Q>
NO. 181
Ameriška Domovina
'MCRICAN IN SPIRIT IN LANGUMM ONLY
SLOVCNIAN MORNING NGWSPAPCR
MIAMI, Florida. — Vse obrežje od Floride do North Caroline je vznemirjeno radi napovedanega viharja, ki se bliža z morja. Sinoči je bil vihar še 270 milj od Palm Beach, Florida. Obrežje bo dosegel, ako ne spremeni smeri, v 24 urah. Vsem malim ladjam so ukazali, naj hite v najbližja pristanišča. Ljudem se je naročilo, naj pazijo na poročila o viharju, da si bodo poiskali zavetja ob pravem času. V Norfolk, Va. je ukazalo mornariko poveljstvo zračni posadki, da odpeljejo vsa letala v Maine.	•
*	*	*
RAPID CITY, Sj Dakota. — Včeraj je sneg pobelil vse vrhove v črnem gorovju. V krajih Custer in Deadwood je kazal toplomer 26 stopinj nad ničlo.
*	*	*
TRST — Jugoslovanske čete so se pomaknile v novo ozemlje do tržake države 10 ur prej, predno je stopila v veljavo mirovna pogodba z Italijo. Ameriške in angleške čete so se umaknile po načrtu. Ameriški podpolkovnik James C. Carnes bo upravljal posle tržaške države, dokler Zveza narodov ne bo imenovala tržaškega guvernerja.
DROBNE VESTI IZ SLOVENIJE
(Došle preko Trsta)
RAZPRAVA PROTI “MAT- pi, ki se je zbrala okrog Tita na
JAŽEVI” VOJSKI. — 21. julija se je začela v Ljubljani dolga razprava proti dvanajstim, ki so jih Titove oblasti ujele na štajerskem ob avstrijsk meji. Ker so ti po komunističnih vesteh stali pod komando nekega Serneca, jih imenujejo Sernečeva tolpa. Teh dvanajst mož je bilo na štajerskem, v onem delu Avstrije, ki je pod angleško upravo. Ti so se organizirali in upadali preko jugoslovanske meje. Delali so veliko težav titovski žandarme-riji. Po poročilih komunistov so .««• »spadali k tako imenovani “Matja- , ževi vojski,” to je k tistim, ki se ne morejo pomiriti s partizanstvom in bi hoteli Tita zrušiti s silo. Kot smo že pisali, zatrjujejo jugoslovanske oblasti, da je središče te vojske na Salzburškem, kjer je ameriška zasedba Avstrije. Treba je seveda biti previden pri poročilih iz partizanskih virov. Njih listi pišejo lahko kar hočejo, nihče ne sme njih laži popravljati.
Imenovani obtoženci so sami priprosti ljudje. Med njimi ni nobenega izobraženca. Glavna točka obtožnice je, da so ubili 22. junija velikega komunista Franca Marčiča. Videli so, da je v gostilni, pa so udrli v hišo in ga zgrabili. Strgali so s stene Ti-ovo sliko in mu jo tlačili v usta ter ga silili, da bi jo požrl. Kasneje so ga odpeljali in ubili.
Komunistično sodišče je hotelo dokazati, da teh dvanajst mož ogroža varnost jugoslovanske države in da je ta družba hotela z obmejnimi incidenti povzročiti, da bi Amerikanci in Angleži intervenirali v Jugoslaviji. To seveda verjame, kdor
Bledu. V Jugoslavijo je prišel bolgarski diktator Georgi j Dimitrov na razgovor s Titom in drugimi vodilnimi jugoslovanskimi komunisti, Bolgarskega diktatorja so sprejemali z velikimi slovesnostmi v Belgradu, prišel pa se je pokazat tudi Ljubljančanom. Ljubljano je počastil s svo-
(Dal]e n* S. strini)
Prijeli šo 80 Slovakov, ki jih dolže zarote
proti ministru Benefu 53 kommiftovle Mio obsojenih v smrt
CLEVELAND 3, 0., TUESDAY MORNING, SEPTEMBER 16, 1947
LETO XLIX-VOL. XLIX
Razne najnovgše svetovne vesti
r Italiji
Togliati dolži Ameriko, da hoče diktirati vsemu svetu ' *
Rim. — V Moskvi izšolani vodja italijanskih komunistov, Pal-miro Togliati, je govoril pred kakšno 100,000 glav broječo množico komunistov ter obdolžil Zed. države svetovnega imperializma, ki hočejo izzvati novo vojno.
Togliati je imel dva govora, enega v Florenci, drugega v Monzi. V obeh je izjavljal, da nudi Rusija Italiji več kot Amerika, zahteval je natančno cenzuro časopisja in izjavljal, da komunisti nimajo skritega orožja za revolto.
Togliati jev napad na &3Tdr-žave je nov poskus komunistov, da pridejo na vlado. Druga kampanja komunistv, da vržejo vlado premierja de Gasperija, je stavka poljskih in industrijskih delavcev.
Množica, ki je poslušala Togli-atija v mestnem parku v Monzi, je burno pritrjevala besedam svojega vodnika in vpila: “Smrt Trumanu!” ko je Togliati govoril, da je bila Sovjetska zveza,
Italija in drage bivše osiške pomočnice so zdaj v dražbi narodov
Pariz. — Danes bo Italija, mnogo zmanjšana in stepena, zopet nazaj v družbi narodov, ko bo uradno ratificirana mirovna pogodba med zavezniki in njo. Slične ceremonije bodo danes v Moskvi, kjer bodo ratificirane mirovne pogodbe za Ogrsko, Romunijo, Bolgarijo ip Finsko.
Po tej mirovni pogodbi bo morala plačati Italija v 7 letih $300,000,000 Rusiji, Jugoslaviji, Grčiji, Etijopiji in Albaniji. Tako bo uradno zaključen pohod fašisotv na Rim, ki so ga započe-li pred 26 leti Na 3. sept. 1943 sta general Eisenhower in maršal Badoglio podpisala premirje in od danes naprej je Italija zopet svobodna država.
------0-----
V izgredih v Trstu so bHe ubite dozdaj že 3 osebe
Kakih 50,000 oseb se je udeležilo demonstracij po mestu
Trst. — Ena oseba je bila včeraj ubita v Trstu od granate, ena oseba je bila ustreljena, do-miroljubna, delovna dežela, očr- l^m Je bila ena oseba ustreljena
njena od italijanskega in tuje-zemskega časopisja.
Kovali so zaroto, da z orožjem izvedejo državni udar v čehoslovaški
Prgaa. — češka vlada je izdala uradno poročilo, da so prijeli 80 Slovakov, katere so botožili, da so nameravali umoriti predsednika češke republike, Edvarda Beneša. Vsi prijeti, pravi poročilo, so bili člani proti-državne organizacije, ki je snovala revolucijo.
Slovaška policija je že dlje časa pazila na akcijo te organizacije, trdijo oblasti. Toda dokazov niso imeli na rokah, dokler niso prijeli nekega člana bivšega ukrajinskega polka generala Vlasova.
Preiskava je našla mnogo skritega orožja, radijskega prevajalca, tajno tiskarno ter več številk podtalnega časopisa “Na-strup” (na plan). Vlasova skupina je sledila generalu Andreju Vlasovu, ruskemu renegatu. Bil je ruski poveljnik na fronti v Smolen8ku. Ko so ga Nemci zajeli, se je pridružil nacijem. Na
na Grikem
Obsojeni so bili radi zarote proti vladi; tudi ena ženska obsojena
v nedeljo.
Kakih 60,000 oseb je bilo na ulicah sinoči, ki so.se drenjale
in eEKtnie_Na«lM|
bile vržene granate.
Trg Del Unita je bil natrpano poln naroda, ko je nekdo vrgel med ljudi granato.
Z nekega okna so padli štirje streli. Krogla je ubila nekega Slovenca.
Neka skupina, ki jo je vodila ženska, je napadla angleškega
(Upajmo, da v Ameriki vsaj 5. maja 1946 je vodil polk Koza-
Sansov tajnik verjame, op. ured.)
Sedem izmed teh obtožencev je bilo obsojenih na smrt, drugi na dolgo vrsto let_Tako se vr-
ši v ubogi Jugoslaviji proces za procesom in izvršuje smrtna obsodba za obsodbo. To se imenuje po komunistično “nova svoboda.”
Zelo je dvomno, ali je pametno z orožjem napadati titovce, ko to ne more voditi do osvobojenja, toda vsaka teh krutih komunističnih obsodb, le vzbuja simpatije z uporniki.
DIMITROV V SLOVENIJI.
__Skoro toliko kot o Semečevi
tolpi, so pisali jugoslvanski listi koncem julija o kmunistični tol-
Solun. — Na smrt je bilo ob- poročevalca Thompsona in neko
sojenih 63 komunistov, med njimi ena ženska.
Spoznani so bili krivim zarote proti grški vladi.
Sodil jih je poseben nagli sod. Prijeti so bili nedavno, ko je vlada polovila rdeče elemente, ki so snovali zaroto, da vržejo vlado in organizirajo komunistično vlado.
Poleg teh so bili štirje obsojeni v zapor za vse življenje, eden na 16 let ječe in šest jih je bilo izpuščenih.
Obravnava proti njim se je vršila več tednov.
250,000 jih je dobilo X-Ray preiskavo
Mlada Ann Bader je bila 250,000 oseba v okraju-Cuyahoga, ki j« dobila preiskavo z X-iarki. To preiskavo daje proti-tuberkulozna liga ter zdravstveni organi okraja. Na sliki je dr. Harold J. Knapp (desno) clevelandski zdravstveni komisar in Elmer L. Lindseth, predsednik Cleveland Electric Illuminating Co., v sredi je pa Miss Bader, ki je uslužbena pri Illuminating Co. Z drugimi uslužbenci Illuminating Co. se je posluiila privilegija ter se dala zastonj preiskati. Kompanija je 275. podjetje v Clevelandu, ki sodeluje s tem zdravstvenim programom pri zatiranju jetike v okraju Cuyahoga.
Danes se sestane k zborovanju celotna skupžiina Zveze narodov
M države bodo začele z trdnejšim oprijemom; mali narodi bodo zahtevali odpravo vetiranja; vpra sanje je, če bo
Razne drobne novice b Clevelanda in te okolice
Na bolniški postelji—
že več mesecev se nahaja na bolniški postelji Anton Lach iz 876 E. 79. St. Obiski začasno niso dovoljeni.
Tretja obletnica—
V	sredo 17. sept. bo darovana v cerkvi sv. Vida ob 7:15 maša za pokojnega Steve Markolia v I spomin tretje'obletnice, odkar je •dal svoje življenjema bojišču.
I Deseta obletnica_
j V četrtek ob 8:30 bo darovana v cerkvi sv, Vida maša za pokojnega Johna Možina iz Addison Rd. v spomin 10. obletnice njegove smrti.
