182. štev.
H—--------------  ■	-
Velja v Ljubljani in
po pošti:
ttio leto . . pol leta
V Ljubljani, sobota 81. julija 1920. p,5tni"a i>lafana' E°;ov,nT- m. leto.
letrt leta
u mesec
K 240*—— » 120— . €0— 20—
Za inozemstvo:
celo leto ...	K	400—
»«1 leta.	.	„	200—
leta........109—
n mesec	35-—
1	r
1	
	
	
ili	d
Uredništvo je v Ljubljani, Frančiškanska ulica štev. 6/1. Teleion štev. 360. — Upravništvo je na Marijinem trgu —-r štev. 8. Teleion štev. 44.	—,..rz=:
Izhaja vsak dan zjutraj,
Fosamezna številka velja 1 krono.
Za Ameriko:
celoletno . .	8	dolar,
polletno ... 4 dolarje četrtletno. . . 2 dolarja
Novi naročniki naj pošiljajo naročnino po nakaznici.
*«Cunajo po ■H, 'n sicer
di 2 K
Vprašanjem glede inseratov i. dr. se naj priloi. Odgovor dopisnica ali znamka. — Dopisi naj se Jrankirajo. — — -— i .. Rokopisi se ne vračajo.	 —
Pogajanja v Beogradu.
Beograd. 30. juliia. izvirno poročile.) Politični ooložai se ie danes nenadoma poslabšal Vsled Protiče-veea nasprotovanja v radikalnem klubu se le potegnil Vesnič v ozadie In vodstvo Dovalani z demokrati le nrevzel Protič sam. Ta pa le nakraj Doskočil v svojih zahtevah in zlasti v agrarnem vprašaniu stavil nsspre-lemllive pocoie. Včeralšnii optimizem v parlamentarnih krogih le danes izginil. Splošno se bole. da ne bodo Vesničeva pogaianla razbila in da se bo kriza zavlekla v neskončnost. Vse unanie slavilo sedal še v regenta, ki se le včeral nenadoma vinil v Beograd.
LDU. Beograd. 30. tulila. Pismo, ki ga le e. Protič poslal dr. Križmanu
Albanski napad
Podpora
Beograd. 30. luflla. (Izvirno poročilo.) V sredo večer le prekoračilo ob skadarskem lezeru okrog 1500 dobro oboroženih Albancev našo meio In vdrlo na črnogorsko ozemlie. Albanci so izročali In požgali ob-nteine naselbine In liudi. ki so Uh dobili v roke. neusmiljeno poklali. Prodirali so naorel. dokler niso naleteli na naše čete. ki so Uh ustavile. Vnela se ie huda bitka, ki le preteklo noč še traiala. ker so se Albanci spretno zakopali in (malo s sebol
v stvari agrarne reforme, vsebuie nastopno: 1. da se begom izplača hak za leta 1918, 1919. 1920, kar bi znašalo okrog 320 milijonov kron. Finančni minister bi takol moral nalti kredit za to: 2. da moralo kmetle oditi z beeovskih posestev, ki so Uh za-nosedli do osvoboleniu. da mora posebna agrarna komisila. sestavljena do ministrstvih. kateTih resorti Imalo Interes v tem vorašamlu delovati na-dalie v izvrševanta agrarne reforme.
LDU. Beograd. 30. iulila. Neso-elasta glede sestave koncentraciiske vlade so vedno ostreiša. V kompetentnih krogih trdHo. da bo Vesnič, ako danes ne oride do sporazuma, nroikoue lutri vrnil mandat prestolonasledniku.
na Črno goro. Italije.
močno artilerlio. dočim so naši oddelki sedal še slabi bi oboroženi le Inianterilsko.
Albance vodi Hasan Bušatl. ki le oovelinlk čet od Itallie^podoirane vlado v Tirani. Topovi m puške so italijanskega izvira. Nart ^pokrajino, kier se le vršila bitka, so iilall italijanski aeronlani. Vse to opravičuje miienie. da so DOdvzell Albanci napad na naše ozemlie z odobreniem I11 podnoro italijanske vlade.
Italijanski poraz pri Valoni.
Trst, 20. julija. (Izvirno poročilo.) Položaj Italije pri Valoni {e vedno slabši. Allot-tijnvi poskusi, da bi s posredovanjem vlade V Tirani vplival na albanske vstaše, so s« popolnoma ponesrečili. Allottl se ie vrnil domov brez uspeha. Bitka med Albanci In Italijani za Valono Je bila Izredno srdita. Izgube so na obeh straneh ogromne. Italijani sami štejejo na tisočo mrtvih In ranje-
nih. Njihov položaj Je tem obupnejši, ker razsaja v njihovih vrstah malarija In ne dobivajo več ojačen} Iz Italije. Nacionalistično časopisje hoče Italijanski poraz zakriti, so-cijalistlčnl listi pa ga odkrito priznavajo In napadajo vlado, da Je toliko človeških življenj žrtvovala Imperllallzmu vojaških in nacionalističnih krogov.
Ruskc-polfska pogajanja.
Berlin. 30. Iulila (ob 10. zvečer.
(Izvirno poročilo.) Ravnokar prejeta brezžična brzojavka Iz Moskve poroča. da so se nocoi ob osmih pri Bo ran o vicih sestali oollskl ki ruski delegati za premirje. Poealania so
se začela takoi. Medtem pa prodira ruska armada nevzdržno naorel. Pollske čete so opustile vsak odpor. Umikalo se trumoma brez reda in dlsciplr—1
M. Zčvaco:
Kraljev vitez.
Zgodovinski roman.
(Dalje.)
Misel mu le blodila od bele gospe do Karla Angoulčmskega. Slutil je, da tu spala skrivnostna vez: kakšna pa nai bi bila. se le dalo sklepati kvečlemu po dveh. treh neiasnih besedah uboge zmedenke. Od zarotnikov le preskočil h krallu. od kralia k neznanemu velikašu. ki mu le bil pokvaril zabavo na veliki cesti. Spet si le zabičil. da mora biti nleeova prev. Mfirotoviti si milost Gomcina £***■. ki ga obvaruie nesrečo-n}h Posledic tega dogodka.
Mub«ir^ro?n ena^o: nehote, kakor Hal nr !f0!,v v melodiji, se le obnav-obraz* nieeovo du^° DreleP dekliški
»Neznanka, ki sem lo rešil! Kdo * biti? Kako krasna le... Bog-ve ah lo vidim še kdai? Pa čemu bi mislil nanio: gotovo ie visoka gospodi čna_. do katere se meni revnemu latezu ne spodobi vzdigniti oči. Pohabimo io!«
1, T0^3 čbn boli si le naročal pozab-"\T-iern n,an’ *e bii Pokoren.
7an, 111 ar ne Veni 0 Hib« le povzel
, zmerom iznova. »Nikoli nc oom vedel, kdo ie in kakšnih liudi: leno mic mi bo vekomaj nezna-
Ozadl
e vitezove sanjarije pa Je
no... Vse. kar mi ostane, le ta spomin. ki noče ugasniti v srcul«
Poln otožne vdanosti te izpraznil ooslednlo čašo. zalahal Bliska In nameril pot na Pariz. Bilo te okrog devetih ziutrai. Obakrai ceste so se širili gozdi, bogati sence In opolnih di-Sav Vitez se ie izročil lasnemu razpoloženju narave. ki ga ie pozdrav-
M[: ne misIeč 03 srčno rano. te žellno sopel sveži zrak Preteča nevarnost ie bila zdalci pozabljena: niti lezdeca ni opazil, ki ga le snremllal vso Dot. lahaie v gozdu do-kral ceste. Tem boli pa te pazil jezdec nanl: bil ie Rinaldo. desna roka Concina Conciniia!
Capestang ni mislil na to. da bi g a utegnil kdo zasledovati. Domišliiia mu le risala v tem trenotku ves potek njegovega mladega življenja.
Imel te nasrečneiše detinstvo. ki si ga more predstaviti odrasel človek, kadar se ozira z domotožlem nazai v ta blaženi čas. Doma. na ruiavi stari graščini, le bila nleeova edina skrb. srkati živltenle v globoikih. radostnih požirkih. Imel ie mater, s kakršno se ni mogel pohvaliti vsak mladi plemič tedaniih dni: znala ie brati in pisati kakor menili ter zgodai naučila sinica te umetnosti. Tako se ie seznanil z zgodovino in postal vnet liubitell kniie. ki so Pripovedovale o velikih deianiih starodavnega viteštva. Oo-sna Capestanska ie imela kakih dval-set takih foliJantov z lesenimi nlatni-
ftUSKO PRODIRANJE.
LDU. Moskva. 30. Iulila. Na seve-rozanadni fronti stole rdeče čete v širini 20 vrst v Vzhodni Galiciii in pow de sovražnika proti zapadu. Na krimski fronti so naše čete prepodile sovražnika iz Oriehova.
LDU. Moskva. 30. Iulila. Dne 29. Iulila so zavzele rdeče čete trdniavo Azovec. Prodiranie ob Lomži se nadaljuje.
KFASIN O REŠITVI POLJSKEGA
VPRAŠANJA.
LDU Varšava, 3«.. Iulila. »Sun« javila iz Varšave: ftrasin te v nekem razgovoru izjavil da te za svolo osebo prepričan, da se bo pollsko vprašanje rešilo le notom neposrednih po-galanl s Pollsko io- pa tedai. ko bo Varšava zavzeta.
ORIJENTALSKA KONFERENCA V LONDONU.
LDU. 30. juliia. V Moskvo le bil poslan nastopni odgovor: Z ozirom na to. da se bliža premirie in da se ustaviio sovražnosti med sovietsko Rušilo in Polisko. ie angleška vlada pripravljena. svoiim zaveznikom predlagati, da se udeleže konference v Londonu, kier bodo zastopani tudi odposlanci 90vietske Rušile. Konferenca bo imela predvsem namen, vzpostaviti mir v Evropi, predvsem pa med Polisko in Rušilo z pogojem, da se prizna Poliski neodvisnost. — Konferenca bo proučevala tudi ona vnrašania. ki se še pogrešam med sovietsko Rusiio in obmejnimi vprašanji. Ko se rešiio vse podrobnosti, bi mogla konferenca razrravllati o snorih. ki vladaio med sovietsko Rušilo in zavezniki in o vzpostavitvi rednih odnošalev med obema.
IZGREDI BIVŠIH VOJAKOV V BRUSLJU.
