Ameriška Domovi ima
-v
AAAEnie/ii

;jr,£ r- ••••• •:

No. 163
AMCR1CAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAG« ONLY
Katiwial and International Circulation
CLEVELAND, OHIO, TUESDAY MORNING, SEPTEMBER 1, 1959
SLOVCNIAN
MORNING NCWSPAPGS
STEV. Lvm.—VOL. Lvm.
Ob alomskem napadu Novi grobovi
- 50 milijonov mrtvih KaJT^o' p“oLo.
-----	preminul Edward J. Fifolt, star
Združeni kongresni odbor za i'4^ *et’ stanuj°č na 13600 Coit atomsko energijo svari, da j Rd. Zapušča hčer Sally v Ficko ob nenadnem atomskem ridi- brata Williama, sestri Ag-
napadu na Združene države 50 miiijonov mrtvih, okoli 20 milijonov pa ranjenih.
WASHINGTON, D. C. — Skupni kongresni odbor za atomsko energijo je izvedel nedavno Posebno preiskavo, koliko žrtev bi povzročil splošni nenadni atomski napad na našo deželo. Sedaj je objavil del splošnih podatkov tega študija.
Predvidel je, da bi v slučaju, če bi bilo uporabljenih za napad 263 atomskih in vodikovih bomb s skupno jačino 1,446 megatonov, bilo okoli 50 milijonov ljudi mr-Nih, okoli 20 milijonov ranjenih 111 okoli polovico vseh stanovanj-£bih hiš podrtih in neuporabnih 2aradi okuženja po radioaktivnem prahu.
Študij je pokazal, da bi bilo hiogoče število žrtev od izžarevanja zmanjšati od 25 na 3 odstotke, če bi bila civilna obramba Primerno organizirana in pripravljena.
2nani ssgregaeionisl huhm došsil novega tovariša v Barneitu
Washington, d. c. — zna-
Pi guverner države Arkansas aUbus, ki je toliko škodoval '1rneriškemu ugledu po vsem sve-s svojo gonjo proti šolski inte-Sraciji, ho dobil novega tovariša ^ °sebi prihodnjega guvernerja države Mississippi, ki je bil de-jansko izvoljen že 25. avgusta na Primarnih volitvah.
de to advokat Barnett, ki je že Večkrat kandidiral za guvernerja j n zmeraj propadel. Sedaj je andidiral v imenu totalne segre-kacije v šoli, prometu, družab-t.em življenju itd. in zmagal pro-, rednemu demokratskemu kan-Qldatu Gartinu.
k'aubus je, kot znano, kmalu pletel na ovire, ki so ga potisni-; v njegovem boju proti šolski ^ tegraciji v defenzivo. Upajmo, bo to kmalu doživel tudi novi "Werner Barnett v Mississippi.
dekletce zaprto v hladil-
jk pol dne ostalo živo!
UNeiNNATI, O. — Charles ?v °mas Crawford, 21 let star, je •j, abil 6 let staro deklico Debby teUc^er v prazno stanovanje, ka-vrG§a lastnica je njegova sestra. ^ 01 j® skušal dekletce nadlego-Pa jo nato stlačil v hladil-
P
c« ° ^rečnem naklučju je deklet-j6 °stalo živo. Odkrili so jo, ko St^je«a mati začula iz praznega ihe, 0vanja neko vzdihovanje. sko e^Ce bll° v hladilniku že j0 r° zmrznjeno. V bolnišnici so
P°treh urah spravili k sebi.
Vel. Brit. — Pred-nik Eisenhower in Mac-sta v razgovoru na te-
nes Ralph in Stephanie John son ter več drugih vnukov. Zaposlen je bil v Fisher Body Co. Pogreb bo jutri zjutraj ob 9:15 iz Jos. Žele in Sinovi pogreb, zavoda na 458 E. 152 St. v cerkev sv. Jožefa na E. 144 in St. Clair Ave. ob desetih, nato v družin ski grob na pokopališče sv Pavla.
Mike Mauer
Snoči je po polletnem bolehanju preminul v Highland View bolnišnici 65 let stari Mike Mauer z 23516 Vera St., War-rensville Hts., doma v Avstriji, od koder je prišel pred 40 leti. Zaposlen je bil v Williamson Bldg, kot oskrbnik. Poleg žene Josephine, roj. Godec (po do mače Srakarjeve), je zapustil hčeri Josephine Kapel in Patricio, sinove Michaela, Lauren-ca in Ernesta, vnuke in vnukinje. Pogreb bo iz L. Ferfoliai pogreb, zavoda ob 8:45 v cerkev sv. Juda na Warrensville Hts. ob 9:30, nato na Kalvarijo.
John Strauss
Včeraj zjutraj je umrl na svojem domu 68 let stari John Strauss z 9121 Bessemer Ave. po kratki bolezni. Zaposlen je bil pri Bowman Products Co. Pokojni je bil član Woodmen of the World Camp No. 115. Zapustil je ženo Josephine, roj. Zaletel, hčere Josephine Korman, Marie Corcoran in Dolores Glaser, pet vnukov, brata Petra ter sestre Helen Doehring, Ann Doebele, Margaret Lynch, Mary in Clara Edel. Truplo bo na mrtvaškem odru danes pop. ob enih, pogreb pa v četrtek ob 8:30 iz Fortuna pogreb, zavoda na 5316 Fleet Ave. v cerkev sv. Lovrenca ob devetih, nato na pokopališče sv. Križa.
Julian
Wizjji povedala jasno, da sta Plavljena iti na sestanek va Vrhu, če bo le Nikita Hru-ev pokazal potrebno dobro
sporazum.
Kardinal se je zahvalil državi za pomoč Oerkvi
VARŠAVA, Polj. — Poljski primas kardinal Štefan Višinski se je v zahodnopoljskem mestu Nysa ob navzočnosti 20,000 vernikov državi javno zahvalil za pomoč, ki jo je dala Cerkvi pri obnavljanju med vojno porušenih cerkva.
Njegov govoj- je bil objavljen v cerkvenem časopisu in kaže na sodelovanje Cerkve in države v preteklosti, ki je postalo v zadnjih mesecih zelo negotovo. Vlada Gomulke skuša omejiti vpliv Cerkve med narodom in dobiti čim več katoličanov preko režimske organizacije “Pax” pod svoj ■vpliv. Kardinal je Gomulko opozoril da taki poskusi na dolgo roko ne morejo uspeti, kajti “Vlade prihajajo in gredo, narodi in Cerkev pa ostaneta”!
Predsednik podpisal novi veieranski zakon
Nove določbe bodo koristile zlasti vdovam v drugi svetovni in v korejski vojni padlih vojakov.
WASHINGTON, D. C. — O tem ali bo Eisenhower podpisal novi veteranski zakon ali mu bo podpis odklonil, je bilo precej ugibanja. Predvidoma bo namreč obremenil zvezno blagajno za okoli deset bilijonov dolarjev tekom prihodnjih štirideset let. Predsednik je zakon podpisal tekom svojega obiska pri predsedniku angleške vlade v Chequers.
Novi zakon stopi v veljavo s 1. julijem 1960. Po njem bodo vdove veteranov druge svetovne in korejske vojne uživale enake pravice glede pokojnin kot vdove veteranov prve svetovne vojne. To bo povišalo izdatke zvezne blagajne za okoli 22 bilijonov dolarjev. Na novo urejene so tudi podpore veteranom in njihovim rodbinskim članom. Ti bodo poslej prejemali podpore v skladu ‘s potrebami” v različnih višinah. Na ta način upajo v zakladnem tajništvu izdatke tekom naslednik 40 let zmanjšati za okoli 12 bilijonov tako, da bo dejansko novi zakon zvišal celotne izdatke tekom prihodnjih 40 let le za okoli 10 bilijonov.
NEHRU SE BO POGAJAL S PEIPING0M SE DAUE
SAN FRANCISCO, Calif. — Tukaj je bil v avtomobilski nesreči ubit 61 let stari Geo. Ba-rich, doma v Manistique, Mich. Zapustil je hčer, sestro in brata v Jugoslaviji.
Adenauer predložil Sovjetom razgovore
Zahodnonemški kancler Adenauer je v osebnem pismu Hruščevu predložil obnovo razgovorov o razorožitvi, “najvažnejšem v p r ašanju mednarodne politike.”
BONN, Nem. — Pred dvemi tedni je sovjetski predsednik vlade Nikita Hruščev poslal nemškemu kanclerju osebno pismo, v katerem ga je svaril pred atomsko oborožitvijo Zah. Nemčije. Kancler je sedaj Hruščevu odgovoril, da “je zanj dovolj, da ve, da v globalni vojni ne bo zmagovalca, za katerega bi mogla biti zmaga uspeh.”
Poudaril je, da je po njegovem mnenju najvažnejše vprašanje danes tako za Nemčijo, kot Sov-jetijo in vse ostale sile vprašanje razorožitve ob primernem nadzorstvu. Adenauer je vključil v to običajno kot atomsko orožje. Hruščevu je predložil, naj Sovjetska zveza pristane na obnovo razgovorov o razorožitvi, ker ko bo rešeno to vprašanje, se bo našla rešitev tudi za vsa druga danes pereča vprašanja kot so Zah. Berlin, nemško zedinjenje in druga.
Hruščev je dejal v govoru v
Komaj 14 let stari fantin napadel dve dekleti
CLEVELAND, O. — V nedeljo zvečer je 14 let stari fantin napadel 18 let staro Sue Warman: in 19 let staro Jennie Chapman bllžini Rostova, da je Adenauer-na 7402 Superior Ave. Prvo je levo P-*-smo napravilo dober vtis udaril v hrbet, drugo pa sunil v	k° mogoče premagati teža-
prsi_	| ve, ki nas ločijo, če bodo besedam
Frank Vig, 34 let, je fantiča Siedila deJanja . . .” ujel, ko se je ravno peljal mimo 1 Predsednik sovjetske vlade je in je napad videl. Mladega tolo- y svojem govoru poudaril, da že-vanja so spravili pod ključ. | ^ stoLti svoj del za “otalitev mrzle vojne” tekom svojega ob'ska v Združenih državah.
Ko bi tudi tu sledila besedam dejanja!
Tov. Hruščev bo šestkrat stopil pred našo javnost
WASHINGTON, D. C. — V Beli hiši računajo s tem, da bo Hruščev imel tekom svojega o-biska tri tiskovne konference in tri javne govore. Dano pa je že naročilo vsem prizadetim, na primer radiju in televiziji, naj točno štejejo minute nastopov Hrušče-va, kajti zahtevali bodo za Eisen-howerja “enak čas in enako priliko,” ko bo na obisku v Rusiji.
V diplomatskih krogih računajo še z drugo možnostjo. Ni več daleč čas, ko bodo kitajski tovariši v Peipingu praznovali desetletnico svoje revolucije. Kaj, ko hi Hruščev takoj po svoji vrnitvi iz Washingtona pobrisal v Peiping na kitajski jubilej in tam začel novo kampanjo v hladni vojni. Diplomatje namreč mislijo, da Hruščev ne bo dosegel v Ameriki tega, kar želi.
Lep uspeh našega vojnega letalstva na - dobrodelni fronti!
Hempstead, L.I. — Poveljstvo našega domačega vojnega letalstva ima po vsej deželi razmeščenih pet posebnih letališč, ki imajo med drugim tudi nalogo, da pomagajo pri raznih razmeščenih akcijah, to je pri nesrečah na morju, v gorah, gozdovih, nepristopnih krajih itd.
