Insorati se sprejemajo in velja tristopna vrsta: 8 kr., že se tiska lkrat, 12 „ „ ,, ,. 2 „ » u ii » ^ » Pri večkratnem tiskanji cena primerno zmanjša. R o k o p i si f" ; V administraciji velja: » • 1 Za celo leto . . 8 gl. 40 kr. Za pol leta . 4 „ 20 „ Za četrt lota . . 2 ., 10 „ V Ljubljani na dom pošiljan velja GO kr. več na leto. VredniStvo je Florijansko ulice štev. 44. Izhaja po trikrat na teden in sicer v torek, četrtek in soboto. Govor poslanca dr. Vošnjaka pri obravnavi naučnega proračuna. (Dalje.) Svečani pa pravijo naprej: „Mi uvidimo potrebo nemškega jezika; mi pa trdimo, da je tudi slovenski jtz k potreben. Ce je pa za Slovence koristno, da se nemški nauče, potem je koristno tudi za Nemce, da se slovenski nauW, in po istej logiki morala bi se slovenščina upeljati kot učni predmet na nemških šolah. Nemcem bi bilo znanje alovenčine že za to potrebno, ker radi pridejo kot uradniki v naše kraje, pa ne znajo našega jezika, med tem ko slovenski uradniki vsi nemški znajo. Mi ljubimo svoje otroke in skrbimo za njih prihodnjost. Ako bomo videli, da bi vtegnilo kteremu znanje nemščine koristiti, bomo za to skrbeli, da so bo tega jezika naučil, pa ne v ljudski šoli, kjer se s tem le dragi čas potrati, ampak poslali bomo take obroke na nemško stran v službo, kjer se bodo bolje nemški naučili in se ob enem naučili, med tujimi ljudmi živeti, in bodo videli, kako se drugodi gospodari. Iz teh uzro kov želimo, da je v naši šoli slovenščina učni jezik, in se sklicujemo na državno šolsko postavo, ki pravi, da je namen ljudsko šole, učiti ctroke misliti; misliti pa zamorejo otroci le v maternem, njim razumljivem jeziku. Mi smo priprosti kmetje in ne moremo razumeti, zakaj se nam hoče v šolo tuj jezik usiliti. To odbijamo kot napad na naše družbinske pravice. To zahtevamo no iz sovražtva do nemškega jezika, ampak iz skrbnosti za svoje otroke". Pa ne samo ta, tudi druge obč;ne so prosile za slovenski učni jezik v šolah. Za to je Št. Jakobska občina v rožni dolini že večkrat prosila. Tako tudi občina Kazaze pri Pliberku in občina Jezero. Tedaj ni iatina, da so vse občine prosile za nemški učni jezik. Ljudem so, se ve da, rekli, da je silno potrebno, da se nemški naučd, in da se zamore to le v ljudski šoli zgoditi. Med tem časom pa so se tudi na Koroškem prepričali, da ljudska šola ne donaša zaželjenega sadu. Na vse prošnje za slovenske šole pa je deželni šolski svet odgovoril, da ostane vse pri starem, to je pri nemškem učnem jeziku, in ob enem je učiteljem naroči), da morajo že po veliki noči začeti z nemškim jezikom, (čujtel na desni.) in pridno nadaljevat', da so bodo otroci hitro navadili nemško govoriti, da se zamore pričeti z nemškim učnim jezikom. Dokazal sem toraj, da ni res, do so vse občine prosile za nemške šole. Tisti šupeni nadalje temu odločno oporo kajo, da bi se biio zavolj nemških šol na Koroškem blagostanje ljudstva poslabilo, omika in nravnost škodo trpela. Nasprotno trdč, da se na Koroškem dobro gospodari in da se jim gdobro god', menda zato, ker so šole nemške. Ko sem to bral, sem Bi mislil: no, zdaj je najdena tista srečna dežela, kjer se ljudem dobro godi I Škoda, da narodni gospodarji niso prišli še na sled temu izvrstnemu pc-močku zoper revšč no in slabe čase; kjer ae ljudem slabo godi, kar nemške šole naj si napravijo, pa bodo srečni I Pri tem pa se spominjam, kako so gospodje od nasprotne stranke tožili, kako Be ubogim tkavcem v Krkonoših slabo godi, in ti tkavci so vendar Neme", in znajo bolje nemški, ko koroški Slo-venc', kako je potem mogoče, da se jim slabo godi? Sicer pa ni nič res, da bi bilo blagostanje na Koroškem tako sijajno. Tam so pokupile fužine že cele doline in kmetom vzele posestva; v medvedji dolini je pokupila grof Thurnova fužina že 40 kmetij, kmete pa naredila za berače in sužnja velikega kapitala (čujtel čujtel na desni); zato mi nikar ne govorite o blagostanji na Koroškem! To je žalostno znamenje, in bojim se, da pride s časom vsa Koroška v posest fuž n in velikih kapitalistov. Kmetje pa ae bodo od hiše pognali, in potem jim znanje nemškega jezika tudi ne bo nič pomagalo. Izjava županov se obrača tudi proti tistim 97 katehetom, ki so so pritožili čez nemški poduk, ter jim cč ta, da delajo fakcijozno opo-zici.o nasproti ljudski šoli. Kdor pa pozoa koroško duhovščino, bo vedel, da je ona prav malo naklonjena nezmernemu uporu. Ta duhovščina se malo peča s politiko, toda pozna razmere med ljudstvom in njega potrebe. In ravno ta zmerna duhovščina se je čutila prisiljeno, da se obrne proti aedajni uredbi koroških šol. 97 katehetov je dne 11. sušca 1878 uložilo prošnjo do dež. šolskega aveta zaradi