V obrambo. iii. Še nekoliko besed mi leži na srcu, ki bi jih rad ne zamolčal. Ugled našega stanu zahteva, da se v časih, ko nam ga hočejo ubiti, neizprosno postavimo po robu in glasneje nego smo bili vajeni doslej, povemo, da ne sme z nami nihče pometati, najmanj pa človek, ki je z nami isti kruh in ki bi si morda na naš račun rad pomagal do boljšega grižljaja. Vem sicer dobro, da leži globoko v vsakem človeku hrepeDenje, da se dokoplje do boljšega materijalnega stališča; a znano je nam vsem, kako ime pristuje onemu, ki želi potlačiti druge in jim odjesti dobro ime, samo da bi dvignil v sijaj častečega poklanjanja in do uživanja visokih milosti lastno osebo. Mislili so do najnovejših žasov nekateri ljudje, da ni boljšega sredstva k smotru nego je ponižno naše učiteljstvo. Obžalujem, ker jim moram poredati, da so se krvavo varali. Pravzaprav pa ne zasluži taka izpoved obžalovanja. Zakaj ako jo lahko in glasno povem, moram vedeti, da se nekaj giblje med našim učiteljstvom, nekaj takega, kar 5uje na ime zavesti, ogorčenja, pognma in krepke, neizčrpljive energije. (Odpor je zmeraj znak moči.) In to vem! Zato je pa človeku veselo pri srcu, ko ve in vidi, da je tiranstvu in absolutizmu med nami odzvonilo, da se čimbolj dviga stanovski ponos, da se krepe in titrjajo značaji, da se začuje tudi tuintam odločen protest proti prezirljivem in neopravičenem zametanju neovrgljivih uspehov, ki si jih je vkljub vsemu brbljavemu natolcevanju pridobilo v teku dolgih let naše učiteljstFO. Začelo si jih je pridobivati, ko se nekaterim njegovim današnjim sodnikom še v zibelkah ni sanjalo, da bodo kdaj šušmarili med kranjskim ljudskim učiteljstvom in ga pritiskali bodisi z vratolomnimi metodižkimi poizkusi, bodisi z vihravimi, z logiko do pesti in noža razprtimi članki k steni in pridobivalo si jih bo, ko ne bo o takih možeh že davno, davno več ni duha ni sluha, ko bodo zgodovinarji našega stanu komaj vedeli, da jih je kdaj trpela ponižna sl.ovenska zemlja na svojih lepih tleh! Naša stvar pa ostane! Vprašali bi lahko: Kaj pa je ta naša stvar ? Naša stvar je bila, da si smo vkljub najneznosnejšim razmeram priborili ugled, ki ga imamo; naša stvar je, da čuvamo z vso pazljivostjo in brezobzirno3tjo ta svoj ugled (avtoriteto), in naša stvar ostane, da si čuvamo ugled tudi v bodoče, četudi hočejo gotovi ljudje, da bi nam ga kar tako mimogrede vzeli in nas napravili za brezpravno služinčad! Nadalje: skrbeli smo doslej, da ni denar, ki ga daje dežela za šolstvo, izgubljen in vržen v kraj, skrbimo tudi danes, da se bogato obrestuje, in skrb nam bo v bodoče, da bo imela domovina koristi od našega delovanja. Ia še dalje: borili smo se do danes za svoje tlačene pravice, prizadevali smo si, da izgine brezpravnost iz učiteljskega stann; danes je naše orožje še bolj brušeno in še jeklenejše, in sučemo ga, da izvojujemo svojim zahtevam zmago in tlačiteljem poraz, v bodočnosti pa ne kanimo vtekniti mečev v nožnice, da bi nam rjaveli ob ledjili, nego še lepše se bodo svetili v solncu, ko nam bo zastavljati moSi telesa in duha za realizovanje vsega onega, kar sanja v naših dušah, kar se je spočelo v idejah naše organizacije in česar sadove bodo prav gotovo uživali naši zanamci, pa naj pri- vihra nad naše neupogljive glave še toliko bogve kako novih _ob in bogve kako brezstidnih zabavljic! Dobra stvar potrebuje mnogo časa, da dobi mesa in krvi. To resnico dokumentuje najjasnejše naše malone polstoletno oranje skope in kamenite zemlje, ki nas je rodila, a ki so z nje pograbili ves tečni plod drugi ljudje, da so nam ostale