»štnina platena t gotorini.	IZHAJA VSAK TOREK, ČETRTEK IN SOBOTO.	Cena	poa^iai	1^.
TRGOVSKI LIST
časopis za trgovino, Industrijo in obrt
Saročnina za ozemlje SHS: letno 180 Din, za Mj leta 90 Din, za % leta 45 Din,	Uredništvo in upravništvo je v Ljubljani v Gregorčičevi ulici štev. 2JJ.
»eaečno 15 DLn; za inozemstvo: 210 Din. — Plača in toži te v Ljubljani.	Dopisi »e ne vračajo. — Številka pri poštni hranilnici v Ljubljani 11.9C&
LETO Xn.	Telefon	St.	2552.	LJUBLJANA,	v	soboto,	dne	9.	marca	1929.	Telefon	št.	2552.	ŠTEV.	30.
Slabe prijalre za pridob-nino.
Po nekaterih hrvatskih časopisih, tako v »Obzoru«, se priobčujejo često vesti, ki razmere v Sloveniji ne kažejo v popolnoma pravi luči. Tako je krožila pred kratkim vest, da izkazujejo za odmero pridobnine vložene prijave jako nizke dohodke, vsled česar bo pripadla davčnim odborom težka naloga, da spravijo prijavljene dohodke v sklad z dejanskimi razmerami.
Res je, da slovenski davkoplačevalci niso mogli letos prijaviti za pri-dobnino tako visokih dohodkov kakor prejšnje leto, toda s tem še ni rečeno, da so te napovedi napačne in da ne odgovarjajo dejanskim prilikam v letu 19281 Pridobitne prilike so bile v letu 1928 jako slabe. Kupčije so se jako slabo razvijale in izgube so bile na dnevnem redu. Ugodno konjunkturo je imela morebiti edino trgovina z lesom, a še ta le relativno, to se pravi, godilo se ji je nekoliko boljše nego drugim strokam, vendar pa tudi ona ni dosegla normalnega zaslužka. Nič boljše se ni godilo obrti, ki je v Sloveniji najštevilnejše zastopana. Čevljarska in krojaška stroka je samo vegitirala. Marsikateri krojač in čevljar ni zaslužil niti toliko, da bi se mogel naj-skromnejše preživeti. V splošnem pridobitne razmere v obrti rapidno padajo. Konkurenca ne le v obrti sami, ampak tudi z industrijskimi izdelki je za obrt neznosna. Le redki so bili eni obrtniki, ki so bili v letu 1928 polno zaposleni. Najsigurnejše merilo za to dejstvo je brezposelnost pomožnega osobja. Pomočniki v stiski iščejo dela od delavnice do delavnice in marsikateri mojster se je pričel pečati z deli, ki sicer niso ren-_
tabilna, ker mu ne donašajo zaslužka, mu pa vendar omogočajo, da vsaj zaposli svoje pomožno osobje in ga ne postavi v najtrših časih na cesto. Edino izjemo so kolikor toliko tvorili stavbni obrti, ki so bili v stavbni sezoni vsaj zaposleni, dasi se pri njih navzlic temu ne more trditi, da so normalno zaslužili, kajti konkurenca je tiščala cene k tlom in izključevala možnost običajnega zaslužka.
Pri takih razmerah trgovina in obrt v resnici ni mogla prijaviti za pri-dobnino posebnih dohodkov, ker jih enostavno ni imela. Ako bodo davčni odbori prijave objektivno presojali, bodo morali priznati, da so vložene prijave, čeprav izkazujejo nizke dohodke, sestavljene po najboljši vednosti in vesti in da so torej v polnem skladu z dejanskimi razmerami.
Vesti, ki so krožile po časopisju, so tendepcijozne. Ako ugotavljajo, da so se prijavili nizki dohodki, bi morale vsaj istočasno tudi opozoriti na povode za nizke dohodke. Ne smele bi molče preiti dejstva, da so spričo težkega gospodarskega položaja trgovine in obrti v letu 1928 vložene prijave navzlic svoji skromnosti, vendar le pravilne. Brez te opozoritve se stavlja lansiranje takih in podobnih vesti prav v čudno luč, posebno od strani listov, ki si samo z vestmi, ki so za nas slabe, izkušajo utreti pot k nam in si pridobiti pri nas nekako domovinsko pravico.
Slovenci smo obče znani kot dobri davkoplačevalci. Ne plačujemo jih sicer z navdušenjem, vemo pa navzlic temu, kaj je naša dolžnost. V desetletju po ujedinjenju smo doprinašali na oltar skupnosti najtežje žrtve in ravno s tem povzročili, da pezo gospodarske krize tem težje občutimo.
Ali naj se gremo sedaj učit davčne morale k onim, ki nas grajajo?
zahvalil se je nato staremu odboru, zlasti velezaslužnemu predsedniku g. Lilleku ter zagotovil, da bo položil vse svoje moči v to, da bo to zaupanje v polni meri opravičil.
Predsednik Zbornice TOI g. Ivan Jelačin ml. je nato v daljšem govoru orisal historijat društva in zlasti podčrtal akcije, ki jih je napravila Zbornica TOI za ohranitev te častitljive in humanitarne ustanove. V svojem govoru je zlasti povdarjal, da si je društvo tekom skoro 100-letne dobe svojega zaslužnega delovanja pridobilo redke zasluge in je danes v ponos slovenskemu trgovstvu in trgovskemu nameščenstvu. Zakon o zavarovanju delavcev iz leta 1922 določa v svojih prehodnih odredbah v § 202 likvidacijo tega društva. Spričo važnosti te ustanove je začela Zbornica TOI akcijo za to, da se društvo ne likvidira. Ker je bila nevarnost neposredna, začelo se je pregovarjanje z društvom »Merkur-; v Zagrebu, da bi se našel način, kako ohraniti društvo pred likvidacijo. Ker pa je posegel vmes Osrednji urad za zavarovanje delavcev in odredil likvidacijo, je postala situacija težja in ponovnim intervencijam se je posrečilo izposlovati 14. aprila 1923 odlok rrynistra, da se odlaga likvidacija. Toda Osrednji urad je z odlokom z dne 2. novembra 1926 ponovno odredil likvidacijo in je celo imenoval likvidatorje, kar je vzbudilo splošno ogorčenje po celi Sloveniji. Potrebno je bilo angažirati vse sile. da se ta namen ne izvrši. Vršilo se je v zbornici posvetovanje, katerega se je udeležil tudi minister n. r. ". dr. Gosar. Po dolgem prizadevanju smo v tem uspeli in po prizadevanju g. dr. Gosarja se nam je posrečilo, da je bilo vneseno v finančni zakon določilo, ki zasigura društvu obstoj in nemoteno delovanje. Danes, ko je bilo izvoljeno novo ravnateljstvo, gleda zbornica z zadoščenjem na uspehe svojih prizadevanj.
Predsednik g. Jelačin ml. omeni nato, da je zbornica po soglasnem sklepu plenarne seje predlagala ministrstvu, da imenuje v prvo ravnateljstvo celo dosedanje predsedstvo in ves odbor, ki ga je še po krajevnih potrebah izpopolnila z drugimi člani, ker je hotela s tem izkazati polno priznanje dosedanji upravi za njeno dolgoletno, nesebično in idealno delo. Ministrstvo ta sklep zbornice ni upoštevalo, vendar pa ne bi mogla ta okolnost v nobenem oziru ovirati zbornice, da bo z isto vnemo kot do-sedaj podpirala stremljenja društva.
Predsednik g. I. Jelačin je obšir-neje govoril tudi o finančni politiki Pokojninskega zavoda ter o smernicah, ki bi jih morale v svojem denarnem gospodarstvu zasledovati vse naše socialne ustanove.
