Ustavna preobrazba in KS
Vse prepogosto ugotavljamo, da je samoupravljanje v krajevnih skupnostih na blstveno nižji stopnji, kot samoupravljanje v delovnih organizacijah, zato so družbenopolltični forumi tudi začeli s programom za nadaljnjo samoupravno preobrazbo in preobllkovanje krajevnih skupnosti, kakor nam to omogoča ustava in pozitivna zakonodaja. Vse prevečkrat se natnreč dogaja, da na videz formalno pravo samoupravljanje nl nujno tudi resntčnl predstavnlkželja in hotenj krajanov. Naloga akcljskih odborov za preobrazbo in s tem vseh pozltivnlh družbenih sil, sploh pa družbenopolltlčnih organizacij, je osveščanje krajanov o nujnosti in smotrnosti sprememb in prikazovanje vsega pozltivnega, kar naj bi te prinesle s seboj. S tem naj bi se vključll v razgovore kar najširšl krog občanov.
Smiselnost predvsem pro-storskega preoblikovanja, kar se ponekod le preveč poudar-ja, pozabljajo pa se druge obli-ke, je le takrat, ko manjše kra-jevne skupnosti omogočajo občanom boljše uresničeva-nje svojih interesov in zado-voljevanje svojih potreb. Pri dosedanjih razpravah je vča-sih dokaj nepričakovano odjeknilo dejstvo, da nam, po-sebno po starih krajevnih skupnostih, manjka ljudi, ker se mladi izseljujejo, stari umi-rajo, itd., tako, da so marsikje nuja bližnje nadomestne voli-tve. To je povezano z vse več-jim deležem poslovnih pro-storov v stanovanjskih povr-šinah ter onemogočanjem gradnje podstrešnih stano-vanj, ki bi privabila mlade.
Dokaj malo je bilo storjene-ga tudi v zvezi z bodočim (sa-mo)financiranjem krajevnih skupnosti.
Cilji in smotri preoblikova-nja so znani: delovnim ljudem in krajanom je treba zagotovi-ti popolnejše in demokratič-nejše uTCljavljanje svojih pja-vic breat posrednikov ter jim tako humanizirati medčlove-ške odnose pa tudi okolje. To pa je stalen proces in ne le enkratna akcija, saj se bomo le tako lahko približali Marxo-vemu pojmovanju dealineaci-je in osvoboditve človeka, kar je tudi končni cilj naše družbe.
O tem, kaj kanijo storiti v naših krajevnih skupnostih, smo povprašali predsednike odborov za to področje, ki de-lujejo v KS:
Ljnbo Jovan, KS Ajdov-šeina
pa jih bomo morali zaradi na-glice samL
Krajevne skupnosti kot de-lovne organizacije nimajo svojih samoupravnih aktov. Te odnose naj bi z akti uredila občina, enotno za vse KS, vsaj v tistih delih, kjer je to mogo-če in ne preveč specifično. Danes pa se dogaja, da mnogi zaposleni delavci v »upravi« krajevne skupnosti opravljajo neustrezna dela, pa tudi odgo-vornost ni opredeljena, kar je tudi ovira samoupravnemu razvoju krajevne skupnosti. Glede vsebinskega preobliko-vanja pa naj povem, da je predlog smernic, ki smo jih z razgovori izdelali, tik pred izi-dom, nato pa bo šel v javno razpravo in potrditev sveta KS.
Potreb po teritorialni razde-litvi sedaj ni, oziroma so vse manjše, saj nam število prebi-valstva usiha po 4 odstotke letno, predvsem na račun iz-seljevanja mladih ljudi in gradnje novih poslovnih pro-storov in uradov, po drugi strani pa nova gradnja ni mo-goča. Edini problem je Pod-turn, ki je od KS ločen s cesto in železnico in gravitira na na-šo KS in Gradišče. Tu bi mo-rali skleniti skupni dogovor, kakor tudi o tivolskem ribni-ku. Mislim, da bo razprava po-kazala še kaj novega in po-trebnega.«
Peter Mandelc, predsednik KK SZDL v KS Prule nam je povedal naslednje:
»Naša krajevna skupnost je zelo specifična. Teritorialno je zaokrožena in enovita, zdru-ženega dela je pri nas malo, več pa je zavodov in ustanov.