LDU Bruselj, 30. julija. Več tisoč bivših bojevnikov na Irontt, J«, demonstriralo danes proti načrtu vlade, da se ustanovi zanjo pomožni lond, dočim zahtevajo oni osebne prejemke. Vdrli so v parlament, razbili del oprave In pretepli več poslancev. Vendarle se ]e mogel vzpostaviti red la sela se Je mogla nadaljevati.
ZOPET NOVA REVOLUCIJA LDU London, 30. julija. Iz Mehike javljajo: Guverner dolenje Kalifornije polkovnik Čantu se ]e odkrito uprl proti vladi. 30 tisoč vladnih čet Je namenjenih v dolenlo Kalifornijo. Polkovnik protestira proti tem odredbam In Jo Izjavil, da se bo ljudstvo branilo.
cami iu bakrenimi obitki. Slavno živ-Henie niihovih iunakov-klativitezov. ki so vselel branili šibkega pred nasi-llem. si te izbral mladi Aderuar za zgled in vzor.
Ko ie dopolnil petnaisto leto. ie mati umrla. Gospod de Capestang }e bil star plemič, poln boinih izkušeni Ln brazgotin: zaprl se te bil v svol grad okrog leta 1608., pozabljen do krallu Henriku IV.. kateremu te pomagal zasesti prestol. Ta siromašni ln zagreneli gospod v'\ maral učiti sinka ničesar razen iahanla in borle-nla: priznati pa lc treba, da mu le dal v teh dveh učenostih vso popolnost, ki te sploh dosegliiva človeškim močem.
To te bila Capestanova vzgoja. Stari volnik. ki le W1 po svojem poklicu sam mož širokih nazorov, mu te vceoil namesto vse dolgovezne morale prepričanje. da si mora mlad vitez s pogumom izsekati gaz do sreče. dotlel Da lemati za svolo potrebo kier kai dobi. V opravičbo vrlega graščaka te treba dodati, da se te držal v teh naukih le občeveliavnih načel svole dobe in svoiega stanu. Cas. ko so morali znati plemiški sinovi tudi druee reči. ne le teea. kako ubiieš nasprotnika prav na moč spretno in galantno, le bil tistikrat koma! pred durmi.
Tako le postal Ademar podjeten in drzen koreniak. zmerom dovzeten za prepir, zmerom želian izdreti svoi
Frivolna igra.
Najnovciše uradne ln privatne vesti iz Beograda potrjujejo sodbo našega poročevalca, da bo Protičeva zmaga v radikalnem klubu ogrozila uspeh Vesnlčcvlh, že tik pred ugodnim zaključkom stoječih pogajanj. Na dosedaj v Javnosti še neznan način sc le Protiču posrečilo, da je izpodrinil v radikalnem klubu Vesnlča In Nlnčlča, ki sta zastopala zmernejšo in popustljivejšo taktiko. In dobil vodstvo kluba ln s tem cele »Parla« montarne zajednice« zopet v svoje roke.
Kdor jo še dosedaj dvomil, da je Protič res zli duh naše države, ki v svoji brezmejni strankarski strasti In svoji zaslepljeni osebnosti onemogoča konsolidacijo mlade domovine, Ima sedaj nove dkaze, ki ga moralo spreobrnltL Protič hoče na vsak način preprečiti obnovitev koncontracljske vlade, zato jo prišel na dan zopet s starimi zahtevami glede agrarnega vprašanja v Bosni; z zahtevami, ki so tako dolgo zavlačevale sestavo prve Vcsnlčeve vlade ln o katerih ve, da jih demokrati ne morejo sprejeti, če se nočejo popolnoma diskreditirati in nočejo izgubiti prav vse zaslombe med prebivalstvom.
V dneh, ko Je z razpadom Avstro-Ogr-ske razpadla tudi vsa avtoriteta In so mase zasanjale, da Je prišla doba absolutne svobodo ln enakosti, sl Je hotela tudi bosanska raja pomoči do poštenega življenja. Bosanski kmetje so sl prisvojili ona posestva raznih begov, ki so Jih že do takrat obdelovali In Jih begi torej niso rabili za lastno pre-žlvljanje. Razlika je bila samo v tem, da begi niso dobivali več »haka« t. J. odškodnine od kmetov.
Protič zahteva sedal, da morajo kmetle to zemljo vrniti zopet begom. Kdor bi tega mmmmaammmmma
ne storil prostovoljno, naj se ga s silo Iz* tira s posestva. In še več: begom naj se naknadno povrne ves hak za vsa leta nazaj, kar ga kmetje niso plačevali sami. To pa ni samo od preobrata sem, ampak že od 1. 1916, ker kmetje že tudi v zadnjih letih vojne niso več plačevali. Da bi te svote plačali sedaj kmetje sami, na to ni niti misliti ln to priznava Protič sam. Plačati bi jih morala torej država. In Isti Protič, ki Je tako dosledno nasprotoval vsakemu najmanjšemu izdatku za kulturne, gospodarske ali socl-jalne svrhe — spominjamo Ie na križev pot naše univerze, na Invalidsko vprašanje, na stanovansko krizo, za kar vse v Beogradu ni bilo ln ni denarja — Isti Protič hoče bogatim bosanskim begom mirne duše podariti tri sto milijonov in več.
2e to samo na sebi bi bil zločin nad državo. Naravnost upropastltl pa bi jo moglo, če bi ta ali ona vlada res poskušala kmete s silo prepoditi s posestev, ki jih smatrajo za svoje ln to upravičeno, saj so jim od vseh strani zatrjevali, da bo zemlja onega, ki lo obdeluje. Poskus nasilnega odvzetja bi brez-dvomno Izzval če že ne splošno revolucijo, pa vsa) težke agrarne nemire, ki bi se pa skoraj gotovo razširili tudi preko bosanskih me). Saj Je agrarno vprašanje nad vse pereče tudi po drugih pokrajinah.
Vse to Je znano tudi g. Protiču. Zato sl težko mislimo, da bi mislil resno s svojimi pogoji. Bol) verjetno Je, da Jih Je stavil le zato, ker ve, da Jih demokrati ne morejo sprejeti ln da se bo na njih koncentracija razbila.
To pa hoče Protič ln ž njim Korošec.
MADŽARI NAPADU AVSTRIJSKO VOJAŠKO TABORIŠČE.
Gradeč, 30. Julija. (Izvirno poročilo.) Sredi popoldneva je navalilo danes več sto preoblečenih madžarskih vojakov na vojaško skladišče pri Fiirstenteldu, pobilo, oziroma povezalo straže, ln nato taborišče Iz-plcnllo. Madžari so odnesli okrog 2000 pušk, 21 strojnih pušk ln odpeljali tri tovora ne avtomobile. S plenom so srečno pobegnili preko meje.
TROOVSKA POGAJANJA S ČEŠKOSLOVAŠKO.
LDU Beograd, 30. julija. Trgovinski progovorl med češkoslovaškimi In našimi delegati se nadaljujejo v Beograda. Včeraj so češkoslovaški delegati predložili svoje zahteve. Zahtevalo 15.000 vagonov pšenice In 15.000 vgonov koruze. Ponujajo pa za to 2.500 vagonov sladkorja, 1000 vagonov koksa In 1500 vagonov navadnega premoga. Količina pšenice, ki Jo zahtevajo, Je ne-
meč. občutlliv. da nikoli teea. radost nezveslili ženic in bavbav zakonskih rogačev. Vzlic ničemurnosti. ki le venčala ta priporoči livl značal kot naravna posledica nieeovih vrlin, pa si ie vendar ohranil dobršen delež srčne dobrote in nriroienega dostojanstva. ki ca ie moral vsak opaziti in spoštovati.
Res se te dalo očitati njegovemu nastopu preobilie kipečeca razmaha ki ni Po vkusu modrih liudi. Kadar se te stavil po robu. dokazoval svoto veliko zcovornost in h koncu preizkušal na koži nevšečnika svol ostri rapir — Boc ve. da te bilo taikih slu-čaicv več neco treba! — se nm ie muzal nekateri plemič, ki te pripisoval elegantnim šecam večio veliavo Goreča želja obrniti se v vsem po zgledu Junakov iz materinih kniic. ca ie bila obdarila s pretiranim, včasih smešnim- zanosom in ta zaletelost mu le daiala v očeli površnih ooazovav-cev po krivem videz navadnega pretepača.
Pa naisi ca sodimo tako ali drugače. velin! ie za vročo elavo in dobro srce. ko le stari Capestang zapustil solzno dolino.
»Hudobna mrzlica«, kakor so re-kali tiste čase. ca te pobrala v nekal dneh. Kakor kratka oa ie bila nlego-va smrtna ura. vendar te utegnil v presledku med dvema omedlevicama reči:
dr rinit fo')i
zmerna napram količini pšenice, ki Jo sploh imamo za Izvoz in katero moramo razdeliti na več držav. Razen tega Je tud nerazmer* no več onega, kar zahtevajo, napram one* mu, kar ponujajo.
BORZA.
LDU Zagreb, 30. julija. Berlin 180-182, Italija 420-425, London 275, New Jork 74-73, Pariz 580, Praga 158-159, Dunaj 39.75-40. Ameriški dolarji 73-75, avstrijske krone 43-44, francoski Iranki 610, nemške marke 183-184, italijanske Ure 435, angleški iunti 300, čehoslovaške krone 151.
Curlfa, 30. Julija. (Izvirno poročilo.) Berlin 13.80, New Jork 587.50, London 21.40, Pariz 44.75, Milan 31.25, Praga 11.75, Beograd 31.25, Zagreb 7.75, Budimpešta 3.40, Dunaj 3.42 ln pol, Varšava 2.95, avstr, žigosane krone 3.50.
Dunaj, 30. Julija. (Izvirno poročilo.) Za* greb 245-262, Budimpešta 102-115, Praga 373-393, Varšava 90-102, dinarji 975-1025.
naših dolgov. Umrl bom z lahkim srcem. ako mi obliubiš. da lih poplačaš. kakoT hitro prideš do premo že* nia.«
Mladi mož le plakaie^ prisegel to in še več in gospod de Capestang le umrl s smehlianiem na obličiu. Se tisti hip se ie izvršil v duhu in vede-nin mladega viteza silen preobrat. Misel, da ie poslei glavar Capestan-ske hiše. ca ie navdala z velikim ponosom. Ko ie zadostno obtoka! vrlega roditelia. ie odklenil imenitno skrinlo ter našel zapisano, da podeduje na-1 tanko 28.500 liver dolgov.