Nato je govoril g. Jelačin ml. še o novi akciji ljubljanskega trgovstva, ki gre za tem, da si zgradi lastno streho, Pod katero bo našlo gostoljubnost tudi .Trgovsko bolniško in podporno društvo«. Ker ne more glede te akcije definitivno sklepati ravnateljstvo že na prvi seji, prosi, da bi se o priključitvi društva k akciji sklepalo na prvi seji upravnega odbora.
Tople besede predsednika g. Jelačina nd. so izzvale splošno odobravanje. Iskreno se je g. Jelačinu zahvalil predsednik g. Klinar za veliko delo, ki ga je izvršila zbornica v prid društvu. Prosil ga je, da bi ostala zbornica društvu tudi v bodoče vedno tako naklonjena. V imenu Pokojninskega zavoda se je zahvalil predsed-
Nov napad na pravice stavbnih obrtnikov.
Mestni magistrat ljubljanski je i*-dal s 15. februarjem datirani razglas, ki določa, katera dela smejo v Ljubljani izvrševati poedine stavbne obrtniške stroke in ki proglaša, da spadata, Vodmat in Spodnja šiška h stavbeno izvzetim okrajem kot dela kolodvorskega okraja. Ta razglas pomeni tako eklatantno omejevanje zakonitih pravic stavbnih obrtnikov in briskiranje odlokov samega ministrstva za trgovino in industrijo, kakor tudi kršitev predpisov, ki veljajo za proglašenje stavbno izvzetih krajeV, da smatramo za nujno potrebno, opozoriti na ta razglas pristojno nadrejeno oblastvo, predvsem gospoda velikega župana, obenem pa je potrebno, da o tem informiramo tudi našo širšo javnost. Slednje smatramo za potrebno osobito za to, ker razglas opozarja občinstvo, da naj ne daje stavbnim obrtnikom onih del, k* jih jim razglas odreka. To utegne imeti še dalekosežne posledice zasebnopravnega značaja, ako oškodovani vlože tožbe proti magistratu radi povračila škode, ki jim jo bo po^ vzročil razglas v konkretnih primerih razveljavljanja že sklenjenih* gradbenih pogodb.
Proglasitev Spodnje šiške in Vod-mata za izvzet kraj, kjer zidarski mojstri ne bi smeli izvrševati z zidarskimi obenem tudi tesarskih del, nima zakonite podlage. Znano nam je sicer, da je radi politične priključitve teh okrajev mestu (kolodvorskemu okraju) izzvala leta 1925 predlog, <fa se ta dva kraja proglasita za izvzeta po | 2 stavbnega zakona (glej akt velikega župana št. 1076 ex 1925 in Gradbene direkcije št. 1331 ex 1925), toda pristojna oblast temu predlogu do danes še ni ustregla. Kako pride sedaj mestni magistrat ljubljanski kot podrejena in za odločitev v tej stvari nekompetentna oblast do tega, da kar sam izvrši izvzetje omenjenih dveh krajev, je vsakomur, kdor pozna § 2 stavbnega zakona, gotovo nepojmljivo. Politična priključitev stavbnopravnih odnošajev ni mogla izpremeniti. Saj je n. pr. podeljevanje koncesij po § 6 stavbnega zakona v krajih bivše Koroške, ki so politično pripadli mariborski oblasti, še vedno dopustno, četudi so bili združeni s pokrajino, za katero se lake koncesije ne smejo izdajati. Analogno velja n. pr. tudi za brežiški in laški okraj, ki sta pripadla ljubljanski oblasti, samo da .je položaj obraten.
Mestni magistrat, ki razpolaga tudi z dobrimi upravnimi juristi, pač ne bo mogel trditi, da jenjegovo postopanje pravno pravilno.
Podobno je tudi povsem nevzdržno stališče, ki ga je zavzel mestni magistrat glede delokroga stavbenikov in zidarskih mojstrov. Pravi, da je ured-da o pooblaščenih inženjerjih in arhitektih iz leta 1924 pravice stavbenikov in zidarskih mojstrov precej omejila. To vendar ni res! Kje v tej uredbi je zapisano, da se tem obrtnikom omejujejo njihove pravice, ali da še katera stavbna dela obrtnikom o&-
nik g. Vrtovec, a v imenu nameščen-stva g. Evgen Lovšin, ki je povdarjal nujno potrebo vzajemnega delovanja med nameščenci in gospodarji.
Predsednik g. Klinar se je nato še enkrat zahvalil vsem navzočim ter zaključil to pomembno sejo.
Konstituiranje novega ravnateljstva Trgovskega bolniškega in podpornega društva.
Pomemben mejnik v zgodovini najstarejše trgovske organizacije. — Skoro sto let požrtvovalnega dela na humanitarnem polju.
V	pondeljek, dne 4. t. m. se je vršilo v posvetovalni dvorani Zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani konstituiranje novega ravnateljstva Trgovskega bolniškega in podpornega društva. Važen in pomemben je ta akt za društvo samo, še bolj pa za naše trgovstvo in trgovsko name-scenstvo. Skoro sto let vzornega humanitarnega dela šteje to društvo in je kot tako v resničen ponos ne samo našemu trgovstvu, ampak celemu narodu. Ustanovljeno leto 1835 kot do-brovoljna humanitarna ustanova, je tudi v najhujših časih požrtvovalno vršilo svoje vzvišene naloge. Važno je ugotoviti to dejstvo zlasti danes, ko vladajo o socialnem čutu in humanitarnosti kaj čudni pojmi in se prav rado pozablja zgodovino, ki ne more zatajiti dejstva, da si je z vzornim delom na humanitarnem polju v Sloveniji postavil najlepši spomenik v svoji zgodovini prav oni stan, kateri bi ne smel imeti — vsaj po naziranju nekaterih ljudi — danes pri rešava-nju socialno političnih vprašanj niti besede!
Z uredbo obveznega zavarovanja v zmislu zakona o zavarovanju delavcev iz leta 1922 bi se moralo tudi Trgovsko bolniško in podporno društvo likvidirati, kakor so se morale vse druge privatne bolniške blagajne razen zagrebškega »Merkurja«'. Začela se je borba za ohranitev tega društva, ki je uživala dokaj popularnosti in
simpatij v trgovskih in tudi netrgov-skih krogih in samo vztrajnemu prizadevanju Zbornice za TOI, zlasti pa njenega gen. tajnika gosp. dr. Frana Windischerja, se je posrečilo ohraniti to ustanovo pred likvidacijo in ji pridobiti zakonitih garancij, da bo mogla s še večjimi uspehi vršiti vzvišene svoje namene v prid in ponos slovenskemu nameščenstvu in trgovstvu.
Pod predsedstvom zaslužnega društvenega predsednika g. A. Lilleka so se v posvetovalnici Zbornice TOI zbrali prošli pondeljek novi, od društva imenovani člani ravnateljstva. Po otvoritvenih formalnostih in pozdravu navzočih, med katerimi sta bila tudi predsednik Zbornice TOI g. Ivan Jelačin ml. in tajnik dr. I. Pless, so se vršile volitve predsedstva, upravnega in društvenega odbora in predsednika nadzornega odbora.
Za predsednika je bil soglasno izvoljen g. Peter Klinar, ravnatelj Hipotekarne banke v Ljubljani, za podpredsednika gg. Evgen Lovšin in Josip Bahovec, za predsednika nadzornega odbora gosp. Maks Terčelj. V upravni odbor pridejo s strani poslo-davcev gg. Jelačin star., Vrtovec in Bahovec, s strani delojemlacev gg. Pleničar, Zemljič in Lovšin. Rentni odbor je sestavljen po gg. Smrkolju, Železnikarju, Gluhaku in šviligoju.
