‘MNOM
60090201 ™
W	1 0 Št. 135 i:ua5'!ie;ci
UVI IM /\T*~ *'
ArMOL. j
-cvOfed 24 mogglo ] - Td. 0481/533382
MTM H HHKTB	čEDAD ~UL Ristori 28 ~Te1,0432/731190
itu 13. ^NSKI
-ONJA KN.iI^HTCA
AR JA	F „132
UCUR ' 1
«• }••;	.. omU/7796600
5. do )ber-sep-)ve-»a v 'ko.
!Q-
Hranilna pisma
Varn i koraki vašega gospodarjenja
f
y lirah dola f
(lli marcih
Bojan Brezigar
»Mi smo tu« je bilo ge-sl° veBke manifestacije, ki smo i° Slovenci v Italiji enotno priredili na go-nskem Travniku na današnji dan pred natanko nesetimi leti. Na tisoče pripadnikov nase manjši-ne, vec kot deset tisoč, se nas je takrat zbralo in z vso mogočnostjo postavilo . ievo po priznanju pra-ki nam jih daje Ustava m nam jih država odreka.
Ta zahteva je danes še Kako aktualna. V desetih enh se stanje naše manjšine ni izboljšalo. Država je sicer s finančnimi prispevki prispevala k pre-mostitvi akutne krize nekaterih slovenskih kul-nnnih ustanov, to pa je tu-o! vse. O zakonu za globalno zaščito ni govora in besedilo, ki nam ga je ponujala prejšnja vlada, je bi-0 Se slabše od besedila, ki 8a je vlada sestavljala pred nesetimi leti. Slovenci v videmski pokrajini ostajajo slej ko prej nepriznana skupnost. Medtem pa se odtujevanje slovenske zemlje in asimilacija neizprosno nadaljujeta tudi na rZeskem in Goriškem.
To je v skopih besedah S ^..slovenske manjšine v Italiji deset let po Trav-?nku. Na pragu druge ita-ijanske republike torej tnrpe nikakor ni spodbudno in časi nam ne obetajo me dobrega.
. tem se seveda upra-vičeno sprašujemo: kaj pa !• Ali je slovenska enjšina kos sedanjemu stanju? Kako mu kljubuje? v Zal odgovor na ta vprašanja prav tako ni Podbuden. Stanje sloven-L..Manjšine bi lahko uvr-nti nekam med apatijo in vrtičkarstvo. Med preda-ostjo v usodo in tihim a^nnjem na razvoj dogodkov na eni strani ter ,aP»anje v ozkost ideo-ke, kulturne ah socialne entitete oziroma pripad-°sti na drugi. Tako seve-a ni ua0g0Ce govoriti o ~ianjšiiLi kot subjektu, am-Pak kvečjemu o manjšini °t skupJtu drug od dmge-ga oddaljenih subjektov, bo?«* Škatel, ki med se-1 ne komunicirajo. In se ^re?e^aj° o primatu ter odrujejo o tem, kdo ima Prav.
pa čas neizpro-
u.^d desetimi leti smo taW° sP°rom, ki jih tudi . at ni manjkalo, enotno .množično dokazali ^.prisotnost.
, Mi smo še vedno tu, to res. To vsak dan doka-jBemo. Vendar je tPrašanje, ali bi bili tudi anes sposobni to dokaza-eil^|02ično in predvsem *
VCUMU - Ul. KOIUIIZO- ItM, lXOZ//OI IVU_
j300 UR	PETEK, 20. MAJA 1994
RIM / IZID GLASOVANJA V ZBORNICI 2E VNAPREJ DOLOČEN
Opozicija potrdila ostro nasprotovanje vladi
Po glasovanju v senatu hud spor v Ljudski stranki
RIM - Po glasovanju v senatu, kjer je Silvio Berlusconi prodrl s pičlo večino dveh glasov, se je diskusija o zaupnici presedla v poslansko zbornico. Ker v spodnjem domu Kartel svoboščin razpolaga s trdno večino je debata izgubila »čar« napetosti in pričakovanja za izid, pridobila pa na razčlenjenosti razmišljanja.
V to smer je šel prvi di-skutant, tajnik Severne lige Umerto Bossi, ki je - kot protiutež splošnosti Berlusconijevega programa -
pikolovsko navedel vse cilje, ki naj bi jih zasledovala vlada. Odločen ne vladi je ponovil tajnik SKP Fausto Bertinotti in ostro kritičen je bil tajnik DSL Achille Occhetto. Na problem avtonomije Doline Aoste je osredotočil svoj prispevek poslanec UV Luciano Caveri, ki je tudi zahteval udejanjenje ustavnega načela o zaščiti jezikovnih manjšin.
Razprava v zbornici se bo končala drevi z izglasovanjem zaupnice Berlusconijevi vladi. Medtem
Berlusconi je čestital Giorgiu Napolitanu po njegovem posegu (Telefoto AP)
pa je v ospredju medijske pozornosti spor v Ljudski stranki, ki je posledica sklepa štirih njenih sena-
torjev, da omogočijo rojstvo Berlusconijevi vladi. (VT)
Na 2. in 3. strani
SPOPAD NA BALKANU
Francija grozi z umikom svojih vojakov iz Bosne
13. junija zadnje srečanje kontaktne komisije za BIH
SARAJEVO - Srbsko topništvo je včeraj obstreljevalo Tuzlo, Travnik, Zenico in Bugojno in se očitno ni prav nič menilo za opozorila Zahoda (predvsem Francije, Španije in Velike Britanije), da bo umaknil vojake iz sestave mirovnih sil v BiH, če njihova mirovna prizadevanja najpozneje do sredine prihodnjega meseca ne bodo uspešna.
»Ce sprte strani niso pripravljene končati
sovražnosti, ne vidim razloga, da bi naši vojaki ostali v Bosni,« je bil odločen francoski zunanji minister Alain Juppe, ki je za 13. junij napovedal zadnje srečanje predstavnikov tako imenovane kontaktne skupine za BiH (sestavljajo jo predstavniki ZN, ZDA, Rusije in EU) pred dokončno odločitvijo o nadaljnjih akcijah oziroma umiku vojakov iz BiH. (Agencije)
Na 19. strani
TRST / PODKUPNINE
Obtoženci priznali krivdo kaznovali pa so jih pogojno
h
TRST - V enem sa-. mem jutru, v nekaj urah, z dogovornimi in pogojnimi kaznimi, je sodišče izreklo svojo besedo o nekaterih velikih podkupninskih aferah, ki so svojčas pometle z večino tržaškega vodilnega političnega razreda in med ljudmi zbudile pričakovanje, da je vendarle mimo obdobje ropanja družbene lastnine in pokvarjenosti. Dolge in zapletene preiskave o podvodni napeljavi, o čistilni napravi, o silosu, o obnovi muzeja Re-voltella, ki so na zatožno klop pripeljale vrsto vidnih osebnosti (Se-ghene, Tripani, Coslovi-ch, Carbone itd.) pa so svoj epilog imele za zaprtimi vrati, skozi katera občinstvo ni imelo
vstopa. Obtoženci so namreč sprejeli zahtevo, da vrnejo to, kar so si prilastili, in tako so se njihovi odvetniki lahko pogajali in dogovarjali o višini kazni. To pa obenem pomeni, da so obtoženci priznali svojo krivdo. Resnica je torej prišla na dan, drugo vprašanje pa je, koliko je s takim postopkom zadoščeno pravici.
Sodnih obravnav s tem seveda še ni konec. Nekateri obtoženci se morajo spet vrniti na sodniške hodnike (Cer-nitz, Carbone, Richetti, Cividin itd.), poleg tega naj bi bile še v teku nekatere druge preiskave, in sicer o hitri cesti, stadionu upepeljeval-niku.
Nastrani 5
OBLETNICA, NA KATERO NE SMEMO POZABITI
Deset let po Travniku
Včeraj je poteklo 10 let, kar smo se Slovenci zbrali na Travniku, da bi dokazali svoj obstoj in zahtevali uresničitev pravic, ki nam jih jamči italijanska ustava. Obletnici bomo posvetili tri strani v nedeljski številki Dnevnika (Foto D. Križmančič)
NOVA GORICA / POMEMBEN KULTURNI MEJNIK
Odprli najmlajše ledališče v Sloveniji
NOVA GORICA - Sinoči je Nova Gorica stopila na prag novega zgodovinskega kulturnega mejnika. Odprli so namreč novo gledališče - prvo v Sloveniji v tem stoletju. Slovesnosti so se udeležili slovenski igralci, gledališki delavci iz domovine in sosednjih držav, pa tudi najvišji predstavniki posvetne in cerkvene oblasti. Po slovesnem odprtju in blagoslovu so v novi dvorani uprizorili dramo Dominika Smoleta Krst pri Savici. (V. C.)
Foto: Ferrari / KROMA
Danes v Primorskem dnevniku
Spet srečanje o Kraškem parku
Na Deželi je bilo včeraj živahno in tudi polemično soočanje med predstavniki uprave in kmetijskih združenj. Govor je bilo o vprašanju Kraškega parka.
Strane
Tržič - Smrtna nesreča na avtocesti
Tržaški podjetnik Dano Zardi je izgubil življenje v prometni nesreči, na avtocesti A4, kaka dva kilometra od izvozne postaje pri Moščenicah
Stran 9
»»Goričan v Parizu« v nedeljo v Trstu
V nedeljo zvečer bo v tržaškem gledališču Miela s celovečernim koncertom nastopil mladi goriški pianist Miran Devetak.
Stran 11
Rodil se je
telekomunikacijski velikan
Včerajšnji občni zbor delničarjev družbe Sip je prižgal dokončno zeleno luč za združitev petih državnih družb s področja telekomunikacije in torej za rojstvo velikana Telecom Itaha, ki bo šesta tovrstna družba na svetu.
Stran 27
RIM / POTEM KO SO ŠTIRJE NJENI PREDSTAVNIKI OMOGOČILI ZAUPNICO
RIM / KONVENCIJA LEVICE
Znotraj Ljudske stranke vse bolj vroča polemika
»Suspendiranih« pa za zdaj ne bodo izključili iz stranke
Brez programa je levica nemočna
Potrebno je oblikovanje vlade v senci ki naj se stalno sooča s sedanjo večino
RIM - »Med sejo skupine je napovedoval, da bo Berlusconi že videl, kako ga bo nabrisal, sedaj pa...« Tako je senator Romualdo Coviello, eden od najbolj prepričanih zagovornikov opozicijske politike Ljudske stranke z zagrenjenostjo komentiral »izdajo« strankarskega kolega Vittoria Cecchija Gorija, ki je po dopoldanski seji nenadejano odletel v Cannes, da bi sledil mednarodnemu filmskemu festivalu.
Coviellov izbruh je le najbolj barvit odraz drame, ki jo preživlja Ljudska stranka, potem ko so v sredo zveCer Štirje njeni senatorji zapustili dvorano in s svojo odsotnostjo dejansko omogočili, da je vlada Silvia Berlusconija dobila zaupnico. V stranki se je vnela še bolj vroča razprava od tiste, ki je bila uvod v glasovanje o zaupnici in ki je razdvojila naslednike Krščanske demokracije.
Strankino vodstvo je ukrepalo hitro in z odločnostjo, ki Krščanski demokraciji ni bila poznana. Le nekaj minut po glasovanju je predsednica stranke Rosa Russo Jervolino sporočila, da je vodstvo suspendiralo štiri senatorje, disciplinski ukrep pa je včeraj zjutraj potrdilo vodstvo senatorske skupine. Prihodnji teden bo vodstvo na posebni seji poglobilo to vprašanje in po pogovoru s štirimi »odpadniki« ukrepalo. Govori se celo o možnosti izključitve, ko bi se pokazalo, da politične izbire štirih parlamenta-
rec niso v skladu s politiko strankinega vodstva.
Senator Cecchi Gori včeraj ni bil dosegljiv, ostali trije pa - Luigi Grillo, Tommaso Zano-letti in Salvatore Cusu-manno so v pogovoru z novinarji potrdili, da se ne kesajo, čeprav so zagrenjeni zaradi suspenzije. Branili pa so se vsekakor s trditvijo, da so jim solidarnost izrazili številni volilci in člani Ljudske stranke, samo vodstvo naj bi bilo sovražno razpoloženo do njih. »Potegnil si nas iz kaše, tako so mi rekli trije kolegi, ki so sicer volili v skadu s sklepom vodstva,« je novinarjem dejal Grillo.
Zelo ostra je bila s štirimi senatorji voditejica levega krila Rosy Bindi, ki je dejala, da sploh ni spala ob misli, da »smo mi omogočili Berlusconiju zaupnico« in je pozvala Grilla in njegove somišljenike naj odstopijo.
Z nasprotnega brega pa se je oglasil koordinator Ljudske stranke v Lombardiji in predstavnik desnega krila Roberto Formigoni, ki je obsodil suspenzijo, saj so po njegovem mnenju »štirje senatorji zavzeli stališče, ki bi ga bila morala vsa stranka«. »Bog nam je naklonil tako priložnost, bili bi lahko jeziček na tehtnici in imeli svojo politično vlogo, a jo zapravljamo,« je poudaril Formigoni.
Predsednica Rosa Russo Jervolino je s šalo skušala razbliniti nekoliko napetosti. »Zaslišali bomo štiri senatorje, ne bomo pa jih mučili,« je dejala novinarjem in dodala, da je bila suspenzija neizbežna, ker je vodstvo moralo pač dokazati, da obstaja in ukrepa. Načelnik poslanske skupine Benia-mino Andreatta pa je pripomnil, da suspenzija še ni izključitev, pogo-
vor s štirimi senatorji pa naj bi pojasnil, ali nameravajo ostati v stranki in delovati v skladu s kolektivno sprejetimi sklepi ali pa se bodo vsaki opredeljevali na osnovi osebnih izbir. »Nismo mešana skupina, to mora biti vsem jasno,« je dejal Andreatta.
V nekdanji Krščanski demokraciji kot izrazito medrazredni stranki, ki je vključevala desnico in levico, je bilo bolj ali manj prepirljivo sožitje med različnimi dušami pravilo. »Beli kit«, ki je bil trdno zasidran v centru, predvsem pa je imel največ vzvodov oblasti, je z višine več kot 30 odstotkov glasov lahko vključeval vse te duše in brez prehudih težav prenesel tudi osebne odločitve. Ljudska stranka s svojimi desetimi odstotki in brez vzvodov oblasti tega ne more.
Pred kongresom, ki je predviden za začetek julija, se kopja med različnimi krili lomijo. Zaenkrat vsaj z besedami ni še nihče - niti štirje »odpadniki« - prisluhnil sirenam, ki se oglašajo iz Krščanskega demokratskega centra (krilo, ki je zapustilo KD, ko je Mar-tinazzoli spremenil Krščansko demokracijo v Ljudsko stranko) in vabijo k združevanju skupaj s tistimi, ki so zapustili Segnijeve paktiste, ter k oblikovanju močnejše stranke, ki bi se vključila v vladno koalicijo. Po evropskih volitvah - še zlasti če bi Ljudska stranka doživela nov' pekoč poraz - pa se lahko marsikaj spremeni. (VT)
RIM - »Prepričan sem, da sedanja vlada ne bo trajala vseh pet let zakonodajne dobe. Njena protislovja bodo eksplodirala veliko prej, progresisti pa morajo tedaj biti že pripravljeni, da sprejmejo izziv upravljanja države.« Tako VValter Vel-troni, odgovorni urednik časopisa L’Unita, tretji človek v Demokratični stranki levice in po mnenju mnogih eden od kandidatov za nasledstvo Achilleju Occhettu. Isti koncept je z drugačnimi besedami povedal župan Bologne VValter Vitali, vzhajajoča zvezda pod Hrastovo krošnjo. »Z večinskim sistemom se je dan po volitvah treba že pripravljati na naslednje. Progresisti morajo zato spet krepko poprijeti za delo in tudi DSL se mora zganiti.«
Diskutanti na srečanju za Konvencijo levice, ki jo je organizirala revija Micromega v Rimu, so soglasno nakazali levici prvi cilj. Otresti se mrtvila, ki je sledilo volilnemu porazu in začeti z delom, da ne bodo prišli na prihodnje volitve nepripravljeni kot na marčevske. Toda aktivizem, tudi v tem so bili vsi soglasni, ne zadostuje več. Levica mora posodobiti svoj program in vztrajati pri vprašanjih, ki jih pozna najbolje. »Pri tem pa se mora izogniti skušnjavi,« je opozoril beneški župan Massi-mo Cacciari, »da bi se spopadli z Berlusco-
nijem, ne da bi jasno zapisali črno na belem, kaj hočemo«. Izhodišče, kot je pojasnil rimski župan France-sco Rutelli, je lahko novembrska izkušnja upravnih volitev, na katerih so napredni župani zmagali, ker so znali preseči ideološke in kulturne pregrade, obenem pa predlagati prepričljiv vladni program. In to je po mnenju neapeljskega župana Antonia Basso-lina lahko tudi osnova za vzpon levice, če bodo župani opravili svojo vlogo - učinkovito upravljali mesta in v dobrem vladanju tekmovali s premierom.
Osnova pa je program. In temu je dober del svoje razprave posvetil beneški župan Massimo Cacciari, ki je opozoril predvsem na to, da se mora levica posodobiti, ker »bo stalno poražena,« če se bo oklepala starih modelov. Kot primer je docent estetike navedel fašizem (»Ge vztrajamo pri sedanjem cmerjenju bo po nas«) in tudi Ustave (»Zgrešeno bi bilo, če bi levica šla na ulice, da bi jo spet sakralizi-rala«). Potrebno je oblikovanje resnične vlade v senci, ki naj se programsko stalno sooča s sedanjo večino, obenem pa naj bo jez proti strankarski težnji odločanja na vrhu.
Levica mora po mnenju beneškega župana prenoviti svoj pogled na krajevne avtonomije (»njihove pri-
stojnosti niso koncesija centra, pač pa njihova naravna danost«) in pri tem vzpostaviti dialog z delom Lige (»V Ligi ni samo sebičnost in korporativnost, ampak tudi nekaj pozitivnega), na Evropko pa ne sme gledati kot na zvezo nacionalnih držav, ampak na Evropo dežel in mest.
V	Cacciarijevem projektu - in v tem so bili diskutanti soglasni - ni perspektive enotne leve stranke, kajti v napor za spreminjanje je treba vključiti tudi politično sredino Ljudske stranke in Segnijevih paktistov. Samo tako bo projekt lahko dovolj verodostojen in sprejemljiv, medtem ko bi levica sama - kot je opozoril Rutelli - ne presegla sedanje fiziološke meje glasov.
V	tem trenutku se tudi ne postavlja vprašanje liderstva, ki vsekakor ne bo mogel biti tajnik progresistov po strankarskem vzoru, ampak kandidat naprednega zavezništva za premiera. Bassolino je opozoril, da ne kaže mešati dveh pojmov. Eno je tajnik DSL, ki ga izberejo člani te stranke, nakaj drugega lider progresistov, ki bi ga morali izbrati s primarnimi volitvami in na seji tajništev.
Do kolikšne mere je tako razmišljanje prodrlo? Ne zelo globoko, če je večina udeležencev prav v spremembi vodstva nakazala glavni adut prihodnosti.
NOVICE
TURIN / VČERAJ URADNO ODPRTJE V LINGOTTOVEM RAZSTAVNEM SREDISCU
Še en mafijski atentat proti levičarskemu upravitelju
PALERMO - Ofenziva biafijskega kriminala proti demokratičnim in levičarskim upraviteljem na Siciliji se nadaljuje. Potem ko so v torek sestrelili hišo občinskega odbornika DSL v Piani degli Albanesi Vincenza Palerma, so prejšnjo noč zažgali avtomobil Giuseppu Italianu, odbornika za javna dela v kraju Cipirrello, nedaleč od Palerma, prav tako pripadniku DSL. Sele dan prej se je Italiano udeležil v Piani degli Albanesi srečanja z notranjim ministrom Robertom Maro-nijem, posvečenega novi mafijski ofenzivi.
Craxi na zdravljenju v neki kliniki v Tunizu
MILAN - Bivši tajnik PSI Bettino Craxi je res bolan in se zdravi v neki kliniki v Tunizu, kjer bo imel v prihodnjih dneh vrsto izvidov pod nadzorstvom treh specialistov. Od teh je eden kardiolog, drugi pa izvedenec za sladkorno bolezen. Tako poroča agencija ANSA, ki se sklicuje na »obveščene vire«, medtem ko italijanski ambasador v Tuniziji ni vesti niti potrdil, niti demantiral: »Craxija ne videvam že eno leto. Prej me je obveščal o svojem prihodu v Hammamet, zdaj pa ne več.«
Scalfaro v Cassinu
CASSINp - Predsednik republike Oscar Luigi Scalfaro se je včeraj udeležil svečanosti ob 50-letnici bitke pri Cassinu. V svojem govoru ob navzočnosti stotin udeležencev bitke na obeh straneh je Scalfaro poudaril, da mora Cassino postati spodbuda k miru, ki pa mora sloneti na spoštovanju resnice in zgodovine.
Salon knjige
TURIN - Včeraj dopoldne so v razstavnem središču Lingotto Fiere v Turinu uradno odprli 7. Salon knjige, največji in najpomembnejši knjižni sejem v Italiji. Sejem se razprostira v petih obsežnih paviljonih nepreglednega razstavišča, sodeluje pa 854 velikih in malih založnikov od Trsta do Trapanija. Knjižni sejem bo odprt do torka, 24. maja.
Predsednik turinskega knjižnega sejma Guido Accomero je ob odprtju v prisrčni zdravici raz-stavljalcem in sodeloval-cem zagotovil, da so govorice o potujoči obliki Salona neutemeljene, kajti je za takšno manifestacijo je potrebna izredno utečena organizacija, ki se ne more premikati iz mesta v mesto in je v Turinu zadobila že tako trdne obrise in takšno strukturo, da je absurdno misliti na kakšne premike.
Guido Accomero pa je
najavil dve vzporedni pobudi, ki bosta pomagali skozi vse leto, »držati« budno misel na Salon; ustanovljen je bil namreč poseben Sklad za knjigo in pa Knjižni salon, ki ga bodo izmenično prirejali v večjih ali manjših italijanskih mestih. Mišljeni so to kot nekakšni hterar-ni večeri, ki naj bi se - ob prisotnosti vidnih pesnikov in pisateljev - razvijali v debatne večere.
2e prvi dan knjižnega sejma v Turinu je bil živahen in pester, čeprav bo manifestacija doživela najbolj masoven obisk šele v soboto in nedeljo. Vsekakor pa je čudovit pomladanski popoldan že včeraj privabil v Lingotto veliko množico obiskovalcev. Izjemno številna pa je tudi ekipa domačih in tujih časnikarjev, ki je dobesedno preplavila tiskovno središče. Velik poudarek Salonu dajejo tudi vse tri mreže italijanske televizije, ki bodo
knjižni sejem spremljale s celo vrsto pobud in posebnih oddaj, ali pa dogajanje v Turinu uskladile z oddajami o knjigah, ki jih že imajo na sporedu in jih tako razgibale z živo besedo pesnikov, pisateljev, publicistov in založnikov.
Ena od novosti letošnjega praznika knjige v piemontski prestolnici je vsebinska povezava med knjigo in filmom, kar sovpada s skorajšnjo stoletni-
co italijanskega filma in filma nasploh.
Turinski kinematografi bodo v dogovom z vodstvom Salona predvajali celo vrsto filmov, ki so pomembni za zgodovino te zvrsti Umetnosti, v okviru Salona pa se bodo skoraj vsak dan odvijala predavanja in okrogle mize na temo filmske umetnosti.
Tudi sicer bo konferenčna dejavnost knjižnega sejma izredno živahna. Samo za današnji dan je
napovedanih sedemnajst prireditev, ki gredo od predstavitve knjižnih novosti, do okroglih miz na tematike, ki zadevajo pj' sanje, izdajanje, zalaganj6 in prodajo knjig.
Sedmi Salone del Libro v Turinu poteka pod visokim pokroviteljstvom
predsedstva republike.
Boris Pangerc Na sliki AP: predsednik Fiata Giarmi Agneln
si ogleduje razstavljen6
knjige.
ITALIJA - FJK

Petek, 20. maja 1994
			
POSLANSKA ZBORNICA / RAZPRAVA O ZAUPNICI BERLUSCONIJEVI VLADI		SKGZ / O VOLITVAH	—I
Occhetto: »Ponižujoče« Bossi: »Nočem populizma«
Z današnjo zaupnico poslancev bo nova vlada polnomočna
RIM - Po zaupnici, ki jo Je v sredo zvečer s pičlo večino dveh glasov izglasoval senat, se je debata o Programskih izhodiščih nove vlade Silvia Berlusconija preselila v poslansko zbornico. V spodnjem domu italijanskega parla-nienta Kartel svoboščin razpolaga z veliko večino glasov in zato zaupnica ni Vprašljiva. Vnaprej znan lzid glasovanja je diskusiji v zbornici odvzel »Car« napetosti in pričakovanja, omogočil pa je bolj razčlenjeno razmišljanje.
Dokaz za to je bila razprava tajnika Severne lige Umberta Bossija, ki je včeraj dopoldne prvi prevzel besedo in v skoraj unour-irem govoru pikolovsko navedel vse glavne cilje, ki ]rh mora zasledovati vlada, obenem pa premiera jasno opozoril: »Imamo dober nos in takoj začutimo, ah v koaliciji prevladujeta želja ur težnja po spreminjanju ali pa se krepi volja po restavraciji...«
Kot je bil predsednik vlade splošen v svojem Programskem ekspozeju, tako je bil Bossi pikolovski. »Nočemo in ne bomo dovolili, da bi od hinavskega in tatinskega popu-lizma prve republike prešli na ljudski psevdopopuli-zem druge,« je opozoril v°dja »Lumbarodv« in začel naštevati cilje: reforma ustave v federalnem smislu (v prvih sto dneh Pa reforma davčnega sistema v federalnem ključu); rešitev vprašanja Juga; mforma skrbstvenega zavoda Inps, reforma javne uprave; boj proti organiziranemu kriminalu. In za konec je Bossi zahteval tudi reformo zakona proti trustom. »Potrebujemo
Vojmir Tavčar
nov zakon, ki bo spremenil dominantne položaje; tudi lider, kot ste vi, se mora angažirati v boju proti javnim in zasebnim monopolom z liberistično in proti-centralistiCno politiko, ki jo zahtevajo volilci.«
Ce Umberta Bossija, ki rabi preproste in ljudske izraze, Berlusconijeve sanje niso zanimale, so se voditelji opozicije oklenili prav te premierove prispodobe, da bi ga spravili v zagato. »Tudi jaz nekaj sanjam, namreč, da bi nam premier Berlusconi ne govoril veC o svojih sanjah, paC pa o politiki in programih,« je začel ofenzivo tajnik Demokratične stranke levice Achille Occhetto. Lider DSL je v svoji razpravi spomnil na zaskrbljene reakcije mednarodne javnosti in poudaril, da je »boleCe, hudo in ponižujoče, da je Italija, Id je bila v preteklosti vselej med izpraševalci, morala pred
mednarodno javno mnenje na izpit o demokratični legitimnosti«. Prisotnost ministrov skrajnodesnega Nacionalnega zavezništva v vladi je po Occhettovi oceni zaskrbljujoča, dejstvo, da je prav Nacionalno zavzništvo predlagalo - in nato umaknilo - ustavni zakon, ki naj bi Črtal prehodna določila, ki prepovedujejo obnavljanje fašistične stranke, pa je imel za »dokaz protislovnosti vladne koalicije prav pri problemu demokratične in ustavne legitimnosti«. In vlada se »iz tega močvirja ne bo izvlekla«, Ce se premier ne bo jasno lotil tega vprašanja. Predsedniku vlade je lider levice očital, da ni pravilno ocenil obsega italijanske krize, od Italijanov pa zahteva samo, naj mu zaupajo. »Ne vem, kam nas lahko pripelje vaša mešanica populizma, ncionalizma in liberalizma, jasno pa se mi zdi, da
»Vlada naj se formalno distancira od fašinna«
GENOVA - Italijanska vlada naj da formalno izjavo, da nima nic skupnega s fašizmom, je predlagal načelnik socialistične skupine v evropskem parlamentu Jean Pierre Got med kratkim obiskom v Genovi. Potem ko je odloCno demantiral, da bi se evropski parlament kakorkoli nameraval vmešavati v italijanske notranje zadeve, je Got ugotovil,
da se slišijo kontradiktorne izjave, ki ustvarjajo zmedo. Nacionalno zavezništvo naj bi namreč bilo nekaj povsem drugega kot fašizem, kot trdi tudi novi zunanji minister Antonio Martino, po drugi strani pa Fini poveličuje Mussolinija. S formalnim distanciranjem od fašizma bi lahko italijanska vlada prispevala k jasnosti, je menil Got.
bodo plačali manj premožni, in to hudo,« je dejal Occhetto in konCal s trditvijo, da bo vlada imela v levici odločnega nasprotnika, ki ne bo dovolil, da ga potisnejo v kot. Ostro opozicijo je napovedal tudi tajnik Stranke komunistične prenove Fausto Bertinotti, ki je med drugim dejal, da »noCem primerjati vaše vlade polkovniški hunti, vendar kljub temu vidim v nji nevarnost za demokracijo«. Lider SKP je vlado označil za »fundamentah-tiCno, ker posvečuje samo kapitalitiCno podjetnost«. In konCal s pozivom k soočanju vseh naprednih sil, kajti potrebna je »odločna demokratična protiofenziva, ker je treba zaščititi temelje demokracije«.
Vlogo resnične in vladi nevarne opozicije si je prisvojil referendumski lider Mario Segni, ki je dejal, da ima »Berlusconi interes, da se prikazuje kot jez pro-
ti levici, Italijanom moramo pa pojasniti, da je predvsem jez proti liberalni demokraciji«. Segni ne dvomi, da bo premier uvedel liberizem v gospodarstvo, dvomi pa, da bo zadostil glavni vlogi države, osnovanju temeljnih pravil igre v družbenem, pohtiC-nem in gospodarskem življenju. »Berlusconijev televizijski imperij je zrasel prav zaradi pomanjkanja vsakršnega pravila in vse kaže, da premier na tem področju noCe sprememni-ti ničesar,« je obtožil referendumski lider.
Med diskusijo je v poslanski zbornici odjeknila tudi komemoracija dolgoletnega misovskega voditelja Giorgia Almiranteja. Zanjo je poskrbel poslanec Mirko Tremaglia, ki je pokojnemu liderju pripisal zaslugo za politiko, katere sadove je znal unovčiti Gianfranco Fini.
Diskusija se bo nadaljevala danes ves dan, zveCer pa bo zbornica izglasovala zaupnico.
Pozornost slovenskim in naprednim kandidatom
TRST - Izvršni odbor Slovenske kultur-no-gospodarske zveze je na zadnji seji razpravljal o bližnjih volitvah. Gre, kot je znano, za občinske volitve na Goriškem in volitve v Evropski parlament.
V Gorici je ob poslabšani politični klimi prisotna nevarnost, da se uveljavi desničarski blok, ki skuša izkoristiti odsev uspeha na nedavnih parlamentarnih volitvah. Vsekakor bo pomembno, da se desnica v absolutnem merilu ne uveljavi že v prvem krogu, kajti na občinskih volitvah je tudi možnost balotaž-nega glasovanja v drugem krogu, v katerega pa mora prodreti županski Lmdidat, ki je alternativen desnici. Pomembno bo vsekakor podpreti slovenske kandidate, ki nastopajo na listah pro-
gresistov, SSk in Zelenih, s konkretnimi možnostmi, da so izvoljeni v občinski svet. Pozornost bo po mnenju SKGZ treba nameniti tudi volitvam v Krminu in Za-graju ter rajonskim svetom, kajti obstaja konkretna nevarnost, da se marsikje dosedanje pozitivne večine spremenijo na slabše.
Glede evropskih volitev je izvršni odbor SKGZ ocenil kot pomembno prisotnost slovenskih kandidatov Alojza Rebule na listi SSk ter sen. Jelke Grbec na listi SKP. Na listi DSL ni slovenskih kandidatov, paC pa kandidira dosedanji evropski poslanec Giorgio Rossetti, ki je bil v evropskem parlamentu po splošnem mnenju učinkovit predstavnik krajevne stvarnosti in ima tudi tokrat realne možnosti za izvolitev.
Misovec Mirko Tremaglia predsednik zunanjepolitične poslanske komisije?
RIM - Misovec Mirko Tremaglia, ki je pred dvema tednoma dvignil nemalo prahu s svojo zahtevo po »izničenju« Osimskih sporazumov in po reviziji meje s Slovenijo in Hrvaško, bo po vsej verjetnosti izvoljen za predsednika zunanjepolitične komisije poslanske zbornice. Parlamentarne komisije sicer nimajo neposrednih operativnih nalog, lahko pa odločilno pogojujejo stališča zbornic, v nekaterih primerih (na pooblastilo
zbornic) pa lahko imajo celo zakonodajne pristojnosti. Prav zato bi imenovanje neofašista na Celo zunanjepolitične komisije vrglo zelo mraCno senco na razvoj dobrososedskih odnosov. Sicer pa je bila kandidatura Mirka Tremaglie na to mesto že znana in javno napovedana. Tajnik Nacionalnega zavezništva Gianfranco Fini ga je najprej celo predlagal za ministra za Italijane v tujini, ko pa njegova kandidatura - zaradi pomislekov
vladnih zaveznikov - ni prodrla, je sam Fini napovedal njegovo imenovanje na Celo zunanjepolitične komisije.
Poleg zunanjepolitične komisije bodo predstavniki AN predsedovali še poslanskim komisijam za ustavne zadeve (Glistavo Selva) in za finance (Paolo Agostinacchio). Forza Italia bo imela štiri komisije, med temi kulturno, kateri bo verjetno predsedoval Vittorio Sgarbi, Severna liga pet, KDD pa eno.
OGLEDALO
Intelektualci imajo besedo
Ace Mermoua
Po hudem moralnem brodolomu italijanskega pohtiCnega življenja, po prehodu iz proporCnega v večinski sistem ter Pred vohtvami in po njih se je v Italiji vnela živahna, večkrat burna razprava. Razpravljanje samo po sebi ni jamstvo za no-ve ideje, nasprotno, lahko pomeni pesek v °Ci in vračanje na prežvečene teme in preizkušene teorije. Ogromna medijska Kuliserija je že zameglila nekatera jedra vprašanj, ki nam jih je zastavil prehod iz enega stanja v drugo. Namenoma ne upo-rabljam besed prva in druga republika, saj je lahko tudi ta najavljena zareza dim, ki prekriva lepotni kirurški poseg. Opozoril pa bi vsaj dva aspekta, ki nista nepomembna.
Po obodbju podpisovanja največkrat rjeucinkovitih proglasov so o politiki spregovori-b na povsem neposreden način nekateri vidni italijanski intelektualci. Pojav seveda ni tako tttoCan, kot je bil na vzhodu, kjer so bili demant-na konica opozicije razumniki. Niti ni povsem nov, vendar so si tokrat nekateri ugledni profe-sorji priborih status pohtiCnega sogovornika, kar ni malo. To se je zgodilo predvsem na levici, ki v svojem nelahkem obdobju išCe odgovore v kul-*nri. Na dokaj markanten način so spregovorili starosta leve liberalne misli Umberto Bobbio, se-rniolog Umberto Eco, hlozofa Gianni Vattimo in Massimo Cacciari, v Trstu germanist Claudio ^tngris in vrsta drugih bolj ah manj znanih osebnosti. Omenjena imena so pomembna, ker predstavljajo znotraj posameznih disciplin stališča in šple, ki z različnih zornih kotov "napadajo” kla-_fRjUo metafizično zgradbo in njene podaljške.
Vsi dobro poznajo strukturo in deviacije velikih ideologij in prakse, ki so se naslonile na sistem ene izključevalne resnice.
V svoji uspešnici Desnica in levica Bobbio ne odgovarja na vprašanje »Ima še smisel govoriti o levici in desnici?« z marksistično idejo in ideologijo. Po eni strani se naslanja na liberalno tradicijo o svobodi, po drugi na zgodovinsko in sedanjo konkretno potrebo po enakopravnosti. Bobbio ne sanja popolne enakopravnosti in niti ne zagovarja uravnilovke. Zagovarja pa (kot tudi Eco) potrebo po Cim večjem zmanjševanju neenakopravnosti, ki je vidna v Evropi, že skoraj apokaliptična v razmerju med razvitim in nerazvitim svetom. V tem boju proti kriCeCi neenakopravnosti in za solidarnost vidi Bobbio temeljni razlog levice.
Po volilnem porazu levice in njeni razumljivi depresiji je Cacciari izpostavil dve močni opozo-rili in dva predloga (v resnici je bilo le-teh veC). Najprej je opozoril levico, da se ne more izogniti
problemu federalizma oziroma decentralizacije klasične nacionalne države. Nato jo je posvaril, naj ne pade v skušnjavo po strnjevanju vrst pod eno streho. Predlagal je diskusijo o resnični decentralizaciji. Nato je predlagal organizacijo avtonomnih pohtiCnih subjektov v mrežo, ki omogoča medsebojno komunikacijo in hkrati ohranja posamezne identitete. Mreža naj rodi samostojen nadstrankarski subjekt, konkretno vlado v senci. Cacciari na tak način razbija ne povsem mrtvo tradicijo levice, ki razume svojo organizacijo v smislu združevanja okoh enega jedra. Teme razprav niso od muli.
Desnica je bila v tem smislu manj problemska. Nekateri so vzeli s pohc Gentileja, ki je Slovencem znan predvsem po svoji zloglasni reformi, manj pa kot filozof. Drugi se sklicujejo na Del Noceja ali na revizionistične zgodovinarje (De Fehce, Nolte). Liga je našla v Migliu, ki sodi med vidne italijanske ustavne izvedence in teoretike, svojega ideologa. Idili je sledila razporoka.
Sam Berlusconi je sprejel v svoj štab nekaj profesorjev. Desnica pa se je tokrat naslonila predvsem na "splošno mišljenje” srednjih in višje-srednjih slojev (mali in srednji podjetniki, obrtniki, trgovci, prosti poklici), ki zahtevajo Cim manj države in Cim veC prostega tržišCa in seveda manjša davčna bremena. V teh željah in Čutenju je jedro Berlusconijeve politike. Desnica je seveda "razširila” svoje programe, bistvo pa je v tem. Njena oporna točka je razredna. Paradoksno gre za osišCe, ki je bilo prej (čeprav povsem antitetiCno) zastava levice. To zastavlja nov problem levici, ki pa ga tokrat ne bom obavnaval.
• Kljub razlikam odpira ta scenarij precejšen prostor intelektualcem. Čeprav ostajam skeptičen glede praktičnega vpliva razumnikov in profesorjev, je nekaj razlogov, ki govorijo v prid teoretičnemu razmišljanju. Prvi je v tem, da je teza o smrti ideologij - ena izmed ideologij. Ideologije so še moCne, Čeprav se spreminjajo. Razumevanje mutacij potrebuje speciahste. Drug razlog je, da parcialne prakse ne rešujejo celovitih problemov. Politika kot gola praksa in tehnika ne dohaja hitrosti sprememb. Podjetja ne rešujejo konfliktov znotraj občanske družbe in delujejo pogostokrat avtarhicno. Niti ena vojaška intervencija ni razvozlala krutih vozlov in sporov v svetu. Se bi lahko naštevah. V tako imenovanem "svetu brez filozofov” so v resnici - kot že dolgo ne - potrebni ljudje, ki skušajo z različnih zornih kotov razmišljati, kako sestaviti sesuti mozaik v kolikor toliko sprejemljivo "celoto”.
Kaj pa pomeni »nekaj dnigega«?
LJUBLJANA - Na sredini seji odbora za mednarodne odnose slovenske skupščine so se med razpravo dotaknili tudi nekaterih vprašanj, ki neposredno zadevajo slovensko manjšino v Italiji in odnose med Slovenijo in Italijo.
Jadranko Sturm Kocjan (LDS) je zanimalo, zakaj se je državni sekretar Peter Vencelj v Trstu sreCal z Borisom Gombačem, predsednikom ene od slovenskih organizacij. Peterle je pojasnil, da se je Vencelj sestal z Gombačem kot predstavnikom Severne lige, njegova organizacija pa da nikakor ni tretja krovna organizacija Slovencev v Italiji, temveč »nekaj drugega«. (Iz agencijskih in Časopisnih vesti sicer izhaja, da je bil Vencelj gost SGPS, ne pa Severne lige - op.ur.) Jožef Skolc (LDS) je nato vprašal, zakaj torej zunanje ministrstvo Gombačevo organizacijo financira, Ce je »nekaj drugega«, Peterle je odgovoril, da
kaže o tem povprašati državnega sekretarja Venclja, na SkolCevo vprašanje, ah to pomeni, da minister ne stoji za državni sekretarjem, pa je Peterle odvrnil, da ne pozna vseh podrobnosti in da bo ministrstvo o tem pripravilo pisni odgovor.
Poslanci so se ponovno ukvarjali tudi z vprašanjem plačevanja obveznosti italijanskim optantom, ki izhajajo iz sporazuma, podpisanega med Italijo in takratno Jugoslavijo v Rimu 1983. Tomaž Kunstelj, generalni sekretar zunanjega ministrstva je pojasnil, da so zdaj le ugotovih, da mora Slovenija plačati približno 60 odstotkov deleža, Hrvaška pa preostanek in da je ta denar že rezerviran v proračunu. Dimitrij Rupel je opozoril, da ima redno izpolnjevanje obveznosti do Italije zelo velik političen pomen in da naj zato Slovenija, Ce Hrvaška zares nima denarja, sama začasno prevzame plačevanje celotnega dolga.
NOVICE
Čedajska bolnišnica ne ustreza potrebam
ČEDAD - »Zdravstveno stanje Cedajske bolnišnice je zaskrbljujoče in niti nova ekipa zdravnikov (deželna večina) ni sposobna rešiti bolnice.« Tako je povedala predsednica krožka uslužbencev bolnišnice v Čedadu Claudia Chiabai na posvetu, ki ga je pripravila SKP in katerega sta se udeležila tudi deželna svetovalca Klena Gobbi in Roberto Antonaz. Po Chiabaje-vem mnenju obstaja nezapisan dogovor, da bi Cedaj-sko bolnišnico zaprli in zaradi tega se tudi deželna vlada ne trudi, da bi poiskala morebitne rešitve.
Po mnenju predstavnikov SKP, ki so obiskah bolnišnico, le-ta, kot je danes strukturirana, ne bo dolgo uspevala. Število zdravstvenega in pomožnega osebja je nezadostno, veliko bolnikov iz Nadiških dolin in Cedajske pa se spričo takšnega stanja že usmerja v druge bolniške strukture.
Na posvetu so izpostavili možnosti, da bi v duhu prekvalifikacije zdravstvenega centra lahko prišel v poštev tudi dogovor z bližnjimi občinami na Severnoprimorskem, kjer ne razpolagajo z bolnišnico. (R.P.)
Primorski dnevnik
Lastnik: ZTT d.d. Založništvo tržaškega tiska - Trst Izdajatelj: DZP - PR.A.E. d.d. — Družba za založniške pobude Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796699 - fax 040-773715 Fotostavek: ZTT, Trst Tisk: EDIGRAF, Trst Odgovorni urednik: BOJAN BREZIGAR Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481-533382, fax 0481-532958 Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432-731190, fax 0432-730462 Ljubljana, NIA, Slovenska 54, tel. 061-1313121, fax 061-322468 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463-318510, fex 0463-318506
Prodajno naročninska služba
Italija: Trst, Ul. Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481-535723 fax 0481-532958 Ekonomska propaganda: Trst in Gorica: Publiest tel. 040-7796611, fax 040-768697 Italija: podružnice SPI Slovenija: ATELIER IM - Ljubljana tel, 061-1253244 int. 38, fax 061-224943
Cene oglasov
Italija: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 42 mm) 80.000 LIT, finančni in legalni 120.00 LIT, ob praznikih povišek 20%; mali oglasi 850 LIT beseda; osmrtnice, zahvale in sožalja po formam. IVA 19%
Cena: 1.300 LIT - 50 SIT
PrednaroCnina za Italijo: 300.000 LIT velja do 31.1. 1994 Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 za Slovenijo: mesečna 1.500 SIT, plačljiva preko DISTR1EST, Partizanska 75, Sežana, tel. 067-73373
Registriran na sodišCu v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze Časopisnih založnikov F1EG
POGOVOR S PREDSEDNICO DRUŠTVA BENEŠKIH LIKOVNIH UMETNIKOV DONATELLO RUTTAR
Postaja Topolovo kraj srečevanja različnih kultur
ČEDAD - Julij in dober del avgusta bosta v Benečiji potekala v znamenju umetnosti. Društvo beneških likovnih umetnikov in kulturno društvo ReCan sta si postavila dokaj izzivalni cilj, ki sta ga imenovala "Postaja Topolovo”. Gre za nekakšno mednarodno kolonijo umetnikov, ki jo bodo obogatili z raznimi kulturnimi prireditvami.
In da je pobuda nekaj nenavadnega in dokaj odmevna, priča tudi zanimanje, ki so jo zanjo pokazala nekatera sredstva obveščanja, od vsedržavnih dnevnikov (TUnita, La Repubblica, II Manifeste) do nekaterih tednikov (Avveni-menti) in samih priznanih italijanskih galeristov in umetniških kritikov.
Z Donatello Ruttar, predsednico Društva beneških likovnih umen-tikov, smo se pogovarjali o poletnem naCrtu ter o delu Beneške galerije, ki nekako daje ton kulturni dejavnosti teh krajev.
Kako je prišlo do ideje o Postaji Topolovo?
»Z umetnikom More-nom Miorellijem smo se razgovarjali o podobni izkušnji v okolici Bellu-na, ki je doživela res lep uspeh. Ideja o takšni pobudi tudi v naših krajih se je kasneje obogatila v družbi umetnikov, ki sodelujejo z revijo ”11 grifo”, ki je prav v zadnji številki objavila veC prispevkov slikarke Marine Comandini, ki je pred dvema mesecema gostila v Beneški galeriji.
Postaja Topolovo pa je tudi za nas v Benečiji pravi izziv, saj bomo preiskusili nekaj povsem novega in nenavadnega za naš prostor. Dejstvo, da bo večja skupina umetnikov poldrugi mesec preživela v naših krajih in da bomo to bivanje obogatili z vrsto kulturnih prireditev (zanje bo skrbelo KD ReCan, op. ur.), pomeni opraviti odločilni korak naprej na poti kulturne bogatitve Nadiških dolin.«
Zakaj prav Postaja Topolovo?
»Ker v resnici želi biti to postaja, takšna, kot je lahko železniška ali avtobusna. Ljudje sedejo na vlak, pridejo v neki kraj, se naužijejo tamkajšnje stvarnosti - v tem primeru naše večjezičnosti in naše specifike -ter, tako obogateni, sedejo na vlak in odidejo.«
Ali obstaja kakšna povezava med projektom v Topolovem in Beneško galerijo?
»Smisel pobude je last Beneške galerije. To, kar smo že veC let uresničevali v špetrskih prostorih, bomo tokrat preiskusili v Topolovem, seveda v drugačni obliki. Bistvo pa ostane isto: gre za pri-
ložnost srečanja različnih kultur, različnih umetniških pogledov, različnih razmišljanj... V to logiko se vključuje tudi kulturno društvo ReCan, ki je doslej že pokazalo precejšnjo iznajdljivost pri uresničevanju nekaterih pobud.«
Kakšni so bili doslej odmevi na vašo pobudo?
»Moram reci, da smo želi veliko veC odobravanja širše v državi, kot pa v naših krajih. Da je temu tako kaže tudi dejstvo, da bodo o naši "postaji” spregovorila vsedržavna sredstva obveščanja in da bodo znani galeristi dali svoj prispevek za uresničitev programa. V naših krajih, razen "moralnega” pokroviteljstva Dežele, Pokrajine in Občine, pa ni bilo velikega posluha. To pomeni, da tudi finančna pomoC, ki je pri takšnih načrtih še kako potrebna, Čaka na odgovor, saj nimamo niti dovolj denarja, da bi natisnili primeren katalog.«
Preidimo na drugo področje. Ti si dobro leto predsedndica Društva beneških umetnikov. Kakšna je sporočilnost tega društva oziroma Beneške galerije?
»Z našim kontinuiranim delom smo vsekakor prispevali, da so nas spoznali in da so soočali s stvarnostjo Benečije. Ce pomislimo, da je naša galerija letno gostila veC umetnikov, razumemo, kaj to pomeni za naš prostor, ki medijsko in drugače ni v središču pozornosti. Po drugi strani pa se trudimo, da tudi s pomočjo naše galerije ustarimo pogoje, da se med umetniki s tromejnega območja obogati sodelovanje. V to razmišljanje se vključujejo tudi druge pobude, ki jih uresničuje predvsem Studijski center Nediža.«
Po poklicu si arhitekt. Ali Benečija ne predstavlja pretesnega prostora za popolno uresničitev takšnega poklica?
»Ko sem izbirala ta poklic, sem se odločila, da ga bom uresničevala v domačem kraju. To je bila življenska izbira, ki jasno zahteva veC truda, ti pa daje tudi takšno zadoščenje, ki ga v velikem centru verjetno ne bi imela. In ker sem se tako odločila že od vsega začetka, mi utesnjeni delovni prostor ne dela prevelikih težav.
Obstaja pa seveda tudi druga strah medalje. Veliki centri, z vidika dela, zagotavljajo večje možnosti. Tega se zavedam vsakodnevno in to se dogaja tudi znotraj naše narodnostne skupnosti, kjer ni zaznati določene solidarnosti in razumevanja za potrebe bolj odmaknjenih krajev in lju-
di, ki v njih živijo. Vzemimo primer moža (Renco Rucli je tudi arhitekt, op. ur.), ki je bil deležen Plečnikovega priznanja. Z vidika dela mu to ni veliko pomagalo, Čeravno gre za priznanje, ki ga v Sloveniji dodelijo najbolj perspektivnim arhitektom.«
Kaj pa kultura v Benečiji? Kako ocenjuješ njeno prodornost, sodobnost in sploh kako si ti predstavljaš kulturno dejavnost v Nadiških dolinah?
»Mislim, da je celotna kultura pri nas vezana na vprašanje jezika, saj dobršen del naših energij usmerjamo v obrambo našega narečja. To pa ustvarja nekakšno omejenost, saj nam zapira
Donatella Ruttar (desno) ob odprtju razstave umetnice Wang Huipinove v Beneški galeriji
širši prostor, obenem nam ne daje zadostnega znanja, da bi lahko laže spoznavali slovensko kulturno stvarnost v njeni celoti.
Ne glede na te probleme, moram reci, da so nekatere pobude res dobre in da imajo tudi dober odziv med ljudmi. Pomislimo na Senjam beneške pesmi, na Beneško gledališče in na toliko drugih manjših a
zato nic manj pomembnih prireditev.
Ce moram poiskati kakšno napako, potem moram reci, da je naša kultura preveč zaprta sama vase, manjka nekakšna odprtost v širši svet. "Postaja Topolovo” pa Zeli biti prav to: naše kulturno bogastvo posredovati širšemu svetu. Lep izziv, kajne?«
Pogovor zapisal Rudi PavšiC
PISMO UREDNIŠTVU
Večer primorske ustvarjalnosti
Na kratko je bilo že napisano, da je vsakoletni Cankarjev večer v Cankarjevem domu v Ljubljani letos pripravilo Združenje književnikov Primorske v sodelovanju z Društvom slovenskih pisateljev in Glasbene šole v Kopru. Ob zelo uspelem veCem in ob lepem odmevu v medijih, od TV Slovenije do Radia Ljubljana in osrednjih dnevnikov je bilo te dni zaslediti ob tem odmevnem dogodku tudi nekaj kritičnih pripomb glede nepozornosti, katero so tej dobro pripravljeni prireditvi namenili Ljubljančani, katerih udeležbe bi si nastopajoči zaslužili v mnogo večji meri. Posebno pisec v Ljubljanskem Delu, ki imenuje literarni veCer »bogato informativen, s pred-stavitivjo najvidnejših primorskih književnikov«, ter Radio LJ, ki poudarja svežino in inovativnost prirediteljev, ki bi zaslužili številnejšo publiko, se oba sprašujeta, kako to, da prihaja do takšne neusklajenosti med prireditelji (naslednji veCer je bil namreč v istem CD literarni veCer dvajsetih pesnikov na Sarajevskih pesniških večerih, kjer jim pretežno bosanske publike vsekakor ni manjkalo.)
Naj kot udeleženci in prireditelji veCera pripomnimo, da sta nam Društvo pisateljev ter Cankarjev dom poverila letos v celoti pripravo tega vsakoletnega veCera in da smo ga oblikovali tako, da je ugajal tako publiki kot kritikom. Pripombe o udeležbi pa so odveC, kajti zadnjih nekaj let ni bilo na teh večerih prav nic veC publike kot tokrat, le da prejšnja leta niso mediji nikoli omenili, da bi bil veCer zaslužil zaradi svoje originalnosti močnejši obisk. Treba pa je vedeti tudi to, da ima Okrogla dvorana dvestopetdeset sedežev in da polna ena tretjina dvorane pomeni toliko, kot popolnoma nabita Gregorčičeva ali Peterlinova dvorana do zadnjega kotička, s stojišči vred, Ce že člankarju Primorskega dnevnika gre toliko za številčnost publike, ne pa za njeno kvaliteto in za kvaliteto programa, to pa je tisto, ker je pri vsem tem najbrž najbolj pomembno.
Naj torej na kratko povzamem -veCer je z uvodno besedo, z navezavo na Cankarja in s prikazom primorske specifike v slovenski literaturi odprl Igor Škamperle, nato pa so se na sceni zvrstile štiri skupine, vsaka s skladbo na harfi kot uvodom ter recitalom pesnika in pisatelja,
vsako skupino pa je posebej predstavila predsednica Združenja književnikov Primorske. Vrsta uglednih gostov je zelo pozorno sledila tej primorski umetniški ekipi z obeh strani meje, zanimiv pa je bil tudi glasbeni spored na harfi, saj sta imeli izvajalld 13 in 17 let. Naj navedemo še vse nastopajoče: književniki Saša Vuga, Miroslav Košuta, Ines Cergol -BavCar, Irena Žerjal, Milojka Žižmond - Kofol, Marko Sosič, Lucijan Vuga in Alojz Rebula, spremna beseda Zora TavCar, harfistki Tina Žerjal in Lučka Joksic iz razreda prof. Svetlane Joksic - Peric.
(Med gledalci je bil celo en zamejec, tržaški Časnikar vašega dnevnika, ki je tako obilno poskrbel za zapolnitev dvorane!)
(sledi podpis)
Pripis urednštva
Večer primorske ustvarjalnosti v ljubljanskem Cankarjevem domu je tako pomemben dogodek, da bi zaslužil večjo pozornost v Ljubljani in tudi v Trstu. Zato je očitek, da bi moral naš dnevnik o tej prireditvi poročati obširneje, verjetno utemeljen, vendar pa je svojo pozornost izkazal s tem, da je že naslednji dan - se pravi v sredo, 11. maja - na prvi strani objavil barvno fotografijo in kratek zapis. Isto je storil »dvojček« Republika oz. je nas dnevnik z ozirom na kraj dogodka »prevzel« fotografijo in članek. Ce se torej pomudimo ob pisanju ljubljanskega dnevnika Delo, ki je citirano v zgornjem prispevku, je treba povedati, da je Delo kratek članek objavilo dan kasneje (v četrtek, 12. t.m.) in v tem članku avtor prav tako govori o »ne ravno številnem občinstvu«. Avtor prispevka za Republiko-Primorski dnevnik, ki ni »en zamejec, tržaški časnikar vaSega dnevnika, ki je tako obilno poskrbel za zapolnitev dvorane« je napisal, da so bili gledalci maloštevilni, s čimer pa se prav gotovo ni obregnil ob prireditelje in nastopajoče, nasprotno! Zato je malce čudno, da je bila pripomba enega novinarja ocenjena kot dobrohotna, drugega pa kot zlonamerna ali vsaj zavajujoča. Pri tem se nam je prikradla malce nagajiva misel, pa ne, da je glavni razlog za »grajo« v prepričanju, da je bil prvi avtor »matič-ni»Slovenec, drugi pa »zamejski«'!’ Verjetno bi vsi skupaj morali imeti več strpnosti in (zamejske) samozavesti.
vdobrih treh urah razrešili nekatere velike podkupninske afere
TISKOVNA KONFERENCA
Obtoženci vrnili prilaščeno in se izognili zaporni kazni
Za nekatere pa se čakanje na hodnikih sodišča še ni končalo
SKR napada župana lllyja
Canciani in Venier pravita, da stalno mežika desnici
Dobre tri ure so bile do-Vo4, da je padel zastor nad delom tržaških podkupninskih afer, ki so svojeas dvignile toliko Prahu, zanimanja in tudi Pričakovanja, da bo ven-arle konec korupcij in okoriščanja z oblastjo in ujim denarjem. Afere so res pometle z večino dotedanjega tržaškega vodilnega političnega razreda, rnarsikomu so prekinile kariero, ga spravile v zapor, mu za vedno oblatile pne, sodni epilog pa morda ni bil tisti, ki so ga ne-knjpri pričakovali, in sicer veliki, odmevni procesi s težkimi kaznimi. Včeraj
je vse dogajalo za zaprtimi vrati, kar bo morda komu pustilo občutek nečesa nedorečenega, niorda celo nepravičnega, sa) naglica ni nikoli dober svetovalec: tako dolge, zahtevne preiskave, na tone papirja, zasliševanj, pričevanj, in vseh dvo-ruov je v treh urah konec, v treh urah je vsa resnica Prišla na dan. Tudi nekateri obtoženci niso sodne Palače zapustili lahkega ®rca, saj so bili tudi taki, ki so bili po nedolžnem v zaporu. Morda je kaj podobnega imel v mislih javni tožilec De Nicolo, ko je po obravnavi dejal, da pravica ni maščevanje, da so obtoženci navse-, zadnje vrnili to, kar so si Prilastili.
Treba pa je tudi povedati, da dosedanje obravnave, v katere so bili I vPleteni nekateri vidni Politični predstavniki, ni-s° zbudile posebnega za-U'manj a med ljudmi: ne kdanje oblastnike je paC J pas prehitel in z njimi se )e dogajalo kot z vsemi, ki 80 izgubili oblast, šli so v
pozabo. Zato je navsezadnje nekje prav, da se javnost z njimi Cimprej neha ukvarjati, le da svoj dolg poravnajo. Pri vsem tem pa je morda značilno, da je od vseh gospodarstvenikov Se najkrajši konec potegnil gradbenik Cividin, medtem ko drugih imen gospodarstvenikov med obtoženci ne najdemo.
Vsega seveda Se ni konec, saj na sodni epilog Čakajo hitra cesta, upe-peljevalnik, stadion. Včeraj je bil namreč govor o Čistilni napravi v Žavljah, o podvodni napeljavi pod Skednjem, torej o dveh velikih javnih delih, pri katerih naj bi podkupnine znašale na stotine milijonov lir, pa še o obnovi muzeja Revoltella, o preureditvi poslopja na Trgu Liberta v parkirišče. Zneski, o katerih je bil govor in ki jih morajo obtoženci vrniti, pa so dokaj skromni (seveda v primerjavi s tem, kar se je svojCas šušljalo). Prav vrnitev tega, Cesar so se na nedovoljen način prilastili, je bil pogoj, ki ga je postavil javni tožilec De Nicolo, da se lahko poslužijo dogovarjanja (tako imenovanega »patteggiamenta«), sicer bi se za vse nadaljevala običajna, muCna, dolgotrajna sodna pot z vsemi nevšečnostmi in negotovostmi, ki jih lahko prinese. Kazni bi lahko bile občutno višje, kar pomeni, da ne bi mogli računati na pogojnost in bi se znašli v jeCi (ki so jo sicer nekateri že spoznali). Pogoj javnega tožilca je bil sprejet, a to obenem pomeni, da so priznali svojo odgovornost.
Na zatožni klopi se je
rljfAUSČE SINDIKATA FILIS-CGIL
Za slovenske TV programe
Poziv Deželi in ustanovi RAI
Deželni tajništvi CGII, in FILIS-CGIL sta izdali skupno tiskovno sPorocilo, v katerem ugotavljata, da so bile Pred kakšnima dvema Mesecema dodeljene zasebnim televizijskim Postajam ustrezne kon-oesije. Na tej osnovi sk-ePata, da obstaja tudi OaCrt za podehtev frek-Venc, po katerem je nuj-no treba tržaški in go-dški pokrajini dodeliti frekvence za oddaje v slovenskem jeziku, tako k°t predvideva zakon.
Spričo novih odno-s°v z nedavno nastali-1113 slovensko in hruško republiko sin-oikat meni, da je dozo-^1 Cas za uresničitev te-jovizijske mreže, prek katere naj bi v prvi vrsti ^dejanih oddaje v slo-venskem jeziku, ki jih predvideva se zakon iz
leta 1975, torej izpred slabih 20 let, po drugi strani pa poskrbeli za oddaje v furlanšcini s posebno konvencijo med ustanovo RAI in deželno vlado FJK oziroma za program v korist italijanske manjšine onkraj meje prek ustreznega sporazuma z vodstvom Slovenske televizije v Ljubljani.
CGEL in FUJS zaradi vsega tega vabita deželno upravo, naj’posreduje pri ministrstvu za pošto in telekomunikacije, da bi zaceli izvajati že obstoječo konvencijo med RAI in državno oblastjo, obenem pa pozivata RAI, naj Cimprej predstavi smotrn načrt o speljavi omenjene televizijske mreže, in sicer z natančno navedbo tudi predvidenih investicij.
Augusto Seghene
znašlo deset imen, ki naj bi bila tako ali drugače povezana z domnevnimi podkupninami pri omenjenih delih. Tako je bil bivši tajnik KD Sergio Tripani obsojen na eno leto, 9 mesecev in 27 dni ječe (zanj in za vse ostale je zaporna kazen pogojna); bivSi tržaški podžupan Augusto Seghene na eno leto, 10 mesecev in 20 dni, vrniti pa mora 70 milijonov lir (to je storil že včeraj, ko je na sodišče prinesel nekaj bančnih knjižic na prinesitelja); inž. Doriano Del Monaco na eno leto in .10 mesecev; bivši tajnik KD Antonio Cosovich ha eno leto, 10 mesecev in 20 dni (vrnil je 50 milijonov lir); bivSi socialistični tajnik in občinski odbornik A-lessandro Perelli, upravni tajnik tržaške KD Aldo Scagnol, bivši socialistični tajnik za FJK Alessan-dro Colautti ter bivši upravni tajnik KD Euro Zaccariotto pa morajo
Antonio Coslovich
plačati milijon lir globe (sprva so jih dolžili hujšega prekrška, ki ga je javni tožilec zatem spremenil v neprevidno sprejemanje -dejansko nekaterih kuvert z denarjem, namenjenim drugim osebam). BivSi deželni podpredsednik Gianfranco Carbo-ne (PSI) ter bivši odbornik za javna dela Lucio Cernitz (KD) bosta Se nekaj Časa na trnih: Cer-nitzeva obramba mora vložiti Se nekaj dokumentov in obravnava bo 26. t.m., za Carboneja pa dan kasneje (Carbone naj bi moral vrniti okrog 300 milijonov lir).
Skupaj s Cemitzem bo istega dne stopil pred sodnika za predhodne preiskave tudi bivši župan Richetti, a oba trdno vztrajata pri svoji nedolžnosti.
Običajni sodni postopek pred sodiščem pa se bo 7. novembra pričel za gradbenika Maria Cividi-na ter njegovega sina Do-
Sergio Tripani
natella in Giuseppa »Zac-cherio.
Včeraj je bil še zlasti zagrenjen Aldo Scagnol, ki je od vsega začetka odločno trdil, da ni naredil nic protizakonitega, da je bil veC dni po krivici v ječi in se je samo na nasvet svojega odvetnika odrekel nameri, da na običajnem procesu dokaže svojo nedolžnost, kar pa bi se zavleklo leta in leta. Na zaslišanju nai finančni straži je namreč Tripani izjavil, da je Sca-gnolu izročil kuverto z nekaj desetinami milijonov, ki naj bi mu jih dal Riccesi. Tripani je Cez nekaj dni svoje izjave preklical, Ceš da se je zmotil (!). Glede Zacca-riotta je bilo povsem obratno: gradbenik Riccesi je pravil, da mu je dal kuverto, ki bi jo bil moral nekomu izročiti, a da ga ni poznal (!), in je šele med zadnjiim zaslišanjem pojasnil, da je to bil Zaccariotto.
Stranka komunistične prenove napoveduje ostro politično ofenzivo proti mestni upravi in posebno proti županu Ric-cardu Illyju. Tajnik Gior-gio Canciani in občinski svetovalec Jacopo Venier sta na včerajšnji tiskovni konferenci brez dlak na jeziku očitala županu, da vodi - posebno na gospodarskem področju - desničarsko politiko ter da celo stalno politično mežika Staffieriju in somišljenikom. Glede Arzenala in drugih kriznih situacij pa se Illy, po mnenju SKP, obnaša veC ali manj kot Berlusconi...
Venier je novinarjem natresel nekatera vprašanja, pri katerih naj bi se župan popolnoma izneveril političnim izhodiščem, na katerih temelji občinska koalicija. Gre za vprašanje Ul. Gambini in mladinskih družbenih centrov (obljubam niso sledila dejanja), afero Fincantieri (ista stališča kot Confin-dustria) in občinskega statuta (odpiranje desnici). Glede nedavne revizije statuta je svetovalec SKP prepričan, da je Illy popolnoma razočaral tudi pričakovanja slovenske manjšine, ki ga je na volitvah tako množično podprla.
Venier je ob tem očital županu, da ne vzdržuje nobenih resnih stikov s slovenskim življenjem, »a le z manjšinskimi in z ljubljanskimi gospodarskimi krogi«. SKP bo v zvezi s statutom vložila pet prizivov na deželno nadzorno sodiSCe, kritike na Tržaško občino pa so letele tudi glede spornega vprašanja parkirišč v Ul.
Jacopo Venier
Locchi in v drugih mestnih predelih. Na tem po-dorCju naj bi župan vseskozi vodil »noro politiko«.'
Kot je bilo razvidno s te zelo polemične novinarske konference, je tržaški župan v tem trenutku neke vrste »sovražnik številka ena« Komunistične prenove. Tako imenovani politični »model Illy« ( volilno zavezništvo med levico in sredino) je po mnenju komunistov - šest mesecev po izvolitvi občinskega odbora - popolnoma propadel.
Venier in Canciani sta bila zelo kritična tudi do Demokratične stranke levice in postavila provokativno vprašanje, Ce je v tem Času na levici sploh kdo opazil, da je Occhet-tova stranka v večinski koaliciji. Razkol v tržaški levici se, kot vidimo, iz dneva v dan vse bolj poglablja.
S.T.
PROTEST / VČERAJ DOPOLDNE SREČANJE Z ODBORNIKOM DEL PIEROM
Taksisti na Trgu Zedinjenja Italije: od Občine zahtevajo povišek tarif
Trg Zedinjenja Italije se je včeraj zjutraj spremenil v ogromno parkirišče. A ne zato, ker bi občinska uprava kar Cez noC tako odredila, paC pa zaradi protestne manifestacije tržaških taksistov, ki so v dopoldanskih urah s svojimi delovnimi sredstvi zasedli ploščad pred tržaško občinsko palačo. Slabo deževno vreme je mnoge prisililo, da so ostali kar na varnem v svojih avtomobilih, s hupanjem pa so občasno vendarle tudi akustično opozorili na svojo protestno prisotnost.
Ob predstavitvi manifestacije so taksisti izrecno poudarili, da ne bodo protestirali po mestnih ulicah, saj se sami dobro zavedajo, koliko nevšečnosti povzročajo prebivalstvu tovrstni protesti. Izbrali so tako trg pred
občinsko palačo, da bi občinskim možem še enkrat postavili na krožnik svoje zahteve. V bistvu gre za zvišanje tarif.
Sindikalni odbor taksistov je že spet ugotovilo, da so tarife tržaških taksijev nižje od vsedržavnega povprečja. Pred dnevi smo že pisali, kakšne poviške zahtevajo v Trstu. Na kratko: povišanje tarife za odhod od sedanjih 3.500 na 4.000 lir; za vsak prevožen kilometer od 1111 na 1.400 lir; za vožnjo izven občinskih meja od 1.700 na 2.000 lir; enourni postanek od 24.000 na 30.000 lir; tarifa za minimalno vožnjo naj bi ostala nespremenjena.
Tržaška občinska uprava je že pred meseci izdelala svoje »povprečne« tarife (primerjala je cene v enajstih italijanskih mestih): le-te naj bi bile sle-
deče: odhod 3.168 lir, prevožen kilometer 1269 lir, vožja izven občine 2.142 lir, enourni postanek 26.541 lir, minimalna vožnja 6.280 lir. Taksisti menijo, da se te tarife ne razlikujejo mnogo od njihovih predlogov: nekatere so višje, nekatere nižje, a povprečno se skoraj ujemajo.
Prav zaradi tega so bili taksisti mnenja, da bi lahko spor razrešili že v preteklih mesecih. Z občinsko upravo so pogajanja sicer že zaceli, a sredi aprila so nenadoma zastala. Včeraj se je zastopstvo taksistov srečalo s pristojnim odbornikom Del Pierom, mu spet pre-doCilo svoje zahteve, odbornik pa jim je zagotovil, da bo vsa zadeva na dnevnem redu torkove seje posvetovalnega odbora za taksije.
Tli
i)
Taksisti so svoja vozila postrojili pred županstvom(F, KROMA)
Del Piero je obenem se občanov, ki verjetno opozoril, da je treba - ne bi bilo preveč zado-ob interesih taksistov - voljni z novimi po-upoštevati tudi intere- viški...