učnega jez ka pri veronauku. V tej prošnji se sklicujejo ua državno šolsko postavo, po kterej ae mora veronauk v šoli učiti na podlagi za to potrjeno knjigo. P«č imajo slc-ve mi zdi, da župani te izjave niso sami spisali, ampak da jih je navdihnil tisti, ki navdihuje tudi odloke šolskega sveta. Deželni šolski svet je namreč kntehetom odgovoril, da so njih pritožbe neopravičene, ker statistika kaže, da so se otroci veronauka dobro učili, ker jih je 98 6 odstotkov dobro prestalo izpraševanje, in le 1-4 odstotek slabo. To pa nema nič po-membe, ker vemo, kako se šolska spričevala delajo. Ko bi kateheti hoteli ojstri biti pri izpraševanji, potem bi noben otrok ne prišel v viši razred. Pa kteri katehet se bc hotel vsem staršem zameriti? Zato pri izpraševanji mnogo spregledajo, ker take spričevala tako nimajo nobene vrednosti za življenje. Saj to spričevalo iz ljudske šole še toliko veljave nima, da bi se učenec ž njim sprejel v srednjo šolo, ampak on se mora prej podvreči preskušnji. Ko je šolski svet duhovščini tak odgovor dal, o brnilo se je škofijstvo a pritožbo do ministerstva. Ta čas je bil ranjki "\Viery knezo-škof koroški. On je bil nemšk mož, pa se je v starih letih slovenskega jezika naučil, ker se mu je potrebno zd^lo, da zna tudi jezik slovenski, kterrga govori tretjina njegove škofije. Po zadnjem štaviljenji je namreč na Koroškem 241.585 Nemcev in 102 252 Slovencev. Škof Wiery ni bil ravno navdušen za Slovence, pa bil jim je pravičen dušni pastir, ter se je iz svoje volje alovenšč ne naučil. Pri zadnjem imenovanji krškega knezoškcfa se ni gledalo oa znanje jezikov. Ranjki kne-zošktf Wieiy, akoravno Nemec, potegn i se je sa katehete, čeravno mu še na misel ni prišlo, da bi s tem žalil pravice Nemcev. Tačasnemu miniatru Stremsyru je poslal pritožbo, iz ktere posnamem Bledeče stavke : „Omenjena prošnja katehetov je bila podpisana od takih mož, kterim se ne more podtikati narodna prenapetost ter je imela le ta namen omogočiti verski poduk". Potem izraža č. g. knezoškcf avoje začudenje, zakaj da se deželni šolski svet ni ozrl na to prošnjo katehetov, ter pravi nadalje: „Želja sloven*k'h občin, da Be njih otroci nemški naučd, le po tukajšnih razmerah umljiva in opravičena. Temu se duhovniki tudi ne upirajo in bodo stavili v tem oziru svoje predloge. Škofijstvo pa no more odobravati, da bi bil vei poduk čisto nemšk, in obžaluje, da se slovenske občfne same za kaj tscega potegujejo. (Čujtel na desni.) Ti občinski predstojniki mislijo, da je šola učilnica za nemški jez k, ter se odpovedujejo vsem drug m uspehom poduka, samo da se otroci nekaj nemških besedi lomiti nauče' '. (Čujtel čujtel na desni.) Tako je govoril nemški knezoškof, ki je ljudstvo dobro poznal, nemško in slovensko, ter bil obojim enako pravičen. Jaz mislim, da je to mož, k^eremu se sme verovati, in ta mož je izrekel hudo sodbo nad koroškim šolstvom in nad tistimi, ki hočejo te razmere ohraniti. (Dobro 1 ua desni.) Knezoškot Wiery pravi nadalje: „Slo-venske občine očividno ne vedo, kaj je namen ljudske šole". Take so šolske razmere ua Koroškem, in če se kak duhovnik pritoži, pravijo, da je ultramontanBki agitator. Duhovščina pa ljudstvo pozna, ker med njimi živi in z njim trpi, in ta izjava 97 katehetov je meni več vredna, kakor če bi podpisali vsi koroški župani nasprotno izjavo. (Bes je I na desni.) Tudi pravi knezoškof nadalje: „Istiua je, da podučujejo na mnogih fi i a t o slovenskih šolah nemški učitelji, (čujtel na desni) ki jezika otrok ne umejo, in da so krajin šolski sveti sami tako bedasti, da za take učitelje prosijo". Slednjič škofijstvo prosi, naj bi se vsaj nekoliko tudi učilo v maternem Blovenskem jeziku, ali pa da bi Be slovenščina v slovenskih šulah vsaj kot obligatni predmet uvedla. (Dalje prih.) Politični pregled. V Ljubljani 10. marca Avstrijske dežele. V Niranu na Češkem > kjer so veliki rudokopi na premog, so vsi delavci delo usta vili. Posestniki rudnikov so miljonarji, delavci pa, ki so vedno v smrtni nevarnosti, so jako slabo plačani. Pa še za te krajcarje jih vpe-harijo, ker morajo svoj živež kupovati pri fabriški zalogi, takozvanih ,.consumvereinih', kjer si še uradniki dobičke delajo, tako da delavcu druzega ne ostane, ko nago življenje pri slabi hrani, in pri tem, še v nedeljo nimajo počitka, ker bi gospodarji nemara škodo trpeli, ko bi delavci v nedeljo praznovali. Delavcem je bilo slednjič preveč in ustavili so delo. Precej se je poslala velika vojaška moč v Plzen in Nirau. Delavci pa so poslali de-putacijo k mmisterskemu predsedniku grofu Taaffeju. Ta je poslance vestno poslušal, in obljubil, da ne bo pustil delavcev od fdbri-kantov