Novoizvoljeni predsednik g. Klinar se je. predvsem zahvalil za zaupanje;
‘mlSMP
Štev. 30.
vzemajo in izrecno pridržujejo pooblaščenim inženjerjem odnosno arhitektom. Stavbpega zakona uredba ne razveljavlja. Da ga pa pravilnik, ki gre preko okvira uredbe ne more razveljavljati, je jasno. Sicer pa bi mestnemu magistratu morala biti znana naredba ministrstva trgovine in industrije, ki izrecno pojasnjuje, da uredba o pooblaščenih inženjerjih in arhitektih stavbnega zakona ne razveljavlja in tudi ne omejuje pravic stavbnih obrtnikov. To naredbo bo mestni magistrat lahko dobil pri velikem županu, če je še nima.
Končno bi morala biti mestnemu magistratu znana jako važna razsodba upravnega sodišča v Celju z dne
4.	januarja 1928. A 86/27/9. Ta glede de uredbe o pooblaščenih inženjerjih in arhitektih ugotavlja, »da so s predmetno uredbo nikakor niso mogli ižključno pridržati pooblaščenim in-ženje^Čfn in arhitektom tudi oni tehnični posli, ki se samostojno vrše za tretje osebe, a za katere poedini 'Spocijalni zakoni, n. pr. zakon o kon-cesijoniranih stavbnih obrtih, zahtevajo drugačen dokaz usposobljenosti In najsi se zadovolje tudi z manjšo strokovno izobrazbo.«
,. Čemu imamo nadrejene oblasti in čemu upravno sodišče, če naj politična ali gradbena oblast najnižje stopnje njihovih naredb in odločb ne respektiral
, Pravno povsem pogrešno je torej, da mestni magistrat ljubljanski v svo-,jem razglasu odreka stavbnim obrtnikom »projektiranje, pregledovanje, aprobiranje projektov, izvrševanje tehničnih objektov in del, ki se opirajo na statične, hidrotehnične in tem podobne proračune«, če tudi jim pravico do takih del daje stavbni zakon.
Še posebno pa prevzema mestni magistrat težko odgovornost za svoj poziv stavbnim gospodarjem, da v svojem interesu iščejo nasvete ter izročajo stavbna dela samo takim stavbnim strokovnjakom, ki pred stavbnim oblastvom za izročena dela lahko prevzamejo polno odgovornost; pri tem pa magistrat za gotova dela povsem neupravičeno in v nasprotju s stavbnim zakonom stavbenikov in zidarskih mojstrov ne priznava za upravičene strokovnjake, temveč pridržuje dotična dela izključno le pooblaščenim stavbnim inženjerjem in arhitektom. Kaj bo, če bodo stranke, ki imajo že sklenjene stavbne pogodbe, od teh radi tega razglasa odstopile. Nastali bodo procesi, nepopravljiva škoda in velika zmeda.
Če celo stvar premotrimo s praktične strani, se nam odkriva pa še posebno vsa nevzdržnost in neumestnost tega razglasa.
Izvajanje razglasa bi dejansko izročilo vse delo na projektih za zgradbe v mestu v roke pooblaščenih arhitektov. Obrtnik, ki je vedno nosil glavna dela stavbarstva na svojih ramah, ki nosi riziko in odgovornost in ga bo tudi v bodoče moral nositi, pa naj postane odvisen in podrejen ljudem, za katerimi še dolgo ne bo zaostajal po svoji izkušenosti in praktični usposobljeonsti, ki je vendar najvažnejša in odločilna. Spričevala niso zadostna za kvalifikacijo; dela govore! Kakšni bodo stroški za stavbna dela, ako se vzamejo stavbenikom tn zidarskim mojstrom in pridrže pooblaščenim arhitektom, pa si lahko vsak predstavlja. Danes je denar predrag in premalo ga imamo, da bi ga metali skozi okna radi nepotrebnih formalitet ali zato, da bo eden ali drugi lahko več zaslužil.
Končno pa še nekaj, preko česar nikakor ne moremo. Če se projekti ranje in izvrševanje gotovih del izključno pridrži pooblaščenim arhitek 4om je nujno potrebno, da je takih zadosti. Kako pa je z našimi pooblaščenimi inženjerji? Koliko jih je, ki bi bili taki po glavnem poklicu?
Če pogledamo, kdo od teh naših pooblaščenih arhitektov gradi kot podjetnik, smo kmalu pri kraju. Še oni, ki grade, so večinoma bili preje stavbeniški obrtniki. Pretežna večina pooblaščenih arhitektov pa se peča le s projektiranjem in nadzorovanjem, ki dobro nese, a ne, povzroča
nikakega rizika, kakor ga nosi stavbenik ali zidarski mojster.
Kdo so ti pooblaščeni arhitekti? Mi vidimo, da je po svojem glavnem poklicu ta nekje profesor, oni pri državnem odnosno občinskem uradu uradnik, tretji zopet v službi na čelu državne kulturne institucije itd. Ali so to kakšni podjetniki? In končno: Kako se sklada s pozicijo arhitekta, ki je državni ali samoupravni uradnik, da je istočasno podjetnik in to ne redko celo na način, ki ni združljiv z njegovo službeno kompetenco. To pač ni v duhu čl. 9. omenjene uredbe, ki pravi, da pravica pooblastitve arhitektu prestane, če prevzame državno ali samoupravno službo. Zakaj se v krajih, kjer so pooblaščeni inženjerji in arhitekti, dovoljuje, da smejo te posle izvrševati državni in samoupravni uradniki, dasi uredba, ki ima veljavo zakona, to v čl. 3 izrecno prepoveduje! — Vprašamo mestni magistrat, ki je tako strog na-pram obrtniku — plačevalcu visokih občinskih doklad, ali vidi tudi to?
Žal nam je, da smo bili prisiljeni radi napada inženjerskih korporacij in sedaj še mestnega magistrata ljubljanskega za pravice stavbnega obrtništva stopiti v javnost tudi na tak način. Ker pa je mera le prepolna in je naša dolžnost, ščititi zakonite oravice obrtnika in tudi gospodarske interese javnosti, smo to morali storiti. Upamo, da ne bomo dobili še novih povodov za tak način razraču-navanja, ki utegne škodovati v prvi vrsti onim, ki so duševni očetje vse dosedanje odkrite in zakulisne inže-njerske gonje proti stavbnemu obrtniku v Ljubljani in v Beogradu.
Kvalitetna
znamka
Zahtevajte povsod 1
Gospodom Ivici Kovačeviču, ministru n. r., upravitelju stečajnine Slavenske banke, dr. Ivanu Gmajnarju, namestniku stečajnega upravitelja, dr. Romanu Ravniharju, Otonu Jerucu, dr. Hinku Horvatiču, dr. Jur a ju Pe-čareviču in dr. Drago Marušiču, članom upniškega odbora stečajnie Slavenske banke.
Proti meni ste vložili tožbo po tiskovnem zakonu radi žaljenja časti in to radi sledečih besedi, priobčenih v v mojem članku v »Trgovskem listu« z dne 5. februarja 1929, št. 16: »... niti se ni prišlo v okom škandaloznemu načinu, kako se na račun pre-varjenih upnikov vrši likvidiranje nt-eostale mase (sc. Slavenska banka).«
Da odstranim vsak nesporazum, izjavljam, da z navedenimi besedami nisem imel nikakega namena očitati upravi konkurzne mase, oz. članom upniškega odbora kake nekorektnosti pri njihovem poslovanju, niti jim očitati kake osebne krivde na efektu likvidiranja konkurzne mase. Imel sem pred očmi zgolj način reševanja konkurznega slučaja Slavenske banke, ki je posledica nezadostnih in neprimernih določb konk. reda.
Lojalno povdarjam, da se osebne časti g. konkurznega upravitelja, njegovega namestnika in članov upniškega odbora nisem hotel in tudi nočem dotakniti.
Ljubljana, dne 8. marca 1929.
Ing. Milan Šuklje 1. r.
DRŽAVNA TAKSA NA AVTOMOBILE.
