o XLIX - št. 15 - CENA 150 SIT Kranj, petek, 23. februarja 1996 1 str. 7 Dolgoletnemu nosaču odpovedali pogodbo ^ Proč s konji -mm prihaja helikopter str. U ANDREJ ČUFER, letošnji nagrajenec Gospodarske zbornice Slovenije Zelena tovarna za tiskana vezja UGODNI POSOJILNI POGOJ] Gorenjska y Banka Banka «/ posluhom_ ovalci delavskega doma v Stražišču trkajo na različna vrata Komu so sploh mar "južnjaki ;«9 Nismo socialni problemi, a tudi tako bogati ne, da billahkokupili lastno_ stanovalci nekdanjega Tekstilindusovega doma na Delavski cesti 19 v Straziscu, ki jih prej a» slej očitno čaka izgon iz doma. _ STRAN 8 Kranjska atletska trojica Brigita Langerholc, Mar-c'to Umnik in njun trener uobrivoje Vučkovič, ta čas Vodilna kranjska atletska trojica z glavnim načrtom: nastop na evropskem atletskem prvenstvu in mogoče tudi na olimpijadi v Atlanti. izjemno dobro obiskana skupščina atletskega kluba '"glav je potrdila, da je atletika še naprej pravi kranjski šport in da bi bilo nepošteno do te panoge, če na kranjskem stadionu ne b* obnovili atletske steze. Občina bi morala, če ji je kai do dobrega in zdravega Sporta, pomagati. Bodoči dijaki in študentje Prihaja čas za vpis Ta teden so osmošolci in dijaki četrtih letnikov srednjih šol dobili v roke razpis za vpis na srednje šole, oziroma visokošolske zavode. Kranj, 23. februarja - Manj kot mesec dni imajo časa, da skrbno pretehtajo ponudbo in se odločijo, kakor jim veleva zanimanje, pa seveda tudi šolski uspeh in sposobnosti. Osmošolci morajo prvo prijavo oddati do 20. marca, bodoči bruci pa do 14. marca. DANES O "našem Grosu" spet govori vsa Slovenija Gorenjski glas v Mostah Jutri, v soboto, bo ekipa Gorenjskega glasa v Mostah v občini Kamnik. V Gostilni pri Olgi bomo od 9. do 11. ure. Vabljeni vsi prebivalci krajevne skupnosti Moste, ki bi radi karkoli povedali ali vprašali. Povabili pa smo tudi župana, člane občinske uprave in člane občinskega sveta iz tega dela kamniške občine. Za vse, ki boste prišli, pa smo pripravili tudi presenečenja. • A. Ž. Obrtniki iščejo poroke žay*nJ> 22. februarja - Ker ne morem več roter°Va^* najetega posojila, moram iskati pote)^' Veste, ne morem jih dobiti kar tako, se je po I0«u danes jezil obrtnik. naJ .Zavarovalnici Triglav enoj le direktor Območne Tro.e v Kranju Aleksander res if P°vedal, da trenutno jih . zavarujejo posojil, ki ^afo Gorenjski banki naje-sanL .°.0rtniki, po novem s0 "st0Jni podjetniki. Banki *ava amr,eč ponudili nove jej0 °^|?e P°goje, ki vsebu- odbitno franšizo, kar glede na obseg zavarovanj majhna. Vse torej kaže, da gre bolj za vseslovenski kot gorenjski problem, saj smo v zadnjem Času lahko slišali opozorila, da je obseg tovrstnih zavarovanj pri zavarovalnicah prevelik. Zategadelj kot vse kaže skušajo zaradi večjega tveganja povečati zavarovalne POtn« • uu iransizo, Kar ganja K"""«'" -------, Prev!ni? da bi morala banka premije, kar bodo seveda Pokohk del tveganja, nova sarfsl pa še ni b"a podpi- ?olisS.0renJski banki Je I?or s DrJl- VodJa sektorja poslov se igralstvom, povedal, da coJTrP?godba z Zavarovalni-ja, ni!glav iztekla 15. februar-PoeZ0 Pa Je še obnovili, ker m to°Ja še Potekajo. Obrt-najet-reJ trenutno ne morejo žavarv! p?soJila zavarovati pri iajo drValnici. lahko uporablja, jv,-V8e oblike zavarovan- Sicer n n)mi so tudi PorokL došle; Ve Gorenjska banka ZavaL obro sodelovala z Cana alnico Triglav, izpla-Zavarovanja so bila občutili posojilojemalci in verjetno bo kmalu dosti ceneje poiskati poroke ali vpisati hipoteko. Ker prav v današnji številki na 25. strani pišemo, kako je moč priti do posojila v koroških bankah čez mejo, velja dodati, da tam zavarovanja posojil pri zavarovalnicah sploh ne poznajo, temveč jih odobravajo na podlagi garancij naše banke, vpisa ipoteke na premoženje ali poroka. M. V. Na cestah je ie pomlad - Začenja se dogajanje, kakršnemu smo priča iz leta v leto Razlika v primerjavi z lansko "pomladjo na cestah" je le ta, da se je letošnja na cestah začela veliko prej in da se bodo ceste, kot kaže, precej bolj razcvetele, kot smo bili vajeni do zdaj. Posnetek iz sredine J tega tedna je iz Poljanske doline v smeri od Gorenje vasi proti Hotavljam. Re-gionalko, kije zacvetela, in ni edina s takšnim "cvetjem" v teh dneh na Gorenjskem, ima na skrbi država. • A. Ž. VfE mobitel lURADNI VMtll PRODAJALEC '-------- POKLIČI ZDAJ! VDftftB ^daja tekočih in trdih goriv telefon 064 77 081 ----064 53 429 RAČUNALNIŠKI KLUB 48678U>cod I31U2XU0 5T ali 6.992,00 SIT mesečno! Tel.: 064/22 10 40 Rent - a - limo LINCOLN TOVUNCAR (dolžina 9ml Rent - a - car UGODNI NAJEMI OSEBNIH AVTOMOBILOV IN KOMBIN AR ANIH VOZIL informacije in naročila: LANG COMERCEd.0.0. WTC. Dunajska 156. U Tel.&fox: 061/16-88-339 P Gl m R Ol L UGODNO! KURILNO OLJE PO NIŽJIH CENAH NAROČILA- skladišče Medvode tel.:061/611-340, 611-341 B.S. Radovljica tel.:064/715-242 NAROČILA SPREJEMAMO 24 UR NA DAN Spoštovani krvodajalci Obveščamo vas, da je pri Eošiljanju vabil na srečanje rvodajalcev jubilantov (tistih, ki so kri darovali 5, 10, 15, 20... 55-krat) v restavraciji dijaškega doma Skorja Loka, Podlubnik la, dne 23. februarja 1996, ob 18. uri in na krvodajalsko akcijo, ki bo 26. februarja 1996 v Šolskem centru, Podlubnik 1B (na Podnu^ prišlo do neljubih napak, za katere se opravičujemo. Jubilante vabimo na srečanje, tudi tiste, ki niste dobili osebnih vabil, vse pa na krvodajalsko akcijo. Prosimo vas, da udeležbo na srečanju jubilantov potrdite po tel. 621-462 in sicer se danes do 17. ure. OBMOČNA ORGANIZACIJA RDEČEGA KRIZA ŠKOFI A LOKA Tel. 79-30 TfM //KABELSKA TV J / ffllrv h 11 KAMNIK - DOMŽALE ! 'C-.-fT^* Maistrova 16, Kamnik telefon: 061/817-313 VAŠE OČI IN UŠESA Brez svetniškega veta in referenduma Šolska zakonodaja velja Ljubljana, 23. februarja - Državni svet na zakon o osnovni šoli v sredo ni sprejel odložilnega veta. Predlagal ga je svetnik Polde Bibič, ki je v obrazložitvi menil, da je predmet o religijah in etiki političen, učni načrt pa je popolna neznanka. Z argumenti ni uspel. Za veto je bilo 12 svetnikov, proti pa 14. Tako šolska zakonodaja sedaj velja. Tudi zato, ker Združena lista socialnih demokratov do danes ni uspela zbrati potrebnih 30 podpisev poslancev državnega zbora, kar bi bilo dovolj za razpis referenduma o tem predmetu v šoli. Združeni listi je uspelo zbrati 17 podpisov, čeprav pa je bilo proti temu novemu obveznemu izbirnemu predmetu skoraj še enkrat več poslancev. • J.K. Pogovora v Poljanah in Železnikih Varstvo okolja in kmetijstvo Kranj, 23. februarja - Občinski odbor Socialdemokratske stranke Slovenije Gorenja vas - Poljane prireja jutri, 24. februarja, ob 17. uri v kulturnem domu v Poljanah pogovor Usoda slovenskega kmeta ob vključevanju v Evropo. Gost večera, ki ga bo vodil Florijan Bulovec, bo dr. Tone Tajnšek. Liberalna demokracija Slovenije pa pripravlja v četrtek, 29. februarja, ob 18,30 v kulturnem domu v Železnikih pogovor z ministrom za varstvo okolja dr. Pavletom Gantarjem. Tema pogovora: Ali smo uspešni pri varstvu okolja. • J.K. Koraka nazaj Kranj, 23. februarja - Ženski forum Združene liste socialnih demokratov Kranj ugotavlja, da je državni zbor zavrnil dopolnila stranke glede javnih otroških vrtcev in predmeta Religija in etika. Ženski forum je za podporo prosil kranjska poslanca Saša Lapa in Ireno Oman, vendar je prvi glasoval proti dopolniloma, druge pa ni bilo na seji. Slovenija je tako naredila dva koraka nazaj, Eravi Ženski forum v izjavi za javnost. Omogočena je lerikalizacija javne osnovne šole in zmanjšane možnosti otrok, da obiskujejo kvaliteten vrtec. Obvestilo beguncem Ljubljana, 23. februarja - Urad za priseljevanje in begunce Vlade Republike Slovenije obvešča vse začasne begunce, katerih vpis v evidenco začasnih beguncev poteče 28. februarja, da bo veljavnost podaljšana do 30. junija letos, oziroma do sprejetja zakona o začasnem zatočišču. Pojasnila dajejo v Uradu vsak ponedeljek, sredo in petek ter v centru za begunce na Šmartinski v Ljubljani vsak dan med 8. in 16. uro po telefonu (061) 1254 - 114. Zbor razlaščencev Ljubljana, 23. februarja - Združenje lastnikov razlaščenega premoženja zastopa interese številnih Slovencev. Je pomemben del civilne družbe. Razlaščenci bodo imeli jutri, 24. februarja, ob 11. uri občni zbor na Adamič Lundrovem nabrežju 2 v Ljubljani. Vsak teden ena srečna družina več Pustni torek srečen za družino Kenda Kranj, 23, februarja 1996 - Ta teden se je sreča pri Žrebanju skritega naslova ustavila v Tržiču in to na naslovu Ravne 21. V torek celo dopoldne pa tudi še v sredo zjutraj je v našem uredništvu telefon neprestano zvonil in sicer zato, ker je bila izžrebana skrita hišna številka stanovanjski blok, kjer živi kar osemnajst strank. Da je bil pustni torek srečen za družino Kenda, se je kmalu dopoldne prepričal že gospod Vinko Kenda, ko mu je sorodnica Minka kar v službo prinesla Časopis, da se je na lastne oči prepričal, da je skriti naslov njihov in nas takoj zatem prvi poklical v uredništvo časopisa Gorenjski glas in seveda smo mu povedali, da mu kot prvemu, ki nas je poklical s tega naslova, pripada nagrada. Kasneje smo se pogovarjali tudi z gospo Tončko, ki nam je povedala, da sta oba z možem nad nagrado zelo presenečam. Med drugim nam je zaupala tudi, da je časopis Gorenjski glas v njihovi hiši že zelo dolgo in da ga vsi z veseljem berejo. Iz uredništva Gorenjskega glasa Kendovima iskreno čestitamo in jima za nagrado poklanjamo masažni aparat VIBROSER, ki ga bosta, seveda po pisnem obvestilu lahko dobila pri nas. Vam, dragi bralci, pa želimo lep konec tedna in nikar ne pozabite skrbno prebrati časopisa, kajti v njem se skriva veliko nagradnih iger, ki vam lahko prinesejo tudi lepe nagrade. • K. Stroj IZ SLOVENSKEGA PARLAMENTA Državni zbor bo spet zasedal prihodnji teden Invalidom pri loteriji največji vpliv Državni zbor je končno, ob številnih problemih s sklepčnostjo, končal 37. zasedanje, prihodu]1 teden pa bo začel 38. sejo. Ljubljana, 23. februarja - doto*- Poslanci državnega zbora so končno, po skoraj poldrugem letu, v prvi obravnavi sprejeli zakon o spodbujanju skladnejšega regionalnega razvoja, v drugi obravnavi pa so sprejeli predlog zakona o lastnin-jenju spomenikov in znamenitosti v družbeni lasti in predlog zakona o lastninskem preoblikovanju Loterije Slovenije. Tretja obravnava lastninjenja spomenikov bo na sporedu že prihodnji teden, saj je šel predlog v hiter postopek. Pospeševanje skladnega regionalnega razvoja je bilo deležno splošne poslanske podpore. Vladi so pred pripravo zakona za drugo obravnavo naložili kup dopolnil, med drugim tudi oblikovanje meril, kaj vse sodi k demografski ogroženosti in kaj bolj m kaj manj pospeševati. Pospeševanje mora ostati najmanj smislu, da med ljudmi nega območja ne bi interesa za lastna vlaganja-Predlog zakona o las1"j jenju spomenikov in znani tosti v družbeni lasti zau' okrog 300 spomenikov, katerimi je okrog 70 g1"3"?,:,,} tiiki bodo kij obiski bil tU' Gospodarski minister Metod Dragonja (levo) bo moral pomagati reševati tudi Litostroj. sp< okr »raščin. Spomeniki lastništvu dostopni cem. V drugi obravnavi je - . po dolgem času sprejeti o lastninskem preoDliKU¥ Loterije Slovenije. Zakon razdelil delnice loterije, » postala delniška družba kateri bo imela Fundacija financiranje invalidskih'» manitarnih organizacij 4U stotkov delnic, 25 odstop delnic kapitalski sklad j» lidskega in pokojninskega^ varovanja, 15 odstotkov dg; Slovenski odškodninski w na ravni leta 1990 sprejetega so demografsko ogrožena ob-zakona o pospeševanju demo- močja in kaj gospodarsko grafsko ogroženih območij, nestanovitna območja. Merila . pri čemer bi kazalo ločiti, kaj za državno pomoč pa ne nekdanji zaposleni loterij smejo biti "potuha" v tem J.Košnjek 10 odstotkov sklad za v. ciranje športnih orSaf11^i; deset odstotkov pa sedanj Enostavnejši kazenski postopek Ljubljana, 23. februarja - Na sestanku predsednika vlade dr. Janeza Drnovška z generalnim državnim tožilcem Antonom Drobničem in ministri Meto Zupančič, Lojzetom Jankom in Andrejem Šterom so obravnavali razmere v pravosodju, v katerega se preko raznih afer vnaša dvom o dobrem in učinkovitem delu. Obstaja vtis, da so tovrstne obtožbe pogosto namenjene politizaciji in dnevnopolitičnemu obračunavanju. Sogovorniki so pozitivno ocenili dosedanje delovanje vlade na področju preganjanja kriminalnih dejanj, kjer bodo z raznimi ukrepi učinkovitost in hitrost še povečali. Spremenjena zakonodaja naj bi poenostavila kazenske postopke, razbremenila delo tožilstev in sodišč ter opredelila odgovornost tožilcev in sodnikov za njihovo delo. Pri tožilstvu je bila ustanovljena skupina za pregon organiziranega kriminala. • J.K. Župan podpira župana Župan kranjski dipl. inž. Vitomir Gros v j^/16^ pismu podpira ocene in prizadevanja mariborske^ župana prof. dr. Alojza Krizmana. Nevzdržno je, . sodstvo vlaga ovadbe in nato o svojih ovadbah raZ?^J še posebej, če je to v primeru župana in njegovih #J v o stanju v občni, ki jo vodi. Če kdo pozna razmep. občini, je to prav gotovo Župan, piše Gros in *nen1, bi morala vzeti oblast njegova opozoril8 re.Z, Tožilstvo bi moralo trditve preveriti in ukrepati t zavreči ovadbe sodstva. Podporo Krizmanu izraža ti*. Slovenska nacionalna desnica, ki meni, da je kranj ^ župan v primeru spora z državno upravo ravnal pf ^ država pa je pogrešila, ker je s silo zasedla prostor Kranju. STRANKARSKE NOVICE STRANKARSKE NOVIj?! Ustanovitev Sokolske zveze Kranj, 23. februarja - Jutri, 24. februarja, ob 10. uri bo v prostorih nad kavarno Veronika v Kamniku ustanovitev Zveze društev Slovenski sokol. Pogodbo bodo podpisali predstavniki Sokola iz Kranja, Ljubljane, Maribora, Kamnika, Krškega in Velenja. Kaj se dogaja na Visokem Skofja Loka, 23. februarja • Predsednica kluba svetnikov Združene liste socialnih demokratov in svetnica v občinskem svetu občine Škofja Loka Mirjani Jan - Blažič obvešča, da je pogovor s svetniki ali predstavniki stranke mogoč vsak ponedeljek med 17. in 19. uro na sedežu stranke. V poročilu o delu svetnikov Združene liste je zapisano, da je delo občinskega sveta močno politično polarizirano s prevlado strank desnega bloka, predlogi pa se večinoma ocenjujejo politično in ne s stališča stroke in koristi za občane. Vladajoča koalicija je celo želela v zapisnik seje sveta zapisati samo tisto, kar ustreza njej. Svetniki opozicije so že hoteli iskati zaščito svojih pravic v državnem zboru in na komisiji za lokal- no samoupravo. Združena lista v občinskem svetu zahteva revizijo občinskega proračuna za leto 1993 in 1994, kar še ni bilo uresničeno, zagovarja pospešeno reševanje cestne problematike, kjer so za to že pogoji, tudi na cesti proti Kranju in po obeh dolinah. Meni, da imajo krajevne skupnosti še vedno svojo vlogo, za strožji nadzor nad trošenjem Rroračuna pa ni razumevanja, fesprejemljive so županove zahteve po retroaktivnem potrjevanju sprememb v proračunu. Vladajoča koalicija ima večino tudi v nadzornem odboru, čeprav v demokracijah nadzorno funkcijo ponavadi jemlje opozicija, do danes pa še ni bilo odgovora, kaj je s Tavčarjevim dvorcem na Visokem. Združena lista za odločitve samo nekaterih veljakov ne bo nosila odgovornosti. • J.K. Lov za večino Liberalna demokracija in Slovenski krščanski demokrati so se dogovorili o predlogu sprememb volilne zakonodaje, za kar pa je potrebna dvotretjinska večina v parlamentu. Obe vladni stranki bosta morali sedaj dobiti skoraj 20 manjkajočih glasov poslancev, da bo njihov predlog sprememb zakonodaje spre- jet. Le-te ne bodo velike, več pa naj bi bilo sprememb v zakonu o volilni kampanji, predvsem glede financiranja. Slovenska ljudska stranka izraža pripravljenost za sodelovanje strank slovenske pomladi, kar je že stalno zagovarjala in kar sedaj ponavlja Socialdemokratska stranka. Soglasje je treba doseči s strpnim, vendar pospešenim dogovarjanjem. Pri pomembnih nacionalnih vprašanjih pa je SLS za preseganje medstrankarskih nasprotij glede gospodarstva, zunanje politike, vprašanja nasledstva SFRJ in spopada z gospodarskim kriminalom. Glede problematike zdravstva pa stranka meni, da je treba reševati problematiko vseh poklicev in ne le zdravniškega. • J.K. Pismo kamniškim politikom Kamnik, 23. februarja -Rudi Meršak, generalni sekretar zelenih Slovenije in svetnik Zelenih v kamniškem občinskem svetu je napisal odprto pismo politikom Kamnika, v katerem jih sprašuje, kdaj bodo nehali pritiskati na zelene in nanj osebno, naj preneha z nasprotovanjem postavitve vojaškega radarja na Menini planini, ki bi škodl- jivo vplival na okolje &m tja do Velenja, Celja, Ljubljane in Kranja, planina pa je tudi neP^f:joi vi vodni vir. 15 ^ L\t tolarjev za izgradnjo p nije v Tuhinjski dolini, ponuja obrambno n\ fl( je skromna renta p0} m člane in simpatizer]LJ organiziral odbor v j % gori. Prireditev Kranjc* f. teram bo tudi letos inj» jj» marca v organizaciji * J.K. ga odbora. Uredniška politika: neodvisni nestrankarski politično-informativni poltednik s poudarkom na dogajanjih na Gorenjskem / Predsednik časopisnega sveta: Ivan Bizjak / P'^jli^ mmmu glas Ustanovitelj in izdajatelj: Časopisno podjetje GORENJSKI GLAS KRANJ - ------j ■ —- — — — • * »jo. vujv^uv t iviij, vj.vi., j umij uiiu ' vaviHMt v "i unniviimi,, ukiuuu ti £,t- iij*. - uuisuti i, rv i auj, hrumi. UlTffttAJ'lll) —7 . 1 Mali oglasi: telefon: 064/223-444 - sprejemamo neprekinjeno 24 ur dnevno na avtomatskem odzivniku; uradne ure: vsak dan od 7. do 15. ure / Časopis izhaja ob torkih i"F ^ f Naročnina: trimesečni obračun - individualni naročniki imajo 20 odstotkov popusta. Za tujino: letna naročnina 140 DEM. Oglasne storitve: po ceniku. Prometni 0» stopnji 5 odstotkov v ceni časopisa (mnenje RMI 23/27-92), CENA IZVODA: 110 SIT Nov zakon o društvih Dva Slovenca ■ klub, trije pa že ■ društvo Po podatkih Ministrstva za notranje zadeve imamo v Sloveniji kar 13.984 društev, kar je impresivna številka. Samo športnih društev je 3.440, gasilskih 1557 in kulturno-prosvetnih 1509. Moratorij na družbeno lastnino društev in priprava računskih standardov za društva. . Kranj, 22. februarja - V Sloveniji imamo zelo veliko društev in številna med njimi s svojo dejavnostjo izjemno veliko prispevajo k družbenemu standardu. Ljudje so se še vedno pripravljeni interesno združevati in prispevati del svojega časa m tudi prostovoljnega dela za javno dobro. Pomen, ki ga imajo društva, je izjemen in vprašanje je, če se v tej državi tega sploh zavedamo. Vpetim v vsakdanje politično življenje se nam društva zdijo nekaj obrobnega m malo pomembnega - kar je seveda krivično do neštetih društev m strokovnih združenj, ki še vedno s Pretežno amaterskim delom svojega članstva bogatijo družbeni standard. Ljudje, ki se združujejo v klubih ali društvih, se ne ukvarjajo s politiko m so daleč od raznih političnih spletk. Kakšen odnos imamo do društev aH klubov, najbolje ilustrira odziv na njihove prošnje za denarne prispevke ali pomoč: praviloma jim občinski proračuni niso najbolj naklonjeni in prejmejo, če prejmejo, minimalna sredstva. Zato je bilo pred sprejetjem novega zakona o društvih izjemno veliko žolčnih razprav o družbeni lastnini društev, predvsem pa o tem, aji se bodo društva lahko še naprej ukvarjala s pridobitno dejavnostjo. Mnenja so bila močno deljena. V društvih, kjer so se zavedali, kaj se lanko zgodi, če ostanejo brez vseh sredstev, So povsem legitimno usta- °bstajal Poslovale v skladu z zakoni Seveda pa so se sem in tja v društvih pojavljale nepravilnosti in težnje po - privatizaciji. Zaradi takih Primerov, ki so prišli v javnost, so se vnemale razprave: ali naj se društva »e naprej ukvarjajo z gospodarsko dejavnostjo in kaj bo z lastnino društev. Številnih zabavnih, kulturnih, športnih in drugih prireditev sploh ne bi bilo, če ne bi bilo zagnanih članov društev, ki marsikje in marsikdaj namenijo dejavnosti društva ves svoj prosti čas in z malo denarja pripravijo zelo kvalitetne prireditve... _ da ime društva ne sme vsebovati besedne zveze Republika Slovenija. In če želi društvo kot sestavni del svojega imena uporabljati ime ali del imena državnega organa ali institucije, gospodarske družbe oziroma zgodovinske ali druge znamenite osebnosti, si mora predhodno . pridobiti njihovo dovoljenje. Če je firme. Te bodo lahko oseba umrla, je za uporabo njenega : Se naprej - če bodo imena potrebna privolitev njenih zakonitih dedičev. Delo društev je seveda javno. Tujci lahko postanejo člani društva, če je tako določeno v temeljnem Društvo lahko ustanovi naj Zakon tudi pravi, da za uresničevanje skupnih interesov lahko najmanj dve društvi ustanovita zvezo društev. Zakon o društvih se uporablja tudi za mednarodno društvo ali zvezo mednarodnih društev, če se ustanovi ali ima sedež na območju Republike Slovenije. Društva se registrirajo na upravnih enotah na območju, kjer je sedež društva. O pritožbah pa odloča ministrstvo za notranje zadeve. Dobiček le za manj deset