slačiti. Toda on hoče delavcem še le potem pomagati, ako bodo zopet delati začeli Vsled tega ja voditelj deputacije telegrafiral delavcem v Niran, naj delo zopet pričnejo, in to so tudi storili. Tako je strike poravnati. Izvirni dopisi. X Dunaja, 9. marca. (Volilua pre-memba pa desnica. — Zarad ravnopravnosti slovenskega jeziks. — Iz državnega zbora.) Prememba volilne pravice spravila je liberalce na kviško. Zdaj Bprevidijo, kako važen je ta predlog in obžalujejo, da ga niso oni sprožili v zboru, ampak konservativci. Ob enem pa njih listi natolcujejo večino državnega zbora češ, da je to premembo nasvetovala, da bi se ljudstvu zopet prikupila, ki ga je z novimi davki razdražila. To je pa čisto neumna trditev. Hohenvvartov klub je že pred dvema leti sklenil zbornici predložiti premembo volilne postave, ko o petrolejskem davku in o povikšanem colu ni bilo še ne duha ue sluha. Tudi desnici ni potreVa iskati priljubljenosti ; nje numen ni hlepenje po prazni časti, ampak ona hoče po vsaki ceni vravnati državne dohodke in stroške in pri tem ne gleda na to, ali se bode ljudstvu prikupila ali ne, ampak kako bode državi pridobila takih dohodkov, da jih bode domače ljudstvo najlaglje zmagovalo. Ko bi imela desnica državnega zbora še veči večino, bi bil pač še bolj zdatno premembo volilnega reda nasve tovala, iu tudi take določbe premenila, za ktere je treba dveh tretjin glasov. Glede ravuopravnoBti jezika slovenskega v vradih in šolah napenjajo slovenski poslanci vse svoje moči in upajo s pomočjo prijatelj skih klubov tudi doseči vgodno rešitev. Šolske zadeve pridejo skoraj gotovo še pred veliko nočjo v razgvor, ker bode profesor Kvičala že drugi teden v šolskem odseku poročal o do-tičnih peticijah. Kolikor sem doslej zvedel, bode stavil Bledeče nasvete: V Ljubljani Daj se poleg sedanje nemške gimnazije osnuje še posebna slovenska gimnazija, na realki pa naj Be narede v spodnjih razred h pa naj bo slovenščina vsem obligaten predmet in raj se rabi tudi pri krščanskem nauku. Gimnaziji v Kranji in Novem mestu imate biti Blovenski. Kakor realka ljubljanska naj se s slovenskimi paralelkami osnujete tudi gimnaziji v Celji in Mariboru. Učiteljske pripravnice imajo biti čisto slovenske, in se ima samo nemščina pa pedagogika in metodika na njih podučevati v nemškem jeziku. To bo gluvni nasveti, in prepričani smo, da jih bode večina šolskega odseka in gotovo tudi večina zboruice sprejela. Državni zbor nadaljuje obravnavo o državnem proračunu; danes je na vrsti minister-stvo poljedelstva, in se je ravnokar nasveto vala resolucija, naj se ministerstvo naprosi, da dosedanje podpore dovoljene kmetijskim družbam pusti še naprej in jih po mogočnosti skuša še pomnožiti. X Dobrne pri Celji, 4 marca. (Kon c.) 3. Državni dolgovi se enkrat morajo poravnati. Še letos bo čez 30 miljonov premalo dohodkov. To je nasledek 18'.etnega gospodo-vacja tako imenovanih liberalcev. Letoa bo zmanjkalo 1% milijona manje kakor vlani. Veliko boljše sicer ni, nekaj vendar je. če gospodar zapravlja 18 let, njegov naslednik v 3 letih ne to v stanji vsega popraviti, Deuar se mora nekje vzeti. Krivično bi pa bilo, ko bi se napenjali le direktni davki aii pa množili dolgovi, kakor Be je to golilo od leta do leia. Bolje od obojega kaže, da se povečajo takozvani indirektni ali posredni davki, ker na ta način „štibra" največ zadeva tiste ljudi, ki dotičuo blago najbolj potrebujejo. Če na pr. pijanec ceii mili dau v krčmi čepi, tedaj ou Bkrbi krčmarju za živež, ob enem mu po-vračuje denar, ki ga je gostilničar že ,,dacarju" odštel, t. j, pijanec plačuje indirektni davek. Toda, kdo največ petroleja porabi? Mar ne, da bogatini? Na to okoliščino ae sklicujejo tudi tisti poslanci, ki so v državnem zbotu to zadevo dobili v pretresovanje. V njihovem poročiiu beremo, da uboga družina za eno oljenko potroši na leto po 12—13 kilo, med tem ko bogatinova velika svetilka požre do 44 kilo petroleja, t. j. blizo 4krat več. Vrh tega pri kmetu v enej izbi gori le ena luč, bogatin z eno ni zadovoljen. Si li že videl, koliko svetilnic visi po tukajšnjih gostilnah? Zraven tega še na vsakej mizici za 4 osebe prižigajo po dvoje sveč, naj bi kakšen gost žlice ne zanesel za uho, ali piva razlil v rokavi 4. Leta 1880 je uvoznina za petrolej dala 4'/a miljona goldinarjev, povprek pa na leto po 33/4 milijonov. Za naprej bo to državi na leto vrglo 11—12 miljonov. Čujmo nekaj I Tukaj imamo Bamo enega mesarja. Ta lahko nastavlja ceno, kaker mu ljubo. Ni še temu dolgo, odkar se je priselil neki Bin Abrahamov. Tudi ta je začel mesariti. Neke nedelje zjutraj dal je oznaniti, da 1 kilo govedine prodaja za 4 kr. ceneje