Avtomobilski klub, sekcija Ljubljana, pojasnjuje: V zadnjem času so se pojavile razne, deloma nasprotujoče si vesti, češ, da je odpravljena enkratna letna taksa na vozilo in se pobira ponovno od vsakokratnega lastnika tako, da bi bila plačati letna taksa za vozilo, čim menja lastnika. Tudi se je pojavila nejasnost glede interpretacije naknadne določbe o višini takse, če menja voz lastnika šele v drugem, tretjem, odnosno v zadnjem četrtletju. V naslednjem podajemo točna pojasnila:	Višina dr-
žavne takse je letno 3000 Din, ki se vplača vnaprej do konca januarja, v Ljubljani in Mariboru do konca februarja. Taksa je odmerjena na vozilo in ne na lastnika. Če se voz med letom proda, novi lastnik ne plača več nobene takse (razen prijavne takse 100 Din). Kdor kupi med letom nov voz, plača državno takso samo za isto četrtletje, v katerem je voz kupil, in za ostala do konca leta. Taksa za eno tromesečje se računa na 750 Din. N. pr. kdor kupi nov voz med 1. januarjem in 31. marcem, mora plačati 3000 Din, kdor ga pa kupi v času od 1. aprila do 30. junija, plača samo tri četrtine, to je 2250 Din. Nov voz, kupljen med 1. julijem in 30. septembrom, plača 1500 Din, in v zadnjem četrtletju kupljen nov avtomobil plača samo 750 Din. Ponavljamo, da se nanaša ta ugodnost na nove, neregistrirane avtomobile, kupljene med letom, in da vozila, za katera je bila že vplačana letna taksa, niso več podvržena taksiranju za tekoče leto, čeprav menjajo lastnika. Vse p. n. člane Avtomobilskega kluba, ki bi imeli glede interpretacije zgorajšnjih ugodnosti s strani oblasti kake pritožbe, pa naprošamo, da iste sporoče v klubovem tajništvu v Ljubljani, Kongresni trg 1/1.
Podeljevanje koncesij tujini obrtnikom.
»Slovenec« z dne 9. t. m. priobčuje naslednjo vest iz Beograda:
Glede obrtnih dovoljenj tujim državljanom so veljala v naši državi različna določila obrtnega reda in konzularnih konvencij. Člen 7. srbskega obrtnega reda pravi, da veljajo pri podeljevanju koncesij za tujce iste ugodnosti, kakor jih imajo Srbi v dotični državi. Ako je materijal urejen v pogodbi, potem gornji dokaz ni nujen, če domači zakon držav določa reciprociteto, se to dejstvo lahko dokaže z vsakim aktom oblasti, ki smejo dajati potrdila. V slučaju, če ni reciprocitete, pride na pomoč dovoljenje zbornice.
Hrvatski obrtni red sploh ne dela razlike med domačini in tujci. Bosanski pa ima iste določbe kot srbski.
Poleg teh določb je imela naša država še dva pravna vira, konzularni konvenciji s Francijo in Italijo. Obe urejata pravico naseljevanja in izvrševanja obrti Italijanom in Francozom pri nas.
Kljub vsem tem zakonskim določbam se je doslej razvijala praksa v nasprotni smeri. Podeljevanje obrtnih koncesij je bilo odvisno od trgovinskega ministrstva. Naravno posledica je bila nakopičenje nerešenih aktov in zastoj v gospodarstvu. Trgovinsko ministrstvo je s svojim korakom, da posebna komisija pregleda in reši vse te akte, hotelo doseči eks-peditivnost. Ko se bo materijal pregledal, se bo podeljevanje koncesij inozemcem vrnilo oblastem, ki so za to po obrtnem redu poklicane.
Zavladal bo nov duh. Država naj ne odriva od sebe tujega kapitala, naj pride v katerikoli obliki. Koncesije tujim obrtnikom bodo pomenjale dotok malega kapitala. Velekapital se zbira v delniških družbah, za katere velja drugačno postopanje.
Zanimivo je, kateri tujci se potegujejo za obrtno dovoljenje: Po vrstnem redu so: Avstrijci, Čehi, gališki Judje in Madjari ter Italijani v Dalmaciji. Opozoriti je vsekakor na to, da se pri koncesijoniranih obrtih še vedno lahko najde ventil, če bi bilo delovanje tujcev nezadovoljivo.
Trgovci! Zahtevajte, da Vam v kavami, gostilni in vsakem javnem lokalu predložijo »Trgovski Sst«!
PO SVETU.
Predsednik newyorške borze Sim-mons je bil v Amsterdamu, v Berlinu in v Parizu. Namen njegovega potovanja v Evropo je utrditev zvez newyor-ške borze z evropskimi borzami, pri čemer mislijo zlasti na gotove olajšave glede pripustitve evropskih listin k newyorškemu borznemu prometu.
Novi ogrski zavod za pospeševanje eksporta je ustanovil svojo prvo podružnico v Pragi. Sledile bodo podružnice na Dunaju, v Bukarešti, Milanu, Beogradu, Sofiji in Carigradu.
Prodajno ceno umetne svile je pod pritiskom konkurence znižala Snia Vi-scosa v Milanu za ca. 25 odstotkov.
Ogrska strojna industrija hoče najeti s posredovanjem vlade pri am.eriških bankah 5 mil. dolarjev kredita, s kojega pomočjo hoče konkurirati z Nemčijo in Anglijo, v prvi vrsti na Balkanu.
Proti največjemu tekstilnemu podjetju v Lodžu, Widzewski Manufakturi, je odredil poljski finančni urad prisilno prodajo zaradi zaostalih davčnih zneskov v višini dveh milijonov zlatov. Vsi davčni zaostanki znašajo 4 milijone zlatov. Trudijo se, da spravijo pred dnevom licitacije potrebno vsoto skupaj.
Cementa iz Jugoslavije je bilo ekspor-tiranih lani 374.451 ton v vrednosti
132.600.000 Din.
Banca Commcrciale Italiana v Milanu bo razdelila kot lani 13-odstotno dividendo. Delniška glavnica znaša 700 milijonov lir, rezerve 560 milijonov.
Credito Italiano, Milano in Genova, bo razdelil kot lani 8-odstotno dividendo. Rezerve štejejo 210 mil. lir.
Banque Franco - Bulgare je zvišala glavnico od 22 na 50 milijonov levov.
Ustanovitev novega reparacijskega zavoda je sklenila konferenca v Parizu. Izročili mu bodo ureditev vseh vprašanj, tičočih se reparacij.
S	sladkorno peso obdelani prostor v Češkoslovaški bodo povečali letos za 15 do 20 odstotkov.
Število brezposelnih v Nemčiji je zopet naraslo in znaša sedaj že ca. tri milijone.
Bolgarskega tobaka so prodali v zadnjih dneh na Poljsko 480 ton po 80 levov za 1 kg in ga bodo po isti ceni prodali najbrž še 800 ton. Češkoslovaška ga bo kupila 200 ton, tudi po isti ceni. Splošna Ogrska hranilnica izkazuje
1.189.000 pengo čistega dobička in razdeljuje 7-odstotno dividendo (lani 6 in pol odstotno).
Češkoslovaški kartel papirja je imel lani za 7 do 8% večji promet kot leta
1927.	Prodali so 14.000 vagonov papirja in dobili so zanj ca. 500 milijonov Kč.
V	Poljski, deželi kartelov, so se združile sedaj tudi tovarne makaronov. Od 23 tovarn jih je pristopilo h kartelu 20.
Budjejoviška pivovarna je imela 2 milijona 950.000 Kč čistega dobička (leto prej 2-93 mil.) in razdeljuje 37/^-odstotno dividendo ali 150 Kč.
Ameriški bombaževi trg se je poživil, evropski je pa bolj oprezen in ne kupuje dosti.