Demokratska seja—
V	sredo večer ob 8 bo seja Slovenskega demokratskega kluba v Euclidu. Seja bo v SDD na Recher Ave.
Na veferjo vabijo—
Ladies Guild od sv. Kristine vabijo na špageti večerjo v soboto večer od 6 do 8. Vršila se bo v š.olski dvorani. Kdor bi rad rezerviral mize, naj pokliče Mrs. Michael Boich, KE 7122.
Vesela vest—
Pri družini Mr. in Mrs. Lawrence Utone, Chardon, Ohio, se je oglasila teta štorklja in pustila 8 funtov težkega sinčka. Mati in dete se dobro r
Dorothy Gane-Sale. Moškega so pretepli, ženski so pa samo strgali obleko, čeprav je vpila, da je Angležinja.
kov v Prago. Zapadni zavezniki so ga dali potem Rusom v roke.
Avstralski delavci delajo manj ur
Melbourne. — Vsa avstralska industrija je sprejela nov delovni čas in sicer bodo delali delavci po 40 ur na teden. Odredba stopi v veljava s 1. januarjem 1948. Dozdaj so delale vse industrije po 48 ur.
Porter napoveduje krizo v Ameriki
Atlanta, Ga. — Paul Porter, zadnji adminstrator OPA, je rekel, da drvi Amerika s svojo draginjo nasproti krizi, proti kateri sta bili krizi iz 1922 in 1933 pravcati igrači.
V Trstu, Gorici in v Tržiču je nemirno
Trst. — Danes se bodo umaknile ameriške in angleške čete od Morganove črte in te kraje bo zasedlo jugslovansko vojaštvo. Kot predigra temu zgodovinskemu dogodku so se vršili v nedeljo nemiri v Trstu, Gorici in Tržiču (Monfalcone).
V	Trstu je bilo ustreljeno neko italjiansko dekle, neka Slovenka pa ranjena, ko so padli streli iz strojnice v komunistični kulturni klub v slovenskem okraju pri sv. Jakbu. Ime Slovenke je Vanda Jerman, stara 26 let.
V	Tržiču, ki pride pod Italijo po mirovni pogodbi, so ljudje di-namitirali policijski voz. Nemiri so se vršili tudi v Gorici, ko so Slovenci mahoma začeli kupovati vsevprek, da se iznebijo italijanskih lir.
Radijska postaja bo oddajala razburljive programe šele pozno zvečer
Atlantic City.— Radijska oddajna postaja NBC naznanja, da bo od 1. januarja naprej oddajala razne detektivske in mi-sterijozne programe šele od 9:30 zvečer naprej. Od 167 po-družnih postaj jih je 160 glasovalo za to spremembo.
To akcijo bo podvzela NBC z namenom, da mladina ne bi poslušala teh razburljivih programov, ki jih zdaj oddajajo čez dan in zgodaj zvečer. Vzgojitelji mladine so to že dolgo priporočali, ker vedo, da taki programi porazno vplivajo na domišljijo mladine, ki si vzame za gled napačne “junake” ter zaide na pota zločinov.
stopniki 58 držav. To bo eno najbolj važnih'zborovanj, ki bo pokazalo, če je še kaj upaiija, da bo Žveza narodov to, za kar se jo je ustvarilo.
Pričakuje se, da bodo Zed. države na tej skupščini prvič prevzele vodstvo, kot gre največji industrijski sili in demokratski državi.
Ameriško delegacijo bo vodil državni tajnik Marshall, ki ne bo igral vloge opazovalca, ampak bo zavzel iniciativo v diplomatski ofenzivi, da se enkrat za vselej ustavi sovjetsko ekspanzijo.
Skupščina Zveze narodov ne more zavzeti kake pozitivne akcije, ampak samo lahko priporoča. Toda to je forum, kjer se oblikuje mnenje sveta, kjer ne more nihče vetirati, kjer ima vsaka država besedo in glas velika ali majhna.
Nekateri mislijo, da bo na tem zborovanju Rusija odšla iz Zveze narodov. Mnogi so mnenja, da bi bilo to za ostali svet najboljše, kakor bi bilo to dramatično.
Glavne sporne točke na zborovanju bodo: protekcija Grčije, vprašanje Palestine in privilegij vetiranja. Argentina bo najbrže vodila male narode, ki bodo zahtevali odpravo vetiranja pri koncilu. V tem slučaju bi bilo treba sklicati konvencijo držav, ki bi preustvarila čarter, kot se je vršila v San Fran-ciscu.
Diplomati vsega sveta mislijo, da bo eno najbolj resnih zborovanj Zveze narodov, od katerega je odvisen nadaljni obstoj te zvzee.	\ .
Ameriški državni tajnik Marshall U že izjavil, da bo za-hteval od skupščine, da podvzame korake in zagotovi neodvisnost Grčije.
“Zlasti smo pozorni na pomoč, ki jo dajejo Jugoslavija, Bolgarija in Albanija gerilcem v Grčiji, ki direktno ogrožajo politično in teritorialno neodvisnost Grčije,” je izjavil Marshall.	\	'
Iz države Texas ne pustijo delavcev
Marshall, Texas. — Poljedelski urad vlade je odredil, da ne sme noben poljskih delavcev iz države. V Texasu je namreč do 60,000 sezonskih delavcev iz Mehike in drugih južnih dežel. Te snubijo z lepimi vabili v države Louisiana, Arkansas in in Oklahoma, kar je vlada ustavila zadnjo soboto.
Na poseben način je praznovala rojstvo
Cambridge, Anglija. — Mrs. Agnes Lockwood je te dni praznovala 100-letnico svojega rojstva. To je obhajala s tem, da je zvrnila par kozarčkov žganja, pokadila nekaj cigaret in parkrat vrgla karte. Je rekla, da je to vedn« najraje imela.
Vzeli so mu žebelj iz glave
Denver, Colo. — V veteranski bolnišnici so potom operacije vzeli dva palca dolg žebelj iz glave veteranu Virgilu Gomez. Poročajo, da se je operacija posrečila. Bivši vojak misli, da so mu
Za Italijo gre zdaj boj med Rusijo in zapadnimi zavezniki
Amerika si prizadeva, da z dajatvami ohrani Italijo za zapad
Washington. — Diplomatski viri poročajo, da so začeli italijanski komunisti po naročilu iz Moskve dolgo pričakovani boj za Italijo. Stavke poljskih in tovarniških delavcev in zahteva socialistov, da se da sedanji vladi nezaupnico, vse to je v skladu s komunistično kampanjo, da se vrže sedanjo vlado in zajame Italijo za sovjetsko polovico Evrope. Nekateri celo napovedujejo, da so tekla kri.
Ameriški državni oddelek se trudi na vse kriplje, da bi pomagal sedanji vladi v Italiji, pri kateri ni nobenega komunista, da se ohrani Italijo zapadu.
Italijo smatrajo za važno strategično in politično postojanko, ker leži v centrumu Sredozemlja in ker meji na Nemčijo, za katero se tudi pulijo zapadni zavezniki in Sovjetska Rusija.
Na italijansko-jugoslovanski meji je tudi napet položaj. Državni oddelek je ostro protestiral pri jugoslovankem zunanjem ministru radi ugrabitve ameriških in angleških vojakov v tržaški okolici. Več teh jih je zaprtih v Jugosloviji, ki so
Samo če bo dočakal, pa se bo oženil
Los Angeles .— Harry Bur-stein, star 90 let, se bo ločil od svojege žene. Takoj zatem, je rekel se bo vnovič poročil — če
žebelj zabili v glavo Japonci, ki so ga zajeli in sicer takrat, ko je bili ugrabljeni na meji od ju-
ležal v nezavesti v taborišču.
bo tisti dan dočakal. Po postavah države Kalifornije mora namreč čakati eno leto, predno se vnovič poroči.
flocoj na VucIoh) shod *0 S. ,/V. 2).!
goslovanskega vojaštva.
Premlada izgleda, bi rada drugo letnico
Copenhagen. — Neka ženska se je obrnila na danskega kralja, da bi ji dovolil spremeniti letnico rojstva od 1899 na 1909. V prošnji je navedla, da izgleda za 10 let mlajšo, kot je v resnici stara.
awtRTftgA DOMOVINA. SEPTEMBER 16, 1947_
«m Sit.
a«—now
PiibHtoM <HUJ «0I6> BUnrtAK. 8und»?» «nd Haim*_
naroAhum:
zt Ameriko n* Mo MM: » Olnetand Id Ktaedo po poW m eno leto W OO.
Z» Ameriko pol leta WOO; st Clereleud la Kanado no,ixAtl *01 leta MOJ.
Za Ameriko oetrt leta W00; st Cleveland In Kanado po poW Oetrt lata W.W.. . _
Z* dveeland In otadlao po r*»*Wott; oelo leto WOO. pol lota WOO. Oetrt leta W«. Pnantema ttavUka etana 0 metov.
Z eno besedo smemo reči, da bi bilo treba na svetu samo do-jsledno uveljaviti načela Kristusovega nauka, pa bi zavladal najlepši red in najlepše sožitje med vsemi sloji. Kajti Kristus je prinesel na svet poleg načel pravičnosti tudi zapoved ljubezni. In če je včasih težko določiti meje pravičnosti, ljubezen more premostiti vsako težavo. Zato smemo reči, da krščanska načela pravičnosti 'in. ljubezni morejo ustvariti na svetu najpopolnejši družabni in gospodarski red. Krščanska resnica o delu more edina osvoboditi delavca.
Čp torej na svetu ni pravega sožitja med narodi in posameznimi sloji, je krivda v tem, da človeštvo še ne pozna dovolj Kristusovega nauka, ali pa mu noče slediti.
stmaoRipnon rat»:
United Butat VM p* rete: Otavttand end 0&n*d* by mill H>M P* J®**-	. _
, u. S. W.00 (or « mootn*. Cleveland tod 0»-, Dtd* b? mall W.60 for S months.
U 8 MAO tor S months Cleveland and Ca-i nada bv mall W.7I tor 3 months.
— |	-----l eeeile etelt
Attend u leoood-eleee matter Jenuarv-tlfc l«*t ad the Nat * Olevelend. Oblo, under tbe Art td March 3rd 1W».
da lahko po celi ogromni Kitajski svoj jezik rabiš. Mi, ki smo študirali mandarinski jezik ali bolje uradni jezik, se lahko z vsemi izobraženci po celi Kitajski pomenimo. Na jugu Kitajske so pa cele province, kakor Fucjeu, Hupej Kanton itd., kjer nas preprosto ljudstvo prav nič ne razume in obratno. Misijonarji, ki delujejo v teh
provincah, ’morajo še posebej met, zgradil nove ceste, da se bo
L. ..	..	.	v • TV___J- noufni nuntvrni mail llitfnlO 7.
IIWIIIMHIIItWHMIlllWWtMItllltHHimilWt*
BESEDA IZ NARODA
.......................