NOVICE
Afera Monteshell: delavci so si vendarie oddahnili
Ministrstvo za delo je zagotovilo, da bo najpozneje jutri podpisalo odlok o podaljšanju dopolnilne blagajne 67 delavcem in tehnikom bivše naftne Čistilnice Aquila v Zavljah, ki jih je družba Monteshell te dni vpisala v tako imenovani režim mobilnosti. To je povedal tržaški prefekt Luciano Cannarozzo kmalu po včerajšnjem sestanku z delegacijo sindikalistov, v kateri so bili Devescovi (CGIL), Petrini (OSL) in Fuligno (UIL). Delavstvo je bilo polnih osem let brez redne zaposlitve, zdaj pa ga bo mogoCe tako ali drugače izvleci iz »vic«, in sicer tako, da se mu poišCe kakšno novo delovno mesto, ali pa z dozoritvijo pogojev za upokojitev.
Ženski pogledi in predlogi v svetu informacije
Danes popoldne se v kongresnem centru tržaške Pomorske postaje začenja tridnevni seminar, ki ga na temo »Informirati v družbi, ki se spreminja: predlogi novinark« prireja vsedržavna Novinarska zbornica v sodelovanju z deželno. Uvodno poročilo bo podal predsednik vsedržavnega sveta Novinarske zbornice Gianni Faustini, nato pa bodo v galeriji Tergesteo odprli razstavo o Aniti Pittoni in sestrah Wulz. Program prvega dne predvideva še obisk Brtonigle na Hrvaškem. V soboto se bo seminar zaCel ob 9. uri z vrsto poročil, ki bodo prvenstveno osredotočena na tehnološke inovacije in na spremembe v organizaciji novinarskega dela, dopoldne je predviden tudi nastop odgovorne urednice Novega Matajurja Jole Namor. O ženskah, ki so na Čelu Časopisov ali podjetij, bo govor v popoldanskem delu sobotne razprave. Seminar se bo zaključil v nedeljo v padriškem Centru za znanstveno raziskavo s poročilom Paola Rumiza o ženski prisotnosti v sredstvih javnega obveščanja v bivši Jugoslaviji in z okroglo mizo-soočenjem med novinarkami držav Evropske unije in vzhodne Evrope.
Jufri kongres tržaških socialistov
Na Pomorski postaji (dvorana Satumia) bo jutri z začetkom ob ll.uri pokrajinski kongres tržaške PSI. Po znanih aferah in volilnih porazih je strankina federacija trenutno v rokah koordinacijskega odbora, ki ga vodi nekdanji občinski odbornik Ladi Minin.
Zaključni seminar »Akcijsko raziskovanje«
Na Znanstvenem liceju Franceta Prešerna bo danes popoldne (ob 15.30) zaključna faza seminarja Akcijsko raziskovanje, ki ga je priredil deželni zavod IRRSAE za profesorje slovenskih višjih srednjih šol iz Trsta in Gorice. Na srečanju, ki ga bo vodila predavateljica dr. Bariča Marentič Požarnik, bodo predstavih rezultate dela obeh skupin udeležencev letošnjega tečaja.
TPPZ nastopa drevi na prazniku SKP
Na prireditvenem prostoru ob občinskem gledališču France Prešeren v Boljuncu se nadaljuje praznik komunističnega tiska, ki ga prireja Stranka komunistične prenove. Ob 20.uri bo koncert Tržaškega partizanskega pevskega zbora Pinko Tomažič, ki ga vodi dirigent Oskar Kjuder. Zatem bo za ples igrala skupina Argentina.
ŽIVAHNO SOOČANJE
Kraški park pred ciljem?
Ghersino sprejel zastopnike kmetov in lastnikov zemljišč
ŠOLSTVO / DANES
Podelitev bralnih značk
Slovenski ustvarjalci no nekaterih naših šolah
Deželni odbornik za prostorsko načrtovanje Paolo Ghersina, ki ga je spremljal podpredsednik deželnega sveta Miloš Budin, se je včeraj sestal s predstavniki Kmečke zveze, Zveze neposrednih obdelovalcev-Coldi-retti in Združenja lastnikov kraških zemljišč. Sestanku je prisostvoval tudi predsednik Kraške gorske skupnosti Ivo Sirca, na njem pa je tekla beseda o načrtovanem Kraškem parku.
Kot beremo iz tiskovne note deželne uprave, je Ghersina znova izključil nevarnost, da bi ustanovitev parka odprla pot razlastitvam zemljišč. Razlastitve, je dejal, lahko pridejo v poštev le pri ustanavljanju državnih parkov in ne pri deželnih, kot bo načrtovani Kraški park.
Travanutova uprava je vsekakor pripravljena na vsestransko soočanje in posvetovanje s strokovnimi organizacijami pri oblikovanju zakona, o katerem bo najbrž v kratkem tekla beseda v deželnem odboru. Bodoči park - je naglasil odbornik - bo upravljala javna ustanova, po možnosti Kraška gorska skupnost, v vsakem primeru pa ne zasebniki, kar bi bilo po Gher-sinovem mnenju tehnično in politično nesprejemljivo.
Dežela je pripravljena spremeniti hidrogeološke vinkulacije in tudi znani zakon o Krasu iz leta 1992, da s tem pospeši izvedbo znanega programskega sporazuma. Ghersina je tudi obljubil, da bo uprava revidirala dosedanji sistem posegov v
korist kmetijskih in agro-turisticnih dejavnosti na Krasu. Kot beremo v tiskovni noti pa je Budin pozval kmetijske organizacije k večjemu Čutu odgovornosti in na soočanje brez predsodkov.
Do tukaj uradno sporočilo deželne uprave. Zvedeli smo vsekakor, da je bilo srečanje živahno in mestoma tudi precej polemično ter da obstajajo - tudi po včerajšnjem soočanju - med sogovorniki še precej deljena mnenja in stališča o vprašanju Kraškega parka. Odbornik Ghersina se bo o tem vprašanju v prihodnjih dneh pogovo-varjal z nekaterimi kolegi v odboru. Kot kaže, bo osnutek o parkih priromal v deželni svet pred poletnimi počitnicami.
Tržaško hitro cesto so očitno gradili pod nesrečno zvezdo. Ne samo, da je niso še dokončali, da se z njo ukvarja sodišče, da je bilo na njej že več nesreč, da so morali precej omejiti hitrost, da so se pod Skedjem pojavile neke razpoke, še tiste odseke, ki so dokončani, so morali nekajkrat zapreti. Včeraj se je to ponovilo pod Katinaro, na delu, ki pelje proti tovarni Velikih motorjev. Del voznega pasu je bil itak že zaprt po prometni nezgodi, v kateri se je prevrnil tovornjak z žerjavom in precej poš-
OB 20.URI
Opčine:
gost
škof
Grmič
Dr. Vekoslav Grmič, znani slovenski teolog, naslovni škof in profesor teologije v Mariboru, bo drevi gost openske knjižnice Pinko Tomažič in tovariši. Škof bo ob 20. uri predaval v Prosvetnem domu na Opčinah o politiki in o morali. Gre za vedno zelo aktualno temo, ki si nedvomno zasluži pozornost občinstva.
Openska knjižnica Pinko Tomažič in tovariši nadaljuje tako svoj ciklus predavanj, soočanj in zanimivih diskusijskih večerov o aktualnih vprašanjih našega vsakdana. Dr. Vekoslav Grmič je zelo znana osebnost v slovenskem verskem in političnem prostoru ter je bil v pre-teklostti že nekajkrat gost Slovencev v Italiji.
kodoval cestišCe ter del varnostne ograje. Ves promet, tako navzgor proti Katinari kot navzdol proti tovarni VM, je zadnje mesece potekal
Na številnih slovenskih osnovnih in nižjih srednjih šolah bodo danes učencem in dijakom podelili bralne značke. Tudi letos se bodo podeljevanja udeležili nekateri slovenski ustvarjalci: pisatelji, pesniki, glasbeniki in ilustratorji. Zjutraj se bodo zbrali na openski osnovni šoli Franceta Bevka, kjer bo uvodno srečanje, zatem pa jih bodo domači mentorji pospremili na posamezne šole.
Osnovne šole v Trebčah, Bazovici in Gro-padi bosta obiskala pisatelj in glasbenik Jože Bitenc in ilustrator Božo Kos; na openski osnovni šoli se bosta uCencem predstavila Jože Šmid in ilustra-
po levem pasu (v smeri proti tovarni), sedaj pa so desni pas povsem zaprli vse od Katinare do tovarne v Boljuncu, kar pomeni, da ga preusmerjajo po
torka Jemec-BožiC; v Boljuncu bodo imeli v gosteh Evo SkofiC in Karolino Kolmanič, v Dolini pa Milana Deklevo in ilustratorko Ka-milo VolCanšek. Na openski srednji šoli Kosovel se bodo dijaki srečali z Marjanom Tomšičem, na dolinski bo v gosteh Tone Partljič, na rojanski Jože Snoj in Vitan Mal, na proseški pa Ivo Zorman in Fojž Zorman.
Letošnje srečanje, ki se ga bo udeležil tudi predsednik sveta bralnih značk Slovenije Igor Longyka, je podprla openska Hranilnica in posojilnica, medtem ko je prihod ustvarjalcev omogočilo Ministrstvo za šolstvo in šport Republike Slovenije.
Ul. Brigata Casale.
Za zaprtje so se odločili po prometni nezgodi, v katero je bil vpleten neki nemški državljan, ki je precej poškodoval svoj mercedes, vendar sta se tako on kot žena srečno izmazala. Odsek so zatem pregledali občinski tehniki ter gasilci, ki so ugotovili, da je nevaren, saj je asfalt zelo spolzek. Drugo vprašanje pa je, zakaj je spolzek (domnevajo, da je asfalt neprimeren)-Dokler ne ugotovijo pravih vzrokov in nevarnost odpravijo, pa bo vozni pas od Katinare navzdol proti tovarni VM zaprt.
OD KATINARE DO TOVARNE VELIKIH MOTORJEV
Povsem zaprli desni vozni pas hitre ceste
Ugotovili so, daje asfalt izredno spolzek - Morda bodo morali položiti novo prevleko
Begunci iz Pulja nimajo le začasnega bivališča...
Ob letošnji prijavi lanskih dohodkov s poenostavljenim obrazcem 730 so imeli številni istrsko-dalmatin-ski begunci težave. Zakaj? Ker je finančno ministrstvo na pretežno že izpolnjenem obrazcu davčnemu zavezancu iz Pulja dalo zapisati njegov rojstni kraj s kratico PO, ki pa je osrednji kompjuter ni sprejel; nevšečnost so rešili tako, da so kratico kraja zamenjali s kratico EE, kakršno imajo na avtomobilskih registrskih tablicah ljudje z začasnim bivanjem. To pa ni šlo v glavo zastopnikom Liste za Trst, ki so naslovili deželni vladi interpelacijo, s katero jo pozivajo, naj odločno nastopi pri finančnem ministrstvu, naj vso zadevo ustrezneje razreši, ker da beguncev ni mogoCe primerjati osebam z začasnim bivališčem na Tržaškem.
H PROMET / POJASNILO n
USPEŠNA AKCIJA POLICISTOV
ZANIMIVA POBUDA
Odbornik Cargnello o parkiriščih v Ul. Locchi
Prepoved parkiranja v Ul. Locchi še buri mestne duhove. Včeraj so občinski svetovalci Ljudske stranke vložili zahtevo po takojšnjem sklicanju pristojne občinske svetovalske komisije, da. bi razpravljala o zadevi »Sege-park« in sploh o občinskem naCrtu o parkiriščih. Zahtevo so podpisali tudi trije svetovalci severne lige, dva svetovalca DSL in po en svetovalec LpT, AN in CCD.
O zadevi je izdal tiskovno sporočilo tudi odbornik za urbanistično načrtovanje Fabio Cargnello. V njem ugotavlja, da gre pravzaprav za problem, ki se vleCe že najmanj 12 let; toliko Časa je namreč preteklo odkar je tržaška občina odobrila podrobnostni naCrt za območje bivše Tovarne motorjev Sv. Andreja. Takrat je tudi rajonski
svet pozitivno ocenil načrt, ki je predvideval gradnjo parkirišča.
Tisti naCrt ni predvideval parkirišč na cesti, pac pa večje podzemsko parkirišče, ki naj bi služilo prebivalcem tega območja. Odbornik opozarja, da je prejela občina zajeten državni prispevek iz takoimenovanega zakona Tognoli za gradnjo parkirišč. Ta denar gre sedaj izkoristiti, je njegovo mnenje. Prav zaradi tega je bila podpisana konvencija s podjetjem Segepark, ki bo upravljala parkirišče.
Cargnello skratka ugotavlja, da gre za »staro zadevo«, o kateri so bili vsi pristojni organi in ustanove (torej tudi rajonski svet) dodobra obveščeni. Sedanja občinska u-prava želi sedaj le udejaniti takrat sprejete sklepe.
Aretirali naikomana, ki je prodajal po mestu heroin
Agenti tržaške kriminalistične policije so v sredo aretirali Antonia Mattiella, ki se je rodil leta 1962 v Casa-leju Monferrato, a ima stalno bivališče v Ul. Tesa št. 27 v Trstu. Obtožujejo ga posesti mamil z namenom prodaje.
Policijski agenti poznajo obtoženca kot zasvojenega od mamil in so ga imeli zaradi tega že delj Časa na piki. Tembolj še zaradi tega, ker so vedeh, da svoje skromne prihodke rad zaokroža z razpečevanjem heroina v nekaterih mestnih Četrtih, kar počenja seveda šele tedaj, ko se je dobro preskrbel z drogo za lastno rabo. Predvčerajšnjim so se pohcisti skrivaj postrojih v bližini hiše, v kateri Mattiello stanuje, in v določenem trenutku zapa-zili, kako je prestopil prag stavbe z neko mlado žensko, ki je prav tako narkomanka. Brez nadaljnjega so ju agenti ustavili in opravili na obtoženCevem domu hišno preiskavo, med katero so našli skritih znotraj stojala za dežnike približno osem gramov domnevnega heroina. Mattiello je silam pregona povedal, da je mamilo nabavil v Milanu, in sicer za lastno rabo, vendar mu policija ni verjela in ga zaradi tega vklenila v lisice ter dala lepo zapreti v celico koronejskih zaporov, žensko pa izpustila.
Pod avtomobil na prehodu za pešce
Včeraj zjutraj se je na Miramarskem drevoredu, nasproti stranskega vhoda na železniško postajo, pripetila prometna nesreča, v kateri se je poškodovala 53-letna Floriana Carli iz Ul. Broletto 20. Na prehodu na pešce jo je s svojim fiat uno podrla 29-letna Rosa Ballanzin iz Ul. Capodistria 2/1, ki je bila namenjena proti Miramaru. Carlijeva se bo morala 20 dni zdraviti na ortopedskem oddelku.
Javno soočanje o religiji ter o človekovih pravicah
V teh dneh se mudi v Trstu univerzitetni profesor Darko Tanaškovic, ki velja za enega boljših evropskih poznavalcev zgodovine in tradicij isla-mizma. Tanaškovic (na sliki-Foto KROMA) je bil včeraj popoldne v dvora-
ni zavarovalnice Generali gost tržaškega kulturnega krožka »Diego De Henri'	j
quez«. Predaval je na te-	|
mo »Religija in eloveko-ve pravice v balkanski st- j varnosti«. V sredo je 0 isti temi spregovoril uni' j verzitetnim študentom-
PO USPEŠNI 3. IZVEDBI / POGOVOR Z NEKATERIMI NASTOPAJOČIMI
Občinstvo si še želi prireditev kot je bil festival slovenske popevke
Vtisi in občutki članic vokalnega spremljevalnega kvarteta in pevca VValterja Beta
»Festival slovenske Popevke na Tržaškem je Povsem uspel«, menijo organizatorji te pobude, i je pokazala, da smo lovenci v zamejstvu zrnožni tudi takšnih prireditev, da imamo dobre glasbenike, pevce, orke-straše, pesnike, predvsem pa odlično obcinst-Vo’ ki je s svojo udeležbo na dveh prireditvah v KD v Trstu in z nastopom v portno-kulturnem centru v Zgoniku, predsi-nocnjim pa še z nastopom v gledališču F. Prešeren v Boljuncu, vse to Potrdilo.
O festivalu smo že poročali. Sedaj smo dolžni Se kratke kronike o večeru, ki se je v soboto od-V1jal v Sportno-kultur-nem centru v Zgoniku. Fjbcinstva ni manjkalo -niti mladih, niti starejših. Pevci so bili dobro razpo-ioženi, prav tako tudi orkester. Celotno prireditev sta lepo napovedova-ia Sandra Poljšak in Danijel Malalan; tu pa so organizatorji nagradili s cvetjem še člane orkestra, jnedtem ko so pevci poklonili šopek cvetja še igralki Miri Sardoč, ki je Poskrbela za dobro izgovarjavo tekstov.
Vse je torej potekalo brezhibno in v splošno zadovoljstvo. Premor jned sobotnim večerom jn sinočnjim srečanjem izvajalcev festivala v društvenih prostorih v Barkovljah, smo izkori-stili za kratek pogovor s slanicami vokalnega kvarteta, ki je na festivalu nastopil s popevko »Spo-111 in na mladost« in Prejel tretjo nagrado strokovne žirije.
»Kot pevke smo se že
aktivno ukvarjale z zborovskim petjem, dve v dekliški skupini Vesela pomlad, ostali dve pa v Dekliškem zboru Vesela pomlad. Seveda je bil ta naš skupni nastop na festivalu Cisto nekaj drugega,« so nam povedale mlade pevke Katja in Ma-nuela ter Rosanna in Alenka. »Tu je bilo treba misliti na melodijo, poslušati orkester, misliti na pravilno izgovarjavo, pa še poskrbeti za sproščenost na odru.« Nekatere so Se študentke - ena na Znanstvenem liceju v Trstu, druga na univerzi na fakulteti za moderne jezike, tretja je uslužbenka v openski hranilnici in posojilnici, Četrta pa je suplentka na naših šolah, zraven pa študira klavir na šoli GM.
»Pesem, kot tudi besedilo, sta nam bila zelo všeC. Seveda smo imele
VVdter Bet
pred nastopom kar precej, treme in po tihem smo si ponavljale stavek, ki nam ga je svetovala igralka SardoCeva »Plug pod klopjo«, za boljšo izgovorjavo namreč. To je bil naš prvi nastop z orkestrom. Zelo smo bile vesele in bi si seveda želele, da bi se takšni festivali še nadaljevali.«
Dekliška skupina na Opčinah na žalost ne obstaja vec in tudi pevke iz dekliškega zbora, med njimi Rosanna, pojejo sedaj v mešanem zboru Vesela pomlad.
»Želele bi si, da bi s popevkami še nastopile in da bi imela naša popevka, za katero je tekst napisal Aleksander Furlan, za glasbo pa je poskrbel Marino Besednjak, še uspeh; isti uspeh želimo popevkama »Samotna vas« (pevec Robert Vidah) in »Zadnja roža« (pevec Tullio Možina), ki smo ju s svojim petjem spremljale.«
S festivalom in svojim nastopom na njem je zadovoljen tudi Walter Bet, sicer elan in vodja glasbene skupine »Pomlad«, ki je vsa ta leta veliko nastopala pri nas, se bolj pa po raznih šagrah in praznikih v Furlaniji.
»Sedaj bomo nastopali bolj doma, ker so elani naše glasbene skupine kar precej zaposleni. Kot pevec in tudi glasbenik sem že veliko nastopal, tudi pred zelo številnim občinstvom. Vendar sem tokrat prvič nastopil z dvema popevkama s profesionalnim orkestrom, ki ga je vodil zelo zaslužen glasbenik prof. Aleksander Vodopivec. Zapel sem dve pesmi:
»Shujševalna«, s katero sem pravzaprav otvoril festival in še popevko »Megla v zalivu«. Kljub temu, da imam že kar precej prakse z nastopanjem, sem bil pred tem nastopom silno napet in bal sem se, da bom povsem pozabil besedilo in melodijo. No, potem se je vse dobro izteklo in prejel sem tudi priznanje za dobro izgovarjavo tekstov.«
Naj povemo še, da je bil VValter s strani občinstva deležen tudi oznake najbolj elegantnega pevca.
Upajmo, da se navdušenje ne bo poleglo in da bomo Slovenci tu v zamejstvu še pokazali, kaj zmoremo tudi na področju glasbe.
Neva Lukeš
Vokalni kvartet med nastopom
ZGONIK / PRIREDITEV DRUŠTEV VIGRED IN RDEČA ZVEZDA
Otroci v duhu prijateljstva
Prireditev s petjem in plesom - Navdušenje za nastop Vlenie »Zobec
Številni obiskovalci na prireditvi za otroke »Vsi smo prijatelji«, ki sta jo v nedeljo v skupnem sodelovanju pripravili v zgoniski telovadnici kulturni društvi RdeCa zvezda iz Saleža in Vigred iz Sempolaja, so si bili edini v oceni, da je bila prisrčna in idejno dobro zasnovana. V uvodu sta se na domiselno okrašeni sceni srečali predsednici obeh društev, si simbolično segli v roke in citirali nekaj izrekov o prijateljstvu. Sledili so nastopi otrok, ki so vsi po vrsti navdušili s svojimi točkami. Plesni odsek SKD Vigred, ki ga vodi Ivan Komar, je prikazal tri standardne plese, angleški valček, cha cha cha in sambo. Osemletna vokalna solistka Ylenia Zobec iz Loga je med svojimi sovrstniki požela morda še večji aplavz kot na Zlatem cddnu s pesmima Dialetto delTamore in Mille vod. Originalni so bili tudi osnovnošold, ki delujejo pri KD Škamperle in jih jezikovno usmerja Bogomila Kravos z interpretadjo Povodnega
moža in Mačka Murija Svojo razgibanost in smisel za ritem je pokazala ritmična skupina Kontovel, ki jo trenutno vodi vaditeljica Iris. Trije violinisti, gojend Glasbene matice »Marij Kogoj« iz razreda Jagode Kjuder, - Sandra Brus, Iztok Cergol in Rok Opelt so se predstavili s štirimi skladbami. Speven ton pa sta prireditvi dala tudi otroška pevska skupina Vigred pod vodstvom Eve Cuk in lepenski otroški zbor Zvonček gospoda BedendCa. Zaradi bolezni v ansamblu ni nastopila le dramska skupina SKD Slavec iz Ricmanj. Prireditev so popestrili sked skupine Unikat iz Ljubljane, ki so zaposlili tudi gledalce. Ob koncu so vsi skupaj spustili v zrak mavrico balonov, ki je bila razpeta nad sceno s plakatom prireditve v upanju, da jo najdejo prijatelji Mnenja smo, da bo to nedeljsko popoldne vsem udeležencem ostalo v prijetnem spominu. (J.J.)
MIELA / NIZ BLUE
Antološki prikaz filmov Dereka Jarmana
Jutri se bo v gledališču Miela zaCel filmski niz j^ue z deli nedavno umrlega angleškega režiserja Vpreka Jarmana, ki je s svojimi nenavadnimi, tr-"ttu, včasih celo neprijetnimi filmi vsekakor najbolj svojstvenih sodobnih filmskih ust-y*jalcev. V filmih se je loteval prostranih tem, *?krsne so lepota in grdota, hrepenenje, transgre-lvnost, srd, radost, nežnost, in celo filozofskih pekuladj. Začel je kot slikar in scenograf. Sode-oval je z londonskim Royal Ballettom in z gledanem Coliseu, kot filmski scenograf je sodeloval j* Kenom Russellom. Prvi celovečerec, izrazito jtomoseksualno obarvani film o muCeništvu sve-[9ga Sebastjana »Sebastiane« z dialogi v latinšd-T1’, )e posnel leta 1976. Film se ponaša z glasbo jiana Ena in koreografijami Lindsaya Kempa. «mla je vrsta kratkometražnih in dolgometraž-J11« filmov, med katerimi bi omenili Jubiles, ki ga 1® predstavil na festivalu v Cannesu leta 1977, 116 Tempest po Shakespearjevem Viharju, ki so vrteli na berlinskem festivalu leta 1979, kratki Imagining Odober o potovanju v tedanjo Sovjetsko zvezo, Caravaggio iz leta 1986, s kate-j1 se je tudi udeležil berlinskega festivala, The °f England, ki je izšel leto potem obenem s tTPo0 z enakim naslovom. Leta 1988 je posnel 01111 z Laurenceom Olivierom War Requiem po ®Peri Benjamina Brittena. Prve znake okužbe z ■^S-om je opisal v dnevnikih Modem Nature.
Čeprav je bolezen naglo napredovala, je leta 1991 posnel odmevni Edward H, kasneje še življenje-pisni film VVittgenstein. Njegov zadnji film nosi naslov Blue, kajti "modro ščiti belino pred nedolžnostjo, modro vodi za sabo Cmo, modro je vidljiva temina”, in je v bistvu Jarmanova umetniška izpoved.
Pobudo prireja Zadruga Bonavventura v sodelovanju z British Film Clubom in British Counci-lom. Niz obsega celotni filmski opus Dereka Jarmana, razne video spote in nekaj intervjujev. Skoraj vsi filmi bodo predvajani v izvirniku. Jutri sta v veliki dvorani na sporedu Edvvard II (v italijanščini) po tragediji Christopherja Marlovva in Sebastiane, medtem ko bodo v mali dvorani vrteli niz kratkim filmov in glasbenih video spotov. V soboto bodo predvajali filma o Caravaggiu in o VVittgensteinu (oba v izvirniku).!/ ponedeljek bo na sporedu med drugim Angelic Conversation po Shakespearjevih sonetih in The War Re-quiem V torek torno lahko videh Jubilee in Blue ter The Last of England. Zadnje predstave bodo v sredo z The Tempest in The Garden. Za ta dan je napovedano tudi srečanje o Jarmanu in njegovem delu z režiserjem Robertom Nannijem, ki je leta 1993 posnel intervju L’amore vindtore, novinarko Loredano Leconte in umetniškim kritikom Mario Campitelfi. Za nekatere filme je predvidenih veC ponovitev, (tov)
________HARMONIKE______________
Orkester Synthesis 4 odhaja danes na tekmovanje v Francijo
Danes zjutraj bodo elani harmonikarskega orkestra Synthesis 4 odpotovali v Francijo na mednarodno tekmovanje Grand Prix de l’Ac-cordeon, ki se letos odvija v kraju Andre-zieux-Boutheon blizu SanfEtienna. Poleg harmonikarskega orkestra pa se bo tekmovanja udeležila tudi skupina gojencev tržaške Glasbene matice iz razreda prof. Claudia Furlana.
Tekmovanje poteka vsaki dve leti v Franciji, sprva je gostovalo v različnih krajih, v zadnjih letih pa je "sedež” prireditve v An-drezieux-Boutheon. Grand Prix de 1’Accor-deon se začne nocoj s koncertno prireditvijo, tekmovalni del pa se bo zvrstil od jutri do nedelje popoldan. Predvideni so nastopi solistov v različnih kategorijah, komornih skupin in harmonikarskih orkestrov.
Jutri zjutraj bosta pred ocenjevalno komisijo mednarodnega tekmovanja igrala Igor Zobin in Mojca Mihalič, prav tako jutri, a v popoldanskih urah še Jana Ban, Uroš Jercog, Andrea Sancin, Goran Ruzzier, Giulia Valassi in Erik Kuret, Harmonikarski orkester Synthesis 4 pa bo pod vodstvom prof. Claudia Furlana nastopil v nedeljo zjutraj v dvorani mestnega gledališča.
Tržaškim harmonikarjem pred novo zahtevno izkušnjo voščimo vso sreCo!
VCERAJ-DANES
Danes, PETEK,
20.	maja 1994
BERNARDIN
Sonce vzide ob 5.28 in zatone ob 20.34 - Dolžina dneva 15.06 - Luna vzide ob 14.58 in zatone ob 2.23.
Jutri, SOBOTA,
21.	maja 1994
VALENS
VREME VČERAJ: Temperatura zraka 15,7 stopinje, zračni tlak 1000,5 mb narašča, veter jugozahodnik 20 km na uro, vlaga 85-odstotna, nebo oblaCno, padlo je 4,4 mm dežja, morje razgibano, temperatura morja 18,4 stopinje.
ROJSTVA IN SMRTI
RODILI SO SE: Chiara Scrigner, Carlotta Valta, Flavia Rolli, Sara Lorenzo-ni-Blasi, Jacopo Zavadlal, Andrea Tomizza, Marco Dri.
UMRLI SO: 82-letna Ne-rina Cossutta, 88-letna Maria Caris, 71-letni Carlo Balbi, 83-letna Maria Le-ghissa, 81-letna Elda Mau-ri, 69-letni Francesco Chenda, 91-letna Agnese Degrassi, 79-letni Stefano Sponza.
I ] LEKARNE
Od ponedeljka, 16., do nedelje, 22. maja 1994.
Normalen urnik lekarn od 8.30 do 13.00 ter od 16.00 do 19.30
Lekarne odprte od 13.00 do 16.00
Ul. Tor S. Piero 2 (tel. 421040), Ul. Revoltella 41 (tel. 947797), Zavije - Ul. Flavia 89 (tel. 232253).
ZGONIK (tel. 229373) -samo po telefonu za najnujnejše primere.
Lekarne odprte od
19.30	do 20.30
Ul. Tor S. Piero 2, Ul. Revoltella 41, Trg Goldoni 8, Zavije - Ul. Flavia 89.
ZGONIK (tel. 229377) -samo po telefonu za najnujnejše primere.
NOČNA SLUŽBA
Lekarna odprta od
20.30	do 8.30
Trg Goldoni 8 (tel. 634144).
Za dostavljanje zdravil na dom tel. 350505 -
Za dostavljanje zdravil na dom tel. 350505 - TELE-VITA
Urad za informacije KZE-USL - tel. 573012.
Urad za informacije KZE deluje od ponedeljka do petka od 8. do 13. ure. -tel. 573012.
Zdravstvena dežurna služba
NoCna služba od 20. do 8. ure, tel. 118, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure.
Hitra pomoč tel. 118.
Telefonska centrala KZE-USL: 399-1111.
t
Zapustil nas je naš dragi mož in oCe
Francesco
Chenda
Pogreb bo jutri, 21. t.m., ob 12. uri iz mrtvašnice glavne bolnišnice v cerkev v Križu.
Žalostno vest sporočajo žena Anica, hčeri Tatjana in Loredana, sin Alessandro in vnuki.
Križ, 20. maja 1994
Ob težki izgubi oCeta Francesca izreka iskreno sožalje Sandru in svojcem
Suzana z družino
t
Tiho in mirno je odšla od nas naša draga teta
Anica Pertot vd. Pertot
Pogreb bo jutri, 21. t.m., ob 12.30 v barkovljanski cerkvi, od koder jo bomo pospremili na barkovljansko pokopališče.
Žalostno vest sporočajo neCaki Mery, Nada in Egon z družinami.
Tržič, Barkovlje,
20. maja 1994
Draga teta Anica,
s hvaležnostjo v srcu se te bomo vedno spominjali
Neva, Aldo, Tatjana in Aleš Stefančič
KINO
ARISTON - 17.15, 21.00 »Schindler’s list«, r. Števen Spielberg.
EXCELSIOR - 18.15, 20.15, 22.15 »Mr. Hula Hoop«, i. Paul Newman.
EXCELSIOR AZZURRA
-	18.30, 20.15, 22.00 »Caro diario«, r. Nanni Moretti.
NAZIONALE 1- 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Una pallottola spuntata 33 e 1/3
-	Llnsulto finale«, i. Leslie Nielsen.
NAZIONALE 2 - 16.00, 18.00, 20.05, 22.15 »Una pura formalita«. r. G. Tor-natore, i. Roman Polanski.
NAZIONALE 3 - 16.00, 18.00, 20.05, 22.15 »Vive-re«.
NAZIONALE 4 - 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Senza pelle«.
GRATTACIELO - 17.00, 18.40, 20.20, 22.00 »Jack, colpo di fulmine«, i. Paul Hogan.
MIGNON - 16.15, 18.15, 20.15, 22.15 »Mmma, ho perso 1’uccello«, porn., prepovedan mladini pod 18. letom.
EDEN - 15.30 - 22.00 »Dominio anale«, porn., prepovedan mladini pod 18. letom.
CAPITOL - 20.00, 22.10 »Geronimo« i. J. Patrick, R. Duwal.
ALCIONE - 18.00, 20.00, 22.00 »ILhnferno« r. Claude Chabrol, i. Emmanuele Beart..
LUMIERE - 20.15, 22.15 »Maniaci sentimentali«, r. Simona Izzo, i. Ricky To-gnazzi, Barbara De Rossi.
RADIO - 15.30 - 21.30 »Nera, calda, dolce, amante dei cavalli«, porn., prepovedan mladini pod 18. letom.
tJ PRIREDITVE
KNJIŽNICA P. TOMAŽIČ IN TOVARIŠI -
Prosvetni dom. Danes, 20. t. m., ob 20. uri srečanje na temo: POLITIKA IN MORALA. Gost večera dr. Vekoslav Grmič, naslovni škof in prof. teologije v Mariboru. Vabljeni!
GODBA NA PIHALA IZ RICMANJ vabi na 8. izvedbo PROMENADNIH KONCERTOV na trgu v Ric-manjih v nedeljo, 22. maja, ob 17. uri. Nastopata Pihalni orkester - Marezige in Banda civica ”Citta di Monfalcone” - Tržič. V primeru slabega vremena bo koncert v gledališču F. Prešeren v Boljuncu. Vabljeni!
SLOVENSKI KULTURNI KLUB, Ul. Donizetti 3 vabi jutri, 21. t. m. na ZABAVNI KVIZ. Skupine bodo sestavljali dijaki različnih višjih Sol. Začetek ob 18.30.
KULTURNI KROŽEK ISTRIA, SLOVENSKI KLUB IN ZALOZBA EDI-ZIONI ASSOCIATE vabijo v ponedeljek, 23. t. m., ob
17.30	v konferenčno dvorano ACLI (Trst, Ul. Sv. Frančiška 4) na predstavitev knjige Stefana Bianchi-nija SARAJEVO: LE RADIČI DELL’ODIO. Poleg avtorja sodelujejo sen. Darko Bratina, novinar TG 2 Ser-gio Canciani in Marino Vocci.
V SREDO, 25. t. m., ob
20.30	bo v KD RdeCa zvezda v Saležu predaval prof. Fabio Perco na temo: KRAŠKA FAVNA DANES. Vabljeni!
KOORDINACIJSKI ODBOR UPOKOJENK ZA FJK
prireja v Četrtek, 26. t. m., ob 9. uri v veliki dvorani tržaške trgovinske zbornice, Ul. S. Nicold razgovor na temo KDAJ IN KAKO -PRAVILNA UPORABA ZDRAVIL. Sodelujeta geria-tra dr. Silvia Pierotti in dr. Danijel Zerial. Vabljeni vsi!
SKP-Stranka Komunistične Prenove vabi v Boljunec na Festival tiska
PUBLIEST
Tel. (040) 7796611 oglasi - obvestila: 8.30-12.30
osmrtnice - sožalja:
8.30-12.30
13.30 -17.00 (razen sobote)
Darji in Igorju se je rodila hčerkica
Janja
Staršema čestitamo, mali novorojenki pa želimo mnogo sreče v življenju
nonoti in drugi sorodniki
Iskre, Libarazione, Na levo danes 20. t.m., ob 20.30 v gledališču F. Prešeren koncert TPPZ P. Tomažič, na zunanjem prireditvenem prostoru ples z ansamblom Argentina; jutri, 21.t.m. ples z ansamblom Long Zlunk, nedeljo, 22. t.m. ob 19. uri koncert godbe na pihala s Proseka nato ples z ansamblom Krt, v ponedeljek 23. t.m. ples z ansamblom Happy day.
GLASBENA MATICA TRST - Sola ”M. Kogoj” -Zaključne akademije ob 85 letnici GM v Trstu. Ob 20.30 v EvangeliCansko-Lu-teranski cerkvi, Trg Panfili
24.5.	klavir, viola, Celo, flavte, trobila harmonike;
26.5.	godalni Sol. orkester, klavir, violina, flavte, kitare; 30.5. klavir, violina, klav. trio, kvintet harmonik, ”Synthesis 4”; 3.6. diplomanti: klavir Tatjana Jercog, Jana Radovič, Tamara Raseni; violina David Žerjal; klarinet Marko Stoka. Vabljeni.
3 ŠOLSKE VESTI
SINDIKAT SLOVENSKE SOLE - Tajništvo Trst sporoča, da bo pisni izpit natečaja za upravne koordinatorje potekal 29. in 30. septembra in ne 14.in 15. septembra, kot je bilo prvič javljeno. Do 19. septembra na oglasni deski Šolskega skrbništva razobešen seznam izpitnih sedežev.
SINDIKAT SLOVENSKE SOLE - Tajništvi Trst in Gorica sporoča, da bodo na slovenski obali potekali poletni tečaji slovenskega jezika, ki jih prvič prireja Zgodovinsko društvo za južno Primorsko. TeCaji so namenjni popolnim začetnikom kot tistim, ki bi radi svoje jezikovno zananje izpopolnili. Kraj: Koper; udeleženci: od 17. leta dalje, vec skupin na različnih nivojih po 12 učenčev; cas: od 15. do 28. avgusta; oblika dela: jezikovna delavnica (spoznavanje jezikovnih struktur in konverzacija); pouk 4 Šolske ure dnevno, učbeniki in drugo gradivo; interesne dejavnosti: novinarska delavnica, folklora; večerni program: gledališka predstava, film, srečanje s pisateljem; ekskurzije: celodnevni ekskurziji v Ljubljano in po slovenskih obalnih mestih; cena tečaja: 270 USD ( vštete vse dejavnosti in eskurzije), 250 USD polni penzion v Koliždu; rok prijave: 20. junij 1994; kontakta oseba: prof. Vesna Go-mezel - Koper, tel. št. (0038666) 23235, ponedeljek, sreda od 16. do 18. ure, oz. Sindikat slovenske šole - Trst (040) 370301.
Vljudno vas vabimo na športno revijo otroških vrtcev dolinskega didaktičnega ravnateljstva, ki bo 24. t.m., ob 15. uri v dolinski občinski telovadnici. Otroci, vzgojiteljice in ravnateljica.
M	IZLETI
DRUŠTVO NARAVOSLOVCEV IN TEHNIKOV T. PENKO priredi v nedeljo, 22. t. m. strokovno-vodeno ekskurzijo po Gorjancih in Podgoju. Odhod ob 6.45 izpred Prosvetnega doma na Opčinah. Prevoz z lastnimi sredstvi.
SKD PRIMOREC obvešča, da je Se nekaj prostih mest za izlet v Rezijo v nedeljo, 22. t. m. Za vpisovanje tel. na St. 212387 ali 212811.
SKUPINA SONČNI ZAREK Zadružnega centra za socialno dejavnost priredi v petek, 27. t. m. izlet namenjen mladini s posebnimi potrebami v zabavni
park Gardaland. Za informacije ali vpisovanje na sedežu zadruge v Ul. Cicero-ne 8, tel. St. 360072 v jutranjih urah vsak dan, razen sobot.
^ OBVESTILA
FOTOKROZEK TRST 80
sporoča, da danes, 20. t. m. odpade seja. Dobimo se v petek, 27. t. m., ob 20. uri. KMETIJSKA ZADRUGA
V	TRSTU vabi vse svoje elane na REDNI OBČNI ZBOR, ki bo v prvem sklicanju 20. maja ob 17. uri in
V	DRUGEM SKLICANJU JUTRI, 21. maja, ob 17.30 v prostorih kulturnega društva Tabor na Opčinah (mala dvorana).
TPPZ PINKO TOMAŽIČ
- OBVESTILO ! Vsi pevci, orkestraši in recitatorji bomo danes, 20. t. m., ob 20. uri nastopali v gledališču F. Prešeren v Boljuncu.
Koncert bo v okviru festivala prenoviteljev komunistične partije.
V ORGANIZACIJI OPENSKEGA DIDAKTIČNEGA RAVNATELJSTVA in s sodelovanjem SZ Sloga ter Sklada Mitja Cuk bo v torek, 24. t. m., ob 19. uri v Prosvetnem domu na Opčinah okrogla miza na temo GIBALNA VZGOJA - NJENA VLOGA IN POMEN NA OSEBNOSTNI RAZVOJ OTROKA. Sodelovali bodo: dr. Viljem SCuka, prof. Franko DrasiC, prof. Mario CaC in didaktična ravnateljica Stanislava Sosič. Toplo vabimo vse, ki jih ta problem zanima, predvsem Solnike in starse, da se udeležijo srečanja in obogatijo diskusijo s svojimi izkušnjami in pripombami.
KRUT prireja 8-dnevno bivanje v naravnem zdravilišču Recoaro Terme od 4. do ll.julija. Zdravilišče se nahaja na 500 m nadmorske višine. Vpisovanje in informacije na sedežu krožka v Ul. Cicerone 8, tel. št. 360072, vsaki dan, razen sobot, od 9. do 13. ure.
SKD I. GRUDEN obvešča, da se nadaljuje vpisovanje za poletno središče ZIV ŽAV, ki bo od 18. do 30.julija na igrišču SD Sokol v Nabrežini. Vsa potrebna pojasnila na tel. št. 200620.
KMEČKA ZVEZA ob-
vešča, da je v teku akcija za zbiranje podpisov za predstavitev zakonskega predloga ljudske pobude, ki ga je izdelala Italijanska konfederacija kmetov. Namen predloga je zaščita ozemlja in naravnih virov, ki je smatrana tudi kot sredstvo za ovrednotenje etičnih manjšin. Glede na važnost pobude Kmečka zveza vabi elane in nečlane, da množično podprejo omenjeno pobudo. Urniki za zbiranje podpisov so sledeči: za občino Trst: tajništvo na L.go Granatieri St. 2/1. nadstr., soba St. 214 ob ponedeljkih, četrtkih in sobotah od 10. do 12. ure; za občino Dolina: v tajništvu vsak dan od 8. do 11. ure; za občino Milje: v tajništvu vsak dan od 8.30 do 11.30, ob ponedeljkih in sredah pa Se od 14. 30 do 17.30; za občino Devin- Nabrežina: v tajništvu vsak dan od 9. do 11. ure; za občino Repenta-bor: v tajništvu ob Četrtkih in sobotah od 11. do 13. ure ter za občino Zgonik: v tajništvu ob torkih, sredah in petkih od 11. do 13. ure.
SKUPINA SONČNI ZA-
REK pri Zadružnem centru za socialno dejavnost prireja tudi letos od 29. avgusta do 9. septembra dvojezični poletni center pri morju in sicer v Brojnici pri Križu. Pobuda je namenjena otrokom s posebnimi težavami. Vpisovanje je odprto vsem, ki si želijo morja, sonca in prijetje družbe. Z morebitne informacije ali vpisovanje tel. na St. 360324 ali 360072 od 9. do 13. ure.
GODBENO DRUŠTVO
PROSEK ob priliki 90-let-nice ustanovitve bo priredilo razstavo. Zato poziva vse, ki imajo razne slike, transparente in gradivo, ki zadevajo delovanje godbe naj ga prinesejo ob torkih in petkih od 20.30 do 22.
ure v SošCevo hišo na Pro-
PLESI-PLESI. Večerni izleti v najboljša deželna plesišča. Informacije pri Acli, tel. St. 370525 po 10.30 in 17.30 in na št. 380100, Ul. sv. Frančiška 4/1-stop.A.
Ekološki	center
A.N.ITA. prireja teCaj telesnega in duševnega izražanja s Anno Colombo. Za vpisovanje in informacije tel. od 14. do 18. ure na št. 301012 (Sabina).
RAZPIS NAGRADE DR. FRANE TONČIČ 1994 -Slovenski visokošolski sklad Sergij TonCiC v Trstu razpisuje letno nagrado dr. Frane TonCiC, ki ima namen vzpodbuditi slovenske visokoSolce v Italiji k raziskovalnemu in ustvarjalnemu delu. Letos bosta iz fonda, Ce bodo okoliščine to narekovale, podeljeni dve nagradi po dva milijona lir, ena namenjena diplomski študiji s področja humanističnih ved, druga pa s področja eksaktnih ved. V poštev pridejo disertacije, ki so sklenile kandidatov univerzitetni študij v enem od rokov akademskega leta 1992/93. Zainteresirani naj dostavijo izvod svoje študije najkasneje do 30. septembra t.l. Narodni in Studijski knjižnici v Trstu, ul. Sv. Frančiška 20/1.
MALI OGLASI
16-LETNI FANT bi rad med Šolskimi počitnicami dobil delo v slaščičarni. Sedaj obiskuje 1. letnik profesionalne Sole za slaščičarje v Čedadu. Telefonirati v večernih urah na št.
231855.
UGODNO prodam kamenje za suhozid. Tel. v jutranjem Času na št. 212289.
PRODAM fiat panda 750 GL rdeče barve, letnik ’89 za 4.500.000 lir. Telefonirati v večernih urah na št.
228338.
PRODAM tri dvojna vrata, okno in vhodna vrata, vse z okvirji v polnem lesu, po vsaki ceni. Tel. št. 220722.
UGODNO PRODAM koze mlekarice. Tel. št. 228821 po 15. uri.
NA PROSEKU smo našli psa, mladega nemškega ovčarja. Tel. na št. 225973 ob uri kosila ali veCerje.
DAJEMO v najem trosob-no stanovanje na Proseku za krajše obdobje. Tel. št.
200115.
LEPO STANOVANJE v
mestnem središču v Tržiču,
115kvm s tremi spalnicami, kuhinjo, dnevnico in dvema kopalnicama, dajem v najem. Tel. (0481)711772
od 8. do 9. ure in od 13. do 17. ure.
PRODAM kamnito stopo, ogled v Doberdobu, ul. Bo-netti 2, vsak dan od 16. do 19. ure.
MARIO PAHOR je v Zupančičevi ul. St. 8 v Jamljah odprl osmico. Toči belo in Črno vino ter nudi domač prigrizek.
OSMICO je odprl v Sliv-nem Maks Kralj.
OSMICO je odprl Jožko Škrk - Salež 61.
OSMICO je odprl Mario Milic, Repnic 39.
OSMICO ima odprto Jožef Kukanja - DevinSCina
1.
OSMICO ima odprto Ferfolja v Medje vasi. Toči belo in Črno vino ter nudi domaC prigrizek.
OSMICO ima odprto Stanko Milic v Zgoniku.
OSMICO odpreta Boris in Pepi Sancin (Sarnek) v Dolini. Točita belo in Črno vino.
OSMICO ima odprto Brajnik, Domjo 172. Toči malvazijo DOC in merlot (oba vina nagrajena na letošnji občinski razstavi vin v Dolini). Tel. 824917.
PRISPEVKI
V	spomin na Braneta Go-spodjinackega darujeta Anili in Angelino Russo 20.000 lir za Sklad Mitja Cuk.
V	spomin na Braneta Go-spodjinackega daruje družina Sergij Milic 50.000 lir za Sklad Mitja Cuk.
DOBERDOB / V PRIREDBI PIHALNE GODBE KRAS
Začenja se letošnje Glasbeno srečanje
Jutri zvečer bo nastopil znani Alpski kvintet Praznovanje se bo nadaljevalo v nedeljo
Zadnje priprave v šotoru, kjer se bodo odvijale prireditve - foto Studio Reportage
V Doberdobu hitijo z zadnjimi pripravami na 4. Glasbeno srečanje na Krasu. V okviru odmevne prireditve, ki se začenja drevi, s tekmovanjem v briškoli, bo jutri, ob 20.30 nastopil znani ansambel narodnozabavne glasbe Alpski kvintet s pevci. V nedeljo 22. t.m. popoldne bo sprevod pihalnih orkestrov iz Nabrežine in Vogrskega ter orkestra Kras. Sledil bo nastop treh godb in moškega pevskega zbora Jezero.
Poleg glasbe in petja ter seveda odličnih jedi na žaru bodo obiskovalci prireditve v nedeljo lahko občudovali, pri delu, dve "domači” frizerki, ki bosta prikazovali zadnje kreacije na področju urejanja pričesk. Glasbeno srečanje se bo nadaljevalo v soboto, 28. t.m., ko bosta v Do-
berdobu nastopila pihalni orkester Novoles iz Novega mesta in mešani pevski zbor Primskovo iz Kranja. Prireditelji -člani pihalnega orkestra Kras - so se za letošnjo manifestacijo zares potrudili. Med drugim so,
da bi se zavarovali pred muhastim vremenom, poskrbeli za postavitev velikega šotora. Vse prireditve se bodo torej odvijale, ne glede na vremenske razmere. Pridite, v Doberdob, ne bo vam žal!
SKPD »F. B. SEDEJ«
vljudno vabi na
Zborovski koncert
mešanega zbora SEDEJ iz Steverjana in dekliškega zbora »Vesna« iz Križa pri Trstu
Zborovbodja Prof. Bogdan KRALJ Župnijska cerkev v Steverjanu, nedelja, 22. maja, ob 19.30.
SLOVENSKO STALNO ©LEDALIŠČE
Helmut Peschina
BOŠ ZE VIDELA
Igra Mira Sardoč, režija Jože Babič
Danes, 20. L m., ob 2030
v dvojezičnem šolskem centru v SPETRU
a GLEDALIŠČE g___________IZLETI u
LEKARNE
V KULTURNEM DOMU V GORICI bo v ponedeljek 23. (red A) in v torek 24. maja (red B) gostovalo Mestno gledališče ljubljansko s predstavo “ Deklica in smrt“. Režija Zvone Šedlbauer. Pričetek predstav ob 20.30.
H3 OBVESTILA
KMEČKA ZVEZA V GORICI nudi strokovno pomoč pri izpolnjevanju davčnih prijav. Uradi v Ul. Malta 2 so odprti ob delavnikih od 8. do 12. ure (tel. 531644) . Ne odlašajte na zadnje dni s pomembnim opravilom!
ŠPORTNO DRUŠTVO IZ SOVODENJ prireja v nedeljo 22. t.m. avtobusni izlet v Valvasone ob priliki nogometne tekme Valvasone-Sovodnje. Vabljeni navijači ! Zbirališče pred sovodenjsko telovadnico ob 13.30, vpišete se lahko v gostilnah pri Brunu in pri Marinu. Cena avtobusnega prevoza 15.000 lit
SLOVENSKO PLANINSKO DRUŠTVO obvešča, da bosta avtobusa za Golico, v nedeljo, 22. t.m., odpeljala ob 6.30 iz Rožne doline ( na slovenski strani).Na povratku ogled muzeja talcev v Begunjah. Povratek do 21. ure. Društvo priporoča udeležencem primerno obutev (vsaj telovadne copate). Kosilo' iz nahrbtnika.
Pc KONCERTI
OBČINSKO GLEDALIŠČE V TRŽIČU, glasbena sezona “Danubio, una civilta musicale” danes, 20. maja, ob 20.30 koncert dua Roberto Fabbria-ciani (flavta) in Massimi-liano Damerini (klavir).
KINO
GORICA
VITTORIA 18.30-20.20-22.15 »Sisters act E«. Ozvočenje Dolby stereo.
CORSO 18.00-22.00-22.00»Maniaci sentimentali« R. Tognazzi. S. Izzo.
DEŽURNA LEKARNA
V	GORICI
DTJDINE, Trg S. Fran-cesco 4, tel. 530124.
DEŽURNA LEKARNA
V	TRŽIČU
AL REDENTORE, Uh
F.lli Rosselli 23, teh 410340.
POGREBI
Danes, ob 9. uri, Isidora Zorzut vdova Fomasari, iz bolnišnice Janeza od Boga, ob 10.30, Lucia Togut por, Cecconi, iz splošne bolnišnice, ob 12.uri, Caterina Bal-dassi vd. Tasin, iz bolnišnice Janeza od Boga.
Ob boleči izgubi dragega očeta, izrekajo profesorici Lučani Budal, občuteno sožalje ravnateljice, kolegi in neueno osebje nižje srednje šole Ivan Trinko
Dragi profesorici Lučani Budal izrekajo ob izgubi očeta iskreno sožalje tudi njeni ucenci
-^PLITVE /nastopa pet list
Kandidati
vKrminu
Severno ligo nostopo somo prov toko PSI - DSL z LS
OBLETNICA / RAZMIŠLJANJE
Travnik 1984-1994 Pred desetimi leti smo nastopili enotno
Nekaj nad 6.600 volil-cfvj0619) v krminski občini (zadnji podatki odo znani 28. maja) bo-Qo na glasovanju za obnovo občinskega sveta iz-nali med petimi kandidatnimi listami. Prav to-lko je tudi kandidatov Za mesto župana. Na glasovnici bo na prvem mestu kandidat (in znak) e verne lige, na drugem mestu kandidat skupne bste Progetto cormonese, ua tretjem kandidat sku-Pne liste Forza Italia in AN, na Četrtem PSI in na zadnjem kandidat liste mti per Cormbns. Severna Liga kandidi-ra za župana Tullia De-vetaga, seznam kandidatov za občinski svet pa je naslednji: Černe Renata, 'mstantin Michela, Mi-chelini Maurizio, Macor Mauro, Ferlat Renato, Pozzi Paolo, Di Giorgio Claudio, Chiarion Lorenze, Boscato Umberto, mandolin Marzia, Bran-dolin Giorgio, Cappellato tlnot Manuela, Dellago Monica, Bon Giorgio.
Kandidat za župana liste Progetto cormonese .SL, PPI in predstavniki civilne družbe) je Maurizio Paselli. Kandidirajo Pa Fain Aldo, Romano Giacinto (Uccio), Valentini Giulio, Grech Maria Luisa por. Castello, Gali Adriano, Burdin Mario, Kitzmuller Thomas, Bas-Paola, Battistin Remo, Dl Maria Michele, Gia-nello Giuliana por. Mo-mtti, Mauri Roberto, Polo Davide, Sodano Giovan-ni, Suerz Daniela, Zar-Uettig Stefano.
Kandidat za župana na lsti Polo del buon gover-b° je Gali Furio, kandidati za občinski svet pa
Pecorella Giuseppe, Sluga Paolo, Polensig Cesa-re, Peteani Marianna, Romano Vincenzo, Storari Klena, Cantarut Giorgio, Ravalico Merluzzi Ales-sandra, Caneparo Patri-zia, Canzutti Baresi Clau-dia, Menart Elia, Saija Vincenzo, Zuppello Gio-vanni, Passon Violana, Silvestri Francesco.
Na listi socialistične stranke (PSI) kandidira za župana Gasparin Al-bano, kandidati za občinski svet pa so: Boschi Bruna, De Cagna Greta, Gasparin Klena, Lombardi Rita, Camaur Giuseppe, Caruso Antonino, Colloricchio Ennio, Far-ris Pietro, Macor Sergio, Modonutti Roberto, Nu-nin Fausto, Terpin Antonio, in Zar Giovanni Bat-tista.
Patat Luciano je kandidat za župana na listi Uniti per Cormbns, ki jo sestavljajo predstavniki SKP, zelenih in neodvisni. Kandidati za občinski svet so: Bregant Man-lio, Drius Flavia, Cocean-cig Renzo, Grattoni Sabrina, de Gironcoli Leopolde (Luciano), Marinig por. Bon Fulvia, Furlano Renzo, Mauri por. Picech Loredana, Massa Fioren-zo, Mauri por. Cucit Pa-trizia, Munut Renato, Pizzul por. Tomadin Silvana, Pesaola Alessan-dro, Pralno Giuseppina (Giusi), Pignataro Mauro, Pocar Gian Mario (Renzo).
Se vpogled v številčno razmerje volilci/volilke. Od skupnega števila 6619 volilcev, je moških 3402, žensk pa 3577. V Krminu bodo volili v dvanajstih voliščih.
Deset let je že mimo! Deset let je že mimo od tistega sončnega dne, nedelje, 20. maja 1984, ko so se naši ljudje od Trbiža do miljskih hribov združili v enotni manifestaciji na goriškem Travniku. Slovenci v Italiji smo s to manifestacijo množično poudarili naše zahteve, da naj vrsta odprtih vprašanj naše narodnostne skupnosti konCno zadobi svojo pravo celovito zakonsko rešitev.
Ze takrat pa nam je bilo povsem jasno, da pot do uzakonitve naših narodnostnih pravic se ne bo zaključila z zborovanjem, Čeprav ravno v tistih obdobjih je obstajala vrsta pokazateljev, ki so nam dajali upanje v možnost določenih rešitev. Z grenkobo danes ugotavljamo, da se položaj slovenske manjšine v Italiji ni bistveno spremenil in tudi po desetih letih še vedno obstajajo odločni odpori, da bi Slovenci sploh lahko prišli do ustreznih zakonskih določil, ki so predvideni že po italijanski ustavi. Ze takrat smo vedeli - in tudi tega se danes zavedamo - da bo treba premostiti še vrsto ovir, za kar bo potrebno še veliko dela in precejšnje mere vztrajnosti. Vsekakor pa je bila tedanja majska nedelja nekaka prelomnica v okviru boja naše narodnostne skupnosti v Italiji, katero vsekakor ne smemo prezreti, pa Čeprav je s Časom utrip manifestacije pojenjal in ni v nadaljni politični praksi v celoti odražal
vseh naših množičnih hotenj. V tem desetletnem obodbju smo doživeli vrsto prelomnih dogodkov, ki so še posebej markantno karakterizira-li konec dvajsetega stoletja. Tu mislim na padec berlinskega zidu, propad realsocialističnih državnih tvorb, razpad Jugoslavije, nastanek novih držav, med katerimi tudi Slovenije in Hrvaške ter nenazadnje na izbruh novih vojn ter množičnih zločinov proti človeštvu. Nenazadnje pa gre zabeležiti še ozračje v italijanskem državnem okviru, v katerem smo bili zaradi raznovrstnih škandalov priča političnemu pretresu, v katerem so se štiridesetletna politična ravnovesja docela porušila ter prepustila izpraznjen maneverski prostor desničarskemu valu. V teh novih okvirih je položaj naše manjšine prav gotovo bistveno težavnejši, Čeprav si ob tem stvarno zastavljamo vprašanje: “Kdaj pa ni bil težaven? ” Čeprav ocenjujemo današnje stanje z določeno skepso in zaskrbljenostjo, pa še vedno obstaja v nas določena odločnost in vztrajnost pri naših osnovnih zahtevah, kar pomeni, da deset let po Travniku se naš boj za narodnostne pravice nadaljuje. Potrebuje pa novega elana, nove svežine, oziroma še dodatne enotne vsestranske zavzetosti in kvalitetne angažiranosti. Ne izgubljajmo pa energij po nepotrebnem...
Datum, 20. maj ’84 zabeležimo z namenom, da
bi ne šel v pozabo, kajti prepričan sem, da izkušnja in vsebina Travnika nosita v sebi še marsikatere pouCne elemente in izhodiščne problemske poglede, ki lahko koristijo naši manjšini pri zdravljenju določenih “otroških” in strankarsko egocentri-stiCnih bolezni. Natanko deset let po travniški manifestaciji danes ponovno uradno odpiramo (po dveletnem premoru zaradi obnovitvenih del), goriški Kulturni dom. “Naključje” datuma 20. maj nam vsekakor ne sme biti le zgolj “obrabljen besedic-ni ritual”, ampak pomeniti nam mora novo stopnjo delovanja v novih socio-politicnih razmerah. V prejšnjih letih je bil goriški slovenski dom izraz takozvanega “hrama sožitja ali kulturnega pristanišča Goričanov”. Dvoletna odsotnost nas je še posebej na tem področju še najbolj osiromašila.
Povezavo med “20. majem '84” in “20. majem ’94”, desetletnico Travnika, naj torej zabeležimo kot naš ponoven skupen glas pri zahtevi po narodnostnih pravicah, istočasno pa naj to pomeni nov element skupnega, stvarnega in vsakodnevnega narodnostnega ustvarjanja v smeri utrjevanja naše istovetnosti, istočasno pa tkanja prepotrebnih prijateljskih vezi in sožitja v tem našem narodnostnem pisanem, a prav gotovo neenostav-nem prostoru.
IGOR KOMEL
jgONIKA / MED.MOŽČENICAMI IN REDIPUGLIO
Tržaški podjetnik umrl v nesreči na avtocesti
Avtomobil v katerem se je peljal Dario Zardi je silovito trčil v skalnati rob ob avtocesti
y prometni nesreči, ki Se je pripetila vCeraj nek Pr®d 13. uro, na avtoce-p1 Hjed MošCenicami in edipugHo, je izgubil (oljenje 32-letni podjet-Dario Zardi iz Trsta, M. Roma 23, ena oseba Pa je bila teže ranjena.
Nesreča se je zgodila .aka dva kilometra pred Lpozno postajo pri Mošcenicah. Po dose-ai}jih ugotovitvah -Preiskava namreč še ni v celoti zaključena - se je srdi peljal v avtomobi-u alfa 64, ki ga je Pravljal 40-letni Franco J Piazza iz Trsta, ulica sl0radalisi 10. Nesreča 8 je zgodila v desnem, Zlroma južnem pasu av-°ceste, avtomobil pa je ! °2il v smeri proti Trstu, czirorna proti izvozni Postaji pri MošCenicah.
Voznik je izgubil nadzorstvo nad avtomobilom, zavozil s cestišča na svoji desni in silovito trCil v skalnati rob. Ob trčenju je Zardija vrglo iz vozila, iz Cesar je mogoče domnevati, da ni imel pripetega varnostnega pasu. Zadobil je zelo hude telesne poškodbe, zlasti na glavi, in je bil na mestu mrtev. Vozilo je po trčenju v skalnati rob drselo še približno metrov dalje. Na kraj nesreče so poklicali gasilce, ki so odstranili razbitine in počistili cestišče, promet je bil dalj Časa močno oviran.
V Času ko se je pripetila nesreča je na celotnem območju močno deževalo in so neobičajne vremenske razmere najbrž med vzroki tragič-
nega dogodka. Mimo neprimerne hitrosti seveda.
Slišati je, naj bi se na omenjenem odseku, samo nekaj ur prej, pripetila druga nesreča, ki pa na sreCo ni imela hujših posledic. Na istem odseku avtoceste se je pred leti pripetila zelo huda prometna nesreča s smrtnim izidom in prav te dni bo epilog na sodišču.
Mokro in spolzko cestišče je že v noCi na Četrtek presenetilo marsikaterega voznika.
Poročajo o številnih, zlasti lažjih prometnih nesrečah. Pred loC-niškim mostom, na goriški strani, se je v prvih jutranjih urah, nekaj pred prvo uro zjutraj, laže ranil 31-letni Marco Zanoletti iz Gorice, ul. Malta 3.
V galeriji Katoliške knjigarne na Travniku
bo razstavljal svoja dela
Jurij Mikuletič
Odprtje razstave bo danes, 20. maja, ob 18. uri.
Umetnika, ki je tudi priznan ilustrator, bosta predstavila
Joško Vetrih in Lučana Budal.
Razstava bo odprta do 4. junija
Vljudno vabljeni
KATOLIŠKA KNJIGARNA
PIHALNI ORKESTER KRAS DOBERDOB
4. GLASBENO SREČANJE NA KRASU
Danes, 20. maja: 18.00 - Odprtje kioskov
20.30 - Tekmovanje v briškoli
(1. nagr.: 2 gorski kolesi)
Jutri, 21. maja: 14.00 Odprtje kioskov
20.30 - Koncert in ples z
ALPSKIM KVINTETOM
Solisti: Ivanka Kraševec, Branka Kraner,	Bra-
ča Koren - animator Petstotnik
Nedelja, 22. maja: 14.00 - Odprtje kioskov
18.00 - Sprevod pihalnih orkestrov NABREŽINA, VOGRSKO,
KRAS (Doberdob) in PZ JEZERO 20.30. - Ples z ansamblom KRAŠKI KVINTET
Sobota, 28. maja: 16.00 - Odprtje kioskov
Nastop pihalnega orkestra NOVOLES iz Straže pri Novem Mestu in MePZ PRIMSKOVO iz Kranja.
Sledi prosta zabava
PRIREDITVE BODO POD PLATNENIM ŠOTOROM V OBČINSKEM PARKU
■
NOVICE
V nedeljo spet kolesarska solidarnostna vožnja Biciincitta
Tudi letos bo združenje UISP v sodelovanju s Sportnezo iz Nove Gorice, priredilo kolesarsko vožnjo Biciincitta’. Pobuda spada v okvir solidarnostnega delovanja italijanskih mest, ki zbirajo prispevke za boj proti multipli sklerozi. Organizatorji so pripravili dve progi, med katerima bodo lahko sodelujoči izbirali glede na njihove atletske sposobnosti. Prva poteka na obeh straneh meje in sicer po Sabotinski cesti in po Cesti vina in Češenj, mimo Jazbin in Gradiškute. Ta proga je zahtevnejša, nudi pa izredne poglede na naravne lepote in zanimivosti naših krajev. Druga proga je krajša in poteka po obeh mestih, po stičnih točkah, kjer se Gorica in Nova Gorica prelivata v eno. Start bo v pevmskem parku, pri baru Remuda, v nedeljo ob 10. uri. Za vpisovanje se lahko zglasite na sedežu UISP na Verdijevem korzu 109. Poleg kolesarske manifestacije bodo organizatorji priredili tudi fotografski natečaj.
Koncert zbora sv. Ignacija
Zbor sv. Ignacija, ki ga vodi Stanko Jericijo, zaključuje jutri, 21. t.m., ciklus treh koncertov nabožne glasbe v cerkvi na Travniku. Prvi koncert je bil 7. maja v izvebi trobilnega kvinteta in orgel, prejšnjo soboto je koncertiral organist Lu-cio Comellato, 21. t.m. ob 20.30 pa bo pel zbor sv. Ignacija. Program obsega petnajst pesmi, med temi tudi tri pesmi dirigenta in skladatelja Stanka Jericija.
Iz stanovanja izginila zlatnina
Okrog osemnajst milijonov lir je bila vredna zlatnina, ki si jo je v stanovanju Zaire Polo, v ulici Dante 21 v Krminu, prilastila zaenkrat neznana tatica, v sredo, v opoldanskem Času. Zgleda, da je tatica izkoristila trenutno nepazljivost in pa dejstvo, da so bila vhodna vrata priprta. V stanovanju se je takrat mudila Maria Zarattin, mati lastnice stanovanja, ki je zaposlena s Čiščenjem, nalaSC pustila vrata priprta. Da so prišli nepovabljeni gostje, je ženska žal ugotovila prepozno. Menda so karabinjerji že na sledi tatici.
Otvoritveni koncert v prenovljenem Kulturnem domu
Igral bo orkester
SLOVENSKE FILHARMONIJE
Dirigent: Marko LETONJA
Danes, 20. maja, ob 20.30 v osrednji dvorani Kulturnega doma v Gorici (Ul. Brass 20).
Vabljeni!
Vstop samo z vabili!
<g> KMEČKO-DELAVSKA HRANILNICA
Iz IN POSOJILNICA
fej VSOVODNJAHOBSOČI
vabi člane, da se udeležijo izrednega in rednega občnega zbora, ki bo v drugem sklicanju v
DANES, 20. MAJA 1994, ob 20. uri
v dvorani Kulturnega doma v Sovodnjah ob Soči s sledečim
DNEVNIM REDOM:
IZREDNI DEL
1)	Predlog za spremembo členov 1, 10, 37 in 38 in sprejem novega zadružnega statuta;
2)	Pooblastilo predsedniku za izvajanje spremembe statuta.
REDNI DEL
1)	Poročilo Upravnega sveta;
2)	Poročilo Nadzornega odbora;
3)	Razprava in odobritev obračuna na dan 31.12.1993, odobritev poročil in porazdelitev dobička poslovnega leta;
4)	Določitev najvišjega zneska posojila, ki se ga lahko posredno ali neposredno podeli posameznemu zavezancu;
5)	Določitev najvišje skupne meje za srednjeročna in dolgoročna posojila;
6)	Določitev višine doplačila na deleže za nove člane;
7)	Slučajnosti.
UPRAVNI SVET
Zaradi izrednega občnega zbora in zanj predpisane večine se toplo priporočamo za udeležbo in točnost.
STAROD / LOKALNA SAMOUPRAVA
Bo volišče samevalo?
Državni zbor ni upošteval jasno izražene volje občanov
IDRIJA
Krajani Staroda v občini Ilirska Bistrica nameravajo bojkotirati referendum za ustanovitev novih občin, Ce jim na njem ne bo ponujena možnost dvojnega odločanja. Za to so se odločili, potem ko je državni zbor kljub njihovem ugovoru ravnal v nasprotju z jasno izraženo voljo ljudi iz te krajevne skupnosti.
Zakaj pravzaprav gre? V krajevni skupnosti Starod, ki obsega naselja Starod, Pavlica in Studena Gora, so se občani 4. marca na zboru soglasno■ odločili, da se pridružijo referendumskemu območju občine Ilirska Bistrica. Od približno 120 prebivalcev te krajevne skupnosti se je zbora udeležilo 40 odstotkov ljudi. O rezultatih zbora so seznanili pristojne v Ljubljani in skupSCino občine Ilirska Bistrica.
Državnemu zboru se njihova odločitev očitno ni zdela prava, zato je ravnal po svoje in celotno KS Starod vključil v referendumsko območje bodoče občine Jelsane. Krajani so bili nad takšnim sklepom državnega zbora, za katerega so izvedeli iz Uradnega lista RS, presenečeni in ogorčeni, zato so takoj sklicali izredno sejo in sklenili, da se na sklep pritožijo. V pritožbi so zapisali, da je državni zbor ravnal proti volji in interesom krajanov KS Starod. Pojasnili so, da z referendumskim območjem Jelšane, kamor so jih brez njihovega soglasja uvrstili, nimajo nikakršnih povezav. »Edina cestna povezava od Staroda do Jelšan pelje Cez dva mednarodna mejna pre-
hoda, kar pomeni, da je treba prečkati Hrvaško. V Jelšane je sicer možno priti tudi preko Ilirske Bistrice, vendar je ta pot za 10 kilometrov daljša,« je povedal predsednik sveta KS Starod Boris Zidarič. Krajani so v pritožbi še zapisali, da vztrajajo pri referendumskem območju Ilirska Bistrica in da ne pristanejo na nobeno drugo območje. Obenem so odgovorne v Ljubljani zaprosili, naj jim odgovorijo, kako so prišli do omenjene odločitve.
Odgovora niso prejeli, namesto tega je državni zbor sprejel drugačno rešitev, ki je spet v nasprotju z voljo ljudi. Vas Starod so namreč dodelih bodoči občini Podgrad, naselji Pavlica in Studena Gora pa k občini Ilirska Bistrica. »S tem so povrhu vsega še razbili našo krajevno skupnost, v kateri so bili ljudje vedno povezani,« je poudaril Zidarič. »Na tak sklep državnega zbora se - tokrat le krajani Staroda - nismo pritožili, saj smo že prvič dovolj jasno povedali, kaj želimo. V povezavi s Podgradom ne vidimo nobenih prednosti, saj bomo morali skoraj vse upravne zadeve še naprej urejati v Ilirski Bistrici,« pravi Zidarič.
Prebivalci Staroda zdaj upajo, da jim bodo na referendumu dali možnost dvojnega odločanja, kar pomeni, da bi na glasovalnih lističih pisalo, ali so za občino Podgrad ali Ilirsko Bistrico. Če jim pogoja, o katerem so obvestili bistriško občino, ne bodo izpolnili, so krajani odločeni, da na volišCe 29. maja ne bodo prišli.
Mateja Godejša
Začeli bodo s pienovo bolnišnice
V idrijski psihiatrični bolnišnici so te dni že stekle priprave na obsežno prenovo psihiatričnega trakta, katerega notranjost naj bi v najkrajšem možnem Času preuredili za sodobnejše načine zdravljenja tovrstnih obolenj.
Bolnišnica deluje nekdanji italijanski vojašnici, ki so jo po vojni najprej preuredili v psihiatrično bolnišnico zaprtega tipa, danes pa se v njej zaradi različnih oblik odvisnosti in psihiatričnih obolenj zdravijo bolniki s Primorske in dela Notranjske. Prenovo bolnišnice je v letošnji program uvrstilo ministrstvo za zdravstvo, ki bo v naložbo v dveh letih usmerilo 187 milijonov tolarjev, tretjino sredstev pa si je bolnišnica s
v Idrijska bolnišnica v prostorih nekdanje italijanske vojašnice (Foto: R. B.)
pomočjo kreditov in lastnimi sredstvi zagotovila sama.
Med petimi ponudniki so za izvajalca del izbrali SCT Internacional, ki naj bi vsa dela na okrog 3700 kvadratnih metrih bolnišničnih površin zaključil do 31. avgusta letos. V tem času Ido zdravljenje okrog 120 bolnikov s tega oddelka potekalo v prostorih oddelka za zdravljenje alkoholikov, od koder
so v sosednjo zgradbo začasno izselili alkohološki oddelek.
S prenovo bolnišničnih prostorov in bivalnega okolja bolnikov naj bi korenito spremenili skoraj nemogoče možnosti za zdravljenje in bivanje bolnikov, osebja ter zdravnikov. Tako bodo v pritličju uredili blok za urgentno medicinsko dejavnost, sprejemno ambulanto in ambulanto za ekstrahospi-
SEŽANA / VINOGRADNIŠTVO
Ne le teran, tudi dobra bela vina
Pridelovanje belih vin je precej draže od pridelovanja terana
Na Krasu ne raste samo teran, ampak tudi druge vinske sorte. Zlasti na tako imenovanem kraškem robu, na flišastem zemljišču, ki se spušCa s kraške planote v Vipavsko dolino (dolina reke Branice), uspevajo bele sorte.
Lanska srebrna medalja z sejma Vinality v Italiji za beli chardonnay, ki ga je pridelala KZ Vinakras Sežana (letos je ta klet dobila za teranton 86 zlato medaljo), dokazujejo, da znajo kraševci izdelovati tudi dobra bela vina. Ker pa je Kras svoj sloves doma in po svetu pridobil s teranom, je toliko bolj razumljivo, da se vinogradniki s kraškega roba zanimajo za podobne ali enake po-
goje, kot jih imajo pridelovalci terana. Na Krasu so v zadnjih treh letih obnovili ali na novo zasadili kakih 38 hektarov vinogradov, letos naj bi jih še okoli deset.
Občina je povečala vre-dost točke, na osnovi katere dobivajo vinogradniki potrebno družbeno pomoč, in sicer s 50 na 75 tolarjev. Tako vinogradnik lahko računa na družbeno pomoč in si pridobi tudi
do 225 tolarjev le-te na trs, vendar le, če obnovi vinograd z najmanj 500 trsi, ah pa zasadi novega z najmanj tisoč trsi.
Na kraškem robu stane obnova enega hektarja vinograda okoli pol milijona tolarjev, na kraškem svetu pa precej več, saj so tam zaradi skope zemlje (največkrat jo je treba še dovažati) stroški veliko večji. Na občinski pospeševalni službi računajo, da bodo letos na novo postavih zemljišče za 32 tisoč cepljenk, ki jih bodo posadi-li pretežno v dolino Branice, nekaj pa tudi v okolici Brestovice.	(V. C.)
NOVA GORICA / ZDRAVSTVO
Zdravniki o privatizaciji z mešanimi občutki
Za samostojno prakso jih je bolj malo
V nekaj dneh, najpozneje pa v začetku junija naj bi bilo bolj jasno, kako se bodo po novem organizirah novogoriški zobozdravniki. Spričo tega, da naj bi se na območju sedanje novogoriške občine osnovalo približno 20 novih manjših občin, ni prav nic jasno, kako se bo zobozdravstvena služba med seboj povezovala.
Povezave so nujne, saj zdravljenje zob ni odvisno od enega samega človeka, ampak od skupine, v kateri je zobozdravnik sicer odločilen, a vendar ne popolnoma samozadosten. Zato je vsem, ki delajo v zobozdravstvu, ponujena nenavadna, a v teh razmerah edina konstruktivna oblika sodelovanja - zobozdravniška zadruga. Tako kot sta na tiskovni konferenci povedala direktor zavoda Zdravstveni dom Zobozdravstveno varstvo Nova Gorica Marjan TavCar in strokovni vodja zavoda dr. Rafael Podobnik, ima tako osnovana zadruga
večkraten pomen. Predvsem naj bi povezovala strokovno delo na enem mestu. Prostori, v katerih naj bi tako kot doslej delovale ambulante, so že zagotovljeni ne glede na to, ah v njih delajo zobozdravniki in tehniki v zasebnem, družbenem ah - po novem - v zadružnem seko-trju.
Osnovni pogoji za to so v Novi Gorici že dani z novozgrajeno Stomatološko polikliniko, ki bo, če bo šlo vse po sreči, konec prihodnjega leta popolnoma končana in bo njena ponudba kompleti-rana. Zadruga naj bi skrbela tudi za vzdrževanje teh pro-
storov, zagotovljena naj bi bila večja izraba samih prostorov, časa in materiala. Prednosh zadrug so še druge, na primer vodenje admi-nitracije za člane zadruge, računov itd. Takšna oblika zduževanja v zadruge podpirata tudi zdravniško društvo in ministrstvo za zdravstvo; verificirah pa ga mora tudi parlament.
Medtem ko je v Sloveniji za koncesijo zaprosilo približno 270 zdravnikov in zobozdravnikov, je takih v novogoriški občini komaj osem: pet zobozdravnikov, ki niso zaprosih za koncesijo in delujejo za samoplačnike, večinoma Italijane, in trije zdravniki (med njimi dva specialista), ostali pa se še niso odločili. In tem je (neuradno) tak predlog o zadrugi po volji.
Vojko Cuder
KOPER / OSNOVNA SOLA
V Hrvatinih bodo gradili šolo
Že septembra prihodnjega leta naj bi nova šola sprejela 60 otrok
bljanski LIZ inženiring, brez podatov iz te analize pa ni bilo možno načrto-vati investicij. Zdaj je gradnja italijanske šole v Hrvatinih vključena v naCr-te za naslednje leto, koprska občina pa je že zagotovila lokacijo in potrebno dokumentacijo. Morda bodo z gradnjo pričeli že v tem letu. Ce izolska občina letos ne bo mogla zagotoviti svojega deleža sredstev za graditev tamkajšnje italijanske osnovne šole, bodo v ta namen rezervirana sredstva republiškega proračuna začasno preusmerili v naložbo v Hrvatinih. V vsakem primeru naj bi nova šola sprejela 60 otrok, ki v Hrvahnih hodijo k pouku v italijanščini, že septembra prihodnje leto.
Boris Vuk
Na pobudo poslanca državnega zbora Roberta Batellija so včeraj sklicali sestanek predstavnikov italijanske manjšine in občinske uprave, na katerem so govorili o reševanju problema osnovne šole z italijanskim učnim jezikom v Hrvatinih.
Sestanka so se udeležili tudi predstavnika ministrstva za šolstvo in šport Niko Zibert in Ivan Lah ter Peter Vinkler iz urada za narodnosti vlade RS. Problem šole v Hrvatinih je že dalj časa precej vroča tema, takšen sestanek pa je bil predviden že v oktobru. Vendar je ministrstvo šele pred nedavnim dobilo analizo zasedenosti prostorov šol z italijanskim uCnim jezikom, ki jo je izdelal Iju-
talne službe ter strokovno upravne službe, v naslednjih dveh nadstropjih pa naj bi temačne prostore na ženskem ter moškem oddelku preuredili za intenzivno in rehabilitacijsko nego v skladu z najsodobnejšimi načini zdravljenja, s skupnimi prostori, garderobami in sanitarijami ter ostalimi spremljevalnimi prostori za prijetnejše počutje bolnikov.
Roman Bric
Strokovni seminar za tajnice
PORTOROŽ - V Portorožu se je včeraj pričel tridnevni strokovni seminar za tajnice, ki sta ga organizirala Gospodarski vestnik in Združenje tajnic Slovenije. Okoli 300 udeleženk iz vse Slovenije je v dopoldanskem delu poslušalo predavanje o vlogi tajnice pri varovanju in zaščiti poslovnih skrivnosti.
Osrednja tema popoldanskega dela seminarja je bilo predavanje dr. Bogomirja KovaCa z Ekonomske fakultete v Ljubljani o podjetniški kulturi in vlogi poslovne sekretarke. Dnevi slovenskih tajnic naj bi postali tradicionalni, združeni z izobraževanjem, medsebojnim spoznavanjem in izmenjavo izkušenj in problemov pri delu.	(A. L. J.)
PIRAN / KANALIZACIJA
Ali bodo zadevo Mala Seva kmalu razrešili?
Na zadnji seji IS občine Piran so obravnavali predlog pogodbe o kritju stroškov priključitve kanalizacijskega omrežja naselij Malija in Mala Seva na čistilno napravo ter kanalizacijski sistem občine Piran, ki ga je pripravil izolski IS.
Razgrnimo nekoliko ozadje nekajletnega spora med izolsko in piransko občino. Naselji Malija in Mala Seva se nahajata sicer v izolski občini, vendar se obe nekako usmerjata proti Piranskemu zalivu. O tem govori več dejavnikov, na žalost tudi najbolj pereC - neurejeno kanalizacijsko omrežje, zaradi česar odplake iz greznic odtekajo v nižje ležeča območja v piranski občini.
Leta 1990 je iz Izole prvič prišla pobuda, naj bi kanalizacijo obeh naselij priključili na piransko čistilno napravo.
Izolanom se je to zdela tehnično najprimernejša rešitev, navkljub temu, da je po njihovem za podeželje predvideno reševanje problematike z lokalnimi čistilnimi napravami. Junija 1991 je IS Piran pooblastil piransko KSP Okolje, da s Skladom stavbnih zemljišč občine Izola sklene pogodbo. Izolani so takoj nakazali znesek 75 tisoč mark, kolikor naj bi znašali stroški priključitve kanalizacijskega omrežja naselij na piranski kanalizacijski sistem.
Ker pa je po mnenju piranskega IS v pogodbi kar mrgolelo pomanjkljivosti, zaradi česar bi ozemlje pod Malo Sevo in Malijo lahko utrpelo nepopravljivo škodo, Pirančani leta 1992 niso izdali soglasja na prošnjo Izola-nov za izgradnjo kanalizacijskega priključka.
V najnovejšem predlogu pogodbe, ki jo bo, kot
je povedal predsednik IS Piran Andrej Grahor, potrebno še nekoliko uskladiti, so Izolani naročili izvedensko mnenje. To zdaj črno na belem predvideva odvajanje 2, 32 sekundarnega litra fekalnih odplak na prebivalca, kar pomeni, da bi na območju lahko živela 802 prebivalca. Po popisu iz leta 1991 živi na območju obeh naselij 321 prebivalcev in ker naj bi bila v prihodnosti predvidena izgradnja 120 novogradenj, bi se število prebivalcev zaokrožilo.
Zanimiv pogled na problematiko ima Žare Lipušček, zadolžen za prostor v piranskem IS. ki je prepričan, da na tem območju živi precej več prebivalcev. Že lep Cas opozarja, da se za skrbjo in dobronamernostjo Izo-lanov lahko skriva samo velik posel.
Prostorski ureditveni pogoji občine Izola namreč na območju Malije in Male Seve predvidevajo gradnjo 194 in ne zgol] 120 novih hiš, seveda pa šele tedaj, ko bo razčiščeno vprašanje o odvajanju komunalnih odplak. Dodatno vprašanje pa je tudi napovedana »legalizacija« počitniškega naselja Mala Seva, večina izmed 38 zdaj obstoječih objektov je bilo namreč zgrajenih na črno. Poleg tega le nekaj sto metrov od Male Seve in takoj za občinsko mejo nastaja novo črnograditeljsko naselje.
Vsekakor bosta imela izvršna sveta še nekaj d® la. Grahor je dejal, da bodo v pogodbi, Ce bo treba, zajeli vsako hišo p° sebej, predvsem pa V° drobneje opredelili, k) naj bi bila napeljana ka nalizacija. Grahor je pr0' pričan, da je neljub za plet tik pred uspešniiu zaključkom.	.
Andrej ZnidarCi
KULTURNI DOGODKI
Petek, 20. maja 1994
GORICA / PO DVEH LETIH IN POL OBNOVITVENIH DEL DREVI SVEČANA OTVORITEV
»Novi« Kulturni dom
Na slovesnem koncertu bo nastopil orkester Slovenske filharmonije
Živeti s kulturo
Danes uradno odpiramo vrata prenovljenega Kulturnega doma. Dve leti in pol so trajala obnovitvena dela, v teku katerih smo naleteli na vsakovrstne težave, ki smo jih vztrajno sproti premagovali. Danes je Kulturni dom lepši in fukcionalnejši, v skladu z obstoječimi pravili, pripravljen, da nada-t)uje poslanstvo, kateremu je zapisan.
Ta dom je bil od vsega začetka odprt za kulturo in ljudi kulture, za besedo in grafični znak, glasbo in sliko. Iz leta v leto se je vedno bolj oblikoval v »skupno hišo« vseh kroricanov, ne glede na jezik ali na narodnostno pripadnost in ne glede na to, ali prebivamo na eni ali na drugi strani meje. Y zasledovanju ciljev uveljavljanja, sožitja fn medsebojnega kulturnega spoznavanja, je Kulturni dom v teh letih opravil pomembne korake. Uspel je razbiti zaprto miselnost in predvsem psihološka bremena ločevanja med Slovenci in Italijani, pa tudi med samimi Slovenci.
Naše kulturno življenje se je v njem razbohotilo in ob raznih pobudah zaplulo v širše dimenzije, kajti kultura slehernega naroda je vraščena v njegovo naravno okolje, zato je najprimernejši izraz njegovega ži-yijenja, je verna podoba njegove preteklosti m sedanjosti. Živeti s kulturo, torej, bo tudi Soslo za načrtovanje naše bodoCe dejavno-
Predsednica Kulturnega doma - Gorica Nada Komjan Sanzin
Academia Philharmonicorum predhodnica filharmonije je bila ustanovljena 1.1701
Ljubljana se ponaša z bogato glasbeno tradicijo, katere najžlahtnejši sad je gotovo Slovenska filharmonija, ki sodi med vodilne orkestre Srednje Evrope.
Prav izpostavljenost dežele na stičišču romanskega, germanskega, slovanskega in ugrofinskega sveta je Se posebej glasbeni umetnosti dajala možnost oplajanja in presnavljanja. Ljubljana se je razvila v slovensko kulturno središče v 16. stoletju. V tem Času renesanse je slovenska dežela dala svetu enega najpomembnejših predstavnikov evropske renesančne polifonije Jakoba Gallusa. Barok je prinesel razcvet instrumentalne glasbe; leta 1660 je bila v Ljubljani uprizorjena prva opera, leta 1701 pa je bila med prvimi v Evropi ustanovljena Academia Philharmonicorum, predhodnica današnje filharmonije. Ob koncu 18. stoletja jo je nasledila leta 1794 ustanovljena Filharmonična družba (Philharmonische Ge-sellschaft), ki je zavzela osrednje mesto pri uveljavljanju novega klasicističnega sloga na slovenskem.
Po slovenski nacionalni osamosvojitvi sredi 19. stoletja je ob Filharmonični družbi zaCelo rasti Se samostojno slovensko glasbeno življenje z Glasbeno matico na Čelu, ki je leta 1908 privedlo do ustanovitve Slovenske filharmonije. Pod vodstvom Češkega dirigenta Vaclava Talicha in gostov,
kot je bil Fritz Reiner, je dosegla zavidljivo raven. Po Talichovem odhodu in med obema vojnama je njeno delovanje zamrlo, nov vzpon in razcvet je doživela s ponovno ustanovitvijo leta 1947. Orkester so umetniško vodili priznani domači dirigenti, med njimi Bogo Leskovic, Samo Hubad, Lovro MataCiC, Uroš Lajovic, Milan Horvat in Marko Letonja. Svoj sloves je potrdil na številnih gostovanjih v evropskih kulturnih centrih na mednarodnih festivalih.
Med njegovimi gosti so bila in so priznana imena svetovne glasbene scene. Orkester Slovenske filharmonije koncertira v Veliki dvorani Cankarjevega doma v Ljubljani vsako leto na 36 abonmajskih koncertih in na številnih priložnostnih koncertih izven abonmaja. Svojo bogato dejavnost dokumentira z izdajanjem laserskih plošC s programi svojih abonmajskih koncertov.
Drevi bo v Gorici orkester vodil Marko Letonja, kot solist pa bo nastopil Igor Škerjanc. Na koncertu, ki se bo zaCel ob 20.30, bodo izvajali naslednji program: Marko Mihevc - In signo tau-ri (simfonična pesnitev za orkester), Giuseppe Tartini - Koncert za violončelo in orkester v D-duru, Edvard Grieg - Peer Gynt - scenska glasba k dramatični pesnitvi Henrik Ibsen op. 46 in Uroš Krek - RapsodiCni ples.
GLASBA / INTERVJU Z 21 -LETNIM GORIŠKIM PIANISTOM MIRANOM DEVETAKOM
»Prof. Lozko mi prenaša svoja obzorja in me vodi po poti klavirske igre, ki sem jo pričel že v Gorici«
\/ nedeljo se bo mladi glasbenik s samostojnim recitalom predstavil v tržaškem gledališču Mlela
Tatjana Gregorič
le lepe in privlačne. Po začetnem navdušenju nad skrivnostjo klavirja, je sledilo dolgo obdobje srednje zanimivega študija, ko klavir še ni imel posebne vloge v mojem življenju. Starši so mi bolj sledili kot me vzpodbujali, večkrat sem spremljal oba brata in očeta na violinah. Pri izbiri šolskega poglabljanja sem bil svoboden, klavirju sem se posvečal le, kolikor me je le-ta nagovarjal. Vsekakor pa sem se učil od prve pripravnice vse do diplome na Glasbeni soli na Placuti st. 18 v Gorici. Petletno nižjo stopnjo sem opravil pod materinskim vodstvom Marije Saver, nadaljevalno prvo leto srednje stopnje pa sem študiral pri Benjaminu Saverju - in v tem obdobju se mi je začela prebujati želja, da bi se klavirju na nek način povsem predal. Sledila so štiri leta intenzivnega dela s prof. Heleno Plesničar. Vsi ti prehodi od profesorja do profesorja so me sicer begali, ker sem bil na vsakega med njimi navezan, na nek naCin pa mi je slednje tudi koristilo, ker sem lahko marsikaj novega prejemal od vsakogar. Tehnično in muzikalno sem se brez dvoma najdlje razvil pri prof. PlesniCarjevi in šele z
njo sem tudi zaCel odkrivati svoje potenciale.«
Veliko si sodeloval na glasbenih tekmovanjih in se na njih soočal z drugačno motivacijo. Kakšni so bili tvoji občutki ob prehodu v "tekmovalni duh” glasbenega sveta?
»Nikoli se nisem dovolj resno pripravljal na tekmovanja. Prvič sem z dvanajstimi leti nastopil na tekmovanju v Novi Gorici, se nato udeležil še treh republiških in raznih regionalnih tekmovanj. Vedno znova sem se ob takih, preizkušnjah zavedal, da sem preveč razpršen med neštetimi drugimi zanimanji in da premalo pozornosti posvečam študiju klavirja. Ta zavest me je skoraj uničila. Zavedal sem se veličin glasbe, ki pa jih nisem uspel izraziti. Na tekmovanjih slednje še toliko bolj izstopi. In tudi konkurenca je pozitivna izkušnja, Čeprav je primerjanje relativno. V bistvu pa moramo priznati, da sem prav s pripravami na tekmovanja in samimi preizkušnjami pred komisijo pridobil večjo zavzetost in voljo do nadaljnjega poglabljanja piani-stike.«
Veliko si nastopal. Kakšno je bilo soočanje z občin-
stvom, koliko se igra določenih skladb pred javnostjo lahko razlikuje od vežbanja doma ali na učni uri?
»Prav med nastopanjem so se dogajale stvari, zaradi katerih sem se odločil, da se resneje predam klavirju. Ne uspe vedno, je pa Čudovito. Vsaka skladba ima en namen, ki se lahko uresniči ali pa ne. Gotovo so pisane note že pomembna teza, ampak izpolnitev le-te, njen cilj je v izvedbi, sintezi, v katero lahko preneseš veliko osebnih potez. S svojo izvedbo lahko skladbo uresničim ali pa jo zavržem. V prvem primeru jo doživljam zelo celovito, va-
njo vpnem svoj razum, emocije, občutke, fantazijo, izkušnje... govorico skladbe poskusim posredovati na svoj način. Odgovor ponudi publika in v tem smislu so nastopi preizkusni kamni, ko postane glasbena govorica komunikacija in ti dimenzija nastopa daje novo motivacijo. Eden najlepših nastopov, ki sem jih imel, je bil diplomski koncert - ugotovil sem, da se lahko v igranju sprostim in le tako lahko najdem pravi stik s publiko.«
Kako danes po letu dni študija v Parizu gledaš na "goriško obdobje”?
»Bilo je predvsem izje-
mno viharno. Nenehno sem se moral boriti s Časom za študij. Imel pa sem vse ugodnosti: klavir le meter od postelje, pripravljeno hrano, ni mi bilo potrebno prati... 2e precej Časa sem si želel zapustiti to urejeno "gnezdo”, se preiskusiti v neznanem in zato je bila odločitev prej polna veselja in pričakovanj kot težka. Ko sem se zavedal vseh novih pustolovščin, v katere sem se podal, je bilo že prepozno - bil sem že v Parizu. Profesor Igor Lazko me je že septembra vpisal na Conservatore Euripeen de muskjue de Pariš, to je konservatorij za postdiplomski
študij s sedežem v pariški evropski hiši. Vsi profesorji so eminentni glasbeniki, njihov pouk temelji na osebnih stikih s študenti. Prof. Lazko iz Sankst Petersburga mi velikodušno prenaša svoja zelo široka obzorja in me stalno preseneča. Vodi me po poti klavirske igre, ki sem jo pričel v Gorici in skrbi tako za tehnično kot muzikalno kontinuiteto. Profesor sledi tudi mojim pariškim dogodivščinam in teh ni bilo malo. Bivališče se spremenil že štirikrat, sedaj sem z bratom najel majhno stanovanjce. Za naslednje leto pa sem si že "omislil” študentsko sobico. Postal sem samostojen v "organizaciji” vsakdana, kar ni enostavno. Sicer pa ob klavirju sledim tudi pouku komorne glasbe in igram v klavirskem triu.«
Si za študij dobil kakšno štipendijo?
»Prejel sem Flajbanovo štipendijsko podporo iz Trsta. Prošnjo sem oddal pozimi in so jo odobrili.«
Študij traja štiri leta. Kakšni so tvoji nadaljni načrti?
»Danes težko govorim o točno določenih načrtih. Vsekakor bi rad študiral še naprej v Parizu, ker mi naCin dela zelo ustreza in mislim, da ne bom mogel poiskati boljšega profesorja kot je prof. Lazko.«
12
Petek, 20. maja 1994
SVET
ARMENIJA / STRAH
Vojne v Zakavkazju noče biti konec
Pogajanja v Moskvi niso ničesar spremenila
EREVAN - Ko je 26-letni Armenec Asot izstopil iz avtomobila pred svojim domom v Erevanu, je dobro vedel, da ga zasledujeta dva pripadnika vojaške policije. Hitro se je skril za neki tovornjak: »Vec tednov sem se skrival v okolici mesta v upanju, da bodo pozabili name.« Asot je še vedno previden in večkrat se obrne, da bi se prepričal, ali mu kdo sledi.
Zaradi prisilnega vpoklica v armensko vojsko, na katerega opozarjajo tudi mednarodne organizacije, je sicer uradno nenajavljena vojna proti muslimanskemu Adže-bajdžanu vse bliže Armeniji. Šestletna vojna med etničnimi Armenci iz Gorskega Ka-rabaha in Azerbajdžanci, ki so bili pregnani iz goratih predelov, je zahtevala že najmanj 15 tisoč žrtev, vec kot milijon ljudi, predvsem Azerbajdžancev, pa je moralo zapustiti svoje domove. Karabah, ki od leta 1923 sodi k Azerbajdžanu, je zdaj skoraj povsem pod nadzorom karabaških Armencev.
Vojna še divja, zato skuša velika soseda Rusija doseči rešitev spora, ki ga Čedalje bolj Čutijo tudi v Armeniji. Novica, da je bil v ponedeljek v Moskvi dosežen sporazum med obrambnima ministroma obeh držav (v torek sporazuma vendarle niso podpisali), je za mnoge Armence prišla prepozno. Ve-
čina jih je namreč sprejela sicer vprašljivo vladno stališče, da njihova domovina v to krvavo vojno ni vpletena. Predsednik Levon Ter-Petro-sjan, ki se boji mednarodnih odzivov, noče priznati neodvisnosti, ki so jo v Gorskem Karabahu razglasili Armenci.
Skrajno nacionalistični lobi v Erevanu je na fronto pošiljal vojaško opremo, s svojo politiko pa je privabljal prostovoljce. V Stepanakertu, kjer je Čutiti bližino vojne, armenski voditelji, navidezno vznemirjeni zaradi nejasnega stališča erevanske vlade, omalovažujejo vojaško pomoč iz Erevana. Armenci iz Karabaha, ki naj bi jih bilo približno 150 tisoC, naj bi se namreč sami branih pred sedmimi milijoni Azerbajdžancev. Nekateri podatki pa pričajo, da Armenija skozi koridor Lacin v Karabah vozi oborožitev. Armenski krogi sicer zanikajo, da bi moške šilih v vojaško službo. Pravijo, da Armenci iz Karabaha, znani po svoji bojevitosti, v svoje vrste ne bi sprejeli mož, ki bi bili nasilno vpo-klicani. Kljub temu pa nekateri diplomati, ki živijo v Erevanu, menijo, da so rekrute namestili na položaje zunaj enklave, da bi lahko Armenci iz Karabaha odšli na frontne položaje.
»Trditev, da Armenija v spor ni vmešana, ne drži,« je izjavil neki zahodni diplomat. Vojna psihoza je med 3,
3-milijonskim armenskim prebivalstvom Čedalje bolj navzoCa. Na pokopališču v Jerablurju v bližini Erevana vsak dan skopljejo sveže grobove za padle armenske prostovoljce. Letos so pokopali najmanj 125 vojakov. Moški vojni obvezniki ne bežijo vec iz države, Ce le lahko dokažejo, da so vojaško službo že opravih. Veliko ljudi je odšlo v severno Rusijo, predvsem mlajših, ki domovino zapuščajo tudi iz ekonomskih razlogov. Napol uradni podatki kažejo, da je samo lani emigriralo 300 tisoC Armencev - kar predstavlja skoraj desetino vseh prebivalcev. Neki ruski vir navaja, da za rusko državljanstvo vsak dan zaprosi najmanj sto Armencev.
Zaradi energetske krize, ki se je spomladi sicer omilila, je vlada sprejela sporno odločitev - znova naj bi namreč začela obratovati jedrska elektrarna, ki je od potresa leta 1988 zaprta. Zadnja štiri leta Azerbajdžan ni dovolil, da bi se Armenija prek njegovega ozemlja oskrbovala z energijo. Zato je gospodarstvo ostalo brez energetskih virov. V Erevanu so ustavljena vsa dela, žerjavi ob nedokončanih stolpnicah so se ustavih. Drobiž, ki ga ljudem pošiljajo armenski izseljenci v ZDA, je postal pomemben vir za preživetje. Prizadeti so vsi, saj vlada splošno pomanjkanje, ni ne ogrevanja
ne tople vode. Nekateri predeli v državi so povsem spremenili svojo podobo, saj so ljudje med zadnjimi štirimi zimami posekah skoraj vsa drevesa.	(A. G.)
Vojna v Gorskem Karabahu je pregnala z domačih ognjišč na tisoče družin
Romuni prebirajo Ceausescov življenjepis
BUKAREŠTA - Štiri leta po padcu totahtamega režima v Romuniji so se v knjigarnah pojavile »prave biografije« o nekdanjem diktatorju Nicolau Ceausescu, na njegovem grobu je večkrat opaziti rože in prižgane sveče, »oživlja« pa tudi nekdanja komunistična partija. Ti dogodki dokazujejo, da se nekaterim hudo toži po starih Časih.
»Med decembrskimi dogodki leta 1989 bi si Človek težko predstavljal, da se bo nekoč kaj takega zgodilo. Ljudje so Ceausesca tako sovražih, da ni bilo nikogar, ki bi si upal izreci o njem eno samo dobro besedo,« je povedal sociolog Mircea Kivu. Sovraštvo do najhujšega sovražnika države in njegove žene Elene je bilo tako močno, da so številni Romuni poudarja-h, da si ne zaslužita usmrtitve z ustrelitvijo. Predlagali so, da ju je treba mucih do smrti, ju zapreh v kletko in ju javno usmrtiti. Ker se je nova oblast bala, da bi njuni trupli ljudje izko-pali in iznakazili, so zakonca pokopali skrivoma. Na Ceausescov grob so napisah neko drugo ime, Elenin grob je ostal neimenovan.
Po podatkih iz leta 1990 se je življenjska raven prebivalstva znižala za 40 odstotkov; danes je v Romuniji veC kot milijon brezposelnih. V komunizmu država brezposelnosti sploh ni
poznala. Prav zato se številnim toži po »dobrih starih Časih«.
»Gre predvsem za nekdanje birokrate in politične aktiviste, ki so mislili, da opravljajo pomembno delo, potem pa so se nenadoma znašli na cesti,« je povedal Kivu.
»Pod Ceausescovim režimom so imeli vsi ljudje streho nad glavo in zaposlitev,« je izjavil Lucian Vasile-scu, ki naj bi bil odgovoren za oživitev »stranke narodnega prebujenja«. Pred približno desetimi dnevi je slovesno odkril nagrobni spomenik na Ceausescovem grobu, Ce je diktator res pokopan tam. Nekdanjega diktatorja je opisal kot »najveCjega romunskega junaka«. O dogodku se je na široko razpisal domači tisk, ni pa prišlo do incidentov ali protestov.
»Leta 1989 je bila Romrmija edina komunistična država brez tujega dolga,« se ponosno spominja Vasilescu 'in hitro doda: »Revolucija leta 1989 je preprečila, da bi Romunija postala moCna balkanska država.« Vasilescu, ki je za dovoljenje za uradno registracijo stranke zbral že 250 potrebnih podpisov, meni, da oblast s tajno policijo Securitate sploh ni nadzorovala ljudi. Tudi s privatizacijo se ne strinja. »Pod Ceausescom ni delavcem ničesar manjkalo, kar pa zadeva Securitate - vsaka država ima
svoje tajne obveščevalce.«
Kivu o takšnih izjavah meni: »Zanimivo je, kako deluje Človekov spomin: pozabljene so vse slabosti, spomin ohranja le prednosh, pa še te so včasih izmišljene.« Povedal je še, da številni nostalgiki ponavljajo, da je bil diktator »dober kristjan, ki ni dal podred niti ene cerkve«.
»Ceausescu je res imel nekatere slabosti, vendar nic večjih, kot jih imam jaz ali kdorkoli drug,« meni Aurel Chirosca, eden od podpornikov nove stranke. »Prod koncu življenja se je oddaljil od tistih, za katere se je žrtvoval. Njegove usmrtitve ni mogoče z ničemer opravičiti,« je dodal. Čeprav so januarja 1990 ljudje zahtevali od predsednika Iona Iliesca, naj prepove delovanje komunistične partije - kar je tudi obljubljal in bil zato izvoljen -uradna ustanovitev romunske komunistične partije prejšnji teden ni vzdignila toliko prahu. Le skupina 34 opozicijskih poslancev, nekdanjih političnih zapornikov, se je ostro odzvala.
»Noben Romun ne sme pozabiti, da so vzhodnoevropske komunistične partije izdajale svoj narod in podpirale organizirani kriminal,« je izjavil eden od opozicijskih poslancev, ki so brez upanja na uspeh zahtevah pravno prepoved delovanja romunske komunistične partije.	(M. R.)
BEGUNSKA PROBLEMATIKA PO SVETU / ŠTEVILKE VZTRAJNO NARAŠČAJO
Domove je zapustilo že 20 milijonov ljudi
Na svetu je vse manj krajev, kamor se lahko nezaščiteni civilisti zatečejo pred vojno vihro
ŽENEVA - Po podatkih Visokega komisariata za begunce (UNHCR), ki deluje pri Svetovni organizaciji, živi po svetu trenutno veC kot 20 milijonov ljudi, ki so morali zapustiti domove, da bi si rešili življenja. Nikjer na svetu pa ni povsem varno in njihove usode so pogosto negotove tudi tam, kamor so se zatekli. Zgodi se, da nesrečniki zbežijo takorekoC z dežja pod kap - zapustijo domačo vojno in se znajdejo sredi tuje, Se hujSe.
Do zadnjega takega primera je prišlo v Jemnu, kjer je v navzkrižnem ognju med sprtima stranema umrlo najmanj sto Somalcev. V begunskem taborišču Koud, približno 50 kilometrov vzhodno od obleganega Adna, po uradnih podatkih živi 11.600 Somalcev, za katerimi je že trnova pot, ki pa očitno še ni končana. Junija in novembra 1992 sta iz Mogadiša izpluli dve prenabito polni ladji, ki sta vec tednov krožiti po Rdečem morju, preden se je množica beguncev izkrcala v takrat mirnem Jemnu. Naporne poti ni preživelo približno 150 ubežnikov, pa tudi drugi niso za dolgo ušli lakoti in vojni.
Zdaj se UNHCR pogaja s severnimi in južnimi jemenskimi silami, da bi dovolile evakuacijo približno šest tisoč Somalcev, ki so še
vedno ujeti sredi bojišča. Novo zatočišče naj bi našli kar doma ali v Džibutiju.
Podobno usodo doživljajo tudi Kurdi, ki so razdeljeni med turško in iraško državo. Nobena od teh seveda nima razumevanja za kurdske težnje po lastni domovini. Po neuspeli vstaji v Iraku takoj po zalivski vojni so desettisoCi Kurdov zbežali v sosednjo Turčijo, kjer so našli zatočišče pri soroja-kih. Zdaj se zgodba ponavlja v nasprotni smeri. VeC kot štiri tisoC turških Kurdov je po isti poti že prebegnilo na sever Iraka. Pregnalo jih je nasilje turške vojske, ki žeti uničiti uporniško Delavsko stranko Kurdistana (PKK). Menda se v zasilna bivališča ob iraško -turški meji vsak dan priseli novih 25 družin, ki si raje izberejo življenje v nečloveških razmerah, brez Ciste vode in sanitarij, pogosto pa tudi brez hrane, kot smrt v letalskih napadih turških lovcev.
Ankara napade na civiliste seveda zanika in trdi, da je PKK uprizorila begunski val, da bi si pridobila naklonjenost svetovne javnosti. UNHCR, ki skuša kurdskim ubežnikom pomagati po najboljših (finan-Cno-kadrovskih) moCeh, izjave turških oblasti zanika. Zagotavlja, da so turški Kurdi prisiljeni reševati si glavo z begom.
Civilistom se slabo piše tudi v Ruandi, kjer so z begunci povezane številke potolkle vse rekorde. Konec aprila je v enem samem dnevu pred okrutnim nasiljem nad vsem, kar leze in gre, panično pobegnilo kar 250 tisoC ljudi. Tudi v teh dneh je sodec po poročilih mejo s Tanzanijo dnevno prestopilo približno štiri tisoC prebivalcev Ruande. Skupno število prebežni-kov znaša tako že veC kot 300 tisoC. Tisti, ki so prispeti na varno, pripovedujejo srhljive zgodbe. Sprva so za množične pokole obtoževati le vladne enote, v zadnjih dneh pa so si menda umazati roke tudi uporniki. Neki predstavnik UNHCR je potrdil poročila o nasilju nad begunci, ki naj bi ga ob meji s Tanzanijo izvajali gverilci RPF. Uporniki so streljati na ljudi, potem ko so ti že prečkali mejno reko Kagera, Se bolj neusmiljeno pa so se lotili prebivalcev bližnjih vasi. Nekatere so pobiti kar z mačetami, druge pa zvezali in vrgli v Kagero.
Žalostno dejstvo je, da se svet manj vznemirja, bolj ko so tovrstna poročila pogosta. Navajen in naveličan tuje nesreče si opere vest z globokim vzdihom, mislec, da se grozodejstva paC dogajajo »za devetimi gorami«. Vendar pa nobena celina ni vama pred izbruhi ne-
nadzorovanega divjanja človeške zveri. Dokaz za to je bosanska tragedija.
Pred dnevi je elan Sveta Evrope hvinski poročal o aktualni problematiki beguncev in migrantov, ki je bila ena poglavitnih tem, o katerih so razpravljali na spomladanskem zasedanju parlamentarne skupščine tega telesa v Varšavi. Dejal je, da države srednje in vzhodne Evrope brez pomoči zahodnih sosed ne bodo kos problemu. So namreč priče pravi poplavi iskalcev zatočišča in prosilcev za azil, ki prihajajo predvsem z Bližnjega vzhoda, iz Azije in Afrike ter se, namerno ati ker nimajo druge izbire, vsaj začasno ustalijo na evropskem Vzhodu. Po podatkih Mednarodne organizacije za migracije (IOM) je lani samo skozi Češko potovalo od sto do 140 tisoC tranzitnih migrantov, s podobno številko pa se lahko »pohvali« tudi Poljska.
Ivvinski je opozoril tudi na vprašanje beguncev iz nekdanje Jugoslavije. Poudaril je, da se je treba tega perečega problema lotiti pri temeljih, »reko ukrotiti pri izviru«, pregnanim draži-nam pa omogočiti vrnitev na domove. Tistim, ki se bojijo, da bi se utegnila v bivši Sovjetski zvezi ponoviti Jugoslavija, pa je zagotovil, da lahko mirno spijo. Zaenkrat... Luka Senica
Begunci po svetu
Visoki komisariat za begunce Organizacije združenih narodov ocenjuje, da je zaradi vojn, kršenja človekovih pravic ali preganjanja več kot 20 milijonov ljudi zapustilo svoje domove.
Ruanda
Jemen Afganistan
RUANDA: Zaradi etničnih spopadov, v katerih naj bi bilo ubitih od sto do dvesto tisoč ljudi, je moralo v druge države pobegniti 335 tisoč Ruandcev. Pobegnilo je tudi 275 tisoč burundskih beguncev, ki so v Ruando prišli po oktobrskem državnem udaru.
JEMEN: V begunskem taborišču Kovt v Abianu je bilo v spopadih med sovražnimi stranmi ubitih od sto do 270 Somalcev. Predstavniki UNHCR in Mednarodnega rdečega križa so v soboto ob prihodu v taborišče našli le 1.500 beguncev, ne 6.000, kolikor naj bi jih bilo. Večina je pobegnila v bližnjo vas in okolico. Na jemenskem ozemlju, kjer divjajo spopadi, naj bi živelo 13 tisoč somalskih beguncev.*
AFGANISTAN: Leta 1992 je približno 60 tisoč Tadžikov iz nekdanje Sovjetske zveze pobegnilo pred spopadi v osrednji Aziji; naselili so se na severu Afganistana.
ZN imajo nepotrjena poročila, po katerih naj bi bilo januarja v begunskem taborišču, ki ga nadzorujejo lokalne oblasti južno od tadžikistanske meje, ubitih 15 beguncev. Po ocenah naj bi tam živelo približno 15 tisoč tadžikistanskih beguncev.
Okrog 18 tisoč naj bi jih ostalo v taborišču Mazar Sarif na severu Afganistana, ki je pod nadzorom UNHCR.
Vir; OZN____________________________________________AP/Tom Holmes, Wm. J. CasteKJ
LJUDJE IN DOGODKI
Petek, 20. maja 1994
NEBESNI POJAV / PO TRDITVAH ZNANSTVENIKOV VESOLJSKE USTANOVE NASA
NOVICE
Komet Shoemaker-Levi 9 bo 16. junija padel na Jupiter
Ker je planet Jupiter ogromna plinasto masa, ne bo večjih posledic Na naši Zemlji pa bi padec takega kometa uničil skoraj ves človeški rod
washington mm
' Prihodnjega 16. junija bo na planet Jupiter padel ko-uiet Shoemaker-Levi 9. To je v Wa-shingtonu napovedala skupina še-shh znanstvenikov ameriške vesoljske Ustanove Nasa. Trčenje ne bi sme-m imeti hujših posledic zaradi pli-nastega stanja naj-vecjega planeta Osončja, ki ima premer 143.640 kilometrov, vseeno pa astronomi ^Pajo, da bodo pojav lahko ujeli v svoje teleskope in da bo prehod kometa skozi Jupiter razkril marsikatero skrivnost tega najveCjega planeta. Trenutno je komet že razpadel na 21
delov, vsak pa ima od 2 do 4 kilometre premera. Na Jupiter bo torej padel pravi roj meteorjev, pojav pa bo trajal kar šest dni. Drobci bodo padali na nevidno stran Jupitra, tako da bodo teleskopi lahko posneli preboj meteorjev na vidni strani. Komet so lani odkrili Gene in Carolyn Shoemaker ter David Levy, ko so analizirali sliko, ki so jo posneli s telesko-
pom na Mont Palomarju pri Los Angelesu.
Pojav, ki se bo zgodil 800 milijonov kilometrov od Zemlje, pa odpira številna vprašanja, ker bi se lahko prej ali slej kaj takega zgodilo tudi na Zemlji. Znastve-niki trdijo, da bi padec kometa Shoemaker-Levi 9 na Zemljo skoraj v celoti uničil ves človeški rod, ker bi se ob padcu razvila
taka energija, ki bi bila enakovredna vsem jedrskim bombam v skladiščih jedrskih velesil. Prav zato nekateri znanstveniki že predlagajo, da bi morali Cimprej preučiti obrambne sisteme, ki bi preprečili tako katastrofo. Naš planet jo je baje doživel pred 65 milijoni let, ko so izumrli dinozavri in kakih 70% vseh takratnih živalskih vrst.
Jackie Kennedy umira
NEW YORK - Življenje nekdanje ameriške first lady Jackie Kennedy se izteka. Zdravniki so jo odpustili iz bolnišnice in v obvestilu za javnost zapisali, da medicinska veda ne more za Jackie narediti ničesar veC, saj je rak opustošil njen limfni sistem. Okrog nje se je zbrala vsa družina Kennedy s senatorjem Tedom na Čelu.
Uničujoč požar na egiptovskem trajektu
KAIRO - Za sedaj je še neznano število žrtev, ki so umrle v požaru, ki je zajel egiptovski trajekt v RdeCem morju. Trajekt je prihajal iz savdske Džede in je pristal v egiptovskem pristanišču Safaga ob RdeCem morju, kjer se je dobra polovica potnikov izkrcala. Požar je izbruhnil nekaj pred polnočjo v strojnici in se zelo hitro razširil na vso ladjo. Reševalci so pripeljali na obalo 336 ljudi, drugih 250 pa je rešila ameriška vojna ladja Newport, vendar domnevajo, da pogrešajo vsaj 30 ljudi. Ladja je prevažala nad 1100 potnikov in 81 elanov posadke.
Okostja niso bila ameriška
BANGKOK - V nekdanjem Saigonu so obsodili 72-letnega francoskega državljana vietnamskega rodu Roberta Chaillarda, ki je hotel prodati 700 okostnjakov, ki naj bi pripadali ameriškim vojakom, umrlim v vietnamski vojni. Kaže, da je možakar, ki so ga obsodili na 12 let zapora, prinesel okrog nekaj sto ljudi. Posebna ameriško-vietnamska komisija je ugotovila, da nobeno okostje od tistih, ki jih je Chaillard prodajal, ni pripadalo ameriškim vojakom, temveC da je šlo za posmrtne ostanke Vietnamcev, ki so jih malopridneži prodajedi »podjetniku« v zameno za nekaj drobiža.
ISLAM / NAJPOMEMBNEJŠE MUSLIMANSKO ROMANJE
Danes višek vsakoletnega hadža
Romarji se bodo v molitvi podali na hrib Arafat, jutri pa se začne praznik žrtvovanja
Nikozija - v teh
dneh skoraj dva milijona in pol muslimanov iz vsega sveta v pobožni molitvi konCuje vsako letno romanje (hadž) v svetih islamskih mestih Meki in Medini. Hadž je ena od petih verskih obveznosti vsakega muslimana, ki jo mora izpolnili vsaj enkrat v življenju,
Ce mu to dovoljuje gmotno in zdravstveno stanje.
Napetost, ki jo je povzročila nedeljska manifestacija iranskih romarjev v podporo »trpečim bosanskim bratom«, je popustila. Teheran se je obenem odpovedal protestnemu pohodu proti Zahodu, »sovražniku islama«, tako
da sta se v Veliki mošeji (na sliki AP) in pred kaabo vrnila mir in pobožna spokojnost.
Na romanje muslimani gredo prvih 12 dni v mesecu »zul hidža«( dvanajsti mesec v islamskem luninem koledarju). Poleg Velike mošeje in kaa-be, kjer je za eno milijardo in pol muslimanov naj svetejši kraj, romarji obiščejo tudi Medino, kjer je pokopan prerok Mohamed, ustanovitelj islama. Za muslimane je hadž uresničitev »hara-ma« (zbližanja in posvetitve v bogu), ki ga musliman doseže v popolni odmaknjenosti od sveta in s posebnimi obredi.
Pod žgočim soncem, ki živo-srebrni stolpec dvigne na 42-43 stopinj Celzija, valovi romarjev, ogrnjenih z dvema neprišitima bombažnima prtoma, ki simbolizirata mrtvaški prt, v katerem so pred bogom vsi enaki, sedemkrat gredo okoli kaabe. To je kockasta struktura iz sivega kamna, pokrita s Črnim žametom (kisva), na katerem so z zlatimi Črkami vezane sure iz Korana. VeC kot 600 kvadratnih metrov žameta stane skoraj pol milijona ameriških dolarjev, za-
menjajo pa ga pred vsakoletnim hadžem.
Kaaba je v sredini ogromnega osrednjega dvorišča Velike mošeje, v njeni vzhodni stranici pa je vgrajen »Črni kamen«. Muslimani ne Častijo kaabe in Črnega kamna, to je za njih le srce Velike mošeje in center islama.
Po sedemkratnem obhodu (tavaf) kaabe verniki zapustijo Veliko mošejo in pod budnim očesom savdskih varnostnikov sedemkrat prehodijo razdaljo od Safede do Marve, dveh vzpetin vzhodno od Velike mošeje. Med potjo so hladilniki, iz katerih se lahko romarji odžejajo s hladno vodo in ledom, ki ga nepretrgoma proizvaja osem obratov. Dnevno proizvedejo od 15 do 20 tisoC ledenih palic, pred hadžem pa so uskladiščili veC kot dva milijona ledenih palic.
Včeraj, na osmi dan hadža, so se romarji po prenočitvi v savdskem SotoriSCu podali v Mino (7 kilometrov vzhodno od Meke), kjer so praznovali »dan vode« (tar-vija). Danes bodo verniki odšli na hrib Arafat, višek hadža. Med vzponom bodo molili, vsak pa bo s tal pobral sedem kamnov, ki jih bo zalučal nato proti »džamri«, grmadi kamenja, ki simbolizira demone.
Jutri bodo zaklali pol milijona jagnjet in 15.000 krav in kamel, zaCel se bo tridnevni praznik žrtvovanja (eid al-adha), med katerim muslimani potrjujejo svojo vero v Abrahamovega boga, kateremu je prerok hotel žrtvovati svojega edinega sina Izaka.
ČLOVEKOVE PRAVICE / HLADNA VOJNA
ZDA kršile Niimberški kodeks že od 1953.
LVASHINGTON - Ameriški Pentagon je že leta 1953 sprejel Niimberški kodeks kot splošno vodilo v zvezi z vsemi znanstvenimi poskusi, ne samo jedrskimi. To dejstvo pa so do leta 1975 zamolčali iz za sedaj še neznanih razlogov. Tako so vsaj včeraj sporočili v okviru komisije, ki preučuje jedrske poskuse, ki so jih opravili v obdobju hladne vojne.
V znanstvenih krogih so doslej menili, da ZDA niso imele pisanih pravil, ki bi obravnavala jedrske poskuse, vsaj ne do šestdesetih let. Dejstvo, da je obrambni minister Charles Wilson sprejel že v petdesetih letih Niimberški kodeks, bistveno spreminja položaj ZDA. Kodeks so takoj po sprejetju označili kot »top secret« in z njim seznanili samo podtajnike za letalstvo, mornarico in vojsko ter šefa skupnega glav-
nega štaba. Niimberški kodeks, ki so ga sprejeli leta 1947 v mestu, kjer so sodili nacističnim zločincem, predvideva, da morajo biti ljudje, na katerih se opravljajo znanstveni poskusi, obveščeni o vseh njihovih aspektih in nanje pristati. Kodeks predvideva tudi, da je treba ljudi, ki so podvrženi poskusu, zaščititi pred morebitnimi poškodbami ali pred smrtjo.
Komisijo, ki preučuje poskuse iz Časa hladne vojne, so oblikovali, potem ko so časopisi razkrili, da so v ZDA preizkušali učinke plutonija na ljudeh, ki o tem niso bili obveščeni, in da so 19 umsko prizadetih mladeničev hranili z radioaktivno hrano, ne da bi o tem obvestili njihove starše. Vsi ti ljudje so kasneje zboleli zaradi radioaktivnega sevanja, tisti, ki so preživeli, pa so zahtevali odškodnino od ameriške vlade.
ZDA / NA PRODAJ
Plavajoči zapor
Plavajoči zapor na East Riverju še vedno išče kupca, ker ga zaradi polemik ne morejo uporabiti za prvotni namen, s katerim so poskušali rešiti zaporniško stisko. (Telefoto AP)
AVSTRIJA / MANJŠINE
ADR stvar zgodovine?
Sporna izjava Klestila
DUNAJ - »Avstrijska državna pogodba je stvar zgodovine, po moji presoji je izpolnjena, in za urejanje narodnostnih vprašanj in problemov je ne potrebujemo. Na drugi strani tudi ni veC nekdanjih partnerjev, kajti sicer ne bi imeli - ako bi to priznali - danes za pratnerja nekdanje Sovjetske zveze, temveč vse njene države naslednice.S tem pa bi bili v svobodni Evropi edina država z obvezujočo pogodbo, ki bi omejevala suverenost. Zato mislim, da se naj tudi narodnostna in manjšinska vprašanja -doCim je to potrebno -legalizirajo v drugačni obliki«.
Tako je včeraj avstrijski zvezni predsednik Thomas Klestil (slika desno zboraj) ob priliki sestanka s predstavniki narodnostnih skupnosti Centra avstrijskih narodnosti (CAN) na Dunaju ocenil aktualna izhodišča manjšinske zaščite in vprašanje Avstrijske državne pogodbe iz leta 1955.
Thomas Klestil se je v svojem govoru priznal k načelom dialoga, strpnosti, zaščite in pospeševanja avstrijskih manjšin, ter jih pojmoval kot kulturno obogatitev in kot most do držav-sosedov. Izpostavil je Se, da se kot zvezni predsednik tudi pojmuje kot »lobiist za želje in prizadevanja narodnih skupnosti«.
Klestil ova izjava, da
je Avstrijska državna pogodba izpolnjena in da je postala stvar zgodovine«, je Se na licu mesta povzročila dokaj kontroverzno diskusijo, predvsem s strani zastopnikov gra-dicanskih Hrvatov in
tudi madžarske manjšine na Gradiščanskem.
Predstavnica Madžarov je Klestilu odgovorila, da se ne more strinjati s takimi izjavami in ob tem opozorila na razna določila ADP, ki - vsaj za madžarsko manjšino -niso izpolnjene. Konkretno je opozorila na dvojezične topografske krajevne napise in dvojezičnost napsoh.
Gradiščanska Hrvatica in državna poslanka Terezija StojsiC je izjave avstrijskega zveznega predsednika prav tako zavrnila in zahtevala, da mora Avstrijska državna pogodba biti tudi v bodoče »osrednji pravni vir za manjšine v Avstriji«. (I.Sch./I.L.)
KOROŠKA / POLITIČNA TRAGIKOMEDIJA BREZ KONCA
Spodletel tudi peti poskus izvolitve glavarja in vlade
Blokada Haiderjeve FPO še traja - 6. poskus bo prihodnji četrtek
Ivan Lukan
Svobodnjaški poslanci so spet preprečili volitve.
CELOVEC - Koroška osem tednov po deželno-zborskih volitvah Se vedno nima izvoljenega deželnega glavarja in nove vlade.Tudi včerajšnji, peti poskus izvolitve Chri-stofa Zematta za deželnega glavarja in nove vlade je spodletel; - poslanci Haiderjeve svobodnjaške stranka so ponovno zapustili sejno dvorano in s tem preprečili kvorum, ki je potreben za izvedbo volitev. Sesti poskus izvolitve novega glavarja in nove vlade je predsednik deželnega zbora Unterrie-der sklical za prihodnji Četrtek, 26. maja.
Predsednik kluba svobodnjaških poslancev Martin Strutz je eksodu-
som 13 poslancev FPO in s tem nadaljno blokado pomembnih demokratičnih ustanov v deželi utemeljil s tem, da Ljudska stranka ni pokazala nobene pripravljenosti vstopiti v vsebinske pogovore, Čeprav ji je FPO signalizirala, da je pod določenimi pogoji pripravljena spremeniti svojo pozicijo glede izvolitve Zer-natta za deželnega glavarja.
Govorniki Ljudske stranke in socialdemokratov so tretji eksodus svobodnjakov ostro kritizirali in poudarili, da ne bodo klonili Haiderjevi izsiljevalni politiki.
Novi deželni poslanec OVP in pliberški župan
Raimund Grilc je v svojem govoru izpostavil, da pomeni trajno prepreče-
vanje volitev glavarja in nove vlade ne samo kršenje demokratičnih na-
Cel, temveč je tako dejanje lahko tudi »predstopnja k diktaturi«. Zelo ostro sta nato nastopila socialdemokratska poslanca Franz Koncilija in Dietmar VVedenig. Oba sta poudarila, da SPO ne bo veC pozvala svobodnjake naj spoštujejo načela demokracije, temveC da bodo to z vso odločnostjo zahtevali.
Ze skoraj mesec dni trajajočo svobodnjaško blokada deželne politike medtem spremljajo vse bolj glasni prostesti. Zupani 16 koroških občin so v sluCaju nadaljnje blokade demokratičnih ustanov napovedali protestne akcije po celi Koroški in pri tem poudarili, da ne bodo dopustili, da bo Koroška utonila v političnem kaosu.
AVSTRIJA - ČEŠKA / IZJAVA O SUDETSKIH NEMCIH
AVSTRIJ - EU
Mock zavrnil kritiko iz Prage
DUNAJ/PRAGA- Avstrijski zunanji minister Alois Mock (slika) je zavrnil kritiko iz Prage, katere je bil deležen zaradi Časopisnega intervjuja, v katerem je izgon pripadnikov sudetskih Nemcev na Češkem po drugi svetovni vojni posredo primerjal z današnjim etničnim čiščenjem v Bosni in Hercegovini.
Poudaril je,da vztraja pri vsebinski izpovedi intervjuja in ob tem poudaril, da »vsakomur gre pravica do varovanja človekovih pravic, ne glede na to, ali se je
znašel med zmagovalci ali poraženci vojne. Zato da se bo še naprej zavzemal za spoštovanje Človekovih pravic«. Pri vprašanju sudetskih Ne-
mcev pa se vrhu tega lahko tudi sklicuje na izjave in izkušnje sedanjega Češkega predsednika Vaclava Havla, je dejal Mock in pri tem opozoril, da je Češki predsednik svojcas s svojo ugotovitvijo, Ces da je izgon Nemcev bil posledica obračuna v smislu kolektivne krivde in kot tak nemora-liCen, prav tako izzval jedko kritiko svojih so-deželanov.
Kot smo že vCeraj poročali, bo avstrijski zunanji minister v soboto v Niirnbergu prejel
»Evropsko Karlovo nagrado« (poimenovano po cesarju Karlu IV. -op. ured.), odlikovala pa ga je Zveza sudetskih Nemcev (Sudeten-deutsche Landsmann-schaft).
Intervju z avstrijskim zunanjim ministrom Mockom, v katerem se je avstrijski politik izre- • kel tudi za vzpostavitev dialoga med Cehi in sudetskimi Nemci (kar pa ugledni Češki odločno odklanjajo), je objavilo osrednje glasilo te manjšinske organizacije. (I.L./I.Sch).
Vranitzky v Bruslju
BRUSELJ - Avstrijski zvezni kancler Vranitz-ky, ki je vCeraj vodil pogovore z najvišjimi predstavniki Evropske unije v Bruslju, je na mednarodni tiskovni konferenci poudaril, da Avstrija trenutno ne vidi potrebo po vstopu v »Partnerstvo za mir«. Prav tako da tudi ni akutalna tema vključitve
v t.i. Zahodnoevropsko
unijo.
V Bruslju se je mudil tudi minister za kmetijstvo Fischler. Svojim sogovornikom pri EU zagotovil, da je polovica avstrijskih kmetov za pristop Avstrije k uniji.
AVSTRIJA / OGORČENJE NAD POSTOPANJEM AVSTRIJSKIH OBLASTI NAPRAM BEGUNCEM
AZILANTI
Tudi dveletni Miri je grozil izgon
Okrajno glavarstvo na Štajerskem je odklonitev azilske prošnje utemeljilo s tem, da otrok »ogroža javno varnost« - Loschnak pod pritiskom medijev ukazal dovoljenje za bivanje
Slovenija begunce ne vrača na Kosovo
Zelena državna poslanka Stojsičeva (levo) je dvoletno Miro in starše skrila pred avstrijskimi oblasti.
DUNAJ/SALZBURG -Medtem ko je usoda petih mladih Albancev iz Kosova, ki so odklonili služenje vojaškega roka v srbski vojski in pobegnili v Avstrijo (kjer jim zdaj grozi izgon), še vedno odprta, je avstrijsko javnost vCeraj izvedla za nov slučaj nečloveškega ravnanja avstrijskih oblasti z begunci. Odklonile so a-zilsko prošnjo staršem beguncem z dveletnim otrokom, in družino hoteli izgnati iz države. Starši dveletne Mire, ki se je rodila v Avstriji, so leta 1991 iz Albanije prispeli v Avstrijo.
Razlog za veliko ogorčenje medijev in javnosti je bilo predvsem postopanje oblasti v okraju Bruck na Štajerskem. Tamkajšno okrajno gla-
varstvo je v odločbi, s katero je bila zavrnjena prošnja za azil, med drugim navedlo, da je »pismeno zaslišanje« - tedaj 20 mesecev starega otroka - dokazalo, da otrokmi »begunec v smislu zakona« ter da otrok celo »ogroža javno varnost«...
Odločbo je okrajno glavarstvo dostavilo begunski družini že septembra lani, neka skupina za varstvo Človekovih pravic na Štajerskem pa jih je nato skrila na neki kmetiji na Štajerskem, da bi preprečila grozeči izgon družine. Skupina je organizirala tudi odvetnika, ki je napravil priziv proti odločbi okrajnega glavarstva.
Iz notranjega ministrstva je po objavi slučaja s strani državne poslanke
zelenih StojsiCeve ter ma-gacina »News« hitro reagiralo. Minister Loschnak je sporočil, da je okrajno glavarstvo nepravilno postopalo in beguncem za-
gotovil, da lahko ostanejo v Avstriji ter da jim ne (vec) grozi izgon iz Avstrije.
V zvezi s peterico Albancev, katerim grozi selj
ko prej izgon, pa se nadaljujejo protestne akcije, prav tako tudi niso utihnili pozivi, naj se zadeva Cimprej reši na humanitarni naCin.
V tej zadevi notranji minister Loschnak tudi vCeraj ni pokazal nikakršno pripravljenost, da bi peterica Albancev dobila vsaj začasno dovoljenje za bivanje v Avstriji, Čeprav to predvideva nova (skrajno restriktivna zakonodaja).
Kot smo poročali, hoCe Loschnak begunce iz Kosova izgnati v Slovenijo, od kod so baje pripotovali v Avstrijo.
Nepopustljivo staliSCe notranjega ministra je ponovno ostro kritiziralo vec uglednih osebnosti iz političnega in cerkvenega življenja.
Tako sta se pozivom k humanitarni reštivi pridružila tudi salzburški deželni glavar Hans Ka-tschthaler ter mestni svet Solnograda.
Proti izgonu Albancev iz Kosova so se v preteklih dneh javno izrekli tudi župan štajerske prestolnice Gradec, Alfred Stingl, kardinal Franz Ko-nig, direktor avstrijske dobrodelne organizacije Caritas Helmut Schiiller, direktor Komisije za pravičnost in mir Bintner ter nenazadnje zvezni predsednik Thomas Klestil.
Odventik ogroženih beguncev iz Kosova pa je poudaril, da v konkretnem sluCaju niti ni potrebna izjema, ker imajo leti po trenutno v Avstriji veljavnem zakonu pravico do azila. Ivan Lukan
DUNAJ - V zadevi petih Albancev iz Kosova, ki jo hoče avstrijski notranji minister Lbschnak izgnati v Slovenijo, se je vCeraj uradno oglasila ambasada Republike Slovenije na Dunaju.
V izjavi za tisk diplomatsko zastopstvo Slovenije v Avstriji poudarja, da doslej ni bil vrnjen v Srbijo se noben Albanec iz Kosoova, ki je ilegalno prispel v Slovenijo.
To da niti ne bi bilo možno, ker s Srbi ne obstaja tozadeven sporazum-Vsak begune vrhu tega lahko zaprosi za politični azil.
SLOVENIJA
Petek, 20. maja 1994
afera
HIT V DZ
Največ o potovanju denarja čez mejo
Navedbe prič so se ujemale, včasih pa so bile tudi protislovne
LJUBLJANA - Preiskovalna parlamentarna komika) ki proučuje domnevne nepravilnosti v zadevi Hit je vabljene priče Miha Brejca, Igorja Bavčarja in Danila Zorna zasliševala do večernih ur. Priče na Jttnoga vprašanja niso odgovorile, ker se posameznih aogodkov ali niso veC spomnile ali pa so izrecno izja-''de, da na ta vprašanja iz določenih razlogov ne bodo odgovarjale. V nadaljevanju objavljamo povzetke njihovih pričevanj.
Miha Brejc:
Vedeli smo za potovanje denarja
Nekdanji predstojnik Vis Miha Brejc je povedal, da se je Vis vključil '' preiskavo dogajanj v Hitu po tem, ko naj bi kriminalistična služba Prišla do sumov o nezakonitostih pri poslovanju igralnic. Vis naj bi se ined preiskovanjem ^ralniskega poslovanja zlasti zanimal za delovanje posojilnih služb, pranje denarja in za prisotnost ter delovanje tujih pbvešcevalnih služb v 'gralnicah. »Ko smo prišli do prvih resnejših indicev, da gre za uteme-Ijan sum kaznivih dejanj, smo o tem obvestili ministra Bavčarja, predsednika KuCana, predsednika Bučarja, podpredsednika vlade Rigelnika m finančnega ministra Gasparija.« Miha Brejc je hdil, da so ti funkcionarji prve Visove informacije o Hitu prejeli jeseni leta 1991, Mitja Gaspari Pa je za dejavnost svojega uslužbenca Zvonka Drakslerja, ki je Hit obveščal o dogajanjih na po-S drocju zakonske regulati-Ve iger na sreCo, izvedel takoj po prevzemu ministrske funkcije.
, Nekdanji direktor Visa j® tudi izjavil, da je slu-žba med preiskavo v Hitu sodelovala tudi z italijanskimi tajnimi službami,
od katerih je dobila koristne informacije. Brejc na javni seji ni želel konkretno povedati, s katerimi italijanskimi službami je Vis sodeloval. Miha Brejc je tudi sicer poudarjal, da je bila vsa operacija zelo tajna. Zato Vis ni odpiral otvoritvenega dokumenta akcije, kriminalistični službi o svojih izsledkih ni pismeno poročal, s primerom Hit pa se je neposredno ukvarjal njegov svetovalec.
Glede na njegove prejšnje izjave, da je Vis zbral tudi obsežno dokumentacijo o poslovanju portoroškega Casinoja (parlamentarna komisija danes razpolaga le z manjšim delom te dokumentacije), je moral Miha Brejc odgovoriti tudi na vprašanje, kaj je s tem gradivom. Miha Brejc se ne spomni, kdaj je Vis zaCel nadzorovati tudi portoroški Casino in ne ve, koliko dokumentacije je zbral o tej igralnici, vsekakor pa zbrano gradivo ni kazalo na sume o storjenih kaznivih dejanjih. Takoj za tem je nekdanji direktor Visa izjavil, da mu ni znano, da bi se služba v Času njegovega direktorovanja financirala z denarjem iz posojilnih služb (podobno izjavo je podal tudi Igor BavCar). Današnji direktor Casinoja Enes Lojo mu je nekoč povedal, da
igralnica del provizije posojilni službi namenja tudi za financiranje Vis, Brejc pa mu je dejal, da o tem nic ne ve. Takoj za tem je Casino provizijo znižal. Po njegovih zagotovilih Vis ni nikoli vplival na izbor posojilnih služb, ki so delovale v igralnicah. Vis se je zanimal zgolj za tiste posojilne službe, ki so jih vodili tujci, zato je portoroškemu Casinoju nekoC odsvetoval sodelovanje s tako službo, saj je ugotovil, da je v lasti mafijske druščine. Casino je na osnovi tega opozorila podaljšal pogodbo s prejšnjo posojilno službo.
Zato pa je po Brejčevem pričevanju Vis vedel, da denar posojilnih služb ilegalno prehaja preko državne meje. Teh kanalov si služba ni prizadevala takoj presekati, saj je želela priti na konec verige. Prav tako Vis s temi informacijami ni nikogar seznanjal, tudi finančnega ministra ne.
Igor Bavčar: Podrejeni so mi svetovali, naj počakamo
Nekdanji notranji minister Igor BavCar je povedal, da se konkretnih datumov in imen oseb iz zadeve Hit ne spominja veC. Člane komisije je opozoril, da je v zvezi s tem pred komisijo za nadzor nad tajnimi službami podal ustrezno izjavo in jih pozval, naj se z njo seznanijo. To svoje stališče je kasneje večkrat ponovil.
Igor BavCar je »dosje Hit« prvič videl kot Clan-komisije za nadzor nad tajnimi službami. Na
Gospodarsko sodelovanje Med Slovenijo in Slovaško zaostaja
LJUBLJANA - Slovaški premier Jožef Moravdk je v Ljubljano pripeljal močno gospodarsko delegacijo, saj so politični stiki m«d državama veC kot ugodni, po splošni aconi pa zaostaja ravno gospodarsko sodelo-vanje. O dobrih političnih stikih priča tudi dejstvo, da so Moravdka sprejeli vsi slovenski državniki, redno pa se sestajata tudi oha gospodarska ministra. Davorin Kračun in Peter Megvaši sta se v zadnjem mesecu in Pol srečala kar trikrat, kar po svoje dokazu-No tudi zadnji podatki, Id kažejo, da menja-va vendarle rahlo narašča. S stališča sloven-skega gospodarstva pa se letos slabša razme-Be med izvozom in uvozom.
Se lani so bili tokovi uravnoteženi: Slovenja je na Slovaško izvozila za okoli 26, 7 milijona dolarjev blaga, uvozila pa za blizu 26,9 ndlijona, v letošnjih prvih treh mesecih pa srno po predhodnih podatkih izvozili na Slovaško za 7, 2, uvozili pa za 11, 7 milijona dolarjev blaga, torej je bila pokritost uvoza le 62-odstotna. V letošnjem prvem Četrtletju se je Skvaška z 0, 5 odstotka vsega slovenskega ^oza uvrstila na 19. mesto med našimi zunanjetrgovinskimi partnerji, pri uvozu pa je na 18. mestu z 0,8 odstotka celotnega sloven-skega uvoza. Slovenija in Slovašlm sta lani Podpisati sporazum o prosti trgovini, ki je sprožil dodatno zanimanje podjetij za poslopje s slovaškimi podjetji, žal pa izvoz na Slovaško kljub sporazumu še ni zaživel, saj je Slovaška uvedla dodatne 10-odstotne uvozne dajatva in ukinila prej veljavni sistem splošne sheme preferencialov, ugotavljajo v Gospo-
darski zbornici Slovenije, la bo kmalu podpisala sporazum o sodelovanju s Slovaško trgovinsko in industrijsko zbornico. Možnosti za večje sodelovanje gotovo obstajajo, kar kaže tudi veliko zanimanje slovenskih podjetij za udeležbo na poslovni konferenci, ki bo 24. junija v Bratislavi. Možnosti za večje gospodarsko sodelovanje so še na področju transporta in turizma (lani smo v Sloveniji zabeležili le slabih 4 tisoC nočitev slovaških gostov v primerjavi s 40 tisoč nočitvami Čeških gostov), pospeševati pa bi kazalo tudi višje oblilke sodelovanja, kot so skupna vlaganja, industrijska kooperacija, prenos tehnologij ih podobno, menijo v GZS.
V letu 1993 smo na Slovaško po podatkih GZS izvozili največ zdravil, elektromotorjev, motornih vozil za javni prevoz potnikov, sanitarnih predmetov, električnih kondenzatorjev, testenin, hladilnikov, zamrzovalnikov in podobnega, med najvecjimi izvozniki pa so bili Krka, Hidria Trading, Tam bus, Lek, Hen-kel - Zlatorog, Kovinoplastika, Etol - IFF, Gorenje in druga podjetja. Lani smo iz Slovaške uvozili največ valjanih izdelkov iz železa in jekla, živih živali in goved, obdelanega lesa, polizdelkov iz železa, nepremazanega papirja in kartona, najveCji uvozniki pa so biti Železarna - Acroni, Kovinotehna, Hidria Trading, Kovinatrade zunanja trgovina, Iterpapir, Inles Holding, Emo - posoda itn.
Jožef Moravcik si je včeraj popoldne ogledal tudi slovensko Narodno galerijo in se vpisal v zlato knjigo mesta Ljubljana.
Andreja Rednak in Boštjan Lajovic
vprašanje, kaj je z otvoritvenim poročilom Visove akcije v Hitu, je Igor BavCar odgovoril, da »bi določeni papirji verjetno morali obstajati«. »Ne spominjam pa se, kakšen je bil prvi papir,« je dodal BavCar. Pričo so elani komisije tudi seznanili s tem, da je Vis Enesa Lojo spraševal po določenih osebah iz posojilne službe. BavCar je menil, da se je Vis za te podatke zanimal, ker je službo zanimalo, kako je na področju igralništva delovala SDV. Po opozorilu, da se je to dogajalo leta 1992 in vprašanju, ali je Vis dajal soglasje k izboru posojilnih služb, je priča povedala, da o tem ne ve ničesar.
Igor Bavčar je potrdil, da so v ministrstvu vedeli za prenašanje denarja Cez mejo. Na vprašanje, zakaj potem niso ukrepali, je odgovoril: »Odločitve v zvezi s pregonom sem sprejemal na osnovi strokovnih mnenj podrejenih. Ti, med njimi tudi Brejc, so mi svetovali, naj s pregonom počakamo, dokler ne dobimo vseh potrebnih informacij.«
Igor BavCar je dejal, da Hit ni financiral predvolilne kampanje Demokratske stranke. Zanikal je tudi, da bi centrala Demokratske stranke v Ljubljani od portoroškega Casinoja prejela denar, dejal pa je, da je nekaj denarja prejela ena od strankinih podružnic na obali.
Danilo Zorn:
Nič o zaupnih zadevah
Nekdanji vršilec dolžnosti načelnika SDV Da-
nilo Zorn je že na začetku povedal, da je ob odhodu iz SDV podpisal izjavo o molčečnosti. Zato elanom komisije ni bil pripravljen posredovati podatkov, ki bi se nanašali na zaupno delovanje SDV in njene tajne sodelavce. Predsednica komisije Polonca Dobrajc je Zorna seznanila s tem, da je predsednik vlade vse tri včeraj zaslišane priče odvezal molčečnosti. Na vprašanja, ki so se nanašala na zaupne zadeve, je moral Zorn odgovarjati na za javnost zaprtem delu seje.
V delu seje, na katerem smo bili novinarji lahko prisotni, pa je Danilo Zorn zanikal, da bi kadarkoli posloval z denarjem posojilnih služb. Dejal je tudi, da mu ni nic znanega o tem, da bi se del tega denarja stekal v specialni fond SDV. Tudi SDV je po Zornu vedela za pretakanje denarja Cez mejo, podrobnosti o tem pa pred novinarji ni želel povedati. Po veC vprašanjih Dobrajčeve, kdo je »odpiral« državne meje, je Zorn odgovoril, da je bil za dajanje takšnih ukazov do sprememb zakona o notranjih zadevah pristojen republiški sekretar RSNZ.
Danilo Zorn je tudi priznal, da je Danilu Kovačiču januarja 1992 svetoval, naj ne hodi v tujino. V zvezi s tem je povedal, da je prejel informacijo, da je KovaCiCu na sledi italijanska policija. V Času, ko to poročamo, Danilo Zorn še priča pred preiskovalno komisijo.
Miran J. Lesjak
LOKALNA SAMOUPRAVA
Polemično zlasti o koprski občini
LJUBLJANA - Parlamentarna komisija za lokalno samoupravo se je tudi na včerajšnji seji, na kateri je obravnavala novih sedem zahtev krajevnih skupnosti za oceno zakonitosti odloka o določitvi območij, kjer bodo 29. maja referendumi za ustanovitev občin, odločila tako kot prejšnji teden v drugih štirih spornih primerih.
Tako je sklenila, da je proti spremembi navedenega odloka, saj ta pomeni le pripravljalno dejanje za sprejem zakona o ustanovitvi novih občin. Zakon - tudi ta bo lahko podvržen ustavni presoji -pa naj bi državni zbor sprejemal na julijski seji po tem, ko se bodo ljudje na referendumih izrekli, ati so za ustanovitev lastne občine ali proti temu.
Komisija je včeraj obravnavala zahteve krajevnih skupnosti Litija - Levi breg in Litija - Desni breg, Trata, Vitanje, Šentvid ter zahteve Nove Gorice, Murske Sobote in Kopra. Ni pa se opredelila
do zahtev krajevnih skupnosti Šentjanž in Bucka, saj ni razpolagala z vladnimi stališči. Najbolj polemična razprava je bila spet v zvezi s Koprom in rešitvijo, po kateri naj bi bil Koper v prihodnje ena občina, kar utegne biti po mnenju nekaterih sporno s stališča položaja italijanske narodne skupnosti.
Komisija je že na prejšnji seji sklenila, da bodo v vseh spornih primerih referendumi izvedeni tako, da bo mo-goCe ugotoviti rezultate glasovanja za posamezne dele referendumskega območja oziroma naselja. Ali bodo res povsod referendumi 29. maja, je odvisno od odločitve ustavnega sodišča, ki se je včeraj izreklo o spornih primerih, danes pa naj bi o tem seznanilo javnost. Ce bi sodi-SCe namreč v določenih primerih razveljavilo odlok, bi o tem moral še enkrat odločati državni zbor. Časa za posamezna opravila pri lokalni samoupravi je že tako in tako občutno premalo.
Majda Vukelič
Iz velikega raste malo
Lev Kreft
V približno petletnih ciklih, ki jim vCasih ni bilo treba sovpadati z volitvami, se po Sloveniji dvigne glas, da bi bil morda že Cas to deželo povezati s sodobnimi hitrimi cestami. Hrbtenica naj bi bil slovenski cestni križ.
Tako se stvar začne kot veliki načrt, nobene pripombe ni slišati, vsi samo vzklikajo hura. Potem pa Cas poCasi odteka in ljudje se razhudijo do besnila. Eni terjajo, naj se ceste speljejo mimo Ljubljane, ki naj si svoje obvoznice napravi sama. Drugi pravijo, da bo slovensko hmeljarstvo propadlo, Ce mimo hmeljišč ne bo veC peljala strnjena kolona v prvi prestavi. Tretji se pridušajo, da je avtoceste treba speljati Cim dlje od ljudi. Četrti rohnijo, da nam bodo tujci vsilili ceste, pa bi morali delati železnice in kanale. Peti sumijo, da je vse skupaj samo izgovor za stran metanje denarja, Id ga na koncu tako ali tako v žepe pobaše udbomafija. In končno iz velikega načrta ostane samo še majhen naCrt, ki se bo uresničeval dolga leta, se medtem večkrat obrnil na glavo, prekinil za nekaj let in poniknil v pesku. Seveda nikoli za vedno, saj se bo v približno petletnih ciklih spet dvignil glas, naj vendar skupaj stopimo in dokončamo, kar smo zaceli že v šestdesetih letih.
Zgodbo z ljubljansko vzhodno obvoznico bi še lahko za silo razložili z odporom proti državnemu centralizmu, ki se je pri provincialnih Slovencih vedno oglašal kot klofutanje Ljubljančank in Ljubljančanov. Najbolj in najraje to poCno tisti, ki sočasno neutrudno antešambrirajo (še poznate to pri Krleži in za Krležo tolikokrat uporabljeno besedo?) v sklonjeni drži po raznih ministrstvih in fehtajo, ne da bi se zavedali, da prav z odsotnostjo hrbtenice vzpostavljajo državni centralizem.
Zal pa kljub temu, da sem Ljubljančan po rojstvu in prepričanju, ne morem ostati pri taki antiemonski razlagi razblinjanja velikih podjetij. Kajti Ljubljana sama ni glede tega nic drugačna. Ce danes pomislim na vse orgije, ki so spremljale uveljavitev pobude in gradnjo Cankarjevega doma, skoraj ne morem verjeti, da smo ga res postavili, pardon, vkopali. Ob tem Čudežu pa se kake druge velikopotezne ljubljanske zadeve ne morem spomniti, lahko pa se spomnim cele vrste stvari, ki bi jih bilo treba narediti, pa se namesto tega valijo naokrog v obliki prepirov, nasprotovanj, malenkostnih opravljanj in tekmovanja v lucanju polen pod noge vsakomur, ki bi si drznil premakniti zadevo naprej. Tako je z desetletja dolgim muzejskim vozlom, ki se ga lahko ogleduje kar skozi parlamentarno okno. Tako je z mirujočim prometom, kot se reCe parkiranju, ki naj bi ga usmerili v podnivojske garaže. Ali ste zadnjih petnajst let videli kakšno tako gradnjo? Tako je z bazenom, ki smo si ga namenoma naredili v neprimernih dimenzijah. Namenoma, ker smo hoteli preprečiti, da bi tam kdo zares plaval zaradi rezultata ali celo tekmoval. In tako je tudi z ljubljansko košarko, ki je bila nekdaj v evropskem klubskem vrhu, od leta 1970 pa nezadržno polzi navzdol. Letos se je prvič obrnilo na bolje, predvsem zato, ker se je pojavila bojevita mlada generacija in operativna podpora skupine s trenerjem na Čelu. Z uspehom, menda najveejim v zgodovini kluba, se sicer malo pretirava, saj je šlo za drugo evropsko ligo, potem ko se v prvo klubu ni uspelo uvrstiti. Pa bi se lahko. Manjka mu nekaj klubske samozavesti, ki hoče velikopotezno iz malega narediti spet velik klub. Velik klub pa mora imeti polno dvorano še na kaki tekmi, razen na finalni, in ker v Sloveniji ni konkurence, lahko to doseže le z uvrstitvijo v prvo evropsko ligo. Za kaj takega je treba imeti prave igralce, ne samo dobre, ampak tudi zvezde. Vse drugo pride z njimi: gledalci, pokrovitelji, denar in uspeh. Ta model je tako znan, da ga je skoraj škoda razlagati, saj deluje v vseh športih. Res pa je, da vključuje določeno tveganje, saj uspeha ni mogoCe jamčiti takoj in vnaprej.
Slovenska košarka ima danes enega samega pravega zvezdnika evropskega formata, to je Jure Zdovc. Prišel se je pogajat v Ljubljano, kjer pa so ga zavrnili s smešnimi in poniževalnimi ponudbami. Iz tega sledi en sam sklep: klub se pripravlja, da bo še dolgo ostal drugorazredni evropski klub, kar pomeni, da bo po prvih uspehih predvsem razprodajal igralce. Ambiciozni mladeniči se namreč ne bodo zadovoljili s tem, da bodo še nekaj let slabše plačani od starcev, da jim bodo podajali žogo in delali blokade, da bodo namesto blešCeCe kariere Cez nekaj let odšli nabirat denar za slabe Čase v kak avstrijski klu-bek.
In tako pri nas še naprej iz velikega raste malo. Za obvoznice se mi zdi, da bo šla stvar na bolje, za Olimpijo pa ne kaže dobro. Zato se Ljubljana ne bo mogla izgovarjati na protiljubljansko razpoloženje.
ODTRGANO
V McDonalcTsovih oblačilih
Če poslušate Pet Shop Boys, se oblecite v pisane obleke in si nataknite trapast klobuk. Če je vaSa vzornica Madonna, se skušajte obleči v čimbolj izzivalno obleko. Če bi bili radi podobni Barbie punčki, si čimbolj svetlo pobarvajte lase in poudarite svoje obline. Če pa obožujete hamburgerje, shake, pomes frites in drugo hitro hrano iz McDonald’sa, pa je najbolje, če si priskrbite Se McDonald’sovo obleko. Primerne so štiri barve: rdeča, rumena, bela in črna. Puloverji, hlače in obleke v teh barvah z vštikanim velikim M so zaščitni znak McDonald‘sovih fantov.
Telefon z jastogom
Telefoni se spreminjajo. Ta hip so najbolj aktualni brezžični prenosni telefoni, kakršne imajo poslovneži, ki večino časa preživijo v avtu in na poti, kar v žepu svojega suknjiča. Mnogi pa še vedno prisegajo na dobre stare črne telefone z vrtečo se števični-co. Da pa bi bilo na njih res kaj nenavadnega, jih kaže zanimivo obleči. Vsaj na telefonski slušalki si lahko nekateri privoščite jastoga, ki je sicer specialiteta v najdražjih restavracijah. Če pa ste ravno na dieti in vam že sam pogled na kakršnokoli hrano vzbuja apetit, ostanite raje pri klasičnem telefonu.
Najboljša rešitev za zimske dni: kizneni telefon
Pomlad še ni poslovila, poletje Sele prihaja, medtem ko smo na zimo že vsi pozabili. Vendar pa to ne pomeni, da ni čas za zimske telefone v krznenih oblekicah. Na nemškem »telefonskem« trgu si lahko izberete naslednje t. i. zimske telefone: telefon-tiger, telefon-medved, telefon-leo-pard.V opomin naj vam bo spomin na prezeble roke, kadar ste telefonirali v hladni dnevni sobi. Ne pozabite: rešitev je krzneni telefon!
Osmrtnico napisali in narisali na zid košarkarskega igrišča
V ZDA so postali umori postali že prava nočna mora, običajna stvar, prej rutina kot senzacija. Ulični umori, kar tako iz objestnosti, so v ZDA tisto, kar so v Sloveniji prometne nesreče zaradi vinjenosti in prehitre vo-žnje-nerešljiv družbeni problem.
Znanemu, nekoliko nenavadnemu umetniku iz New Yorka, žrtvi nesmiselnega uličnega nasilja, so sorodniki osmrtnico narisali in napisali z barvnimi spreji kar na zid košarkarskega igrišča.
Pripravili: T. L. in I. Š.
Nov projekt skupine Victory
Ljubljanska skupina Victory je pri založbi Salomonov oglasnik izdala kaseto in mini CD. Na kaseti, izdani v nakladi 5. 000 primerkov, je devet skladb, na CD-ju, izdanem v nakladi 3. 000 izvodov, pa štiri pesmi. Osrednja skladba je predelava skladbe Bea-tlov, Back In The USSR (Nazaj v Sovjetsko Zvezo), vse pesmi pa so v tehno ritmu.
Plošča dua labirint
Škofjeloški duo Labirint, ki ga sestavljata brata Uroš in Domen Rakovec, je izdal debitantski album s preprostim naslovom Labirint. Uroš, ki je študiral na Berkeley College Of Musič in graškem konservatoriju, igra kitaro, Domen klaviature, končni izdelek pa je ambientalna instrumentalna glasba, ki meji na new age. Pri snemanju in skladanju sta obilno uporabljala računalnike VVeames.
Tožba Benyja Gordyja
Beny Gordy, ustanovitelj soul založbe Motown, toži Časopis New York Daily News za 250 milijonov dolarjev odškodnine, ker je po knjigi enega izmed nekdanjih uslužbencev te založbe objavil podatke, da naj bi Gordy zapeljal avtorja te knjige, ko mu je bilo šele 14 let, in da je nekatere pevke, ki so snemale za njegovo založbo, prisilil k splavu. Motovvn založba je nastala konec petdesetih let, v šestdesetih pa se je uveljavila s številnimi soul hiti Črnskih izvajalcev.
Mini album Princea
Prince, ki se je pred Časom preimenoval v Symbol, je izdal mini album z naslovom Beautiful Experien-ce. Na plošči je poleg velike uspešnice Most Beauti-ful Girl In The World (Najlepše dekle na svetu) še šest skladb: Mustang Instrumental, Beautiful (Lepo), Sexy Staxophone, Flutanstrumental, Stax-o-wax in Mustang Mix.
Novi single Aerosmith
Ameriški kvintet Aerosmith je izdal novo malo ploščo iz svojega lanskoletnega albuma Get A Grip. Na singlu je pesem Crazy (Nora), v videu pa poleg dekleta, ki se pojavlja že v minulih dveh videih, nastopa tudi šestnajstletna hci pevca Stevena Tylerja. Crazy je že Četrti single iz zadnjega albuma Aero-smithov. Skupina je zdaj na evropski turneji.
Največje uspešnice Danila Kocjančiča
Danilo KocjanCiC, nekdanji vodja skupin Kameleoni, Prizma in Bazar, bo svoje najveCje uspešnice zbral na plošCi v obnovljenih, bolj akustično zvenečih priredbah. Šestnajst skladb so posneli nekdanji pevci omenjenih skupin, dve pa KocjaneiC sam. Kot gosti pa se na plošCi pojavljajo številna znana imena slovenske glasbe, od Janeza Bončine prek Vilija Resnika do Toma Juraka. PlošCa naj bi izšla še pred poletjem, pri Helidonu pa bo vzporedno izšel še album izvirnih posnetkov Kameleoni od leta 1966 do 1967.
V.
Pripravil: M. M.
IZŠLO JE / PLOŠČE
Ženi Geva
Desire For Agony (Alternative Tentacles, 1994) CD, rock, 38 min. Distribucija NIKA, prodaja RecRec, Resljeva 2, Lj., 2. 550 tolarjev.
O popularni glasbi Daljnega vzhoda v Evropi ni veliko slišati. Toda tam, podobno kot v Evropi ali ZDA, deluje množica skupin, ki po inventivnosti ne zaostajajo za bendi iz glasbeno bolj znanega sveta. Vanj je pred kratkim predrla Ženi Geva, ena izmed radikalnejših japonskih glasbenih skupin. Ce je Ženi Geva zares edini antidot ambientalni trance glasbi, je to samo zaradi drugačnega transa, v katero poslušalca spravlja rušeči se hrup skupine. V stilu težke glasbe angleških post-metal bendov se japoski trio pod vodstvom kitarista Kazuyuki K. Nulla obdaja s hrumečim zvočnim zidom, ki poslušalcu le redko pusti do sape, medtem ko heavy-duty industrijska kitara in besedila v japonščini samo še povečujejo nenavadno zvoCno podobo skupine. Ženi Geva ropotajo že od leta 1987. V tem obdobju so posneli veC plošC, Desire For Agony pa je prva širše dostopna izdaja. Posneh so jo v Chicagu s pomočjo zvočnega inženirja Steva Albinija (in kitarskega ekscentrika bivših Big Black in Rapeman), s katerim je skupina sodelovala že prej, med drugim tudi na japonsld turneji nove Albinijeve skupine Shellac. Poleg tega je Nuli sodeloval s Fredom Fithom in nekaterimi drugimi imeni drugačne glasbe. Japonska torej le ni tako oddaljen glasbeni svet, Čeprav je v veliko primerih podobno radikalen in drugačen, kot nam ga rišejo predstave o (glasbeni) deželi na drugem koncu sveta.
(D. C.)
Erasure
I Say, I Say, I Say (Mute, 1994); CD; tehno pop; 52 min; predstavnik: Dallas, Ljubljana; naprodaj v vseh bolje založenih prodajalnah; 2.500 tolarjev.
Devet let po njihovem nastanku je duo Erasure postal že prava pop institucija z zagotovljenim komercialnim uspehom. Pevec in tekstopisec Andy Bell ter klaviaturist in skladatelj Vince Clarke se na svojem sedmem albumu predstavljata s standardno tehno pop glasbo, ki se sicer zavestno izogiba pretiranim eksperimentalnim in ostrim robovom, hkrati pa še vedno dopušča širino najrazličnejših vzdušij in ritmov. Cisti pop se tako meša z bluesom, etno glasbo in reggaeom, prepoznavno enotnost zvoka pa zagotavlja elektronsko-sintetizatorski instrumen-tarij. Clarke je z leti postal strokovnjak za svoje naprave in uspeva iz njih izvabiti najrazličnejše drobce, vzorce in efekte, ki jih uspešno vkomponira v preprosto melodijo. Ta tako pridobi na bogatosti zvoka, večplastnosti in asociacijah, vse to pa ne gre na raCun sprejemljivosti pri širših ljudskih množicah in s tem komercialnosti. I Say, I Say, I Say, na katerem najdemo tudi hit Always, ki se je že prvi teden uvrstil na prvo mesto britanske lestvice, je zato najbolje usklajen in uravnotežen avtorski projekt dua Erasure z izvrstnimi, šarmantnimi melodijami, razposajenimi besedili, ki so polna dehtečih rožic, žvrgoleCih ptičkov in podobnih prispodob harmonije in veselja. Prav nic nas ne bi presenetilo, Ce bo prav ta plošCa - in pesmi z nje -postal najuspešnejši projekt tega dua. (M.M.)
Waltari
So Fine! (Roadrunner, 1994) CD, rock, 70 min. Distribucija NIKA, prodaja RecRec, Resljeva 2, Lj., 2. 480 tolarjev.
Neke noči pred petimi leti so se štirje glasbeniki iz Helsinkov odločili: skupina bo nosila ime znanega finskega pesnika. Toda glasba skupine je vse prej kot poetična, čeprav zelo spevna. Waltari so eni izrazitejših predstavnikov nordijskega rocka, ki so se iz anonimnosti prebili z dobro glasbo in s pomočjo založbe Roadrunner, pri kateri sta izšla zadnja dva albuma skupine. Na novi, tretji plošCi Waltari je petnajst skladb, med katerimi je vsaka drugačna od predhodne. Vplivi so razpoznavni, vendar glasba ni eklektična ali na silo kontrastna. Pri Waltari prihaja do izraza sproščen odnos do popularne glasbe in prosto sprehajanje med stili, Čeprav je osnovna usmeritev očitna: energičen rockhToll s prelivi drugačnosti, ki segajo od popa in dance glasbe do metala in celo občasnih etno vrivkov. Finski funk, nordijski metal in severnjaški pop so le zasilni konstrukti, ki skušajo opisati glasbo Wal-tari. Mogoče to Se najbolje naredi ena izmed skladb na plošCi: v priredbi komada A Fores z druge velike plošCe The Cure se združujejo vsi elementi glasbe Waltari: energija, melodičnost in zvočna ostrina. Predsodkov, s katerimi veliko skupin uniči svoje ideje, pri Waltari ni. Po že skoraj sentimentalnem komadu zaslišimo hrumeč funkoidno-me-talni komad, za katerim je na vrsti kdo ve kakšno presenečenje. ZaCuda se pri Waltari vse učinkovito drži skupaj. (D. C.)
Nick Cave And The Bad Seeds Let Love In (Mute, 1994); CD; 49 min; rock; predstavnik: Dallas, Ljubljana; naprodaj v vseh bolje založenih prodajalnah; 2.500 tolarjev.
Neumorni Nick Cave se vraCa z novim albumom, hkrati pa odhaja na veliko svetovno turnejo, v okviru katere se bo že CetrtiC predstavil tudi slovenskemu občinstvu, in sicer v nedeljo, 29. maja v ljubljanskih Križankah. Slabi dve leti sta minili od njegovega zadnjega obiska. Medtem je krožil po zemeljski krogli in pred dobrega pol leta izdal živo ploščo z naslovom Live Seeds. Takoj po tem se je odpravil v studio in začel s snemanjem albuma Let Love In, ki je zdaj pred nami. Cave je vsekakor vvorkaholic, vendar pa ta njegova odvisnost od dela ne rezultira v nekakšni inflacijski hiperproduktivnosti, ki bi se izkazovala v številnih, a vedno manj vrednih in vedno bolj bledih ploščah. Let Love In je namreč vsaj tako dober kot katerikoli od njegovih predhodnikov. Potem ko je zadnji studijski album Henry’s Dream izpred dveh let pustil precej bled vtis, se Let Love In vraCa na linijo, ki jo je Cave začrtal s ploščo Good Son izpred štirih let. To pa pomeni vrsto zapeljivih melodij, ki pogosto mejijo na osladnost, a se iz te iztrgajo zadnji hip; besedila so Se vedno mešanica ljubezni in smrti, strasti in sovraštva, Cave pa se ponovno predstavlja kot tipičen pripovednik (Jangling Jack) ter na drugi strani kot nemima, melanholična pesniška duša (Lay Me Loy, Nob-ody’s Baby Now). Kvaliteta skladb je bolj uravnotežena, zato odvečnih pesmi pravzaprav ni. Zvok pa je Ste vedno že kar stereotipno • ca-veovski.	(MAL)
-CT IZŠLO JE
LIKOVNA UMETNOST / 3. BIENALE SLOVENSKE GRAFIKE
Glasbena mladina
St. 7, maj 1994, izdaja Glasbena mladina Slovenije, 25 strani- 280 tolarjev.
Na prvih straneh nove Številke Glasbene mladine najdemo pregled glasbenih dogodkov, ki so se po Sloveniji zvrstili v zadnjih tednih. Zoran Pistotnik že tretjič piše o zgodnji ganski popularni glasbi, Jane Weber se je pogovarjal z ameriškim glasbenikom Chrisom Cacavasom, Franc Križnar pa s Članicami in ravnateljem ansambla Glasbene Sole Kranj. Ob desetletnici Druge godbe piše Rajko Muršič, na sredinskih straneh revije pa je letošnja Druga godba oziroma nastopajoči na njej obširneje predstavljeni. Tu je še preglednica desetletnega dela tega glasbenega festivala, ki predstavlja »drugačno glasbo«. O novitetah in zanimivostih, ki so izšle na CD ploščah, izdanih pri različnih založbah, se lahko poučimo na treh straneh, o pianistu Zoltanu Petru pa piše Polona KovaC. Portret triindvajsetletnega slovenskega organista in skladatelja Daliborja Miklavčiča jc pripravila Kaja Sivic. V reviji lahko rešimo tudi križanko, ki jo je sestavil Igor Longyka. (V. S.)
Mojstri klasične glasbe
1., 2., 3. zvezek (Mozart, Bach, Haendel), zbirka Mojstri kalsi-cne glasbe, Založba Mladinska knjiga Ljubljana, 1994, cena posameznega zvezka in CD/kasete 1.800 oziroma 1.040 tolarjev.
Pri založbi Mladinska knjiga so v prevodu Jožeta Stabeja izšli prvi trije zvezki in CD iz v svetu znane britanske zbirke Mojstri klasične glasbe (The Great Composers and their Musič - Mars-shall cavendish Ltd) - pri nas naj bi v celoti izšla do konca aprila 1995 - ki predstavlja 52 znamenitih skladateljev ah njihovih del. Vsebinsko so posamezni zvezki, ki so enciklopedije v malem, razdeljeni v tri večje dele; prvi, glavni del opisuje skladateljevo življenje in delo, drugi, Glasbeni vodnik, natančno opisuje izvajana dela od nastanka do razlage skladbe, tretji pa si izbere po eno pomembno zgodovinsko temo, ki se navezuje na Cas skladateljevega življenja in ustvarjanja. Redne rubrike v bogato ilustriranih zvezkih so Razumevanje glasbe, Vabimo k poslušanju in Glasbeni slovarček. Prvi trije zvezki klasične in baročne glasbe prinašajo dva Mozartova klavirska koncerta, Bachov Brandenbur-ski koncert in Haendelo-vo Mesijo (izbor). (M.T.)
Izkušnja in najnovejše
NOVO MESTO - Na včerajšnji novinarski konferenci so organizatorji in elani mednarodne komisije predstavili 3. bienale slovenske grafike, ki ga bo nocoj ob 19. uri v Galeriji Dolenjskega muzeja odprl pokrovitelj, predsednik Republike Slovenije Milan Kučan.
Kot je dejal predsednik bienala Branko Suhy želi biti bienale v Novem mestu drugačen od sorodnih doma in v tujini. S spreminjajočim se konceptom, s konceptom, izhajajočim iz drugačnih strokovnih izhodišč, želi navezovati in povezovati izkušnjo svetovne klasike in modernizma z najnovejšo produkcijo. S predhodnima bienaloma so si njegovi organizatorji pridobili zaupanje velikih evropskih muzejev, ki so posodili dela Picassa in Rembrandta za tokratno razstavo in ki so tudi podelitev letošnjega evropske-
ga grand prixa za grafiko zaupali Novemu mestu.
Evropski grand prix, ki ga podeljuje žirija evropskih muzejev in galerij, bo za življenjsko delo prejel španski umetnik Antonio Tapies iz Barcelone.
Mednarodna žirija, ki se je včeraj ves dan ukvarjala s pregledom del slovenske grafike in izborom nagrajencev letošnjega bienala, je po besedah njenega predsednika dr. Konrada Ober-huberja, sicer direktorja dunajske Albertine, bila prijetno presenečena nad izvrstno organizacijo in tudi kvaliteto izbra-
nih del slovenskih grafikov, kar je dokaz veC o dobri izobrazbi diplomantov ljubljanske likovne akademije. Imeli pa so težko delo zaradi visoke kvalitete predhodno izbranih del.
Letošnjo prvo nagrado - grand prix OtoCec bo na današnji otvoritvi prejel Bogdan Borčič. Nagrajenci, ki bodo prejeli nagrade Novega mesta, so: Andrej Jemec, Marko Andlovič, Maja Ravnik, Bojan Kovačič in Dušan Podgornik. Izšel je tudi bogato opremljen katalog, kjer so slovenski ustvarjalci v sijajni družbi skupaj z velikima mojstroma Picassom in Rembrandtom, kar pa je trajna vrednota za nadaljnji razvoj slovenske grafike.
Jože 2ura
Razstava otroške literature
LJUBLJANA -Razstava otroške in mladinske literature Bologna po Bologni, ki jo letos drugič organizba knjigama Konzorcij skupaj s Pionirsko knjižnico in Slovensko sekcijo IBBY, bo odprta od 24. do 26. maja v Stekleni dvorani Cankarjevega doma. Na ogled bo blizu 900 knjig v slovenščini, angleščini, nemščini, francoščini in italijanščini, sodelovalo pa bo 53 založnikov. Med slovenskimi založbami se bosta z izborom predstavili DZS in Mladinska knjiga, videli pa bomo predvsem knjige, ki sta jih založbi predstavili na bolognskem sejmu otroške literature. Tri dni si bomo lahko ogledovali knjige, ki so prejele nagrade na sejmu v Bologni, knjige letošnjih Andersenovih nagrajencev (pisatelj Michio Mado in ilustrator Jorg Miiller) in mnogo drugih.(V. S.)
Nagrajene fotografije o vinu
LJUBLJANA - Organizatorji prvega fotografskega sejma Fotostik so v začetku leta razpisati natečaj za najboljšo fotografijo oznoma diapozitiv s temo Vino - so povedati predstavniki Ljubljanskega sejma. Na razpis je 53 slovenskih mojstrov fotografije poslalo 136 barvnih in Cr-nobelih fotografij, tri kolekcije ter 98 diapozitivov. V ožji izbor je prišlo 62 fotografij, 3 kolekcije in 12 diapozitivov. Komisija je pred dnevi fotografije in diapozitive pregledala in dodelila nagrade in diplome. Prvo nagrado za posamezno fotografijo je dobil Peter Volk, drugo Vinko Skok, tretjo pa Peter Pokom. Prvo nagrado za diapozitive je prejel Peter Volk, drugo si delita Peter Pokom in Stane Klemenc, tretjo pa Urša Kranjc in Ciril Ambrožič. Za kolekcijo fotografij je komisija dodelila samo drugo nagrado, in sicer Carmen Narobe. (STA)
Vilenica dobila pokrovitelja
LJUBLJANA- Mednarodna literarna prireditev Vilenica je dobila svojega generalnega pokrovitelja, in sicer Gorenje iz Velenja. Pogodbo o sodelovanju Gorenja in Društva slovenskih pisateljev bodo podpisali v ponedeljek, 23. maja. (V. S.)