polnoletnih državljanov društveno dejavnost Republike Slovenije, ki na ustanov- V Sloveniji so pred sprejemom S2ES nem zboru sprejmejo sklep o usta- novega zakona o društvih torej družbeno temeljni akt društva. potekale kar ostre razprave o tem, Koncesija za poseben status Lani, 4. novembra, je začel veljati nov zakon o društvih. Društvo je prostovoljno, samostojno, nepridobitno združenje fizičnih oseb, ki se združujejo zaradi skupno določenih interesov, opredeljenih v temeljnem aktu in v skladu z zakonom. Društvo se ne srne ustanoviti oziroma ne sme opravljati pridobitne dejavnosti kot svoje izključne dejavnosti. Društvu se lahko v skladu s Posebnimi predpisi podeli status društva, ki deluje v javnem interesu, če njegovo delovanje presega interese njegovih članov. Društvo za Pridobitev posebnega statusa zapro-5 Posamezno ministrstvo, ki nato za dejavnost društva podeli koncesi-JO-Zakon med drugim tudi določa, da se mora ime društva razlikovati °d imen društev in ne sme biti Uvajajoče ali žaljivo. Zanimivo je, V Sloveniji je kar 3440 športnih društev V Sloveniji imamo - reci in piši - kar 13.984 registriranih in vpisanih društev! Samo lani je bilo na novo ustanovljenih 774 društev. Po podatkih ministrstva za notranje zadeve imamo v Sloveniji 1509 kulturno prosvetnih društev, 109 znanstvenih društev, 1256 strokovnih društev in združenj, 354 društev ljudske tehnike, 3.440 športnih društev, 214 planinskih, 213 taborniških, 416 turističnih, 30 počitniških, 103 šahovska društ\>a, 478 strelskih društev, 462 lovskih društev, 93 ribiških društev, 1557 gasilskih društev, 660 društev Rdečega križa, 154 invalidskih društev, 519 častniških, 62 študentskih, 385 društev prijateljev mladine, 9 esperantskih, 45 filatelističnih, 28 duhovniških in 1888 ostalih društev in klubov. Med temi društvi je lani spremenilo svoja pravila 224 društev, združenj in klubov, vendar ne po novem zakonu. Čeprav je verjetno, da so nekatera društva bolj ali manj le na papirju, pa številna res dobro delujejo in vključujejo veliko članstva. Število raznih društev, klubov in združenj je torej zelo impresivno. Z malo pretiravanja bi lahko rekli, da smo kar vsi državljani včlanjeni vsaj v eno društvo ali združenje. Društvo mora res ustanoviti vsaj deset polnoletnih članov, a če malo svobodneje interpretiramo vseslovensko vnemo, da delujemo v društvu, klubu ali v združenju, lahko rečemo: dva Slovenca, klub, trije pa že društvo... ali društvo lahko opravlja gospodarsko dejavnost. Na ministrstvu za notranje zadeve v Ljubljani pravijo, da je ministrstvo zagovarjalo stališče, da se gospodarska dejavnost ne sme opravljati - vendar je državni zbor odločil drugače. Zdaj zakon pravi, da društvo za svojo dejavnost pridobiva sredstva s članarino, iz naslova materialnih pravic in dejavnosti društva, z darili in volili, s prispevki donatorjev, iz javnih sredstev in iz drugih virov. Če društvo pri opravljanju svoje dejavnosti ustvari presežek prihodkov nad odhodki, ga mora porabiti za izvajanje dejavnosti, za katero je bilo ustanovljeno. Vsaka delitev Premoženja društva med njegove lane je - nična. Društvo lahko neposredno opravlja pridobitno dejavnost pod pogoji, ki jih za opravljanje te dejavnosti določa zakon. Pridobitna dejavnost mora biti določena v temeljnem aktu in mora biti povezana z nameni in nalogami društva ter se lahko opravlja v obsegu, Eotrebnem za njihovo doseganje. >ruštvo lahko podeli neposredno opravljanje pridobitne dejavnosti z društvenimi sredstvi drugim osebam na temelju zakupne ali sorodne pogodbe. Vsako društvo mora zagotavljati podatke o svojem finančno - materialnem poslovanju na način in v obliki, ki ju določi s temeljnim ali posebnim aktom. Podatki se izkazujejo v skladu z računovodskim standardom za društva, ki ga sprejme pooblaščena organizacija - slovenski inštiut za revizijo. Računski standardi se zdaj izdelujejo in bodo društvom natančno predpisovali vse računske standarde. Nadzor nad poslovanjem društev in nad zakonitostjo, namembnostjo in gospodarno in učinkovito porabo javnih sredstev, ki jih društvo prejme zauresničevanje svoje dejavnosti, opravlja računsko sodišče. Zakon predvideva tudi kazni za kršitve. Vsa slovenska društva bodo morala svoje akte prilagoditi novemu zakonu najkasneje v dveh letih. V dveh letih se bo treba tudi opredeliti, kaj bo z družbeno lastnino, s katero razpolagajo društva. Zdaj pa velja, da se družbena lastnina, s katero razpolagajo društva, lastninsko preoblikuje v skladu s posebnim zakonom. Do uveljavitve posebnih zakonov pa mora društvo kot dober gospodar upravljati in gospodariti z družbeno lastnino. Lastninska razmerja in druga pravna upravičenja društev na tej lastnini se do sprejema novih zakonov ne morejo spreminjati. Se pravi: moratorij na družbeno lastnino, še posebej je izpostavljena lastnina družbenih organizacij. D.Sedej V soboto na kranjski gimnaziji j Študentje dijakom u*ri dopoldne bodo na kranjski gimnaziji študentje z različnih fakultet dijakom, bodočim brucom, predstavili k posamezne fakultete. opravi! Viai3a " ^cija, j° primerih prihaja celo do izbire neus- tradieioni b študentov Kranj, je ze treznih študijev. Tudi na informativ- ^'nulih i 'k 9'e^e na dober odziv v nih dnevih, ki jih prirejajo fakultete, ^'hližu• je vsekakor umestna, ne dobijo vseh želenih podatkov in °ben S|^e se cas vpisa na fakultete napotkov. P0|nembVenS't^vUn'verz* To je zelo Studentska akcija je namenjena kepo na odločitev v življenju vsa- prav svetovanju in pomoči dijakom ter fakulteto za organizacijske vede. Od devetih do desetih bodo na vrsti fakulteta za strojništvo, FNT (kemija, farmacija, matematika, fizika...), pravna fakulteta in fakulteta za družbene vede, od desetih do enajstih fakulteta za gradbeništvo in geodezijo, FF (slovenščina, tuji jezi- niko in računalništvo, medicinska fakulteta, fakulteta za organizacijske vede, teološka fakulteta, ekonomska fakulteta, visoka šola za socialno delo ter arhitektura. • H. J. GORENJSKA OD TORKA DO PETKA AMZS Iz Tehnične baze AMZS Kranj so nam sporočili, da so v tem tednu opravili 26 prevozov poškodovanih vozil in nudili 10 pomoči na kraju okvare oz. nezgode same. Najdalj so se peljali v Prevalje. GASILCI Delavni so bili tudi gorenjski gasilci. Kranjski gasilci so intervenirali na X Vidmarja 4, kjer je počila vodovodna cev. Odhiteli so tudi na prizorišče prometne nesreče Kranj - Brnik, vendar intervencija na srečo ni bila potrebna. Na Kuratovi 60 so odstranjevali s strehe sneg in žled, kjer je grozilo, da se bo nadstrešek porušil tako zarad) snega, kot zaradi slabega temel-ia. Prejeli so tudi lažni alarm iz blagovnice Globus in na Gor-enjesavski odmašili žlebove. Jeseniški gasilci so opravili tehnično intervencijo - prevoz eksplozivnega telesa iz Surovine Kranj v skladišče na Jesenicah. Porušili so konstrukcijo garaže na Titovi 76/a in na cesti, ki pelje na Planino pod Golico, odstranili podrto smreko. Za tovarno Acrono so izvršili delo z "magirus" lestvijo, imeli so gasilsko stražo v gledališču Tone Čufar ter opravili prevoz ranjenca z rešilnim avtom iz Acronija v bolnišnico Jesenice Loški gasilci pa so intervenirali na Bukovici, kjer je voda vdrla v hišo in jašek ob cesti očistili. Ostali gorenjski gasilci niso imeli intervencij. GORENJSKI NOVOROJENČKI Ta teden je na Gorenjskem prijokalo na svet 18 novorojenčkov, tokrat pa po številu rojstev prevladujejo dečki. V kranjski porodnišnici se je rodilo 6 dečkov in 4 deklice. Obe mejni teži sta zavzeli deklici; najtežja je tehtala 4.000 gramov in najlažja 2.450 gramov. V jeseniški porodnišnici pa se je rodilo tudi 6 dečkov in le deklici. Obe teži pa sta odnesla dečka; najtežji je tehtal 4.200 gramov in najlažji 2.930 gramov. URGENCA Nekaj zatišja pa so imeli {'eseniški bolničarji. Na kirurškem oddelku so oskrbeli 102 pacienta, na internem oddelku 37 pacientov, na pediatričnem oddelku so poskrbeli za 21 malih pacientov in na gineko-loško-porodniškem oddelku za 10 pacientk. SMUČIŠČA Iz vseh smučišč smo dobili ugodne informacije. V Kranjski Gori imajo od 80 do 100 cm snega, vreme je lepo, vse naprave na smučiščih obratujejo, imajo pa precej gneče. Na Krvavcu je megleno, namerili so - 2 stopinji, imajo 120 cm snega, obratujejo vse smučarske naprave, urejene so tudi smučarske in sankaške proge. Na Voglu imajo hladneje, namerili so kar - 8 stopinj, snega imajo okrog 180 cm, obratujejo vse naprave, razen Sije. Na smučiščih pa so našteli precej obiskovalcev. Na Zalrniku imajo do 120 cm snega, obratuje vlečnica Hotunjski vrh, kjer so urejene 4 proge m merijo 3.5 km. Na voljo so karte: dnevna 1.500 SIT, dopoldanska - popoldanska 1.000 SIT. Poleg smučarske karte dobitekuponček za konzumacijo za Bauhovc. Na Soriški planini imajo 150 cm snega. Lahko se pohvalijo z lepim vremenom, vse naprave obratujejo, vrste smučarjev pred vlečnicami in sedežnicami ni preveč. Na Kobli je 150 cm snega, obratujejo vse naprave, imajo pa precej gneče. Na Veliki planini je 160 cm snega, vse naprave obratujejo. Našteli so okoli 600 smučarjev. Včeraj pa so imeli FIS tekmo. V Ceknem pa so se pohvali z zelo ugodno smuko, namerili so do 180 cm snega, hotel je zaseden. \8« *3£E£kZ Z1V,JC,,JU " P" izbiri fakultet. Študenti jim pove- >V klub^tudent^ Krani vedno do risto, kar so izkusili na lastni koži, ki, geografija, zgodovina psihologi 2n°va ,ml studentov Kranj veano ao »""\ . . vsakršna vpra- ja...), fakulteta za šport, biotehnična velika tI0tavljaJ°' da imaJ° ^ljakl ?dg Ellnv dvome Jutri bodo v fakulteta, veterina, akademija za ^l^n"3?^ ^J^StS^^^^ SM» in AGRFT, od enajstih do ttđ^^lSr^S\đ^^ S!jXmSJljublJanskiPh fakultet poldneva pa fakulteta za elektroteh- POHIŠTVO, BELA TEHNIKA ORTOPEDSKE VZMETNICE TEL: 064/403-871 TBC0V1NA S POHIŠTVOM. IP00NJA BHNICA «1 UGODNI ¥^mTlJ)O^SS^ Zbor radovljiških planincev Radovljica, 23. februarja • Člani Planinskega društva Radovljica se bodo sestali na 101. občnem zboru, ki bo jutri, 24. 2. 1996, ob 17. uri v osnovni Šoli v Lescah. Kot so zapisali na vabilu, se bodo seznanili z uspehi in težavami pri delu. Glede na stoletno tradicijo društvene dejavnosti je moč sklepati, da z vztrajnostjo uspešno premagujejo tudi probleme. Predsednik društva Tone Toraše vseeno ocenjuje, da je to veliko lažje početi s skupnimi močmi, zato pričakuje dobro udeležbo in sodelovanje članstva na zboru. Kot je znano, imajo v društvu zelo razvito izletniško dejavnost odraslih članov, več let dobro deluje pri vzgoji mladih mladinski odsek, alpinisti se prav sedaj nahajajo na odpravi v Južni Ameriki, gorski reševalci skrbijo za varnost in še bi lahko naštevali. Prav gotovo pa se lahko pohvalijo v radovljiškem društvu z obsežno gospodarsko dejavnostjo, saj upravljajo dve postojanki v Karavankah in eno visokogorsko kočo v Julijcih. S. Saje Krvodajalcev ni nikoli dovolj Škofja Loka, 23. februarja - Rdeči križ Skofja Loka vabi v ponedeljek m torek, 26. in 27. februarja, na krvodajalsko akcijo, ki bo od 7, do 13. ure v šolskem centru na Podnu v Skofji Loki. K temu humanemu dejanju so vabljeni dosedanji krvodajalci, pa tudi vsi zdravi občani, ki doslej še niso darovali krvi. Krvodajalcev namreč ni nikoli dovolj, saj bolni in ponesrečeni potrebujejo kri, da jim vrne zdravje in ohrani življenje. Zahvala večkratnim krvodajalcem Skofja Loka, 23. februarja - Drevi ob 18. uri bo v restavraciji Dijaškega doma v Skofji Loki prireditev, s katero se želijo pri tamkajšnjem Rdečem križu oddolžiti krvodajalcem za večkratno darovano kri. V programu bodo sodelovali Kamniški koledniki, gost srečanja bo predsednik republiške krvodajalske komisije in poslanec dr. Janko Predan, program pa bo vodila Majda Debeljak. V družabnem delu večera bodo sledile družabne igre, srečelov, agencija Internet bo pripravila nastop plesne skupine in krajšo modno revijo, igral bo trio Sava. Vpis v prihodnje šolsko leto Osmošolci pred izbiro poklicne kariere Osmošolci so te dni dobili zajetno publikacijo z naslovom Razpis za vpis v šolsko leto 1996/97. Kranj, 20. februarja - Razpis zajema vpis v srednje šole, razpis izbirnih maturitetnih predmetov, prosta mesta v dijaških domovih, ponudbo učnih mest in vpis v izobraževalne programe ljudskih univerz. Učenci bodo skupaj s starši v mesecu dni, kolikor imajo časa, da oddajo prijavo na zaželeno srednjo šolo, lahko temeljito premleli obsežno ponudbo srednješolskega izobraževanja. Izbira je velika, možnosti pa seveda v največji meri odvisne od učenčeve sposobnosti in njegovega šolskega uspeha. Vsaka generacija se srečuje tudi z nepriljubljenim pojavom omejitve vpisa. Če je namreč prijav na katero od srednjih šol preveč, te zaprosijo za omejitev vpisa. V tem primeru učenci poleg učnega uspeha za kandidiranje na takšno šolo potrebujejo tudi potrdilo o doseženem uspehu pri preizkusu znanja iz slovenskega jezika in matematike. Prvi rok preizkusa je 28. in 29. maj, drugi pa 11. in 12. junij (za tiste, ki se prvega upravičeno nismo mogli udeležiti). Katere šole so omejile vpis, pa bo znano v začetku maja. O samem vpisnem scenariju bo v javnih občilih zagotovo še beseda, tokrat pa nekaj o srednješolski ponudbi za leto 1996/97 na Gorenjskem. Pestra gorenjska srednješolska ponudba Srednja gostinska, turistična in ekonomska šola, v razpisu za prihodnje šolsko leto še ena sama šola, ki se bo razdelila na dve, bo šolala v petih programih za šest poklicev (kuhar, natakar, gostinski tehnik, turistični tehnik, ekonomski tehnik in le za odrasle gostinski poslovodja). Za mladino predvideva 11 oddelkov, razpisuje pa tudi tri oddelke za odrasle. Center slepih in slabovidnih dr. Antona Kržišnika v Skofji Loki je specifična šola z dvema izobraževalnima programoma za poklica telefonist in ekonomski tehnik, kjer se bodo pri številu oddelkov ravnali po prijavah učencev. Srednja lesarska šola v Skofji Loki ima štiri izobraževalne programe, v katerih šola za pet poklicev, dva med njimi, mizarja in tapetnika, tudi v obrtnih oddelkih. Gimnazija v Skofji Loki ima poleg štirih oddelkov običajnega gimnazijskega programa tudi en športni oddelek. Srednja kovinarska in cest-noprometna šola v Skofji Loki v štirih programih šola za osem poklicev: obdelovalec kovin, stroujni tehnik, oblikovalec kovin, preobli-kovalec in spajalec kovin - avtokle-par (v obrtnem oddelku), monter in upravljalec energetskih naprav, mehanik vozil in voznih sredstev (poleg standardnega tudi obrtni oddelek) in voznik, za slednjega pa so predvideni tudi oddelki za odrasle. Za Odločilna bo prva prijava Izšel Je tudi razpis za vpis na visokošolske zavode: poleg univerze v Ljubljani in Mariboru letos odpirata vrata tudi dve visoki šoti, za hotelirstvo in turizem ter za menedžement. V visokošolski ponudbi je še nekaj novosti (kar 11 novih študijskih programov), tako da bodo imeli bodoči bruci kar precej izbire. Vsako leto znova pa se ponavlja pojav, koje naval na določene fakultete neznansko velik, medtem ko imajo zlasti tehniške fakultete premalo prijav. usodni datum, do katerega se morajo letos bodoči študentje odloČiti, kaj bodo študirali, je 14. marec. Letos je še usodnejši zaradi tega, ker bo pri vpisu merodajna prva prijava. Zelo pomembno bo torej, po kakšnem vrstnem redu bodo nanizali svoje študijske namere, kajti odločitve ne bodo mogli več spreminjati Jeseni, ko je rok za drugo prijavo, bodo namreč upoštevali le tiste kandidate, ki ne bodo sprejeti na nobenega od programov, ki so jih navedli v prvi prijavi. Namere gorenjskih študentov Območna enota Republiškega zavoda za zaposlovanje v Kranju Je pred vpisom v novo študijsko leto raziskala poklicne (in Študijske) namere gorenjskih četrtošolcev. Anketirali so 1255 dijakov, od katerih jih strokovne programe letos končuje 818, gimnazije pa 437. Od vseh se jih za študij odloča 1171. Z maturo bo srednjo šolo končalo 784 dijakov, z zaključnim izpitom pa 387. Slednji imajo pije motnosti, saj se ne morejo vpisati na visokošolske fakultetne programe, če bi naredili rane listo visokošolskih zavodov, kamor namerava največje število mladih Gorenjcev, zagotovo prednjači ekonomska fakulteta, kamor st želi 144 maturantov in 61 dijakov z zaključnim izpitom. Vabljiva je tudi filozofska fakulteta z množico raznovrstnih programov, ki zanimajo 123 mladih z Gorenjskega. Zanima jih fakulteta za družbene vede (64 izraženih namer), pa tudi za pedagoško se je izreklo 67 bodočih maturantov in 13 dijakov z zaključnim izpitom. Večina Gorenjcev se zanima za študij na ljubljanski univerzi, od mariborskih pa pretežno za Fakulteto za organizacijske vede. Tam bi študiralo 15 letošnjih maturantov In kar 67 dijakov, ki končujejo srednje šolanje z zaključnim Izpitom. 24 maturantov in 31 dijakov z zaključnim izpitom pa se zanima tudi za študij na samostojnih zavodih ali v tujini. mladino pa bo na tej šoli v omenjenih programih odprtih 11 oddelkov. Gimnazija Jesenice bo sprejela za štiri oddelke dijakov. Srednja šola Jesenice pa ima kar sedem programov, v katerih učijo za devet poklicev, zato bo odprtih kar 10 oddelkov (za oblikovalce kovin pa glede na prijave učencev) za mladino in šest za odrasle. Ta šola poleg kovinarjev šola tudi poslovne tajnike ter bolničarje in zdravstvene tehnike. Srednja trgovska šola Kranj poleg prodajalcev in trgovskih poslovodij izobražuje tudi ekonomske tehnike. Za vse bo v novem šolskem letu odprtih šest oddelkov za mladino in trije za odrasle. Srednja gradbena šola Kranj ima v petih programih za osem poklicev za gradbeno stroko načrtovanih sedem oddelkov za mladino in enega za odrasle. Gimnazija Kranj bo imela predvidoma osem oddelkov. Srednja ekonomska in upravno-administra-tivna šola jih načrtuje deset, poleg ekonomskega tehnika, poslovnega Podrobnejša pojasnila o vpisu bodo osmošolci dobili na informativnem dnevu. Letos bosta informativna dneva v petek, 8. marca, ob 9. in 15. uri, ter v soboto, 9. marca, ob 9. uri. tajnika in upravnega tehnika pa sta v novem šolskem letu na novo uvedena dva oddelka ekonomske gimnazije. Ta strokovna gimnazija (v Sloveniji jih je še nekaj), ki je tudi sicer novost v slovenskem šolskem sistemu, bo delala kot poskusna, njeno šolanje pa se namesto s strokovnim izpitom končuje z maturo, odprta je pot na univerzo, progran pa vendarle precej strokoven. Srednja elektro in strojna šola v Kranju v petih šolskih programih uči kar za devet poklicev, zato tudi 14 oddelkov za mladino v novem šolskem letu, poleg teh pa še štirje za odrasle. Novosti v šolskih programih V Srednji mlekarski in kmetijski šoli v Kranju pa je letos štiri uveljavljene programe dopolnil še peti: poleg poljedelca - živinorejca, kmetijskega tehnika, mlekarja in živilskega tehnika bodo šolali tudi vrtnarje. Predvidenih je šest oddelkov za mladino in pet za otroke, od tega po eden tudi za vrtnarje. Novost v ponudbi programov pa se obeta tudi v Srednji tekstilni, obutveni in gumarski šoli Kranj. Obsežno paleto poklicev v tekstilni in obutveni stroki so obogatili še s šolanjem za poklic frizerja, tako da je zdaj vseh poklicev kar 24. Prf" dvidenih oddelkov je zaenkrat 26 (in pet za odrasle), v nekaterih programih pa še čakajo, kolikšne bodo prijave učencev. Od poklicne k srednji izobrazbi Srednješolsko izobrazbo bi si radi pridobili tudi sposobnejši in boj ambiciozni učenci, ki so že končali katero od poklicnih šol. To možnost imajo v programih po "modelu 3 +2 ko do srednješolske izobrazbe pridejo po dveh dodatnih letih šolanja. Te možnosti na Gorenjskem ponuja sedem šol: Srednja trgovska Šola Kranj (za poklic ekonomskega tehnika), Srednja ekonomska in upravno administrativna šola Kranj (za upravnega in poslovnega tehnika), Srednja elektro in strojna šola Kranj (za elektrotehnika elektronika in energetika), Srednja tekstilna in obutvena šola Kranj (za konfekcijskegatehnika in konfekcijskega modelarja), Srednja lesarska šola Škofja Loka (z,a lesarskega tehnika), Srednja kovinarska in cestnoprometna šola Škot' ja Loka (za strojnega tehnika) in Srednja šola Jesenice (za poslovneg3 tehnika). Za mladino je v vse« omenjenih šolah po en oddelek za te programe, razen na tekstilni šoli. kjer za konfekcijskega tehnika odprt' ajo tri oddelke po modelu 3+ 2. Na Srednji ekonomski šoli v Kranju paJf en oddelek (upravni tehnik) odp11 tudi za odrasle. Poklicno šolanje v delavnici in v šoli . I Zakon o poklicnem izobraževanji je vrnil dualni šolski sistem, P° katerem se učenci poklica učijo tako v šoli kot v podjetju ali v obrtn' delavnici. Letošnji razpis tako prina' ša tudi bogato ponudbo učnih mes[ Na Gorenjskem jih je sto razpisa nih * ' v* vjv/i viij lili JW OlU A«*** J-"* prek Gospodarske zbornice Slovenije, območne zbornice Kranj. Učen; ci se bodo polovico časa učili VJWl polovico pa v obratih 24 gorenjski" podjetij, kjer so učna mesta bodisi z verificirana bodisi bodo do začet* šolskega leta. Med poklici, ki Jjj bodo lahko učenci pridobivali na način, so zidar, tesar, mizar, avtorn^ hanik, avtoličar, konstrukcijski klju' čavničar, monter ogrevalnih napra| šivilja, krojač... A pustimo naši6' vanje: Osmošolci, ki želijo na l. način v uk, si lahko podrobnos preberejo v razpisu. Tudi Obrtn zbornica Slovenije prek svojih °D močnih zbornic razpisuje učna mes . pri obrtnikih. Pri jeseniški obrtn, zbornici smo jih našteli 18, P j kamniški 33, pri kranjski 99, ?! radovljiški 45, pri škofjeloški 76 M pri tržiški 17. Tudi zbirka poklicev, *j katere se bodo učenci učili P obrtnikih, je nadvse velika. D.Z.