OGLAŠAJTE V NAJSTAREJŠEMU SLOVENSKEMU DNEVNIKU V OHIO
Izvršujemo vsakovrstne tiskovine
EQUALITY
NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI
ADVERTISE IN
THE OLDEST SLOVENE DAILY
IN OHIO ★
Commercial Printing of All Kinds
VOL. XXX. — LETO XXX.
CLEVELAND, OHIO, TUESDAY (TOREK), MARCH 4, 1947
Domače vesli
Zaroka
Pred kratkim sta se zaročila Miss Christine Sezun, hčerka Mr. in Mrs. Matt Sezun, 15710 Waterloo Rd., in Mr. Albert Na-goda, sin Mrs. Mary Nagoda iz E. 200 St. Bilo srečno!
ŠTEVILKA (NUMBER) 44
Zadušnica
Jutri zjutraj ob 8:30 uri se bo brala zadušnica v cerkvi Marije Vnebovzete na Holmes Ave. v spomin 6. obletnice smrti Mrs. Frances Skebe. Sorodniki in prijatelji so vabljeni, da se opravila udeleže.
Krožek št. 3 Prog. Slov.
Članice krožka št. 3 Prog. Slovenk so vabljene, da se jutri večer ob osmih udeleže redne mesečne seje, ki se bo vršila v Slov. društvenem domu na Re-char Ave.
Žensko društvo "Maccabees"
Jutri večer ob 7:30 uri se vrši redna seja društva Carniola Hive št. 493 TM v dvorani št. 1 Slov. nar. doma na St. Clair Ave. Pobiranje asesmenta se bo pričelo ob 7. uri. Po seji se bo vršila domačb zabava in servi-ralo se bo okrepčila. Članice se vabi, da se udeležijo polnošte-vilno.
Redna seja
Nocoj ob pol-osmih se vrši seja podr. št. 14 SŽZ v Slov. društvenem domu na Recher Ave. Vabi se članice na obilno udeležbo.
Novi grobovi
charles dolenc
Včeraj zjutraj je umrl v State School v Orient, O., Charles Dolenc, star 34 let. Starši Andrew in Marija so umrli pred leti, ko je družina stanovala na Carl Ave. Tu zapušča dva brata M\-drew in Alberta ter dve sestri Anno in Amelijo. Pogreb se do vršil pod vodstvom Grdinovega pogrebnega zavoda.
Novorojenček umrl
Staršem Mr. in Mrs. Joseph J. Melie iz 984 Maud Ave., je umrl prvorojenček, ki je bil rojen pred časom. Pogreb se bo vršil danes popoldne iz Grdinovega pogrebnega zavoda.
Pogreb
Pogreb pokojnega Nicholasa Fortun, ki je umrl v nedeljo popoldne, se bo vršil v sredo zjutraj ob 10. uri iz Grdinovega pogrebnega zavoda v cerkev sv. Vida ob 10.30 uri in nato na Calvary pokopališče.
duhovnika so spravili pod ključ
JOLIET, 111., 3. marca.—Neki grški katoliški duhovnik je bil danes vržen v zapor, ker je vršil prevare in olajšal mehanika Stephena Hulina za $1,425.
Katoliški duhovnik in sicer Rev. Joseph A. Fesko, je dobil denar na podlagi prazne obljube, da bo Hulinu preskrbel nov avto.
Hulina je povedal, da avta ni dobil in, seveda, denarja tudi ne: Rev. Feska so vrgli v "premiš-Ijevalnico," dokler njegov slučaj ne pride pred sodnijo.
Člani podtalnih organizacij na Poljskem zapuščajo borbo
Koristijo se z vladno amnestijo, predajajo orožje in se vračajo v velikem številu na domove
VARŠAVA, 2. marca—(Poroča Sydney Gruson v "New York Times.")—Po dveh letih borbe, ki so jo vodili proti sedanji poljski vladi, uporni člani podtalnih poljskih organizacij zapuščajo borbo in se vračajo na svoje domove. Zadnja borba, ki so jo vodili, je bila predvolitvena borba in zadnji poizkus, da porazijo levičarsko administracijo.
Popolnoma izčrpani zaradi te* " ~————--
brezupne borbe, da zaustavi jo ne- pojasnil, zakaj so člani podtal-
odklonljiv razvoj političnih dd- nih organizacij vztrajali v goz-
godkov na Poljskem in v strahu, dovih. Rekel je: "Čakali so, da
da ne bi bili preganjani, člani se prikažejo Angleži in Ameri-
podtalnih organizacij zapuščajo kanci v vojni proti Sovjetski
planine in gozdove v velikem zvezi. No, pa bodo še dolgo ča-
številu, ter se vračajo v svoje kali."
domove soglasno s splošno am-1	, ,
nestUo, kitaro je	. ^kk'ckn prnKabeorgmua^
francova policija
ubila "terorista"
MADRID, 1. marca.—Policija je danes naznanila, da je v nekem spopadu bil ubit eden "tero, rist," dva pa sta bila zajeta. Te "teroriste" je policija označila za komuniste.
da.
Učinek te amnestije, ki jo je vlada razpisala, je večji kot se je pričakovalo. Samo v teku meseca februarja se je okrog 1,000 članov podtalnih organizacij predalo policiji in izročilo orožje. Čeravno je ta splošna amnestija uradno bila razglašena 25. februarja, bo njenih ugodnosti deležen vsak, ki se bo predal po volitvah, ki so se vršile 16. Januarja.
Seveda se ne pričakuje, da to pomeni popolni mir v bližnji bodočnosti.
V gozdovih, iij na planinah se nahaja poleg političnih upornikov tudi precejšnje število mož, ki živijo izključno samo od roparskih napadov. Ker ti niso deležni ugodnosti, ki jih nudi amnestija, se pričakuje, da bodo nadaljevali z kriminalnimi in gangsterskimi napadi, katere bo^o poskušali zakriti z krinko "političnih bojev."
Zadnje aretacije pospešile zapuščanje borbe
Glede razpoloženja v vrstah podtalnih upornikov je neki desničarski intelektualec v Krako-vu pojasnil sledeče:
"Neki člani podtalnih organizacij se še vedno borijo, za kar mislijo, da je najboljše za Poljsko. Toda večina jih izkorišča prve, da bi tako zakrili svoje rope in zločine v čisto osebno korist."
Veliko število voditeljev pod-talrtih organizacij je bilo aretirano v teku zadnjih šest mesecev. To je tudi eden od razlogov, da se uporniki v tako velikem številu sirom cele dežele podajajo. Policija je pred kratkim zajela voditelja podtalne organizacije v severni Poljski, "Ogiena," ki je pozneje umrl zaradi ran, ki jih je dobil v borbi. Neke govorice pravijo, da je "Ogien" storil samomor dan pozneje, ko je bil zajet.
Ko so že vladne čete zajele veliko število voditeljev podtalnih uporniških organizacij, so napori, da se ostale člane spravi na njih domove in na miroljubno delo, bili zelo uspešni.
Se pred nekaj meseci je Poljska bila bojno polje med vladnimi četami in člani podtalnih organizacij. Še preteklega tedna so v nekem okrožju severno od Varšave člani podtalne bande
cije je vprašal; "Vi imat? atomsko bombo. Kdaj mislite začeti z borbo proti Rusiji? Ena bomba in vse bi bilo konec."
Toda vojna z Rusijo je zadnja stvar, ki si jo široke množice ljudstva želijo. Zavedajo se, da bi v novi vojni Poljska bila raz-orjena tako popolno, da ne bi bilo nobene nade na obnovo.
Moskva kritizira Hooverjev načrt
LONE^N, 3. marca. — Radio Moskva je v seriji radio oddaj okrcala načrt Herberta Hoover-ja za ponovno obnovo nemške industrije. .
V radio oddajah je povedano, da je ta načrt samo kapija programa, ki ga je začel izvajati Herbert Hoover po prvi svetovni vojni. "Cilj tega programa" je povedano na radiju "je, da se ponovno oživi nacistični militarizem".
Komentator za zunanje zadeve K. Hoffman je rekel, da je Hooverjev načrt krinka, s katero se želi prikriti poizkuse za obnovo nemškega industrijskega potencijala navzlic temu, da to predstavlja kršitev Potsdamske-ga sporazuma.
Hoffman je povedal, da bivši predsednik želi v Nemčiji ohraniti "središče evropske reakcije."
Učiteljska stavka v Buffalo končana
BUFFALO, 3. marca. — Največja učiteljska stavka v zgodovini Zedinjenih držav se je danes končala, ko so se učitelji in učiteljice 89 javnih šol v Buffalo vrnili v razrede.
Izravnava stavke je bila dosežena na temelju kompromisne sprave, glasom katere je mestna vlada zvišala plače za tekoče leto od $300 do $625 na leto. Federacija učiteljev je prvotno zahtevala zvišanje od $400 do $1,025 na leto.
deček najden v vreči za umazano perilo
PHILADELPHIA, 1. marca. — William Preno, star 7 let, je
. ,. . , ... J v . .	iV strahu, da bo tepen, popolno-
zaieh m ubili dve zeni m njih I	. v ,
J - , 1	.i,	ma nag zbezal z doma in bil 14
sedem otrok, ker so se njih moz-	• „ -j , ., %.
,	m J X . i! I ur pozneje najden skrit v vreči
je podal. Pol'cp. Toda takSne'^ Lazano perilo na verandi stvar, so sedaj že Sistonenavad- ^^j,, zdravnik, ki je
• i fantiča preiskal, je izjavil, da Pričakovali go pomoč	i se mu navzlic temu, da je bil to-
Angležev in Amerikancev jliko ur izpostavljen ostremu Neki mladi častnik milici je je, mrazu, ni nič hudega zgodilo.
BRITSKI KLIC NA POMOČ IZZOVE VIHAR V AMERIŠKEM KONGRESU
VVAiSHJNGTPN, 3. marca. — Državni tajnik Marshall je danes izročil apel Velike Britanije za ameriško pomoč finančnemu pod-odscku poslanske zbornice, medtem ko se je v kongresu začela zunanje politična debata, o kateri se sodi, da bo izzvala hujše boje kot katera koli druga kongresna debata izza predvojnih dni.
Marshall je bil dve uri pred pododsekom za zaprtimi vniti. Obrazložil je stisko, v kateri se nahaja Anglija na Grškem in drugod in kako bo ta stiska vplivala na razvoj ameriške zunanje politike.
Objavljenih je bilo samo par detajlov Marshallovih izvajanj^ toda namignilo se je, da je vprašal za več denarja v svr^o prevzetja britskih obveznosti na Grškem in zavarovanja grške vlade pred komunizmom.
Jutri ima Marshall nastopiti pred senatnim odsekom za zunanje zadeve, nakar bo odpotoval y Moskvo na konferenco zunanjih ministrov.
Vodilni člani poslanske in senatne zbornice so danes previdno moicaii gieae ostro kontrbverznega vprašanja, dali naj Zedin jene države prevzamejo varuš-tvo v trategičnih zonah, katerih Anglija spričo svojih težav vsaj za enkrat ne more braniti.
Toda pivi znaki prihajajočega viharja so se že razločno čuli v obeh zbornicah kongresa.
Truman se izjavil za konec "drafta"
WASHINGTON, 3. marca — Predsednik Truman je danes naznanil na kongres poslanico, v kateri je priporočal, da se 31. marca, ko poteče obstoječi zakon za obvezno vojaščino, istega pusti umreti, in naznanil je obenem, da bo armada s 1. julijem v soglasju z znižanjem oboroženih sil nd pooblaščeno stopnjo, odpustila vse neprostovoljce.