S srajco lahko izrazite svojo osebnost (Foto: J. S./ B+D)
Moška srajca ni več skrito, je samostojno oblačilo
LJUBLJANA - Študentje oblikovanja tekstila in oblačil so včeraj prikazali rezultate svoje kreativnosti z razstavo Moška srajca na prelomu tisočletja v IDCO in z modno revijo v Likovnem razstavišču Riharda Jakopiča. Prireditivi spremljata 28. mednarodni simpozij o novostih v tekstilni tehnologiji in oblikovanju, ki ga organizira Oddelek za tekstilno tehnologijo Fakultete za naravoslovje in tehnologijo.
»Moška srajca ni veC skrito oblačilo, ujeto pod moško obleko, ampak je tako kot na začetku samostojno oblačilo,« so ugotoviti študentje tretjega letnika in na razstavi ponuditi svojo vizijo moške srajce. Ta je po rezultatu ankete, ki so jo izvedli pred razstavo, drugi najbolj priljubljen kos oblačila slovenskih moških. Najbolj
osovražena je kravata. Starejši moški, ki so v anketi odgovarjali, da je pomembno, da z obleko ne izstopajo, gotovo ne bi hoteti obleci srajc z razstave, ki jih krasijo vezenine, pliseji, vrvice in nenavadni kroji. Bolj sprejemljive bi se jim zdele bela, siva in rjava barva. Modno revijo so študentje četrtega letnika poimenovali Kdo sem. Predstavljene kolekcije so nastale v študijskem procesu, bile pa naj bi odraz razmišljanja o tem, kaj in kdo smo. Inspirirale so jih slovenska preteklost in sedanjost, izročilo in narava. Nastale so serije oblačil, ki vsaka pripoveduje svojo zgodbo. Nekatere so vesele, lahkotne, z oblačili v pastelnih barvah, druge mračnjaške, z oblačili, ki najbolj spominjajo na prisilne jopice.
Katja Haler
GLASBA / DRUGA MARATONSKA NOC SLOVENSKIH SKLADATELJEV
Na kar treh hkratnih prireditvenih prostorih je blizu 200 izvajalcev predstavilo 42 del 31 slovenskih skladateljev
Skladatelj in pozavnist Lojze Krajnčan
LJUBLJANA - Slovenska filharmonija, 18. do 19. maj. Med 18. in pol drugo uro zjutraj je potekal drugi maratonski koncert slovenske glasbe.
Ta je na kar treh hkratnih prireditvenih prostorih predstavil 42 del 31 slovenskih skladateljev, od tega je bilo deset krstnih izvedb. Poleg najveejih poustvarjalnih teles - simfoničnega orkestra Slovenske filharmonije, Godbe slovenske oticije, Slovenskega komornega zbora in Celjskega godalnega orkestra je nastopilo še veliko število solistov in komornih glasbenikov. Našteti smo do 200 izvajalcev in skoraj Štirinajst ur dolg glasbeni dogodek. Društvo slovenskih skladateljev, ki je že doslej na Slovenskem največ storilo za promocijo slovenske glasbe /Edicije, Koncertni atelje.../ in »duhovni oCe« že druge NoCi slovenskih skladateljev /prvi je bila 18. novembra 1992/ Marko Mihevc, so uspeti. Celotno prireditev so omogočili Ministrstvo za kulturo, SF, mesto Ljubljana - enota Kultura, RTV Slovenija /celotna prireditev je posneta, del le-te pa je Radio Slovenija neposredno prenašal na 3. programu - programu Ars/, slovenski ustvarjalci in poustvarjalci.	(F. K., foto: Bojan Velikonja/B+D)
Skladatelja Maks Strmčnik (levo) in Janez Gregorc	Skladatelj akademik Primož Ramovš
BLIŽNJEVZHODNI MIROVNI PROCES
Damask
popušča
ZDA bodo glavni posrednik na izraelsko-sirskih pogajanjih
KAIRO - Ameriški državni sekretar Warren Christopher je v Četrtek sklenil diplomatsko popotovanje med Sirijo in Izraelom, ki ni obrodilo konkretnih rezultatov, temveč je potrdilo, da sta obe državi še naprej pripravljeni na pogovore in nadaljevanje pogajanj.
Christopher in egiptovski predsednik Hosni Mubarak, kateremu je ameriški državni sekretar vCeraj poročal o izsledkih svojih pogovorov, sta morala priznati, da bo treba »prehoditi še dolgo pot«. Christopher se je v sredo že drugič srečal s sirskim predsednikom Hafezom el Asadom. Menil je, da bodo posredna pogajanja med Damaskom in Izraelom prav z njegovim posredovanjem »trenutno bolj zaželena« kot neposredni pogovori. Poudaril je, da so pogajanja »še vedno v začetni fazi« in da se je pripravljen kmalu vrniti.
Med tem obiskom, ki je bil že drugi ta mesec, pa so vendarle našli nekaj poti iz labirinta. Sirija je izrazila nekoliko večjo pripravljenost za popuščanje pri ključni točki, pri rokovniku izraelskega umika z Golanskega višavja, ki ga je Izrael zasedel leta 1967. Medtem ko je Damask prej zahteval popoln umik, ki naj bi bil pogoj za začetek normalizacije odnosov, je vladni dnevnik Techrine zdaj omenil možnost umika z »razumnim« odlogom. Toda Sirija še naprej vztraja pri »mejah iz leta 1967«, ki so pogoj za sklenitev »celovitega miru«. Izrael je predlagal večstopenjski umik, ki ga zaenkrat ni ne Časovno ne koh-Cinsko podrobneje opredelil, temveč je zahteval zanesljiva jamstva za varnost.
Po mnenju Anthonyja Lakea, svetovalca predsednika Billa Clintona za
varnostna vprašanja, bodo ZDA prisluhnile tem problemom. V torek je obljubil, da bo VVashington »okrepil izraelske sposobnosti nadzora in možnosti za odgovor na prikrite grožnje«, Ce se bo hebrejska država odločila, »da se bo odrekla svojim strateškim prednostim v zameno za mir«. ZDA so pred kratkim privolile, da bodo Izraelu omogočile nakup bombnikov F-151. Obe steani sta tako izrekli svoje poglavitne zahteve.
Hafez el Asad, ki z železno roko vlada Siriji že 24 let, bi postal vsekakor bolj priljubljen, Ce bi mu uspelo dobiti nazaj Golan. Izraelski premier Jicak Rabin pa bi verjetno izgubil naklonjenost prebivalcev Izraela, Ce bi ta strateški cilj opustil prav v trenutku, ko je bila njegova država prisiljena priznati avtonomijo Jerihu in Gazi, ki ga je Izrael zasedal 27 let. Predstavniki ameriške administracije so prepričani, da je sporazum med Izraelom in Sirijo ključnega pomena za mir na tem območju. Kot je zagotovil Lake, bodo ZDA pomagale skleniti sporazum Izraela z Jordanijo in Libanonom ter pozneje z zalivskimi državami, kar bo še bolj osamilo ban in bak.
KljuCni poudarek Chri-stopherjevega obiska je bil nedvomno torkov obisk Jeriha, le štiri dni po tem, ko ga je zapustil zadnji izraelski vojak. Konec te poti je zaznamovala tudi polemika, ki jo je sprožil Jaser Arafat, ko je pozval k »sveti vojni« za osvoboditev Jeruzalema, kar je Rabin označil kot »očitno kršitev« sporazmna o palestinski avtonomiji. Čeprav je voditelj PLO svoje besede pojasnil, ga je moral Warren Christopher v sredo opozoriti, »naj nekoliko zniža ton«.
(Agencije)
NOVICE
Opozicijski voditelj Muluzi je novi predsednik Malavija
BLANTYRE - Po tridesetih letih vladanja s bdo roko je moral malavijski predsednik Kamuzu Banda prepustiti mesto vodji opozicije Bakiliju Muluziju. Banda je v zadržanem govom na državnem radiu Muluziju Čestital za zmago na torkovih prvih večstrankarskih in svobodnih vobtvah po letu 1964, ko je Malavi razglasil neodvisnost. Na desettisoCe Malavijcev je včeraj po razglasitvi delnih neuradnih rezultatov na ulicah glavnega mesta Blantyre proslavljalo zmago Združene demokratične fronte (UDF). Kot poročajo tuji opazovalci, bo UDF zasedla večino sedežev v 177-clanskem parlamentu. (Agencije)
Razmere v Jemnu
SANA, ADEN - Kljub prizadevanjem južnega Jemna vnovična združitev s severnim delom države ni veC mogoča. Boji za ozemlje in nenehna obdolževanja se nadaljujejo. Podpredsednik Ali Salem Baid, vodja socialistične stanke in južnega dela države, je vCeraj predsednika Alija Abdulaha Saleha obdolžil razbijanja države in mu očital zavračanje mirovnih pogovorov. Saleh pa še naprej vzbaja pri vojaški rešitvi spora in južne politike označuje za »separatistične upornike«, s katerimi se ni vredno pogovarjati. Po bditvah sevemojemenskega vojaškega poveljstva je jug v noCi na Četrtek na mesto Taiz znova izsbelil raketo Scud, ki pa je zgrešila cilj in na sreCo ni povzročila večje škode. (Agencije)
I
VVarren Christopher pri egiptovskem predsedniku Hosniju Mubaraku (Teletoto: AP)
Granate uporniške vojske so padale tudi na bolnišnico
NAIROBI - Predstavnik Mednarodnega rdečega križa v Kigaliju Phillipe Gaillard je v Četrtek sporočil, da je na medicinski center ruandskega glavnega mesta, ki leži v neposredni bližini vojašnice v rokah vladnih sil, v sredo padlo veC granat; ena je zadela šotor, postavljen na dvorišču bolnišnice, in ubila vse paciente, nekaj pa jih je zadelo del poslopja, v katerem so uradi in mrtvašnica.
Predstavniki Mednarodnega rdečega križa so zaradi spopadov v mestu lahko prišli do bolnišnice šele v četrtek zjubaj.
Gaillard upa, da so vojaki bolnišnico obstreljevali pomotoma, zato jih je be-ba opozoriti, da ne bi znova prišlo do pomote, saj je v bolnišnici približno 3.000 ranjencev, za katere skrbijo ruandski zdravniki, zdravila pa dobivajo od Mednarodnega rdečega križa. Ostri spopadi so se v noCi med sredo in Četrtkom vneli tudi v bližini kiga-lijskega letališča, zato ni moglo pristati letalo ZN. Tudi po mestnih ulicah je bilo znova slišati orožje, Čeprav se je položaj v torek umiril. Predstavniki ZN so se v sredo znova sestali s predstavniki
Beguncev je vsak dan več (Telefoto: AP)
sprtih sbani, da bi dobili zagotovilo o spoštovanju nevbalnega položaja letališča, kamor naj bi ZN dovažali humanitarno pomoč. Na letališču so ganski pripadniki mirovnih sil, Varnostni svet ZN pa je sklenil, da naj bi v kratkem dobili okrepitev. Predstavnik uporniške Ruandske domoljubne fronte (FPR) je izjavil, da je letališče pomembna tarCa uporniškega gibanja, zato je »zelo nevarno območje«, saj ima vladna vojska v njegovi neposredni bližini pomembno oporišče.
Kanadski general Dal-lafre, ki poveljuje enotam Unamirja, je v Četrtek zjubaj odpotoval v 40 kilo-mebov oddaljeno Gitara-mo, kamor se je umaknila začasna ruandska vlada. Proti Gitarami napredujejo tudi enote Ruandske domoljubne fronte, ki imajo nalogo pregnati vlado iz mesta, hkrati pa še vedno stiskajo obroC okrog Kigalija. Uporniki zatrjujejo, da nadzomjejo večji del ceste med Gita-ramo in Kigalijem. Gaillard je povedal, da so se reke beguncev zato usmerile proti nobanjosti države.	(Agencije)
PARTNERSTVO ZA MIR
Rusiji se ne mudi v Noto, trdi Šumejko
Moskva bo svoj predlog predstavila v torek
MOSKVA - Mislim, da se ne bi smeli prehitro odločati o priključitvi tako imenovanemu partnerstvu za mir, je za rusko tiskovno agencijo Interfax med drugim povedal predsednik ruskega zgornjega doma, sveta federacije, Aleksander Sumejko. Po njegovem mneju mora Rusija najprej podrobno proučiti, Ce tak sporazum ne ogroža njihovih nacionalnih interesov, ter ugotoviti, kaj bi s podpisom sporazuma rusko vodstvo pridobilo.
Kot je znano, je ruski vrh najprej zavrnil podpis sporazuma partnerstvo za mir, kakršnega so podpisale druge nekdanje Članice varšavskega pakta, prejšnji teden pa je vodstvo Nata pristalo na sklenitev posebnega sporazuma z Rusijo, ki bolj upošteval njene in-
terese, kot še vedno pomembne svetoven sile.
V ozadju nesporazumov so nesoglasja med ruskim državnim vrhom oziroma Jelcinom na eni, ter opozicijo in vojaškimi silami na drugi sbani o tem, koliko bi smela Rusija popuščati Zahodu. Nekaterim ruskim skrajnežem, kot je na primer Zirinovski, se zdi, da Jelcin poceni razprodaja ruske nacionalne interese in se brez pobebe podreja zahodnjaški politiki.
Zdi se, da Moskva zdaj zavrača tudi tak sporazum, saj poudarjajo, da bodo samostojen predlog povezovanja z nekdanjimi smrtnimi sovražniki predstavili na majskem srečanju natovega vrha, ki bo prihodnji teden (24. maja) na sedežu organizacije v Bruslju.	(Agencije)
VOLITVE V EVROPSKI PARLAMENT
Prvi bodo no vrsti »tujci«
Na volilnih seznamih je še malo tujcev iz drugih držav EU
PARIZ - Volitve tujcev -pod pogojem, da so elani Evropske unije - bodo nekakšna simbolična »premiera« evropskih volitev, ki bodo potekale od 9. do 12. junija, čeprav bo njihov vpliv na volilne izide zanemarljiv. Gre za novost, ki jo je uvedel že maastrichtski sporazum, nanaša pa se na majhno število - približno pet milijonov - pripadnikov.posameznih držav elanic, ki živijo v drugi državi EU: Habjanov, ki živijo v Franciji, Nemcev, Id živijo v Beligiji, Portugalcev, Id živijo v Veliki Britaniji...
Mesec dni pred odprtjem volišč velika večina Članic EU še vedno ni sposobna sporočiti natančnega števila teh državljanov, vpisanih v volilne imenike. Ta nova pravica je začela veljati novembra 1993 v okviru maastrichtskega sporazumna, kar šest mesecev prepozno po predvidenem rokovniku, države Članice pa je prisilila, da so začele na hibo spreminjati svoje volilne imenike.
V	večini držav so oblasti dokazale predvsem svojo nesposobnost, da bi o novih volilnih pravicah obvestile tujce, bodisi na njihovih sedanjih naslovih bodisi v državah, odkoder so prišli.
V	Franciji se je tako informacijska »kampanja« skrčila le na obvestilo državljanskega cenba za informacije in tiskovno konferenco minisba, ki se ukvarja z evropskimi zadevami, in sicer le nekaj dni pred izpopolnitvijo volilnih imenikov. To je povzročilo ogorčene ugovore združenj portugalskih in španskih izseljencev. Po drugi strani pa se tujci zelo redko vpisujejo v te imenike. V pričakovanju uradnih podatkov, ki naj bi jih objavili konec meseca, je francoska veja Evropskega gibanja izvedla anketo, po kateri se je le 0, 75 odstotka (59 ljudi) evropskih tujcev, ki živijo v Marseille-su, vpisalo v volilne imenike, v Parizu jih je bilo 2, 59 odstotka in v Sbasbourgu 3, 4 odstotka (kljub temu, da ima tam sedež parlament dvanajsterice). V nasprotju s tem pa se je v Montaubanu (na jugozahodu), kjer se je županstvo za to nalogo po-budilo, v volilne imenike vpisalo veC kot 20 odstotkov tam živečih pripadnikov
drugih držav Unije.
V	Nemčiji, kjer so se bolj potrudili za obveščanje in dovolili veC Časa za vpis, so zagotoviti temu primerne višje odstotke vpisanih: 8, 8 odstotka v Bochumu, 7, 6 odstotka v Bonnu, 7,1 odstotka v Berlinu, 6, 5 odstotka v Frankfurtu, 5, 9 odstotka v Hamburgu in 5, 6 odstotka v Kotim. Klavrn rezultat pa so dosegli v Miincbnu, saj se je v volilne imenike vpisalo le 0,9 odstotka tujcev.
V	Belgiji, kjer je sedež naj-veCjega števila ustanov EU, se je število vpisanih tujcev povzpelo na 23.721 od 400 tisoC, kolikor jih živi v tej državi. V Italiji, kjer naj bi živelo 110 tisoč pripadnikov držav elanic EU, se je po začasnih podatkih v volilne imenike vpisalo le 2000 tujcev.
Na Portugalskem jih je od 32 tisoC tam živečih tujcev ta korak storilo približno 700, na Nizozemskem pa so evropski tujci prejeti formularje mestnih oblasti, v katerih so jih te zaprosile, naj jim do 19. maja sporočijo, ati se želijo volitev udeležiti na Nizozemskem ati v svoji matični domovini.
V	državah Članicah EU ni bila uspešna niti možnost, da stranke na svoje tiste uvrščajo tudi tujce, kar je prav tako uveljavil maasbichtski sporazum. Celo najbolj »evropsko« usmerjene sbanke na svoje volilne tiste še vedno raje zapišejo domaCa imena.
Čeprav so Britanci, kar zadeva evropsko združevanje, na slabem glasu, pa so prav pri tem pokazati najveCjo naklonjenost Evropi. Tako bo 43-letna Francozinja Ctiristi-ne Adamson v Evropskem parlamentu, Ce bo izvoljena (za kar ima malo možnosti), branila konzervativne barve Vorkshira, medtem ko je laburistična sbanka v Wor-cestershiru in South-War-vvickshiru nastopila z 38-le-tno Nemko Giselo Gschai-der. Laburisti so prepricni, da ima veliko možnosti za izvolitev.
V	Italiji bo Demokratična sbanka levice (PDS, nekdanji komunisti) nastopila s kandidaturo francoskega profesorja prava Mauricea Duvergera. Duverger je bil izvoljen že leta 1989, saj je Italija tujcem že takrat omogočala kandidiranje. (A. B.)
Kijev se je odločil za hitro nočno »zasedbo« Krima
SIMFEROPOL - Valerij Kuznjecov, nobanji minister začasne krimske vlade, ki je zelo prorusko usmerjena, je sporočil, da so Ukrajinci v noči med sredo in Četrtkom na Krim poslali veC kot tisoč pripadnikov nacionalne garde in posebnih enot.
Na zasedanju krimskega parlamenta je povedal, da mu je general Nebigaljov, pomočnik ukrajinskega ministra za nobanje zadeve, ki je spremljal ukrajinske enote, izročil ukaz ukrajinskega predsednika Leonida KravCuka, v katerem je zapisano, da mora Krim spoštovati ukrajinsko oblast. V Kijevu so pobdili namestitev od tisoC do 1.300 ukrajinskih vojakov na Krimu. Menijo, da gre za odločitev ukrajinske vlade, ki naj bi imela sbožji nadzor nad Krimom, kjer so separatistične težnje zelo moCne. Ukrajinske enote so zavzele
položaje okrog dveh vojaških letališč na Krimu v bližini Sevastopola, nekaj vojakov pa naj bi prišlo tudi v mesto.
Proruski predsednik Krima Jurij Menkov je zato ministru Kuznjecovu naročil, naj o tem obvesti poslance, ki prihajajo s teh območij. Predsednik krimskega parlamenta Sergej Čekov pa je predlagal, da naj bo Kuznjecov imenovan za pravnomočnega minisba. Tiskovna služba ruske Črnomorske flote je sočasno napovedala, da naj bi vojaške vaje potekale od srede do nedelje. Jurij MeCkov, ki je naklonjen zbliževanju z Rusijo, je bil za predsednika izbran letos januarja.
Na referendumu, ki je marca potekal hkrati s parlamentarnimi volitvami, se je izkazalo, da prebivalci Krima, med katerimi je 67 odstotkov Rusov, zagovarjajo priključitev tega polotoka k Rusiji. (Agencije)
SVET