Dresdener Bank in Disconto-Gesell-schalt izplačujeta 10-odstotno dividendo. Ti dve banki izdajata redna poročila o nemški gospodarski konjunkturi. Prva je imela 13,400.000 mark čistega dobička, druga pa 15,400.000 mark.
Živnostenska banka izkazuje čisti dobiček 40,500.000 Kč in izplačuje 12-od-stotno dividendo ali 24 Kč. Čisti dobiček odgovarja 20-27-odstotnemu obresto-vanju delniške glavnice. Glavnico bodo dvignili od 200 na 300 milijonov Kč.
Nizozemska banka pripravlja za najbližji čas zvišanje obrestne mere.
Ameriška Radio-Corporation je imela lani 19,800.000 dolarjev čistega dobička in pride na vsako osnovno delnico ll-8 dolarjev (leto prej 45).
Francoska parfumerijska tvrdka Coty ima podružnico tudi v Ameriki; leta 1927 je imela ta podružnica 3-34 milijonov dolarjev čistega dobička, lani pa 4,050.000 dolarjev.
Velesejm v Leipzigu šteje letos 10 tisoč 30 razstavnikov, 76 manj kot lani. Vsled gospodarskega položaja in zmanjšane nakupne moči kupčija ni tako zadovoljiva, kot so pričakovali, in je sejem nekoliko razočaral.
Alpine Montan dela zopet v prejšnjem obsegu. Zaposlenost je trajno ugodna.
ftpanska paseta stalno pada; eedaj *e vrti okoli 78.
Traien vir dohodkov
RaspaiuJ« v kraUavinl SHS Fran Kuv. Lalulk, Maribor, Cankarjeva M
nudi prodaja
MAGGI“h izdelkov za juhe.
Iz naših organizacij.
(iremij trgovcev v Ljubljani vabi na redni letni občni zbor, ki se bo vršil v pondeljek, dne 18. marca 1929, ob 7. uri zvečer v sejni dvorani Zbornice za trgovino, Obrt in industrijo, Beethovnova ulica 10, I. nadstropje, s sledečim dnevnim redom: 1. Pozdrav načelnika. 2. Odobritev' zapisnika zadnjega občnega zbora. 3. Poročilo tajnika. 4. Računski zaključek za leto
1928. 5. Poročilo preglednikov računov. 6. Odobritev proračuna za leto
1929. 7. Ustanovitev prostovoljne bolniške blagajne samostojnih trgovcev. 8. Dopolnilna volitev dveh namestnikov načelstva. 9. Samostojni predlogi. — V slučaju nesklepčnosti občnega zbora se vrši eno uro kasneje v zmi-slu § 17 gremijalnih pravil ravno tam z istim dnevnim redom drug občni zbor, ki bo veljavno sklepal ob vsakem številu navzočih članov.—Odbor.
Gremij trgovcev za mariborsko okolico vabi svoje člane k rednemu letnemu občnemu zboru, kateri se bo vršil dne 10. marca t. 1. ob 13. uri v Gambrinovi dvorani v Mariboru s sledečim programom: 1. Pozdrav načelnika. 2. Čitanje zapisnika zadnjega občnega zbora. 3. Poročilo o delovanju gremija in bilanci blagajne za leto 1928. 4. Proračun za leto 1929.
5.	Slučajnosti. — Vsi člani se naj zborovanja gotovo udeležijo, ker je važnega pomena.
Ponudbe In povpraševanja.
Trgovski stiki s Poljsko. Tvrdka Z. Dzikowski i Ska, centrala Krakow, ul. Jagiellonska 5, podružnica Warszawa, ul. Wierzbova 8. želi prevzeti zastopstvo ju gosi o venskih tovarn konserviranih rib, konserviranega in sušenega sadja ter vina. Podrobne informacije o tvrdki daje Generalni konzulat Poljske v Zagrebu.
• • *
Slavka K. Glavinič, Beograd, Ko s majska ulica 41, si želi nabaviti valilnike za umetno valitev piščancev. Obenem si želi nabaviti tukaj po možnosti jajca posebnih ras za nasad.
*	*	*
11	i j a F a n t o n i, V i r j e, oblast osiječka, želi stopiti v stik s tukajšnjimi firmami, ki trgujejo s stavbnim lesom; količina 20 vagonov.
*	*	*
Vilim Klein, trgovina mješovite robe, Marija Bistrica, želi stopiti v stik s tukajšnjimi podjetji, oziroma trgovinami, ki se bavijo s prodajo gotovega po-, hištva.
Trgovina.
Novi blagovni živinski sejmi v Sv. Vidu pri Grobelnem. Ministrstvo trgovine in industrije je v prizivnem postopku podelilo z odlokom z dne 31. avgusta 1927, br. 5177/III občini Sv. Vid pri Grobelnem, v srezu Šmarje pri Jelšah, pravico do treh letnih blagovnih in živinskih sejmov, ki so se določili na dan 14. marca, 17. junija in 20. septembra "vsakega leta. Če pride na sejmski dan nedelja ali praznik, se vrši sejem na-•slednji delavnik.
Na Ogrskem so se pojavile zopet obsežne insolvence; manufaktuma tvrdka Gy8ri, Wider in Reumann naprimer je zaprosila za poravnalno postopanje, pasiva 424.000 pengtt, aktiva 224.000.
Industrija.
0	nemški industriji. Na berlinskem zborovanju industrije so ugotovili, da je zaposlenost nemške industrije v zadnjih mesecih zelo nazadovala. Neposredni povod za to je v pnvi vrsti bistveno nazadovanje naročil državnih železnic, ki morejo vsled finančnih težkoč kriti komaj 50 % svoje faktične potrebe. Zato je razumljivo, da je izdelala nemžka industrija v preteklem letu za polovico
manj železniškega materiala kot v tad-njem predvojnem letu. Tudi izvoz je izdatno padel, kar ima svoj varok v zvišanju mezd do takšne izmere, da industrija ne more več konkurirali z inozemsko industrijo. Zlasti francoska in belgijska industrija jo zmeraj bolj izrivata z njenih dosedanjih prodajnih trgov. Značilno za to je dejstvo, da so morali v preteklem letu ustaviti delo v mnogih plavžih in jeklarnah. Leta 1912 je znašala nemška udeležba na svetovni produkciji železa in jekla eno četrtino, lani samo eno osmino vse produkcije. — Seveda morajo spričo sedaj zborujoče reparacijske konference malo več tarnati kot je resnica.
Znaki boljšanja v britanski industriji. Centralni angleški elektrifikacijski urad bo oddal ta teden nabavna naročila za zgradbo električnih naprav v znesku treh milijonov funtov, časopisje vidi v tem nadaljno znamenje počasnega, a trajnega boljšanja na trgu britanske trgovine. Tudi železna, jeklena in premogovna industrija zaznamujejo vidno beljšanje v zaposlenosti, v produkciji in v eksportu. Sedaj obratuje na Angleškem 139 plavžev, sedem več kot v lanskem decembru. Od decembra naprej se je vidno dvignila produkcija surovega železa. Premogovniki delajo sedaj brez dvoma z dobičkom, dočim so imeli lani 10 milijonov funtov zgube. Inozemsko povpraševanje po angleškem premogu se je zelo dvignilo m upajo, da bo trajalo to še nekaj časa. Povsod se izraža upanje v nadaljevanje sedanjega ugodnejšega položaja.
Omejitev ameriške petrolejske produkcije. Oficielno glasilo družbe Standard ‘Oil of New Jersey objavlja v zvezi z nanovo grozečo nadprodukcijo na svetovnem petrolejskem trgu svarilo in stavi nasvete: »Bati se je, da bodo nastopile na petrolejskem trgu kmalu iste težkoče, kot smo jih imeli leta 1927, in predlagamo zato, naj se ameriška produkcija za dva meseca sploh ukine.« — Poročali smo tudi, da je imenoval ameriški petrolejski zavod študijsko komisijo, ki naj izdela predlog o omejitvi petrolejske produkcije. Naloga, ki si jo je zavod nadel, je mednarodnega značaja. Da se pa takoj dosežejo odpomoč-ne odredbe, so imenovali obenem štiri posebne pokrajinske 'komisije, ki naj izdelajo tozadevne predloge do 15. t. m. Nato bo sklican skupni odbor in bodo izdelali odredbe, ki so pripravne za kontrolo oziroma restrinkcijo produkcije.