same drobtine po skalnatih rebrih. A človek delaj in vleci kot nema živina, da pokajo kosti! Nikoli jim ni dovolj! Naši ljudje so že vsipo vrsti nervozui in brlavi od veenega tičanja za suboparnimi, vodenimi učnimi slikami in nič boljSimi metodiškimi knjigami, od neprestanega plelietanja od nazorov do nazorov, od načel do načel, ki se pri nekaterih delodajalcih hitreje menjujejo kot aprilsko vreme. Nobenega počitka nimajo naši ljudje, ker jim nosijo dela kar v košarah, da se še od danes do jutri oddehniti ne morejo, vrhutega jim pa Se šcipljejo ob poSitnicah in prostih, v zakonu zapisanih dnevih na vaeh koncili in krajih, da bo kmalu v resnici že treba postaviti posteljo tik katedra, ako nam še ne prepovedo, da ne smemo zvečer spat! Razumno je, da so naši ljudje do skrajnosti ogorčeni, ker se morajo mnogokrat potiti zaradi kapric, torej za prazen niž, ker morajo slušati dostikrat ljudi, ki so brez duha in imponujočega znanja, pravi šarlatani, ki nimajo niti pojma o bistvu šolstva in pouka, ki jim ni še nikoli poletel svobodni duh preko mrtve črke v pisano in živo življenje koder vladajo in uče in vzgajajo vsa druga pravila nego so za zeleno jnizo in tesnim čelom uzakonjeni fermani. Naši ljudje delajo prenaporno, in sam Bog ve, kje spi deželni sanitarni svet, da ne ustavi tega samomorskega drvenja. Naši ljudje na tihem kolnejo, da se joka satn angel varuli, če ga ima še sploh kak kranjski ucitelj in kaka kranjska učiteljica. In ko ves ta stroj dela do usmiljenja božjega, prhnarSirajo v črnih in širokih vrstah uradna števila in ti primažejo zaušnico, da se ti napravi tema pred ocmi ob velikem opoldnevu! Resni čno: kakor pravi Jovan Hranilovic: I diže se spletkaratvo i zloba, trnjem sveta da vam pospe pute . . . In kmalu na to: Al uz vas je sveta pravda stala . . . In res je tako! »Naprej" je pisal že leta 1868. dobesedno: nLjudske učilnice so obrodile krasno sadje". Znano je, da so pisali v imenovani list tudi trezni in razsodni ljudje, torej se niso lagali, ko so hvalili naše ljudsko šolstvo. In sedaj, po tolikih letih, ko ni drugače mogoče, nego da je solstvo napredovalo, razglašajo hipoma sodbo, da visi naše šolstvo komaj še na tanki niti in da se bo kmalu vsa zgradba zgrudila v prah. In tako ne sodijo o nas Bamo po uradih, nego tudi v privatuih krogih si prizadevajo, da nam jemljejo dobro ime. Ni dolgo temu, kar mi je pravil nekdo, da mu je pripovedoval ta in ta, kako muČea vtisk je napravil nanj ta in ta učitelj, ko ga je prišel nadzorovat. Tudi ni bogve kako dolgo, ko sem bil sam priča, kako je razgrinjal nekdo v gostilnici po mizi papirje in kazal, kake opazke si je napisal ob inšpiciranju tega in tega. Znano je tudi, kako si je nekdo prizadeval, ko ni bil še enak ubežnemu kralju, kako bi tudi po skrivnih, javnega funkcijonarja nedostojnib. potih dospel do sodbe učiteljstva. Vozil se je od $ole do šole in klical spotoma šolsko mladino k sebi na voz ter jo izpraševal, kak je učitelj, kakšna učiteljica, ali kaj pretepata v šoli, ali zaSenjata o pravem času pouk itd. Tudi ni ve5 nobena tajnost, da igrajo nekje na Širokem svetu kvarte in darila ne samo velike uloge, temu5 tudi odločujožo ulogo. In tako bi bilo lahko povedati še marsikaj, a bolje je, da ostane vae to zamglčano. S tem tudi nečem trditi, da se je vse to zgodilo pri nas, a dokazati želim, da vlada v vsem tem in takem diskreditovanju učiteljstva zistem, da ni nobeno sredstvo preslabo, da se nam izpodkoplje pošteno ime in avtoriteta in da nimamo višjih oblastvenikov za ui5 drugega, nego da na3 tlačijo in iščejo