Ljubljana, torek, 18. junija 1957 LETO XXIII. stev. 142 glavni m odgovorni UREDNIK IVAN ŠINKOVEC UREJA UREDNIŠKI ODBOR Uit izhaja vsak dan razen petka — Cena 10 din ari a v jLjudika. PROLETARCI VSEH DEŽEL, ZDRUŽITE SEI »LJUDSKA PRAVICA. USTANOVLJENA A OKTOBRA MM - MED NARODNOOSVOBODILNO BORBO JE CZ BAJALA KOT M-DNBVNIK IN TEDNIK - OD OSVOBODITVE DO L JULIJA 1951 KOT DNEVNIK- NATO PA KOT TEDNIK - OD L JUNUA MSI IZHAJA V REDAKCIJSKI POVEZANOSTI E .BORBO. Srečanje na Brionih Švedski ministrski predsednik Tage Erlcmder v gosteh pri našem predsedniku republike Brioni, 17. jun. (Tanjug) Švedski ministrski predsednik Tage Erlander je že drugi dan gost našega predsednika republike. 2e snoči, ko se je iz Dalmacije pripeljal na Brione, so se v ožjem krogu pričeli razgovori o mednarodnih vprašanjih, o stičnih točkah politike obeh prijateljskih dežel in in o stikih med njima. Danes so se nadaljevali. V njih so sodelovali funkcionarji, ki spremljajo švedskega državnika, ter podpredsednik Edvard Kardelj in drugi naši voditelji. Jutri bo švedski gost zapustil Brione in v Sloveniji zaključil svoje Potovanje po naši deželi. Predsednik republike Josip soproga priredila švedskemu mi-roz Tito je danes sprejel pred- nistrskemu predsedniku in nje-la aka švedske vlade Tage Er- govi soprogi kosilo, na katerem nderja, 7n Precej časa govoril so bili tudi Edvard Kardelj s so-njim. Pri sprejemu so bili tudi progo, Ivan Krajačič, Slavko Ko-POdpredse_dnik Zveznega izvršne- j mar s soprogo, Srdjan Priča, veleposlanik Maks Bače s soprogo, Miroslav Krleža, Vanja Radauš, komandant JVM admiral Mate Jerkovič, predstavniki oblasti iz Pulja, švedski veleposlanik Stig 8a sveta Edvard Kardelj, državni Podsekretar za zunanje zadeve Priča, švedski veleposla-'k Stig Unger, jugoslovanski ve-- Poslanik na Švedskem Maks im oveusAein mana r-uija, sveasKi veieposianiK oug “Oe in osebni sekretar švedskega Unger s soprogo in osebni sekre- giinistrskega ^alrne. prijetnem razpoloženju, neuradni zdravici. Po kosilu so se predsednik Tito in njegovi gostje nekaj časa sprehajali po otoku Vangi. Na terasi hotela »Neptun« sta imela predsednik Tito in švedski ministrski predsednik Erlander snoči prvi razgovor. Razgovora, ki je bil po večerji in potekel v prisrčnem razpoloženju, so se udeležili tudi podpredsednik Zveznega izvršnega sveta Edvard Kardelj, podpredsednik Izvršnega sveta Hrvatske Ivan Krajačič, član Zveznega izvršnega sveta Slavko Komar, podsekretar v državnem sekretariatu za zunanje zadeve Srdjan Priča, švedski veleposlanik Unger, naš veleposlanik na Švedskem Maks Bače in drugi. Razgovor se je nanašal na vprašanja, ki zanimajo obe deželi. predsednika Ulof tar g. Erlanderja g. Ulof Palme D^žavni^ sta izmenjala misli 0 Predsednik Tito m ministrski b sta predsednik repu- prdsednik Erlander sta izmenjala e Josip Broz-Tito in njegova med kosilom, ki je potekalo v • državnika med novinarji Državi izven blokov Dragocene izmenjave izkušenj in perspektive tesnejšega gospodarskega sodelovanja Et ®rlont> 17. jun. Malo pred 17 .. e Predsednik Tito, zagorel od de nvi« Predsednik švedske vla-Doln/i!? er’ oba z«lo dobro raz-sednit Pojavila v salonu pred-rezidence, kjer ju je naših skupina švedskih in no^ti ,novinarjev. Ob tej priložnosti je predsednik Tito odgovoru na več vprašanj švedskih novinarjev o perečih mednarodnih Problemih, jugoslovanskih zuna-niepoiitičnih odnosih in notranjem razvoju Jugoslavije. Ko je predsednik švedske vlade govoril o stikih med obema eželama, je poudaril pomen Piskov Jugoslovanov na Šved-sem in Švedov v Jugoslaviji. ra, n?er Je poudaril tudi pomen nil i trgovinske menjave. Ome--i l.®> da so se začela med Jugo-V1:)0 In Švedsko nova trgovin-Pogajanja in da upa, da bo-00 uspešno zaključena. Na vprašanje, ali meni, da je Co^nanR Politiki Švedske in Ju-alf i mnogo stičnih točk in Sv . lahko obe deželi okrepita J e sodelovanje za utrditev mi-Erio j krepitev koeksistence, je Titr, er dejal, da je predsednik Drii j v Pogovoru z njim danes do-one poudaril, da so lahko slav-” naP°ri Švedske in Jugo-svpt,1Je za zagotovitev miru na Isto*1 naiPlodnejši v okviru OZN. ,asP° je zelo važno dejstvo, je Svphi ’ da sta Jugoslavija in blokov zunal vseh vojaških mJ°tem je sodelavec enega iz-(Jem pasnikov švedske Socialno-prPf,kratske stranke vprašal kih ^ Tita’ kai misli 0 sti' in » d Jugoslavijo in Švedsko žVed s°delovanju med ZKJ in -p sl{o Socialnodemokratsko med obema deželama že v težavnem ob- 8tranko. Predsednik je dejal, da so dol o ! med ob dobi9 ta’ tudi Steip’ UsPešno razvijali. Ce na-Zelo i 0 dežele, s katerimi imamo Uartsi- istne trgovinske vezi, je theHv.iVal, tedaj vsekakor sodi m dje švedska. Obe strani pa ge .a nista dovolj storili, da bi razšiiV,ni trgovinski stiki še bolj nejJpli, ker so dane še mnoge bik Ti?856116 m°žnosti. Predsed-te r, ie Prepričan, da je moč Pomanjkljivosti odpraviti. jn "T Kar zadeva stike med ZKJ “Oelalnodemokratsko stranko SpH dske — je nadaljeval pred-ŽouU. — na^e gledišče znano: v.„m.° Imeti čim boljše stike z mi socialističnimi gibanji in strankami na svetu, seveda tudi s Švedsko. Predsednik je poudaril, da je lahko izmenjava misli in izkušenj med obema strankama zelo koristna. Ne mi ne švedski socialni demokrati nismo primorani uporabiti tisto, kar nam ne ustreza, sodelovanje v raznih vprašanjih, zlasti mednarodnega značaja, pa je lahko zelo koristno. V zvezi z istim vprašanjem je Erlander dejal, da ni treba poudarjati, da so razlike med ZKJ in Socialnodemokratsko stranko Švedske. Važna je izmenjava izkušenj in mnenj. Marsičesa bi se lahko na primer naučili iz decentralizacije v Jugoslaviji. Na drugi strani pa je na Švedskem zelo razvit komunalni sistem, kar je tudi zelo zanimivo. Drevi bo predsednik Tito v gosteh pri Erlanderju v vili Bri-onki. Ob tej priložnosti bosta oba državnika nadaljevala izmenjavo misli. J. Almuli perečih mednarodnih problemih ter o prijateljskih stikih in sodelovanju med Švedsko in Jugoslavijo. Stiki in sodelovanje, ustvarjeni takoj po drugi svetovni vojni, se utrjujejo in razvijajo v zadovoljstvo obeh dežel, zlasti po lanskem obisku podpredsednika Zveznega izvršnega sveta Edvarda Kardelja na Švedskem. Ti stiki so pomemben prispevek k stvari miru in ideji aktivne miroljubne koeksistence med vsemi deželami, ki jo Jugoslavija vztranjo in dosledno uveljavlja v svoji miroljubni politiki. Jugoslavija in Švedska sta deželi, ki ne pripadata blokom, in sta življenjsko zainteresirani na ohranitvi miru na svetu. Zato tem laže najdeta skupna gledišča o vprašanjih, ki zanimajo obe deželi. Čeprav švedska in Jugoslavija prijateljsko in konstruktivno sodelujeta na raznih področjih, še zdaleč niso izčrpane vse možnosti sodelovanja na gospodarskem, političnem in kulturnem področju. Sedanji obisk v Jugoslaviji je nudil švedskemu ministrskemu predsedniku možnost, da se je ne-posredneje seznanil z razmerami v naši državi ter njenim gospodarskim, političnim in kulturnim razvojem, kar bo pripomoglo k še boljšemu razumevanju med obema deželama. Izmenjava misli med obema državnikoma pomeni zato nov važen korak v tej smeri ter v smeri splošne pomiritve in mednarodnega sodelovanja. Z zasedanja Zvezne ljudske skupščine Industrija je upostavila tehnično bazo za nadaljnji razvoj gospodarstva Ekspoze o razvoju industrije v minulem obdobju in perspektivah njenega dela je podal sekretar za industrijo v Zveznem izvršnem svetu Marjan Cvetkovič 0 perspektivnem razvoju gradbeništva je poročal član Zveznega izvršnega sveta Ivan Maček Beograd, 17. jun. (Tanjug). Danes dopoldne ln popoldne Je bila skupna seja Zveznega sveta in Zbora proizvajalcev Zvezne ljudske skupščine. Domova sta na skupni seji obravnavala elaborat o razvoju industrije v dosedanjem obdobju In njenem perspektivnem razvoju ter elaborat o dosedanjem In perspektivnem razvoju gradbeništva. Razpravljala sta tudi o resolucijah o perspektivnem razvoju industrije In gradbeništva, ki jih je predložil Zvezni izvršni svet. Na predlog predsednika skupščine Petra Stamboliča sta domova na dopoldanski seji Izvolila komisiji, ki sta spremljali razpravo, da bi koristne predloge vključili v osnutke resolucij. Na dnevnem redu skupne seje domov je tudi razprava o elaboratu o gibanju gospodarstva v prvih štirih mesecih letošnjega leta in poročilo parlamentarne delegacije o obisku v LR Romuniji. Potem ko je bil ta diievni red sprejet, je dal predsedujoči Petar Stambolič besedo sekretarju za industrijo v ZIS Marjanu Cvetkoviču, ki je prebral ekspoze o razvoju industrije v minulem obdobju in perspektivah njenega dela. Iz ekspozeja Marjana Cvetkoviča tosti delati v izredno težavnih pogojih. Značilno je, da smo dosegli največje uspehe v obdobju od 1952 do 1957, zlasti v zadnjih dveh letih, kar je resda tudi po- Potem ko je omenil stanje v naši industriji takoj po osvoboditvi, je Marjan Cvetkovič obširno govoril o naši industrijski proizvodnji in gospodarskem napredku nasploh. Po fizičnem obsega je dosegla industrijska proizvodnja v primerjavi z letom 1939 indeks 266. Njena vrednost je znašala lani 1.761 milijard; instaliram pogonska sila v industriji je bila konec predlanskega leta približno 2.6 krat večja kakor leta 1936. Narodni dohodek indu dustriji za dobrih 500.000 delovnih Maršal Tito ob proslavi 15. obletnice IV. proletarske brigade Beograd, 17. junija. (Tanjug.)' Ob današnji proslavi 15. obletnice IV. proletarske brigade je poslal vrhovni komandant oboroženih sil FLRJ maršal Jugoslavije Josip Broz Tito vojakom, podoficirjem in oficirjem te brigade naslednjo brzojavko: • »Zal mi je, da se ne morem odzvati Vašemu povabilu fn prisostvovati proslavi 15; obletnice - . -----Vaše brigade ter Vam po tej poti mest večja, kakor je bila pred pošiljam svoje prisrčne čestitke vojno. Z dosedanjim razvojem in- in tople pozdrave. Tovariši proletarci, moja že- dustriie smo upostavili potencial no tehnično bazo za nadaljnji razvoj gospodarstva in za še hitrejšo industrializacijo. Proizvodnja na prebivalca je v primerjavi z letom 1939 močno narasla. V tem obdobju smo zgTadili nove vhe elektroenergijc z instalirano silo 846 mw, vtem ko je znašala instalirana sila v stari Jugoslaviji samo 439 mw, tako da MARJAN JAWORSKI O VTISIH Z OBISKA V NASI DEŽELI Zadružniško sodelovanje bo v pomoč poljskemu bi našemu kmetijstvu strije je narasel od 264 milijard imamo zdaj na razpolago poten leta ,1939 na 660 milijard lani cial 1285 mw. Razen tega smo (po cenah iz lanskega leta) ali zgradili 3QOO km daljnovodov na 2.5 kratno, celotni narodni doho- 110Kw, 53? , nadal',,)Jenl napredku vse možnosti naše industrije. Pri-1 industrijskih panogah. Ti ukrepi Kmečke delovne zadruge so na , ‘ In jugoslovanskih vasi. blizne cenitve kažejo,- du imamo so nedvomno vplivali na naglo Poljskem pomembna in perspek-l « V, , n ,, , dokazuje seda- objektivne in tehnološke možnosti, naraščanje proizvodnje, tlvna oblika socialistične proiz-1 ^Li^rii- S? ga^ «V *!U' • , ^ naša industrijska pro-1 Proizvodnja je bila v prvih vodnje. Upravljajo jih kmetje g”!ay,’', .s? .yrnt ri f. ?u' ~v,°dnia še za kakih 50»/« večja, štirih mesecih letošnjega leta v sami. Načelo prostovoljnosti, ho f ii8 n Tako lepe uspehe v razvoju in- primerjavi z lanskim večja za bo od 20. do 25. junija v Beogra- dustnje smo dosegli z veliko 21 «/o. Narasla je zlasti proizvod- du razprava, sloneča na praktič- vnemo delovnih ljudi, čeprav so nja potrošnega blaga, ki je do- morali spričo mednarodne nape —" - • temperature do 26 splošnih kmetijskih zadrugah ne-ovržno dokazujejo, ‘da se razvija v Jugoslaviji široka dejavnost za čim hitrejši napredek kmetijske proizvodnje in izobrazbe kmetijskih proizvajalcev. Težnja in smer razvoja jugoslovanskega kmetijstva sta nesporno socialistična. Poljska delegacija se je zlasti zanimala za prostovoljno kooperacijo posameznih gospodarstev in splošnih kmetijskih zadrug v proizvodnji. V kmetijskih zadrugah, je rekel Jaworski, smo vi- proizvodna deli, da so povezane splošne zadružne koristi s koristmi posameznih kmetov, članov splošnih kmetijskih zadrug. Vse to skupaj deluje v smeri intenzifikacije kmetijske proizvodnje. Na vprašanje, kakšni so temeljni problemi kmetijstva in kmetijskega zadružništva na Poljskem, je Jaworski odgovoril, da sta glavni vprašanji njihovega kmetijstva zboljšanje ln intenzl-fikacija proizvodnje, kakor v Ju- svobode in samostojnosti v sestavljanju zadružnih pravil kakor tudi v določanju oblike njihove suverenosti, samostojnosti in samoupravljanja je v skladu s pospeševanjem kmetijskega nih dognanjih obeh delegacij. Napetost na Bližnjem vzhodu 5™gfn7po^sTemeimda1o°Vpravico Jordaniii sirska in egiptska pomoč odpovedana - Za- VREMENSKfl NAPOVED torek, 18. junija 1957 krai«^rno °blaSno in zlasti popoldne kiert ,^e ,nevlhte. Temperature ponoči itaivisi 17> v Primorju okoli 20, *‘0Wnjec. e STANJE VREMENA 81 Nekoliko hladnelši zrak se je raz-' Koslaviji. Pot k dosegi tega cilja Po" v višinah nad Južne Alpe ter je zagotovitev rentabilnosti pro- n®vihtea SiSJ, v™51t! k,rallh prehodne izvodnje in gmotna zainteresira- Britt.u PotJr°čle visokega zračnega I _ . C _ dan« pa nad Srednjo Evropo se nos* kmetov. Zato be postopoma slabi. .................... druge na Poljskem imajo pravico kupovati traktorje in vsa ostala sredstva, ki posta- na Poljskem čedalje bolj preskrbujejo kmetij- Žrebanje obveznic II. ljudskega posojila Beograd, 17. Jan. (Tanjug). V Beogradu ie bilo danes žrebatfje obveznic II. ljudskega posojila. Dobitek v znesku 100.000 din je dobila obveznica serije 3767 št. 883. Dva dobitka po 50.000 din sta dobili obveznici serije 705 in 3918 št. 170. Izžrebanih je bilo še 487 dobitkov po 10.000 din, 2617 dobitkov po 5000 din in 26.170 dobitkov po 2000 din. Amortiziranih obveznic je bilo v vrednosti 261,700.000 din. pora jordanskega veleposlaništva v Kairu Kairo, 17. jun. (Reuter). »Al Masa- je sinoči objavil uvodnik Kaleda Mohijedina, ki napoveduje, da Egipt in Sirija ne bosta finančno pomagali Jordaniji, ker bi lahko vlada v Amanu uporabila to pomoč za to, »da bi zadala nove udarce jordanskemu narodu-. Sirski politični krogi so presodili zadnje dogodke v Jordaniji kot »očitno kršitev vojaškega pakta štirih arabskih dežel-. Ti krogi ugotavljajo, da »sprejem Eisenhowerjeve doktrine in nedavna ameriška intervencija v Jordaniji, kakor tudi zahteva jordanske vlade, naj se sirske čete umaknejo z jordanskega ozemlja-, postavljajo na laž vsa zatrjevanja v nedavnem komunikeju