V zadnjih dveh letih je letalstvo opravilo v ta namen 1,457 misij. Letala pa so bila v zraku 53,500 letalnih ur; pri akcijah je bilo udeleženih 26,800 letal. Temu primeren je bil tudi lep uspeh. Letala so rešila življenja nad 1,000 osebam, skoraj enakemu številu so pa pomagala iz I nesreč.
Predsednik indijske vlade Nehru je objavil v parlamentu, da bo kljub vsemu poskušal rešiti obmejne spore z Rdečo Kitajsko potom pogajanj. Pri tem je povedal, da je dobila redna vojska nalogo prevzeti čuvanje meje. — Nehru je komaj dobro poudaril svojo željo po mirni rešitvi špara s Kitajci, ko je prišla v prestolnico vest o novem spopadu na meji Butana.
NEW DELHI, Ind. — Indijska javnost se je izgleda prebudila iz svojih sanj o možnosti mirnega sožitja s komunisti. Nerazpoloženje proti rdeči Kitajski je v zadnjih tednih vidno poraslo. Nehrujeve objave o mejnih spopadih so se naglo razširile po vsej deželi in časopisje jih na široko obravnava. Indija spoznava, da napadalnost in želja po osvajanju nista samo lastnost belcev, ampak tudi rdečih Kitajcev Nehru je kljub vsemu v parlamentu poudaril znova, da bo skušala vlada obmejne spore s Kitajsko rešiti po diplomatski poti, čeprav je istočasno naročila vojski, naj stori vse potrebno za varstvo meja.
Iz Clevelanda in okolice
Predsednik vlade Javaharlal Nehru je v parlamentu zavrnil predlog socialistov naj indijske letalske sile bombardirajo cesto, ki jo grade komunistični Kitajci preko nenaseljenega ozemlja Ladakh v državi Kašmir. Kitajci so to ozemlje zasedli še 1. 1957 in se kljub ponovnim pozivom iz New Delhija ne marajo umakniti.
Ko so Nehruja vprašali, kaj misli storiti, je odgovoril, da bo vlada poslala v Peiping nove pozive in note in da “upa, da bomo to vprašanje rešili potom razgovorov in konferenc” ter da zato ne “predlaga, da bi začeli vojno.
Dvoje vrsti zemljevidov
V zadnjih letih so se pojavili v javnosti kitajski zemljevidi, ki imajo zaznamovana ozemlja med Tibetom in pravo Indijo, doslej vedno smatrana za indijska, znotraj kitajskih meja. Indijska javnost pa tudi zahodni svet sta teh zemljevidih ponovno razpravljala in napovedovala, da bodo rdeči oblastniki na Kitajskem skušali zemljevide spraviti sklad z dejanskim stanjem na ta način, da bodo obmejna področja zasedli.
Prvi tak poskus je bil izvršen pred dvemi leti, ko so rdeči Kitajci zasedli Ladagh skrajno severno področje Kašmirja, ki je bil od nekdaj znan kot del Indije. Indija o tem ni govorila, ko pa je končno po skoro enem letu Nehru poslal tja posebno komisijo, ki naj ugotovi dejanski položaj, so jo Kitajci prijeli in jo izpustili šele po daljšem zaporu.
Pretekli mesec so kitajski vojaki prekoračili indijsko mejo tudi na severovzhodu. Pri tem je bil en indijski obmejni stražar ubit, ostali pa so se morali umakniti.
Indija bo meje branila
Nehru je smatral isedaj za potrebno vso reč objaviti. V parlamentu je razkril oba obmejna spopada in izjavil, da bo Indija svoje ozemlje branila z vojaško silo, če treba.
Da pokaže resno voljo, je vlada izročila stražo meja rednim vojaškim enotam. Te so sedaj na poti v sporno ozemlje. Nihče ne pričakuje, da bo prišlo do kakih večjih vojaških nastopov, ker samo ozemlje kaj takega skoro ne dopušča. V bodoče bodo le obmejni predeli, ki doslej niso bili zavarovani, pod strogim nadzorstvom vojaštva. Kitajska stran meje je že sedaj skoro čisto zaprta in strogo nadzirana, sedaj se bo zgodilo isto tudi z indijsko. Razgovori z obmejnimi državami
Nehru se bo danes sestal s predsednikom Pakistana, ki bo tod počakal za kratek čas, prihodnji teden pa je napovedan razgovor s predsedniki vlada Butana, Sikima in Nepala, ki so povezani z Indijo in je Indija obvezana braniti njihove meje.
Predsednik indijske vlade je v nedeljo razložil razvoj in ozadje obmejnih spopadov in pri tem opozoril na različne zemljevide Peipingo in New Delhija. Obljubil je, da bo skušal to vprašanje razčistiti potom razgovorov, čeprav Peiping doslej v tem pogle-
V s»/ari kraj—
Pretekli petek je odpotoval Michael Novak z ladjo Italijanske linije na obisk v Gorico. Vse potrebno za pot mu je uredila pot. pis. A. Kollander.
Nesreča—
Jennie Urbančič z 10016 Orleans Ave. je na povratku iz Le-menta v železniškem vozu tako nesrečno padla, da si je zlomila levo nogo. Sedaj se zdravi doma in so obiski dobrodošli! želimo ji skorajšnjega okrevanja!
Rokoborba—
V četrtek bo glavna točka rokoborbe v Areni nastop Fritza von Ericha in njegovega brata Waldo proti Dick Beyerju in Iliu DiPaolo. Nastopili bosta med drugim tudi dve rokoborki.
Seja—
Društvo sv. Vida št. 25 KSKJ ima nocoj ob 7:30 isejo v šoli sv. Vida.
V Flor'di—
Mr. in Mrs. Raymund W. Johnson in Mr. Joseph Sintič, ki so živeli preje na 316 South St., Chardon, Ohio, so se preselili v svoj novozgrajeni dom na Riverside Drive, Cape Coral, Fort Myers, Fla.
Rojakinja odprla zdravniški urad—
Dr. Angeline E. O’Donnell, sestra dr. Dejaka, je odprla svoj urad na 330 Osborn Medical Building, Cleveland, O. Posvetila se je duševnim boleznim. Vaja—
Nocoj ob 7:30 bo v Baragovem domu vaja za igro Miklova Zala.
Redovna preobleka—
Joanne Marinko je sprejela 14. avgusta redovno obleko in ime The Medical Mission Sisters v Philadelphia, Pa. Joanne Marinko — s. Monica Marie — je hčerka Mr. in Mrs. Fred J.
V Varšavi so imeli novo senzacijo: pravo parlamentarno debato
du še ni pokazal nobene dobre' Marinko s 4492 College Rd.,
'VOj^e'..	,South Euclid, Ohio, in pravnu-
Indij/ska javnost zahteva odlo-Ikinja Mrs. Mary Marinko z čne korake, posebno ko je zvede- 1234 E. 74 St. ter Mrs. Johana la za nov spopad ob meji Buta-'Gornik s 6217 St Clair Aye. na in Tibeta.
Samo nagajanje Moskvi? Romanje—
Nekateri zahodni opazovalci Vožnja za nedeljsko romanje vidijo v kitajskih napadih na in- na Providence Heights bo stala dijsko ozemlje del kitajskega na-lza odrasle 50e, za otroke pa pora otežiti ali celo onemogočiti 25c- Busi bodo odpeljali izpred uspeh razgovorov Eisenhowerja cerkve sv. Vida ob enih in so in Hruščeva.	.zato vsi, ki se romanja žele u-
Zdi se, da je to podcenjevanje deleiiti, prošeni, da so tam ob kitajskih naporov prodreti pre-1*2:45. Kdor si želi rezervirati ko himalajskih prelazov in pred- prostor, naj kliče Justine Mer-
gorij v indijsko ravnino, človek bi le težko verjel, da bi bil pripravljen Peiping zaradi nagajanja Moskvi še poslabšati že tako slabe odnošaje z Indijo, s katero
var EN 1-3628.
Asesmenb—
Tajnica Društva sv. Marije
Magdalene št. 162 KSKJ bo po-
, . ,	,	birala nocoj ob 5:30 do 6:30
.je vsa zadnja leta živel v lepi slo- asesment>
gr	I
VARŠAVA, Polj. — Medna-.jo ničesar, kajti morajo rodna parlamentarna unija je j tako besedilo, da so z njim za-posebna organizacija, ki vanjo dovoljni svobodno izvoljeni po-
V remensh prerok pravi:
S
terg0,*1^0 in milo. Najvišja tem-Ur'a 79, najnižja 65.
imeti stne opazke na račun komunistične diktature.
Naš kongresnik Machrowicz, slanci. S tem pa ni rečeno, da ne rodom Poljak, je govoril na se-menti z vsega sveta. So to par- 'bi bila debata naisejah unije svo- ji kar v poljskem jeziku in ostro napadel ne samo nacistično
pošiljajo svoje delegate parla-
lamenti, ki imajo svobodno iz- bodna. Na sejah lahko govori voljene poslance, pa tudi taki, vsak delegat, kar hoče, ne pred-kjer jih diktator imenuje v eni stavlja namreč ničesar razven ali drugi obliki. Unija ima svo-) samega sebe in kvečjemu še svoje redne sestanke, vsakokrat v neki drugi državi. Letos je prišla na vrsto Poljska. Mednarodna parlamentarna unija je zborovala kar v poslopju rdečega poljskega parlamenta.
jo stranko.
Pravice do svobodne debate se svobodno izvoljeni poslanci zelo radi poslužujejo, posebno takrat, kadar govorijo v državah, ki trpijo pod diktaturami.
Razumljvo je, da resolucije, Zato so si tudi v Varšavi privo-
invazijo v Poljsko, ampak tudi komunistično s strani Moskve. Nizozemski delegat Burger je napadel besedilo predlagane resolucije, ki trdi, da je Poljska v socijalističnem taboru. Kakšen naj bo ta socialistični tabor, kjer se lahko godijo take stvari kot so se na Mažarskem? Burger je tudi primerjal poljski re-
ki jih sklene unija, ne pomeni-, ščili nekateri poslanci prav ma- žim s španskim in trdil, dai re-
žimi z eno/ stranko ne morejo napraviti reda v gospodarstvu. Avstralski delegat Harvorth je napadel rdečo Kitajsko radi Tibeta. Njegovim izvajanjem se je pridružil tudi avstrijski delegat Sturgh.
NAJNOVEJŠEVESTI
TOKIO, Jap. — Po pisanju ča-
Huda železniška nesreča v Jugoslaviji
BEOGRAD, FLRJ. — Zadnji sopisja v rdeči Kitajski je tam četrtek se je pripetila v Jugosla-prišlo v vrstah same partije viji huda železniška nesreča. Brdo upora proti gospodarskim zovlak, ki vozi med Sarajevom in načrtom in uvajanju komun, Zagrebom, se je iztiril in pri tem ki pa se ga je posrečilo Mao- zadel ob nek železniški most. Lo-Tsetungu ukrotiti. Partija se komotiva in trije prvi vagoni so sedaj trudi z uničevanjem strmolavili v reko.
“desničarskih oportunistov”, j Najmanj 14 potnikov je bilo
Za nameček je unija odklo- MARIETTA, O. — Osnovna šola ubitih, 42 pa težko ranjenih. Pr.
nila komunistični predlog, naj bi bile Severna Koreja in Severni Vietnam državi članici unije.