No. 181 Tues., Sept. 16, 1947
Resnica a Mu
Pismo iz Kitajske
Ah, ta kitajski jezik!
(Rev. Rupar Lojze CM)
Po silnih naporih pride človek do tega po enem ali dveh letih, kakor je pač kdo nadarjen, da vsaj za silo govori kitajski jezik. V ponos slovenskemu narodu lahko povem, da se slovenski misijonarji najlažje in najhitrejše in skoro najbolje nauče tega jezika.
Kakor hitro spoznajo misijonski predstojniki, da že znaš za silo govoriti, pa bodo rekli, sedaj pa le beži ven na deželo, si boš že sam pomagal naprej. Mimogrede naj povem, da i-mamo zadnjih deset iet prav specialne šole za mlade misijonarje, kjer imajo priliko se do-dobrega naučiti kitajščine. Ponosen je človek, ko dobi poveljniški ukaz, da lahko gre na fronto kam za kaplana. Pa tista domišljavost in tisti ponos kar hitro skopni! Prideš ven med kmetsko ljudstvo, pa skoraj nič ne zastopiš. Ti. jjm kaj rečeš, ali jih kaj vprašaš in, starejši ljudje bodo majali z glavami pa rekli, da ne znajo jezika “tujcev”; otroci pa bodo okrog tebe plesali, se smejali in delali norca, kako ta “šen fu” (duhovni oče) čudno in neum-
namesto “nebo,” čeprav se po- luorni, ce nuteju uop™11'' «•»•»*• polnoma enako izgovarja bese- za spreobrnenje paganov.—Na da “tieu” samo toni niso enaki; 'svidenje! ali pa rečeš enemu gospodarju “prašič” namesto “gospodar,” čeprav se popolnoma enako izgovarja znak “Chu,” samo drugačen ton ima za vsak pomen.
Takih primerov bi vam lahko navedel na stotine in stotine.
Prj vsem tem je pa treba še vpoštovati, da ima vsaka pokrajina svoj dialekt ali narečje.
Veliko lažje je govoriti s šolanim človekom ali takim, ki veliko potuje, ker tak kar hitro u-gane, kaj sem mu mislil povedati, Križ je pa s starimi ženskami ali s preprostimi kmeticami, ki skoro celo življenje nikamor ne pridejo. Ge jim boš malo drugače zapel, kakor je ravno v dotičnem kraju navada, pa se bo zasmejala in zbežala, ali pa če je preveč furja-sta, te bo pa kar z metlo nagnala! Zares veliko mora misijonar prestati in precej trdo kožo imeti in posebno pa poguma ne sme izgubiti, če se hoče dobro naučiti tega jezika. Pri vsem tem pa tudi lahko najdeš veliko zabavo in dosti špasov, če znaš vsako reč na veselo stran obračati! Sploh pomaga misijonarju veliko več vesela narava, kakor pa marsikakšne “arcnije” ali podobno. Še ljubi Bog je vesel veselih ljudi in tudi Kitajec ima stokrat raje veselega misijonarja, kakor pa kakšnega, kj hodi okoli kakor moker pes.
| Kdaj pa se človek nauči dobro govoriti kitajski jezik in koliko let vzame za to? Lahko re-
vestno in natančno. Zlasti bi rad izboljšal sistem poulične železnice, da bi dobili ljudje boljšo postrežbo. Njegov namen je tudi odpraviti smrad in dim nad mestom, da ljudem ne bo treba barvati hiš vsako leto, kakor se godi to zdaj.
Apelira na volivce, naj glasujejo zanj, da bo izboljšal jezersko obrežje,izboljšal cestni pro-
študirati njih narečje. Vem, da pisem vsega povedal, kar bi vas zanimalo o kitajskem jeziku. Vsaj malo sliko sem vam ori-jsal, da boste vedeli s kakšnimi težavami se morajo misijonarji boriti, če hočejo uspešno delati
Kandidat Ness se s tem predstavi volivcem
A vsak misijonar bi: bil neumen, če bi se zbal tega. Zakaj, ker ravno pri otrocih se človek najhitreje dobro in pravilno nauči vsakega jezika, ker otroci
Delo je za človeka tako nekaj naravnega in nujnega kot jed.
Stanje popolnega brezdelja je nenaravno za zdravega in normalnega človeka Zato najdemo delo te ali ona vrste v vseh časih im pri vseh narodih in rodovih sveta.
Vendar pa moramo reči, da človeštvo ni imelo in nima vedno in povsod jasnega pojma o delu in o pomenu dela, V raznih časih so se pojavili razni zmotni nazori o delu in njegovi vrednosti
Staro grško in rimsko poganstvo, na primer, je smatralo delo kot nekaj sramotnega za svobodnega državljana. To je veljalo za telesno delo. Zato je poganstvo hotelo preložiti to breme na ne-svobodne sužnje.
Kapitalizem in industrializem — vzeta v slabem pomenu besede — sta. v našem času videla v delu samo sredstvo za dosego čim večjega dobička, čim več delovne sile in čim manj stroškov z njo — tem večji in tem bolj gotov bo dobiček! Tak je nazor, ki si ga je svojil kapitalizem o človekovem delu, ko je prišel na površje.
, Komunizem se je na videz postavil proti takemu sebičnemu gledanju na človekovo delo in se proglasil za oznanjevalca edino pravega, evangelija o delu in. delavcu. Nadel si je znamko borca za pravice delavskega sloja in obljubil delavcu ne samo njegove pravice, ampak oelo neomejeno oblast nad vso človeško družbo.
Jasno, je, da. so vsi; ti pogledi na delo zmotni, četudi je v vsa, ki. zmoti kako zrnce resnice.
Zmotno je pogansko gledanje na delo. Prav tako je zmoten
'i M«' W'llfrWIliV Oi ■ ■ trii sapglL	bošhi-
ljeno potlačil vse naravne pravice, ki gredo delavcu, in je skušal tro pobra, in boS čakal, bo kma-delavski sloj popolnoma podjarmiti svojemu neomejenemu pohle- )u cg, cirkug okrog tebe>
pu po dobičku. Ni. čuda; d» je papež Pij XI. nazval tak gospodar- ----------------------------
ski sistem “brezsrčni!’ kapitalizem in ga obsodil. Končno moramo reči. da je zmotno.tudi komunistično naziranje o delu in o pravicah delavskega razreda. Sicer je res, da zmota v komunističnem nauku ni. tako očitna, kot je na-prvi pogled jasno, da je obsodbe vredno kapitalistično gledanje na človekovo delo. Zato se je komunizmu posrečilo, da je prevaral že široke množice. Vendar se tudi za tem lepim videzom, ki ga nosi na sebi komunizem, skriva cela vrsta osnovnih zmot o človekovem delu.
Komunizem, na primer, zmotno gleda na človeško družbo kot tako. Kajti pretirano poudarja samo ročno delo in njegove pravice ter zanika pravice drugih vrst dela, kot je, na primer, razumsko delo, delo v službi umetnosti, znanstvenega raziskovanja itd.
A tudi ročnemu delavcu komunizem ne prinaša tega, kar mu obljublja. Nasprotno! Teorija in praksa kažeta, da ga še bolj zasužnji in izroči na milost in nemilost vsemogočni državi. In pod pretvezo tekmovanja in tako zvanega udarniškega dela komunizem skuša izžeti iz delavca čim več delovne sile — vse v korist države. Komunizem zanika delavcu njegovo neumrjočo dušo in vero v Boga. Zato v komunističnem gspdarskem redu človekovo delo ne more imeti nikakega višjega smisla, ampak se bistveno prav nič ne razlikuje od dela živali. Če komunizem skuša dati delavcu ugodne življenske pogje, stori to samo zato, ker potrebuje njegovo delovno silo, kot n. pr. kmet nakrmi konja, ker ga rabi za delo.
In nagrade, ki jih komunistična država prizna tako zvanim udarnikom, niso v smislu komunistične teorije nič drugega kot vaba za novo prizadevanje, kot n. pr. kos mesa zvabi psa, da stori kaj, česar sam od sebe ne bi storil. Treba je samo površno preučiti osnovna načela, ki jih komunizem oznanja kot nezmotne resnice,, pa mora vsakdo priti do prepričanja, da komunizem nosi v sebi celo vrsto zmot o delu in njegovih pravicah. Zmotno gleda na človeka, in vso človeško družbo, zato zmotno presoja tudi vrednost človekovega dela.
S tem pa ne zanikamo, da tudi komunistični svetovni nazor ni brez vsake resnice o človekovem delu. Popolnoma pravilno obsoja brezsrčni kapitalizem in pravilno trdi, da je treba napraviti konec neomejenemu izkoriščanju delavskih slojev, da je treba dati delavcu ugodnejše življenske pogoje itd.
A to malo resnice o delu, ki jo uči komunizem, ni prinesel na svet komunizem, ampak si jo je samo izposodi! od krščanstva.
Kajti Kristusov nauk je že davno pred Marksom posvetil v temo poganstva z lučjo resnice. Ker je Kristus prinesel na svet vso resnico, zato je prinesel tudi resnico o delu. In ne samo tisto ma-lo.resnice, ki jo moremo najti v komunizmu, ampak popolno resnico o delu in njegovi vrednosti in o njegovih pravicah.
Krščanstvo, na primer, od vsega početka uči, da je delo te ali one vrste dolžnost vsakega človeka, ki je dela zmožen. Zato od vsega početka obsoja vsako izkoriščanje in brezdelno življenje na račun drugih. Krščanstvo tudi priznava, da je za blagor človeštva potrebno razne vrste delo. Zato obsoja neomejeno nadvlado enega razreda nad drugim. Krščanstvo tudi uči, da je vsako delo pred Bogom enako vredno. Zato gre vsakemu delu čast pred ljudmi in plačilo pred Bogom. Krščanstvo tudi uči, da ima. vsak človek pravico, da od svojega deia živi človeka dostojno življenje.
Zato ima vsak človek pravico do zadostne plač* zase-inv za svojo družino. To in še mnogo drugega krščanstvo uči o človekovem delu.
cestni promet vršil hitreje. Z eno besedo: Ness bi rad napravil iz Clevelanda popolnoma novo mesto.
Med vojno je služil kot direktor v diviziji za socialno varstvo armadnih sil. Z sodelovanjem armade, mornarice in policijskih načelpikov po deželi, je Ness izvedel enega najboljših zdravstvenih programov v zgodovini, s čemer so bile bolezni v bojni sili na najnižji mogočni stopnji vse vojaške zgodovine.
Cleveland, 0. — Elliot Ness,
pravilno izgovarjajo. Ta izgo- čemo, da prav dobro govori, ra-vorjava je pa pri kitajščini bi vsaj 8 do 10 let, ker uho in
najhujša. Saj morda veste, da Kitajci prav za prav ne govore, ampak prav nalahko pojejo svoj jezik. Vsaka beseda ima •svoj naglas ali svoj ton in najtežje se je privaditi temu tonu. Vseh tonov je pet in velikokrat so v raznih krajih ti. toni za kakšno besedo različni.