od starega mesarja, čez par ur je „8tari" naznanil, da je pri njem cena od 52 kr. padla za 4 kr. To je juda razkačilo ter je na vrata obesil tablo z napisom, da se pri njem dobiva „1 kilo govejskega meBa po 40 kr." Tako je v enem dnevu cena padla za 12 kr. Zakaj da je ta zopet slovo dal našej dolinici, ne bomo preiskavah. Ali to recimo, da tudi petrolej ima veliko lastnikov, prodajalcev. Leta 1869 bo v Avstrijo pripeljali 200 000 meterskih centov olja, leta 1881 že do 7krat več, namreč 1,400 000 met. centov. Vsak čas najdejo zopet novih izvirkov. Še te dni smo brali, da so v Ameriki zasledili zuo-vič na silno močne studence. Tudi o Evropi zvedenci trdijo, da bodo pri globljem vrtanji v zemljo prišli do takih virov, kakoršni so v drugem delu sveta. Tem načinom navstane konkurenca ali tekmovanje. Svoje blago ponuja eden cenejše od drugega, vsak bi rad čem več prodal. To je vzrok, da smo zadnja leta vkl;ub uvoznici petrolej kupo vali po znižanej ceni. če bi se pa prigodilo , da bi cena sedaj poskočila, bo naš kmet vendar manje zadet, kakor bi to bilo takrat, ko bi mu doklade prikrpali k direktnim davkom; ako pa et na pade ali če ostane pri starem, je kmet na dobičku. Še več. Naši za blagor ljudstva vneti poslanci znajo tudi za druge kote, kjer bodo našli še potrebnega denarja. Oai so za petrolejsko dačo glasovali pod tem pogojem, da bo vlada predložila postavo, po ka-terej bodo zadete bogate mošnje „borzijancev" iu drugih denaratvenih barantačev, ki doslje plačujejo le malo davkov ali celo nič. Enkrat mora priti čas, da bodo dohodki vsaj stroške prikrivali. Sedaj pa vprašaj tistega po krivih prerokih zapeljanega kmeta, kije „pri Mihlnu" baje zabavljal čez vrle poBlance, vprašaj ga: Kaj bi mu pri sedanjih razmerah bilo ljubše, ali da mu priklade znovič naložijo na direktne davke ali pa da se povzviša — uvoznica za petrolej? Vrhniškega soditijskega okraja, 1. marca. D fficile est satiram non seribere. Ta atara resnica me je že velikrat silila kaj-pisati, kedar sem slišal, da namerjajo uapravljati posojilnice za kmete; da ostajlji-vo3t, kakor trdijo fiziki, po domače lenoba, ni tega pripustila. Zdaj pa ko vidim stari stroj (kmetijskih poBtav od dne do dne hujše razgrajati, aem vendar zgrabil za pero, da tudi laz državnim poslancem naš h kmečkih občin eno povem... Kako nepotrebna je kmetijska posojilnica, Se celo škodljiva, menda vladi ni znano; tedaj naj jej povem zakaj ? Ker jaz živim med kmečkim ljudstvom, z njim trpim in tudi naše okoliščine poznam precej dobro. Ergo zakaj bo posojilnice nepotrebne? Vi denarja ne dajete spod 7% in morda še kake opravilne tirjate: pa kolikor je meni znauo zemljišče, ga ne poznam, da bi Bedem od sto neslo. Potem za 7% dobimo tudi drugje denarja, če imamo še kaj zaupanja pri ljudeh, tedaj ste vi nepotrebni. Da po navadi smo ga dobili še po 6%-Kdo bo hotel še po 6% posojevati, če tako podpirano naprava več tirja? V tem ste ; škodljivi . . Pa vsaj kmetu Be z denarjem ne da po-!magati. če smo lačni, dajte nam žganeov; če •nimamo semena, dajte nam tega, ne denarja! Premenite najpred dedovalne postave. Naj Uam povem zgled, Jaz poznam moža, ki je i dal sinu posestvo brez vsacega tujega dolga; I pa naložil mu kakor dedičino drugim otrokom okoli 2000 gld., sebi je tudi živež izgovoril. Premoženje vse tudi fundus inBtructus okoli 3000 gl. znaša. Vsacemu je znano, da ženit- vina, pisma, odstotnina pri začetku tudi stane kacih 2 do 3 sto po malem računjeno. Zdaj je dve leti gospodar, je dobil dote žene nekaj, je nekaj gozda prodal, pa mu gre še zmeraj trdo, plačal pa ni nič dolga; in ta gospodar ni pijanec. Kaj je tukaj na poti, da ne more nikamor priti na bolje, in da morda dot bra tom in sestram ne bo mogel plačati I Zemljišča kmečka na Gorenjskem merijo po ravni okoli 10 do 30 oralov, po hribih okoli 30 do 100 oralov, malo kdaj več. Kakor me je zadnja cenitev prepričala, imajo čistega doneska od 30 do 100 gld. Od tega gre na davek cesar ski in deželni okoli % ostane še č stega doneska od 18 do 60 gld. Od tega je treba še domači davek odšteti, n. pr. šola, duhoven, ceste, beriči itd. To tedaj ima kmet še. Ker sam tudi dela, ima še nekaj plačila, kterega bi drugače delavci vzeli. Obdelovanje polja in pospravljanje recimo tirja kacih 2/s leta, pa ne povsod. Od tega zaslužka in čistega doneska naj živi kmet in družina, posli, kteremu mnogokrat zarad slabega vremena, praznikov, po-maujkauja dela, zime nič ne koriBtijo, pa mu stroške prizadevajo. Tako se zgodi, da poljski pridelek ves doma snedo, in davke le more plačati, če ima kaj sreče pri živini, drugače pa v dolg leze. Zato more shajati, kdor nima poslov, je sam varčen, in pri domači družini pritrga, ker jim daje slabšo hrano, obleko itd. Zato jaz zmeraj pravim , če si kak kmet kaj prihrani, da je to pristradai pri sebi in svoji družini. Pa mi boste rekli, kako pa gostači na kmetih žive, ki nimajo nič čistega doneska? 