OBNOVITEV SPOPADOV v BIH
Pritiski na Sarajevo
Francija, Španija in Britanija napovedujejo odhod vojakov
SARAJEVO - Boji med °sansko vojsko in Srbi so S(’ sPet razvneli z vso silo-Vltostjo. Sprti strani se ne ozirata na najnovejsa opozorila Francije, Španije, Britanije in ZN, da bodo zaceli umikati modre Cela-oe iz BiH, ce najpozneje do srede prihodnjega meseca 116 bo dosežen odločnejši Oapredek v mirovnih prizadevanjih. O najhujsih spopadih in obstreljevanju so predstavniki Unproforja Poročali iz Tuzle in Zenice.
Francoski zunanji mini-ster Juppe je vnovič posvaril, da bo njegova država umaknila vojake iz BiH, Ce mirovna prizadevanja do srede junija ne bodo obro-dila vidnejših sadov. O omenjeni potezi se bodo dokončno odločili po sestanku 13. junija, ki naj bi se ga udeležili tudi predsta-vmki ZDA, Rusije in EU.
Prihodnji teden naj bi se zuova sešla tudi kontaktna skupma za Bosno, ki naj bi Pri sprtih straneh Se enkrat skušala doseči soglasje o Premirju. »Ce se pokaže, da si sprte strani ne želijo miru, ne vidim razloga za
to, da bi naši vojaki še ostali v BiH,« je bil odločen Juppe. Grožnje z umikom vojakov, ki so se jim pridružili tudi Spanci in Britanci, so namenjene predvsem Muslimanom in njihovim zaveznikom v ZDA.
Sarajevo je včeraj obiskal nizozemski premier Lubbers, ki je v nasprotju z izjavami francoskih, španskih in britanskih vladnih uradnikov menil, da bo njegova država vztrajala pri mirovnih prizadevanjih v BiH in da ne razmišlja o umiku svojih vojakov. Cerkvena poglavarja ruske in srbske pravoslavne cerkve, Aleksej H. in Pavle, ter hrvaški nadškof Franjo Kuharic so v Sarajevu podpisali deklaracijo s pozivi za mir vBiH.
Predstavniki Unproforja v Sarajevu so včeraj sporočili, da je bila minometna granata, ki je v sredo eksplodirala v bližini sarajevskega letališča, skoraj gotovo izstreljena z bosanskih položajev. Predstavnik bosanske vojske je trditev seveda takoj zanikal.
(Agencije)
Tudi Španija sledi francoskemu zgledu
MADRID - Po vrnitvi z uradnega obiska v Turčiji je Španski obrambni minister Julian Garcia Vargas v Četrtek izjavil, da razume francosko odločitev, da naj bi ta do konca leta iz Bosne umaknila del svojih Vojakov, Id so v sestavi mirovnih sil.
»Mirovne sile ZN nekaterih nalog ne morejo ppravljati v nedogled,« je izjavil Vargas. »Francija si je bolj kot marsikatera druga država moCno prizadevala za mir v Bosni, po mojem mnenju je razumljivo, da svojih vojakov ne more za vedno pustiti tam. Verjetno bo tudi Španija v prihodnje zmanjšala število svojih vojakov v Bosni.« Vargas je omenil tudi uspešnost španskih sil pri »vzpostavljanju miru v Mostarjuj:.
Življenje v Sarajevu je le na prvi pogled podobno tistemu pred vojno (Jelefoto: AP)
Muslimani osvajajo Kladanj
KOČAR - V spopadih na hribovitih območjih nad Kladnjem so sprte strani sprva uporabljale težko topništvo, pozneje pa granate in puške. Utrdbe, ki so jih na gori KoCar, približno deset kilometrov vzhodno od mesta, zgradih vojaki in so dobro skrite med drevesi, so od konca preteklega tedna v rokah prvega bataljona prve muslimanske brigade. Mirovne sile ZN že od začetka meseca poročajo, da je »položaj najbolj napet« prav na tej fronti. Voditelji bosanske vojske so napovedali zavzetje približno 50 kvadratnih kilometrov velikega gozdnatega in goratega območja, katerega vrhovi so visoki od 800 do 1.300 metrov in je zelo komunikacijsko in strateško pomembno. Predstavniki Unproforja so izjavih, da je bosanska vojska zavzela od deset do 30 kvadratnih kilometrov ozemlja.
»Napad je trajal dva dni,« pripoveduje poveljnik Kakija Hodžič. »Res pa je, da smo se nanj pripravljali že pred dvema tednoma, ko smo izvedli veC manjših topniških napadov. Napad je najbolj pomemben od vseh, ki smo jih izvedli v zadnjih šestih mesecih.« Leseno zaklonišče priča, da so bili pred tem tam srbski vojaki, saj je ogrodje popisano z besedami v cirilici.
»Pričakovali so, da jih bomo napadli od spredaj,« pravi Hodžič in pokaže v smeri, iz katere naj bi Srbi pričakovali napad bosanske vojske. »Napadli pa smo jih ponoči, od zadaj.« Prizna, da sta v boju padla dva muslimanska vojaka, eden je stopil na mino, nekaj pa je bilo tudi ranjenih. Hkrati poudari, da so sovražniki na bojišCu pustili 12 mrtvih. Našli so njihove dokumente, ki dokazujejo, da so bili nekateri res bosanski Srbi, drugi pa so prišli iz Srbije. Vsakih petnajst minut je slišati eksplozijo in žvižg granat, izstreljenih z nižjih predelov gore. Namen obstreljevanja je jasen - preprečilo naj bi oskrbo s strelivom prve frontne Črte. Pred slabe pol ure je bil v roko huje ranjen neki vojak, ki je borcem prinesel velik lonec enolončnice -zadel ga je granatni drobec. Kljub temu je ohranil kanček smisla za humor. Čeprav utrujeni in uvelega obraza so vsi pripravljeni za boj. Na zelenih uniformah so na epolete prisili trak bledovijoliCne barve.
»Zato, da se med seboj takoj spoznamo, ker imajo Četniki enake uniforme,« pojasni Kakija. »Barve redno menjavamo. Moji možje nimajo Časa za počitek. Čakajo na povelje, naj nadaljujejo napad,« doda poveljnik Hodžič.	(Agencije)
Petek, 20. maja 1994
O čem pišejo drugje po svetu
O razkolu francoskih socialistov
»Čeprav nihče ne govori o razkolu v francoski socialistični stranki, ta dejansko obstaja. S podporo nestanovitnih volilcev sredine Rocard, ki je že na začetku svoje kariere zavzel pomembno radikalno pozicijo, ne bo edini, ki bo premieru Eduardu Balladurju povzročal glavobole. (...) Tudi Bernard Tapie, ki je kljub aferam postal vplivna politična osebnost, s svojim levim krilom povzroča težave. Rocard je najverjetneje ugotovil, da mu le rahel obrat na levo lahko zagotovi politično moc, ki mu je pri evropski kampanji manjkala.« (Bemer Zeitung, Bern)
O ruski vlogi v centralni Aziji
»Centralna Azija ni le bojno polje za tekmovalne sosede, očitno razvija tudi lastne posebnosti. Niti turški niti iranski model se na tem obmoCju nista mogla ukoreniniti. Gospodarska, finančna in politična moc Turčije je bila precenjena. V drugi polovici leta 1992 je postalo jasno, da se Rusija noCe in ne more umakniti iz centralne Azije. Stabilnost regije je tako zelo povezana ž ruskim varuštvom, da bi vsi poskusi umika s tega območja Rusiji zadah boleče udarce. Medsebojno odvisnost so dojeli tudi politiki centralne Azije: vsi se strinjajo, da lahko le Rusija zagotovi varnost na tem območju.« (Moskovskije Novosti, Moskva)
O Rusiji in Natu
»Za Poljsko je nesprejemljivo kakršnokoli posebno povezovanje Nata in Rusije, ki bi vplivalo na usodo srednje Evrope ali na odnose regije z Evropsko unijo in Severnoatlantsko zvezo. Ne smemo dopustiti, da se bo o Poljski znova odločalo za njenim hrbtom. Dejstvo je, da Rusija vpliva na svetovno politiko. V bosanski vojni ima njena beseda enako moc kot beseda Nata in Evropske unije, ker je to hotela ena od sprtih strani - Srbija. V izraelsko-arabskem sporu na Bližnjem vzhodu je ruska navzočnost prav toliko pomembna kot ameriška, ker je to hotela arabska stran. Nihče pa še ni slišal, da kdo iz srednje Evrope vabi Rusijo, naj soodloča o prihodnosti regije. Želimo si dobrih odnosov s to državo, z Rusijo si želimo poslovati, odprte meje so dobrodošle, toda o svoji usodi bomo odločali sami.« (Gazela Vyborcza, Varšava)
O italijanski notranji politiki
»V demokraciji, ki temelji na večini in alternativah, zadostuje en glas - in vlada dobi možnost, da začne delati. (...) Berlusconi se moti, Ce misli, da je zmagal zaradi svojega sloga - dobrega programa, sposobnosti prepričevanja in argumentiranja ter nogometnega patriotizma. Zmagal je, ker je del opozicije, ker se ni hotel odpovedati vladi, ki uživa veliko podporo javnosti, in ker se ni hotel izpostaviti oCitku, da ni sposoben vladati.« (La Stampa, Torino)
»Strah pred razpustitvijo parlamenta in pred volilci, katerim bi morali pojasniti, zakaj parlament ne zaupa vladnemu programu, je imel na glasovanje nedvomno velik vpliv. Berlusconi bi moral v primeru, da ne bi dobil podpore parlamenta, mandat vrniti predsedniku Scalfaru. Ta pa bi bil prisiljen razpustiti oba doma parlamenta ah pa samo senat in razpisati nove volitve. Berlusconiju ali komu drugemu bi lahko vnovič naložil sestavo nove vlade, ki bi morala znova pred parlement in se potegovati za njegovo zaupanje. Celo najveCji konservativci so se zavedli poloma in Berlusconija podprli. Zelo tesen izid glasovanja kljub temu kaže, da bo morala Berlusconijeva vlada vsak svoj korak zagovarjati pred senatom in vsakič bo tvegala zaroto kakega posameznika.« (Liberation, Pariz)
530 milijonov dolarjev za obnovo Sarajeva
SARAJEVO - OZN stroške obnove Sarajeva zaenkrat ocenjuje na p30 milijonov dolarjev, kar potrjujejo zaupne informacije, ki so jih novi-Oorji izvrtah v bosanski prestolnici. S to okvirno Številko namerava OZN v Sarajevu začeti veliko zbiralno akcijo za finančne sklade, ki se bo 24. maja začela na Dunaju.
To akcijo je nekoliko zavrl Začasni koordinacijski odbor (ICBO), ki so ga ustanovili na temelju Resolucije 908 VS ZN (31. marca 1994). Opredelil naj bi potrebe bosanske Prestolnice, pri državah in ustanovah zbral potrebna finančna sredstva ter z mednarodnimi podjetji sklenil pogodbe za prenovo.
Doslej je ICBO opravfi šele polovico svoje naloge. Njegova predsta-ynika, American VVilliam Eagleton in Francoz Edouard Rousselot, sta predložila natančno razporeditev 270 milijonov dolarjev, Id bi jih potrebovali za obnovo najnujnejšega nj bi jih morali zbrati v Šestih mesecih, ter dodatnih 260 milijonov dolarjev za srednjeročne potrebe, ki nnj bi jih zbrali v dveh letih. Poroci-1?, ki sta ga pripravila, bodo v petek v Zagrebu uradno predložili JasuSiju Akasiju, posebnemu odposlancu generalnega sekretarja OZN Butrosa Gnlija, naslednji teden pa ga bodo na Dunaju obravnavali v okviru konference o obnovi Sarajeva.
Poročilo je razdeljeno na sedem večjih poglavij: voda, plin, elektrika, mestna komunala, zemeljska gradbena dela, urbanizem ter Šolstvo in zdravstvo, je povedal predstavnik ICBO Edouard Rousselot. Mestna komunala po razvrstitvi ICBO zajema javni promet, telekomunikacijsko omrežje in odvoz smeti. Zemeljska gradbena dela med drugim zajemajo usposobitev letališča, železnice, cest in mostov ter javnih zgradb, je Se povedal. »Obnovitev vodovoda, plinovoda in električnega omrežja bo vredna približno 30 odstotkov vsote, ki jo je treba Sele zbrati,« je izjavil predstavnik ICBO.
Po njegovem jih zdaj Čaka levji delež nalog: posamezne države bo treba prepričati, naj finančno podprejo obnovo Sarajeva, ter jim, preden se bodo razveselile veličastnih izvajalskih pogodb, »izstaviti račune«. ICBO deluje po naCelih ameriškega trusta. Trenutno v svoji blagajni nima niti enega centa in je se vedno v celoti odvisen od nevv-yorškega proračuna.
Sele na dunajskem zasedanju bodo predstavniki začasnega odbora morebitnim donatorjem, posameznim državam in ustanovam prvič predložili svoje načrte obnove Sarajeva. »Ti naj bi se že junija sestali v New Yorku in sporočili višino sredstev, ki jih name-
ravajo prispevati ICBO, ki bo upravljal s finančnimi skladi, razpisoval mednarodne ponudbe in sklepal pogodbe z izvajalci,« je še povedal Edouard Rousselot.
Za predstavnike tega mednarodnega telesa bo dunajska konferenca prvo soočenje s tem, koliko so države, ki sodelujejo pri ohranjanju miru v Bosni, pripravljene pomagati tudi v povojnem obdobju. »Nekatere muslimanske države si tega vprašanja sploh ne zastavljajo, saj je denar Ze pripravljen,« meni eden od predstavnikov ICBO. Vprašanje je, koliko bosta pripravljeni storiti Francija ali Velika Britanija, je izjavil neki drug predstavnik ICBO, ki je izrazil strah, da se bodo »Francozi zatekli k svojemu priljubljenemu ravnanju: bomo že kako, da se nam le ni treba pretirano ukvarjati s tem«.
Toda dosedanji stiki med ICBO in sarajevskimi predstavniki že zdaj dokazujejo, »da Bosanci vsekakor ne bi mogli razumeti neudeležbe Francije pri prenovi«, je še dejal Rousselot. Dveletne francoske mirovne operacije na območju nekdanje Jugoslavije so namreč stale približno petkrat toliko, kot bi potrebovah za delno obnovo Sarajeva, približno tri milijarde dolarjev (15 milijard francoskih frankov), zagotavljajo nekateri vojaški viri v Sarajevu.	(P. B.)
FRANCIJA / VRNITEV UJETNIKOV
V Parizu so talce sprejeli kot junake
JV 3 je 40 dni predvajala fotografije ujetih
PARIZ - Enajst francoskih prostovoljcev humanitarne organizacije Prva pomoč, ki so jih Srhi predvčerajšnjim izpustili, so doma pricakah kot narodne junake. Zanimovo je, da nacionalna televizija ob pogovoru z njimi ni niti z besedico omenila denarja, ki ga je morala organizacija plačati za njihovo izpustitev.
Zato pa so bili najveCji francoski dnevniki včeraj polni obtožujočih člankov na račun bosanskih Srbov, ki so za izputitev enajstih prostovoljcev Prve pomoči zahtevali plačilo kavcije v višini 44.000 dolarjev, po 4.000 dolarjev za vsakogar. Francoski zunanji minister Alain Juppe je ob tem dejal, da se je za plačilo kavcije odločilo vodstvo humanitarne organizacije na svojo roko, saj vlada srbske zahteve
ni bila pripravljena izpolniti dvajala fotografije ujetih, po-in je izpustitev nameravala dobno, kot so to počele ame-doseci z diplomatskimi pri- riške televizijske postaje, ko tiski. Med 40 dni trajajočim so nekatere njihove državlja-ujetnistvom je francoska po- ne imeli ujete v Iranu, staja TV 3 vsak veCer pre-	(Agencije)
SLOVENSKI PROGRAMI
IT SLOVENIJA 1
RAI 1
RETE 4
Ul Koper
Video strani
Mladi Sherlock Holmes, 7/9 del angleške nadaljevanke
Skrivališče, ameriški filma
2e veste
Poslovna borza
Poročila
Umetniški veCer, ponovitev:
Dediščina srednjeveške knjige, pogovor in kratki film Toneta Freliha »Najprej je bila Črka«
Video strani
Kam vodijo naše stezice, oddaja TV Koper-Capodistria TV dnevnik 1
Tok tok, kontaktna oddaja za mladostnike Regionalni studio Koper Pari, tv igrica Risanka
TV dnevnik 2, vreme, šport Forum
Drugi Človek, ameriški film, 1976 Politika in ljubezen Dnevnik 3, VPS 2220
Sova
Ljubezen da, ljubezen ne. 3/22 del am. humor, nanizanke Samo tebe vidim
Izredno stanje, 1/6 del angleške nadaljevanke
Težki Časi prihajajo
Zasebni sprejem, angleški film, 1984
Masten angleški humor
Video strani
SLOVENIJA 2
KANALA
Borza dela Video strani Na velikem platnu
Luc svetlobe, ponovitev 169. dela ameriške nadaljevanke Magnetoskop, ponovitev Akrobatsko smučanje, pon. 6. oddaje CMT
Borza dela CMT
Spot tedna
Na velikem platnu
Ameriških 10, glasbena oddaja
Drakula, ponovitev 12. dela ameriške nanizanke
Maščevanje ukradenih zvezd, pon. am. pustolovskega filma
Luc svetlobe, 170. del ameriške nadaljevanke
Pozitiv +, glasbena oddaja
Iskalec zvezd, dokumentarna oddaja
Poročila
Teden na borzi
Življenje z oCetom, ameriška drama
Igrajo: William Powell, Irene Dimne, Elizabeth TayIor, Martin Milner, Jimmy Lydon, Emma Dunn, Moroni Olsen in drugi: režija Michael Curtiz.
Poročila Spot tedna
Pravkar umorjeni, ameriška kriminalka Erotični film Video strani
M MTV (62. kanal)
Bravo Maestro, pon. kulinarične oddaje Program Discoverv I Obvestila in napoved filmov
Jutranja oddaja Unomat-tina, (7,00, 8.00, 9.00) dnevnik, gospodarstvo Dnevnik, 9.35 nan. Cuori senza eta, 10.00 dnevnik Film: A tuttte le volanti (krim., It. ’91)
Dnevnik
Aktualno: Utile futile Vreme in dnevnik Nan.: La signora in giallo 3 Dnevnik in aktual. tednik TG 1 Week end Dok.: Kvarkov svet Mladinska oddaja Uno per tutti, vmes variete Solletico, risanke in nanizanke Nan.: Zorro Danes v Parlamentu Dnevnik, informacije o prevoznosti cest Nan.: In viaggio nel tempo (i. Scott Bakula) Variete: Grazie mille!!! Vreme, dnevnik, šport Film: Occhio alla penna (vestern. It. ’81, i. B. Spencer, Amidou)
Glasba: Riccardo Muti na vajah opere Rigoletto Aktualno: TG 1 Ore 23 Aktualno: Sredozemlje Dnevnik in vreme, Danes v Parlamentu Dok. DSE Sapere Šport: golf, tenis
Sova, ponovitev
To je ljubezen, 11/19 del angleške nanizanke Kaj verjeti?
Dobra fanta, 8., zadnji del angleške nadaljevanke
Gremo na Zahod
Znanje za znanje: Učite se z nami
Dnevnik 2
Šport
Moški, ženske Obiski
V	oddaji bomo govorili o menažerstvu v kulturi s poudarkom na zasebnih koncertnih agencijah, ki so se v zadnjem Času precej razmahnile. Toda njihova dejavnost niti slučajno ne teCe gladko, ubadajo se namreč z vrsto težav, med katerimi je na prvem mestu denar, sledi najemanje dvoran v državnih ustanovah, pravno-formalno urejen status itd.
V	studiu bodo predstavniki državnih ustanov, direktorji zasebnih agencij, umetniki in minister za kulturo. Oddajo vodi Darja Korez-KorenCan.
Henrik Ibsen: Nora,
posnetek predstave Prešernovega gledališča Kranj
RAI 2
RAI 3
Jutranja odd.: L’altrarete Kulturni dnevnik Tortu-ga, 7.45 Euronews, 9.00 Piccola posta, 9.30 dok. Zenith, 10.20 Euronevvs DSE Parlato semplice Dnevnik ob 12-ih TGR E - O gospodarstvu Dove sono i Pirenei? Deželne vesti,dnevnik TGR Italija
Šport: Derby, košarka, 15.45 golf, 16.05 tenis DSE-Novecitta, Faraonovo oko, Leonardo, Geo Šport, Insieme, vreme Dnevnik, deželne vesti BlobCartoon, Blob, Una cartolina
Film: Curiosita fatale
	Nan.: Družina Bradford,	
	7.45 nad. Piccola Cene-	
	rentola, 8.30 Valentina	ittrl
	Variete: Buona giornata,	
	vmes 9.10 nad. Pantanal,	
	9.35 Guadalupe, 10.40 Maddalena, 11.55 Anto-nella, 13.00 Sentieri,	
	14.30 Primo amore, 15.40	
	Principessa, 16.00 Topa-	
	zio, vmes (11.30, 13.30) dnevnik	
	Kviz: La veritš, vmes (17.30) dnevnik	
	Rubrika o lepoti	
	Funari News, vmes (19.00) dnevnik	
	Nad.: Beautiful	
	Film: 11 mattino dopo (krim., ZDA ’86, r. S. Lu-	
	met, i. Jane Fonda), vmes (23.45) dnevnik	
	Pregled tiska	
	Film: Dalle Ardenne ali’ inferno (vojni, It. ’67)	
CANALE 5
Spoznavajmo biblijo Dnevnik Euronevvs Oddaja za naj mlajše Nan.: Black Beautv, 9.0QLassie, 9.30 II medico di campagna Nad.: Quando si ama Dnevnik 2 Variete: I fatti vostri Dnevnik, gospodarstvo in vreme
Nad.: Santa Barbara, 14.45 Beautiful Aktualno: I suoi primi 40 anni (vodi E. Sampo) Dnevnik
Film: La conquista della California (vestern, ’52)
Iz Parlamenta, dnevnik, 17.20 RAI 2 za vas Nan.: Miami Vice Športne vesti in vreme Aktualno: In viaggio con Sereno variabile Nan.: Ispettore Tibbs Dnevnik in šport Aktualno: I fatti vostri (vodi Giancarlo Magalli) Aktualno: Potebujem te Dnevnik dosje in vreme Pregled tiska Nan.: Sogni a passo di rock (zadnji del)
ITALIA 1
# TELE 4
	Risanka Bravo Maestro, kulinarična oddaja		(krim.. ZDA '91, i. C. Cox, T. Howell, J. Fahey)	
	TV Akvarij		Dnevnik in vreme	
	Avtodrom		Aktualno: Milano, Italija,	
	Bom To Win (Rojen za zmago), ameriška komedija		23.45 Diritto di replica	
	Igrajo: George Segal. Robert DeNiro; režija Ivan Passer.		Dnevnik, pregled tiska	
	Program Discovery		Fuori orario: Cose (mai)	
M	Adult Chamiel		viste	
19.30, 23.05 Dogodki in odmevi
Quando vien la sera Nad.: Rituals
(•) MONTECARLO
18.45, 20.25, 22.30 Dnevnik, 13.30 Šport Film: Vi vere in fuga Aktualna odd.: Domino Glas. kom.:... e quella sera al Sistina (18. del)
CNN News
Euronevvs - TV novice Meridiani, aktualna tema Achtung Baby!, oddaja o koulturi No Comment Slovenski program: Studio 2 - mozaična oddaja
Primorska kronika TV dnevnik
Čarobna svetilka, otroški program:
Azzurro Quotidiano; Prvenci: Richard Donner, oddaja o režiserjih Stanje stvari - mladi, oddajo vodi Laura Vianello Odprte strani, oddajo pripravlja Rosan-na T. Giuricin V ospredju, avtor Bruno Agrimi TV dnevnik Juke Box,
glasbena oddaja v živo, vodi Alex Bini
Na prvi strani Variete: Maurizio Costan-zo Show (pon.)
Aktualno: Forum Dnevnik TG 5 Sgarbi quotidiani Nad.: Beautiful Kviz: Sara vero?
Agenzia matrimoniale Otroška oddaja Dnevnik TG 5 - Flash Kviza: OK il prezzo b giusto!, 19.00 La ruota della fortuna (vodi Mike Bongiorno)
Dnevnik TG 5 Striscia la notizia Variete: Scherzi a parte (vodijo Teo Teocoli, M. Boldi, P. Prati)
Variete: Gommapiuma Variete: Maurizio Costan-zo Show, vmes (24.00) dnevnik
Sgarbi quotidiani
(MM?0 Avstrija 1
Otroški variete Nanizanke Aktualno: Tu Italija Odprti studio Fatti e misfatti Nan.: Teneramente Licia Otroški variete Odprti studio Varieteja: Non e la RAI, 16.00 Smile
Nan.: I ragazzi della pra-teria, 17.05 Agli ordini papa, 17.55 Power Ran-gers, 18.30 I miei due papa, 19.00 Genitori in blue jeans Odprti studio Radio Londra Variete: Karaoke Film: Monolith (fant., ZDA ’93, i. B. Paxton) Film: La patata bollente (kom., It. 79)
Šport studio Radio Londra
Cas v sliki
Pri Huxtablovih
Dva na poti po Avstriji,
pon.
Manekenka, pon. ameriškega filma Zakladnica zemlja DomaCe reportaže Cas v sliki Mi
Družinske vezi Leteči zdravniki Pogledi od strani Otroški program Smrkci
Vroča sled, serija Kremenckovi VVurlitzer Cas v sliki Mi
Gozdarska hiša Falkenau,
serija
Znanost
Cas v sliki
Šport
Stari, serija Pogledi od strani Romy, podelitev nagrad najbolj prilubljenim televizijskim zvezdam Zaslišanje, francoska psihološka kriminalka Cas v sliki
EISIFAvstrija 2
TisoC mojstrovin: Lorenzo Lotto: Portret mladeniča pred belo zaveso Šport
Maghrebinijske zgodbe, 2/3 del serije:
Zgodbe o italijanski renesansi
Ljubimkanje, nemški film, 1932
Oblikovalka narava, 6., zadnji del:
Oblike prihodnosti Pri Huxtablovih:
Begonije in cement Milijonsko kolo Zvezna dežela danes Cas v sliki Kultura
Hrepenenje po daljnih
deželah, potovalni kviz
Trailer
Cas v sliki
Monterey Pop
Četrta dimenzija
Made in The USA
Hrvaška 1
IliilMi Poročila
Otroški program Ob desetih in deset Religija Nemščina
Izbor iz tujega programa: Moja knjiga o džungli Ali ste vedeli?, oddaja za otroke Poročila TV-koledar
Divja vrtnica, 93/199 del mehiške nadaljevanke Popolna tujca, 8/22 del am. humoristične serije Ciklus filmov Franka Sinatre:
Robin in sedem lumpov,
ameriški film, 1964 Igrajo: Frank Sinatra, Sammy Davis Jr., Dean Martin, Peter Falk, Bing Crosby, Barbara Rush in drugi; režija Gordon Douglas.
Monoplus
Nemščina: Alles Gute Poročila
Palčki nimajo pojma Alpe - Donava - Jadran Hrvaška danes Poročila Kolo sreče
Santa Barbara, 718. del ameriške nadaljevanke Dnevnik 1 Šport
Slavonski Brod:
Festival hrvaške tambu-raške glasbe Latinica Poročila
Dobrodošli v Kotoribi, dokumentarna oddaja Slika na sliko Poročila v nemščini
Hrvaška 2
15.30
15.40
16.05
16.55
18.35
19.05 19.30
20.05 20.15
21.05
22.05 22.40
23.25
01.55
TV-koledar
Ali ste vedeli?, oddaja za otroke
NoC lisice, pon. 4., zadnjega dela nadaljevanke Sissi, mlada cesarica, pon. avstrij. filma, 1956 Igrajo: Romy Schneider, Karlheinz Bohm in drugi-Vojne v miru, 4/12 del dokumentarne serije Terorizem Risanka Dnevnik Šport
Beverly Hills,,90210,70' del amer. nadaljevanke Kutina:
Mali Juke Box, prenos Življenjski slog Delo na črno, 25/27 del ameriške nanizanke Hit Depo Video strani
@ Madžarska
14.50
15.40 16.00 16.11 16.31
17.00
17.30
17.40
19.00
19.30 20.15 21.10
22.12
22.40
Cez dan Riviera, serija Dallas, 178. del serije Igra
Opoldanski zvon Posel
VVelcome To Hungary
Usode
Risanka
Nenavadne pokrajine: Madagaskar Izziv, avstralska serija Vaška TV, pon.
Dnevnik DomaCe naloge Družinske zgodbe Letni kolobarji Teka, koristni napotki Okno Pravljica Dnevnik Dallas, serija Panorama, svetovna politika
Halo petek!, shovv pr°' gram
Vsakdanji strahovi, francoski film

