Published and distributed under permit (No. 728) author, by the Act of October 6, 1917, on file at the Post Office of Cleveland, Ohio. By order of the President, A. S. Burleson. Postmaster, General.
ENAKOPRAVNOST
THE ONLY SLOVENIAN DAILY BETWEEN NEW YORK AND CHICAGO THE BEST MEDIUM TO REACH 180.000 SLOVENIANS IN U. S. CANADA AND SOUTH AMERICA.
EQUALITY
Neodvisen dnevnik zastopajoč interese slovenskega delavstva.
"WE PLEDGE ALLEGIANCE TO OUR FLAG AND TO THE REPUBLIC FOR WHICH IT STANDS: ONE NATION INDIVISIBLE WITH LIBERTY AND JUSTICE FOR ALL."
^LUME III. — LETO III. Single Copy 3c
CLEVELAND, O., PONDELJE K (MONDAY), AUG. 30, 1920.
ŠT. 205 (NO.)
Entered as Second Class Matter April 29th, 1918, at the Post Office at Cleveland, 0. under the Act of Congress of March 3rd, 1879.
Posamezna številka 3c
Ruske čete zopet zmagujejo.
Grodno v ruskih rokah.
^ Copenhagen, 29. avg. — Br. : «n , a 'z Koenigsberga na list Rimske Tidende" pravi, da i rijske sovjetske čete zopet rJn mest0 Grodno. Isto po-1 o dostavlja, da so bile polj-,,8 ceLS Prisiljene, da se zopet "^nejo iz Bjalostoka.
višk0ndon' 29. avgusta.. Boljše-e čete so zasedle trdnjavo,
Se nahaj
ki
se
Bre<*7-TJa eno miI'1'0 in po1 od , litovska, poroča brzojav-
Ist Daily Herald iz Minska. ru$, rzoJavka dostavlja, da liK6 čete pripravljajo na ve-
protiofenzivo.
Ho ®rša^a' 29. avg. — Urad-^	Poljskega vojnega
n0cJrstva' ki je bilo podano ske OI).0'noči. pravi, da si ru-obiik^^^ke čete z napadi v drpf ' Zagozd prizadevajo pre-g' oljsko fronto.
Ho	0d Belzeca in sever-
ji c, Vova se vršijo silni bo-
kaValerija
je pod
2oPet -CVOm generala Budenija
^ Zvrnili ponovne ruske
Lvovu. Poljaki upri-
na-
^Dip Pn^e^a z obkrožujočim gi-soVjetm Lvova. Prednje straže Sle t armade so že dose-Y ^ Szoviec.
iugov^0' Bobrke, dvajset milj Ij'akj ^ 0<^0 od Lvova, so Po-Dad)
^iafo _
ki ^ Protinapade pri Sarni-^adi-/0 Un^ili več sovjetskih
ska ari proti jugu je ukrajin-leti^ ada Pod generalom Paw stgj, Prekoračila reko Dnje-Boi> navPreduje proti .severu, p^lo SeviŠka vlada je sprejela e'j"e( 5 ^jske mirovne delega-toenes a. Se mirovna pogajanja ko jj, e^0 iz Minska v Rigo. Ta-' brezžična brzojavka iz
Kote"
sPela ^a^jo poi-očila, ki so do-ianja ^CGra.i iz Minska, pogani u ^edaj niso prinesla do-
S'fatiki V sta
se obe
v ka^' Zedinili, da se preneso Ociv' ,dl Ug0 mesto.
. no je, da si Poljaki pri-

napredovati preko %ajg narodnostne meje, ne-
Čas Se na ameriško noto. ^ bi J?,18 Hurler Pol ski pravi, % 1 a ZaPadna Evropa vzro-2^si,a a^0 bi Poljska sklenila ^ oh J0 rn'r' ki bi bil zadovoljiv stran
Harding o svetovnem razsodišču.
40.000 boljeviških vojakov prestopilo nemško mejo in da se jih tamkaj interna je pod vodstvom zevezniških častnikov.
Zavezniški prvaki ne pričakujejo miru.
Pariz, 29. avgusta. — Mir med Sovjetsko Rusijo in Poljsko je jako težko doseči. To je očito iz izjav generala Weygan-da in članov angleško-francoske misije na njih povratku iz Varšave, da ne govorimo o izjavah, ki jih je podal včeraj general Rodwadowski, štabni poveljnik predsednika Pilsudskija.
"Poljska naj bi zahtevala zmerno mejo," pravi Weygand, "kajti fronta, segajoča predaleč naprej je samo znamenje po-novne teritorijalne poželjivosti. Poleg tega ima Rusija neizčpr-Ijivo zalogo mož, ki nimajo niti moralne sile zoperstaviti se boljševikom niti materij alne moči, da se izognejo vojaški službi."	^
Poslanik Jusserand je potrdil mnenje, ki je obče v Franciji. "Jaz sem Poljakom močno priporočal, da napravijo mir. Celo ako je sovjetska vlada nestalna in obsojena, da izgine končno sem zatrdil našim poljskim prijateljem, bo Poljska zahtevala pravično in pošteno izvršitev mirovne pogodbe."
Lord Dabernon pravi; "Kakor je poljska zmaga popolna, pa je potrebno, da v bodoče ravnamo z največjo premišlje-nostjo."
Iz ust teh državnikov pomenijo take besede nič drugega kot: "Mi smo storili vse, da preprečimo Polakom, da bi zopet preizkušali srečo, toda med zobe so dobili zopet kos plena in najbrže bodo zopet podlegli iz-kušnjavi.
Izjava Rodwadowskija ni nič bolj optimistična. On je izjavil: "Boljševiki ne bodo sprejeli poraza. Od čet, ki .so jih navalili proti Poljski, je ostalo komaj 40 odstotkov, toda sedaj organizujejo zopet nove armade. V tem trenutku vladajo po vzhodni Galiciji z ognjem in dobili smo obvestilo, da se pripravljajo na veliko ofenzivo v Galiciji s petnajstimi svežimi divizijami in da se bo kmalu zopet razvila nova bitka."
Da se to izjavo oceni po svoji vrednosti, ise mora vzeti v po-štev sledeče tri točke: 1. Poljaki so pričeli pohod na Kijev, da preprečijo koncentracijo ruskih čet; 2. Niti Rusi niti Poljaki ne bodo nikdar verjeli, da se druga stran ne pripravlja za nenaden napad pod pretvezo in med odmorom premirja. Obe strani so že poskušali take vade tekom zadnjih dveh let. 3. Vzhodna Galicija narodnostno ne pripada Poljski. Dalo se jej je ni v versailski pogodbi, toda Poljski jo je dal koncil poslanikov pod pritiskom Francije, kakor seje dalo tudi Romuniji Besa-rabijo.
. Navzlic temu, da se zatrjuje, da do izjave ameriške note identične s francoskim mnenjem, pa je iz nje razvidno, da je Ame-29. avg. — General lika! zk to, da se vzhodno Gali-Je zavrnil boljševiškeicijo in Besarabijo zopet vrne
tih; lvl Sn ___1. ___y • 1	n___k »I rn.i	__
%
Hh
predno bi poljska
V^0citr naPredovala predaleč v ^ cw1 Srtleri. Časopis sugesti-hoi 0- u ------
%
ki
je znana pod ime-
'1 Itj lleiT1ška defenzivna 1 8re
črta,
%igKie Južno od Branoviči ob ^ kanalu do Finska in
Z gh stir in Zbruč. Nvi /r0Ql na severno mejo svoi380^'8, da je vlada posla-Se Poo! .Za,st0Pnike v Kovno, da Na j^^"0 z Litvanijo glede V6rih ^rug'h vprašanj, glede a. Se želi priti do zaključ-
jHidon' 29. avgusta, —t- Sov-%ieilg0s^nik v Londonu, M. !X(ijjev' j® danes podal dolgo \ ^ n 1° rusko-poljskem voja-Xlcu Žaju in Podajanjih v %til" Karqen^v pray i, da 'so pite a 0 Popolnem uničenju J{He	Popolnoma izmiš-
9 tiQV a se Rusi pripravljajo
>MnziV0'
Marion, 28. avg. -— Senator Harding, republikanski predsedniški kandidat je danes v govoru na delegacije iz Indiane in Minnesote naznanil načrt za svetovno razsodišče in zasiguranje miru, ne da bi bilo treba Združenim državam stopiti v ligo narodov.
Harding je proti temu, da bi se Zedinjene države pridružile ligi narodov. Po njegovem mnenju naj bi nadomestilo za ligo služilo svetovno razsodišče, poleg tega tudi nekaka zveza narodov samo za posvetovalne namene; tako svetovno razsodišče naj bi sprejelo najbolje določbe mednarodnega tribunala v Hagu in sedanje lige narodov.
Harding pravi, da naj bi bilo tako razsodišče urejevano po določenih principih zakona, ne pa nekaka zveza diplomatov in političarjev.
S tem je vprašanje o ligi narodov v predsedniški kampanji določeno. Republikanci se zavzemajo za svetovno razsodišče, ) demokrat je pa za ligo narodov.
Kot največji argument proti ligi je Hardingu dejstvo, da je liga takorekoč že mrtva in da se je ne da več oživeti. Harding pravi, da je dokazano, da liga narodov ni v stanu preprečiti ni kake vojne, kar se je izkazalo v slučaju poljsko-ruske vojne. Dejal je, da bi Amerika morala sedaj pošiljati zopet svoje vojake v Evropo na bojno fronto, ako bi bila odobrila ligo narodov.
"Zgodovina bo dokazala," je dejal Harding, "da je liga zaslužila pogin, kajti njena podlaga je bila v moči in ne v pravici."
Harding pravi, da ako bo izvoljen predsednikom, bo sklical najzmožnejše in najizkušenejše može dežele vseh stanov in brez ozira, na stranke, da bi sestavili nek določen, praktičen načrt na podlagi zgoraj omenjenih osnov, nakar bi se istega predložilo i-nozemskim državam v razmotri-vanje. Harding pravi da mu ni dosti mar, kako se naj bi taka organizacija končno nazivala, naj že bila potem družba ali zveza narodov ali kakoržekoli bodi.
A. f. of l. za Coxa,
SARA BERNHART BOLNA.
London, 29. avg. Brzojavka od upravitelja slavne francoske igralke Sare Bernhardt pravi, da je preveč slaba, da bi izpolnila pogodbo, ki jo je napravila z nekim angleškim glediščem.
v
i
ao prekoračile reka Pred njenim tednom,ter 'Wile v Hkk6va v po-'odtrgajo četam gen. Odhod;' Boljševiki so
»iM
na frdnti severo-zlina

e ^7' 26
^^trstVo poroča, da je že
avgustd/ -
Rusiji. Tit še mneji Amerike in Francije križati, in Poljaki si sedaj prizadevajo, da zasede-jb to bogato zemljo, upajoč, da ako jO'bodo imeli v svojih rokah, jo'bo lažje 'dblcfržatji navzlic n'aSprdtoVkpju Amerike!