1. Žive še slabše, kadar so doma, 2. nimajo otrok, ki morejo delati, pri sebi, temuč v službi, 3. kjer morejo kaj delajo, če imajo samo jed v tacih dneh, 4. beračijo. Iz tega se tudi posname, da v gozdnih krajih naše dežele kmetje lože žive, kjer v gozdu se dela tudi pozimi, in ob deževji tudi doma; imajo tako več zaslužnih dni in tedaj več dohodka. Mislim, da je jasno, če te kmetu posodi, da ne bo mogel lahko vrniti. Tedaj z denarjem, od kterega še obresti tirjate, ni pomagano. Da se pomaga kmetu ne posojujte mu denarja, t. j. naredite postavo, da kmetije do gotovega Čistega doneska se ue morejo prodati zarad denarnega dolga. Res bo kmet včasi stradal, pa toliko moke bo že od soseda sprosil si da si bo lačni želodec nekaj utolažil. Ko pride dobra letina, bo vse njegovo, kar pridela, bo tudi lože bolje živel. 2. Ker bi se pa velika krivica godila in se vedno godi, ko bi upniki pošten denar zgubili, kterega so kmetom posodili, naj se cenijo kmetije iu naj Be prvim intabulirancem dolg izplačuje in če je mogoče tudi kake malo obresti morda 2% &li 3% Ko bodo ti plačani pridejo drugi na vrsto, in počasi bodo vsi plačani in svojega denarja ne bo nihče zgubil. Kake nespametne bo ekse-kucijske prodaje, mi kaže vsakdanja skušnja. Kmet, predenj mu je hiša vzeta, zgubi živino, nima gnoja, slabo obdeluje zemljo, malo pridela, strada kot pes, in to trpi včasi veliko let. Kteri zemljo kupijo, so mnogokrat revni, skoraj večina, tudi slabo obdelujejo, ker nimajo gnoja, ne živine. 1. se pridela manj, 2. ko eni revni kupijo, si ti nekaj opomorejo, pa na mesto teh prve zgubljajoče družine pešajo; tako je splošni kmečki stan vselej na slabšen, na boljšem je le država zarad kolkov, odstotnim, in pa ne pozabiti notarji. Zato so sedanji časi, kakor za orle velike vojske, žive se od krvi revnega ljudstva in debelč. S tem nočem očitati notarjem njih posla, temuč čem ie reči, [da v zdravih državah nimajo toliko posla in tedaj zaslužka, in jih je tudi manj. Kakor Be sem ter tje po časnikih bere, imajo po Štajarskem in drugod že dalj časa take posojilnice. Pozvedite, kakošen sad so obrodile? Jaz se sem prepričan, da pri našem razkosanem posestvu ne bote enega kmeta rešili. Morda znajo pomagati pri kmetih, kteri so skoraj veliki posestniki; tam je veliko čistega doneska in več gospodarju ostane, če nič ne dela Bam, kakor pri nas, če se trudi od zora do polnoči. Tak velikaš bo imel tudi več denarja za obresti. Tamkej, mislim jaz, posestva niso tako draga. Vzemite si v zgled našega premetenega tiča, Ljubljansko hranilnico. Oče njen je vse drugače pozual naše okoliščine: torej je ukazal: če vam sodnija črno na belem kaže, ta kmetija je vredna 3000 gld., z miroo vestjo za se m i s lite, ona je le 1000 goldinarjev vredna. Pa ker ni vredno, morda bi bilo tudi sitno to kar pod uob bradatim pra vodelivcem reči, torej recite: naše praviio je, da samo tretji del vrednosti posodimo. Pa vsej še raji malo manj dajte, in bote veči del prav zadeli: zna se pa še zgoditi, da bote preveč posodili. ■z Gorice, 7. marca. (Slovensko bralno in podporno društvo), čegar postavni obstanek spričuje c. k. namestništvo tržaško z odlokom 11. januarija 1882. št. 17157 I., je imelo preteko nedeljo v prostorih goriške čitalnice svoj prvi občni zbor, ki je bil prav obilno obiskan. Predsednik osnovalnega odbora, g. Vuga Jušt, pozdravi navzoče zborovalce ter razloži in pojasni delovanje osnovalnega odbora. Pre-bero se na to po določilu razglašenega programa društvena pravila. Med. Dr, Aleksij Rojic nasvetuje naj se nektere točke prebranih pravil v prid društvu preaarede, ter visoki vladi predložijo, da jih potrdi. Na prošnjo nekaterih udov in odbornikov osnovalnega odbora obeta g. doktor, da hoče svoje nasvete prihodnjemu stalnemu odboru pismeno naznaniti, da jih pretrese in ukrene, kar se mu bo koristno zdelo. Potem se je vršila volitev predsednika, deset odbornikov, treh namestnikov in pet senatorjev, kateri zadnji bodo v smislu § 29 odstavka 3. društvenih pravil razsojevali vse prepire v društvu. Za predsednika je bil izvoljen enoglasno mnogozasluženi, za narodno izobraženje vneti vodja tukajšnje slovenske kmetijske šole, g. Fr. Povše. V odbor ao prišli: v svojem delu sloveči kmnosek g. Bi-težnik, kupčevalec z žagancami in stavbnim lesom g. Hvala, klobučar in meščan, g. Ant. Fon, umetni ključar g. Jak. Oblak, narodni trgovec