Z akcijo NNNP smo imeli zares obilo dela in se zato ni-smo dovolj posvetili preobra-zbi in " preosnovi krajevne skupnosti, vendar bi bilo na-pak, če bi rekel, da na tem nismo delali. Res pa je tudi, da je bil čas za pripravo na javno razpravo o preobrazbi morda malo neprimeren, saj se je začelo še poleti, in kljub temu da je sodelovanje kraja-nov v organih krajevne skup-nosti dobro, smo bili večkrat nesklepčni. Dogaja pa se tudi, da ne dobivamo pravočasno materiala, pa se pri izvajanju preveč hiti. Kljub temu smo se v krajevni konferenci več-
•NaSo krajevno skupnost bomo verjetno preoblikovali tako ustavno kot tudi vsebin-sko in tematsko. O tem je že večkrat razpravljal tako akcij-ski odbor kot tudi predsed-stvo krajevne konference SZDL in obsežno delo je bilo opravljeno do drugega kroga razgovorov. Ugotovili smo med drugim, da je delegatski sistem oslabel, ker se je veliko ljudi odselilo ali pa so umrli in podobno, tako da v skupščini krajevne skupnosti manjka že več kot polovica delegatov, enako pa je tudi po SIS. Nuj-no je organizirati nadomestne volitve, za katere se govori, da bo skrb prevzela občina, ali
6/DOGOVOm
krat sestali, prav tako pa so se tudi aktivi družbenopolitič-nih organizacij in v kratkem bo seja, posvečena predvsem preoblikovanju in preobrazbi krajevne skupnosti. Mislim, da smo do slej pokazali dovolj smernic, da bi lahko KK se-stavila konkretne predloge. 2al nas tarejo tudi kadrovski problemi. Sedaj delamo poli-tično oceno delovanja dele-gatskega sistema in ugotavlja-mo, da nam manjka delega-tov, pa tudi drugih kadrov. Sam sem na primer brez obeh podpredsednikov, kar mi zelo povečuje obseg dela in s tem tudi povzroča prezaposlenost. No, mislim pa, da se bo V krat-kem marsikaj izkristalizi-ralo.«
Z Marinom Ivaničem smo se zaradi njegove prezaposle-nosti pogovarjali kar po tele-fonu, pa nam je kljub temu natresel zvrhano mero infor-macij.
»Ni res, da v Stari Ljubljani nismo za preobrazbo in preo-blikovanje naše krajevne skupnosti, menimo pa, da mora biti vsaka akcija dobro in temeljito pripravljena. Me-nim, da se ponekod res naleti na odpor ljudi, ker se s preob-razbo ponekod misli zlasti prostorsko preoblikovanje. Oceniti moramo dejanski po-ložaj krajevne skupnosti in njene potrebe in probleme, seznaniti se moramo s tem, kakšne možnosti preobrazbe nam ponujajo zakoni in usta-va. Ljudi pa je treba na to tudi pripraviti. Morda je ta subjek-tivna osnova celo važnejša, kot zagotavljanje materialne baze.
Zamuda v tej akciji je nasta-la, kot vemo, praktično pov-sod na račun akcije NNNP in pa tudi zaradi kadrovske sti-ske. Tudi našo krajevno skup-nost dajejo kadrovski proble-mi, saj se starostna struktura prebivalcev riezadržno pomi-ka navzgor in ostaja za zahtev-no delo zmožnih bolj malo. O preoblikovanju in preobrazbi smo razpravljali že kar precej, sicer bolj znotraj kroga inicia-torjev, kot po formalnih druž-benopolitičnih forumih. Akcijski program mora 'biti dobro pripravljen in mora imeti v sebi prav vse elemen-te, od smotrov in ciljev pa do poti, po katerih naj bi jih do-segli. Vedeti moramo, kaj želi-mo in pričakujemo in kako bo to vplivalo na življenje kraja-na. Zato moramo mobilizirati vse subjetivne sile v družbi. Vzroke zamud in negodova-nja v tej kampaniji pa mora-mo iskati tudi na subjektivni strani. Preobrazbe se nismo lotili pravilno kot nečesa per-manentnega, stalno potekajo-čega, ampak bolj kot akcije ,na horuk'. Kot že večkrat, tu-di sedaj grešimo zato, ker jemljemo impulze, ki prihaja-jo od najvišjih političnih teles kot znamenja za kratkotrajne enkratne akcije in ne kot po-vod, da se zbudimo in nada-ljujejo z nečim stalnim. Ljudi moramo tudi osvestiti, ne pa
jim .groziti' z nekakim ruše-njem ustaljenih navad in ko-munikacij, za kar ni potrebe. Cilj teh preobrazb mora biti jasen. To je večja demokraci-ja, večja možnost vsakega ob-čana, da sodeluje v upravlja-nju svojega subjektivnega, pa tudi objektivnega okolja, tb je težnja k humanizaciji življe-nja, česar pa se moramo lotiti bolj dolgoročno.«
Lojze Bukovac iz KS Polja-ne nam je povedal:
»Ze lani smo v naši krajevni skupnosti sprejeli sklep, da se po dograditvi naselja Nove Poljane krajevna skupnost razdeli na dve, torej smo de-jansko pričeli delati že pred začetkom sedanje kampanje za preoblikovanje krajevnih skupnosti. Formirali smo triindvajsetčlanski koordina-cijski odbor ali akcijski odbor za preoblikovanje, ki dela praktično s polno paro, vseka-kor pa veliko več, kot nam to (pa ne samo nam, ampak vsem KS v občini) skušajo očitati nekateri po sredstvih javnega obveščanja. Kmalu bo narejena analiza sedanjega stanja v krajevni skupnosti, vključno z delovanjem dele-gatskega sistema, ustavnimi transformacijami, ki bi bile potrebne in prostorsko pre-razdelitvijo. Šele na podlagi te analize, ki jo bomo v javni raz-pravi, uporabljali kot osnovo, bomo lahko izdelali bolj na-tančne in upravičene predlo-ge za kakršnekoli preosnove. To bo širok posvet vseh druž-benopolitičnih organizacij, od ZK, mladinske in borčevske ter vseh ostalih, o današnjem stanju, kaj si želimo in kaj lah-ko od sprememb pričaku-jemo.«
Borisa Udermana z Vod-mata smo ujeli prav na kon-cu njegovega delovnega časa.