Predsednik pa je opozoril, da bo apeliral za obnovitev zakona za obvezno vojaščino, ako bi armada in mornarica odkrili, da se s prostovoljci ne more obdržati na pooblaščeni stopnji.
Istočasno je izrazil mnenje, da so izgledi, da bo število prostovoljcev zadostno, zelo ugodni, vsled česar je na mestu, da se nadaljni "draft" vojakov opusti.
Stalin odložil pozicijo
ministra oboroženih sil
V| • 1	»v	e
Grski levičarji napadajo intervencijo v Grčiji
Korak se tolmači kot znamenje, da se poudarek na oborožene sile manjša; Bulganin je novi vojni minister
LONDON, 3. marca. — Predstavniki grške levičarske Fronte narodnega, osvobojenja EAM, je v zvezi z možno intervencijo od strani Zedinjenih držav v notranje zadeve Grčije rekel, da bi takšna intervencija "podaljšala civilno vojno in zahtevala še več žrtev in krvoprelitja."
V svoji izjavi je citiral Nicholasa Zachariadesa, voditelja grške komunistične stranke, ki je rekel, da je grški narod "odločno pripravljen, da očuva svojo neodvisnost in da se bo močno zoperstavil kakšni zamenjavi angleške okupacije z ameriško." Grški nionarhisti zadovoljni z intervencijo
Od strani grške monarhistič-ne vlade je podal izjavo A. Pallas, ki je rekel, da bi ameriška pomoč Grčiji pomagala deželi, "da vzpostavi mir in red v severni Grčiji."
Rekel je, da v kolikor bi "angleška pomoč bila ukinjena in ameriška ne bi prišla, bi se Grčija znašla v .takojšnji in veliki krizi."
Problem governerj^ Trsta še ni rešen
LONDON, 3. marca—Moskovski radio je nocoj naznanil, da je-premier Stalin po šestih letih vrhovnega poveljstva ogromnih oboroženih sil Sovjetske zveze danes odložil urad ministra oboroženih sil, k čemur je bil prisiljen vsled nujnosti drugih važnih nalog, in da je pozicijo vojnega ministra dobil maršal Nikolaj Aleksandrovič Bulganin.
Sprememba vrhovnega po^^
veljstva prihajaob času, ko Sovjetska zveza stopnjema manjša poudarek na delovanje oboroženih sil in izvaja demobiliza-cijo milijonov svojih vojakov,
ki se vračajo v industrijo v svr-ho pospeševanja tekočega 5-let-nega gospodarskega načrta.
Stalin je odložil urad vojnega ministra teden dni pred snidenjem konference zunanjih ministrov štirih sil, katera se bo vršila v Moskvi.
NOVA EKSPLOZIJA V JERUZALEMU; 10 OSEB BILO BAJE UBITIH
JERUZALEM, 1. marca. — Danes so židovski podtalni borci povzročili eksplozijo v klubu britanskih častnikov, v kateri je bilo baje ubitih 10 oseb, 15 pa resno ranjenih.
Poročilo pravi, da so bili zajeti "trije teroristi", ko so dobili vstop v poslopje s tovornim avtomobilom in bili oblečeni kot vojaki.
LAKE SUCCESS, N. Y., 3. marca. — Delegatje Anglije in Zedinjenih držav so danes izrazili svojo nado, da bo Sovjetska zveza imenovala svojega kandidata za mesto govern^rja Trsta. , Baje sovjetski delegat Andrej Gromiko pričakuje po tem vprašanju navodila iz Moskve. Veruje se, da bo v teku nekaj dnevov razbil molk glede človeka, kateremu bo poverjena uprava "svobodnega ozemlja Trsta."
Angleški, ameriški in francoski delegatje se ukvarjajo z raz-motrivanjem imen oseb, ki bi prišle vpoštev za to službo, v svojih privatnih pogovorih.
Za sedaj je še vedno samo pet kandidatov za mesto governerja Trsta, in sicer je te predlagala delegacija Zedinjenih držav. Vpoštev pridejo: Dr. Alberto Lleras Camargo, bivši predsednik Kolumbije; general Henry Guisan, vrhovni poveljnik švicarske armade; Leit Egeland, Južno-afriški minister v Holan-diji; lieutenant general Bengt Nordenskiold, poveljnik švedske zračne sile, in sodnik Emil Sandstrom, ki je bil uslužben pri švedskem vrhovnem sodišču.
Kot pravi poročilo, bo letna plača governerja Trsta znašala $25,000.
ŠTIRIE NACISTI OBEŠENI
DUNAJ, 1. marca. —- Z vzklikom "Heil Hitler," so gen. Leč Pilz in trije soobtoženci, ki so ; pripadali nacistični organizaciji I rjavih srajc, končali svoje življenje na vislicah.
AMERIŠKI VOJAK OBSUJE« NA 15 LET ZAPORA
PEIPING, 3. marca. — Mornariška sodnija Zedinjenih držav je danes izjavila, da je major gen. Samuel Howard odobril obsodbo na 15 let zapora s težkim delom, ki jo je izrekla sodnija nad corp. William Pier-sonu, ko je isti bil spoznan za krivega v kriminalnem napadu na 19-letno kitajsko učenko.
Ta slučaj je povzročil vihro-vite proti-ameriške demonstracije širom cele Kine.
P6leg tega bo Pierson kaznovan z izgubo svojega vojaškega čina in bo nečastno odpuščen iz armade.
Velike vojne naloge so Stalina brez dvoma utrudile
Medtem ko je moskovski radio le na kratko naznanil, da je Stalin odložil vojnega ministra vsled nujnosti drugih nalog, pi ni nobenega dvoma, da je 67-letni sovjetski premier utrujen od ogromnih nalog, katere je • vršil kot vihovni poveljnik vseli sovjetskih oboroženih sil skozi borbo z Nemčijo.
V zadnjem času je bilo večkrat po.ročano, da njegovo zdravje peša. Ko je Sovjetska zveza 21. decembra obhajala njegov 67. rojstni dan, je bil odsoten iz Moskve, toda ko se je vrnil s počitnic na jugu, je bilo naznanjeno, da uživa normalno zdravje za moža njegove starosti.
Stalin, ki ostane še nadalje ministrski predsednik, bo tudi Š2 nadalje vršil funkcije člana prezidija, in istotako bo še nadalje ostal vrhovni tajnik komunistične stranke ter načelnik mogočnega politbiroja in org-biroja, kakor se naziva nadzo-rovalna organizacija komunistične stranke.
Oborožene sile znižane z 20 na 3 milijone oseb
Ruski krogi, v Londonu ne pripisujejo Stalinovi akciji ni-kake posebne značilnosti in pravijo, da naznanilo pomeni natančno to, kar je reklo — namreč, da je pritisk drugih nalog prisilil Stalina, da je odložil eno izmed svojih mnogih pozicij.
Ko so bile oborožene sile Sovjetske zveze na svojem višku, | so štele 20 milijonov mož in že-j na, medtem ko je poluradna pu-1 blikacija armade Zed. držav pro-šlega oktobra poročala, da je ob tistem časij imela Rusija pod orožjem še samo tri . milijone oseb.
Bulganin, ki nasledi Stalinu kot minister oboroženih sil, je bil imenovan glavnim podmini-strom oboroženih sil pred letom dni ko je bil ruski vojaški ustroj reorganiziran pod enotno komando s štirimi oddelki — na j kupnem,- na morju, v zraku in v zaledju.
Bulganin se odlikoval med vojno kot administrator
Bulganin je bivši podpredsednik, sveta ljudskih komisarjev, oziroma podpremier Sovjetske zveze in je med vojno, zelo ra-pidno napredoval. Velja za
spretnega administratorja bolj kot pa za strokovnjaka v vojaških zadevah.
Kot načelnik mestnega sovje-ta v Moskvi tekom vojne je specializiral v javnih zadevah, obenem pa je bil tudi član mestnega vojaškega sveta, ko so bili Nemci tekom epične obrambe sovjetske prestolice v zimi leta 1941 skoro pred vrati Moskye. Naslednje leto je bil imenovan za lajtnant generala Rdeče armade.
Predsednik Truman na obisku v Mehiki
MEHIKA, 3. ijiarca. — Predsednik Truman je bil dočakan v Mehiki z velikimi počastitvami, fanfaran:! in ceremonijami.
Mehiški predsednik Miguel Aleman je pozdravil predsednika Trumana z kratkim nagovorom, v katerem se je izognil vsakemu omenjevanju nesoglasja, ki so obstojala v preteklosti.
Ameriški predsednik je imel govor v državni palači, v katerem je med ostalim rekel, da Ze-dinjene države ne morejo biti popolnoma nezainteresirane v tisto, "kar se dogaja izven njenih mej." Povedal je tudi, da močne države ne smejo vsiliti svojo voljo malim državam samo zato, ker so bolj močne.
Baje je namen tega tri-dnev-nega obiska predsednika Trumana, da vzpostavi bolj prijateljske odnošaje med obema zemljama. Govoril je o "prijateljstvu in zaupanju" naroda Zedinjenih držav napram Mehiki.
ZEDIN JENE DRŽAVE ZAHTEVAJO OSVOBODITEV ČASTNIKOV
NANKING, 3. marca.—Ameriška ambasada je danes zahtevala od kitajskih komunistov, da takoj vrnejo dva "zajeta" ameriška častnika.
Major Robert Rigg iz Chicage in kapitan J. W. Collins iz Ev-anston. 111., sta bila "zajeta" po kitajskih komunistih, ko sta obiskala fronto 15 milj od Chang-chuna. Do .sedaj se ne ve, kam so ju komunisti odpeljali.
pearson pravi, da rusija ima a bombo
WASHINGTON, 3. marca. — Znani časnikar in "prerok" Drew Pearson je izjavil, da sovjetski znanstveniki, posedujejo vse tajnosti glede produkcije atomske bombe z izjemo nekih tehničnih strojev.
V svoji redni tedenski radio oddaji je Pearson povedal, da Rusi lahko že producirajo atomsko bombo toda, da bi ta še vedno imela manjši učinek kot je bila tista, ki je bila vržena na Hiroshimo.
STRAN 2
■Bi
aSm
ENAKOPRAVNOST^
3. marca 194%
H
ENAKOPRAVNOST

Owned and Published by THE AMERICAN JUGOSLAV PRINTING 8c PUBLISHING CO. 8231 ST. CLAIR AVENUE	CLEVELAND 3, OHIO
HENDERSON 8311-12 . lasued Every Day Except Saturdtya, Sundays and Holidays_
SUBSCRIPTION BATES—(CENE NAROČNINI)
By Carrier in Cleveland and by Mail Out of Town:
(PO raznaSalcu v Cleveland in po pošti izven mesta):
For One Year—(Za celo leto) —-
For Half Year—(Za pol leta) ——-
For S Months—(Za 3 mesece) —--
-$7.00
-	4.00
-	2.50
UREDNIKOVA POSTA
By Mail in Cleveland, Canada and Mexico: (Po pošti V Cleveland, Kanadi in Mehiki);
For One Year—(Za celo leto) -
For Half Year—(Za pol leta) -
For 3 Months—(Za 3 mesece)---------
-$8.00 - 4.50 —2.75
For Europe, South America and Other Foreign Countries:
(Za Evropo, Južno Amefiko in druge inozemske dražve):
For One Year—(Za celo leto)---------$9.00
For Half YeaT—(Za pol leta) ---5.00
Entered as Second Class Matter April 26tl\ 1918 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of March 3, 1879.
