo do do 22. maja od ponedeljka do petka med 9. in 13. uro, ob ponedeljkih in sredah med 16. in 18.30. V sredo, 29. aprila, med 9. in 13. uro bo v vili Vicentini Miniussi video projekcija »Ronchi citta della memoria e della li-berta« in med 16. in 19. uro »Pino Fur-lan torna a casa«. vrh - Praznik mladinskega odseka Jezero Dvojni koncert trdega rocka * : mM « ■ 1 v1 f f V - - Grindersi v akciji Na sedežu kulturnega društva Danica na Vrhu je v soboto, 11. aprila, potekal enkratni večer. Mladinski odsek doberdobskega društva Jezero je namreč organiziral dvojni koncert z naslovom »Fešta od jajca«, ki je bil vključen v projekt, s katerim dajejo možnost mladim zamejskim skupinam, da nastopijo v javnosti. Tako so se na Vrhu predstavili glasbeniki doberdobske skupine Rum 237, in sicer pevec Jan Ger-golet, basist Martin Devetak, kitarist Matija Ferletič, drugi kitarist Samuel Furlan in tolkalist Jannis Paraschos. S solidnim repertoarjem rock'n'roll hitov od Iron Maidnov do Chuck Berryja, preko Clashov in Ramonesov so poži-veli žal premalo obiskovani žur. V sintetično zadimnjeni dvorani so se zatem iz zakulisja pojavili Grin-dersi, že znana skupina na Tržaškem, ki si sedaj pripravlja teren za osvojitev goriškega teritorija. Skupino sestavljajo frontman Peter »Kampfbumbr« Paulin, drugi vokal in basist Ivan »The Kid« Rauber, solo kitara Marko »Zer-zi« Zerial, vokal in tolkalist Walter »Pi-vex« Vodopivec in kitarist Marko »Gantara« Ganter. Grinders so v veselje sosedov igrali dobre tri ure hard rock hitov, med katerimi celo vrsto ac/dc-je-vih popevk. (jj) [I] Lekarne DEŽURNA LEKARNA V GORICI AL PONTE, ul. don Bosco 175, tel. 0481-32515. DEŽURNA LEKARNA V KRMINU LUZZI DAVERIO, ul. Matteotti 13, tel. 0481-60170. DEŽURNA LEKARNA V LOČNIKU MADONNA DI MONTESANTO, ul. Udine 2, tel. 0481-390170. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU OBČINSKA 1, ul. Aquileia 53, tel. 0481-482787. DEŽURNA LEKARNA V KRAJU SAN PIER D'ISONZO VISINTIN, ul. Matteotti 31, tel. 048170135. M Gledališče »UN CASTELLO DI... MUSICAL & RI-SATE«: v soboto, 9. maja, ob 20.45 bo v Kulturnem domu v Gorici nastopila gledališka skupina Gruppo Qaos iz Forlija s predstavo »Le cirque dans le Moulin rouge; informacije in pred-prodaja vstopnic v knjigarni Antonini na korzu Italia 51/A v Gorici (tel. 0481-30212). GLEDALIŠČE VERDI V GORICI: v torek, 12. maja, ob 20.45 bo nastopila vokalna skupina Take 6 s koncertom jazz in gospel glasbe. OBČINSKO GLEDALIŠČE V GRADIŠČU obvešča, da so za otvoritveni večer, ki bo 28. aprila na razpolago vabila v dvorani Bergamas v Gradišču med 10. in 12. uro. U Kino GORICA KINEMAX Dvorana 1: 17.00 - 18.45 -20.30 - 22.15 »Fast and Fourios - Solo parti originali«. Dvorana 2: 17.30 - 19.50 - 22.00 »Che - L'Argentino«. Dvorana 3: 17.50 - 20.00 - 22.00 »Fuo-ri menu«. NOVA GORICA KULTURNI DOM: 20.15 »Ostanek časa« (mesec francoskega filma). TRŽIČ KINEMAX Dvorana 1: 17.00 - 18.45 -20.30 - 22.15 »Fast and Furious - Solo parti originali«. Dvorana 2: 17.30 - 20.00 - 22.00 »Houdini - L'ultimo mago«. Dvorana 3: 18.00 - 20.10 - 22.10 »Gli amici del bar Margherita«. Dvorana 4: 17.45 - 20.00 - 22.110 »Questione di cuore«. Dvorana 5: 17.50 - 20.10 - 22.00 »Mo-stri contro alieni«. Razstave FOTOKLUB SKUPINA 75 v sodelovanju s kulturnim združenjem Graphi-ti in z vinogradniškim podjetjem Simon Komjanc vabi v Galerijo 75 na Bukovju 6 v Števerjanu na ogled fotografske razstave SkupinArt. Razstavljajo člani Skupine 75 Mitja Juren, Silvan Pittoli, Miran Vižintin in Marko Vogrič; do 3. maja ob praznikih od 10. ure do 12.30 in med prvomajskimi praznovanji (informacije na spletni strani www.skupina75.it in na naslovu elektronske pošte info@skupi-na75.it). & Izleti DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV za Goriško prireja v soboto, 9. maja, enodnevni izlet na Vrhniko po poteh Ivana Cankarja (z vodenim ogledom spominske hiše in lahkim pohodom po pisateljevi poti). Po kosilu bo sledil obisk Predjamskega gradu. Obvezne prijave do zasedbe samo enega avtobusa sprejemajo Ivo T. (tel. 0481-882024), Saverij R. (0481390688), Ema B. (0481-21361) in Ana K. (0481-78061). Predujem 20 evrov. SLOVENSKO PLANINSKO DRUŠTVO GORICA obvešča, da napovedani izlet v Škofjo Loko in Volčji potok, napovedan za nedeljo, 26. aprila, odpade. STARŠI IZ DOBERDOBA organizirajo izlet v zabavni park Mirabilandia (RA) v torek, 18. junija. Cena znaša 39 evrov in vključuje avtobusni prevoz in vstopnino v park. Otroci, ki ne presegajo 1 m višine in nesamostojni pri- zadeti plačajo 20 evrov; informacije in vpisovanje (po možnosti do 30. aprila) na tel. 348-4735330 (Lucia Ferfo-lja). Koncerti NEDELJSKI KONCERTI združenja AGIMUS: v nedeljo, 10. maja, ob 17.30 bo v deželnem avditoriju v ul. Roma v Gorici koncert z naslovom »Per un pugno di note«; nastopil bo sopran Daniela Donaggio z orkestrom Fil(m)armonica. SNOVANJA v priredbi SCGV Emil Ko-mel in Arsateliera iz Gorice: 8. maja ob 20.30 bo v dvorani Pokrajinskih muzejev v Gorici na vrsti prireditev Olivier Messiaen in njegov čas, ki jo bodo oblikovali Alessandra Schettino, Neva Klanjšček, Matej Santi in Aries Caces; 15. maja ob 20.30 bosta v kleti domačije Keber na Plešivem (Ceglo 17) pevka Mirjam Pahor in Baguette Quartet izvajala šansone pevke Edith Piaf. 9 Šolske vesti URAD ZA SLOVENSKE ŠOLE sporoča, da je bil v sredo, 22. aprila, na oglasni deski Deželnega šolskega urada v Trstu v ul. S. Anastasio, 12, objavljen razpis za potrditev, vključitev in posodobitev pokrajinskih (nekdanjih permanentnih) lestvic učnega osebja šol s slovenskim učnim jezikom. Razpis je na ogled tudi na spletni strani Deželnega šolskega urada (www.scuola.fvg.it), na oglasni deski goriškega oddelka Urada za slovenske šole in na posameznih šolah. Prošnjo za potrditev mora vložiti tudi učno osebje, ki je v omenjenih lestvicah vključeno pogojno, četudi še ni doseglo predvidenega naslova za polnopravno vključitev. Obrazci za vložitev prošenj so isti kot za vključitev v pokrajinske lestvice šol z italijanskim učnim jezikom in zainteresirani jih dobijo na spletni strani Ministrstva za šolstvo, univerzo in raziskovanje (www.pubblica.istruzione.it), na posameznih šolah in na Uradu za slovenske šole, ki je tudi na razpolago za morebitna pojasnila.Prošnje je treba oddati Uradu za slovenske šole (ul. Rismondo, 6) do petka, 22. maja 2009. □ Obvestila GORIŠKI MESTNI REDARJI sporočajo ulice, dneve in urnike merjenja hitrosti z radarjem: drevored Colombo v ponedeljek, 27. aprila, med 16. in 17. uro. BRDAUT 2009 - krožna orientacijska vožnja z avtomobili po Brdih bo v nedeljo, 3. maja, ob 9.30. Razpis je objavljen na spletni strani www.brin-celj.net; informacije na tel. 3342294517 (Tamara). DRUŽINSKA HIŠA NA PALKIŠČU je bila v četrtek, 16. aprila, tarča tatinskega pohoda. Neznanci so v notranjost vdrli skozi pritlično okno hiše na Palkišču 38, na ovinku ob glavni cesti, predvidoma med 8. in 15. uro, ko gospodarjev ni bilo doma. Ker se je tatvina zgodila pri belem dnevu in ob glavni cesti, domači upajo, da je morda kdo od krajanov ali mimoidočih opazil kaj nenavadnega. Zato pozivajo vse, ki so morda opazili sumljive ljudi ali avtomobile ali kar koli drugega, koristnega za preiskavo, da pokličejo na tel. 338-3176605. KD DANICA prireja 2. rekreacijski dan na Vrhu ob dnevu mladosti v nedeljo, 24. maja, na Vrhu s pričetkom ob 9. uri. Sodelujejo lahko šestčlanske ekipe z najmanj dvema ženskama. Igre in pravilniki bodo na razpolago ekipam isti dan; informacije in vpisovanje do 10. maja pri Dolores (tel. 339-7484533) in Demitriju (tel. 3398667252). KMEČKA ZVEZA je na razpolago za pomoč pri izpolnjevanju prijav dohodkov 730 oz. Unico. Urad v Gorici je odprt za stranke ob ponedeljkih, sredah in petkih od 8. do 13. ure (tel. 0481-82570). KULTURNI DOM GORICA v sodelovanju z goriškim združenjem priseljencev iz Abrucov in Moliseja, SKGZ, ZSKD in zadrugo Maja organizira solidarnostno akcijo za potre-sence v Abrucih. Ob prireditvah in v društvih bodo potekale nabirke prostovoljnih darov, prispevke pa je mogoče tudi nakazati na bančni račun pri baki Unicredit - Associazione Abruzzesi del Friuli Venezia Giulia -Via Veneto 20 Videm (Udine), št. IT83SABIO2008 CAB 12310 - c/c 000001369384. Podrobnejše informacije v uradu goriškega Kulturnega doma (tel. 0481-33288). OBČINSKA KNJIŽNICA SOVODNJE je odprta ob ponedeljkih in sredah od 10. do 12. ure in od 15. do 18. ure, ob petkih od 10. do 12. ure. OBČNI ZBOR ZSKD ZA GORIŠKO bo potekal v torek, 28. aprila, ob 20. uri v prvem in ob 20.30 v drugem sklicu na sedežu društva Briški grič na Bukovju v Števerjanu. POKRAJINSKI KONGRES SKGZ ZA GORIŠKO bo potekal v dveh delih, in sicer v sredo, 6. maja, ob 19.30 v prvem in ob 20. uri v drugem sklicu v dvorani kulturnega društva Jezero v Doberdobu ter v torek, 9. junija, ob 19.30 v prvem in ob 20. uri v drugem sklicu v dvorani Kulturnega doma Andreja Budala v Štandrežu. V NEDELJO, 26. APRILA, bo v dvorani Jehovih prič v ulici Padlih borcev 2/A v Šempetru potekalo posebno biblijsko predavanje z naslovom »Bog sprejme vse religije?« Ob 10. uri bo predavanje v slovenščini, ob 16. uri v italijanščini, ob 19. uri pa v španščini. H Prireditve 40. PRAZNIK FRTALJE v Rupi od 16.30 dalje: v soboto, 25. aprila, bodo nastopili OPZ Zgonik, OPZ Rupa-Peč, pobratena zbora F. Bogovič iz Dobove in C. Silič iz Vrtojbe, otroška dramska skupina iz Rupe; sledilo bo tekmovanje v cvrtju najboljše frtalje in ples z ansamblom Souvenir. V nedeljo, 26. aprila, bodo nastopi otroških pevskih zborov, tombola in ples z ansamblom Hram. V petek, 1. maja, bosta nastopila MPZ A. Klančič iz Mirna in dramska skupina iz Štan-dreža, sledil bo ples z ansamblom Happy Day. OBČINSKA KNJIŽNICA V SOVOD-NJAH vabi vse otroke, ki radi poslušajo pravljice v prostore knjižnice v ponedeljek, 27. aprila, ob 15. uri, kjer bo Tamara pripovedovala zgodbo Mali bober in odmev. PRVOMAJSKO SLAVJE V ŠTEVERJANU v priredbi domačega kulturnega društva Briški grič. 1. maja ob 17. uri slavnostni govor in nastop plesne skupine Metulj iz Pirana, sledi ples s skupino Modri val; 2. maja ob 20. uri Balkan Fest: nastop skupin Live Killers in Grinders, koncert makedonske skupine Kočani orkestar; 3. maja Spoznavajmo Brda - športno rekreacijski dan: ob 8. uri pohod Šte-verjan - Medana, ob 9. uri Brdaut. Vabljeni! V KNJIGARNI UBIK na korzu Verdi 119 v Gorici (tel. 0481-538090) bo danes, 24. aprila, ob 18. uri Luca Ra-stello predstavil svojo knjigo »Io sono il mercato«. Mali oglasi PET DVOMESEČNIH PSIČKOV išče dobre prijatelje in topel dom; tel. 3471243400. PRODAM hišo z dvoriščem, vrtom in garažo v Podgori; tel. 320-1817913. H Osmice V DOBERDOBU pri Cirili imajo odprto ob petkih, sobotah in nedeljah; tel. 0481-78268. Pogrebi DANES V GORICI: 12.00, Ugo Bani iz splošne bolnišnice na glavno pokopališče. DANES V TRŽIČU: 9.50, Luciano Ta-gliapietra iz mrtvašnice splošne bolnišnice na glavno pokopališče; 10.50, Guido Paronit iz mrtvašnice splošne bolnišnice v cerkev Device Marije Marcelliane in na glavno pokopališče; 12.30, Rodolfo Marusig na glavnem pokopališču; 13.30, Lucia Tre-visan vd. Zacchigna (iz splošne bolnišnice v Palmanovi) na glavno pokopališče. Petek, 24. aprila 2009 FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST La Contrada Vincenzo Salemme: »Bello di papà« / Nastopa Vincenzo Salemme. Urnik: do sobote, 25. ob 20.30 in v nedeljo, 26. aprila ob 16.30. »Pomeriggio in giallo« / Nastopa Teatro a Leggio. Urnik: v petek, 27. aprila ob 17.30. GORICA V sredo, 29. aprila ob 20.45 / »Ma il flautista chi è? (Kdo je flavtist?)