1 Neka brzojavka iz Varšave pravi, da 'je Pilsudski favno ta-
Washington, 29. avg. — Ko-mitej Ameriške delavske organizacije za nepristransko politično kOmpanjo je preiskal delovanje republikanskega in demokratičnega predsedniškega kandidata, ter podal nato izjavo, v kateri pravi, da se je de-mokraJtični kandidat governer James M. Cox izkazal, da "ima boljše pojmovanje o potrebah delavnega ljudstva."
Poročilo je podpisal predsednik Samuel Gompers, podpredsednik Mattew. Woll, tajnik Fr. Morrison. To je prva taka izjava glede kakega predsedniškega kandidata od strani federacij skega komiteja.
Z ozirom na rekord republikanskega kandidata Hardinga, se izjavlja, da je je sedemkrat glasoval za delavstvu koristne predloge, desetkrat pa za delavstvu sovražne predloge.
Z ozirom na rekord governer-ja Coxa pravi poročilo, da je deloval za 59 predlog, ki so bile v korist delavstvu in niti enkrat za delavstvu sovražne pred loge. Kot član 62. kongresnega zasedanja, je glasoval ugodno za delavstvo dvakrat in noben-krat neugodno. , Potem se še navaja izvlečke iz raznih govorov obeh kandidatov ter zaključuje:
"Na podlagi, nepristranske preiskave akcij jn ipjav obeh kandidatov moremo priti le do enega zaključka. Gov. Cox se je izkazal, da bolje pojmuje potrebe delovnega ljudstva, da je bolj pripravljen odzvati se njih potrebam in njih predlogom ter da je v svojih javnih razpravah glede industrijalnih zadev pokazal širše državniške zmožnosti.
"Poleg višjega razumevanja gov. Coxa, je on kandidat stranke s platformo, o kateri se je delavstvo izrazilo, da "znači korak napredka, katerega se ne najde v republikanski platformi" in katere točke "se bolj bližajo zaželjeni izjavi človeških pravic."
Vojaštvo v premogar ski naselbini.
Enajst mož ubitih v Beifastu.
Charlestown, W. Va., 29. avg.
—	Nemiri pri premogorovih Willis Franch Coal Co. v Raleigh okraju, so se nocoj ob 11. uri zopet ponovili. Neki kon-stabel, ki je skušal priti v naselbino, je bil izgnan. Kot se poroča, je prišlo do nekoliko streljanja, toda brez vsakih zlili posledic.
Williamson, W. Va., 29. avg.
—	Danes zjutraj je dospel semkaj en batalijon zvezne pehote, sestoječ iz 16 častnikov in 453 vojakov, pod poveljstvom polkovnika Samuela Burkharta in majorja Roy Ashbrooka.
Vojaki so opremljeni s puškami, strojnicami, ročnimi in strojnimi granati, avtomatičnimi puškami, 37-milimeterskimi topovi in zakopnimi možnarji.
Postavilo se bo oddelek vojakov v vsaki premogovni naselbini po vsem stavkovnem okrožju od Kermita do Deloune, ki sta 50 milj narazen.
PRISELJEVANJE, IZSELJE-
VANJE IN POTNI LISTI.
Med vsemi problemi, na katere naleti prišeljenik, ki ne zna brati in ne razumi dovolj angleškega jezika, so vprašanja, ki se nanašajo na zakone priseljevanja, izseljevanja in potni listi, ki snji tem zvezanL
EDEN UBIT, 20 RANJENIH V CESTNO - ŽELEZNIŠKI NESREČI.
ko odločen, da poljska armada zasede Vilno, ki je njegovo rojstno mesto. To je zopet v navskrižju z litvansko neodvisnostjo, kajti Vilno se smatra za historično središče Litvanije.
Boljševiki imajo ravno tako dobre vzroke, da preveč ne hi ti j o z mirom. Prvič čutijo, da je njih ugled precej padel, kar se mora popraviti in zavedajo se, da bodo zmagoviti Poljaki nianj pripravljeni poslušati francoske nasvete kot pa so bili ob uri poraza in pričakujejo, da bo poljska armada zopet napravila napake v poveljstvu in organizaciji. Drugič, rdeča armada je zgubila veliko svoje efektivnosti in rastoča sila generala Wrangla zahteva, da se jo zopet rehabilira. Veliko lažje j^ ?a Trockija organizirati novo arm^o proti sovraženim Poljakom [kot pa proti ruskemu generalu.
Elyria, 29. avg. — Voz družbe Cleveland, Southwestern & Columbus proge je zadel v ozadje lokalne cestne kare. Nesreča se je pripetila na 19. jpostaji med Elyrijo in Oberlinom. Podrlo se je več električnih drogov, in žice, ki so padle na vozova, so ju zažgala. Obe kari sta bili v trenotku v plamenih in sta popolnoma uničeni. Eden moški, Folden Strunk, star 45 let je bil takoj- ubit, 20 pa je bilo poškodovanih. Vsi potniki so bili že izven kar, predno se je ogenj razširil.
STANJE1 MeSWENWY-JA SE SLABŠA.
London, 29. avg. — Stanje župana McSwenwyja je bilo nocoj znatno slabše. Njegov brat, ki ga je obiskal popoldne, pravi, da je padel v nezavest in da se ga je z veliko teškočo zopet pripravilo k zavesti. Njegovo pestra ga je obiskala zjutraj. Zdravniki so se oz javili, da je prebil nemirno noč in da se vsak trenotek lahko pričakuje smrti. Toda bil je še vedno pri zavesti ter ji je dejal: -L~ "Prepričan sem, da me ne bodo izpustili, i Za mojo domovino bo še bolje, ako me ne."
Malo je drugih vprašanj, ki so nastala zaradi nestalnih razmer po vojni, in ki bi bila tolike važnosti kot vprašanja glede priseljevanja in izseljevanja iz Združenih Držav.
Po sklenjenem premirju so bile tozadevne postave že mnogokrat izpremenjene, dopolnjene in popravljene; pogosto pa ni mogoče razvideti pravega vzroka in načina te premembe. Te premembe pa se ne izvršujejo sami zaradi mišljenja zakona-dajalcev te dežele, temveč tudi zaradi razmer, ki vladajo po celem svetu.
V Zdrženih Državah ni niti ene tujejezične skupine, ki se ne bi zanimala za vse nameravane izpremembe glede nasel-niških postav. V ameriškem kongresu je bilo že predlaganih več sto zakonskih osnov, na podlagi katerih se nameravajo na drastični način premeniti zakoni o priseljevanju. Dasiravno do sedaj ni bila sprejeta še nobena taka predloga, vendar pa se od časa do časa uveljavljajo razne izpremembe glede postopanja v tej stvari.
Tujejezična poročevalna služba Ameriškega Rudečega Križa je paznim očesom pazila na vse e izpremembe, ki so se uveljav Ijale od meseca do meseca, pa tudi od tedna do tedna. Skozi zadnjih pet mesecev, od 1. februarja do 30. junija je ta urad prejel 667 vprašanj glede priseljevanja; 972 vprašanja glede izseljevanje; 652 vprašanj, nanašajočih se v splošnem na potnike. Teh 1112 vprašanj je zahtevalo obširna dopisovanja. Razumljivo je, da ta vprašanja ne bi bila tako naglo rešena, ako ta urad ne bi bil v ozkem stiku z vladnimi uradi v Wash-ingtonu.
Vse naše čitajoče občinstvo dobro ve, da j6 Jugoslovanski Odsek Ameriškega Rudečega Križa do sedaj vedno dajal točne informacije po časopisih in posameznim društvom ter jim natanko tolmačil Vse postave glede 1 tiaseljevanja in izselj^Va-'nja. Temu uradu so vedno šli
Belfast, Irska, 29. avg. — V soboto zvečer je bilo v tukajšnjih spopadih med vojaki in civilisti ubitih enajst oseb. Poleg teh, ki so bili ubiti v bojih, sta dva ranjenca danes umrla v bolnišnici. Ranjenih je bilo več kot štirideset.
Tekom bojev so se pojavili številni požar j i ter uničili veliko lastnine. Delo ognjegasnih brigad je bilo v očigled neprestanega ognja iz strojnih pušk dvojno nevarno. Revolucijonar-116», množice so bile jako mnogoštevilne in kot je bilo videti dobro preskrbljene z orožjem in muncijo.
Boji so bili nadvse trdovratni. Uničenih je bilo več poslopij ter požganega je bilo veliko pohištva v notranjosti in zunaj. Tekom vsega bojevanja je bilo slišati kričanje žensk, vpitje otrok in stokanje ranjenih. Na vrhuncu bojevanja se je videlo, kako so ženske, oblečene v nočne obleke, skušale zapustiti s svojimi druijnami svoja stanovanja.
Celo popoldne se je slišalo, kako je tampatam počil kak strel in zvečer se je trikrat poskusilo zažgati dvorano neodvisne delavske stranke.
Nocoj je policija naskočila množico ljudi na Crumlin rd., toda red se je zopet napravil šele, ko so prišle vojaške čete. Poroča se, da je nek oklopni avtomobil ustrelil na neko množico, zbrano okrog ognja in da je bil neki deček ustreljen skozi prsi.
— Odkar so v Clevelandu u-
vedli strožje naredbe glede zakonskih ločite, se je število raz-poročnih tožb jako znižalo. U-rad za preiskavo rodbinskih razmer ima dva uslužbenca, ki ne delata nič drugega kot preiskujeta in poizvedujeta o resničnosti razlogov, ki se jih navaja v tožbah za razporoko. Braddey Bull, ki je predstojnik tega u-rada, naznanja, da se je število tožb sedaj znižalo že za 33 odstotkov.
na roko vsi vladni uradi, ki so izdajali objave v posebnim ozirom na naše razmere.
Razun splošnih slučajev in informacij splošnega značaja je ta urad v mnogih prilikah posredoval za posebne slučaje pri vladi in dobil tudi določbe za te posamezne slučaje. Tako seje Jugoslovanski Odsek v zvezi s krajevno vrhovno upravo Ameriškega Rudečega Križa zavzel za 1600 vrnivših se prostovoljcev, skrbel za nje v času njihovega bivanja v New Yorku ter jim preskrbel stanovanja, hrano, kopelji, čisto perilo, brzoja-vil njihovim sorodnikom in prijateljem po denar, onim pa, ki niso dobili denarja, je preskrbel potne stroške do njihovega bodočega bivališča.
Konečno daje Tujejezična Poročevalna Služba Ameriškega Rudečega Križa, kadar je to potrebno, vladi Združenih Držav, podatke o problemih in potrebah tujejezičnih skupin v Združenih Državah. Ker je ta urad v' neposredni zvezi s tuje-jezičnlmi skupinami v Ameriki in dosledno1 tudi pozna razmere v posameznih skupinah bolje kot katera .druga organizacija, zatd je v stanu dajati vladnim organom najtočnejše in napza-slj'ivejs'e informacije.