g. Ant. Ferfila, tajnik deželnega odbora g. ErneBt Klavžar, deželni diurnist g. g. Jušt Vuga, profesor bogoslovja g. Dr. Gregorčič, tajnik kmatijske družbe g. Anton Klobučar in vrli narodnjak g. Juretič. Za senatorja je bil izvoljen med drugimi dekan šem-peteraki preč. g. Peter Kobal. Novoizvoljeni predsednik se za skazano čast in zaupanje prav uljudno zahvali ter razvije v kratkih besedah program, po katerem hoče v vodstvu novega društva postopati. Pravi, da društvo sloni na narodni in verski podlagi, da mora toraj v svojem vedeuji in delovanji ogibati Be vsega, kar bi moglo narodu biti v nečast ter vsa svoja početja meriti po načelih katoliške vere, ki je edina nespremenljiva in podla omiki in časni sreči. S trikratnim klicem na predsednika in navdu- šenim usklikom na Njih Veličanstvo presvitlega cesarja se sklene občni zbor. Drugi dan je imel odbor svojo prvo sejo, v kateri se je najprej potrdil zapisnik občnega zbora. Na to je odbor volil društvene upravnike tako-le: podpredsednik Dr. Gregorčič, tajnik g. Ferfila, knjižnjičar g. E. Klavžar, denarničar g. Klobučar, knjigovodja g. Ferfila, tajnikov pomočnik g. Juretič, goapodarnik g. Vuga. Odbor je določil, da sedajo tiskat pravila v potrebnem številu, ter da se dajo vezat v knjižice, ki bodo imele na prvi strani sprejemni list, od zadej pa dovolj prostora, da se bodo vpisovala vplačila in izplačila posameznih družnikov, katerih VBakdo dobi en iztis. Ob enem bo v knjižici naznanjeno, da Be sprejemajo vplačila udov v društvenih prostorih vsako nedeljo in praznik od 11. do 12. ure predpoludne. Giede stanovanja je odbor sklenil, obrniti se do slovenske čitalnice s prošnjo, naj bi proti primerni odškodnini prepustila potrebne prostore novemu društvu. Volil se je dalje veselični odsek, kateremu je bilo naloženo, naj preudari in poroča odboru v prihodnji Beji, ali bi ne bilo dostojno in vredno, da društvo slovesno praznuje svoj postanek s peto sv. mašo in večerno veselico v ugodnem času po veliki noči. V ta odsek so voljeni gg: Klavžar, Vuga, Ferfila, Klobučar. Vnetost za novo društvo je velika in daje upanje, da bo prizadevanje goriških rodoljubov, ki nameravajo društvenikom gmotne in duševne pomoči podeliti, obilen sad rodilo. Do zdaj šteje društvo okoli 150 udov. Želeti je le to* da bi program g. predsednika postal in ostal program celega društva, in da bi se društvo zmirom skazovalo v resnici slovensko, to je: delavno, pošteno, verno, pravično, varčno in modro, krepko in močno, ki se ne da upogniti nasprotnim silam. Z veselo nado, da se to uresniči, kličemo novemu društvu iz srca: Bog te živil Iz seinpaskc dekaiiije na Goriškem, 3. marca. — Trdovratnost uradniška zastran slov. uradovanja, pa nasledek novih bankovcev in goljufija vsled tega. — Naša županija z ono v Ajbi, je postopala, kakor je že „Slovenec' poročal, pogubno v zlic c. kr. okrajnega goriškega glavarstva v oziru zahtevanja slovenskega uradovanja. Ali kaj hočete, ko imajo v še oblasti v rokah „škarje in platno" kakor Blovenski kmet pravi? Tako stso zopet tam, kjer smo bili pred borbo; kar priča poslednji zdaj že zopet nemško pisani odlok c. kr. okr. glavarstva, ki se v odlomku iu v zvesti prestavi tako le glasi: Št. 2068. SI. županstvu v Šempasu! Vrešitev sporočila od 10. t. m. št, 147 naznanjam si. županstvu, da se bode, v kolikor dopuščajo službene razmere, občinam pošiljalo dopise v slovenskem jeziku, da pa ne Btoji v oblasti okrajnega glavarstva izdajati ukaze tudi drugim nepodredjenim oblastim zastran uradnega dopisovanja itd. Po takšni razlagi 19. §. bo nam ta-le trnje in osat mesto ravnopravnosti rodil. Vsled tega je na voljo dano, kakor že c. kr. okrajno glavarstvo hoče, mar v slovenščini ali nemščini ali laščini dopisovati, in da se bode v naprej v zaničevanje našega pravičnega zahtevanja rajše v ptujščini vradovalo, to nam priča ravno ta v nemščini pisani dopis, akoravno bi pač ne imelo nobene posebne težave, takšen enostavni dopis v naščini dopo-slati. Da pa c. kr. okrajno glavarstvo goriško lehko v naščini dopisuje, ako le hoče in voljo ima, nam pričajo prejSni odloki in dopisi za- dovajočl loti županljski Mklrp Hlovenskega ura-(tavanja v kterih amo čitult, dovolj gladko In pravilno slovenščino, In (o ho ono tega naprej pravilno po 1!) noče držati, jo viditi tu očitno pomanjkanje dohro voljo. Na vsih pro-kršunj h punta v jo poHtnvIjonu kazen, lo ta zloglasni tj jo tnko nedolžna stvanca, dn ga h me sleherni uradnik po hvoJI dragi In nedragl volji prezirati in z negami teptati. Vho državno postavo v dnnrjih in krvi morajo Slo-vouci pod kuznijo spolnovatl, lo kiular gre tudi o. kr. urndnljnm ravnopruvnnst do nas