«. Nastopa gledališka skupina Pro Loco "Senza confini". _SLOVENIJA_ NOVA GORICA SNG Nova Gorica Danes, 24. aprila ob 20.00 / Ljubomir Simovic: »Čudež v Šarganu«. LJUBLJANA SNG Drama Ljubljana Veliki oder Danes, 24. aprila ob 18.00 in ob 20.30 / Mihail A. Bulgakov: »Zarota sveto-tihcev, Molière«. Jutri, 25. aprila ob 19.30 / Mihail A. Bulgakov: »Zarota svetotihcev, Molière«. Mala drama Danes, 24. aprila ob 20.00 / Milena Ma- karovic: »Barčica za punčke«. Jutri, 25. aprila ob 20.00 / Milena Ma- karovic: »Barčica za punčke«. Mestno gledališče ljubljansko Veliki oder Danes, 24. ob 19.30 / Tit Makcij Plavt: »Osli«. Jutri, 25. aprila ob 19.30 / David Drá-bek: »Ples na vodi«. Mala scena Cankarjev dom Jutri, 25. aprila ob 21.00 Klub CD / »Café teater pod oblaki«. Nastopa Marko Vezovišek, režija Jaša Jamnik. Šentjakobsko gledališče Danes, 24. aprila ob 17.00 / J. Austen/J. Jory: »Prevzetost in pristranost« (romantična komedija), režija Zvone Šedl-bauer. Slovensko mladinsko gledališče V torek, 28. in v petek, 29. aprila ob 19.30 / Fjodor Mihajlovič Dostojevski - Diego de Brea: »Zločin in kazen«, režija Diego de Brea. GLASBA FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST Gledališče Rossetti Benny Andersson & Björn Ulvaeus: »Mamma mia!« / Režija Phyllida Lloyd. Urnik: danes, 24. ob 20.30, jutri, 25. ob 16.00 in ob 20.30 ter v nedeljo, 26. aprila ob 16.00. Gledališče Verdi A. Solbiati: »II carro e i canti« / Opera, prvi del. Režija Ignazio Garcia. Drugi del balet - BB & BB. Maggiodanza del Maggio Musicale Fiorentino. Dirigent: Vladimir Derevianko. Urnik: danes, 24. aprila ob 16.00. »Koncertna sezona 2009« / Nastopata orkester in zbor gledališča Verdi. Dirigent: Lorenzo Fratini. Urnik: v nedeljo, 26. aprila ob 17.30. NABREŽINA "Aurisina - Nabrežina Live in Concerts" Vsi koncerti bodo danes, 24. aprila od 21.00 dalje. Kavarna Gruden: »The Blues Followers & Dj Šček«; Pizzeria Bunker: »Road Tosted ft. Franco Toro & Dj Zippo«; Pizzeria Pam Pam: »3 Prašički & Janka Vallo«; Bar Igor: »Giuliapellizzariballaben & Tuttotranneilliscio«. _SLOVENIJA_ LJUBLJANA Cankarjev dom Danes, 24. aprila ob 20.30 Linhartova dvorana / »Firm Sundation, Rok Golob, Big Band RTV Slovenija«. Gosta: Murat & Jose. V torek, 28. aprila ob 20.30 / »Sexteto Rodriguez« (Kuba, New York). Nastopajo: Roberto Rodriguez - bobni, Gilad Harel - klarinet, Uri Sharlin - harmonika, klavir, Jonathan Keren - violina, Bernard Minoso - bas in Igor Baro -konga. RAZSTAVE FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST Zgodovinsko-umetniški muzej in la-pidarij, (Trg pred stolnico 1): na ogled PRIREDITVE lokalni arheološki predmeti iz prazgodovine, skulpture iz rimljanskih in srednjeveških časov in pa egipčanski, grški, rimljanski in antični predmeti z italijanskega polotoka; numizmatična zbirka, fototeka in knjižnica. Urnik: od torka do nedelje od 9.00 do 13.00, ob sredah od 9.00 do 19.00, ob ponedeljkih zaprto. Rižarna pri Sv. Soboti: nacistično koncentracijsko uničevalno taborišče, fotografska razstava in knjižnica. Urnik: odprto vsak dan od 9.00 do 19.00. Vstop prost. Palača Gopčevic (Ul. Rossini 4): do 10. maja, v dvorani Attilio Selva je na ogled razstava fotografij Georgeja Tatgeja. Urnik: odprto vsak dan, od 9.00 do 19.00, vstop prost. Občinska umetnostna dvorana (Veliki Trg): od ponedeljka, 27. aprila (otvoritev ob 18.30) do 17. majabo na ogled razstava umetnice Nore Carelle. Urnik: odprto od 10.00 do 13.00 in od 17.00 do 20.00. OPČINE Bambičeva galerija: še danes, 24. aprila bo na ogled razstava slikarke Judit Horvath Fontana. Urnik: od 10.00 do 12.00 in od 17.00 do 19.00. BRIŠČIKI Avalon: do 17. maja je na ogled razstava slikarke Luise Milano Rustja, pod naslovom »Barve dobrega počutja«. Urnik: odprto vsak dan od 9.00 do 21.00. REPEN V Kraški hiši: od danes, 24. aprila (otvoritev ob 19.00) do 17. maja, bo na ogled slikarska razstava Edija Žerjala, pod naslovom »Duhovnost vode«. Avtorja in dela bo predstavil Štefan Turk. Pesniški utrinek Aleksij Pregarc, glasbeni uvod prof. Miloš Pahor. Urnik: Razstava je na ogled ob nedeljah in praznikih od 11.00 do 12.30 in od 15.00 do 17.00. ŠKEDENJ Etnografski muzej (Ulica pane bianco 52): Muzej je odprt vsak torek in petek od 15.00 do 17.00, za šole in skupine za ogled izven urnika klicati na tel. št. (00-39) 040-830-792. GORICA V Pokrajinskih muzejih v goriškem grajskem naselju: do 31. maja je na ogled razstava Tine Piazze; odprto od torka do nedelje med 9. in 19. uro. Hiša Morassi (goriško grajsko naselje): do 26. aprila, v priredbi združenja Graphiti bo na ogled 6. fotografska razstava Virtualgart. Razstavljajo člani kulturnega združenja immaGinativa iz Gorice Khalil Mariano Azar, Cristian Cecchi, Juliya Chumachenko, Sergio Culot, Mariano Di Clemente, Marco Faganel, Emiliana Gennari, Sara Occ-hipinti, Claudia Pompei, Loredana Princic, Paul David Redfern, Annalisa Secchi, Igor Skorjanc, Enzo Tedeschi. Kulturni dom: je na ogled razstava likovnega umetnika Franca Duga. Urnik: od ponedeljka do petka od 10.00 do 13.00 in od 16.00 do 18.00 ter ob prireditvah V državni knjižnici (Ul. Mameli): do 2. maja je na ogled razstava Antonia Maz-zaglie z naslovom »Percorsi Danteschi«. RONKE V vili Vicentini Miniussi (na Trgu dell'Unita): do 22. maja bo na ogled razstava pod naslovom razstave z naslovom »Fotografie di Fabio Albanese, ufficiale italiano in Dalmazia 19411942«. Urnik: od ponedeljka do petka med 9.00 in 13.00, ob ponedeljkih in sredah med 16.00 in 18.30. ŠTEVERJAN Galerija 75 (na Bukovju 6): do 3. maja, Fotoklub skupina 75 v sodelovanju s kulturnim združenjem Graphiti in z vinogradniškim podjetjem Simon Komjanc vabi na odprtje in ogled fotografske razstave SkupinArt. Z deli v neobičajnih ineksperimentalnih tehnikah se bodo predstavili člani Skupine75 Mitja Juren, Silvan Pittoli, Miran Vi-žintin in Marko Vogrič. Razstavo bo predstavila Giuseppina Mastrovito, Lorella Coloni bo kritično uokvirila razstavljena dela in avtorje. Urnik: od 10.00 do 12.30 in med prvomajskimi praznovanji (informacije na spletni strani www.skupina75.it in na naslovu elektronske pošte info@skupina75.it). DOBERDOB V sprejemnem centru Gradina je na ogled fotografska razstava pod naslovom »Kraški motivi« fotokrožka Uni-tri iz Nove Gorice. ROMANS V langobardski dvorani v občinski stavbi je na ogled stalna razstava »Vojščaki svetega Jurija - Svobodni možje, zemljiški gospodje, premožni lastniki«; od ponedeljka do petka med 11.00 in 13.00, ob ponedeljkih in sredah tudi med 16.00 in 18.00; informacije na tel. 0481-966904. _SLOVENIJA_ SEŽANA Kosovelov dom: na ogled razstava slikarja Marka Krvine in kiparja Stipeta Milčiča. HRPELJE Kulturni dom: je na ogled razstava Megi Uršič Calzi »Nekdaj, danes in jutri«. Urnik: od ponedeljka do petka od 8.00 do 15.00 in ob sredah od 8.00 do 18.00. PIRAN Galerija impresije (Fornače 15): na ogled razstava dobrodelne likovne kolonije »Piran 2009«. Galerija Banke Koper (Pristaniška 14): do junija bodo na ogled fotografije Jaka Jeraša. SEČOVLJE Krajinski park Sečoveljske soline: odprto vsak dan od 8.00 do 20.00, na ogled film o solinah, slikarska razstava ter sprehod po solinski poti z obiskom multimedijskega centra. Vstopna točka je na Seči. LOKEV Vojaški muzej Tabor: stalna razstava orožja in opreme. Ogled je možen ob sobotah in nedeljah od 10.00 do 12.00 in od 14.00 do 17.00, za najavljene skupine tudi izven urnika. Informacije: Srečko Rože, 05/7670581, 041/516586. TOMAJ Kosovelova domačija in soba Srečka Kosovela: ogled je možen vsako nedeljo med 14. in 16. uro ali po predhodnem dogovoru. Informacije: Dragica Sosič (05/7346425). ŠTANJEL Grad Štanjel, Galerija Lojzeta Spaca- la: Lojze Spacal - stalna razstava grafik. Odprto od 10.00 do 14.00, ob sobotah in nedeljah od 10.00 do 18.00, ob ponedeljkih zaprto. AJDOVŠČINA Pilonova galerija: do 8. maja je na ogled razstava »Vrata«. Objekti in slike avtorjev Bogdana Borčica in Metke Kavčič. IDRIJA Razstavišče Nikolaja Pirnata (grad Gewerkenegg): do 17. maja bo na ogled razstava del akademskega slikarja Franceta Slane. -/ CERKNO Cerkljanski muzej: od danes, 24. aprila do 10. maja bo na ogled fotografska razstava Rudija Jereba. BRANIK Grad odprt ob sobotah, nedeljah in praznikih od 14.00 do 19.00 (ob slabem vremenu zaprto), za večje skupine tudi med tednom po predhodnem dogovoru (tel. +386(0)53334310, gsm +386(0)31324101). NOVA GORICA Muzejske zbirke Goriškega muzeja: Grad Kromberk od ponedeljka do petka od 8. do 19. ure, ob sobotah zaprta, ob nedeljah in praznikih pa od 13. do 19. ure; Sv. Gora ob sobotah, nedeljah in praznikih od 10. do 18. ure; Grad Dobrovo v ponedeljek zaprta, od torka do petka od 8. do 16. ure, ob sobotah, nedeljah in praznikih pa od 13. do 17. ure; Kolodvor od ponedeljka do petka po urniku Turistične agencije Lastovka, ob sobotah od 12. do 19. ure, ob nedeljah pa od 10. do 19. ure. Najavljene skupine si lahko zbirke ogledajo tudi izven urnika (tel. 0038653359811). Mestna glerija: še danes, 24. aprila, bo na ogled razstava grafik in fotografij z naslovom »Eros Kalos - Erotična motivika v grafiki in fotografiji«. Na njej bodo predstavljene grafične in fotografske stvaritve osemnajstih svetovno znanih avtorjev, od francoskega impresionista Pierre-Augusta Renoira, avstrijskega secesionista Egona Schie-leja do grafičnih listov avtorjev, kot so Pablo Picasso, Andre Masson, Leonor Fini, Shu Takahashi, Miroslav Šutej, Andy Warhol in Tom Wesselmann ter mladih avtorjev kot sta Sevda Chkou-tova in Frederic Leglise. Med fotografi pa bodo predstavljeni avantgardistični eksperimentator Man Ray, kontro-verzni japonski mojster Nobuyoshi Araki, Helmut Newton, Ralph Gibson, Jeanloup Sieff ter kultna ameriška avtorica Nan Goldin in Sam Taylor-Wood. Galerija Tir (Mostovna): do 3. maja, bo na ogled razstava »Lucijan Bratuš - Tipografija & Tipo Brda«. Razstavljajo: Lucijan Bratuš, Samo Ačko, Žiga Art-nak, Robi Doljak, Domen Fras, Wolfgang Gosch - Wo, Barbara Hiti, Ciril Hornjak, Tomato Košir, Lukatarina, Katerina Mrvar, Tomaž Pilih, Gašper Premože, Alenka Pustotnik, Andraž Sedmak, Vasja Semolič, Matjaž toma-žič, Luka Umek. Galerija Artes: na ogled je razstava slikarja Franca Duge. Urnik: ob delavnikih, od 9.00 do 12.30 in od 15.00 do 19.00. LOKAVEC Kovaški muzej: orodje in oprema, stalna razstava. KANAL V Melinkih na št. 5 je na ogled stalna razstava etnološko-rezbarske zbirke Franca Jerončiča. Mestni muzej: odprto vsak dan od 9.00 do 18.00. TOLMIN Tolminska muzejska zbirka: od ponedeljka do petka od 9.00 do 15.00, ob sobotah, nedeljah in praznikih od 13.00 do 17.00. KOBARID Kobariški muzej: na ogled je stalna muzejska zbirka »Soška fronta 19151918«. Urnik: vsak dan od 9.00 do 18.00. TRENTA Trentarski muzej: razstava o Triglavskem narodnem parku in etnološka zbirka, stalni razstavi. Urnik: vsak dan od 10.00 do 18.00. LJUBLJANA Muzej novejše zgodovine: na ogled je stalna razstava Slovenci v XX. stoletju. Muzej je odprt od 10.00 do 18.00. Grad Tivoli, pod turnom 3: Mednarodni grafični likovni center; do 7. junija, bo na ogled razstava pod naslovom: »Razočarala me je Lara Croft«. Narodna in univerzitetna knjižnica (Turjaška 1): do 16. maja bo na ogled razstava »Otokar, Plečnik in Žogica Marogica«. Urnik: od ponedeljka do petka, od 9.00 do 16.00 in ob sobotah od 9.00 do 13.00. Italijanski inštitut za kulturo (Kongresni trg 13): bo na ogled razstava Massimiliana Gosparinija pod naslovom »Pripovedi v sliki«, ki obsega študije, avtoportrete in slike iz stripov-skega romana "La Ghiacciaia". Cankarjev dom (Galerija CD): do 26. julija je na ogled razstava »Mehika pred Kolumbom«. lahka glasba - Zaključni koncert legendarne skupine Konec julija se skupina Pooh poslavlja od glasbene scene v FJK Včeraj se je začela predprodaja vstopnic za zadnji nastop skupine Pooh v Furlaniji-Julijski krajini, ko bodo štirje glasbeniki tudi predstavili svoj zadnji album, s katerim se po stažu najstarejša italijanska glasbena skupina tudi poslavlja od glasbene scene - vsaj v sestavi, v kakršni je nastopala v zadnjih 38 letih. Naslov koncerta je Še eno noč skupaj, to pa je tudi naslov dvojnega CD albuma, ki bo izšel 8. maja. Roby Facchinetti, Dodi Battaglia, Stefano D' Orazio in Red Canzian bodo še zadnjič skupaj zaigrali in zapeli v nekaterih italijanskih mestih. Njihova poslovilna turneja se bo začela 24. julija v Brescii, v Villi Manin bodo nastopili 30. julija, njihovi koncer- ti pa se bodo nato po Italiji