Zelo veliko je znakov ali bolje rečeno besed, ki se popolnoma enako izgovarjajo, pa imajo čisto drug pomen, če mu daš enega od petih tonov. Nič čudnega, če se otroci smejejo,in
jezik se mora popolnoma prilagoditi kitajščini. S tem pa ni rečeno, da prej ne more delati dušnopastirstvu. Po enoletnem resničnem trudu lahko že za silo dela in potem bo vedno lažje. Po enem letu sem jaz že pridigal in spovedoval, čeprav vam v resnici povem, da nisem vedel, kaj sem pridigal — na pamet sem se naučil in ljudje so me za.silo razumeli. Korajža tudi za misijonarja veliko velja.
Ge človek zna dobro kitajsko
norčujejo, 'če praviš “sladkor” govoriti, pa s tem še ni rečeno,
varnostni direktor pod tremi župani, je odprl zadnji petek kampanjo za župana v Swiss dvorani. Otvoritvena kampanja je bila pod pokroviteljstvom skandinavske organizacije Triad.
Ness je sin norveških priseljencev, ki so po prihodu v to deželo odprli malo pekarijo v Chicagu. Njegov program vključuje tudi obljubo, da bodo narodnostne skupine bolje priznane.
Ness se Je ž#pWkupil publiki s tem, da je'zahteval za volivce in bodoče volivce v mestu Clevelandu en dan več, v katerem so se lahko registrirali. Skoro 12,000 volivcev se je poslužilo te prilike, da so se registrirali.
Ness se je proslavil kot varnostni direktor s tem, da je preiskal delovanje r&ketirjev; jih mnogo poslal za omrežje. Kot varnostni direktor je Ness strl tudi prepovedano hazardiranje v mestu ter počistil mesto raznih nižinskih elementov.
Ness je še mlad mož, star 44 let. Za seboj ima mnogo izkušnje v mestni in javni službi ter je tudi uspešen trgovec. To ga napravlja povsem sposobnega, da stopi pred volivce ter jih prosi za njih glasove na dan primarnih in glavnih volitev v tem letu.
Zavezuje se, če bo izvoljen, da bo vodil mestno gospodarstvo
Hubbardske novice
Madison, O. — No, september je tukaj in počitnikarji, ki so bili v poletju tu, ob našem lepem jezeru, so odšli vsak pod svojo streho, kamor prav za prav “belongajo.” Ampak ti poletni počitnikarji nisorkar tako odveč v naših krajih. Ti ljudje imajo groš in mnogi sploh ne gledajo, koliko bodo plačali za kako stvar, samo da dobijo, kar jim srce poželi. Seveda nekateri so pa tudi bolj skopi, so pač različni, kot smo mi Ohijčani. Kadar imam jaz kak cent v žepu, tudi dosti ne gledam in kadar ga pa ni, pa kupim ne.
Pittsburžanke so še posebno prijazne, kadar sem stal jaz pri prodajalni mizi, kot je pri nas navada, niso nikdar vpraševale za ceno,, kolikor sem re-
jezdil po Billings montanskih prerijah. Prevozila sta srečno precej dolgo pot in prav zadovoljna prišla nazaj.
Ko pa sta prišla domov, sta takoj prijela vsak za svoje delo. Eddie se je vsedel na traktor in šel na polje orat za pšenico, katere namerava posejati precej obširno polje predno odide zopet ha Ohio State univerzo v Columbus k nadaljnim študijam. Njegova prijazna soproga ga bo pa spremljala in bo zaposlena v administrativnem uradu dotične univerze. Za časa tukajšnjega bivanja sta se naselila v mojem poletnem uradu, ki je kaj prijetno bivališče v poletnih vročih dnevih in 25. septembra pa odrir neta oba v Columbus kot sem prej omenil, kjer imata že vse urejeno za prezimit, jaz revček bom pa ostal sam v zametih.
Tudi smrt kosi v naših krajih. Kot vam je že gotovo znano je nedavno umrl dobro poznani in jako priljubljeni Anton Lipoid, katerega bodo po-znanci in prijatelji zelo pogrešali in še posebno pa ga bo pogrešala družina, ker so živeli lepo složno in v prijateljstvu. Bil je jako delaven in skrben oče. Da je pokojni imel veliko prijateljev, se je pokazalo pri pogrebu, kajti cerkev je bila polna ljudi, ki so ga spremili k zadnjemu počitku. Zlasti pa je prihitelo precej prijar teljev iz Clevelanda. Tako se bomo zvrstili drug za drugim. Dosedaj ni še nihče izostal in mladi nas bodo pa nadomestili, saj so poroke na dnevnem redu. Ako je človek-v življenju kot se šika, ga je res težko pogrešat, a za mano, ki sem bolj lenuharsko sorte, pa ne bo treba dosti solza prelivat, škoda bi jih bilo.
Sem precej zaposlen z urejevanjem mojega zimskega u-
kel, toliko so mi plačale. Največkrat so mi kar desetake mo- Jcva„ac,„	...._________
lile in me zijale, ko sem jim rada jn zato ne bom na dolgo
lonn nnvnril na rliifln Rps „ : „ 1 TUnA a«	r/nnef nrfi-
tako lepo govoril na dušo. Res prijetno je bilo in škoda, da čas tako hitro mine. Zdi se mi, da sem bil komaj pred par leti star dvajset let, a zdaj mi pa nekateri prisojajo že kar 80 let, dasi nisem dosti mlajši. Včasih se res počutim, kot bi bil. manj kot 49 let star. Je pač. tako, da dokler ima človek še starše žive, se vedno počuti še mlad.
Naša četrta generacija, to je naš Eddie in njegova mlada soproga Betty sta se srečno vrnila s. tritedeskega potovanja po daljnem zapadu, Ed-dietu so se želje izpolnile, šel je bil v indijanske naselbine in je taro prenočeval na veliki samoti. Jezdil je tudi konja, ki je bil last Will Jamesa in ki ga sedaj lastuje Mr. Snook, ki je bil svoj čas največji prijatelj Jamesov. Konj je sedaj star 17 let in Eddie ga je veselo
.pisal. Urad, si bom zopet urer . dil v zadnji kleti, ker je naša hiša dolga okrog 80 čevljev, zato pa moramo imeti dve kleti. Upam, da se bom imel prav prijazno in da bom še marsikatero pogruntal za moje cenjene čitatelje Hubbardskih novic, kateri mi pevedo, da se jako “kontenajo” z njimi in mi želijo še dolgega življenja. Pozdravljeni,
Frank Leskovic.
Univerza v Lublinu
V Lublinu nfct Poljskem je znana katoliška univerza. V zadnjem času je tam ustanovljena nova državna univerza, ki se imenuje “Marija-Curie-Sklodowska univerza.” Poljski prosvetni minister je izjavil, da je določena “za gojitev filozofskega materializma,” to je komunistične ideologije.

AL PA NE
Neznarhsko smo bili veseli, ko smo zopet imeli med seboj naša vandrovca, ki sta nam bila
ušla
Fronca in g- Voduška. Obsuli smo ju s vprašanji, da bi zvedeli po tisti naši: kje si hodil, kje si! bil . . . pa nista molga dolgo do besede. Na pomoč je mora-ia priti ajsbaksa, ki sta jo te-pežkala in ji dala ganiti, da je začelo mene že skrbeti, če bo kaj ostalo za drugi dan. V sredo zjutraj sta se odpeljala, v četrtek pa že nazaj prišla in v dnevu in pol obletela skoro vso Minnesoto. Najprej sta potrkala pri gospodu Grudnu v St. Paulu, ki župnikuje pri sv. Neži. Od tam sta jo ubrala na Chisholm k župniku Janezu Schiffrerju, bratu milwauškega gospoda Antona in končno skočila še v Ely, kjer sta voščila dober dan župniku Francetu Mihelčiču.
Od Willarda v Wisconsin, pa do Ely, Minnesota, je že precej korak in meni ni šlo v glavo, kako sta mogla vse to v tako kratkem času obleteti.
“Ste morali poditi koreto, da ste v tem kratkem času vse to obšli,” sem omenil g. Vitalu.
“Eh, kaj bom podil! Včasih sem res malo bolj pritisnil “na
Minnesoto, gospoda gas,” kadar je bila prazna ce-
sta, drugače sva jo pa rinila skoro po polževo, takole kakih 95 milj na uro.”
“Joj, ali ste ga slišali, kaj pravi: 95 milj- na uro sta jo gnala, pa bi skoro rekel, da sta lezla po polževo, ali skoro ritensko,” sem se prijel za glavo ob taki neznanski vožnji. Seveda, s tako brzino se daleč pride, če gre vse po sreči in se avto drži ceste. Ampak 96 milj na uro! Naš Buick se je včasih spozabil in jo v svoji razigranosti udaril nekaj čez 70, pa smo Iskali z-rokami kljuke pri vratih in stegovali vratove naprej po cesti, če ni morda pred nami kak nepovabljen ovinek. Res 'je gospod mladi, pa krepak, da lahko obvladuje avto, ampak vseeno — 95 milj na uro! Brrr
... gospod Vodušek in jaz se ne bova nikdar vozila v istem avtu, če bo on pri vodilnem kolesu. Nak!
“Kako ste se pa počutili ob taki vratolomni vožnji?” sem pobaral gospoda Fronca, misleč si, da je moral pretrpeti Stra-
hi bil jaz ž njima, sem si mislilv Najbrže bi bil jaz sam prišel nazaj, par tednov za njima.
Gospod Vital je, po moji obsodbi, za avto, kot je bil Matijev Gregor v Bezuljaku za konje: ali so speljali, ali se je pa šranga utrgala ali pa drikelc
hovite muke, da je odlomil vse'zlomil. Včasih sta na kolenih kljuke pri vratih in da je vso 1 privlekla hlod iz doline, kadar pot premižal, sklepajoč roki ter 'je Gregor vlačil na vlak v go-
vi • l	*	1	....	11711	-.J., T)n «1 viilr/lnv nftl rvrill rfOln a
pošiljal nazaj k nam na Willard v duhu iskrene pozdrave: fantje, na svidenje nad zvezdami!
“Kar fletno je bilo,” je dobrodušno izdal gospod Fronc. “Kako naj bi pa vedel, če je vozil Vital 25 ali 125 milj na uro. Saj se ne razumem na avtomobile in znam le toliko razločiti, če gre naprej ali pa nazaj. Par-krat se je res primerilo, da sem omenil gospodu Vitalu: “Tamle ustavi, bova šla spit eno kavo!” Gospod se je ozrl in vprašal: “Kje?” Povedal sem mu, r.aj kar pozabi na mojo opombo, ker sva prišla v času, predno. sem. izrekel ves stavek, že 26 milj proč od tistega kraja. Kar fletno vožnjo sva imela.”