Hpoluovnti, jo smejo one, „kulior to dopuščajo uradno razmero", kedar jim drugo prekrAovuti iu narod ima vsled tega absolutizmu Ao po vhoiii molčati. To iiuh pa vso skupno uči, da od nobeno našo no viAjo, no nižje urndnijo so nimamo nikoli nadjatl vestnega in postavnega spolnovniijn ravnopravnosti. Ako miš slovenski kmet no dopolni svojo ducno dolžnosti, mu kmall dojilo ovršba (eksokuc.jn) h stroški in ta mora biti plačana, čo mu Imajo tudi zadnje pohištvo, ponvo in kotol odnesti; naj uboga družina šo tnko tarna in raztrgani otroci u pijejo po krtihu, usmiljenju oij: kedar pa katera uradnija to z nogami tepta, kur jo vsakemu narodu v,a sv. vero, naj milejšo in najdražje, dunumrcč njegov jezik, ki jo zrcalo vsega šovuega In telesnega blagostanju, ni zato proHtopek nobenega Htrahovulnogii paragrafi. Slišati jo, da so ho namenilo mnogo občino enake sklepe našemu gluvurstvu podali, pa vidši v unprej novHpešnost to borbe, ho zgubili pogum zu to. Toraj kaj nam jo storiti V (Konec prih.) * Domače novice. V Ijjnbl.jani, I I. inaroa. (Govor n katol, družbi.) Zadnjo »redu je govoril v katol. družbi g. kanonik dr. čobušek od odino-lzvoličuviii katol. Cerkvi. Potem ko jo govornik dokazal, du jo Imt. cerkev edino sveličnlnu, jo omenil I. dolžno liviilcžnoHt za to srečo, du smo udje prave, edino zvellčsltio cerkve; v), dolžnost in akorb, da hhio živi udje to nevoHto KriHtiisovo, mladiko ki so sklonjeno it trto; .1, dolžnost, po moči hI prizadevati, da ho to kraljestvo božjo med nmni ohrani pu tudi drugo razširja, zlasti med nekatoliflklml Slovani, da ho čedalje bolj Hpolnujo (linpodovu bosedu: In bo ou pastir in ena čeda ; b čiinur polnosti Hogl K temu pristavim šo eno čiihii primerno mirnil: V sodnnjih dnevih so jo »prt živo m krepko zbudila mod nami hvale vredna misel in želja, v središču SlovoiiHkem, v beli Ljubljani napraviti „N a rod nI dom", kjer hi ho stekli lo slovensko življenje, builla in krepila narodna zavest, dom, Icjor bi imolo hvoj huiIcž vhii narodna društvu v poduk in korlnt, v raz-vodrovaiijo m viuiktori blagor nam milega na-rodu. I te s lepa, blagn misel, kajti: Ljubo doinn, kdor gu ima I Itog daj, da b| ho vrosničilu iu Izvršila, pa tako, du bo ros narodu v čast in roHiilčno koriHl, nikakor pa v nevarnost ali celo škodo. Mi katoličani sploh in tudi katol. Slovenci Imamo namreč šo avetu)AI dom, k«to IIAko cerkev, ki jo zidnim mi hIiiiIo hv. Petra, ktero vidni poglavar jo niiHlediuk hv. Petra, HkrlvnoHiul vogelni kamen pu hiiiii Jezu i Krintu i. Tega svojega svetega domu, edino pravo cerkvo ho hočemo lu moramo zvesti katoličani doržatl z dušo lu Htolemun, v nji In zanjo hiiio kot dobri otroci dolžni živeli in doliiti z vho gorečnnntjo vho llvo dol. Tik tega hv. dorna t. j. v n)egovom duhu In miiinlu na) ho r.lrin li a rod nI dom, da ho ho smel Imenovati dom katoliškega naroda, da namreč Hkozl Iu Hkozi no bo nasprotoval sv. veri iu cerkvi, nikakor no žalil katoliško zavesti, ampak v /minskem in djiuiskem oziru, tudi v društvenem življenji In razvodrotijl ohranil časti vredni vzvišen katoliški značaj Nvojega katoliškega narodu. Ako ta dom nikjer no bo preziral HvetejAogn domu Slovencev, potem gn z navdušenostjo pozdravljamo, z dobro vestjo ho ga bomo poprijeti, radi tudi po hvoji moči kamna doiui-Aali zu vspošno izvršitev. Lo potem bo v ro olci v blagor milega nafti gu narodu In božji blagoslov bo mul nj m. Obojni dom, namreč h v. Cerkev i u uurodiil dom ho pomagal k čusnl m večni meči vernih Slovencev, obojni doui jih popelje k slavni zumgi In večnem voHolji n a pravi Očetov dom, kjer ho spremeni vojukovavalna cerkev v zmagovalno, narodi pa bodo v«i ljubetoi zbrani prod prestolom Njega, v č gar edinem Imenu jo zvcličnnje, kjer bo večno odmevulo korAuiinko pozdravilo: Hvaljen bodi Jezus KriHt.HK 1 (Trgovinska zbornim ljubljanska) jo Hklo-ii j In, poslati deputucijo k iiiiniHtiu kupčijstv«, dn ho kmalo žo začno zidati dolenjska ž o I ozn I ca. Deputucijo bo vodil predsednik KuAur hiiiii. (Druitvo „Sokol") jo darovalo zu zidanje „liaroduegu doma" lopo Hvoto -100 gl. Slava I (Poseda v kita/niči) bo v nedeljo li). huScii. 1'rlčotek ob pol osmih. 11 rito p Imiijo lo udie. (1'roSuje za vpeljavo slovtnskega j vtika) v Hrodnjo Aolo iu nutldežolno hoiIiiijo v Ljubljani ho po drž. poslancu dr. VoAnjiiku nu državni zbor oddalo nroi>)o v Artičnh, Pišoch, Sromljnli, /dolih, Oabrljah, nu VruiiHkoui, Zu-lomu m Ao več drugih. 