Var,slava je bila kakor prerojena, ko je slišala vse te izjave; brati jih seveda ni mogla, ker jih Gomulka ni pustil ponatis-
v Churchtownu, kjer okrajni v a poročila ne povedo kraja in
šolski odbor ni maral potrditi ure nesreče.
sester za učiteljice, je bila po	~	'
niti.
sklepu fare spremenjena v farno šolo. Poslopje je last tamkajšnje katoliške fare in je bilo doslej v najemu šolskega odbora.
^ j I WASHINGTON, D.C.-— Zvezna
vlada je naznanila, da je Hruščev sprejel povabilo tudi za svojo ženo in rodbino. Tako ga bodo na potu v Združene države spremljali žena, dve hčeri, sin in zet.
KHEK15KX DOliOTINX, SEPTEMBER 1, 1959
Jžfcfn /iMERlSkA POMOViM
ml""'"" 1	."*ib
•117 St. Clair Ave. j—* HEnd^raon 1-0628 — Cleveland 3, Ohle
National and International Circulation
Published dally except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week In July
Publisher: Victor J. Knaus; Manager and Editor: Mary Debevec
NAROČNINA i
ga Zedinjene države:
$12.00 na leto; $7.00 za pol leta; $4.00 za 3 mesece ga Kanado in dežele izven Zed. držav:
$14.00 na leto; $8.00 za pol leta; $4.50 za 3 mesece Petkova izdaja $3.00 na leto
SUBSCRIPTION RATES i
{Jnited States:
$12.00 per year; $7.00 for 6 months; $4.00 for 8 month* Canada and Foreign Countries:
$14.00 per year; $8.00 for 6 months; $4.60 for 3 months Friday edition $3.00 for one year
Entered as second class matter January 6th, 1908, at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the set of March 3rd, 1879.
No. 168
Tues., Sept. 1, 1959
Jeklarska industrija v luči uradnih podatkov
Tajnik za delavske zadeve Mitchell je na željo predsednika Eisenhowerja objavil posebno številčno poročilo o stanju naše jeklarske industrije. Iz poročila posnamemo sledeče zanimive podatke:
Jeklarska industrija je sicer razvrščena po vsej deželi in šteje kakih 250 malih in velikih podjetij, toda skoraj polovica podjetij se nahaja v državah Pennsylvania in Ohio V Pennsylvaniji se proizvaja 25% vsega jekla, v Ohiju 20% Središče jeklarske industrije leži med Youngstownom, O in Pittsburghom, Pa. Večja središča so tudi v Betlehemu Pa., Buffalo, N. Y., Clevelandu, O. in v Chicagu. Vsa pod jetja so večja ali zelo velika, samo ena tretjina med njimi je takih, ki zaposlujejo manj kot po 2,500 delavcev in uradnikov. Štiri največja podjetja zaposlujejo polovico vseh jeklarskih delavcev. V podjetjih je investirano ogromno kapitala. Samo v 1. 1957 je bilo investiranih na novo okroglo $20,000 po delavcu.
Značilno je, da v tej industriji ne raste število zaposlenih delavcev. Od 1. 1947 do danes se je dvignilo komaj za en odstotek, dočim se je povprečna letna proizvodnja jekla povečala za 50%. Kar je bilo delavcev zaposlenih, so delali zadnja leta nekaj več nadur, ki so povprečno narastle za 5% Na drugi strani je uradništvo po pisarnah in v laboratorijih narastlo za 34,000 ali za 50%.
Delavstvo je v normalnih razmerah dobro zaposleno dela povprečno 45 tednov na leto. V. letih gospodarske krize pa pride ob delo približno 25% vseh delavcev. Jeklarji ne menjajo svojih mest, več kot 50% je zaposlenih že preko 10 let pri enem in istem podjetju. Med delavci prevladuje srednja starost, to je okoli 42 let. Le 32% je mlajših oc 34 let, samo 18% pa starejših od 55 let. Povsod velja načelo senijoritete. Zato so redki tisti novinci, ki dobijo stalnq delo v jeklarnah.
Jeklarski delavci so razdeljeni v podjetjih na 32 kategorij. Najnižjo kategorijo stalnih delavcev (št. 2) tvorijo navadni delavci. Ti imajo povprečno urno mezdo v znesku $2.13, so pa podjetja, ki plačujejo tudi več, višje kategorije dobijo dogovorjene dodatke; za vse delavce so v pogodbah predvideni dodatki za nadurno delo, nočne delo, bonuse itd ki nanesejo tudi do 20% osnovne mezde. Temu primerni so tudi letni dohodki jeklarskih delavcev; 1. 1957 je 22% delavstva zaslužilo manj kot $3,600 na leto, vsi ostali pa več, nac 30% jeklarjev je na primer zaslužilo nad $6,000. Še posebej so pa delavci deležni takoimenovanih obrobnih dodatkov, kot so plačane počitnice, odpravnine, dodatne podpore za brezposelnost, prispevki socijalnemu zavarovanju in pen-zijskim fondom. L. 1957 so obrobni dodatki pomenili za podjetja breme v višini 63 centov na delovno uro.
Delavske mezde so narastle od 1. 1950 do dane-s za 85%, ako pa vpoštevamo, da je med tem padla kupna moč našega dolarja, znaša dejansko povišanje delavskih prejemkov samo okoli 50%, torej nekako ravno toliko kot znaša letni dvig produkcije jekla pri skoraj istem številu jeklarskih delavcev. Temu primerno so narastli za podjetja tudi stroški za mezde, merjeni po toni produciranega jekla. Od 1. 1940 do 1957 so se dvignili za 25%, torej za veliko manj kot znašajo povišane mezde. To je treba pripisati stalnemu zboljševa-nju proizvodnje jekla; temu namenu je bila posvečena tudi pretežna večina povojnih investicij. Vendar pa stroški za delavstvo niso rastli tako hitro kot ostali stroški (nabava rude, premoga, pomožnega materijala, pogonska sila) in amortizacija. Pred vojno so stroški za mezde znašali 37% vseh dohodkov, po vojni so padli na povprečno 33-35%. Stroški za materijal so po vojni narastli za tri odstotke na 47%. Narastli so letni dohodki jeklarn pred odbitkom davkov. Ako pa odbijemo davke, so se povprečni letni zaslužki podjetij gibali praviloma pod 8% iz 1. 1940. Zadnja leta kažejo tendenco lahkega naraščanja. To velja za vse jeklarne kot celoto. Posamezne jeklarne so pa napravile kar čedne dobičke. Tako so v letošnjem prvem polletju zaslužile še enkrat več, kar so delale ves čas s polno zmogljivostjo, kar se praviloma skoraj nikoli ne pripeti.
Taka konjunktura za podjetniške dobičke in delavske mezde ne bi bila mogoča, ako ne bi jeklarne dosegale primerno visokih cen za jeklo in jeklene izdelke. Cene so se od 1. 1940 do danes povišale povprečno za 178%. V nobeni drugi industrijski panogi z izjemo lesne industrije, niso cene tako hitro in stalno rastle. Zato je razumljivo, da se je naša javnost začela razburjati nad takim dviganjem. Dviganje je namreč ostalo dolga leta precej prikrito. Industrije, ki kupujejo jeklo in jeklarske izdelke, so povišane cene prevzele nase in niso računale višjih cen za kovinske izdelke.
Kot smo že omenili, so bili čisti dohodki jeklarn po vojni precej stalni. Delničarji jeklarn niso torej imeli posebne koristi od konjunkture v tej industrijski panogi, dasiravno so jeklarne pri vsakem dolarju za prodano tono jekla zaslu-
žile več kot druge industrije. Razlog tiči v tem, da so jeklarne vtikale vsak izreden dobiček v investicije. Zato so imele dva razloga. Železna ruda, ki jo rabijo, je od leta do leta revnejša na železu, dovozni stroški za rudo pa rastejo. Treba je torej topiti železo vsako leto cenejše, drugače bo zguba. Drugi razlog je tuja konkurenca, ki proizvaja toliko ceneje, da lahko plača prevozne stroške do Amerike in pri tem še zasluži na našem trgu. Da bi administracija poviševala uvozne carine, pa ne gre, šle bi takoj po koncu vse metalne industrije.
Administracija je obljubila, da bo nadaljevala s svojim poročanjem, kar je tudi potrebno. Sedanje poročilo ne daje namreč podatkov, kaj je z delovno storilnostjo, kje ležijo zapreke za večjo racijonalizacijo proizvodnje in kako podjetja stvarno porabljajo vsakoletne dobičke, S sklicevanjem, da “gre v investicije,” ni dosti povedano.
Prvi vtis, ki ga napravi poročilo, je tak, da bi bilo lahko prišlo do kompromisa že pred tedni, ako bi bila za to volja pri podjetjih. Iz poročila se da indirektno razbrati, da niso v sporu centi za povišanje urne mezde, ampak boj za obratne pravilnike. Administracija se ne bo mogla izogniti nalogi, da preštudira tudi to vprašanje, drugače ne bo kmalu konca jeklarskega štrajka.
BESEDA IZ NARODA
>* t t* t**'«»»****'fc***+*'M"t****** k ************ l******lHii
in njuni odlični družtni. Bog živi!	Prijatelj, J. G.
Na dveh svatbah
Cleveland, O. — Na dveh, v resnici je bila pa ena in to je bilo ob petdeseti obletnici zlate poroke Lužarjevih, katero so uradno obhajali v nedeljo, 16. avgusta. Poročne slovesnosti, oziro. ma ponovitev poroke po petdesetih letih je bila tisto nedeljo v cerkvi sv. Vida pri 10. sv. maši, ko ju je monsignor Matija Šker-bec ponovno zvezal, tako kot je to pravno napravili Rev. Bilban iv Eveleth, Minn., (ne v Ely-u) 23. avgusta 1909. Kar zanimivo je bilo gledati veliko družino Lužarjevih, to so hčere in sinovi zlatoporočencev Antona in Jennie Lužar, ki so jima sledili kot svatje. Poleg sinov in hčera so bili tudi številni vnuki in vnukinje ter pravnuk. Torej res številna družina Lužarjeva, ki zasluži vse priznanje in spoštovanje od strani slovenske in katoliške javnosti zg, vse delo, ki so ga storili za vero in narod. Še prav posebej je to treba povda-riti pri Mrs. Lužar, ki je često kuhala za razne prireditve, na veselicah, banketih in drugih prireditvah v korist cerkve sv. Vida, kakor tudi pri raznih društvih in klubih.
Po sv. maš je bila slavnost za bogato obloženim omizjem v veliki dvorani sv. Vida, katere so se udeležili mnogi sorodniki in prijatelji, kejr smo se imeli priliko srečati z Lužarjevimi. Kakor z očetom Antonom in Materjo Jennie tako tudi z njinimi hčerami, sinovi in vnuki. Slavnost je bila tako prijetna in zabavna, da še, ko je bila ura devet zvečer se ni nikomur mudilo domov; živahno petje je odmevalo po dvorani, kjer je navdušeno pel tudi ženin, zlatoporočenec Anton Lužar. Končno smo se le razšli. Pri slovesu smo bili povabljeni na osmino te slavnosti, ki se je vršila pri Lužarjevih v nedeljo, 23. avgusta. Na 1935 E. 69. St. smo nadaljevali, kjer smo v nedeljo prej prekinili. Tako vidite ena poroka pa dve svatbi, oziroma gostiji. Značilno pri tem je bilo, da se je govorilo samo slovensko, pa bili starejši ali mlajši, kar je lepo in zgledno za današnje čase.