nadaljevali vse poletje, od svoje publike pa se bodo poslovili 19. septembra v Rimu in 28. septembra v Milanu. Povejmo še, da so v 38 letih prodali 25 milijonov albumov in 23 milijonov single plošč, s svojim zadnjim albumom in turnejo pa so želeli zabeležiti slovo od skupine njihovega bobnarja Stefana D' Ora-zia. Vstopnice za koncert v Villi Manin (in za ostale koncerte) je mogoče kupiti tudi preko spleta (www.ticketone.it), cene pa gredo od 34,5 evra za neoštevilčena mesta na tribuni do 57,5 evra, kolikor stanejo najdražje vstopnice. GLEDALIŠČE w Petek, 24. aprila 2009 1 Q Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 sport@primorski.eu košarka - Legendarni Dino Meneghin, zdaj (nezadovoljni) predsednik zveze FIP »Ko igraš, se ne zaveš, kako zahtevna je organizacijska plat« Za nižje lige krajša gostovanja - Upam, da bo SP 2014 v Italiji - Spomini iz Trsta Legenda italijanske košarke Dino Meneghin je prevzel predsedstvo vse-državne košarkarske zveze FIP v nelah-kem trenutku. Moško člansko reprezentanco čakajo dodatne kvalifikacije za uvrstitev na septembrsko evropsko prvenstvo skozi šivankino uho (v dresu »az-zurrov« bodo igrali vsi trije NBA-jevci, je pred nekaj dnevi zagotovil sam Meneg-hin), Italija se tudi poteguje za organizacijo svetovnega prvenstva 2014 (kako tekmo bi lahko igrali tudi v Trstu), društva so zelo kritična do upravljanja italijanske košarke v zadnjih letih, prav v zadnjih dneh pa je izbruhnil še škandal o domnevnih goljufijah na jugu na nekaterih tekmah B in C lige iz lanske in letošnje sezone. Predsednik Meneghin, kakšen je bil začetek na čelu federacije? »Malo zadoščenj in dosti problemov. Zdaj še ta zadeva o prikrojenih rezultatih tekem, ki mi ni prav nič všeč. Nikoli ne bi pomislil, da se dogaja kaj takega. Vendar počakajmo, da pravica opravi potrebne preiskave. Kakorkoli že, dela je ogromno. Ko si igralec, se sploh ne zaveš, da je okoli tega tolikšna organizacija. Sem vsekakor zelo motiviran.« Med vašimi prioritetami je zaščita italijanskih igralcev, ki imajo na prvoligaški ravni doma vse manj prostora. Kako boste postopali? »Italijanske košarkarje je treba najprej spet primerno graditi, jih proizvajati, vzgajati. Prav je, da igrajo na najvišji ravni, če si to zaslužijo. Seveda se trudimo, da bi bilo zastopstvo domačih igralcev v prvoligaških ekipah čim večje. Treba pa je iskati določeno ravnotežje z zahtevami klubov, ki normalno stremijo po ka- kovosti, spektaklu in urejenih računih. Okrog tega kompromisa, se pravi koliko jih mora biti najmanj v vsakem moštvu, se odvija velika ključna debata.« Čez natanko mesec dni bo mednarodna zveza FIBA odločila komu poveriti priredbo SP 2014. Ste optimisti glede svoje kandidature? »Na dlani je, da imamo dva zelo močna konkurenta. Španija ima strukture, ki so že gostile EP, Kitajska pa poleg teh - ima komaj za sabo olimpijske igre - tudi številke. Mi smo pripravljeni, od leta 1991, ko smo gostili SP, nismo ime- li več ničesar. Mislim, da bi to morali upoštevati. Bistvo pri velikih tekmovanjih je namreč, da se jih dodeljuje krožno.« Lahko od zveznega sveta ta konec tedna pričakujemo konkretne novosti glede preureditve prvenstev? »O reorganizaciji se govori že veliko časa. Na skupščini, ki je nekakšna hišna seja sostanovalcev, bomo razpravljali o predlogih, ki bi bili najbolj koristni za celotno košarkarsko gibanje. Bomo videli, zadovoljiti vse pa je nemogoče.« Ste mogoče seznanjeni z dejstvom, da so v naši deželi tretjeligaši ostro nastopili proti združenju Lega Nazionale Dilettanti zaradi nevzdržnih pogojev, katerim morajo amaterski klubi zadostiti za nastopanje v državnih prvenstvih? »Ekonomska kriza nas sili v uren razmislek glede najboljših rešitev, da bi taki klubi lahko nadaljevali z delovanjem, ne da bi finančno pogoreli. Nedvomno je treba prvenstva geografsko zgostiti, da se vsaj omeji potovanja. Skupaj z Lego se pogovarjamo in iščemo primerne odgovore na tovrstna vprašanja.« Dolgo in bogato kariero ste sklenili pri nas, v vrstah Tanjevičevega Ste-fanela. Trst je zdaj v B2 ligi, Gorica je izpadla v C1, dežela pa je tudi izgubila najvišjo ligo po izpadu videmskega Snaidera v A2. Ali še spremljate dogajanje na tem koncu? »Skušam biti pozoren do vseh, vendar priznam, da v zadnjem času žal prav nisem imel časa, da bi podrobneje spremljal Trst in druge deželne predstavnike.« Kakšne spomine ohranjate na življenje v Trstu? »Imel sem srečo, da sem se tako kot prej v Vareseju in Milanu tudi v Trstu počutil odlično. Vladalo je veliko navdušenje, ljudje so bili izjemno razpoložljivi. »Viva la e po bon« je geslo, ki odlično ponazarja mišljenje Tržačanov: moraš se vedno potruditi na višku svojih moči, potem pa se lahko zmaga ali zgubi in te bodo imeli radi. Spominjam se, da smo se po treningu s soigralci in Bošo - bili smo edinstvena družba - večkrat sprehodili po barkovljanskem nabrežju. Jaz sem šel včasih tudi sam s psom. Zdelo se mi je, kot da sem vedno na počitnicah.« (nš) £Primorski ~ dnevnik nogomet Državni pokal: Sampdoria izločila Inter MILAN - Na povratni polfi-nalni tekmi državnega nogometnega pokala v Milanu Interju ni uspelo, da bi nadoknadili izidi 0:3 proti Sampdorii. Zlatan Ibrahimo-vic je zadel že v 27. minuti, nato pa so ostala vrata gostov nedotaknjena, čeprav so si Mourinhovi varovanci na vse kriplje trudili, da bi poskrbeli za preobrat, a tudi gostje niso stali križem rok. V zadnji minuti je bil izključen Materazzi. V finalu se bosta Sampdoria pomerila z Laziom, tekma pa bo v sredo, 13. maja v Rimu. Brajkovič prevzel vodstvo! ARCO - Slovenski kolesar Jani Brajkovič je na dirki po Trenti-nu izkoristil odličen položaj, ki si ga je priboril v kronometru, in po drugi, 141 kilometrov dolgi gorski etapi s ciljem na Alpe di Pameago prevzel vodstvo v skupni razvrstitvi. Belokranjec, kolesar Astane, je v etapi zasedel 5. mesto. Za zmagovalcem Poljakom Przemyslavom Niemecom (Miche) je zaostal minuto in sekundo, kar je bilo dovolj, da je ubranil 4 sekunde prednosti pred Italijanom Ivanom Bassom. Francoz Bernard pod mejo 47 sekund! MONTPELLIER- Francoski plavalec Alain Bernard je na državnem prvenstvu postavil nov svetovni rekord na 100 metrov prosto. Razdaljo je preplaval v času 46,94, s čimer je postal prvi Zemljan, ki se je spustil pod magično mejo 47 sekund. Dosežek mu je uspel na francoskem državnem prvenstvu v Montpellierju.Olimpijski prvak iz Pekinga je tako občutno izboljšal prejšnji rekord Avstralca Eamona Sullivana (47,05), ki je bil dosežen lani na olimpijskih igrah. PROTI TOKU Na stadion namesto na speakers' cornerju Dimitrij KriZman Ob velikem »haloju«, ki spremlja dogodke iz tekme Juventus - Inter, se sprašujem, ali ni predimenzioniran in ali niso tovrstni dogodki samoumevni, torej nevredni tolikšnega zanimanja. Za kaj gre? Osemnajstletni fant, temne polti, kljub svoji mladosti s pisano zgodovino ekscentričnega obnašanja na igrišču in izven njega, z odličnim zaslužkom in najbrž še boljšim zaslužkom v bodoče. Proti njemu bolj ali manj starejše osebe katerih vsakdan je bolj ali manj sledeč: služba, s katero niso zadovoljni (ali brezposelnost), ne ravno blesteč zaslužek, kopica kreditov in položnic, ki jih je treba mesečno odplačevati, zvečer vsakodnevne novice o novih in novih prihodih »extraco-munitariov« naLampeduso. Če ti osemnajstletni fant, ki naj bi po mnenju njegovih nasprotnikov bil dobrodošel le za nabiranje paradižnika v Kampaniji ali klanje piščancev v Venetu, še zabije gol, je posledica lahko le ena. Tista, ki smo ji sledili na omenjeni tekmi. Nogomet, a šport na sploh, je od kar pomnim področje, kjer se izražajo tudi politična čustva ali družbeno nelagodje. Tako na hitro mi na misel prihaja protest ameriških štiristometrašev v Ciudad Me-xicu, atentat v Munchnu, pa bojkoti v Montrealu, Moskvi, Los Angelesu in Seu-lu, kar pomeni, da je kar 20 let in 6 zaporednih olimpijskih iger bilo zaznamovanih s takimi ali drugačnimi oblikami nasprotovanja nečemu. Čeprav je v Trstu bolj znan tisti livornski transparent »Tito l'ha inseganto, lafoiba non e' reato« je to le izpeljanka precej bolj znanega sprejema, ki ga je konec sedemdesetih let v Va-reseju doživel izraelski Maccabi, pri čemer je Tita seveda nadomestil Hitler, foi-be pa plinske celice. Da ne omenjam različnih spopadov med navijači in policijo, ki so postali celo pogostejši kot tisti med samimi navijači. In ob vsej tej burni zgodovini vsakršnih »protestov« se nekateri še čudijo, da do njih še prihaja?Mene zadeva ne čudi in na take dogodke gledam z določeno simpatijo. Da se razumemo, daleč od tega, da bi odobraval vsebino vseh naštetih »protestov«! Všeč mi pa je, da do njih prihaja. Ko jih ne bo več, bo to slabo: ali bodo čisto vsi že tako otopeli in se jim ne bo dalo koga (po njihovem mnenju upravičeno) zmerjati; ali pa bodo ti »protestniki« izločeni iz športa, kar bo pač pomenilo, da je šport izgubil stik z večjim (ali manjšim) delom družbe. Strinjam se, da je obsežnost teh izpadov ponekod večja, ponekod manjša. Narodi in njihova kultura se pač med sabo razlikujejo. V londonskem Hyde parku imajo ljudje na razpolago speakers' corner in po mili volji govorijo tistim, ki so jim voljni prisluhniti, o vsem mogočem, edinole o kraljici ne. V Italiji je pač tako, da kdor se čuti dolžnega, da svoje bolj ali manj utemeljene poglede na svet prikaže drugim, izbere športno prizorišče. Predstavljam si, da vsebinsko nivoja nista primerljiva, ampak kaj preostane drugega tistemu obupanemu delu italijanske družbe? (dimkrizman@gmail.com) turnir držav - Predstavitev na Mestni občini Nova Gorica Nogomet brez meja V ponedeljek v Novi Gorici Slovenija-Italija in zaključna tekma čezmejnega prvenstva U14 NOVA GORICA - Na včerajšnji predstavitvi prestižnega mednarodnega Turnirja držav, ki se bo odvijal od jutri do 30. aprila vzporedno s turnirjem Nereo Rocco, v prostorih Mestne občine Nova Gorica, so bili prisotni vsi primorski mediji (tudi novinar Sport-skih novosti, sicer ni bilo italijanskih medijev), tako da je bil celo predsednik novogoriške Medobčinske nogometne zveze in podpredsednik Nogometne zveze Slovenije Franc Kopatin nekoliko presenečen. »Lepo je, da se mediji zanimajo za tovrstne pobude, ki združujejo športnike iz cele Evrope in celega sveta,« je dejal Kopatin. Otmar Ko-mel in Miran Mullner (podpredsednik novogoriške MNZ) sta predstavila program turnirja, ki se bo odvijal na igriščih na Goriškem. Nastopale bodo reprezentance Italije, Izraela, Slovenije in goriško-novogoriške Go&Go, ki nastopa že od prve izvedbe turnirja, to se pravi šestič zapored. Uvodna tekma bo jutri ob 16. uri v Gradišču. Pomerila pa se bosta Italija in Izrael. V Vipolžah pa bo prav tako jutri (ob 18.00) tekma med Slovenijo, ki jo vodi selektor Borut Jarc, in združeno ekipo Go&Go, ki jo skupno trenirajo slovenska trenerja David Peršič in Bogdan Komel ter Italijana Bruno Raicovi in Mario Meroni. Ekipo sestavljajo igralci z goriškega in novo-goriškega območja. Reprezentanca Italije pa se bo proti ekipi Go&Go pomerila v nedeljo ob 17. uri v Vipavi. Druga skupina bo igrala na Koroškem v Avstriji. Tam se bodo med seboj pomerile Mehika, Irska, Hrvaška in Srbija. Na včerajšnji tiskovni konferenci so posebej predstavili še ponedelj- kovo tekmo med Slovenijo (med re-prezentanti je tudi pet Primorcev) in Italijo, ki bo ob 18.30 v Novi Gorici. »Na ta dan bo v novogoriškem športnem parku pravi praznik, saj se bosta pred tem pomerili še selekciji slovenskih ekip in ekip z italijanske strani, ki so nastopale na prvem letošnjem čez-mejnem prvenstvu v mladinski kategoriji do 14. leta starosti. Prvenstvo Brez meja, kot smo ga poimenovali v Sloveniji, je steklo pod okriljem obeh zvez, italijanske FIGC in Slovenske NZS ter celo evropske nogometne zveze UEFA. To je velika stvar. Upamo, da bomo v prihodnji sezoni poleg v kategoriji U14 organizirali čezmejno prvenstvo še v kategoriji U16,« je napovedal Kopatin. Tekma selekcij ekip z italijanskega dela Goriške, med katerimi je tudi štandreška Juventina, in