Žlel* Pol stoletja dela kranjskih gorskih reševalcev Pripravljeni za pomoč v gorah in dolini Iz postaje s štirimi člani so razvili močno in sposobno reševalno moštvo, v katerem so poleg reševalcev tudi zdravniki m piloti. Kranj, 21. februarja - Na nedavnem občnem zboru postaje Gorske reševalne službe Kranj so se spomnili ustanovitve pred 50 leti in dosedanjega razvoja. Ob rednem reševalnem delu letos načrtujejo tudi večjo ogledno vajo v stenskem reševanju in odpravo v južnoameriške Ande, kar naj bi posebej označilo pomembno obletnico delovanja. V letu 1946 so zaradi vse številnejših obiskovalcev in nesreč v gorah ustanovili postajo Gorske reševalne službe Kranj, ki je imela sedež v kranjski tekstilni šoli. Sprva so bili v njej le štirje člani. Kljub številnim težavam se je dejavnost postaje močno razširila, reševalno moštvo pa je preraslo v močno ekipo. Danes je v njej poleg 12 častnih članov 30 reševalcev, 14 pripravnikov, 9 inštruktorjev, 4 zdravniki in 22 pilotov ter mehanikov letalske policijske enote. Postaja opravlja svoje humanitarno delo na ozemlju občin Kranj, Naklo, Šenčur, Cerklje in delu občine Preddvor. Ne gre le za reševanje ponesrečencev v gorah, ampak reševalci s svojimi izkušnjami in opremo lahko pomagajo tudi pri reševanju v rečnih kanjonih in soteskah, iz visokih stavb in z dreves, pri iskanju pogrešanih oseb, pri izvajanju gospodarskih dejavnosti in še čem. Samo lani so imeli na svojem območju 5 reševanj in 2 iskalni akciji, sodelovali pa so tudi v štirih akcijah izven območja postaje. Razen tega so na smučišču Krvavec opravili prek 150 intervencij, med njimi tudi prevoze huje poškodovanih smučarjev v dolino. Članstvo postaje je doslej odigralo pomembno vlogo tudi v matičnem društvu in širše. Reševalci so namreč pogosto nosilci dejavnosti odsekov Planinskega društva Kranj, kjer sodelujejo tako pri vodništvu, alpinizmu in prostovoljnem delu kot pri vzgoji in preventivnem delu. Za napredek Gorske reševalne službe Slovenije so zlasti veliko prispevali pri razvoju reševanja s helikopterjem, kjer sta storila odločilne korake nekdanji načelnik postaje Emil Herlec in pilot Andrej Andoljšek. Tudi danes Kranjčani prednjačijo, saj imajo v svojih vrstah dva od treh inštruktorjev za letalsko reševanje v državi. Lani so v postaji namenili veliko pozornosti usposabljanju članstva. Zimskih tečajev se je udeležilo 32 reševalcev in pripravnikov, postajnih izpitov pa se je udeležilo kar 41 članov. K urjenju je prispevala tudi skupna vaja s postajama GRS Tržič in Škofja Loka, kjer je sodelovalo 10 reševalcev. Moštvo je od lani bogatejše za 4 nove inštruktorje GRS. Postaja je dobila v uporabo od ministrstva za obrambo novo terensko vozilo, sama pa je dop nila zaščitno opremo reševale'^ pol ilce* Kljub pomanjkanju denarja za .„ namene so reševalci uspeli obno ^ tudi streho zavetišča na Krvavcu opraviti manjša popravila. Obnovitev notranjosti zavetLja bi radi končali letos, ko p.oSlty praznuje 50-letnico delovanja- ^ jubilej nameravajo doma oznaajo začetek poletja z ogledno v* klasičnega in helikoptrskega J* vanja iz sten, na tuje - vjužnoarn iške Ande pa naj bi se že m J( podala odprava s člani P°staJc'.njfc, je povedal načelnik Mitja BraJ"c|i načrtujejo ob tem izpolnitev v*" rednih dejavnosti. Obenem naj bi z novo editvijo moštva v republiško jj občinsko reševalno enoto P°^oSt članstva, sposobn $ bodo preizkus^! mobilnost zbiranja pa slepim alarmom pozimi in jPj^p Z GORENJSKIH OBČIN Igralska skupina iz Preddvora oživlja družabni običaj Zimski večeri ob harmoniki so prinašali veselje Igralska skupina pri KUD Preddvor bo obudila razpoloženje z veselim večerom z godci in Pevci, ki so ga poimenovali "Pri Francki na večerji". Preddvor, 20. februarja -Prireditev, ki jo režira Slavko Prezelj, uprizarja pa 'gralska skupina KUD Preddvor, bo obudila nekdanji običaj, ko so si tudi domačini izpod Storžiča in Zaplate krajšali zimske večere s fraj-tonarico in petjem. Vaški oder se bo v soboto zvečer spremenil v toplo kmečko hišo gostoljubne gospodinje Francke, kjer bodo igralci, Pevci in harmonikarji pričarali obilo dobre volje. . Slavko Prezelj pravi, da ga Je, k pripravi takšne prireditve Dodfoalo Hvnip- staro podžgalo dvoje: staro izročilo teh krajev, ko so se ljudje ob prostih večerih radi družili ob domači muziki, in dejstvo, da frajtonerica ved- & j—--m* «- p«* -° -'' <«*-dobro vffl,io- 10-letna hči Vesna, harmom- Frajtonanca carica, ki jo bo tudi slišati na sobotni prireditvi. Zaigrali godo tudi Matjaž Markun, Štefan Pokorn, Franci Voga, Miha Lavrinšek, s frajtonar-!S° Pa bo nastopil tudi Brane ričar, vodja ansambla Gaš-Perji. Prišel bo Klemen Gra- šič s triom Storžič. Da pa pri Francki ne bo slišati samo gorenjske govorice, so povabili tudi Zdovčeve dečve s Koprivne na Koroškem, mi-lozvočne pevke, ki jih je preddvorsko občinstvo ob neki drugi priložnosti že spoznalo. Prvič bo na prireditvi nastopila 10-letna igralka Tina Roblek. Prireditev, ki bo v soboto, 24. februarja, ob 19.30 v preddvorskem kulturnem domu, bo zagotovo pritegnila, prav kakor so doslej privabile domače občinstvo zlasti komedije, ki jih je Eripravljala omenjena igrals-a skupina. • D.Z. Tržiški osnovnošolci imajo šolo v naravi Polovica udeležencev prvič na smučeh Ob učenju smučanja so šolarji počeli še marsikaj, obiskali pa so jih starši in tudi znani smučarski tekmovalci iz Tržiča. Ljubelj, 23. februarja - Danes se je priskrbela komplete smučarske Končuje s tekmovanjem v veleslalomu opreme kar za 31 udeležencev, razen jpreme _ ^-Jošnja šola v naravi za učence četrtih njih pa je še nekaj učencev prvič stopilo ,j*redov osnovne šole Zali Rovt iz na alpske smuči. Kot ie ocenil vodja Sol1C*' L°m? in p°d|}JUDeUa« Izmed 67 šole Silvo Japelj, so kljub temu hitro st arJev jih je približno polovica prvič napredovali in obvladali osnovne smu-„ P"a na smuči in se jih tudi naučila carske veščine. Ob popoldnevih so se spoznavali tudi s tekom na smučeh, tako da so večino časa preživeli v gibanju na svežem zraku. Seveda so za bivanje na Ljubelju od nedelje do petka pripravili pester spored dejavnosti za prosti čas. V - -i-----„ i,;---;„„ "Porabljati. Tržiški učenci so že osemnajsto leto gostje hotela Kompas na Ljubelju, kjer P°zimi prirejajo šolo v naravi in tečaj ••nučanja. Posebnost letošnje šole v "aravi je stoodstotna udeležba učencev za kar je zaslužna tudi pomoč °bčine pri sofinanciranju stroškov za ponedeljek so se ukvarjali s kiparjen-[/°larje iz socialno šibkejših družin. Šola jem v snegu, v torek jih je obiskal lovec, posebno zanimivo pa je bilo v sredo popoldan. Na ogled šole v naravi so prišli starši, ki so se se skupaj z učenci udeležili prikaza reševanja iz plazov ob vznožju zeleniškega smučišča. Tam so šolarjem predstavili uporabo opreme za turno smuko, vse o biatlonu pa so izvedeli iz prve roke od Andreje Grašič in Tomaža Globočnika. Četrtkov popoldan so preživeli ob igrah na snegu. Za konec bodo danes prikazali tudi svoje smučarsko znanje med tekmovanjem v veleslalomu. Tečaj in tekmovanje poteka na spodnjem delu smučišča na Zelenici, ki je varen pred plazovi. • S. Saje °pavanje Pusta Na Selu kot nekdaj ruari0 Pri Vodicah> 22- feb- vtktfT" ^° običaju, ki so ga k0 i v sP°min mladi očetje, VoriL°LnekdaJ na Selu pri PusSah kurili (pokopavali) 2Veče S° Se tudi v torek Krmad" 2Drali domačini ob PirairSi °8rodJe za obrnjeno minul! x° so v 8°zdu nabrali Potem Cetrtek, na vasi pa so sod,?1 nabrali butare- Vsi so so dJ?V?u" v pripravah. Možje Postre i *>rmado, žene Pa so So -- ^ e- V torek zvečer oa o— v torek zvečer pa Potem po običaju zbrali ob ognju, pokramljali o zimi, dogajanjih in o poslih, ki se počasi bližajo s prihajajočo pomladjo. Za to, da so letos potrdili običaj kurjenja Pusta, so se zavzeli Lojze Kosec, Dare Borčnik, Tone Kosec, Lojze Hribar, Andrej Vrhovec, Franc Gosar, Mirko Repnik, Jože Kuster. Tone Turk, Jože Podgoršek, Štefan Kunstelj in Lojze Kosec mlajši. Od sredine minulega tedna so namreč pripravljali grmado. A.Ž. Tenis pod streho Podbrezje, 22. februarja - Pred tednom dni so v Podbrezjah odprli novo teniško dvorano s tremi peščenimi igrišči. Približno 600 tisoč nemških mark vredno naložbo je izpeljal podjetnik Sašo Štiherl iz Kranja, ki je tam že prej upravljal odprta teniška igrišča z umetno travo. Zanimivo je, da so za izdelavo 47 metrov dolge, 36 metrov Široke in 11 metrov visoke montažne dvorane porabili okrog 50 ton materiala. Kljub težavam zaradi večkratnega sneženja je novogoriškemu podjetju uspelo postaviti prvi tak objekt pri nas v treh mesecih. Pozimi bodo notranjost ogrevali na 15 do 17 stopinj, poleti pa bo možno zračenje z dvigovanjem stranskih sten. Že doslej so imeli na podbreških igriščih okrog 150 stalnih gostov, v prihodnosti pa pričakujejo, naj bi se rekreativnim ljubiteljem tenisa pridružili tudi tekmovalci. Igrišče je odprto vsak dan med 9. in 23. uro, tam pa bo razen individualnega igranja možno tudi učenje v teniških šolah. S. Saje Novih 139 diplomantov Kranj, 23. februarja « Minuli teden so na Fakulteti za organizacijske vede slovesno podelili diplome študentom, ki so od maja pa do konca leta 1995 končali študij na tej visokošolski ustanovi. Podelili so 139 diplom, od tega 67 diplom višješolskega študija, 72 diplom visokošolskega študija, 26 magistrskih diplom in eno diplomo specialistu organizacije dela. V tem Študijskem letu na kranjski fakulteti, ki sicer sodi v sklop Univerze v Mariboru, študira 1050 rednih in 980 izrednih študentov, na podiplomskem študiju pa jih je 62. Do danes je na tej fakulteti diplomiralo 6096 višješolcev, 2599 visokošolcev in 193 magistrov, en specialist organizacije dela in 27 doktorjev organizacijskih znanosti. Kot je v svojem nagovoru diplomantom povedal dekan fakultete dr. Jože Florjančič, ima fakultata še vedno prostorske težave, študentje pa zaradi selitve iz predavalnice v predavalnico na več lokacijah naredijo več kilometrov poti. 1994 so začeli z novogradnjo na Zlatem polju, ki se bo, kot vse kaže, končala v letu 1997. • D.Z. Celostna podoba občine Medvode Medvode, 22. februarja - Na zadnji, 14. redni seji občinskega sveta Medvode je predsednik Mitja Ljubeljšek na koncu seje, še preden je ugotovil, da bodo o krajevnih skupnostih zaradi pozne ure razpravljali na naslednji seji občinskega sveta, dal še en predlog. Občina Medvode naj bi namreč v okviru celostne podobe dobila grb, znak z izbrano promocijsko dokumentacijo. Predsednik Ljubeljšek je predlagal, naj Kviaz do naslednje seje občinskega sveta pripravi predlog članov komisije, ki bo na podlagi ponudb pripravila ustrezno gradivo oziroma predlog za občinski svet. • A. Ž. Spet bo sej'm na Jesenicah... Jesenice, 22. februarja - Turistično društvo Jesenice in podjetje Design se že pripravljata na organizacijo ene največjih prireditev v gornjesavski dolini- na zelo obiskani Jožefov sejem. Jožefov sejem se ponaša z več kot 60-letno tradicijo. Iz kramarskega sejma, kot so mu nekateri očitali, je Jožefov sejem po zaslugi prizadevnih organizatorjev prerasel v veliko bolj kvalitetno prireditev, ki dobiva značaj turistično - zabavne prireditve. Prireditev bo tudi letos trajala pet dni - od 15. do vključno 19. marca. Organizatorji tako kot minula leta pričakujejo okoli 25 tisoč obiskovalcev, povabili so 70 razstavljalcev in tako ne bo manjkalo oblačil, obutve, igrač, izdelkov za gospodinjstvo, semen, sadik, domače obrti... Za Gledališčem Toneta Cufarjf bodo Eostavili zabavni park, stojnice pa bodo na Trgu Toneta Cufarja, jer je osrednji prireditveni prostor. Vsak dan bo potekal tudi pester program z raznimi predstavitvami, nastopi folklore, harmonikarjev... Obiskovalce bosta zabavala Toni Hervol in Adi Smolar. Za obiskovalce bo na voljo okoli 500 parkirnih mest v neposredni bližini prireditvenega prostora. • D.Sedej Opravičilo Opravičujemo se ini. Francu Golji in Branku Galjotu ter bralcem. Na 28. strani v današnji prilogi glAS so namreč zamenjani podpisi pod slikami Branka Galjota in ini. Franca Golja. Napačen je tudi podpis o slovenskem prvaku pri risih, kjer gre za trofeje z ljubeljskega območja. Prvak razstave med srnjaki iz Prekmurja pa ima številko 370. Turistično društvo Begunje Priznanja za urejene domačije Begunje - Turistično društvo Begunje bo danes, v petek, ob 18. uri v galeriji Avsenik v Begunjah podelilo priznanja enaindvajsetim najbolj urejenim domačijam. Petčlanska komisija je pregledala čez petdeset domačij, ocenjevala pa je urejenost dvorišč in vrtov, pročelij stavb in balkonov ter cvetje na balkonih in vrtovih. Pobuda o ponovnem ocenjevanju urejenosti domačij je eden prvih korakov k oživljanju turistične dejavnosti, ki ima v Begunjah in v okolici zaradi bogate kulturne in zgodovinske preteklosti dobre možnosti za razvoj. Društvo je že dalo pobudo za izdelavo študije o razvoju turizma, pri katerem naj bi pomembno mesto imeli tudi Avseniki. • CZ. OBČINA TR2iC TRG SVOBODE 18, 64290 TR2IČ TEL: 064 50 072. FAX: 064 50 790 se v imenu učencev tržiških osnovnih šol in malčkov WZ Tržič ZAHVALJUJE Gorenjskemu sejmu za brezplačen obisk razstave NARAVA, DIVJAD, LOVSTVO, podjetju Integral Tržič za varen prevozy in gospodoma Francu Primožiču in Juriju Rozmanu za strokovno vodenje. GORENJSKI GLAS • 6. STRAN PO GORENJSKEM IZ GORENJSKIH OBČIN "Zelena luč" v Kamniku Varna, šest metrov široka cesta Kamnik, 22. februarja -Na izredni seji je občinski svet občine Kamnik sredi tedna sprejel spremembe prostorskega dela dolgoročnega plana občine. Dogovor med občino in predstavniki Družbe za avtoceste v R Sloveniji, kar zadeva spremembe prostorskega dela dolgoročnega plana, so v sredo na izredni seji občinskega sveta v Kamniku podprli domala brez pripomb. Edina, če bi ji tako rekli, je, da se dogovor in dogovorjene točke iz sporazuma o urejanju prostora zaradi gradnje avtoceste na odseku Vransko • Blagovica ne smejo spreminjati. Posebna komisija, ki jo je župan imenoval Že lani spomladi, je v zvezi z gradnjo avtoceste na odseku Vransko - Blagovica za regionalno prometno smer od Most skozi Kamnik in naprej proti Ločici temeljito pregledala traso in postavila več zahtev. Glavne so, da je to cestno povezavo treba razširiti tako, da se lahko srečata avtobus in osebni avto in da po njej ne smejo tovornjaki s tovorom, ki je težji od 8,5 tone. V naseljenih krajih morajo biti pločniki, urediti je treba križišča, zgraditi postajališča in podobno. Skozi Moste bo potreben na primer pločnik, nov most in rondo križišče. Spremembo prostorskega dela dolgoročnega plana občine Kmanik so s tem v zvezi v sredo sprejeli. Župan Tone Smolnikar in predsednik Družbe za avtoceste Jože Brodnik pa sta potrdila poseben sporazum s posameznimi točkami urejanj, ki ga mora zdaj verificirati Še vlada s posebno uredbo. Glavna posebnost sprejetega spremenjenega dolgoročnega dokumenta pa je, da bo na ta način smer od Ljubljane, prek Vodic, Most, Kamnika in naprej proti Ločici urejena tako, kot bi jo bilo treba v prihodnje, po letu 2000 recimo, če je ne bi zdaj zaradi gradnje avtoceste in zagotovitve osebnega prometa na tem potezu med Ljubljano in Vranskim. Tako županova komisija kot člani sveta in gostje z Jožetom Brodnikom, Metodom di Batisto, Jožetom Novakom (Ministrstvo za okolje) in direktorjem Radovanom Romihom (projektant) so se strinjali, da je dogovor treba čimprej in čimbolj dosledno uresničiti. Zato bo župan sklical tudi sestanke po krajevnih skupnostih, ki ji zadeva ta cestna smer. Na seji so posebejizpostavili rudi črno točko Motnik, župan Tone Smolnikar pa je po delu in usklajevanjih, ki so bila potrebna za sprejem tega dogovora, še posebej na seji v sredo javno pohvalil načelnika oddelka za okolje in prostor v občini Kamnik Bojana Mlakarja. • A. Žalar V Kranju zaprli razstavo Priznanja kljub spotikam Slovensko razstavo Narava-divjad-lovstvo si je ogledalo 25 tisoč obiskovalcev. Kranj, 22. februarja - Številna lov. Lovci so zaradi tega prizadeti. Sprašujejo se, ali jih sploh še štejejo za strokovnjake v lovstvu. Vendar pa takšna dogajanja niso le v Sloveniji, marveč se protilovska miselnost krepi tudi drugod po Evropi. priznanja, pohvale obiskovalcev, uglednih slovenskih in nekaterih tujih imen ter nepričakovano velik obisk še posebno mladih iz cele Slovenije, v zadnjih dneh pa tudi številnih obiskovalcev iz tujine, so zasenčili nekatere spotike, ki so letele na lovce in lovstvo med razstavo. Tretjo tovrstno razstavo si je ogledalo prek 25 tisoč obiskovalcev, zaprli pa so jo v nedeljo zvečer. Ob kritikah, ki so letele na račun lovcev med razstavo, predvsem od Zelenih, so lovci ugotavljali, da pa se nihče ne spotika na smučanje, kolesarjenje, zma-jarstvo, padalstvo, splošno aviacijo itd, ki prav tako motijo divjad v naravi. In nenazadnje se nihče ne spotika ob ribolov. Skratka, namesto, da bi se skupno, strokovno pogovarjali, se raje spolitizira-no gremo dvojno moralo. V množici obiskovalcev razstave od 9. do 18. februarja je bilo tudi več protokolarnih obiskov ministrov, poslancev, cerkvenih dostojanstvenikov, ki so se do razstave in dejavnosti opredeljevali z veliko mero razumnosti in strokovno, saj nenazadnje država do tega področja ne more biti neprizadeta. Med številnimi zanimivimi spremljajočimi prireditvami je bila ob koncu tudi občni zbor Lovske zveze Slovenije v Kranju. Na njem so spregovorili tudi o novi lovski zakonodaji, za katero si bodo lovci prizadevali, da s svojim znanjem in izkušnjami sodelujejo pri oblikovanju le-te. Za zdaj z razpletanjem okrog zakonodaje niso zadovoljni. Trem predlogom zakona (Oman, Bavčar, Lovska zveza) se je zdaj pridružil Še četrti in sicer iz ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Slišati je bilo, da pa je ta slednji napisan tako, da lovce z vsem znanjem in poznavanjem razmer v naravi in lovstvu odrinja in jih postavlja šele na četrto mesto med tistimi, ki lahko konkurirajo za dovoljenje za Naslednja razstava naj bi bila po neuradnih pobudah čez pet let na celjskem območju. Bilo je tudi več pobud o njeni dopolnitvi. Tako naj bi v razstavo vključili tudi zaščito varovanja ptic in gnezdišč, študijsko predstavili pogozdovanje, čiščenje in tudi posamezne vrste divjadi. Kaže pa, da novi lovski zakon še ne bo tako kmalu sprejet. Pa ne le zaradi številnih predlogov, marveč tudi zato, ker je pred nami volilno leto. To pa ne pomeni, da smo trenutno brez zakona. Imako ga, vendar je star že dvajset let in ga zato mnogi, vključno z državo, ne spoštujejo več dosledno. Da pa v prehodnem obdobju do sprejetja novega zakona ne bi prihajalo še do večje zmede in da bi vsaj lovci s svojim ravnanjem zmanjšali škodljive vplive na naravo in divjad, so na občnem zboru Lovske zveze sprejeli programske usmeritve in na ta način določili stališča do narave, divjadi in lova. • A. Žalar Kateri Struževčani bodo dočakali priključek? Rešitev je zelo enostavna Prav nič posebno pameten ni treba biti ob ugotovitvi, da bi bilo samo sedanje "nakazano" dogajanje treba urediti oziroma legalizirati. Struževo pri Kranju, 22. dsednik sveta KS in pri tem poudaril, da so krajani zelo zainteresirani in da bi bili pripravljeni tudi sami sodelovati pri rešitvi. februarja - "Leta in leta se v krajevni skupnosti Struževo enkrat bolj, drugič malo manj zavzemamo za ureditev priključka na Zlatem polju. Možnost, da bi bil zgrajen priključek pod Peri-vnikom, pa je za nas časovno tako odmaknjena, da nam nič ne pomeni," pravi predsednik sveta krajevne skupnosti Tone Saj o vic. Da bi legalizirali oziroma uredili sedanjo rešitev, ki so jo na nek način zaradi razmer nakazali vozniki sami, menda ne morejo prepričati služb in strokovnjakov. "Obrnili smo se že na občino, kjer pa smo dobili odgovor, da je to odcep, ki se V krajevni skupnosti Struževo imajo registriranih 160 osebnih avtomobilov, dva tovornjaka, reden pa je tudi mestni avtobusni promet. Ta pa je pravzaprav lahko zelo enostavna, so prepričani v Struževem. Namesto, da čakajo na opredeljeno rešitev in povezavo, ki terja precejšnje posege, bi (vsaj začasno) lahko hitro samo malo razširili sedanji odsek magistralke na desni strani, Promet je zdaj že sam "razširil" odsek magistralke zaradi odcepa v Struževo. priključuje na magistralno cesto, za katero pa je pristojna država. Zato smo se obrnili na Ministrstvo za promet in zveze oziroma na Marjana Dvornika, od koder pa se čakamo odgovor," je pred nedavnim razlagal pre- kjer je odcep za Struževo. Sedanji promet si je takšno rešitev pravzaprav že sam "razširil oziroma uredil" pri umikanju vozil v smeri proti Naklem, kadar nastane pri zavijanju levo v Struževo zastoj zaradi prometa z na- ML. Tone Sajovic, predsednik krajevne skupnosti Struževo. sprotne smeri. Kar zadeva varnost pri tovrstni ureditvi pa v Struževem pravijo, daje zdaj še veliko manjša. 