Pri tem svatovanju tako v nedeljo 16. avgusta kakor en teden pozneje so otroci prisrčno čestitali staršem za vzgojo ter se jim zahvalili za vso požrtvovalnost, da so jih preživeli tedaj, ko je bila v Ameriki velika kriza in je mater skrbelo, kaj naj dene v lonec, da družina ne bo lačna. Pa
Darovi za slov. cerkev v Novem Toronlu
Cleveland, O. — Za novo slovensko cerkev Brezmadežne s čudodelno svetinjo v Novem Torontu so darovali: Tončka Urbančič iz Toleda, O., $10, Joseph Frost, Oregon City, Ore., $6,25, Joseph Perme, Peru, UL, Jernej Papež, Cleveland, in Jakob Resnik, Cleveland, vsi po $5, Josephine Meserko, Cleveland, $1.
Skupno je bilo doslej nabranega $31.25, kar sem poslal č. g. Kopaču v Toronto.
Naj Brezmadežna s čudodelno svetinjo vsem sveti po poti zemeljskega življenja in nam pomaga v srečno večnost.
Ako bi še kdo izmed rojakov želel kaj darovati za novo sloven, sko cerkev, to lahko vsak čas stori.
Vsem dosedanjim darovalcem iskrena hvala!
Jakob Resnik 3599 E. 81. St. Cleveland 5, Ohio. -----o------
Slovenska Koroika
tej večni ledenici? Thule je najkrajša zračna razdalja med A-meriko in Rusijo na letalski progi čez Severni tečaj. Thule je enako oddaljen od New Yorka kot od Moskve.
To oddaljeno ledeno področje je težišče današnje mednarodne strategije. Prav zato ne igra denar tu nobene vloge. Izkazalo se je, da potrebujejo tamkajšnje posadke varno zvezo s severnimi predeli Grenlandije. Ta zveza meri kakih 800 km. Cestna gradnja po ledu in snegu tehnično ne prihaja: v poštev. Če pa ne moremo po površini, zakaj ne bi poskušali pod njo? Tako so razmislili iznajdljivi ljudje grenlandskega naselja. Današnja tehnika skoraj ne pozna več nepremagljivih o-vir. Gradnjo 800 km dolgega predora pod arktičnim ledom so imeli drzni inženirji kaj kmalu na papirju. Podzemski predor z možnostjo parkiranja, z mu nicijskimi in živilskimi skladi' šči (hladilniki ne bodo potreb ni) in varna zaklonišča za prebivalce, vse to so včrtali v svoje načrte fantastični inženirji.
V tem času merijo strokov' njaki s posebnimi merilnimi napravami pritisk in gibanje le denih gmot in raziskujejo notranje strukturo arktičnih ledenikov.
Arktični predor ni več fanta zija. Američani so že dokazali da je mogoče celo razmeroma u dobno življenje in delovanje pod ledom. Okrog svojega oporišča Thule so zgradili že številne predore, ki so se odlično ob nesli. Zakaj ne bi bilo mogoče tak predor podaljšati v dolžino 800 km?
Tudi lam napredujejo, a ne najdejo miru
Zadnje dni meseca julija je poromalo okrog 500 tržaških in goriških Slovencev k svetovno znanemu Marijinemu svetišču v Einsiedelnu v Švici. Njim so se pridružili tudi nekateri slovenski rojaki s Koroškega. Tiste dni pa so prihiteli v Einsiedeln tudi številni slovenski rojaki, ki žive stalno v ŠvicL Te dni pa smo dobili pozdravno kartico z veličastnim Marijinim svetiščem, na kateri pošiljajo z romanja prisrčne pozdrave vsem slovenskim ljudem, ki bero Ameriško domovino. Na kartici so med drugim podpisani father Vinko Zaletel, father Jožef Kunstelj in father Luskar, katerih se mnogi spominjamo s Koroškega.
Duhovni svetnik Alojzij železny — železomašnik V Št. Jakobu v Rožu živi že več let kot hišni duhovnik pri slovenskih šolskih sestrah duhovni svetnik g. Alojzij zelezny. Imenovani je 17. avg. t. 1. obhajal svoj železnomašniški jubilej. Posvetil ga je še ljubljanski škof Jakob Missia, znani poznejši kardinal, deloval pa je pod obema velikima slovenskima škofoma dr. Jegličem in dr. Rožmanom. Gospod svetnik je danes najstarejši duhovnik ljubljanske kakor
T -	. , , , tudi krške (celovške) škofije.
Je znak Mrs- Luzar yt.d<>bra Železno mašo je opravil
kuharica napraviti družini ,ežko prislužene denarje, ki jih je prinesel v onih časih Mr. Lu-iar iz Madison Rvarne. S tru-iom in znojem je služil dolarje, ki so bili zelo redki, toda so dobro teknili, ker so bili krvavo zasluženi in pristradani. V onih časih ni bilo ni jela ni dela, toda vero v Boga je šlo. Zato so prav napravili otroci zlatoporočencev, da so jih počastili kar dvakrat ter jim tako izkazali hvaležnost z veliko ljubeznijo. Naše čestitke zlatoporočencema
v sestrski -kapeli, Zaslužnemu duhovniku, ki je sicer češkega rodu, ki se je popolnoma vživel v naše slovenske razmere, želimo tudi ameriški rojaki še mnogo srečnih in zdravih let.
Najdaljši predor pod Grenlandijo
V mestecu Thule na Grenlandiji živi kakih 8000 prebivalcev. To je mesto večnega ledu in snega s temperaturo do —50 stopinj Celzija. Kaj počenjajo ljudje v
Marjin kip so odnesli
Zadnjo nedeljo v juliju so imeli v stolnici mesta Lille v Franciji pod vodstvom nadškofa kardinala Lienarta veliko spravno pobožnost v zadoščenje Bogu in Materi božji, ker so nekaj dni prej neznanci odnesli čudodelni kip Matere božje, ki se je nad 800 let častil v stolnici mesta Lille, in ga nadomestili s ponarejenim kipom.
Policija je mnenja, da gre za onečaščenje svetega kipa, ker so dragocena krona Marije in Deteta Jezusa: ter dragulji bili na mestu in jih zlikovci niso odnesli. — Še bolj verjetno je, da je šlo za ljubitelje starin, ki so starodaven kip odnesli, dragulje pa pustili.
Komunisti spravljajo v nevarnost splošno dobro
Sucre, Bol. — Juan Senner, kat. škof v Cochabamba, je v po sebnem pastirskem pismu opozoril vernike na nevarnost komunističnega podtalnega dela v škodo splošnosti.
Škof pravi, da komunisti skušajo razrvati in uničiti obstoječi socialni, politični in gospodarski red in spravljajo v nevarnost napredek dežele. Potem ko so pridobili delavce, in kmete za svoje nauke, začno ostro napadati cerkev, vero in duhovnike.
Bolivija preživlja hude notranje težave zaradi enostranskega gospodarstva. Njen glavni izvozni artikel je kositer. Rudnike je država pred nekaj leti vzela privatnim lastnikom in jih sama upravlja. Njena uprava in vodstvo se doslej nista izkazala posebno uspešna.
-----o------
Razpis za znanstvena dela o beguncih
Senat visoke šole za politične vede v Muenchenu je razpisal nagradni natečaj za temo “Mednarodni pravni položaj beguncev”.
i Obravnavati je treba stanje oegunca v svetul s stališča mednarodnega prava, pravne zgodovine, primerjalnega in kritičnega prava. Delo mora ustrezati pogojem znanstvenega raziskovanja in ga je treba vposlati do 1. maja leta 1960.
Neki slovenski rojak je današnje razmere na Tržaškem o-pisal v primeri z nekdanjimi časi in dognal, da se je sicer življenje res veliko spremenilo, da pa ljudje danes niso nič mirnejši in nič zadovoljnejši, kot so bili nekdaj. Takole piše:
Na veliki torek je oče naložil gnjati v oprtnjak in zvečer je krenil s prijatelji preko Krasa v Trst. Na Opčinah so se malo odpočili, a le toliko, da so bili v sredo zjutraj na trgu in prodali, kar so prinesli. Oče si je kupil kos kruha, nekaj piškotov za otroke in polenovko ter kre- uteče: nil domov, kamor je prišel v sredo zvečer: truden in žejen in s pičlim izkupičkom. Mati je šla peš in nesla na glavi jerbas če šenj v Gorico, kjer jih je prodala krajcar draže za kilogram kot doma. — Hodili so in hodili a kljub temu so imeli dovolj
časa za pameten razgovor.
Tega danes ni več. Za nič m mamo časa, prezaposleni smo, vedno hitimo, kljub temu, da se za premikanje poslužujemo naj modernejših prometnih sredstev. Gnjat pai se použije doma.
Danes in nekoč
Nad 40 nas je bilo v razredu, a jih ni bilo 10, ki so imeli po krajcarja za žemljo ob deseti uri. Zavidali smo izbrance, ker so imeli kruh. — Danes nimajo vsi učenci samo kruha, marveč tudi sir, svinjino, marmelado ali kakšen drug nadev.
Nekoč smo uživali mleko in polento, koruzni kruh, različne juhe in jote. Koruznega kruha danes ni več videti, vsaj iz čiste koruzne moke ne. Polenta je že izginila iz mnogih kmečkih hiš nadomešča jo beli kruh, juhe in jote pa nadomeščajo testenine. Tudi krompirja se použije mnogo manj kot prej.
Korenite spremembe
Velike spremembe pa so tudi v kmečkem gospodarstvu: Gojenje sviloprejke je bilo nekoč pri nas zelo razširjeno. Svi-lodi so se razmeroma 'še drago prodajali. Takoj po tej vojni je gojenje sicer nekoliko zaživelo, v zadnjih letih pa je začelo životariti in danes polagoma izginja. Ni več daleč čas, ko ne bo goji' sviloprejk noben naš kmet pod Italijo. Umetna svila in volna, nylon in perlon ter druga umet na vlakna bodo popolnoma zatrla proizvodnjo naravne svile.
Spremembe so tudi v sadjarstvu. Prvi letni dohodek Brica in Vipavca so bile nekdaj češnje, ki so slovele na cesarskem Dunaju, v Nemčiji in so prodrle do Varšave in celo do Pe-. trograda, današnjega Leningrada. Češnje zdaj niso več iskano blago. Nekaj let so jim' bile cene tako nizke, da se niti obiranje ni izplačalo. Mnogi lepi nasadi bodo izginili. Mnogi tudi po naši lastni krivdi, ker se ne borimo dovolj resno proti črvivosti.
Vedno manj je tudi smokev. Mnogim je žal zlasti za okusnimi repnicami. Otroci nimajo niti suhih smokev več tako radi, Itot smo jih imeli mi v njih letih.
Zares hudo je bilo otrokom v vinogradniških predelih, ko so pobirali rožje, ga vezali v snope in nosili domov, da je mama z njim kurila. Danes se rožje ne nosi več domov, temveč spravi kraj vinograda na kup in zažge. Ne izplača se več delati snopov in jih nositi domov.
Brici so lupili češplje, jim izluščili koščico in jih sušili. Za olupljene češplje so prejemali lepe denarje. V svet so šle pod imenom “Goeržer Doppelprue-nellen”, čeprav so jih Brici lupili in sušili čestokrat na Pivki, na Spod. Štajerskem, v Bosni in le manj v goriških Brdih. Kupovale so jih plovne, večinoma nemške družbe iz Hamburga. Danes je ta obrt izginila.