Mladi mož se te odrekel prejšnjemu razoosaienemu živlieniu. zaprl se v očetovski grad in premišljal mesec dni. ?dvlienie v tem revnem kraiu mu ni obetalo nikake bodočnosti. Izpre-videl ie. da ne sme odlašati niti ure* K dur hoče naiti srečo, mora začeti takoi. A kako nai začne? Ni si vedel odgovora. Le to mu ie bilo iasno. da ie na vsem svetu Pariz edini uspešni krai za podobna stremlienia: tam leži sreča do ulicah in se sama Donula« treba ie le iztegniti roko!
V tem snozngjiiu ie zbral vse grajsko služabništvo. ki ie sestoialo lz eneea samega stareca hlapca, ter mu slovesno naznanil, da ca odpušča.
»Pustite me umreti tu,« ie rekel starec.
»Kako. nesrečnež? Od česa bo§ živel in kdo te bo plačeval?«
Italija in Jugoslavija.
Grof Sforza za londonski pakt —• Proti DGvalaniem z Jugcslavllo. — Politika »dostojanstvenosti in odločnosti i. — Težkoče ItalHe in iu»o-stovanskl denar.
Te dni je imel Giolittiiev zunanji minister Sforza v italijanskem Dar-huaentu govor o italiiajnsko-Vugoslo-▼aoiskiJi odnošaiih. Zaenkrat prinašamo odlomke iz teh veleimneriiali-stičnih iziav brez komentaria:
»Italiia se nahaia v posebnem octožaiu. V svoli oblasti ima pokrajine na katere asoirira in katere so v c m-f r'b{i znhnčene. Razmnliivo ie torei da le obnašalo sedanie vlade oo dobi Nittiieve mlatve prazne slame povsem mirno. Če Jugoslovani govorilo in pišeio o nas kakršnekoli neumnosti, če nam pretilo, se mora ▼se to orinisati samo bolazni. da bomo m! ob svolem času Izvedli londonski oakt in s tem uničili niihove nakane, s katerimi bi nas hoteli nri-riliti. da se odpovemo ookraiinam. na katere računamo. Jugoslovani zahtevalo ozemlje. ki »a imamo mi: toda m? ostalamo kler smo. ter se na ta način naibolfše bližamo svolemu clliu.
Odvaiante rešitve jadranskega vorašanla ne zahteva od nas nobenih žrtev Če se gospodje poslanci Informiralo o razporeditvi naših vojaških sil v tem trenutku, se bodo lahko uverili da voiaške sile. ki se nahaiafo pripravljene na definitivno še nedoločenih mejah na vzhodu, ne dosezato niti oddaJeč one voiaške in varnostne pripravljenosti. ki nam Is potrebna z ozirom na naš notranji noložal katerega le povzročil in zapustil Nitti. Ore za to. da se Italiji zalarači naravna mela v Juliiskih al-pah in da se nain na enak način popolnoma zagotovi obsest Jadrana. Ce Smo na to čakali 20 mesecev, bomo mogli počakati še nekai časa. Po drnci strani na le absurdno, da ital j* lanski poslanci verutelo v možnost, da se bo s uomočio direktnih Dogajanj z Jugoslavijo doseela rešitev jadranskega vprašanja. ki bo Italilo zadovoljila. Resnica te temu .diametralno nasprotna: beograjska vlada te radi svoieea težkega notranjega vorašanla intranslnventnelša nego kdafKoli. In oovalanla bi že Itak napete odnašale med obema državama samo poostrila.
Politika, katero moramo voditi Drbtl Jugoslovanom. more biti samo politika dostojanstvenosti in odločnosti. V popolno ravnotežle moramo predvsem dovesti naš notranii poležal. to na zato. da ne bodo več mogli v Beogradu. Zagrebu in ' Llubliani upati. da nas bo nekega dne orema-crat bollševizem. To ie edina DoUtika s katero moremo oovollno rešiti naše vzhodne mele. Ministrski predsednik Giolitti le upravičeno očital italiian-skim upornikom, da stoie naše notranje težkoče v zvezi s tulim, zlasti z Jugoslovanskim denariem. In da ima anarhistična acitacila Dri nas samo ta eill: onemogoči obrano naše države In zmaeo Italile. Zato bo politika sedanie vlade zasledovala predvsem smoter, da zatre vse neutemeljene iluziie naših melašev.«
Proti pustolovščini.
Praga. 27. tulila 1920.
Oa tipa antanta na vseh koncih in kralih. kle bi dobila helotskih državic. Id bi bile pripravljene preliti kri svojih neinteresiranih državlia-nov za fancoske. laške In angleške koristi, ie danes že sploh znano. Mešetaril so prišli že tudi v Jueoslavilo in imeli v Beogradu konference. Morda v tem ooložaiu no bo odveč, če sporočim, kako ie Pratra. oziroma r.aimočneiša češka vladna stranka odgovorila antantlnim mešetarlem.
Včerai ie sklicala socilalno - demokratična stranka v Lludskem domu v Hibernski ulici orotestni tabor, na katerem sta govorila poslanca Skala in dr. Soukup. Na taboru se le konštatiralo da divla svetovna volna Že šest let in da ie ni konec zato.
; ker se te svetovna reakclla preselila z vzhoda na zaoad. v Pariz, ki kliče sedal razne male narode na pomoč proti trem milijonom izborno organizirane ruske armade in neka! milijonom kozakov. Proti temu se na »la-sno novdaria. da imalo na Češkem vsi Hudle orelivanra krvi že dovoli, da nočeio biti sluge antantinih ukazov. ker nimalo nobene volle in Dovoda nastopati proti Rušili. Kakor se le zabranih nrevoz orožta na Pollsko. kakor se izvaia blokada orotl Madžarski. tako izpolnlule proletarilat svoio dolžnost tudi nanram Rušili. To stališče mora oeznati vlada, ki nai ea sporoči zaveznikom. »Antanta nas bo sihla nn votno. toda če nride do tetra, se obrnemo Drotl zaoadu! Mi se tem civiliziranim državam leno zahvaifutemo. da bi se borili s tetoviranimi. barvanimi in nezavednimi vojaki v eni fronti.«
Z eno besedo: nahnočneiša vladna stranka se ie izrekla za sttoco nevtralnost. Mislim, da bi bilo prav koristno, če bi se tudi v Jugoslaviji stranke izrekle zanio. Brez ozira na zamero pri antanti ie češki narod izrekel v sedamiera »pasnem svetovnem D.>ložaiu besedo, ki bo v Parizu državnike nrav tako spekla kakor Dobski poraz. Čehi sicer vedo. da Hm bo ta ooteza prinesla od strani antante mogoče orikraišanie v tem ali enem oziru, toda to lih ne oriora-vi. da bi molčati in se še nadaite pustili Izrabliatl od francoskih, tankih In angleških mešetariev. Čehi. in mislim tudi Jugoslovani, so prelili že dovoli in preveč krvi za tule interese: posJei le ne bodo prelivali večl
Dr/ P—n.
Konec tešinskega vprašanja.
Prava. 29. tulita.
IM. štev.
Zahtevajte Jugoslavijo* v vseh gostilnah, kavarnah in brivnicah 11
Ruski uradnik.
fzlavf Češko-slovaškeea ministra za zunanie oosle dr. Beneša o odločitvi ooslaniške konference v te-šinskem vprašanju bo komisiia za določitev mele. ki se ustanovi v 14 dneh. imela pravioo predlagati kra<-levne izorcmenibe ob demarkacilski črtk Izdane bodo tudi oolitlčoe in co-snodarske odredbe, dulie se uvdiavl oocilska pravica prebivalstva na Dodlavi domovrnsike Drav'ce od leta 1914 in bivališča leta 1918. Pri žadnii katessoriii imata češko-slovaška in Dollska vlada pravico, optante odkloniti. Zagotovljena ie popolna pravica presellevania prebivalcev in priznana popolna amnestija in ooml-loščente za politične afl propagandne čine. V vprašanju razdelitve premoga sd le sklenilo, da se češko-sl »vaška obveže, dobaviti Pollsfki one ko-
Spisal A. P. Čehov. — Prevei B.
Borko.
URADNIKOVA SMRT.
Nekega prekrasnega večera le sedel nič manie prekrasni eksekutor Ivan Dmitrič červjakov v četrti vrsti sedežev in opazoval na binokl »Kof-uevilske zvonove«. Opazoval ie in se čut« na višku zadovoljstva. Ali nepričakovano ... V povestih srečujemo večkrat to »nepričakovano«. Pisatelji imalo prav: Živllente le tako poliio presenečenji Nepričakovano se mu le obraz skrčil oči se stisnile, dihanle ustavilo... odložil le bimokl. se nagnil in... ahčill Kihnil le. kakor vidite. Kihati ni prepovedano nikomur in nikjer. Kihaio I mužiki i podiciiskl komisarif, a večkrat celo talni svetniki. Vsi kihalo. Cervlakov se ni nrav nič vznemiril: mirno se Ib obrisal z ženmo ruto In se kakor vsi spodobni liudie ozrl krog sebe: ali ni morda kovarsibodi motil s svojim 'kihanjem. Pri tem le bil opazil, da !e starec, sedeč v prvi vrsti pred niim. z žepno ruto prav skrbno otiral svoje plešavo teme in vrat ter
sumllivo eodrnial. V tem starcu le Cervlakov spoznal civilnega generala Brizžalova. službujočega pri ministrstvu za promet.
»Kal. nleea sem poškropil?!« — te pomislil Červlakoy. — »Ni sioer mol načelnik, a stvar klJub temu ni lahka. Treba se bo oprostiti.«
Červjakov le ookašllal. se nagnil z hrbtom nap ref in zašepetal generalu na uho:
— Oprostite, ekscelenca, poškropil sem vas... sem nepričakovano...
— Sal ni nič...
— Za Boga. odpustite... Qlejte, nisem hotel...
— »Sedite, prosim. Poslušajte!«
Cervlakov se le zmedemo nasmehnil In začel gledati na oder. Gledal le nekal časa. toda zadovoljstva m našel Začelo ga le nekal vznemir-latl. Po torrl le zopet pristopil k Briz-žalovu. stopical nerodno krog niega in premaguloč bolazen. zalecllal:
— Poškropil sem vas. ekscelenca. Oprostite... Glejte, ne da bi...