V Rusiji ni anarhije.
Washington, dne 27. avg. — Znani angleški pacifict — B. Bertrand Russel je v svojem pogovoru z zastopnikom Universal Service močno obsodil politike Wilsonove administracije napram Rusiji, kot se ista izraža v noti, ki jo je poslal z ozirom na rusko vprašanje državni tajnik Colby na italijanskega poslanika.
"Wilson govoriči nezmisel-nost, ko pravi, da je v Rusiji anarhija," pravi znameniti angleški pacifist. "Anarhije v Rusiji sploh ni. V Rusiji je manj anarhije kot v Združenih državah. Za svojo osebo bi rad videl v Rusiji nekoliko več anarhije, s čemur hočem reči: nekoliko več svobode."
Russel je pred kratkim potoval po Rusiji in je pred kratkim zaključil serijo člankov, v katerih je ostro kritiziral strogo disciplino, katero je uvedla sovjetska vlada v obrambi napram tuji agresiji, ter obžaloval pomanjkanje demokracije tekom prehodne dobe k miru in komunizmu. Njegovega kritiziranja se je poslužil celo Lloyd George, — seveda proti njegovi volji. Ko je Colby poslal svojo znano noto glede ruskega vprašanja, je Russell poslal v Ameriko naslednje sporočilo:
"Ko predsednik Wilson govori o mmaknitvi tujih čet izven resničnih meja Rusije, ima prav, toda ko govori o nepriznan ju boljševikov, podaljšuje s tem življenje vsemu onemu, kar je nedobrega v sovjetski vladi.
" Stemi metodami se Rusije ne da ozdraviti. Svet mora priznati boljševizem in trgovati z Rusijo. Tamkaj ni nobene druge vlade. Ta vlada je posledica kaotičnega položaja, ki je nastal po revoluciji.
"Sčasoma bo vlada postala manj diktatorska, in to bo prišlo tedaj, ko bodo potom proste trgovine in medsebojnega občevanja odstranjene ekonomske rane Rusije in zunanje nevarnosti.
"Jaz ne simpatiziram z boljševizmom v vseh oziroh, toda za sedanji položaj je edina praktična oblika vlade.
"Rad bi, da bi bila na londonski konferenci zastopana tudi Amerika, ako bode delovala za odprtje trgovine in priznanja sovjetske vlade. Toda ako bi imela delovati za podaljšanje bedaste, krute blokadne politike, je bolje da je ni zraven.
"Boljševizem bo imel svojo privlačnost na ruski narod brez dvoma, ako tuje države kažejo svojo sovražnost s tem, da ne marajo trgovati z Rusijo, Sedanja federacija držav, ki sloni na podlagi narodnosti, je edina logična rešitev, ki je odprta Rusiji.
—	Prva zabava pevskega zbora "Jadran" v Jug. Nar. Domu v Nottingham je uspela nad vse pričkovanje dobro. Novi pevski zbor je pokazal, da ima dobre moči in da bo pod sedanjim zmožnim vodstvom še veliko dosegel. Le tako naprej!
—	Pevsko društvo "Soča" v
Collimvoodu je s svojo včerajšnjo prireditvijo "Ne kliči vraga" in pa "Kmet in fotograf" jako ustreglo. Nastopil je tudi v pevskih točkami ki so bile kot n.avadpo izvajane prav povol-jno.
STRAN 2.
"ENAKOPEAVmrar
AUGUST, 30th, 1920,
44
M
IZHAJA VSAK DAN IZVZEMŠI NEDELJ IN PRAZNIKOV ISSUED EVERY DAY EXCEPT SUNDAYS AND HOLIDAYS Owned and Published bv
THE AMERICAN-JUGOSLAV PRINTING & PUBLISHING CO.
Bussines Place of the Cci-Doration. ______G418 ST. CLAIR AVE.
SUBSCRIPTION RATES T
By Carrier .......................1 year $5.50, 6. mo. $3.00, 3 mo. $2.00
Cleveland, Collinwood, Newburgh by mail...... 1 year $6.00, 6 mo. $3.50
3 mo. $2.00.
United States ..................—1 year . $4.50, 6 mo. $2.75, 3 mo. $2.00
Europe and Canada ............................1 year $7.00, 6 mo. $4.00
POSAMEZNA ŠTEVILKA 3c	SINGLE COPY 3c
Lastuie in izdala era
Ameriško-Jugoslovanska Tiskovna Družba.
6418 ST. CLAIR AVE, Princeton 551. 6418 ST. CLAIR AVE.
Za vsebino oglasov ni odgovorno ne uredništvo, ne upravnistvo.
CLEVELAND, O., PONDELJEK (MONDAY), AUG. 30, 1920.
104
PRAVILNA SODBA O PRElilEM ČRNOGORSKEM KRALJU.
— Konec. —
Eden izmed glavnih dogodkov Balkanske vojne je bilo dolgotrajno obleganje Skadra, albanskega glavnega mesta. Kralj Nikola je vodil armado, ki je oblegala mesto. Esad paša, albanski glavar, ki je bil pred kratkem umorjen v Parizu, pa je bil turški poveljnik trdnjave. En dan so dosegli Črnogorci gotove uspehe, katere pa so jim drugi dan Turki zopet iztrgali iz rok. Naslednjega dne pa so bili zopet Črnogorci, ki so zmagali'in tako je šla stvar naprej.
Glasilo se je takrat, da sta tako kralj Nikola kot Esad paša igrala na borzah na Dunaju, v Frankfurtu, v Parizu in Odesi, Oba sta bila dobra trgovca ter prepustila vsled tega slučaju tako malo kot le mogoče. Izdelala sta načrt, soglasno s katerim se je vojni uspeh izmenjaval med obema armadama ter dajala vnaprej svojim agentom na borzah navodila glede dogodkov, ki se bodo završili v naslednjih dneh.
V aprilu leta 1913 je bila presenečena cela Evropa, ko se je ruska vlada pridružila mornariški demonstraciji velesil, s katero naj bi se prisililo kralja Nikolo, da izroči Skader Albancem. Ruski narod je. bil odločno pro-slovan-ski in proti-avstrijski in izpraznenje Skadra je zahtevala Avstro-Ogrska. To navidezno anomalnost pa je mogoče pojasniti na naslednji način:
Na ušesa carja je dospelo poročilo, da je spravil črnogorski kralj v svoj žep $15,000.000, ki so predstavljali nagrado za to, da je obvestil svoje borzne agente glede časa, kedaj bo napovedal vojno. Treba se je namreč spomniti, da je Crnagora presenetila svoje balkanske zaveznike s tem, da je pričela z bojem pred določenim časom.
Dunajski borzni agent, kateremu je zaupalo tajnost njegovo črnogorsko veličanstvo, je napravil pri tem $20,-000.000.
Ruski car je nato izjavil, da noče nikake take stvari več, a dal vendar Crnigori $250.000, katero svoto pa naj bi se razdelilo med narod, ne pa izročilo kralju, ki je imel že velikanske svote, naložene v Franciji in v Ameriki. Neki poročevalec londonskega Morning Post, ki se je pred kratkim mudil v Cetinjah, poroča, da je črnogorski
narod kot tak navdušen za zvezo jugoslovanskih dežela! gal je Bavarcem take davke, da in da ne občuti do svojega prejšnega vladarja ničesar	Ul1" """"""" ^
drugega kot srd in ogorčenost. Poročevalec analizira to razpoloženje ter prihaja do prepričanja, da je treba iskati'
kotenike tega v značaju Nikole in v metodah njegove vlade, predvsem pa v prepričanju Črnogorcev, da jih je prejšni vladar izdal. Poročevalec piše:
—	Nekega dne, ko sem stal na Lovčenu ter zrl navzdol v prepad, sem vprašal našega voznika, če je res, da je kralj predal goro, ne da bi se boril zanjo. Odgovor je bil kratek in oster:
—	Prodal jo je.
Ne vemo, če je to res ali ne, a vsi Črnogorci so prepričani o tem. Lahko vam povedo natančno svoto, katero je dobil za to, namreč pet milijonov kron takoj in na-daljnih pet miljonov kron po zaključenem biznesu. Vprašajo vas, zakaj se je nahajal glavni stan Lovčen sektorja na koncu dolge črte pri Budui, izpostavljen ognju topov avstrijske mornarice, mesto da bi se nahajal kje v zavarovanem središču. Lahko vam natančno navedejo datum in uro sestanka črnogorskega kralja v Pelinovu s Hupko,
avstrijskim štabnim častnikom, ki je sklenil s kraljem tozadevno kupčijo.
—	Ni pa bilo le zlato, za katero je po ljudskem prepričanju izdal svojo deželo. Nekoč, v njegovih mladih letih, so kralja Nikolo občudovali vsi jugoslovanski narodi z njegovim lastnim vred. Visoko nadarjen in mične zunanjosti je v prvem trenutku pridobil srce vsakega ter bil nekak predstavitelj jugoslovanske misli. Njegova pesnitev: — Omam, omamo, na brda ova, — je dajala izraza stoletja trajajočemu boju proti Turkom ter stoietja trajajočemu trdnemu sklepu, da se oprosti jugoslovanski narod tujih spon. Vse oči, doma in zunaj, so se ozirale nanj. Vsakdo je bil prepričan, da bo ta mož dovedel do svobode in neodvisnosti, če bo dan svobode sploh kedaj napočil. To je bilo v onih temnih dneh, ko je vladal Srbijo Milan in ko je ležal na Srbiji teman oblak.
Nato pa se je pričel položaj polagoma izpreminjati.
Kakorhitro so pričele najslabše strani njegovega značaja prihajati na dan, se je pričela hladiti tudi ljubezen, katero je gojil do njega njegov narod.
Srbija se je pričela polagoma dvigati ter povdarjati svojo pravico do vodstva v jugoslovanskih zadevah. Medtem pa je Nikola gromadil bogastvo na bogastvo.
slavna izjalov-iJulian Elli3. navaja slednji ce-
| lo vrsti pustolovcev, norcev, po-
ljenja.
Nekatera spadajo v literaturo, a strani zgodovine so polne velikih imen, ki se niso mogla priboriti do uspeha.
Poroča Benjam. de Casseres. Človek je lahko tako popolno izjalovi j en je v življenju, da postane slaven ravno raditega, česar ni storil ali izvršil. V resničnem življenju imamo Kee-ley-a. De Lessepsa in Louis Napoleona, v literaturi pa Don Ki-šota in Hamleta. Ti so dosegli nesmrtnost v panteonu perserz-nosti.
Najti je sijajna self-made izjalovi jen ja kot je najti tudi od-
narejevalcev, morilcev in gizdalinov, ki so poftali znani in slavni radi svojih posebnosti, ki pa so predstavljali izjalovljenja v vsakem oziru.
jih ni bilo mogoče plačevati in kadar so njegovi podaniki protestirali, je rekel, da jih bo iztrebil s sveta, če se ne bodo pokorili. Sam zase pa je zgradil kočo v gozdu ter se oblekel v živalske kože.