o razgovorih kraljev Sau-da in Huseina, da je politika obeh dežel »politika pozitivne nevtralnosti-. - Kakor poročajo iz Amana, je zunanji minister Samir Rifai izjavil, da je vlada sklenila zapreti svoje veleposlaništvo v Kairu. Ta sklep je vlada sprejela kot odgovor na zahtevo egiptske vlade, naj jordanski veleposlanik zapusti Kairo. O tem so razpravljali na seji vlade, ki je trajala štiri ure. Minister pa je hkrati poudaril, da to še ne pomeni ukinitve diplomatskih odnošajev med Jordanijo in Egiptom. segla indeks 123. Povečale so se zaloge surovin in pogonskih potrebščin. Delovna storilnost je narasla na kakih 14»/«. Izvoz industrijskih izdelkov je narasel v primerjavi s prvimi tremi meseci lanskega leta za 48 »/o. Se vedno pa zadevamo v industriji na velike ovire. Ko jih bomo odstranili, bo proizvodnja še bolj naraščala. Eno takšnih vprašanj je sistem uporabe amortizacije, ki je dokaj zamotan in ki omejuje izkoriščanje sklada za amortizacije. Prevelik je tudi delež stroškov osnovnih sredstev v sestavi proizvodnih stroškov. Tudi izpopolnitev plačnega in premijskega sistema je vprašanje, ki bi lahko znatno povečalo vnemo kolektivov in zmanjšalo proizvodnje stroške. Zelo važno je tudi vprašanje sklada za samostojno razpolaganje. Dosedanji instrumenti niso omogočali, da bi zbrali v tem skladu znatnejša sredstva. (Nadaljevanje na 2. itrJ ZASEDANJA ZVEZNE LJUDSKE SKUPŠČINE Hitrejše zboljjševanje življenjskega standarda zahteva spremenjeno sestavo gradbenih del DNEVNIK (Nadaljevanje s l. strani) STORILNOST BO NARASLA LETNO ZA KAKIH 7»/« Nadalje je Marjan Cvetkovič poudaril, da smo določili najvišje cene 50 industrijskih izdelkov, kar pomeni kakih 60 “/o vrednosti reprodukcijskih potrebščin. Takšno stanje otežkoča industriji, da se prilagodi zahtevali trga. Na poalagi ankete Zvezne industrijske zbornice bi morali v prihodnjih 5 do 6 letih usposoniti in vključiti v industrijo kakih 47.000 visokokvalificiranih in 135 .tisoč kvalificiranih delavcev, SKLICANJE SEJE ODBORA ZA PRORAČUN REPUBLIŠKEGA ZBORA IN ZBORA PROIZVAJALCEV LJUDSKE SKUPŠČINE LRS Predvišja sila« so povzročili, da bodo letos mladinske delovne akcije v Sloveniji nekoliko skrčene. Nekaterim investitorjem je bil namreč odklonjen kredit in ne bodo mogli začeti z deli, nekateri pa so bili preveč ozkosrčni do mladinskih brigad. Razumljivo je, da so investitorji postavljali na prvo mesto rentabilnost, potem kakovost itd., malo neverjetno pa se sliši, da ie neki investitor celo zahteval, da bi mladina sama plačala stroške za pot na delovno mesto in nazaj. Letos je štab za mladinske delovne akcije pri CK LM Slovenije sprejel načelo, da mladinske brigade ne bodo delale za vsako ceno. Večina investitorjev in tudi političnih forumov to razume in lahko rečemo, da je letos v primerjavi z lanskim letom za mladinske brigade bolje poskrbljeno Mladinskih delovnih akcij se bo udeležilo nad 1200 ljubljanskih dijakov V teh dneh odhajajo ljubljanski dijaki na delovne akcije v razne kraje Slovenije. Jutri popoldne bodo šli brigadirji I. ljubljanske mladinske delovne brigade v Novo mesto, kjer bodo gradili avto-cesto Ljubljana—Zagreb. V prihodnjih , dneh pa bosta šli na to delovno mesto še dve brigadi, in sicer II. LMDB Toneta Tomšiča in III. LMDB Franca Rrcmana-Staneta. V soboto pa. bo šla mladinska brigada Staneta Žagarja v Savinjsko dolino, kjer1 bo trebila korenine divjega hmelja, ki napravi našemu hmeljarstvu letno nad pet milijonov škode. Prihodnji' mesec bo odšlo na razne delovne akcije še nad 600 mladincev, tako da se bo vseh mladinskih delovnih akcij ude-! ležilo nad 1200 ljubljanskih dija-! kov. tako za nastanitev kot tudi za njihovo preskrbo. Za politično vzgojno delo ter družabno in športno udejstvovanje pa je CK LMS na osnovi lanskoletnih izkušenj izdelal okvirni predlog in ga poslal vsem okrajnim štabom, da bodo lahko usmerjali brigadno življenje na posameznih deloviščih. Delovni čas bo 6 ur, za organizirano kulturno vzgojno delo pa so predvideli dve uri. Vsak mladinec se bo udejstvoval tam, kjer ga veseli. NA BRKINSKI 600, NA NOVOMEŠKI CESTI PA 650 BRIGADIRJEV Najvažnejši delovišči, kjer bodo letos delale mladinske brigade iz vse Slovenije, sia v koprskem in .novomeškem okraju. Na brkinski cesti so začeli že 11. junija, kjer se bo v treh izmenah zvrstilo 600 brigadirjev, med njimi bodo tudi iz novomeškega okraja in iz Pulja. Pri gradnji ceste v novomeškem okraju pa bo v dveh izmenah delalo 650 brigadirjev. V koprskem okraju bodo brigadirji stanovali v Premskem gradu in v osnovni šoli. Tu je investitor lepo poskrbel za mladino, nekoliko slabše pa je v Novem mestu kier niso mogli dobiti šotorov in bodo imeli do gradbišča okrog 2 km hoda. Pri okrajnih oziroma občinskih akcijah bo sodelovala mladina iz okolice. Ljubljanski okraj pa bo tudi izmenjal brigade s Celjem, Kranjem in Mariborom. Celjani bodo povabili tudi mladinsko brigado iz Novega Sada. seveda za »vračilo« v letu 1958. V kranjskem okraju bo gradilo cesto v Bodovlje nad Škofjo Loko 150 mladincev,-sto Kranjčanov p8 bo skupno z okrog 200 brigadirji pomagalo urejati otok Steniaki kjer Zveza prijateljev mladine pripravlja mladinski počitniški dom. V kranjskem okraju imajo v načrtu Še nekaj manjših del v Tržiču, za Jesenice se še dogovarjajo, nekaj pa jih je tudi odpadlo. V ljubljanskem okraju bo 700 brigadirjev v dveh izmenah urejalo športna parka v Mostah in Tivoliju. Začeli bodo 21. junija. V Celju bo 250 brigadirjev čistilo divji hmelj, 150 jih bo pomagalo pri regulaciji industrijskega poto; ka v Sentpetru. V Mufski Soboti bo 150 mladincev sodelovalo pr} gradnji ceste Mačkovci—Petrovci in 80 pri odseku ceste v Vidmu ob Ščavnici. Okrog 100 mladincev iz mariborskega okraja bo gradilo stadion v Ravnah, na Kočevskem in v goriškem okraju na letos ml«' dinske brigade ne bodo delale. PRIGLASILO SE JIH JE VEG, KOT SO PRIČAKOVALI Za mladinske brigade se je priglasilo okrog 4700 mladincev j? mladink, več kot so pričakovali-Vendar računajo, da jih bodo nekaj »škartirali« pri zdravstvenih pregledih. Največ zanimanja je za prvo izmeno in tudi za zadnjo ni zadrege. Manj prijav je za srednjo izmeno, posebej z veseljem P® se priglašajo zp dela ob morju v letoviških kra jih. Od 20. do 30. Ju' nija bodo stekla dela povsod, z®' ključili pa jih bodo z avjjtMtoiB* Bralce prosimo, da naffl oproste zamudo, ki je n*1' stala zaradi prekinitve električnega toka. Pred odločitvijo v Londonu Stične točke sovjetskega in ameriškega načrta o razorožitvenem sporazumn Sodeč po razpletu sedanjega zasedanja ožjega odbora razoro-žitvene komisije OZN v Londonu kakor tudi po mnenju odgovornih državnikov, so se staliiča obeh strani, predvsem ZDA ln SZ, že tako zbližala, da Je razsodno pričakovati vsaj začetni sporazum o vpra-lanju, o katerem se že enajst let zpman pogajajo. Na temelju te spložne ugotovitve pa si bralec Se ne more ustvariti nazorne slike, kaj so med temi dolgotrajnimi razgovori že dosegli In kakSne so stvarne perspektive. Nujno Je zato ponoviti Izhodiščne predloge. nim zahtevam: predvsem načelu 'o postopni razorožitvi in delno glede Eisenhowerjeve zamisli o tako imenovanem »odprtem nebu-. Čeravno je minil že poldrugi mesec, ZDA še niso odgovorile --------- na Zorinove predloge. O ameri- ekakšen mejnik v letošnjem prvi fazi, v drugi pa bi osredoto- Skem protipredlogu je moč skle- razpravljanju je spomeni- čili napore za popolno prepoved Pflti iz poročil, ki so bila objav- ca sovjetskega delegata atomskega in vodikovega orožja, ^ena v tisku in ki po navadi no- Valerijana Zorina 30. apri- Izredno pomembna je bila 'Uo etiketo »novic iz dobro obve-«• V njej sovjetska vlada pred- sugestija, da bi izločili opustitev sfenih krogov-. Na temelju teh laga, da bi glavni velesili - poizkusov z uranskim in vodiko- informacij pripisuje ameriški ZDA in SZ v prvi fazi skrčili šte- vim orožjem iz splošne proble- Predlog poseben pomen letalske- Vilo mož pod orožjem na 2,5 mili- matike jedrske oborožitve, pri- mu nadzorstvu, ki naj bi ga za ’ začetek izvajali severno od 66. vzporednika; ozemlje pod nadzorstvom bi vključevalo dele ZDA, SZ, Kanade, Norveške, Švedske, Finske in Gronlandije, kasneje pa bi to področje raztegnili do 50. vzporednika. V okviru splošnega razorožit-venega sporazuma naj bi se prizadete države zavezale, da ne bodo uporabljale jedrskega orožja. Del tega orožja naj bi bil v posebnih skladiščih pod nadzorstvom mednarodnih opazovalcev. Američani se zavzemajo za zmanjšanje vojaških proračunov za 10 do 15 "/o, za skrčenje števila vojakov na 2,5 milijona mož za ZDA in Sovjetsko zvezo, medtem ko naj bi jih imeli Velika Britanija in Francija sleherna po 750.000. Tri atomske velesile naj bi opustile proizvajanje jedrskega orožja, nadzorstvo nad tem sklepom pa naj bi zaupali mednarodni agenciji za atomsko energijo v okviru OZN. Ameriški predlog se zavzema še za zmanjšanje tujih j?/1* za vsako, medtem ko naj bi znali temu vprašanju prednost in ^et v obeh delih Nemčije za eno Jih imeli Velika Britanija in Fran- I ga brez odlašanja rešili. tretjino. .... . 'ja po 750.000. V drugi fazi naj j Spomenica še govori o nujno- To 80 v nekaj obrisih zadnji t obe glavni velesili zmanjšali1 sti opustitve vojaških oporišč na predlogi dveh glavnih velesil. Ze ^ilo vojakov še za nadaljnji tujih ozemljih, o pozitivnosti spo- na prvi pogled je moč ugotoviti, uijon, Francija in Velika Bri- razuma za zmanjšanje oborože- da je med obema predlogoma t8nija pa za 100.000. j nih sil med državami, članicami obilo stičnih točk medtem ko bi Sovjetska zveza je predlagala Atlantske in Varšavske zveze. btio m°č neskladja z obojestran-*nianjšanje vojaških proračunov i Ob koncu je sovjetska vlada sk° dobro voljo in iskrenim pri-a. J® Nadzorstvo pa si je za- izrazila pripravljenost privoliti v zadevanjem premostiti v kratkem mislila v dveh fazah. V prvi naj1 letalsko nadzorstvo na evropskem Casu- Tako sta na primer med . temeljilo na obvestilih pri- sektorju, kakor so ga predlagale drugim oba predloga enaka glede nadetih držav, v drugi pa ZDA, razen tega pa tudi na se- zmanjšanja tako imenovanih kon-8a opravljal posebni nadzor- i vernem področju Daljnega vzho- vencionalnih oboroženih sil, vo-stveni organ v okviru Varnostne-1 da. I ^aSkih, proračunov, prepovedi f« °ZN. Razen tega naj bi \ Zorinova spomenica je nale- atomskega orožja, različna pa reHr,PrJem 0Mobju ustanovili na tela v glavnem na ugoden spre- i glede načina nadzorstva, Prorhi podlagi posebne nad- jem, ker je SZ ugodila več zahod-' (Konec prihodnjič) "rstvene postaje na ozemlju prizadetih držav. Hkrati s sporazumom za zmanjšanje oboroženih sil ln vojaških Proračunov naj bi dosegli začetno soglasje o jedrskem orožju. Vele-tile bi se svečano zavezale, da ne bodo uporabljale tega orožja. Ta obveznost bi, začela veljati že v Kardinalovi očitki tiancoskim vojekom na alžirskem bojucu Valovi bombnikov nad alžirskimi vasmi med Constantino in morjem m mm Pariz, 17. jun. (Tanjug). Kardinal Feltin je v pridigi, ki jo je imel pred 20.000 vojaki, pozval francosko vojsko na bojiščih v Alžiru, naj »ne kloni z duhom« 'in naj se »ne plaši velikih težav-. Kardinal, ki je hkrati tudi vrhovni vojaški vikar, je vojakom očital, da po vrnitvi iz Alžira pripovedujejo stvari, ki mečejo zelo slabo luč na dogodke v Severni Afriki. »Nikomur ne morem prepovedati, da po vrnitvi iz Alžira pripoveduje, kar hoče, ni pa moč dopustiti, da ne bi opozorili na veliko civilizacijsko delo, ki ga je opravila Francija v tej deželi.« Francosko poveljstvo v Alžiru je danes objavilo, da so eskadrilje sto bombnikov in lovskih letal bombardirale kraje Constantino in sredozemsko obalo. Poročila pravijo, da so letalske formacije včeraj nekajkrat zaisule z bombami in mitraljirale vasi v trikotu Constantine — Milnija — Philippe-wille. Poveljstvo pravi, da kraje med Constantino in sredozemsko obalo že dalj časa v celoti nadzorujejo uporniki, ki so si ondod uredili vojaška oporišča in stalne položaje/ Domače prebivalstvo je v celoti sodelovalo z uporniškimi odredi in jim pomagalo. Francoske enote, ki so jih poslali na “očiščevalne operacije«, so v teh krajih v zadnjem mesecu že pet- krat utrpele hude izgube. Namen včerajšnjega bombardiranja je. bil, uničiti uporniška oporišča. Čeravno poluradno poročajo, da je bilo pri tem bombardiranju ubitih okrog sto upornikov, vendar ne izključujejo možnosti, da so človeške žrtve, zlasti med prebivalstvom, in gmotna škoda, prizadejana civilnim prebivalcem, mnogo večje. Francoski bombniki so bombardirali tudi kraje južno od Constantine. Zaradi razvoja bojev pa je bilo francosko poveljstvo red dnevi Je bil v Rangunu svetovni kongres za mir. Na sliki Pnzor s demonstracij udeležencev kongresa pred britanskim veleposlaništvom proti eksplozijam vodikovih bomb na Pacifiku Kripolanl na poti v Jugoslavijo New Delhi. 17. jun. (Tanjug). Vodja Mednarodne socialistične stranke Ačarija Kripalani je danes odpotoval v Jugoslavijo na obisk, ki bo trajal 10 dni. Ob prisiljeno ustaviti bombardiranje iz zraka in topniško obstreljevanje. Po nekaj izmeničnih napadih uporniških odredov in padalske legije se je boj nadaljeval na nož. To je bil najbolj srdit spopad na ondotnem področju, odkar se je pred tridesetimi meseci začel alžirski upor. Francosko po-vljstvo pravi, da je bilo v njem ubitih 14 francoskih oficirjev in vojakov, nad 40 pa ranjenih. Uporniški komandosi so izvedli v raznih krajih kakih 20 večjih diverzantskih napadov. OZADJE FRANCOSKEGA PRITISKA NA SEVERNO AFRIKO Kdo bo izkoriščal Saharo? Francoski kapitalisti se pod vodstvom posebnega ministrstva podvizajo z investicijami v vrelce in rudnike na jugu Alžira in Maroka Pariz, 17. jun. (Tanjug) Ministrstvo za izkoriščanje Sahare je objavilo, da so našli v afriški puščavi nove vrelce petroleja in ležišča rud. Doslej so odkrili nad milijardo ton petroleja v zemlji in ministrstvo je že napovedalo zgraditev prvega naftovoda, ki bo prihodnje leto omogočil delno pretakanje nafte do Sredozemskega morja. Načrti za izkoriščanje Sahare letih. za realizacijo tega največjega investicijskega in industrijskega podviga Francije. V petih letih bodo v Sahari investirali kakih 100 milijard frankov, da Franciji ne bo treba več uvažati energetskih goriv. Zdaj namreč uvaža devet desetin nafte in petino ostalih energetskih surovinah, nafta iz Sahare pa bi krila vse njene potrebe v prihodnjih 50 so v središču političnih in gospodarskih naporov nove vlade, ki je 88 let po prvih projektih ustanovila posebno ministrstvo za ta dela. Prvi minister za Saharo, socialist Max Lejeune, je danes izjavil, da bi morala naj veča pu- nrihnrin aa i — ua ui naj veča pu- rrancija lanico postala največja sTamkCrnobrniate TilW T' L5.