s slovenskega dela, bo ob 17. uri. Na tekmi bo prisoten tudi ločniški trener Edy Reja. To bo tudi simbolični zaključek prve izvedbe čezmejnega prvenstva, na katerem je sodelovalo šest ekip iz Italije in šest iz Slovenije. Na končno prvo mesto se je uvrstila gradiška Itala San Marco. Srečanja v Novi Gorici se je za ZSŠDI udeležil tudi Igor Tomasetig. Selekcija Go&Go bo nastopila v naslednji zasedbi: Matevž Brecelj, Davide Antoni, Rok Urbančič, David Cu-dicio, Andrea Chinechella, Alessandro Tsiblikakis, Simone Casonato, Taulant Kadrija, Robi Jakovljevič, Žiga Mikla-vec, Luka Kocjančič, Davide Grassi, Deni Vuga, Boštjan Frelih, Sandi Bremec, Ivo Devetak, Gianluca Potenza, Edoar-do Maricchio. TURNIR NEREO ROCCO Danes v Gradišču Juve-Triestina, v ponedeljek v Štandrežu Udinese Z današnjo tekmo med Juventusom in Triestino se bo na igrišču Colaussi (ob 19.00) v Gradišču in v Furlaniji Julijski krajini tudi uradno začel 24. turnir Nereo Roc-co, ki ga organizira gradiški klub Itala San Marco. Na turnirju bo nastopilo šestnajst ekip, ki bodo razdeljene v štiri skupine. Finale bo v petek 1. maja ob 15. uri v Gradišču. V skupini A bodo nastopili Empo-li, Atlas, Treviso in reprezentanca ZDA, v skupini B Juventus, Partizan, Triestina in Deportivo Cali, v skupini C Napoli, Borussia Dortmund, Udinese in Gana, v skupini D pa Milan, Rijeka, Sampdoria in selekcija Koroške. Dodati moramo, da so doslej na turnirju v Gradišču nastopili raz-norazni šampioni (Casiraghi, Ševčenko, Pirlo, Santon, itn). Na lanski izvedbi je v dresu Lazia igral tudi Rimljan Federico Ki-ko Macheda, ki letos igra za člansko ekipo Manchestra United. V ponedeljek bo eno srečanje turnirja Rocco gostila tudi štandreška Ju-ventina. Ob 20. uri se bosta namreč v Štandrežu pomerila nemška Borussia iz Dortmunda in Udinese. DANES: 19.00 v Gradišču: Juventus - Triestina; JUTRI: 18.00 v Treppu Grande: Atlas - ZDA, 10.00 v Fari: Empoli -Treviso, 20.00 v Sedeglianu: Partizan -Deportivo, 18.00 v Torreani: Napoli -Udinese, 20.00 v Lignanu: Borussia - Gana, 20.00 v Vilešu: Milan - Sampdoria, 19.00 v Varmu: Rijeka - Koroška. 20 Petek, 24. aprila 2009 ITALIJA / jadranje - Simon Sivitz Košuta in Jaš Farneti 16. v francoskem Hyeresu »Jadralni Wimbledon« potrdil njuno nadarjenost Pred zadnjo regato sta bila celo deveta - Prehitela sta 4 od 12 olimpijskih posadk HYERES - V francoskem Hyeresu, eni od zibelk svetovnega jadranja, sta mlada Ču-pina jadralca Simon Sivitz Košuta in Jaš Farneti končala z nastopi na predolimpijski regati v razredu 470. V elitni »zlati skupini«, v kateri je po šestih kvalifikacijskih preizkušnjah, nastopilo 36 najboljših dvojic, jima v dveh plovih zadnjega dne ni uspelo ponoviti izjemnega sredinega nastopa, ko sta v svojem prvem nastopu na tej elitni regati med svetovno jadralno smetano tega razreda dosegla na prvih dveh regata finala skoraj senzacionalno 2. in 8. mesto in po besedah trenerja Matjaža Antonaca jadrala kot »prekaljena profesionalca«. V prvem včerajšnjem plovu sta sicer pristala na zelo dobrem 14. mestu, v drugem pa sta bila po ponesrečenem startu in napačno izbrani smeri, žal, zadnja. Po dveh odbitkih (za končno lestvico je prišlo v poštev osem najboljših uvrstitev od skupno desetih regat) pa sta pristala na vsekakor zelo visokem končnem 16. mestu. Ko bi tudi v drugem plovu dosegla vsaj takšno uvrstitev kot na prvem, bi se bila naša jadralca celo uvrstila v današnjo sklepno fazo »medal race«, na kateri bo nastopilo prvih 10 uvrščenih. To pa bi bil že skoraj neverjeten uspeh, če vemo, da je na tej prestižni regati nastopilo kar 12 udeležencev zadnjih olimpijskih iger v Pekingu. »Hyeres je jadralni Wimbledon, zato pomeni ta uvrstitev za naš fantastičen uvod v novo sezono. Simon in Jaš sta za sabo pustila štiri olimpijske posadke in evropske te svetovne mladinske prvake, sama pa sta bila za Nemcema Gerzom in Boldunaom (12. mesto) najboljša med mladinci. Škoda za zadnjo regato. Očitno sta bila pod prevelikim psihičnim pritiskom. Treba je priznati, da so jima bile vremenske razmere pisane na kožo, saj je pihal srednje lahek veter, v maestralu bi bila verjetno slabša. Zelo zadovoljni z njunim nastopom so bili tudi pri zvezi FIV. Najbrž sta si že zagotovila sklic v reprezentanco tudi najmanj za prihodnjo sezono,« je bil razpoložen trener Matjaž An-tonac, ki fanta spremlja v Franciji. Zmagal je italijanski olimpijec Gabrio ZandonaJ ki je tekmoval v dvojici z Edoar-dom Mancinellijem, Čupina jadralca pa sta bila med »azzurri« druga, kar v dolgem boju za nastop na OI v Londonu 2012 niso mačje solze. (ak) Vrstni red: 1. Zandona/Mancinelli (Ita) 41; 2. Buhler/Siegier (Švi) 51; 3. Ryu-nosuke/Yugo (Jap) 53; 4. Barreiros/Sar-miento (Špa) 59; 5. McNay/Biehl (ZDA) 60; 6. Asher/Willis (Vbr) 62... ; 16. Sivitz Ko-šuta/Farneti (Ita) 91 točk. veslanje Ester Gaggi Slokar prvič v reprezentanci Slovenska ve-slačica Ester Gaggi Slokar, ki tekmuje pri barkovljanskem klubu AS Canot-tieri Saturnia, je bila vpoklicana v državno reprezentanco. Dijakinja tretjega razreda tržaškega liceja F. Prešeren tekmuje v dvojcu z Emanuelo Tabacco. Na prvem državnem mitingu v kraju Piediluca v Umbriji (na prvi od dveh selekcij lahko nastopijo vse italijanske posadke) sta Ester in Emanuela osvojili v kategoriji junior zelo dobro 3. mesto; za zmagovalkami sta na razdalji 2000 metrov zaostali le 7 sekund. Prepričljiv rezultat je bil odločilen za vpoklic v reprezentanco. Športnica iz Barkovelj se od včeraj z izbrano vrsto mudi na mednarodnem tekmovanju Memorial Paolo dAloja, prav tako v Piediluci. Gre za edino veslaško mednarodno tekmovanje v Italiji. »To je zame prvi vpoklic v državno reprezentanco. Zelo se veselim tega uspeha; to je bil tudi letošnji cilj,« je priznala 16-letnica, ki je bila tudi med dobitnicami nagrade ZSŠDI Šola in šport. Letos bo nastopala v deželi in na državnih tekmah. bavisela - Predstavitev rolkarskih pobud kriškega društva »Tour de force« za Mladino V enem mesecu bodo organizirali kar tri tekme - Na tržaškem nabrežju bo 1. maja nastopila tudi Mateja Bogatec tenis - V Bolu 4. nosilka premagala Ciguijevo Gajevka Paola Cigui se je na mednarodnem ženskem teniškem ITF turnirju (10.000 dolarjev) v Bolu na Hrvaškem po 2. krogu preselila med gledalce. Z izidom 6:2 in 6:2 jo je premagala enako stara Slovakinja Mihaela Pohabova, ki je na turnirju četrta nosilka in na svetovni lestvici zaseda ta teden 335. mesto. Ci-guijeva bo jutri z Gajo odšla na gostovanje B-lige v Brescio, tam pa bo od ponedeljka nastopila na ITF turnirju z enakim nagradnim skladom. Rolkarska tekma KO Sprint na tržaškem nabrežju bo letos praznovala peti rojstni dan. Prav na to so bili predstavniki kriške Mladine na včerajšnji tiskovni konferenci v prostorih Zadružne kraške banke na Opčinah posebno ponosni. Šprintersko preizkušnjo, ki bo v petek, 1. maja (ob 15.30), na tržaškem nabrežju od Rive 3. novembre do Karlovega pomola (pomol Audace), kriška Mladina organizira v sklopu športno-zabavne tržaške prireditve Bavi-sela, ki se bo pravzaprav začela z jutrišnjo jadralno regato Brez meja, nadaljevala pa prihodnji teden z maratonom, polmara-tonom in skiroll-maratonom. Športno društvo Mladina čaka v prihodnjih tednih pravi »tour de force«. Na tiskovni konferenci, ki jo je vodil Rado Šu-šteršič, je predsednik Boris Bogatec predstavil kar tri tekme, ki bodo stekle v organizaciji kriškega društva. Prvi bo kot smo že napisali prvomajski KO Sprint (pod pokroviteljstvom podjetja Adriaker), na ka- terem se bosta za prvo mesto potegovala zmagovalca lanskega svetovnega FIS pokala Mateja Bogatec in Emanuele Sbavo. V Trstu se bo ob tem dogodku prvič letos zbrala celotna državna rolkarska repre- tradicionalni karate - Državno prvenstvo Slovenije v Divači Tri kolajne za D. Simonettiga Openski član kluba Samurai Sežana zlat v katah posamično in ekipno - Zgledna organizacija domačega kluba Karate klub Bushi Preteklo nedeljo je v prostorih osnovne šole v Divači potekalo slovensko državno prvenstvo v tradicionalnem karateju, ki ga je priredila Slovenska zveza tradicionalnega karate-ja. Organizacija dogodka je bila dodeljena lokalnemu karate klubu Bus-hi. »Ponosni smo, da se tako pomemben dogodek letos odvija v Divači in za organizacijo smo si zelo prizadevali«, je povedala predsednica kluba Lilijana Kocjan. Karate v Divači gojijo 14 let in novonastali klub, katerega člani so bili že tudi državni prvaki, je poskrbel za celoten potek tekmovanja. Prvenstva se je udeležilo 9 klubov, ki so skupno prijavili približno 200 tekmovalcev vseh starosti iz celotne države. Za razliko od italijanskega državnega prvenstva, na katerem sodelujejo samo črni pasovi, v Sloveniji nastopajo tudi tekmovalci belih in barvnih pasov. Od 10. ure dalje so se v jutranjih urah izkazali starejši tekmovalci, v popoldanskem času pa so prišli tudi mlajši na svoj račun. Med eno in drugo serijo tekmovanj se je zvrstil pozdrav v imenu SZKT in župana Diva- Zgoraj Danijel Simonettig, desno nastopajoči v Divači če, Matije Potokarja. Med sodniki je bil tudi Sergij Štoka iz zgoniškega Shinkai karate kluba, ki je na prvenstvu sodeloval predvsem pri borbah, kjer je že precej izkušen. Vsi tekmovalci so si prizadevali, da bi naučeno znanje čimbolje uporabili in se izkazali na državnem prvenstvu. Tega se je udeležila tudi svetovna prvakinja iz leta 2002 (v kategoriji posameznih kat), Rosana Uljan, ki je letos v kategorijah mladink in članic osvojila 2. oz. 3. mesto. Openc Danijel Simonettig, ki je tekmoval v kategoriji mladincev na nivoju črnih pasov, je na nedeljskem tekmovanju za društvo Samurai Sežana osvojil dve zlati in eno bronasto medaljo. Prvi je bil v katah posamično in ekipno (skupno z Goričanoma Blažem Katalanom in Birosom Bizjakom), tretji pa v borbah. »Zadovoljen sem z uspehom, predvsem z nastopom pri ekipnih katah, kjer so rezultati boljši, kot sem si pričakoval«, je povedal Danijel, ki je začel trenirati pri Shinkai karate klubu, sedaj pa sodeluje tako na italijanskih kot na slovenskih tekmo- vanjih, kjer žanje precej uspehov. Sodniški vpogled v dogajanje nam je ponudil Sergij Stoka, ki je povedal, da se iz leta v leto kvaliteta vzhodne veščine povečuje. »S klubom iz Divače smo v zelo dobrih stikih, tako da pogostokrat sodelujemo, zadovoljen sem z organizacijo in s potekom dogodka, kjer k sreči ni prišlo do hudih poškodb,« je še dodal sodnik. Na prvo mesto se je uvrstil klub Samurai Sežana, domače društvo Bushi pa je s samo 24 tekmovalci zasedlo solidno drugo mesto. zentanca. Nastopili bodo tudi vsi Mladi-nini športniki, ki jih je letos - kot je poudaril Bogatec - kar veliko. Predvsem najmlajših. Tekma KO Sprint, na kateri je lani nastopilo kar 120 rolkarjev (žal je potekala pod nalivom), bo veljavna obenem kot tudi prva preizkušnja državnega pokala. V nedeljo 3. maja pa bo kriški klub v sodelovanju s Sport Italia soudeležen pri organizaciji 2. Skating In-line, rolarskega maratona, ki bo dopolnil nedeljske tekme (maraton, polmaraton in netekmovalni tek) Bavisele. Letošnji Skating In-line bo startal na trgu Unita' v Tržiču ob 9.30, cilj pa bo na tržaškem Velikem trgu. Kot je orisal športni vodja Bavisele Paolo Giberna bo letošnji maraton dolg 28,8 km. To se pravi, da bo za osem kilometrov daljši od lanskega. »Pa tudi proga bo veliko bolj hitrejša in primerna za hitro rolanje,« je še dodal Giberna. Skating In-line bodo skupaj z maratonom in polmaratonom tudi neposredno prenašali po državni televiziji Rai 3. S predstavitvijo že 19. mednarodnega Gran Prixa Alpe Jadran pa so Mladini organizatorji postavili piko na i. Tradicionalni Grand Prix se bo odvijal v nedeljo, 24. maja, in bo kot je že ustaljena navada veljal za drugo preizkušnjo italijanskega pokala. V Križu in po kraških cestah (do Saleža in Samatorce) bo nastopila vsa smetana italijanskih, slovenskih, hrvaških in rolkarjev ostalih evropskih držav. Pokrovitelj majskega Grand Prixa bo kot že vsako leto Zadružna kraška banka. Predsedniku Borisu Bogatcu, ki je podal izčrpno poročilo, se