104
VPRAŠANJE SLOVENSKE KOROŠKE
XI
Avstrija pa nosi tudi težko odgovornost zaradi zločinov, ki so bili storjeni na tleh Jugoslavije v času nemške okupacije. Znaten del nemških okupacijskih formacij so tvorili Avstrijci. Vsa važnejša finančna, vojaška in gesta-povska mesta so bila v rokah Avstrijcev. Avstrijski general Aleksander Lehr poveljuje okupacijskim četam v Jugoslaviji, pozneje pa postane glavni poveljnik vseh nemških čet na jugovzhodu. Lehrov pomočnik na Hrvaškem je Avstrijec Edmund Gleise von Horstenau, na slovenskem področju Avstrijec Uberreither. Na čelu policije v Srbiji je Avstrijec August Meissner, zloglasni organizator taborišča na Banjici, na čelu policije na Hrvaškem pa Himmlerjev opolnomočenec Avstrijec general Konstantin Kammerhofer, organizator taborišča v Jasenovcu.
• Ti Avstrijci so izvršili neštete zločine in nasilja nad* jugoslovanskimi narodi. Ne gre le samo za nekatere višje častnike in podčastnike, temveč za celotne* avstrijske divizije, ki so odgovorne za umore, požige in rope. Predvsem odgovarjajo za takšne zločine rezervne pehotne divizije 717, 718, 187, 117, 297, 264, 188, itd. Avstrijski generali so poveljevali tudi nekaterim nemškim divizijam, ki so se omadeževale z nedolžno krvjo jugoslovanskega delovnega ljudstva.
Ugotovitve jugoslovanske komisije za ugotavljanje vojnih zločinov, izvršenih na jugoslovanskih tleh, najbolj zgovorno pričajo o soodgovornosti i A sokrivdi Avstrije ?a nešteta nacistična nasilja. Med 4,433 vojnimi zločinci, kolikor je registriranih v Jugoslaviji, je 2,062 Avstrijcev. V Sloveniji je registriranih 627 vojnih zločincev-Avstrijeev, na Hrvaškem 312, v Srbiji 409, v Bosni in Hercegovini 418, v Črni gori 203, v Makedoniji 93. Avstrijci so vprizorili po-kolj v Kragujevcu ^2. oktobra 1941, ko je padlo 7,000 nedolžnih ljudi, po večini žena in otrok. Za številne žrtve v Begunjah in drugod po Sloveniji so odgovorni vojni zlo-cinci-Avstrijci. Cele divizije, sestavljene po večini iz Avstrijcev, so si naprtile težko breme krivde z množičnimi zločini v Bosni in Hercegovini, Črni gori, Liki in Dalmaciji. To velja predvsem za 718. divizijo. Vpoštevati pa je treba tudi ogromno škodo, ki je bila storjena z uničenjem dragocenih objektov, kmečkih domačij, mostov itd. v skupni vrednosti ene milijarde stosedemind va j set milijonov stodevetihdvajsettisoč predvojnih dinarjev (nad $25,000,-000 predvojne vrednosti).
Jugoslovanski narodi ne morejo pozabiti na ta dejstva, ki težko bremenijo Avstrijo. V smislu sklepov Moskovske konference oktobra 1943 se Avstrija ne more odtegniti odgovornosti zaradi sokrivde in soudeležbe v vojni na strani Nemčije. Navedene številke dokazujejo, kako ogromna je krivda in odgovornost Avstrije za zločinsko sodelovanje z Nfemčijo. Po drugi strani pa ni ta Avstrija ničesar prispevala k delu za osvoboditev. Do poslednjega dne je ostala zvesta Hitlerju.
Povsem jasno pa je, da mora Avstrija nositi tudi posledice, ki jih nujno prinaša ta težka odgovornost za krivdo in vojne zločine. Avstrija mora čutiti posledice ne samo tiste politike, ki jo je izvajala preje, zlast\ v drugi svetovni vojni, temveč tudi posledice povojne politike, ki tepta sklepe Moskovske konference 1943 in ki predstavlja imperialistično izzivanje svobodoljubnih sosednih narodov, v prvi vrsti Jugoslavijo.	^
Moskovska konferenca štirih sil, ki se prične 10. marca t. 1., bo morala voditi račune o vseh teh temnih sencah in krvavih madežih, ki bremenijo Avstrijo in njeno preteklo ter sedanjo politiko, ko ne ogroža le demokratičnih pravic avstrijskih delovnih množic, temveč tudi etnične pravice 120,000 koroških Slovencev in tudi 60,000 gradi-čanskih Hrvatov, živečih v vzhodni avstrijski pokrajini Gradišče (Burgenland) vzdolž ogrske meje. Oprta na globoko utemeljene, stvarne fazloge je Jugoslavija predložila svoje zahteve napram Avstriji, predvsem zahtevo p5 priključitvi Slov6nske'iCoroške in obrrifejnih slovenskih delov Štajerske k Jugoslaviji. Pri tem je odločilne važnosti enodušna volja vseh koroških Slovencev, povezanih v Osvobodihii fronti, po združitvi s Titovo Jugoslavijo. Določbe Atlantsko listine in simpatije vseh demokratičnih narodov so važna postavka v pravičnem ocenjevanju njihove zahteve in želje po lepšem, srečnejsem življenju, po
Prijalelju in ožjemu rojaku v spomin
Cleveland, O. — Smrt kosi in list za listom pada. Tako' je neizprosna smrt nagloma pokosila mojega dobrega in zvestega prijatelja Franka Trebca. Umrl je v soboto zvečer, 1. februarja. Dopoldne je še delal v čistilnici oblek in se je dobro počutil. Pozneje je šel počivat, a so ga našli mrtvega v postelji. Podlegel je srčni kapi. Pokojnik je bil star 61 let. Stanoval je na 660 E. 152 St.
Pokojnik je svoje čase vodil z ran j ko ženo čistilnico in kro-jačnico na 15809 W^aterloo Rd. Doma je bil iz vasi Lokev pri Sežani na Krasu, kjer zapušča brata Ivana in dve sesti'i Mary Skabar in Karolino Placar ter več drugih sorodnikov. V Ameriki je bival 40 let. Bil je član društva Lunder - Adamič št. 28 SNPJ. Tukaj zapušča hčer Mrs. Wando Staiduhar, vnuka Edvarda in več drugih sorodnikov. Pogreb se je vršil iz J. Že-letovega pogrebnega zavoda v sredo, 5. febiuarja na pokopališče Highland Park, kjer so bili njegovi telesni ostanki vpepe-Ijeni.
Pokojni Frank Trebeč in podpisani sva bila skupaj doma v stari domovini in krščena pri istem kamnu. Skupaj sva hodila v šolo, skupaj fantovala in se skupaj podala v Ameriko. Več let sva tudi skupaj stanovala. To je bilo v Newburghu. Pa ne samo to. Bila sva skupaj tudi 28 let pri društvu Lunder-Adamič, ki je prej spadalo pod SSPZ, p^ združitvi pa k SNPJ. Ves ta čas sva verjela v delavske principe in svobodomiselne ideje.
Da je bil i^okojni Frank Trebeč res zvest svobodsmiselnim načelom, se je razvidelo iz tega, ker je sam določil, da se njegovi ostanki vpepelijo. Bil je vesele in mirne narave. Ljubil je veselo družbo, še najbolj pa naše priredbe, igre in koncerte. Z njegov smrtjo smo izgubili zvestega podpornika naše kulture. Prav tako je velikodušno j podpiral organizacijo SANS in otroško bolnišnico, kakor tudi izdal veliko denarja ■ za druge napredne stvari. Ruzumljivo,j bil je tudi vnet zagovornik se-, dan je nove Jugoslavije in nje-J gova srčna želja je bila, da bil šel tja na obisk prej ko mogo-| če. ■ žalibog, ta želja se mu ni izpolnila.
Dragi moj prijatelj Frank! Tvoja pot ni bila postlana z ro-j žimi. Kakor menda vsakdo, tako si imel tudi Ti svoje težave in tuge, ki so te spremljale skozi vse življenje." Bil si tudi zaveden unijski delavec in član naše velike organizacije SNPJ. prav tako zvest naročnik naših naprednih publikacij.
Torej veliko si pomagal in podpiral v splošnem naše de- j lavske in svobodomiselne organizacije, zato Ti naj bo blag r;pomin in miren počitek mi pal ■ bomo nadaljevali z delom za na-, prodne ideje, katerim si bil tako i zvest.
i	v
I Ob islem času je preminili I tudi nasa dobra prijateljica in' Zavedna delavska žena M^s. Gertrude Bozich, soproga naš ega pDznancga tajnika Iduba 43 ! JSZ Andyja Bozicha. Njeno de-; kliško ime je bilo Malovrh. Sta-I la je bila 46 let in je bila domi! I iz Zaklanca pri Horjulu, kjfer I zapušča tri sestre: Marijo Pe-I trovčič, Louise J ure a in Jose-pino Malovrh, kakor tudi več drugih sorodnikov. V Ameriki je bivala 26 let. Bila je članica' ženskega društva Napredne Slo-' vcnke št. 137 SNPJ in krožka
št. 1 Progresivnih Slovenk. Zapušča soproga, brata Franka Sečnika in več sorodnikov. Pogreb se je vršil dne 4. februarja iz Želetovega pogrebnega zavoda na pokopališče Highland Park.
Kot pokojni Frank Trebeč, tako je bila tudi pokojna Mrs. Bozich mirnega značaja, pridna gospodinja in dobra žena svojemu možu. Bila je zavedna žena in rada pomagala pri naših naprednih in delavskih organizacijah. Ker je bila tudi zvesta socialističnemu pevskemu zboru Zarji, ji je ta zbor v slovo zapel lepe žalostinke. Zbor je zapel žalostinko obenem Franku Trebcu, kajti oba sta ležala v istem pogrebnem zavodu. Tudi Trebeč je bil vnet podpornik zbora Zarje.
Vsi bodo oba naša prijatelja ohranili v lepem spominu. Vsem sorodnikom pa izrekam globoko sožalje!
Anton Jankovich.
Zahvalno pismo iz Skopi j a
Mrs. MaryYapel, 20551 Lind-berg Ave. je prejela zahvalno pismo iz Skoplja. Piše ji oseba, katera je prejela obleko, ki jo je odposlal SANS. Pri pošiljanju obleke je Mrs. Yapel priložila listič z svojim naslovom in tako dobila to zahvalno pismo, ki se glasi:
Draga Mary!
"Vaš paket, katerega ste odposlali v decernbru 1945, potom Rdečega križa, je te dni prfejela tovarišica Magda Krsteva Stoj-kova, hčerka vdove Vas je, matere štirih še nedorastlih otrok, begunka iz Egejske Makedonije.
"Za Vašo velikodušnost se tovarišica najlepše zahvaljuje.
"Ne morete si predstavljati, kako nepopisno je srečna. Se-dajle sedi tu poleg mene in vsa radostna opisuje, kako je hčerka, ki poseča prvi razred gimnazije, prejela v šoli paket, v katerem se je med ostalim nahajala prava kava, katero se pri nas zaenkrat še ne dobi. Potem, ko je prinesla paket domov, ko so ga odprli so našli v njem Vaše pismo. Takoj je prihitela k meni, da ji toknačim kaj ste prav za prav napisali. Še celo to je dejala, da bo k te-* mu pismu priložila sliko svoje hčerke.