Ne bi ftnela fletne vožnje, če
zdu. Pa ni nikdar položil gajžle nanju. Ko je enkrat naložil in s porajkleih povezal, se je par-krat odškašljal, kar je bilo za konjička brezično obvestilo, naj bosta pripravljena, da potegneta. Pa nista še potegnila,, ker prava beseda še ni padla. Samo stopicala sta sem in tje in se ozirala nazaj v gospodarja, ki
\se lomastelo, se lomilo in trgalo, kot bi zadivjala čez gozd huda ura z vsemi pritiklinami. Gor na poti sta se pametna konjiča ustavila, si popravila komate in zadovoljna zahrzala, enčeš: od hudiča smo ga tiči mi tukajle! Vsa soseska je z nekim spoštovanjem izgovarjala Gregorjevo ime, kadar je nanesel pogovor pri Bonaču v nedeljo večer na gozd, na klade, na konje. “Ja, ja, Matijev Gregor, ta pa zna s konji !” je bila splošna sodba. “Napol krepani bi mu peljali!”
V takem razmerju, mislim, sta si tudi gospod Vodušek in njegov avto. Da bi se mu le os-nik ne snel, ali da se mu ne bi zbosil na kakšnem ovinku, sem
Unllald lldltaj v jjUB^uuaijo, ju nuuou luuusuciu uvuiauj oom
je stopil proč od preme, vzel ce- vzdihnil in z velikim rešpektom
pin v roke, ga visoko zavihtel, potem pa oplazil ž njim po grmovju: in rekel tisto hudo bese-;do, na katero sta praročka čakala in ki je tukajle zaradi postav ne smem zapisati. ■ Konja sla se pomaknila nazaj; potem pa skočila, v komat in če le ni bil ves vesoljnii svet priprežen k premi, je šlo iz doline, če* skale in skozi grmovje, da je
občudoval krepkega slovenskega fanta, ki ne morem doumeti, kako se je mogel tako lepo poviti v tisti Ljubljanski je dajala navadno le bolj mehke ljudi; Mi kmetavzarji smo se kar igrali ž njimi, kader je.prišlo kaj na-pek med nami. “Preteti škrici, ali boste tekli!” smo rekli in tudi so, da jih ni bilo vjeti. V noge so bili res pripravni.
Utah C. Host;
Berninski kralj
roman s Švicarskega pogorja
Ko me zanese nekoč pozneje na ledenik, se je bila razpoka, v kateri je ležal Gruber, zaprla. 'Ho je vsa moja skrivnost s pogorja. Zdaj sodite!’’
Cilgija se je bila zgrudila v travo, obraz je pokrivala z o-bema rokama. “Vedela sem!” je zastokala. “O, da bi me bili slu-šali tisti dan, ko sem vas tu prijela za roke in prosila: opustite’lov!”
Tedaj je Marko Paltram vstal. “Cilgija!” je dejal poln notranje žalosti.
“Ljubim vas,” je šepetala zmedena, “toda ne smem biti vaša zaradi svojega otroka. Bilo bi pregrozno, mož v ledu, o-6e mojega Lovrenca, molčite zaradi mojega dečka!”
In*trepetaje je stisnila Marku Paltramu roko.
“Zbogom, Marko!"
“Da, mož v ledu,” ponovi on zamolklo. “Ne bojim se Gruberja, celo ponoči sem stal tam gani, kjer počiva! Vem samo eno; ubiti sem ga moral proti svoji volji, to je plačilo za moje izdajstvo v tisti pustni noči!"
“Zbogom, Marko! Bodi dober* bodi zaradi mene dober! Videti se pa ne smeva nikoli več* nikoli več!
In Cilgija Premont se opoteka navzdol proti vasici.
Ne vidi žarečega gorskega sveta okoli sebe, vidi samo strahotno podobo, ki zdaj ni več zastoka. In ljubi tistega, ki ji je ubil moža!
V samoti pogorja pa blodi Marko Paltram.
Ali mu je sam pekel vcepil misel in je verjel, le trenutek verjel, da bi mogla biti Cilgija še kdaj njegova?
prišli, da bi pozdravili očetovskega rešitelja. Tem se je pridružilo nekaj meščanov iz Chu-ra, kj sta jih bila privabila stara slava vode in radovednost, da bi videli novo kopališče. Nazadnje nekaj tirolskih kmetov, ki niso pozabili svoje navade, da so po opravljeni košnji prihajali v St. Moritz. Daleč od dogodkov v svetu, večkrat tedne brez vsakega poročila, kaj se dogaja po drugih deželah, je živela mala družba, navezana sama nase kot ena družina pri veltlincu, posušenem mesu ali pri gamsji pečenki, ki jo je dobavljal Marko Paltram, funt za nekaj krajcarjev.
Staro ženo, ki je prinašala meso, je večkrat spremljala mična deklica, Jolanda. Podobna je bila, to so trdili vsi domačini, divji Piji, bila je drobnih kosti in okretna ko kozica, vendar pa le ni bila ona. Pod lepo rastjo temnih mehkih las se je belilo odkrito čisto čelo, in v bleščečih; češnjevo črnih o-čeh ni bilo nič roparskega.
Jolanda je bila nedostopno prisrčna, vase zaprta deklica,
HI
(DoMe preko Treta)
(Nadaljevanje • 1. strani.) vatje upajo, da ga bo kmalu kdo jo nevzočnostjo 29. julija. Vse ubil. Naj bo že kdorkoli nasled-kar je uradnega, je moralo biti nik Jelačičev, neki umetnik bo do dna partizanske duše navdu- zaslužil pri izdelavi novega spo-
ki je znala že s svojimi malo in jim kupil vozne listke za Ju
leti molčati, toda njene oči so bistro opazovale, ušesa prisluškovala, kaj se govori o očetu.
je, kadar so govorili o njem.
šeno.
Sklenili so večno prijateljstvo med • Jugoslavijo in Bolgarijo. Pri tem so se gotovo spomnili, kako je že kralj Aleksander pred leti sklepal tako večno prijateljstvo z Bolgarijo v Sofiji. Do združitve med Bolgarijo in Jugoslavijo za enkrat še ne pride. Zaenkrat smo zadovoljni kar s prijateljstvom. Kaj pa bodo morale in smele narediti balkanske države, bodo pa že v Moskvi povedali.
ŠE EN VISOK OBISK je imela Jugoslavija. Pa o tem obisku več veste v Ameriki kot mi tukaj. Jaz omenjam ta obisk samo, ker je komunistično časopisje to razkričalo kot velik dogodek za Jugoslavijo. Jugoslavijo in tudi belo Ljubljano so osrečili s svojim pohodom ameriški pro-testantovski duhovniki. Na izlet v Jugslavijo jih je poslal poslanik v Washingtonu, Kosanovič. Ker je bil njegov oče pravoslaven duhovnik, ima vedno malo nagnenja'do duhovnikov. Ker se ne razume s pravoslavnimi, je poiskal nekaj protestantovskih
menika. Tako titovci vsaj za umetnost skrbe.
ZGODBA Z DOBROVE PRI LJUBLJANI. — Strah ima velike oči. Naslednja zgodba pove,
— —	■■——-— . .	je poireuno najBiuuiiejse juc-
kako se visoki komunisti boje za jgpovanje; vrhu tega pa zaradi
airnio ffivlionip VftP Vflr SP	___a ... ____ a._i.
svoje življenje. Vse kar se'zgodi mislijo, da je proti njim. Na Dobrovi sta šla dva fantiča stana 12 in 14 let potrkavat v zvonik, ker je bilo žegnanje. Tisti dan je bila v bližini visoka komunistična osebnost na inšpekciji* vojaških del. Vse je bilo zastraženo. Pa zapojo zvonovi na poseben način. Straža je mislila, da je gotovo upor. Brez opozorila je streljala na fantiča in ju ubila*
goslavijo. Za ta zastonjski izlet so se morali izkazati hvaležne in nekaj napisati Titu na čast. Gla-
Bila je plamteče, skoraj bo- Vna njih naloga je bila, da piše-lestno ponosna nanj, trepetala j0) kako pod Titom vlada verska
svoboda v Jugoslaviji. Videli so
Ta vroč,a strastna dekle, ki Tita, napisali svojo šolsko nalo- prosuamn guzuuv, iu p«««* se je vendar že samo brzdalo je gg in se zdravi odpeljali nazaj v jo skoraj polovico vse dežele, bila nadvse dražestna.	*- "	'r:l—
Nič ni ugovarjala, ako je sli-
Ameriko.	Tikova drevesa — pravijo
PUC m ugovarjata, a™ j. BAN JELAČIČ JE PRIŠEL jim tudi “železni les” — ne ra-iala o svojem očetu nekaj, kar NA VRSTO. — Drugo leto bo stejo strnjeno, kot je običajno • •	■ ’ —■ ■ ■ '	• -	- . ... • - pr* iglavcih. Rastejo zelo raz-
,aia u avujaii,	j, -—	. ..... —. —	.via,
ji ni ugajalo, toda njene drob- st0 let, ko je ban Jelačič iz Žane tanke ustnice so se zategnile, —-----------x'—'—
sprva ganljivo bolestno, nato pa s tolikšno prezirljivostjo,
Tipanje je živelo samo v nje- kakor se to redko vidi pri de-govj vroči krvi, njegov razum ju, tega nikoli verjel. In zavidal: je Aratschu in njegovi ne-
boka, da doseže osrednjo plast, ci skoraj druga tik druge, a ni-Zaradi tega drevesni sok ne mo-' sta imeli o tem nikakega pojte krožiti po deblu in drevo hit-' m a. Vendar pa sta dve leti žaro odmre. Potem ko napravijo J dostovali, da no zavezniški voja-v drevo zarezo, ga pustijo stati j ki dodobra spoznali te predele še kaka tri leta; v tem času se in so končno o vseh teh okoli-
les popolnoma osuši, kar ima za posledico, da lahko plava po vodi.
PREGLEDOVANJE GOZDA Za ugotovitev, katero drevo je že dovolj izsušeno za posek, je potrebno najskrbnejše pre-
V burmanski džui0
Gozdarski strokovnjak Saw K’pi — pod tem imenom ga namreč poznajo prebivalci indijske in burmanske džungle— ki je dolga leta preživel v Burmi, je napisal za “Evening Standard” naslednji članek o življenju v burmanski džungli:
“Trideset let pomeni znaten del človeškega življenja. Malce pred izbruhom druge svetovne vojne sem se odločil, da se bom vrnil v domovino iz B.urme, kjer sem bil zaposlen z izbiranjem, odstranjevanjem in prevažanjem debel tikovega drevesa iz prostranih gozdov, ki pokriva-
greba marširal proti Budimpešti treseno ter jih je v džungli na in pomagal 'zatreti Košutovo en hektar težko najti več kot
ščinah vedeli vsaj toliko kot sovražniki, če ne celo več.”
gostega rastlinstva v teh gozdovih ni moči videti predse več kot nekaj metrov. Ravno zaradi te okolnosti je za dosego čin) večjega uspeha treba pregledati vsako drevo, pa bodisi da je tikovo ali kake druge vrste. Nič čudnega ni bilo, če smo za pregledovanje drevja na površini kakih dveh kvadratnih kilometrov porabili tri do štiri mesece.