je v imenu organizacijskega odbora Bavisele zahvalil predsednik Enrico Benedetti. Benedetti je poudaril, da se je s prihodom Mladine obogatila in povečala športna ponudba tržaške manifestacije, ki podpira tudi manj razširjene športne panoge. (jng) ŠPORT / košarka - S predsednikom KK Bor Kneippom o večletni poti in izpadu članske ekipe »Vsem smo nudili svoj trud in prijateljsko okolje« Sodelovanje med klubi je možno le na enakopravni ravni - Veliko damo na sožitje Košarkarska državna C-liga je eno izmed najbolj neizprosnih prvenstev, kar jih poznamo pri nas. Izenačenost je takšna, da je meja med »rajem in peklom« zelo prepustna. Če se kaj zatakne, je hitro lahko po tebi, Boru pa je šlo letos marsikaj narobe. Izpad iz lige po nedeljskem porazu proti Jadranu pa je bil še posebno pekoč, saj se je uresničil scenarij, v katerega do zadnjega nihče na stadionu 1. maja ni hotel verjeti. Devetim zaporednim porazom navkljub, so namreč še vedno mislili, da se bodo dokopali do »play-outa«, v njem pa pokazali drugačen obraz. Neuspeh je še toliko bolj boleč, če vemo, da Bor sezone nikoli doslej ni začel s tako velikimi pričakovanji kot letos, kljub temu, da je v tej ligi nastopal že peto leto zapored. Zvoniti po toči je, kajpak, najlažje, samo po sebi pa se kljub temu postavlja vprašanje, ali je bila pri načrtovanju prvenstva storjena kakšna hujša napaka. Predsednik KK Bor Bruno Kneipp je prepričan, da ni bilo tako. »Sestavili smo izkušeno ekipo, najboljšo možno. Decembra smo bili na 5. mestu, trenirali in igrali smo dobro. Tedaj niti najbolj črnogled med nami ni mogel misliti, da bi se lahko vse podrlo. In vendar se je podrlo. Najprej nas je za štiri mesece zapustil Ivan Kralj, po novem letu je bil Giacomi operiran zaradi žolčnih kamnov, Ba-bich, ki je bil vsa prejšnja leta ofenzivna konica naše igre, zaradi stalnih poškodb ni dal svojega običajnega doprinosa. To velja tudi za Monticola in Krizmana. Visciano, naš edini center v prvem delu, se je začel mučiti s hrbtom in gležnjem. Devčiču so nogo dali v mavec, Kračlic, ki ga je zamenjal, si je zvil gleženj. Veliko smolo smo imeli tudi s sojenjem na domačih tekmah. Zaradi ugovarjanja publike smo letos plačali več glob, kot v vseh prejšnjih štirih sezonah, ne zdi pa se mi, da so naši gledalci manj disciplinirani od drugih,« se je izkašljal Kneipp. Kako nepredvidljiv je bil razplet v drugem delu, pove tudi zgodba o nesojeni vrnitvi Petra Sosiča. »Ko smo se z njim pogovarjali decembra, mu nismo mogli zagotoviti takšne minutaže, kot jo je sam želel in potreboval po dveh sezonah sedenja na klopi pri tržaškem in nato tržiškem drugoligašu. Zato nismo imeli nič proti temu, da se je naposled Predsednik Bruno Kneipp (zgoraj) in simbol petletnega nastopanja Bora v državni ligi Niko Štokelj (desno med zadnjim derbijem z Jadranom) prinčič odločil za Jadran. Od januarja dalje pa bi ga še kako potrebovali,« je priznal Kneipp. Poraz v derbiju z Jadranom in posledični izpad so doživeli kot šok. »Prepričani smo bili, da bi se v play-ou-tu lahko pobrali,« je povedal naš sogovornik. Ste Jadranu kaj zamerili, smo ga vprašali. »Čemu? Igranje pred polno tribuno, športno navijanje obeh, kakovostna igra. Derbi je bil lepa reklama za našo košarko. Jadranovci so se po tekmi zmage seveda zelo veselili, ko pa so izvedeli, da smo izpadli, je tudi njih zajelo iskreno malodušje,« je povedal Kneipp. Pogled na pretekla leta navdaja Borovega predsednika s ponosom. »Naša supina odbornikov složno dela že več kot deset let. Za sabo imamo sedem sezon kakovostnega dela v C2-li-gi in pet v državni ligi. Nikoli si ne bi bili mislili, da bomo v državni ligi uspešno vztrajali toliko let proti finančno tako močnim klubom iz Veneta in Fur-lanije. So društva, ki za igranje v tej ligi, dajejo igralcem tudi 2.500 evrov na mesec in imajo proračun, ki je pri- merljiv s tistim našega ZSŠDI. Za nas, in seveda tudi za Jadran, so takšne vsote nepojmljive. Mi gradimo ekipo na drugačnih vrednotah. Igralcem niti približno ne ponujamo tako visokih honorarjev, nudimo pa jim svoj trud, svojo organiziranost in toplo, prijateljsko okolje. To vsi cenijo in igrajo za nas s srcem. V vseh teh letih se je pri Boru zvrstilo veliko igralcev. Mnogi izhajajo iz naših vrst, vzgojili smo kar nekaj dobrih igralcev, nikogar pa ne silimo, da ostane pri nas za vsako ceno. K nam so prišli tudi igralci drugih slovenskih društev in veliko tržaških Neslovencev. Vsi se pri nas počutijo dobro. Pridobili smo takšen ugled, da so se nam ponujali tudi Tržačani, ki igrajo drugod po Italiji, a profesionalcev nikoli nismo jemali v poštev. Pri nas nihče ne igra zaradi denarja, temveč jim je skupen motiv ljubezen do košarke. Kot mestno društvo, ki ga tudi drugi košarkarski klubi v Trstu čutijo za svojega, kar kaže mešana sestava naše publike, veliko dajemo na sožitje. V tem vidimo del svojega poslanstva. Dogaja se tudi, da so nekateri pri nas odkrili svoje slovenske korenine, se vpisali na tečaj slo- venščine. Če Visciana, ki je tržaški Neapeljčan, na tekmi zmerjajo s "šča-vom" se silno razburi,« je slika, ki jo o Borovi članski ekipi ponuja Kneipp. In zdaj? Kneipp je tu previdnejši. »Zdaj smo si privoščili oddih. Vsi, odborniki in igralci. Mislim, da bodo nekateri igralci ostali, drugi mogoče odšli. Ne vem. Trener Sancin je z mladimi opravil v promocijski ligi dobro delo, več borovcev igra pri drugih društvih. Bomo videli.« Na trditev, da si precejšen del naše športne javnosti želi sodelovanja med Borom in Jadranom, pa je Kneipp takole odgovoril: »Odnosi med društvoma so dobri. Gotovo se bomo srečali, vendar pa je zdaj nujno v pogovore vplesti tudi Breg, s katerim imamo pri Boru veliko skupnih mladinskih ekip in tesno sodelujemo že več let. Potrebno bo evidentirati, s kolikšnimi igralci vsak razpolaga. Za nas pa je primarnega pomena, da se vsa tri društva obravnava enakopravno. Tu ni prvih ali drugih. Ko smo bili mi najvišje postavljeni slovenski klub, nikomur nismo vsiljevali svojih pogledov.« Aleksander Koren Petek, 24. aprila 2009 šk kras - Občni zbor Tudi o manj vidnih, a važnih plateh delovanja Letošnji občni zbor ŠK Kras je bil delovnega značaja. V svojem izčrpnem poročilu se je predsednik Igor Milič dotaknil celotnega delovanja kluba, predvsem namiznoteniškega. Poudarili bi manj poznane aspekte, kot so razvejena organizirana otroška telovadba (čeprav je bilo letos otrok nekoliko manj) v sodelovanju z vsemi osnovnimi šolami območja od Šempolaja do Repentabra. Letno organizira ŠK Kras turnir med dvema ognjema, ki so ga razširili tudi na osnovne šole iz Slovenije. Tudi letos se bo, poleg osnovnih šol nabrežinskega in openskega ravnateljstva, udeležila turnirja osnovna šola iz Komna. V telovadnici redno vadijo, tako skupina babic kot rekreativk, katerim so se pridružile bivše rokometašice zgoniškega društva. Mladinski odsek je lani organiziral rekreacijo v tenisu. Poleg tega je sodeloval pri koncertu za mir, organiziral večer s Pupkinkabaret, sodeloval pri izjemno uspešnim decembrskim večerom. V sodelovanju z Občino so dodatno uredili zgoniški športni center. Zadnje opravljeno delo je bilo zamenjava vhodnih vrat. Nujna je ponovna obnova strehe, tudi tesnila na oknih počasi popusčajo, v objektu, ki je bil zgrajen pred 25 leti pa bo treba urediti stranišča za fizično prizadete osebe. Preko Občine Zgonik je ŠK Kras dodatno razvil sodelovanje s krajevnimi kraškimi organizacijami onkraj meje, predvsem s krajevno skupnostjo Pliskovi-ca. Skupno so marcu sodelovali na Kosovelovi proslavi v Sežani. Kras sodeluje tudi z rokometnim društvom Alabarda Hanbal Club, ki tudi z bivšimi krasovci nastopa v B-ligi. Njen nadaljni nastop v tej ligi pa je pod vprašajem. Kaže namreč, da bo italijanska rokometna zveza zahtevala, da ekipe v tej ligi obvezno imajo mladinski sektor, ki ga Alabarda ne premore. Proračun ŠK Kras je znašal 118 tisoč evrov, zbrali pa so ga s pomočjo Zadružne Kraške banke, Občine Zgonik, gospoda Janouška in Guttija ZSŠDI, Dežele, Pokrajini in deželne oziroma državne namiznoteniške zveze. 23 Obvestila MLADINSKI ODSEK SPDT prireja v nedeljo, 17. maja, avtobusni izlet za družine na Krim. Zbirališče ob 6.45 na trgu Oberdan in ob 7. uri pred hotelom Daneu na Opčinah, prihod predviden okoli 19. ure na zbirno mesto. Priporočamo primerno obutev in oblačila. Za informacije in prijave pokličite Katjo (338 5953515) ali Lauro (348 7757442) ob večernih urah ali na mladinski@spdt.org, najkasneje do torka, 5. maja. Vabljeni! nogomet - Disciplinska komisija Kopica hudih kazni za igralce, trenerje in odbornike naših društev Tolikšnih in tako hudih kazni na račun nogometašev, trenerjev in odbornikov naših društev že dolgo časa nismo beležili. Disciplinska komisija deželne nogometne zveze je imela na svojem zadnjem sestanku predvsem veliko dela s Primorcem in Vesno. Predvsem za trebenski klub bo v zadnjih krogih zelo težko sestaviti ekipo, saj je bilo moštvo zdesetkano. Nedeljski poraz proti Ison-zu (1:2) si bodo še dolgo zapomnili tudi zaradi izrečenih kazni. Odbornik Dušan Švab bo zaradi žalitev do sodnika odsoten z igrišč vse do 19. julija (!), športni vodja Franco Milkovič je bil diskvalificiran do 12. maja, prvenstvena sezona pa se je končala tudi za trenerja Mau-rizia Sciarroneja (5. maj). Posledice nedeljskega reagiranja bosta še v naslednji sezoni čutila igralca Luca Trevisan in Massimiliano Di Gregorio, ki sta bila v nedeljo izključena. Prvi je namreč dobil prepoved igranja kar za pet krogov (žalil je sodnika in ga porinil), drugi (porinil je sodnika) pa za štiri. Zaradi 4. opomina sta bila za en krog diskvalificirana Ivan Marinelli in Andrea Lanza, zaradi 11. opomina pa Marco Cadel. Treben- ski klub je dobil tudi 150 evrov kazni. »Vroče je bilo tudi v Manzanu na tekmi Centro Sedia - Vesna (2:1). Ric-carda Bertocchija bo nedeljska izključitev (nasprotnika je najprej brcnil, nato še z glavo udaril v čelo) »stala« štiri kroge kazni, Antonia Donata pa dva kroga, klubska blagajna kriškega društva pa bo prikrajšana za 100 evrov. Med vsekakor zelo stroge ukrepe sodi tudi diskvalifikacija za štiri kroge nogometaša Primorja Mattea Cheberja (grozil je sodniku). Druge kazni so bolj ... zmerne. Pri Juventini bosta svojo ekipo s tribun prihodnjo nedeljo spremljala Davide Ro-solen (izključitev) in Luca Paravan (4. opomin), Sovodnje pa se bodo morale odpovedati svojemu odličnemu napadalcu Alanu Reščiču (4. opomin). Živčnosti je ob koncu sezone na zelenicah preveč tudi drugod. Sodnik je tako med drugim do 19. avgusta kaznoval kapetana Opicine (2. AL) Fran-cesca Montanellija. Eden izmed njegovih soigralcev je v sodnika zalučal čevelj, ker se ne ve, kdo je bil, pa jo je skupil ka-petan! košarka - Jadran ZKB v deželnem prvenstvu under 19 Medpokrajinski prvaki Zdaj ga čaka še deželni finale, v katerega bi se lahko preko kvalifikacij uvrstil tudi Bor NLB San Vito - Jadran ZKB 56:104 (18:22, 32:47, 41:71) JADRAN: Malalan 10, Semolič 21, Košuta 7, Starc 14, Sossi 32, Regent 16, Žužek 4, trener/allenatore David Ambrosi. TRI TOČKE: Malalan 2, Semolič 2, Košuta 1, Sossi 1. Jadranovci so sklenili prvenstvo premočno na prvem mestu in tako postali medpokrajinski prvaki s Tržaškega in Goriškega. Zdaj jih čaka še finale četverice za deželni naslov, v katerem bosta nastopila še zmagovalca v ostalih dveh skupinah Sangiorgina (Videm) in Aviano (Pordenon) ter najboljši po dodatnih tekmah treh drugo uvrščenih, med katerimi je tudi Bor Nova Ljubljanska banka. V poslednjem krogu proti San Vitu so kljub močno oslabljeni postavi odigrali eno najboljših tekem v prvenstvu. Izjemno učinkovito so gostje delovali predvsem v zadnjih dveh četrtinah, ko so se razigrali s protinapadi in zrelo igro. Pohvala gre vsem sedmim igralcem, posebno pa so se odlikovali Niko Sossi, Gregor Regent in Ivan Semolič. Končni vrstni red: Jadran ZKB 34, Bor NLB 24, Servolana A 20, Barcolana in Servolana B 16, San Vito 12, Fogliano 2. UNDER 17 MOŠKI Državna liga Jadran ZKB - Codroipese 93:91 po podaljšku (15:14, 