— Ah. Je že dovoli. Saj sem ž« pozabil-na to. a vi zmiral eno In isto. — Je delal general in nervozno našor bil spodnja ustnico-
ličlno premoga. Id Uh te dobavila leta 1913. Ako se produkcija premoga zniža, se zniža tudi dobava. Daiie te bilo sklenieno. da bo Poilska dobavljala Češkoslovaški nafto, pri čemer Je obema državama prepuščeno, da se snoraz imera z ozirom na svote potrebe. Končno le bilo sklenieno. da se fena tako! vzeti v pretres dogovor glede dobavllania premoga med češkoslovaško In onimi zavezniškimi državami, ki so dobivale nremev leta 1913. iz tešinskeva ozemlja, in >i-cer na Dodlaei dobav iz leta 1913. — Češkoslovaška bo dobavljala pre mog le s Dogoiem. da se 11 ne na'ože druce obveznosti, razen teh. ki lih vsebuie mirovna pogodba z Avstriio. Oeb državi zasedeta Drisoiena Jima ozemlla v naikraišem Času. ko se Doprei sporazumeta z medzavezniško oleliscitno komisilo in ničnimi vojaškimi čani. Po sklenu Doslaniške konference Drinade Češkoslovaški tudi mesto Trzvniec. — LDU.
Mi smo izven con!
V Ziljski dolini. 29. tulila.
Dejstvo, da le »Jugoslavija« z dne 2& t. m. priobčila dve notici, prvo iz Štebna. drugo pa iz Bruca pri BeUaku pod rubriko »cona B«. rni oa povod, da ponovno naglasim, da so tl kraii izven plebiscitnega ožemita A in B. ker so tako hoteli — Lahi. Tsmkal teče mela med Bačami ln Malcščami orve v Jugoslaviji, druge v Nemški Avstriii). £teben in Brnca. kakor vsa ostala Ziliska dolina so torei do senžermenski mirovni pogodbi že definitivno prikloniienf Nemški Avstriii m ne bodo glasovali Preostane nam samo še unanie. da se ta krivica pri revulacili mel. ki se izvrši še pred plebiscitom, vsa! deloma popravi. Popolno zadoščenje d« dobimo, o tem smo globoko uverie-ni. s Primorsko vred 1 Vprašanje Ziljske doline se namreč ne tiče toliko Nemške Avstrije kakor Italije. Poudariti le treba, da vsa krivda, da na Koroškem tako postonak) z nami. zadene izkliučno le Italilo.
Torei v conah A in B. ki imata pravico do elasovania. te samo del koroških Slovencev. Ostali smo izven con te čakamo dneva osveie. —    »Hčan.
Kov«)«, bhrolov« In konjsfcf kol« la Izdatki | _i ,	„
I* Istih; 12. sod« in produkti od sode; la. sfovenske Mste: pri nekaterih prede*
.............. 'a *tm'’ MK««- *asti tiste. Id se „
Calo.s Dretfcklostlo na5e»a naroda.
*lato ln srebro In Izdelki ta srebra In zlata; 14. ielezo, surovo n« pol izdelano in st«ro» Izvzem« Uto, valjano to ielezo za obroC« ter žico za žeblje in povezovanje ter kovane žeblje; 15. premog, razen oglja; 16. mineralno olje.	lDU
Beležke.
Iluziie.
Zvedeli smo. da ima francoska sekcila plebiscitne komisile izbornega poznavelca slovenščine In srbohrvaščine. ki prav pridno prebira
Hvalai Boa lma
ložnostt. da vidi kako se v tem literarnem žanru zrcali neizmerna hvt Lžnost slovenskega liud.stva do napoleonskih hnzariev. Ker so na za-čed sedal tudi že Slovenci odnintl oči In vsled oravfoohnhnostl Darjških konferenčmkov izeubliati razne iluzije. smo res v strahu, da ne bi ime!« IV« .e lh,7'ne nrevelikega vnii-
v nShDfm m k™ec na5ih ztr°Jo-naša ani!f i n°V' tcr tako ^tnravil«
ves^užitdc B°Ste na Koroškem »9
Izvoz kronskih bankovcev prepovedan.
LDU. Beograd, 29. julija. Oeneralnl Inšpektorat finančnega ministrstva javlja: Finančni minister Je prepovedal Izvažanje vseh vrst kronskih bankovcev Avstro-ogrske banke, žigosanih ln nežigosanih v avstrijsko republiko. Izvzeti so primeri, kjer gre za denar ujetnikov ali pregnancev, pa 5e tedaj samo za vsoto, id ni večla od 2000 kron.
Preiskav« pri tibeoICkem županu.
LDU Šibenik, 29. julija. V zaunjlh 13 dneh Je imel šlbenlški mestni župan Marko Stojič ki se nahaja sočSsno v Jugoslaviji, dvakrat hišno preiskavo.
Ntfv laški poveljnik v Slboniku.
LDU Šibenik, 29. julija. Odtod Je odpotoval divizijski poveljnik general Vtora,
Jugoslavija.
| dočlm Je dospel njegov naslednik Taranta | O njem se govori, da Je bil Poslai, na po. i sebne zahteve D'Annunzla in Milla
Mastna kazen za oderuha.
LDU. Sarajevo, 29. julija. TukaJšnS urad za pobijanje draglne Je kaznoval trgovca Arona Kablia na 20.000 K globe, ker Je predrago prodcial obleko.
Rnskl gledališki Igralci v Sarajevo.
LDU Sarajevo, 29. Julija. Te dni je do-spela v Sarajevo znana ruska i gledališka družba Sibirjakov - Muratov. Družba se te mudila prej v Beogradu. V soboto bo prvi nastop. In sicer bodo predstavljali Arciba-ševa »Ljubosumle«. Družba priredi 5 predstav.
Razna poročila.
Izvoz v inozemstvo.
Beogr id, 29, lubja.
Začasni finančni odbor Je na svoji seti dne 27, JttliJa 1920 sklenil, da se uopusti Izvoz v Inozemstvo In to najdilje do konca tega leta za sledeče predmete: 1. Ječmen, rž In koruza; 2. moka in mlinski proizvodi od Ječmena, rži in koruze; 3. testenine: 4. fižol, leča, grah in krompir; 5. nad deset let stari biki, dobro rejeni, za pleme pretežki in godni za klanje. Tl biki se smrjo izvažati samo preko carinarnic v Djevdlehjn, Subotici, Spiliti In Koprivnici, kjer se bo vršil pregled po državnih žtvinozdrav .tikih, ki lih Je v to svrho nastavil minister za poljedelstvo in vode: 6. preko 16 let stari konji In kobile; ta izvoz se mora vršiti preko Istih carinarnic In pod istimi pogoj, kakor bikov;
7.	kože; 8. Izdelki Jz svinjskega mesa; 9. med; 10. volnene preproge, volneni odpadki In volnene krpe, sortirane ln nescrtlrane; 11. lan ln konoplja. — S tem se dopolnujejo vse dosedaj Izdane naredbe začasnega finančnega odseka. Nasprotno pa ostane še nadalje prepovedano za izvoz; 1. pšenica In pšenična moka; 2. oves; 3. goveja živina, ki ni Izpolnila zgoraj navedenih pogojev;
4.	konji In kobile, ki niso Izpolnili zgoraj na-vedenlh pogojev; 5. ovce; 6. svinje: 7. sveže meso In slanini; 8. mast to namizno olje; 9 sladkor; 10. volna In volneni izdelki — Razen zgoraj omenjenih predmetov tudi 11.
Bnrzabil. a pri tem ima *amo čisto hudobnost v očeh — le mislil Cervlakov. sumllivo opazujoč venerala. — Že »overiti ne mara. Trebalo bi mu pač poiasniti. da nisem imel namena... da le tt> naravni zakon: nai ne misli, da sera hotel oliuniti. Zdal ne bo mislil, a če se spomni pozneje!«
Prišedši domov, le Cervlakov razodel ženi svo5oynezcrodo. Zdelo se mu te. da žena razumeva to stvar doka! lahkomiselno, samo razlezila se le. In ko le slišala, da le Brizžakiov »tul«, se te tako! pomirila.
— Kllub temu pa oold.1 tla In se oprosti — le rekla, — Mislil bo. da se ne umeš vesti med lludml
— Ravno to te. Sal sem se oprostil. a brez uspeha. Sicer pa tudi id bilo časa za poeovor,
Prihodnii dan te Čendakov oblekel slavnostni mundlr. poravnal brado in krenil k Brizžalovu... Prišedši v »esieralovo soretemno sobo. te našel precel prosilcev ln med nilml te že stal veneral In soreiemal dpoš-nte. Ko le bil odoravll nar strank, so mu obtičale oči na Červtekavem.
— Sinoči v »ArkadiM«, 6e »e spominjate. ekscelenca.,, — te začel
Bencšove Izjav« v zunanjepolitičnih
vprašanjih.
LDU. Dtinaj, 30. julija. »Neue Frei« Presse« Je priobčila intervlev tvojega pariškega dopisnika z zunanjim ministrom dr. Benešem, dne 26. julija. Dr. Bene& upa, da bodo češko želje glede tešinskega vprašanja Izpolnjene. Avstrija se zdo zanima za usodo tešinskega ozemlja Minister dr. Be-neš jc Izjavil, da upa, da bo Avstrija zelo dobro izhajala s Poljsko la češkoslovaSco. Češkoslovaška se ae boji boljSeviškega napada. Boljše vik!, v sedanje* položaju aai-brž bodo 'tflf v Varšavo, ampak se bodo ustavit! na d$lomatlčnI fronti. Dr. Bengš ne verjame, da bi Rusi In Nemci delovali skupno. To W bila potnika obupa. Med drugim Je Izjavil tmJJ mtntster: ,Ne verujemo
v ffnis poloniae. Podonavska konfederacija Je nemogoča. Samo Avstrija sl Je želi, vso druge države pa m Je branijo, ker ne odgovarja sddKrtJI politični nosnic!. • Vendar pa vsled tega še niso Izključene prijateljske vezi In resntčtto zbližoaje. Treba te samo druge koncepcije odnošajev. Pri nas Je zato toliko dobre volje, da Je nežno uresničenje tega vprašanja.
Dr. Beueš o tešisskem vprašanju.