™** P°ftatl ?.r0izYa?a,ka a,u™a na svetu. Pod puščavskim peskom so našli tudi znatna ležišča železa, katerih izkoriščanje bi omogočilo več ko petkratno povečanje francoske proizvodnje jekla. Ko bodo začeli izkoriščati boksit, bo Francija lahko postala največja slanifc Crnobrnja ter. številni čla- glavni energetski bazen Franco-ni Socialistične stranke. Kripalani ske unije ter opora gospodarskih bo v Jugoslaviji prisostvoval kon- in političnih vezi med Afriko in gresu delavskih svetov. , Evropo. Z VSEH STRANI SVETA KITAJSKA PREVEC KITAJSKIH STROKOVNJAKOV V TIBETU Peking, 17. Jun. (Radio Peking). IRAN ZARADI OPIJA Teheran, 17. Jun. (Reuter). - V Lu-ristanu v Južnem Iranu ao se spopadli Stalni odbor za avtonomni Tibet Je domačini, ki gojijo mak ln tihotapci A(1p»imw. ev Nemčije, je dejal, da Bejrutu ln na Jugu dežele, tretji bo j PBFKKAVA PanTt bodo »zahodno dežele nriiele konec Jun,J“ T »evemem Libanonu. ! PREISKAVA PROTI Za besede , J , .SZ V Mlzljarl v severnem Libanonu NABUL8IJU thii ?«’ J° Je dala V Potsda* »o včeraj nastali neredi, v katerih Je Amin. 17. Jun. VoJaSka preiskoval- helij 1945 glede svoje odgovor- pa«? ** (Judi, 25 pa Je bilo hudo ra- na komisija v Amanu Je začela zasll- «osti za Donovnn združitev Nem- nJenlh- Spopadli so se pristali vlad- levatl bivlega predsednika Jordanske Čije Združitev Nem nega kandidata s pristali opozicijskega vlade Nabulslja, ki Je že nekaj časa 1 kandidata. Intervenirala Je vojska. I v zaporu. Vrtalni stolp neke francoske družbe ▼ Sahari BOMBE V ARGENTINI OB OBLETNICI SEDANJEGA RE2IMA Buenos Aires, 17. Jun. (AP). V San Fernandu so včeraj eksplodirale tri bombe. Clovelklh žrtev ni bilo. Kakor trdijo, so bombe nastavili pristali Perona ob drugi obletnici protiperoni-stičnega prevrata. Nekaj Incidentov Je bilo tudi v Buenos Airesu med proslavo obletnice. Na manifestante so vrgli dve bombi surove nafte. Vrtanja pa se nadaljujejo hkrati s pripravami za prevoz nafte do Sredozemlja prek Tunizije ali Alžira. ------------ ..... — Mnogo strokovnih ekip dela ln streljali nanje lz hi!, več ljudi so | zdaj v Sahari in Franciji nepre-aretiraii. | trgoma, da bi pripravile načrte V načrtu je popolna sprememba lica Sahare. Med drugim nameravajo napraviti umetno jezero na površini 8000 kvadr. metrov, kjer bodo zasadili plantaže dreves, sadja in kmetijskih kultur ter naselja. Po prvih uspehih so ustanovili privatne družbe za zgraditev 46 km dolgega plovnega prekopa od sredozemskega Ga-besa za jezero v Sahari. Največ j a privatna banka Credit Lyonaise se je začela pogajati j z nekaterimi finančnimi skupinami, da bi ustanovili industrijsko podjetje za izkoriščanje železa, mangana, boksita in zemeljskega plina v Sahari. Negotovost glede virov, zadostnih finančnih sredstev za neposredno investiranje ter neposredni stiki z deželami v Severni Afriki so zdaj glavna ovira za naglo razvijanje obsežnih del. Čeprav tu poudarjajo, da v Sahari ne bo investiran tuj kapital, je Francija pripravljena izkoristiti v te namene 350 milijonov dolarjev iz skladov skupnega zahodnoevropskega trga. | Dolgotrajna vojna v Alžiru iri 1 skrajna naoetost. med Francijo V zadnjih dveh letih je Fran- na eni ter Marokom in Tunizijo cija investirala v raziskovalna na drugi strani pa zahtevajo iz-dela na področju Sahare kakih redno politično gibčnost, da bi 12 milijard frankov. Vrelci pri s povezovanjem teh dežel na Sa-As Masuadi, katerih zaloge ce- haro in skupnimi gospodarskimi nijo na 100 milijonov ton, dajejo koristmi našli izhod iz alžirskega že zdaj dnevno približno 2000 ton spora ter odstranili gospodarske okolici Ase Masuade v (Nadaljevanje) V okviru Mendarodne razstave grafičnih industrij v Lausanni so odprli tudi Poseben paviljon Zveze "odnarodne grafike, kjer so pri-kmT?a dela reklamnih umetni-nior, 2 dvanaJstih držav. To je že v p . ^3 razstava, prva je bila Ohi=?nzu’ dru§a pa v Londonu. Drt>c«®Valci so priznali, da je na *iecejšnji umetniški ravni. ***! švicarski reklamni umet- ' Paviu bil na razpolago poseben Izmed petnajst tisoč bob* de* 80 izbrali le naj- ng,”. 6, tako da je celotna nacio-niJia reklama zastopana z zna-nitwi n nekaterimi msnj pozna-Imeni, ^i pa kažejo talent, {ji, , Je Prijetno »drselo po blešče-laniu rvnih lepakih, skrbno izder obli tiskih, resnih in šaljivih don,X. ’ P° skrbno urejenih od-ejkih razstave. 5o 5vlcarski proizvajalci papirja p °rfanizirali skupno razstavo. ličiji110 so Prikazali naj raz- »Olimpiada moderne grafike« du»t • možnosti embalažne in-jStrrje, dober zavijalen material, stav pakiranje. Njihova raz-govorila o pomembnosti drnii-u na naJrazličnejših po-v , Človeškega udejstvovanja, bosU ’ pri de^u’ v lav" Švicarska PTT je kot eden večjih potrošnikov tiskovin *®zala v posebni dvorani, kakš-Vlogo igra na tržišču grafičnih izdelkov. Obiskovalec je dobil sliko, koliko in kakšnih tlskovin»je potrebno, da ta velikanska ustanova v redu posluje. Na dolgi mizi je bilo ponazorjeno izdelovanje pisemskih znamk, medtem ko je elektronski aparat sortiral denarne nakaznice. Mednarodna razstava V središču celotnega razstavišča pa je bila seveda Mednarodna razstava grafičnih Industrij. Razstavljeni so bili stroji, material, priprave za izdelavo vseh zvrsti grafične stroke, za knjigo-tisk, offsettisk, bakrotisk in ani-linski tisk, za knjigoveznice itd. Obiskovalci so lahko spoznali, da je .tudi grafična industrija v poslednjih letih zelo napredovala. Mnogi stroji tečejo hitreje, posamezne delovne postovke so z novimi napravami skrajšali, novi stroji olajšujejo grafikom delo, uporaba novih materialov po-cenjuje izdelke. Tudi v grafični industriji je avtomatizacija na pohodu. Pri številnih strojih na razstavi je grafik le še pripravil vse potrebno za tisk, potem pa je delal stroj sam. Le kontroliral je še človek, toda tudi pri tem so mu že pomagale nove naprave. Priznati moramo, da so izdelki marsikatere naše tiskarne kvall- ■ tetni. Toda tega ne ustvarjajo dobri stroji, marveč sposobni grafični delavci. Le njihovemu znanju in prizadevnosti se moramo zahvaliti, da izdelujejo marsikje na primer dobre barvne tiske. Nove izboljšave, dosežene v gra-i fični stroki, pa so takšne, da bodo marsikake doslej zelo komplicirane postopke modemi aparati Razstava je pokazala, da se tudi grafični material izmenjuje. Vedno manj bo svinca in cinka, več pa plastičnih mas. Redakcija — tiskarna v prihodnosti Preden bi zapisali nekaj več o uporabi elektronike v tiskarnah, kot je bilo prikazano na raz- švicarski elektronski avtomat za klišeje Elgrama poenostavili, olajšali. Marsikaj bo tu opravila elektronika, ki čedalje bolj prodira tudi v grafično industrijo. stavi, še nekaj besed o tem, kakšne monžosti nudi po mnenju strokovnjakov elektronika časopisnemu obratu. Prenos slik po žici ali brez nje je že dalj časa poznan. Televizija omogoča redakciji, da prevzame najaktualnejše slike in jih naglo objavi v časniku. Nujnost, da dnevnik natiskajo v čim krajšem času in ga dajo na trg, zahteva več in več prostora za tehnični obrat. Zato ni nič čudnega, da se bodo marsikje tiskarne preselile iz mestnih središč na periferijo, medtem ko morajo redakcije ostati v središču mesta. Urednik ne bo več hodil osebno v tiskarno. Rokopis bo prihajal tja po žici. Da bo lahko urednik nadziral sestavljanje strani, mu bo pomagala industrijska televizija, ki je že dosegla zelo visoko raven. Tako bo lahko urednik spremljal tekoče delo meter j a. Po telefonu, ki bo povezan z zvočnikom, mu bo dajal navodila. Problem oddaljenosti bo elektronika lahko rešila. Tako vsaj je napisal o bodoči povezavi med uredništvi in tiskarnami švicarski grafični strokovnjak. | Elektronika in klišeji Med drugim zaznamuje elektronika zelo hiter napredek pri izdelavi klišejev. Klišografi, ki so na prejšnjih razstavah bili deležni vsega občudovanja, so že dobili nove sovrstnike, ki jih prekašajo. Tako na primer švicarski avtomat za klišeje Elgrama izdeluje brez uporabe- kemičnega procesa navadne, črtne in večbarvne klišeje različnih rastrov v kratkem času. Klišeji so izdelani ali iz tan- , ovire med puščavo in Francijo. Francoski predstavniki zato odklanjajo sleherno misel na tuje, predvsem na ameriško posredovanje v alžirskem sporu, ker vidijo v njem tuje interese na gospodarskem izkoriščanju Sahara. kega cinka ali pa iz plastične mase. Za izdelavo klišeja 30X40cm je pri rastru 30 potrebno petinštirideset minut. Zanimivo pri aparatu je, da lahko rastre med izdelavo klišejev na isti plošči poljubno menjavajo. Ameriški SCAN-A-SIZER pa ima to prednost, da lahko izdela do 4,5-krat večji ali pa manjši kliše iz plastične mase. Podjetje pa obljublja, da bo v kratkem dalo na trg podoben avtomat za izdelavo večbarvnih klišejev. Pri tem aparatu niti ni nujno, da bi bila podlaga klišejev slika, marveč so lahko tudi nekateri drugi predmeti (n. pr. čipke itd.), ki jih kar neposredno prenese na kliše. Za 26 cm dolg kliše je potrebnih 27 minut. Seveda, če ja kliše manjši, je čas izdelave sorazmerno krajši. Rekli so nam, da je kliše iz umetne mase cenejši kot iz svinca v razmerju 2 :45. In ko smo ogledovali te elektronske avtomate, se nam je približal fotograf tega podjetja ter nas slikal. Fotografiranju nismo posvečali kake pozornosti. Začudili pa smo se, ko nam je fotograf čez eno minuto Se ponudil izgotovljeno sliko. Novosti pri fotografiranju in izdelavi klišejev nas prepričujejo, da se bo ves postopek od fotografiranja pa do izdelanega klišeja znatno skrajšal, tako da bodo časopisi prinašali mnogo bolj svež^ aktualnejše fotografije. Večji kos kruha si lahko odrežejo i n_• • i • ■ i • • ■ • . v so zaključila gospodarsko leto z i delkov so sicer močno povečale, izgubo. Ker jim okraj ni dal I ne pa tudi svojih skladov.. V sredstev za kritje primanjkljaja, istem času, ko je promet kmetij-temveč samo posojilo, so lani skih zadrug porasel za 218 %, je znatno zmanjšala materialne stro- dobiček porasel samo za 23 %, Bodočnost Pomurja je v napredni kmetijski proizvodnji, za katero so ogromne doslej še neizkoriščene možnosti — Kmetijske zadruge je treba krepiti Konferenca Okrajnega odbora Socialistične zveze v Murski Soboti, ki je bila v soboto, je zelo pomembna za nadaljnji gospodarski razvoj Pomurja. Udeležili so se je vsi ljudski poslanci murskosoboškega okraja, med njimi tudi predsednik LR Slovenije tovariš Miha Marinko In dr. Anton Vratuša. Po referatu predsednika Okrajnega odbora Socialistične zveze Murska Sobota tov. Miloša Ledineka o vlogi In nalogah SZDL v razvoju socialističnih odnosov na vasi, v katerem je podrobno in prepričljivo orisal vse slabosti v kmetijski proizvodnji in nakazal smernice, kaj je treba storiti, da bi naravne možnosti čimbolje izkoristili, se je razvila živahna razprava, ki Je v glavnem potrdila njegove ugotovitve. V razpravi sta sodelovala tudi tov. Marinko in dr. Vratuša. KJE JE MESTO POMURJA tovalci v nekaj letih podvojili V NAŠEM GOSPODARSTVU prodajo mleka in jajc. Kako bi Mnogi še zmerom menijo, da porasli tržni viški in dohodki gospodarske težave v Pomurju kmetovalcev, če bi molznost izhajajo iz tega, ker ni industri- krav podvojili, kar je pri seda-je. To misel bo treba ovreči Po- njem okrajnem povprečju 1100 gojev za močnejšo industrijo ni, vsaj pri sedanji kmetijski proizvodnji. To še ne pomeni, da Pomurje nima pogojev za hiter gospodarski razvoj. V kmetijstvu je še mnogo neizkoriščenih možnosti. Čeprav je v zadnjih nekaj letih kmetijstvo precej napredovalo — narodni dohodek je lani i tarnajo, da proizvodnja ni ren-porasel v primerjavi s prejšnjim j tabilna. Poglejmo samo nekaj letom za 12 % in letos predvi- J primerov. Stroški pridelovanja devajo nadaljnji porast za 6 % — 1 pšenice so lani znašali na kme-je z ozirom na ugodne naravne I tijskih gospodarstvih od 24.000 pogoje še močno zaostalo. Pov- I do 70.000 din na hektar, stroški Prlbllžn0 400 Preblvalc'v- Z« vse potrebe rom v majhnih, neprimernih prostorih brez imajo samo eno trgovino, poslovalnico skladišča. Potrošniki pa z bojaznijo prl- ške pri enaki ali celo večji proizvodnji kot v prejšnjem letu. Zmanjšala so število delavcev na en hektar obdelovalne zemlje, pa tudi uslužbencev imajo manj. Število uslužbencev na kmetijskih posestvih je zelo različno. Enega uslužbenca imajo najmanj na 50 in največ na 13 delavcev. Potrebe po uslužbencih ne morejo biti tako različne. Čeprav imajo nekatera gospodarstva preveč uslužbencev, pa nimajo preveč kmetijskih strokovnjakov, ki so zmerom »rentabilni«. Zato jih bo treba bolje nagrajevati kot doslej. DOBRE IDEJE JE TREBA URESNIČEVATI I Socialistični sektor v kmetijstvu Pomurja je preslab, da bi letne investicije pa so zelo majhne, skoraj brezpomembne. Zadruge niso krepile dovolj svojih sredstev, s katerimi bi pospeševale proizvodnjo, temveč so dovoljevale, da so se z zadružnimi sredstvi okoriščali posamezniki. Tako ni mogoče krepiti socialističnih odnosov na vasi. V zadnjih dveh letih so naredili že mnogo lepih sklepov; kako bi pospeševali kmetijsko proizvodnjo in hkrati tudi socialistične odnose na vasi. Teh sklepov pa navadno niso uresničili, temveč so rajši načenjali nove razprave o njihovi pravilnosti. Zaradi tega je zadružništvo zaostajalo. Na letni konferenci so določili vlogo organizacij Socialistične litrov možno! NEUPRAVIČENI STROŠKI Za kmetijsko proizvodnjo ni važna samo količina pridelka, temveč tudi stroški. Tudi tukaj so ogromne rezerve, čeprav nekateri kmetovalci in delovni kolektivi kmetijskih gospodarstev lahko odigral odločilno vlogo pri zveze in občinskih ljudskih od-povečanju proizvodnje. Važna borov, ki jo morajo odigrati v vloga čaka kmetijske zadruge, kmetijstvu, da bi dosegli osnovni Le-te pa še zaostajajo za svojimi cilj — v zadružni kooperaciji več-nalogami. Odkup kmetijskih pri- jo in cenejšo proizvodnjo. BRALCI NAM PIŠEJO Ali bodo v Mošniah ostali brez trgovine? Vas Mošnje Šteje z bližnjo okolico se ni nič spremenilo. Trgovina Je 8e »ne- prečni pridelek pšenice v okra- na 'stot pšenice pa od 1400 do ju je še zmerom komaj 12 sto- 4000 din. Takšno stanje ni nor-tov na hektar, čeprav nekatera malno. V dragi pšenici je mnogo kmetijska gospodarstva pridelajo neupravičenih stroškov, ki bi jih še več kot dvakrat toliko. Po