44:38, 62:55, 79:79) JADRAN: Ban 39, Bernetič 16, Sacher 8, Delisanti 17, Skerl 9, Valič 2, Daneu 2, Gre-gori, Pegan n.v., Moscati n.v. Trener: Gerje-vič Varovanci trenerja Maria Gerjeviča so po podaljšku premagali solidno ekipo iz Co-droipa, ki je peta na lestvici. S to zmago si je Jadran dva kroga pred koncem prvenstva zagotovil 4. pozicijo. Prihodnji sredo bo Jadran gostil tretjeuvrščeno Azzurro, proti kateri so jadranovci pred štirimi sezonami izgubili za sto točk. Gerjevič je prepričan, da jih tokrat lahko premagajo. Na sredini tekmi so jadra-novci stalno vodili, v zadnjih minutah pa si privoščili preveč napak. V podaljšku pa so bili »plavi« znova brezhibni. Pohvalo zasluži tokrat Ivan Bernetič, ki je igral zelo solidno, tako v napadu (7:8 za dve točki) kot v obrambi. Deželna liga Bor ZKB - Venezia Giulia Muggia 61:89 (13:12, 22:33, 40:63) BOR: Celin 15, Švara 16, Nadlišek 10, Montalto 4, Coccetti 7, Tanasijevic 9, Manta 2, De Luisa 2, Bandi 2, Stepančič, Sancin, trener Lucio Martini. TRI TOČKE: Nadli-šek 2. Kadeti Bora in Brega so sklenili prvenstvene napore s porazom proti predvsem bolj motiviranemu nasprotniku, ki je moral zmagati za osvojitev končnega prvega mesta in medpokrajinskega naslova. V prejšnjih dveh spopadih so Venezio Giulio (igralci Azzurre) sicer obakrat premagali, tokrat pa je prevladala zlasti želja vsekakor zelo obetavnih gostov. V uvodni četrtini so bili domači enakovredni, tesno kritje nad Celinom pa je zelo omejilo učinek borovcev v napadu. Ob večanju razlike je trener ponudil več možnosti za igranje fantom, ki so med letom imeli manjšo minutažo. Že uvrstitev v elitno skupino je vsekakor lep rezultat za Martinijeve fante. Končni vrstni red v elitni skupini: Venezia Giulia in Libertas 14, Barcolana 12, Fal-constar 8, Bor ZKB 6. PROMOCIJSKA LIGA Sokol drevi doma V 3. tekmi skupine zta napredovanje v D-ligo bo Sokol danes v Nabrežini (pričetek ob 21. uri) gostil goriški Amatori Isontini, ki je že odrezan od boja za vrh 1 4 Petek, 24. aprila 2009 Št. 52 (105) Pri strani sodelujejo Andrej, Martina, Mateja, Valentina, Jana, Vesna, Nicoletta, Mateja, Tereza, Martin, Damijana, Matia, Maja, David in Agata. e-mail: klop@primorski.it pogovor z mirando caharija Življenje je igra V obdobju, ko se na množičnih medijih pojavljajo imena slavnih zvezdnikov, ki blestijo predvsem na filmskih platnih, se je Klop odločil, da pomete z mednarodno konkurenco (čeprav še vedno z veseljem bere in gleda filme, kjer nastopata očarljivi Jude Law ali zapeljiva Nicole Kidman...). Naveličan je namreč slavnih mednarodnih imen, ki ne povedo nič o svoji pripadnosti, temveč le o slavi igralcev, ki jih nosijo. Zato se je odločil, da se oddalji od hoolywoodskega blišča in stran posveti domači igralki, ki je s svojim gledališkim in tudi filmskim delovanjem razsvetlila zamejsko in slovensko, skratka, domačo igralsko sceno. Ob tej priložnosti se je Klop pogovoril z igralko Mirando Caharija, ki že veliko let nastopa na slovenskih odrih in jo zato lahko štejemo za pravo gledališko zvezdo, ljubljenko mlajše in starejše generacije gledalcev. Kako se je v vas porodila želja po igralskem poklicu? Pravzaprav se ne spomnim kdaj nisem imela želje, da bi igrala. Že od mladih nog sem bila živ otrok, prava komedijantka, bi lahko rekla. Ni bilo vloge, v kateri se ne bi rada preizkusila, kar pa še ne pomeni, da je bil zame pust najlepši čas v letu. Nikoli se nisem rada še-mila, igrala pa sem rada. Iz vsega srca. Naivne, temperamentne in navihane vloge so mi bile pisane naravnost na kožo. V sebi sem imela to veliko željo po igranju in ko sem prvič stopila na gledališki oder, sem takoj začutila, da sem na svojem. Vedno so mi bili všeč teksti, ki so pripovedovali o življenju, o človekovih čustvih, o tem, kar vsakdo izmed nas skriva v sebi. Naravnost ljubim človeške zgodbe, naj bodo te moderne ali klasične, resne ali satirične. Pomembno je, da sporočam emo-cije in najlepše je, ko se v parterju sproži smeh ali kane solza. Nasprotno pa mi ni všeč gledališče, ki poudarja inte-lektualnost in retoriko, saj me pusti čustveno izpraznjeno. Svojo igralsko pot delim na štiri dele oz., lahko bi rekla, na štiri letne čase. V t.i. pomladansko obdobje spadajo vse moje otroške sanje in izkušnje. To je bilo obdobje, v katerem so me starejši spraševali "Kaj boš, ko boš velika?" in sem jaz s ponosom odgovorila "Igralka bom'! Poletje mojega ustvarjanja pa predstavljajo pravzaprav najpomembnejše vloge, v katerih sem se preizkusila in z njimi dosegla vrhunec svojega gledališkega ustvarjanja. Tedaj sem bila v polnem razvoju. Po poletju napoči jesen, čeprav se sedaj počutim bolj v "zgodnji jeseni" svoje igralske poti in sem obdana z mnogimi željami in načrti. Sedaj se pravzaprav srečujem z najbolj zanimivimi vlogami, s tistimi zrelimi liki, ki jih prej mladostniška razposajenost in tempera-mentnost nista poznali. Kaj pa zimsko obdobje? Želim si, kot sem povedala v predstavi Srečanje, da bi bilo življenje belo kot sneg, polno vsega dobrega in lepega, kar si človek obeta. S katero predstavo oziroma vlogo ste se uveljavili na gledališki sceni? Kot otrok sem bila kljub talentu in temperamentu precej sramežljiva. Takoj, ko sem stopila na gledališki oder, pa sem začutila profesionalnost poklica, kateremu sem se posvetila. Čutila sem, da me bo igranje spremljalo vse življenje in sem se mu predano posvetila ter sramežljivost pustila daleč za mano. Prvo pomembno vlogo sem dobila v Sha-kespearejevi drami kot Ofelija in od tedaj se je pot le še vzpenjala. Res se zavedam, da sem imela veliko srečo, ko sem že v mladosti postala profesionalna igralka. Kateri dogodek v vaši igralski karieri se vam je najbolj vtisnil v spomin? V svoji karieri sem doživela toliko anekdot, da res ne bi vedela na katero naj se osredotočim. Spominjam se nekaterih trenutkov, v katerih je med igro prišlo do kakega spodrsljaja ali nerodnosti, zaradi česar me je situacija silila na smeh. Kljub temu pa, tudi ob res komičnih pripetljajih, ki so sprožili smeh pri soigralcih, sem se uspela premagati in se vedno dobro obvladala ter včasih tudi rešila zamotano situacijo. Spominjam se predvsem dogodka, ko je kolega v neki komediji prijel vazo, ki je stala na mizi, in jo vrgel na tla, z namenom da jo razbije. Ta pa se je meni nič tebi nič elegantno odbila od tal in ponovno prestala na mizi. Česa takega ne bi mogel ponoviti niti če bi hotel. Pri gledališču je zelo pomemben odnos s publiko. Kako ste ga vi doživljali? Odnos med igralcem in publiko je bistvenega pomena, saj igranje pravzaprav sloni na njem. Ko igralec stopi na oder, ga publika začuti in obratno tudi sam začuti publiko. Oder je neprizanesljiva preizkušnja. Loči pristno od nepristnega. Je preizkušnja, na podlagi katere si za publiko verodostojen ali pa nisi. Skratka gre za neko vezno nit med publiko in igralcem. Ko stopim na oder, se med mano in publiko vzbudi neka emocija in vem, da imam gledalce, da sem jih ulovila v svojo mrežo. Na odru je zelo pomembna tudi komunikacija brez besed, ko so trenutki premora, v katerih zeva tišina, v katerih je kontakt s publiko močan. Neprijeten občutek je le, ko ni odnosa s publiko, do česar pride, ko igralec izgubi svojo verodostojnost in mu publika ne zaupa, ne verjame v njegovo interpretacijo. Meni seveda niso bile vse vloge, ki sem jih odigrala, všeč, ko pa je šlo za vlogo, ki sem jo vzljubila, je bila publika vedno naklonjena in takrat se je v meni prebudil enkraten občutek. Vsakdo, ki se ukvarja z umetnostjo, je vedno podvržen pohvalam in kritikam. Katera pozitivna oziroma negativna mnenja so najbolj vplivala na vašo igralsko pot? Ko sem bila mlada, sta mi pomenili vsaka prestava in vsaka kritika izpit. Ko sem se odločila za gledališko pot, so moji sorodniki malce godrnjali, češ, da je to za punco nekoliko nevaren "meštir'! S časom pa se nisem več ozirala na mnenja drugih, ker sem v poklicu dobro uspevala in sem bila zadovoljna. Biti igralec je užitek in bogastvo za človeka, ker se sreča z različnimi zgodbami in življenjskimi potmi. Preizkusili ste se bodisi na gledališki kakor na filmski sceni. Kako bi primerjali obe igralski izkušnji? V teatru je zanimivo to, da lahko vlogo izpopolnjuješ in izoblikuješ ter ji pustiš, da raste in se razvija v skladu s predstavo. Na odru je način igranja bolj živ. Nastopanje v filmu pa bi lahko rekli, da gre "po obrokih". Veliko je čakanja in ko si na vrsti, moraš takoj vstopiti v vlogo, se v trenutku vživeti v lik in v kratkem času je igranja konec. Ni kontinuitete, ki je pri gledališču neizogibna, in predvsem med snemanjem tudi ni kronološkega zaporedja filmskega dogajanja. Naj gre za predstavo ali za film, lik mora biti v obeh primerih verodostojen in igralec mora delati s polno paro. Zato mi ustreza tako igranje na odru kot pred filmsko kamero. Dober igralec se vedno vživi v lastno vlogo. Kako vam ob zaključeni predstavi uspe pustiti svojo vlogo na odru in se ponovno vrniti v lastno kožo? V gledališču sem takoj, ko pade zastor, ponovno Miranda. Iz lika stopim avtomatično. Pri filmu je potek nekoliko drugačen, ker se je treba poglobiti v lik v različnih trenutkih in v tem primeru je vračanje v realnost bliskovito, ko je npr. določen kos filma posnet. Vedno pa vsekakor ločujem vloge, ki jih zahteva moj poklic, od svoje identitete. Zdi se mi precej samoumevno. Kakšen pomen ima gledališče na slovenski in zamejski kulturni ravni? Igranje tako na zamejski kot na slovenski kulturni ravni je zame predstavljalo velik dosežek. Pomenilo mi je vse to, kar sem doživela in dosegla. Dandanes žal gledališče ni več toliko obiskano kot v preteklosti. Mogoče zaradi vedno večje dosegljivosti množičnih medijev. Vsekakor, kdor ljubi teater, vanj še vedno zahaja, ker se zaveda, da gre za čisto drugačno doživetje kot gledanje filma na televiziji. Zakaj je po vašem mnenju danes manj zanimanja za gledališko umetnost kot nekoč? Spominjam se, da ko sem bila mlada in sem igrala jutranje predstave v gledališču, je bilo toliko otrok, da so na vsakem stolu sedeli po trije malčki in predstavo smo ponovili kar trikrat. Spominjam se tudi, da je bilo nekoč veliko gostovanih predstav, obiskov v društvih po vaseh, predstav na prostem in gostovanj v Jugoslaviji. Gledališče je imelo v drugačnih časih različen pristop do publike, zato je bilo del vsakdanje kulture. Dandanes pa se sprašujem, kje je mladina, kje so šolniki in študentje? Menim, da v teatru pride do krize, če ugaša zanimanje za gledališko umetnost, kar je opaziti pri manjšem številu obiskov na predstavah. Imate kako skrito igralsko željo? Moja skrita želja se je ravno pred kratkim uresničila. V sodelovanju z avtorjem in režiserjem Mariom Uršičem, ki je zrežiral vse moje najpomembnejše vloge v teku celotne kariere, sem odigrala predstavo "Jaz in one, skratka me: ženske". V igri zastopam osem ženskih likov, ki sem jih igrala v preteklosti. Gre za osebe, ki pripovedujejo o svojem življenju, o svojih raznolikih usodah in skozi svoje različne temperamente prikažejo svoja življenja. Zgodba vseh teh žensk je tudi zgodovina naših krajev, ki se dogaja skozi njihova doživetja. Se vam je kdaj pripetilo, da ste med predstavo pozabili na besedilo? Kako ste reagirali v tej situaciji? Do sedaj se mi to še ni pripetilo, mogoče me bo doletelo v prihodnosti. (smeh) S katerim hoolywoodskim igralcem/igralko bi najraje sodelovali? Najraje bi sodelovala z Al Pacinom. tri mnenja Je za mlade danes gledališče še aktualno? Klop je radovedno povprašal tudi nekaj mladih, kaj menijo o gledališču, da bi pogledal, kako se je ohranila gledališka kultura, in tako spoznal realnost današnjega časa, mogoče sploh prehitrega, da bi se ustavil ob pristni človekovi emoci-ji...ali pa ne..? Alenka, 19 let V preteklih letih sem hodila bodisi v SSG s šolskim abonmajem, bodisi v Rossetti, občasno pa tudi v Contrado. Letos ne obiskujem gledališča, saj ni nič zanimivega in sem se naveličala dolgočasnih iger, ki so bile v prejšnjih letih zelo pogoste. Lani sem v italijanskem