Ni niti enega metra zemlje* ki ne bi bila pokrita. Hribovita področja so često tako strma, da za vzpon ne zadostujejo niti trdni prijemi za bujno rastlinstvo. Pogosto nam je pot prekrižal kak skalnat previs ali luskinasto kamenje, ki je vse poraslo z rastlinami, ki so polne trnja in nadležnega mrčesa. Takšno rastlinstvo se nam je med hojo zapletalo med noge.
Na videz popolnoma neškodljivo listje je poraslo z drobnimi dlačicami, ki zaradi svojega strupa povzročajo opekline in srbeče izpuščaje. Z dlačicami porasle gosenice povzročajo pekoče izpuščaje in pogosto oplazi človeka kaka veja po obrazu, vratu in rokah. Nebo je tnočf videti samo tu in tam in še to k veliko težavo, ker pogled zastirajo listnate krošnje ogromnih dreves in raznovrstne zaje-dalne rastline ki prepletajo ves prostor.
Kadar kak član delovne skupine, ki je zaposlena s preisko-
Stanovanje iščejo
Srednje star zakonski par želi dobiti 2 do 5 sob. Sta brez otrok in nimata nobenih živali. Kdoz ima kaj primernega, naj pokliče KE 7176.	(182)
Pohištvo naprodaj
Naprodaj je pohištvo za jedilt nico; zmerna cena. Dalje se proda železna postelja samica z inner spring modrocem. Vprašajte na 1278 E. 137. St LI2612.
(182)
MALI OGLASI
Zrele breskve
Na drevju se prodajo po 75q bušel. Jako velike in zelo lepe breskve.
Lodi Mandel
16702 Waterloo Rd.
. KE 0034.
(190)
$700 plačam naprej!
Rad bi dobil stanovanje 5 ali 6 sob. Sem pripravljen plačati za najemnino $700 naprej- 4i obrasli v družini, 1 star 11 let. Kdor ima kaj primernega, naj pokliče EN 5712.
-(183)
DELO DOBIJO
Punch Press in Shear operatorji
Izkušeni za 2 in 3 šift Dober zaslužek od kosa
Geometric Stamping Co.
im e. 2oo. st.
(13*)
MALI OGLASI
Apartment naprodaj
Naprodaj je zidan apartment za $27,000. Dobra investicija! Ima 6 stanovanj, 2 prodajalni. Nahaja se na 156. cesti pri Lake Shore Blvd. Dohodki so $3900 na leto. Za sestanek pokličite FA 2745.
(184)
Hiša za 2 družini
Na 1275 E. 59. St je naprodaj hiša za 2 družini, 5 sob zgo-rej, 6 spodaj. Odprta za ogled v nedeljo. Dajte ponudbo. Se lahko vselite v 30 dneh. Za infor macije pokličite KE 4963.
(184)
Pojdite za drugimi k
ACME HARDWARE & APPLIANCE A
7002 St. Clair Ave.
EN 2880
Ekspertna radijhka postrežba Dopeljemo na dom
irmjmrtJirLrtnrLnjTJinj^^
AL (JLLE
PUM & HEATING (0.
ItOl! je AioLOvim lit	iji vcuuu J c uuuajj»»»
testi, zakaj hoditi bosta smela duiovim gostom prezgodaj.
po planini cel dan.
m pomagal mren Košutovo »n noa.ai n.™ ..-.j-	— - pine, ki je zaposlena s picisau-
vstajo. Hrvatje, ki niso Madža- šest, ki so dobro razvita. Druž- vanjem dreves, odkrije kako ti-Kaaor se to reuno vi—i p— a-.- rov mogli videti, so banu Jelači-ba, pri kateri sem delal, jih jelkovo drevo, brž pokliče svoje kletih. Kadar je pa govorila, ju postavili na najlapjem pro- na leto posekala okoli 50,000, tovariše. Večkrat »e je bil njen glas ljubko očarljiv, štoru Zagreba velik spomenik.'iz tega je moči razvideti, na ka- da je ki"
•	•	”	---- Obrnili so ga tako, da je še po k° velikem ozemlju je razvija- —
smrti grozil in kazal s sabljo pro- j 'a svojo delavnost.
; pianini vw	u uiuuuu,	-------——-
0n pa ne bo videl Cilgije ni- kdaj z očetom na lov?” je vpra-
kpli več!
Tako stoji v bledi mesečini na Morteratschu, in mesto v ledu se sveti, razpoke migotajo. Tedaj ga obide misel: “Paltra-mov rod mora izginiti!”
Čuden strah ga pograbi. Njegova mala Landola se je igrala s Gjlgijinim dečkom, z Grubarjevim sinom. In malo vroče srce visi na Cilgijini podobi. V čudnih slutnjah čuti nekje ne-vacnost za svojega otroka. In kako jo ljubi, svojo Landolo!
17
Skromno kakor prva pomlad
šal gostilničar.
"Seveda bom, na svoj dvanajsti rojstni dan bom smela u-streliti prvo kozo!’’
Pri govorjenju je kazala lepe blede zobe in češnjevočrne oči so se svetile.
“Ali si kdaj že streljala?” “Že, toda 3amo v šibernico sem poskušala.”
Ni pogosto govorila toliko besed, nikoli ni sprejela niti najmanjšega daru. Ne žaljivo, temveč z nekim stanovitnim smehljajem ga je odklanjala. “Železfia trmoglavka!” se je
je po ustanovitvi kopališča jezj) Adam Naf, postavni trgo-
on jv- j#«	*— ---- »
razmahnilo v St. Moritzu nekaj zdraviliškega življenja, čim se je zopet vrnilo engadinsko poletje.	' ,
Obiskovalci so se zbirali v gostilni pesnika Konradina Fiu-gjja in njegove sončnovedre žene Menje. “Mamica Menja,” so imenovali gostje mlado plavo-laeo ženo.
Brvi gostje so bili trgovec s svilo Naf iz Aaraua, njegova žena, njegova hči in dva sinova, premožna družina, ki so bili
1day
BuvIHSIJč^
your buy word
fig-p J« eeod *S*»V*	**
m tm 0“d CnmM h ašv
u “ <■* o-*8* »r*i
CmmU moRm Ao
SjCkTSBi.
SjjTSt? iStcSOm*
*«. -k -	**■
igitieoNOMr
In vedno je odhajala Konra-
“Jolanda, ali boš šla tudi ti tj Budimpešti. Sedaj se ga Mad-! Najprej je bilo treba pregle-
.	.v-	i__ort J.__«<■» v	• ,	1. vi i • n	l 1 J.i'__»nn/lniiA 1/101- ia roaln
žarom ni trebi več bati. Zagreb- dati vse gozdove, kjer je raslo ški komunisti pravijo, da je zdaj tikovo drevje; skrbno preiskana Madžarskem levičarska vlada vanje gozdov je zahtevalo mno-in ne kaže lastnim tovarišem ko-1 go časa in truda. Službo goz-munistom groziti. Pa še več! Ta darskega strokovnjaka sem na-Jelačič je marširal proti revolucionarjem. In to je “reakcija.”
Tudi je sto let časti dovolj. Torej dolf z njim. Zagrbeški komunisti so tedaj sklenili, da mora Jelačič izginiti, da jih morda nje-
stopil prav v tem času. Delal sem skoraj v vseh predelih Burme in je naravno, da zelo dobro poznam vsak košček te dežele in so mi zaradi tega tudi zelo dobro znane okoliščine, v
govaslablja ne zadene. Na sklep katerih so se morali bojevati
... .	« . I.	1 1. i! AS	__nnim-iniol/l vniolfl
vec, ki je nosil težko zlato veri žico prepeto čez prsi, “Neznansko je visoka.”
“Poglejte samo njeno preprosto obleko, ali kaže le najmanjši nedostatek?” je dejala Menja. “In kako nosi glavo in klobuček! Paltram hoče napraviti iz nje princeso!”
Ludvik Georgy, objestno vedri slikar pa, ki je bil zopet prišel v Engadin, je bil zateleban v Jolando.
“Moram jo dobiti na platno! ’ V prvih dneh septembra so gostje odšli. Tovorni konj je nesel slikarjevo stojalo, izvršene in začete podobe ter osnutke. Georgy je žvižgal in pel od veselja, zakaj, slika, ki jo je bil kupil Adam Naf, mu je napolnila sušično denarnico.
In njegove nade so bile velike.
(Dalje prihodnjič)
“ljudstva” so oblasti 26. julija po noči porušile ta stari spomenik. Da bi to storili čez dan, ni bilo dovolj komunistične korajže. Kaj bodo sedaj tam postavili še ni sklenjeno. Nekateri pravijo, da mora tam stati Tito. Ker je nerodno, da bi mu postavili spomenik že pred smrtjo, dobri Hr-
zavezniški vojaki.
Dokler je tikovo drevo zeleno, ne plava po vodi; ker pe večino debel odpremijo po vodnih poteh, do katerih jih privlečejo sloni, morajo vsako deblo popolnoma osušiti. V ta namen napravijo v vsako še stoječe drevo zarezo, ki je toliko glo-

cim Voor mmt te*
aSSSB3
m\
OtfAlANTffa
X&r!
^ VOH ChhIh
“SS'
JOHN ZUUU
INSURANCE AGENCY
IBANOM ZOUOH, agent
Zavarovalnina vseh vest za vaše domove, avtomobile in pohiitvo.
IVanhoe 4221
1	H
Mala Doris L. Bouck, hčerka gozdnega čuvaja ii Schp-haria okraja v N. F. deli svojo porcijo mleka z mlado sinico, ki so jo udomačili njeni starki, a ko je malo odrasla so jo izpustili- Srnci pa- so je Bouokov dom- tako priljubiL, da redno vsak dan pride na zajtrk ob 7:30 zjutraj.
LUVttilBC. S CVIUftl,	--,
da je kak njegdv tovariš oddaljen samo nekaj metrov, vendar je popolnoma zakrit in drug drugega na noben način moreta videti ter morata slediti edinole glasu, če hočeta priti skupaj.
Gesto je slišati žuborenje tekoče vode, toda skozi gosto rastlinstvo je nikakor ni moči zapaziti. Pot si moreš utirati samo na ta način, da si izsekavaš prehode skozi neprodirno goščavo. Vodne poti, v katere se izliva nešteto pritokov, le redkokdaj potekajo v ravni črti. Zaradi številnih zavojev je vidnost še bolj zmanjšana in često doseže samo nekaj metrov.