dobno je pri krompirju, mlečnosti krav in drugih panogah. Z zlahka zmanjšali in odpravili tarnanje o nerentabilnosti. Predlanskim je bilo v okraju majhnimi izboljšavami so kme-1 več kmetijskih gospodarstev, ki Kmetijske zadruge Radovljica. Sanitarna inšpekcija pa s tem lokalom ni bila zadovoljna in je sklenila trgovino zapreti. Vendar je Kmetijska zadruga Radovljica takrat obljubila, da bo uredila za trgovino prim£-ne prostore, zato so namero, da bi trgovino zaprli, odložili. - Od takrat pa Od v&poM&d NOVA GORICA I ItoditM, kot motorno kolo, radio In drugimi. Cisti dobitek bodo dali za Na Lokvah pri Cepovanu so v brizgalno, kar je posnemanja vredno, petek zaključim petdnevni seminar 1 g za delegate lz goričkega okraja, ki * se bodo udeležili prvega kongresa de- , . lavskih svetov Jugoslavije. Seminar- Larli Je prevzel patronat nad plo- Ja, ki ga Je pripravila komisija za nir*ko organizacijo velenjske glmna-druibeno upravljanje pri Okrajnem ziJe kolektiv Termoelektrarne Vele-odboru SZDL so se udeležili tudi nle- Letos pa Je le-ta pripravil plo-predsednUkt samoupravnih organov lz nlrjem velliko veselja, ko Je oprejnil veejdh podjetij In gospodarskih orga- njihovo IgrlSče s športnimi naprava-nlzaeij. Delegati so prouievali na# Dijaki sedaj pridno urejajo dosedanji politični^ družbeni in go- IgrlSče, ki bo zanje odslej prava spodarski razvoj z vidikov družbene- privlačnost. Na razpolago tanajo kro-ga ln delavskega upravljanja ln sa- f?e> drog, plezala, naprave za košar- moupravljanja. O tem so Jim govo- ko 1" odbojko. — Skrb za naraščaj, rtu najuglednejši predstavniki Javne- ki 3» kaže kolektiv velenjske Termo-ga, političnega ln gospodarskega živ- elektrarne, Je lep zgled ostalim pod- ljenja v goriškem okraju. M. Jetjem. š MOZIRJE: Pred dnevi je bMa v Mozirju seja občinskega odbora ZB NOV, na ka- dalDSče seznanlo domala vse prebivalstvo jeseniške občine, saj skoraj j ne bo kraja, v katerem še ne bi go- I stovalo. Uspeh letošnjega delovanja čakujajo, da se bo aanitama inšpekcija spet pojavila in trgovino zaprla. Najbližja trgovina Je v Radovljici, kamor je eno uro hoda. Viekakor Je to problem, ki bi ga bilo treba rellti v korist MoSnjanov in prebivalcev treh okoliških vasi. Ce Kmetijska zadruga v Radovljici za to nima denarja, naj bi se za stvar zavzeli Obilnskl ljudski odbor, potrošniški svet In zbori volivcev. Če upoštevamo še to, da je v poslovalnici na dan povprečno po 100.000 din prometa, upravičeno lahko trdimo, da Ja zahteva po večji ln boljši trgovini več kot utemeljena. Potrošnik jn“ihta 60 *** Svojevrsten sprehod strele po stanovanjski hiši V Crllcvenicl Ima Železarna Jese- Y Ba?nJS?1 nlce počitniški dom nazvan »Dom PP.jji ^ i!? kovinarjev Železarne Jesenice«. Ta SI™'.? omogoča vsako leto letovanje na Ja- *XJ.h A Tnn ™ dranu nekaj stotim železarjem in Sap»I in Ji! ■njihovim svojcem. Ob otvoritvi se- p^električni napetiavT “ Aato kro-zone, t. j. od lfl. maja do zdaj je £,°a D0 , t Vateri le soala uživalo oddih v Imenovanem domu že Bo,Dod1ni* ’ je. spala hrlSn^etan0ni J„Sl ob 'priložnosti je strela povzro- rnrtnn ella PreceJSn.le razdejanje, ln sicer: redno zadovoljni. Predvsem navdu- poškodovala le Pl * Wri I* n H P ■) np; inun 6»nrn» ker i. nrrSSr Poškodovala je električno napeljavo f»nn In lz sobe vrgla ln uničila d ve celi TITGinvrmTr. urejen ln opremljen s številnimi 0knl., polomila Je del lesene postelje, JbbhmGE: napravami m ^ na katerl Je spaJla oSkodovankpa> p0,V ker so tudi vse vodne naprave ure- mlin no^nn omarim ih e+oin u hh. Mestno gledališče na Jesenicah Je Jene, kar dosedanja leta žal nd tylo. žln, te postelTe zlomila 1e vrata ki minuli teden organiziralo štiri gosto- Plaža razpolaga s toboganom, uka- vodijo lz hodnika ozirom! kuhinje v a 1 o ifrttvi *a ttnrl. i- . ... •* teri so bili navzoči tudi predstavniki .vanja v občini ln izven nje. V če- kalno desko, vodnima splavoma, vod- to sobo dve omari ozidle stroo nod Sr. L °?nWKn‘h organizacij trtek Je gostovalo v Kranjski gori, nim blciklom in zadostnim številom in še drugo drobnarilo 'tako da le ZB NOV mozirske občine. Na seli so v no Hn.eini tr, „ j „1 ti-.*_______________________ L“ °ruBo oropnanjo, taico aa ie ZB NOV mozirske občine. Na seji so v soboto na Hrušici in v nedeljo sandollnov. Vrt pa je opremlje razprayljald_ o zaključkih ^.^kongresa dvakrat v Begunjah. Povsod so bili bal inskim prostorom, Isegljižčem, napravila za okoli 60.000 din škode. Gospodinja ni bila poškodovana, Slovenije ln sklenili, da Jeseniški gledališčniki lepo sprejeti tiljakom ln gugalnico za otroke, na- čeprav "je strela Dolomlla celo noVte-U nagrajeni za Izvajanje. Čeprav Je mizno-tendeklm, šahovskim ln dru- ijo, na kateri je Imenovana spala. V jen z ZB NOV Slovenije - ............ --------------------------------------------— -••• -p—-—-n. vr- bodo o _ ....._______._____________________________ tudi vse osnovne organizacije ZB. te polete, vabijo prebivalci jeseni- glm športnim priborom. V domu, ki sosedni šobi ! eJ snalš eri len" nečak' ki Na seji so obširno govorili o pri- Ske gledališčnike tudi za bodoče na ima kapaciteto za 85 gostov, se me- ravno tako ni bil poškodovan Oba- pravah za praznovanje 4. julija Dne- gostovanja. S predstavami letošnjega njajo vsakih dvanajst dni, dnevna dva sta pretrpela le hud strah ln ati j kfi , DaiJ. vstaje, repertoarja bo Jeseniško mestno gle- oskrba pa stane le 230 din za osebo, gmotno škodo. Zg SKiemu so, da dooo 4. julija Dan ** barca proslavile vse osnovne organizacije ZB ob sodelovanju ostalih množičnih organizacij. Razen tega bo še centralna proslava v Nazarju. Za Dan vstaje 22. julija bodo organizacije ZB organizirale člmveč pohodov v znane partizanske kraje to tam obiskale grobove padlih borcev. Za oba praznika bodo organizacije ZB poskrbele za dostojno ureditev vseh partizanskih grobov. (-r) Povsod so jih bili veseli Zavod za šolski poučni film iz Ljubljane je s svojo skupino obiskal kraje v novomeškem in kočevskem okraju — Po šolah je skupina vrtela poučne filme — Vsega skupaj je imela 62 predstav, ki si jih je ogledali) 12.000 šolskih otrok Minuli mesec je Zavod za šol- predstavo, ki je bila v zadružni ski ln poučni film lz Ljubljane pri- dvorani, tudi precej starejših va-redll potovanje svoje filmske sku- ščanov. »Glej ga, kaj sl lepega ne plne po kočevskem in novomeškem Izmislijo za naše male!- Je obve-okraju. Skupina Je v treh tednih ljalo splošno mnenje. obiskala skoraj vsako šolo na pod- ,,, ^ t\.,u Tudi otroci lz Ajdovca nad 2u- Han»' priv Jo žemberkom, kjer tudi še nimajo Ijane prav tja do Vinice V Bell pIpktHkp «5<1 nrlftll krajini in Fare ter Cabra na Ko- P£??'L čevskem in zavrtela za šolarje Izbran spored šolskih ln poučnih fll- na predstavo v Dvor ob Krki. Tudi tl otroci so prvikrat videli kino mov. Končni obračun te turneje je predstav°. namenjeno prav njim. Ponekod so otroci dobili nalogo, naj Izračunajo, lz koliko sll- pokazal, da Je bilo 62 predstav, ki sl Jih Je ogledalo kakih 12.000 šol-Bklh otrok, večinoma učencev in ie sestavljena filmska risanka učenk osnovnih šol ln nižjih gl- kl 50 llm 1° nazadnje zavrteli. Ne-mnazlj. Otroci so videli film o Mošl kateri so prinesli pravilno izraču-Pljadu, film o raznih pticah, kako nane odgovore, še preden je skusi gradijo gnezda, pomlad v Bell Plna utegnila pospraviti aparate krajini, kl prikazuje belokranjskega Zelenega Jurija in domače Zavod za šolski ln poučni film sl Je pridobil s temi predstavami Metliško obredje iz filma: Pomlad v Beli krajini plese, film Dva dečka, posvečen dragocene Izkušnje za prihodnje osebni higieni Solarjev in pa nekaj zabavnih ln poučnih risank. Vzgojni ln splošni uspeh teh šolsko leto ln si tudi utrdil prepričanje, da so takšne šolske kino predstave nadvse potrebne ln ko-- - - - rlstne. Za naslednje šolsko leto šolskih predstav, ki Jih Je priredil predvideva, da bo njegova skupina Zavod za šolski ln poučni film, Ji presegel pričakovanja, saj so bili obiskala vsaj enkrat vse osnovne šole v Sloveniji, če to ne, pa vsaj to sploh prve sistematično prlre- tiste, kl so oddaljene od kulturnih Jene filmske predstave na našem središč ln kjer je potreba največja, podeželju ln se Je bilo bati, da ne Spodbudno Je, da naši pedagogi i bo pravega odziva in zadostne or- takšnim razumevanjem sprejemajo ganizacije. Učiteljski zbori pa so moderen in nazoren pouk, kl ga z velikim razumevanjem uvrščali nudi takšna šolska kino predstava, to šolsko filmsko predstavo v redni Edino, kar lahko prepreči ta na- ,- „ jje jmaj0 ,jiapr0. .... ............... pouk. Ponekod Srt, je terensko vozilo, kl bi lahko jektorje ln nekaj diapozitivov na tudi v snegu In blatu zanesljivo šoli in Jih s pridom uporabljajo prispelo v vse te oddaljene kraje, pri nazornem pouku, zato so zvoč- ker od »Zastave 600« tega pozimi ni film- s poljudno razlago še bolj ni pričakovati, toplo sprejeli. „ , , Kakor je pozdraviti prlzadeva-Da o deci In njenem odzivu nje Zavoda za šolski ln poučni film sploh ne govorimo! To je bilo na- za nazorni pouk v krajih, ki so od-vdušerija na pretek. Pred katero- daljenl od kulturnih središč, tako koli _šolo se Je ustavila »Zasta- Je pohvalno tudi udejstvovanje va 600«, povsod je bila sprejeta z vriskanjem in odobravanjem. Sku tega zavoda pri proizvodnji šolskih filmov ln poučnih dlafllmov za ptnl Je v spominu predstava v Pod- projeciranje. Naše Sole že Imajo preskl v Loškem potoku, kamor je precej diaprojektorjev za nazorni prišla tudi vsa šola iz Novega kota, pouk, kl uspešno tekmujejo s sll-kjer še nimajo elektrike in tudi kaml in zemljevidi tako v ceni kane prave poti za avto s tako ob- kor tudi po učinku. Za potrebe slo-čutljlviml aparati. Tam so zavrteli venskega šolstva Je začel smotrno film otrokom, kl še sploh nikoli izdelovati diapozitive in šolske niso videli kina, niti vlaka ln le zvočne in neme filme. Skoraj bo tu 'in tam kak avtomobil. Razen Izšel nov katalog teh domačih ln tega so bili vsi filmi otrokom blizu za naše razmere prirejenih dia-ln so otroci z njimi doživljali. No- filmov ln filmov, kl bodo na raz-vica o predstavi se je razvedela polago splošnemu in strokovnemu' tudi po vasi, tako da Je prišlo na šolstvu. -uti SOLČAVA: Gradbena dela pri gradnji novega Zadružnega doma v Solčavi naglo napredujejo. Zadružni dom bo eden Izmed najlepših v mozirski občini. V domu bo tudi zelo lepo urejena dvorana z okoli 200 sedeži, kl bo služila za kulturno Izživljanje Solča-vanov. • Odkar stoji Planinski dom v Logarski dolini, to je od leta 1953, so turistični činiiteljl skušali doseči podaljšanje telefonskega voda od Solčave do Planinskega doma v Logarski dolink Predvsem se Je. da bi dobili telefon, trudilo planinsko društvo Celje, zadnja tri leta pa se Je zanj zavzemala tudi Stalna turistična konferenca in Štajerska turistična podzveza. Pred dnevi se je to prizadevanje končno le uresničilo in so z deli pri napeljavi že pričeli. Računajo, da bodo kmalu stekli prvi telefonski pogovori. Da Je napeljava telefona potrebna, Je Jasno, saj Ima Logarska dolina letno okoli 30.000 vpisanih gostov. Telefon pa Je potreben tudi zaradi obveščevalne službe v primeru nesreč, kajti hitrost obveščanja prt nesreči Je prav toliko vredna kot tehnično brezhibno reševanje. (-r) VELENJE: Gasilsko društvo v Velenju razen drugega skrbi tudi za požarno-reše-valno službo v okolMklh vaseh. Sedaj nameravajo za oddaljene vasi nabaviti primemo motorno brizgalno. v ta namen bodo v nedeljo, 16. junija priredili tombolo z lepimi do- Trije delavci padli z Unimoga Po Dupljlikl c«»tl Je v petek popoldne •ozll i Unlmosom delavce proti Zgornjemu Dupleku voznik Maka Meaarec. Ko je vozil v ovinek, nekoliko ven Iz Zrkovc v mari- borskem okraju, je Iznenada zakričala zadaj na avtomobilu neka delavka Voznik je mlalll, Ja je med volnjo padel kdo Iz vozila In je zato pogledal nazaj. Pri tem seveda ni pazil na krmilo; zavozil Je i pr- vim kolesom v kup gramoza, mlslet da bo preprečil nezgodo, pa Je /avli v oitrem loku proti levi atranl ceste in zapeljal na bližnji travnik. Zaradi hitrega ln oatrega zavoja so padli trije delavci z Unimoga ln dobili hujša teleane poškodbe. Vse tri so takoj prepeljali v mariborsko bolnišnico. N1 a skali onkraj Meže se je v vrtoglavi viSlnl tik nad prepadom razrasel viharnlk-mecesen. Semkaj iznad Žerjava, kjer topijo noč in dan svinec in cink, se nizko vleče strupeni sivi čad ln se počasi Izgublja v nebesno modrino. Kaj, če položim na zemljo uho? Morebiti ujamem odjek detonacij iz notranjosti gore? Kje pa! Globoko doli do 15. obzorja je prevrtana Peca — prepreza jo kakih 500 kilometrov rovov, na stotine odkopov; v njenem osrčju so cela postrojenja, elektrarne in dvorane. Vse to je delo človeka. Ce bi v Peci resnično spal kralj Matjaž, bi ga že zdavnaj kak rudar poščegetal v pete — so pa že toliko razrili goro, da bi ga naSli. Ko stopaš po stalno spolzkih »fortnah« in vpadnikih v igrivo lesketajoče se jame, imaš vtis, da si res prišel v legendarno zakladnico lz tisoč In ene noči. Prešeren glas mojega spremljevalca me brž povede v resničnost: »Vieš, dečva, što je naš kruoh — Peca. Precej smo je že snedli, a tak bogata-je, rajtam, da bojo lahko še naših otrouk otroci živeli od 'je.* Videla sem, da ima rad to goro, ki mu vzame vsak dan po osem ur sončne svetlobe, zelenja ln zunanjega sveta. Edino večjo ravnino tokraj Meže malo pred Crno so namenili modernemu naselju rudarjev. Vsako leto zrase kak nov stanovanjski blok prikupne zunanjosti in sodobno urejen. Tu sem srečala znance — topilce in rudarje, ki so bili namenjeni pravkar na zasedanje centralnega delavskega sveta doli v 2e,rjav. Brž jih pobaram, kaj imajo na dnevjiem redu. »Malo že vahko razložim, saj sem doma preštudiral to pisanje o stvari. Pa na našem obratnem delavskem svetu smo premlevali, kako stojimo. No, zgleda, da boljše ko prejšnja leta. V prvih treh mtesecih smo izpolnili plan skoraj pri vsem našem blagu, čeprav imamo letos za 6 % večjega ko lani. A bo že šlo. Ne bi reko, da je že vse u redu, pa vse, kakor bi vsak član našega rudnika želel, a ne viem, če bo to kedaj. Ljudje smo pač ljudje. Eni bi včasih radi kaj izvrtali dauč preko predpisov... in možnosti.