Da boste vedeli kdo piše to pismo, mi dovolite, da se tu predstavim: Rus Ivan iz Črnega potoka, Šmartno pri Litiji; torej nisem daleč od vašega kraja. Za enkrat sem še v vojski, tu v Skaplju.
"Zelo sem Vam hvaležen za Vaše'tovariško delo, za Vašo ljubezen do domovine, iz katere ste tudi Vi.
Ko so taka srca, ki utripajo za nas tam daleč v tujini in nas spremljajo pri naših delih na polju obnove naše domovine, še bolj smelo rešujemo naše naloge.
Želimo le, da bi čimprej prišli k nam, da skupno proslavimo del naših uspehov, katere smo dosegli od osvobojenja. Verujte mi, da bo to radost, ki ne bo imela meja.
Pri koncu mi dovolite, da Vas v imeru tovarišice, ki je prejela VEŠs darilo iskreno pozdravim.
Novice iz Huj li;i Pregar ja
(Mrs. Marija Konestabo 19808 Arrowhead Ave. je dobila zadnje čase od svoje sestre Zofije Tompžič iz ITuje na Primorskem precej pisem, iz katerih spodaj priobčujemo bolj pomembne iz-črpke.)
v
Velikokrat sem se za časa
svetlejši bodočnosti, ki je možna le izven meja Avstrije, v življenski povezanosti z Ljudsko republiko Slovenije v okviru močne, pravično urejene Federativne ljudske republike Jugoslavije.
Dr. Fr. Vat. (SANS)
vojne spominjala na Vas, da ste srečni, da ste odšli iz pekla, ki je divjal tu. Posebno za svaka, kajti njega bi bili ponoči pobrali in uničili. Takšne, ki se niso hoteli pokoriti fašizmu so jih kar pobrali in prav gotovo, če bi bili tu, ne bj ostali vsi živi. Torej bodite zadovoljni, da ste v Ameriki. Saj, če se boste hoteli vrniti nazaj v domovino, se lahko vrnete. Uparii, da nam ne bo treba več hoditi v Ameriko, da bomo vsi imeli dovolj kruha doma. Naša oblast skrbi za svoj narod in naša država je ena od najbolj naprednih držav na svetu. Tudi če bomo še en par let trpeli, saj lahko trpimo sedaj, ko smo rešeni spod tujega jarma.
Solze te zalijejo od veselja, ko vidiš po uradih vse v slovenskem jeziku pisano. Povsod visijo slovenske zastave, povsod vlada svoboda. Sami si vse urejujemo na sestankih. Ne obupaj zaradi Trsta. Slovenski narodni dom je bil v Trstu zažgan, toda zrastel bo še "bolj velik, še bolj prostran, kot pa je bil poprej. Vsi Slovani bomo stali pod nje-
govo streho. Naše organizacije
so kakor tu tako tudi v Trstu. *
Pisala si mi, kako je glede denarja. Pri nas plačajo 150 jugo-lir za dolar. Nadalje vprašaš za, našega duhovnika. Duhovnikov je malo, ki niso za svojo korist delali. Tudi naš je postal bogat. Izdajal ravno ni, toda tudi dober ni bil. On ljubi bolj reakcijo kot nas, toda pomagati si ne more, ker vidi, da se ne more več zavajati ljudstvo.
* Seveda jim ni prav, da je cerkev ločena od države. Kar se tiče svobode vere, naša država se s tena ne ukvarja,' kdor hoče moliti, naj moli, kdor pa noče, je to njegova stvar.
Naše vasi so skoraj vse obnovljene. Za prihodnje leto smo storili načrt za obnovo vseh vasi. Sklenili smo tudi, da bomo zgradili cesto skozi Huje na Pregai^jd ter napeljali elektriko na Huje, Pregarje, Gaberk in Za jelše. Naša država se zelo trudi, da se porušene vasi čim prej obnovi. Vsak dela, kdor je le sposoben.
Gradbena delavnost mariborskega okrožja
Ponatis Iz "Slovenskega poročevalca"
Ob likvidaciji tehničnih baz, ko prehaja obnova pod vodstvo okrajnih ljudskih odborov, je treba ugotoviti, da so tehnične baze v mariborskem okrožju v glavnem zadovoljivo ižvršile sVojo nalogo. Posebno so se izkazale tehnične baze v Ormožu, Mariboru in v Murski' Soboti. Zelo delavne so bili tudi baze v Ljutomeru, Ptuju, Slovenski Bistrici in druge. Mnogo so storile predvsem za razvoj obnovitvenih zadrug, za načrtno in hitro obnovo ter za dobavo gradbenega materiala.
. V mariborskem okrožju je 19 obnovitvenih zadrug, ki so obnovile 2,696 popolnoma in delno porušenih zgradb, to je 67% obnovljenega. Ljudska oblast je zadrugam nakazala 7,835,536 dinarjev kredita. Mnogo so prispevali zadružniki sami, mnogo pa je k obnovi doprineslo tudi prostovoljno brezplačno delo. V mariborskem okrožju je obnovljenega za 42,099,16,5 dinarjev, kar znaša v razmerju z nakazanimi krediti 1 proti 6.2, kar pomeni, da je znatno presežena postavljena norma 1 proti 4.
Najboljša med obnovitvenimi zadrugami je bila zadruga Sv. Miklavž pri Ormožu, ki jfe dosegla normo 1 proti 8 in je tudi najbolje razumela način zadružnega dela. K uspehom zadruge je znatno pripomogel zadružni tajnik tovariš Karbaš.
Za obnovo šol je dobilo mariborsko okrožje 8 milijonov dinarjev kredita. Obnavljali so šole v Šmartnem pri Sovenjgrad-cu, v Podgorjah, Trbonjah, Ribnici, Šmartnem na Pohorju, v Mislinjskem jarku, v flazkrižju pri Ljutomeru, "Mladiko" v Ptuju in šolo v Narapljah.
Letos je v gradbenem načrtu obnova šol pri Sv., Venčeslu, Sv. Antonu, Primožu na Pohorju, št. IIju nad Turjakom, Sv. Vidu nad Valdekom, V Planici pri Sv. Bol-fenku na Kogu, v Turnišču in v Selih pri Ptuju.
Mnogo stroškov je bilo v mariborskem okrožju tudi z obnovo cest in mostov. Zgradili so po osvoboditvi 1,300 metrov pol-stalnih mostov. Med njimi so večji mostovi v Ptuju, v Verže-ju, v Murskem Središču, v Dravskem Središču, mostw Melju ter leseni most v Selnici. Popravljajo most čez Dravo v Dupleku in gradijo most v Petanjcih, ki mu manjka samo še ograja.
Uprave vod so opravljale vzdrževalna in obnovitvena dela na Muri in Dravi ter na Mariborskem otoku je organizirala regulacijo Pesnice, ki jo je izvedla mladina. Večja regulacijska dela so bila preteklo leto na potokih Ledava, Črni potok in
Rečjak, Vodovodno omrežje so razširili na Muti in v Guštanju. Pri št. Danijelu so zgradili vodni rezervoar. Za vodogradnje se je porabilo 14,957,941 dinarjev, brez pribitka prostovoljnega dela, ki ga cenijo na okrog pet milijonov dinarjev.
Okrožna centrala Državnih elektrarn Slovenije v Mariboru je zgradila 28 transformatorskih postaj, približno 150 kilo-metroy električnega omrežja in 51 kilometrov daljnovoda. Vrednost storjenih eiektrifikacijskih del cenijo na približno 40 milijonov dinarjev. Velike važnosti za izvedbo elekrifikacije so elektri-fikacijski odbori, ki organizirajo množično prostovoljno delo.
V	ptujskem okraju elektrifi-cirajo Moškanice, Župečo vas. Sv. Lovrenc, Ptujsko goro, Maj-šperk, Spuhlje, Dražence, okolico Ptuja, Cvetkovce, Podgorce, Vičance, Malo vas, Cirkovce in Št. Janž. V okraju Slovenska Bistrica gradijo omrežje Šikole-Padova. V mariborsk^hi okraju so elektrificirali Činžat, Cirkovce, Dogoše in Pohorski dvor.
Gradijo omrežje v Planici, pri Sv. Miklavžu, omrežje Pesnica-Marjeta, Sv. Lenart; Sv. Trojica in Josipdol na Pohorju. V rat-gonskem okraju je zasvetila elektrifična luč v vaseh ob električnem vodu Kapela, Mota in Banovcih. V okraju Murska Sobota so elektrificirali Vasi Mat-japci in Pucenci, v načrtu imajo gradnjo voda Murska Sobota-Dolnja Lendava.	*
V	industrijskih podjetjih v Mariboru in okrožju so opravili mnogo večjih in manjših obnovitvenih del. Večja obnovitvena dela so bila v delavnicah DES-a, v mariborski predilnici in tkalnici, v Mariborski tekstilni tovarni,^ v tovarni mila Zlatorog, v Hutterjevi tovarni, v Mariborski tiskarni, v tovarni letal na Teznem in v porušeni mestni klavnici. V Guštanju gradijo novo martinarno. Železarna Muta gradi zdravstvene naprave, tovarna Sana v Hočah gradi skladišča in opekarna v Ormožu novo moderno sušilnico.
Na pobudo okrožnega, gradbenega oddelka so v mariborskem okrožju poleg že obstoječega okrožnega podjetja Magrad ustanovili tudi okrajna gradbena podvzetja. In sicer v Ptuju, Murski Soboti, Slovenski Bistrici in v Ljutomeru. V načrtu je ustanovitev gradbenih podjetij v Gornji Radgoni in v okraju Maribor-okolica. Letni promet državnih gradbenih podjetij je bil okrog 30 milijonov dinarjev.
Poleg Magrada in okrajnih gradbenih podjetij spadata pod državna podjetja tudi dve bivši
ŠKRAT
Šktoskl
Vprašali so Škota, kdaj bo najbolj srečen. Rekel je, da na dan svojega pogreba, ker bodo morali drugi zanj plačati vse stroške.
Nekdo, ki je slišal že nešteto šal na škotsko skopost, je podvomil o tem: "Ne verjamem," je rekel, "da bi bili ti ljudje res tako skopi." Pa so mu odgovorili, da res niso tako skopi kot se o njih govori, ampak še bolj. Biser
Tone: "Moja žena je pravi biser."
Jaka: "Kako to misliš?"
Tone: "Zelo lepa je in me zelo veliko stane."
*
Ni hotel ustreči
A.:	"Oprostite, kaj pomeni v travaju napis: 'No.pmoking'?"
B.:	"To pomeni, da je kaditi prepovedano. Čudno, da vi niti tega ne razumete po angleško."
A.: "To ni nič čudnega. Jaz se angleščine nisem nikoli učil. Bolj čudno je, da angleški vojaki tega ne razumejo."
*
A.:	"In kaj pravite na to meglo v Trstu? Človek bi dejal, da je to prava londonska megla."
B.:	"Da, da, a to je tudi vse, kar so nam poslali od tam." Želja
A.:	"Še enkrat bi hotel videti Ameriko."	»
B.:	"Ali ste jo že enkrat videli?.'.'
A.: "Ne. Toda enkrat sem jo že hotel videti."
privatni gradbeni podjetji. Okrožno gradbeno podjetje Magrad je doseglo v novembrskem, tekmovanju zidarjev prvo in drugo mesto.