Še marsikaj bi lahko pripovedovali, a naj Zadostuje, ker ni časa. Svet hiti, motorji vedno
hitreje drvijo in delajo trušč, tako da moraš ven iz mesta in celo iz vasi, če hočeš najti tih kotiček za pomirjenje živcev. ^ kdo stika za takimi kotički! S3' mo starejši ljudje, mladina tega ne potrebuje. Ta hoče “vespe in “lambrete”, da si poišče zab3' ve v mestu, kjer si najraje išce stalno bivališče. V mestu so bli' ščeče luči in zabave, premnoge* krat pa tudi nesreče, glavobol in živčna razrvanost...
Moderni postajamo in z torji drvimo, kot da nekaj išče' mo, kar nam hoče uteči in tud*l utekata nam mirno ŽR' Ijenje in zadovoljstvo. Vedfl0! večji odstotek ljudi je živčno črpanih in'stalno raste potreb9j po novih domovih za zdravlje'j nje skvarjenih živcev.
Novice iz Jugoslavije
Radijski naročniki v Sloveniji
Mesečni statistični pregled voda LR Slovenije je pretek mesec ugotovil, da je v Slo''6' niji 211,949 radijskih naroči' kov. Povprečno je v Sloven’!1 1 radijski sprejemnik na 7 pre' bivalcev. Televizijski spreje1”' niki so za zdaj še zelo redR' ker je tudi oddajanje televR’)' skih sporedov še zelo skroffi111" Ljubljanska postaja oddaja maj par ur na dan. Studio ^ v Ljubljani, glavno oddajno P0 stajo pa na Krvavcu.
Meštrovic zapustil Jugoslav'!!1’ Svetovno znani akademski ^ par Ivan Meštrovic je odšel le tošnje poletje na obisk sv«! rodne domovine. Dalj časa sel zadržal v Splitu, kjer je izpred vojno svoj atelje in
svoj
Sprejel ga je tudi Tito na - ,, onih, svojem letnem dvoru-
nazaj
ponedeljek 24. avgusta Opatije podal na pot Ameriko.
Ameriška vojaška ponioČ končana
<\

Pretekli teden sta jugoslo''1 . ski državni podtajnik Srdja P
ca; in ameriški poslanik v gradu K. Rankin izmenjala
te, ki dokončno urejajo teb”
f\
it\
k%
na vprašanja izhajajoča iz Čanja: ameriške vojaške P011*1 Jugoslaviji v decembru 19^'
Ni našel razumevanja
WIilliam Van Linn v tonu v Wisconsinu je bil N sodiščem, ker je pretepel 5 ženo. Sodniku je dejal v °P
ViČil°:. v	J
“Moja žena mi ni marala ^ torte, one v pekarni pa so slabše od teh, ki jih' je Pe ona!”
Sodnik te težave ni raZ11 in je Williama poslal v je^° dve leti, da se malo ohla^L
J
'BARAGOVE PRATI^ letos ne bo!
Berwyn, 111. — Naroč*1^
m1
P’
in prijateljem “Baragove tike”„ ki je izhajala od do 1959 sporočamo, da |*-Baragova Pratika” ne šla.
Zato vljudno prosil*10 |j. njene naročnike in prijaj da naj letos ne pošiljaj0 čil za isto, ker Pratike let° p bo! Prosimo upoštevaj^, ^ da nam ne ho treba vraca ročil. itd.
Razlogi, da je “Ba* ^ ji Pratika” prenehala izhajanji' draginja tiska in vedno ^ ^ trg za slovenske knjig® Toliko v vednost vsem-
Hvala 2 preteklosti vsem!
naklonje0^,*’
in iskren P
JOHN i' Iz*.)*'* f urednlh^y
EMERIŠKA DOMOVINA,
n
'J($££)o*
'7^'And
f-'jUAUCe
Ameriška Domovi ima
Im« II/* E W €/% Ul— H OIW1 E-
AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN UNGUAGG ONLY
StOVGNIAN
MORNING NGWSPAPGR
Mary Mate, Windsor, Ont., g. j kar je vsekakor za nje lep dogo-Anton Žakelj, Cleveland, Ohio, g. Rafael Avsec, Jamestown,
Iz slovenskega Toronta
Na pragu šolskega leta
Nedelja 23. avg. je bila v Ontario posvečena izpbrazbi in vzgoji: Na ta dan naj bi se starši in vzgojitelji zamislili v svoje dolžnosti, ki jih čakajo z nastopom novega šolskega leta. Konec bo piknikov, izletov in počitnic; šole se bodo odprle in zopet se bo začela kovati usoda naših otrok. Od tega, kje se bo kovala in kdo jo bo koval, bo odvisna bodočnost rodu, ki odhaja v šole.
Vsakdo želi pripraviti svojim otrokom čim lepšo bodočnost. Ne : ve pa vsakdo, da bo otrokova bodočnost nujen sad njegove izobrazbe in vzgoje. Starši imajo premalo časa — žalostno je to dejstvo — da bi sami poskrbeli za vzgojo in izobrazbo svojega naraščaja. Preveč so zaposleni z zbiranjem zlatih zakladov. Treba pa si je vzeti vsaj toliko časa, da bi premislili, kdo naj izobražuje njihove otroke.
Dobro bi bilo opozoriti na tri stvari:
1.	Katoličani v Ontario imamo Pravico imeti katoliške šole. To so tiste šole, kjer prava vera daje žlahtni vonj, polnost in ismer všemu izobraževanju in vzgajanju; vera je v teh šolah sestavni del učne snovi. Tej pravici do katoliških šol, ki jo imamo, da °dgovarjajo naše dolžnosti, da svojim otrokom preskrbimo tako izobrazbo, ki zajame celega človeka, izobrazbo, ki vodi do časnih ciljev in pripelje do večjega. Kdor ne čuti dolžnosti, da bi poslal svoje otroke v katoliške šole, ta je izgubil pravico do ka-loliškega imena.
2.	Doma smo bili vajeni, da je prevladovala težnja dati otro-
kom čim višjo izobrazbo. Pre-mnogokrat zaradi težkih gospo-
cu romanja priredil koncert Marijinih in narodnih pesmi. V teku enega leta se je ta pevski zbor izpopolnil po številu in tudi v petju. Letos spomladi je prvič
šču, kjer se bo delala nova cer-jlif.; $9.50 g. Peter Horn, Monte-,kev. Udeležilo se je je lepo šte- rey, Cah, N. N. New Orleans, La.,
danskih razmer to ni bilo mogo-* samostojno nastopil s koncer-
če. Tu pa se zdi, da težnja gine> tako pri starših kot pri mladini. Obe strani komaj čakata, da bo v družini čim več članov prineslo domov tedenski zaslužek, če ne bodo starši napravili temeljite spremembe tega materialističnega mišljenja, iz katerega se rodi edina žeja, žeja po “cvenku,” bomo kmalu postali samo še ma-garačev brez izobražencev. Katoličani smo še posebej dolžni misliti na višjo in naj višjo izobrazbo našega rodu, če hočemo, da bo z našim številom raistel tudi naš vpliv pri vodstvu javnih zadev. Brez katoliških izobražencev, ki imajo jasna načela in so neustrašeni v svoji veri, bomo katoličani ostali masa, ki jo bodo vladale in o njej odločale nam nasprotne in sovražne sile.
3. Za naše otroke je važno tudi, da se uče slovenščine. Zakaj? Potrebno je to za boljše razumevanje v družini, pa tudi širšo izobrazbo bodo imeli, če se uče še slovensko pisati in brati. Oboje je važno, če tujci vzljubijo našo domovino in naš jezik, zakaj ne bi mi malo te ljubezni posredovali svojim otrokom. V Med-dobju IV. letnika, št. 1-2 je zapisano o italijanskem prof. Luigi Salvini-ju sledeča: “Med vsemi naredi, ki so mu bili posebno pri srcu, je imel najrajši Slovence.”
V. R.
SLOVENSKE POTNIŠKE AGENCIJE
ladijske in avionske karf|e
,	tudi na kredit
*	Posebni popusti za emigran-
te na avijonih po 15. oktobru, na ladjah pa po 1. januarju.	1 i
*	Imigracija, obisk starega kraja, obisk rojakov iz domovine, prevodi itd.
*	Nakazila v Jugoslavijo Din 615 za $1.—, strošek .80. Bankovci Din 666 za $1.—.
*	Paketi: zahtevajte cenike, carina ni velika in se mora predplačat.
*	Vaš denar zavarovan do
$10,000.—.
Pišite v slovenščini, informacije brezplačno.
WORLD TRAVEL SERVICE, LTD.
3968 St. Lawrence Blvd.
Montreal, P. Q. VI 4-5292 258 College St.
Toronto	WA 3-4868
Iz finančnega poročila
Iz finančnega poročila župnijske Hranilnice in Posojilnice za mesec julij je razvidno, da je bilo $28,799.75 dohodkov in $33,-561.74 izdatkov. Kapital tega našega denarnega zavoda je na-rastel na približno $127,000.00, to je točno za $88,581.97 večji, kot je bil koncem lanskega julija.
Druga obletnica naše Hranilnice in PcGopilnice je šla mimo nas skoro neopaženo. 30. julija 1957 je namreč ontarijanska via da dovolila naši župniji ustanoviti lastno Hranilnico in Posojilnico pod pogojem, da za dve leti ne sprejme nikogar, ki je bil na ustanovni dan član H. in P. Janeza E. Kreka. Sedaj je ta rok dveh let pretekel in je treba delati na to, da se uresniči geslo: Vsi župljani slov. župnije v Torontu, člani žup. Hranilnice in Posojilnice!
Ravnateljstvo.
Oleveianriskš ‘Slavčki’ bodo peli
Toronto, Ont. — Slovenska mladina iz Clevelanda, ki je lani prišla prvič na romanje k Mariji Pomagaj v Toronto, nam je še vsem živo v spominu. Njihov pavski zbor “Slavček” je na kon
tom v novi dvorani župnije sv. Vida. “Slavčki” so imeli zelo lep obisk in vse občinstvo je bilo z njimi zelo zadovoljno.
Koncert so ponovili v župniji sv. Lovrenca, da bi s slovensko pesmijo vsaj malo počastili zaslužnega jubilanta msgr. J. Omana za osemdesetletnico njegovega rojstva. Msgr. Oman se je ob tej priliki glede njihovega koncerta izrazil takole: “Splačalo se je živeti osemdeset let, da sem mogel slišati tako lepo slovensko petje iz mladih slovenskih grl.” Ta monsignorjeva izjava dovolj priča, da “Slavčki” res že lepo pojo; kajti msgr. Oman je zelo' muzikaličen in se ne zadovolji tako hitro s petjem. Zato smemo upati, da bo njihov koncert v Torontu zadovoljil tudi torontske Slovence.
“Slavčki” bodo prišli v Toron to skupaj z romarji v soboto, 5. septembra, zvečer. Udeležili se bodo vseh romarskih pobožnosti. Zivečer ob pol osmih bo pridiga, litanije z blagoslovom in procesija z lučkami okrog cerkve. V nedeljo ob osmih zjutraj bo sv. maša s pridigo za romarje; ob devetih mladinska sv. maša, pri kateri bo pel pevski zbor “Slav ček.” Popoldne ob štirih bodo pa pete litanije Matere božje z blagoslovom. Po končani pobožnosti v cerkvi bo ispodaj v dvorani koncert pevskega društva “Slavček” iz Clevelanda. Spored bo zelo pester in bodo peli veliko naših narodnih pesmi.