2 rešitvijo pod Perivnikom p3 se odmika v čas, ko se ne ve, katera generacija bo rešite/ dočakala. Takšne izkušnje imajo žal z dosedanjimi ob-ljubami o rešitvi urejenega priključka. Kot je povedal Tone Saj»: vic, so v KS pripravljen' sodelovati pri ureditvi se' danjega prometnega režim2, z razširitvijo na desni stran1 magistralke na Zlatem polju' Gre namreč za občinsko zemljišče in zato po njih?: vem mnenju ne bi smelobjt1 težav. Sicer pa so krajani *e do zdaj podpirali tudi ure' janje problemov na območju krajevne skupnosti. Lani so v krajevni skupnosti preplastih asfalt od Perivnika do železniškega nadvoza, letos P3, nameravajo nadaljevati tufjj skozi vas. Problemi, ki J,n ugotavljajo, pa so visoke ž«ye meje, neurejenost naselj3 nad gramoznico in nepre' hodnost Savskega drevoreda. • A. Žalar Drevje je pod težo snega ogrozilo romsko naselje v Kamni Gorici Občina pomaga romskim družinam Pet Romov je v Kapsovi graščini, osmerica seje brez občinskega soglasja naselila v barake kupili, obnovili pa jim Počitniške skupnosti Osijek na Stočju pri Kropi. Občina želi, da se po poseku drevja vsi vrnejo na staro mesto v Kamni Gorici. liko uredili, da se bodo ROI?e spet lahko vrnili na svoj^ staro mesto, na ravnico me potočkom in gozdnatim P bočjem. Ena prikolica J šeuporabna, eno jim D°- bodo Kamna Gorica • Sneg, ki je zapadel pred novim letom, ni povzročal škode le v gozdovih, na električnih vodih in telefonskem omrežju, ampak je posredno ogrožal tudi ljudi. V Kamni Gorici je nekaj dreves oplazilo romsko naselje, še več dreves je grozilo, da se s strmega pobočja zruši na prikolice za kampiranje ter na lesene oz. zidane barake, v katerih že približno tri desetletja živijo romske družine. Ker so drevesa ogrožala varnost ljudi, ki so v Kamni Gorici oz. v radovljiški občini stalno prijavljeni, je občina morala ukrepati. Kot je povedal tajnik občine Jože Re-bec, v občini nimajo začasnih ali zasilnih stanovanj, v katere bi ob takih in podobnih primerih lahko namestili ogrožene stanovalce - v konkretnem primeru štiri romske družine s skupno trinajstimi člani. V takšnih okoliščinah so jim čez novo leto, za tri dni, ponudili gostoljubje na toplem v vrtcu v Kamni Gorici. Nekateri so ponudbo sprejeli, drugi so samovoljno odšli v barake Počitniške skupnosti Osijek na Stočju pri Kropi. Občina se je potlej dogovorila, da bi Romi do ureditve njihovega naselja v Kamni Gorici bivali v begunskem centru v Skofji Loki, vendar je tja odšla le peterica - družina z otrokoma, starima eno in pet let, ter član ene od romskih družin, ki bo prihodnje leto dopolnil osemdeset let. Tudi ta peterica ni dolgo bivala v Skofji Loki, že po par tednih se je preselila v Kapsovo graščino' v središču Kamne Gorice. Občina jim je tam uredila zasilno stanovanje: jim napeljala elektriko in vodovod, poskrbela za ogrevanje, uredila dimnik, kupila štedilnik in nekaj posode... Preostalih osem Romov še naprej samovoljno, ne da bi jim to odobrila občina, biva na Stočju v prostorih, ki niso občinska last. Da bi bil zaplet še večji, se je nenadoma pojavila še ena romska družina, ki je sicer prijavljena v Kamni Gorici, vendar je večinoma živela v Puli. Tudi ta družina (z otroki, starimi od šestnajst do štiriindvajset let) želi, da ji občina reši stanovanjski problem. Na staro mesto, na ravnico ob potoku In kako se bo zgodba s kamnogoriškimi Romi pletla naprej? Kot je povedal tajnik Jože Rebec, bo najprej treba posekati in odstraniti drevje, ki je pred novim letom ogrozilo romsko naselje in tamkajšnje prebivalce. Les so že hoteli posekati, a so ugotovili, da za parcelo poteka dena-cionalizacijski postopek. Blejska območna enota Zavoda za gozdove Slovenije je nekdanjemu lastniku že izdala odločbo, da mora posekati in pospraviti drevje, sicer pa naj bi, kot so povedali gozdarji, to delo v dogovoru z lastnikom opravili kar Romi sami. V radovljiški občini so se dogovorili, da bodo po končanem poseku naselje to- tudi hiško na koncu naselj3' "Tu jih je okolje že sprejel0' se navadilo nanje," pravijo » občini in poudarjajo, da hJ1 drugačnimi rešitvami le raZ' burkah ljudi in odprli no^ probleme. In razburjenja J bilo v kraju že doslej velik0. Nekateri so z ogorčenj?1^ sprejeli že to, da je občm3 Rome čez novo leto naselil3 otroški vrtec. V Kropi s bojijo, da bo osmerica z. zmeraj ostala na Stočju 3' da se ji bodo pridružili » drugi. Naselitev peterice Kapsovo graščino je vnesi nemir med tamkajšnje stan« valce in druge krajane - in s bi lahko naštevali. Krajev^ skupnost Kamna Gorica j« * sklenila, da morajo pristojn službe napraviti dejanski P., pis Romov in preprečiti nj hovo nenadzorovano dpse^ želijo pa si tudi, jevanje; zenju pa »i romsko naselje z izgledom bi bilo v sramoto kraju. . Predsednik sveta krajev* skupnosti Janez Cengje j„ povedal, da so se v Kj L doslej že nekako navadi" Rome in na njihove navaui da tudi sam kot bližnji sose^ njimi nima težav. Ce )e s6 problemov že prišlo, so tf pogovorili, sami ali v ok krajevne skupnosti. • * \y REPORTAŽA Dolgoletnemu nosaču odpovedali pogodbo Proč s konji - prihaja helikopter Nosaču Janezu Lipovcu, Psnakovemu iz Zgornje Radovne, je Planinsko društvo Ljubljana ■ matica nepričakovano tako zmanjšalo količino tovora, aa se mu nošenje s konji nič več ne splača. Nihče uradno nič ne ve, kateri helikopter bo po Triglavskem parku zdaj prevažal tovor na Kredarico. Zgornja Radovna, 22. februarja -"ri Lipovčevih, po domače Psnako-Jh iz Zgornje Radovne, so že desetletja v hlevu rudi konji, kajti družinska tradicija je postala, da se Psnakovi ukvarjajo z nošenjem "rane in pijače v visokogorske postojanke. Tri mesece v letu se iz Zgornje Krme, kjer so poleti Psna-k°vi konji, vsako jutro napoti zdaj mladi Janez Lipovecproti triglavskemu pogorju: Kredarici, Staničevi «>či, Doliču, Planiki.. Dolga desetletja se je s tem ukvarjal gospodar Alojz Lipovec, ki {e bil dvatisočkrat na Triglavu, tradicijo je tako kot vestno in Marljivo kot oče nadaljeval tudi JJuaai Janko. Vsak dan je vstal ob l- uri zjutraj, se napotil v Krmo, tam jjakrmil konje in s pomočjo strica na konjske hrbte naložil tovor. Ob 7. uri £.s sedmimi konji krenil proti ^glavu. Nikdar ni zatajil - ali je bil Jf*. mraz, megla ali nevihte, tovor je Dl1 vedno pravočasno na svojem Jtestu. Od 15. avgusta do 15. sep: tembra lani, recimo, ga samo dva dni m ujela nevihta. Za tiste, ki ne pomislijo, da je *reba konje hraniti vse leto, jih pred ^zono skoraj tri tedne uvajati in sPloh prevzeti vsakršno tveganje na naPorni poti, je poklic gorskega nosača folklora in idila, če ne že svojevrstna znamenitost Triglavskega narodnega parka. Daleč od tega! To je presneto trd kruh, pošteno zaslužen, dobesedno v potu lastnega obraza. Letos pa je Janko Lipovec nepričakovano dobil - odpoved! Odpoved mu je poslalo Planinsko društvo Ljubljana - matica kot gospodar in lastnik doma na Kredarici. Če zanemarimo dejstvo, da bodo poslej prizadevanja Triglavskega narodnega parka, da je na vsak način treba ohraniti delovna mesta ljudi, ki živijo v parku, zaradi Psnakovega primera izzvenela kot neresnična in deklarativna, je zgodba naslednja: Planinsko društvo Ljubljana -matica Janezu Lipovcu sporoča, da njegove cene ne more sprejeti, razen tega pa mu zmanjšujejo dogovorjeno količino tovora za 40 odstotkov, ker je embalaža lažja, razen tega pa je konsumacija slabša. V kočah naj bi imeli zaradi slabega obiska še veliko zalog. Skratka: na zmanjšanje tovora za 40 odstotkov - znosil je 50 ton tovora - Lipovec ne more pristati, saj se mu potlej ne splača. Račun se s stroški za sedem konj, ki jih ima, preprosto ne izide. Moral se bo pač zaposliti - drugje. Seveda ni presenetljivo, da se zaradi lažje embalaže tovor zmanjšuje, razpravljati pa bi se dalo o Zadnji pogled in slovo nosača Janeza Lipovca od triglavskega pogorja? zalogah. Kar pa pri vsej stvari najbolj preseneča, je odpoved "delodajalca", ljubljanskega planinskega društva. V njem so sicer sila ljubeznivi in zelo jim je žal, vendar se jim ni zdelo vredno, da bi svojemu dolgoletnemu nosaču prav tako ljubeznivo sporočili, katera konkurenca ga je spodrini-la. Janko je pameten fant in presneto dobro ve, da se vsak odloči za tisto, kar je ceneje. Je helikopterska dostava, o kateri se že dve leti šušlja, res cenejša? Lahko, da je v sončnem vremenu res cenejša -helikopterska ura je 2 tisoč mark -a gre vendarle za prelete v varovanem Triglavskem parku in za prenos tovora v visokogorje, kjer je vreme muhasto. Bo helikopterska dostava tovora s Pokljuke na koncu res cenejša? Vse to in še kaj več bi bilo olikano in spodobno sporočiti dolgoletnemu nosaču v Radovno. Če že njemu uradno ne nanizajo izračunov o prednosti konkurence, naj bi jih vsaj javnosti, saj Kredarica ni zasebna last na zasebnem zemljišču. Poklicali smo Planinsko društvo Ljubljana -matica. Vendar sta bila ta teden tako predsednik kot tajnik nedosegljiva, tajnica pa je rekla samo, da je helikopter pač cenejši. Kateri helikopter? To pa že ni bilo več v njeni pristojnosti... Povprašali smo tudi na planinski društvi Javornik in Gorje. Javorniča-ni kot oskrbniki Staničeve koče so dejali, da se bodo odločili za cenejši helikopterski dovoz, medtem ko je bila Marica Okršlar iz gorjanskega društva zelo odločna: "Nič se še ne ve, kako bo z dostavo. Že dve leti pa se govori, da se menda sklepajo neki tihi dogovori in baje dajejo neki avansi zasebniku, ki naj bi s svojim helikopterjem oskrboval postojanke. Mi nismo Lipovcu nič odpovedali in mu prenos teh 20 ton, ki jih nosi na naše postojanke, tudi ne bomo. Zavedamo se namreč ogromnih prednosti, ki jih ima v visokogorju dostava s konji..." • D.Sedej Kar dve biserni poroki v "žlahti" Da bi bila le mir in zdravje pri hiši Brode in Log v Poljanski dolini, februarja -Letošnji feburar je še posebno prazničen za dve veliki družini iz Poljanske doline, Prevodnikovih, po domače Tomaževih iz Brodov in Demšarjevih -Jela rje vih z Loga. 60 skupnih let sta preživela zakonska para, ki sta kar dvakrat v "žlahti". Brdarjev Tomaž je vzel Jelarjevo Micko, Jelarjev Matevž pa Brdarjevo Lojzko. Veselo so na svečnico šestintridesetega leta in nato še čez štirinajst dni pognali ocirane konje in vozove proti Poljanam. Župnik Matevž Tavčar, ki je bil bolj redkobeseden a silno pobožen mož, je poročil oba para. Dobro je opravil, kaže, kajti zvestoba bo, res držala do groba. ti,N,a svečnico pred šestdesetim leti, 2. februarja 1936, sta t V2ela Jelerjeva Marija z '°?a in Tomaž Prevodni, Vrtnice, klasje in zrnje arjev z Brodov. Skupaj sta te*i-uela šestdeset lepih in sl*«h let, kakor je pač nane- . • ves čas pa sta v njunem ?n0mu vladala ljubezen in gostovanje. 3. februarja letos , Je vse številno sorodstvo, staro? 80 jih je bilo, potem ko t* S1 P" domači cerkvici Sv. omaža v Brodeh pred g. K> ? ^obljubila zvesto-n., Se.za naprej, zbralo pri ^uparju pri §v. Andreju, da obi p°.Praznovali to visoko junico skupnega življenja. hud83 ]t Di,°- LePe8a in j^ega, se spominjata danes otrr!Ja in Tomaž. Dvanajst hčer Se jima ie rodilo> šest niši m šest sinov- Na umet" Čen° oblikovani sveči, posve- un^i £°-letnici, so hčere poaobljene v vrtnicah, sino-27v glasih, vnuki, ki jih je že »m pravnuki, ki jih bo ?t!C\ že 8> Pa v žitnem Zemi-' . to žitno zrnJe ,eži na cmiJi, ki bo spet rodila, mi z vso ljubeznijo razlaga simbole na sveči mama Marija, še vsa prevzeta nad čudovitim praznikom, ki so jima ga pripravili njuni otroci. Tako rada jih ima. Vsakega posebej se je veselila, se spominja še danes s solzami v očeh. Vse ima enako rada, vsi so tako dobri zanju. Saj sta še kar zdrava, le njo muči nadležna astma že ves povojni čas. Skoraj vsako leto je morala zaradi nje na Golnik. Zdaj se je pa ujezila in sega le po domačih čajih. V sončnem travniku nad hišo nabere zdravilnih rož. Pa si je kar olajšala to svojo bolezen. Zadnja tri leta ji ni bilo treba na Golnik. Ata le malo revma muči, sicer pa se nima kaj pritoževati. Delo ga drži gor. Pri 85 še vedno mizari, kmečke mize in izrezljane stole ima kar naprej v delu. Pa avto še vedno vozi. Se za leto dni so mu podaljšali dovoljenje in še bo pognal svojega fička po dolini. Čebelari že vse življenje, tamle pred cerkvico Sv. Toma- ža se v snegu in soncu kopje njegov čebelnjak. In lovec je tudi že skroaj vse življenje. Lepe lovske pse je imel svoj čas. Tisti njen "istrijanec" je bil svetovni prvak. Najtežje je bilo pa zanj med vojno. Otrokom se ima verjetno zahvaliti, razmišlja danes, da mu ni bilo treba v nobeno vojsko. Ni jima pa bilo prizanešeno. V Brodeh so partizani nič kolikokrat prebredli Soro in za jihovo hišo zavili v gozd. Tudi padali so tod okrog. Vsem je Tomaž naredil krste. Nekateri preživeli pa so se po vojni kaj radi vračali sem gor, da so skupaj obujali spomine. Njega sicer krotoviči revma v roki, pa mu mamini ilovnati obkladki kar dobro denejo. Da bi bila le zdrava, da ne bi bilo predolge bolezni pri enem ali pri drugem, potem pa kadarkoli ju bodo poklicali "tja gor", bosta pripravljena. Najlepše je to, da so vsi med seboj taki prijatelji. "Za vse to ne morem reči drugega," pravi mama, "kot: Hvala Bogu." Pet fantov in pet deklet Kdo ve, kdaj je že Jelarjev Matevž prvič vrgel oko na brhko Brdarjevo Lojzko. Ko je bila še doma v Brodah ali potem, ko je živela pri sestri Marjanci, ki se je poročila v Kršiše in je od tam hodila v Poljane k veronauku. Matevž se malo namuzne, češ, v cerkev že ni hodil za njo, ampak na gostilni pri Polo-lonovc je pa rad počakal, da jo je videl še, ko je šla nazaj. Po vojaščini pa se je potem dokončno odločil. Lojzka bo ta prava in nobena druga! Sploh sta pa bila z njenim bratom Tomažem, ki je zasnubil njegovo sestro Micko, velika prijatelja. Veselje je prišlo v hišo z Lojzko in pesem. Odlična pevka je bila in Matevž je bil najbolj vesel, ker so prav zaradi njene družabnosti prihajali radi domov tudi vsi njegovi bratje in sestre. Kakšne druščine so bile ob nedeljskih in prazničnih popoldnevih tule nad Soro! Otroci so seveda tudi prihajali, deset vseh skupaj. Pet fantov in pet deklet. Slavo, Tone, Lojzi, Minka, Jelka, Iva, Janez, Peter, Valentina in Mato. Vsakega posebej sta bila vesela. Doma se je vse pridelalo. Po dvajset, petindvajset glav živine je bilo v hlevu, poln je bil svinjak, tuid drobnico so imeli. Tudi hudi časi so bili. Po vojni je v hlevu ostala le ena krava, dolga leta so minila, da so ga spet napolnili. In pred petnajstimi leti se je oče ponesrečil pri sekolarju. Levico mu je vso posnelo. In hudo je bilo, ko je umrl zet z Loga in pred štirimi leti, ko se je vnukinja Mojca smrtno ponesrečila v Žrelu pod Ledinami. Bilo pa je seveda tudi veliko lepih trenutkov. Mami se je najlepše zdelo, ko so otroci prihajali iz šole in vedno kaj novega znali. Tako sta hčerki lepo zapeli tisti koroški pesmi o "bistri Zilji" in "stezicah", da so jima solze prišle v oči. Zdaj vnuki prinašajo vse mogoče novosti v hišo. Kar dvajset jih imata in dvanajst prav- nukov. Jutri, v soboto, se bodo vsi dobili v gostilni na Vidmu v Poljanah, da po-praznujejo teh njunih šestdeset skupnih let. Če pogledate nazaj, so bila to lepa leta. Če je ljubezen v hiši in dobra volja, zdravi in pridni otroci, se vse prenese, pravi mama. Vesela sta, da mladi dobro vodijo kmetijo naprej in začenjajo s kmetijo odprtih vrat. Danes so drugačni časi, kmet brez dodatnega zaslužka ne bo mogel preživeti, razmišlja ata Matevž. Lepo sta Štefka in Mato uredila "hišo", da bo sprejela goste na dobro kmečko malico, na šilce domačega, pa tudi kaj po dogovoru. Zakaj pa ne,saj se prav tu mimo njih lahko povzpneš na Valterski, Črni in Kovski vrh vse do Pasje Ravni in še naprej. In če bodo prihajali v hišo ljudje, bo oče Matevž imel družbo, mama Lojzka pa bo kar malo pozabila na svoje boleče noge. Še na mnoga, zdrava leta! D. Dolenc REPORTAŽA Stanovalci delavskega doma v Stražišču trkajo na različna vrata Komu so sploh mar "južnjaki"? Nismo socialni problemi, a tudi tako bogati ne, da bi lahko kupili lastno stanovanje, pravijo stanovalci nekdanjega Tekstilindusovega doma na Delavski cesti 19 v Stražišču, ki jih prej ali slej očitno čaka izgon iz doma. Kranj, 23. februarja - Brezizhodnost, v katero je Tekstilindus v magala z dolgoročnimi kre- stečaju pahnil 357 stanovalcev delavskega doma v Stražišču z diti, nekaj pa bi dodali sami, decembrsko prodajo zasebnemu podjetju InfoHip, očitno nikogar bi bila najboljša rešitev. Vsaj ne gane. Ne novih lastnikov, ki v poceni kupljeni stavbi vidita za tistih 90 nosilcev najemne najprej tržni interes, ne mestne občine, ki je hote ali ne zamudila pogodbe, ki imamo v domu prdoznost, da bi dom na dražbi odkupila, zdaj pa tudi ne kaže r. , ^ nobenega zanimanja za pomoč stanovalcem, ne prejšnjega stamo premvaiisce. we vem, upravljalca, Stanovanjsko zadrugo Gorenjske, ki bi ga z *aj bo z drugimi, ki imajo denarjem stanovalcev sicer kupila, vendar za svojo last, ne začasna in jim bodo vize sodišča, ki bi dom lahko izzvzelo iz stečajne mase... Skratka, pretekle." prebivalci, nekdanji Tekstilindusovi delavci, so ostali prepuščeni Stanovalcem delavskega sami sebi. Štiričlanska družina Čelič-Milovanovič se stiska v garsonjeri na 15,5 kv. metra. "Stanovanje je premajhno za vse, vendar vsaj pretirano drago ni. Vsaj doslej ni bilo. Nekaj časa smo stanovali v zasebnem stanovanju, ko pa nismo večzmogli najemnine, smo se vrnili. Zdaj nam ni jasno, kako bomo lahko plačevali, kar zahteva novi lastnik Ne vemo niti, kam drugam bi lahko šli. Obupani smo." Gospod Burzič je eden najstarejših stanovalcev delavskega doma. "V Kranj sem prišel 1978. leta, s trebuhom za kruhom. Delo sem dobil v Tekstilindusu, štiri leta kasneje sem se oženil, zdaj smo štirje. Pred osmimi leti sem bil že pri vrhu liste v Tekstilindusu, potem se je začela kriza in stanovanj ni bilo več. Iskal sem ga tudi na občini, bil na Domplanu, vse zaman. Ostali smo tu in si na 40 kvadratih uredili prijetno stanovanje. Položnice smo vedno plačevali, z novim lastnikom naj bi račun znesel blizu 800 mark. če bi lahko dobil kredit, bi kupil lastno stanovanje." Kdor le malo pozna preteklost, ve, kako dobrodošli so bili "južnjaki" za kranjske tovarne. Nekatere so pošiljale, zlasti v Bosno, celo avtobuse, ki so dovažali mlade, krepke fante in dekleta za najbolj preprosta, umazana in slabo plačana dela. Radi so prihajali, ker doma ni bilo dovolj kruha in ker smo bili "bratje". Danes bi večina Kranjčanov ta del zgodovine najraje izbrisala. Odkar ni več dela in stanovanj niti za domačine, odkar tudi Jugoslavije ni več, bi "južnjake" najraje poslali tja, od koder so prišli. Vendar so ti ljudje v Kranju pognali korenine, tu so se ustalili, tu imajo svoje družine, tu so pustili svoja najlepša leta, prenekateri tudi zdravje, tu vsa leta plačujejo prispevke in davke. Nova lastnika delavskega (nekdaj samskega) doma v Stražišču Peter Klofutar in Janez Janša iz podjetja InfoHip sta z novim hišnim redom in cenikom storitev v "stavbi za prenočevanje" stanovalce med mesecem dvignila na noge. Hišni red je za njihov dosedanji način življenja v domu nesprejemljiv, še manj sprejemljive so cene, ki za družino sežejo tudi do 800 mark na mesec, pravijo. InfoHip je pristal na začasni status quo, nekajmesečni odlog uveljavitve novega režima in cen, v tem času naj bi se zganili občina in država ter kaj storila za stanovalce. Ko smo se v sredo popoldne pogovarjali s skupino stanovalcev, izbranih predstavnikov hišnega sveta, nismo mogli prezreti njihovega brezupja. "Nihče od nas ni rekel, da tudi novemu lastniku ne bo plačeval. Vendar ne hotelskih cen. ludi dom ni hotel. Za februar smo do ponedeljka, ko naj bi Elektro Kranj izklopil elektriko, ker InfoHip ni podpisal prijave za prevzem odvzemnega mesta, zbrali 1,6 milijona tolarjev - po januarskih položnicah - ter Jih izročili našemu odvetniku. S tem smo sizagotovili vsaj elektriko. Od pre-dprejšnjega petka do naslednjega četrtka smo bili že brez ogrevanja in tople vode, ker nova lastnika menda nista imela denarja za nakup goriva." Na občini brez odziva "Če občina nova lastnika podpira, da dom spremenita v hotel, naj nam preskrbi stanovanja. Radi bomo odšli. Župan Vitomir Gros nam je dejal, da za prodajo doma sploh ni vedel, da nas InfoHip pač lahko vrže ven, da bi od občine morda lahko dobili največ tri stanovanja. Ni nam ponudil nikakršne rešitve. Najprej nas je dal na cesto Tekstilindus, zdaj nas bo še InfoHip, v obeh primerih pa županu očitno ni bilo oziroma ni niti malo mar za nas. Direktorica Centra za socialno delo Kranj Eva Grašič nam je ponudila možnost subvencij. Nismo prišli po denar, nismo socialni problemi, razen peščice, vendar pa naše plače v Aquasavi tudi niso take, da bi lahko sami kupili vsaj