N
TV SLOVENIJA 2
22.15
HENRIK IBSEN: NORA,
Prešernovo gledališče v Kranju
najbolj znanih gledaliških iger norveškega dramatika Henrika Ibsena Nora ali Hiša lutk je s krajšimi ln daljšimi presledki Ze več kot sto let živi na slovenskem odru. Najnovejšo uprizoritev tega dela, kije v času svojega nastanka zavzeto in radikalno opozorilo na problem neenakopravnega odnosa med možem in ženo, danes pa odpira širša psihološko - moralna vprašanja odnosa med spoloma, Jo z ansamblom Prešernovega gledališča v Kranju Pripravil Dušan Mlakar. Visoko profesionalna realistična uprizoritev z odlično Judito Zidar, ki je za vlogo Nore prejela letošnjo nagrado Prešernovega sklada, uvršča to predstavo med tiste gledališke dogodke, ki si jih je vredno ogledati.
rf"*
TV SLOVENIJA 1	22.55
ZASEBNI SPREJEM, angleški film, 1984	
Režija: Malcolm Mowbray Scenarij: AianBennett Fotografija: Tony Pierce-Roberts Glasba: John du Prež
‘grajo: Michael Palin, Maggie Smith, Denholm Elli-ot, Richard Griffrths, Tony Haygarth
Film, v katerem ne manjka groteskih prizorov in svojskega črnega humorja, bo pravšnji za gledal-ce, ki uživajo v čudaških zgodbah in imajo smisel zo parodijo. Režiser Malcolm Mowbray je naslikal Podobo Anglije in njenih prebivalcev v letu 1947, ko je bilo na vsakem koraku še čutiti posledice druge svetovne vojne in so ljudem grenile življenje • omejitve, ki so jih predpisovali vladni zakoni. Dežela seje pripravljala na razkošno poroko mlade pre-stolonaslednice Elizabete, v majhnem mestecu v Vorkshiru, kamor je postavljeno dogajanje, pa so se domačini ukvarjali predvsem s tem, kako bi Pimbolje poskrbeli zase. Na črnem trgu je bilo mogoče na hitro obogateti, potrebna je bila samo prava mera tveganja in drznosti, kajti Wor-moid - krajevni inšpektor ministrstva za prehrano -Je uspešno nadziral mestne veljake in skrbel za to, da nihče ni prideloval hrane ali gojil živine ilegalno. Med meščani, ki so se pehali za vsakdanji kruh sta bila tudi Gilbert in Joyce, zakonski par, ki ni imel veliko skupnega. On je bil miren pediker, ki je deloval po hišah, kjer mu je prišlo marsikaj na ušesa, ona je bila ženska iz nižjih slojev, ki bi se na vsak način rada povzpela in čim hitreje splezala po družbeni lestvici. Ko je Joyce izvedela, da so mogočneži podkupili kmeta na deželi, da je zanje redil prašiča, za katerega ni imel dovoljenja, je prepričala moža, da morata žival ukrasti, pa naj stane kar hoče. Ko bosta imela svojo zalogo klobas in kotletov, ni več nevarnosti, da ne bi bila dobrodošla gosta v katerikoli imenitni hiši. Toda, ko sta prišla do prašiča, so se začele nove težave...
Strupena satira na račun razrednih razlik je pomešana z najbolj mastnim angleškim humorjem, kar si gaje mogoče predstavljati, dopolnjuje pa jo obilica pikrosti, ironije in ostrih puščic na račun malo-meščanskosti in omejenosti angleške družbe.
H
TV SLOVENIJA 1
22.55
IZREDNO STANJE, angleška nadaljevanka, 1989
Scenarij: Graham Huriey in David Crane Režija: Robert Walker Fotografija: ColinMunn Glasba: Richard Hartiey
Igrajo: Kari Johnson, Kenneth Cranham, Cathy Ty-son, Derek Fowlds, Amanda Fawsett in drugi
Nadaljevanka Izredno stanje je nastala pred petimi leti. v tistem času se je na svetovnem političnem zemljevidu marsikaj spremenilo, med drugim je razpadla Sovjetska zveza, tako da se zdi nadaljevanka na PM pogled rahlo zastarela. Vendar pa zaradi svoje teme - vpliv moči na posameznika - ostaja aktualna tudi v devetdesetih. Sicer pa je izhodišče nadaljevanke Izredno stanje spekulativno: kriza med ZDA in SZ je dosegla vrelišče, nova norveška vlada razmišlja o izstopu iz pakta NATO, v Latviji je splošna stavka, ki je paralizirala Rigo, v Estoniji so sovjetski vojaki streljali na množico... Ameriško vlado zelo skrbi usoda njihove jedrske podmornice, ki jo zaradi okvare morski tokovi nosijo v sovjetske teritorialne vode... Skratka, Povsod po Evropi so razmere kritične, evropske vlade se pripravljajo na najhujše. Tudi bitanska vlada uvede izredne razmere kot priprave na.... vojno. Izvožene lokalne oblasti so razpuščene, oblast pa je v rokah »nadzornikov«, ki vsak v svojem mestu odločajo 0 Življenju in smrti svojih someščanov v predvojnem Pasu. V pomembnem pristaniškem mestu na jugu Anglije postane nadzornik mestni svetnik Martin Goodman. Ugledni meščan, soprog in oče ima intimno skrivnost; ima razmerje z mnogo mlajšo Suzanne. Goodman, kateremu je nov položaj samo še okrepil samozavest, razmišlja o tem, da bi spravil ljubico iz meda, še zlasti, ko njegova žena izve za njuno razmerje. Martinu Goodmanu, človeku z izjemno močjo v izjemnih časih, se življenje vse bolj zapleta. Svoje težave i'ešuje Goodman brez pomislekov, z močjo, ki mu jo Jtiaje položaj nadzornika...