Društvo Najsvetejšega Imena Jezusovega, ki je “Slavčke” pova-bilo v Toronto; pričakuje, da bodo tudi letos Slovenci v Toronto šli “Slavčkom” v vsem na roko in jih vzeli na stanovanje. Zlasti pa želimo, da bi se v velikem številu udeležili njihovega koncerta, katerega tako skrbno pripravljajo. “Slavčkom” in ostalim romarjem kličemo: Na veselo svidenje pri Mariji Pomagaj iv Torontu, 5. in 6. septembra.
Odbor D. N. L J.
ČE SE SELITE
Izpolnite ta odrezek in ga nam takoj poSljite„ Ni Potrebno, da nam pišete pismo. Naslove menjamo dvakrat tedensko. Navedba starega naslova je nujna.
Siovi dobrotniki
Toronto, Ont. — Cerkveni odbor za gradbeni sklad cerkve Brezmadežne s Čudodelno svetinjo v New Torontu je zelo vesel, da se oglašajo vedno novi dobrotniki z darovi za novo cerkev. V mesecu avgustu je bil glavni vir dohodkov od vrtne veselice, ki se je vršila na cerkvenem zemlji-
vilo rojakov iz Toronta in New Toronta, nekateri pa tudi od zunaj. Čistega dobička je prinesla okrog 520 dolarjev. Obenem so si rojaki ogledali zemljišče, na katerem, bo istala nova cerkev, še marsikaka slovenska družina se bo rada v New Toronto preselila, kadar bo ta mnova cerkev z lastno slovensko župnijo.
V mesecu avgustu je prišel največji dar za cerkev od preč. g. Karla Wolbanga, C. M. iz Phila-delphije, Pa. Oh s septembrom, nastopi novo službo profesorja v malem (semenišču v mestu Prin-ston, pa je še prišel prej malo v Toronto in predal svoje misijonsko delo novemu misijonarju g. Andreju Prebilu, C. M., ki je prišel pred kratkim v Toronto iz Chile. Z njim je prišel tudi ureč. g. Anton Zrnec, C. M., ki bo za kaplana pri župniji Marije Pomagaj; tako se bo mogel g.
J. Kopač, C. M. posvetiti organiziranju nove župnije v New Torontu. Ob slovesu je g. Wol-bang izročil g. Kopaču $500 za novo cerkev v New Toronto. Pa tudi sicer se je oglasilo v mesecu avgustu kar lepo število dobrotnikov. $60.00 je daroval g. Valentin Lavriša, Toronto 14, Ont.; $505.00 V. P. Z. Bled “Turjak” odsek 17, Noranda, Que.; $40.00 Franc Ferkulj, Toronto, Ont.; $31.00 N. N., La Salle, IH.; po $30: g. Frank Somrak, Sudbury, Ont., g. Gustl Vrščaj, Sudbury, Ont., g. Verigar, Hamilton, Ont.; po $25: ga. Frances Star, Wintrop Harbor, 111., V. P. Z Bled, Kirkland Lake, Ont.; po $20: Rev. Jacqumont Coaticook Que., g. Anton žlahtič, g. Anton Končan, oba iz Sudbury, Ont., C. K., Cleveland, Ohio, g. Matevž Jehovec, g. Janez Hrovat, oba Windsor, Ont., g. F. Šifrer, Lethbridge, Alta., g. Viktor Vrečar, Noranda, Que.; $15.00 g. Frank Steklasa, Azilda, Ont.; po $10: družina Račič, Sudbury, Ont., g. Leo~Korošec, Sudbury, Ont., ga. Pozareli, Cleveland, Ohio, g. Jožef Strucelj, Toronto, Ont., g. Karel Albiani, Copper Cliff, Ont., ga. Mary Mernik, Milwaukee, Wis., g. Jože Dimnik, Lethbridge, Alta., ga. Mary Gorše, Minneapolis, Minn., g. Jože Bernik, Chicago, 111., dr. Franc Puc, Hoboken, N. J., g. Franc Mejač, West Allis, Minn., g. Stane Bah. London, Ont, gdč. Kristina Pre-sler, Windsor, Ont., g. Franc Ivančič, Cleveland, O., a. Francka Rupar, Rockland, Ont., dr. Valentin Meršol, Cleveland, O., ga. J. škrabec, Cleveland, Ohio; Rev. Leo Kristanc, Qakland, Ca-
Vinko Levstik, Toronto, Ont.; po $5.00: g. Anton Gaber, Chicago, 111., N. N., Cleveland, Ohio, g. Anton Juha, Toronto, Ont., g. Lojze Rigler, Toronto, Ont, g. Pavel Štepec, Sudbury, Ont., ga. Ana Leskovec, Sudbury, Ont., Vinko Žirovnik, Garson, Ont.,
ga. Louise Stariha, Sudbury, Ont., g. Štefan Zorc, »Pueblo, Colo., g. Frid. Zimmer, Sudbury Ont,. g. Franc Radi, Sudbury, Ont., g. Joseph Mismas, U. S. A., ga. M. Valcansek, U. S. A., ga.
dek.
Don Snowden od Oddelka za Ont. g. Jože Perme, Peru, 111.; j severne zadeve prerokuje, da bo po $4.00: g. Jožef Vučko, Mon-1 arktični turizem postal kmalu treal, Que., ga. Mary Krulc, Cie- “milijonski posel.” veland, Ohio, g. Albin Žbogar, Pot na Sever na lov na medve-Kamloops, B. C.; po $3.00: ga. de in tjulne utegne biti vsekakor Antonija Filipczuk, Blairmore, zanimiva, čeprav verjetno tudi Alta., ga. Mary Kutner, Marti- precej naporna, prav gotovo pa nez, Calif.; po $2.00: ga. Hannah zelo draga. Pomislimo samo, da Adamič, Canon City, Colo., Rev. stane oskrbovalnina in prostor za Francis Kovačič, San Francis- | eno osebo za en teden na Rtu
co, Calif., ga. Rose Marolt, Sudbury, Ont., g. Alois Horvat, Edmonton, Alta., g. Joe Lesar, ga. Alojzija Koren, oba iz Sudbury, Ont.; po $1.00: g. Anton Rozman,
Dorset do $1,300, v Chartic Lodge pa kar $1,500.
------o------
Zbiralec zvonov
“Papa bimbom” je častni vz-Baden, Pa., g. Louis Saje, Gar-jdeVek 75-letnega vpokojenega son, Ont., g. Frank šile, Sudbury, gozdarskega svetnika Alfreda Ont.	Drossena iz Recklinghauisna v
Naj Brezmadežna vsem daro- Nemčiji. Tako ga namreč ime-valcem tisočero povrne in usliši nujejo prijatelji, ker zbira že 25 vse njihove prošnje.	let majhne in velike zvonce z
Cerkveni odbor	vsega sveta. Najstarejši zvon v
za gradbeni- sklad cerkve [vifigovi zbirki je iz leta 1370. Brezmadežne s Čudodelno
Svetinjo. I HELP WANTED — FEMALE
Črno zlato v Yukonu
To je pusta dežela, ki jo tu in
z letalom, pozimi pa s posebnimi
tam pokriva nizko grmičje. Pozimi pade temperatura do 40 in eč pod ničlo, severno poletje pa je kratko in hladno. Celi oblaki komarjev obdajajo one, ki jih slučajno zanese v to pokrajino. Celo Eskimi se jo izogibljejo. Iskalce petroleja pred to divjino ni bilo strah. Leta 1951 je Fred. Connell iz Calgary v Alberti dobil od vlade dovoljenje za vrtanje za petrolejem v predelu Sever o-zahodnega teritorija Eagle Plain, obsegajočem okoli 6,500 kv. milj. Potrošil je za poskusna vrtanja preko milijona dolarjev, ne da bi kaj našel. Dovoljenje je prodal svojemu rojaku Eriču Harvieu iz Calgarya, ki je znan kot eden najbogatejših mož Kanade. Harvie’s Western Minerals, Ltd. je začela znova. Pretekli mesec se ji je posrečilo zadeti kakih 4,000 čevljev globoko na petrolej in ogromne količine naravnega plina.
Leta in leta so geologi trdili, da se pod površino plošče, ki se vleče vzdolž tečajnika, skriva morje petroleja večje od onega v Kuvajtu ob Perzijskem zalivu. Sedaj so dobili prvo potrdilo za svoje trditve. To je najsevernejši predel, kjer je bil v Kanadi kdajkoli odkrit petrolej
Sprašujejo ise, če je mogoče sedanje odkritje primerjati z onim 1. 1947, ko je z odkritjem, petroleja pri Leduc v Alberti Kanadi nastala popolnoma nova industrija in v precejšnji meri spremenila gospodarstvo dežele.
Eden od uradnikov v oddelku za Severna področja, ki si je vrelec ogledal, trdi, da je petrolejsko polje na Eagle Plain vsaj enako največjemu doslej odkritemu v zahodni Kanadi.
traktorji preko zmrznjenih rek. Oblasti so začele graditi 200 milj dolgo pot iz Flat Creek, 15 milj vzhodno od Dawsona do Eagle Plain. Kasneje bodo morali zgraditi petrolejski vod do pristanišč; na Alaski, 450 milj daleč preko ene najtežavnejših pokrajin sveta.
Poleg Western Minerala vrta sedaj na področju Eigle Plain in sosednjem Peel Plateau še šest drugih družb. Vsega skupaj je v teh predelih na delu preko 50 skupin z okoli 450 možmi.
“Še nikoli v zgodovini Kanade: se ni tohko ljudi in strojev trudi lo v -raziskavah za napredek gospodarske moči našega Severa,” je dejal nedavno minister za Severne zadeve Alvin Hamilton.
WOMEN to train for kitchen and pantry position at our new Public Square RestaurantL Salary, meals and uniforms.
ST0UFFER ' Employment Office
1375 Euclid Ave. Fifth Floor 1
/Iv
(170)
Preko morja
TORONTO, Ont. — Ga. Mary in g. Vincenc Dusa iz Hinton, Alta, sta se z ladjo Irpinia odpeljala iz Montreala v Genovo, od koder pojdeta na obisk v Trst.
G. Stefan Horvat se je po krat-
Ženske dobijo delo
Zobozdravniška pomočnica
Skušnja zaželjena, vendar ne potrebna, 31 delavnih ur na teden, dobra plača, modem, ohla-|jevan urad v Slovenskem narodnem domu. Kličite Dr. A. L. Garbas, EX 1-5300.	(169)
MAM OGLASI
V najem
Oddajo se 3 krasne sobe s kopalnico na Orton Ct. $35.00. Kli-kem obisku pri svojih otrocih v|čite EN 1-4859.	(1,4,8,9,11,sep)
Toronto vrnil domov v Prekmur- _
Se mora prodati
Izvrstna dohodkonosna lastnina obstoječa iz 3 poslopji, 6 stanovanj, eno nezgotovljeno, garaža za 3 kare. $33,900. Se pokaže po dogovoru z lastnikom. Kličite po 6. uri pop. UT 1-5839.
(172),
K.,
Vsem je vse potrebno za pot oskrbela World Travel Service Ltd.	P. U.
Na lov v Arktik?