LDU. Pfaga, 29. julija. V presojanju sklepa poslanišk« konference ▼ tefiinskem vprašanju piše praška »Tribuna«, Id sploh najbolje razume dlplomatibno stran tega vprašanja: Minister dr. Beueš Je došel pač na temelju svojega poznavanja političnih razmer v Srednji RvropI do prepričanja, da bo našemu političnemu položaju v korist, ako se Cehi uklonilo želji zaveznikov In s vsemi svojimi silami prispevalo v pomhie-nje onega dela Evrope, na katerega Ima češkoslovaška država vpliv.
Italijanski socljaltstl ter aneksija Trentlna In Tirola.
Trst, 30. julija. (Izvirno poročilo.) Današnji »Lavoratore« javlja Iz Rima, da Je odbor socljslistične parlamentarne skupine razpravljal na’ četrtkovi sejt o zakonu aneksije pridobljenih pokrajin in o sanžer-tnenskl mirovni pogodbi ter Je izdal naslednji komunike: Z ozirom na razpravo o mirovni pogodbi e Avstriio v zbornici, katere
pojasnjevati eksekutor — sem kihnil... In nehote poškropi!,.. Opr.. .
-- Neumnost... Ro» ve kal! Kal želite? — se ie obrnil general k naslednji stranki.
— Ne mara »ovorltll — te pomislil Cervlakov in bledel. —To pomeni. da se lezi. Ne te»a ne smem pustiti ... Moram pojasniti, pa...
Ko ie eeneral končal soreleme te se napotil v svol kabinet, te Cervia-kov stooil korak naorel oa zajecljal:
— Ekscelenca. Ce si drznem vznemirjati ekscelenco, storim to Iz notranje potrebe, lahko rečem, vsled kesa... Stvar ni prijetna, to blagovolite priznati sami.
General te naoravU odMonthv obraz in zamahnil z roko...
— Ah. vi se lahko smej ate. gospod. — te delal počasi in izvini! za vratmi.
»Kako da s« smetem? — te u»1-bal Cervlakov. — Sal vendar id nič smešnesra na stvari. General le. oa me ne razume. Zato pa ne eretn več k nlenm opravičevat se. Bea »a vzemi! Napišem mu oismo. a sam ne Krem. Bosrme ne »remi« u. Tako i« mislil Cervlakov, med
j pozlcdlca J« aneksija pokrajin Italiji, ne da
| bi se vprašalo prebivalstvo, Je odbor sklenil , P°zvati socljalistične organizacije v Trenti-nu In Južnem Tiroiu, da se Izjavijo o načelu samodločbe In če je proletarljat za -riklo-pitev k Italiji ali Avstriji In v prvem slučaju. če želi avtom, n <■ avo.
Anglija bo posredovala v gršlio-ltalijanskem sporu.
LDU Pariz, 29. JnllJa. Glede nespora-zumljenja med Grčijo In Italijo v vprašanju ! Dodekancza javlja »Matin«, da namerava ! angl. vlada posredovati v Rimu In preprečl-' tl. da odkloni OrčIJa pristop k turški mirov, til pogodbi.
■ Reforma carinskih tarlfov In Izvozni zako* v Italiji.
Trst, 30. julija. Italiiansko trgovsko ministrstvo proučava reformo carinskih tan-fov. Minister Alessio Je za uvedbo avto-nomnega sistema. Italija namerava tudi J uvesti nov zakon glede Izvoza.
Italijanska Izzivanja v — Carigradu.
LDU. Carigrad, 29. Julito. Tu so provokacije In napadi na dnevnem redu. V nedelje je Italijanska množica hkrati z italijanskimi vojaki korakala po mestu In kričala; »E|a, eja, alalal VIva ia guerra! Abasso Ju-goslavla!«
Zvišanje davka na dedščlne v Italiji.
LDU. Rim, 30. julija. Zbornica Je z 212 proti 24 glasovom spreleta predlog vlaf dede zvišanja davka na dedščlne.
•
Borza.
LDU Dunaj, 29. Julija. Devize: Beri m 447, Cttrlh 2800. Nemške marke 44S, Švlc. frajikl 2775, franc, frank! 1275, ital. lire 900, angl. funti 615, dolarji 165.
LDU Praga, 29. fuli]a. Beograd 267, Zagreb 66.50, Dunaj 25.87. Dinarji 264, avstrijske krone 24.87.
LDU Beograd, 29. Julija. 20 dinarski zla--ti 24.10-24.20, angleški funti 71.50-75, francoski franki 135, dolarji 18.50-1865, Italijanske II*« 114-tl5, bolgarski levi 41-42, romunski leji 48.50-49, nemške marke 46.25-46.50, češkoslovaške krone 39-40, avstrijske krono 12-12.50.
i, map—pmmiiiiiumu.« .....
notio prot! domu. Pisma »eneralu Da ni napisal. Mislil le. mislil in se ni ničesar domjsliL Druel dan te zooet 5el h »eneralu z namenom, da se ra« opraviči.
— Včeraj sera vas prišel vznemirjat. ekscelenca — te zalecllal. ko le eeneral uprl va/nl svoje voraSateče oči — toda ne z namenom, da bi so smeial. kakor ste blavovolilj Dri-DcmnUI. Hotel sem se opravičiti, da sem vsled kihanja poškropil... ali smeh mi ne prihaja na misel. ne. Se 11 sploh smem smejati? Ako bi se smeli mi prosto smeiatl. tedaj, menim, ne bi bilo nobeneea spoštovanja preti višiiml...
— Marš venil — te zavpil general ves moder In treoetaloč od teze,
— Kako? le vprašal šepetate Cer« vlakov, sluteč »rozo in obup.
— Marš veni — le ponovfl »en®-r«I in zacepetal z novami.
V Cervlakovl notraniščlni se tel nekaj pretrgalo. Nič ni več videl, niči ni slišat kakor v snu le našel duri prišel na ulico in se opotekel... Prt« šedšl mehanično domov, ie v slavnostnem muncJMu legel na zofo in,., umrl.	*
182. Rev.
»	»ni,	a..... ■!
Dnevne vesti.
— Italijani foočeio izzvati vojno.
Begunci, ki so se rešili pred italijanskim nasiliem v Jueoslavilo. orroo-veciuieio. da Italiiani neprestano dovažalo v zasedeno ozemlie voiaštvo. tnuniciio in živila. Istočasno pa naci-lonabstična drhal in naludskano voiaštvo nemoteno vrši teroristične čine nad jugoslovanskim živliem. Zlasti v zasedeni Dalmaciii niso liudie več varni živlienla in imetia. V Zadru na-nadaio »ueoslovanske trgovine in oo-slopia celo z bombami. Italijanske oblasd se za to zverinsko oočetle ne zmeHiif’ in krivcev ne kaznujejo. Vse kaže. da so Italiiani že nripravlieni na volno, in sedai hočeio še samo nas izzvati, da bi začeli Drvi. To pa hnčein doseči ravno z nasiliem nad neodrtšenimi Jugoslovani. Razumemo itabianske nakane. Mi oa ostanemo mirni! Ko nride čas. se bomo že še pomenili.
— Zapostavljanje naših obrtnikov. Pišeio nam: Dan za dnevom se slišijo žalostne vesti, kako kruto oo-s tona in z našimi brati onostran demarkacijskih črt Nemci. Italiiani in Madžari. Mi Jugoslovani, ne samo m takih surovosti ne poznamo in da pustimo na miru tule narodnosti, temveč še imamo nolrg tetra vedno nekak rešnekt pred niimi. ‘Ako kdo išče kakega obrtnika, gre seveda nainrei k tuicu. Tako inialo uri nas nemški in italijanski obrtniki vedno in d",voli zaslužka. Jugoslovan na niora za delo okrov beračiti. Sedai. ko se začneio zidati večle stavbe, ie narodna dolžnost, dn se zanoslik) ori mili samo naši liudie. Tudi mi se motamo držati kakor Nemci in Italiiani. nr’?cina- da nainrvo kruha domačim tnicSem. notem šele tulcem.
~ »broški atentat na koroški vlak*. Iz Koroške nam nor očak) da se t* zločin ni izvršil pri Orabštalnu. kakor so listi Pomotoma Dornčali. temveč ori Rabštainu.
— Cene v zagrebških kavarnah so se znižale, in sicer staneta sedal črna kava in »kapucinec« do 2 K. beta kava oa 2.50 K.
— Latinska imena mesecev se moralo rabiti no naredbi zagrebškega vrhovnega mestnega načelnika dr. Tončiča v vseh uradnih snisih zagrebških mestnih uradov V Srbiii se rabiio že splošno latinska imena, do-citn se v Slovenili unntrebliavalo še deloma tudi slovenske označbe, k! so od hrvatskih različne Da se neliu-bhn zameniavam izognemo, bi bila brez dvoma zelo ootrebna cmotna označba mesecev soloh za celo državo
— Odbor In uadzornlštvo Tržaške posojilnice In hranilnice razglaša svojim elanom in kliientom: .S porušenjem našega Narodnega doma in uničenjem naših knji« le zadel naš zavod hud udarec. Treba bo dosti truda in stroškov, dokler vse popravimo In uredimo. Radi tega so mora naše poslovanje omejiti le na popravljalno delo, zato da zabranlmo večjo škodo u da storimo vse potrebno za zavarovanje naših pravic in naših koristi. Ugotovili pa smo z velikim zadoščenjem, da bo naš zavod zamo-gel zadostiti vsem svojim dolžnostim In da je vkljub vsemu aktiven In da vlagaHji ne bodo imeli druge škode, kakor to, da bodo morali čakati nekaj časa na redno poslovanje.
— Tudi kavi padajo cene. Zlasti v
Franciji so začele raznim vrstam kave občutno padati cene. Cena Rio-kavl, ki je še nedavno stala 292 frankov, je padla na 220 frankov, cena Santos- kavi pa se le znižala Od 300 na 220 frankov. Drugim vrstam kav so se cene še znatneiše znižate.
— Sokol v Škotjl Loki priredi dne 22. avgusta t. 1. na Stemarjih veliko ljudsko veselico z Javno telovadbo. Vsa bratska društva se vabijo, da se te prireditve udeleže v čim večjem številu. Natančnejši spored se bo pravočasno objavil v Ustih. Kkratu se naprošajo vsa okoliška napredna društva, da pri event. prireditvah vpošte-vajo ta dan.	k
— Kongres delegatov »Saveia Jugo-»lavenskih Srednješkolskih Udruženja« se
vrš« v Varaždinu v dneh 26., 27. In 28. nJešTu' ^atanCl,elša pojasnila daje sred-Mestni ^0udt1,ženJe »Preporod«, Ljubljana,
v črnn!!|l|baretl’1 VeCer v Novem mestu la
Sledil |'Vhr!.rede J1"1 kralJ- opernega u p Lmbljane pod vodstvom režiser-
• ovhe-ta. In sicer se vrši isti v No-
»N,° T8*11 v soboto 31-ioHJa “v dvoran! d	čitalnice«. V Črnomlju pa v pone-
t 1 }' av5us*a *• I- ' hotelu »Lackner«.