KANAL A
20.30
ISKALEC ZVEZD, dokumentarna oddaja
O različnih iskalcih zvezd govori zgodovina, toda ta oddaja prinaša drugačen pogled na življenje enega oajvečjih. Ameriški strokovnjaki so se teme lotili iz zvezd in ne iz življenja iskalca zvezd.
TV SLOVENIJA 1 / NOCOJ OB 20.30
Slavni in pogumni James Bond
DRUGI ČLOVEK, ameiiški Ulm, 1976
Scenarij: Matt Fleet, Al-lan Trustma, David M. Wood
Režija: Richard C. Sa-rafin
Glasba: Michael Kame
Igrajo: Sean Connery, Cornelia Sharpe, Albert Paulsen, Adolfo Ceh, Mar-co St. Johr, Ted Beulades
Najslavnejši Jamesov Bondov Sean Connery je tudi v filmu DRUGI ČLOVEK pogumni junak, okoli katerega se prepleta vsa zgodba. Zanimiv je razplet, saj skorajda ni mie ločiti, ali gre za vohunski film ali za ljubezensko zgodbo, zato je tudi konec povsem nepredvidljiv.
Sean Connery je amba-
sador iz Saudske Arabije, ki prispe na kongres OZN v New York. Bori se za mir med Izraelom in Palestinci. zavzema se za vključitev Izraela v OPEČ, Čemur močno nasprotujejo druge Članice. Je izjemen politik, ki doživi na sedežu OZN prave ovacije, obenem pa vzbudi val političnih demonstracij. Toda nasprotniki njegovih načrtov po vsem svetu kujejo zaroto. Tako njegovi politični zavezniki nenadoma poniknejo, a ni znano, kdo jih je likvidiral. V to zaroto je vpletena očarljiva mlada ženska, ki deluje po naročilu "tajne organizacije" in prispe tudi v New York, da
MUSIČ TiLEVISION
09.00	Video; 12.00 The Soul; 13.00 Greotest Hlts;
14.00	Video; 16.30 Coca Cola Report; 16.45 MTV v kinu; 17.30 Dial MTV; 18.00 Musič Non Stop; 20.00 Greotest Hlts; 21.00 Rockumentary: Reggae; 21.30 Reggae: The Hlts; 22.30 Beavis & Butthead; 23.00 Ponovitve
SKY ONE
07.00	The DJ Kat Show; 09.45 Risanke; 11.00 Koncentracija; 12.00 Sally Jessy Raphael; 13.30 E Street; 14.00 Faicon Crest; 15.00 Sever in Jug;
16.00	Drugačen svet; 16,45 DJ Kat Show; 18.00 Star Trek; 19.00 Paradise Beach; 19.30 E Street;
20.00	Reklame, serija; 20.30 M.A.S.H.; 21.00 Gode 3; 21 ,30 Videnja; 22.00 Nedotakljivi; 23.00 Ponovitve
PRO?
05.55 Ponovitve; 11.35 Pri Hudablovih; 12.05 Agentka s srcem; 13.00 Hotel; 14.00 Dinastija;
16.00	Nasa mala farma; 17,00 Risanke; 18.25 Nas hrupen dom; 18.55 Drugi svet; 19.25 Prt Hux-tablovih; 20.00 Poročila; 20.15 Street Hunter-Lov brez milosti, ameriški film; 22.10 Renegade; 23.05 Poročila; 23.15 Bom To Rght 2, honkonški akcijski film
PREMIERE
07.00	Romeo; 11.40 Popolnim ženskam je težko, špan. komedija; 14.00 Romeo; 15.00 Nasprotni spol, am. film; 16.35 Poletni raj, am. filml8.25 Nora zgodovina sveta, am. satira; 20.00 Poročila; 20,15 Kevin-Sam v New Vorku, am. komedija; 22.15 Saturday Night Live
EUROSPORT
08.30	Aerobika; 09.00 Tenis, posn.; 11.00 Euro-fun; 11.30 Tenis, magazin; 12,00 Nogomet; 13.00 Motorji; 14.00 Biljard, posn.; 15.00 Hokej-NHL;
16.00	Tenis, prenos turnirja iz Pariza; 18.00 Motorji, magazin; 19.00 Grand Prix Magazin; 19.30 Športna poročila; 20.00 Motošport magazin;
21.00	Body Building. posn.; 22.00 Boks, dvoboji profesionalcev
SATI
09.00	Ponovitve; 13.30 Ladja zaljubljencev;
14.30	Tenis: ATP turnir iz Rima, prenos; 17,00 Pet krat pet; 17.30 Regionalna poročila; 18.00 Pojdi
na vsel; 19.00 Poročita; 19.19 Šport; 19.30 Kolo sreCe; 20.15 Veselo presenečenje, am. komedija; 22.40 Oblečena za umor, am. psih. triler; 00.40 ljubezen v treh dimenzijah, nemški film
RTL
09.05 Ponovitve; 12.00 Opoldanski magazin; 14.10 Uma je napisala, serija; 17,00 Kdo je šef?;
17.30	Strašno prijazna družina; 18.00 Bogati in lepi, serija; 18.45 Poročila; 19.10 Eksplozivno; 19.40 Dobri Časi, slabi Časi; 20.15 DomaCa melodija; 21.15 Pri Stanglu, nemška serija; 21.45 Pod eno odejo, serija; 22.15 SK-15; 00.00 Poročila
RTI 2
05.25-16.55 Ponovitve serij; 16.55 Mož za šest milijonov dolarjev; 17.50 Umik; 18,20 Nasmehnite se, prosim; 18.55 Paočila; 19.00 Puščavska vročica, 6/9 del nemške serije; 20.00 Poročila; 20.15 Davy Crockett, am. vestern; 22.05 Poročila; 22.20 Deset tisoC krvavih dolarjev, ital. vestem
SKY MOVIES
17.00	Juggemaut; 19.00 Falsely Accused; 21.00 Grave Secrets: The legacy Of Hilltop Drive;
23.00	F/X 2; The Deadly Art Of lllusion
MOVIE CHANNEL
17.00	To Catch A Veti; 19,00 Ali I Want For Chris-tmas; 21.00 What About Bob?; 23,00 Those Be-Žiroom Eye$
FILMNET +
14.00	Ladybugs; 16.00 K-TV; 18.00 White Sands;
20.00	Bloodlines; 22.00 Termionator 2; Judge-ment Day; 00.15 The Runestone
SUPER CHANNEL
05.30	Verska oddaja; Novice; Gospodarstvo; Super Shop; 18.00 Danes; 19.00 Poročila; 19.30 Moto šport; 20.30 Shovvcase; 21.30 Kuttumi koledar; 22.00 Poročila; 22.30 Jay Leno Show; 23.30 Res osebno; 00.00 Gospodarstvo
CNN
06.00-23.00 Worid News; 07.30 MoneyLine; 11.30 Worid Report; 12.30 Business Report; 13.30 Business Day; 14.30 Business Asia; 15.00 Lany King U-ve; 17.30 Cnn & Co; 20.00 World Business To-day; 21.00 intemational Hour; 23.00 VVorid Business Today Update; 23.30 Shovvbiz Today
bi preko svojih Čarov ubila idejnega voditelja, ambasadorja Saudove Arabije. Skuša ga osvojiti, a je dovolj markanten, da se sicer hladnokrvna lepotica vanj zaljubi....
Film, ki je hkrati akcijski in romantična zgodba je nadvse atraktivno prikazan. Dogaja se sredi newyorških stolpnic, v Londonu, v Arabiji, na Bavarskem, v Nici in na Ba-hamskem otočju.
Čeprav govori o političnih naCrtih, je politika le pretveza za dramo med glavnima junakoma, ki sta ljubezensko povezana, a ju ločuje različno okolje, kateremu pripadata.
,


m
Slovenija 1
4.30,	5.00,6.00, 6.30, 7.30,
8.00,	9.00, 10.00, 11.00,
12.00,	13.00, 14.00, 18.00,
19.00.	21.00, 23.00 Poročila; 6.50 Dobro jutro, otroci; 8.05 Radio Ga-ga;
10.30	Pregled tiska; 11.05 Petkovo srečanje in Glasbena oprema; 12.30 Kmetijski nasveti; 13,20 Osmrtnice In obvestila;
15.00	Radio danes, radio jutri; 15.30 Dogodki in odmevi; 17.05 Studio ob 17-ih; 18.30 Gremo v kino;
19.45	Lahko noč, otroci;
20.00	Oddaja za pomorščake; 20.30 Slovencem po svetu; 22.30 Informativna odd. v tujih jezikih; 23,05 Lit. nokturno.
Slovenija 2
6.30,	7.30, 8.30, 9.30,
10.30,	11.30, 12.30, 14.30,
16.30,	17.30 Poročila;
19.00	Dnevnik; 7.00 Jutranja kronika; 7.25 Zvezdni pregled; 8.00 Gospodarski vestnik; 8.40 Rekreacija; 9.10 Koledar prireditev; 11.00 Country glasba;! 1.15 Minute za naš jezik; 11.35 Obvestila; 11.50 Vreme; 13.00 Val 202; 14.00 Drobtinice;
15.30	Dogodki in odmevi; 16.40 Petkova centrifuga;
17.15	Nedeljski Izlet; 17.30 Obvestila; 17.50 Šport;
19.30	Stop pops; 21.45 Igra; 22.20-23.00 Koncert.
Slovenija 3
9.00,	10.00, 11.00, 12.00,
13.00,	14.00, 18.00, 22.00 Poročila; 8.05 Izobraževalni program; 10.05 izbrana proza ; 11.05 Reprize in soočanja; 12.05 Igramo in pojemo; 13.05 Moteti; 13.40 Galsb. tradicija; 14.05 Gymnasium;
15.00	Šanson; 16.05 Od uverture do plesa; 16.45 Likovni odmevi; 17,00 Solistični koncert; 18.05 Ti in opera; 19.30 Koncert Mariborske filharmonije;
22.05	Igra; 23.00 Šestnajst strun; 23.55 Lirični utrinek.
Radio Koper
(slovenski program)
8.30,	9.30, 10.30, 13.30,
14.30	Poročila; 12.30,
19.00	Dnevnik; 6.00 Glasba, koledar; 6.30 Osmrtnice: 7.00 Kronika; 7.30 Pregled tiska; 7.45 Ever-green; 8.00 Modri val;
8.15	Vsak dan je dober dan; 9:00 Servisne Informacije. prireditve; 9.20 Vreme za konec tedna;
9.45	Mnenjsko rešeto;
11.00	Hladno toplo vroče; 12,30 ©poldnevnik; 13.00 Jagode in podoknice; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 16.35 Amerika, velika odkritja malih ljudi;
17.30	Primorski dnevnik;
18.00	Amerika, 2. del; 19.30-23.15 Večerni program Modrega vala RK;
23.15	Nočni program RS.
Radio Koper
(italijanski program)
6.15,	8.30, 9.30, 10.30,
13.30,	14.30, 16.30, 17.30, Poročila; 7.15, 12.30,
15.30,	19.30 Dnevnik; 7.05 Dobro jutro, otroci; 8.00 Horoskop; 8.40 Telefonski kviz; 9.00 Aktualnosti; 9.32 Bilo je nekoč; 9.40 Izbrali ste; 10.00 Pregled tiska;
10.05	E. Galletti; 10.35 Ze-liščarstvo; 11.00 Kulturna oddaja; 12.00 Romagna
\mia; 13.00 Glasba po
željah; 14.05 Zgodovina in turizem; 16.00 Modri val;
18.00	Igra; 18.45 Folk.
R. Glas Ljubljane
5.15,	7.15, 10.15, 13.15,
14.15,	17.15, 19.15 Novice; 7.35 Vreme; 8.15 Napoved; 9.30 Kam danes v Ljubljani; 11.00 Anketa;
12.00	BBC Novice; 12.15 Šport; 14.05 Pasji radio;
15.15	RGL komentira in obvešča; 16,10 Spoznajmo se; 17.00 Anketa; 17.55 Speckahla; 18.30 Evropa v enem tednu;
20.00	Marlboro; 22.00 Rockoteka; 2.00 Satelit.
Radio Kranj
9.00,	14.00, 18.00 Gorenjska včeraj, danes, jutri; 5.40 Dobro jutro; 7.40 Pregled tiska; 9.20 Tema dneva; 10.40 Informacije - Zaposlovanje; 12.30 Osmrtnice, zahvale; 13.00 Pesem tedna; 15.30 Dogodki In odmevi; 17.20 Ko sem še majhen bil; 19.20 Večerni program do 24.00: F. Pestotnik.
Radio Maribor
6.00,	8.00, 9.00, 10.00,
11.00,	12.00, 13.00, 14.00,
15.00	Poročila; 17.00,
19.00	Dnevnik; 6.05 Kmetijski nasveti; 6.15 Horoskop; 6.45 Pregled tiska;
7.00	Kronika; 9.05 Štajerske miniature; 10.05 Evropa; 11.45 Infoservis; 12.10 Mali oglasi; 13.05 Pod Pekrsko gorco; 14.05 Kadar boš na rajžo šel; 15.10 Kmetijski nasveti; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Želeli ste; 17.30 Osmrtnice, obvestila; 17.45 Šport;
19.30	Glasba; 20.00 Petkovi akvareli; 22.00 Zrcalo dneva - Nočni pr.
Radio študent
11.00	Start/Rec Rec News; 12.00 Borzni parket (pon.); 12.15 Atena; 14.00 OF (24 ur-info); 15.30 Ki-noburger; 17.00 Avtogoli tedna & Eminence politike; 19.00 Tolpa bumov: Jello Biafra & Mojo Nixon;
20.00	Radio ropot; 22.00 Idealna godba; 0.30 Sat.
Radio Trst A
7.00,	13.00, 19.00 Dnevnik; 8.00, 10.00 14.00,
17.00	Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše, vmes Koledar In Pravljica; 8.00 Deželna kronika; 8.10 Dopisnice z najbližjega vzhoda; 8.40 Potpuri; 9.00 Iz studia z vami: 9.15 Odprta knjiga: Ni neskončnih poti (prebira Minu Kju-der); 10.30 Intermezzo;
11.45	Okrogla miza; 12.40 Primorska poje; 13.20 Orkestri; 13.30 Za smeh in dobro voljo; 13.45 Narod-nozasbavna glasba,
14.00	Deželna kronika 14.10 Otroški kotiček
14.30	Od Milj do Devina
15.00	Nekaj minut z.
15.30	Mladi val: Glasbene želje; 17.00 Kulturna kronika; 17.10 Mi in glasba; 18.00 Kulturni dogodki; 18.30 Slov. glasba; 19.20 Napovednik.
Radio Opčine
11.30	Poročila; 10.00 Matineja; 17.00 Odd. o živalih Venus (vsakih 14 dni);
19.00	Operetni svet.
Radio Koroška
18.10-19.00 Kulturna obzorja.
AEROBIKA / GIBANJE IN TELESNI NAPOR STA NEOGIBNI ČLOVEKOVI POTREBI
Združene blagodejnosti telesnih dejavnosti ljudi
Poglavitne so šele trajne spremembe, ki jih zagotavlja dobra fizična pripravljenost
Človekova zgradba je, tako telesno kot duševno, prilagojena na določeno mero telesnega napora. V stodso-cletjih svojega bivanja na Zemlji so bdi ljudje - razen posameznih izjem - vedno prisdjeni trdo delati, ce so si hoteli zagotoviti preživetje na tem neprijaznem svetu. Nabiralci in lovci, kasneje tudi poljedelci in živinorejci, vsi so v boju za obstanek razvili taksno telesno in duševno zgradbo, Id je bda pravšnja za veCje telesne napore. Samo najkrepkejši so lahko preživeli in nadaljevali rod -le najboljši in najbolj sposobni. Sele v zadnjih desetletjih, v Času po povsod navzoči industrijski in zlasti tehnološki revoluciji, se je življenje tako spremendo, da množici ljudi ni veC treba opravljati telesno težkega dela. Delo na polju in drugje opravljajo stroji, hitre premike iz kraja v kraj omogočajo prevozna sredstva, pa še prosti Cas v precejšnji meri zapolnjuje televizijski program. Vendar se zgradba človekovega telesa, njegovo delovanje in reakcije, v preteklih desedetjih niso kdo ve kako spremende. Ostala je prav taka, kot je že stotisoC let. Človek svoje telesne in duševne pogojenosti ne more spremeniti tako hitro, kakor se je nenadoma spremenil njegov način življenja. Torej gibanje in telesni napor ostajata Človekovi temeljni potrebi. Ljudje, ki se premalo gibljejo, torej ne živijo skladno z naravnimi potrebami svojega telesa, saj ne zadoščajo eni izmed bistvenih potreb - telesnemu naporu. Sleherna neskladnost z naravnimi potrebami pa ima neogibne posledice. Tako kot neprimerna prehrana ah nepotesena spolnost vodi tudi pomanjkanje gibanja v motnje zdravja in človekove sreče. Običajno lahko slišimo: »Saj bi telovadd, pa nimam Časa.« Ce je tako, ste podobni izčrpanemu drvarju, ki je porabd veliko Časa in energije, ker je udarjal s topo sekiro. Ni imel Časa, da bi se ustavil in nabrusd rezilo.
Fiziološke
spremembe ob redni telesni dejavnosti
O tem, da redna telesna dejavnost izboljša fizično in psihično pripravljenost ter zmanjša tveganje za razvoj nekaterih bolezni, ni nobenega dvoma. Zato si poglejmo nekatere učinke aerobike, izotonične in dinamične vadbe. Njeno učinkovanje je namreč drugačno kot pri anaerobni, izometrični in statični vadbi. Kajti aerobna vadba je tista, pri kateri trenutno dovajanje kisika zadošCa potrebam po njem oziroma intenzivnosti vadbe. Zato v mišicah ne nastaja mlečna kislina, ki je vmesni proizvod pri razgrajevanju glukoze in nastajanju energije. Se bolj je mleCna kislina znana po tem, da povzroča bolečine in otrple mišice po intenzivni telesni dejavnosti pri netreniranih osebah. Pri anaerobni vadbi pa v mišice kljub odh-Cnim zmogljivostim krvnega obtoka in dihal ne pride toliko kisika kot bi ga potrebovale. Zaradi relativnega pomanjkanja kisika, znanega pod imenom kisikov dolg, se presnova ogljikovih hidratov konca na stopnji mlečne kisline. Energija, potrebna za mišično delo, pa tedaj nastaja s presnovo maščob. Izotonična vadba je takšna, pri kateri mišice delajo proti enaki stalni obremenitvi. Za dinamično vadbo so značilne izmenične ritmične kon-trakcije priteznih in izte-znih mišičnih skupin. Nasprotno se dogaja pri izometrični in statični vadbi, kjer gre za premagovanje sile ob stalno enaki dolžini mišic, torej za napenjanje mišic brez gibanja. Veliko telesnih vaj vsebuje vsaj po nekaj elementov iz ene in druge skupine. Telesne dejavnosti, pri katerih so prisotna zvečine aerobna, izotonična in
dinamična dogajanja, so: počasen vztrajnostni tek, plavanje, hoja v hribe, smučarski tek in aerobna gimnastika. Kolesarjenje in smučanje sta kombinirani, saj je zgornji del telesa med vadbo skoraj negiben. Dvigovanje uteži pa je izrazito izotonična in statična športna zvrst.
Fiziološke spremembe v telesu, ki so ugodne za sodobnega človeka, se dogajajo med aerobno, izotonično in dinamično vadbo, zato si poglejmo tovrstne šprtne dejavnosti. Intenzivnost vadbe, ki sproži omenjene telesne in duševne spremembe, je opredeljena. Treba je vaditi 20 do 60 minut dne-
ški odgovor. Priporočljivo je kombinirati različne športne zvrsti, nekoliko zaradi raznilikosti, pa tudi zato, da razvijamo moc v različnih mišičnih skupinah. Tako so tudi obremenitve bolje porazdeljene in je nevarnost po-
Psihološki učinki telesne vadbe
Na splošno mnenje o ugodnih učinkih redne telesne vadbe na duševno zdravje potrjujejo številne znanstvene raziskave. Rekreativna vadba ima poudarjeno sprostilno delovanje. Simptome depresivnosti zmanjšuje enako učinkovito kot psihoterapija. Ce je Človek pod stresnim pritiskom, v stanju pripravljenosti na boj ali beg, med telesnim naporom izkoristi telesne in duševne spremembe, jih porabi in povrne organizem v stanje fizične in psihične umirjenosti. Zato je telesna dejavnost nadvse ugodna za zdravljenje vseh psihosomatskih težav in bolezni. Redna vadba povečuje samozavest - izboljšuje mnenje Človeka o samem sebi. To je zelo pomemben dejavnik pri zdravljenju Številnih psihogenih težav, posebno tistih, katerih vzroki se skrivajo globoko v podzavesti. Med najbolj znane težave te vrste sodijo bolezni odvisnosti. Pri tem gre lahko za odvisnost od hrane - ali drugače povedano, za debelost odvisnost od alkohola, nikotina, mamil, iger na sreCo in se Česa drugega. Darujmo torej nekaj sebi in se lotimo telesne vadbe!
vno, tri do pet dni v tednu in pri tem porabiti najmanj 2.000 kcal (8, 4 MJ) tedensko. Lagodnejša ali neredna vadba teh učinkov nima. Ce se želimo sprostiti, je pomembno, da je telesna dejavnost netekmovalna. Tekma je namreč za večino ljudi stresni dogodek, ki povsem spremeni fiziolo-
škodb in prezgodnje obrabe sklepov zaradi preo-bremenjevanja ali nepravilnega obremenjevanja manjša. Med samimi telesnim naporom se dogajajo zapletene spremembe v živčevju, sistemu žlez z notranjim izločanjem, dihalnih in krvnih obtočilih. Te sprožijo usklajen odgovor, ki zagotavlja, da
dovajanje kisika zadošCa potrebam v mišicah. Krvna obtočila se pripravijo na naloge, ki jih Čakajo: pripeljati dovolj kisika tja, kjer je potreben, odplaviti proizvode povečane presnove in omogočiti oddajanje presežka toplote, ki se sprošCa med mišičnim delom. Že malo pred začetkom in takoj na začetku telesnega napora se v telesu zgodijo spremembe, ki jih že poznamo iz poglavja o stresu. Pospešita se srCni utrip in dihanje, poveča se delo srca, skrčijo žile, še posebej v drobovju. Skratka, telo je pripravljeno na boj ali beg. Kmalu po začetku vadbe se krvni pretok izrazito poveCa. Povečanje je odvisno od stopnje napora, lahko se poveCa kar za petnajstkrat. Vendar se preuredi tako, da so daleč najbolje prekrvavljene delujoče mišice. Prekrvavitev možganov, • drobovja in mirujočih mišic pa ostafie taka, da zagotavlja normalno presnovo, takšno kot v mirovanju. Delovanje srca je štirikrat veCje kot v mirovanju. PoveCa s§ zlasti zaradi močno pospešenega srčnega utripa, nekoliko manj zaradi večjega utripnega volumna srca - t.j. količine krvi, ki jo srce iztisne ob slehernem utripu. Blagodejne pa so pravzaprav šele trajne spremembe, ki jih vidimo pri telesno dobro pripravljenih ljudeh, ki redno telesno vadijo ali fizično delajo. Presnova mišic se
prilagodi tako, da se laže in prej začnejo izrabljati maščobe za gorivo. Zato se ogljikovi hidrati lahko presnavljajo počasneje, kasneje pa pride do kisikovega dolga in kopičenja mlečne kisline, torej občutka mišične izčrpanosti. Mišice se prilagodijo tudi tako, da iz krvi lahko potegnejo veC kisika. V njih se namreč poveCa kapilarni krvni pretok, poveča se aktivnost encimov, ki za proizvodnjo energije izrabljajo kisik, poveCa se tudi prostornina mitohondrijev - delcev celic, iz katerih nastaja energija. Poleg tega se poveCa količina mišične beljakovine - mioglobina. Skratka, zmogljivost mišic se izboljša. Okrepi se delovanje srca, kar se izraža z večjim utripnim volumnom in počasnejšim srčnim utripom v mirovanju in med blažjim naporom.
Krvni obtok se prilagodi tako, da kljub moCno povečanemu pretoku skozi delujoče mišice zmanjšanje pretoka v možganih, drobovju in mirujočih mišicah ni tako zelo izrazito. Torej je tudi prekrvavitev nedejavnih področij boljša pri telesno dobro pripravljenem človeku. Vitalna kapaciteta pljuč in dihalni volumen, ki se kažeta v zmogljivostih dihal, se povečata. Poleg veCje mišične zmogljivosti se spremembe torej najugodneje pokažejo na srcu, ožilju in dihalih.
Tanja Poberaj
Pentium »teče« s 700 MHz
Ce kje velja, da tudi najhitrejše ni dovolj hitro, potem je to prav gotovo področje mikroprocesorjev. Proizvajalci teh Čipov bijejo pravcato tehnološko »vojno«, v kateri zmagujeta večja zmogljivost in nižja cena. Učinkovita načina za doseganje teh zahtevnih ciljev sta zviševanje frekvenc mikroprocesorjev ter izpopolnjevanje tehnologije za izdelavo oziroma še veja miniaturizacija Čipov, s katerima proizvajalci iz obstoječih arhitektur uspevajo iztisniti še preostali potencial. Leto dni po predstavitvi pentiumaje Intel pokazal že drugo generacijo svojega najhitrejšega mikroprocesorja. To sta še hitrejša Cipa v dveh izvedbah (100 in 90 MHz), pri katerih pa ne gre le za višji takt kot pri prvih iz\'edbah (60 in 66 MHz), temveč tudi za druge zelo pomembne izboljšave. Rezultat novega razvoja je razviden že na zunaj, saj sta procesorja skoraj za polovico manjša. Zaradi napredka v tehnologiji polprevodnikov je Intel prešel od 0.8 mikronske tehnologije, na kateri je bil zgrajen prvi pentium, na 0.6 mikronsko, kar je ob hkratni manjši površini omogočilo povečanje števila tranzistorjev od 3.1 milijona na 3.3 mihjone. Omenjeni tehnološki prehod pa je omogočil tudi precej večjo hitrost. Zelo pomembno izboljšanje so dosegli tudi pri napajanju oziroma varčevanju z električno energijo. Izboljšani pentium deluje pri napetosti 3.3 V, vgrajen pa ima - sedaj standardno kot vsi Intelovi procesorji - tudi sistem za varčevanje z energijo, s katerim nadzira celoten sistem, vključno s periferijo. Tako se lahko odziva na trenutno aktivnost upombnika ter ukrepa glede na potrebe po energiji. Pa tudi sicer nov procesor ni poseben »pogoltnež« električne energije. Njegova tipična pomba med obratovanjem znaša od 3 do 4 IV, kar je v primerjavi s prvo genem-cijo kar 60 odstotno zmanjšanje. Zaradi te ugodne lastnosti je primeren tudi za vgradnjo v notesnike, zatorej verjetno ne bo treba dolgo čakati na pojav prvih različic s 100 MHz-Cnimi pentiumi - in na nov standard mikroprocesorjev. Povečana frekvenca delovanja se pozitivno izraža v večjem številu ukazov, ki jih procesor lahko izvede v določeni časovni enoti. Pentium 100 dosega pri celih številih vrednost 100 SPECmark, pri opemcijah s plavajočo vejico pa (SPECfp92) 80. Vrednosti za 90 MHz izvedbo sta 90 oz. 75. Primerjava »moči« 100 MHz-čne izvedbe po Intelovem ICOMP (Intel Comparative Microproces-sor Performance) - indeksu pokaže kar za 44 odstotkov večjo vrednost kot pri pentium 66, t.j. -doslej največ -815. V primerjavi z njim doseže sicer zelo hitri 486DX2/66 samo 267, najnovejši DX4/100 pa tudi občutno manj - 435. Razlike so več kot očitne. V praksi pa ima poleg procesne moči mikroprocesorja pomemben vpliv tudi zmogljivost drugih komponent računalnika. V tem primeru bo to še posebej pomembno, saj bo le v »sebi primernem okolju« lahko pokazal, kaj zmore. Srečneži, ki bodo prišli do takšnih konfiguracij, bodo lahko pri svojem delu veliko bolj produktivni kot tisti z mčunalniki genemci-je 486, saj se izvaja obdelava besedil s 5, 5 kmtno hitrostjo, tabele pa se premčunajo še hitreje - 6.5 krat hitreje. Podobna pričakovanja so utemeljena tudi pri delu z grafiko. Prvi preizkusi so pokazali na približno petkratno povečanje hitrosti, le pri bazah podatkov ni bil izmžen tolikšen napredek. Toliko povečana zmogljivost pa ima seveda svojo ceno in proizvajalci računalnikov bodo morali v svoje nove pentiumske sisteme prišteti dodatnih 100 oziroma 259 dolarjev - v primerjavi z 66 megaherčnim čipom. To pa ni toliko, da bi odtehtalo navedene prednosti, zato lahko s gotovostjo pričakujemo, da bo pentium 100 hitro našel svoje mesto v zmogljivih grafičnih delovnih postajah in v strežnikih. Intel pričakuje, da bodo še letos pentiumski računalniki »pokrili« 15 odstotkov tržišča, proti koncu leta pa naj bi bil to že vsak četrti prodan mčunalnik. V prihodnjem letu pa naj bi se prodalo še več osebnih računalnikov s pentiumom, kot pa s procesorjem 486. Z doseženo zmogljivostjo, kije primerljiva z nivojem delovnih postaj in zmožnostjo delovanja z vsemi sodobnimi opemcijskimi sistemi (Windows NT, OS/2, UNDC, Solaris, NEDistep), je pentium tudi kompatibilen z največjo bazo (50.000) aplikacij, vredno milijarde dolarjev. To pa je za milijone uporabnikov zelo pomembno, saj bodo v nov zmogljivostni razred lahko pregli brez nevarnosti, da bi zgubih dosedanja vlaganja v programsko in strojno opremo. (D. M.)
NAPOVEDI PRIREDITEV
Petek, 20. maja 1994
gledališča
ISLOVENIJA
HHsljana
V lr!r lARIEV DOM-tel- 061/222-815
Qnot .• ob 20. uri: B. Brecht - BAAL . van]e albanske drame iz Skopja.
nD "JVdnje albanske drame iz Skop
DS^nSNG’telk°61/221-511
Na	ma)a> ob 19-30: I. Cankar - KRAL
in	za abonma študentski tret;
isti n ^ vfsdstava bo v soboto, 21. maja, o liek 9-3 Za abonm4 sobota, izven in v ponedi tiol’ j ." paajai ob isti uri, za abonma ponedi J K’ ^ki 3 večerni (delno).
^ala drama
Prv?A’Tx2£ maia' ob 20. uri: A. Nicolaj - BLAC ^dnjkfJ^’ DRAGI MOŽJE, za izven in konti
DPERA, tel.: 061/331-950
Vtata*0' 21' ma)a’ ob 19- uri: G. Verdi - TR/ V t 1 ,123 izven in konto. Zadnjic v sezoni! PpSreck> 24. maja, ob 19. uri: J. Golob - MAT ^ ŽENI, J. Gregorc - PERPETUUM, 2 red torek H in izven.
f^GL>teb: 061/210-852
n^2°. maja, ob 20. uri: M. Camoletb - PR
Razprodmi^ VECERJ°’ za izven in kontl
PaS?^.°’ 21- maja, ob 20. uri: E. Flisar - KJ ua LEONARDO? za izven in konto.
S®ffiSGLEDAIJSCE'
c^S|s> 20. maja, ob 19.30: J. Graham - TEŽAV HRBTENICO, za abonma red A in izve: 7;e9stava bo še v soboto, 21. maja, ob isti in abonma sobotni in izven.
061/314-789
ULTURNICA, Zidovska steza 1 ToriA110’ 21- maja, ob 18. uri: Jan Wilkovski 1RDOGLAVCEK, za izven.
GLEDAUSCE GLEJ, tel.: 061/216-679
N-Rnol'0, 22' maia’ ob 21- uri: HAMLET KUSES. Predstava bo še v ponedeljek, 2
maja, ob isti uri.
ČRNUČE
ba iz Treta
eiyi
fni0^ErySKO LJUDSKO gledališč ml.: 061/063/25-332
Petek, 27. maja, ob 19.30: Henrik ]
STRAHOVI, premiera. Predstava bo še v soboto, 28. maja, ob isti uri, za abonma sobotni večerni in izven.
KRANJ
PREŠERNOVO GLEDALIŠČE KRANJ, tel.: 064/222-681
V	soboto, 21. maja, ob 20. uri: G. Leautier - RA-GLJA SPET RAGLJA, za izven.
MARIBOR
LUTKOVNO GLEDALIŠČE MARIBOR, tel.: 062/26-748
V	nedeljo, 22. maja, ob 11. uri: Jan Malik - ŽOGICA MAROGICA.
V	nedeljo, 29. maja, ob 11. uri: M. Pungartnik -KRALJ FRIDERIK ZOBATI, za izven.
DRAMA, tel.: 062/ 221-206
V	nedeljo, 22. maja, ob 20. uri: v Minoritih M. Vezovisek - JERMANOVO SEME, za abonente in izven. Predstava bo Se v ponedeljek, 23. maja, ob 21. uri, za red študentski, abonente in izven.
V	torek, 24., in v sredo, 25. maja, ob 20. uri: LA DIVINA COMMED1A - Infemo.
OPERA,
tel.: 062/221-206
V	soboto, 21. maja, ob 18. uri: produkcija Srednje baletne Sole Maribor, za izven. Predstava bo Se v nedeljo, 22. maja, ob 11. uri, za izven.
V	ponedeljek, 23. maja, ob 10.30: balet ŠTIRJE LETNI ČASI, za abonente in izven.
NOVA GORICA
PRIMORSKO DRAMSKO GLEDALIŠČE, tel.: 065/25-326
Danes, 20. maja, ob 20.30: Dominik Smole -KRST PRI SAVICI, za red petek. Predstava bo Se v torek, 24. maja, ob 19.30, za slovenske gledališke delavce in izven.
PORTOROŽ
AVDITORIJ
V	soboto, 21. maja, ob 20.30: Herbert Achter-nbusch - SUSN. Gostuje Slovensko mladinsko gledališče iz Ljubljane.
SEŽANA
KG SREČKO KOSOVEL, tel.: 067/73-355
V	ponedeljek, 23. maja, ob 20. uri: J. B. Mobere - GEORGE DANDINE ALI KAZNOVANI SOPROG, Gostovanje Šentjakobskega gledališča iz Ljubljane.
FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA
IgST
^rdi - Dvorana Tripcovich
v!i-2b b m-’ ob 20- uri premierska predsti eraijeve »Traviate«. Dirigent Tiziano Severii spored predstav: nedelja, 22.5., 16.00 (red f	20-90 (red B); sreda, 25.5., 20
uad C); Četrtek, 26.5., 20.00 (red E); sobe rm5;’ 1^00 (red s); nedelja, 29.5., 16.00 (i ■J’mrek, 31,5., 20.00 (red F); Četrtek, 2, zu-00 (red H); petek, 3.6., 20.00 (red L), ledalisce Rossetti
anes 20. t. m., ob 20.30 (red prost) bo na spe u uelo Tullia Kezicha »Ženo e la cura del °«. Režija Marco Sciaccaluga. Nastopata Gii °drezek9^*a™a L°nbSb- Predstava v abomn;
Predstave bodo trajale do 22. t.m. Prodaja vs
pnic in rezervacije pri blagajni gledališča Rossetti.
V	petek, 27. t. m., ob 21. uri enkratna izvedba koncerta Andrea Bocellija in Gerardine Trovato. Za abonente popust, izkaznice niso veljavne. Predprodaja vstopnic in rezervacije v gledališču Rossetti (ob delavnikih 8.30-11, 16-19.30) tel. 54331, 567201 in v Pasaži Protti (ob delavnikih 8.30-12.30, 16-19, ob praznikih 9-12.30) tel. 638311, 630063.
Gledališče Miela
V	torek, 31. t. m., ob 20.30 bo na sporedu predstava »V meni, prevrat«. Scenografija in režija Marko Sosič, igra Alojz Svete.
SPETER
SSG gostuje danes,, 20. t.m., ob 20.30 v Dvojezičnem šolskem centru z monodramo Helmuta Peschine »Bos že videla«.
KOROŠKA
SflOVgc
j^estno gledališče: Nocoj ob 20.00 - »Krankheit Pruckn’6-1^* ^bcdezen uiladosti) Ferdinanda
Ponovitev v torek, 24. t.m., ob 20.00.
ulturni dom: danes, 20. t.m., ob 20.00 - Klavir-“Kikoi
mcert Andreje VVuzella.
BOROVLJE
Pri Cingelcu na Trati: danes, 20. t.m., ob 20.00 -Pesmi sveta.
DOBRLA VAS
V farni cerkvi: V nedeljo, 22. t.m., po šmarnicah bo na sporedu »Koncert gojencev orgelskega oddelka GS na Koroškem in gojencev Teološke fakultete v Ljubljani.
RAZNE PRIREDITVE
SLOVENIJA
UUJBLJana
Janičarjev dom, tel.: oei/ 222-815
n3®?. 20. maja, 28. MEDNARODNI SIN nmSV0STIH v TEKSTILNI TEHNOLOl OBLIKOVANJU.
S® FRANCE PREŠEREN,
ST; 061/332-288 Lane
ZtlE.
nedeljo, 22. maja, ob 21. uri: promocija dok jantarnega filma SMRT V SARAJEVU (1994).
^oagoska fakulteta,
Jjrdeljeva ploščad 16
A 20. maja, ob 10. uri: predstavitev knjij štor A RE*SA - Racionalnost neformalnih pr
q j’ Kersnikova 4
n ponedeljka, 23. maja, do srede, 25, maj j^novanje 5. rojstnega dine: retrospektiva fo video retrospektiva koncertov, Dj go;
yL0SCAD OB FIGOVCU
nedeljo, 22. maja, ob 11. uri: revija folklom
skupin.
KLUB KRKA, Dunajska 65
V	torek, 24. maja, ob 19. uri: koncert mešanega pevskega zbora Krka iz Novega mesta. PEDAGOŠKI INSTITUT, Gerbičeva 62
Od ponedeljka, 23., do petka, 27. maja, ob 18. uri: predavanja iz sociosemiotike prof. ERIČA LANDOVVSKEGA iz Pariza. Predavanja bodo v angleščini.
KLUB PENATI, Ciril Metodov trg 18
V	sredo, 25. maja, ob 21. uri: koncert irskega glasbenega ustvarjalca GARRETTA VVALLA.
IDRSKA BISTRICA
V	nedeljo, 22. maja, ob 19. uri: v Domu na Vidmu promocija nove kasete in cd plošče skupine MALIBU.
SEŽANA
KG SREČKA KOSOVELA
Danes, 20. maja, ob 17. uri: PILOV 2UR, nastop najboljših mladih glasbenih skupin iz Slovenije.
V	torek, 24. maja, ob 20. uri: ameriški film VAŠKI MILIJONARJI.
[FURLANIJA-JULIJSKA krajina
Avditorij Muzeja Revoltella
j^nes, 20. t.m., ob 18. uri bo glasbeni kritik Da-le Martino spregovoril o operi »Traviata« na P°redu 21. t.m. v gledališču Verdi.
Gledališče Miela
Od danes, 20. do 25. t.m. bodo, v organizaciji Zadruge Bonawentura v sodelovanju z Btitish Film Club iz Trsta in British Councilom, predvajali filme posvečene Dereku Jarmanu z naslovom »Blue«.
V spodnjih prostorih Modeme galerije v Ljubljani je na ogled razstava fotografij KRAJI
Razstava predstavlja ustvarjalce, ki pri svojem delu na tak ali drugačen način uporabljajo fotografski medij, vendar bi jih težko imenovali fotografe v klasičnemu pomenu besede. Sami svoja dela pogosto pojmujejo kot likovne umetnine. Ti umetniki uporabljajo novo tehnologijo, ki omogoča velike povečave in jo navadno izkoriščajo v komercialni fotografiji. Toda v nasprotju z umetniki, ki so se v 80. letih navezali prav na to komercialno funkcijo fotografije ter jo ironično in kritično de-
konstmirali, gre pri delih na razstavi Kraji pogosto za zelo oseben pristop. Nosilna tema razstave je kraj. Skozi skupno temo se bo na razstavi jasno pokazala razlika med posameznimi avtorji: kritična analiza modernega urbanega sveta pri Baltzu, presenetljivost povsem navadnih pogledov pri Bustamantu, politična napetost in grožnja pri Dohertyju, poetični premislek o kraju umetnosti in kraju gledalca pri Gerzu in nedoločna, melanholična evokativnost pri Angeli Grauerholz.
Lewis Baltz
	