Tedaj pa je prišel v njegovo življenje Rihard Wagner. Vse skladbe slednjego je dal vprizo-riti in prav posebno mu je ugajal Lohengrin, katerega je dal ponoviti neštetokrat v svojem privatnem gledišču in4 edinole kralj je bil poslušalec. Konečno pa je sam postal Lohengrin. Sedeč v čolnu, katerega je vlekel velik labud ter opravljen v mistično opravo Gralskega viteza, se je vozil po grajskem jezeru.
Medtem pa je Rihard Wagner sedel na bregu na klopi, se smejal ter pobiral davke Bavarcev, katere mu je poklanjal blazni kralj.
Konečno je vtopil samega sebe v nekem jezeru ter potegnil s seboj v smrt tudi osebnega zdravnika, ki ga je spremljal.
V petem poglavju knjige se nahaja povest Eme Lyon, pozneje Lady Hamilton, ljubice moža, ki je izvojeval zmago v bitki pri Trafalgar. Bila je to hčerka vaškega kovača, ki je postala "nekronana kraljica iz Napolja" in v gotovem oziru diktatorica usode Anglije v zelo kritični dobi.
Ema Lyon je pričela v zorni mladosti graditi svet, kojega vrhovni arhitekt je postala pozneje. Izmislila si je legende o svojem izvoru ter zanikala, da je hči kovača. Direktno se je priplazila do slave ter se je konečno le s težavo izognila usodi smrti beračice.
Bil je zelo pomemben dan v življenju kapitana Horatijo Nelson, ko je priplula njegova ladija Agamemnon v napol j ski zaliv. Ema Lyon, prejšnja služkinja, je bila takrat Lady Hamilton, žena Sir William HamiL tona, angleškega pbslanika v Napol ju. Bila je Kleopatra tega mesta špageti jev. Še bolj pomemben za angleško cesarstvo pa je bil trenutek, ko je bil Horatio Nelson predstavljen Lady Hamilton.
Mr. E'Hs pravi, da bi bila ka-
V desetem poglavju te knjige je očrtan oni blazni bavarski kralj Ludovik. Pisatelj nam očrtava življensko zgodovino serije dogodkov, ki so se zavr_ rijera Napoleona Bonaparte ve
šili v njegovem življenju.
Strašna satira se je pričela skoro ob rojstvu Ludovika. Naučilo sg ga je zidarske obrti. Postal je v resnici zidar, — a ne na tak način kot je pričakovala kraljevska družina. Ko je postal kralj, je pričel graditi celo serijo sijajnih palač na sko ro vsakem griču, ki je obrnil
liko krajša, če bi ne bilo Lady Hamilton. Ce je pomagala Nel-
nacijonaliziranje ljubic svojih junakov.
V knjigi se navaja tudi tragično zgodovino Ferdinanda de Lesseps ter Panamskega kanala. V tem slučaju vidimo sanjača, ki je živel v prepričanju, da namen posvečuje sredstva— in to je resnično v slučaju, da ste uspešni. Lesseps, ki je bil uspešen pri Sueškem kanalu, pa je bil nesrečen pri Panamskem. V starosti 88 let je bil obsojen na petletno ječo, a te kazni na nikdar odslužil. Mr. Ellis s ta vi j a de Lessepsa v razred slavnih izjalovljen j, ki je prišel v zadrege radi finančnih transakcij, katere je vprizoril. Radi bi vedeli, v kateri razred spada Cecil Rhodes, — ki ni bil nikdar pred nobenim sodiščem.
Ta igra, ko je predmet sta slava in izjalovi j en je, je pogosto dlakocepski posel.
In sedaj prihaja na vrsto mehiški cesar Maksimilijan. Kari j era tega moža je slična komični operi, — če bi ne bilo tragičnega konca. Načrt Napoleona III., da napravi avstrijskega nadvojvodo cesarjem Mehike v času, ko smo bili mi zaposleni z državljansko vojno, je bil eden najbolj blaznih načrtov, kar se jih je kedaj porodilo v kaki človeški glavi.
Mr. Ellis nam nudi kratke a jasne slike, življenja Šarlote in Maksimilijana v Mehiki. Utepli so Maksimilijanu v glavo, da je bil poklican v Mehiko na temelju ljudskega glasovanja, da je njegova naloga, postati rešitelj
'Povest Rudolfa oživila minu eno najbolj zanimiv zgodb evropskih vladarskih dv rov. Sedaj je videti, kot pripada ta povest daljni pre'' losti, kot vse, kar se je zavrs' pred onim čudnim dnem v a1 guštu 1914, ko je bil potek ^ dovine razcepljen na dva Mr. Ellis si predstavlja traU dijo v Meyerlingu na nas^d# način:
—r 'Kot si predstavljam i tragedijo, vidim Rudolfa nai| vo prigovor jati Mariji Vec naj umre z njim. Nato, K®* videl, da ni ■» stanu obrniti ^ volverja na samega sebe, prosil njo, naj ga ubije. Q1 ki je vedela, da ne bo n® izvedel svojega namena, ko bo videl ležati mrtvo Pre('] boj, je pristala v ta Pre" ^ Poznala je njegov slabotni ^ čaj ter tudi vedela, da ne
slučaju, da umre ona prva del svojega načrta, ter se
be
ttSfl
til, temveč kmalu našel tolffl v objemu druge. Vsled tega Marija dvignila revolver ter pognala kroglj o v možgani 1 to pa je obrnila orožje P | sami sebi.
STROKOVNA ORGANIZA^ ŽELEZNIČAR. IN POU^W
"Naprej" piše: V Vukovaru se je strokovne organizacije tudi malno podrediti komuni81 stranki. Temu se je velik? čina strokovnih organizacij pravičeno uprla. Za vs'° kdor ni slep, temu mora
sklei

jasno, da bi izvedba vu
1«$
dežele, v kateri banditje nikdar	sklepov strokovne o'
ne počivajo in kjer vedno govori puška. Maksimilijan je bil duševno zdrav Ludovik. Najbrž bi bil postal najboljši vladar, kar jih je kedaj imela Mehika, a brez dvoma bi ga bili zavrat-no umorili, ker bi bil preveč človekoljuben. Tako pa je moral stopiti pred Juarezov oddelek, ter umrl kot uspešno slaven gospod a kot slavno neuspešen cesar.
Šarlota, njegova žena, živi še vedno nekje v Evropi. Ali pa je mogoče že umrla? Blazna je bila že jako dolga leta, da je to kaj majhnega pomena. Njena je bila.ljubezen in usoda, ki se roga vsakemu pojmovanju.
V tej knjiki je najti še nada-Ijna slavna izjalovljenja, med njimi ono prejšnega srbskega
zacije popolnoma razbila mnenja so bili tudi zaupn^.
4)
Te<
sonu izvojavati zmago pri Nilu, kralja Milana, ki je padel z vi-
je bila tudi ona vzrok povratka Napoleona iz Egipta.
Ko pa je Nelson umrl pri Trafaigarju, je podaril Angliji
ška svoje slave ter umrl kot samoten' izgnanec na Dunaju.
Nadalje najdemo zgodovino Rudolfa Avstrijskega, nesreč
lične self-made uspehe.
V knjigi, katero je spisal Mr.'nase njegovo, pozornost.
---L
Lady Hamilton ter prosil an- nega careviča, ki je podedoval gleški narod, naj skrbi za njo. I po svoji materi ekscentričnost, Anglija pa še ni dospela do ta- ki ga je konečno dovedla do na-
Nala- kega stadija, da bi skrbela za1 silne smrti.
Skušnjave Tomaža Krmežljavčka.
iiiiiiiiiiii
"Jaz pokončujem ta strup, da bi kranjsko deželo rešil pijančevanja," je deklamiral Tomaž. "Kranjska dežela je sploh slabo ustvarjena. Gore ima, jezera ima — človeške ribice ima, — podzemske jame ima, pa nobenega vulkana. Ce bi vsaj Šmarna gora vsako nedeljo bij u vala. Kako bi se povzdignil tujski promet. Zato pa imamo trt preveč, veliko preveč. Pijančevanja mora biti konec. Kristijani, posnemajte svoje fajmoštre, ki so sami abstinenti! Učenjaki, premišljujte, kako bi se dalo napraviti, da bi na tratah rasla samo tista žlahtna kapljica, ki se ji pravi Hy-nyadi Janos. Jaz se bom za vas žrtvoval in popil vse vino, vi pa pijte Hunyadi Janos. Resnično vara povem: Purgirajte se! Purgirajte se izdatno! Purgi-rajte se, - da boste imeli opraviti noč in dan. Purgirajte se, s tem si pridobite srčni mir in notranjo za-dovoljnost in mnogo ^asa z# brumna razraišljevanja v tihi celici. Pustite vino,'jaz je sam uničim, in pijte izvrstno pijačo imenovano Hunyadi'Janos in purgirajte se!--"
Kdo ve kake zabeljene bi bil Tomaž še povedal svojim nosluševalcem, da se ni naenkrat pokazal med množico/ ki ga je poslušala, visok mož v zelenem z zlatom obšitim kostumu. Na čepici je imel belo dolgo pero, ob strani dragoceno sabljo in bele svilene čevlje na nogah. Ob njegovi roki je stopala vitka dama s temnimi lasmi, kosturairana kot lilija. Komaj je zaslišala Tomaževo besedovanje ae je zasmejal a na ves ^las'in s tem obudita Tomaževo pozornost.
Tomaž je takoj Utihnil, ko je slišal ta smeh. —
Nagnil se je.čgz mizo, kakor bi hotel glas vitke lilije še enkrat slišati, potem pa zaklicai:
"Lilija — jaz te poznam. Lilija, jaz sem te takoj spoznal. Pojdi k m&ii, na moje srce . . ."
Začel je siliti izza mize, a družba njegova ga je zadrževala.
"Kam pa hočeš?" je vpraševala boginja plesa. "Ali je to tvoja zvestoba?"
"Pusti me," se je udri Tomaž. "Kozoglav — prevzami mojo Evropo — jaz ti jo prodam za dvajset krajcarjev, A kaj, jaz ti še plačam dvajset krajcarjev."
"'Nesramnost! To je že preveč 1 Ven ga vrzite!"
Taki in enaki izrazi so udarjali Tomažu na uhq, toda Tomaž se ni zmenil za to ogorčenje, nego se prerinil izza mize in planil proti liliji,
"O lilija, o Kanalija, kako je veselo moje srce, da te vidim ..." ,
"Pustite naj u pri miru," je ostro in zapovedujoče dejal Natalij in spremljevalec. "Spravite se v kraj".
"Ha, — tako pa ne bodete z menoj govorili," je vzkipel Tomaž. "Tu smo na maske-radi in sme vsak noreti kolikor hoče. Sploh pa vas nič ne poznam. Kdo pa ste?"
"Španski grand — konte di Monte Porco."