Na takšnih področjih ni ni-kakšnih vasi in tudi le redko kdo zajde vanje razen kakega divjega lovca. Edine prehode skozi ta področja napravi divjad, ki je je tod veliko in če človek pazljivo hodi, se često kar nenadoma sreča s kako zverjo. SVOJEVRSTEN LOV Kar se tiče'prehrane, je treba računati na svoje zaloge; kokoši* riž in, konzervirana živila so na dnevnem redu. Čeprav nisem bil pravi “človek džungle,” sem vendar vedno in povsod hodil s puško na rami. Večkrat se mi. je pripetilo, da več tednov zapored nisem strelja) na divjačino. Skoraj prepričan sem, da nisem nikoli meril na večjo razdaljo kot kakih deset metrov. Gozdno rastlinstvo je bilo namzeč vedno pregosto in takfciih okoliščinah zmaga vedno la tasti, ki zna boljše uporabljati svoje oči.
Kljub temp, da je slon zelo okorna in ogromna žival, vendar hodi po džungli izredno o-prezno in- često-se je pripetilo, da je prišel tako blizu kakega, divjega slona, da je mogel čutiti njegovo dihanje in slišati njegovo striženje z ogromnimi ušesi ter mahanje z repom, toda istočasno ni mogel videti niti kvadratnega centimetra nje-gpve površine.
V teh krajih sta med voj no j često- prodirali po dve odhodni- (C
Kopalne banje, closets, sesalke za globoke in plitke vodnjake, za kleti ter circular sesalke, boiler ji, avtomatični plinski grelci.
mmterhcU
Vse potrebščine za grelne in monterske naprave.
uumruifinnnnJVUTjLTLgi^
Za najboljše delo in zmerne cene pokličite MALZ
-za vaš radio, pralnik in druge pripomočke za točno popravilo. Vse delo garantirano.
Pokličite ENdicott 480» pridemo zastonj iskat in pripeljemo na dom
MAIZ ELECTRIC
6902 St Clair Ave.______________EN 4808
Najboljšo Garancijo Zavarovalnine Jamči Vam in Vašim Otrokom
KRANJSK0-SL0VENSKA KATOLIŠKA JEBNOTA
Najstarejša slovenska podporna organizaci v Ameriki. .. Posluje že 52. leto.
Čknstvo nad 40,000 Premoženje nad $6,000,000
Solventnost K. S. K. Jednote znaš« 128.91%
ija
Oo Msi Mn.sail le mk> Ornim, mni sesti eeMat* sestati le uMmltl podporni anuMJt
KRANJSKO SIX)VINSKI KiAKOUtU JHMOOTI.
Utr K IoKIm awmps OH Butalu«, rosno poikodko. oponodk ««o* boksni In onsmSdM
K. S. E. SDNOTA —ritmi motto In tenko od 1A d»«A I—J 0—ks.no tekel po	in de IS. lote pod noje okrilje.
KIJ. JKDNOTA IsdnJs i doke od HJSdt do UJMA!
K. K K. JSUNOTA Jo Pinn—tl Tdoo te *ot CotenWH* alb tata* to QMwateD Ul borate kaftHttl »oifcoiHj HPMMb.ll>
Za i
M- i
r-.-czrcucserss!
K. K K, Jednote. o* po —
GLAVNI URAD 351-353 No. Chicago St

F
AMERIŠKA DOMOVINA, SEPTEMBER 16, 1947
»»»»»»»»»»»»»»»»»»»»»»»»»»»»»»»«
____________________________A
BELI MENIHI
Povest iz prve polovica XII. itoletj« spisal IVAN ZOREC
“In naj poveiS, kaj je bilo pr; nas to jutro?” je Janez rdel; imenitno se mu je zdelo, da mu oče zaupa toliko.
-“Le povej, natanko povej, pa samo desetemu bratu, nikomur drugemu.	-«'[t
VII. ~ *' **
Deseti brat je poslušal Janeza in se smehljal; “Hrast razpade in strohni, naša lipa zeleni!”
“Opat ima dolgo roko,” je Janez gonil svojo.
“O, tlačan je vendar spet zbudil skrb v najimenitnejših glavah in nadaljših bradah — kar prav je tako, tudi opat ne u-stavi vola, ko zbezlja”
Janez je molčal; čez čas je tiho vprašal, ali je res mogoče, da bi uporniki vsaj svobodnjakom poklatili previsoke vrhove.
“Kateremu si gorak?” ga je deseti brat skušal.
Pa le-oni se je umikal, češ, vpraša le kar tako, naravnost nemrzi nikogar.
“Kaj pa Stepič? Ali ni v njegovem vrhu Ančka, ki do nje siromak ne moreš?”
“Samo oče ne smejo nič zvedeti!”
“Brez skrbi! Ko bo treba, pridem pote in mrkneva, nihče ne bo vedel, kdaj in kam.”
Janez je pokimal in šel proti domu, pa ne naravnost; k tisti močvirni kaluži, kjer je včeraj nastavil zank, je hitel čez malo-gabrovsko polje . . Aha . . . zanka je zadavila srnjaka! Hvala Bogu, spet bo meso na mizi, Bog ga je dal, kakor tačas lačnim Izraelcem nebeško mano • . Hitro ga je otrebil in skril v veje košatega gabra. O, zdaj pa kar domov po naramni k6š, da brž bo brž srnjačka spravi odtod in izroči materi.
Spotoma ga je došel lovski paznik Gorenjko in vprašal: “Kje pa si že bil na vse jutro?”
“E, tjale na Požarnico sem skočil, da bi videl, kako oves kaj zori.
“Tako, tako?” se je Gorenjko poredno smehljal. “In kako kaže kaj?”
“Ne dobro, divjačina se hodi past vanj.”
“Pa si ji nastavil zank? Če si, umekni jih tam in kjer še
Janez se je ustrašil, deseti'si jih nastavil. Se danes pri-brat, glejte, ve preveč, še iz- de gospoda iz Žužemperka; lo-
česnal bi kaj. Pobesil je oči in ni precej odgovoril. Potlej je jokavo rekel: “Po svetu si pojdem sreče iskat, če mi ni usojena doma.”
“Kaj se kisaš kakor baba, ki so se j; jajca pobila! Prava sreča ti je v delež le pod streho ocetnega doma.”
“Že, vem; a zmerom ne mo-
vila bo, spazila bi jih.”
Janez ga je debelo gledal. “Skuša me, lovi me,” je mislil, na glas pa se je odrezal: “Ne bo jih, mojih že ne, saj jih ne nastavljam.”
“Ne nastavljaš?” se je Gorenjko smehljal še bolj poredno. “Vidiš, kako si priden!” Tako mu je povedal in s po-
£e, vem; a zmerom ne mo-	mu je
rem čepetr-ttom«? -tudi-drugod ta stopil v hosto. ujameš srečo.”	“Glejte," se je Janez čudil,
“Ali na sejmiščih in plesiš- “saj ni tako napačen človek ta-čih„ kjer zapravljaš dušo in te- le lovski strah! Kako, da je
lo? Mar na bojišču po daljnem svetu, ko sam ne veš, kje ti bodo trohnele kosti?”
“Saj bi bil rad zmerom doma. Pa kaj, če si lastnega doma ne morem zgraditi po svoji volji?”
“No, le nepočakljiv nikar ne bodi, vse muhe rajši zapodi in svojemu očetu se zaupaj! Ce kdo, on ti pomore-”
“Zakaj še čakati, čakati?” je fantu ušlo." Saj bi tudi ona že rada.”
“Ker je mlada in neumna,” se je deseti brat smejal, “in ker ne ve, da ima zakon veseli in žalostni del; veselega si pridrži mož, žalostnega pa prepusti ženi.
“Kje je pa častitljivi del?” se je Janezk skušal šaliti.
“Vačasih je, včasih ga ni. Če zakonca v sreči in ljubezeni učakata starost, res uživata častitljivi del zakona, oba v e-nak; meri.”
Janez sam ni vedel zakaj, a temule desetemu bratu se je tako lehko zaupaval. Tožil mu je, kako ga skrbi, da ga Štepič ne bi zavrnil, ko z očetom zasnubita Ančko.
“Vidiš, tebi je le za veseli del,” ga je oni karal: “ali An čka bi utegnila imeti prav hu de čase, če bi njen oče zvedel za vajina nebesa.”
Janez ni vedel kaj reči, le vz dihnil je-
“To pomni, vidiš, pa te ljubezen ne bo razganjala tako hudo in boš laže čakal.”
Fant je še enkrat vzdihnil in pokimal; skrivnostni mož mu je prijatelj, to še vidi, zaupati mu smeš vse.
k deseti brat mu je zdaj začel prav na uho nekaj dopovedovati. Mladi tlačan je sprva neodločno mencal, naposled mu pa moško segel v roko in se zarekel: “Bog!” Desetnik mu je stisnil desnico in potrdil domenek: “Bog!”
Marinkinega moža spravil v vo zo?”
Pred vasjo se je ozrl: Go renjko je počasi šel za njim.
K Marinki jo spet maha — pojezdil ga vrag!” je zaklel. “Tak možak, pa se v zobe daje s takole neumno babo!”
Doma je očetu povedal, da je bil v Mirnški jami in da ga tam in tam čaka srnjak.
Križ božji, kaj ti nisem velel,
Ali ga je res premotila? Vsa soseska ve, kako se je metala za njim, dokler ji ni razločno povedal, da se ji ne da. Potlej se je omožila, a Gorenjka še ni pustila na miru; kjer je le mogla, se mu je nastavljala. Mar se je zdaj premislil, ko ji moža ni doma? Škoda ga je, če se, je tako zavrgel. Vedečnost | ga je ščemela. Vedel je, da ni moško, pa se je vendar* prismu-kal pod okno Marinkine hiše, da bi si vtepal posluške. , Na hruški se je hvalil strnad, da ima ljubice tri-tri; ob luži je star racak lagal mladi raci, da jo ima “tak, tak” rad.
V koči sta precej glasno vrela Marinka in Gorenjko.
“Nič hudega mu nisem želel j| nikoli; še potlej ne, ko seml opazil, kako predzrno se vede do mene in mi nagaja. Zdaj ga mrzim do mrtvega. Bog ve I to in tudi, da si ne morem po-1 magati.”
“Saj veš, kako je nagel — potrpel bi bil z njim!”
“Ali ga bom pital s pogačo, I s komur sem v jezi? Kjer ga bolj speče, tam mu jo pribe- [ lim!”
“Zakaj v jezi?”
Ker sem ti verjel, ko si mi tožila, da grdo ravna s teboj. | Smilila si se mi.”