Obnovo v mariborskem okrožju ovira pomanjkanje strokovnega kadra. To vprašanje bodo delno uredili s pomočjo gradbe-no-delavske šole v Mariboru in hidrotehnično delovodske šole v Ptuju.
V Rušah, Guštanju, na Pra-gerskem in v drugih večjih krajih mariborskega okrožja so ustanovili tudi že stanovanjske zadruge.' Gradbeni načrt mariborskega okrožja za leto 1947 bo poleg obnovitvenih del predvideval še druge načrtne izgradnje.
B. R.
MARCH 8-15
PUBLIC AUDITORIUM
nfMEilD
FLOWER
\	ST S	-
W	Houri!
Sal. Mar. 8, opens 2 p.m. ^ All other days, 11 a.m.-l] p.m.
#	EN AKER CVETLIC . . . padajoči slapovi in globoke vode.
#	SIJAJNA RAZSTAVA VRTNIC
#	VETERANSKI DOM, popolnoma . opremljen
#	MAJHEN ZELEN VRTIC, paradiž amaterskega vrtnarja.
#	VEČ KOT ,200 RAZSTAV o planiranju, oprami, pohiitvu in okrašeni u ameriških domov.	;
REGULARNA VSTOPNINA
; ■davek vključen VSTOP. V PftEDPRODAJI
Dobijo se v cvetličarnah, pri vrtnarskih klubih in Taylor's blagajni
"Najbolj krasna predstava v lotu"
?i. marcc. 1017
ENAKOPRAVNOST
'STRAN 3
IGNAC KOPRIVEC;
7M0TIL SE JE
Anton Družovec je ostro motril mizo, na kateri je že stala velika ročka vina z nekaj kozarci ter v mislih računal, kako je treba storiti. Tam bo sedel Vinko, ki mu mora gledati v oči, da česa ne pokvari. Ta viničar je najbolj nezanesljiv, je pomislil. K njemu bom posadil Roš-karja, bivšega pismonošo, ki je bil ob nemški okupaciji občinski sluga in ki ga narodno osvobodilna oblast gleda zaradi njegovega obnašanja in govorjenja nekoliko postrani. V kotu bo Hojnik, ki je skoraj zanesljiv, ker se zaveda, da ima pašnik, ki mu ga daje Družovec v najem, zanj visoko ceno zastran tega, ker se drži Hojnikove že-larije. Ostale bo razvrstil tako, da bo imel pred očmi vse, ki so količkaj nezanesljivi. Nocoj se mu morp posrečiti omajati v vasi vpliv, ki ga ima na ljudi nova oblast, mora izpodkopati tla Osvobodilni fronti. Predaleč je že vse šlo, da bi bil gruntar, kakršen je Družovec, lahko zadovoljen. — Volitve, ki so pred vrati, morajo napraviti konec temu, da bi viničarji in želarji hoteli sedeti z njim v cerkvi v isti klopi.
. Obilen, že nekoliko prileten kmet, ki se mu je poznalo, da ni vajen pretrdega dela, je stopil k oknu, se naslonil na hrastove podboje in se zastrmel na vas, ki je ležala pod njegovo hišo. Stiskal je obrvi, kakor da bi težko mislil, si gladil sveže obrita lica, od časa do časa pa je segel z levico na nekoliko re-jen trebuh ter si ga pozibal. Izpod nizkega zaprašenega klobuka, ki se mu je spredaj privihal za spoznanje navzgor, so se mu vsulLmastni, umazano rjavi lasje, ki so se mu spuščali na vrat kot biči. Tam so se pa spremenili v nežno osivelo dlako, Ki je ležala kot snežinke na mogočnem, tolstem, z globokimi brazdami na tri dele razdeljenem vratu.
Vsa vas se mu je zdela kot pristava, ki je tam po milosti graščaka in pa zato, da zemljiškemu gospodu ni dolgčas. Zavedal se je ob takem opazovanju, da so vsi ti posestriiki — mali in veliki — v tesni odvisnosti od njega. Z modrostjo in pretkanostjo je vedel doseči to že davno prej, predeli je vedel, da mu bo ta odvisnost potrebna.
"Kaj pojdete orat za ozimi-ni, Tuni?", so ga sp^p-ševali sosedje, če se je obotavljal in ni začel orati. Dokler ni zasadil pluga v ogon on, ni šel na njivo nihče. "Kdaj boste podrli veliko seč ?" so ga obletavali kmetje, če dolgo ni poslal koscev na travnike. Nihče ni upal porušiti te navade, ki so jo na tihem preklinjali vsi v vasi, vendar jo pa na zunaj spoštovali. Kadar koli se "je kaj zgodilo, kadar koli je bilo treba kaj storiti, so prišli vaščani k njemu ter ga
vprašali za svet. Pri volitvah v krajevne odbore so hoteli izvo-rti za predsednika njega, toda ni uspel, ker mu je nekdo očital, da je bil v času okupacije preveč prijazen z nemškimi žan-darji, da je dajal hrano in pijačo rajši tem, kakor da bi jo izročil partizanom ali pa jo dal svojim viničarjem, ki so glado-vali po viničarijah. Takrat se mu je narodna oblast prvič zamerila. "Čemu bi brskali potem, kar je bilo!" si je mislil. "Kdo je pa vedel, kako se bo vse to obrnilo!"
Če je vrgel oči v grič, ki je v obliki loka oklepal vas, se je še bolj vzradostil. Tam gori po slemenu griča so stale majhne, s slamo krite koče. V njih so živeli bajtarji in viničarji. Polovica ljudi s tega hriba je bilo od njega odvisnih. Njegov obilen grunt je dajal hrano vsem. Enemu je dajal ogone, kjer si je sadil krompir in koruzo. Drugemu je dajal krmo, tretjemu pašnik, četrtemu steljo, drva itd. To jim je' računal seveda tako, da so morali vse delo obdelovati njegov grunt. Nihče teh tam gori namreč ni imel toliko svojega, da bi lahko ocf tega živel. Njegov grunt pa je bil kakor graščina, rodil je za 150 ljudi. In če bi obdelal še tiste lehe, ki so ležale neplodne v Kr-čevini, bi se lahko preživljalo še dvajset ljudi. — ;
Ti tam gori so bili mnogo drugačni od teh, ki, so živeli v vasi in bili njegovi sosedje. Na te ni vplival zlepa, na te je kričal, jim pretil, da jih požene iz bajt, da jim vzame ogone in da jim ne bo dajal pašnikov, in napravil jih je ponižne, poslušne in plahe. Kar jim je ukazal, so storili. Le viničar Vific se mu je stavil nekoliko po robu, odkar so ga izvolili v krajevni odbor in je b i 1 neljajkrat v okraju na tečajih." Toda tudi ta ni bil zmerom trden. Če ga je močno prijel, če mu je zapretil, da spodi hčerko iz službe, da mu odpove bajto in da vloži pravdo zastran tistih tisočakov, ki mu jih je posodila njegova posojilnica, in jih še ni vrnil, je Vine utihnil.
Ta večer se mora odločiti, je sklenil Družovec. Bo že videla Osvobodilna fronta, kaj se pravi graditi oblast mimo vplivnega posestnika, kaj se pravi računati na reveža, kaj se pravi, pretiti z agrarno reformo ter izenačevati bajtarja z njim, ki je dosegel, da so zgrajeni čez vso dolino mostovi,' ki je do segel, da v času okupacije ni bil odpeljan.in ustreljen nihče, razen tistih nekaj nergačev, ki so preglasno kazali svoje nezadovoljstvo z nemško oblastjo. "Kdor teh ljudi," in šel je s po-'gledom naprej po grebenu hri-I ba od hiše do hiše, nato pa tudi ' po vasi, "in kdor teh ljudi bo ' v nedeljo volil Fronto, mu od-
vzamem, kar ima mojega!" je zamrmral ter odšel tiho od okna.
Zunaj je nastajal večer. Bila je pozna jesen, brez prave lepote, brez mikavosti, kakor se mu je zdelo. Zrak je bil težak in zadušljiv, kakor da bi z obzorja pritiskal svinec na nižje' plasti. Še nebesna sinja je nekam osivela. Antonu se je zdela kakor odsev dima, ki se dviga z mogočnega požara. Nekam tesno mu je postalo pri srcu, ko je šel po sobi s tihimi koraki ter se dotipal peči. Segel je v za-peček po petrolejko, jo prižgal ter jo postavil na mizo. S škropilnice za vrati je snel rožni venec, sedel za p#č ter jel šepe-taje moliti. Zdelo se mu je, da težko moli, da težko odriva misli in pomisleke, ki se mu sproti vzbujajo in ki mu hočejo za-, dušiti priučeno molitev. Čutil je, da bo za to reč težko prepričati Boga in ga pridobiti, da bi mu pomagal, prav tako, kakor ne bo lahko ta večer prepričati delavcev, da hoče le njim dobro in se le zaradi njih hoče pomeriti na, volitvah z Ljudsko fronto. Molitev naj bi mu dala zavest, da prav in pošteno hoče in tako bo laže pridobil delavce, ki so mu s svojimi rokami in s svojimi trudnimi hrbti pridelovali kruh ter mu obdelali grunt tako, da ga zavida vse daleč naokoli. Z božjo pomočjo bi rad prepričal delavce, da je glavni greh nove oblasti v tem, ker hoče s svojim ravnanjem' do velikih posestnikov odvzeti kruh in zaslužek njim — revežem, ki že itak komaj žive. Toda, ko je pomislil, da je že tolikokrat molil preden se je kaj odločil in da ga je molitev ohrabrila, je stisnil zamaščene jagode rožnega venca trdneje med prste ter šepetal dalje,
Ko je odmolil, so jeli prihajati v hram povabljeni možje. Viničarji in kočarji so odpirali vrata nekoliko plaho. Niso vedeli, čemu jih gospodar kliče ob tako nenavadnem času. Obračun z njim so delali navadno na Janževo, ali ob novem letu.
Družovec jih je pa posajal prijazno za mizo, kramljal z njimi ter jih spraševal celo po deci, ki jo je navadno podil od svojega Voza t bičem, če je prišla blizu. Točil jim je vino ter jih silil s kruhom, ki ga je dal na mizo več kot takrat, ko je bila v vinogradu kop.
Sedeli so za mizo in pili. Vine je pripovedoval o volitvah, ki da morajo dobro uspeti. Pripovedoval je o kaplanu Čehu, ki baje hodi po hišah in pripoveduje, de so volitve za boga in proti njemu. Vine se je smejal kaplanovim izjavam, ko mu je pa segel Družovec v besedo, je v zadregi utihnil, "če pravi tako kaplan, bo najbrže držalo!" je osorno dejal Družovec ter odločno zamahnil z roko. Nato je sedel, ' nalil kozarec, si pokril obraz z dlanmi in jel govoriti.
Najprej je opomnil prisotne, kaj vse jim je doslej že dal in za kakšno ceno jim je dajal. Zahteval je od njih zatrdila, da je pošten, pravičen in uvideven gruntar, ki rad da tudi svojemu delavcu, kar mu gre. Nato je pa govoril o tem, kako je ljudstvo v času nemške okupacije upalo, da bo po vojni svobodno, sito in preskrbljeno, a vsega tega do zdaj ni. Oblast je zaprl-« človeka — njegovega brata, ki je bil vsa štiri leta župan, in je storil občini morje dobrega. Če se je družil z Nemci, ni njegova krivda. Kot župan se je moral. Končno pa, če bi ne bil župan on, bi moral biti kdo drugi i ki bi bil lahko slabši človek. Nekdo je vendar moral biti, kako bi pa izhajala občina brez župana.