"Me jako veseli — velika čast," je ironično rekel Tomaž in naredil španskemu grandu velikansko re-verenco. "Jaz sem pa Jupiter ..."
"Hahaha" ga je prekinila Natalija. "Ti si Tomaž Krmežljavček, ki so ga danes zvečer iskali pri nas, ker si pobegnil iz fižola."
Tomaž je posta! ves trd, ne le ker je smatral Natalijino razkritje za veliko hudobijo in ponižanje, saj so se mu ljudje smejali, kakor bi bili vsi naenkrat znoreli, atipak tudi vsled strahu, da ga iščejo, da bodo prijeli in ga peljali nazaj v Alojzijevišče. Pri tej misli ga je stresla groza.
"Ni res'," je žaklical in hotel reterirati, a španski gifand ga je prijel za roko.
"Stoj!"
"Pustite me! Meni se mudi! Teta umira v špi-talu, božjast imam, policija me lovi ..."
Španski grand pa ni izpustil Tomaža. Z eno roko ga je držal za roko in ko se je Tomaž najbolj trudil, da bi se mu izvil, mu je s hitrim prijemom strgal krinko z obraza.
"Tomaž Krmežljavček — ali boš še tajil, kdo da si?" je zaklicai španski grand.
Sedaj pa je Tomaža s preletela, silna jeza. Misleč da je izgubljen in ker se ni mogel 'nikamor umakniti, se je besno zapodil v svojega premagalca.
"Saj jaz sem tebe tudi že videl," je zaklicai, "samo ne spomnim ise, kdo da si."
Pri teh besedah je stegnil roko in je španskemu-grandu strgal krinko ter zopet odskočil.
Ko pa je pogledal v obraz španskemu grandu, ki je stal med občinstvom kakor bi bil okamnel, tedaj so se mu začela tresti kolena, zijal je, kakor da je zagledal največje čudo ter se .sesedel na tla.
"Ježeš — IKatastrofa!" To je bilo vse, kar je vsled silnega presenečenja spravil iz sebe.
Razsajanje številnega občinstva je spravilo Tomaža še prej k zavesti, kakor njegovega nasprotnika.
"Gospod konte di Monte Pcrco — jaz vas tudi ■poznam," je zaklicai Tomaž. "Prej ste se vi smejali, zdaj se bom pa jaz."
Tomaž se je začel pobirati s tal. Španski grand je bil tako zelen, kakor njegov trikot, proseče je gledal Natalijo, a ker ga ni poznala in ni vedela kaj naj to pomeni, mu ni mogla pomagati.
Ravno ko se je Tomaž razkoračil, da bi se maščeval, se je španski grand nagnil k njemu.
"Lepo vas prosim — nikar me ne uničite," je šepetal. "Dovolite mi kratek pogovor zunaj — da!m vam svojo častno besedo, da vam ne bo žal." i
(Nadaljevanje na
Dnevnik
trgovcem
vi1
"Lahko mi zaupate," je dejal španski grafi'1' me imate vendar v rokah."	{(
"To je pa res," se je razveselil Tomaž, kah vas pa imam. Pred par urami ste bili še ček in jaz miš, zdaj je pa narobe. Idimo torej Natalijo bom jaz peljal."
Španski grand se je brez vsega obotavU' vdal in je med vpitjem vsega občinstva odja"1' dvorane, natikujoč si svojo krinko, Tomaž pa je Nataliji roko.
"Na svidenje," — je zaklicai veselo ^ Vl svoj klobuk, jeodpoljal Natalijo.
xii.	' , ijčl
Zaupni pogovor med Tomažem in med a^ ^ škim prefektom Katastrofo ni bil dolg, ali J3 sen.
Najprej je Katastrofa želel, naj bi se pog0/-9. 1 šil pod štirimi očmi, kar je pa Tomaž energ^1''^ klonil z motivacijo, da bi ne bil vreden imena če bi pustil Natalijo le za trcnotek samo, ne 8'e to, da bi mu je lahko kak zapelji vec odpeljal. «
Natalijina navzočnost je Katastrofo mo^nyo rala, kajti šlo se je za to, da nihče ne izve, je. Doslej ga Tomaž ni izdal in prefekt je ^ : na to, kako bi utekel z maškerade, ne da bi ^' gova identiteta dognana, zakaj rekel si je,- da ^ je lahko vse utaji. Slučajno pa je imel enak" tudi Tomaž.	v«
"Tomaž —- jaz sem prepričan, da znate ^ ^ je rekel Katastrofa.	.........
''Če mi obljubite, da bod^ Čali, vam storim vse, kar hočete . Pridite jut*"
ni, da se pomeniva.'
Pri teh besiedah je prefekt vzel iz, žepa ,,, kovcev in jih je'Tomažu stisnil v roko. Toma^ • itrej skrbno spravil bankovce.
■"Kakor vidim, znate z ljudmi gdvoriti-
kaJ
J6
'Tako? Hm — ne vem — nimam pravega za- zadovoljno. "Upam, da se domeniva še dalje-upanja."	i ! - • i i t ."Jiiti?ii-H- pni meni: —^ pridite brez skrbi
t>| i !
AUGUST, 30th, t920.
"ENAKOPRAVNOST"
STRAN 3.
I
I
I
denar v jugoslavijo
' ?	hitro, točno in gotovo. Potrcjila podpisana lastnoročno
0 Prejemnika prejmemo v najkrajšem: času. Prodajamo
PAROBIiODNE LISTKE
na vse črte V in IZ Evrope po originalni ceni. Dobivamo našim kotnikom
POTOVALNE LISTINE
kot vse drujre potrebne spise, ter opravljamo tudi JAVNE NOTARSKE
Posle vseh vrst vestno in točno. Dobivamo vsa potrebna dovo-jenja za dobavo kake osebe iz Evrope v Ameriko. Prejemamo denar na
HRANILNO VLOGO ter plačujemo po 4% obresti. Pričnite vaš račun danes. Največje hranilne uloge izplačamo na zahtevo ulagalca brez obotavljanja.	x
NemetH State Banlc
10 E. 22nd St
John Nemeth pres.
New York, N. Y.
I
I
I
E
i ■
I
a
I ■
J
. DR. L. E. SIEGELSTEIN
dravljenje krvnih in kroničnih bolezni je naša specijaliteta. 308 Permanent Bldg. 746 Euclid ave. vogal E. 9th St. Uradne ure v pisarni: od 9. zjutraj do 4. popol. od 7. ure
zvečer. Ob nedeljah od 10. do 12. opoldne.

ZGUBA.
Ali ste se kedaj slikali na navadno malo sliko ? Kako se je Vam dopadla ? Toda vprašanje je, ali ste i0 mogli prihraniti tako lepo kot je bila nova. Drugo vprašanje: ali ste jo pa tudi ohranili? Večkrat se Pripeti, da se mala slika zgubi in potem? Kaj bi dali v Poznejših časih zanjo ?
Gori navedeno se tudi pripeti lahko vam. Da se ^aj sličnega obvarujete, preskrbite si vašo malo sliko v tem, da isto povečate. Jaz napravim iz male slike Veliko> kakoršno vi sami želite. Lahko se oglasite osebno ali pa mi sporočite pismenim potom. Jaz sem edini Slovenec, kateri izvršujem enaka dela. Delo je jamčeno.
JOSIP SKUPEK,
1028 E. 64th St. — poleg Narodnega Doma. ODPRTO OB NEDELJAH.
m [m Ijšio
M [išn
061SSWTE V HlSFRAVIiST!
podporna

SLOVANSKA
delavska	zveza
Združena a Slov. Podp. Dr. Sv. Barbare in s S. D. P. D.
SLOVANIC WORKINGMEN'S BENEFIT UNION
SEDEŽ V JOHNSTOWN, PENNA.
GLAVNI URAD: 634 MAIN ST., JOHNSTOWN, PA.
Ustanovljena i6. avg. ms—inkorpori-
rana 22. apr. 1919.
močnd in sigurna organizacija s 154 krajevnimi dru-^v'> ima nad $200.000.00 premoženja in okrog 11.00 članov.
ved
Sprejema vsako značaj no osebo ne glede na veroizpo-
Ske
anJe, zmožno kakega slovanskega ali angleškega jezika. Članstvo zavaruje v starosti od 18—45 leta na $250.00 v j -00 in $1000.00 smrtnine in za $1.00 ali $2.00 dnevne s ^^ke podpore. Osebe and 45—55 let starosti za $100.00 rtnine in $1.00 dnevne ali brez bolniške podpore. Zavaruje se tudi lahko samo za smrtnino brez bolni-Podpore.
Celo bolniško podporo plačuje za dobo 6 mesecov in 0 0vieo iste za nadaljnih 6 mesecev ene in iste bolezni, let ^ani lahko zavarujejo tudi otroke v starosti od 2—46
do $200.00 smrtnine proti 10c mesečnine.
i S- D. p. Z. posluje po National Fraternal Congress Gtvici.
kvoje obveznosti plačuje redno n točno.
j. Nova društva se ustanavljajo z osem ali več novimi ani v starosti od 18—55 let.
s Vstopnina znaša $1.00 poleg redne mesečnine za me-e' v katerem pristopi,
s. D. P. Z. ima krajevna društva po vseh naprednih SeU)inah v Zdr, državah in Canadi.
zadružništvo v sloveniji.
Dojai
Po naselbinah, kjer še ni društva S. d. p. Z., pišite za
snila kako istega vstanoviti na glavnega predsednika 1 tajnika.
i* ^Rostor, preds.
120 St. Clair Ave. Cleveland, O.
BLAŽ NOVAK, tajnik
634 Main Street, Johnstown, Pa.
(Iz gl. urada J. R Z. po poročilih1 našega zastopnika v Jugo^ slavij i, F. Zalaznika.)
Vsakogar, ki dospe iz Amerike v Jugoslavijo, mora presenetiti trdna volja in veselje Slovenca, ki so je z vso eneržijo vrgel na delo, da popravi kar je uničila svetovna vojna. Brez dvoma se bližamo velikim iz-premembam v človeškem življenju. Ne samo, da je padla trhla Avstrija in z njo politični in nacionalni stebri, ampak tudi na gospodarskem polju se bodo začrtala popolnoma nova pota.
Do sedaj smo malo poznali slovensko, še manj pa jugoslovansko gospodarstvo, sedaj pa stojimo pred časom, ko si ga bomo morali graditi, oziroma si ga že gradimo. Od dobrih voditeljev in rok delavca je v največji meri odvisno, kakšna bo naše gospodarska stavba.
Samoodločba, zvezda voditeljica slovenskega naroda, katera gaje privedla do tega, da je odložil svoje bojno kopje — je poteptana v prah in sleherni Slovenec oz. Jugoslovan smatra to le še kot prevaro, a to le v nacionalnih in obmejnih vprašanjih — v gospodarskem oziru pa se je trdno poprijel samoodločbe, ker edino v gospodarski samoodločbi bo našel rešitev in lek smrtnim ranam, ki mu jih, je prizadela vojna.