« Zrelo, tehtno preudarja, možak. Sola mežiškega upravljanja mu je že nekaj dala. Razgrneva to poročilo. Bilanca za leto 1956. BEŽNA SLIKA - Kolektiv mežiških rudnikov svinca in topilnice je lani nakopal za 9 % rude več kakor leta 1955. Družbi je dal nad 100 milijonov din. Lani je bilo podjetje precej bolj rentabilno zaradi spremembe cen na domačih in tujih tržiščih in pa zaradi povečanja storilnosti dela za 13,9 % — znižali so znatno tudi proizvodne stroške. Posebno dobro se je obnesla decentralizacija obratnega knjigovodstva. Lani ustvarjeni dobiček je za 235 milijonov din večji od leta 1955, izkazuje ga bilanca 656,752.000 din. Izredno skromen pa je njihov sklad za samostojno razpolaganje, saj znaša komaj 15 milijo- nov din. Skupnega dohodka je ustvaril kolektiv skoraj 3 milijarde din, materialni stroški pa so znašali 1 milijardo 242,749.000 dinarjev. Dalje še izvrtam iz poročil, da je porasla vrednost osnovnih sredstev za 93,5 milijona din. Lani so zgradili pralni kanal, dogradili topilnico z napravami, nizkonapetostno omrežje, vpad-nik Naveršnik, nabavili so razno opremo. GLAVNI PROBLEM - VODNI ROV Da, ta nesrečni vodni rov Mežica—Prevalje, za katerega ni nikoli dovolj sredstev na razpolago, da bi ga dogradili. Zdaj ga manjka le še 2515 m, vanj so vložili rudarji vsa razpoložljiva sredstva. Oni vedo, čemu. Vodni rov pomeni enega glavnih živcev proizvodnje. Dolg bo 8735 m. Del rova je že na razpolago za redno V Jc do fl&ca dajada kh.u& sledenje, za transport na gotova dela za postavitev črpalne postaje in za ventilacijsko okno. Nujno bi potrebovali še 300 milijonov din in 60 milijonov za opremo za to vodni rov. Prihranek na znižanju proizvodnih stroškov bi znašal 100 milijonov din letno, razen tega bi se pa podaljšala življenjska doba rudnika, ker bi bilo mogoče izkoriščati rudne sloje v večjih globinah, zmanjšala bi se poraba električne energije, kar bi tudi pozitivno vplivalo na energetsko bilanco naše republike. Seveda pa ni rečeno, da delavci na zasedanju niso želeli še pojasnil na razne postavke. Toliko so pa že zreli mežiški rudarji, da ne sprejmejo kar brez pomisleka, kar se Jim servira. Njihova zasedanja DS so pravi delavski parlament; delavci korajžno izmenjavajo svoja stališča in podajajo - često tudi kritična mnenja. Tu dobjš vtis demokratične razgibanosti, čeprav nekateri pravijo, da bi se dalo tudi glede mežiškega samoupravljanja še najti dosti vrzeli... Nič čudnega, če trajajo živčne razprave okrog enega vprašanja često tudi po več ur. Tako so sprejemali tarifni pravilnik menda kar na treh zasedanjih in sklenili izvesti več sprememb v njem. Za volitve v nove DS - to je v obratne in v centralni DS so imeli po vseh obratih živahne sindikalne sestanke. Dosedanji obratni DS sa podajali na njih obračun o delu v dveletni mandatni dobi in tako je bila tukaj osnova za živahno razpravljanje in kritično presojo aktivistov članov DS. Komisije so tudi svoje delo zadovoljivo opravljale In so se izkazale kot koristne v sistemu delavskega upravljanja. , V BORBI PROTI OBRATNIM NEZGODAM! Služba HTZ beleži v rudnikih svinca v minulem letu napredek; posebno pozornost je posvečala zastrup' ljenjem in ostalim poklicnim obolenjem. V Žerjavu imajo centralno reševalno postajo, jamsko in topilniško reševalno četo in postajo za prvo pomoč. Z vsemi sredstvi skušajo vcepiti v člane kolektiva smisel za de* lovno''varnost: nad 1000 delavcev si je ogledalo filme o varnosti pri delu, slikanja pljuč se je udeležilo 1933 delavcev — torej večina. DS se je temu vprašanju precej posvetil, največ uspeha je bilo v obratu izbi' ralnica. Odkar je v novi topilnici v obratu novi pra' žilni stroj brez ustrezne ventilacije, so zastrupljenja še bolj močna — bržkone se pri podjetju »Ventilator* v Zagrebu niti ne zavedajo, kaj povzročajo z zavlačevanjem prevzetih del na sesalnih napravah. Močno J® narasla tudi ogroženost v soseščini topilnice stanujo* čih družin. Lani se je ponesrečil vsak sedmi delavec, medtem ko se je v letu 1955 vsak peti delaveo — bele' žijo korak naprej. Se zmerom pa je bilo z njimi ij* gubljenih 3579 dnin — 22,5 % manj ko v letu 1955. J® pa dejstvo, da se prijavi vsaka najmanjša poškodba* tako preprečijo komplikacije, kl lahko nastanejo o® domačem zdravljenju. Za vzdrževanje reda in snage vestno skrbijo, 6 ric pere zaščitne obleke delavcev. Imajo pa po vseh obratih upravičene težnje, da bi že čimprej dobili poštene kopalnice in da bi se mogli po delu preobleči-V 2erjavu delajo za ženske prostor za osebno higieno z bidejem in sredstvi, ki so predpisana. Nimajo pa ®a kantine za brezalkoholne pijače. IN SKRB ZA DELOVNEGA ČLOVEKA IN NJEGOV DOM V gradnji je 7 četvorčkov v Mežici, vanje bodo preselili najbolj ogrožene družine iz bližine topilnic®' Delavce prevažajo v modernih avtobusih iz oddaljen'*1 krajev. Lani so poslali v Portorož na letovanje 46 to* pilniških delavcev, ki so bili ogroženi - tod so okrepili. Tudi sicer novo urejeni Počitniški dom v P°£' torožy prav dobro služi in je vedno poln. Kdo si neki bolj zasluži letovanja ob morju kakor rudar in t°' pileč? Kje so že časi, ko so nakopali leta 1424 (iz knjige Ern. Železnega) v okolici Pece 14 veder svinčene ' Samo v marcu t. 1. so je nakopali 3885 ton... In ** bo dajala gora kruha generacijam... se podobnih razstav. imeli le dva manj obsežna sloji živimo tako re- varja s področja srbohrvatskega !iri veku grafične jezika (prvi je izšel 1. 1935, drugi in ta Je Idosegla pa je bil priložen Benešičevi u čudovit vzpon in »Slovnici hrvatskega ali srbske-neverjetno zanima- ga jezika«, ki je izšla v Zagrebu nstvu. Ljubljanska leta 1939). sednik Sveta za za nagrade na II. Mednarodni grafični leve na desno: ravnatelj muzeja iz Zai Božidar Jakac, predsednik žirije umetn chiori, umetnostni kritik iz Varšave MI lostni kritik iz Pariza Jean Bourret in k matija Gustave von Groschwitz. TOREK, 18. JUNIJA 1957 ^-----------------------*________________________ _ " Q________________KULTDBN1 0 B 2 0 B N I K J- II. Mednarodna grafična razstava pripravljena DREVI SVEČANA OTVORITEV V MODERNI GALERIJI L j u b 1 j an a, 17. Junija. Ju-1II. Mednarodna grafična razstava tri zvečer bo v Moderni galeriji Je po svoji organizaciji in po so-uradno odprta II. Mednarodna delujočih mojstrih iz tolikih grafična razstava. Kot nova usta- j držav, mednarodna umetnostna nova se je mednarodno uvelja- prireditev tolikšnega obsega, da vila in pripomogla k temu, da se jo po pravici lahko smatramo za Je jugoslovanska grafika enako- manifestacijo, ki ne Siri le umet-Vredno uvrstila v mednarodni okvir te v današnjem likovnem ustvarjanju gotovo najbolj sodobne in žive likovne panoge. Obseg II. Mednarodne grafične razstave zajema predstavnike 29 držav, 245 avtorjev in 460 listov. Mednarodna uveljavitev razstave *e kaže v tem, da to umetniško sodelovanje dejansko zajema že ves svet. Zaupanje v to sodelovanje se kaže prav posebno tudi v tem, da so sc povabljeni umetniki odzvali skoraj vsi, drugi pa so celo sami ponudili sodelovanje. Ker gre pri razstavi za resničen prerez skozi grafično kulturo sodobnosti, se je vsaka smer lahko svobodno uveljavila, tako da je razstava brez poudarjanja te ali one smeri nepotvorjeno srcalo stanja in teženj sodobne Brafike, zajete v stanju vsakih dveh let. , Od I. Mednarodne grafične razstave, ki je v juliju leta 1955 zbrala v slovenski prestolnici blizu 700 grafičnih listov nekako 150 svetovnih grafičnih mojstrov, I *ta minili šele dve leti. V teh | dveh letih Jugoslovanska grafična nostli temvef Je tud, možno srcd. ustvarjalnost, katere nagli raz- gtvo za sporazumevanje in spoznavanje med narodi. Na razstavi bo podeljeno šest nagrad, in sicer nagrada Izvršnega sveta Ljudske skupščine LR Slovenije 250.000 din, nagrada Okrajnega ljudskega odbora Ljubljana 200.000 din, nagrada Komisije za kulturne stike s tujino v Beogradu 100.000 din, nagrada Sveta za kulturo in prosveto LR Slovenije 100.000 din, nagrada Moderne galerije v Ljubljani v znesku 100.000 din In nagrada Jakopičevega paviljona j 75.000 din. Imena nagrajenih i umetnikov bodo sporočena in 1 objavljena ob otvoritvi razstave jutri zvečer. 2irljo so sestavljali umetnostni kritik iz Pariza Jean Bourret, kustos Iz Cincinnatija (ZDA) Gustave von Groschwitz, slikar-grafik Božidar Jakac iz Ljubljane, umetnostni kritik Iz Bruslja Emile Langui, umetnostni kritik razstave in poudarjali svoje Izredno zadovoljstvo, da so lahko sodelovali pri tako pomembni umetniški manifestaciji. Zvečer je pripravljalni odbor II. Mednarodne grafične razstave priredil v razstavnih prostorih Moderne galerije sprejem, ki so se ga udeležili številni javni in kulturni delavci ter predstavniki oblasti. II. Mednarodni grafični razstavi želimo, da bi, kakor po* udarja predsednik odbora Josip Vidmar v svojem predgovoru h katalogu, služila nam in človeški skupnosti. Kot iskreni pristaši mednarodnega sporazumevanja in sodelovanja ter strpne koeksistence pričakujemo prav od umetnosti najbolj uspešnega posredništva teh naših idealov! Letošnje Mednarodne grafične razstave v Tokiu so se udeležili tudi jugoslovanski grafiki, od Slovencev naša najvidnejša predstavnika te umetnosti France Mihelič in Rlko Debenjak. Slednji Je na tej razstavi prejel za svojo barvno litografijo »Kraška ka-»latlda« nagrado Japonskega ministrstva za zunanje zadeve. Številnim dosedanjim priznanjem jugoslovanski umetnosti se Je tako pridružilo še eno z Daljnega vzhoda. Delo, za katerega Je prejel Rlko Debenjak japonsko nagrado, bo razstavljeno tudi na II. mednarodni grafični razstavi v Ljubljani. To pot prinašamo njegovo grafiko »V pristanišču«, ki bo še z nekaterimi Debenjakovimi najnovejšimi deli razstavljena na letošnji razstavi jugoslovanske grafike v Mehiki. rsenaieri ciam žirije za stavi v Ljubljani. Z Zdenka Munk, slikar kritik Giuseppe Marchiori, slaw Porebski, umetnostni iz Cincinnatija raz- nctnostnl Mieczy-ln kustos LJUBLJANSKI KONCERTI Nastopi glasbenih šol *nah Je bil prvi sprožil idejo niednarodnlh razstav te likovne *vrsti na našem ozemlju, ne samo ni popustila, temveč se je nasprotno razvijala v tako naglem tempu, da je v polni meri upra- lz Benetk Giuseppe Marchiori, ki je tudi predsednik žirije, ravnatelj'muzeja iz Zagreba Zdenka Munk, umetnostni kritik iz Varšave Mieczyslaw Porebski in ravnatelj muzeja iz Amsterdama W. Sondberg. Danes dopoldne, ko je bilo opravljeno vse delo, so člani mednarodne žirije imeli s predstavniki našega tiska, radia in . ,. . — —. . .... ------ filma konferenro na b-vtpri no glasbenih »olah. bi ai blio vs«J v Ljubljani ’ * i . 80 kar teiko misliti, da kakien na.top nižje odgovarjali na Vprašanja oziroma 0laabene šole ne bi zelo dobro uspel. Prav podajali svoje Izjave O delu Ži- »to se pri njih lahko omejim akoraj samo rije, o njeni enodušnosti pri ne- "* ‘°- sameznl slušatelji Individualno razviti In Izraziti kot umetniške osebnosti. č« velja, kar sem prej dejal o nižjih lahkem ocenjevalnem delu ln o pomenu te razstave vobče. Laskavo so se Izrazili o organizaciji wiaei ron Celia (Mehika) : Vrata Srbohrvatsko-pol/ski slovar Lani je v Varšavi Izšla dramatika hrvatskoga ili srpskog jezika«, katere pisec je dr. Vilim Frančič, profesor na krakovski univerzi. Ni dolgo tega, kar je v Krakovu v založbi »Splošna znanost* izšel prvi del srbsko-hrvat-sko-poljskega slovarja (od A do M) istega Frančiča na 828 stra-| neh. Slovar je redigiral nestor poljske slavistike prof. dr. Pa-deus Lehr-Splawinski. Drugi del slovarja je tudi že v tisku. Fran>-čičev slovar obsega 68.000 besed, pa je potemtakem še bogatejši od podobnega Hrvatsko-poljskega slovarja dr. Julija Benešiča, ki je 1. 1949 izšel v Zagrebu in obsega 66.000 besed. Doslej so ~ Glaabena iola Center Ja Imela tri naatope. Glasbena iola V I e Je pripravila I. Javno produkcijo. No- vost glede na nekdanjo prakao Je bil koncertni veier absalventk nadaljevalnih rai-redov Nižje glasbene tole Center, po anovi prlenafienih srednji glasbeni ioll, sopranlstkr lleane Bratuž (prof. Jelka Stergar) in pianistke Bojke Lazarevič (prof. Irma Hladnik). Samo zabeležim lahko aklepnl nastop tekmovanja učencev nižjih glaabenlh Sol ljubljanskega okraja za klavir, violino In violončelo 26. maja. • ko so bili tudi raz-glaienl rezultati In podeljene nagrade. Vso prireditev Je vodila Inipektorlca prol. Zorka Bradačeva. Upravičeno je bila deležna velike pozornosti dijakinja Srednje glasbene i o 1 e , klavirska učenka prof. Antona Ravnika, 13-Ietna Marija Kocjančičeva, ko Je Imela 4. junija svoj celovečeren nastop (Bach, Mozart, Havdn, Pahor, Schumann, LJadov, Chopin). Nedvomno Je Izreden pia-nlatlčnl talent, tehnično In muzikalno enako bogato obdarjena. Ta ugotovitev lahko ta aedaj zadolča. Samo zapišem lahko o naatopu dijakov Srednje glasbene iole 7. junija. Med nastopajočimi ata bila kla-rlnetlat Kovačič ln pianistka Rodetova lz 4. razreda, ki ata potemtakem nastopala kot absolventa. O prvi priložnosti le o zadnjih koncertnih večerih Akademije za glasbo! S. Virtič Na zadnjih koncertnih večerih Akademije za glasbo se Je predstavila vrsta slušateljev lz oddelkov za solo petje, klavir, violino, violončelo, klarinet In komorno glasbo. 29. maja. Stevka Calovska, sopran, Jelaska, 3. 1. vednosti Kogoja do rca- klavlr, Peter Bedjanlč, bariton, Milka „kr‘T,k!hl nazornri1 Prijemov Eftlmova, mezzo, Ljubo Rančlgaj. -kla- Pr°kofjeva. Dobra osnovna tehnična vir, pripravljenost ln uvedenost mu dovo- 31. maja. Nastopajoči so bili precej l'*U^e na Izenačeni. Alojz Camer, violina, 1. 1. (K. Rupel); v tehničnem In muzikalnem pogledu dobri nastavki; Vida Jesih, mezzo, 2. 1. (rektor Fr. Schiffrer) se Je tehnično in glasovno močno ln ugodno razvila, Izrazno Se ni povsem sproSčena; Nikica Pezelj, violinist, 2. 1. (L. Pfeifer): veliko tehničnega znanja ln čut za violinski ton, lepo ob- Slnočl je zaključila beograjska Komedija s predstavo satire Vladimirja Majakovskega »Hladen tuš« svoje prvo gostovanje v Ljubljani. Beograjčani bodo z Istim sporedom kot v Ljubljani nastopili tudi v Mariboru. Na sliki: prizor lz »Hladnega tuša« Beograjčanom je včeraj priredil sprejem pred-OLO Ljubljana dr. Heli Modic IJuJe najbrž hitro, ekstenzivno delo, pa ne na škodo temeljitosti. Odtod vtis razgledanosti. Širine, inteligence. Končno večer diplomantov Erml-nija Ambroseta In Janeza Trilerja (7. junija). Pianist Ambroset (razred red. prof. Janka Ravnika) ima vso tehniko, ki si jo absolvent klavirske visoke Sole le more želeti. Tudi frazi- _______________ . ranje ln muzikalna Izvedba sta bila čutje, labilna Intonacija; Silva Lenar- IzbruSena ln občutljiva. Le nekoliko don, klavir, 2. 