skromna stanovanja. Če bi nam občina ali država po- Isto se sprašuje tudi Slobodanka Gogič. V Tekstilindus je prišla delat 1981. leta, dve leti kasneje se je nastanila v domu v Stražišču. Zdaj je poročena, z možem imata dva otroka, žive v dveh sobicah na 32 kv. metrih, ki so si jih sami preuredili v kuhinjo, dnevno sobo in spalnico. Stranišče in kopalnico si delijo s še eno družino. Mož dela v Savi, kjer mu drugega stanovanja niso mogli obljubiti. doma je trenutno edino upanje slovenska država, ki je v desetletju, dveh bivanja in dela v Kranju postala tudi njihova. Obrnili so se na varuha človekovih pravic Iva Bizjaka in na komisijo za peticije pri državnem zboru, upajo tudi na posredovanje predsednika drŽave Milana Kučana in predsednika vlade Janeza Drnovška. Skratka, usoda 357 ljudi, od katerih je kar 137 otrok, je v rokah države. "Če dva človeka lahko spravita na cesto toliko ljudi, potem se sprašujemo, ali je Slovenija pravna država. Ali smo mi enakopravni državljani? Bi bilo drugače, če bi bili Slovenci?" Dom že dolgo ni več samski Moški iz hišnega sveta še povedo, da z družinami niso želeli ostati v delavskem domu, vendar drugih, primernejših stanovanj zanje ni bilo niti v Tekstilindusu, niti na občini. Ostali so in vsak po Milorad Radojevič: "V Tekstilindusu sem se zaposlil 1977. leta. Kot samec sem stanoval v domu v Stražišču, kjer smo še zdaj. Imava enega otroka, oba delava. Stanovanja smo želeli odkupiti, vendar so nam rekli, da ne moremo, da naj počakamo na nižjo ceno ipd. Dobro so nas nasukali. Dom so prodali z nami vred za malenkostnih 570.000 mark. Presenečen sem nad izjavo kranjskega župana, naj za nas poskrbi država. Živimo v Kranju, tu smo vsa leta plačevali, kar so zahtevali..." svojih močeh iz skromnih sobic uredili kolikortoliko znosna stanovanja. Nihče jim ni oporekal, le Domplan jim je "nabijal" točke, na tovarniški in občinski lestvici kandidatov za stanovanja pa so drseli navzdol. Leta 1992 je bila približno tretjina doma v Stražišču praznega, približno v istem obdobju je gorel desni trakt. Takrat je bila priložnost, da bi dom preuredili v stanovanja za družine, vendar je Stanovanjska zadruga Gorenjske, ki je z njim upravljala, raje nastanila nove stanovalce. • H. Jelovčan, foto: T. Doki VOLITVE BREZ MEJA PIŠE: JOŽE DEŽMAN Večni deček "Kranj v plamenih. Enote Grosove garde se, zabarikadirane na Šrklovcu, silovito upirajo napadom vladnih sil. Hude izgube na obeh straneh." Ali je takšna novica v prihodnosti možna? G. Vitomir Gros je človek, ki prevečkrat, da bi bilo to naključno, uporablja nekatere ne povsem običajne drže- Prva je njegovo fizično nasilje. Že večkrat je prestopu tanko črto, ki loči odločnost in nasilnost. Fizični napad na novinarja, fizični napad na državnega sekretarja sta bila simbolni dejanji, ki nakazujeta, da se g. Gros ne ženira ne medijev ne države. Ker se sam uvršča med liberalce z novci, obenem pa so gornji postopki žlahtno anarhistični, ga lahko označimo za anarholiberala. In kolikor več moči ima, toliko bolj udaren je. V zadnjem primeru ni več pretepal lastnoročno, ampak je nad upravno enoto poslal kar svoje najemnike. Druga značilnost g. Grosa je njegovo odrešeništvo, » meji na fanatizem. Strašansko je zaverovan vase. K-aT preberimo, kaj je napisal v Kranjskem zborniku: "Marsikdaj je bil kranjski Demos (njegov predsednik J* bil seveda g. Gros, op.p) gonilna in v spodbujevalna sila slovenskega Demosa. Danes pisec upa trditi, da je Demos v Sloveniji na volitvah 1990 zmagal po zaslugi kranjskega Demosa in je prepričan, da bi dosegel večino tudi v Zboru združenega dela slovenske skupščine, če bi republiško, Demosovo vodstvo upoštevalo kranjske predloge prl kandidiranju." Mislim, da gornje vrstice kažejo, da imamo v primeru g; Grosa opraviti z grandomanom, ki mu realnosti ni kaj dosti mar. Človek, ki si takole ob pisanju domnevne zgodovine domišlja, kaj vse bi bilo, če bi bilo po njegovem, si praV gotovo dela take utvare tudi o sodobnosti Iz te druge značilnosti g. Grosa izhaja tretja. Ne prenese avtoritete. *y pozna ne zaveznikov ne prijateljev. Liberalna stranka ]e politična oseba z razmeroma skromno volilno podporo-Zato je g. Gros gradil kariero na plečih drugih. Glasov6 volivcev so mu v odločilnih trenutkih zagotavljale druge stranke. Vendar poglejmo. G. Gros se v prvem županskem mandatu nikakor ni mogel sporazumeti z izvršnim svetom, ki pa so ga vodile predvsem stranke, ki so g. Grosa zagotovile županski položaj. V sedanjem mandatu si If neprestano v laseh z občinskim svetom, ki ga spet v dobršnf meri sestavljajo stranke, katerih volivci so izvolili g. Grosa-Spor z upravno enoto pa je stalno prerekanje z driOSO- & državo, ki posega v fevd kranjskega grofa. Ker ta ne prenese nikogar nad sabo, je z vsemi konkurenti v neprestane^ konfliktu. To kaže, da g. Gros želi iz Kranja Zgradu1 despotsko trdnjavo, v kateri bo neomejeno vladal- 2» dosego tega cilja mu je vseeno, kako drago bo to pto™ Kroni, Gorenjska ali še kdo. Zato bi se prizor, ki smo sifr umislili na začetku, morda v taki ali drugačni obliki lani10 dogodil. In zdaj se postavlja pomembno vprašanje. A** i obnašanje g. Grosa tistopolitično obnašanje, ki ima slovenskem prostoru na šoriko odprta vrata? SlovenC smo v svoji zgodovini vedno iskali očeta naroda-avstroogrski monarhiji je bil Bleiweis absolutni gospoda na Slovenskem. V svojih rokah je dosmrtno združil skoraj vse realne in simbolne funkcije. V kraljevini Jugoslaviji J podobna Koroščeva zgodba, v socialistični Jugoslaviji p Kardeljeva (pa tudi ata Tito je našega rodu). Ali ne morem iz te historične šablone. In še vedno iščemo očeta, ki nas o sprejel v svoje naročje? Ali to pomeni, da je med resnl?[, kandidati za novega ata tudi g. Gros, ki vlaga v to tekmo k svoj izbor anarholiberalni despotizem? . Moj volilni izbor: Preveč lagodno je, da bi namesto nas opravljal umazane posle neki ata. Anarhizem in despotize sta možni, upam pa, da ne bosta vodilni sestavini našeg političnega življenja. Zato želim g. Grosu, da bi bil njeg0 prehod v demokracijo lažji! Zanj in za nas. Jože De/man Ogled Blagovne borze Kranj, februarja - Združenje za tisk pri GZS bo v Pe}fyh marca, pripravilo ogled Blagovne borze v Ljubljani, »i J začela delovati marca lani. Na Blagovni borzi so v letu dni sklenili več kot 100 tis terminskih pogodb v vrednosti več kot 30 milijard tolar) ^ Sklenjenih je bilo več kot 3 tisoč poslov. Terminski trg torej v Sloveniji dobro razvija, za marsikoga pa je to.^0 vedno novost, zato je Združenje za tisk sprejelo ponu borze o organiziranem obisku. GLEJTE PROGRAM GORENJSKE TEL tele-tV Kranj Nikole Tesle 2, P.P.181,64001 Kranj, Tr 33-11-5* Pasti zaposlovanja za določen čas Modajalci skorajda ne laposlujejo več za nedoločen čas Že zaposleni imamo privilegij, da smo zaposleni za nedoločen čas, kajti v P?hodnje to takih delovnih razmerij vse manj m vedno več tistih za določen čas. Tako je pred nekaj leti napo-Jfol direktor kranjske enote zavoda za zaposlovanje. u«nes se njegova napoved l°čno izpolnjuje. Le redko delodajalci nove delavce zaposlujejo za nedoločen Čas, ?al ta vrsta delovnega razmer-1* v primeru prenehanja po-heb po delavcih pomeni "^Jo varianto odpuščanja. Zato so posamezni delavci J* P° več let zaposleni za OOlocen čas, pogodbe jim Ponekod obnaljajo na vsake J.mesece. Prihodnost je za la*e delavce povsem negoto-**• Po vsakokratnem poteku P°8odbe lahko ostanejo brez Jela. v tem primeru jih ne varuje nobena imuniteta, ne D°lniška ne porodniška. Zakc v 17 x?n 0 delovnih razmerjih kate'rS?nu navaJa P°g°ie' Pod !ovno7lie lahko sklene de- ln sicer. svoi; traJa izvršitev dela po . I naravi določen čas zaca„ Sre za nadomeščanje • Če e ° odsotnega delavca kvedk Za Pripravo, oziroma ^Srano3' & JC Pr°jektn° 110 razmerje za določen čas, dela i6 traJanJe določenega ^delitve0 ™ Pr°grami*e Ocla SC Zatasno poveča obseg " Če Mnih HC|Za 'ZVedDo pripravlja • V novoustanovljenih novTZacyan> zaradi uvedbe Wii Pro8ramov, nove tehno-leE!e,ter drugih tehničnih in gain°loških izboljšav delovne-uSDnuCesa' oziroma zaradi Rahljanja delavcev - če gre za opravljanje sezonskega dela - če gre za delavca, ki sklene delovno razmerje zaradi usposabljanja in izpopolnjevanja za delo - če se organizacija oziroma delodajalec vključi v postopek razreševanja zaposlitve presežkov delavcev drugih organizacij oziroma delodajalcev - v drugih primerih, ki jih določa zakon, oziroma v skladu z zakonom kolektivna pogodba ali splošni akt. Zakon še navaja, da se šteje, da je delavec sklenil delovno razmerje za nedoločen čas, če je bilo delovno razmerje za določen čas sklenjeno v nasprotju z zakonom ali če delavec ostane na delu tudi po času, ko bi mu moralo delovno razmerje prenehati. Prav v tem določilu je za delavce varovalka, ki jo bodisi premalo uporabljamo bodisi je premalo določna. Nekatere določbe, denimo nadomeščanje začasno odsotnega delavca, so povsem nedvoumne, druge omogočajo različno interpretacijo, denimo začasno povečan obseg dela. Je začasno nekaj mesecev ali nekaj let? Koliko? Ne glede na to, da delodajalec zaposlitev za določen čas navadno lahko utemelji z enim od zakonskih pogojev, pa so vendarle mnogi primeri povsem jasen dokaz zlorabe teh določil. Tu pa smo sindikati, inšpekcije za delo in mogoče še kdo, ki smo dolžni stopiti na prste lagodnosti, da ne rečem brezbrižnosti nekaterih delodajalcev do delavcev. • Milena Sitar ilstiik0 P.rimer zasebnega delodajalca, ki zaposluje Vs<*ke 3*m delovno razmerje za določen čas podaljšuje ^hi a mesece- Lahko si mislimo, v kakšni negotovosti oJdjj delavke, ki za nekaj časa naprej ne vedo, ali bodo deiaf!*S delo a^ ne' Nekatere na tak način pri zasebniku ta jr. ** več kot dve leti, tako da bi jim delovno razmerje ttftdel l ^as lahko spremenil v nedoločen čas. Nekatere ixJutri dobile obvestilo, da jim je delovno razmerje V tok??* čas P°tekl° in da jih zasebnik ne potrebuje več. ki jim PtinaT1 Primera ne morejo izkoristiti niti dopusta, ° *e s° zaposlene za določen Čas. Če bi bile o «lr£J*5 °bveMene pravočasno, bi si lahko ie prej iskale stQwn ftt Sicer pa so snažilke prt omenjenem zasebniku razi0 delale na enem mestu intudl sicer ni moč najti ^oral' zaradt katerega bi njihovo delovno razmerje 10 ostati omejeno na določen Čas. ravnikov nasvet omestilo zaradi niqe plače klovne111' ka,e8orye je od odločbe ZPIZ-a dalje delal na *niožnetn. m®s*u» ki je ustrezalo njegovi preostali delovni tem del ln Je PreJemal nadomestilo zaradi manjše plače na P°novn°VlK'm mestu. Zaradi reorganizacije je bil ta delavec Vrei>ote° ^P^Jen na drugo ustrezno delo, ki je nižje ^"tne*1?! t'sto OD P™ razporeditvi. Vprašanje je, ali se Oh,,« ° zaradi manjše place odmeri ponovno? Nad delu laim.estu>0 zaradi manjše plače na drugem ustreznem ^iovni Uve,Javlja delovni invalid, ki opravlja preostali Pn>|,a„ Zm°žnosti primerno delo. O ugotovljenem in Pride d . nadomestilu se znova odloča le v primerih, če S*? ' Prjde do iČbQ sPremembe v stanju invalidnosti in se invalidu z *aVaro s. strani Zavoda za pokojninsko in invalidsko oziroma Je Ponovno prizna pravica do razporeditve e'ovn; zaposlitve na delo, ustrezno novo ugotovljeni Ha"poZmožnosti. ^ delodreC*itev mvanda zaradi organizacijskih sprememb nadomee»a] u ne more biti razlog za ponovno odločanje o Postal« iu, P'ače ob enakem stanju invalidnosti oziroma V naved ne zmožnosti. u%ezno«en,em primeru invalid zaradi prerazporeditve na Ponovne h zaradi reorganizacije nima pravice do Vrednoten mere nadomestila, čeprav je novo delo nižje Taj{0 S{J[}.J2 b.° zato prejemal nižjo plačo. tališče je potrdila in sprejela tudi sodna praksa. • Milena Uršič OBMOČNA ORGANIZACIJA ZA GORENJSKO Predlog za razrešitev ministra za zdravstvo Zdravstvena varnost le za ljudi z debelimi denarnicami? Svet Zveze svobodnih sindikatov Slovenije je februarja člane seznanil z razlogi, zaradi katerih poslancem državnega zbora predlaga razrešitev ministra za zdravstvo dr. Božidarja Voljča. Dr. Božidar Voljč je kot minister za zdravstvo odgovoren za predlog Plana zdravstvenega varstva Republike Slovenije - zdravje v Sloveniji do leta 2000. Svet Zveze svobodnih sindikatov Slovenije je ministra že julija lani opozoril, kateri deli predloga plana so za delavce, upokojence, brezposelne in njihove družine nesprejemljivi. Minister je takrat obljubil, da bo na predlog plana še pred obravnavo v državnem zboru pripravil amandmaje, ki bodo upoštevali te pripombe. Decembra objavljeni amandmaji pa niso odpravili ključnih, za delavce nesprejemljivih opredelitev. Svet je ugotovil, da minister vztraja pri svojem konceptu krčenja obsega in ravni pravic v obveznem zdravstvenem zavarovanju, zaradi česar bodo morali delavci in drugi zavarovanci bistveno večja sredstva za svoje zdravje prispevati iz lastnega žepa. Dodatni utemeljitvi za ministrovo razrešitev sta še brez meril potekajoča privatizacija osnovne zdravstvene dejavnosti in favoriziranje določenih poklicev na škodo vseh zaposlenih v zdravstvu. SVET ZVEZE SVOBODNIH SINDIKATO V SLOVENIJE ZAHTEVA, DA POSLANCI ZAVRNEJO PREDLOGE MINISTRA ZA ZDRAVSTVO DR. BOŽIDARJA VOLJČA, DA NAJ BI V NASLEDNJIH LETIH OSTRO ZMANJŠALI PRAVICE V OBVEZNEM ZDRAVSTVENEM ZAVAROVANJU. ZA DELAVCE, UPOKOJENCE, BREZPOSELNE IN NJIHOVE DRUŽINE SO POSEBEJ NESPREJEMLJIVI NASLEDNJI MINISTROVI PREDLOGI POSLANCEM: * črtanje nekaterih pravic * krčenje obsega nekaterih drugih pravic * znižanje kakovosti zdravstvenih storitev, ki se plačujejo iz obveznega zdravstvenega zavarovanja * realno bistveno višje pre-mije za prostovoljno zdravstveno zavarovanje, ki jih delavci plačujejo iz svojega žeša. Napovedano je bilo celo črtanje naslednjih pravic (zdravljenje bo treba plačati iz čiste plače): * zdravljenje poškodb izven poklicnega dela (na primer poškodbe v prometu, športu...) * zdravstvena nega trajno obnemoglih (socialna hospitalizacija) * zdravljenje umirajočih bolnikov * zdraviliško zdravljenje * zobno in zobnoprotetično zdravljenje odraslih * nekatere oblike rehabilitacije * zdravila z vmesne liste * očala zaradi starostne daljnovidnosti * nekateri ortopedski in drugi pripomočki. Za določene zdravstvene storitve bo znova uvedeno doplačilo k ceni zdravstvene storitve brez možnosti zavarovanja (plačati bo treba prispevek iz bruto plače, premijo prostovoljnega zdravstvenega zavarovanja iz neto plače in še participacijo iz neto plače): * za prvi obisk, pri zdravniku * za zdravila * za nenujno zdravljenje na domu * za obisk v dežurni ambulanti ob nedeljah in praznikih. Nov območni odbor Konec prejšnjega meseca je bil v Radovljici ustanovni sestanek območnega odbora sindikatov kemične, nekovinske in gumarske industrije. Vanj se povezujejo sindikati Save Kranj, Terma Škofja Loka, Kemične tovarne Podnart, Termopola Sovodenj in Industrije plastičnih izdelkov Jesenice. Predsednik območnega odbora je Janez Erman iz Kemične tovarne Podnart, ki je hkrati tudi član republiškega odbora sindikata te dejavnosti, kaf zagotavlja vertikalno povezavo v organizaciji. Za sekretarja, ki bo opravljal strokovno delo za odbor, pa je bil izvoljen Anton Stražisar z Jesenic. Ne prezrite Nove kadrovske zadolžitve Po prvi konferenci Območne organizacije Zveze svobodnih sindikatov Slovenije za Gorenjsko, ki je bila 29. novembra lani, so se sestali območni odbori dejavnosti: - SKEI - tekstilne in usnjarskopredelovalne industrije - KNG - lesarstva - gostinstva in turizma - trgovine - gradbeništva - komunale in stanovanjskega gospodarstva - kmetijstva in živilske industrije. Na podlagi njihovih sklepov, sklepov konference in drugih organov je nekaj novosti v kadrovskih zadolžitvah. BOGO KOŠNIK, sekretar za območje sindikalne pisarne v Radovljici, opravlja strokovno delo za SKEI ter sindikat gostinstva in turizma, od 1. februarja letos dalje pa tudi za gozdarstvo, kar pomeni servisiranje sindikata v Gozdnem gospodarstvu Kranj in Bled. Sedež ima v Radovljici, Gorenjska cesta 25, tel. in fax 715-262. Dosegljiv je vsak dan od 7. do 15. ure. Če je na terenu, lahko sporočilo pošljete po faxu ali telefonski tajnici. ANTON STRAŽISAR, dipl. ing., sekretar na Jesenicah, bo delal še naprej za gradbene delavce in komunalno ter stanovanjsko gospodarstvo, poleg tega pa na novo prevzema sindikat kemije, nekovinske industrije in gumarstva. Še posebej bo zadolžen tudi za delavce državne uprave in za delavce pri zasebnih delodajalcih in v obrti. Dela v sindikalni pisarni na Jesenicah, Titova 86, telefon 81-585 in fax 81-453, vsak dan od 7. do 15. ure. MILENA SITAR, sekretarka gorenjskega območja, bo poleg vodenja in usklajevanja dela svobodnih sindikatov na Gorenjskem sekretarka še za sindikat trgovine, kmetijstva in živilske industrije ter lesarstva. Sekretarka je na sedežu območja v Skofji Loki, Kidričeva 1, telefon 620-201 fax 622-291, vsak dan od 7. do 15. ure, v primeru odsotnosti pokličite na mobitel 0609-625-269. TONE ROZMAN, profesionalni sindikalni zaupnik v Peku Tržič, podpredsednik republiškega sindikata tekstilne in usnjarskopredelovalne industrije Slovenije prevzema delo za delavce te panoge na Gorenjskem. Kličite ga prek sindikalne pisarne v Tržiču, telefon 53-308 ali območja 620-201.Ostale dejavnosti, ki niso zajete v prej navedene odbore, pokrivajo sekretarji po lokalnem načelu, torej glede na to, iz katere bivše občine ali sedanje upravne enote je članstvo. Pravno pomoč, svetovanje in zastopanje članov Zveze svobodnih sindikatov Slovenije na Gorenjskem dajeta za Jesenice in Radovljico odvetnik ZDRAVKO RUS, Gorenjska cesta 27, telefon 714-323 in MILENA URŠIČ, dipl. pravnica za Skofjo Loko, Kranj in Tržič s sedežem v Skofji Loki, Kidričeva 1, telefon 620-201. Seminar o učinkovitem upravljanju Ciljna skupina: člani svetov delavcev, sindikalni zaupniki. Seminarja se lahko udeležijo člani sindikatov, ki so združeni v Zvezo svobodnih sindikatov Slovenije. Kraj: Sindikalni izobraževalni center Radovljica, Grad-nikova 1. Čas: od 26. do 28. februarja. Program seminarja: Tema I: NAČIN IN STRATEGIJA DELOVANJA SVETA DELAVCEV Nosilec: Milan Utroša, član predsedstva sveta ZSSS Tema II: VLOGA IN NALOGE SVETA DELAVCEV NA PODROČJU STATUSNIH KADROVSKIH ZADEV TER REŠEVANJA SPOROV Z DELODAJALCI Nosilec: Gregor Miklič, član predsedstva Sveta ZSSS. Tema III: SOUPRAVLJANJE DELAVCEV TER VARNOST IN ZDRAVJE PRI DELU Nosilec: Lučka Boehm, svetovalka Sveta ZSSS Tema IV: VLOGA SVETA DELAVCEV NA PODROČJU PLAČ TER PRI OBRAVNAVI GOSPODARSKIH REZULTATOV DRUŽBE Nosilec: Vekoslava Krašovec, sekretarka Območne organizacije ZSSS Podravje Tema V: KOLEKTIVNE POGODBE IN SOUPRAVLJANJE Nosilec: Metka Roksandič, strokovna delavka Območne oprganizacije ZSSS Podravje Tema VI: VODENJE SEJ SVETA DELAVCEV, ODNOSI IN KOMUNICIRANJE Nosilec: Ciril Krek, sekretar Območne ZSSS Zasavje. organizacije Vse informacije o prijavah na seminar lahko dobite na sedežu Območne organizacije ZSSS za Gorenjsko, telefon 620-201. SVET KRANJSKIH SINDIKATOV Območna zbornica sindikatov podjetij in ustanov SPREJET JE SKLEP 0 ZAČETKU PRISILNE PORAVNAVE TERMINALOV 19.1.1996 je Okrožno sodišče v Kranju sprejelo sklep, da se nad podjetjem Terminali, p.o. začne postopek prisilne poravnave. Sklep je bil objavljen v Uradnem listu RS dne 26.1.1996. Nepopolne evidence in slabo delo strokovne službe Upniki, med njimi so tudi sedanji in bivši delavci Terminalov, lahko svoje terjatve prijavijo v roku 30 dni po objavi v Uradnem listu, to je do 24.2.1996. Posledice opustitve prijave terjatve v postopku prisilne poravnave niso enake kot v stečajnem postopku, kjer terjatev zaradi zamude roka prijave ugasne. Kljub temu smo ocenili, da bi zaradi pomanjkljivih evidenc v podjetju terjatve delavcev prijavili; zdaj je bila priložnost, da se ugotovijo pravilni zneski posameznih terjatev. Zaradi tega smo se že pred začetkom prisilne poravnave dogovorili s strokovno službo, da bo pravočasno pripravila sezname delavcev upnikov ter njihovih terjatev do podjetja. Strokovni službi smo pri tem nudili pomoč s tem, da smo pripravili vse potrebne obrazce za prijavo terjatev ter koncept obvestila, s katerimi naj bi delavce seznanili s stanjem njihovih terjatev ter jim zagotovili možnost, da v primeru nepravilnih podatkov pravočasno zahtevajo popravke. Strokovna služba seje obvezala, da bo vse sedanje in bivše delavce obvestila in jim dostavila potrebne podatke pravočasno tako, da bodo imeli možnost pravočasno pooblastiti Pravno službo SKS za zastopanje v postopku prisilne poravnave. Prepričani smo bili, da vse teče po dogovoru. Šele 13. februarja smo izvedeli, daje strokovna služba obvestila samo delavce, ki so še v delovnem razmerju in tiste, ki jim je prenehalo delovno razmerje v mesecu juliju 1995, medtem ko tistih, ki so postali trajno presežni delavci v prejšnjih letih, in jim še ni bila v celoti izplačana odpravnina, ni obvestila. Nesprejemljivo pri tem je, da se strokovni službi sploh ni zdelo potrebno, da nas o tej odločitvi obvesti. Zato ni bilo druge možnosti, kot da vzamemo stvar v svoje roke in da v enem dnevu izpolnimo več kot 100 obrazcev "Prijava terjatve" ter, da jih dne 16. februarja skupaj z obvestilom pošljemo bivšim delavcem. Ker je bilo časa malo, smo jim lahko dali čas za pregled podatkov le do 20.2.1996. Naš dvom o točnosti podatkov strokovne službe se je izkazal za upravičenega. Zneske pripadajočih terjatev smo spreminjali kar za četrtino teh neupoštevanih upnikov, prek članov sindikata podjetja pa smo uspeli popraviti vse prijave, ki jih je izdelala strokovna služba - seveda vse napačno. Verjetno je napak, ki so posledica nepopolnih evidenc, še več. Naša pravna služba ima na voljo le podatke, ki so nam bili dostavljeni od podjetja, zato za eventualne napake ne more vedeti. Tistim upnikom, ki bodo napake lahko dokazali, bomo posamezne zneske lahko popravili. Nič ni izgubljeno Torej, težave že na začetku postopka! Upamo le, da bodo naprej zadeve tekle bolj normalno, predvsem pa, da bo prisilna poravnava uspela in da bodo upniki prejeli vsaj del svojih terjatev. Tistim, ki so zaradi navedenih težav bili izpuščeni pri prijavi terjatev v postopku prisilne poravnave, priporočamo, da zberejo vso dokumentacijo, jo uskladijo s podjetjem in jo imajo pripravljeno zaradi morebitne prijave v stečajnem postopku. Breda Milic PLANIKA Pravi boj se šele začenja 13. februarja je delavski svet Planike ob prisotnosti ministra Dragonje, predstavnikov največji11 upnic, direktorice Agencije za lastninsko preoblikovanje podjetij, vodstva podjetja in sindik3' tov sprejel sklep, da se prične postopek sanacije preko postopka prostovoljne - izvensodne poravnave in da podjetje nadaljuje s postopkom lastninskega preoblikovanja. V sanacijo s? bo poleg upnikov aktivno vključila tudi država z odobritvijo sredstev iz razpisa za prestruktun' ranje podjetij in s sprejetjem 13 ukrepov za pomoč usnjarsko-predelovalni in tekstilni panog1 Vodstvo, upniki in delavski svet so pristali na vse zahteve sindikatov. Prvi korak Vsa dogajanja od jeseni letošnjega leta najprej ocenjujemo kot uspešen pritisk sindikata na vse odločilne dejavnike za sanacijo Planike, z namenom opozoriti na resnost krize, ki se ne sme in ne more reševati zgolj na delavčevih ramenih, želeli smo izbezati te dejavnike na plan, da ne bodo delovali samo iz ozadja temveč, da bodo tudi formalno prevzeli odgovornost za reševanje Planike. To se je zgodilo na zadnji seji delavskega sveta. Država, banke upnice, vodstvo, delavski svet in sindikati za isto mizo. 13. februar 1996 je dan, ko so tisti, ki imajo interes sanirati Planiko in, ki edini to lahko tudi storijo, naredili prvi korak k resni sanaciji kranjskega giganta. Kako uspešen je bil sindikat? Z očmi realnega ocenjevalca - zelo uspešen. S kratkim prikazom aktivnosti sindikata in z doseženim učinkov te trditve ni težko dokazati. 