Po preobratu je nastalo neznosno pomanjkanje vsega. To pomanjkanje je rodilo verižni-štvo in z verižen jem so rastle cene. Ker je primanjkovalo stroge kontrole je bilo mogoče verižnikom uhajati preko meje in nakupovati vsakovrstnih potrebščin, ki so se potem v Jugoslaviji prodajale za cene, katere so diktirali verižniki sami.
Prav tako se je godilo s produkti Jugoslavije, ki so takoj, ko so zapustili tvornice, romali čez meje in bili prodani po visokih inozemskih valutah. V Jugoslaviji, na primer, ni bilo mogoče dobiti jugoslovanskega tobaka, — to je cigaret in cigar — dočim so se iste prodajale v vsakovrstnih količinah v Italiji. To ni trajalo dolgo — oblasti so stopile takim razmeram na prste- in danes je veriž-ništvo v Jugoslaviji skoraj stvar preteklosti. A ostale so slabe, zelo slabe posledice — to je neznosna draginja. Nič slabega se ne godi tistim, ki so povzročili draginjo, kajti njih žepi so polni. Samo Ljubljana, na primer, šteje kakih 100 takih ve-rižniških miljonarjev, ki se zabavajo in šopirijo na račun pri-veriženega denarja.
Delavec bi ostal brez pomoči, da ni imel svojih dobro organiziranih zadrug, da ni imel svojih dobrih organizacij, potom katerih se mu je posrečilo vsaj deloma zvišati svoj bori zaslužek.
Pod kontrolo delavca, to je Socialno demokratične stranke so danes v Sloveniji sledeče vodilne gospodarske organizacije: Nakupovalna Zadruga za'kon-zumne in produktivne zadruge in zavode R. Z. z o. Z., Zveza gospodarskih zadrug za Slove-' nijo v Ljubljani, Konzumno društvo za Slovenijo, v. z. z o. z. in Splošno Kreditno Društvo v Ljubljani.
Koliko premorejo te in v koliko kontrolirajo trg za delavca nam pove sledeča statistika:
Nakupovalna Zadruga za kon-zume in produktivne zadruge in zavode, r. z. z o. z. v Ljubljani j s zadružna veletrgovina, ki v velikem nakupuje življenske in oblačilne potrebščine in jih prodaja svojim članom na debelo in drobno. Zadruga prodaja tudi pridelke in izdelke svojih članov. Člani te Nakupovalne Zadruge so konzumne in produktivne zadruge, industrijska in vel^industrijska podjetja in dr žavni obrati. Ti (jlani, po šte vilu sto, okrbujejo nad 200.000
članov. Svoj delokrog razteza Zadruga na vso Slovenijo.
Zadruga je imela v prvem polletju 1920 nad eno milj ar do prometa; blaga se je prodalo za več kot sto milj ono v kron, predvsem močnatih izdelkov, koloni-jalnega blaga, mesnatih izdelkov, itd. Zadruga ima dobro u-rejen glavni urad, kjer se z vso točnostjo posluje in ustreža željam in naročbam mnogoštevilnih članov. Uradniki Zadruge kupujejo blago v inozemstvu, spremljajo vlake takega blaga do Ljubljane, da se dostavi točno in sigurno, kajti tatvine na vlakih so še vkljub strogim na-redbam in kaznim na dnevnem redu, specialno na vlakih, ki prihajajo preko Italije.
Zveza Gospodarskih Zadrug za Slovenijo v Ljubljani ima namen, da združi vse gospodarske zadruge v skupno organizacijo, da zastopa njih interese, razširja zadružno gospodarstvo z agitacijo in nasveti po obsegu in vsebini, pospešuje razvoj zadružne zakonodaje ter nadzoruje upravo včlanjenih zadrug v smislu zakonov. Sedež ima zadruga v Ljubljani, posluje pa seveda za celo Slovenijo. V pro-speh članstva ima zadruga svojo lastno zadružno knjižnico, izdaja sv&je publikacije ter v veliki meri po potrebi prireja tečaje v svrho poglobitve zadruž-np izobrazbe in šolanja zadružnih funkcionarjev. Potrebna sredstva dobiva zveza potom rednih letnih prispevkov od svojih članov. K zvezi gospodarskih zadrug lahko pristopijo vse konzumne, produktivne, kreditne in druge zadruge, kakor tudi družbe z omejeno zavezo, ako jih sprejme načelstvo. Predvsem seveda se zahteva, da imajo zadruge in društva, ki -žele pristopiti k zvezi zdrav finančni temelj, da imajo dovolj članstva, tako da je njih obstoj zasigu-ran in da se strogo podvržejo pravilom in revizijam zaveza.
Po prevratu se je posebno začelo razvijati in čudovito večati KONZUMNO DRUŠTVO za Slovenijo, v. z. z o. z. Delavec je namreč spoznal, da ni dovolj samo, da je organiziran v politični stranki, ampak da je neobhodno potrebno, da se združi in organizira tudi na gospodarskem polju, ako hoče, da kedaj doseže svoje cilje. Spodnja sta-stika je najboljša priča, kako rapidno se je dvigalo število Članstva po prevratu. Dasi je društvo ustanovljeno že od leta 1908, je štelo meseca julija lanskega leta komaj 7,362 članov in narastlo v enem samem letu (1. julija 192z) na 17,792 članov, toraj 10 tisoč članov v enem samem letu. Društvo ima sledeče trgovine:
1. v Šiški, 2. na Glincah, 3. v Ljubljani, Vodmat, 4. v Ljubljani, Sodna ulica, 5. v Ljubljani, Krakovski nasip, 6. v Tržiču na Gorenjskem, 7. na Savi (občina Jesenice), 8. na Jesenicah, 9. Koroška Bela-Javornik, lOc Rožna Dolina, Vič, 11. Borovnica, 12. Radovljica, 13. Kranjska Gora, 14. Mojstrana, 15. Celje, 16. Šoštanj, 17. Guštanj, 18. Preval je, 19. Mežica. 20. Črna L, 21. Črna II., 22. Maribor, 23. Litija, 24. St. Lorenc na Pohorju, 25. Kamnik, 26. Prager-sko, 27. Križe pri Tržiču, 28. Sv. Ana pri Tržiču, 29. Gorje pri Bledu, 30 Fala nad Mariborom, 31. Ruš? nad Mariborom, 32. Rogatec Slatina, 33. Zidan Most — Radeče, 34. Štor je pri Celju, 35. Pliberk — Skrbna Vas, 36. Poljčane.
Poleg teh prodajalen poseduje Konzumno društvo za Slovenijo še sledeče posesti:
Dve hiši v Ljubljani;
Hišo v Tržiču;
tiišo na Jesenicah;
Hišo v Štorah in
Delavski Dom v Mariboru.
Vloge v hranilnem oddelku:
in dve gostilni. V letu 1918-19 se je prodalo' blaga za K 6,422.374 in v letu 1919-20 pa za K 50,282.403.0^.
Poleg teh glavnih treh zadrug so v Sloveniji še sledeče:
1.	Mizarska Zadruga v Ljubljani,
2.	Produktivna Zadruga Kroja-cev,
3.	Splošna Nakupovalna Zadruga v Kočevju,
4.	Nakupovalna Zadruga Ribnica,
5.	Konzumno Društvo Borovlje,;
6.	Gostilniška in Zastavbna Za-i druga,
7.	Delavski Dom v Jesenicah, 8.Spi. Konzumno Društvo v Zagorju,
9.	Spi. Konzumno Društvp v Trbovljah,
10.	Gostilniška in Stavbna Zadruga Delavski Dom v Trbovljah,
11.	Konzumno Društvo Rudarjev v Hrastniku,
12.	Zadruga "Ljudski Dom," v Mariboru,
13.	Zadruga "Delavska Pekarna", Maribor,
14.	Prod. Zadruga Krojačev, Maribor,
15.	Prod. Zadruga čevljarjev, Maribor,
16.	Hranilno in Posojilno društvo, Maribor,
17.	Zadruga za Nakup in Prodajo "Sloga" za kmečke kraje v Ljubljani
18.	Zadruga ''Socialna Matica", Ljubljana,
19.	Splošno Kreditno Društvo v Ljubljani.
Zadnje, to je: Splošno Kreditno Društvo v Ljubljani, je denarna centrala vseh omenjenih zadrug in posluje preko Slovenske Eskomptne banke v Ljub Ijani.
Vse omenjene zadruge so podrejene Nakupovalni Zadrugi kot blagovni centrali in Zvezi Gospodarskih Zadrug kot revizijski centrali.
KONZUMNO DRUŠTVO ZA SLOVENIJO ima v vseh svojih prodajalnah tudi hranilne oddelke, kjer je mogoče članom konzuma hraniti denar kakor v hranilnici in kjer ga lahko dvigne vsak trenotek slično ameriškemu čekovnemu računu, tako da nudi konzum svojim članom vse, kar oni potrebujejo.
To je vse delavčeva samoodločba na gospodarskem polju. Politično sicer razsajajo danes v Jugoslaviji in po Sloveniji klerikalci in se šopirijo in ostrui-rajo vse nasprotne stranke — toSa na smrt obsojenim moramo pustiti nekaj veselja ob zadnji uri. Delavec pa se pripravlja in organizira, da bo ob času ko prevzame vajeti v svoje lastne roke mož na mestu, da bo vsak njegov korak — korak v boljšo bodočnost, da bo imel na svoji strani dovolj sposobnih javnih funkcionarjev, ki bodo pokazali svetu, da so sposobni voditi čez drn in strn, brez umikanja, kedar prevzamejo vodstvo jugoslovanskega naroda v svoje roke. To seveda je mogoče le.pri skupuni ljudi, ki so politična in ekonomska enota. Jugoslovanski, specielno pa še slovenski delavec vrši v tem oziru svoje dolžnosti, zavedajoč se kaj je dolžan bodočnosti in svojemu stanu.
To je bistvo obširnega poročila, katerega je poslal naš zastopnik v domovini, br. Zalaz-nik. Vsebina je informativna in instruktivna in jasno kaže potrebo organizacije delavcev ne samo na političnem, ampak tudi ekonomskem polju. Zadružništvo se je začelo lepo razvijati tudi v Ameriki in naša dolžnost je, da o tem večkrat spregovorimo in se poprimemo dela.
List Enakopravnost je pričel izha jati iz potrebe. Tako je tudi potrebno, da se ga povspeši- do cilja—trdne in neomajene podlage v splošnem. Da se to uresniči, je velike važno-
1. julija 1919.....IK 291.967.12! sti to, da se vsak izmed čitateljev
1. julija 1920. . .K. 1.329. 605.08j potrudi pridobiti čimveč novih bo-
Slov. Delavski Dom v Collmwood, O.
IZVRŠEVALNI ODBOR:	n
Predsednik: — JOHN IVANClC, 1280 E. 168th St. Tajnik: — ANDREW ZUPANC, 385 E. 162nd. St. Zapisnikar.: — JOHN PRUDlC, 1276 E. 168th St. Blagajnik: — FRANK FENDE, 1225 E. 168th St.