»četek ol>g kr ut točno ob pol 9 uri zvečer. er le spored prvovrsten in vrlo zabaven, Opozarjamo naj nihče ne zamudi ugodna Prilike in veselega večera.
Liublfana.
— Odhod Orlov v Maribor. Z glavnega 0 °dvora se je včeraj dopoldne odpeljalo
“» orlovski shod v Maribor iz Ljubljane in kolice 310 orlov, 180 orlic in 18 naraščaja.
Nekdo je ta tabor karakterfziral: To Je katoliški shod, samo pod Krmo »Orlov«. Tendenca tega tabora je ista, kakor nekdanjih Mahničevih In Šušteršlčcvlh shodov.
— Ljubljanska sokolska htpa priredi v nedeljo, dne 1. avgusta 1920, župni zlet z Javno telovadbo v Ljubljani na prostoru
5. K. Ilirije nasproti državnemu kolodvoru. Pri prireditvi sodeluje vojaška godi a pod vodstvom g. kapelnika dr. Čerina. Spored: I. ob 9 dopoldne Izkušnje. H. Ob 16. se zberejo vsa društva na vrtu Narodnega doma in odkorakajo točno ob četrt na 17. uro na telovadišče. III. a) Ob pol 17. nre do 17. ure koncert vojaške godbe, b) Od 17. ure do pol 19. ure lavna telovadba. Ob 20. uri na vrtu Narodnega doma: družabni večer.. Vstopnina: K dopoldanski Izkušnji 2 K. Popoldne: rez. sedež 25 K, sedež I. vršte 20 K, sedež H. vrste 15 K, stojišče 6 K. K družabnemu večeru 5 K. — Predprodaja vstopnic se vrši dne 30. In 31. julija od 5. do 8. ura popoldne v Sokolovi pisarni v Narodnem domu.	K
— Sokolska župa Ljubljana I. se udeleži zleta ljubljanske župe 1. avgusta. Zbiramo se ob 15.30 pred Mestnim domom. Ob 16. pohod na telovadišče. Predsedstvo. K
— Pozor dobrovnljcll Vsled jako važnega dnevnega reda se poživljajo vsi do-brovoljci, ki se nahajajo tačas v Ljubljani, da se zanesljivo udeleže sestanka, ki se vrši v ponedeljek 2. avgusta ob polu 9. svečer v društvenih prostorih.	k
— Svarilo! Ker krožijo v zadnjem času neresnične vesti o ponašanju članstva Podpornega društva jugoslovanskih akademikov v Ljubljani In v društvenem poslovanju, opozarja podpisani odbor, da bo v bodoče nastopal proti temu sodniisklm potom. Za odbor: Za predsednika: Uršič Franjo, fU., 1. r. I. tajnik; Zdenko Kokalj, tehn. 1. u.
—Brezobzirnost. 28. L m. so pripeljati tu prostor, kjer stanujejo v bližini v vagonih begunci, veliko množine pokvarjenega sira Nakupovalne zadruge, da ga tam zakopljejo. Delavci so že Izkopali jamo in nekai sira zakopali. Sir je povzročil tako grozen smrad, da so prišli begunci na lice mesta In tiadaljno zakopavanje preprečili. To vendar ne gre, da se s tem nevzdržlji-vlm smradom mučijo begunci, za katere Je že Itak dovolj grenko, da morajo z družinami stanovati v tesnih la zaduhllh va-
«onih-	fivsa..
— Narodno-socljaUstičae v organizacije
pr ir el e v nedcljp 1. avgusta tylet na Bled, kjer se vrši velik tabor, združen z ljudsko veselico. Na Bledu je vse pripravljeno za kar najlepši sprejem gostov. Vožnja po železnici je polovična. Vlak odhaja ob 5.15 zjutraj. Izkaznice za izlet ip polovično vožnjo se dpbe Se danes popoludne od 4. do
6. ure v pisarni NSS v Narodnem, domu I. nadstropje, desno.	&	,,
— Star cigan. Včeraj dopoldne je bil prijet na ulici star cigan Janez Levakovič, rodom iz Postojne. Dosegel je že Metuzale-va leta, 72 let Ima na brbtu. Na policiji Je bil zelo začuden. Ko so mu pojasnili, da so ga aretirali zaradi neke tatvine, ki ie bila Izvršena na kmetih na Dolenjskem, je ogorčeno protestiral: »Gospodi Sem pošten cigan. Nisem tat kot drugi cigani. Sem konl-skl mešetar in s tem živim. To je moj zagovor.« Moral Je oditi vsejedno v hladne zapore..,
Maribor.
Portir hotela Meraa le možakar, ki mn ni treba znati slovenskega jezika. Nedavno ga je nekdo poklical po telefonu v slovenskem jeziku In je dobi! odgovor: »Versteh’ nicht, SchlussI« Ko ga je Ista oseba poklicala pozneje v nemškem jeziku, je bila seveda uslišana In je dosegla, kar je hotela. Ko ga le h koncu vprašala, zakaj ne odgovarja slovenski, se je jedrnato odrezal:	»Ick brauche dlese Sprache nicht,
SchlussI«
Ob priliki regentovega poseta povoženi učenec Franc Karnckar ]• to dni zdrav zapustil bolnico.
Celje.
^ Veliko vrtno veseBeo priredi Oirtl-Metodova podružnica v Oaberju 1. avgusta ob 4 pop. pri Orenadirlu.
Gabrsko orožnlstvo je zaplenilo mizarju I. a v Oaberju večjo množino lesa, ki je Ml ukraden fai skladišča Gospodarske zadruge v Celju.
Koroško«
Nov veter. Id ea Celovčan! niso vaienl Plebiscitna komisi ta v Celovcu te izdala dvolezično Droklamacilo. Istotako bodo tudi vse odredbe za cono A In B izšle v obeh Jezikih. Ker ie za Celovčame to uekal povsem novega. tih časopisi svarilo, da za Boga mileča nikar ne ooSfeoduteio slovanskega teksta, ker bi to znalo imeti slabe posledice. Istočasno onozarlaio na »feiccslovanske aettatorie« v Celovcu. ki bode gotovo namenoma skušali odstraniti slovenski tekst in krivdo zvaliti na Nemce. Hočejo se torej že vnaprej zavarovati. Verjamemo iim prav radi. da fih slovenski plakati v oči bodejo, kafti Celovča-ni kot »Herrcnvolk« niso kat takega vajeni. Toda privaditi se bodo mo-
rali tudi novi pravici. Gasi so minuH. ko so z nami delali, kar so hoteli.
Občinske volitve v coni B. V »Jugoslaviji« z dne 27. t m. smo poročali. da občinske volitve v coni B odpedeto. Tozadevno uradno poročilo koroške deželno vlade, ki uradute v Št. Vidu. se glasi: »Na podlagi sklepa Plebiscitne komisiie z dne 24. (ulite se občinske volitve v oleblsclt-nl coni B ne smelo vršiti, vsled česar odrmdelo vse predpriprave.«
Mežica. Tukajšnji svinčeni rudniki se nahajajo še vedno pod državnim nadzorstvom In sekvestrom. Ker so prišli nazaj vsi prejšnji nastavljene!, Nemci ln nem-čurjl, bi mislil človek, da bodo zadovoljni, da jedo pri nas bel kruh, toda ne gre jim v glavo, da ne morejo in ne smejo zapovedovati več po avstrijskem načinu. Raditega Izkušajo kazati svoje predrzne manire na razne druge načine. Objavljajo razne neslane članke proti slovenskim uradnikom v nemških, na »žurnalistični višini« stoječih časopisih. — V rudniški restavraciji — v tem najzagrizenejšem nemčurskem gnezdu mežiške doline — dajejo duška svojim nestrpnim žilicam s tem, da prepevajo razne Izzivalne pesmi. Čakajo s težkim srcem na odpravo sekvestra. Toda naj se zgodi karkoli, Slovenci bodemo že skrbeli, da bo ostal njih »hajlovski« greben pristrižen v toliko, da se bodo morali zavedati, da se ne nahajajo več pod taktirko Hindenburgov®.
Primorje.
Begunci Iz zasedenega ozetnBa. Pod pritiskom političnih in cjosdo-darskh oersekucil Je moralo do tržaških dogodkih mnogo raših zavednih Jugoslovanov v zasedenem ozemliu zamistiti svole domove in pobegniti preko demarkaciiske črte. Zlasti številni so begunci v zadnjih dneh.
Kmalu ne bo nit- droyesca na Kras«. Kakor ie znano, irnaio Italijani zete rualo gozdov, vsled česar te niihovo voiaštvo. ki se nahaia na Kra^u Dremalo preskrbljeno z drvmi. 7-' to nrvjpkafn tam vsak grm. ki Hm pride ood roke. Ce bo šlo tako na-nrei bruto kmalu popolnoma onursto-šeni vsi gozdni nasadi, katere so nekdai s tako velikimi težavami nasadili in volili. 2e sedal le škoda neprecenljiva. Zdi sc. da italiiani nimajo uoanfa da bodo stalno tamkab ostali kaiii drugače bi nametneiše gospodarili.
Obravnava oroti istrskim Jugoslovanom. Pred tržaškim voiašHm sodiščem ie no desetdnevni razpravi bilo v četrtek zakliučeno dokazno nostooanie nroti 47 obtožencem, večinoma socialistom iz Vodnlana ori Puliu. Dne 16. lanuaria t. 1. so italijanski karabinierti provocirali v Vodolami ored Delavskim domom Izgrede. Voiaško sodišče ie zaradi teh izgredov dvignilo proti 47 kmetom In delavcem večinoma organiziranih dp socilalrstični stranki, obtožbo zaradi uoora in iueoslovamske propagande Zastopnik obtožbe le prod 26 obtožencem predlagal oprostitev, oroti ostalim na skupno 265 let in 6 mesecev ječe. Razsodba se tekom orihodniih dni razglasi. — Zanimivo ie. da ie voiaški oravdnik med drugim omenil, da prebivalci Juliiske Benečiie še niso odrešeni in da lih bode pozdravil kot brate kadar Izide aneksHsk« zakon.