1. (M. Lipovšek): zanes- vei nagibanja k tehničnemu blesku ljlva tehnika, Debussy Se nekoliko kakor k poeziji se za sedaj čuti (go-preveč obuzdan, Škerjanc odličen; v°rim o drugem delu sporeda). Basist Zdenka GoljevSček, sopran, l. l. (F. Jonez Triler (razred izr. prof. Ada Schiffrer): glasovne kvalitete, zažele- Dariana) Je verziran pevec z voluml-no bi bilo le več Izraznosti; Tanja nožnim. Impozantno zvočnim glasom. Baudaž, klavir, 3. 1. (Hilda Horak- Pel Je Caldaro, HSndla, Schuberta, Cas) Ima tehniko In muzlkalnost; Igor Schumanna. Brahmsa, Ipavca, Vrem-Karlln, klarinet, 2. 1. (M. Gunzek) iz- Sak“. Ravnika (vsega tega žal nisem vrsten igralec, svoje obvladovanje tona sllSal); v arijah Verdija in Borodlna postavlja v službo bogatega Izraza; P® ">1 Jc zbudilo pozornost, da se nje-Avgust Živko, tenor, 3. 1. (F. Schlff- Sov Klas nagiba z veliko pretežnostjo frer) Je v zvočni kakovosti glasu moč- samo k prsni resonanci, no napredoval ln se tudi uspeSno pre- RAFAEL AJLEC bija k močnejšemu Izrazu. U. Junija so nastopili pianisti Ljubo Rus, 3. 1. (Z. Zarnik), Magda Dimnik, 3. L (Hilda Horak-Cas), JarmSla So gledališča na svetu, ki si jih »gledališko zastrupljen« ovek želi »vsaj enkrat« videti. te zgodovina takega gledali-a tako zelo slavna ali po-£^nbna, ali ga vodijo umetni- DUNAJSKI FESTIVAL Staro železo iz Berlina osebnosti, ki imajo v gleda- sem svetu veliko ime, ali pa v njihovem ansamblu nekaj gralcev, ki sodijo med »velike , “Ovnike« Talijine vere. Taka |e(lališča so Comedie Francaise, _. rah Bernard in nekateri dru-£, Pariški teatri, Burgtheater in ^eatro Piccolo, MHAT in Old ai!?' Mednje pa sodi tudi berlln-* Sch illertheater. . Zato je bilo zanimanje za go-_°vanje tega gledališča na Du-®ju veliko. Schillertheater je 11 Pred vojno vodilno nemško f ,yallšče, na katerem so delo-al* najboljši gledališki ljudje, Predvsem Reinhardt in Grilnd-*er>s, seveda ne istočasno. Osebnim* ntegovega sedanjega umetniškega vodje, Boleslava Barloga, ežiserja in dramaturga velikega 0rmata, je tudi moment, ki pojoči, da začne gledališko razgledanemu človeku srce hitreje *«. kadar sliši njegovo ime. j Ončno je tu še Walter Franck, Sralec izredne umetniške poten-?■ M je ob lanskoletni uprizo-‘tyi Kovarstva in ljubezni v j «burgu doživel furore navdu-®n.ia in priznanja vseh kritikov. čudno, da so se v predsobi '“rektorice tiskovnega urada vod- stva avstrijskih državnih gledališč, gospe dr. Schdnbeld bile med novinarji pravcate bitke za vstopnice. Toda samo prvega dne. Kajti Schillertheater je razočaral. Predvsem: kadar gre slavno gledališče na gostovanje, naj gre z najboljšim, kar ima na zalogi. Schillertheater je prišel z najslabšim. Tako kaže predstava, tako pripovedujejo ln pišejo kritiki, ki imajo srečo, da več potujejo. Nekaterim kritikom se zdi zelo moderno, če ob vsaki priliki, ki se jim nudi, zmeljejo Bernarda Shavva v sončni prah. Ti pravijo, da sodi Shaw v 19. stoletje, da je svoje opravil in da ga ne kaže več uprizarjati. Drugi spet menijo, da Shavva še sploh odkrili nismo, da je njegovo stoletje 21. stoletje. Toda srednje bo držalo: iz časovno determinirane družbene kritike ga rešuje njegova žgoča ironija in dejstvo, da se nekatera njegova dela dotikajo tako imenovanih »večnih problemov«; tisto, kar vidijo v njem »ljudje bodočnosti«, »ljudje 21. stoletja«, pa ni nič drugega, kot od njih samih umetno injicirana religioznost in »transcendentalna vrednost« v Shawu. Obojim ni prav, da je Shaw — Shaw. To so tisti, ki jim je bil Shaw vedno trn v peti ln ki mu zdaj skušajo skozi zadnja vrata opu-stošiti hišo. Shawovo stoletje je — 20. stoletje. Toda nihče menda ne dvomi, da je Shaw pisal same dobre drame. Tudi Shakespeara ni ves shakespearski in tudi Cankar je nekoč napisal Jakoba Rudo. Leta 1905 je bil eden izmed najbolj razburljivih londonskih pojavov delovanje »Svete vojske«, ki je skušala na svojo pest reševati socialne probleme. Hčere lz najboljših hiš in ostale narodne dame so se oblekle v čudne uniforme, si nadele vojaške šarže ln šle na pohod v pomoč revežem — v imenu krščanske ljubezni. Seveda je Sveta vojska mogla dobiti denar samo od kapitalistov, ki so bili prav za prav vzrok socialni revščini. Tako se je zgodilo, da so prav kapitali-ti najbolj pozdravili ustanovitev Svete vojske, kajti preko nje bo našli najlepše opravičilo za svoje početje. Deset tisoči funtov za Sveto vojsko — in vse grdobije in vse zatiranje delavcev je odpuščeno. Skoraj tako, kot nekoč z odpustki! Kako naj ne bi tak pojav zrevoltiral socialnega kritika, kot je bil Bernard Shaw? Sedel je in napisal »Majofja Barbaro«, dramo o hčerki tovarnarja orožja, ki stopi v Sveto vojsko, da bi delovala proti svojemu očetu-kapitalistu. Toda spoznanje, da je Sveta vojska samo orodje v rokah njenega očeta in da je prav za prav on sam tisto, čemur se tako lepo pravi »angleška vlada«, jo pripelje do odločitve, da prevzame očetovo dediščino in kot kapitalistka skuša spraviti socialno zatiranje s sveta. Kdo najde tu kaj drugega kot Časovno zelo omejen® socialno satiro? In če je napisana še na hitrico ln je polna slabših Sha-wovih aforizmov, ki bi jih lahko mnogo bolje formuliral, če bi mu šlo krvavo za res, zakaj je treba prav to Shawovo dramo uprizarjati? Nekdo piše v gledališkem listu, da ta drama resnično kaže izhod iz socialnih pro-: blemov, s čimer hoče mendq povedati, da je treba revolucijo za- četi od zgoraj, ne od spodaj. Shaw se gotovo v grobu obrača. Schillertheater si ni dovolil nič drugega, kot poskus zavestne potvorbe Shavvove misli. Seveda se mu to ni moglo posrečiti, kajti resnični Shawov namen je prodrl skozi umetne retuše. In tako smo gledali Shawa, kakršen je in kakršen ni — obenem. Pravzaprav: kakršna je in ni »Major Barbara«. Probleifa sodi med staro železo, danes nikogar več ne zanima odnos med Sveto > vojsko in anglikansko cerkvijo ter poskusi »klasičnih« kapitalistov, kako čim spretneje zamaskirati spačen obraz. Razvoj je pustil oboje daleč za seboj. Walter^Franck sam m z njim igralki Roma Bahn in Anneliese Romer so rešili dolgočasni večer ter nekoliko okrepili skopi, vljudnostni aplavz na koncu predstave. To so Igralci, ki jih ne raste mnogo po evropskih gledališčih. Posebno Walter Franck s svojim jeklenim obrazom, brezhibno dikcijo in nenavadno prepričljivim likom tovarnarja ostane človeku v spominu. In tudi vsi ostali so močno pripomogli, da lahko zapišemo: izredno solidna ansambelska igra. Tako, da jim je dunajska kritika zapisala na poslovilno vizitko: pridite kmalu spet v goste — toda z drugačno prtljago. Slavko Fras Amen Irving (ZI»A): Eva, 1957, lesorez -Sc**MMgltt obrambe In BORIS KRISTANČIČ (0:2). neopreznoat FESTIVAL JE NA PRAGU Bazen parade in zletnega nastopa bodo najpomembnejše prireditve pripravili atleti, košarkarji, tenisači boksarji, nogometaši, kolesarji in gasilci Naša največja letošnja manifestacija telesne kulture v Sloveniji — Festival, je tu. Prva ljani več kot 20.000 mladine I* vse Slovenije, bo zaključen 1. julija. Ta dan ne bo prireditev, marveč bodo organizatorji Festi- množičnim zletnim nastopom na j družne zveze na Titovi cesti. Re- vala poskrbeli, da si bo vsaj it- stadionu ob Titovi cesti ter z 1 ševalci se bodo poslužili vseh venljubljanska mladina lahko demonstracijo gasilcev. Razen običajnih ih najbolj skromnih ogledala znamenitosti mesta in njena večja prireditev »Pohod tega bo v teh dneh še mednarod- reševalnih naprav. ob žici okupirane Ljubljane« bo ni košarkarski turnir, ki se ga že v nedeljo. Ta dan bodo lahko bodo razen domače Olimpije in občudovali tudi najboljše jugo- »Ljubljane« udeležili še moštvo slovanske kolesarje v hitrostni »Tatran«, član prve češkoslovaške dirki po ulicah okoli Tabora v lige, Crvena zvezda iz Beograda tako imenovanem kriteriju. Od 24. do 26. t. m. bodo na teniških igriščih pod Cekinovim gradom nastopile najboljše teniške reprezentance Slovenije, Hrvatske in Vojvodine. V četrtek 27. t. m. bo atletska reprezentanca Ljubljane nastopila proti reprezentanci Budimpešte. Glavni festivalski dnevi pa se bodo začeli z veliko parado v soboto 29. in z in verjetno še izbrana ameriška vojaška ekipa. Nogometna reprezentanca Ljubljane je po odpovedi reprezentance Brna povabila v goste reprezentanco Subotice. Boksarji pa bodo v teh dneh tekmovali za republiško prvenstvo. Prireditve bodo torej nedvomno zanimive in na kvalitetni ravni, čeprav so športniki obetali več. Tudi za »Pohod« je manj prijav, kot se je pričakovalo, vzlic velikim nagradam. Borba pa bo prav tako huda in zagrizena, ker se nekatere ekipe, že več kot mesec dni resno pripravljajo in • beoorad, it. jur.. Po sporočilu kot smo izvedeli, se nobena noče Atletske zveze Jugoslavije bo na 7aHnvoH1H «i knk«nlm slahiim atletskem mednarodnem prvenstvu I zaa°vOlJin S KaKSnim slaDSim Beograda tekmoval tudi sovjetski me- mestom. Posebna skrb organiza- taiec kladiva Krivonosov, bivši sve- torjev velja seveda paradi in pa tovnl prvak. Razen teka na 1500 m ln množičnemu lavnemu nactnnn v skoka s palico bo torej to najbolj za- množičnemujavnemu nastopu, v nimiva disciplina glede na to, da je katerem bodo sodelovali »Parti- naS mladi metalec Bezjak nedavno do- zan«, športne organizacije, gasilci segel rezultata m,73 m.^ ^ ter skupina jugoslovanske voj- gometna reprezentanca Brazilije Je premagala reprezentanco Portugalske s 3:0 (1:0). BOGOTA, IT. jun. (AP). - V kva ne mornarice. V paradi bo nastopilo 10.000 pripadnikov vseh telesnovzgojnih Dirka motorjev s prikolicami je bila najbolj vratolomna točka opatijskih dirk. Na sliki je Jugoslovan Boško Smajder s sovoza-čem„ ki je z njim osvojil drugo mesto v tej kategoriji. srečanju . Je »Rijeka« . premagala Aachen iz Zahodne Nemčije a 4:0 (3:0). PISMO IZ BEOGRADA Pred tekmo s Poljaki Je bilo nlfi koliko slabih predznakov. Ce bi odštel nekaj poraznih dejstev, med katerimi Je bilo najhujše razvpit poraz 19 točk z reprezentanco Beograda, bi še vedno ostal zastrašujoče razbit duh državnega moštva. Vsaj videz je bil tak. Zadnja dneva pred tekmo ni bilo slišati nenehnih ln drobnjakarskih razgovorov, ki ne manjkajo pred večjimi srečanji. Celo ko smo med roji komarjev v četrtek zvečer opazovali trening Poljakov, so Izostali prav vsi komentarji. Molče smo predvsem opazili! da imajo nasprotniki neizčrpno zalogo fizične kondicije, da dobro mečejo lz daljave ln polrazdalje in da so krepko Izbrusili svojo Igro. Na tekmi smo videli, da so bile petorke lz treninga le »goljufija«, ki so z njo hoteli onemogočiti naš taktični načrt. FORMALNA PRIRAVA Njihov trud Je bil zaman, kajti naša priprava na srečanje je bila zgolj formalna. Nekaj parol ln nebistvenih nasvetov. Tudi tokrat sem videl, da se je vsa zadrževana moč, prisilna abstinenca od košarkarskega dogajanja med moStvom. zbrala, eksplodirala in v pravem trenutku, med Nastop »Partizana« na Vrhniki Vrhnika, 17. junija. Včeraj Je Imel vrhniilci »Partizan« na svojem letnem telovadišču telovadni nastop, ki ga je obiskalo nekaj sto gledalcev. Poleg domačih telovadcev to nastopili še pripadniki par-tizanakih društev iz Borovnice in Logatca. V 12. točkah so nastopili vsi oddelki, od cicibanov pa do članov, skupno okrog 280 telovadcev. Razen zletnih vaj so nastopajoči prikazali še vaje na raznih orodjih, atletiko in športne igre. Največ odobravanja so žele članice in mladinke z zletnimi vajami, poleg tega pa še članice in člani z vajo na bradlji. Ta nastop Je bil obenem zadnja preizkušnja pred festivalsko prireditvijo v Ljubljani. Danes je bilo na Vrhniki tudi tekmovanje kegljačev, katerega so se udeležili številni ljubitelji tega športa. To je bilo nagradno tekmovanje, kjer Je vsak tekmovalec preizkusil svoje znanje v desetih lučajih. Nastopili so lahko tudi neregistrirani tekmovalci, najboljši pa so dobili praktična darila. Zmagal Je Pejtner pred Popišom, tretji pa je Sluga. ZVEZNA TENISKA LIGA Olimpija : Montažno Dane, ob 19.30 bo n( Igrišču pod Ce-klnovtm gradom srečanje zvezne teniške lige med domačo Olimpijo In zagrebškim klubom Montažno. PRVO SREČANJE DINAMA V JU2NI AMERIKI Flamengo : Dinamo 4:1 Rio de Janeiro, 17. Jun. - Zagrebški Dinamo je včeraj odigral prvo tekmo na turneji po Južni Ameriki. Srečanju med njim ln brazilskim klubom Flamengo je prisostvovalo 50.000 gledalcev. Zmagal Je Flamengo s 4:1 (2:0). Zmaga brazilskega moštva Je zaslužena ln bi bila lahko izražena še z večjim številom golov. Zagrebčane deloma opravičuje dejstvo, da so prispeli lz Evrope le dan pred srečanjem ln da Je obramba Dinama zabila dva avtogola. Flamengo Je Igral hitro ln ostro ln Je bil v prvem polčasu precej močnejši. Prvi gol Je zabil Didi v 18. minuti lz težkega položaja. Ob koncu polčasa Je moral vratar Dinama Irovič zapustiti Igro, ker ga Je Dtdl nehote sunil s čevljem po glavi, ko se mu Je Irovič vrgel v noge. Takoj po tej poškodbi Je Flamengo v 43. minuti dosegel drugi gol po Zlgalu. Rezervni vratar Kadovič ga ni mogel ubraniti. V nadaljevanju igre Je Antič znižal rezultat na 2:1 v 52. minuti. Ves drugi polčas - Irovič se je vrnil - Je potekel boli ali manj v enakovredni Igri. Sele ob koncu tekme so Brazilci znova dominirali. V 84. minuti Je Jullnho dosegel- tretji gol. minuto pred koncem pa 1e Horvat zabil avtogol. Na turnirju v Rio de Janelru bo Dinamo Igral 19. t. m. še proti klubu Vasco da Gama, 26. junija pa proti Belemenseu. V drugi skupini turnirja Igrajo »Sao Paolo«, Lazlo, Corlntlaa ln »Sevilla«. lifikacijski tekmi m svetovno nogometno in njim najbližjih organizacij, prvenstvo sta reprezentanci Kolumbije ln para{ja se ho 7ačela oh 17 liri Urugvaja Igrali neodločeno 1:1 (1:0). Vr, T” r_ T* 17- ^ BEKA, 17. jun. - v prijateljskem Njena pot bo po Prešernovi in Gosposvetski cesti do Ajdovščine ter od tod po Titovi cesti na Trg revolucije. Ena izmed najbolj zanimivih prireditev bo nedvomno prikaz velike gasilske akcije. Okoli 150 gasilcev bo demonstriralo ga-košl na Tašmajdanu, pridrla na dan. krat korakov, čeprav Jih je bilo vse v_flikega požara in Teševa- Odmev s Tašmajdana Trenutek Je bil res - najboljši. Ne zato, preveč. Naposled Poljaki še niso v ker že devet let nismo premagali Po- polni (orml. Toda ml - prav tako ne. ljakov, niti zato, ker smo demantirali Tako lahko obvelja, da smo dosegli slab vtis z zadnjih ttenlng tekem. Po- zmago, ki kljub razmišljanjem ostane membno je bilo to, da Je moštvo do- za vedno v košarkarski kroniki, v seglo enega svojih največjih uspehov, bližnji prihodnosti pa imamo vsaj lz-dobllo zaupanje vase, veselje ln voljo enačena upanja. Danes igramo v Zre- nja ljudi iz »goreče« stavbe Za- Naši plavalci v Varšavi r w_ __________________ _______________________ m| | m ^___^ Variava. 