gledališču skoraj zaspala, kljub temu, da so uprizorili zanimive igre znanih avtorjev, kakor npr. Shakespeareja in Pirandella, saj je bila režija zelo slaba. Edino pozitivno je to, da če ti uspe slediti celi igri, se ti vsebina lažje vtisne v spomin kakor če bi se o tem učil v šoli. Kar se tiče šolskega abonmaja za slovensko gledališče, imam razdvojeno mnenje. Zelo sta mi bili všeč igri Romantične duše in Tihobitje v jarku, druge malo manj, nekatere pa sploh ne, saj se mi niso sploh zdele primerne. Aleks, 21 let V SSG sem zahajal, ko sem obiskoval višjo šolo in sem imel šolski abonma. Sedaj ne zahajam več v gledlišče, ker me ponudba predstav ne posebej privlači. Sicer sem se najbolj navduševal nad komedijami in znanimi igrami, kot je bila npr. pred leti uprizorjena Matiček se ženi. Ne vem, če je v italijanskem gledališču mogoče ponudba pestrejša ali drugačna, vsekakor bi predlagal, da bi v gledališču uprizorili več znanih, tudi tujih tekstov. Na tak način bi bilo verjetno obisk številnejši. Carolina, 18 let V slovensko gledališče redno zahajam v sklopu šole. Nad predstavami nisem preveč navdušena, saj menim, da je vsebina večkrat poudarjena na ne ravno primeren način. Mislim, da bi lahko v študentski abonma vključili za mlade bolj primerne predstave, s čimer ne zagovarjam izbire tistih tekstov z lahkotno vsebino, temveč tistih ki nudijo mladim globlje sporočilo. V tem primeru bi v slovensko gledališče zahajala tudi izven šolskega abonmaja. Zaradi pestre ponudbe sem kupila abonma v gledališču Rosset-ti, kjer sem si letos ogledala že kakih pet predstav, ki so bile večinoma tuje gostitve, predvsem musica-li in komedije. ta konec tedna? Danes zvečer, od 21. ure dalje, bo prva izvedba Aurisina-Nabre-žina Live in Concerts. V vsakem lokalu bodo dobra glasba, dostopne cene in organizirani kombiji za prevoz na Kras in v mesto. Program je sledeči: "Kavarna Gruden" - The blues followers & Dj Šček ; "Birreria Bunker" - Road tested ft. Franco Toro & Dj Zippo ; "Pizzeria Pam Pam" - 3 Prašički & Janka Vallo ; "Bar Igor" - Giuliapellizzariballaben & Tuttotranneliscio. / RADIO IN TV SPORED Petek, 24. aprila 2009 23 Rai Tre SLOVENSKI PROGRAM Za Trst: na kanalu 40 (Ferlugi) in 64 (Milje) Za Gorico: na kanalu 69 (Vrh Sv. Mihaela) Teletekst: str. 316 - 342 - 343 18.40 Čezmejna TV: Primorska kronika 20.25 Tv Kocka: Mala Cecilijanka 2008 - OPZ Frančišek Borgija Sedej 20.30 Deželni TV dnevnik 20.50 Čezmejna TV - Dnevnik Slovenija 1 ^ Rai Uno 6.10 Nan.: Incantesimo 6.30 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije 6.45 Aktualno: Unomattina 10.00 Aktualno: Verdetto finale 11.00 Aktualno: Occhio alla spesa 12.00 Variete: La prova del cuoco 13.30 Dnevnik in Gospodarstvo 14.10 Variete: Festa italiana 16.15 Aktualno: La vita in diretta 17.00 Dnevnik, rubrike in vremenska napoved 18.50 Kviz: L'eredita' 20.00 23.15 Dnevnik 20.30 Kviz: Affari tuoi 21.10 Variete: I raccomandati (v. Pupo) 23.20 Aktualno: Tv7 0.20 Aktualno: L'Appuntamento Rai Due 6.20 14.00 Talent show: Italian Academy 2 6.55 Aktualno: Quasi le sette 7.00 Variete: Cartoon Flakes 9.15 Aktualno: Tgr Montagne 9.45 Nan.: Tracy & Polpetta 10.00 Aktualno: Tg2punto.it 11.00 Variete: Insieme sul Due 13.00 Dnevnik in rubrike 13.50 Aktualno: Si, viaggiare 15.00 Aktualno: Italia allo specchio 16.15 Aktualno: Ricomincio da qui 17.20 Nan: Law & Order 18.05 Dnevnik, športne vesti in vremenska napoved 19.30 Nan.: Squadra speciale Cobra 11 20.30 23.25 Dnevnik 21.05 Nan.: E.R. Medici in prima linea 22.40 Nan.: The Dead Zone 23.30 Aktualno: Punto di vista 23.40 Aktualno: L'era glaciale 1.15 Dnevnik - Parlament ^ Rai Tre 6.00 7.30 8.00 8.15 9.15 9.20 12.00 12.25 12.45 13.05 14.00 15.10 15.15 Dnevnik - Rai News 24, vmes Il caffe di Corradino Mineo; Italia, istruzioni per l'uso Tgr Buongiorno Regione Rai News 24 - Morning News Aktualno: La storia siamo noi Aktualno: Verba volant Aktualno: Cominciamo bene Dnevnik in vremenska napoved Aktualno: Tg3 Cifre in chiaro Aktualno: Le storie - Diario italiano Nad.: Terra nostra Deželne vesti, vremenska napoved in rubrike Dnevnik, kratke vesti Variete: Trebisonda 15.20 Nan.: Double Trouble 17.00 Aktualno: Cose dell'altro Geo, sledi Geo & geo 19.00 Deželne vesti in vremenska napoved 20.00 Variete: Blob 20.10 Nad.: Agrodolce 20.35 Nad.. Un posto al sole 21.05 Dnevnik 21.10 Aktualno: Mi manda Raitre 7.10 8.10 9.00 10.10 10.30 11.30 11.40 12.25 13.30 14.05 15.30 16.10 18.40 20.30 21.10 23.25 Nan.: Quincy Nan.: Hunter Nan.: Nash Bridges Nad.: Febbre d'amore Nan.: Ultime dal cielo 16.40 Dnevnik in prometne informacije Nan: Un detective in corsia Nan.: Renegade 18.55, 22.00 Dnevnik in vremenska napoved Aktualno: Sessione pomeridiana: Il tribunale di Forum Film: Il segreto di Santa Vittoria (kom., ZDA, '69, r. S. Kramer, i. A. Quinn, V. Lisi) Dnevnik - kratke vesti in prometne informacije Nad.: Tempesta d'amore Nan.: Walker Texas Ranger Film: Out of time (triler, ZDA, '04, r. C. Franklin, i. D. Washington, E. Mendes) Film: Soluzioni estreme (triler, i. H. Grant, G. Hackman) Canale 5 8.00 8.40 10.00 11.00 13.00 13.40 14.10 14.45 16.15 18.00 18.50 20.00 20.30 21.10 22.30 Dnevnik - Pregled tiska Dnevnik, prometne informacije, vremenska napoved, borza in denar Jutranji dnevnik Aktualno: Mattino cinque Dnevnik Aktualno: Forum (v. Rita Dalla Chiesa) Dnevnik, okusi in vremenska napoved Nad: Beautiful Nan.: CentoVetrine Aktualno: Uomini e donne Aktualno: Pomeriggio cinque Dnevnik, kratke vesti Kviz: Chi vuol essere milionario 1.30 Dnevnik in vremenska napoved Variete: Striscia la notizia Nan.: I Cesaroni (It., '08, i. C. Amendola, E.S. Ricci) Aktualno: Matrix O Italia 1 6.10 Dnevnik 6.20 Nan.: Still Standing 6.35 13.40, 17.40 Risanke 9.00 Nan: Willy, il principe di Bel Air 9.25 Nan.: Baywatch 11.15 Nan.: Supercar 12.15 Aktualno: Secondo voi 12.25 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 13.35 Kviz: MotoGp 14.30 19.30 Risanke: Simpsonovi 15.00 Nan.: Smallville 15.50 Nan.: Kyle Xy 16.40 Film: La grande avventura di Wilbur (anim., r. M.Piluso) 18.30 Dnevnik, sledi Studio sport 19.50 Variete: Camera cafe' 20.30 Kviz: La ruota della fortuna 21.10 Variete: Le Iene show 23.00 Variete: Le Iene.it 23.15 Film: Melissa P (i. M. Valverde) Tele 4 7.00 8.35, 13.30, 16.40, 19.30, 23.02 Dnevnik 8.10 Pregled tiska 12.00 Kratke vesti 12.50 22.35 Aktualno: Noi cittadini 13.15 Il Rossetti 13.55 Aktualno: ...Tutti i gusti 14.30 Conosciamo i nostri ospedali 14.45 Olimpionici, famosi presenti e passati 14.55 Aktualno: Volley time 15.55 Aktualno: La compagnia del libro 17.00 Risanke K2 19.00 Aktualno: Ditelo al sindaco 20.00 Aktualno: Musica, che passione! 20.15 Snaidero, passione basket 20.30 Deželni dnevnik 20.55 Stoa' 22.25 Trieste economica 22.50 Aktualno: Itinerari nascosti 0.00 Nan.: Errol Flynn: Una leggenda 0.55 Nan.: Il giro del mondo in 80 gior- LA 6.00 7.00 10.10 10.25 11.30 12.30 13.00 14.00 16.05 17.05 19.00 20.00 20.30 21.10 23.30 La 7 Dnevnik, horoskop in prometne vesti Aktualno: Omnibus, sledi Omnibus Life Due minuti in un libro Nan.: FX Nan.: Matlock Dnevnik in športne vesti Nan.: L'ispettore Tibbs Film: Ulisse (pust., It., '54, r. M. Camerini, i. K. Douglas, S. Man- gano) Nan.: Relic Hunter Dok.: Atlantide Nan.: Jag - Avvocati in divisa Dnevnik Aktualno: Otto e mezzo Aktualno: Tetris Šport: V-ictory (t Slovenija 1 6.10 Kultura, sledi Odmevi 7.00 8.00, 9.00, 15.00 Poročila 7.05 8.05 Dobro jutro 9.10 Ris. nan.: Trojčice (pon.) 9.35 Film: Hišica iz lecta (pon.) 9.50 Enajsta šola (pon.) 10.25 Jasno in glasno (pon.) 11.55 Izob. nan.: To bo moj poklic 12.20 Osmi dan (pon.) 13.00 Poročila, vremenska napoved in športne vesti 13.15 Dok. oddaja: Svet kot ga razume Monsanto (pon.) 14.20 Slovenski utrinki 15.00 Poročila 15.10 Mostovi-Hidak 15.40 Kaj govoriš? = so vakeres? 16.10 Iz popotne torbe 16.25 Nan.: Linus in prijatelji 17.00 Poročila 17.50 0.15 Duhovni utrip 18.05 Umko, zabava za umne glave 19.00 Vremenska napoved, dnevnik in športne vesti 19.40 Eutrinki 19.55 Hum. nan.: Peta hiša na levi 20.25 Na zdravje! 22.00 Odmevi, športne vesti in vremenska napoved 22.55 Polnočni klub 0.25 Sedma moč osamosvojitve, Tv dnevnik 24.04.1991 0.45 Dnevnik (pon.) 1.15 Dnevnik zamejske Tv (T Slovenija 2 0.45 Zabavni infokanal Sedma moč osamosvojitve - Tv dnevnik 24.04.1991 Otroška serija: Mulčki Glasnik Seja državnega zbora (prenos) Minute za... Študentska Mostovi - Hidak V dobri družbi z Blažem Zlata šestdeseta Dok. oddaja: Srednjeveške metropole Film: Usodna fantovščina Film: Steklina 6.30 7.25 8.00 8.30 8.55 16.30 17.00 17.20 17.55 18.55 20.00 21.45 23.15 13.45 14.00 14.20 15.00 15.30 17.00 17.30 18.00 18.20 18.35 18.40 19.00 Koper Dnevni program Čezmejna TV - TGR FJK - deželne vesti Euronews, Vesolje je ... Športna oddaja Film: Luv Dok. oddaja: »La via fracigena« Fanzine (mladinska oddaja) Študentska Pravljice Mike Make Vremenska napoved Primorska kronika 22.00, 23.55 Vsedanes - TV dnevnik 19.25 Vsedanes aktualnost 20.00 Zoom - mladi in film 20.30 Potopisi 21.00 Srečanja v skupnostih italijanov 22.00 00.35 Vsedanes - Tv dnevnik 22.15 Globus 22.45 Arhivski posnetki 23.35 Športna oddaja Tv Primorka 8.00 Dnevnik Tv Primorka 9.00 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 15.00 Novice 9.05 15.30 Mozaik 10.05 16.30 Hrana in vino 11.05 12.05, 13.05, 14.05, 15.05, 0.00 Vi- deostrani 17.10 Nad.: Jelena 18.00 Miš maš 18.45 Kmetijska oddaja (pon.) 19.45 Kulturni utrinek 20.00 23.00 Dnevnik Tv Primorka, borzno poročilo in vremenska napoved 20.30 Objektiv 21.00 Evropski večer Lojzeta Peterleta 21.30 V Tomovi dnevni sobi 22.30 Vedeževanje RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 7.25 Dobro jutro; 8.00 Poročila in krajevna kronika; 8.10 Kulturne diagonale; 9.00 Radioaktivni val, 1. del; 10.00 Poročila; 10.10 3x3 je deset; 10.15 Odprta knjiga; 11.00 Studio D - vabilo v kino; 13.20 Zborovski utrip; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Otroški kotiček; 14.40 Jezikovna rubrika; 15.00 Mladi val; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Jazz odtenki; 18.00 Kulturni dogodki; 19.35 Zaključek oddaj. RADIO KOPER (SLOVENSKI PROGRAM) 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30 Poročila; 6.00-9.00 Jutro na RK; 6.20 Utrinek z revije Primorska poje; 7.00 Jutranjik; 9.00-12.30 Dopoldan in pol; 10.00 Teden knjige; 12.30 Opoldnevnik; 14.00 Rekel in ostal živ; 16.15 Glasba po željah; 17.10 Pregled prireditev; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00 Radio Bla Bla; 19.30 Rončel na obali; 21.00 Petkov zavitek; 22.30 Moj radio je lahko balon; 0.05 Nočni program. RADIO KOPER (ITALIJANSKI PROGRAM) 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.00 Almanah; 6.25 Drobci zgodovine; vremenska napoved in prometne vesti; 8.00-10.30 Dnevnik jutra; 8.05 Horoskop; 8.33 Nogometna kabala; 8.45 Govorimo o...; 9.00 Posebnosti o ekonomiji; 9.33 Pregled dogodkov; 10.00 Predstavitev dnevnika; 10.10 Vremenska napoved, radijski seznam oddaj; 10.33-11.00 RC everywhere; 11.00-12.00 Odprti prostor; 12.10 Predstavitev dnevnika; 12.15 Sigla single; Vremenska napoved in prometne vesti; 13.00-14.00 Chiacchieradio; 13.15 Se-condo Casadei; 14.00-14.30 Prosa; 14.35 Euro notes; 14.40 Glasbeni program; 15.05 Pesem tedna; 15.10 Predstavitev dnevnika, vremenska napoved in prometne vesti; 15.30 Dogodki dneva; 16.0018.00 Ob 16-ih; 18.00 The magic bus; 19.00 Glasbeni spored; Vremenska napoved in prometne vesti; 20.00 Radio Ca-podistria zvečer; 21.00 Odprti prostor; 22.00 Ameriška duša; 22.30 Posebnosti o ekonomiji; 23.00 Album charts; 0.00 Prenos RS. SLOVENIJA 1 5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 11.00, 12.00, 14.00, 17.00, 18.00, 21.00, 23.00, 0.00 Poročila; 5.00-9.00 Jutranji program; 5.30 Jutranja kronika; 6.45 Dobro jutro, otroci; 7.00 Jutranja kronika; 7.35 Gremo naokrog; 8.05 Svetovalni servis; 8.40 Obvestila; 9.10 Ali že veste?; 9.30 Radio GaGa; 11.15 Radi imamo Radio; 12.05 Na današnji dan; 12.10 Ura slovenske glasbe; 12.30 Nasveti; 13.00 Danes do 13.ih; 13.20 Obvestila in osmrtnice; 13.50 Parlamentarnih pet minut; 14.30 Labirinti sveta; 15.00 Radio danes radio jutri; 15.30 DIO; 16.30 Evrožvenket; 17.00 Studio ob 17-ih; 18.15 Gremo v kino; 19.00 Dnevnik; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Kulturni fokus; 21.05 Slovencem po svetu; 22.00 Zrcalo dneva; 22.40 O morju in pomorščakih; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Za prijeten konec dneva; 23.30 Labirinti sveta. SLOVENIJA 2 5.00, 6.00, 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 17.30, 0.00 Poročila; 7.00 Kronika; 8.45 Kulturne prireditve; 9.15 Šport; 9.35 Popevka tedna; 9.45 Val v izvidnici; 11.35 Obvestila; 12.00 Izjava tedna; 13.00 Danes do 13-IH; 13.25 Napoved sporeda; 14.00 Kulturne drobtinice; 14.35 Izbor popevk tedna; 15.03 RS napoveduje; 15.15 Finančne krivulje; 15.30 DIO; 16.05 Popevki tedna; 16.30 Centrifuga; 16.50 Vreme; 16.55 Minute za rekreacijo; 17.15 Evrotip; 17.45 Šport; 18.00 Glasba za prave moške; 18.50 Večerni spored; 19.00 Dnevnik; 19.30 Nocoj ne zamudite; 20.00 Stop pops 20; 21.00 Nova elektronika; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Klub klubov. SLOVENIJA 3 6.