Denarstvo.
Francija kot glarniški trg. Ameriški finančni svetovalec poljske vlade, De-wey, je prišel pred kratkim iz Amerike nazaj; dejal je, da je Francija sedaj bolj pripravna za placiranje dolgoročnih poljskih posojil kot Amerika. Le-ta se prav posebno angažira v kratkoročnih špekulativnih kreditih. Na Poljskem bodo v najbližjem času organizirali banko, ki bo mogla dajati dolgoročne kredite za poljsko poljedelstvo.
Deutsche Bank v Berlinu ima 23 milijonov 900.000 mark čistega dobička; dividenda je zopet 10-odstotna.
Kumunska deželna hipotekarna banka. Nova rumunska vlada je v stremljenju, da dobi širokim kmetijskim krogom potrebne kredite, sklenila ustanovitev nove banke z glavnico 1 milijarde lejev. Organizacijo so poverili Dresdenski banki, ki bo podpisala 35 % delniške glavnice; dve petini prevzame rumunska država, 10 % Francija, po 5 % Amerika, Anglija in Holandija.
U. S. Steel zvišuje za 500 milijonov dolarjev. Ameriški jekleni trust (U. S. Steel Corporation) je v svoji zadnji seji zvišal delniško glavnico od 753 na 1250 milijonov dolarjev. Izdali so 4,967.000 kosov novih osnovnih delnic po 100 dolarjev. Skupiček služi v odplačilo obstoječih obveznosti. Dosedanji lastniki osnovnih delnic imajo pri nakupu novih delnic prednost, a tečaj in drugi pogoji že niso določeni.
RAZNO.
Kongres perutninarjev se vrši naj-brže v Zagrebu o priliki pomladanske sejmske prireditve. Dne 11. t. m. se vrši
v	prostorih zagrebškega sejma konferenca perutninarjev in živinorejcev, na kateri bo iznešen predlog, da se naj skliče o priliki pomladanske velesejm-ske prireditve in razstave perutnine kongres perutninarjev iz cele države, na katerem se bo sklenilo osnovati Sa-vez perutninarjev.
Oddaja zakupa kolodvorske restavracije na postaji Čakovec se bo vršila potom ofertalne licitacije dne 23. marca t. 1. pri Direkciji državnih železnic v Ljubljani. (Pogoji so na vpogled v pisarni Zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani.)
Borza dela v Mariboru. Od 24. februarja do 2. marca je dela iskalo 150 oseb in sicer 91 moških in 59 žensk, 107 službenih mest je bilo prostih, delo je dobilo 35 moških in 49 žensk, tedaj 84 oseb, odpotovalo jih je 25, odpadlo pa 78, koncem tedna je ostalo še 679 oseb v evidenci; od 1. januarja do 2. marca t.
1.	pa je dela iskalo 1263 moških in 648 žensk, tedaj 1911 oseb, 734 službenih mest je bilo prostih, delo je dobilo 578 oseb in sicer 278 moških in 300 žensk, odpotovalo jih je 145, odpadlo pa 502.
Pri Borzi dela v Mariboru dobijo delo:
12	hlapcev, 24 viničarjev, 8 majarjev, 1 klepar, 1 mlinar, 1 livar, 1 krojač, 1 žagar, 2 sodarja, več vajencev (sedlarske, čevljarske, krojaške, pekovske, mizarske, kolarske, lakirniške in koyaške obrti ter trgovske stroke), vrh tega tudi 8 kmečkih dekel, 7 kuharic, 10 služkinj, 3 sobarice, 1 kuharica k orožnikom, 1 kuharica za v graščino, 1 perfektna kuharica, ki zna pripravljati majonezo in francosko solato, 1 vzgojiteljica, ki zna igrati na klavir, 2 boljši kuharici, 1 postrežnica, 2 natakarici, 1 plačilna natakarica, 1 podnatakarica, 1 'šiviljska vajenka, 2 močni delavki.
Racionalizacija v Rusiji. Razvoj industrije v Rusiji je bil v zadnjem času ugodnejši kot je bilo proračunjeno. Za produkcijo industrije je bil proračunjen 16-odstotni dvig, dvignila se je pa za 23 %. Petrolejska industrija je glede racionalizacije že na isti stopnji kot v kapitalno močnih zapadnih državah. Premogovna industrija je glede maši-niziranja obrata angleško premogovno industrijo celo prekosila, zlasti v Donski kotlini (32 %).
Težkoče v obnovi avstrijskega kartela žice. Avstrijski žični kartel je bil 1. januarja razpuščen. Bil je kartel množine in kartel cene; to se pravi, oboje je bilo določeno. Od razpusta dalje se je pričel hud konkurenčni boj, pri čemer so trpela zlasti manjša podjetja. V zadnjem času so pričeli pogajanja za obnovo kartela, a se glede kvot še nikakor ne morejo dogovoriti.
Drug izraz za »umetno svilo«. — V Lyonu na Francoskem se je pričelo gibanje, naj bi se na vsem Francoskem uvedla enotna označba za umetno svilo, in sicer namesto izraza Soie Artificielle (soie = svila, artificielle = umetna) izraz »Soie Charbonnet«. Acetatna umetna svila bi se imenovala »Charbonnet-Acčtat«, Viscosa pa »Charbonnet-Viscose«.
V	Rusiji primanjkuje žita. Položaj na ruskem žitnem Irgu je zmeraj bolj * i-žaven. Sovjeti izdajajo že krušne karte, ki jih pa dotičniki ne morejo vselej izrabiti, ker ni moke. Zato z gotovostjo pričakujejo, da bo Rusija na svetovnem trgu še nadalje živahno nakupovala in to tembolj, ker je z žitom posejani prostor letos manjši kot je bil lani in so zato že iz tega vzroka izgledi za bodoči pridelek slabši.
Poskuse z bobom soja delajo sedaj tudi v Češkoslovaški. Ta sočivna rastlina, koje glavni producenti so bili doslej j Kitajska, Mandžurija in Japonska, nam : daje olje in mast. Ostanke porabijo za krmila in gnojila. Na svetovnem trgu igra soja veliko vlogo.
Na milanski borzi se je pričela velika hausse v tekstilijah, in sicer zaradi boljših dividendnih izgledov. Doslej znane dividende so dosti večje kot so jih pričakovali spričo velikih eksportnih težkoč.
Ljubljanska borza.
Tečaj 8. marca 1929.	Povpra- ševanje Din	Ponudbo Din
DEVIZE: Amsterdam 1 h. gold. .	22-7975	22-8575
Berlin 1 M		13605	13-536
Bruselj 1 belga		—•—	7-9112
Budimpešta 1 pengfl . .	9915	9-946
Ourih 100 fr		1094-40	1097-40
Dunaj 1 šiling		7-9932	8-0232
London 1 funt		276-08	276-88
Newyork 1 dolar		—•—	66-87
Pariz 100 fr		221-54	223-54
Praga 100 kron		168 37	169-17
Trat 100 lir		297-15	299-15
Vrednote: Delnice: a	I Denarni zavodi:	
dinarjev; Ljubljanska kreditna banka, Ljubljana denar 125 Don; Prva hrvatska šteti ionica, Zagreb denar 930 Din; Kreditni zavod za trgovino dn industrijo, Ljubljana denar 175 Din. b) Industrijska, trgovska in prometna podjetja: Združ. papirnice Verče, Goričane in Medvode d. d., Ljubljana, denar 120 Din; »Stavbna družba« g. g., Ljubljana, d<.war 50 Dan; »Sešir«, tovarna klobukov d. d., Škofja Loka, dear 105 Din; Kranjska industrijska družba, Ljubljana, den. 265 Din; Tv or n Lea za dušik d. d., 'Ruše, denar 260, blago 280 Din.