17. Junija. Na mednarodnem do nastopov na evropskem "prvenstvu, njaninu (op. ur.: pismo Je od 16. t. m.) plavalnem mitingu v Varšavi so sodelovali Saj ni nobenega dvoma: po zadnji igri v povsem drugačni postavi. Razumljivo tudi jugoslovanski plavalci. Na 100 m hrbtno naša vloga v Sofiji tokrat ne bi smela je, da bodo v moštvu predvsem doma- j« Staplčeva osvojila prvo mesto z rezul-bitl — stranska I čini. Želimo dokazati, da je v Jugo- tatom 1:20.9, na 200 m prano pa j« bila Toda najbolje bo, če se vrnemo Se slavlji mnogo dobrih košarkarjev ln Jeričev. druga z rezultatom 3:02,8. Na k tekmi in z opisom petkovih - na- da se celo reprezentanti razlikujejo 100 m hrbtno j« bil Skanata šele peti s šega velikega dne - dogajanj, posred- od llgašev le za malenkost. O točno- slabim rezultatom. Ostali rezultati: 100 m no očrtamo naš start pred največjo stl tega se bom prepričal šele drevi, prosto: Sorokin (SZ) 39,1, 200 m prsno: Festival, ki bo zbral v Ljub- več izletov. okolice, kamor bo pripravila tudi Clcl V dirki motorjev 250 ccm je bil najboljši Jugoslovan Leon Pintar s motorjem »Tomos«. Poleg njega je Savo Pavlovič na motorja Guzzi. KOŠARKARSKO SREČANJE V ZRENJANINU Neuspela repriza V povratnem srečanju so Poljaki porazili naSo reprezentanco s 66:48 (33:19) Zrenjanin, 17. jun. — Sinoči je bila v Zrenjaninu po* vratna tekma med košarkarskima reprezentancama Poljske in Jugoslavije. Ker je jugoslovanska reprezentanca v prveffl srečanju zanesljivo zmagala, je bilo pričakovati njeno zmago tudi to pot. Toda zgodilo se je drugače. Jugoslovanska reprezentanca je doživela hud poraz z rezultatom 66:48 (33:19). evropsko košarkarsko prireditvijo. PRVA 200A - NASA Zaradi nezaupanja in celo priča- j kovanja katastrofe se je na stadionu : zbralo le nekaj nad 3090 gledalcev. V intimni atmosferi sta sodnika R. Petrovič in S. Colovlč vrgla prvo žogo v zrak. Dobili amo jo. Kakih 5 minut, smo otipavali nasprotnika. V tem času I Je le Miletič kršil vzdušje spoštovanja nasprotnika. Ostali smo bili zadržani ln oprezni. Toda prva uspešna akcija, odobravanje občinstva in nekaj točk r-je pomenilo revolucijo. Naša obramba Je postala nepropustna. Za vsakega Igralca, ki ao ga Poljaki preigrali, so naleteli na dva druga. Moštvo se Je bliskovito vračalo v obrambo. Nasprot- | nikovi protinapadi, sestavni del bojnega načrta, ki »o nam ga po tekmi | razložili, so ostali mrtva črka na pa-; plrju. DUHOVIČENJE V napadu so naše kombinacije postajale ne le bolj ln bolj nevarne, ampak tudi Izredno duhovite. Vsi naši zadetki so bili nujni. Niti eden slučajen. BiH smo občutno premočni. To-1 liko, da smo sl lahko nekaj časa prlvo- ! ščili sicer Jalovo, toda zares užltkarsko | igro, polno lepih podaj, flnt, dvoum- i nostl, skorajda mojstrstva. Čeprav je bilo šest naših nasprotnikov višjih od 190 cm, le dva nižja od 180 cm, so bile vse žoge pod koši naše. Brez, v prvi vrsti, Kandusa, nato pa MUUerja, Miletiča in Daneua sl take igre ne bi mogli predstavljati. Le sedem minut je Miletiča zamenjal Katlč. Potem je bila ponovno v igri »zahodna« Jugoslovanska petorka. Le-ta je ob pravem času priborila enega največjih uspehov Jugoslovanske košarke. Le dva Poljaka sta se temu resneje postavila po robu. Oba visoka približno dva metra. Eden, Kartowski, center, drugi Vihowskl, krilo. Posebno slednji Je Igralec z občutkom za met, kot ga le redko srečamo. Z uspešnimi blokadami Je prihajal često do nemotenega strela iz polrazdalje. NI VSE ZLATO, KAR SE SVETI Toda zadoščenje spričo pomembne Poljska: Pacula 9, Feglerski, Mllnaruzik 8, Olszevski, Pavlak 19, Nartovski 6, Wl-hovski 6, Skoczeikoviki, Vejczyk, Psetro-konski 9, Stlkovaki 4, Wowra 5. Jugoslavija: Loci 5, Engler 3, Kri- stančič, Mtiller 7. Minja 6, Katič 9, Miletič 5,' Radovič 11, Kandus, Danev, Kolakovlč 2, Dermastia. Zvezni trener Nikolič se je zaradi preizkušanja odločil za drugo petorko m ne za tisto, ki je zmagala v Beogradu. -Kristančič, Kandus, Danev in Dermastia niso stopili v igro. V prvi postavi so igrali ! Loci, Engler, Radovič, Miletič In Katič. 2e v prvih minutah ao sl Poljaki zagotovili | malo prednost, jugoslovanska petorka je ! na Proleterjevem razširjenem igrišču. Krize (Poljska) 2:34,9, 1300 m prosto: Grem- igrala zelo nervozno, zlasti je bila slaba kjer so bile vstopnice že pred tednom lovski (Poljska) 19:18,8. V vaterpolu Je obramba. razprodane. Vzh. Nemčija premagala Poljsko s 1:2 Radovič J* čez nekaj časa l2korlst!l razliko. Odlični centerlor Poljakov Pavlak, ki sta mu spretno pomagala Wawra ln Pse-Irokonskl, Je povišal razliko v prvem polčasu za 14 točk. V drugem delu igre so Poljaki z dobro in taktično igro obdržali iniciativo ln še povečali razliko. V osmi minuti je bil rezultat že 42:28. Tedaj sta v Igro stopila Katič m Minja. Naša vrsta je začela delovati bolj konstruktivno, napadi so bili hitrejši in bolj učinkoviti, toda Poljaki so štiri minute pred koncem igr* začeli zadrževati žogo, tako da se j« tek-, ma končala z rezultatom 68:48 v njihovo korist. Naše moštvo Je razočaralo okoli 2000 gledalcev, ki so pozdravili zasluženo zmago Poljakov. Srečanju v Zrenjaninu Je prisostvoval tudi trener grške državne reprezentance Američan Mac Gregor. Na vprašanje, kaj meni o plasmaju na evropskem prvenstvu v Sodji, je odgovoril takole: »Bolgarija, SZ, Madžarska, Romunija. Poljaka, za sedmo ln osmo mesto pa •• bodo borile Franclja, Italija ln Jugoslavija.« Zvezni kapetan Je po srečanju določil našo reprezentanco za evropsko prvenstvo: Kristančič, Dermastia, Kandua, Danev, (vsi Olimpija), MUller (»Ljubljana)«), Engler, Loci, Katlč (vsi Proleter), Radovič (»Partizan«), Miletič (Montažno) in Nikolič (Rad-nlčkl). B. K. Avto-moto dirke v Opatiji, ki jim je prisostvovalo več kot 50.00 0 gledalcev, so bile zaradi izredne konkurence in velike hitrosti, ki so jo dosegli dirkači desetih držav, res pravi »Spektakla svetovnega formata. Šport po svetu OLIMPIJSKA VAS NE BO VEC RAZDELJENA PO NACIONALNIH SKUPINAH V Evianu v Švici Je bilo pred dnevi — Zanimiv je predlog člana mednarodne lanski zmagovalec Avstralec Lew Hoad. V veslaške federacije, da naj bi odslej olim- ženski konkurenci pa med 86 tekmovalkami pljska vas ne bilo razdeljena po narodno- lanskoletna zmagovalka Sherley Fry ne bo ati, temveč naj bi stanovali skupaj tek- nastopila, movalci, ki nastopajo v istih disciplinah. zmage ne sme biti vzrok da bi pre- ko smo že poročali, zasedanje mednarod- . .. zrli nekaj naših slabosti.’ Ni Se pre- "*»• ollmpijskeaa komiteja, ki so se ga Kljub nasprotovanju nekaterlli udeležencev, fivoHskO ! MadŽafSkn 0*0 pozno biti malo samokritičen. Pred- udeležili razen stalnih članov tudi predstav- bodo oba zgornja predloga In še nekaj «»OU31VU • 1 IUU£UiaKU U.U vsem imam v mislih slabo Izvajanje nlki olimpijskih komitejev 34 držav. Zase- spremljevalnih (tek na 880 metrov za ten- , stockholm „ 1un _ ie osebnih metov. Le 52 ! Poljaki 84%! danju Je predsedoval Averj Brundage. Fazr ske ekipno prvenstvo v floretu za ženske včeraj je Toda to zna biti -zlata- rezerva v pri- pravljall so zopet o razširjenju oziroma Itd.) predložlll v dokončno rešitev na pri- v stockholmu ?Brala s Švedsko ne- hodnjlh srečanjih. Resnejši ugovor Je skrčenju olimpijskega programa. Sovjetska hodnjl seji mednarodnega olimpljakega ko- odloLno 0.0 ^eodločln rezultat no ta. da smo igrali na peščenih tleh, ki zveza In ostale vzhodne. države ter Av- mlteja, ki bo v Sodji. Na Isti seji bodo ^orvežfnl seveda ni nobeno ______________________________________.»II. iiri.nl. nrimranis morali reiltt i. im.i.rirm. porazu z Norvežani seveaa ni noDeno so bila za nasprotnike popolnoma strlja, so predlagale razširjenje programa morali rešiti vprašanje amaterizma oziroma ,nna?tnnlli«nn- . • >•«»"»' disciplinami In kultur- razlage pojma amater ln p. .11 naj prepo- tuja stvar. Toda resnici na ljubo sodnika nista dosodila gostom niti ea novimi športnimi nimi prireditvami. vedo .m.ter.klm loor.nTknVn ..ra.nS u nro mlajehlm moštvom, Madžari pa sko- jSLsrrtvas5jsru,,,B, * i0lsxr rsttssv »««. »nnvnr t Tir btutti. vpraSanJe, ali se bo madžarska repre- DOVOLJ -JE' PIRIEI* zentanca, najboljše moštvo na zad- Pet tisoč gledalcev se Je zbralo v njem svetovnem prvenstvu, sploh kva-Motsperc parku, kjer naj bi poznani filicirala za svetovno prvenstvo 1958. angleški tekač na srednjih progah V skupini z Madžarsko in Norveško Cordon Plrie branil naslov prvaka v Je še Bolgarija, ki Je 22. maja v Oslu teku na tri miije. Toda le tri minute premagala Norveško z 2:1. To vpra-pred začetkom tekmovanja Je Plrle šanje pa bo rešeno vsaj deloma že to sporočil organizatorjem, da se ne po- nedeljo, ko se bosta v Budimpešti čuti dobro. Vzllc temu Je ta rekorder srečali Madžarska in Bolgarija. Ce dražil občinstvo ■ tekanjem po travi bodo Bolgari osvojili vsaj eno točko, ... potem pa seveda ni nastopil. An- potem bodo možnosti Madžarov mi-gleški tisk ga Je ostro napadel. ~Daily nimalne. Herald- Je n. pr. napisal: »Dovolj, Gordonl Angleška publika vas je do grla sita, ko vas vidi, da se vedete kot primadona 1« BRITANSKE ATLETSKE IGRE Driavni reprezentantje (stoje): Radovič, Kandus, Dermastia, Miletič, Miler, Kolakovlč, Nikolič. Kleče: LjOcl, Engler, Daneu in Minja. Manjkate: Kristančič ln Katlč ITALIJANSKO PRVENSTVO KONČANO Triestina ni več v prvi ligi Rim, 17. Jun. - Včeraj Je bilo zad-Na britanskih atletskih Igrah v Londonu nJe kol° Italijanskega nogometnega zaradi alabega vremen, niso bili doseženi Prvenstva za leto 1956/57. Novi ltali-dobrl rejultatl. Nekateri boljši med temi: v „3„4 440 jardov Sallaburv 4«,5; 440 i.rdov z»- k.0l‘h zbral 48 pred Fiorentino 42, prek«: Kane Sl,», Farrel 52,2, SN jardov: J1**1® 11' ydJ.nes® 3f5’ Torino 35, Hewson 1:49,», 1 milj.: Ibbotaon 4:05,2, ? ,r Sampdoria 33, Bologna 35, Rlchtzenh.tm (V. N.) 4:08.9, 2. milji: Rlcht- ®pal , ' Juv«ntus 33, Lanerossi 32, zenhalm »:S4,9. Napoli 32, Padova 32. Atalanta 31, Ge- nova 30, Triestina 29 ln Palermo 22. 36 držav PRIJAVLJENIH I. Iz prve Uge sta izpadla Triestina ZA WIMBLEDONSKI TURNIR ln „ f™0' „ , , , , . , , . . . Moštvo »Torino«, ki ga Je treniral Za neuradno avetovno prvenatvo v te- Marjanovič, Je torej osvojilo peto me-nisu, za veliki turnir v Wlmbledonu ae je gto, preden pa ga Je prevzel naš tre-doalej prijavilo 36 držav, med temi tudi ner, Je bilo na sedemnajstem mestu Jugoslavija. V moški konkurenci, kjer je in je bilo v nevarnosti, da Izpade lz prijavljenih U< kandidatov, ja javljaš tudi Uge, Zakaj ne v Ljublfani se sprašujejo Ijmbljanski gledalci? Vprašanje se namreč nanaša na meddržavne tekme naše košakar• ske reprezentance, ki je v Ljub* ljani in sploh v Sloveniji še ni’ smo imeli priložnost videti. Vprašanje je toliko bolj upravičeno, če še celo v nogometu, kjer Slovenci ne pomenimo mnogo, pade kakšna drobtinica z bogato obložene reprezentančne mize (že tri leta zapovrstjo mednarodna tekma B reprezentance). V zvezni košarkarski ligi pa sta »Ljubljana« in Olimpija na samem vrhv lestvice. Prva daje v reprezentanco enega, druga pa kar štiri igralce, ki so ogrodje naše državne enajstorice. Prvi in verjetno edini letošnji tekmi naše državne košarkarske reprezentance sta bili v petek v Beogradu, v nedeljo pa v Zrenjaninu. Medtem ko je bil stadion državnega prvaka Proleterja 2® teden dni pred tekmo razprodan, pa je bilo na tašmajdanu, sprejme 15.000 ljudi, le okroO 3000 gledalcev. Vtis poljskih 0°' sto v vsekakor ni mogel biti najbolj ugoden, če so morali igrati pred skoraj prazno areno..• Stadion »Ljubljane* bi lahko z malenkostnimi dopolnitvam* sprejel nad 3000 gledalcev. Zagotovo bi bil tud i v Ljubljani, kot je to bilo v Zrenjaninu, stadion nabit, dohodki pa ne bi bil' prav nič manjši kot v Beogradu-Razen tega bi naši reprezentanti igrali res na domačem igrišču in pred res domačim občinstvom, Pa tudi Poljaki bi se na tlakovanem igrišču lahko bolje znašli kot na peščenem (Beograd), ki nanj sploh niso navajeni. V prihodnje bo torej morala Košarkarska zveza Jugoslavi)e pomisliti na to, da bi tudi V Ljubljani radi videli najboljše naše košarkarje v borbi z enakovrednimi nasprotniki. Po beograjski tekmi pa se na računico ne bodo mogli več izgovarjati. M pa upamo, da bomo lahko drug0 leto b rali: Jugoslavija — • 'i Ljubljani. V. S. 6 Z'* II _ \ TOREK, 18. JUNIJA 1957 -------------( TELES NA KULTURA )------------------------ Francosko-ltalljanski barvni film »NANA« Tednik F. N. St. 24. Predstave ob 18, 18.30 ln 21. - Ob 10 matineja Istega filma. V glavni vlogi Martine Carol. Prodaja vstopnic od 9.30-11 ter od 14 dalje, za matinejo pa od 9 dalje. Ameriški barvni film V glavni vlogi: Errol Flynn ln Alexls Smith. - Predstave ob 18, 18 ln 20. Prodaja vstopnic od 14. ure dalje. OBČINSKI LJUDSKI ODBOR DIVICANI Okraj Jajce za razne predmete vas bo zadovoljila — Mestna hranilnica ljubljanska razpisuje natečaj za naslednja delovna mesta predmetnega uCitelja srbskohrvatskega jezika za delo v osemletni šoli predmetnega učitelja francoščine ali ruščine za delo v osemletni šoli 12 učiteljev za delo v osnovnih šolah na področju občine Vsi dohodki po uredbi, dodatek za vas pa od 1000 do 5000 dinarjev. Prošnje z življenjepisom predložite najkasneje do 1. julija 1957. 1931 ZAVODI BR - NI9 takoj kupijo uporabne jek lent- * za vodik in azot z delovnim pritiskom 150 At in poskusnim pritiskom 225 At Takojšnje ponudbe predložite na gornji naslov ali na telefon 25-37, komercialni sektor. SLOVENSKO NAB. GLEDALIŠČE DRAMA Torek, 18. Jun. ob 20: Potrč: »Krefti«. Abonma H. Sreda, 19. Jun. ob 20: Potrč: »KrefU«. Abonma K. Četrtek, 20. Jun. ob 20: Nash: »Mojster za dež«. Abonma C. Petek, 21. junija ob 13.30: Sofokles: »Kralj Oidlpus«. Abonma Petek II. popoldanski. (Zadnjič v sezoni.) Ob 20: Nash: »Mojster za dež«. — Abonma red G. nica zamerila. Prav tedaj, ko je komercialni že razširil usta, da bi se bučno zasme.,^, je Konkordat spet povzel besedo. -Vem, da bo to marsikdo s težavo razumel. Bolje pa je, če da takoj ostavko, namesto, da bi se nekega dne morali drugače posloviti.« Vtem, ko je komercialni, boječ se, da niso opazili njegovega smehljaja, na vse mogoče načine pačil obraz, da bi vzbudil videz živčnosti, se je Konkordat pomirljivo nasmehnil: -No, mislim, da naše stare navade vzlic temu ne smemo pozabiti. Naj nekdo stopi po Mojco, da malce natoči.