1'ruv tuko ; nuj bi jih tudi ilruno srenjo posnemalo. (Srenja v (Iriiah) jo Jako delovna. No-diiviio jo jirotiln miniHt.ru kučijstvu, nuj bi nn-io.lil predlog uu državni zbor zu železnico od Celja do Sjiodn Druvburgu Kuuko so zu inmu zu doiniičo potrebo. Letos nameravajo zidanje novo cerkvo, uli saj zdutoo ruzAirjunjo pu dozidunji. (Sranjsko volitve o <'elji) bodo '28 do 80. ti pri I tL. (/iVičin/. katol. tiskavntga druiltva v Mariboru), ki lzdaju „Slo«'. Uoipodurju", urin precej večo dohodku, kukor Htroško. V Ljubljani ho nekaj etmeegu iiumeruvu žo več čanii, pa Ao zduj dobrodelnega društva pogrešamo. (Tatvina) V nedeljo, f>. marcu, jo med službo božjo lat vlomil ulino m v furovž priSel, Odnesel jo ven uiiiAui doiuir, zluto romontoir uro z zlato verižen, ono novo Skornjice, več perilo iu m knj meHiiino ter jo odšel, llil jo uit iz Gorenjski gu, kukor ho mora mislit', ulidili hu mu do Suvo, nu Blapnico ho jo pro-peljul. Ogledovat jo bil prlfiol žo dvakrat. Itil jo t,udi v cerkvi pri maši. Po uočl jo spul nu furovAkom hlevu, lo ko smo v cerkev odAll, jo opravljal svoje delo, I kal jo močno, pn lo denarja — pa v revni Stangl gu m doatl. (lovori ho, du ga žo imajo. (Pasji kontumuo) ho ho zopet upoljnl. Pri sv. Klorljunu ho namreč vnovič zuhiičiIi Htcklogu psa. Ritzne reči. — S p r o m e m bo v I u v u u 1.1 u h k l A k o Ii jI: V. č. g. župnik Vuliredskl, Tomaž Vraz, |o dobil iiudžupnljo v V u zenici ; vIh. čast. g. Kranco Hat, dozdu) župnik v Krumu, jo postni župnik pri hv. Lovrencu na druvHkem polji. V. č. g. Anton Ai bul , župnik v Sevnici, je postni oskrbnik hri-iMio dekiinijo; č. g. Anton Pernut, mostni kaplan v llrež enh pu OtidnSujl farni oskrbnik. 7. marca jo hll v Mariboru vmoŠčen kot konjiški nadžupnik v. č. g. Anton Mikuft, ki nastopi koujiško nadžupnijo po Veliki uočl. — Iz 1 a v a n t. š k o 11 j e ho uum piše kot pruv veselo znamenje aedaojoga časa, da pobožno ljudstvo slino rado podpira hv. Očeta v njihovih potrebnh ter v obilni meri daruje Petrovi ,,nov6ič''. — N osrečil. Iz Celja ho iihiii piše: Tu-knjšnji trgovec, g 1'orjon jo pomagal H. marca svojemu hlapcu z voza vuliti sodčoke, napol njeno h petrolejem. Toda en Hiidčok ho zmuzne prenaglemu, ho zvali preko imenovnnogu trgovca ter mu hudo poškodujo obu nogi; run noga mu jo prelomljena. — l)o žoln i šolski h vol, v Gradcu jo miHtiivil uu fantovski mostni šoli v Colji trdega Nemcu kot »uplentu. Ali bi no hotel kton slovenski poslanec prlltčno povzdlguitl hvoj glas zoper grozovito puncmčeviinjo hIo-vonskih otrok po miših HiiodiijcAtnjorskih mit-stih, posebno v Murlboiu in v Colji V Otroci populiiomn HloveiiHkih nturiAov no hIiAijo v šoli skoraj nikdar hIovciihIco besedo. Co ho že uoiiiAkim otrokom ni treba učiti slovenščino po Spodnjem fttujurji - uli jo pu pravično, du ho morujo slovensko sirotlce mučiti h trdno nemščino V du potom ko ho H lot, obiskovali Aolo, »iti besedico slovenske brati no imajo V 1 z n n j d h u. Nek g Silil jo našel, du so morje takoj vpolcoji tor še tako veliki valovi poležejo, čo ho olja čoz vodo vino. Čo tudi ros, zna iznujdbu predraga biti. — Spiritlzem na Dimih ju. Novojor-ftki ,,C ikveni časnik" v Ameriki jo sveč. t. I. prinesel »pomena vreden spisek o spiri-tlzrnu uli tistem vrnžarstvu , ki ho zudovnl Avindlerji Atulijo, du anujo duhove klicali z uuegu Hvotn, Spisek prav), du ua Dunaju 80 „h|)iritizem" zopet bahotno šopiri. I'u to pot m kuk „profoMor", ki h lom Opravilom uieiii lioriHtno izhajati, niiijuik visoko plemenit, ku-vullr. Nedavno jo niunorjnl k uvojemii vra-žarstvu sprooberiiltl mladega knezu, o ktorem Jo znano, da ho zu vso novo znanstveno preiskavo v lizičnih zadevah pečil z nuj veči zanimivostjo. Toda vlaokoplemenitl sp ritlst, jo jo bil to pot, pro v po Al ono po noHU dobil. Drugi pot namreč jo knez splritistu obiHkul sprem-Ijiiii od nekega sorodniku in du! jo seboj pri-ncstl dratoato mrežo, ktero Jo ukuzul tonilo |iritlsnltl pred kamrico, iz ktero ho imeli duhovi pri 1.1, iu /ukloniti s ključem.., lu loj 11 duhov nI bilo - , izgovarjal ne jo rotuilc, du zul('i jih tii, ker tu dnu ho žo vho prevuč utrujeni! (čudno 1 duh utrujen V) Trotjo rotoujo in klloaojn iluliov hI jo bil Ijikiz ukuzul napravit v avojeni lastnem Htunovunjl, to pu jo viMiikopIciniMilti Uiu Caruw.ii lo še bu(e upod-letolo, Iti knezu jo bilo rnkrat zu vselej zi»-iloutl tucega hokuv-pukus-a. Kdo jo tu mladi knozV Kterega nuieriknnnki list ko verjetnega Imsoujo, morebiti kdo čitutoljov ugane. ,a -O-O', a:« .« tr"«':« (X 1'odplnunl ni U»oJll p. D. ohiMimtvil pOlli/.UO nuHiiunjatl, du jn )sl.i I n< > /•ilujalidj in odgovorni modiiik flllpHadorlnp. Ni"/,(1 IlOHtnik, vtilgo pri „ Krilit o/h" V Kamniku proviel. Hkrbol bodo r.u Uvrntno kuhinjo, kukor tudi dolini vinu k nu.|ln>l,|id poitrcilbu ; priporočil tudi »obo «u pronočo-vanjo (") Krauo llniHinik. | VI. ,n..o o o o o Kb o o o .U