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 22.00, 0.00 Poročila; 7.00 Jutranja kronika; 7.25 Jutranjica; 8.00 Lirični utrinek; 10.05 Skladatelj tedna; 11.05 Eppur si muove; 11.25 Concertino narodov; 12.05 Arsove spominčice; 13.05 Nevidna mesta; 13.30 Zborovski kotiček za mlade; 14.05 Oder; 14.35 Divertimento; 15.30 DIO; 16.05 Napoved sporeda; 16.15 Svet kulture; 16.30 Podobe znanja; 17.00 Recital; 18.20 Likovni odmevi; 19.00 Dnevnik; 19.30 Povabilo na koncert; 22.05 Zborovski koncert; 22.30 Jazz; 23.55 Lirični utrinek. RADIO KOROŠKA 6.00-10.00 Dobro jutro; 12.00-13.00 Studio ob 12-ih; 15.00-17.00 Lepa ura; 17.00-17.30 Studio ob 17-ih; 17.30-18.00 Naša pesem; -Radio Agora: 13.00-15.00 Agora-Divan; 18.00-6.00 Svobodni radio; -Radio Dva 10.00-12.00 Sol in poper (105,5 MHZ). Primorski r dnevnik Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst Izdajatelj: Družba za založniške pobude DZP doo z enim družabnikom PRAE srl con unico socio Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: DUŠAN UDOVIČ Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 email: trst@primorski.eu Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 533382, fax 0481 532958 email: gorica@primorski.eu Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, fax 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.eu/ Naročniško - prodajna služba Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 535723 fax 0481 532958 Cena: 1,00 € Naročnina za Italijo 280,00 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 Cena za Slovenijo: 1,00 € Letna naročnina za Slovenijo 200,00 € plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7070262, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643 Primorski dnevnik prejema neposredne državne prispevke po zakonu 250 z dne 9. avgusta 1990 OGLAŠEVANJE Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6 TRST, ul. Montecchi 6 KOMERCIALNI OGLASI advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20% NEKOMERCIALNI OGLASI oglasi@tmedia.it Brezplačna tel.št. 800912775 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi po formatu, osmrtnice, sožalja, čestitke in zahvale na besedo. DDV - IVA 20% Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG Primorski dnevnik je včlanjen v Evropsko zvezo manjšinskih dnevnikov MIDAS Izdajanje Primorskega dnevnika podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu. Tekstov, fotografij in drugega gradiva, ki je bilo v kakršnikoli obliki poslano uredništvu, ne vračamo. Dostavljeno gradivo ne obvezuje uredništva oziroma založnika za objavo ali drugačno uporabo; za objavo člankov, ki jih posredujejo uredništvu, imajo avtorji pravico do morebitnega honorarja samo po predhodnem dogovoru z založnikom. Petek, 24. aprila 2009 V REME, ZAN IMIV O S TI V četrtek je našo deželo doseglo višinsko jedro hladnega zraka, danes bo zaradi te motnje od jugovzhoda začel dotekati bolj vlažen zrak; jutri se pa bo okrepil anticiklon, ozračje bo bolj stanovitno a v prizemnih plasteh se bo zadrževal vlažen^„c^-^? zrak. Nad severovzhodno in srednjo Evropo je območje visokega zračnega pritiska. V bližini naših krajev pa se še zadržuje višinsko jedro hladnega in vlažnega zraka. DOLŽINA DNEVA Sonce vzide ob 6.04 in zatone ob 20.03 Dolžina dneva 13.59 ' LUNINE MENE Luna vzide ob 5.13 in zatone ob 19.42 BIOPROGNOZA Vremenski vpliv bo še obremenilen, zato bodo vremensko pogojene težave sprva pogoste. Sredi dneva bo obremenitev slabela in popoldne večina ljudi ne bo imela vremensko pogojenih težav. MORJE Morje je razgibano, temperatura morja 11,6 stopinje C. PLIMOVANJE Danes: ob 4.19 najnižje -57 cm, ob 10.33 najvišje 31 cm, ob 15.59 najnižje -32 cm, ob 22.11 najvišje 60 cm. Jutri: ob 4.49 najnižje -62 cm, ob 11.09 najvišje 29 cm, ob 16.27 najnižje -24 cm, ob 22.36 najvišje 58 cm. TEMPERATURE V GORAH OC 500 m ............5 2000 m 1000 m............6 1500 m............1 ......-2 2500 m ...........-5 2864 m ...........-6 UV INDEKS UV indeks bo sredi dneva ob jasnem vremenu v gorah dosegel 6 in pol, po nižinah 5 in pol. M TRBIŽ O 3/15 áL < „ > VIDEM O 7/20 O PORDENON 8/19 - ČEDAD O " 8/19 ¿S O TRŽIČ 3/19 O KRANJ CELJE 3/20 O ZAGREB 6/20 O o v LJUBLJANA GORICA O ° * GORICA 7/20 * MESTO MO 10/20 6/21 04/16 . ^ K°CEVJE rn M (NAPOVED ZAJUTRI Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda R. Slovenije in deželne meteorološke opazovalnice ARPA OSMER Po vsej deželi bo vreme spremenljivo in brez padavin. Večinoma bo sončno, več oblačnosti bo na zahodu države. velika britaniJa - Navadni veverici grozi izumrtje Med navadno, sivo in črno veverico oster boj za preživetje LONDON - Na navidez mirnem angleškem podeželju se bije oster boj za preživetje med domačo navadno veverico, njeno močnejšo sorodnico sivo veverico ter novo križano vrsto. Na Otoku je nekoč živelo več kot 3,5 milijona navadnih veveric, zdaj pa jih je le še 150.000. 75 odstotkovjih živi na Škotskem, ostale pa v naravnih rezervatih na severu Anglije. V skrbi za navadne veverice je bila ustanovljena množica organizacij s stotinami članov, ki so zadnje mesece okrepili prizadevanja za brzdanje odgovornega za pokol - sive veverice. To vrsto veverice so leta 1876 pripeljali iz ZDA in jo naselili na podeželskih posestvih. Siva veverica je večja in ima debelejše krzno od svoje angleške so-rodnice, zato je kmalu prevladala, in sicer tako zelo, da jih ljudje v 30. letih prejšnjega stoletja niso več smeli spuščati v divjino. Pre- poved ni imela posebnega učinka in sive veverice so hitro zasedle ozemlje navadnih. Posledice so bile katastrofalne. Navadna veverica je manj odporna kot njena ameriška sorodnica, potrebuje več prostora, njena hrana pa zori dlje časa. Največ škode pa je naredil virus koz, na katerega so sive veverice imune, za navadne pa je smrten. Zaradi tega so navadne veverice, ki so v začetku 20. stoletja veljale za škodljivce in so jih pobijali, od leta 1981 na seznamu ogroženih vrst. Populacija sivih veveric se je medtem v Angliji in Walesu povečala na 2,5 milijona. Nekatere organizacije za zaščito navadne veverice se zato zavzemajo za radikalne ukrepe. Partnerstvo za zaščito navadne veverice (RSPP) iz Northumberlanda na severu Anglije ima jasen načrt - ujeti in ubiti čim več sivih veveric. Po podatkih njihove splet- ne strani so jih od januarja 2007 pobili 22.287. Na Škotskem pa so se februarja odločili, da bodo zaščitili življenjski prostor navadne veverice in "nadzorovali" populacijo sivih. Redki šibki glasovi se oglašajo tudi v obrambo sivih veveric, ki jih menda čaka podobna usoda kot navadne. Na prizorišče je namreč prišla črna veverica. Gre za podvrsto sive veverice, ki je nastala z gensko mutacijo in se širi iz vzhodne Anglije, kamor so prvič naselili sive veverice. Po študiji univerze v Cambridgeu so črne veverice v začetku leta 2008 na posameznih območjih predstavljale skoraj polovico populacije glodavcev. Trenutno naj bi jih bilo okoli 25.000, vendar se zaradi prevladujočega črnega gena hitro množijo. Črne veverice, ki imajo debelejše krzno in višjo stopnjo testosterona kot navadne in sive veverice, so zato poimenovali superveverice. (STA) paragvaJ - Nekdanji škof Fernando Lugo Predsednik v škripcih zaradi očetovstva ASUNCION - Nekdanji katoliški škof, ki je lani presenetljivo slavil na predsedniških volitvah v Paragvaju, Fernando Lugo, je zopet na naslovnicah južnoameriških časnikov. Potem ko je nedavno priznal, da je oče skoraj dvoletnega sina, spočetega v času, ko ga je še zavezoval celibat, sta se sedaj pojavili še dve ženski, ki trdita, da je Lugo oče njunih otrok. Zadnja od trojice žensk je 39-letna direktorica vrtca, ki trdi, da je 57-le-tni Lugo oče njenega 16-mesečnega sina, poimenovanega po pokojnem papežu Janezu Pavlu II. "Moj sin Janez Pavel je sad razmerja s Fernandom Lugom. To razmerje sta zaznamovala velika ljubezen in popolna vdanost," je za paragvajski dnevnik ABC v sredo povedala Damiana Hortensia Moran Amarilla. Moran Amarillova, ki naj bi Luga spoznala leta 2006, je že tretja ženska v zadnjih dveh tednih, ki trdi, da je predsednik oče njenega otroka. V ponedeljek je s podobno trditvijo in grožnjo, da bo - če Lugo ne bo priznal očetovstva njenega sina Luisa - odšla na sodišče, nastopila Benigna Leguizamon. Danes 27-letna Leguizamonova trdi, da se je njeno razmerje z Lugom začelo, ko je imela vsega 17 let. Septembra 2002 se jima je v San Pedru rodil sin. V nasprotju z zadnjima dvema primeroma, ko zaenkrat ne daje izjav, pa je nekdanji škof minuli ponedeljek presenetljivo priznal, da je oče 23-mese-čnega sina Viviane Carrillo. Za priznanje se je Lugo sicer odločil šele nekaj dni po tem, ko so odvetniki Carrillove napovedali, da bodo proti njemu vložili tožbo za priznanje očetovstva, potem ko je sprva vztrajal, da je žrtev laži opozicije. V lastno obrambo je Lugo dejal, da lahko vsakdo v trenutke šibkosti podleže skušnjavi. Danes 26-letna Carrillova pravi, da jo je Lugo prvič zapeljal, ko je imela vsega 16 let in je bil gost v hiši njenih staršev. Njun sin je bil spočet v času, ko je Luga še zavezoval celibat. Lugo je s položaja škofa v San Pedru odstopil leta 2004, šele decembra 2006, ko se je odločil za kandidaturo na predsedniških volitvah, pa se je statusu škofa povsem odpovedal. Papež Benedikt XVI. ga je nato šele julija lani dejansko razrešil zaobljube celibatu. Barack Obama v kopalkah buri duhove Američanov WASHINGTON - Fotografija ameriškega predsednika Baracka Obame v kopalkah, ki jo bo v prihodnji številki na naslovnici objavil ameriški mesečnik Washingtonian, je v ZDA dvignila veliko prahu. Revija objavlja fotografijo Obame v kopalkah v stilu bermudk, ki je pospremljena z napisom Naš sosed je vroč. Obamova fotografija je sicer del posebne priloge mesečnika, ki je specializiran za pokrivanje dogodkov v ameriški prestolnici, z naslovom 26 razlogov, zakaj radi živimo tu. Barack Obama je naveden kot drugi razlog. Fotografija, ki so jo posneli na Havajih po ameriških predsedniških volitvah, predsednika prikazuje v mikavni luči - atletska postava, rdeče kopalke in črna sončna očala. A to je bilo dovolj, da je razburilo oz. razdelilo Američane. Kot je povedal novinar Washingtoniana Garrett Graff, so prek elektronske pošte, telefonskih klicev in komentarjev na blogih prejeli več sto odzivov. Komentarji so po njegovih navedbah zelo razdeljeni. "Številni menijo, da je to 'luštna' fotografija, ki je v čast predsedniku, drugi pa se ne strinjajo," je dejal Graff. Po njegovem mnenju sicer fotografija nikakor ne prinaša nič šokantnega. A, kot kažejo komentarji na spletni strani Washingtoniana, gre številnim vseeno v nos. "Direktorje Washingtoniana bi moralo biti sram", "Njegov namen je biti predsednik ZDA, ne pa dekle z naslovnice", so med drugim zapisali ogorčeni bralci revije. (STA)