SLOVENIJA	
UUBUANA
CANKARJEV DOM, Prešernova 10
Razstava ČRNO IN BELO - dela svetovno znanih konstmktivistov, ki jih je iz svoje zbirke posredoval italijanski umetnik Getulio Alviani, je na ogled do 12. junija (Galerija CD).
NARODNA GALERIJA
Razstava STISKI ROKOPISI iz 12. stoletja avtorice prof. dr. NATAŠE GOLOB je na ogled do 29. maja v novem krilu Narodne galerije na Puharjevi 9.
MODERNA GALERIJA, Cankarjeva 15
V Mali galeriji je do 12. junija na ogled razstava britanskega kiparja ANISHA KAPOORJA.
Razstava RUDOLFA KOTNIKA je na ogled do 5. junija. Vsako nedeljo bo ob 11. uri organizirano javno vodstvo po razstavi.
Razstava komercialnih fotografij KRAJI je na ogled do 19. junija.
MUZEJ NOVEJŠE ZGODOVINE -CEKINOV GRAD, Celovška 23
Razstava fotografij TOSIKIJA OZAWE je na ogled do 20. junija.
BEŽIGRAJSKA GALERIJA, Dunajska 31
Razstava VLADA STJEPIČA Iskanje axis mundi je na ogled do 28. maja.
GALERIJA ILIRIJA, Tržaška 40
Razstava male plastike MOJCE SMERDU je na
ogled do 31. maja.
GALERIJA SLOVENIJALES, Dunajska c. 22
Razstava DORE PLESTENJAK in DOMNA SLANE je na ogled do 15. junija.
GALERIJA SMELT, Dunajska 160 Razstava kitajskih avtorjev je na ogled do 31. maja. Umetniki predstavljajo sodobno kitajsko ustvarjanje, ki združuje realisticno-impresionisticno usmeritev z lastno tradicijo.
GALERIJA TIVOLI, Pod tumom 3
Razstava grafik DRAGA HRVACKIJA in DANILA
JEJČIČA je na ogled do 5. junija.
GALERIJA VODNIKOVA DOMAČIJA, Vodnikova 65
Razstava slik VIDE SUVNIKER - BELANUC je na ogled do 24. maja.
LIKOVNO RAZSTAVIŠČE RIHARD JAKOPIČ
Tradicionalna razstava elanov Dmštva slovenskih likovnih umetnikov Majski salon’94 je na ogled do 27. maja.
KUITURNO-INFORMACIJSKI CENTER KRIŽANKE, Trg francoske revolucije 7
Razstava Muzej solinarstva v krajinskem parku Sečoveljske soline in Kavcnikova domačija v Zavo-dnjah je na ogled do 4. junija.
AJDOVŠČINA
PILONOVA GALERIJA
Danes, 20. maja, bo ob 19. uri otvoritev razstave Križev pot ANTONA CEBEJA. Razstava bo na ogled do 19. junija.
GRAD SNEŽNIK
Danes, 20. maja, bo ob 19. uri otvoritev razstave PARA VANOV slik MAJE MARINSEK-BERDEN. Razstava bo na ogled do 5. junija.
KAMNIK
RAZSTAVIŠČE VERONIKA
V	torek, 24. maja, bo ob 18. uri otvoritev razstave mladih ustvarjalcev Likovne Sole ZKO Kamnik ČRTICA, PACKA, SLIKA - SE POSTAVI NA OGLED.
MURSKA SOBOTA
Trubarjev drevored 4
Razstava Čebelarskega muzeja iz Radovljice PRIPOVEDI S PANJEV je na ogled do 30. junija.
NOVO MESTO
DOLEN JSKI MUZEJ
Danes, 20. maja, bo ob 19. uri otvoritev razstave 3. bienale slovenske grafike.
PIRAN
MES I NA GALERIJA, Tartinijev trg 3
Razstava del dveh umetnikov iz Ferrare GIORGIJA CATTANIJA in MAURIZIJA COSUEJA je na ogled do 25. junija.
MEDUZA 2, Cankarjevo nabrežje 7
Razstava slik ZHUJA KUIJA je na ogled do 9. junija.
RADOVUICA
GALERIJA SIVČEVA HIŠA
Razstava kamnite plastike in akvarelov PETRA
ABRAMA je na ogled do 5. junija.
SKOFJALOKA
Razstava fotografij /aNEZA SIFRARJA je na ogled do 9. junija.
ŽALEC
SAVINOV LIKOVNI SALON
V	ponedeljek, 23. maja, bo ob 19. uri otvoritev razstave likovnih del slikarke WANG HUIQIN. Razstava bo na ogled do 6. junija.
FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA
TRST
TGalerija: na ogled je razstava avstralskih akvarelov Dimitrija Kodriča.
Muzej Revoltella: do 31. avgusta bo na ogled razstava Vidiki - Punti di vista.
Art Light Hal : Se jutri, 21. t.m., je na ogled razstava slikarja Adina Hebiba.
Bastione fiorito: do 31. t.m. bo na ogled razstava slikarke Giuliane Balbi in slikarja Alda Mirarchija.
Galerija Bassanese: do 11. junija je na ogled razstava slikarja Enza Navarra.
Galerija Cartesius: Se jutri, 21. t. m., razstavlja slikarka Adriana Cicognani.
Galerija Rettori Tribbio: od 21. do 3. junija bo na ogled razstava slikarja Pina Ferfoglie. Studio Tommaseo: do 26. t. m. razstavlja Giu-do La Regina.
OPČINE
Openska Hranilnica in posojilnica: Do 5. junija so na ogled slike slovenske umetnice Lidije Asta.
TREVISO
V Palači Scotti bo do 31. julija na ogled zanimiva razstava lesenih igrač.
KOROŠKA
CELOVEC
V Deželni galeriji (Burggasse 8)
Razstavljajo: Heimo Zobernig (do 29. maja); Haim Steinbach (do 29. maja).
Galerija Slama:
Do 28. t.m. je na ogled razstava slikarja Janeza Bernika.
Galerija Ritter: do 29. t.m. razstavlja Haim Steinbach.
Modestov dom: na ogled je velika razstava metuljev in mineralov iz celega sveta.
ROŽEK
Galerija RoZek-Sikoronja: do 22. maja razstavlja Johannes Zechner - rustika, skulpturne risbe in kolaži.
SENTPAVEL
Samostan: razstava »Glas-Porzellan«, ki bo trajala do 27. oktobra.
ŽELEZNA KAPLA
Za obiskovalce so zopet odprta vrata v Obirske kapniške jame v Železni Kapli-Bela.
GLASBA
SLOVENIJA
UUBUANA
CANKARJEV DOM, tel.: 061/222-815
V	sredo, 25. maja, ob 19.30: koncert APZ TONE TOMŠIČ.
SLOVENSKA
FILHARMONIJA
V	torek, 24. maja, ob 19.30: KOMORNI KONCERT AKADEMIJE ZA GLASBO. Nastopili bosta TANJA STERMAN - klavir in EDITA GARCEV1C - mezzosopran ob spremljavi VLADIMIRJA MLINARICA.
GRAD TIVOLI
V	sredo, 25. maja, ob 18. uri: koncert komorne skupine Srednje glasbene Sole.
MREŽA ZA METELKOVO
V	Četrtek, 26. maja, v Gala dvorani koncert puljske skupine SPOONS. Kot predskupina bodo nastopili kranjski BLUE FISH. DOBRNA
Danes, 20. maja, ob 20. uri: v dvorani Zdraviliškega doma Dobrna koncert Mešanega pevskega zbora Kliničnega centra Ljubljana.
GRAD DOBROVO
Danes, 20. maja, ob 20.30: koncert Godalnega seksteta Zurich.
KAMNIK
V	nedeljo, 22. maja, ob 15. uri: v cerkvi Sv. Primoža koncert MUSIČA AETERNA, HUBERT BERGANT - orgle in SAMO VREMSAK-bariton. MARIBOR
NOVINARSKI KLUB
V	soboto, 21. maja, ob 21. uri: koncert romske skupine ROMANO RAL
NOVO MESTO
V	nedeljo, 22. maja, ob 20. uri: v Kapiteljski cerkvi koncert vo-kakio-instmrnentalnth skladb.
OTOČEC NA KRKI
GRAD OTOCEC
V	soboto, 21. maja, ob 16. in 21. uri: v paviljonu JurCek nastopa ansambel ROMPOMPOM. ROGAŠKA SLATINA Danes, 20. maja, ob 20. uri: v Kristalni dvorani hotela Zdravilišče Rogaška koncert MoPZ Zdravilišča Rogaška Slatina.
FJK
TRST
Pivovarna Forst
V	ponedeljek, 23. t. m. s pričetkom ob 16. uri bo na sporedu zaključni veCer »Mi-nifestivala tržaške popevke za otroke«.
V	Četrtek, 26. t.m., bo nastopil kantavtor Gino D’Eliso.
Miela
V	nedeljo, 22. trn., ob 21. uri koncert goriskega pianista Mirana Devetaka. Na sporedu Bach, Beethoven, Haydn, Chopin in Ravel.
Vila Revoltella
V	cerkvi S. Pasquale bo v nedeljo, 22. t. m., ob 17.30 koncert zbora Cappella tergestina.
Kavama Tommaseo
Tržaški jazzovski krožek vabi v sredo, 25. t.m., ob 20.30 na koncert glasbenika Clarka Terryja v sodelovanju s saksofonistom Redom Hol-lowayem in Massimom Fa-raojem.
Cerkev Beata Vergine delle Grazie - Ul. Giustinelli
V	nedeljo, 22. t. m., ob 20.30 drugi koncert ob 100-letnici orgel, ki jih je v cerkvi dal zgraditi Julius Kugy. Nastopila bo organistka Mioori Shindo. Trtič
Občinsko gledališče
Danes, 20. t. m., ob 20.30 koncert flavtista Roberta Fabbri-cianija pianista Massimiliana Damerinija.
DOBERDOB
4. Glasbeno srečanje na Krasu
Jutri, 21. t. m., ob 20.30 Koncert in ples Alpskim kvintetom.
GORICA
Kulturni dom
Danes, 20. t. m., ob 20.30 bo na otvoritveni slovesnosti prenovljenega doma nastopil orkester Slovenske Filharmonije iz Ljubljane. Vstop z vabili.
NOVICE
ODBOJKA / V 1. MOŠKI DIVIZIJI NA GORIŠKEM
Nogometni turnir na Peči: končan izločilni del
Končal se je izločilni del turnirja v malem nogometu za memorial Cevdek, ki se te dni odvija na Peči. Doslej je vsem tekmam, ki so se odvijale v športnem in prijateljskem duhu, sledilo veliko število ljubiteljev nogometa.
IZIDI
Vrh - Peč, Rupa 4:2; Vipacco - Gabrje 5:4; Ste-verjan - Standrez 7:6; Dol, Poljane - Martinščina 7:4.
Na turnirju KD »Župančič« v odbojki na mivki sodeluje kar 80 parov
Na tretjem turnirju Vržot ’94 v odbojki na mivki, ki ga v domu »A. Budal« prireja štandreško KD Oton Zupančič, sodeluje v treh razbčnih kategorijah kar 80 ekip. Na moškem članskem turnirju nastopa 32 parov, obetajo pa se kvahtetni boji, če vemo, da bodo med drugimi nastopili nekateri od najboljših igralcev naših goriških društev in še drugi odlični posamezniki (Marchesini, Feri, Me-negazzo, Stabile, Nicola, Tel, Populini, Hlede, Tomšič, J. in S. Terpin ter lanski zmagovalci Vukovič in Kovačič). Priložnost, da se izkažejo, bodo imeh tudi neaktivni igralci (24 parov, osem skupin po tri) in dekleta (24 parov, osem skupin po tri).
Doslej vreme organizatorjem ni bilo naklonjeno. Danes se bo turnir nadaljeval s pričetkom ob 19. uri.
Jutri v Dolini drugi nastopo miniodbojkarjev za memorial »Luchetta«
Pred dolinsko občinsko telovadnico bo jutri popoldne, s pričetkom ob 15. uri, drugi turnir v mi-niodbojki za dečke in dekhce letnikov 82, 83, 84 in 85, ki ga pod pokroviteljstvom tržaške Občine in Hranilnice prireja odbojkarska zveza. Vpisani je kar 48 mini ekip s 300 atleti, na turnirju pa s svojimi najmlajšimi tekmovalci nastopajo tudi vsa slovenska društva. Sklepni nastop množice nadebudnih odbojkarjev bo v nedeljo, 19. junija na Trgu Unita v Trstu.
Ob »Dnevu Triestine < abonmaji ne veljajo
Za nedeljsko tekmo Triestine proti Spalu ob »Dnevu Triestine« sezonske vstopnice ne bodo veljale. Zato je vodstvo kluba določilo naslednje cene za vstopnice: 45.000 lir za častno tribuno,
30.000	lir za oštevilčeno tribuno Grezar (vstopnice po znižani ceni 20.000), 20.000 za neoštevilčena mesta na tribuni Grezar (15.000 znižana cena) in
15.000	lir (10.000 znižana cena) na tribunah za go-b.
Ob tem bodo za simbolično ceno 1000 (tisoč) lir dobiti mesto na častni tribuni ženske in mladina od 10. do 16. (nedopolnjenega) leta starosti.
Zaradi varnostnih razlogov pa je tržaška kvestura od vodstva Triestine zahtevala, da za nedeljsko tekmo celotno severno tribuno za golom nameni navijačem gostujočega moštva, poleg tega pa bo dostop na tribuno Grezar izključno iz Utice Miani.
Valprapor Soča Espego je napredoval v D ligo!
Sinoči je v odločilni tekmi v Štandrežu premagal Guarin Viaggi
ODBOJKA/ME D DEŽELNA FAZA ZA NARAŠČAJNIKE
Borovci od jutri v Riminiju
Vsaka zmaga še dodaten uspeh ob že tako uspešni sezoni
Po presenetljivi zmagi na medpok-rajinski fazi čaka Borovo odbojkarsko ekipo naraščajnikov jutri nova, še bolj zahtevna preizkušnja. V Riminiju je namreč na sporedu meddeželna faza na-raščajniškega prvenstva, zmagovalec pa se bo uvrstil na finalni državni del.
V Riminiju bo merilo moči osem ekip, ki so razdeljene v dve skupini. Skupaj z borovci so v skupini A še ekipe Pro Logo Trichiana (BI), Libertas Volley Scorze (Ve) in Petrarca Padova, v skupini B pa Maxicono iz Parme, Pallavolo Anderlini Modena, Pencus Zinella (Bo) in Sidis Falconara. Glede jakosti ekip podrobnejših podatkov nimamo, vendar pa bo najbrž dovolj če povemo, da so Petrarca, Maxicono, Sidis in Zinella (letos Focchi) prvoligaške ekipe in da Pallavolo Anderlini sodi v krog ekip, ki ustvarjajo igralce za Panini iz Modene.
Prvi nasprotnik Bora bo ekipa Pro Lo-ca, v primeru zmage pa se bodo nato pomeriti s poražencem tekme med Liberta-som Volley Scorze in Petrarco (v primeru poraza v prvi tekmi bodo popoldne
igrali proti zmagovalcu druge tekme). Morebitni uspeh v drugi tekmi bi jim prinesel možnost igranja tudi v nedeljo, ko bodo dopoldne najprej na sporedu tekme med zmagovalci sobotnih drugih tekem, nato pa se bosta zmagovalca pomerila še za prvo mesto, ki bo prineslo uvrstitev na državni finali.
Borovci bodo v Riminiju nastopili nekoliko okrnjeni. V Trstu bo ostal Matjaž Pečar, na licu mesta pa se bo soigralcem verjetno pridružil Danilo Bosa-ri. Trener Borovih naraščajnikov, prof. Silva Meuvlja, je pred jutrišnjim prvim nastopom povsem mirna: »Mi smo dejansko že z uspehom v medpokrajin-ski fazi dosegli več, kot smo pričakovati, zato bo vsaka morebitna zmaga v Riminiju za nas predstavljala še dodatni člen v uspehu, ki smo ga že dosegli. Moram pa povedati, da imajo fantje izredno voljo in so pred nastopom vsi dobro razpoloženi. Rezultatov ne bi rada napovedovala, toda naše delo je v veliki meri olajšano že s tem, da nismo obremenjeni z rezultatom za vsako ceno.«
Valprapor Soča Espego -Quarin Viaggi 3:0 (15:9, 15:12,15:6)
VALPRAPOR SOČA: S. in M. Černič, Makuc, Soban, Radetti, Brisco, Uršič, Feri, Devetak.
S sinočnjo zmago v odločilni zaostati tekmi proti neposrednemu tekmecu iz Krmina so si odbojkarji združene ekipe Vala in Soče zagotovili napredovanje v deželno D ligo. V polni štandreški telovadnici so navijači obeh taborov (veliko jih je bilo tudi iz Krmina) v prvih dveh setih gledali napeto in zanimivo igro, v tretjem pa monolog domače šesterke.
»To napredovanje je bilo krona uspešne sezone, v kateri smo na Goriškem skupaj z društvi, s katerimi sodelujemo, zmagali na vseh frontah. Tmd trenerja Jakopiča in igralcev je bil poplačan. Imamo mlado ekipo, ki se bo prav gotovo izkazala tudi v D ligi«, je velik uspeh Valprapora Soče Espego komentiral predsednik OK Val Sandro Corva.
Valprapor Soča Espego -Naš prapor 3:0 (15:6, 15:9, 15:5)
VALPRAPOR SOČA: Černič, Černič, Makuc, Mužič, Plesničar, Soban, Radetti, Brisco, Uršič, Feri.
NAS PRAPOR: Mikluš, Bevčar, Boškin, Devetak, Gutin, A. in V. JuretiC, Kovic, Legiša, Paulin.
Bolj motivirana šesterka Vala in Soče je prepričljivo dobil torkov derbi, v katerem se ji je Naš prapor dobro upiral samo v drugem setu, Id je bil najbolj izenačen.
Za Valprapor Sočo Espego je bil minuli teden pravi »tour de force«, saj so dvakrat igrali tudi s Caldinijem (enkrat zaostalo tekmo) in ga obakrat premagati. Prvič lažje, ker je Caldini nastopil okrnjen, drugič pa z nekoliko več truda, čeprav ni bi-
la njihova zmaga nikoli pod vprašajem.
IZIDI 21. KOLA: 01y®' pia - Quarin Viaggi 0:3 (4:15,9:15, 8:15); Tomana' Mossa neod.; Naš prapor -Acli Ronchi 3:0 (15:l2i 15:10, 15:6); Corridoni - D' trepida 1:3; Fossalon - Li; bertas Turriaco 0:3; Caldiru - Valprapor Soča Espego ( (10:15,12:15,10:15).
NEPOPOLNI KONCM . VRSTNI RED: Valprapor Soča Espego 40, Quarin Viaggi in Libertas Turriaco 36, Mossa candolini 28,	,
Naš prapor 24, Caldini 20, 01ympia in Intrepida 14. 1 Corridoni in Torriana 12. Acli Ronchi 10, Fossalon 6.
2. ZENSKA DIVIZIJA
Dom Imsa - Pieris 3:2 (16:14, 15:9, 6:15, 10:15. 16:14)
DOM IMSA: Pavio, Lan-do-Musina, Tomšič, Kovic, Tronkar, Humar, Mozetič.
V svojem predzadnjem nastopu so domovke spej nastopile v skoraj popolni postavi in si privoščil® zmago nad vodečim Pieri-som, ki je sicer že napredovale v višjo ligo. Gotjer so prišle v Gorici v spremstvu številnih navijačev, da bi z zmago veselo proslavljale prestop v višjo ligo, naše igralke pa so jim »fešto« delno pokvarile z zelo dobrim nastopom. Posebno dobro so igrale v prvih dveh setih (v prvem so že , vodile s 14:9), nato so malce popustile, v tie breaku pa so ohranile mirnejše živce od nasprotnic, ki so zgrešile kar osem servisov.
Prvenstvo bodo domovke sklenile jutri z nastopom v Cormu proti Lan-cii.
OSTALI IZIDI: Lib. Ca-priva - Pro Romans 3:1, h1' trepida Mariano - Torriana 3:2, Lancia - Grado neod.
VRSTNI RED: Intrepida Mariano in Pieris 20, Libertas Capriva, Torriana m Dom Imsa 12, Grado in Pr0 Roamns 10, Lancia 4.
NOGOMET / MLADINSKI TURNIR V OGLEJU
Cicibani Primoija in najmlajši Bor Farco igrali neodločeno
Med začetniki nezaslužen poraz Zarje Adriaimpex
V Ogleju so v torek odigrati prve tekme na nogometnih turnirjih za cicibane, začetnike in najmlajše, kjer sodelujejo tudi cicibani Primorja, začetniki Zarje Adriaimpex in najmlajši Bora Farco (na sliki), ki so se vsi pomeriti z domačo Aquileio in dvakrat igrali neodločeno, začetniki pa so poraženi zapustiti igrišče.
CICIBANI - TURNIR »SCARAMUZZA«
Aquileia - Primorje 3:3 (3:0)
PRIMORJE: Suc, Martin Stoka, Kante, Atonini, Pipan, Mitič, Puzzer, Edvin Stoka.
STRELCI ZA PRIMORJE: Antonini, Pipan, Kante.
Cicibani Primorja so napravili pravi podvig in v drugem polčasu nadokna-
diti kar tri zadetke in tekmo, ki je bila že izgubljena, remizirali. Če je prvi polčas minil v znamenju domačih, ki so dosegli tri zadetke, pa so naši cicibani v nadaljevanju zaigrali kot prerojeni in s tremi lepimi goli izid izenačili. Pohvalo zaslužijo prav vsi, saj so dali res vse od sebe!
ZAČETNIKI - TURNIR
»SCARAMUZZA«
Aquileia - Zarja Adriaimpex 2:0 (0:0)
ZARJA ADRIAIMPEN: Furlan, Zornada, Škabar, Pauletič (Grgič), Cemjava, Babudri (Švara), Gabrovec (Pilat), Jan Pahor, Tomiz-za, Giraldi, Strajn (Merlak).
Sam rezultat sploh ne ustreza dogodkom na igrišču, saj so bili zarjani vseskozi boljši tekmec. Toda domačini so v dveh
protinapadih dvakrat zadeti v polno, kar jim je prineslo nepričakovano zmago.
Zarjani so imeti zlasti v prvem polčasu stalno pobudo, toda konkretnih priložnosti za gol si niso ustvariti, saj so domači igrati izrazito obrambno, kar se jim je na koncu obrestovalo. Tudi menjave po odmoru niso prinesle zaželjenih sadov in Hafnerjeva vrsta je kljub dobri igri zapustila igrišče s sklonjeno glavo.
NAJMLAJSI - TURNIR »SVERZUT«
Aquileia - Bor Farco 0:0
BOR FARCO: Hrovatin, Križmančič, Primosi (Lon-go), Zornada, Jan Gregori, Skrij, Damjan Gregori (Berce), Kariš, (Batič), Otrouška, Milic, Manzin (Umari).
V kar dobri nogometni predstavi so imeti borovci predvsem v prvem polča-suznatno več od igre. Mi-tičje imel tudi dve stoodstotni prililožnosti, domačini pa so le redko kdaj prešli polovico igrišča. Drugi polčas ni bil na taki tehnični ravni, zaradi
utrujenosti so borovci popustiti in domačini so proti koncu tekme neyarno ogroziti vrata Hrovatina, ki pa je po napaki obrambe rešil svojo ekipo pred porazom. Vsekakor so bili plavi na splošno boljša ekipa in bi zaslužili kaj več. (d.gr.)
ODBOJKA / NA GORIŠKEM.
Konec maja in junija troboj drugoligašev in furnir zmagovalcev prvenstev 1. divizije
Konec maja in začetek junija bosta na Goriškem v znamenju za-nimih odbojkarskih manifestacijah.
Dne, 28. maja bo odbojkarska zveza v sodelovanju s SZ 01ympia organizirala 1. troboj »Veteranov športa«, na katerem bodo sodelovali drogoligaši VBU Videm, Rum Baker Trst in Imsa Kmečka banka Gorica. Troboj bo v Slovenskem športnem centru, pričetek pa bo ob 18. 30. Vsaka tekma bo trajala dva seta, za vsak osvojen set pa bo podeljena po ena točka.
Enajstega in 12. junija pa bo FTPAV s pomočjo SZ 01ympie in OK Val organizirala ženski in moški turnir
za zmagovalce prvenstev 1. divizij.
Moški turnir bo štel za »3. memorial Edi Golob« v spomin na mnogo prezgodaj preminulega odbojkarskega sodnika, ženski turnir pa je poimenovan po Rinaldu Flaminiu, prvem predsedniku go-riškega pokrajinskega odbora. Polfinalne tekme za moške bodo v štandreški telovadnici (ob 18.30 Videm - P°r' denon, sledi Gorica -Trst), za ženske pa v Slovenskem športnem centru (ob 8:30 Trst -Videm, sledi Gorica -Pordenon). Finalni tekmi obeh memorialov
bosta v nedeljo v telovadnici SZ Olvmpie, s pričetkom ob 16.30.	_
"CHpORTNA ŠOLA TRŠ7
PLAVANJE / NA TEKMOVANJU V CORDENONSU
NOVICE
Jutri zaključna slovesnost za konec sezone
'Š© finale med dvema ognjema
Najmlajši elani sPortne šole Trst, °troci, ki obiskujejo vadbo v Borovem sportnem centru, so v Ponedeljek gostovali Pri svojih vrstnikih v Sežani in so tako vr-nili obisk, ki so ga Pred Časom opravili ^ladi Sežanci v Trstu.
Tržaške vrtičkarje predstavnike Športne šole je izred-110 toplo sprejelo vodstvo sežanskega vrtca, saj so se tržaški Ptroci takoj po prihodu sproščeno vključili v program gostiteljev ter so ostali skupno z njimi tudi ua kosilu. Za goste iz Trsta je predstavljal
obisk izredno izkušnjo, saj so spoznali - kolikor je paC to v eneni dnevu mo-goCe - ne le dejavnost gostiteljev, ampak tudi pogoje njihovega dela, saj objekta, kakršen je v Sežani, ni mogoCe primerjati z nobenim izmed tistih, v katerih delujejo tržaški vrtci.
Predstavniki Športne šole so se ob tem obisku dogovorili z vodstvom sežanskega vrtca za še tesnejše stike.
ledeni se bodo spet sestali ter se dogovorili za bolj sistemske oblike stikov med vrtičkarji z obeh strani meje.	-boj-
B Dones igra za vas Totocalcio
Ancona - Monza	1
Bari - Pescara	1	X
Cosenza - Brescia	1	X
Fiorentina - Lucchese	1
Modena - Acireale	X
Palermo - Andria	1
Pisa-Acoli	1X2
Ravenna - Padova	X	2
Venezia - Cesena	1
Vicenza - Verona	1	X 2
Alessandria - Mantova	1
Salernitana - Perugia	X	2
Savoia - Sora	1
Borut Pertot (letnik 71) je svojo košarkarsko pot pričel z [Uinibasketom pri Boru, ko je bil star šele sedem let. Igral Je v vseh mladinskih kategorijah (eno leto tudi pri Konto-velu), v sezoni 88/89 pa je opravil krstni nastop za člansko postavo Bora v D ligi, Po dveh sezonah je prestopil k Cicibani in še danes je playmgker belozelenih (v lanski sezoni je zaradi služenja vojaškega roka igral v D ligi v Brindisiju). Borut tudi rad smuča in igra nogomet, eno leto Pa je igral še namizni tenis. Prejšnji teden je Ana Ber-san pravilno napovedala 9 izidov.
Mladi borovci so zadovoljili
Naslednja tekma že jutri v Trstu
Za plavalce se je pričel poletni del sezone. Dvanajst mladih Borovih tekmovalcev je v Cordenonsu že nastopilo na 1. izločilnem tekmovanju za začetnike A in B kategorije. Skupno bo teh selekcijskih tekmovanj šest, na koncu pa se bo osem najboljših v vsaki kategoriji pomerilo v deželnem finalu, ki bo julija v Spilimbergu. V Cordenonsu so borovci skupaj z ostalimi tržaškimi tekmovalci merili moči s plavalci iz pordenonske pokrajine. Z rezultati plavih smo lahko v glavnem zadovoljni. Podčrtali bi drugo mesto Marie Alejandre Glavine na 100 m prosto (izboljšala se je za celih pet sekund), lep napredek Biserke Cesar na 100 m hrbtno in dobra rezultata Mattea Feruglia na 200 m prsno in 100 prosto.
Maria Alejandra Glavina
Ker so se borovci v tej kategoriji izkazali že na zimskih tekmovanjih, lahko pričakujemo, da se jih bo tudi na poletni fazi kar nekaj uvrstilo v finale.
Drugi nastop plavih bo
4. Miloš Kalc 3:04, 50; 6. Matteo Femglio 3:08.00; 18. Cristian Chirani 3:36, 90; 19. Marko Zupan (vsi Bor) 3:58, 00.100 m prosto: 1. Corbatti (Triestina) 1:04, 70; 13. Miloš Kalc 1:11, 20; 16. Matteo Femglio 1:12, 60; 29. Cristina Chirani 1:18, 30; 37. Marko Zupan (vsi Bor) 1:25, 50.
ZaCetnice A (82/83):
100 m hrbtno: 1. Bartoli (Edem TS) 1:15, 90; 11. Biserka Cesar 1:28, 70; 16. Rosa Micol (obe Bor) 1:33, 70. 100 m prosto: 1. Rauber (Edera) 1:06, 00; 12. Biserka Cesar 1:18,40; 17. Rosa Micol (oba Bor) 1:20, 70.
ZaCetnice B (84/85)
1. Cottic (Edera TS) 1:20, 20; 8. Maria Alejandra Glavina (Bor) 1:41, 50. 100 m prosto: 1. Fonda (Triestina) 1:21, 90; 2. Maria Alejandra Glavina (Bor) 1:28,10
Etapa Gira skozi Gorico
Pot letošnjega Gira bo vodila tudi skozi Gorico. 2. junija je namreč na sporedu etapa Bibione - Kranj, v Gorici pa bodo kolesarji (med 13. in 13.30 približno) vozili po Korzu Italija, Korzu Verdi in nato nadaljevali pot v Slovenijo, kjer bodo vozili preko Solkana v Novo Gorico, Ajdovščino in naprej proti Ljubljani s ciljem v Kranju.
Goriško kolesarsko društvo Pedale Gorizia je ob tej priliki na pobudo Elvia Feriga pripravilo tri denarne nagrade. 500.000 lir bo dobil kolesar, ki bo prvi prevozil Gorico, drugi bo dobil 300, tretji pa 200 tisoč lir.
4. Jadranov turnir amaterjev
V ponedeljek se bo začel že 4. Jadranov turnir amaterjev za neregistrirane igralce. Turnirja se bo udeležilo šest ekip, ki jm je organizator razdelil v dve skupini. SKUPINA A: Sežana, Dolina, Cicibor; SKUPINA B: OpCine, Bani Grad, Mladost Doberdob.
SPORED 1. DELA: ponedeljek, 23.5.: Sežana - Dolina (19.30); OpCine - Bani Grad; torek, 24.5.: Sežana - Cicibor (19.30); OpCine - Mladost (21.00); Četrtek, 26.05.: Dolina - Cicibor (19.30); Bani Grad - Mladost (21.00).Vse tekme bodo na odprtem igrišču SD Polet v Prosvetnem domu na Opčinah.
Miniboskek visoka zmaga Doma
UG Gorizmna - Dom 29:51 (5:29)
DOM: A. Tacco, Gravner 20, Gergolet 10, S. Bensa 2, D. Tacco 4, Spacal 6, Semolič, Cozzuccoli 7, Golob 2, Colja 2, M. Bensa, vaditelj Ambrosi.
Domovi minikošarkarji so sklenili prvenstvo z zanesljivo in visoko zmago proti UGG. Igrali so privlačno in agresivno, predvsem pa se je izkazal Miha Gravner, ki je v drugi Četrtini dosegel kar 16 točk. Od posameznikov bi omenili tudi dobro igro Ger-goleta. Varovanci vaditelja Ambrosija, ki so zasedli odlično 3. mesto, so v tem prvenstvu vidno napre-dovab. V ekipo se je med prvenstvom vključilo več novih igralcev, ki so v kratkem Času zelo napredovali, to pa je še kako spodbudno za nastope v naslednjem prvenstvu.
Balinanje: uspel nastop Sokolovih trojk
Na balinarskem pokrajinskem prvenstvu C kategorije, ki je bilo pred kratkim, je nastopilo veC naših društev (Sokol in Polet s po dvema trojkama, Gaja in Aurisina-Nabrežina z 1 trojko).
Naj omenimo predvsem uspešen nastop obeh Sokolovih trojk, ki sta osvojili 3. (v postavi Boris Simoneta, Milan Micheli in Rafael Peric), oz. 5. mesto (Bruno Guštin, Vasja Pertot in Bruno Me-tlikovec). Zmagala je ekipa »Neven« iz Trsta pred Maddaleno.
že v soboto v tržaškem bazenu Bianchi ob 18. uri. Pomerili se bodo z Vi-demcani.
REZULTATI VCORDENONSU Začetniki B (83/84)
100 m hrbtno: 1. Treme-sberger (Gymnasium PN) 1:21, 30; 9. Walter Bullo 1:32, 60; 12. Oskar Perosa (oba Bor) 1:39, 50.100 m prosto: 1. Cassio (Fin TS) 1:12, 90; 14. Walter Bullo 1:23, 00; 17. Luka Peric 1:27, 70; 23. Oskar Perosa 1:30, 40; 31. Marco Coletta 1:39, 30; 36. Daniel Petti-rosso (vsi Bor) 1:41,10. 200 m prsno: 1. Ciuffarin etrie-stina) 3:20, 80; 10. Daniel Pettirosso 3:45, 50; 16. Marco Coletta (oba Bor) 4:24, 20. 50 m metuljček; 1. Pa-sut (Cordenons) 0:36, 70; 5. Luka Peric (Bor) 0:43, 20. Začetniki A(81/82)
200 m prsno: 1. Mantese (Gymnasium PN) 2:55, 40;
Konjske dirke
piše: Giorgio Plettersech
V Trstu je Nikkio Ks edini favorit V Turinu več kandidatov za zmago
1.	dirka (Turin): Cocktail Jet (2) je v izraziti prednosti, toda pot do zmage mu bo skušal preprečiti Tartas (X). V skupini 1 je v najbolj stalni formi Patrik;
2.	dirka (Turin): Lex di Casei (1) bo kljub slabi startni številld skušal zmagati, toda v zadnjem Času je v zelo dobri formi tudi 0’Hara Park (X), medtem ko lahko vse preseneti Okay D’Alma (2);
3.	dirka (Padova): Olaf Om (1) ima vse kvalitete, da se spusti v boj za zmago. Paziti pa bo moral na Nazaria Saura X), ki mu ta tip dirke zelo ustreza. V skupini 2 opozarjamo na Oceanio Qm;
4.	dirka (Bologna): Nemi Laser (2) bo težko premagati, toda ambiciozne nadte ima tudi Medong (X). Med naj-
boljšimi pa bo lahko, ob ugodnem razpletu, tudi Lin-col Col (1);
5.	dirka (Neapelj): Giaci-mento Em (X) je imel na zadnji dirki smolo, zato bo skušal po vsej sili zmagati. Pozornost pa zaslužita tudi Ospo D’Oro (2) in Norimbo Lem (1);
6.	dirka (Trst): Nikkio Ks (2) je odločno boljši od ostalih. Kljub temu pa velja omeniti še Irenea Jet (1), Id je specialist za take dirke, preseneti pa lahko Lycristy (X).
Dirka tris
NASI FAVORITI: 10. In-ters Nos, 6. Nuit Metauro, 11. Lovelace;
DODATEK ZA SISTEMI-STE: 15. Moro, 13. Mugabi, 17. Marazzi.
1.	— prvi
drugi
2.	— prvi
drugi
3.	— prvi
drugi
4.	— prvi
drugi
5.	— prvi
drugi
6.	— prvi
drugi
2
XI
1
X2
XI
2
X2
1
IX
2
2
IX
KOŠARKARSKO PROMOCIJSKO PRVENSTVO / VAZNA KOS RAZLIKA
Dom proti Santosu za C2 Ostali trije v vlogi favorita
Dom in Cicibona doma. Sokol v Tržiču, Kontovel v Gorici
tovel - Petrolifera Go (15); Lega Nazionale - Acli Ron-chi (17); Lav.Porto - Isontma
(19). Povratne tekme bodo prihodnji teden, o zmagovalcu pa bo odločala koš razlika. Le prvouvršCena bosta v primeru izenačenega stanja igrala še tretjo tekmo.
DOM - SANTOS: Domove! so si z drugim mestom zagotovili možnost, da igrajo celo za napredovanje v C2 ligo. Naloga domovcev pa je izredno zahtevna, saj se bodo najprej spoprijeli s tržaškim Santosom, ki je v letošnji sezoni igral presenetljivo uspešno. Santos ima le dva boljša igralca (Valente in Petelin), moC ekipe pa sloni predvsem na hitrosti, agresivni obrambi in veliki požrtvovalnosti. Domov trener Miani: »2al nismo veC v najboljši formi, Orzan in Košuta sta komaj okrevala po poškodbah in jasno je tudi, da nismo navajeni na
tako dolgo prvenstvo. Smo vsekakor bojno razpoloženi in prepričani v lastne sposobnosti.« (Dom 35%, Santos 65%)
SOKOL - POM: Tekma nima velikega pomena, saj sta ekipi odrezani od boja za C2 ligo, obenem pa sta si že zagotovili prestop v D kategorijo. Nabrežine! so nesporni favoriti, morajo pa igrati tako kot znajo. Sokolov trener I.Starc: »Mislim, da so ekipe iz goriške skupine nekoliko slabše v primerjavi s tržaškimi. Mi smo optimistično razpoloženi in kljub temu, da tekma nima velikega pomena, bomo igrali odločno na zmago.« (Sokol 80%, Pom 20%)
CICIBONA - LIBERTAS:
V tržaškem derbiju so cici-bonaši favoriti, Ce bodo konCno zaigrali kot znajo. Libertas ima mlado ekipo, ki igra hitro in ima zelo agre-
Si bosta D ligo zagotovila tudi Cicibona in Kontovel?
sivno obrambo. Cicibonin trener KovaCiC: »V dodatnem delu prvenstva imamo priložnost, da vsaj delno popravimo slab vtis s konca prvenstva. Upam, da bo ekipa spet prikazala igro iz prvega dela sezone, saj smo končno tudi v popolni postavi.« (Cicibona 75%, Libertas 25%)
KONTOVEL - PETROLIFERA: Kontovelci so v najbolj kritičnem položaju, saj je meja ekip, ki bo napredovala v D ligo najbrž zelo blizu osmo ali devetouvršCe-nim na lestvicah posamez-
nih skupin. Informacije o Petroliferi so dokaj skope, kaže pa, da je ekipa poprečna, saj sta jo dva najboljša posameznika že pred Časom zapustila. Kontovelov trener Furlan: »O nasprotnikih nimamo informacij, mi pa smo dobro pripravljeni in bomo skušali zaigrati Cim boljše. Zal bo odsoten Turk, Gulič in Skerlavaj pa še nista v celoti okrevala, to pa ne sme biti opravičilo.« (Kontovel 85%, Petrolifera 15%)
*V oklepaju napovedi PD
Vanja Jogan
Obvestila
SK BRDINA
organizira v nedeljo, 22. t. m. 3. kraški bike slalom in vzporedni bike slalom s pričetkom ob 10. uri v bližini nogometnega igrišča v Repnu.
AO SPDT
organizira v okviru teCaja plezanja danes, 19. t. m., ob 20.30 v Gregorčičevi dvorani predavanje o varstvu narave in ogroženih živalskih vrstah. Vabljeni vsi tečajniki in ljubitelji narave.
SZ JADRAN
sporoča, da bo v nedeljo, 29. t.m. v Prosvetnem domu na Opčinah ob 10. uri v prvem in ob 10.30 v drugem sklicanju redni občni zbor. DNEVNI RED: 1. predsedniško poročilo, 2. tajniško poročilo, 3. blagajniško poročilo, 4. volitve novega odbora, 5. diskusija in razno.
l.	NOGOMETNI TABOR
Združene mladinske ekipe Bora, Brerga, Primorja in Zarje s Tržašklega in Mladost in So-vodnje organizirajo prvi Nogometni tabor pod pokroviteljstvom ZSSDI, Nogometne zveze Slovenije in Športne šole Braneta Oblaka. Tabor bo od 25. junija so 3. julija na Rogli. Vpisovanje najkasneje do 31. maja. V poštev pridejo letniki od 1980 do 1987. Informacije lahko dobite pri naslednjih odbornikih: Trst - Kante (2257479), Ba-buder (226228), Grgič (226286), Žagar (226483) in Sternad (227044). Gorica - Kuštrin (882523), FrandoliC (78158).
SK BRDINA
prireja šolo smučanja na Montalerju 28. in 29. t.
m.	Prijave do nedelje, 22. t. m. na tel. St. 212859 ob večernih urah.
NOVICE
KOLESARSTVO / POGOVOR Z VALTERJEM BONČO PRED NEDELJSKIM ZAČETKOM G1RA
Motociklizem: v nedeljo Velika nagrada Avstrije
SALZBURG - V nedeljo bo v Salzburgu že peta letošnja preizkušnja za svetovno prvenstvo v motociklizmu. Proga, na kateri se vozi Velika nagrada Avstrije, med motociklisti ni priljubljena, ker je izredno hitra in nevarna.
Morda hitra proga najbolj ustreza moštvu Honde, ki je na poskusnih vožnjah prejšnji teden v Nemčiji dokazala, da je hitrejša od Yamahe in Cagive. Po robu pa se ji lahko postavi Suzuki. Schwantz je v Salzburgu vedno dobro vozil in lani je tam tudi zmagal.V skupni uvrstitvi za svetovno prvenstvo v pollitrskem razredu je na vrhu Doohan s 86 točkami pred Kocinskim in Schvvantzem.
Čile in Argentina remizirala
SANTIAGO - Pred 62 tisoč gledalci v Santiagu je v prijateljski tekmi v sklopu prirav za SP v ZDA Čile igral z Argentino neodločeno 3:3 (1:1). Argentina je povedla v deveti minuti prek Chamota, v 33. minuti je izenačil Barrera, v 69. minuti pa je po podalji Maradone zadetek dosegel Balbo in Argentina je povedla z 2:1. V 76. minuti je izenačil Salas, štiri minute kasneje pa je z drugim zadetkom Barrere Argentina povedla s 3:2. KonCni izid je po strelu z glavo sedem minut pred koncem tekme postavil Ruggeri, največ aplavzov pa je požel Maradona, ki je konCno igral tako, kot ga poznajo ljubitelji nogometa. (STA)
Vancouver izničil prednost Toronta
TORONTO - V drugi tekmi finala zahodne lige severnoameriške poklicne hokejske lige NHL je moštvo Vancouver Canucks premagah domači Toronto Maple Leafs s 4:3 in tako rezultat v zmagah izenaCih na 1:1. Toronto, ki bo morebitno odločilno sedmo tekmo igral doma, je po dveh tekmah v nezavidljivem položaju, saj bo Vancouver po sistemu 2-3-2, ki ga letos igrajo prvič, naslednje tri tekme igral doma. Ob izidu 1:1 v gosteh je to že lepa prednost. (N. R.)
NBA: New York tesno premagal Chicago
NEW YORK - Z dvema prostima metoma Huberta Davisa dve sekundi pred koncem tekme je New York tesno premagal Chicago 87:86 in tako spet povedel v seštevku skupnih zmag s 3:2 (igra se na 4 zmage). Chicago je vodil v prvi Četrtini 29:26, ob odmoru 46:45 in po izredno izenačeni tekmi spet povedel s kosem Armstronga 45 sekund pred koncem (86:85). Ewing je 30 sekund pred koncem zgrešil kar dva prosta meta, Armstrong pa met iz igre. Največ točk za Knickse je dal Ewing (20), Smith pa jih je dal 16. Pri Bullsih je bil najuspešnejši Pippen (23), dve točki manj pa je dal Armstrong. Šesta tekma bo nocoj v Chicagu. (VJ)
Angloma odslej pri Torinu
TURIN - Vodstvo italijanskega nogometnega prvo-ligaša Torina je sporočilo, da je včeraj doseglo sporazum s srednjim krilcem 01ympiquea iz Marseilla Jocelynom Anglomajem, ki je s Torinom podpisal triletno pogodbo. Anglomaju je potekla pogodba s francoskim klubom, njegov prestop pa naj bi stal približno dve milijardi lir. Angloma je star 29 let, bil pa je tudi elan francoske reprezentance.
Bonča: Letos računam na uvrstitev do 25. mesta
Slovenski profesionalec je precej bolje pripravljen kot lani
IDRIJA - Valter BonCa, edini slovenski kolesarski profesionalec, se je danes zjutraj odpeljal na Start 77. dirke Giro d‘Ita-lia. Tokrat se je na pot odpravil z novim avtom Renault 19, ki mu ga je podaril Prodajno servisni center iz Tolmina. Pred tem pa je Valter na tiskovni konferenci, ki jo je podprl njegov osebni pokrovitelj Unichem iz Ljubljane, predstavil svoje poglede in naCrte za letošnji Giro. Tri tisoC 739 kilometrov dolga in tri tedne trajajoča dirka se bo začela v nedeljo s prologom v Bologni, še isti dan pa bo na sporedu tudi sedem kilometrov dolg kronometer. V Slovenijo se bodo kolesarji pripeljali 2. junija. Čeprav Giro velja za Tour de Francom za drugo najpomembnejšo kolesarsko dirko na svetu, pa je za Valterja BonCo in njegovo ekipo Amore e Vita najpomembnejši Giro, saj na Touru ne bosta nastopila niti on niti njegova ekipa. Lansko in predlansko zmago brani španski »stroj« Miguel Indurain, ki bi se v primeru ponovnega uspeha pridružil legendarnemu Alfredu Bindi in Eddyju Mercxu, ki sta prav tako zmagala trikrat zapored.
Valter, kako ste trenirali, kakšna je pripravljenost?
»Letos sem dobro delal. 2e na začetku sezone se je pokazalo, da sem pripravljen bolje kot lani v istem obdobju, kar je verjetno ostalo še od lanskih dirk. To me je Se dodatno spodbudilo. Medtem ko sem bil lani veC kot zadovoljen, Ce se mi
je na kaki dirki uspelo uvrstiti med prvih dvajset, sem letos enake rezultate dosegal z veliko večjo lahkoto. Tudi način dirkanja sem spremenil. Lani sem polovico dirke vozil ”na polno”, letos pa lahko dirke bolje kontroliram in tudi napadam. Forma je zares na visoki ravni, tako da sem bil na zadnji dirki v sredo kar malce presenečen, ko nas je na zadnjih dveh vzponih v vodstvu ostalo samo sedem in jaz med njimi. Zanesljivo sem pripravljen bolje kot lansko leto. Menim, da primerjava sploh ni mogoča. Res pa je, da se na dirki kot je Giro, ki traja tri tedne, lahko marsikaj spremeni v enem samem dnevu, saj moraS moCi hraniti vse do konca.«
Ce boljši telesni pripravljenosti dodate izkušnje iz lanskega nastopa na Giru, ali lahko na koncu pričakujemo še boljšo uvrstitev kot lansko 35. mesto?
»Vsekakor. V skupni razvrstitvi pričakujem uvrstitev do 25. mesta, morda še kaj več. Vse pa je odvisno od tega, kako bo sama dirka potekala. Pomembno je Se vreme, saj se v dežju ne znajdem najbolje. Vendar Ce bo forma taka, kot je v tem trenutku, potem se nadejam uvrstitve med prvih dvajset.«
Za kakšno taktiko ste se odločili v moštvu?
»O tem se Se nismo pogovarjali. Mislim pa, da bom sam vozil za Cim boljšo skupno uvrstitev in ne toliko za uspehe na posameznih etapah. Seveda pa bom tudi na kaki
Valter Bonča računa na uvrstitev med prvo petindvajseterico
etapi poskusa! priti na cilj med prvimi. Ena od teb bo zagotovo tista s ciljem v Kranju, saj je zame motivacija zelo pomembna. Vedno sem namreč na domačih tleh vozil dobro in upam, da bo tudi tokrat tako.«
Ste morda v zadnjem Času bolj uskladili elemente kolesarjenja? Včasih smo vas namreč poznali kot izrazitega specialista za vzpone.
»Med profesionalci tako izrazite specializacije ni veC. Kdor je dober gorski kolesar, je dober tudi na ravnih odsekih in na kronometrih. Lahko prideš prvi na vrh vzpona, vendar ti to nic ne pomaga, ce si počasen na spustu.«
Kakšno je vzdušje v ekipi v primerjavi z lanskim letom?
»Z ekipo sem zelo zadovoljen, Čeprav ni tako moCna kot lanska. V primerjavi z lansko ekipo, ko smo vozili bolj vsak
zase, je letos čutiti veliko veC enotnosti. Delujemo res tako, kot se za profesionalno ekipo spodobi. Morda se bolje počutim tudi zato, ker sem se privadil na življenje in delo kolesarskega profesionalca. Nabral sem si tudi nekaj dragocenih izkušenj. Predvsem vem, da v trenutkih, ko se etapa »lomi«, ne smem ostati preveč zadaj. Prav tako se ne gre zaletavati že na začetku, saj so dirke dolge. Seveda pa bom v primeru, Ce se znajdem v skupini ubežnikov, Sel do konca.«
Kaj menite o konfiguraciji Gira?
»Konfiguracija na papirju ni težka, vendar pa bodo predvsem zadnje etape med Francijo in Italijo zelo zahtevne in tam se bo najbolje pokazala razlika med kolesarji. Sicer pa so zadnje etape tako ali tako vedno najtežje, tudi Ce ni vzponov. Tudi vzpon iz Aj-
dovščine proti Colu je to-liko zahteven, da na njem ze lahko pride d° kake odločitve. Najhi' trejsi si bodo na Čoln verjetno nabrali kaki dve minuti prednosti, vendar bo skupina na Vrhniki že j spet strnjena. Menim, da bo ta etapa bolj Sprinter- , ska in da bodo kolesarji v cilj pripeljali skupaj* zmagal pa bo kdo izmed Sprinterjev, denimo Baf-fi. Ekipe na Colu tudi se ne bodo napadale, saj je do Kranja se dolga pot. Konfiguracijo slovenskega dela Gira dobro poznam, Čeprav v zadnjem ! času nisem imel časa, da : bi treniral na teh cestah.« J
Kakšne pa so vaše napovedi glede končnega zmagovalca?
»Kandidatov, ki bi lahko premagali Indurai-na, je precej, vendar letos Se nihče od njih ni poka- | zal, kaj resnično zmore* saj vsi hranijo moči za Giro.«
Simon DemSar
Ul
FINALU POKALA PRVAKOV V ATENAH
Milanova igra predstavlja tudi dober obet za svetovno prvenstvo
Toda glavnih zvezd, Savičeviča in Desaillyja, v Ameriki ne bo
ATENE - Najbrž bi težko našli bolj jasno napoved za možen razplet na svetovnem nogometnem prvenstvu Cez mesec dni, kot je bila finalna tekma za naslov najboljše klubske ekipe v Evropi med Milanom in Barcelono. Pred srečanjem je trener Spancev Johan Cruyff najavljal, da bi zmaga njegove »ofenzivne« Barcelone nad Milanovimi »tekači« istočasno predstavljala tudi zmago pravega nogometa.
In res je v sredo triumfiral nogomet in to z najbrž najboljšo ekipno predstavo v zadnjih tridesetih letih. Toda razlika je samo v tem, da je za to predstavo poskrbel običajno skrajno previdni in defenzivni Milan. Z naravnost navdušujočo igro in predvsem z usmeritvijo, da je napad najboljša obramba, je Milan na atenskem olimpijskem stadionu napovedal, da zna biti letošnje svetovno nogometno prvenstvo izredno razburljivo. Kar pa niti ne bi bilo tako slabo, Ce se spomnimo na razočaranja na finalnem delu v Italiji pred štirimi leti, ko so gledalci
videli premalo golov, ekipe pa so bile v glavnem usmerjenje predvsem v branjenje lastnega gola.
Na SP v ZDA bo imela Italija to sreCo, da bodo ogrodje reprezentance sestavljali Milanovi nogometaši, njihov trener pa bo bivši tvorec velikega Milana - ki je pred leti že navduševal z izredno igro - Arrigo Sacchi. Tudi večina igralcev Barcelone bo prisotna na svetovnem prvenstvu v ZDA. Čeprav proti izrednemu Milanu v sredo niso mogli nic, pa bodo nogometaši, kot so Brazilec Romario, Bolgar Stojčkov in Nizozemec Koeman, prav gotovo prispevali svoj delež k večji kvaliteti ameriškega »mundiala«.
Toda velika škoda je, da v ZDA ne bo dveh igralcev, ki sta v Atenah pokazala najveC: Dejana SaviCeviCa in Marcela Desaillyja, ki sta najbolj zaslužna za Milanovo zmago s 4:0, ob izvrstni igri pa sta se vpisala tudi med strelce. Črnogorec SaviCe-viC bo manjkal v ZDA zaradi mednarodnega bojkota ZR Jugoslavije, Desailly pa je v boju za odhod v ZDA skupaj s francosko reprezen-
tanco proti Bolgariji potegnil krajši konec.
Za SaviCeviCa, ki je potreboval precej Časa, da se je ustalil v Milanovem moštvu, je predstavljal finale v Atenah krono letošnje sezone.S svojo igro pa je tudi poplačal zaupanje in potrpežljivost Milanovega vodstva. Savicevič svojega izrednega talenta namreC ni vedno znal podrediti interesom ekipe in je zato večkrat sedel celo na tribuni za gle' dalce. Toda v sredo je s s vojo igr0 prepričal Se tako vztrajne omahljiv'
ce.
Desailly pa je igralec, ki je doživel meteorski vzpon. Lani je z Marseillom osvojil pokal prvakov, med sezono je prestopil k Milanu in v celoti nadomestil izgubo Nizozeim ca Franka Rijkaarda. Temnopolti Francoz pa zdaj predstavlja pravi zid pred Milanovo obrambo, obenem pa predstavlja veliko nevarnost tudi za gol nasprotnika, kar je dokazal z golom tako v polfinalu kot finalu.
Na sliki: Albertini, Lentini in Sa-viCeviC s pokalom prvakov (AP)_____
—___STET / V TURINU NASTAL TELECOM 1TALIA
Rojstvo velikana telekomunikacij
Telecom Italio po velikosti šesti no svetu
TURIN - V Turinu se je včeraj rodil Sesti svetovni telekomunikacijski veli-a^. Telecom Italia. Nastal je z združi-Vli° imzb Sip, Italcable, Sirm in Tele-sPazio, njegov začetni promet pa bo veljal 27.000 milijard lir. V novi dru-2bi bo imela večinski delež državna PruPa Štet s 55,24 odstotka, zavod IRI 0 odkupil 2,77 odstotka Iritelovih delnic, ostali italijanski partnerji bodo udeleženi s 16,94, tuji pa s 25,05 odstotka delniškega paketa.
Smisel te velike operacije je predvsem v spoznanju, da bo po letu 2000 le ■Malokateri telekomunikacijski družbi JMogoCe delovati v svetovnem merilu 111 Telecom je nastala prav zato, da bo ■Med njimi. Združevanje naštetih družb sa je zaCelo včeraj na občnih zborih Mjihovih delničarjev, ki so uradno po-/dili rojstvo novega telefonskega velikana, Čeprav načrti za združitev segajo ^ar nekaj desetletij nazaj. Italijanska alefonska služba je nastala leta 1881, Prvo stabilno obliko pa je dobila leta ■925, ko je država z javnim natečajem oddala mestno telefonsko službo in del JMedmestne petim družbam: Stipel, lelve, Tirno, Teti in Set. Povrhu je bila ustanovljena tudi državna telefonska družba, ki se je pred nedavnim prei-■Mcnovala v Iritel in se od včeraj zlila v Rlecom. Leta 1933 se je komaj rojeni zavod IRI odločil za udeležbo v treh te-■afonskih družbah (Stipel, Telve in Ti-■M°), ki so bile vključene v okrilje iste-§a leta nastale grupe Štet. Leta 1958 so v grupo stopile Se Teti in Set, z nacio-Malizacijo elektroenergetike leta 1964 Pa tudi Sip, ki se je bila sicer rodila k°t Hidroelektriska družba Piemonta. se do danes so poleg družbe Sip osta-e delujoče Se Iritel, Italcable, Telespa-210 in Sirm.
Pred približno Šestimi leti, leta 988, se je prvič zaCelo govoriti o nadaljnjem združevanju telekomunikacijah družb, vendar do realizacije načr-
ta, ki je ostal vedno živ, ni in ni hotelo priti. Ena od ovir je bila odpravljena leta 1992, ko je dotedanjo državno telefonsko družbo ASST, ki je upravljala občutni del mednarodnih telekomunikacij, prevzela novonastala Iritel. 2. aprila 1993 je medministrski odbor CIPE določil zavodu IRI smernice za dokončni projekt združitve telekomunikacijskih družb, tri mesece kasneje pa je IRI ta projek predstavil vladi, ki ga je kak mesec kasneje odobrila in tako prižgala zeleno luC za nastanek Telecoma.
Z včerajšnjimi občnimi zbori posameznih družb, ki so odobrili združitev, se je kot rečeno rodil velikan z glavnico v znesku 7.053,5 milijarde lir, kateri se bo v teku leta pridružilo Se 4.496 milijard Iritela. Skupni letni promet dosega znesek 27 tisoč milijard, Cisti presežek pa 1.025 milijard lir.
Sejemski rokovnik za podjetja SDGZ
TRST - Slovensko deželno gospodarsko združenje namerava prirediti nekaj skupnih nastopov včlanjenih podjetij na domačih in tujih sejmih, ki so za tukajšnje operaterje Se posebno zanimivi. V ta namen Združenje vabi zainteresirana podjetja, naj Cimprej izrazijo svojo pripravljenost za nastop na teh sejmih. To lahko storijo po telefaksu, ki ga naslovijo na organizacijsko tajšnitvo SDGZ, v katerem nudijo tudi vse informacije (tel. 040/362949, faks 362692). Poglejmo, za katere sejme gre:
Mednarodni obrtni sejem - Celje (Slovenija), od 9. do 18. septembra 1994; najvecji tovrstni sejem v Sloveniji, ki ga je lani obiskalo 250 tisoC oseb in ki je še zlasti zanimiv za tukajšnja obrtna podjetja;
Mednarodni strojni velesejem - Brno (Ceska), od 14. do 20. septembra 1994; pomemben sejem strojne tehnologije za ves evropski vzhod;
Mednarodni jesenski velesejem - Zagreb (Hrvaška), od 12. do 18. septembra 1994;
V uradih SDGZ so na voljo tudi informacije o naslednjih krajevnih sejemskih prireditvah:
Sejem drobnega gospodarstva - Sežana, od 23. do 26. junija 1994;
Primorska razstavlja - Koper, od 2. do 10. julija 1994;
4T - Trieste Trade Technology Transfer - Trst.
od 7. do 9. novembra 1994.
Izredni občni zbor ACCOA
TRST - Združenje mešanih zbornic za Cezjadranske države ACCOA iz Milana bo imelo v ponedeljek (23. maja, ob 14.30) v Milanu izredni občni zbor, ki ima na dnevnem redu pomembne odločitve glede prihodnosti tega organizma, ki je nadomestil nekdanjo mešano zbornico Italjug. V prvi vrsti naj bi se elani opredelili za večjo operativnost združenja, za prenos težišča vsedržavne organizacije na Furlanijo-Julijsko krajino' in za avtonomnost posameznih dvostranskih zbornic (-npr. italijansko-slovenske in italijansko-hrvaske), v katere naj bi vključili tudi partnerje iz novonastalih držav.
SDGZ je med pobudniki tovrstne institucionalne preopredelitve in reorganizacije, zato toplo vabi svoje elane, ki so vključeni v ACCOA, naj se milanskega zasedanja udeležijo in naj podprejo novo usmeritev. Ce tega ne morejo storiti osebno, pa jih naproša, naj pošljejo svoje poverilnice na SDGZ, da jih bo lahko zastopalo na obenem zboru. Poverilnice (delege) pošljite na naslov: SDGZ Trst, Ul. Cicerone 8 (tel. 040/362949, faks 362692).
LIRA
PET. PON. TOR. SRE. ČET.
1599,9 1607,9	1603,0	1592,2 15840
956,6	9600	959,2	9560	957 A
NOVICE
Uspešni obračun pobude odprtih kleti v FJK
VIDEM - Pobuda »odprte kleti«, ki je bila preteklo nedeljo prvič izvedena v Furlaniji-Julijski krajini, je doživela velik uspeh in jo bodo pobudniki nedvomno še ponovili. Med veC kot 50 tisoC obiskovalci, ki so si ogledali 66 vinskih kleti, je bilo tudi veliko udeležencev iz Koroške, Veneta in Lombardije, največ zunanjih obiskovalcev pa je prišlo iz Brescie in Mantove. Sodelovanje, zanimanje in navdušenje so v veliko primerih dodali iniciativi tone pravih pravcatih praznikov, veliko gostiteljev pa ni samo preprosto odprlo vrata, ampak so poskrbeli tudi za vodene obiske z udeležbo sommelierjev, z okrepčilom, glasbenimi spremstvom in Se kakšno zamislijo. Obračun iniciative pa ni bil uspešen samo za obiskovalce, ampak tudi za proizvajalce vina, ki so sklenili marsikateri dober posel.
Splošna ocena prirediteljev pravi, da je pobuda prispevala k rasti kulture in zaupanja v vino, saj je po eni strani ponudila informacijo odjemalcu, po drugi pa ovrednotila pomemben gospodarski sektor naše dežele, ki temelji pretežno na malih in srednjih podjetjih. Bil pa je to tudi svojevrsten uvod v uradno sezono vinskega turizma, ki se je deloma že zakoreninil, Čeprav Se nima množičnih dimenzij, in ki ga bo treba povezati z drugimi vrstami specializiranega turizma, npr. s kulturnim, umetniškim, krajinskim, gastronomskim in kmečkim.
Obnovljene sankcije za neplačnike takse na družinskega zdravnika
RIM - Uradni list je včeraj objavil sveženj zakonskih odlokov, ki jih je nova vlada podedovala od prejšnje in jih sklenila obnoviti, ker so medtem zapadli. Med dekreti, ki ohranjajo izvirno besedilo Ciampijeve vlade, je tudi odlok o sankcijah za tiste obvezance, ki lani niso plaCali izredne takse za družinskega zdravnika.
Še o novih tarifah zavarovalnic
TRST - Včeraj smo poročali o sprostitvi in torej bidi o podražitvi tarif za obvezno avtomobilsko zavarovanje, ki bo začelo veljati 1. julija letos. Številke 0 sedanjih in novih tarifah posameznih zavarovalcih hiš, ki smo jih navedli, pa so bile precej posplo-SeMe, na kar nas je včeraj opozoril agent tržaške zavarovalnice Lloyd Adriatico Boris Strekelj. Navedel Marn je podatke za najbolj razširjene vrste avtomobilskega zavarovanja pri svoji zavarovalnici, kakr-Snega ima praktično vsak tretji TržaCan. Lloyd Adri-ctico pokriva namreč kar 40 odstotkov tržaškega pokrajinskega trga, zato poglejmo, kako je z najbolj pogostima oblikama zavarovanj pri tej kompaniji.
Zavarovalna polica »Quattroruote« s franšizo Za avtomobile do 12 davčnih konjskih moči, ki jo ■Mia kar 90 odstotkov Lloydovih zavarovancev, je ho sedaj stala letno 444.000 lir, od 1. julija pa se bo podražila na 486.000, kar pomeni 9,5-odstotno
Povišanje.
Zavarovalna polica »Bonus-malus«, ki je sicer Vezana na kategorije zavarovancev (kategorija se fpreminja glede na morebitne nesreče, v katere je bil avtomobilist vpleten), stane sedaj v povprečju jTO.OOO lir, od 1. julija pa se bo podažila na 860.000 ■h'- Za tisto kategorijo avtomobilistov, ki niso imeli Mesrec, pa se bo ta vsota znižala za 8 odstotkov.
Tudi sploSen razpon podražitev, za katerega sMio zapisali, da se giblje med 5 in 12 odstotki, je 2elo relativen, saj temelji na omenjeni delitvi avtomobilskih zavarovancev v različne kategorije. Ce vzamemo kategorijo tistih, ki so zavarovalno poli-c° komaj sklenili, se podražitve gibljejo med 12 in ^3 odstotki.
______PUBLIKACIJE / KORISTEN IN ZAJETEN GASTRONOMSKI PRIROČNIK____
V seznamu domačih gostiln tudi precej slovenskih
Vodič z naslovom »Osterie d'ltalia« vsebuje kar 1.300 gostiln, ocenjevalci pa so zavili tudi čez mejo, v Dornberk
Med turistično-gastronom-skimi vodici, ki jih je na italijanskem tržišču dandanes že kar veliko, se tisti z naslovom »Osterie dltalia«, ki ga izdaja založba Arcigola Slow Food, v marsičem razlikuje od drugih. V večini podobnih vodičev ocenjujejo najbolj znane gostilne in restavracije. Podobno knjigo je izdala tudi pravkar omenjena založba. Poleg tiste, v kateri je govor o restavracijah, pa so poskrbeli tudi za vodic, v katerem so opisane bolj preproste gostilne. Kar 1.300 so jih obdelali v tem vodiču, ki nosi letnico 1994. Knjiga je kar debela, ima skoraj 700 strani. Poleg gostiln, v katerih strežejo predvsem domače, tradicionalne jedi, so v tej knjigi tudi takšne, ki najdejo svoje zasluženo mesto tudi v vodičih o tako imenovanih boljših gostilnah. To je dokaz, da tudi v preprostejših lokalih zelo dobro postrežejo.
Svojevrstna posebnost v knjigi »Osterie d’Italia« je tudi ta, da tu in tam, kjer nanese potreba, najdemo opis in naslov slaščičarn. Zganjam, deli-
katesnih trgovin, v katerih prodajajo domače dobrote. Podobne omembe smo sicer že videli v nekaterih drugih vodcih in torej ne gre za novost, vendar pa najbrž ne v tolikšni meri kot v tem. V njem so navedene tudi okvirne cene za tipično kosilo, ki vsekakor ne presegajo 50 tisoč lir. Po mnenju urednikov je to zgornja meja za dobro kosilo v domači gostilni. Taka knjiga nam bo prišla, posebno prav ko bomo šli na pot, četudi se bomo omejili na pohajkovanje po naši deželi.
Uredniki so vodic razdelili v dvoje: na eni strani Videm in Pordenon, na drugi pa Gorica in Trst. V tem drugem delu je med številnimi gostilnami kar precej slovenskih: v Gorici sta omenjeni Pintarjeva gostilna Pri luni, nedaleč od glavne pošte, in Rosen bar v Ulici Duca d’Aosta. Tu sta še gostilna Devetak na Vrhu in gostilna Peric na Poljanah. Za Goriško velja omeniti še enoteko v Krminu (v njej so ta vodic tudi predstavili) in znano gostišče »Mulin vedo« v Gradišču ob Sod. Seveda najdemo v knjigi še nekaj
drugih gostiln na Goriškem.
Zanimivo je tudi, da so ocenjevalci zašli tudi čez mejo in obiskali gostilno Pri Lojzetu v Dornberku. Sicer pa so nekaj podobnega naredili že prej, ko so v podoben vodic o vinih, ki so ga izdali ob lanskem vinskem srečanju v Gradišču ob Soči, vključili kar precej slovenskih vin, od primorskih do štajerskih.
Seveda je tudi Trst zelo dobro zastopan. V vodiču je cela vrsta gostilnic v starih predelih mesta in med njimi tudi znani bifeji, ki so nekaj tipičnega in izjemnega za obiskovalca, ki pride v Trst. Eden takih je bife Pri Pepiju, najdemo pa tudi nekaj gostišč na našem Krasu, kot npr. gostilno Pod Tabrom na Colu, Savron v De-vinšCini, Gregori na PadriCah, Scabar pri Sv. Ani, Valeria na Opčinah.
Zelo dobro je zastopana tudi Furlanija. Za Benečijo bomo iz knjige izvedeli, kaj ponudijo v gostilni Šale e pepe v Srednjem, v »Trattoria alTantica« v Krasu, v gostilni »Al Colo-vrat« v Dreki, v nekaterih go-
stilnah v Čedadu kot tudi v drugih krajih ob vznožju beneških hribov in gričev. Ce pogledamo seznam gostiln v Vidmu, bomo našli kar precej krajev,, v katerih je zelo živa tradicija »tajuta«, to je osmin-ke vina. Poleg lokalov, ki so marsikdaj predvsem točilnice, najdemo tudi nekatere gostilne, ki so postale v Vidmu prave institucije, kot npr. »Al le-pre«, »AllAllegria«, »La Cia-carade«.
Pri listanju po tej zajetni knjigi naletimo tudi na nekatere zelo znane in čislane naslove: Rochet v Reana del Rojale, Blasut v Lavarianu, Bidin v Li-gnanu. In tukaj se raje ustavimo, sicer bi bili na mah preveč žejni in lačni. Končna ugotovitev: ko greš po svetu in si zaželiš kaj domačega za pod zob, preprosto in dobro domače vino, povrhu pa Se domačo atmosfero in kdaj pa kdaj tudi zakajen prostor, kjer gostje in tudi natakarji dvigajo glas, potem je najbolje, da si omisliš ta vodic in se prepustiš njegovemu vodstvu.
Marko Waltritsch
Petek, 20. maja 1994
GOSPODARSTVO IN FINANCE
EVROPSKA UNIJA / JEKLARNE NISO ZMANJŠALE ZMOGLJIVOSTI
NEMČIJA / SPORNI USPEHI AGENCIJE TREUHANP
Vsi načrti za sanacijo jeklarn so propadli!
»Nismo uspeli doseči cilja,« je izjavil Karel van Mierf
Na svoj račun so prišli tudi sleparji
Kritiki privatizacije naštevajo napake
BRUSELJ - Evropski komisiji ni uspelo doseči cilja, ki si ga je zastavila, da bo za 19 milijonov ton zmanjšala jeklarske zmogljivosti, zaradi Cesar je propadel tudi načrt o sanaciji jeklarstva, je v četrtek povedal komisar za konkurenco Karel Van Miert. »Nismo dosegli cilja in s tem je naš načrt splaval po vodi,« je izjavil na tiskovni konferenci.
Van Miert je dejal, da je jeklarska industrija zmanjšala zmogljivosti le za enajst milijonov ton, izvr-
šni organ EU pa se je v sredo po burni razpravi odločil, da bo zavrnil načrt italijanske vlade, po katerem naj bi zagotovili državno pomoC jeklarskim družbam, ki bi v regiji Brescie morale zapreti svoje obrate. »Ta pomoC ni v skladu s pravili EU,« je še povedal Van Miert. Omenil je, da je problem nastal zaradi tega, ker so te družbe načrtovale le zmanjšanje svojih proizvodnih zmogljivosti, ne pa tudi, da bodo svoje obrate zaprle, kot so se dogovorili znotraj EU. Pove-
dal je tudi, da se je zavzemal za 464 milijonov dolarjev visoko pomoC, ki jo je ponudila prejšnja italijanska vlada kot prispevek pri sanaciji jeklarstva. EU si je več kot leto dni prizadevala najti poti, da bi zmanjšala proizvodne zmogljivosti dvanajsterice. Van Miert je še poudaril, da je komisija računala s tem, da bo prav zapiranje obratov v regiji Brescie prispevalo k dodatnemu zmanjšanju za osem milijonov ton jekla, za kolikor naj bi skrčili celotno proizvodnjo v EU. Jeklar-
GIBANJE CEN NA TRGU SUROVIN
Dolarjev za tono 3500,
3200 2900-2600 2300 2000 1700-1400
BAKER
Dolarjev za sodček
40 SUROVA NAFTA

89	90
Dolarjev za unčo
91	92
Leto
93	94
Centov
za funt (0,454 kg)
91	92
Lelo
93	94
Source: Reuters Historical Data
ska industrija EU bi morala predložiti sanacijski načrt že lani septembra, vendar so skrajni rok aprila podaljšali do letošnje jeseni. Vsi ti napori pa so se razblinili v ministrskih prepirih, ali naj odobrijo jeklarske subvencije posameznim jeklarjem v Nemčiji, Španiji, Italiji in na Portugalskem.
(Agencije)
BERLIN - Spektakularni poraz privatizacijske agencije Treuhand, ki je hotela privatizirati vzhodnonemškega jeklarskega giganta Eko Stahl, je morda le spodrsljaj, vendar je ta polom zbudil nove dvome o uspehih te agencije. Industrijski analitki in gospodarstveniki sicer soglašajo, da je agenciji Treu-
Kritiki agencije Treuhand trdijo, da je pri privatizaciji podjetij zagrešila vrsto hudih napak:
•	Švicarski vlagatelj Mario Hami se je prejšnji mesec odpovedal nameri, da bo vložil 59, 75 milijona dolarjev (sto milijonov mark) in ohranil 750 delovnih mest v Orwu (Filmfa-brik VVolfen GmbH), ki je še leta 1989 zaposloval 14.500 delavcev. Kot je pojasnila agencija Treuhand, je Hami menil, da ni sposoben izpolniti pogodbenih obveznosti.
•	Dva indijska vlagatelja Sanjay in Anurag Dalmia so lani priprli zaradi suma goljufije. Sumijo ju, da sta si prisvojila 5, 3 milijona dolarjev (devet milijonov mark) iz investicijskih skladov, Id jih je agencija Treuhand namenila dvema vzhodnonemškima podjetjima, Id sta jih odkupila in denar vložila v Malezijo. Oba brata prav tako nista vložila obljubljenih 59, 75 milijona dolarjev (sto milijonov mark) lastnih sredstev v vzhodnonemške obrate v ThiiringLsche Fase AG v Sdnvarzi in v Sachsische Kunstseiden GmbH v Pir-ni.
•	Zahodnonemškega vlagatelja Wol%anga Greinerja so prav tako priprli, ker je osumljen goljufije. Bremeni ga obtožba, da je ogoljufal Treuhand in 18 podjetij, ki jih je odkupil od te agencije za približno 14 milijonov dolarjev.
•	Se vedno ni dosegljiv Wilfried Helmut Glock, regionalni direktor agencije Treuhand, ki je pobegnil. Marca so ga izsledili v Teksasu in zdaj čakajo, da ga bodo izročili Nemčiji. Glocka sumijo, da je prejel nekaj milijonov dolarjev provizij pri prodaji nepremičnin agencije Treuhand v Halleju.
•	Daimler-Benz AG je zaradi Čedalje manjšega povpraševanja za nedoločen Cas preložil svoje nadte, da bi v vzhodnonemškem Ahrensdorfu zgradil obrat za proizvodnjo tovornjakov v vrednosti 650 milijonov dolarjev (ene milijarde mark), kjer naj bi na leto izdelali 40 tisoC tovornjakov.
•	Kritike na račun agencije Treuhand in njene politike občasno vzvalovijo po vsej Nemčiji, vse od ustanovitve te agencije pred štirimi leti. Ti napadi so najpogostejši takrat, kadar gre v stečaj podjetje, Id je zaposlovalo veliko število delavcev.
Slovenski tehnološko-razvojni sklad
LJUBLJANA - V prostorih slovenske vlade je bila vCeraj ustanovna skupščina državnega tehnološko-razvojnega sklada. Država je zagotovila 300 milijonov tolarjev ustanovnega kapitala in je zdaj edini družbenik sklada, v prihodnje pa bodo delničarji lahko postala tudi podjetja in posamezniki. Skupščino sklada sestavlja enajst ministrov, za direktorja pa so vCeraj imenovali Jožeta Šlandra, nekdanjega generalnega direktorja Litostroja. Ciljna skupina sklada so majhna in srednja podjetja s pretežno domačim kapitalom, ki bodo komercialno izkoriščala dosežke domačega znanja in raziskovanja. (STA)
Konferenca o raziskavah v bančništvu
LJUBLJANA - V Swindonu v Angliji poteka 21. letna konferenca Eurobankinga, evropske delovne skupine za operacijske raziskave v bančništvu, so sporočili iz SKB banke. Euro-banking združuje bančne strokovnjake iz šestnajstih evropskih držav, slovenski strokovnjaki pa se ga udeležujejo šesto leto. Konferenco je odprl direktor APACS, združenja za plačilne sisteme, R.I.L. Allen z nagovorom o pomenu plačilnih sistemov v sodobnem bančništvu. (STA)
Sodelovanje med boizama
LJUBLJANA - Ljubljansko borzo je vCeraj obiskal generalni sekretar Dunajske borze Ulrich Kamp. Na srečanju so ugotovili, da sodelovanje med borzama že nekaj let uspešno poteka na vec področjih. Generalni sekretar Dunajske borze se je tokrat najbolj zanimal za uvajanje elektronskega sistema na ljubljanski borzi, ki deluje že nekaj mesecev. Po njegovih besedah je Dunajska borza tak sistem začela uvajati in bo z njim dopolnila obstoječi sistem trgovanja. (STA)
EVROPSKA UNIJA / VARSTVO POTROŠNIKOV
Seznam pravic namesto zakona
Evropska komisija bo sestavila listo pravic v zvezi s carinami
BRUSELJ - Komisija Evropske unije za varstvo potrošnikov je sklenila, da se bo v prihodnosti raje odločala za posamezne sezname pravic v zvezi z zaščito potrošnikov kot za množico novih zakonov.
»Interese potrošnikov bomo upoštevali na evropski ravni, kar pa še ne pomeni, da bomo zato sprejeli vec navodil,« je izjavila komisarka za potrošniške zadeve pri EU Christiane Scrivener na tiskovni konferenci po srečanju ministrov za potrošnike EU. »V nasprotju s tem si bomo prizadevali za premišljene sezname pravic v zvezi s številnimi področji,« je še dodala. »Prvo listino pravic bomo oblikovali v zvezi s carinskimi dajatvami.« Scrive-nerjeva je tudi povedala, da so preiskovalci komisije ugotovili, da so države Članice uspešno uveljavi-
le kar 97 odstotkov obstoječih navodil. »Na žalost pa se preostali trije odstotki nanašajo na zelo pomembna področja,« je še dejala in ob tem omenila nujnost novega pristopa k temu področju. Sicer precej neoprijemljivemu zasedanju, ki se ga dvakrat na leto - ne v polnem številu - udeležujejo evropski ministri za potrošnike, je uspelo zavrniti britanske, nemške in nizozemske ugovore ter skleniti politični sporazum o novih navodilih, ki zadevajo kataloško prodajo in prodajo po pošti. Toda to so naredili šele po tem, ko je omenjena trojica dosegla,
da so iz teh navodil izvzeli donosno področje finančnih storitev, ki ga ne bodo »doletela« nobena nova navodila. Na zasedanju so tudi zaobšli nesoglasje Nemčije in Francije ter se dogovorili, da bodo delovanje informacijskega omrežja v primera nesreč Ehlass podaljšali še za štiri leta. Nemčija je predvsem zaradi visokih stroškov zahtevala ukinitev celotnega sistema, medtem ko je Francija zagovarjala stališče, da je neučinkovit in da ga je treba v celoti ukiniti. Komisija pa je v nasprotju s tem menila, da je ta sistem ključnega pomena. »Ta shema dobro deluje in je zelo koristna,« je povedal eden od predstavnikov komisije.
(Agencije)
hand na splošno uspelo v najkrajšem Času opraviti nezavidljivo nalogo privatizacije veC kot 13 tisoC podjetij, ki so bila v lasti nekdanje komunistične Vzhodne Nemčije. Toda analitiki opozarjajo tudi na temno plat: vec kot 3000 podjetij je šlo v ste: Caj; ukinjenih je bilo 2, 5 milijona delovnih mest; ustvarjen je bil velikanski dolg v višini 164, 3 milijarde dolarjev (275 milijarde mark) ob srhljivi možnosti, ko steCaj grozi še velikemu številu privatiziranih podjetij. »Agencija Treuhand je zagrešila številne napake in je zelo slabo zastavila svojo nalogo,« je izjavil Herbert Ber-teit, analitik pri Hallskem neodvisnem inštitutu za gospodarske raziskave (-IWH). »Prevec je bilo poudarka na Čimprejšnji privatizaciji, premalo pozornosti pa so posvetili temu, da bi podjetja spravili na noge,« je še dejal. »Veliko podjetij je šlo brez potrebe v steCaj, zaradi Cesar utegne postati položaj v številnih regijah še bolj napet« Čeprav je le manjše število poslov, ki jih je sklenila agencija Treuhand, propadlo, pomeni neuspeh pogajanj o prodaji Eko Stahla italijanski jeklarski družbi Riva zago-
tovo velikanski korak nazaj. Riva se je odrekla nameri, da odkupi tega nemškega jeklarja skupaj s 3000 delavci in vanj vloži 657, 3 milijona dolarjev (1, 1 milijarde mark) zaradi nesoglasij v zvezi z zapiranjem delov proizvodnje ter sestavo nadzornega odbora pri Eko Stahlu- 1 »To je velikanski korak nazaj,« je izjavil eden od predstavnikov agencij^ Treuhand. Toda ta agencija je doživela tudi druge poraze, ki so bili manj spektakularni. Vsaj 55 od 13 tisoč privatiziranih podjetij se je znašlo v rokah sleparskih vlagateljev in 77 privatiziranih podjetij je šlo v stečaj.
(Agencije)
SKBBMKA M«
BONN - Pri reševanju jeklarne Eko Stahl AG., ki ima velike težave, je Nemčija vse svoje upe usmerila k Thyssen AG., najvecji jeklarni v državi, je vCeraj sporočil minister za gospodarstvo Giinter Rexrodt. Vlada si zdaj močno prizadeva, da bi zahodnonemško jeklarsko industrijo prepričala, naj odkupi Eko Stahl po izjalovljenem poskusu, da bi to izgubarsko podjetje prodali italijanski jeklarski skupini Riva Prodotti Siderurgici SpA. Pri iskanju strateških kupcev je tretja najvecja nemška jeklarna, Preussag AG., ki je še lani skupaj s Thyssenom kandidirala za nakup Ekovih obratov hladne valjarne, medtem ko naj bi zastarele plavže zaprli, tokrat jasno izrekla svoj »ne«. »Zato so naši upi usmerjeni le k Thyssenu,« je izjavil Rexrodt po sestanku z jeklarji. Toda tudi Ce se bo z Ekom lotil nehvaležnega posla pri reševanju te nekdaj najveCje jeklarne v komunistični Vzhodni Nemčiji, Thyssen zagotovo ne bo nastopil sam. »Thyssen Steel je pripravljen prevzeti svoj delež pri reševanju privatizacije hladne valjarne, a le kot del nemškega oziroma evropskega konzorcija,« so zapisali v svoji izjavi. Thyssen namreč ne more veC izpolniti lanskoletnih obljub o ustvarjanju tisoC novih delovnih mest na drugih področjih industrije, v zameno za tista, ki bodo izgubljena pri Eku, saj je ta družba sredstva, ki bi bila potrebna za to, Ze vložila drugam. Pri Thyssenu so tudi izjavili, da niso veC pripravljeni vlagati v proizvodnjo tračnega jekla pri Eko Stahl, nameravajo pa sodelovati pri raziskavi, ki naj bi j° opravila privatizacijska agencija Treuhand. Številna zahodnonemška podjetja, ki se spopadajo s problemi pretiranih industrijskih zmogljivosti, so vztrajno lobirala zoper možnost, da bi Eko prodali Rivi, saj je bila ta prodaja povezana tudi z zajetno državno pomočjo. Vodilni politiki zdaj zatrjujejo, da so možnosti za ohranitev Eka kot celovite jeklarske proizvodnje, vključno s plavži, izginile takrat, ko se je Riva sklenila umakniti. Kljub temu pa je vlada moCno zaskrbljena zaradi možnosti, da bi se tudi njeni nadaljnji koraki pri reševanju jeklarske krize utegnili izjalovili prav v letu volitev. To bi lahko pomenilo še večjo izgubo delovnih mest prav tam, kjer so že bili prisiljeni število zaposlenih skrčiti na tri tisoC z nekdanjih 11 tisoC delavcev, kolikor jih je delalo prl Eku v obdobju pred združitvijo obeh NemCij-
GOSPODARSTVO IN FINANCE
Petek, 20. maja 1994
						