Potem je oblast zaprla Brla-ka, samo zato, ker je bil zadnja štiri leta občinski tajnik. Tisto, da je vohal po občini za nezadovoljneži, ni res. Kot tajnik je moral delati večkrat popis prebivalstva. Zaprli go še Blinša, Gumzeja, Pravdiča, — same premožne kmete, ki med vojno niso delali nič slabega, če se odšteje to, da so skrbeli za občino kot blokfirerji in bauer-firerji. Kdo pa more kaj, če jim
1947 RED CROSS FUND

WE GAVE
ALLOVFR
TH NATION /
Let S Hang This Up for Keeps!
JUSTICE'S DAUGHTER SERVES SODAS. . . . Millie •Douglas, 17, daughter of U. S. Supreme Court Justipe William O. Douglas, during past five months has been working behind a fountain at an Alexandria, Va., drugstore. She says she likes the work.
HEADS NEW VET ORGANIZATION . . . Capt. Oren Lehman, New York City, nephew of former New York governor, is a prime mover in a new veterans' organi-zatioii, "Veterans for Better Government."

* 9





LOCOMOTIVES FOR CHINA ... One of the 80 locomotives - and tenders enroute to China pnder UNRRA auspices comes aboard the SS Beljeanne, specially built to carry completely erected locotnotives. Present voyage of the Beljeanne will chrry 47 of fho tendten Had lo coair/^ves.	f'
je bilo ukazano paziti, da kmetje ne bodo skrivali pridelkov, da ne bodo klali živine na skrivaj ? Izvršili so le to, kar so morali, storili so pa mnogo dobrega.
Najhujše je pa to, da nova oblast hoče udariti po siromakih, je z zaskrbljenim glasom pripovedoval Družovec. Pripravlja se baje agrarna reforma, je pravil z nekoliko ironičnim glasom. To je pa tako, je pojasnjeval, da premožnim kmetom odvzame država tisto zemljo, ki je imajo preveč. Bajtar in viničar, ki sta doslej to zemljo izkoriščala, ki sta jo dobivala pri kmetu za odslužek, sta zdaj strašno prizadeta. Kmetu ostane se vedno toliko, kolikor sam potrebuje, kočar in viničar sta pa ob ogone, ob pašnike, ob steljo in drva. Država namerava na odvzeti zemlji zgraditi tovarne, da bo uničila še to skromno srečo, ki je na vasi. Če pa ne bo zgradila fabrik, bo na podržavljenih posestvih naselila ljudi iz Bosne, Dalmacije, Črne gore, slovenski kočarji in viničarji bodo pa morali iti v Bosno in Črno goro.
Govoril je dolgo in prepričevalno. Pripovedoval je o vsem mogočnem; skliceval se je na vero, na duhovnike. Govoril je o skupnih kuhinjah, ki da jih namerava Osvobodilna fronta uvesti po vaseh, če bo zmagala. Nihče ne bo smel jesti doma, nihče ne bo smel kupovati svojih potrebščin po lastni volji, nihče ne bo mogel vzgajati svojih otrok sam, zakaj kmalu po volitvah bodo otroci poslani v Bosno v zameno za bosansko de-co. Nekaj jih bodo poslali tudi v Sibirijo, kjer jih bodo vzgojili v boljševike.
Ko je Družovec svoj govor končal, je pogledal po možeh. Vsi so imeli glave povešane, vsi so težko dihali in vsem je bral na obrazih zaskrbljenost. Začutil je, da je uspel, da je vrgel vabo pravilno. Zazrl se je v Vinca. Pričakoval je, da bo čemu nasprotoval, da bo gnal svoje, toda tudi ta je molčal. Zamišljen je strmel na vogal mize ter kimal z glavo.
"Kristus, pa so nam na tečajih pripovedovali, da gradimo svojo oblast, da bo od agrarne reforme imel koristi siromak," je očitajoče dejal Vine.
"Vsaka oblast laže!" je z nasmehom šepnil Družovec. — Zdaj je že čutil, da je zmagal, zdaj je bil prepričan, da lahko pove, kar je nameraval. Previdno je pogledal po možeh in dejal; "Pravijo, da ne bo volil nihče Fronte. Ljudstvo noče še dalj^ trpeti. Kdor bo volil Fronto, pravijo, da mu ne bo dobro." Preteče je pogledal po možeh, ki so pritrjevalno kimali. — "Tako pravim tudi jaz," je z dvignjenim glasom dejal Družovec. Kdor hoče jesti to, kar daje moj grunt, ta naj Fronte ne voli!"
Dvajset mož je odšlo pozno ponoči iz Družovčeve hiše. Molče so segli zariplemu gruntarju v roko ter mu obljubili, da razen zanesljivih ljudi ne bo nihče zvedel o tem pogovoru. Vse moštove, ki so -držali v Osvobo dilni fronti, so videli porušene za seboj. Če jih je tako preva rala, če namerava trgcvati z njihdvo revščino, če jemlje velikim posestnikom zemljo zato, da bi udarila reveža ter napravila iz njega fabriškega delavca, nočejo imeti ničesar skupnega z njo,
— "Zdaj jemljejo zemljo vele-posestnikom, potem pa bodo ustanovili državna posestva, na katarih bo kmečki človek garal," jim je pravil Vine, Zdelo se jim je, da govori pravilno. "Kje bo pa dobil Vine ogone in Jaka steljo in Matija drva, če bo Družsvcu držaVa zemljo vzela," so modrovali. "Odkar je Druževčev brat zaprt, Ao njegovi viničarji na slabem. Žena noče obdelovati grunta, ker pravi, da še ne ve, kaj se bo možu zgodilo."
V nedeljo jih je precej v vasi volilo proti Osvobodilni fron-
ti. Kb je komisija," ki je bila sestavljena iz Družovcu naklonjenih ljudi, štela volilne kroglice, se je prizibal doli od svojega hrama Družovec. Bil je v praž^ nji obleki. Mogočna zlata verižica mu je visela Čez trebuh in ikornji so mu škripali. Z vzrav-nanim hrbtom je šel proti volišču, sunil s pestjo proti oknu, da se je z ropotom odprlo ter vprašal: "Kdo je zmagal, siromak ali gruntar?" Ko ^o mu povedali, da jih ni bilo veliko za Osvobodilno fronto, se je za-krohotal, da je hrupno letelo po starem šolskem poslopju: "Jutri prevzamemo nai!" Svojemu dobremu prijatelju, bogatemu Klasu, pa je dejal bolj potiho-ma in bolj zaupno: "Mi ne bomo delili zemlje, mi bomo grunte večali. Viničarju motiko in kot v viničariji, kmetu pa zemljo in polno kupico, to je naša pravica!" Slučajno pa je ujel te besede na uho tudi Vine, osupnil je in ni kar nič mogel, kmalu pa se je s težkim korakom in z glavo uprto v tla napotil proti domu. Družovec pa je ta večer povabil volilno komisijo v svojo klet.	^
Zjutraj naslednjega dne, ko je Družovec že hotel prevzeti posle predsednika občine, pa se je pripeljal k njemu kaplan Čeh. Zapustila sta občinsko pisarno. Družovec se je praznično oblekel, zapregel par konj in oddr-drala sta čez mostove, ki so jih morali zgraditi viničarji in kočarji pod nemško kontrolo.
Vas se je tedaj zdramila. "Nekaj se je zgodilo!" je šlo šepetaje od ust do ust in lju-
dje so prihajali pred hiše. "Družovec je ušel!" je planilo po vasi in vse tja gori do viničar-skih bajt. "Ogoljufal nas je, prevaral, kakor nas je že mnogokrat in zdaj bi rad pobegnil!" je vrgel med' ljudstvo, ki se je pričelo zbirati v skupini. Za njim, za njim. On je kriv, da bo naša vas omadeževana s sramoto," je planil med ljudi Vinč, Zavihal si je rok&ve, potegnil iz gorice kol in se zapodil v dolino. Za njim so planili vsi ti, ki so životarili po viničarijah, v vasi pa so se jim pridružili Š3 drugi, "Obkoljjmo ga, hudiča! — Ne po cesti, po bližnjicah!" so kričali ter se zapodili čez potok po travnikih. Dva temna kraka sta zmerom bolj bledela in se zgubljala gori proti Sv. Trojici. Kmalu je kričanje utihnilo in le še tu in tam se je slišal zategel vrisk.
Več kot uro je manjkalo Š3 do poldne, ko se je pripeljal Družovec v spremstvu svojih viničarjev nazaj v vas. Peljali so ga pred občinsko hišo in Vine je govoril ljudem:
"Tu vpričo tega prašiča vam povem, kar nam je hotel utajiti ta: Zemlja, ki jo bomo vzeli veleposestniku bo naša. Mi jo obdelujemo in mi jo bomo imeli. Zakaj pravica je edino ena in ta se ^lasi, da je zdaj odkjen-kalo takim, ki so svojim viničarjem pili kri. Tu notri, kjer si nam hotel vladati ti, si bamp pa sami vladali. Za volitve si nas ociganil, za oblast, nas ne boš! Tokrat si se zmotil, Družovec!"
"Kmečki glas"
The EMBASSY Bar
300 W. Center St., Anaheim, Calif.
v SREDIŠČU ORANŽNE DEŽELE
28 milj od Los Angeles na Route 101 * »
. Cocktails - pivo - žganje
Izvrstna hrana •
* * #
PRIJAZNO SE PRIPOROČAMO PRIJATELJEM IN ZNANCEM TER OEllSKOVALCEM V CALIFORNIJI, ZA OBISK
Lastnika;
Si+ter in Chas. Lusin
bivša Clevelandčana
t
ZAVAROVALNINO
proti
ognju, fa+vinl, avtomobilskim nesrečam, itd.
preskrbi
Janko N. Rogelj
6208 SCHADE AVE.
Pokličite:
ENdicott 0718

SLOVENSKA KUHARICA

NOVA KNJIGA S KUHINJSKIMI RECEPTI, sestavljena po Ivanki Zakrajšek v New Yorku
JE NAPRODAJ V URADU
"ENAKOPRAVNOSTI"
CENA KNJIGI $5
STRAN 4
ENAKOPRAVNOST
4. marca 1947

PREŽIHOV VORANC;
JAMNICA
ROMAN SOSESKE
Spisan leta 1941. lik pred razpadom slar« Jugoslavije
1
(Nadaljevanje)
Njune misli so se dolgo mudile pri kruhu, ki je od vseh strani strmel vanjy.
Tedaj sta se približala njivi, kjer je rastla ozimna rž. Tja sta bila prav za prav tudi namenjena, da se prepričata, če žito morebiti le že ni godno za žetev. Rž je bila posejana na zadnji njivi ob Munkovi meji in je postajala z vsakim dnem svetlejša. Od tam se je videlo, da je že zrela, toda ko sta Bun-ka prišla do nje, sta sprevidela, da je barva žita od daleč bila nekoliko goljufiva. Od blizu se je rumenkasta sveloba njive spremenila v rahlo zelenkasto. Obširna njiva je bila pokrita z visoko, bahato rastjo, ki od težkega klasja, iz katerega je zrno kar režalo, ni mogla stati pokonci, ampak se je utrujeno nagibala ob stran.