Les: Smreka—jelka: Hlodi I., II., mont« 1 ma Din 260—300; brzojavni drogovi 250 do 280; bordonali merkantilni 320—350; trami merkanlilni 260—300; škorete, konične, od 16 cm naprej 600—650; škorete paralela«, od 16 cm naprej 660—700; 6 ko rete, podmer-ne, do 15 cm 500—550; deske-plohi, kom., od 16 cm naprej 550—600; deske-plohi, par., od 16 cm naprej 580—630. Bukev: deeke-plohi, naravni, n »obrobljeni 490—510; deske-plohi, naravni, ostrorobi 760—1000; deske-plohi, parjeni, neobrobljeni 650—900; deske-plohi, parjeni, ostrorobi 1000—1250; testeni 500 K 550; tavolete 1200—1250, Hrast: hlodi I„ II. 450—700; bordonali 1300—1500; deske-plohi, neobrobljeni, boules 1300—1600; deske-plohi, neobroblj. merkantil. 650—1150; deske-plohi, ostrorobi (podnace) 1200—1350; frizi 1050—1250. Drva: bukova 22—24; hrastova 20—23. Železniški pragovi: 260 n», 14X24: hrastovi 50—55. Oglje: 'bukovo aa 100 kg 86-90.
Žito: Pšenica: bačka: 80 kg, 20% primesi, mlevska voznina, slovenska postaja dobava prom pt na, plačilo v 30 dneh, 297-50—300; bačka, 80 kg, 2% primesi, mlevska voznina, slov. postaja, dobava v marcu, plačilo v 30 dneh, 302-50—305; bačka: 80 kg, 2 % prim., mlevska voznina, slov. postaja, dobava v aprilu, plačilo v 30 dneh, 305—807 50; bačka: 80 kg, 2% primesi, mlevska voznina, slov. postaja, dobava v maju, plačilo v 30 dneh, 307-50—310 Din. — Koruza: amerikan«ka pl at a: Rakek, zacarinjeno, plačilo proti du-plikaltiu, 348 Din; am«nikan«ka Jelow: za-cari,njeno, slovenska post., 320 Din; bačka: •času pnimerno suha, promptna dobava, slovenska postaja, plačilo v 80 dneh, 312-50 do 315-50. — Ječmen: baTanjskd: pivovairstki, 68/69 kg, 345-347-50; baički, ozimni, 67/68 kg, 330—332-50 Din. — Oves: bački, slovenska postaja, navadna voznina, 292-50—295. Moka: pšenična Og: nova, fco Ljubljana, pri odjemu celega vagona plačljivo po prejemu blaga 420—425 Din.
Tendenca: les: neizpremenjena; deželni pridelki: mirna.
Zaključki:	les:	2	vagona;	deželni pri-
delki: — vagonov; drugo: — vagonov.
VELETRGOVINA
kolonijalne in Špecerijske robe
IVAN JELAČIN
UUBUAIM
ZALOGA svete prelene kave, mletih diSav ic rudninske vode.
ToCihi Im solidna poitrtika I Zahtevajta cartk I
ličnega železa. — Vršile se bodo naslednje ofertalne licitacije: Dne 23. marca t. 1. pri Intendanturi Vrbaske divizijske oblasti v Banji Luki glede dobave 19.500 kg petroleja; pri Direkciji drž. železenic v Zagrebu glede montaže železne konstrukcije; pri Direkciji drž. železnic v Sarajevu glede dobave pisarniškega materijala; pri Upravi drž. monopolov, ekonomsko odelenje v Beogradu glede dobave trakov. (Predmetni pogoji so na vpogled v pisarni Zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani.) — Dne 25. marca t. 1. se bo vršila pri Komandi Dravske divizijske oblasti v Ljubljani ofertalna licitacija glede dobave 9700 kg petroleja; dne 20. marca t. 1. pa pri Komandi Savske divizijske oblasti v Zagrebu glede dobave 21.100 m3 drv. (Pogoji so na vpogled pri omenjenih komandah.)
Pijače: 1 liter starega vina 16 do 2r2, vina dalmatinskega 11 do 14, 1 čaša pi-
vi	3-50, vrček piva 4-50—-5, 1 steklenica piva 5'50—G Din.
Kruh: 1 kg belega 5-50, črnega 4-50, rženega 4'50 Din.
Sadje: 1 kg luksuznih jabolk 10, jabolk I. 9, II. 7, III. 5, ena pomaranča
1	do 2-50, limona 0’75 do 1, 1 kg rožičev 8 do 10, fig 10 do 16, dateljnov 28, mandeljnov 52 do 70, orehov 12 do 13, luščenih orehov 36 do 40, suhih češpelj 8 do 12, suhih hrušk 10 Din.
Špecerijsko blago: 1 kg kave Portoriko 72 do 76, Santos 46 do 48, Rio 82 do 40, pražene I. 80 do 100, II. 70 do 80, III. 50 do 60, kristalnega sladkorja belega 13-50, sladkorja v kcckah 15-50, kavne primesi 18, riža I. 10, II. 8, 1 liter namiznega olja 19, jedilnega olja 17, vinskega kisa 4-50, navadnega kisa 2-50,
za zgradbo »Trgovskega doma" v Simon Gregorčičevi ulici v Ljubljani.
Vsi potrebni podatki se dobe v tajništvu Gremija trgovcev v Ljubljani, Beethovnova ulica 10, palača Trgovske zbornice, med uradnimi urami od 11. marca dalje za Din 120'—. Pravilno opremljene ponudbe je vložiti pri tajništvu Gremija trgovcev do dne 18. marca 1.1. do 12. ure opoldne.
Ljubljana, 5. marca 1929.
Društvo Trgovski dom.
gregfa	TRAJNO	koristno	darilo
je samo
sSHMaBfžr ,gritzmer‘ m ,adier*
šivalni stroj ter pisalni stroj
HMM	»URANIA”.
Znižane cene, najlepše opreme edino le
ZlHeS^PlR	prl
JOSIP PETELINCU
Ljubljana, blizu Prešernovega spomenika, ob vodi. Telef. št. 2915.
tovarna	®
vinskega kisa, d. z o. z., Ljubljana
nudi najfinejii in nafokusnejSi namizni kis iz pristnega vina. Tehnifno in higijeniino najmoderneje urefe-na kisarna v Jugoslaviji.
Pisarna t
Ljubljana, Dunajska cesta 1 a, II. nadstr. Zahtevajte ponudbo I
VELETRGOVINA TK VOLIC LJUBLJANA ŽITA IN MOKE	BESI]EVacest\24
LASTNI AVTOMATIČNI VAlJČNI MLIN.
Priporoča po najnižjih cenah razne mlevske proizvode in vse vrste žita kakor tudi pšenično moko iz prvovrstnih banaških mlinov.
SPECIJALNA TRGOVINA KRMIL.
Brzoj.: Volk Ljubljana. Zahtevajte ceniki Telefon štev. 2449'
v ploščah in bosih za brušenje vodnih žag, orodja, kamelja in teraca nudi najceneje
2	----- _	-  - j. n
j Kreditni savod	za trgovino in industrijo	J
j	Ljubljana, Prešernova ulica štev. 50 (v lastnem poslopju)	|
5	Brzojavke: Kredit Ljubljana	Telefon štev.: 2040, 2457, 2548; interurban: 2706, 2806	|
Peterson International Banking Code	■
n Obrestovan je vlog, nakup In prodaja	vsakovrstnEh vrednostnih papirjev,	deviz in valut,	borzna naroiila,	*
j! predujmi in krediti vsake vrste, eskompt	in inkaso menic ter nakazila v tu-	in inozemstvo,	safedepositi itd.	g
UreJ« 4r; IVAN PLESS. — Za Trgovsko - industrijsko d. d. »MERKUR« kot izdajatelja in tiskarja: O. MICHALEK, Ljubljana,
TRŽNA POROČILA.