1. Svet kranjskih sindikatov je bil tisti, kije že pred odhodom Adidasa od vodstva zahteval program sanacije Planike, ki bo zajemal vsa področja delovanja, ne le kadrovsko področje s predvidenimi trajnimi presežki. Vodstvo je program sanacije izdelalo. 2. V sindikatu smo pravilno ocenili, da država nima izdelane vizije razvoja posameznih panog v Sloveniji in smo zato izvajali pritisk na državo neposredno, s številnimi sestanki pri starem in novem ministru za gospodarstvo, sestanki s predstavniki Ropove in Rejčeve komisije, Agencije za lastninsko preoblikovanje podjetij in Sklada republike Slovenije za razvoj. Pritisk smo izvajali tudi preko medijev, poslanskih skupin in političnih strank. Država je izdelala paket 13 ukrepov za pomoč usnjarski in tekstilni panogi, odobrila Planiki posojila iz sredstev za prestrukturiranje in minister Dragonja je obljubil pomoč pri socialnih transferjih delavcev (odpravnine). 3. Sindikat je zahteval od države in upnikov rešitev, ki bo zagotavljala nadaljevanje proizvodnje. Delavski svet je sprejel sklep o izvensodni poravnavi, ki upnikom zagotavlja poplačilo le pod pogojem dobro organiziranega nadaljevanja proizvodnje. 4. Sindikat je javno odrekel podporo vodstvu Planike in zahteval njegovo razrešitev, ker meni, da kadrovsko ni sposobno Planiko izvleči iz krize. Delavski svet razrešitve sicer ni potrdil, pristal pa je na zahteve sindikata po takojšnji kadrovski okrepitvi vodstva. Pristal je tudi na zahtevo Gorenjske in SKB banke, da bosta na pomembnejše odločitve delavskega sveta dajali soglasja. Na ta način so v sistem odločanja Planike vključeni tudi bančni strokovnjaki. Zaradi pritiskov sindikata je direktor Meglic že odstopil, v postopku zamenjave pa je tudi finančni direktor. 5. Sindikat je zahteval, da delavcem, ki bodo s finančno reorganizacijo določeni kot presežni delavci, pripada od- dsf pravnina po zakonu o delovnih razmerjih. Zahteval je ^ da je v programu prisilne poravnave potrebno predvide11 za pokritje odpravnin. Delavski svet in upniki so pristali na to zahtevo, sre pa bo, po zagotovilih ministra, zagotovila država. 6. Sindikat je zahteval, da se delavcem priznajo terj na podlagi premalo izplačanih plač od 1.1.1993 dalje $ podlagi premalo izplačanega regresa za letni dopust # 1994 in 1995. Delavski svet in upniki so zahteve sprejeli. 7. Sindikat je zahteval, da se morajo pred sprejemon1 P grama presežnih delavcev intenzivno preveriti možno ohranitev čimvečjega števila delovnih mest (invalids* lavnica, razporeditev v druga podjetja, notranje podjet«11 itd.). Delavski svet je zahtevo sprejel. . ^ 8. Sindikat je zahteval, da mora vodstvo vsem partn ^ mesečno poročati o poteku sanacije in, da bo delavski s takoj ukrepal, če se ta ne bo odvijala po planu. Delavski svet je zahtevo sprejel. 9. Sindikat je postavljal zahtevo po vključitvi dri»ve upnikov v reševanje Planike. Na zadnji seji delavskega sveta seje tudi ta zahteva i/p1 nila. Kaj zdaj? Po kopici sprejetih sklepov in izraženi pripravlje^ vseh sodelujočih je potrebno vse medsebojne obvezno za partnerje v sanaciji Planike nastanejo, pravno forf) rati. Potrebno bo sprejeti socialni pakt ali pogodbo, KI obveza: • vodstva, da program dosledno izvaja, • upnikov, da ga finančno in drugače spremljajo, • države, da izvede vse dane obljube in 0 • sindikata, da ob izpolnjenih pogojih iz socialnega P zagotavlja socialni mir. Zavedati se moramo, da trenutni uspeh, ko smo sanacijo vključiti vse odločilne partnerje, ne pomeni uspe 10 ---------j------------------t-----------r \OVv pot sanacije za delavce lahka in ni zagotovila, da bo sp ^ pesna. Pravi boj se šele začenja. V tem boju bodo dela j tivno vključeni. Na eni strani brez njihovih rok in zn ^jj Planike, na drugi strani pa ekonomska logika zanteV.^viiil nitev določenih neprofitnih programov in s tem o . jt' mest. Sindikati se bomo zavzemali zato, da bo delo i oj čim manj delavcev. Za tiste, ki bodo ostali, bomo za * človeka vredne pogoje dela, za tiste, ki bodo morah " J zapustiti, pa dostojen odhod z vsemi pripadajočim«^.^; cami. Od odnosa ostalih partnerjev do teh za delavce občutljivih vprašanj je odvisno, ali bo sindikat izvaj obvezo iz socialnega pakta. - Vojko CUJ SREČANJE IMA SNEGU '96 od- Organizacijski odbor pri Svetu kranjskih sindikatov organizira 9. marca 1996 na Krvavcu Srečanje na snegu-hodi avtobusov bodo izpred hotela Creina v Kranju. Cene in ostali pogoji za udeležbo na srečanju so objavljeni v februarski številki Iksa. Prijavnice dobite pri predsedniku sindikata v podjetju in jih tam tudi oddate. Svet kranjskih sindik* AKTUALNO ANRDEJ ČUFER, letošnji nagrajenec Gospodarske zbornice Slovenije Zelena tovarna za tiskana vezja uferjevi so decembra lani v Rožni dolini v Lescah odprli nove proizvodne proste £«eiavo tiskanega vezja. r Jj*«. februarja - Dobra dva obdobje, ko se je še lahko prodalo, težko pa je bilo dobiti denar. Danes pa je po eksploziji podjetništva stvari zelo težko prodati, kvaliteta je narasla, cene so padle, plačevanje je nikakršno. Če ponovim, včasih je podjetnik ne"' Jz tovarne pa teče težko dobil material, da je Dane • !S tenno,°ška voda. lahko kaj naredil. Danes je vt, icoruarja - uoora ava Jeseca sta minila, odkar smo Pisali o družinski firmi AKA-Pcp, Lesce, ki je ob tridesetle-gj začetka obrti odprla pov-e,n nove proizvodne prostore ,n članek naslovili: Na strehi gjje trava, v skladišču ni ca g| Je gospodarska zborni- vsega dosti, težko pa je pro-p0jej..Ven,Je Andreju Cuferju dati, plačevanje pa je največji poj: nagrado^ za izjemne problem. V glavnem se ukvar-sati, * ke dosežke in čeprav jamo s kompenzacijami, gotovo ii da *e Prescne^en» vinskih plačil skoraj ni več, gre v Z zadreSe rečemo, da zato je težko zbrati denar za S kT*V* r?kc* plače, vendar nam je doslej to "late m' občutki spreje- še vedno uspelo." poj- . n.agrado za izjemne AKA-pcb je družinsko podjetniške uspehe? jetje, verjetno je potrebno naeraHSenečen sem' °*a sem t0 zanJ ve''ko soglasje v družini? strani Sp-°h dobi1, Po drugi "Soglasje in veliko odrekan-ve{ ,• pa m sa*no moja, tem- ja. Sam že tri leta nisem bil prei 10 nagrada celi družini, nitidneva na dopustu, ostali so vsem ^ Ženi in smovoma ter T^di če 01 šel>težko Pustiš nas ]?odelavcem, ki so še pri vse te misli in skrbi, vzameš jih letih 7h° k'n" v ten tridesetih s sabo in potem to ni dopust, v nra Da se mi. da je prišla Sicer pa lani sploh nisem decemv^m času, ker smo se pomislil na dopust, ker smo Prosto d30* vsenn v nove imeu novogradnjo, nove stroje Se m-re< ~e se malo pošalim, in postopke. Zdaj prav tako ni P°Plač'l ' da ^e na8rada časa, ker pridobivamo tuje iii0r 0 za trud, ki smo ga trge, saj je Slovenija premajn-1 vložiti pri oblasteh na za našo proizvodnjo." j Andrej čufer je bil leta ™ rojen v Kranjski Gori, »abValJČn° Zmnje T Je eninJ. .v očetovem lesno fefr pod'e'iu na stil, iT Naprej se je zapo-■ v begunjskem Elanu, kjer Povzel izdelavo loparjev mi °dminton. Kasneje se je Da{očil za študij arhitekture, ind< V" ie vodil oddelek za pfUstrijsko oblikovanje v Cn°Vem inštitutu- Za sve' v nn° Prvenstvo v gimnastiki erne°8radu je zasnoval mod-kat°.tel°vadno orodje, s *nd%]P?lel veUk uspeh, nalu industrijskega oblikovanja nagrajen z zlato medaljo. uk\>eta- se ie 0"ločil za obrt, skupaj z ženo sta se najprej pre?.r^a.s sitotiskom plastične embalaže, kasneje pa sta se oD Smerila v zahtevnejša tiskana vezja. Večino strojev in Ustameso izdelali sami- Po 25 letih obrti so leta 1990 ^esn°Vi^ družinsko podjetje AKA-pcb, ki ga zdaj vodi žena rQzva'. Andrej pa se ukvarja s komercialo in tehničnim sino0}em }er je predsednik družbe. Vključena sta tudi oba proyVa> ki sta prevzela elektronsko oblikovanje, pripravo oddZfufa Pridobitev certifikata ISO 9000 in vodenje ^Jka kakovosti. ne0pVe^?^ so se> da prihodnost zagotavlja le ekološko Zato s 110 tehnologij" In prodor na zahtevne evropske trge, prostj* V ^°žni dolini v Lescah zgradili nove proizvodne nejse re z najsodobnejšo tehnologijo. S pomočjo najsodob-kemi^'klirno čistilne naprave so uvedli zaprti krog firnii 'M* procesov in odpadne vode so popolnoma čiste. V cestna ^'PCD Je P°leS družinskih članov zaposlenih še ZvpvtJV delavcev, ki imajo nadpovprečne plače in so hiši [od 15 do 29 let. ^korn jSti^ mesecih lanskega leta so kljub preselitvi izdelali iove , tis°č kvadratnih metrov tiskanih vezij, zmogljivost kvadr •rne' so J° odprli decembra lani, pa je 25 tisoč inašaij^ metrov. Promet je v lanskih enajstih mesecih izvof-v milijonov tolarjev. Lani so 23 odstotkov izdelkov 30 odstoVtkdriave EU' ktOS pa b0d° izvoz povečali na več kot nov; ?.Pri občini, da smo Pri na J-ekt lahko postavili. VeHko Je namreč še vedno je, ^ nagajanja, zelo malo jih grada aJ° napredek. Na-PriSD Pa bo brez dvoma firme a5 tudi k promociji b°m0 i ^A-Pcb, v Sloveniji ^ce« Je Pridobili nove '^ko 1Cx0a:rete nazaJ' kaJ NietJS. te ° tridesetletni NnSt.ski Poti' na kaJ se ?.g*J spomnite? ko iea. ?.° bili zelo težki časi, vo nr zasebno podjetništ-Ven^ePovedano, zatirano. ^hkfT pa se Je tedaj vse *° Prodalo. Nato je prišlo Imate kaj konkurence na domačem trgu? "Konkurenca je. Ni pa dobro, ker je domače blago pri nas nasploh premalo cenjeno. Tudi če je enakovredno ali boljše, ga za majhno provizijo raje kupujejo v tujini. Mislim, da država v tem pogledu ni dosti naredila, saj se odpiramo in libelariziramo trg, vendar so carine še vedno zapletene in v nekaterih primerih toge. Tisti, ki uvažajo zaradi izvoza nimajo carine, tisti, ki delamo za domači trg, pa jih imamo, predvsem pa kritiziram carine na uvoz strojev, torej na modernizacijo. Carine ne šči- tijo domačega dela, če bi ga, bi lahko več zaposlovali, to je največji problem." Zakaj je domače blago premalo cenjeno? "V tujini, dokler je cena in kvaliteta domačega blaga enakovredna tujemu in če je celo nekaj odstotkov dražje, raje naročajo doma, razen redkih izjem. Šele, kadar je razlika velika, gredo na Daljni Vzhod. V ljudeh je, da ščitijo domačo dejavnost. Pri nas pa, samo spomnite se, koliko denarja smo za neumnosti znosili v Celovec in Trst, podobno se dogaja v proizvodnji. Zdi se mi, da se to zelo dobro vidi v negativni blagovni menjavi s tujino, saj je kar za milijardo dolarjev minusa. Država bi morala bolj spod-budajti domačo proizvodnjo." Govorite o prav takih problemih kot direktorji velikih tovarn, torej razlik med majhnimi in velikimi praktično ni več? "Veliki giganti propadajo, mali rastejo, tudi po svetu, ne samo pri nas, tudi kakšen majhen propade, to je normalno. Naš trg se je skrčil, zato bi mu toliko bolj dal prednost m seveda izvozu. Vsa ta podjetja, ki so se tako bliskovito razmahnila, pa bolj malo prispevajo k družbenemu proizvodu, saj se ukvarjajo s trgovanjem in svetovanjem, radi rečemo, da prodajajo meglo. Po svoje je to razumljivo, saj šole v preteklosti tega znanja niso dale, niso vzgajale v podjetništvo in obrt." V vašem podjetju imate ljudi, ki delajo že dolgo vrsto let, zaradi dobrih plač: "Poleg tehnologije so ljudje najbolj pomembni. Mislim, da v Sloveniji še noben delavec nima dobre plače, res pa so naše dosti višje od povprečja. Trudimo se, da so stimulativne in seveda redne, da imajo zaposleni odlične pogoje dela, da vidijo perspektivo. Sicer pa je prijetno delati v kolektivu dvajsetih ljudi, večjih problemov ni, včasih se že kaj zaplete, v glavnem pa problemov ni." Pohvalite se lahko, da je vaša tovarna v ekološkem pogledu zgled drugim? "Res smo malo bolj osveščeni, navsezadnje smo trije od štirih arhitekti. Poskusili smo stvari urediti kar najbolje in se odločili za zaprti postopek, ki ga dokončno še razvijamo. Sistem namreč deluje za dvostranska tiskana vezja, mi pa smo ga prvi v svetu uvedli za enostranska. Sistem je zaprt, zato ne uporabljamo več kemikalij in v vodo ne spuščamo nobenih težkih kovin več. Res pa je velikost proizvodnja omejena z zmogljivostjo te naprave. Radi vi videli, da bi do tega prišla tudi naša konkurenca." Se je kdo že oglasil? "Ne." Ekologije torej ne jemljete kot strošek? "Strošek je bila naprava, ki s pridobivanjem čistega bakra sama krije stroške obratovanja. Pri dvostranskih vezjih se amortizira v dveh letih, pri nas se ne bo tako hitro." Kakšen bo nadaljni razvoj? "Naprej moramo dokončati začeto, manjka še nekaj proizvodnih strojev, ki bodo izpopolnili tehnologijo. Odpirajo se nam tuji trgi, kar dosti se angažiramo v Nemčiji, Švici. Delamo tudi na pridobitvi certifikata kakovosti ISO 9000, nekaj imamo že narejenega." Ti certifikati so pri nas zdaj zelo popularni, so res tako potrebni? "Certifikat je dokaz, da delaš tako, kot je napisano na papirju, lahko delaš tudi brez njega, toda dobro je, če ga imaš. Pri tiskanih vezjih so še drugi certifikati kakovosti, ki so dosti dragi, dobiti jih moraš v ZDA." Kako tujci gledajo na slovensko podjetje? "Če prestanemo preizkušnjo, ki nas tudi veliko stane, ker nas kontrolirajo do zadnje podrobnosti, nas cenijo kot solidne in kvalitetne, seveda pa se moramo držati rokov, kar je ena glavnih stvari." Še vedno delate, čeprav firmo zdaj vodi žena, vključila sta se sinova? "Saj vemo samo to, da moramo zjutraj vsi zgodaj vstati in iti delat. Ženo smo zdaj izbrali za direktorico, saj so največji problem finance, ona pa se največ ukvarja prav s financami. Moram reči, da firmo kar dobro vodi. Sinova sta doštudirala, Andrej je arhitekt in se ukvarja z oblikovanjem in s komercialo, Gregor pa kot strojni inženir z novo tehnologijo inračunalništvom, skupaj načrtujeva nove stvari, oba sva konstrukterja, malo mu še pomagam, v glavnem pa že prevzema stvari." Kakšni so občutki, ko posel predajate naslednikom, nekateri to težko doživljajo? "Če pozabiš pogledati na koledar, ni tako hudo. Sicer pa je to naravno. Še nekaj časa bo trajalo, da bom prenesel znanje, ki sem ga pridobil v štiridesetih letih. Mladi pa tako ali tako pravijo, da stari nimamo kaj dosti prav, ampak to moraš vzeti v zakup." • M. Volčjak Hura počitnice, hura sneg Kaj je lepšega, kot smuk pred hišo Na spodnjem delu Gorenjske so imeli šolarji ta teden počitnice in kar nekaj Jih je, ki jim je zagotavljal razvedrilo Krise-karjev hrib v Sinko vem Turnu. Sinkov Turn, 22. februarja • Prva izmena, na ljubljanskem območju in spodnjem delu Gorenjske, ki ta teden končuje zimske šolske počitnice, se najbrž ne more pritoževati, da niso imeli kaj početi. Čeprav ne ravno najlepše, je bilo tudi vreme kar precej naklonjeno tistim, ki so si pripeli smuči, ali pa sedli na sani. V primerjavi s šolarji, ki bodo imeli počitnice v zgornjem delu Gorenjske prihodnji teden, pa so šolarji na spodnjem delu ta teden imeli za povrh še pusta. V občini Vodice, bolj natančno v Šinkovitem Turnu, je Krišekarjev hrib. Kraj, čeprav ni smučarsko središče, je vendarle šolarjem daleč naokrog, pa tudi starejšim, dobro poznan. Pred novim letom so imeli tu zelo uspel smučarski tečaj. Tokrat pa, čeprav na njem ni bilo tako živahno kot takrat, so ga vsak dan obiskovali domačini in tudi šolarji od drugod. Krišekarjev hrib je dobro poznan daleč naokrog. Za Gregorja Berganta iz Topol 32 v občini Mengeš pa za Miho, Katarino in Barbaro Kepic iz Šinkovega Turna in še za marsikoga iz okoliških krajev je bil letos Krišekarjev hrib najlepši "smučarski center". Blizu je, kar dve žičnici oziroma vlečnici so jim starši pripravili, snega, čeprav ni ravno steptan s strojem, pa je tudi toliko, da se lahko v nekaj urah dodobra nasmučaš. Vsi po vrsti so sredi tedna zavijali po hribu. Tomaž Kepic, oče obeh deklet in Mihe, pa je skrbel, da se je vlečnica vrtela. "Na šolo, knjige, še pomislimo ne. Imamo sicer domače branje, vendar ga ni veliko. O tem, da bi odšli med počitnicam kam drugam, pa nam tudi ne pride na misel. Vsako leto smučam tu na tem hribu. Letos pa je sploh dobro, ko je toliko snega," so pripovedovali in odhiteli po hribu, da so komaj imeli čas vprašati, kdaj se bodo lahko videli v Gorenjskem glasu. Gregor Bergant 6. razred OS Mengeš Katarina Kepic 4b OŠ Vodice Miha Kepic 7a OŠ Vodice Barbara Kepic 3c šola Utik Hura počitnice: tako je bilo ta teden na spodnjem k°ncu Gorenjskem. Hura počitnice: pa se začenja v ponedeljek na zgornjem koncu Gorenjske. • A. Žalar KULTURA UREJA: LEA MENCINGER KULTURNI KOLEDAR KRANJ - V galeriji Prešernove hiše je na ogled razstava Prešernovi nagrajenci 1995.V galeriji Mestne hiše je odprta retrospektivna razstava akad. slikarke Mire Pregelj (1905-1966). V galeriji Bevisa razstavlja akad. slikar Lojze Spacal. V preddverju Iskratel razstavlja akad. slikar Klavdij Tutta. V hotelu Kokra na Brdu razstavlja slikarka Eva Gerkman Scagnetti. JESENICE - V galeriji Kosove graščine je odprta stalna razstava Prešernovih portretov in portretov Čopovega kroga z naslovom Iskanje Prešerna delo akad. slikarja Vladimirja Lakoviča. V razstavnem salonu Dolik je na ogled skupinska razstava likovnih del članov Dolika. ŠKOFJA LOKA - V galeriji Loškega gradu je odprta etnološka razstava Noša in oblačilna kultura pri Zilji avtorice dr. Marije Makarovič.V Kašči na Sp. trgu razstavlja likovna dela akad. slikar France Mihelič. V galeriji Ivana Groharja razstavlja slike Žarko Vrezec. Zbirke Loškega muzeja so v zimskem času odprte le ob sobotah in nedeljah med 9. in 17. uro. V galeriji Fara razstavlja slike Franc Berce. V Knjižnici I. Tavčarja razstavlja ilustracije za slikanico Istrske beštijce akad. slikarka Maja ŠubicV mini galeriji Upravne enote Škofja Loka razstavlja fotografije na temo Beneške maske Boštjan Pleško.