Bunk je zgrabil pest klasja, od katerega se je pokadil rahel prah, in ga strokovnjaško opazoval. Ko da bi prvi preizkušnji še ne mogel verjeti, je zgrabil še enkrat, a tokrat globlje v njivo, in dvignil nov šop klasja pred oči.
"Hm, ni je še prehudo, jaz bi jo še pustil kak dan." je rekel nato.
Sedaj je tudi Bunkinja oprostila svojo desnico in segla po latovju. Klasje, ki ga je držala v roki, se skoraj ni razlikovalo od barve njene dlani. Naglo je izmuznila nekaj zrn, jih pozorno pogledala, nato pa jih dala v usta ter jih pregriznlla.
"Ne, zrela je," je menila potem počasi in važno. "Rž zori še v kopah."
"Torej misliš, da bi se je že lotih?"
"Kar jutri se je lotimo. Zdaj jaz še lahko kuham, potem pa ne vemo, kaj utegne priti .
V mislih je imela dan, ki ga je že v vseh občutkih pričakovala.
"Da, nato se je tudi treba ozi-• rati," je odgovoril Bunk z zmedenim glasom, medtem ko je bil glas žene čist in jasen, čez nekaj časa je pristavil:
"Koliko je pa sodiš?"
"Pet in dvajset birnov je je lahko," je odgovorila žena.
Možev obraz je pokril zadovoljen nasmeh; tudi on je cenil toliko pridelka. Nekajkrat je globoko vzdihnil, potem pa dejal s slovesnim glasom:
"Kruha nam, hvala Bogu, ne bo treba kupovati ..."
Še tisto popoldne je Bunk letal za žanjicemi.
Drugi dan je želo na Bunkovi njivi šest žanjic. Bunk jih je hotel dobiti še več, toda štiri, ki so bile naprošene, niso prišle, ker 80 isti dan želi še pri nekaterih drugih kmetih. Prišle so Dovganočka, Mudafova hči, Gradiška hči, stara Pemjica, stara Munkinja in Gačnikova bajtarica. Ker pri Munku še niso želi, bi morala popoldne priti še Munkova dekla. Rž je bila nenavadno dolga in težka, zato je niso kosili, temveč so jo po Gtari šegi želi in sproti skladali v kopice.
Dan je bil lep in vročina je začela že zgodaj pripekati. Na nebu ni bilo nobenih oblakov.
obzorje je bilo od vročine skoraj motno in je proti poldnevu začelo na zahodu na lahno drhteti. Zrak je bil že od jutra nasičen in nepremičen. In že takoj zjutraj' je Bunk dejal:
"Ne vem, če bo danes ves dan vzdržalo ..."
Pri delu pa so kmalu pozabi-i li na vreme. Ženske, ki so skra-ja na vso moč hvalile lepo rž, so zaradi vedno večje vročine pozabile tudi na to hvalo. Druga poleg druge sq v široki vrsti rile v žito in kmalu se je na njivi pokazala zaplata rjavega strnišča, ki se je počasi večala. Ker je bilo žanjic premalo, niso mogle vzeti cele njive hkrati, temveč le dobro polovico. Iz tega pasu kmalu ni bilo slišati drugega kakor ostro sršen je srpov in šelest slame. Žanjice so se enakomerno zaganjale v nizko, rumenkasto valov je pred seboj, se enakomerno pripogibale, enakomerno vezale snopovje in ga v enakomernih kretnjah odlagale v vrste za seboj. Strnišče se je naglo razgrevalo in iz žanjic je začel curiti ostro dišeč znoj. Nebo je postalo svinčeno-sivkasto, po njem je žgoča sončna krogla potovala z neusmiljeno počasnostjo.
Tudi Bunka, ki je skladal snopje v kopice, je vročina neznansko mučila. Navzlic temu pa le ni mogel odvrniti pogleda od vrst, ki so rastle za žanjica-mi. Dovganočka je bila brez dvoma najboljša žanjica, kajti za njo je ležala najdebelejša vrsta. Res je, kar so trdili ljudje; če je ženska dobra za svojo reč, je dobra tudi za druge stvari. Takoj za njo je prišla njegova mati, stara Munkinja, ki kljub starosti in zgaranosti ni veliko zaostajala za Dovganočko. Dekleta, kakor sta bili Mudafova in Gradiška, sta se sicer vidno mučili, a takih kupov nista mogli nažeti kakor prvi dve. Mlada kost stari pač ni kos. Stara Pernjica se je na vse pretege trudila, da bi ostala vštric drugih, a vrsta za njo je bila najtanjša.
2e proti poldnevu je postalo soparno in žanjice, ki so se že komaj premikale, so trdile, da to ni prava vročina. Ta sopara je bila tudi kriva, da žanjice skoraj niso mogle jesti, čeprav je bilo kosilo dobro in mastno. Zato pa jih je začela mučiti neznosna žeja. Po kosilu je postajala sopara vedno težja in žanjice je pričela napadati omotica. Šest ur so se že pekle na razgretem strnišču, iz katerega se je začel dvigati vijoličast, žgoč prah. Od gozda sem je sicer vabila hladna senca, toda ta očesna vaba jih je še huje žga-la. Abotno je bilo sedaj misliti na senco; na oddih; bil je isti hudi čas, ki ne pozna usmiljenj^ čas žetve.
Soparna plast je vedno teže legala na jamniško kadunjo in vsa pokrajina, ležeča med zastrtimi obzorji, se je vidno mrtvi-čila. Naposled je vse otrpnilo. Oči žanjic, ki so komaj mežur-kale, so sem ter tja vprašujoče zastrmele kvišku proti nebu, ko da bi jih mučil daljni strah. Naenkrat je stara Munkinja obstala kot okamenela in iz nje-
-aggi
ZA ZANESLJIVO ZAVAROVALNINO
proli OGNJU—NEVIHTAM—AVTO POŠKODBAM,
ITD., pokličite
JOHN ROŽANCE
T undu EAST SHORE REALTY 00^778 E. 185 St.
na uradu: IV 6561 — na domu: KE 3662
Takojnih ust je prišel suh glas: "Kaj pa je tam . . . ?"
Vsi so pogledali proti severo-zapadu, kamor je bil obrnjen njen obraz. Na koprenastem obzorju so bili komaj vidni obrisi široke gore, ki se je zdela prosojna in še enkrat tako daleč, kakor je bila v resnici, štiri žanjice so takoj n{ito rekle vse začudene:
"Saj ni nič ... "
Dovganočka in Bunk pa nista mogla odtrgati oči od severo-zapala. Z Munkinjo vred sta oba zapazila na temenu gore slaboten, komaj viden podol-gast ris. Le najbistrejše oči so ga mogle opaziti. Munkinja, ki je dobro vedela, kaj to pomeni, je še enkrat vprašala:
"Kaj pa je to... ?" Dovganočka ni rekla nič, temveč se je sklonila k zemlji in pričela naglo žeti, Bunk pa je dejal s tujim glasom:
"To je svinja ..."
Bilo je nemogoče spoznati, če misli na goro istega imena, ali pa na kaj drugega. Tedaj ura še ni bila dve. Želi so dalje. Ko' je Bunk čez minuto ali dve spet pogledal proti severo zapadu, se mu je zdelo, da je belkast ris izginil v motnem obzorju. Toda nadaljnji dve mi nuti sta zadostovali, da se je na istem mestu pokazal razločen, bel oblaček, edini na širnem obzorju. Sedaj so ga mogle videti tudi tiste žanjice, ki prej slabotnega risa niso zapazile.
Oblaček je rastel nenavadno hitro; čim večji je postajal, tem nagleje je spreminjal tudi svo jo pohlevno belo barvo. Kmalu je goro, iz katere se je nevidno rodil, že popolnoma zakril in njegov trebuh je začel temneti. Zanjicam je bilo zdaj že jasno, da nosi Ablak v sebi dež. Vidno je naraščal, in ko je zakril očem najprej goro, je potem zastrl že velik del koprenastega obzorja. Vendar se je še vedno držal gore. Bunk je s hlastnimi pogledi meril daljni oblak, potem pa je dejal z glasom, polnim upanja:
"Mogoče bo šlo pa na Nemško .. . ?"
In kakor z Bunkove njive, tako so oblak s strahom v očeh opazova||i^>tudi z neštetih drugih jamniškiS, podjunskih in obdravskih njiv. Na južni strani oblaka so ljudje vzdihovali kakor Bunk,:
"Mogoče bo šlo pa na Nemško . . . ?"
Na severni strani oblaka, na Nemškem, pa so ljudje vzdihovali:
"Mogoče bo šlo pa na Slovensko . , .
(Dalje prihodnjič)
leto. V proslavo papeževega rojstnega dneva so v Vatikanu bile razobešene zastave.
Obenem je pa^ž proslavil tudi sedmo-letnico svoje papeške službe.
Dela za ženske

Razno
VAŠI ČEVLJI
BODO ZGLEDALI KOT NOVI, ako jih oddaste v popravilo zanesljivemu čevljarju, ki vedno izvrši prvovrstno delo.
Frank Marzlikar
16131 ST. CLAIR AVE.
JOHN ZULICH INSURANCE AGENCY 18115 Neff Rd„ IV 4221
Se priporočamo rojakom za naklonjenost za vsakovrstno zavarovalnino.
2 ZAPOSLENI ODRASLI OSEBI
želita dobiti v najem 4 do 5 sob. Morata imeti pred 15. marcem. Kdor ima za oddati, naj pokliče SU 2199 po 6. uri zvečer.
želim kupi+i
mesnico. Kdor ima naprodaj naj pokliče EX 4029.
restavracija na prometnem kraju v tovarniškem distriktu. Oddajte vašo ponudbo danes. Pokličite lastnika na EX 3377.
Posluga
POMOČNICE ZA URADNIŠKI LUNČ ROOM
Delajte v čistem, prijetnem ozračju.	'
Morate biti vešči angleščine
Samo čedne, snažne in vešče žene v starosti 20 do 39 let se naj priglasijo.
DOBRA PLAČA Dobi se obede in uniforme
Dela za ženske
Founiain & Counter dekle. Izkušnja ni potrebna. Nobeno delo ob ve-Cerih ali nedeljah. Tedenska plača. Heights Pharmacy, 1807 Lee Road
OPERATORICE šivalnih strojev;
izurjene. Plača od ure.— Cleveland Tucking and Pleating Co., 2530 Superior Ave.
HIŠNO DELO in običajna kuha; za ostati preko noči, nič pranja; 2 šolska otroka in dete. Prosta 2 dni. Priporočila. WE 9820.
HIŠNA DELA
in kuha; mora imeti rada otroke; dobra plača, soba in kopalnica; pri Rapid poulični. — DR 1147.
HIŠNA DELA
nov dom; vsi moderni pripomočki. Mora imeti priporočila in ostati čez noč. Izvrstna plača. — FA 5024.
HIŠNA DELA—nič pranja, stroj za pomivanje posode; nov dom; prednost ima ženska med 20 in 40 letom. Dobra plača. LO 3053.
Dela za ženske
HIŠNA OPRAVILA—nič pranja ali kuhe! pomagati pri varstvu otroka. Dober dom in dobra plača. YE 6786
ZA VARSTVO
2 otrok, v starosti 7 in 8 let, v zameno za sobo in hrano. OR 7348
Dekleta za Soda Fountain, Zgodnji ali pozni šift; t.edenska plača, obedi in uniforme. Zglasite se pri poslovodji.