« 2ganje je počasi razvezalo jezike, Mojci pa Konkordatovi skrivni pogledi in mežikanja posušili solze. Prvi se je ojunačil tehnični. S Konkordatom sta začela reševati šcntflorijanske znanstvenike in strokovnjake, ki bi prišli v poštev za sodelovanje. S temle čolničem sta se odpravila na 14.000 v Avstra' Ko je znani srbski geograf Cvijič pred petdesetimi leti raziskoval jezera na področju Dur-mitara, so imela vsa razen Omega jezera za polovico več vode kakor danes. Od takrat tako lepih jezer so zdaj ostale le še luže. Iz leta v leto je v njih manj vode, ker je tamošnja pokrajina iz apnenca. Okoliški prebivalci so prepričani, da v petdesetih letih, če se bo tako nadaljevalo, o znamenitih Durmitorskih jezerih ne bo niti sledu. To velja posebno za Valovito, Srablje in Modro jezero, izumira pa tudi Kačje jezero, ki je nedvomno najlepše na vsem Durmitoru. Speleolog Jovan Petrovič meni, da ne'smemo dovoliti naravi, da bi »storila svoje«. Švicarji, Av-Istrijci, Italijani, Nemci in Fran- coskem Rombasu (Moselle) je bila kretnica napačno postavljena: lokomotiva se je z vso silo zaletela v vlak s polnimi bencinskimi cisternami. Izbruhnil je požar, železničarji pa so tvegali življenje, da so odpeli tiste natovorjene vagone, ki jih Se niso zajeli plameni. lllllIllllIlllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllH NAJMOČNEJŠI V francoski zvezdoslovni opazovalnici Saint Michel so začeli postavljati najmočnejši teleskop v Evropi. Po dosedanjih obvestilih bodo dela dokončana do letošnjega avgusta. Teleskop so izdelali v Veliki Britaniji in je opremljen s posebnimi napravami za klimatizacijo in z najnovejšimi elektronskimi dosežki, ki zmanjšujejo nejasnosti in deformacije na fotografskih posnetkih; te nastajajo zaradi razlik v lomu mrzlega, nočnega in toplega zraka, ki je v samem teleskopu in v prostorih observatorija. Najmočnejši teleskop v Evropi bo imel tudi poseben »elektronski sprejemnik«, ki sta ga kon-1 struirala znanstvenika pariškega observatorija Andrč Laremand in Maurice Duchesne. Ta naprava : cozi, ki imajo okoli Alp mnogo podobnih jezer, ljubosumno čuvajo te lepote in skrbijo zanje. V Švici deluje tudi posebna komisija za zaščito jezer in bi bilo Ženevsko jezero že zdavnaj odteklo, če ga ne bi varovali. Geologi so prepričani, da bi bilo mogoče Durmitorska jezera obvarovati, ne da bi pri tem izgubila naravno lepoto. Okoli njih je precej nepropustne gline. Z njo bi bilo mogoče obložiti jezersko dino ter zamašiti špranje in luknje v kamenju, obenem pa bi s termi deli prav nič ne spremenili njihovega zunanjega videza. Jezera, ki v njih zdaj voda usiha, so bila še pred kratkim prekrita z glino, vendar jo je voda sčasoma izprala. O lepem Kačjem jezeru pravijo, da bi ne potrebovali ničesar AUVUIUVtU Sl )B 2UHO za sedem milijonov Neki ameriški filmski Igralec si je zavaroval lepe in zdrave zobe za sedem milijonov dinarjev, vendar je moral pri prevzemu police podpisati pogodbo, da ne bo jedel na peščeni plaži, da se ne bo boksal in hodil v gnečo, da se ne bo vozil z motornim kolesom in da sl bo trikrat na dan umival zobe z dobro pasto. — gre za zelo občutljivo televizijsko kamero — naj bi zamenjala fotografske plošče, ki so z njimi doslej slikali zvezde. Zaradi povečane občutljivosti sprejemnega aparata bo mogoče skrajšati čas osvetlitve ter obenem dobiti mnogo jasnejše in čiste slike planetov, kakršna sta Mars in Jupiter, ki ju je bilo težko fotografirati zaradi najrazličnejših pomanjkljivosti dosedanjih fotografskih aparatov. Anglija-Antarktika Nedavno so upostavili telefonsko zvezo med dr. Marchom, članom angleške odprave na Antarktiki, in njegovo teto, ki stanuje v angleški vasi Doringstone. Tako sta se teta in nečak pogovarjala na razdaljo 26,'iOOkm, Drobne ZANIMIVOSTI NOV HITROSTNI REKORD Angleška podmornica »Excali-bur« je dosegla v plovbi pod vodo nov hitrostni rekord. Preplula je 30 vozlov na uro, kar je znatno več kot Je zmogla doslej znana ameriška atomska podmornica »Nau-tilus«. ZMAGA RAZISKOVALK Nedavno so proglasili nove Izbrance za nagrado »Essc«. Med petimi nagrajenci, ki so dobili visoko priznanje za boj proti raku, so tri ienske. MIROLJUBNA UPORABA VODIKOVE BOMBE V Hamburgu so ustanovili Inštitut za proučevanje visokih temperatur. Tam bodo pregledali tudi možnosti za uporabo vodikove bombe v miroljubne namene. Prouče-, vali bodo namreč spremembo raznih snovi pri zelo visoki temperaturi. IZKORIŠČANJE GEJZIRA V ČSR Na češkoslovaškem pripravljajo načrtf za izkoriščanje gejzira San-tovka. Curek vroče vode brizga 23 m visoko. Izmerili so tudi količino vode: 50 litrov na Sekundo NAZAJ V SREDNJI VEK Nekaj ameriških listov piše, da bodo moderni vojaki spet podobni •rednjeveškim vitezom v oklepih. Američani so izdelali nove oklepe, *1 baje vojake varujejo pred, kro-jlaml. Oklepi so lahki in prožni, (rojaki pa bi jih nosili med srajco in uniformo. Za sedaj še ni znano, lz kakšne tnovi so tl oklepi. BANČNI BOBNAR Angleška banka v Londonu ima po tradiciji iz leta 1790 lastno formirano zaščitno stražo. Sestavlja jo 15 vojakov, oficir ln — bobnar. SUPERFOSFAT ZA ZDRAVJE ŽIVINE Znano je da se krave pogoato nalezejo kake bolezni ln da je v takem primeru nevarno uživati njihovo mleko v surovem stanju. Nedavno so ugotovili, da umetno gnojilo superfosfat v hlevih lz doslej neznanih vzrokov -omejuje število okužb. Tako se je pri poskusu znižalo število okuženih krav od 40 na 8 odstotkov. Zdaj proučujejo to vprašanje francoski biologi. drugega kakor dve vreči cementa in dva kubika peska. S temi skromnimi sredstvi bi zagotovili, da bi bila. v jezeru voda vselej globoka deset do petnajst metrov. Nekoliko drugače je z znanim Črnim jezerom. Durmitorci pripovedujejo, da so spustili prve postrvi v jezero že zdavnaj. Neverjetno hitro so se razmnožile. Pred dvajsetimi leti je bilo mogoče v Črnem jezeru po pripovedovanju bližnjih kmetov naloviti v kratkem času tudi do 15 kg teh plemenitih rib. Vendar to ni trajalo dolgo. Neki inženir, ki je zgradil hotel na 2abljaku, je prinesel iz Mostarskega blata ribo grenčak v želji, da bi jezero obogatil z novo vrsto rib Pri tem je računal, da bo grenčak kot majhna riba služil postrvim za hrano. Toda ta mala riba je začela odločno uničevati veliko, in sicer s tem, da je zbirala ikre, ki so jih postrvi odlagale v plitvinah. Vendar pa to še ni edina nesreča. Znano je, da dobiva Cmo jezero vodo iz močnih izvirov, vendar so na njegovem dnu po-nikve, ki se iz dneva v dan širijo. Zaradi suš v zadnjih letih se je to jezero znižalo za deset do petnajst metrov pod gladino velikega jezera. Ker veliko jezero odteka v malo, voda pa tam pomita, grozi vsemu Cmemu jezeru nevarnost, da se bo spremenilo v mlako. Na vprašanje, kakšna bi bila dela pri reševanju Cmega jezera, je pojasnil eden izmed geologov, da bi bilo treba najprej najti ponikve, skozi katere voda odteka. Po vsej verjetnosti so na dnu malega jezera; če bi jih zaprli, bi ■ tem rešili vse Cmo jezero. lijo Angleža Trevor Burton in njegova lena Mary (na sliki). Pravita, da bosta kot izseljenca na »najmlajši« celini poskusila svojo srečo. Mary Ima o jadranju kaj malo pojma, zato pa je bil njen mož tretji oficir tovorne ladje. Coln Ima tonažo 13 ton ter razen jader in radijskega oddajnika tudi motor z 8 KM. Newyorške skrbi zaradi gosenic Lepi nasadi vzdolž newyorških avenij, ki veljajo za najlepše okraske ameriškega velemesta, so v nevarnosti, da jih bodo uničile ali vsaj zdesetinile nevarne gosenice, ki so se močno razvile zlasti v zadnjih toplih dneh. Toliko jih je, da so obžrle skoraj že polovico lepega vejevja nad cestišči, nekaj pa se jih je preselilo na predmestne vrtove In sadovnjake. Prebivalstvo je opozorilo oblasti, da je potrebna široka akcija, ker individualno zatiranje ne zaleže več. Gosenice se razvijajo iz bub v velikih pajčevinastih mrežah, ki so tolikšne kot nogometne žoge. Kemiki so brž priskočili na pomoč, vendar so pokazale gosenice, oziroma bube v sVojih mrežah > nenavadno odpornost. Sicer Časopisni fotograf Jobn Ciwianski je hotel napraviti nekaj posnetkov novega slončka, ki so ga bili pripeljali v živalski vrt Los Angelesa. Z ravnateljevim dovoljenjem je zlezel v slonovo kletko, da bi mladiča nekajkrat posnel v tako imenovanem prvem planu. Slončku pa to po vsej verjetnosti ni bilo nič kaj všeč, zato je fotoreporterja, ki mu je prišel preblizu, prijel z rilcem za roko in si ga položil pred noge, kot kaže slika. pa jih je v takem položaju sorazmerno laže uničevati kakor takrat, ko so že povsem razvite in se razlezejo po vejevju. Newyorčani, ki slovijo po tem, da posvečajo sleherni prosti čas svojim vrtičem v mestni okolici, so rahlo razočarani nad svojimi znanstveniki, ki jim še ni uspelo sestaviti' učinkovitega uničevalnega sredstva proti požrešnim gosenicam. Novo kitajsko pristanišče Na Kitajskem se pripravljajo na slavnostno otvoritev največjega južnega pristanišča Toamkon-ga, ki leži v neposredni bližini znanega Hongkonga. Graditi so ga začeli že leta 1953. Pristanišče Toamkong je namenjeno ladjam, ki prevažajo živila in drugo blago za južno Kitajsko. Doslej so kitajske ladje večinoma pristajale in iztovarjale blago v pristanišču Hngkong. Novo pristanišče bo povezovalo z zaledjem več železniških prog in nove ceste, hkrati pa bo povezano tudi s pristaniščem Likong in Houangai Hounan. Ko ji je padel dežnik iz rok in je on priskočil, da bi ga pobral, je sama segla ponj, da mu ne bi dala priložnosti za kakršnokoli uslugo. Vsa razdražena je rekla: »Vedi se ka-•kor doma! Tam se ne skloniš, če mi kaj pade iz rok, na cesti pa bi se rad postavljal s svojim kavalirstvom.« »Ce se ne bi sklonil, bi ml tudi očitala. Naj storim karkoli, nikdar ti ni prav,« ji je odgovoril. Jezno se je namrdnila, nato pa se je oglasila: »Prav imaš, saj to je!« Ker jo je prizadeto gledal, je nadaljavala: »Kaj bi se silila, dovolj je, dalje ne moreva!« »Kaj?« je hotel vedeti. »Kaj, kaj,« je jezno spregovorila. »Saj vendar veš, kaj mislim.« Ker je molčal, je nadaljevala: »Tvoj molk mi kaže, da si natančno razumel.« Hotel jo je prijeti pod roko. »Kar pusti to, prosim,« je rekla, »saj veš, da ne maram take narejenosti. Kaj bi se delala, kakor da sva srečen zakonski par, ko pa je v resnici povsem drugače. To je zoprno!« »In kako je v resnici?« je hotel vedeti, ona pa se je pikro nasmehnila: »Kako spet to vprašaš! Kakor da bi bilo kaj novega! Vsega je konec! Konec, ti rečem. Pa ne od danes, že več mesecev. Vedeva se kot igralca, strašno pa je to. da se tega oba zavedava. Zoprno!« »Kaj hočeš reči s tem?« »Glej ga, kako vpraša! Navsezadnje bova le zbrala dovolj poguma za ločitev.« »Tudi jaz sem že razmišljal o tem,« ji je odgovoril in se pri tem jezil na žalostni prizvok v svojem glasu. Dolgo je molčal, tudi ona ni govorila, mlada, še imam možnost, da si življenje uredim, kakor bo meni prav. In ti,« ga je pogledala »si še vedno tak, da ti bo lahko dobiti drugo ženo.« Zdaj se je on pikro nasmehnil. »Da, tako mislim, kot potem pa se je nenadoma oglasil: »Le zakaj sva se takrat poročila?« Ona se je zasmejala na ves glas: »Takrat, takrat! Tudi jaz sem mislila, da je ljubezen, velika ljubezen,« je posmehljivo dodala. »Mladi ljudje so pač neumni, šele čez leta spoznajo zmoto.« Pogledal jo je, ona je opazila, da jo hoče videti v obraz, pa je pogledala vstran. »Torej nameravaš oditi?« »Kakor da bi bilo to kaj novega! Oditi, da! Cimprej, tem bolje! Zdaj se še lahko razideva kot prijatelja, čez čas pa najbrž ne več.« Za trenutek je umolknila, nato pa: »Se sem sliš! Kaj bolj pametnega pač ne znaš povedati; Ne vzdržim več, to je neznosno!« Spet se je odkašljal. Začelo je deževati, odprla sta dežnike. 2e od daleč sta bila videti vsak pod svojim dežnikom kot' nesrečna človeka, ki gresta po naključju isto pot Dež se je sprevrgel v sneg. »Sneži,« je rekel, ona pa: pravim,« je nadaljevala. »Dobil si boš ženo, ki ti bo grela copate, te poslušala, kadar ji boš kaj pripovedoval ali ji čital iz časopisa. Tako ženo, ki se ne bo jezila, če ti bo pripravljala večerjo zdaj ob osmih, drugič ob devetih ali desetih, kakor boš pač blagovolil priti domov, skratka ženo, ki te bo osrečila, ker te bo nosila na rokah in te razvajala.« »Nočem nobene druge,« ji je odgovoril. »Pa tl?« »Jaz? Kakor da bi ti ne bilo vseeno, kaj delam!« »Ce tako misliš,« je počasi spregovoril. »Ce tako misliš, če tako mi- »Saj vidim! Tega ni treba posebej praviti. Kakor da bi ne imela lastnih oči!« »Jutri moram na pot,« je dejal, ko sta potem sedela doma pri večerji. »Odpeljal se bom ob četrt na sedem zjutraj, vstal bom ob petih, da ne zamudim vlaka. Cel kup dolžnosti.« »In kdaj se boš vrnil?« »Mislim da z brzcem ob petih.« Potem sta vsak zase tiho čitala, nazadnje pa jo Je vprašal: »In kdaj boš vložila tožbo za ločitev?« , »Jutri. Takoj zjutraj.« — »Prav,« je odgovoril . In sta šla spat. Zjutraj je ona pripravila zajtrk. Pozdravila sta-se, ko je odšel, ona pa je pomila posodo. Potem je odšla k advokatu. Težav ne bo, ker se bosta razšla sporazumno. Dan je bil deževen s snegom vmes, že ob štirih se je začelo mračiti. Nizki oblaki so viseli do oken. Mlada sem še, je pomislila, ničesar se ml ni treba bati. Cas je mineval, bilo je pol šestih. Zdaj bi moral priti, je pomislila, stopila v kuhinjo in pristavila čaj. Potem je pogrnila mizo in vključila radio. Kaj? Trčenje vlakov? Mrtvi in ranjeni? Zakričala je, zdrvela po stopnicah in stekla na postajo. Množica ljudi, prestrašeni obrazi, solze, strah. »Pozor, umaknite se s tirov! Posebni vlak iz Bremena. Imen ponesrečenih še ne moremo objaviti. Potrpite, mir, umaknite se, prosim!« Vlak je pripeljal na postajo, začela se je zmešnjava, prerivanje, vpitje. Nohte si je zarila v obraz in mrzlično pogledala vsakega potnika posebej. »Hans!« je zakričala,'ko ga je opazila, on pa je šel proti njej in ni spregovoril. Vrgla mu je roke okoli vratu in se tresla od Ihtenja, njegova roka pa je počasi pobožala njeno glavo in jo trdno stisnila na njegove prsi. Pavza na partituri TUDI ON NE V neki svoji nooeti je Piran-dello zelo natančno opisal izvršit en smrtne kazni. Kritik C aval' lo je omenil o oceni, da Piran-delto pač nikoli ni videl takega prizora in ima zato napačne pred-stave. Potem jeVavallo sam opisal tak prizor. Njegov opis je bil tako realističen, da mu je Piran-dello poslal pismo: »Ce bi bi’ imel vaš opis, bi ga uporabil o svoji noveli. Priznam, da še nikoli nisem videl javne eksekucije..* Cavallo je odgovoril: *Tudi jaz neU »Pse na vrvico/« Durmitorska jezera v nevarnosti Zakaj tako naglo izginjajo znamenita ledeniška jezera