Velik oožar. V skladiščih pristanišči ori Sv. Andreju le v četrtek popoldne nastal silen požar. Ostenj te nastal v skladišču bombaža. Za Ce-hoslovaško renubliko le bilo v tem skladišču shranienih 3000 bal bom-baža.eod teh ie bilo Popolnoma uničenih 300 bal. ostale so pravočasno rešili. Škodo cenijo na en milijon Kr. Bombaž ie prišel iz Vladivostoka.
ZLET NOVOMEŠKE SOKOLSKE ZUPE V
NOVO MESTO.
Spored: 7, avgusta: ob pol 18. sprejem telovadcev na kolodvoru; ob pol 21. družabni večer s koncertnimi točkami ln plesom v Narodnem domu ter obenem otvoritev novo dovršene dvorane. V nedeljo
8.	avgusta: ob 6. tek«11® oa Loki; ob 11. sprejem gostov pri opoldanskih vlakih in obhod po mestu; ob 16- javna telovadba na Loki; po telovadbi velika ljudska veselica na Loki; zvečer umetna razsvetljava na Krki, vožnja v okrašenih in razsvetljenih Čolnih itd. — Veselični prostor bo razsvetljen z močnimi svetilkami »Heliophor«. Sodeluje godba »Zveze iugoslov. železničarjev. _ Spored javne telovadbe: 1. Proste vaje članstva (Hofmannove); 2. proate vaje ženskega naraščaja s cvetnimi loki;
3. proste vaje moškega naraščaja z dolgimi palicami v trojicah; 4 proste vaje moške In ženske dece s praporcl in venci; 5. proete vaje članic (češke za 1920); 6. orodna telovadba: a) članic !n naraščaja, b) članstva;
7.	vaje članic novomeškega Sokola; 8. celokupna skupina novomeškega Sokola. — Prijave udeležencev za kosilo najkasneje do
4. avgusta. Prenočišča so na razpolago. — Vozni red: posebni vlak odide 8. avgusta Iz Karlove® ob 7.55, 1» Metlike ob. 9.35, Iz
Oradaca ob 9.43, Iz CrnomHa ob 9255, k Semiča ob 10.13, Iz Blrčne vasi ob 10.43, prihod v Novo mesto ob 10.58. Odhod z normalnim vlakom: proti Karlovcu 9. avg. 3.30 zjutraj, proti Ljubljani 9. avgusta 6.03 zjutraj. Ker je od vseh strani prijavljena velika udeležba — tudi Savez se udeleži zleta po deputaciji — opozarja odbor še enkrat na točno prijavo radi kosil ki prenočišč!
KONCERT OKTETA »LJUBLJANSKEGA ZVONA« V VELIKOVCU.
V soboto, dne 24. julija Je priredil oktet »Ljubljanskega Zvona« v tukajšnji telovadnici koncert Dvorana ni bila tako polna, kakor bi bil koncert zasluži! in kakor smo po prejšnjih prilikah pričakovali. Vzrok je bil deloma v tem, da se v enem dnevu ni moglo toliko agitirati in razviti večje reklame, deloma pa tudi, da je bilo naše občinstvo nezaupno, ker je bilo že parkrat pri posetlh iz Ljubljane razočarano.
Program Je obsegal 13 pesmi, med temi 4 tenorske samospeve. Nastop pevcev je bil sprejet hladno, nezaupno. A že pri prvi pesmi je občinstvo spoznalo, da ima pred seboj izvrstno lzvežbane pevce. Hladnost je prešla v veselo razpoloženje In navdušenje je raslo od pesmi do pesmi Grobna tišina je vladala med proizvajanjem, a na koncu vsake pesmi Je zagrmelo ploskanje po obširni dvoranL Zopet In zopet so morali pevci nastopiti in dodati novih pesmi. Zdaj smo občudovali krasna tenorja gg. Banovca ta Mohoriča, zdaj globočino drugega basa, zdaj prelepi bariton. Po končanem sporedu občinstvo kar ni hotelo oditi, vedno znova je zvalo pevce na oder k novim pesmim. Izmed Vseh so posebno ugajale: Prelovčevl »Rudeče rože« in »Zapol mi pesem, dekleI«; Hubadova »Moja kosa«; Maroltova »Barka zaplavala« in Adamičev »Vasovalec«.
Splošno mnenj® med občinstvom je bilo, da takega užitka že dolgo nismo Imeli, v Velikovcu pa do zdaj še sploh ne. Hvala gg. pevcem za njih poset! Želimo pa, da bi mogli kmalu pozdraviti celotni pevski zbor »Ljubljanskega Zvona« na našem odru.
POTOVANJE V INOZEMSTVO. Ministrstvo za notranje stvari objav«« z dopisom od 2. Julija L L št. 986, da je za potovanje v Inozemstvo treba Izpolniti nastopne formalnosti:
Za potovanje v Dansko: Za daljše bivanje v Danski je treba Imeti posebno do-voljenle od kraljeve danske vlade, za potovanje radi trgovine pa je potreben vizum tukajšnjega konzulata.
Za potovanje v čet ogle vaško republiko In na Poljsko za prehod preko njih n® obstojajo druge formalnosti, kakor vizum potnih listov s strani čehostnvaških ali poljskih konzulatov ali diplomatskih zastopstev v našem kraljestvu.
Isto velja tudi za potovanje v Romunijo. Kdor pa hoče dalje časa osla« v Romuniji, mora dobiti posebno dovoljenje od romunske vlade
Vse osebe, ki žele potovati v Avstrijo ali preko nje v kako drogo drža o*, morajo imeti potne listine v vizumom diplomatskih zastopnikov Avstrijo, Diplomatski zastopnik v Beogradu daje vizum za državljane iz S:bije, Dietna In Vojvodine; državljanom iz Hrvatske, Slavonije ln Medjhnurja P« daje vizum pisarna za izdajanje potnih !l*tov v 7agrebu; za Slovenijo izdaja vizum avstrijska konzularna pisarna v Ljubljani; pisarna za Izdajanje potnih listov v Sarajevu Izdaja potne liste za drž j valjane It Bosno, !ierc»-govine in Crne gore.
Glede potovanja v Amerko vella na stopno; Osebe, ki žele iti v Ameriko, morajo imeti potni list, na katerem mo«a bit* njihova slika in pečat občine, ki Hm dovoljuje pet v Ameriko. (Na onem potnem listu se morajo navesti oče, mati, mož in žena, otroci moškega spola pod 16 leti, ženskega spola pod 31 let.) Radi vidlranla potnega Usta morajo stranke osebno priti v amo-
riški konzulat, razen otrok, ki so mlajši od 15, oz. 21 let, ki so navedeni v istem potnem listu s starši. Razen tega mora! ) imeti osebe ki potujejo v Ameriko, tu il spričevalo policijske oblasti o svojem ponašanju Moški moraj imeti tudi spričevalo tollclje o svojem službovanju v vojski za časa volne, t j. alf so služili v avstrorgrski vojski. Osebe, ki prihajalo na ameriški konzulat radi vidlranla potnega Usta, morajo imeti še ono sliko, ki jo konzulat po Izvršeni deklaraciji zadrži v svoje arhivu. Taksa za vizum je dva dolarja, ki se pa lahko plača v dinarjih po dnevnem kurzu, In sicer za vsaki potni list Vizum si moralo stranke nabaviti v oni državi, iz ka-tere pobijejo. Stranke si morajo nabaviti vizum vseh držav, skozi katere potu’ejo de svojega cilja.
Aprovizaciia.
Telečje meso. Vnovčevalnlca za živin«, in mast oddala je za v soboto ln nedeljo to Je 30. julija In I. avgusta sledečim mesarjem svoja teleta v razprodajo in siceri Dolničar, Jesih, Kočar, Kraševec, Makovec, Novak, Novljan, Petrič, Prepeluh, Prezelj, Porenta, Rihtar ml.. Rihtar star, Žganlar Josip In Žganjar Anton, Zupančič, Zagmeister dob« po tri teleta: Skerlane, Skrajner In Zajc Ivan po štiri teleta ter Bizilj, Lebn, Ocvirk po pet telet; šeme dobi eno tele. Kg telečjega mesa vella sprednjega 19 K tor zadnjega	V Vsaka
stranka dobi največ 1 kg mesa.
Šport m turi stika.
Turistom na snanjel V oskrbovanih kočah SPD ni dovoljeno kuhati s seboj prt-nešenih jedi, ker se s tem poraba štedilnika in oskrbnica samo moti. Samo v izjemnih slučajih sme oskrbnica tako kuho sprejeti, gostom pa je absolutno prepovedano, da bi sami kuhali. Oskrbnica ima pravico za tako kuho zahtevati z ozirom na stroške, ki jih povzroča preskrbljevanje drv, do-našanje vod« Itd., odškodnino od 4—10 K za kuho In osebo. Turisti se naprošajo, da opustijo tako nadlegovanje oskrbnic, ker a tern spravljajo tudi postrežbo za druge goste v nered.
Koča na Jeplct 1587 m, pod Kepo. -» Vse turiste opozarjamo, da se vrši v nedeljo t J. 1. avgusta t L slovesna otvoritev omenjene koče, ki jo le nemška soidateska za prevrata popolnoma oropala in uničil« ter jo je sedaj dalo SPD na novo popraviti ln opVemltl. Planinci in planinke Iz Posavja ln Podravja udeležite se tega slavja kolikor mogoče mnogoštevilno! — Koča slovi po svoji znameniti legi z divntm razgledom na biser Gornjega Roža -' Blaško jezero! — Pristop iz železniške postaje Dovje skozi Belico 3 ure, Iz Biač ob Blaškem jezeru 3 in pol do 4 ure (najložje) ali iz Dovjega preko sedla Mitnice In vrha Kepe 5 ur (za lzvežbane turiste).