\ akapeli Puštalskega gradu so na ogled slike nastale v slikarski koloniji ob 90-letnici smrti slikarja Antona Ažbeta.V gostilni Lontrg razstavlja fotografije na temo SLO lepota 96 fotograf Janez Pipan. TRŽIČ - V Paviljonu NOB je na ogled razstava Slovenski kozolec. ŽIRI - V Galeriji Svobode je odprta retrospektivna razstava slik Konrada Peternelja-Slovenca LJUBLJANA - V galeriji Commerce razstavlja akad. slikarka Alenka Kham PiČman. ODLIKOVANJE SLOVENSKEMU OKTETU Ljubljana - V veliki dvorani predsedniške palače je sinoči predsednik republike Slovenije Milan Kučan odlikoval Slovenski oktet z Zlatim znakom svobode Republike Slovenije. Slovenski oktet je prejel visoko državno odlikovanje ob 45-letnici umetniškega delovanja - in obenem ob zaključku dolgoletnega in izjemno uspešnega ter odmevnega nastopanja tako doma kot po svetu. • L.M. Novo v zbirki Premiki DVOJNA ŽIVLJENJA Založba Mladinska knjiga je pred kratkim predstavila knjigo ameriškega avtorja Stephena Kocha Dvojna življenja, ki govori o vohunih in posrednikih komunističnih idej na zahodu. Delo je prevedel in spremno besedo napisal Božidar Pahor. Bogato dokumentirana knjiga Stephena Kocha, kulturnega kritika, zgodovinarja in romanopisca, sicer predavatelja na ameriški univerzi Columbia, govori o velikih zarotah med obema vojnama, o sovjetskih in nacističnih koncentracijskih taboriščih, o prevarah, procesih, nasilju, kupčijah in vohunjenju. Predvsem pa je to zgodba o propagandnem geniju Wiliju Muenzenbergu, čigar naloga je bila pridobiti zahodne razumnike, med njimi so bili Lillian Hellman, Andre Gide, Andre Malraux, Ernest Hemingway, Dorothv Parker, John Dos Passos, Bertold Brecht... za Stalinovo Sovjetsko zvezo. Avtor, ki je na predstavitvi v Cankarjevem domu dejal, da je knjiga v Ameriki bralce razdelila na dva povsem nasprotujoča se tabora, opira svoje delo na sodobne raziskave in najnovejše izsledke iz arhivov Kominterne ter drugih virov, ki so dostopni po letu 1992. • M.A. Zveza kulturnih organlzacU Kranj ln Prešernovo gledališče Kranj SOBOT A MATI EJA Lutkovno glodolišže Frv-fru LjuMfanas MUCA COPATARICA sobota, 24. februarja 1996, ob 10. uri, v Kinu Storžič MESTNA OBČINA TELE-TV KRANJ Kranj 0 U GLAS ZALOŽBA DIDAKTA PREDSTAVLJA PRIGODE SHERLOCKA HOLMESA SIR ARTHUR CONAN DOYLE Zbirka izvirnih zgodb Arthurja Conana Dovla vsebuje pet najboj znanih prigod njegovega znamenitega detektiva Sherlocka Holmesa - škandal na češkem, Mož s skriven-čeno ustnico, Pisani kolobar, Obred rodbine Musgrave in Končni problem. Od številnih prejšnjih izdaj zgodb o Sherlocku Holmesu se pričujoča zbirka razlikuje po izredno bogatih barvnih ilustracijah. Skupaj z detektivom boste razreševali najbolj zapletene uganke sveta. Cena knjige je 3.465,00 SIT in je velikega formata ter trdo vezan. Lahko jo naročite na naslov: DIDAKTA d.o.o, Kranjska cesta 13, 64240 Radovljica ali po telefonu (064)715-515 oz. telefaksu št. (064)715-988. Folklorna skupina Sava OD VASOVANJA DO STERE Kranj Letni nastop, ki ga bo Folklorna skupina Sava izvedla jutri zvečer v kranjskem kinu Center, prav gotovo ni običajni l«W nastop. Tako plesalci kot tudi glasbene in pevske skupine se bodo predstavile z docela prenovljenim in deloma tudi povsem n°v programom, ki so ga pripravljali zadnji dve leti. Skoraj sto nastopajočih • plesalcev, pevcev in godcev je pripravilo za dve uri Pre ja| novega programa. O teh programskih novostih, kjer ne manjka tudi izvirnih zamisli, je marsikaj zanimivega v pogovoru p«ve _umetniški vodja skupine Zvone Gantar._____^ je tudi tistih, ki so pri folklori več ko[ jjj desetletji. Ti plesalci so ie Pred*ecioVi prejeli Maroltova priznanja ZKO 3 nije: bronaste, srebrne in zlate Maro*, značke bodo folkloristom Save V°ai tudi na jutrišnji prireditvi. Folklorna skupina Sava je pred dvema letoma že pripravljala program ob 45-letnici skupine, vendar pa ga takrat niste izvedli niti pokazali na kasnejših nastopih. Kaj boste pravzaprav pokazali jutri zvečer? "Za nastop ob jubileju pred dvema letoma smo res pripravljali veliko novega. Vendar pa prireditve ni bilo, ker enostavno ni bilo denarja za nove noše. Pripravljali smo namreč kar nekaj novih plesov, za katere pa seveda nismo mogli uporabiti dosedanjih noš." Jih zdaj že imate? "Večino tega, kar smo si zamislili, zdaj imamo - se pravi, da lahko plese zaplešemo tako, kot smo si zamislili in kot se od folklornega nastopa pričakuje. Letni nastop seveda ne bo izzvenel kot nekaj, kar smo v preteklosti pripravljali, pa opustili, pač pa bolj kot generalka za jubilejni nastop ob 50-letnici." Boste tokrat pokazali veliko novega? "Kar polovico programa je povsem novega. Gre za premierni nastop. Vse tisto, kar smo pripravljali za jubilejni nastop, namreč na svojih nastopih doslej nismo izvajali, tudi zaradi noš ne. Zdaj imamo vse, nekaj noš pa smo si tudi izposodili pri drugih folklornih skupinah. Dovolj smo tudi pripravljeni, da pokažemo novosti. Pri tem smo raje bolj previdni, ne hitimo preveč: zato raje počakamo, da je nova plesna točka dovršeno pripravljena, šele potem jo vključimo v program." Ste za nove programe potrebovali tudi kakšne nove strokovnjake za narodne plese? "Prav vesel sem, da je v skupini nekaj članov, pravzaprav so tri članice, ki so se na strokovnih seminarjih usposobile za {>ripravo folklornih plesov. Zato bomo ahko jutri videli tri novosti: belokranjske plese, goriško šagro in nove gorenjske plese. Vse skupaj smo prepletli s klasičnim programom. Novost je tudi ta, da bodo poleg izkušenih plesalcev z eno plesno točko nastopili tudi mladi - dvanajst novih parov, ki so se folklori pridružili Šele pred pol leta. Mlade plesalce običajno krstni nastop še ne doleti po tako kratkem času, tokrat pa smo naredili izjemo." Brez glasbe običajno ni plesa. Je tudi pri glasbi, ki spremlja folklorni nastop, kaj novega? Ta lepi moj čmi potok... - ples iz Rezije "Glasbene priredbe bodo nekaj povsem novega. To še posebej velja za glasbo, ki bo pospremila plesne novosti. Za nas je še posebej pomembno, da so tudi glasbene priredbe naše delo. Rad bi še posebej opozoril na posebnost pri glasbeni spremljavi goriške šagre - veselice, kjer plesalce spremlja pihalna godba." Je to neobičajno? "Seveda. Godbo smo sestavili iz instru-mentalistov naše glasbene skupine, le bas bariton bo nastopil kot gost iz Medvod. Tudi sicer bodo ostale plese spremljale novo sestavljene glasbene skupine." So plesalci običajno tudi dobri pevci? "O tem naj presojajo drugi. Rad pa bi opozoril, da smo v petje, ki spremlja plese, vnesli povsem nov način - način ljudskega petja, kar se zadnje čase še posebej pozorno uvaja na seminarjih za folklorne skupine." Ob jesenskem vpisu v Folklorno skupino Sava se ie prijavilo dovoli mladih, tako da so lahko sestavili dvanajst novih plesnih parov. Ti vadijo samo enkrat na teden. Ustali v skupini pa kot vsa leta vzdržujejo plesno kondicijo dvakrat na teden. Med njimi je nekaj članov, ki v skupini plešejo ie blizu trideset let, več pa Vse folklorne skupine so z raZPa"siii prejšnje države ohranile le ,s'oV^j|0i plesno izročilo, vse drugo, kar je soa jJ jugoslovansko folkloro, so opustu*j zato problem sestaviti zanimiv m y, dvsem svež program slovenskih p'e Jih ne bo zmanjkalo? «J "Sploh ne. Folklorna skupina »JJ glede tega sploh ni v zadregi, saj J A program že prej obsegal kar za cey^, ni nastop samih slovenskih plesov. ve jj pa zdaj še vsako leto na občinski a ^ gorenjski reviji pokažemo vsaj P?^ novo plesno točko iz slovenske f,0' Jj Res je plesov slovenskih pokrajia j veliko, veliko pa je tudi načinov, ka*. | posamezna folklorna skupina PostavteJ oder. Plesna vsebina seveda ostaja a tična, le koreografija je tisto, kar P^ avitev razlikuje od druge. Že nekaj plese povezujemo tudi s prikazom ° jev, ob katerih so nastali. Tudi na r^d prireditvi bo na tak način predsta J f gorenjsko vasovanje in na drugi * prekmurski plesi, s katerimi so^si »J krajšali čas, ko so ličkali koruzo." & Nekdaj se folklorne skupine niso tn" še s predstavljanjem običajev.. . u, "Res ne. Zdaj pa je folklornih m veliko, vsaka se trudi, da bi pokaza posebnega. Zato tudi študiramo ni koreografiji povežemo s petjem in. P{^$V Ni več dovolj virtuozno izvesti nek ij . 0j pisje, izbiramo običaje in jih ob nj^j i1 ples na odru, pač pa je vse^a\0lw)i zanimivo ob tem tudi povedati, ka*j zakaj je pravzaprav nastal. Pri n^ ^ plesih upoštevamo tudi najnovejše | dopisne raziskave - na primer 8^ Elesnega ritma.Novost - hitrejši n Sp orno pokazali ob belokranjskih pl£ jih bo spremljala tamburaška syp Bisernica. Tega doslej še ni V° $ nobena folklorna skupina pri n?*'afljst bodo na novo postavljeni belo* plesi novost tudi za strokovnjake- t( LeaMenc^ _Slovenski kozolec tudi v Tržiču_ KOZOLEC KOT DEL POKRAJINE Tržič, 21. februarja - Pretekli petek zvečer je direktor Gorenjskega glasa Marko Valjavec Paviljonu NOB v Tržiču odprl razstavo arhitekturnih maket in risb Slovenski kozolec Doslej so razstavo videli že v številnih krajih doma in v tujini, spodbujala pa je tudi prve načrtne obnove kozolcev v kar nekaj slovenskih krajih. Ob koncu leta je bila razstava Slovenski kozolec, ki sodi v projekt poti kulturne dediščine postavljena tudi v slovenski parlament. "V različnih pokrajinah želimo opozoriti na najlepše, na najbolj tipične in zanimive kozolce. Prek projekta pa bi radi tudi vplivali na sistem, da bi lastnikom pomagal z različnimi bonitetami pri vzdrževanju kozolcev in s tem naše kulturne dediščine. Dodali bi jim sekundarno funkcijo, saj primarna pač izginja. Z vedenjem o tem, kakšni so pravi proporci avtentičnega slovenskega kozolca pa bi preprečili, da bi stal kakršenkoli že kozolček na vseh najbolj pomembnih točkah v mestih," je povedal Slavko Mežek iz podjetja Agens, ki razvija projekt Pot kulturne dediščine, v katerega sodi tudi Slovenski kozolec. Tržiška postavitev razstave je že sedemintrideseta po vrsti. Prvič je bila na ogled marca lani, ko je pospremila in dopolnila knjigo z istim naslovom, avtorjev fotografa Jaka Čopa in etnologa dr. Toneta Cevca. Pakete in risbe so delo arhitekta Borana Hrelja, ki je za prvo iz serije devetnajstih, kolikor jih je sedaj razstavljenih v merilih od 1:50 do 1:25, dobil celo prvo nagrado na natečaju Turistične zveze Slovenije. "Po prvi postavitvi so se vse naslednje kar vrstile," je povedal Slavko Mežek. Poleg tega, da smo obiskali večino slovenskih krajev, smo gostovali na tujem. Projekt je vzbudil interes tudi na terenu, tako da so že v treh slovenskih krajih so pokazali zanimaje za ohranitev kozolcev v obliki muzeja na prostem. V Kranjski Gori, v Velenju in v Sevnici. Tam stoji, v prvotni funkciji, na razdalji tristo metrov petnajst kozolcev, ki predstavljajo vse osnovne tipe kozolcev pri nas. Velenjski projekt je vključen v sanacijo rudniške površine, ki se ugreza. Tako pripravljajo urejen kompleks, kamor bodo prepeljali sedemnajst toplarjev iz okolice Velenja, ki bi se sicer sesuli. Ker bodo kozolci stali ob konjeniškem klubu, bodo ohranili svojo prvotno funkcijo, dodana pa jim bo še sekundarna - muzejsko prireditvena. Želimo, da bi takšna ideja zaživela po vsej Sloveniji: na temelju knjige Eoiskati tipične slovenske kozolce, in vzpostaviti nekakšno rožno pot med njimi. Ob tem bi, spodbudili kmete k ohranjanju kozolcev, nakazali bi jim možnost, kako z njimi promovirati kraj in domačijo. Maketa kozolca pa bi lahko postala simbol Slovenije in vrhunsko protokolarno darilo."Agencija Agens na podobnih osnovah že pripravlja projekt, ki bo predstavil slovenske klopotce. • M. A. RETROSPEKTIVA MIRE PREGELJ (1905-1966)^ V Galeriji Mestne hiše v Kranju je do 10. marca na retrospektivna razstava akademske slikarke Mire PrB, -—----^efltf Do te razstave, ki jo je pripravila Galerija Kulturnega ^0„c Ivana Napotnika iz Velenja, kjer je bila predstavljena 0 ^ije" lanskega leta, je Mira Pregelj veljala skorajda za P°z f6jii? slikarko, čeprav bi jo lahko uvrstili v sam vrh slikarstva »jg 20. stoletja. Rojena je bila leta 1905 v Litiji. Med leti ^lLm obiskovala likovno akademijo v Zagrebu, prvič je rajf ,jev/i leta 1928 kot članica "Četrte generacije" - skupine s,lkSvo jim je bil skupen študij v Zagrebu. Prvo samostojno raz s ž| priredila šele leta 1953 v Mali galeriji v Ljubljani in tudi ^ iM je poredko razstavljala, vendar smo se v Kranju z nJ srečali kar dvakrat: prvič leta 1965 in drugič leta 1973 n spominski razstavi. Umrla je leta 1966 v Litiji. V predvojnih letih je Mira Pregelj ustvarjala pod estetskih pogledov, ki si jih je pridobila med za%e&\,\lt šolanjem. Poakademijsko obdobje t. i. barvnega r zaznamujejo zato realistični pristopi in francoski J^lj značilni za vse naše zagrebške študente, vendar ji n's0nSt" ^ tudi milejše oblike ekspresionizma, "nova stvarnkojnf?"| impresionizem. Slikala je predvsem portrete, figuralne * pit cije in tihožitja. Leta 1930 je poslikala župnijsko cer^L ?0'. je uspešno preizkusila še v gra?^ja H svetovni vojni je kot pomemben slikarski motiv odK ^Ijfl1 tik pred vojno pa se krajino, ki jo je poleg mestnih in figuralnih prizorih uP?xjfle v številnih gvaših, ki tvorijo jedro njene slikarske zapus .(l lik i je na ogled zaokrožen izbor njenih s in del na steklu, ki nam govorijo 0 ^{•u^j ki se je morda samo po Na razstavi grafik, gvašev in talentu Mire Pregelj, Zagreba vrnila v letu smrti Ivane Kobilica (1926) in ^jj^', lahko rekli, da bi s tem simbolično prevzela poslanstvo^. ki je odločilno zaznamovala domače realistično *'~0\ij/P] poznega 19. stoletja, saj je v obdobju med °kemAnfd3 Il| poleg nje ustvarjala tudi Karla Bulovec - Mrakova. MjjjCa'\ dejstvo, da se je njuna predhodnica podpisovala "I- ^°^of v J bi prikrila svoje žensko ime in s tem podprla svoj pr°9 q0$ umetnosti, nima ničesar skupnega z našo Miro Pregelj • j6, * pa ni naključje, da se je Mira Pregelj zavestno odločila. je v katalogu razstave zapisal dr. Mirko Juteršek, s moško", in s tem v marsičem presegla čas, v katerem J Damir GWV Gorenjski glas, Pivovarna Union, Mesarija Arvaj in Integral Jesenice rešujemo zadrege Gorenjci, izkažite se ob prazniku V mesecu marcu, ki se začne natanko danes teden, je glede praznikov prav zares ponujena zapletena motnost izbire, kdaj najdražjim nameniti pozornost - 8. marca ali 25. marca fi obakrat. Menda "ta pravi" Gorenjci oba praznika najraje kor spregledajo, da ni nobenih stroškov. Letos Gorenjski glas, Pivovarna Union, Mesarija Arvaj in Integral Jesenice za °ba praznika ponujamo originalno rešitev zadreg glede prazničnega darila in vabimo Gorenjce, da se izkažejo do Mojih najdražjih: ob obeh marčevskih praznikih bomo Oorenjkam in Gorenjcem pripravili privlačna Glasova kleta. Prvi bo v sodelovanju s Krko Zdravilišča v soboto, 9> marca, s celodnevnim programom, ki vključuje kopanje in zabavni večer s plesom, oboje v Šmarjeških Toplicah. Nekaj časa bo tudi za obisk samostana v Stični. Cene: 3>9S0 tolarjev; za naročnike samo 3.400 tolarjev in za njihove najdražje (predrage soproge, hčerke, prijateljice...), Kijih bodo povabili s seboj, zgolj 2.900 tolariev. Za tiste Gorenjke, kine bodo deležne povabila svojih kerlcev na ta Glasov izlet in se boste morale skorajžiti same, je prav tako cena izleta zgolj 2.900 tolarjev. Izjemoma vetja, da takšno ceno omogočamo tudi Gorenjkam, ki (še) niso naročnice Gorenjskega glasa - navsezadnje je 8. marec in iskreno *elimo polepšati praznik. Gorenjce vabimo, da se izkažete ln na izlet povabite svoje najdražje. > informacije in predprijave za sobotni izlet 9. marca v smarješke Toplice in na Otočeapo telefonu 064/223 -111 m 064/ 223 - 444, Gorenjski glas - mali oglasi Pro Commerce Staneta Žagarja 37, 64000 Kranj, d.o.o., p.p. 35, tel.: 064/241-450, 241-572, 241-573; fax: 064/241 452 Takoj redno zaposlimo: 1. TAJNICA DIREKTORJA Pogoj: najmanj V. stopnja izobrazbe, znanje angleškega jezika (govorno in pisno), obvladovanje računalnika (VVindovvs), predhodne izkušnje na podobnih delovnih mestih 2. REFERENT PRODAJE (Gorenjska, Ljubljana z okolico) Pogoj: najmanj V. stopnja izobrazbe, izkušnje v prodaji, lasten osebni avto 3. REFERENT NABAVE Pogoj: najmanj V. stopnja izobrazbe, znanje angleškega jezika (govorno in pisno), predhodne izkušnje pri uvozu neživilskega blaga Prošnje z dokazili poslati v roku 15 dni po objavi na naslov: Pro Commerce, p.p. 35, 64000 Kranj. SUZUKI Slovenija GORENJSKA POOBLAŠČENA PRODAJNO SERVISNA MREŽA 331 013 57 208 šužllci KALCIT Kranj, C talcev 69 * trgovec AVTOSERVIS BOGATAJ Tržič, Zvirče 30 a • trgovec + serviser AVTO ME HAN i K A LUŠINA Škofja Loka, Gosteče 8 ■ trgovec + serviser 632 286 AVTOSERVIS JERŠIN Kranj, Jezerska c. 2 serviser 242 77* ^OTAVUAMO: tU homoJogacijo tn garancijo, slovenska uporabniška navodila, originalne rezervne dele, šolane serviserje in mojstre, testna in nadomestna vozila. ' « >; OMOGOČAMO UGODNO FINANCIRANJE NAKUPA Volf & Odar H«*husa 1 a, LjuMjteiU ?U. 061/14«li?2 061/140 UM ^AXtOt»J/lH0/J0.< £>:-:->:-:v:-:-tt^ v svoji klasi edinstvena kombinacija ■ BALENO 1.6 OS ABS 25.990 DEM ■ BALENO 1.6 OLX ABS 27.490 DEM • 1600 cm3,16 ventilov, 101 KM, večtockovni vbrizg, 7.21/100 km, ABS, elektronsko vzmetenje RENČI za vse letne čase Evropski šampion varčnosti 5 flKlPlI'^ipli^ g ■ VITARA 5D 36.700 DEM O STANDARD OPREMA: servo in nastavljiv volan, centralno zaklepanje, el. pomik stekel in ogledal iS ■ SAMURAIU 22.990 DEM fejemni popusti od lOOO do 40P0 OEM 1.0 GC 14.990 DIM lllllllll lil! t*3GX 1 5*990 DEM 14 01$ 16.990 D£M UGX 1»*990DIM {iimutina} Prihranile z Gorenjskim glasom Radi bi šli na krajši oddih. Ali pa le na dober žur v disko. Družino, prijatelja, znanca bi želeli povabiti na kosilo ali večerjo. Radi bi... kaj vse bi se še našlo, a vselej je problem isti: bolj ali manj prazna denarnica, več ali manj prekratek "proračun". V sodelovanju z našimi poslovnimi partnerji smo našli pravi odgovor za vas: vsaj enkrat mesečno bomo tako kot danes objavili oglase - kupone. Kaj je treba storiti? Predvsem: škarje v roke in razrezati današnjih pet kuponov. Ko boste v GOSTILNI VIGRED ali v GOSTIŠČU DEŽMAN ali v PIZZERIJI OLIVA naročali storitve, na katere oglaševalci dajejo v kuponih naštete popuste in druge krepke ugodnosti, bo zadoščalo, če boste s seboj imeli kupon. Ali, če se želite dobro zabavati: prava stvar je sobotna matineja v DAKOTI v Ljubljani, namesto vstopnine bo dovolj imeti s seboj Dakotin kupon iz današnjega Gorenjskega glasa. Ta kupon pa Vam konec junija lahko prinese tudi eno od imenitnih nagrad Penziona Kanu Sv. Valburga in Gorenjskega glasa. V GOSTILNI "PRI JOHANCI" pa s kuponom lahko poskrbite za cenejšo zabavo in sprostitev. Oglase s kuponi bomo objavljali najmanj dvakrat mesečno. Če morda želite sodelovati kot ponudnik: pravi naslov za dober dogovor je marketing Gorenjskega glasa, telefon 064/ 223- 111. POPUST 1 5% ^ Kupon lahko izkoristite do 23. marca 1996. BREZPLAČEN VSTOP NA SOBOTNO MATINEJO V DISKOTEKI DAKOTA v BTC Ljubljana vsako soboto od 16. do 20. ure Konec junija bodo v DAKOTI med oddanimi kuponi izžrebali nekaj privlačnih nagrad. Kupon lahko izkoristite do 23. marca 1996. b^---------------------^2$ PIZZA GRATIS GOSTILNA VIGRED Reteče 59, ŠKOFJA LOKA Tel.: 064/632-677 Vam nudi: * 15 % popusta za 8. marec ob konzumaciji hrane -10 % ob predložitvi kupona - 5 % ob predložitvi vizitke * 10 % za vse gostinske storitve ob konzumaciji hrane - 5 % ob predložitvi kupona - 5 % ob predložitvi vizitke Vsako soboto živa glasba, popust velja tudi ob sobotah. Ime:...... Priimek: Naslov:. PIZZERIJA OLIVA Sv. Duh 93 a Škofja Loka tel.: 064 633-641 Zaključeni družbi štirih (ali več) oseb nudimo s tem kuponom vsako četrto pizzo zastonj. Odprto: od 12. do 23. ure sobota, nedelja od 10. do 23. ure, torek zaprto. Kupon lahko izkoristite do 23. marca 1996. ^-------------------.---^ PIJAČA GRATIS GOSTIŠČE - Vrtna restavracija KOKRICA Tel.: 064/218-956, odprto vsak dan: od 9. do 23. ure Za gostinske storitve v vrednosti nad 600 SIT za osebo, podarimo pijačo po izbiri v vrednosti do 200 SIT. Nudimo še: • dobro domačo hrano in jedi na žaru • pečene kozličke • jagenjčke in odojke • tople malice - nedeljska kosila • izbrana domača vina z geografskim poreklom * sprejemamo rezervacije za zaključene družbe in izletniške skupine * po želji preskrbimo živo glasbo * organiziramo razne športne in kulturne prireditve - Kupon lahko izkoristite do 23. marca 1996. 3 ŽETONI GRATIS del. čas: od 12.-24. ure so., ne.: od 10.-01. ure ponedeljek zaprto GOSTILNA PRI JOHANCI Britof pri Kranju, tel.: 242-374 Ob predložitvi kupona vam podarimo 3 ietone za košarko, puško, nogomet, pikado, marjanco, videoigre. Poleg izbire pijač vam nudimo narezke po naročilu in ostale hladne jedi. Zabavate se lahko s: kegljanjem na novih stezah, super moderno lasersko puško, zabavno ameriško elektronsko košarko, pikadom za 8 oseb, biljardom, nogometom, marjancami, videoigrami. Kupon lahko izkoristite do 9. marca 1996. , --------------------->® je imeti OPEL COMIH) je prostoren, okreten, uospoikiren in varen dostavili avlo. Nakladalni prostor (3150 litrov, dolžina 1807 mm. širina 1330 mm. višina, 1213 mm) omogoča prevo/ številnih imoim. fclo etiro paleto lahko nulo/imo vanj. /;i dodatno potrebe pride prav tudi streha / nosilnostjo do 100 kg'. Skupna nakladalna te/a je do 600 kg. Zadnja vrata omogočajo lahek dostop do nakladalnega prostora, saj se odpirajo pod kotom in ISO stopinj. COMBO poganja varčen 1.7-litrski dizel motor s katalizatorjem in močjo 44 k\\ (60 KM). Poleg udobja COMBO ponuja tudi varnost, med drugim jeklene ojačitve \ \ratih in /nično hla/ino na v o/ni kov i strani. Z vo/ilom /namke OPEL vam ho J390 avtotehna d.o.o. IMNT.VR. KRANJ. Koroška 53u tel.: 004/2 I 2 1 «J 1. 