19.maj 1994						
menjalnica	Nemška marka (tečaj za 1 DEM)		Avstrijski šiling (teCajza 1 ATS)		Italijanska lira (teCajza 100ITL)	
	nakupni	prodajni	nakupni	prodajni	nakupni	prodajni
Ljubljana	78,25	78,80	11,02	11,19	8,04	8,21
-Abanka Koper	78,30	78,90	11,03	11,20	8,04	8,21
-Abanka Nova Gorica	78,30	78,90	11,03	11,20	8,04	8,21
-AtUka Noricum d.d., t: 133-40-55	78,59	78,98	11,12	11,22	8,12	8,26
Vipa NG, t: 065/ 28-511	78,40	78,90	11,15	11,22	8,12	8,23
-Ajnoj-jubljana, t: 18-51-318	78,50	79,00	11,00	11,26	7,90	8,30
C°me 2 us* -At061/ 15-92-635, od 8-15, sob od 9-12	78,35	78,65	11,09	11,17	8,07	8,22
-Aeaitanstalt Nova banka LJ	-	-	-	-	-	-
-~2HLcaffe Domžale*): 715-199	78,10	78,45	11,11	11,15	8,05	8,30
-A°ijjubljana*, t: 13-17-197	78,50	78,60	11,12	11,16	8,15	8,20
-AbcL od 7-19, sob od 7-14	78,55	78,59	11,13	11,16	8,16	8,19
-Ajjajecovlje* t: 066/ 79-048	78,50	78,80	11,09	11,22	8,11	8,21
-|A!ka_Ljubljana (WTC)	78,47	78,50	11,14	11,15	8,21	8,22
Kompas Hertz Celje* --&063/26-515, od 7-19, sob od 7-13	78,40	78,70	11,09	11,16	8,08	8,22
Kompas Hertz Velenje* -W063/855652, od 7-15, sob od 7-13	78,50	78,80	11,09	11,16	8,08	8,22
Kompas Hertz Idrija* -iA065/ 71-700, od 7-15, sob od 7-13	78,50	78,80	11,09	11,16	8,08	8,22
Hertz Tolmin* ^065/81-707, od 7-15, sob od 7-13	78,50	78,80	11,09	11,16	8,04	8,22
Kompas Hertz Bled* 77-180, od8-12,17-19, sob od 7-13	78,50	78,80	11,09	11,16	8,08	8,22
J°rnpas Hertz Nova Gorica* ^065/28-711, od 7-19, sob od 7-13	78,50	78,80	11,09	11,16	8,08	8,22
jofripas Hertz Maribor* 225-252, od 7-19, sob od 7-13	78,40	78,70	11,09	11,16	8,08	8,22
Ji[55Ltna banka Maribor d.d.*	77,35	78,85	10,99	11,20	8,05	8,28
JJLiPJošna banka Celje	-	-	-	-	-	-
Jjooska banka d.d. LJ, t: 13-11-009	78,35	79,15	11,11	11,22	8,17	8,27
Jjbertas Koper* t: 066/ 37-110	78,30	78,80	11,03	11,17	8,14	8,24
-Moda! NG*, t: 065/ 23-083	78,40	78,80	11,13	11,20	8,16	8,23
-i!iP[om Ljubljana t: 12-61-092	-	-	-	-	-	-
Aostna banka Slovenije*	77,33	78,80	10,80	11,15	7,92	8,20
JAbNkum Ljubljana, t: 312-570	78,55	78,59	11,14	11,16	8,20	8,23
-Ajblikum Celje, t: 063/ 441-405	78,25	78,60	11,09	11,15	8,15	8,26
J^blikum Maribor, t: 062/ 222-675	78,30	78,65	11,10	11,17	8,08	8,25
-Ajblikum Robič, t: 065/ 85-983	78,48	78,89	11,10	11,17	7,90	8,22
JAblikum Mozirje, t: 063/ 831-842	78,40	78,60	11,05	11,91	8,00	8,22
-Alblikum NM, t: 068/ 26-094	78,30	78,83	11,11	11,21	8,12	8,24
-Ajblikum Kamnik, t: 061/832-914	78,45	78,89	11,12	11,18	8,10	8,22
JAblikum Tolmin, t: 065/ 82-180	78,40	78,89	11,10	11,17	8,10	8,22
JAbnkum Sevnica, t: 0608/ 82-822	78,43	78,87	11,10	11,17	8,11	8,24
JSHikum Šentilj, t: 062/ 651-355	77,65	78,95	10,90	11,25	8,08	8,25
JAbjikum Šentjur/CE, t: 063/ 743-174	78,00	78,60	11,05	11,15	8,10	8,22
JAblikum Trebnje, t: 068/ 45-670	78,40	78,85	11,09	11,17	8,08	8,24
JAbTTiTLjm Žalec, t: 063/ 715-114	78,20	79,40	11,09	11,16	8,10	8,25
-ibalaby Koper, t: 066/ 25-688	-	-	-	-	8,14	8,23
JKB d.d.*	78,30	78,85	11,00	11,30	8,00	8,33
-iUlKranj, t: 064/ 223-700	78,55	78,69	11,09	11,15	8,15	8,25
d.d. Ljubljana	78,40	78,79	11,08	11,20	8,07	8,22
A®n,0|Jrs Domžale	78,40	78,80	11,10	11,20	8,10	8,35
JJIK Ljubljana, 1:061/444-358	78,30	79,35	11,05	11,28	8,13	8,30
JAjmo Ljubljana, t: 212-073	78,45	78,55	11,12	11,14	8,21	8,24
velja danes: * Zaračunavajo provizijo: * *						
NASLOVI MENJALNIC
^ banka d.d., Ljubljana, Slovenska 50,61000 Lju-“'jaaa, del. Cas: 7.30-18.00, sobota 7.30-12.00, tel.: j™l/320-044, faks: 061/302-640 ijanka Noricum d.d. Trdinova 4, 61000 Ljubljana, ?6k Cas: 9.00-12.00 in 14.00-16.30, sobota 9.00-12.00
®anka Vipa d.d., Kidričeva 7, 65000 Nova Gori-del. Cas: 7.30-18.00, sobota 7.30-12.00 jpind d.o.o., Smartinska 152, 61000 Ljubljana, "el- Cas: 8.00-17.00, sobota 8.00-13.00 finditanstalt - Nova Banka d.d., Ljubljana, Kotni-™)va 5 (Center Ledina), 61000 Ljubljana, del. Cas: ■00-16.00, sobota zaprto, tel.: 061/1321-174, faks: “01/1325-295
t^ine 2 us d.d., Hertz Ljubljana, Celovška 206, Hl7 Ljubljana
nornpas Hertz Bled, Ljubljanska 7,64260 Bled Kompas Hertz Celje, Mariborska la, 63000 Mari-
b°mpas Hertz Idrija, Lapajnetova c., 65280 Idrija Kompa Hertz Maribor, V. Kraigherja 3 (Hotel Sla-y?ia)> 62000 Maribor,
Kompas Hertz Tolmin, Trg Maršala Tita 3, 65220
kompas Hertz Velenje, Stari trg 36, 63320 Velenje Komas Hertz Nova Gorica, Delpinova 12, 65000 ^°va Gorica
"Om-caffe d.o.o., Ljubljanska 112, 61230 Domža-‘e’ del. Cas: 8.00-18.00, sobota 8.00-12.00 Kros d.o.o., Trg OF 6, 61000 Ljubljana, del. Cas: t,'°0-19.00, sobota 7.00-14.00 'frahek d.o.o., menjalnica Idila Sečovlje, Podpa-r10 L 66333 Sečovlje, del. cas: 8.00-19.00, sobota K°0-19.00, tel: 066/79-048 K^ditna banka Maribor d.d., V. Kraigherja 4, ‘Ooo Maribor, del. Cas: 8.00-17.00, sobota 8.00-‘K°0, tel.: 062/223-311, faks: 062/224-333 , 224-
Jj® splošna banka Celje, Vodnikova 2 63000 Celje, Cas: 8.00-18-00, sobota 8.00-12.00, tel.: “?3/431-000 faks: 063/28-200 !udska banka d.d., podružnica Ljubljana, Miklo-*1Ceva 30, 61101 Ljubljana, del. Cas: 8.00-18.00, °bota 8.00-12.00
'“atlas d.o.o. Koper, Ljubljanska5a, 66000 Ko-
J!et> del. cas: 8.00-19.30, sobota 8.00-13.00, nede-Sj m prazniki 9.00-11.00
, ai>jalnica Ilirika Ljubljana, Dunajska 156 (-, rQ, 61000 Ljubljana, tel.: 061/1688-204, 1688-u5, del. cas: 7.30-18.00, sobota 8.30-13.00, ‘pjalnica Hida, Pogačarjev trg 1 (pokrita trzni-w Mubljana)
‘ pjalnica Madai Nova Gorica, Gradnikove bri-j™6 45, 65000 Nova Gorica, del.i Cas: 9.00-18.00, obota 9.00-13.00
Niprom Ljubljana, Cankarjeva 11, 61000 Ljubljana, del. Cas: 8.00-16.00, sobota 8.00-12.00 Postna banka Slovenije d.d., Čopova lla, 61000 Ljubljana, del. Cas: (na vseh postnih okencih po Sloveniji) 7.00-19.00, sobota 7.00-13.00, tel.: 061/125-3050, faks: 061/12-53-202 Publikum d.d. Ljubljana, Komenskega 28, 61000 Ljubljana, del. Cas: 8.30-13.30 in 14.00-19.00, sobota 8.00-13.00, tel.: 061/312-570, faks: 061/1331-050
Publikum Žalec, Titov trg 2, 63310 Žalec, del. Cas:
8.00-	15.00, sobota zaprto
Publikum Šentjur, Ljubljanska 30, 63230 Šentjur pri Celju, del. Cas: 8.00-15.00, sobota 8.00-12.00 Publikum Novo mesto, Prešernov trg 4,68000 Novo mesto, del. Cas: 8.00-13.00 in 14.00-17.00, sobota 8.00-12.00
Publikum Robič, mejni prehod, del. Cas: 9.00-21.00, sobota 9.00-21.00
Publikum Kamnik, Glani trg 14, 61240 Kamnik, del. Cas: 8.30-18.00, sobota 8.30-12.30 Publikum Mozirje, Trg OF 3, 63330 Mozirje, del. Cas: 8.00-15.00, sobota zaprto Publikum Celje, Miklošičeva 5, 63000 Celje, del. Cas: 8.00-18.00, sobota 8.00-12.00 Publikum Trebnje, Baragov trg 1, 68210 Trebnje, del. Cas: 7.30-15.30, sobota zaprto Publikum Sevnica, Kvedrova37, 68290 Sevnica, del. Cas: 8.00-16.00, sobota zaprto Publikum Maribor, Partizanska47, 62000 Maribor, del. Cas: 8.30-18.00, sobota 8.30-12.00 Publikum Šentilj, Strihovec 17, 62212 Šentilj, del. Cas: 8.30-16.30, sobota 8.30-12.00 Publikum Tolmin, Trg 1. maja 8, 65220 Tolmin, del. cas: 8.00-13.00 in 16.00-19.00, sobota 8.00-12.00
Shalaby d.o.o. Koper, Zupančičeva 41, 66000 Koper, del. Cas: 7.30-19.30, sobota 7.30-13.00,
SKB banka d.d. Ljubljana, Ajdovščina 4, 61000 Ljubljana, del. Cas: 9.00-12.00,14.00-17.00, sobota
9.00-	12.00, tel: 061/1332-132, faks: 061/314-549 Slovenska hranilnica in posojilnica Kranj p.o., Likozarjeva 1,64000 Kranj, del. Cas: 8.00-16.00 Slovenska zadružna kmetijska banka d.d., Ljubljana, Miklošičeva 4, 61000 Ljubljana, del. Cas: 6.30-17.00, sobota 7.30-12.00, tel.: 061/1253-251, 1253-192,1254-176, faks: 061/219-396, 216-886 Tentours, Domžale, Ljubljanska 80, 61230 Domžale, del. Cas: 7.30-19.00, sobota 9.00-12.00, tel.: 061/711-229, 715-577, faks: 061/713-705
UBK banka d.d. Ljubljana, Tržaška 116, 61111 Ljubljanan, p.p. 87, del. Cas: 9.00-16.00, sobota zaprto
Upimo Ljubljana, Šubičeva 1 (ploščad), 61000 Ljubljana, del. Cas: 8.30-18.00, sobota 8.00-12.00
Menjalnica hida o6i/ i-sss-sss
BANKA SLOVENIJE
Tečajna lista št. 096 z dne 19. 5. 1994 - Tečaji veljajo od 20. 5. 1994 od 00.00 ure dalje
država	šifra	valuta	enota	nakupni	srednji	prodajni
Avstralija	036	avstr, dolar	1	95,3351	95,6220	95,9089
Avstrija	040	šiling	100	1124,2078	1127,5906	1130,9734
Belgija	056	frank	100	384,4239	385,5806	386,7373
Kanada	124	dolar	1	95,1612	95,4475	95,7338
Danska	208	krona	100	2019,3680	2025,4443	2031,5206
Finska	246	marka	100	2417,7703	2425,0454	2432,3205
Francija	250	frank	100	2310,0063	2316,9572	2323,9081
Nemčija	280	marka	100	7906,3777	7930,1682	7953,9587
Grčija	300	grd	100	—	53,1781	53,3376
Irska	372	funt	1	—	194,6063	195,1901
Italija	380	lira	100	8,2629	8,2878	8,3127
Rep. Hrvaška	385	hrv. dinar	100	—	2,1000	—
Japonska	392	jen	100	126,3834	126,7637	127,1440
Nizozemska	528	gulden	100	7046,4801	7067,6831	7088,8861
Norveška	578	krona	100	1825,9779	1831,4723	1836,9667
Portugalska	620	escudo	100	76,6445	76,8751	77,1057
Švedska	752	krona	100	1703,0337	1708,1582	1713,2827
Švica	756	frank	100	9283,6687	9311,6035	9339,5383
Velika Britanija	826	funt šterling	1	197,2641	197,8577	198,4513
ZDA	840	dolar	1	130,8822	131,2760	131,6698
Evropska unija	955	ECU	1	152,3282	152,7866	153,2450
Španija	995	peseta	100	95,9834	96,2722	96,5610
ZA DEVIZE
Opomba: TeCaj hrvaškega dinarja se uporablja za izkazovanje rezultatov iz poslovanja z Republiko Hrvaško, kjer je omenjena valuta plačilno sredstvo.
Cena za vpis v odstotkih in tekoča nominalna vrednost dvodelnih blagajniških zapisov
Banke Slovenije na dan 20. maja 1994
št. dni do
zapadlosti
veljavni srednji tečaj BS za 1 DEM
cena za vpis v % od nominalne vrednosti (tečaj)______________
(A)
tolarski
del
(B)
devizni skupaj del
tekoča nominalna vrednost za APOEN (v SIT) _________
APOEN
(A)
tolarski
del
(B)
devizni
del
skupaj
1) BLAGAJNIŠKI ZAPISI, IZPLAČLJIVI 16. 9. 1994:
1,500,000
799,094
779,897
1,578,991
106,5459%	100,9863%
105,2661%
150,000
79,909
77,990
157,899
			
18. MAJ 1994			
država	banka	nakupni	prodajni
Avstrija	Posojilnica Pliberk	8,50	9,00
Avstrija	Posojilnica Železna Kapla	8,80	9,20
Avstrija	Posojilnica Borovlje	8,50	9,00
Avstrija	Posojilnica Šentjakob	9,00	9,50
Avstrija	Posojilnica Ločilo	9,00	9,50
Italija	Kmečka banka Gorica	12,20	12,60
Italija	Tržaška kreditna banka	12,30	12,70
		
19. MAJ 1994	v Lil	RLAH
valuta	nakupni	prodajni
ameriški dolar	1555,00	1600,00
nemška marka	945,00	965,00
francoski frank	274,00	284,00
holandski gulden	837,00	864,00
belgijski frank	45,70	47,20
funt šterling	2348,00	2420,00
irski šterling	2300,00	2375,00
danska krona	240,00	248,00
grška drahma	6,25	6,60
kanadski dolar	1133,00	1168,00
japonski jen	15,00	15,50
švicarski frank	1103,00	1139,00
avstrijski šiling	133,50	138,00
norveška krona	217,00	224,00
švedska krona	202,00	209,00
portugalski escudo	9,00	9,50
španska pezeta	11,25	11,80
avstralski dolar	1134,00	1170,00
madžarski florint	11,00	15,00
slovenski tolar	11,90	12,40
hrvaški dinar	0,15	0,22
		
19. MAJ 1994	v Ul	?AH
valuta	nakupni	prodajni
ameriški dolar nemška marka francoski frank holandski gulden belgijski frank funt šterling irski šterling danska krona grška drahma kanadski dolar švicarski frank avstrijski šiling slovenski tolar	1560.00 947.00 275.00 840.00 45,80 2355.00 2315.00 241.00 6,30 1135.00 1112.00 134,00 11,70	1610,00 967.00 285.00 860.00 47.30 2430.00 2385.00 248.00 6,80 1170.00 1134.00 138.00 12.30
			
19. MAJ 1994	v DEM		
valuta	nakupni	srednji	prodajni
ameriški dolar	-	-	-
francoski frank	-	-	-
nizozemski gulden	-	-	-
belgijski frank	-	-	-
španska peseta	-	-	-
danska krona	-	-	-
kanadski dolar	-	-	-
japonski jen	-	-	-
švicarski frank	-	-	-
avstrijski šiling	-	-	
italijanska lira	-	-	“
švedska krona	-	-	-
				
TeCajna lista Ljubljanske banke d.d. za obračun deviznih prilivov in odlivov podjetij Tečaji veljajo od 20.maja 1994 od 00.00 ure dalje				
			ZA DEVIZE	
država	valuta	enota	nakupni	prodajni
Avstrija Francija Nemčija Italija V.Britanija ZDA Opomba: Tečaji so ol trenutne tečaie na tre	šiling frank marka lira funt dolar (vlmi. Pri kan iu deviz oz. r	100 100 100 100 1 1 ikretnlh f x>seben	1130,6949 2323,3358 7952,0000 8,3106 198,4024 131,6374 jaslih je možno odsi doaovor.	1132,8277 2327,7184 7967,0000 8,3263 198,7767 131,8857 opanje glede na
banka	valuta	nakupni	prodajni
Probanka Maribor SKB Banka d.d. Tečaji so okvirni. Pri konkretnih poslih je	DEM DEM nožno odstc	79,43 79,45 panje.	79,55 79,57
Tečajna lista za odkup in prodajo deviz podjetij Tečaj velja dne 20. maja 1994 od 00.00 do 24. ure			
banka	valuta	nakupni	prodajni
A Banka Creditanstalt - Nova banka Bank Austria UBK banka SZKB Devizni tečaji za USD. ATS, UT In CHF so dola veljavni tečcjnici Banke Slovenije, pri drugih va oziroma zmanjšano za 0,25-ocfetotne točke. T do ECU = 30.0U0 na dan. Pri večjh prilivih h nal-* Banke, ki objavljamo tečaje, se zavezujemc nem tečaju in v skladu s tekstom, ki dopolnjuje	litsiiii	79,45 79,50 79,43 79,41 79,45 jgi srednjih tečaj« merje Banke SkM odkup prilivov določi v sporazum podajati tujo vah. a ali prodaje.	79,60 79,60 79.59 79,58 79.60 3v po trenutno snije povečano prodajo deviz IU. rto po objavfe-
			
19. MAJ 1994	v LIRAH	1		
valuta	nakupni	srednji	prodajni
ameriški dolar	—	1584,030	—
ECU	—	1844,600	—
nemška marka	—	957,410	—
francoski frank	—	279,690	—
funt šterling	—	2388,720	—
holandski gulden	—	853,280	—
belgijski frank	—	46,548	—
španska pezeta	—	11,612	—
danska krona	—	244,520	—
irski funt	—	2348,960	—
grška drahma	—	6,432	—
portugalski escudo	—	9,278	—
kanadski dolar	—	1151,180	
japonski jen	—	15,287	—
švicarski frank	—	1123,190	—
avstrijski šiling	—	136,130	—
norveška krona	—	221,140	—
švedska krona	—	206,210	
finska marka	—	293,010	—
avstralski dolar	—	1154,760	—
		
20. MAJ 1994	v ŠILINGIH	
valuta	nakupni	prodajni
ameriški dolar	11,4500	11,9500
kanadski dolar	8,3000	8,7000
funt šterling	17,2000	18,0000
švicarski frank	809,0000	839,0000
belgijski frank	33,6000	34,9000
francoski frank	202,0000	210,0000
holandski gulden	614,0000	638,0000
nemška marka	690,0000	716,0000
italijanska lira	0,7180	0,7580
danska krona	176,5000	183,5000
norveška krona	159,5000	166,5000
švedska krona	148,5000	155,5000
finska marka	211,5000	221,5000
portugalski escudo	6,7000	7,1000
španska peseta	8,3500	8,8500
japonski jen	11,0000	11,4000
slovenski tolar	-	-
hrvaški dinar	-	-
| Tečaj velja za 100 enot, pri prvih treh pa za 1 enoto valute.		
Petek, 20. maja 1994
PROSTI ČAS IN RAZVEDRILO

POTOPIS
IZLET ZA KONEC TEDNA
Neponovljivi vtisi o deželi ob Nilu (4)
Otrokovo prošnjo za bakšiš je treba uslišati
Ušesa parajoči molitveni klici mujezinov, ki se navsezgodaj razlegajo iz vitkih minaretov, se mešajo s hrupom kaotičnega prometa in moderno glasbo, tako arabsko kot tudi zahodnjaško.
Na ulicah srečuješ domačine, oblečene po najnovejši evropski modi, še veC pa jih nosi tradicionalno dolgo obleko - gala-bejo. Veliko žensk ima odkrit le obraz, lase pa pokriva skrbno zavezana ruta. Dekleta nosijo svetlejše obleke in rute, mnoge poročene ženske pa so oblečene v Cmo, kar izkazuje odrekanje od življenjskih radosti in popolno posvečenost družini.
Nebotičniki in hišice iz ilovice
Velike poslovne zgradbe in razkošni hoteli za premožne tujce v strogem centru kipijo v nebo in se šopirijo nad ulicami, vedno polnimi hupajočih vozil ter sem in tja pohlevnih osličkov, ki še vedno trmasto kljubujejo kaotični pločevinasti reki.
Nedaleč iz mestnega središča pa že lahko naletiš na improvizirana bivališča, ilnate hiške in blatne ulice revnejših predelov, ki se širijo v neskončna predmestja. Prav tu se tkejo žalostne usode premnogih, ki se v upanju na boljše življenje zgrinjajo v milijonsko mesto. Toda zgolj pridne roke še zdaleč niso dovolj za preživetje, zato se sanje mnogih kmalu razblinijo v bedi in obupu zasilnih bivališč.
Izvirni črnograditelji
Tisti, ki živijo v revnih, preprostih zidanih blokih so lahko srečni, Čeprav
niso grajeni najtrdneje, kar se je pokazalo v sicer ne posebno moCnem, a žal katastrofalnem potresu leta 1992. Stanovanjske zgradbe, ki jih zgradijo, puščajo na vrhu nedokončane, da jih lahko po potrebi nadgrajujejo v nedogled.
Mestne oblasti si z visokimi kaznimi zaman prizadevajo ustaviti takšne divje gradnje. Toda tudi pogoste nesreče, ko se podre cel blok brez kakšnega vidnega razloga in pod seboj pokoplje stanovalce, jih ne odvrnejo od cenenega načina gradnje zelo iskanih stanovanj.
Bakšiš ali kamenje
Obisk najrevnejših predelov Kaira zna biti tudi neprijetna izkušnja, saj domačini niso preveč navdušeni nad zablodelimi turisti, ki iščejo »tarCe« za svoje fotografske aparate, ki pogosto stanejo veC, kot zasluži revni Egipčan v nekaj letih.
Prav lahko se ti primeri, da otroci meCejo kamenje za teboj. Včasih kar tako - za zabavo, pogosteje pa, Ce ne uslišiš njihove veCne prošnje za »bakšiš« (napitnino). S tem pa ne prosijo le za denar. Zadovoljni so tudi z bonbonom, Čokolado, kemičnim svinčnikom ali kakšno podobno drobnarijo.
Zviti trgovci ne grešijo
Ne glede na boljše ali slabše življenjske razmere in grozeči islamski fundamentalizem pa so povprečni Egipčani pošteni, prijazni in dobrodušno gostoljubni ljudje. Kraje so precej redke, najbrž že zaradi vere, in edina preva-
ra, na katero lahko pogosto naletite, je, da skušajo tujcem vsako stvar prodati nekajkrat dražje, kot je v resnici vredna. Seveda je to po njihovem le umetnost trgovanja ... in deloma imajo celo prav!
Mogočne priče preteklosti
Kairo in Egipt običajno vsakdo najprej poveže s piramidami. Mogočne priče preteklosti na robu velikega mesta prav zato vsak dan oblegajo množice turistov in raznih me-šetarjev, tako da se težko pričakovano srečanje s piramidami običajno spremeni v neodločen beg pred vsiljivimi trgovci in lastniki vseh mogočih jezdnih živali. Slednji pravzaprav nudijo kar dostojno rešitev, saj si na kameljem hrbtu »varen« pred tečnimi prodajalci in se lahko v miru posvetiš občudovanju ene najmogočnejših stvaritev Človeštva.
Keopsova piramida
NajveC pogledov gotovo pritegne mogočna, 137 metrov visoka Keopsova piramida, ki so jo dogradili leta 2690 pr. n. š.
V skalo pod piramido je izklesana nedokončana pogrebna soba. Približno
2.500.000	kamnitih blokov, povprečno težkih
2,5	tone, je bilo potrebnih za velikansko grobnico. Ogromne količine materiala so pripeljali iz kamnolomov na drugi strani Nila.
Množica matematikov, kamnosekov, zidarjev, nadzornikov in sužnjev jo je gradila veC kot 25 let!
Igor Fabjan (se nadaljuje)
Gorska pomlad nad Bohinjskim jezerom a
Na Komni so možni prijetni sprehodi po ne prestrmih poteh
Na severovzhodu se dvigujejo vrhovi okoli Triglava, izredno lep pogled je na bližnje grebene nad dolino Triglavskih jezer. Na zahodu se razširja pla-notasta pokrajina Komne, ki jo proti jugovzhodu ograjujejo vrhovi grebena spodnjih bohinjskih gora.
Z bližnjih vrhov je Komna drugačna
Ce zlezemo na kakšen lahko dostopen vrh, ki je že skoraj izgubil snežno odejo, npr. na 2003 metre visoko Lanževico nad sedlom Vratca, se pod nami razširja še drugačna podoba Komne. Kot da bi zrli na velikanske okamenele valove, se pod nami razširjajo skladi valovite planote, ki je bila nekoč pod morsko gladino, tako kot ves naš preostali gorski svet.
Pot proti Vratcem je tudi ena »klasičnih« na Komni, ki se s sedla spusti proti Krnskemu jezeru. Ker na strmih pobočjih pod sedlom še vedno leži sneg, potrebujemo za vzpon dobre planinske Čevlje, smučarske palice tudi niso odveč, pazljivost pa sploh ne.
Z Lanževice v maju smučajo le še najbolj zagnani
Komna nudi tudi nekaj sprehajalnih možnosti in uživanje med prijetno hojo po ne prestrmih poteh. Od doma se odpravimo proti Spodnji Komni in do opuščene planine GovnjaC, od bližnje Koce pod Bogatinom pa zavijemo proti Lepi Komni. Povsod nas
bodo ob poteh spremljale prve gorske rože, ob katerih se bodo morda topili še zadnji ostanki snega.
Ce nas planotasti svet sredi gora ne oCara do te mere, da se za nekaj dni naselimo v njem, se v dolino vrnemo po isti poti, daljše hoje željni pa
lahko izberejo pot mito0 Črnega jezera in cez marCo v dolino (dobi1 dve mi) ali celo do KoCe pri Triglavskih jezerih (' dve uri in pol), od taiB skozi Lopucniško dolin0 do Črnega jezera in v d°' lino kot prej (dve mi).
Dario Cortese (Konec)
PODLISTEK / ORGLE
Skladnost vrhunske tehnike in umetniškega navdiha <9,
\/ 79. stoletju so baročne orgle zamenjali romantični monstrumi
Petmanualni igralnik je pri mehaničnih orglah zelo redek. Zaradi zapletene izpeljave vodil in povezav je bilo na take orgle zelo naporno igrati
Kljub omejenim možnostim se je z gradnjo orgel v naših krajih ves Cas ukvarjalo veliko mojstrov. Imena Križman, KuCera, Kunat, OtoniC, Rumpel, Malahovsky, Mandlin, Naraks, GoršiC, Brandl, Zupan, Milavec in Jenko so samo nekatera iz dolge vrste bolj ali manj uspešnih.
Posnemanje zvoka orkestra
V devetnajstem stoletju je tehnični napredek pogojeval spremembe pri gradnji orgel, obenem pa se je spreminjal tudi okus in namesto bleščavih baročnih, mehaničnih mojstrovin so postavljali mogočne monstrume, ki so skušali posnemati zvok orkestra - orgle, ki jih
imenujemo romantične. Ta razvoj je trajal z vsemi mogočimi variantami v nemški, francoski in angleški tradiciji tja do let po drugi svetovni vojni.
Tedaj je skokovit razvoj elktroakusticnih aparatur, elektronskih in kasneje računalniško krmiljenih generatorjev in posrednikov zvoka prizadevanja orglarjev, da bi posnemali zvok simfoničnega orkestra, postavil na stranski tir. Do meja popolnosti so to nalogo zmogli računalniki. Orgle so ponovno našle svojo lastno, neponovljivo identiteto, svoje značilno zvokovno bogastvo in nedosegljivo briljanco.
Orglarji ne eksperimentirajo veC, ampak so se posvetili kvaliteti in po-
polnosti, ki sloni na izkušnjah stoletij, pri Čemer, seveda, pridno in smiselno uporabljajo nova spoznanja, nove materiale in izkušnje.
V Sloveniji, ki jo je ob koncu druge svetovne vojne doletel dolgoletni moratorij na področju or-glarstva, se plemenita obrt orglarstva ponovno razvija. Kot vedno pomenijo tudi danes temelj in jamstvo kvalitete zasebne delavnice. Zlasti delavnica v Rogaški Slatini, ki dokazuje svoje mojstrstvo z novimi orglami v župnijski cerkvi v Murski soboti, v Cerknem in še kje, vliva optimizem in upravičuje pričakovanja, da je orglarstvo na Slovenskem v ponovnem vzponu.
Poglejmo si za konec še dvoje orgel v Sloveniji. Prve so v ljubljanski stolnici in predstavljajo romantično varianto, druge pa krasijo dvorano Cankarjevega doma, prav tako v Ljubljani, in so predstavnik modernega koncepta v gradnji orgel.
Ljubljanska stolnica sv. Nikolaja, kakršna stoji danes, je bila zgrajena leta 1707. V razkošni zgradbi, ki kaže italijanski vpliv, so bile orgle že od začetka. Te, ki danes krasijo kor, je v letih 1911 in 1912 postavil ljubljanski orglarski mojster Ivan Milavec. Imajo 52 registrov in tipično romantično dispozicijo, sestavo registrov, v katerih prevladujejo barve godal.
A. L. (Se nadaljuje)
PROSTI ČAS IN RAZVEDRILO
Petek, 20. maja 1994
IZ STARIH ČASNIKOV
LABIRINT ZNANJA
Pisano potomstvo Napoleona Bonaparteja
Revija Življenje in svet je leta 1930 pisala o njegovi »nezakonski« vnukinji
Zakonska zveza si kot Pravno urejena zivljenj-,a skupnost med mo-n . 1 ui žensko ze stoletja
Prizadeva narediti ta manj kaotičen. In kar obstajajo pred bo-8°m in pred družbo izgo-v°rjene obljube o večni ^estobi in ljubezni, ob-s ajajo tudi tisti, ki oblju-e’izračune v omamni ^Hjjmiljenosti, kmalu po-
Presustvo so poznali Ze 0(i nekdaj, kot nekakšna ?Ve^a stalnica pa se pojavljajo v vseh zgodovin-skih obdobjih vzporedno 2 zakonsko zvezo tudi nezakonski otroci. Otroci ,°rej, ki so se, se še vedno m se bodo tudi v bodoCe rojevali v ta svet recimo zaradi velike, prepovedane ljubezni ali preprosto zaradi trenutne človeko-
ve slabosti. Tovrstne slabosti ali morda velike ljubezni je poznal Napoleon Bonaparte.
V Ajacciu na Korziki rojeni francoski cesar Napoleon L, ki je v prvih letih 19. stoletja dosegel prevlado v Evropi, je bil poročen dvakrat. Po ločitvi od Josephine Beauhar-nais je obljubil zvestobo Mariji Luizi, hčerki avstrijskega cesarja Franca I. in Marije Terezije. Ni pa bil Napoleon I. samo »strasten« vojskovodja in pohtik ampak očitno tudi ljubimec. Poleg zakonskega otroka z Mario Lui-zo je obdaril z otroci še kar nekaj evropskih dam. O »nezakonski« vnukinji Napoleona Bonaparteja je leta 1930 pisala ilustrirana slovenska revija Življenje in svet.
V mali hišici pariškega predmestja Stains, piše novinar v prispevku pod naslovom Napoleonova vnukinja, živi stara dama, madame Mesnard-Leon, ki je edina še živeča potomka Napoleona I. Veliki Korzičan, kot ga imenuje avtor, je imel enega samega moškega zakonskega potomca, vojvodo Reichstadtskega, ki je bil sin avstrijske princese Marije Luize.
Znano pa je, da je imel Napoleon Bonaparte več nezakonskih otrok. Poleg grofa Walewskega, sina svoje poljske ljubice Walewske, ki je menila, da bo s to ljubeznijo rešila svojo domovino, je imel tudi sina Leona, ki je bil sad odnosov z Eleo-noro de la Plaigne. Rodil se je v Parizu in je oče go-
spe Mesnard-Leon. Vsesplošno naj bi bila znana Leonova življenjska nezmernost in pustolov-skost. Svoj živ dan se namreč ni lotil resnega dela in je živel od podpore Napoleonove rodbine, ki ji je bil, kot navaja časnikar, v veliko breme.
Ponos in zavest, da je Napoleonov sin, ga je večkrat spravila v hude spore z ostalimi »Napole-onidi«, predvsem z grofom Walewskim. Le-ta je bil pod Napoleonom III. francoski zunanji minister. Oba Napoleonova sinova sta vrsto let živela v velikem sovraštvu. Ko je Leon umrl, je zapustil iz zakona z neko nepomembno francosko meščanko hčer, ki je vzela za moža monsieurja Mesnarda; ta hči se danes, torej leta
1930, piše Mesnard-Leon.
Čudno se zdi, razmišlja pisec, Ce človek sliši, da je Napoleonova vnukinja še pri življenju. Svojega cesarskega deda vsekakor ni poznala, lahko beremo dalje, kajti, ko je prišla na svet v petdesetih letih minulega stoletja, je bil Napoleon že kakih trideset let mrtev. Dejstvo je torej, ugotavlja poročevalec, da ta Napoleonova potomka še živi in, da ima hčer, ki ima zopet hčer.
»Babica, mati in dete so zelo skromna družinica in žive v Stainsu, kjer priča samo napoleonski grb na vratih, kakšnega rodu je v hiši bivajoča rodovina,« zaključuje svojo pripoved novinar revije Življenje in svet.
Marjeta Smolnikar
Kviz »Labirint znanja« je na sporedu vsak torek od 20. do 21.30 na valovih Radia Glas Ljubljane (100.2 in 99.5 MHz), v njem pa lahko sodelujete le s prijavnico, ki jo objavljamo na tej strani.
Izpolnite prijavnico, jo izrežite in nalepite na dopisnico oziroma dajte v kuverto ter pošljite na naslov RGL, Kopitarjeva 6, Ljubljana. Ce boste izžrebani, se bo v torek zveCer pri vas oglasil telefon in nežni glasek bo rekel: »Halo, tukaj Labirint znanja...«. In potem boste odgovarjali na lahka in težka vprašanja, ki jih zastavljata Alenka Sivka in Tomaž Sršen. Pravilni odgovori pa prinašajo Čeden kupCek denarja...
m m
Ime in priimek;.
Telefonska številka; Naslov:___________
Glasbena želja;
Prijavnico pošljite na naslov:
RGL, Kopitarjeva 6, Ljubljana, za LABIRINT ZNANJA
Horoskop
zapisal B. R. K.
*S.
OVEN 21.3. - 20.4.: Znašli se boste sredi kaosa. Najprej boste begali naokoli, nato pa glasno zarobantili zaradi nesposobnosti podrejenih, ki naj bi vam namerno zmešali štrene.
BIK 21.4 - 20.5.: Nekoga boste zabodli s tako ostrim pogledom, da se mu bodo razprle zenice. Ko ga boste zadeli se s pikro besedo, se mu bodo razprla še usta. Kakšna lepota!
DVOJČKA 21. S. • 21.6.: Instinktivno se boste izogibali hrani in pijači, ki vam ne bo dišala in id bi lahko prizadela vaše občutljivo grlo. Ubogajte ta cut!
•
RAK 22.6. - 22. 7.: Odslej si ne boste več postavljali tako silnih žalitev in ne boste se vec Čutili tako zelo krive, če vam zastavljeno ne bo docela uspelo.
LEV 23. 7. - 23.8.: Nekdo, ki mu bo vaša sprememba deveta vas, vas bo želel videti take kot ste bili - vendar se ne boste več mogli vračati. Niti se ne boste hoteli.
DEVICA 24 8. • 22.9.: Združili boste moči z dobronamernimi pomočniki. S skupnim naporom vam bo že kmalu uspelo najti nit, s katero boste lahko zaceli razpletati klopčic.
TEHTNICA 23. 9. - 22. TO.: Čeprav vaše počutje ne bo ravno najboljše, boste vendarle nenavadno prizadevno pozorni do bližnjih in daljnih - no, morda pa prav zato.
ŠKORPIJON 23.10. - 22. Tl.: Ker vam bo na
delovnem mestu teklo kot po maslu, si ne boste preveč belili las, ko se boste tu in tam zapletli v kakšen nežen medosebni vozel.
STRELEC 23.11. - 21.12.: Obdobje, ko je vse skupaj stalo na mestu, je mimo. Začelo se vam bo rojevati morje novih idej za polepšanje razvlečenega prostora, imenovanega prihodnost.
KOZOROG 22. 12. - 20.1.: Ce se boste oprli na svoje sposobnosti in premagali občutek manjvrednosti, vam bo zagotovo uspelo. Postali boste središče celotnega vesolja.
VODNAR 21. 1. -19. 2.: Sijali boste od dobrega razpoloženja. Iz vas se bo oglasil optimist, ki na težave gleda najmanj z razumevanjem, ce ze ne z dobrodošlico.
RIBI 20.2. - 20.3.: Ce si želite dokazati stopnjo naklonjenosti drugih, bo najbolje, da k njim pristopite brez predsodkov; tedaj boste dojeli, da vas imajo prav vsi radi.
KRIŽANKA
Vodoravno:
1.južnoameriška travna ravnina brez drevja in z redkim grmovjem, 6. izraelska luka, 9. francoski skladatelj (Jacques), 10. eden, 11. zemlja, 12. klimakterij, 13. španski rt v Sredozemlju, 14. rimski vojskovodja in državnik, ki je leta 451. pr. n. št. premagal Atilo, 15. začetnici češkega verskega reformatorja Husa, 16. tipalka, 17. švicarski kanton z glavnim mestom Aarau, 19. pripadnik naroda v Kambodži, 20. glavno mesto afriške države ob Gvinejskem zalivu, 24. puša z oljem za mazanje, 26. nekdanji hrvaški košarkar (Petar), 29. starejši Citroenov avto, 30. nacija, 31. orodje žanjic, 32. prvi moški, 33. brezbarvna tekočina, ki se uporablja kot sredstvo za omamljanje, 34. nekdanji pakistanski predsednik (Zia), 35. ameriška filmska igralka (Sharon), 36. umetnost (latinsko), 37. grška filmska igralka (Irene).
Navpično:
1. stožec pri pipi, pipnik, 2. praoče Judov po bibliji, 3. živalski mehki deli, ki rabijo za človeško prehrano, 4. namizno pregrinjalo, 5. arabski žrebec, 6. antični naziv za krepost, 7. slovensko visokogorsko smučišče, 8. otok Čarovnice Kirke v grški mitologiji, 12. velik red žuželk, 14. Marijina mati, 16. strokovnjak za poljedelstvo, 18. kemijski znak za renij, 21. osebni zaimek, 22. bolezen z dolgotrajnimi napadi glavobola, 23. hitri vlak, 25. sintetično halucinogeno mamilo, 26. sinova žena, 27. nekdanji madžarski politik (Janos), 28. mejna reka med Iranom in Azerbajdžanom, 31. oznaka v brzojavih, ki nadomešča piko, 33. grška črka, 35. kratica za svetovno prvenstvo.
1	2	3	4	5		6	7	8
9						10		
11				•	12			
13			•	14				
15		•	16					
17		18						
19				•	20	21	22	23
			24	25				
26	27	28				•	29	
30					•	31		
32				•	33			
34				35				
36				37				
'sedej ‘sre ‘guo^g ‘5[eh Teja ‘urepv ‘drs ‘poreu ‘go ‘isumfg ‘gulijo ‘auioq ‘iour>{ ‘neSrev ‘Euopie ‘h( ‘(pav ‘oejq ‘euaui psid ‘(bi praqi ‘e>{v ‘Bdured :oiiAeiopoA
ABJJSTH
Danes goduje
Bernard Sienski
Bernardina Sionskega so nekdaj zelo častili tudi na naših tleh. V 15. stoletju je namreč veljal za največjega govornika in spokorniškega pridigarja v takratni cerkvi ter za zelo uspešnega obnovitelja krščanskega reda v družbi. Njegov kip, ki ga lahko prepoznamo po frančiškanski redovni obleki in napisu IHS na plošči, še danes stoji v marsikateri cerkvi.
Rodil se je leta 1380 blizu Siene. Njegov oče je bil prvi mož takratne republike Siene, zato je bil deležen prvovrstne vzgoje in izobrazbe. Ko je doštudiral pravo, je pristopil k dobrodelni bratovščini za pomoč ubogim. Kasneje se pridružil frančiškanom, leta 1402 pa je vse premoženje razdal revežem in postal duhovnik.
Leta 1417 je postal vikar toskanske province. Preselil se je v Fiesole, kjer je zaslovel kot izjemen pridigar. Večkrat je prepotoval severno Italijo in dosegel toliko spreobrnjenj, da so morali priti duhovniki od blizu in daleč, da so mogli spovedati in obhajati vso množico. Dosegel je, da so mu revni povsem zaupali, bogati pa spoštljivo upoštevali zahteve, s katerim je vzdramil njihovo vest.
Sveti Bernardin je z velikim uspehom širil tudi strožjo disciplino v samostanih svojega reda. Njihovo število se je v nekaj letih kar podeseterilo. Vzgojil je tudi več učencev, ki so nadaljevali njegovo reformatorsko delo.
Umrl je 20. maja leta 1444 na poti v Aquilo, kjer je tudi pokopan.	(Vir: Leto svetnikov)
ŠAH
a ii c tl e f g h
Karpov - Beljavski / Linares 1994
Črni skakač je vzel “zastrupljenega” belega kmeta na polju a4 in že razmišlja o vrnitvi preko polja b6. Toda Karpov, ki je na potezi, ima skrito potezo in črni nima več zadovoljive obrambe.
Tudi z majhnimi kombinacijami se odlikujejo veliki ša-histi!
Rešitev naloge
Velemojster Karpov je s tiho, vendar moCno potezo
1.	Db3! razorožil črnega skakača. Beli brani trdnjavo na polju dl in na morebitni umik skakača l...Sb6 vpad belega s potezo 2.Sc6! Dc7 3.Lf4 in beli je v materialni prednosti. Beljavski je v partiji odigral l...Db6 in se po
2.	e3 vdal, saj je izgubil skakača na polju a4!	S. K.
Pisalo se je leto 1349
Sprejet
»Dušanov zakonik«
Srbija, ena od republik nekdanje Jugoslavije, je nastala na delu ozemlja nekdanje Kraljevine Srbije. Slovanska plemena z območja Donave so to ozemlje v 7. stol. dobila od Grkov in romaniziranega prebivalstva. Prva srbska država Raška, ki jo je v 10. stol. ogrožala •Bolgarija, je morala sprejeti zaščito bizantinskega cesarstva, njeno tekmico Zeto pa je podpirala Dua-listicna bogomilska herezija. ki je kasneje zanetila spor med obema velikima krščanskima cerkvama, dokončno pa je bil rešen s sprejemom pravoslavne vere. Pod vladavino Stefana Dušana (1331 - 55) so kodificirali zakonik in regulirali položaj podložnikov. Zakonik, sprejet 21. maja 1349 na Saboru (imenovan Dušanov zakonik), sodi med najvažnejše pravne dokumente fevdalne Srbije. Stefan Dušan (1308 - 1355) je v zgodovini Srbije zapisan kot najveCji vladar srednjeveške Srbije, ki je leta 1331 odstavil svojega oCeta in se leta 1345 okronal za carja Srbov in Grkov. Zaradi zakonske zveze je nadzoroval tudi Bolgarijo. Bojeval se je z bizantinskim cesarstvom in pridobil Makedonijo, Albanijo in velik del Grčije. Dušanovi dosežki so bili kratkotrajni, saj njegov sin Uroš zaradi vdora Turkov in notranjih trenj ni mogel ohraniti srbsko-grške države.
PREBLISK
Vladar je kot čoln in ljudstvo kot voda: lahko ga nosi, lahko pa tudi potopi.
Kitajska modrost
Petek, 20. maja 1994
VREME - ZANIMIVOSTI - NOVICE
EVROPA /OBLAČNO IN NESTALNO
ALPE JADRAN /SUHO IN TOPLEJE
Vremenska slika:
Nad Evropo je Se vedno obširno , a plitvo območje nizkega zračnega pritiska. V višinah doteka k nam spet toplejši zrak. Oslabljena hladna fronta bo dosegla zahodne Alpe, z obrobjem bo vplivala na vreme na zahodu naše države. Podatke posreduje Hidrometereološki zavod Slovenije.
▼
hladna
fronta
okluzija
C A
srediSCe srediSCe ciklona anticiklona

pod 10%
4 *
pod 5
44 **
10-30%
50-80%
O
nad 80%
VETER
t
5-10 m/s
t
nad 10 m/s
5-10
AAA -fr-fr*
sf 'T' 'V'
10-30
#099 -T* -T' 'T' 'T'
30-60
AAA 'k 'k'k
AAA ***
nad 60
NEVIHTE

MEGLA
DOLŽINA DNEVA
€ (g) S
Sonce bo vzšlo ob 04.24 in zašlo ob 19.33. Dan bo dolg 15 ur in 9 minuti. Luna bo vzšla ob 13.56 in zaSla ob 1.21.
Podatki zadevajo sončno uro, tako da je v poletnem času treba upoštevati enourni zamik.
TEMPERATURE REK
Mura (G. Radgona)	13,8°C
Sava (Radovljica)	9,8°C
Sava (Šentjakob)	NP°C
Sava (Radeče)	18,20C
Savinja (Laško)	16,4°C
Ljubljanica (Moste)	14,0°C
Bistrica (Sodražica)	NP°C
Sora (Suha)	12,TC
Iška	10,7°C
PLIMOVANJE
Danes: ob 1.21 najnizje -27 cm, ob 7.02 najvisje 10 cm, ob 12.28 najnizje -24 cm, ob 19.09 najvisje 45 cm.
Jutri: ob 2.02 najnizje -39 cm, ob 8.03 najvisje 17 cm, ob 13.25 najnižje -25 cm, ob 18.49 najvisje 51 cm.
RAZMERE NA CESTAH
Ceste po Sloveniji so zaradi padavin mokre in spolzke, vendar promet tako v notranjosti kot tudi na mejnih prehodih poteka tekoče in brez zastojev. Izjema je mejni prehod Dolga vas, kjer morajo vozniki tovornih vozil pri izstopu iz države Čakati do 6 ur.
Slovenija:	Sosednje pokrajine:
Zmerno do pretežno oblačno Zmerno oblačno bo. Na ob-bo. Pihal bo jugozahodnik, močju Alp bodo popoldne Najvišje dnevne temperature krajevne plohe. Pihal bo jugo-bodo od 19 do 24 °	zahodni veter.
V Sloveniji:	Obeti:
Prevladovalo bo sončno vre- V nedeljo bo sončno in zelo me, v zahodnih krajih bo toplo, zmerno do pretežno oblačno. Možen rahel dež.
TEMPERATURE	
ALPE JADRAN	
včeraj ob 8. in ob 14. uri	
UUBUANA		13/14
TRST		16/17
CELOVEC		12/14
BRNIK		12/14
MARIBOR		12/16
CEUE		13/16
NOVO MESTO		14/18
NOVA GORICA..	13/16
MUR. SOBOTA		14/17
PORTOROŽ		15/18
POSTOJNA		12/13
ILIRSKA BISTRICA.	12/-
KOČEVJE		13/15
CRNOMEU	-	13/18
SLOV. GRADEC..	11/15
BOVEC		7'
RATEČE		9/H
VOGEL	-	5/6
KREDARICA		-1/0
VIDEM		-/17
GRADEC		12/16
MONOŠTER		14/15
ZAGREB		-/20
REKA		-/'
TEMPERATURE	
PO EVROPI	
včeraj ob 8. in ob 14. uri	
HELSINKI		-1/12
STOCKHOLM		0/12
MOSKVA		9/20
BERLIN		12/22
VARŠAVA		15/24
LONDON		5/15
AMSTERDAM		6/14
BRUSELJ		9/18
PARIZ		10/18
DUNAJ		14/28
ZORICI ‘		10/16
ŽENEVA		11/14
RIM		15/24
MltAN		13/18
BEOGRAD		15/31
BARCELONA		13/25
ISTAMBUL		18/28
MADRID		11/19
LIZBONA		14/19
ATENE		17/25
BUCAREST		14/34
MALTA		16/26
PRAGA		14/23
SVET / SLIKA PRI SLIKI...ZGODBA PRI ZGODBI...PA ŠE RES JE
Astronomska vsota za diamant
ŽENEVA - Na predsinočnji dražbi v Ženevi so južnoafriški diamant Jonker št. 2 prodali nekemu »evropskemu zbiratelju« za astronomsko vsoto 2.863.500 švicarskih frankov (približno 1.900.000 ameriških dolarjev). Diamant, ki tehta 40,46 karata, je bil del kolekcije draguljev pevke Helene Beaumont, ki je bila na Sinji obali znana v obdobju med dvema vojnama. Poleg te astronomske prodaje pa je treba povedati, da so pri Sothebyju predsi-nočnjim prodali še druge dragocenosti, tako da so unovčili kar 35.305.190 švicarskih frankov. Neki drug diamant
sinjega odseva in hruškaste oblike, ki tehta 15,28 karata, so prodali za
2.315.500	švicarskih frankov. Smaragdno in diamantno ogrlico iz leta 1935 so prodali za 1.653.500 švicarskih frankov. Van Cleefovo zapestnico (prav tako iz leta 1935) so prodali za
993.500	frankov, za ogrlico iz rubinov in diamantov iz istega obdobja, ki jo je prav tako izdelal van Cleef, so unovčili za 905.500 frankov. Manj so prejeli za druge dragocenosti, prstane in zapestnice z dragim kamenjem. Cena se je namreč sukala od 500 do 900 švicarskih frankov.
Beli aligator
V živalskem vrtu v Riverbanku pri Columbii v Severni Karolini imajo enega od 18 belih ameriških aligatorjev, ki naj bi s svojimi sinjimi oCmi prinašal srečo. (Telefoto AP)
Prvi biotehnološki paradižniki iz ZDA
Sibirska
sekta
MOSKVA - Sergej Dorop je res naredil kariero v zadnjih mesecih. Do pred kratkim je bil policaj v nekem sibirskem mestecu in marsikdo se ga spo-minja kot ljubitelja vodke. Potem je napisal knjigo Testament, ki sicer ni imela prodornega uspeha, pripeljala pa mu je prve privržence in tako se je prelevil v jasnovidca, utelešenje božje besede na zemlji: postal je pater Visarion. Trenutno lahko računa na 500 privržencev, nekateri od teh so prodali hišo v Moskvi ali v St. Peterburgu in se preselili v Sibirijo, kjer so kupih manjše stanovanje, razliko pa položili v blagajno bratovščine, saj denarja ne potrebujejo, trdi pater Visarion.
Ce ga ne potrebujejo verniki, pa ga gotovo potrebuje prosvetljeni vodja Visarion, ki se je pravkar odpravil na daljšo turnejo po Izraelu, Egiptu, Cipru in Italiji, kjer naj bi prepričal ljudi, da sveto mesto ni več Jeruzalem, temveč njegovo malo sibirsko mestece. Moskovska Tribuna sicer ironizira in trdi, da je potovanju patra Visarionova najbrž botrovala želja po toplih mediteranskih plažah.
Maščevanje nad strogim učiteljem
WASHINGTON - Prazahteven in prestrog ameriški učitelj je preživel težke trenutke, ko ga je 9-letna učenka in drugih deset otrok z neke čikaške osnovne šole obtožilo, da jih spolno nadleguje. »Vsakemu bom dala dolar, če boste z mano obtožih učitelja Thomsona,« je maščevalno dekletce predlagalo součencem. Alberta Thomsona so takoj odslovili, šele kasnejša policijska preiskava je ugotovila, da je šlo za pravo zaroto skupine učencev.
WASHINGTON - Ameriška državna ustanova EDA, ki nadzoruje neoporečnost hrane in zdravil. je včeraj določila, da so genetsko manipulirani paradižniki zdravi kot naravni in jih torej lahko brez omejitev prodajajo. Pradižniki »flavr savr« (na slik1 Ap), ki jih »prideluje« podjetje Calgene iz kalifornijskega Davisa, dozorijo v krajšem času tako glede zunanjega videza kot okusa. Biotehnološki paradižnik so nasprotniki že prekrstili v »frankentomato« (frankensteinski paradižnik) in napovedujejo, da ga bodo bojkotirali.