naših slabosti. To je žaloatno, ker nam dokazuje, da dvignejo dostojanstva nekaternike tako visoko, da pozabljajo, da so tudi sami ljudje z napakami in vrlinami, ker mislijo, da smo mi zaradi njih, a ne oni zaradi nas. Vrhutega žive v zmoti, da spravi ponižno učiteljstvo brezglasno vsak udarec med tajnosti svojega ubožnega doma in nastavi še levo lice, 2e mu je šiba zapela po deanem licu. V tem primeru je taka misel napačna, če prav pridemo v navskrižje s samitn svetim pismom. Celo pobožni ^Slomškariji" rastejo grebeni, kar je veselo znamenje! Tako torej stoje stvari! Resnica je, da bi nas potlačili tam pod širokimi podplati in nas popolnoma postrojili, da se ne upremo sami in da si sami ne pomagamo na noge. Živ krst bi se ne zmenil za nas, da nismo zagnali vsaj te trohice opravičenega hrupa, obžalujoč obenem, da se nismo oglasili že mnogo prej. Nič ni večnega. Tako niso ziatemi vecni, tako niao osebe večne in tako tudi ni naše trpljenje večno. Svoje uboštvo iu trpljenje smo in bomo nastavljali kot hrome berače ob pota, da naa vidijo nepoklicani, ker nas poklicani niso hoteli, da bo zadnje vsaj sram in da se jim polagoma zbudi človeški čut v srcu, ki je do zadnjih dni spal, zakrknjea v njih. Take ljudi bi človek obsodil v Sibirijo našega življenja. Videli bi, kako rastejo gobe po nekaterih učiteljevih stanovanjih, da gnije oprava in perilo, da se prijemlje trudaih nog protin in da razganjajo bolečine zatekle glave. Videli bi, kako je labko zdraviti 3—4 otroke zaradi vlage bolne, kako se je prijetno muciti za žive iu mrtve in kako je človeku šele takrat pri srcu, ko pride kdo in ga za ves ta napor in trud opere in obere do samih tankih in jetičnih kosti! Vseh teh in še drugih krivic seveda ne bomo nikdar pozabili, ker so nam zasekale mnogo neozdravljivih ran. Naše in naSih zanamcev opravilo ne bo blagoslavljanje, temvež tisto, kar je blagoslavljanju nasprotno. Dospel pa je čas, ki nas je navdal z pogumom, ki nam jači žile in mišice, da se napenjajo iu da se zdajinzdaj razdrobe okovi, ki so nas priklepali k tlom. Dospel je skrajni čas, da začno popravljati krivice in da zasedejo odvažna mesta možje, ki imajo glavo in srce. Zato pa plove danes glas slovenskega uSiteljstva do tja, kjer imajo v rokab. našo usodo: Si vivis, ego te absolvo a pecatis tuis. S tem seveda še ni koncana naša pravda. Muogo stvari je še, ki bo trebaznjimi na dan. Toda vse pride ob svojem času in na pravem mestu. Ko zaključujem za sedaj vrsto člankov, napisanih v obrambo izrabljevanega in neplačanega slovenskega učiteljstva, zahvaljam vse učitelje, učiteljice neučitelje, ki so mi takoj, ko jih je začel priobSevati nSlovenski Narod" in nU_teljski Tovariš", izrazili ustmeno, pismeno ali brzojavno svoje priznanje in veselje. To mi je dokaz, da niso ta izvajanja izraz samo lastnega mišleaja in lastnib. nazorov,# nego da ^»isli tako ali vsaj e nako vse tisto užiteljstvo (in tudi nemčiteljstvo), ki je črpalo sodbo o naa in o šolstvu iz naše srede, iz naših duš, ne pa zgolj iz dalje, iz svetlih viŠav ali pa iz neplemenitih namenov. Danes vem bolj nego kdaj prej, da so naše Trste velike in neprodirne, da ^živamo odkrite simpatije tudi med slovenskim Ijudstvom, ki sodi naše delovanje in prizadevanje z vse drugačnega stališčanego gotovi ljudje, odkaterih se obračajo še tisti, ki so stali še pred pol" preteklim časom ob njihovi strani. In to je človeku najlepše zadoščenje, ki odmeri tisoS ip več zamer! Zato pa pogumno naprej, zakaj dela je še obilo, in čakajo nas resni dnevi. In pripravili smo se že nanje! Engelbert Gangl.