NADZORNI ODBOR:
Predsednik: -r- JOHN BOHINC, 1296 E. 173rd St. FRANK HAJNY in JOHN PAVLIN.
STAVBINSKI ODBOR: JOHN IVANClC, FRANK FENDE, JOHN BOHINC, PAUL CESNIK, PAUL ŽELE. Direktorske seje se vršijo vsak prvi in tretji torek vi mesecu v Jos. Kunčičevi Dvorani.
ROJAKOM IN ROJAKINJAM
naznanjam, da sem prevzel grocerijo od
MR. FRANK RUPNIK,
NA 6626 ST. CLAIR AVE.
i
m,
5
i
Imel bom vedno sveže jestvine na razpolago cenjenim odjemalcem. Cene primerne. Postrežba točna.
Se priporočam vsem v obilen obisk.
■ OSTANEK,
6626.ST. CLAIR AVE.
ZADRUŽNA TRGOVINA.



SLOVENSKA DELAV-SKA ZADRUŽNA ZVEZA
667 E. 152. cesta
je delavsko podjetje, kjer dobite mnogo živ-Ijenskih potrebčin ceneje nego drugje.
Naša želja je, da postanete tudi vi član te-« ga podjetja in obenem tudi odjemalec.
Le na ta način si mora delavstvo pomagati, ako si osvoji trgovino in se v delovanje iste zainteresira.
Pridite in si nakupite vsega potrebnega v naši trgovini. Vedno sveža zaloga razne meseni-ne. Domače suho meso.
S. d. Z.
Vslužbencev v letu 1919.,.115 Vslužbencev v letu 1920...178 Prevajalen v letu" 1919.....19
jevnikov — naročnikov. . List je ato- j ril že mnogo za vas, da za vas, ki citate te vrstice. Koliko ste pa eto-
1) AN DANES KUPI 5 ali 10 CENTOV ZELO MALO
Tako in slično mišli marsikdo izmed nas. Enakih misli pa niso obiskovalci trgovine
ANTON OGRIN
760 EAST 152ND STREET
kajti pri njemu se jim midi na stotine raznih malih hišnih predmetov po
5 in 10 centov in tudi več,
katerih resnična vrednost je še dvakrat toliko. Zaloga je tudi dobro založen^ z vso kuhinjsko in namizno po-spdo in v tej izbirki bodo našle slovenske gospodinje ono kar so vedno želele, našle bodo trpežno blago po primernih cenah.
Pridite? — Oglejte si! — In kupili boste!
1920. . .36 rili vi za list?
STRAN 4
lUlUlMf II
M i I i i1 H M M i r MM "ENAKOPRAVNOST"
11 M f M 11 U i
LOKALNE NOVICE
(Nadaljevanje iz 2. strani
—	Sarafin Grejo,- star 26 let, stanujoč na 2142 Lakeside ave., se je sinoči spri s svojim tovarišem. Nastal je pretep, v katerem je Grejo dobil rano z nožem v ledje. Prepeljali so ga v Lakeside bolnišnico. Policija je že aretirala nekega moškega, o katerem ^e misli, daje zabodel G reja.
—	Slov. Dram. Dr. "Ivan | Cankar" bo imelo predstave v sezoni 1920-21 ob sledečih dnevih: 26. septembra, 24. oktobra, 28. novembra, 26. decembra, 23. janurja, 27. februarja, 27. marca in 24. aprila. Ker društvo deluje vedno le v dobrodelne namene, je upati, da bodo cen j. društva upoštevala in če le mogoče ne prirejala veselic ob zgoraj označenih dneh.
—John Kinder, ki živi na 2337 W. 5th St. se je moral zagovarjati, ker je iz ljubezni do svoje žene postal tat. Obtožen je. da je iz neke trgovine vzel žensko bleko. Iz druge paf nekaj kožuhovine. Kinder pravil, do je vzel vse to, da razveseli svojo ženo na njen rojstni dan. Kaznovan je bil na $25 globe in 30 dni zapora.
—	V soboto zvečer se je v Edgewater parku v bližini mostu N. Y. Central železnice pripetila avtomobilska nesreča, katere žrtev sta Jqs. F. Carroll, star 43 let, stanujoč na 1456 Clifton bulevard in njegova 19-letna hči Marie, njegova dva mlajša otroka pa sta dobila ja-ko resne poškodbe. Avtomobil se je zaletel v nek tovorni avtomobil, katerega je vozil Hugh Jones, kateremu se je pri nesreči zlomila nosna kost. Carroll, ki je vozil proti mestu, je skušal prehiteti nek drugi avtomobil, pri tem pa je zadel k tovorni avtomobil, ki je vozil v nasprotni smeri. Ko je voznik tovornega avtomobila videl, da je kolizija neizogibna, je skušal zapeljati na travo poleg ceste. Posrečilo se mu je spraviti del avtomobila iz ceste, toda Car-rollov avtomobil se je zaletel v zadnji konec trucka s tako silo, da se je pok slišal daleč na okoli. Carrolla in njegovo hčer je kolizija treščila na cesto s tako silo, da sta bila na mestu mrtva. Osemletni sin in dvanajstletna hči Carrolla, ki sta se tudi nahajala z njima, sta ostala, med razbitimi kosi avtomobila resno poškodovana. Voznik tovornega avtomobila in njegov spremljevalec sta padla na tra-i vo ter ušla resnejšim poškod- j bam. Promet na Edgewater bulevardu je bil skoro za pol ure popolnoma ustavljen.
—	Dr. F. J. Kern naznanja,
da bo radi njegova odhoda na konvencijo SSPZ njegov urad zaprt v sredo, četrtek in petek t. j. 1., 2. in 3. septembra.
—	Triletna Agnes Fabjan je
bila poškodovana pred svojim domom na 1084 E. 67th St. od avtomobila, ki ga je vozil Jos. Brezovar. Brezovar jo je takoj odpeljal v St. Clair bolnišnico, toda njeno stanje ni nevarno.
/
—	Osemletna Caroline Nulsa,
stanujoča na 12511 Forest ave. se je včeraj podala na 125 St. in Buckeye rd, preko ceste, da kupi slaščic, sredi ceste pa jo je zadel avtomobil ter na mestu ubil.
■— Herman Miller, šofer za Auto Libery Co. na Settlement rd. v West Parku napaden od dveh moških, katera je vozil. Vzela sta mu $8, ga vrgla iz avtomobila ter se odpeljala naprej.
—	Radi slabih vodovih na-
prafvi |po 'stanovanjih se v Clei velandu vsak dan 360.000 galo-nov vode izgubj po, nepotrebnem.
že železničarske organizacije.
Zato so se izrekli na svoji konferenci v Zidanem mostu z o-gromno večino proti tej nameri.
Strokovni tajnik Petrič pa se ne ravna po sklepu zaupnikov, ampak dela s podvojeno silo na to, da napravi iz železničarske strokovne organizacije filialko komunistične stranke. V zadnjem Uj edin j en ju je dal besedo inženirju Gustičiču, ki dokazuje na dolgo in na široko, da mora tako biti. Na Gustinčičeva izvajanja bomo samo na kratko odgovorili.
Gustinčič se bojuje z mlini na veter, ako nam dokazuje, da delavstvo v neenakem boju s kapitalom ne more drugače zmagati kakor s političnimi sredstvi. Nedvomno je, da morajo strokovne organizacije po-globljati in razširjati to zavest. Toda to so strokovne organizacije vedno delale. Zato je tozadevno Gustinčičevo dokazovanje popolnoma odveč.
Gre le zato, kako naj strokovne organizacije.to delo vrše. Do sedaj smo stali na stališču, da je treba za politične boje posebnih političnih organizacij. To pa iz dveh razlokov:
Prvič smo videli, da je delavstvo lažje prepričati o tem, da mora osvojiti politično moč v državi, kakor pa o tem, s kakimi sredstvi se da ta cilj doseči. Ako bi predpisale strokovne organizacije že določeno politično taktiko, recimo taktiko, ki se zdi
ZAGONETNO VPRAŠANJE.
— Oče, ali je cebra črna žival z belimi programi ali bela žival s črnimi progami?
([JustihČicu za osvojitev politrč-] ve, da se mu da nekoliko hrane, tie moči edino zveličavna bi lep To je zopet slučaj spalne bolez-
POLITIČNO OBVESTILO.
Gospa: — Nikdar ne bom dopustila, da bi si kak možki o-svojil moje srce, vendar pa sem zato, da imajo trije ali štirje mandat nad mojim srcem.
VISOKA TEMPERATURA.
Žena: — Predno sva se poročila, si rekel, da sem solnce tvojega življenja.
Mož: — To priznavam še sedaj, kajti na vse načine si prizadevaš, da me pališ. —
4el članov, ki se s to'taktiko ne Strinjajo, izgubile. Od tega' ne bi imel nihče nič. Rezultat bi bil samo ta, da bi se velik del delavstva še veliko manj zavedal, kako potrebni so za delavstvo politični boji, kakor se zaveda danes, in da bi vse tozadevno vzgojevalno delo strokovnih organizacij. imelo še manj uspeha.
Drugič se da za nepolitično delo delavstvo veliko prej pridobiti, nego za politično. Zato. je prav da gredo strokovne organizacije s političnimi vzporedno in jim pripravljajo pot. Ako bi zahtevale organizacije od čla-npv naravnost politične veroizpovedi, kar bi se moralo zgoditi ako se politični organizaciji popolnoma podvržejo še toliko ne bodo storile za politično akcijo proletarijata kakor dosedaj, ker se bodo po obsegu silno skrčile. Na drugi strani bi bile poleg političnih docela nepotrebne, ker vendar ne morejo postati narnodnogospodarske institucije, kakor so danes v Rusiji.
Strokovni tajnik Petrič naj le še naprej hodi po poti, ki jo hodi in naj potem pogleda imenik svojih članov, pa bo nazorno videl, kdaj so strokovne organizacije politični akciji proletarijata več koristile: Ali takrat, ko od svojih strokovno organiziranih članov še ni zahteval da so komunisti, ali takrat, ko postane komunist in strokovno organiziran železničar eno in isto.
Zadnja konferenca v Zidanem mostu je jasno pokazala, kako železničarski zaupniki o tem sodijo. Njihova ogromna večina se s Petričem in Gustičičem ne strinja. Zato pa je naloga železničarjev, da ostanejo svoji strokovni organizaciji tako dolgo zvesti, dokler se ne pokaže, kakšnega mnenja je večina te organizacije. Ali je mnenja, da so imeli preskušeni železničarski zaupniki v Zidanem mostu bolj prav, kakor inžeriir Gustinčič, ali pa pozna Gustinčič politim položaj med železničarji in njihove potrebe bolje nego železničarski zaupniki sami.
"Naprej"
hi, ki se navadno pojavi pri osebah, ki so imele infliiencb.