Bogati ljudje, ki so bili že vse povsod po svetu, so začeli v zad
njem času riniti na skrajni ka-.	Naprodaj
nadski Sever na lov in ribolov. Dve hiši na enem lotu so Nedavno se je vrnila bkupina Lrocjaj severno 0(j Superior, bli-Amerikancev z Baffinove zem-
na-
Ije s celo kopico zanimivih zgodb o lovu in ribolovu v tem predelu. Skupino je vodil Arthur Amory Houghton Jr., predsednik Steuben Glass Co. Živeli so 11 dni v šotorih in plastičnem igloo
zu sv. Frančiška cerkve. Eno stanovanje prosto. Kličite EX 1-9332 od 9. dop. do 1. pop. in od 7, do 9 zvečer.	—(169)
Hiše naprodaj
Dve hiši na enem lotu, pose-
Sedaj, ko je petiolej odkiit, se esk.-msk€m ^borišču na Rtu Dor- stvo za dohodek, na E
je treba lotiti glavnega dela, spraviti ta petrolej iz samotnega težko dostopnega predela na trg. Doslej je mogoče priti tja poleti
AMERIŠKA 6117 St. Clair Av«.
Moj stari naslov:...
DOMOVINA
Cleveland 3, Ohio
Moj novi naslov:..........
Moje ime:----------—*---------
PROSIMO, PIŠITE RAZLOČNO.

68
set. Druga skupina je bila nekako istočasno v kočah ob Frobisher zalivu na drugi strani Baffinove zemlje.
Houghtonova /skupina je lovila vrsto rib, ki žive samo v sever-
St.,
blizu St. Clair Ave. Kličite EX 1-4397.	(170)
Hiša naprodaj
Dvodmžinska hiša, 5-5, na podstrešju 3 sobe, 2 plinska fur-nih morjih in dobila tudi pet tjul-J neza> dvojna garaža, vetrna ok-nov, katerih lov je sicer pridržan lna’ na 13704 Othello Ave.

««*s
PONEKOD SUŠA, DRUGOD POVODENJ — Med tem ko se mi v Clevelandu varimo, Kitajci tožijo zaradi suše, so imeli na Bavarskem in v Avstriji hudo povodenj. Na sliki vidimo hišo v Neuhausu na Bavarskem, ki je že do vrha pritličnih oken v vodi. Trdijo, da je ta povodenj najhujša, kar jih je ta pokrajina doživela v zadnjih 60 letih.
samo Eskimom. Meso tjulnov so izročili po predpisih domačinom, kože pa so vzeli seboj.
Ob Frobisherjevem zalivu je ribolov in lov prav tako dober, stanovanja pa celo boljša od onih ob Rtu Dorset. “Chartic Lodge” sestoji iz treh poslopij, posebno zgrajenih za severne vremenske razmere. V njih je na razpolago1 tekoča topla in hladna voda, cbednica in bar ter seveda vse drugo, kar si človek civiliziranega ameriškega sveta želi. To je najrazkošnejše bivališče na kanadskem Severu.
Postojanka na Rtu Dorset je eskimsko zadružno podjetje, v Chartic Lodge je pa zaposlenih devet Eskimov. Zaradi tega kanadska vlada ti podjetji tako podpira. Celotni letni dohodek Eskimov v tem predelu je okoli $100,000 na leto. Houghtonova skupina je pokupila raznih izdelkov Eskimov za $3,500 do $5,000,
1-6420.
GL -(168)
Stanovanje iščeta Zaposlena zakonca iščeta 4 ali 5-sobno stanovanje z garažo v bližini sv. Vida. Kličite HE 1-0628.	(x)
Mi pripravimo
ZDRAVILA
za Evropo
MANDEL DRUG
15702 Waterloo Rd.	KE 1-0034
Cleveland 10, Ohio Naročila sprejemamo in tudi za Cleveland izvršujemo po pošti
ZULICH
INSURANCE AGENCY
FRANCES ZULICH, Agent
Zavarovalnina vseh vrst z* vaše domove, avtomobile in pohištvo
/ IVanhoe 1-4221 18115 NEFF ROAD
AMERIŠKA DOMOVINA,

KRIŠTOF KOLUMB
skih otokih. Kolumb in Dijego	da bodem mogel dati
sta se vedno bolje zbhzala, kar ločen račun q (svojem ugodnem
je mnogo pospeševala tesnost ladje. Ob zahodu sonca sta se vnovič sešla na mostiču.
| —Sedaj se solnce pogreza v valove, — je opomnil zamišljen
Odkritje Amerike
ZGODOVINSKA POVEST
Jedva se je pokazala zarja, je (	—Bodite vedno pri meni, don
že dal Kolumb povelje, da od- Dijego, — rekel je. Tukaj ste plujejo. To je bilo dne 3. avg. | mi najdražji in najbližnji člo-
ali morda neugodnem potovanju ,in danes sem že opisal prvi dan 'naše vožnje.
| S temi besedami je Kolumb
...	. ..	.	| prijel za roko Dij ega in ga odpe-
Dijego - m zemlja je zgrnila iz-,ljal (k sebi y kajuto _ . .
pred naših ocij. Nekako čudno, Tretji dan svojega potovanja) čuvstvo me je obšlo pri pogledu ' ponedeljek iestega avgusta je na nepregledne vodne ravnine. '	nenavadno 2godaj prišel
V tem zahajanju solnca na je-'pa mostič in opazil) da je pinta dni strani in zginjenju ^n^J6 |Zadrgnila jadra.
—Kaj to pomenja? — zaklical
je v skrbeh obrnivši se k pristo-
pivšemu Dij egu. — Pinta je ja-teorija, da se solnce skrije pri dra zadrgnila! To mora biti kaj
na drugi, — odgovoril je Kolumb, — vidim potrdilo, da je zemlja okrogla, da je resnična
1492. leta, v petek — kateri dan vek. Vsi drugi so le nekako s nas, da izide v drugi deželi in ta posebnega. takoj moram izvede-
so vsi mornarji smatrali za nesrečen. Nekako neradi so se ljudje lotili dela, prekrižali so se bolj praznoverno, kakor spokorno, in prestrašeni so gledali o-krožujujoče jih čolne, v katerih so sedeli znanci, ki so se pripeljali, da se še poslednjikrat po-slove.
Stoječ na mostičku je Kolumb gledal, kako gre ladij a. Njegovo veselje, da kmalu doseže svoj postavljeni smoter po tolikih neuspehih, je močno ohladila nezaupnost in prestrašenost moštva. Zagledal je to trenotje nr krovu Dijega in mu dal znamenje, da pride k njemu.
silo prikovani na te ladje in so dežela mora biti na zapadu. mi zatorej tuji. Držati jih mo-1 —Jaz verujem vaši modrosti, ram v strogi disciplini in pokor- gospod admiral, in pod vašim ščini, drugače ne morem za ni- vodstvom se čutim popolnoma česar biti odgovoren. To je čeda varnega.
ž’vali j, ki niso zmožne misliti, j —To me veseli, Dijego. Žal, zadržavati moram njih divja da povsod ne najdem take zaup-čustva, ki izhajajo iz prazno-'nosti.'Posebno se bojim nasprot-verja-	j nega čuvstva pri svojih kralje-
—Res so vsi potrti, gospod ad- vih pokroviteljih, miral, odgovoril je gospod Dije-i —Kraljica je popolnoma uda-go. To tudi ni čudno, če se na- ^ vaši ideji, gospod Krištof, hajajo pred očmi take podobe, —Ona je vendar ženska in kakor tukaj. Nas okrožajo lju-|drugače popolnoma podvržena dje v čolnih vijoči si roke in pro. svojemu soprogu, kralj je pa u-klinjajočj vas.. Vsi so trdne' dan moji ideji ravno toliko, koli-j
ti, kaj je.
In Kolumb je hitro vzel govorno trobilo.
—Na desno, — glasilo se je njegovo povelje.
—Takoj — odgovoril je krmar.
—Pripravite čolne, — glasilo se je njegovo povelje.
—Takoj, — razlegel se je odgovor.
Mornarji so hiteli izpolniti njegovo povelje.
—Razgrni kliver!
Mornarji so spretno izpolnili njegovo povelje, hitro se je
‘'Santa Maria” obrnila in se toliko približala “Pinti,” da se je kilo mogoče pogovarjati.
Kapitan Martin Alonz Pinson stal je na mostiču in je bil videti jako obupan.
—Kaj se je zgodilo, gospod? Zakaj si jo obrnil na drugo stran, — zaklical je Kolumb.
—Nesreča se je nam prigodi-la: krmilo se je zlomilo, — glasil se je odgovor.
—Koliko je tukaj kriva nesreča, — rekel je — prepuščam razsojati vam samim. Prosim, pojdite za nami, na Kanarskih otokih se popravi škoda, katera se več ne prigodi, kakor se nadejam.
AVB
AFELY
T. CLAIR AVINGS
Sl3 East 185th Street 25000 Euclid Avenue 0233 St. Clair Avenue
Cleveland, Ohio
CHICAGO, ILL.
REAL ESTATE FOR SALE SUBURBAN
WHEATON — By owner. Brick Cape Cod on corner lot. Two tile baths, 4 bedrooms, 5 years old. Priced below appraisal. Owner being transferred. Call MOntrose 8-2069.
}___________________________(168)
DES PLAINES — 6 rooms, well built brick with 2 car garage. Extra lot. Fully landscaped. Immediate occupancy. Close to schools, train. Must see to appreciate. Private party. — VAnderbilt 4-2C85 or VAnderbilt 4-2138.	(Ids1)
HILLSIDE — By owner. 6 room brick Georgian, 3 bedrooms, cabinet kitchen, tiled bath, playroom, Aluminum storms and screens, 2 car gar., carpeting. Near schools and shopping. $19,950. Linden 4-4973.
REAL ESTATE FOR SALE
BY OWNER — 5 rm. Georgian brk. 2 Ige. bdrms. 48x125 cor. Idscpd. lot. 1 Va car gar. Side dr. W2 tile baths, tile kitch. Appliances. Brkfst. area. Separate din. rm. Gas heat. Cent, air-cond. Storms and screens. Full bsmt. Price 5121,500 for immediate sale. NO AGENTS. 8600 Jeffery Blvd. Phone ESsex 5-7157.	(169)
REAL ESTATE FOR SALE WISCONSIN
EAGLE RIVER — IVz acres. 8 rm. all yr. round Colonial home, insulated, automatic oil heat. Also Summer
prepričani, da se ločijo za zmiraj.
—Morda je za mnoge izmej nas res tako; — odgovoril je mračno Kolumb, — človeka smrtnika čakajo mnoge nevarnosti. Jaz ne vidim povoda, posebno obupavati, vse je v božji volji, in če ni božja volja, se nam nič slabega ne prigodi. Vendar čas je,; ladije fazsidrati ... Z Bogom, naprej.
Kolumb je nekaj minut ponižno molil, potem je pa glasno za-' klical:
—Pozor! Razsidrajte!
—Pozor! Razsidrajte! — ponovilo se je povelje na drugih ladijah.
Kolumb je sam prijel za krmilo ladije “Santa Maria” in po-! skusil kolo, zatem je pogledal 'po jadrih.
| —Vzdignite sidra! — ukazal je, videč, da je vse v redu.
—Takoj, admiral.
—Razpnite jadra.
—Takoj, admiral.
Jarbole so razpele jadra na ladij! “Santa Maria” in na drugih ladijah se je isto zgodilo, če tudi je to povelje naisprotovalo notranjemu čuvstvu mornarjev, vendar se je točno in hitro izvršilo.
Prijazen smehljaj pokazal se je na licih admiralovih.