TRŽNE CENE V LJUBLJANI
dne 1. marca 1929.
Govedina: V mesnicah po mestu:
I. vrste 17, II. 15 Din. Na trgu: 1 kg govejega mesa I. 17, It, 15, III. 12 Din, jezika 17 do 20, vampov 8 do 10, pljuč
6	do 8, jeter 15 do 18, ledic 18 do 20, možganov 20 do .25, loja 5 do 10 Din.
Teletina: 1 kg telečjega mesa I. 20 do 22 50, II. 18 do 20, jeter 25 do 27-50, pljuč 15 do 20 Din.
Svinjina: 1 kg prašičjega mesa I. 25,
II. 20 do 22, pljuč 10, jeter 15, ledic 25, glave 8 do 10, parkljev 6, slanine trebušne 26 do 27, slanine ribe in sala 28, slanine mešane 25 do 26, slanine domačih prašičev 23 do 25, slanine na debelo 25 do 26, masti 30 do 32, šunke (gnjati) 30 do 35, prekajenega mesa I. 30 do 32-50, II. 25 do 27-50, prekajenih parkljev 8 do 10, prekajene glave 10 do 12, jezika 35 Din.
Drobnica: 1 kg koštrunovega 13 do
14,	jagnjetine 18 do 20 Din.
Konjsko meso: I. 8, II. 6 Din za 1 kg.
Klobase: 1 kg krakovskih in debre-cjnskih 40, hrenovk 30 do 32, safalad 28 do 32, posebnih 32, tlačenk 20, poi-prekajenih kranjskih 32 do 35, suhih kranjskih 50, prekajene slanine 26 do 30 Din.
Perutnina: Domač zajec, manjši 7 Din.
Ribe: 1 kg krapa 25 do 30, ščuke 25 do 30, mrene 15 do 20, pečenke 10 do 15 Din.
Mleko, maslo, jajca, sir: 1 liter mleka 2-50 do 3, 1 kg surovega masla 40, čajnega masla 52 do 60. masla 44, bohinjskega sira 34 do 40, sirčka 10, eno ja,'ce
1-50 do 2-25 Din.
1 kg soli 2-50 do 2-75, celega popra 70, mletega 72, paprike III. vrste 32, sladke paprike, po kakovosti 52, 1 liter petroleja 7-50, 1 kg testenin I. 10, II. 9, pralnega luga 3-75, čaja 80 Din.
Mlcvski izdelki: moka št. 0 na debelo 415 do 420 za q (na drobno 4-75 do 5 za 1 kg), št. 2 390 do 400 ‘('4-50 do 4-75), št. 4 na drobno 4-25 do 4‘50, št. 5 na debelo 365 do 375, št. 6 315 (3-50 do
4 Din), 1 kg kaše 5-50 do 6, ješprenja
5 do 6, ješprenjčka 10 do 12, otrobov
2-50, koruzne moke 3 do 4-50, koruznega zdroba 4-50 do 5, pšeničnega zdroba 6 do 7, ajdove moke I. 6 do 8, II. 6, ržene moke 4-50 do 5 Din.
Žito: 1 q pšenice 300 do 305, rži 300 do 325, ječmena 315 do 330, ovsa 305 do 330, prosa 280, nove, sušene koruze 335, ajde 270 do 280, fižola, ribničana j 830, prepeličarja 850, leče 1400 do 1600. \
Kurivo: 50 kg premoga 30, 1 kub. meter trdih drv 180 Din.
Krma: 1 q sladkega sena 175, polsladkega 150, kislega 125, slame 100 Din. ;
Zelenjava in gobe: 1 kg endivije 24, j merica motovilca 3, 1 kg radiča 26, ■ poznega zelja 3 do 6, rdečega zelja 6 j do 7, kislega zelja 3-50 do 5, ohrovta j 5 do 6, karfijol 12, kolerab, podzemljih 1-25 do 1*50, čebule 4 do 5, česna 10 do 1?, krompirja 1*50 do 2, repe 1-50
do 1-75, kisle repe 2-50 do 3, peteršilja 15 do 20, korenje 6 do 8, zelenjave za juho 8 do 12 Din.
Živinski semenj v Ptuju. Na živinski semenj dne 5. t. m. je; bilo prignanih 533 glav goveje živine, od tega 299 krav, 49 telic, 2 teleta, 123 volov, 43 juncev, 17 bikov, 160 konj, ki so notirali: krave 3—5, 6 50—7, telice 6-50—8 25, teleta 8—10, voli 7 do 8-75, junci 7—8 75, biki 6 50—8 žive teže. — Na svinjski sejem dne 6. t. m. je bilo pripeljanih 213 glav svinj. Cena je bila 10—14 žive teže, za pra-seta komad 150—175 Din.
DOBAVA, PRODAJA.
Oddaja prevoza, nakladanja, razkladanja in prekladanja vseh vrst mono-polskega in drugega blaga se bo vršila potom ofertalne licitacije dne 20. marca t. 1. pri Monopolskem skladišču soli v' Ljubljani. (Pogoji so na vpogled v pisarni Zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani.)
Nabava pisarniških potrebščin. Direkcija pošte v Ljubljani razpisuje prvo pismeno dražbo za dobavo 36.000 kg tiskovnega papirja na dan 11. aprila t. 1., dobavo pisarniških potrebščin na dan
12.	aprila t. 1., dobavo 4000 kg motvo-
za, 6000 kg svinčenih pečatov in štirih pisalnih strojev na dan 13. aprila t. L in dobavo tiskarskih barv in črk na dan
15.	aprila t. 1. Dražba bo navedene dneve ob 11. uri v pisarni poštne direkcije v Ljubljani. Sv. Jakoba trg štev. 2, soba štev. 42. Jamčevina (5% ali, če je inozemec, 10%) se mora položiti najkasneje do 10. ure na dan dražbe pri pomožnem uradu poštne direkcije v Ljubljani, soba štev. 41, kjer se lahko vpogledajo in kupijo tudi pogoji.
Nabava 782 ton premoga in 580 kub. metrov drv. Direkcija pošte v Ljubljani razpisuje prvo pismeno dražbo za dobavo 782 ton premoga na dan 16. aprila in dobavo 580 kub. metrov drv na dan 17. aprila t. 1. Dražba bo navedena dneva ob 11. uri v pisarni poštne direkcije v Ljubljani, Sv. Jakoba trg št. 2, soba štev. 42. Jamčevina (5% ali, če je inozemec, 10%) se mora položiti najkasneje do 10. ure na dan dražbe pri pomožnem uradu poštne direkcije v Ljubljani, soba štev. 41, kjer se lahko vpogledajo in kupijo tudi pogoji.
Dobave. Gradbeno odelenje Direkcije drž. železnic v Ljubljani sprejema do 15. marca t. I. ponudbe glede dobave 15.000 kg bukovega oglja in 15.000 kg koksa ter glede dobave večje množine hrastovih pragov. (Pogoji so na vpogled pri istem odelenju.) — Direkcija drž-železarne Vareš-Majdan sprejema do 20. marca t. 1. ponudbe glede dobave 5 vagonov pšenične moke. — Direkcija drž. rudnika Kreka sprejema do 22. marca t. 1. ponudbe glede dobave 300 kg firneža in 500 kg slikarske zemlje. — Direkcija drž. rudarskih preduzeča v Sarajevu sprejema do 23. marca t. 1. ponudbe glede dobave 10.000 'kg raz-
Društvo Trgovski dom v Ljubljani
razpisuje