»Naš akcijski odbor je v aprilu pripravil zelo natančno analizo dejanskega stanja, ob-segajočo približno 12 strani. Ta je zajemala med drugim te-
ritorialno obsežnost krajevne skupnosti, število prebival-stva (tako stalnega kot zača-sno naseljenega), popis delov-nih organizacij na našem po-dročju, delegatski sistem (mi-mogrede: ugotovili smo, da }e angažiran vsak tretji občan naše KS kot delegat). Pri tem se je formiral predlog, ki pa ni dokončen, da se v kar najkraj-šem času izvrši politična oce-na delovanja delegatskega si-stema.
Ugotovili smo, da so v glav-nem vse delovne organizacije v naši krajevni skupnosti loci-rane v njenem severozaho-dnem delu in to bi pri more-bitni razdelitvi KS predstav-ljalo resen problem zaradi fi-nanciranja, po katerem, kot ve-mo, že sedaj niso rešeni vsi problemi. Naša krajevna skupnost obsega zelo majhno površino, razmejeno od dru-gih KS z večjimi cestami in vpadnicami. Kljub temu pa doživljamo močne pritiske na to, da bi jo teritorialno preo-blikovali. Nekaj smo v zvezi s tem že storili, ko smo del naše KS, ki je ležala na drugi strani glavne proge, po dogovoru z zainteresiranimi občani, pre-dali občini Bežigrad, kamor so občani itak že gravitirali. Mimogrede naj omenim, da je dr. Jezernik (po slučajnem vzorcu) naredil v naši KS an-keto o prostorski prerazdeli-tvi KS in splošna težnja anke-tiranih je bila, da si ne želijo nikakršne razdelitve.
O preoblikovanju KS so razpravljale že vse družbeno-politične organizacije s tere-na, sedaj je »na potezi« skup-ščina KS, krajevna konferen-ca SZDL pa bo poslala pred-log na občino.
Eden od problemov, ki nas pestijo, je, da izgubljamo mla-de ljudi in bo zato potrebno izvesti nadomestne volitve. V delegatskem sistemu ni vse lepo in kritike letijo zlasti na SIS družbenih dejavnosti, v katerih smo se zelo trudili, storjenega pa je bilo malo.
Naj omenim še probleme, ki jih imamo okoli planiranja v KS. Občinski forumi so nam obljubili pomoč v obliki ele-mentov za sestavo plana, teh ni od nikoder, brez njih pa de-lati ne moremo. Sicer pa se večkrat zahteva preveč stvari naenkrat: plan KS, priprave na akcijo NNNP, preobrazba KS...
Menim, da naj bo osnovna celica krajevne skupnosti hi-ša z njenimi prebivalci. Če uspemo v njej uvesti samou-pravljanje, ga razviti in do do-ločene mere tudi spolitizirati z aktivi ZK v njej ter delegati, potem bo vse lepo steklo. Ne-kateri trdijo, da je problem obveščenost krajanov. Me-nim, da je obveščenost dovolj dobra, le preveč se jih zasipa s papirjem.«
Jože Štepec iz KS Kolo-dvor pa je o delu akcijskega odbora v njihovi KS povedal naslednje:
»V sodelovanju z- vsemi družbenopolitičnimi organi-zacijami od ZK SZDL do sin-dikata, bomo naslednji teden krajevni konferenci SZDL predložili dve varianti preo-blikovanja naše krajevne skupnosti. Po teh naj bi Mi-klošičeva delila obe novi skupnosti, delovne organiza-cije in zavodi pa naj bi bili s tem relativno zelo proporcio-nalno razdeljeni na obe.