Shapero Drugs — Hotel Cleveland
ŽENSKE
od 16 do 45 let za podnevni šift; nad 21 let za nočni šift. Bench assembly; snažno delo. 45 ur tedensko
Kirkwood Commutator
, 1345 CARNEGIE ah pokličite Mr. Clym—0505
Zglasite se pri
THE OHIO' BELL TELEPHONE CO.
Soba 901
700 Prospect Ave. »♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦
SPOR GLEDE DARDANEL GRE PRED KONFERENCO
ANKARA, 2. marca.—Turški politični krogi verujejo, da bo vprašanje Dardanelov verjetno prišlo pred konferenco ministrov za zunanje zadeve, ki se bo vršila v Moskvi tekočega meseca.
PAPEŽ 71 LET STAR
VATIKAN, 2. marca.—Papež Pij XII je danes izpolnil svoje 71.

•	Earrinc Biekt I
•	Plexl-Glats L Wriif # Bands
•	Safety Look Is Pin Backs i
•	Novelty | Billions 1
•	Soqulns ^
•	Beads
•	Snapon S Earring ?! Backs ^ CempJelt g
Horn* Sewing # Supplits 0 FREE i PARKING 1
Oddajte vaša naročila sedaj za ce-mentirane dovoze, kleti, pode in pločnike. 27-letna izkušnja. Joe Nero. LO 4199—LO 1604
Najeinite nov truck. — Sami ga vozite; stakes, panels, selitveni trucki; lokalno ali za na dolgo distance. 18501 Nottingham. KE 2608.
V VAŠO UDOBNOST ZADELAJTE
VAŠE DVORIŠČE čist, suh les. Železnina iz kovine, žica za mreže iz brona.
3 leta za plačitev E. C. ANDREWS CO. 1737 Euclid Avenue Builders Exchange
SCOTT'S GARAGE
Popolna mehanična posluga na vseh izdelkih avtov; popravimo ogrodje, barvamo in varimo; popravimo clutch, zavore, motorje in baterije ter prider»o z vlačilcem po avto. 8714 QUINCY AVENUE GA 0226
STEVENAUTO SERVICE
Frame, Axle and Wheel Alignment
Kolesa balanciramo in izravnamo. NUDIMO 24-URNO PQSLUGO Z VLAČILCEM ' 965 E. 140 St.. PO 7970
SHORTY'S GARAGE
Splošna avtomobilska popravila na
zavorih, clutch, bateriji, motorju. , Odprto ob delavnikih do 9. zv. ob nedeljah od 9. zj. do 4. pop. 3037 EAST 123 ST--WA 3777
Zemljišča
SEMl-BANGALOW—okrog 6 akrov zemlje;
Broadview in Royalton. 7 sob, 5 zgoraj, 2 spodaj, 2 garaži, hlev, kokošnjak. Okrog $12,000. LAKEWOOD REALTY—LA 2110.
GOSTILNA NAPRODAJ
D 2 in D 3 licence; na južno-zapadni strani. Fina oprema. Se mora prodati ta teden.
NAWROCKI REALTY 3680 E. 71 St.. BR 1414
HIŠA NAPRODAJ ZA ENO DRUŽINO
6 sob v lepem kraju blizu bule-varja. Vpraša se pri lastniku na 13309 Darley Ave., ali pokličite GL 7712.
GARFIELD HEIGHTS
za eno družino; 6 soU vse moderno, preproge,,2 garaže. Se lahko vselite v 30 dneh. Blizu tržišča. — Cena $10,300.
W. NAWROCKI Broadway in E. 71 Si.. BR 1414
NOV, ZIDAN COLONIAL—6 sob; garaža;
zimska okna; krasna okolica; na 20001 Beachview Rd., vogal Forrest Hill, od Grand Blvd. pri E. 200 St. in Euclid Lastnik. KE 8288.
ZA TAKOJŠNJI PREVZEM—zidana hiša za 1 družino, 4 leta stara na lepi cesti od Maple Heights Blvd. 3 spalnice, avtomatična gorkota na plin; cementiran dovoz zimska okna. RA 4555.
MONTERSKE NAPRAVE
popravimo in inštaliramo nove naprave za parno gorkoto ter tanke za vročo vodo. V zalogi imamo vsako vrstne komade za popravila.
Pokličite kadarkoli. HE 7943

Zemljišča
Dom in dohodek
St. Clair-E. 32 St. Zidano iz kamna; poslopje s 10 sobami za 2 družini; 2 garaži; nizki davki, nobenega "lease." Za takojšnji prevzem. Vaša prilika za biznes in dom na enemu mestu. Pokličite
MISS WESTROPP
FOLDENAVER CO. FA 3100 — FA 9500
ZA I DRUŽINO
v prvovrstnem stanju; na Taft Ave., 6 sob in kopalnica; beneški zastori in preproge. Ognjišče, cementiran dovoz in garaža. Cena znižana za $500. Hišo si morate ogledati, da vam ugaja.
Jos. F. Krizek Realty
SK 0494
Vprašajte za Mr. Michaels
ob večerih DI 8024
SUPERIOR, 5820-22; trgovina in stanova nja.
6701-3 Wade Park Ave.; 2 za 2 druž. vsaka^ 1253 E. 59, St., za 2 družini, lesena, in 1256 E. 60 St., za 2 družini zidana moderna hiša na eni loti.
1735 E. 45 St., za 4 družine,' lesena, 2 druž 1410-12 E. 57 St., 2 družini in za 1 druž., l6S6n&
2387-89 E, 38 6t., za 4 družini, lesena. 2205-7 E. 46 St., 2 po 4 družini, leserie. 3392-94 E. 49 St., trgqvina in stanovanja. Cena na vseh posestvih je bila znižana. Oglejte si jih in me pokličite. VABI SE BROKERJE. m. m. REISS	PR 5722
'Oddajte vaše posestvo v prodaj nam za hitro in zadovoljivo poslugo
HARRY DECKER REALTY 3184 W. 25 St. — FL'4510
Blizu Lexington Ave.
E. 57 St., za I druž. 7 sob; v prvovrstnem stanju.
Mesečna najemnina $80; s pohištvom, $7,500.
E. Friel
BROKER LI 8857
GARAŽA NAPRODAJ
Vključena je popolna oprema in posestvo; Cadillac Tow Truck kot nov; Bear frame in axle machine; dynamic wheel balances; vsa oprema za popravo motorjev, 2 električna varilca, 2 acetylene varilca, 2 težka truka, 1 Mack 1940, 2-tonski dump truck in 1 Diamond T IVž tonski z stake body truck. V biz-nesu 11 let.
SERVAL GARAGE 10712 St. Clair Ave.
GL 2636
OGLAŠAJTE V-
"ENAKOPRAVNOSTI"
KUHARICA ali pa kuh; želi se, da tu ostane preko noči. želi se tudi pomoč v kuhinji. Rocky River. Tedenska plača. — ED 2758.
STAREJŠA ŽENSKA za družbo vdovi z dvema otrokoma, 5 in 7 let stara. Da bi ostala čez noč in ki želi raje dober dom kot visoko plačo. — PO 2299.
ŽENSKA
za varstvo dveh dečkov, šolske starosti; in za oskrbo doma. CL 3923.
STROJEPISKA
splošno pisarniško delo; 5-dnevni tednik. Tedenska plača; pri Broadway poulični.
INNIS-SPEIDEN & CO. 2775 Pittsburgh Ave.. CH 6345
DICTAPHONE OPERATORICA in DITTO OPERATORICA-KLERKINJA
stalno delo v prijetnem okolišu na zapadni strani.
Mr. Judkins ME 2211
Dela za moške

PlR*er< 8c Plate"* H^'loers Polishers — Buffers Dobra nlača Thn Lorence Platinq Co. 3134 E. 91 St., ali pokličite RA 4870
RADIAL DRILL PRESS OPERATORJI FITTERS "ARC WELDERS"
45 UR TEDENSKO Plača od ure
LEWIS WELDING AND ENGINEERING CORP. Bedford, Ohio
ZA PREKLADANJE TOVORA
Nickel Plate tovorno skladišče E. 9th St. in Broadway
Plača 93 %c na uro Cas in pel za nad 8 ur
Zglasite se pri Mr. George Ji Wulff
Nickel Plate R.R. Co.
E. 9th & Broadway
TAPCO
POTREBUJE
Hišnike Težake Nakladalce za forneze
Prosilci morajo biti pripravljeni delati katerikoli šift DOBRA PLAČA OD URE
Thompson Products Inc.
23555 Euclid Ave., Euclid, O.
Strezajka
nad 21 let stara dobi stalno delo za podnevi.
Vpraša se na 390 E. 156th ST.
SNAŽILKE za nočno d^lo v laboratoriju in uradu
stalno delo; skupinska zavarovalnina; počitnice s plačo. Nahaja se blizu Euclid'in E. 105 St. poulične.
The Harshaw Chemical Co.
1945 EAST 97th ST. CL 6300
COMPTOMETER OPERATORICA
IZURJENA ZA PAYROLL Tedenska plača
Fairmount Tool & Forging Company
10611 QUINCY AVE., GA 4312
MR. STARNER
Dela za moške
BUFFERS & POLISHERS; delni čas; visoka plača od ure in komada NATIONAL PLATINO 2790 Grand Ave., GA 5110
TEŽAKI—neizurjeni; 30 do 45 let stari. Visoka plača od ure — KEMET LABORATORIES 11901 Madison
A l MEHANIK
mora biti izvrsten popravljač prednjih delov avta. Tudi A-1 body man; samo izurjen delavec se naj priglasi. SHAKER GARAGE 12808 Woodland Ave.
KROJAČI
Izkušeni, -r- Plača od ure. Stalno delo.
CANNON TAILORING
E. 2nd St. Clair — CH 4990
KURJAČ IN NOČNI ČUVAJ
DOBRA PLAČA
The Japan Co.
5103 LAKESIDE AVE. ali pokličite Mr. Thomas, HE 5153
STAVBINSKI DELAVCI MIZARJI — "TALLY MEN" Plača od ure Nadurni čas in mesečni bonus INDEPENDENT LUMBER Co! 19620 Nottingham Rd., IV 2000
VOZNIK LAHKEGA TRUCKA
za razvazanje; stalno delo za zanesljivega moškega. Plača od ure. EX 6973
POMIVAč AVTOV
izurjen; provizija; povprečna $45 do $50 tedensko. CANFIELD SERVICE 2230 Lee Rd., FA 9681
boring MILL DELAVCI za nočno delo. Plača od ure; na zapadni strani. Proenix Machine Co., 2711 Church Ave.
SHAPER OPERATOR
za nočno delo. Radial drill press operatorji. Morajo imeti lastno orodje in si postaviti sami delo. 45 ur tedensko. Visoka plača od ure
YODER CO.
5500 WALWORTH __ ME 0520
INŽENIRJI IN DESIGN DRAFTSMEN
' IZBORNA PRILIKA; OMEJENO ŠTEVILO SLUŽB JE NA RAZ-POLJ^GO ZA INŽENIRJE, IZURJENI V STAVBINSKEM, ELEK-TRIČARSKEM IN PRESSURE VESSEL DELU.
Z znanjem orisbe dela; dolgo trajni program z priliko za napredovanje.
Pišite ali pokličite Chemical Plant Division
BLAW KNOX CONSTRUCTION CO. 5001 Baum Blvd., MU 1200
p. O. BOX NO. 5087 — PITTSBURGH 6, PA.
NA PISMA SE TAKOJ ODGOVORI