“In da si mi ga spravil v vo-1 zo — tega ti ne odpustim nikoli!”
“Saj ti pravim, da je kriv sam. — Nastavljal je zanke, zasačil sem ga, pa zaradi tebe sem mu dal priliko, da bi pobegnil. Ni hotel, še vame se je zapodil, češ, če že lazim za teboj, naj vsaj za njim ne. Ljubosumnost ga je zaslepila, to je”
“Moški, ki v ljubezni ni lju-1 bosumen, ne ljubi!”
“Tako? Tega nisi vedela I zmerom. Tačas že ne, ko si me I mečila z bajkami, češ, kako tvoj zporni mož grdo in trdo ravna s teboj.”	I
“Moža rili vrni; na miru me| pusti zdaj!”
“Umikal sem se, pa pustila me nisi ti! Kriv sem le, ker nisem poslušal svoje pameti, ko si se mi nastavljala in me zapeljevala.” ,
“Zakaj si se dal, pametnejši j si od mene in starejši?”
“Da, zakaj? Premehak sem bil, prezaupen, premalo svoj. Zdaj me je vsega tega sram, strašno sram. A zakaj si me tako lehko utajila in izdala?” Marinka je uporno molčala, a naposled zakričala pol v jo-
k* »Huvm iv-iw, ii iiayuoicu z,cuvni_cua	v ju-
da pusti to? Že vidim, nejio ku pol v togoti: “Vrni mi moža,
ga miru, dokler je ne iztekneš!” “Brez skrbi, oče, mene že ne prestreže nihče.”
Povedati, kaj mu je Gorenjko svetoval, pa se ni upal oče bi se ustrašil preveč. Pa res: le kaj Gorenjko hoče Marinki?
lepo te prosim!”
“Odkar je v vozi, ti dokazujem, da njegove nesreče nisem kriv jaz. Včasih bi mi bilo hudo, če bi vedel, da slabo -misliš o meni. Zdaj mi ni več dosti do tega, ali mi verjameš ali ne.
-AND THE WORST IS YET TO COME ‘-innajhnjše šele pride
\CZ
NAZNANILO IN ZAHVALA
Globoko užaloščeni in potrtega srca naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem tužno vest, da je za vedno zatisnila svoje blage oči naša ljubljena soproga in ljubeča, skrbna mati
Rojena 15. julija 1884
MARY KUNČIČ
Umrla 9. avgusta 1947
ROJENA LEGAT
Prenehalo je biti njeno zlato srce dne 9. avgusta 1947. Po dolgi in mučni bolezni, previdena s svetimi zakramenti za umirajoče, je mimo zaspala v Gospodu.
Pogreb se je vršil dne 13. avgusta iz Joseph Želelovih pogrebnih prostorov v cerkev sv. Marije Vnebovzete na Holmes Ave. ter od tam po slovesni sv. maši zadušnici, katero je opravil Monsignor Vitus Hribar ob asistenci Monsignora Hamer in Rev. Zimek, na Calvary pokopališče, kjer smo jo položili v naročje materi zemlji k večnemu počitku.
Blagopokojnica je bila rojena v vasi Lesce na Gorenjskem 15. julija 1884 leta.
V dolžnost si štejemo, da se lem potom iskreno zahvalimo vsem sorodnikom in prijateljem, ki so položili toliko tako krasnega cvetja h krsti ljubljene pokojnice. Ta dokaz vaše ljubezni in spošiovanja napram njej nam je bil v veliko tolažbo v dneh žalosti. Našo zahvalo naj sprejmejo sledeči: Mr. John L. Frazier, Mrs. Clara Butler, Mr. Lawrence Torkar in sin, Mr. in Mrs. Peter Bukovnik, Mr. in Mrs. F. Race ml., Mr. in Mrs. J. Kmett, Mr. John Potokar, Mr. in Mrs. Louis Slapnik, družina Popovič, družina Svetina, Ricard Beauty Shop, Mr. in Mrs. John Drenik, Mr. in Mrs. Jacob Jane, Mr. in Mrs. N. Vukobrat. Mr. in Mrs. A. Fidiga, Mr. in Mrs. J. Tomsic, Mr. in Mrs. F. Kovsca, Mr. in Mrs. F. Špenko st., Mr. in Mrs. H. Kanowski, Mr. in Mrs. John Ambrose, Mr. in Mrs. Frank Piner, Mr, in Mrs. Jack Groser. Mr. in Mrs. Frank Zorc, Mr. in Mrs. Anton Medic, Mr. in Mrs. Wm. Zupan. Mr. in Mrs. Frank Ri-bich, Mr. in Mrs. R. Mertek, Marie Kennedy. Waterloo Dept. Store. Mr. in Mrs. J, Kuhar, Mr. in Mrs. F. Gornik, Mr. in Mrs. L. Gornik, Mr. in Mrs. J. Novak, Mrs. C. Dietz, Mr. Ed Centa, Eddie Meinor, Mary Barrett, Mr. in Mrs. F. Malavašič. Mr. in Mrs. M. Florjančič, Joe & Bill Gross, Mr. in Mrs. F. Salmick, Mr. in Mrs. F. Aubel, Mrs. J. Kovic, Mrs. Johanna Mocilnikar, Mr. in Mrs. John Setina, Mentor, 0.. Mr. Otto Kanowski, Mr. in Mrs. Earl Steinicke, Mr. A. W. Mayer, Mrs. Mary Zabjak, Mrs. Johana Svetina, Mr. in Mrs. Wm. Henikman, Mr. Matt Grdina, Mr. in Mrs. N. DiCicco, Mr. in Mrs. A1 Johnson. Mr. in Mrs. R. F. Zakeiy, Mr. in Mrs. M. B. Olson, Mr. in Mrs. F. Metz, družina Kunčič, Mr. in Mrs. Frank C. Gornik. Mr. Thomas Legat. Mr. Joe Legat, Mr. Bill Legat. Mr. John Legat st., družina Perroili in fantje, employees: Ely, Esther, Ada. Dorothy. Gertie, Eva in Andy, ter društvo V boj št. 53 SNPJ.
Dalje izrekamo srčno zahvalo vsem onim, ki so darovali za sv. maše. ki se bodo brale za mir duše pokojnice, in sicer: Mr. Don Shaffer, Mrs. Frances Žele, Mrs. Anna Semenhuk, Mr. in Mrs. Louis Kuncic, Phil & Marie Mocilnikar. Mr. in Mrs. Rete Travalik, Mr. in Mrs. Mike Provident!, Mr. in Mrs. F. DiCicco v Wickliffe, O« družini Miller v Williamsfield, 0., Mr. in Mrs. Joe Mandate, Mrs. Josephine Figdiga, Mr. in Mrs. J. Cam-
pitelli, Mr. in Mrs. Frank Leskovic v Madison. Ohio, Mrs. Alice Dolgan, Mr. Joseph Gornik (krojač), Mr. Frank Line. Mr. in Mrs. Joe Svetin, Mr. Mirko Romominch, Mrs. J. Tomazic. Mrs. Ch. Skerotes ter Mr. C. Skuns, Mr. in Mrs. F. Moizuk, Mrs. J. Hlabse in Mrs. E. Pike, Mr. A. Slopko, Mr. in Mrs. F. Farrinacci, Mr. in Mrs. L. Oswald, Mr. in Mrs. Ray D'Amaio, Mrs. J. Vodnik, Mr. in Mrs. P. Lindič, Mr. in Mrs. Bud Carr. Mr. in Mrs. F. Godlar, Mr. in Mrs. Lud Mandel, Rose Zullch, Mr. in Mrs. Jean White, Mrs. Ivana Svetina, Mr. in Mrs. J. Crockar, Mr. in Mrs. T. Svetina, Mehle, Mr. in Mrs. Chas. Egens ml.. Miss Lovina Slone. Mr. in Mrs. Nick D'Amato. Mr. in Mrs. J. Zaller, Mr. in Mrs. John Churney. Mr. in Mrs. A. Gubane, družini PleBec, Mr. in Mrs. A. Mestek, Mrs. Frank BriceL Mr. in Mrs. Launch. Angie Jeras, Mr. in Mrs. J. Čebular, Mr. in Mrs. Tom Pluih.
Našo zahvalo naj sprejmejo vsi prijatelji, ki so dali svoje avtomobile brezplačno v poslugo in sicer: Mr. Rudy Mertek, Mr. Joe Kmett. Mr. Merko Florjančič, Mr. Frank Perrolti. Mr. Anten Ogrin, Mr. Dan Siakich, Mrs. Barrett, Mr. Frank Metz. Mr, Louis Kunčič ter Jos. Žele in sinovi.
Globoko zahvalo izrekamo vsem številnim prijateljem in znancem, ki so jo prišli kropit in se poslovit od nje. Hvala tudi onim, ki so jo sprej-mili na njeni zadnji zemeljski poli na pokopališče. Iskrena hvala tudi vsem, ki so nam poslali karte v sožalje.
Našo zahvalo naj sprejmejo pogrebci, ki so nosili krsto: Mr. Tony Svetina, Mr. Paul Leo Svetina, Mr. Ely Popovič, Mr. Albert DTenberg, Mr. John Crocker in Mr. Wm. Zupan.
Hvala Mr. Joe Durnu, tajniku društva V boj št. 53 SNPJ za krasni nagrobni govor, kakor tudi lepa hvala šestim ženskam, ki so bile častne po-grebnice, katerih imena pa so nam neznana.
Naše priznanje naj sprejmejo Joseph Žele in sinovi za vzorno voden pogreb in najboljšo vsestransko poslugo. Zahvalo naj sprejmejo čst. g. g. duhovniki Monsgr. Vitus Hribar, Monsgr. Hamer in Rev. Zimek za opravljene cerkvene pogrebne obrede.
Ako se ]e pomotoma izpustilo ime katerega, ki je na ta ali oni način pomagal ali prispeval, prosimo oproščenja in mu isto Izrekamo globoko zahvalo.
Poljubil je angelj smrti Tvoje čelo—odšla si k večnemu Bogu, da sprejmeš iz Njegovih rok plačilo za vse, kar si dobrega storila v življenju.
Mi se Te bomo vedno spominjali z ljubeznijo in hvaležnostjo v molitvi, dokler se ne snidemo na kraju večnega miru in blaženstva—nad zvezdami!
Zdaj bivaš vrh višave jasne,
*	kjer ni mraku, kjer ni noči,
tam sonce sreče Ti ne vgasne, presrečna v božji milosti.
Žalujoči ostali:
JOSEPH KUNČIČ, soprog JOSEPHINE, poročena PERROTTI, hči JOSEPHINE in JOHN, vnuka MRS. JENNIE SVETINA, sestra V starem kraju zapušča sestri ANNO PREŠEREN in ANTONIJO MAROLT, kot veliko .	sorodnikov tukaj in v domovini.
Cleveland, Ohio, dne 16. septembra, 1947.