O preobrazbi se tudi dogo-
varjamo s sosednjimi krajev-nimi skupnostmi. Eden od problemov je tistih nekaj hiš, ki leže ob Vilharjevi in graviti-rajo za Bežigrad, pa kolodvor kot tak, s katerim nimamo praktično kaj upravljati, ter še nekaj malenkosti. Po javni razpravi pa pričakujemo še več konkretnih predlogov in pripomb. Cilj teh sprememb in preobrazb pa je nedvomno humanizacija in povečan ob-seg samoupravljanja in vklju-čevanja vseh delovnih ljudi in občanov v odločanje.
V naši krajevni skupnosti delajo dokaj dobri profesio-nalci, pogrešamo pa določene akte o ureditvi njihovega de-la, razne pravilnike in statute. Slišati je, da je baje vseobse-gajoči občinski pravilnik v pripravi, radi pa bi ga videli čim prej.
Še eno vprašanje se nam poraja ob preoblikovanju KS, namreč samofinanciranje in kdaj lahko upamo, da bomo to s skupnimi močmi uredili, saj vemo, da že sedaj to ne deluje najbolje, kako neki pa bo ob ,pomnožitvi' krajevnih skupnosti. Ponekod postav-ljajo tudi vprašanja razširja-nja administracije z narašča-njem števila krajevnih skup-nosti. Menim, da bi bilo z do-bro organizacijo potrebno re-lativno manj ljudi v upravi, saj bi posle splošnega in skupnega pomena (npr. raču-novodske) lahko opravljali v enem centru bodisi za staro in novo krajevno skupnost ali pa celo za več skupaj, morda celo v občinskem ali mestnem ob-segu ter tako znižali vsebnost živega dela v administraciji.
Tudi pri nas se srečujemo z vprašanjem zagotavljanja ka-drov za nemoteno delovanje krajevne samouprave, saj se veliko mladih odseljuje in v naši prevladuje KS pretežno staro prebivalstvo. Kar po-glejte npr. našo stolpnico (Ci-galetova 8), ki je med novejši-mi stavbami v krajevni skup-nosti. Že tu bi komajda našli kakšnega mladega in aktivne-ga človeka, v glavnem so le upokojenci. Tako mladih ni, novih gradenj praktično ne bo, ker pa je naše področje spomeniško zaščiteno (mar-sikdo se sprašuje zakaj), pa se ne da adaptirati vseh obsež-nih podstrešij, ki so večinoma v dobrem stanju in ki bi priva-bila mlade ljudi. Tako pa smo
zdaj v položaju, da bomo mo-rali nujno izvesti nadomestne volitve.«
Tovarišica Meta Bajec iz krajevne skupnosti Stari Vodmat je bila zelo kratka, saj stno jo zmotili med dve-ma važnitna sestankoma.
»Pri nas obstaja koordina-cijski odbor za preobrazbo in preoblikovanje         krajevne
skupnosti. Na preobrazbo se temeljito pripravljamo. Na naslednji seji bomo obravna-vali oceno delovanja krajevne skupnosti, skupaj z oceno de-legatskega sistema in doseda-njim organiziranjem krajev-ne skupnosti, delovnih in družbenopolitičnih organiza-cij in na podlagi tega se bomo odločili za nadaljnjo preob-razbo, ki pa bo predvsem vse-binska.«
Vida Markič, predsednica KS SZDL Gradišče
V zvezi z nadaljnjo ustavno preobrazbo in preoblikova-njem krajevne skupnosti Gra-dišče se zavedamo, da tega kot doslej tudi v bodoče ne more biti brez še širšega sode-lovanja krajanov. Prav je, da imamo proces ustreznejše sa-moupravne organiziranosti in delovanja vedno pred očmi, saj bi nas samozadovoljstvo ali pa odločanje v imenu kra-janov lahko pripeljalo na stransko pot. Družbenopoli-tična in samoupravna aktiv-nost je že povezana z dobrimi rezultati širokega sodelovanja krajanov in delovanja njiho-
vih delegatov. Zadovoljni ni-smo s prostorskim urejanjem krajevne skupnosti. Tudi šir-še interese je potrebno uskla-diti s prebivalci krajevne skupnosti.
V sedanji družbenopolitični aktivnosti v zvezi z nadaljnjo ustavno preobrazbo in preo-blikovanjem krajevne skup-nosti bomo kritično ocenili sedanje  stanje  in  opredelili
aktivnost za naprej skupaj s krajani v pkviru vseh treh te-renskih odborov SZDL, pose-bej pa bomo na ta vprašanja opozorili delegate sindikata v koordinacijskem odboru v krajevni skupnosti, ker sta nadaljnja preobrazba in preo-blikovanje povezana tudi z . njihovo odgovornostjo za kra-jevno skupnost.
Vito Komac