STAVKA USLUŽBENCEV ŽELEZNICE V BROOKLYNU.
Niti eno kolo Brooklyn Rapid Transit na ulični, pouulični ali j nadulični progi se ne bo zasukalo od solnčnega vzhoda nocoj pa do solnčnega vzhoda jutri zjutraj. Tako se je izjavil zvezni upravitelj L. M. Garrison po enodnevni stavki, ki je najhujša kar jih pomni Brooklyn in Greensborrough. -Navzlic stavki je bilo danes nekoliko moštev na pouličnih in naduličnih progah na delu, toda služba je bila zelo slaba. V več slučajih se je pozvalo policijo, da je mirila razljučene množice ljudi, ki so se zbirali na postajah. Na tisoče oseb se je prerivalo, da dospejo do East river mostu, kje so mislili, da se jim posreči dobiti karo. V enem slučaju je prišlo do malega nemira, ko sta dva moška skušala operirati neki voz pocestne železnice.
. SPREJEM V DRUŠTVO "Š L O V E N I J A"
je prost vstopnine v mesecih: juliju, avgustu in septembili. $6 na teden podpore. Usmrtni-na $250.00.
(x)
■fji;:
AUGUST, 30th,vl920,-1
MALI OGLASI
IŠČEJO SE
TEŽAKI
DOBRA PLAČA—STALNO DELO.
Zglasite se V NAJEMEVALNEM URADU
AMERICAN EVER READY WORKS.
WEST 117th & BEREA RD.
205-207.
■■■■■■BMBBSISBE
OTVORITEV!
Vsem rojakom Slovencem in Hrvatom v Collinvvoodu in Not-tinghamu sporočam, da otvorim Z 30. AVGUSTOM
Čistilnico oblek
pod imenom
NOTTINGHAM Dry Ckaning
leMBMMeaHEBaHiaBiHEiiie
S	s
g O. S. Princeton 245
Bell Posedale 6353-W. ■
JOS. VOVK
1123 Addison Rd. AVTOMOBIL ZA VSE ■
SLUČAJE.	g
■
se priporočam.
I*
IB I
na
KJER SE PESIMIZEM IZPLAČA.
Vremenski prorok: — Mislim, da je najbolj varno vedno napovedovati vnaprej slabo vreme.
—r Zakaj ?
— Ker 30 ljudje vedno pripravljeni odpustiti v takem slučaju človeku, če se izkaže, da ni imel prav.
SPI ŽE 40 DNI.
Beloit, Wis., 29. avg. — 26-letni Earl Abbott spi že 40 dni. Samo sempatam se nekoliko za-
18127 St. Clair Ave.
Se priporočam
JOS. KONCILU A.
TUKAJ SMO!
z našo novo trgovino na 6924 ST. CLAIR AVE.
Popolna zaloga ženskih in moških potrebščin po najnižjih cenah. Ako hočete prihraniti denar, pridite v to trgovino.
PLAH 688$.
6924 St. Clair Ave.
POZNANI VSEPOVSOD RADI NIZKIH CBN.
199—224.
We
TREBA KOOPERACIJE.
Gost: — He. natakar, koliko časa pa born moral čakati, da dobim ono polovico race, katero sem naročil?
Natakar: — Dokler ne bo kdo drugi naročil druge polovice. Mi ne moremo iti ven ter za-klati le polovico race.
American-Jugoslav Printing & Pub. Co.
6418 ST. CLAIR AVE.
CLEVELAND, OHIO.
ENA SKRB MANJ.
Mož: — Vidiš, dragica, ravnokar sem zavaroval svoje življenje za pet tisoč dolarjev.
Žena: — O, kako lepo od tebe! Sedaj mi ne bo treba več vedno opominjati te, da l/odi previden, kjerkoli hodiš.
KONEC IZSELJEVANJA.
—	Zakaj pa zapušča toliko mladih ljudi farme?
—	Nisem ničesar takega zapazil tukaj, — je odvrnil farmer. — Večina tukajšnih mladih ljudi je izvedela, da je v mestu veliko težje jesti brez dela kot pa tukaj doma na deželi.
Tiskarna Tiskovine
Dnevnik Tudi Vi
Je edino slovensko unijsko podjetje, katerega iastuje zavedno delavstvo.
Napravljene v naši tiskarni, so lične in cene ja-ko primerne.
Družba izdaja dnevnik Enakopravnost. List prinaša najnovejše novice in druge koristne razprave v prid delavstva. Ce še niste naročnik lista, naročite se nanj.
Lahko postanete delničar podjetja. Za podrobnosti se obrnite na direktorij ali pa v uradu družbe.
DELO DOBI grocerijski pomočnik; stalna služba; dobra plača. Zglasiti se je takoj v uradu Enakopravnosti.
POZOR SLOVENCI!
Pri meni lahko dpbite vsakovrstne breskve na bušel ali več in ravno tako sweet corn, tomatoes, krompir, zelje in čebuljo. Ce hočete kupiti bolj počeni se obrnite na slovenskega farmarja	JOHN DRENIK R. 2. Geneva, O., Telefon 136 L Samo četrt milje od Geneve.
204-15.
HIŠA 7 sob, kopališče, elektrika, blizu White auto. Co. Cena $5300. Več se izve na 6508 St. Clair Ave.	204—09
SLOV. NARODNI DOM Cleveland, O.
Izvanredna konferenca delničarjev S. N. Doma se vt-ši v nedeljo, dne 29. avgusta, 1920. v Birkovi dvorani.
Pričetek ob 1. uri popoldne. Pooblaščenci društev in delničarjev ter drugi delničarji so vabljeni, da se vdeleže te konference v obilnem številu.
Direktorij S. N. Doma.
THE W—K DRUG CO.
St. Clair, vogal Addison Rd.
Edina slovenska lekarna v Clevelandu.
UP
M #
Mi izpolnjujemo zdravniške recepte točno in natančno.
JOHN KOMIN, Lekarnar.
(M.W. F.)
Sedaj, ko so se
razmere v domovini nekoliko u-redile, lahko zopet pošljete denar v domovino v KRONAH. Pošiljamo še vedno tudi v DOLARJIH ki je najboljši in najsigurnejši način pošiljanja. Ne odlašajte in pošljite še danes, ko so cene še nizke.
Pošiljat ve v lirah. LIR	KRON
50..$ 2.90 300..$ 3.75 100..$ 5.40 400..$ 5.00 300..$15.60 500..$ 6.25 500..$26.()0 1,000. .$12.50 1,0(XX .$51.00 5,000. .$59.00 10,000..$117.00 Vrednost denarja sedaj ni stalna in tako torej mi računamo pošiljatve po ceni istega dne, ko nam denar dospe v roke.
Pošiljajte denar skozi vašo lastno slovensko podjetje ,kjer se vam pošteno postreže v vseh ozirih.
THE JUGOSLAV Foreign Exchange.
6418 ST. CLAIR AVE. Uradne ure vsak večer od 5. do 8. ure.
Mnogo ponosa je že ustvaril list Enakopravnost v Ameriki bivajočim rojakom. Ali si pa rojaki tega pri-1 zadevate spoznavati. 1'okažite to v tem, da ste tudi vi ne le samo cita-telj lista, temveč tudi lastnik. Kupite delnice in postanite njegov lastnik.
THE AMERICAN-JUGOSLAV PRINTING & PUBLISHING CO.
TEL. PRINCETON 551
6118 ST. CLAIR AVENUE.
CLEVELAND, OHIO.
Tel. Central 359G W

"BUNGALOW" NAPRODAJ!
Poletna hiša z verando- ^ "Bungalow" s 5. sobami in ^ pališčem se proda. Vse udobnosti ; v West Park. Oglasite51 pri T. Malner, 1363 East 52. ce-
sta.
203-1
OBVESTILO članom in Članicam druš. št. 87 S. S. P. Z.
Ker odidem začasno iz mesi1 na konvencijo S. S. P. Zveze Chicago, 111. bode ta čas vse 1 niške zadeve imel v oskrbi z* pisnikar društva br. Frank CC-kvenik, ki stanuje na 1148 ^ 63. cesta.
Torej vsi člani in članici slučaju bolezni ^e obrnite ^ zgoraj navedenega sobrata.
John Pollock, tajnih
ODDA SE SOBA ZA ENEG FANTA NA 6111 ST. CLM AVE.	205-2r
STANOVANJE. — Odda sef
najem stanovanje obstoječ^ štirih sob, kopališče, elektri^ rasvetljava. Na 14804 Hale &
ODDA SE STANOVANJ®
sestoj eče iz treh sob. Zgl*8' se na 1045 East 67th St.
Bodite pametni in kupite BU MAZILO za rane, izpa^j lišaje, o-pekline in kožne boM To dobite v vsaki lekarni i'1'. nar nazaj, ako niste zadovolJ11 The Ar-bu Laboratories Co- ' 14017 Darley Ave. Cleveland^,
ČITA JTE! D. Stakich & J.
MI PRODAJAMO
hiše lote in far#
ISTOTAKO ZAMENJAMO FARME ZA POSESTVA V MESTU.
Poštena postrežba. 15813 WATERLOO RD-
jake unes
Vacation Trip That Satisfies
THR summertime will soon bo hero and with it the ioyfl I of a vacation trip. Where bro you goinj;? The Great Lakes w the mecca- for particular and experienced travelers on business and pleasure trips. The D. & 0. Lin® Sloamer« embody all the qualities of speed, safety and comfort, the freedom of the decks, the cool refreshing lake breezes. D. * C. a Service Guarantee.
Daily Service May 1st between Detroit and Buffalo. Leave 6:00 P. M. Arrive destination 9:00 A. M.
Daily Service April 1st between Detroit and Cleveland. Leave 11:00 P. M. Arrive destination 6:15 A. M.
MACKINAC ISLAND Service June 14th to Sept. 14th. 8 trips per week Juno 14th to July 1st. July 1st to Sept. 14th, ti trips per week.
Between Detroit and Buffalo Use Your Rail Tickets Send 2o Stamp for Illustrated pamphlet and map of Great Lakes. Address L G. LEWIS, G. P. A., Detroit, Mich, DETROIT & CLEVELAND NAVIGATION CO. „ A. A. Schantz, President and General Manager. J.T. McMillan, Vice-President
tS&a
Gramofonske Plošče
zahtevajte novi cenik
Velika zaloga ur in zlatnine.
Wm.
Sitter
5805 ST. CLAIR AVENUE 1
Cleveland, O.
X-
X »A
Ustavite »o
pri te) uri i
■ie n« pra-
vem prostoru
LIBERTY BONDI iN ^ NO VARCEVALN®
ZNAMKE. , Prodajte sedaj. Mi p'8'-
v	gotovini takoj .Simon, za"*®
vi	prekupčevalec, soba 216 ^ noxBldg.,, drugo nadstr0^ Vzemite vzpejačo. Vogal d ta cesta in Eucli dave..
ger Sewing Machine Co. 01 f to do 6. ure zvečer.
oglašajte enakopravno^