Florldsdorier A. C. Wlea - Ilirija. Da-ob pol 19. url se vrši na prostoru Ilirije velika internacljonalna nogometna tekma med prvimi moštvi' Fioridsdorfer Atletlc-Cluba z Dunaja ln Ilirijo. Moštvo Florids« dorfa stoji danes na IV. mestu dunajskih prvorazrednih klubov, a opomniti je treba, da je bilo isto moštvo v letih 1917—1918 prvak bivše Avstrije, torej na prvem mestu pred Rapkiom. V moštvu je pet reprezentativnih igralcev : Amon, Ister, Kum-meiberger, Neubauer In Pebak, Id je edea {zmed najboljših dunajskih golmunov, do-čim je Neubauer sigurno najbollii dunajski centerhall. Moštvo le telesno Izvanredn« močno, goji visoko Igro, ima Izvrstno tehniko in skupno igro. Igrali so proti VVleneg Sportklub 2 : 0, Haiku 5 : l.ConcordiJl 1 :0« Graškim Amaterjem 4 : 1 in Gradjanskemtf 3:2. — Vstopnina: sedeži po 24 ln 16 K, stojišče 10 K, dijaško (člansko) le v predprodaji 6 K. Predprodaja vstopnic v dro-ierijf Kanc, Židovska ulica in pri tvrdki »Svetla«, Mestni trg. Tekma s« bode vršil* ob vsakem vremenu.	K
Pokrajinske vesti.
Slovenjgradec. Po slovenjgraški okoHd
se Je pojavila tolpa oboroženih razbojnikov, ki po noči kradejo in napadajo mirne stanovalce. Tekom zadnjih dni so trem stanovalcem odnesli za 10.000 K raznega blaga perila, masti, pšenice In tudi dragocenosti. Za razbojniki ni nobene sledi.
Rogaška Slatina. Ker Je ravnateljstvo razglasilo, da se cene sobam povišajo z* 20 %, Je to vzbudilo nevoljo med srbskimi gosti, ki so btti tega omenja, da bi se cene med sezono brez posebnih vzrokov ne smele povišati. Zato so s« zbrali v nedeljo dopoldne v veliki dvorani in so protestirali proti povišanju cen. Svoj protest so poslali na pristojno mesto v Ljubljano. Srbskemu protestu so se pridružili tudi hrvat-skl gostje, ki so izjavili, da bodo agitirali proti zdravilišču, ako se bo na ta način postopalo. Nekateri so bili mnenja, da Je ta sklep naperjen proti onim solidnim Jugoslovanskim gostom, ki prihajajo sem leto zn letom, dasi ne razpolagajo z milijoni. Tak gost sl napravi po prospektu svoj proračun, zato Je treba, da se cene med sezono ne Izpreminjajo. Na ta način Je mogoče, da prevladuje na naših letoviščih žldnrlja, ki ri&ča tudi fraiboll odgruSkc cene. Bilc bi
škoda, ko bi vsled tega trpelo dobro im« Rogaške Slatine, ki je znana kot solidna
državno kopališče po vsej Jugoslaviji. Treba je misliti na bodočnost — osebna ro-klama je najboljl« reklama. Zato je trebaj da m>. gostom kolikor mogoče v vsem ugo-dL Pritožbe, ki s« jih čuje o cenah In razmerah u. pr. na Bledu, nls« nam niti v, čast, niti v reklamo. Velfk letošnji navat na naša zdravilišča Je naravno vplival tudi na cene, želeti pa Je, da se to ne izrabil* do skrajnosti, ker bi to moglo odvrniti najboljše Jugoslovanske goste od naših slovanskih zdravilišč. To pa N nam ne bilo alti v korist niti v čast.
Sokol v Šoštanju Javlja, da prirodi javno telovadbo 22. avgusta v Velenju in 5. septembra v Šoštanju. Bratska drušava s« naprošajo, da se na obe prireditvi ozirajo,
Cerknica. Koroški odbor v Cerknici priredi dne 8. avgusta ob 4. url popoldne na vrtu g. Kopitarja veliko ljudsko veselico z bogatim sporedom v prid koroškim Slovencem. Društva v okolici se naprošajo, da na ta dan ne prirejajo nikakih veselih ter rajše posetljo to narodno prireditev. Za icd in pijačo Je poskrbljeno po zmernih' cenah.
ZAHVALA.
Gosp. Ivanu Dekanlču, operaterju kurjih očes v gara. bolnici v Ljubljani, se najto. Pleje zahvaljujem za odstranitev Istih t vsemi koreninami vred popolnoma brez bolečin, ter ga vsakomur najtopleje pripo-ročam. Ordiniram od 1-3 ure popoldan, — Ivan Merhar.
Proda se:
AUTOMAT
za gostilno skoraj nov. Poizve se Ig- Studenec St. 51.	1339
STROJI
za izdelovanje pat. vrtnih stolov, klopi In miz, in sicer kompletna naprava z vsemi potrebnimi specijalnim orodjem se zaradi bolehnosti z licenco vred za nizko ceno proda. Pojasnila daje lastnik Primož Rožmane, mizarski mojster na Glincah Ušt. 255, pošta Vič pri Ljubljani.	1435
GLASOVIR Iz tovarne Werner Graz v dobrem stanju so za 2000 dinarjev pri takojšnjem Izplačilu proda. Wciss, tovarna usnja Freund, Maribor.	1336
REMINGTON pisalni stroj z nevidno pisavo se proda; Gradišče 15-1. levo. Na vpogled od 2-4 ure,
1 HIŠA Z MALIM LOKALOM, sc takoj proda. Pojasnila pri F. Schantel, Mestni trg 18-1. (1-2).
PRODAJE v Mariboru, v središču mesta enonadstropna hiša s 6 trgovskimi lokali in 7-8 stanovanji. Vprašati podružnico upravništva Jugoslavije, Maribor, glavni	trg 18.	1327
Kupujem staro zlato In srebro
:: po najvišjih dnevnih cenah. ::
ALOJZIJ FOCBS. SelenliDrgova ulita 6.
Velika izbira zlatnine, ur, srebrnine Jn briljantov. Popravila izvršujem v lastni delavnici točno in solidno.
ter vsa druga zdravilna zelišča kupuje v vsaki množini
„HERBA“, z. z o. j. ZAGREB,
Jnri&ičcva nlfca 18. 1235
OPEKA
Prodam 1X00 m9
smrekovih hlodov
na Jelove! nad Jamnikom.
Refiektantje naj se zglase pismeno ali ustmeno pil Ivanu Mrgušar v Lescah, Oorenjsko.	1210
isova Mioma voda.
njegov pailtim
le naObollii.
s trgovskim lokalom evcntuclno tudi z zalogo ter gostilno z lepimi lokali, velikimi kletmi, kegljiščem, trafiko, travnikom, njivo, sadnim vrtom, ter gozdom x gostilniškim inventarjem se poceni proda vsled nakupitve drugega podjetja. Želo pripravno tudi za vinske trgovce. Hiša se nahaja v lepem kraju na Koroškem. — Vso dopise prosim pod «Lepa bodočnost 360" na upravništvo .Jugoslavije41	1236
POZOR, POZOR
K. Worsche, Maribor I -
Vosposka ulica štev. 10.
Veletrgovina z manufakturnim blagom.
Prlporofa svoio bogato Zalogo '
p® lak® znižanih ce^aEi. BS«
agaaaagzgsa aaaBgBgzsansrarg mar; ■
113 futlilfB CnlihVifl rnnn I Velika izbira Jz-Uiov- I
Rabljene jugoslovanske
Eke znamke
Kupuje m Trste
V. Kovač, BJed-Gorenjsko,
Trgovina z usnjem In čev farskimi potrebščinami
Terma Eno kopališče
Kopitarjeva ulica 4.
Obvestilo.
Ijene obleke vse Ji vrsf.
Otvoritev sezone 1. majnika,
po 15 in 20 kron kupuje po najvišji ceni V. Kovač, med-Gorenjsko.
za gospode, dame in otroke. Zaloga vsakovrstnega blaga za
Cenjenim odjemalcem vljudno naznanjam, da ostane trgovina vslcd počitnic osebja
Zahtevajte prospekte!
Zehtcvajte prospekteI
F. Čuden, Sin
nasproti glavne poite v Ljubljani.
moške obleke, oovrš-
Amerikansko strojno olje.
Olje za vretena lahko.	Olje za avtomobile, lahko.
Olje za transmisije.	, Olje za avtomobile, tetko.
Olje, strojno, za poljedei. stroje Olje za cilindre.
Olje, strojno, za težke stroje. Olje proti prahu.
Glavna zn loga
Medic, Rakove & Zanki d. z o. z,
Prel« A. Zanki sinovi prci°
nike in suknje, dalje vata za krojače v kosih in na metre.
pristni, Izdelan iz špirita v lastni tovarni nudi po zmerni ceni tvrdka
Jos. Vodnika dediči
Spodnja Sifika. 1201
Cement
* prometnem kraju Slovenije pod ugodnimi pogoji Kupim. Naslov v uprav. ,Jugoslavije* v Mariboru, Glavni trg.
Pozor trgovci!
Motvoz (špago) iz konoplje 2 do B mm debelo za poštne in druge ca vitke k 50'— K kg It II dl
vrvarita
družba s o. c.
Trgovci pozori
začno v kratkem z izdelovanjem nogavic, volnenih Jopičev, svltrov In različnih drugih pletenin iz berebaža in volne.
Sprejema naročila za jesenska in zimsko seziio.
Kupuje vsako množino domača ‘ B hi Inozemske oprauG ©v£Je voPne
Telefon 441
Imam na prodaj police (stelaže) močne še celo nove in sicer;
1 komad 2 m dolg, 8 ’/* m v^s0^> 50 cm globok
2 komada 4 m „	3	'h m „	50 cm „
zgornje tri police so spredaj s šipami na kroglah za potegniti, 1237	(Fltlgel auf Kugellager).
1 komad 1*10 m dolg s 42 komadov predalčkov z ročaji. Cena po dogovoru. Na ogled pri: Alojziju Lentzu v Ljutomeru.
Oblast, konces. fnformačni zavod
Drago Beseljak
Ljubljana, Cankarjevo nabr. 5. dobavlja vse kreditne in privatne Informacije v tu-in inozemstvu. V abone-mentu ter posamezno cene zmerne.
H<*i bi kupil mojemu
malemu ja ged? —
podruinlca Maribor, Aleksandrova 35
prevzema s 1. avgustom
vsa carinska posredovanja pri uvozu in izvozu posameznih in vagon-skih pošiljatev ter se priporoča vsem p. n. naročnikom in
trgovcem.	1225
vsa po globoko znižanih cenah
J. GOREČ, Ljubljana,
Gosposvetska cesta 14.	-- Vegova ulica 8.
Odzovorui urednik Antoa tuscH.
Tiska .Učiteljska tiskarna" y Ljubljani.