—Obrnite proti jugozapadu!
—Takoj, admiral.
—Razpnite klivere!
—Takoj, admiral.
Ladije so se zganile, zamajale, pokoreč se krmilu, nagnile proti zapadu. Za njimi se je iz čolnov zaslišalo plakanje in preklinjanje Klumb. To trenotje pokazalo se je sonce v obzorju in s svo-
Duplex. 3 Furn. cottages, garage.
Unfinished log cabin. 325 ft. lake Jimi ^rki 0Žaril° domači breŠ> frontage, on Hwy. 45. Sacrifice $33,-000. Immediate sale. By owner. —
8803 Pershing Rd., GUnderson 4-7543.
FOR RENT
COUNTRY RESIDENCE — Center entrance. 2 car att gar. Liv. room 18x20. Picture window, wood burning fireplace. Large ain. room, cabinet kitch. All-year porch. 3 bedrooms, bath. Ample closets. Good schools, directly No. of Wheaton. Phone Euclid 3-2896 ro TEnnyson 7-5121.	(168)
BUSINESS OPPORTUNITY
katerega zapuščajo za zmiraj, i kakor se je mnogim zdelo.
J —O, sveti Jakob, usmili se Berwyn, 111. — pas! — se je izvilo iz prsij mornarjem, ko so videli, da zginjajo v daljavi domače gore.
Vlekel je veter na tisto stran, kamor so se vozili, in upati je bilo, da bodo kmalu na Kanar-
(169)
PITTSBURGH, PA.
FOR SALE IN DOWNTOWN ELGIN — Package liquor store, Ige. bar in rear, good going business. Price at $12,000 including stock and fixtures. Phone SHerwood 1-9783 or SHer-wood 2-9516.	(168)
TAVERN — On busy street. Well established. Good neighorhood business. Near Elston-Lawrence. Priced low for immediate sale. — Phone PAlisade 5^9391.	(169)
HOUSEHOLD HELP
HOOSEKEEPER — Assist child care. Pleasant new River Forest home. Experienced, intelligent, good references. No heavy laundry. Assist with cooking. Stay or go. Time off. PResident 1-8163 collect.
Why Mountain Valley Water is Recommended as an aid for
ARTHRITIS
and KIDNEY BLADDER IRREGULARITIES 8 glasses a day of this pure mineral water from Hot Springs, Ark., help to
1.	STIMULATE KIDNEY ACTION
2.	SOOTHE BLADDER IRRITATION
3.	NEUTRALIZE URINE ACIDITY
4.	DISCHARGE WASTES
—Ask Your Doctor— MOUNTAIN VALLEY WATER For a Case Today Phone EM 2-0103
RETAINING WALLS
DO IT YOURSELF Faster, Better, for Less with Beautiful
CASTCON—STONE
WRITE FOR FREE BOOKLET
R. D. No. 1, Mars, Pa., near Turnpike Gate — PResident 6-1777 1	(168)
kor mu je ugodna. Zato sem sklenil voditi dan za dnem točen
V blag spomin
DEVETNAJSTE OBLETNICE SMRTI LJUBLJENE IN SKRBNE MATERE
Mary Leben
ki je zatisnila svoje trudne oči dne 31. avgusta 1940
Devetnajst let v hladnem grobu, ljubljena mati že mirno spiš, pa teh devetnajst let, draga mama, nam spomina na Vas niso izbrisala.
Vaše srce zlato našlo je počitek, kjer ni trpljenja ne skrbi Bog daj Vaši duši blagi večni mir in sveti raj.
Žaluje?! ostali:	’
VICTOR LEBEN, sin MARY, snaha JOHN in ADOLPH, vnuka MARY, vnukinja Cleveland, Ohio, 1. sept. 1959.
V blag spomin
PRVE OBLETNICE SMRTI DRAGEGA SOPROGA IN SKRBNEGA OČETA
Karol Poljanec
ki je umrl 1. septembra 1958
Nad zvezdami
že blaga duša Tvoja biva,
ko v grob Tvoj žalost
bridke solze zliva;
nikjer, nikjer tolažbe v srcu ni.
Le križ nam sveti govori, da zopet vid’mo se	(.
nad zvezdami; da vid’mo v raju večnem se . . . nad zvezdami.
Žalujoči ostali;;

MARY POLIANEC, soproga JEAN PIRNAT, hči
Cleveland, Ohio, 1. sept. 1959.
nudi KSKJ ljubeznjivo bratsko pomoč svojim članom in članicam, vdovam in sirotam, v slučaju bolezni, nesreče ali smrti.
KRANJSKO
KATOLIŠKA
SLOVENSKA
JEDNOTA
Najstarejša slovenska podporna organizacija
v Ameriki
Premoženje: $12,500,000.00 Število certifikatov: 47,900
Če hočeš dobro sebi in svojim dragim, zavaruj se pri najboljši,, pošteni in nadsolventni podporni organizaciji —
KRANJSKO SLOVENSKI KATOLIŠKI JEDNOTI
kjer se lahko zavaruješ za smrtnino, razne poškodbe, operacije, proti bolezni in onemoglosti.
K. S. K. JEDNOTA sprejema pod svoje okrilje moške in ženske od 16. do 60. leta; otroke pa takoj po rojstvu in do 16. lefa.
K. S. K. JEDNOTA izdaja najmodernejše vrste certifikate za odrasle in mladino od £500.00 do $15,000.00.
K. S. K. JEDNOTA nudi tri načrte operacijskih podpor do vsote $400.00.
Ako še nisi član ali članica te mogočne, in bogate katoliške podporne organizacije, potrudi se in pristopi takoj — bolje danes kot jutri!
STARŠI, VPIŠITE SVOJE OTROKE V KSKJ!
Za pojasnila o zavarovalnini vprašajte tajnike ali tajnice krajevnih društev KSKJ ali pa pišite na:
GLAVNI URAD 351-353 No. Chicago St.	Joliet, 111.
-. -c
Mullally Funeral Home
ZRAČEV ALNTSiSTEM
36S East 156th Street
AMBULANTNA POSLUGA POGREBI OD $200.00 NAPREJ
KEnmore 1-9411
s
§
!
t
Z a vaš
pomembni
dan!
Drage neveste!
Ena pomebnih predpriprav za najlepši dogodek življenja, je izbira poročnih vabil.
Oglasite se pri nas in oglejte si najnovejše, pravkar dospele vzorce vabil, naznanil, papirnatih prtičkov, kozarčnih podstavkov, vžigalic, na katerih je natiskano Vaše in njegovo ime.
i
Ogled je popolnoma neobvezen!
k
k
%
%
I

L
AMERIŠKA DOMOVINA
6117 St. Clair Ave.
HE 1-0628
Cleveland S, Ohio
t
—Dobro, gospod admiral!
—Jako mi je žal, da zaradi silnega valovja ne moremo Pinti poslati pomoči.
—Si bodemo že kako sami pomagali, gospod admiral, potrudili se bodemo, da se ne ločimo od vas!
—Zanašam se na vas, gospod Alonz!
Kolumb je obrnil “Santo Mario” v prvotni smer, nemirno je bodil po mostiču in semtertja pogledoval na Pinto.
To trenotje je stopil k nje-
mu Arano.
—Vi vso stvar preveč jemlje' te k srcu, gospod Krištof, — rekel je videč vznemirjenost Krištofovo, — jaz mislim, da AlonZ popravi škodo in pride z nam' do Kanarskih otokov.
—Jaz sam tako mislim, — odgovoril je potrt Kolumb — kaj pa če je poškodovanje Pinte samo poskus, da se prepreči daljša vožnja vsega brodovja? Jaz ne zaupam moštvu. Kdo ve, če ne napravijo kake zarote, da preprečijo daljšo vožnjo?
A L \ i mm AA J 'A A :t . 'Jv, A,A A:/--■ yA^, ,
OBLAK FURNITURE CD.
6612 ST. CLAIR AVE.	HE 1-2973
POHIŠTVO IN POPOLNA OPREMA ZA DOM
Z vsakim nakupom dobite zelene Eagle znamke Odprto dnevno do 8. ure zvečer razen v sredo do 1. pop.

NAZNANILO IN ZAHVALA
Žalostnega srca naznanjamo sorodnikom, prijateljem in znancem, da je Bog vzel k sebi mojega ljubljenega soproga,nr J ega dobrega očeta in brata
Martin Skočaj
ki je po dolgi in mučni bolezni mirno v Gospodu zaspal dne 30. junija 1959 v bolnišnici sv. Aleša. Dušo smo izročili Bogu. truplo pa materi zemlji na pookpališče Kalvarija.
Blagi soprog, oče in stari oče ter brat je bil doma iz vasi Orehek, fara Slivija, Primorsko. Ob času prerane smrti je bil star 65 let.
Z veliko hvaležnostjo se želimo zahvaliti č. g. Father Baragi za obiske v bolnišnici in na domu. Hvala č. g. Father Slapšaku za podeljene sv. zakramente dva dni pred smrtjo, in za obiske bolnega očeta.
Hvala Rt. Rev. Msgr. Omanu za opravljene cerkvene obrede in za spremstvo do groba.
Hvala vsem, ki so ga obiskovali v času dolge bolezni in ga tolažili.
Hvala vsem, ki so darovali za sv. maše, ki se opravljajo za mir in pokoj prerano umrlega očeta.
Hvala vsem, ki so ob krsti položili vence in šopke in tako lepo ozaljšali njegovo zadnje bivališče na zemlji.
Hvala vsem, ki so pokojnega očeta kropili, nas tolažili, njega pa priporočali božji milosti.
Hvala vsem, ki so se udeležili sv. pogrebne maše in ga spremili na zadnji poti do groba.
Hvala nosilcem krste od društva št. 50 SDZ in za molitve in udeležbo pogreba.
Hvala vsem, ki so ob času velike žalosti nas tolažili in nam bili v pomoč.
Vsem naj bo Bog obilni plačnik.
Hvala L. Ferfolia pogrebnemu zavodu za spoštljivo vodstvo pogreba in za vso uslugo.
Oj, Ti ljubljeni soprog, naš dobri oče! Kako je sedaj vse prazno pri nas, ko Te več med nami ni. Kako smo lepo in složno v pravi ljubezni živeli. Pa Bog Ti je dal težko bolezen, katero si voljno prenašal. Božja volja je bila, da si šel po plačilo k Njemu, kateremu si služil vse življenje. Sedaj imaš plačilo za vse dobro, saj Te je bila le dobrota. Le eno Te še prosimo! Prosi Boga za nas, da kadar se tudi mi ločimo iz sveta, da se v nebesih zopet zdrručimo. To bo veselo svidenje. Počivaj mirno v jamici, na svidenje nad zvezdami-
Žalujoči ostali:
CHRISTINA SKOČAJ, soproga	'
ALBINA, DOROTHEA por. MILAVEC, MARY ANN por.
ZAMISKA, in ROSALIE, hčere Vnuki, brat ANTON v Clevelandu, v starem kraju brata JOSEPH, in VINCENT, ter sestre MARIJA in JOHANA in več sorodnikov
Cleveland, Ohio, 1. septembra 1959.
A , „ ;■:;;;. j: v	Ji J J,	-,
ZGODNJE NAVDUŠENJE — Mlad dečko si je nadel vojaške čelado in se pridružil četi ,na pohodu, v Niemegen na> Holandskem. Ko bo dorasel in mu bo treba res obleči v.nl' formo, bo verjetno navdušenje za njo že davno splahnelo.