224-621. laks: 064/212-191 CIA užitek nedotaknjene narave Z R E C E SUPER SMUČARSKE POČITNICE NA ROGLI od 2. 3. do 16. 3. 1996 Vabimo Vas na preživljanje smučarskih počitnic v neokrnjeno naravo Zreškega Pohorja v hotel PLANJA na Rogli VILE TERME ZREČE • 7 pol penzlonov • kopanje v vseh bazenih • brezplačna uporaba shuttle busa na Roglo • narodni večer Nabavo vseh smučarskih vozovnic bomo uredili na recepciji. i Cena paketa na osebo v dvoposteljni sobi: 29*990 SIT. i INFORMACIJE IN REZERVACIJE: UNIOR TURIZEM, PRODAJNA SLUŽBA, tel: 063/762-451, PREDSTAVNIŠTVO Ljubljana, teb 061/329-264 SREDNJA GOSTINSKO-TURISTIČNA IN EKONOMSKA ŠOLA BLED razpisuje za šolsko leto 1995/96 program izobraževanja ob delu za dosego V. stopnje za smer: I. GOSTINSKI POSLOVODJA (V. stopnja) Kandidati morajo izpolnjevati naslednje pogoje: - dokončana 3-letna gostinska šola smer NATAKAR ali KUHAR (IV. stopnja) in - vsaj dve leti delovnih izkušenj v gostinstvu Prošnje z dokazili o izpolnjenih pogojih bomo sprejemali do 1. marca 1996. Vse informacije dobite po telefonu 715-871 za "IZOBRAŽEVANJE OB DELU". Vsi dobri poudarki v enem avtu Nove modele Accenta z 1,31 in 1.51 motorjem že dobite pri vašem najbližjem prodajalcu. Ne zamudite priložnosti. Avtomobili Hyundal Accent so bogato opremljeni, zmogljivi, varni in udobni. Kupite Jih lahko tudi na kredit ali leasing. Garancija za vse modele velja tri leta ali 100.000 prevoženih km. PRODAJA: « HYUNDAI SERVIS KAP1VEC. Plpanova 46, 64208 ŠENČUR, tel.: 064/41-573 ; DIA-C d.o.o.. Janeza Flnžgarja 5.64270 JESENICE, tel.: 064/83-902 ; HVUNDAI SERVIS LUŽINA. Gosteče 8, 64220 ŠKOFJA LOKA, tel.: 064/632-286 HYunofli K( >Mli MAR M(>(' URI X /Nv AJ RAZPIS NAJEMNIH PROSTOROV Prostovoljno gasilsko društvo Naklo nudi v najem lokala v izmeri 50 m2 in 32 m2. Najemni prostori so v pritličju Gasilskega doma v Naklem z urejenimi parkirnimi prostori in imajo idealno lokacijo v centru Nakla. Interesenti naj pošljejo pisne ponudbe na naslov: Prostovoljno gasilsko društvo Naklo -pošta 64202 Naklo. Ponudba naj vsebuje predvideno dejavnost v posameznem lokalu, želeni čas najema in ponuđeno ceno najemnine za 1 m2. Ponudba mora biti dostavljena do 29. 2. 1996. Za ogled prostorov je možen dogovor s predsednikom PGD Naklo po telefonu 48-568. JELOTERM - okna 95 najnaprednejša okna preteklega leta ©I najboljši materiali, les brez dolžinskih spoJeV različne oblike eloksirani pokrivni odkapni profil ^ j odlična toplotna in zvočna izolacija do15.marca do13% ceneje Skofja loka 064/6i -30 kranj 064/211 -232. Ljubljana 061/18J-15-00, celje 063/451 -088 m JELOVICA 0t NA KOROŠKEM 0602/20-175. MARIBOR 062/102-800. MURSKA SOBOTA 069/22-921. NOVU MESjO 068/323-444, KRŠKO 0608/21 -236, METLIKA 068/58-716, KOPER 066/37-029, NOVA GORICA 065/23- GOSPODARSTVO UREJA: MARIJA VOLČJAK Gospodarsko sodelovanje s Hrvaško, Makedonijo, BiH, Srbijo in Črno goro Južni trgi izziv za slovensko rast Pri ponovnem navezovanju gospodarskih stikov je seveda potrebna previdnost, toda brez podjetniškega poguma tudi ne bo šlo. Kranj, 21. februarja - Gospodarsko sodelovanje z državami bivše Jugoslavije postaja vse bolj aktualno, saj vse kaže, da je vojne t—i----—.,~a~ nraActavlia ukinitev ukrenov veET posiaja vse DO,J -J — - zon c .?nec» 20v anv Pa seveda predstavlja ukinitev ukrepov lel J° in. *mo g°ro' Za Slovenijo so bili včasih južni trgi van* ')on?em*)m» obstala je le osmina nekdanjega prometa, trgo-d J' 2 jugom pa je vsekakor izziv za doseganje večje gospo-drž ra?*'* ^eveaa ne samo za Slovenijo, temveč za vse zahodne . ave, ki bodo brez dvoma imele na Balkanu glavno besedo, saj dar«t 08 Pomo^ P" odpravljanju vojne škode navezale gosposko sodelovanje in tako svojim podjetjem ščitile hrbet darska zbornica. Pri uvozu se nanašajo na žive živali, po vrtnine, alkohole, sol, cement, bencin in lahka olja, kemikalije, gnojila, papir, tkanine, opeko, žico, železne profile, Južni trgi so za Slovenijo Pomembni tudi zaradi zmanjšanja primanjkljaja pri zunanjetrgovinski menjavi. Presežek s tega območja je v en,ajstih mesecih lanskega leta Plim*11",mesecin lansKega ieia uFc*wu, milij J3J zmanJšal za 494 cevi> elektrode, skupine stro- 34 °?ov dolarjev oziroma za jev, elektromotorje in trak- zbo St0tkov- GosPodarska ornica Slovenije se seveda DonSVOJih močeh vključuje v rWVno navezovanje gospo- gied h.stikov' P°droben Pre- sodeinvoanje8a gospodarskega Dvakrat večji izvoz kot kedlV J2 S Hrvašk0- Ma" uvoz i/ Makedoniie gonijo, Bosno in Hercego- UV0Z IZ MaKeaonUe 2t . rD!i° in Črno goro je na Slovenija je imela največjo -eQavi seii nnravneoa odbora blagovno menjavo z Makedo torje; pri izvozu pa na žive živali, naftne derivate, les, papirne in kartonske odpadke. nedavi seji upravnega odbora u°močne zbornice v Kranju P°dal Mihael Bedina, samostojni svetovalec pri GZS. nijo leta 1990, ko je znašala 1 milijardo dolarjev, nato je v dveh letih padla za triinpolk-rat Po podpisu sporazuma o J Hrvaško najpomembnejši tfS—S ie znašala dobrih 300 milijo- sPorazumi se niso Podpisani Blagovna menjava s Hrvaške z 8,28 milijard dolarjev v letu iqqn „„,iii „o 1 o mili- ko nov dolarjev. Vse od leta 1992 je slovenski izvoz v Makedonijo dvakrat večji od uvoza, da bi zmanjšali primanjkljaj, j«-ws uoiarjev v letu 1994, lani ™—rr JaJe menjava ponovno začela ™?dh cannske m necarinske oaražčati in bila za približno daJatve na uvoz slovenskega *° Odstotkov večja kot leto blaga. kar primanjkljaja ni Poprej odpravilo, in Makedonija . .fri medsebojnih gospodars- presežek le v menjavi z Jjh sporazumih so doslej pre- Albanijo. Zaradi sporazuma o Rovali hrvaški neposredni gospodarskem sodelovanju pa peresi in podpisani so bili le se dokaj uspešno rešujejejo P°razmi o zaposlovanju, •jorskem ribištvu, izvrševan- 2aH°dnih odl°čb v kazenskih cj devah, pravni pomoči v vali in kazenskih zade-sod i Znanstveno tehničnem ^Oelovanju, za sprejem pri-os» °*n sporazumov pa od Posvojitve naprej ni bilo [Javega odmeva. Najbolj po-mbna sta sporazuma o o P°darskem sodelovanju in 0 urejanju premoženjsko Pravnih odnosov, ki še nista P°dpisana, konec lanskega let.a pa so se vendarle začele Priprave na sprejem sporazuma o prosti trgovinski coni, ki M bila uvedena konec prihodnjega leta. Na hrvaški strani jih je spodbudilo njiho-v° vstopanje v svetovno trgovsko organizacijo, sčimer so po.vezani tudi odnosi s Slovc-niJo, prej se 0 tem niso resno Pogovarjali. Kljub temu gospodarsko sodelovanje oživlja, srečujejo premoženjsko lastninske za deve. Tudi v Makedoniji pripravljajo nov carinski zakon, dotlej predpisov ne bodo spreminjali. Lani so bile uvozne carine približno take kot v skupni državi pred osamosvojitvijo, do lanskega marca pa so necarinske dajatve s 16,5 odstotka zmanjšali na 8,5 odstotka. Makedonija namerava omiliti uvozne ukrepe in v nekaj letih letih v Sloveniji vzpostaviti svobodno trgovinsko cono. Pogovori o zmanjšanju carin in drugih dajatev potekajo prek slovensko makedonske komisije, zato lahko pričakujemo optimalno rešitev za obe strani. Sedaj ima Makedonija v Sloveniji najbolj ugodne pogoje pri svojem izvozu in sicer le 1-odstotno dajatev za carinsko evidentiranje. Obe gospodarski zbornici dobro sodelujeta, k zmanjšan prek Agencije za obnovo, mednarodna pomoč bo uporabljena za infrastrukturo, oživljanje in pospeševanje proizvodnje, nove proizvodne zmogljivosti itd. Z delom sredstev pa bodo pet le pokrivali pričakovani primanjkljaj v menjavi z drugimi državami. Zmanjševali naj bi ga tudi z dolgoročnimi tujimi kooperacijami na področju lesne industrije, gradbenih materialov, tekstilne in usnjarske industrije. Osnovni problem BiH je odpiranje njihovega izvoza na zahodne trge Evrope. Slovenskim podjetjem pa se na drugi strani odpirajo možnosti za skupen nastop s podjetji iz BiH na trgih Turčije, Irana, Pakistana, Libije, Malezije, Rusije itd, predvsem pri inženiringu, izvajalskih delih, prenosu tehnologije, kooperacijah. Gospodarska zbornica Slovenije priporoča podjetjem, naj navežejo čim več bilateralnih stikov s poslovneži v kantonih Mostar, Zenica in Tuzla ter v mestu Sarajevu, zlasti slednje je premalo obiskano. Projektne ustanove v BiH želijo navezati stike s slovenskimi projektantskimi firmami, nekatere projekte financira Nizozemska. Zavarovanje investicij naj bi potekalo prek zunanje Islamske banke. Po zveznem zakonu BiH bo kmalu ustanovljena centralna narodna banka, pripravljajo tudi reorganizacijo bank, ki bodo privatizirane. Plačevanje uvoza bo potekalo po veljavnem zakonu o plačilnem prometu prek banke (supergarancije) s plačili v markah, kunah in njihovih dinarjih. .Carinska tarifa je do 10-odstotna, za nekatere vrste blaga so predvideni kontingenti, sedaj veljajo za cigarete. Črni seznam srbskim podjetij Slovenski zakon o ukinitvi ukrepov zoper Srbijo in Črno goro je začel veljati 16. decembra lani. Za območja BiH, ki so pod nadzorom bosanskih Srbov, pa bodo ukrepi prenehali veljati šele, ko bodo izpolnjeni pogojivarnostnega sveta OZN in bo nato slovenska vlada določila datum prenehanja sankcij. Slovenija z ZRJ še nima diplomatsko trdnejših vezi, da bi lahko začeli urejati gospo-dasko sodelovanje, poslovanje s podjetji poteka pač tako kot z državami, s katerimi Slovenija nima posebnega gospodarskega sporazuma. Izjema so seveda podjetja v ZRJ, ki so na t.i črnem seznamu (identificirane povezane osebe), s katerimi naša podjetja ne smejo sodelovati. Seznam javno ni bil objavljen, saj je dolg kar štirinajst strani, naša podjetja pa ga lahko preverijo pri Banki Slovenije (tel. 061/171-92-05 - poslovanje s tujino). V Srbiji so konec lanskega leta sprejeli nove carinske stopnje, posebne takse na uvoženo blago in spemenili kontingente. Vkolikor ne gre za blagovno menjavo, so plačila v tuji valuti. Slovenske banke še nimajo direktnih povezav z bankami v ZRJ, dokler ne bo normalnih povezav, bodo delale posredno prek tretjih v tujini. Od dogovorjanja med Hrvaško in Srbijo bo odvisen potniški in tovorni cestni in železniški promet, med Slovenijo in Srbijo oziroma Črno goro pa glede letalskega prometa, slednja pogajanja so najbolj intenzivna. Cestni prevozniki iz Srbije lahko vozijo čez Slovenijo, če so vozila Slovenska vlada je minuli teden parlamentu predlagala, naj po hitrem postopku spremeni zakon o izvajanju recolucij varnostnega sveta OZN, ki določajo ukrepe zoper Srbijo, Črno goro in območja BiH pod nadzorom sil bosanskih Srbov.Veljati je začel 16. decembra lani, našim podjetjem sicer omogoča sodelovanje, ne zagotavlja pa plačilnega prometa. S spremembo zakona naj bi omogočili odpiranje nerezidenčnih tolarskih in deviznih računov pri slovenskih bankah. Za podjetja je takšna motnost seveda dobrodošla. se go^f oživja, srečujejo r h strQ§kov bo kin?dobro sodelovale s hrvaš-ni Županjskimi zbornicami, leto«: tftJi nameravajo ustanoviti c0 0 gospodarsko zborni- Hrvašk razmer Srbiji. na Hrvaškem in v Dn^"°sKa vse bolj te**!!* občuti so s V BiH možnosti zlasti tam, kjer so bila ; slovenska podjetja že ^iiiJardU ,nekdal zaslužili 6 prisotna en0 "..^rjev, zdaj pa le še V Bosni in Hercegovini cmerava' °" V kratkem nameravajo po stvarni vzpos-lnski zalen ° spreJeti novi car- tavitvi miru hitro uvesti pri-dotiej ^0n«P°dobennašemu, vatizacijo in tržno •anskega, vel)aJ° carine iz gospodarstvo, določiti nosilce Odstotne in P°seDne 10- obnove in oživljanja proiz-^no kntVi°Zne dajatve. Po- vodnje ter ohraniti in pospe-*aPosPk° ,m .so te dajatve siti nekd anje in sedanje d° 20ohVkuPme blaga od 2 poslovne odnose. V letošnjih toSnJe ie?stotne- Tudi za le- prvih mesecih naj bi normalne , . so sprejeli kontin- izirali prometne zveze in ur-razdeliuVZV?Z.m uvoz blaga> edili blagovne terminale. J Jin hrvaška gospo- Celotna obnova bo potekala Potekajo že razgovori o sklenitvi gospodarskega in drugih sporazumov, ustanovljena je bila posebna komisija. Zagotovljena je zaščita nekdanjih slovenskih vlaganj, kar naj bi veljalo tudi za podjetja, ki so združevala sredstva za manj razvita območja. Zanje bo omogočen prenos državne lastnine v pravi lastniški okvir, o usodi druge družbene lastnine pa bo odločal meddržavni sporazum. Do normalnih poslovnih stikov bo preteklo še nekaj časa in letos še ni moč računati nanje. Vsekakor pa si mora Slovenija v konkurenci drugih držav v BiH izboriti svojo gospodarsko vlogo. Zbornici nameravata letos ustanoviti mešano gospodarsko zbornico. tehnično ustrezna, zanj a pa morajo plačati zavarovanje in polno cestnino, zato so dajatve velike, plačati pa jih morajo, ker državi nista sklenili sporazuma. Ob koncu leta 1992 so čiste terjatve (terjatvam so odšteti dolgovi) do podjetij v ZRJ znašali približno 30 milijonov mark. Z normalizacijo odnosov bo potrebno urediti tudi to, vzporedno z urejanjem premoženja podjetij v ZRJ in Sloveniji. Slovenska zbornica je decembra lani poslala gospodarski zbornici ZRJ vljudnostno pismo, odgovora še ni. Vendar pa je interes njihovih podjetij za sodelovanje s slovenskimi dokaj velik. • M. Volčjak Projekt SRP bo trajal pet let Kranj, 22. februarja - SRP je skupni projekt sklada za razvoj in Evropske banke za obnovo in razvoj, z njim bodo podprli podjetja z zanimivimi programi. Podpisali so že prve managerske pogodbe za vodenje projekta. Končujejo se več kot dveletne priprave na projekt prestrukturiranja slovenskih podjetij, ki ga skupaj pripravljata Sklad RS za razvoj in Evropska banka za obnovo in razvoj (EBRD). Projekt se imenuje Special Restructuring Programme (SRP), trajal bo pet let, izvajala pa ga bo novo ustanovljena delniška družba SRP Družba d.d., ki je v lasti obeh pripravljalcev projekta. Vanjo je sklad za razvoj prispeval deleže in sredstva srednje velikih slovenskih podjetij, ki so v njegovi lasti, zaradi poslovnih težav, vendar imajo zanimive poslovne programe in možnosti razvoja. EBRD bo poleg finančne pomoči v višini 30 milijonov ekujev nudila tudi tehnično pomoč in nasvete. Cilj projekta je povečati vrednost teh podjetij z novimi investicijami, razviti marketing, obnoviti opremo in tehnologijo, vpeljati učinkovit informacijski sistem ter usposobiti poslovodne in druge kadre. Sklad za razvoj je že pripravil dokumentacijo izbranih podjetij, da bo projekt hitreje zaživel. Pred kratkim so bile že podpisane managerske pogodbe za vodenje projekta, SRP bo upravljala ameriška družba strokovnjakov za prestrukturiranje Hiram L. Pettvjohn Co. Inc. Managersko ekipo sestavljajo domači in tuji strokovnjaki, družbo bosta vodila Richard Vvalters in John Collard. S podpisom managerskih pogodb so izpolnjeni vsi pogoji, da se posamezna skladova podjetja vključijo v SRP. Slovenski projekt SRP je prvi v vrsti podobnih programov, ki jih bo Evropska banka za obnovo in razvoj financirala v državah srednje in vzhodne Evrope. Medvoška predilnica prodana Kranj, februarja - Tekstil - predilnico Medvode v stečaju so na prvi dražbi po likvidacijski vrednosti prodali sosednji Tekstilni tovarni Medvode. Kupnina je znašala 3.116.000 mark, z njo bodo lahko poplačali 35 odstotkov dolga. Medvoška predilnica je v stečajnem postopku že od leta maja 1993, prodana je bila na prvi dražbi in stečajni postopek bo lahko zdaj kmalu zaključen. Stečajni upravitelj Igor Bončina je zadovoljen s prodajo po likvidacijski vrednosti, saj je pri nas težko dobiti kupca. Za nakup se je odločila sosedanja Testilna tovarna Medvode, ki bo kupnino vplačala v dveh mesecih. Tekstil - predilnica Medvode je imela med 700 in 800 milijoni tolarjev dolga in upniki bodo poplačani od 30 do 35-odstotno, prva razdelitev stečajne mase bo marca, druga kasneje. Stečajni upravitelj mora namreč prodati še stari del tovarne, ki ga Tekstilna tovarna Medvode ni kupila, kar bo napravil najkasneje v 40 dneh. Skoraj polovico terjatev do medvoške predilnice ima Tekstil Ljubljana, drugi večji upniki je pokojninski sklad, zavarovalnice, Elektro, carinske službe. Delavcem je predilnica dolžna le razliko do plač po kolektivni pogodbi, saj so zajamčene izplačali, zato delavci nimajo prednosti pri poplačilu iz stečajne mase. Nove slovenske poštne številke Šestica se poslavlja S prvim marcem bo slovenska pošta začela uvajati nove štirimestne poštne številke. Nove številke nimajo uvodne šestice, ki je v nekdanji skupni državi označevala slovenske poste. S prihodnjim mesecem bo Slovenska pošta začela postopno uvajati nove poštne številke. Nove številke so pravzaprav take, kot smo jih vajeni doslej, le da bodo na pošti opustili začetno šestico. Kot so povedali predstavniki pošte, štirimestna števila nudijo dovolj kombinacij za označevanje vseh pošt, nekaj številk je še ostalo v rezervi. Tako bo na primer nova telefonska številka Kranja 4000, Tržiča pa 4290. Uporabniki se bodo na nove telefonske številke morali navaditi do konca tega leta, poštarji pa bodo po starem označene pošte dostavljali tudi v prihodnje. Zamenjava poštnih obrazcev kot tudi vseh kartic, propagandnih brošur - skratka vsega, na čemer se pojavlja tudi poštna številka, je lahko postopna do porabe starih zalog. Pošta pa bo z letošnjim letom uvedla tudi avtomatizirano sortiranje pošte. Avtomatski sortirni stroji bodo nameščeni v Ljubljani in Mariboru. Sortirni stroji bodo pošto uredili po posameznih poštah in celo posameznih dostavljačih, sama obdelava in dostava pošte pa bo s tem neprimerno hitrejša. Slovenska pošta bo v kratkem začela graditi nov slovenski poštni center v Ljubljani, zaradi njegovih načrtovanih zmogljivosti pa poštna centra v Kranju in Kopru ne bosta več potrebna. Kvaliteta in hitrost dostave pa s tem po zagotovilih pošte nikakor ne bosta trpeli. • U.Š. Dobra milijarda dolarjev od turizma Kranj, 22. februarja - Po podatkih Banke Slovenije je lani slovenski devizni turistični promet znašal 1,16 milijarde dolarjev, kar je četrtino več kot leto poprej. K temu izkupičku je skoraj polovico prispeval odkup gotovine in čekov od tujcev ali 9 odstotkov več kot leto poprej, vse pomembnejši pa postaja tudi delež slovenskih igralnic, ki je bil lani 11,4-odstoten. Turistični devizni priliv zaradi različnih virov nima tako izrazitih sezonskih nihanj kot obisk tujih gostov, pa je bil priliv deviz od turizma v štirih poletnih mesecih vendarle najmočnejši in je dosegel 38,2 odstotka. V Sloveniji pa je od junija do septembra letovalo 45 odstotkov tujih gostov. V deviznobilančni postavki "potovanja" pa so devizni odhodki znašali 317,8 milijonov dolarjev in so ostali takorekoč na ravni leta poprej. Seveda pa to niso samo turistična, temveč tudi službena potovanja v tujino. POSLI IN FINANCE UREJA MARIJA VOLČJAK «M> Nfl ŠTIRIH KOLESIH] Evropska in slovenska BMW M roadster nagrada za kakovost Na bližajočem avtomobilskem salonu v Ženevi bo nemški BMW predstavil prototip nove izvedbe roadsterja Z3. Razvoj je bil seveda opravljen v športnem oddelku BMW M GmbH, ki je seveda v popolni lasti tovarne BMW. Glavna sprememba je pod motornim pokrovom, kamor so vsadili 3,2-litrski šestvaljnik z močjo več kot 300 KM, znan iz modela M3. Za potrditev dirkaškega karakterja tega avtomobila sta dovolj dva podatka: najvišja hitrost 250 kilometrov na uro (pri tej hitrosti ima motor elektronsko blokado) in pospešek od 0 do 100 kilometrov v manj kot šestih sekundah. Ta dva podatka sta primerljiva s staro verzijo dirkalnega BMW-ja M3, s katerim je leta 1987 italijanski dirkač Roberto Ravaglia postal prvak v svetovnem prvenstvu turističnih avtomobilov. Zaradi manjše teže pa je novi roadster še bistveno zmogljivejši od serijskega M3. Zaradi novega motorja so morali konstruktorji skrbno prirediti tudi pogonske sklope in zavore, nekoliko športnejši pa je BMW M roadster (kar je uradna oznaka za ta avto) tudi na zunaj. Kdaj bo BMW M roadster naprodaj, zaenkrat še ni znano. • M.G. Renaultovi motorji za moskviče Renault Moteurs, ki je Renaultovo podjetje za trženje in prodajo Renaultovih mehanskih sklopov zunanjim kupcem, je podpisal pogodbo o dobavi motorjev z rusko avtomobilsko tovarno AZLK, ki izdeluje avtomobile moskvič. Tako naj bi ruska tovarna letno kupila okoli 40 tisoč 2,0-litrskih motorjev znanih iz renaultov laguna in megane, poganjali pa naj bi novi avtomobil razvit iz modela moskvič 2141. Te Renaultove motorje naj bi izdelovali v Rusiji. • M.G. cgggl Kaposi Super popusti za modele ESCORT v zalogi! Ugodni KREDITI ter LEASING! Staro za novo! FIESTA že od - 15.999 DEM ESCORT že od-22.499 DEM MONDEO že od-29.950 DEM TRANSIT že od - 32.954 DEM Vse cene so do registracije! Kranj, 20. februarja - Urad za standardizacijo in meroslovje je na Brdu pripravil srečanje z dobitnikoma evropske nagrade za kakovost v lanskem letu. Slovensko priznanje za kakovost bodo letos razpisali prvič. Srečanje so pripravili s sodelovanjem Evropske fundacije za celovito oblikovanje kakovosti EFQM, udeležil se ga je tudi njen generalni sekretar Gert de Raad, odprl pa ga je predsednik slovenske vlade dr. Janez Drnovšek. Takšna srečanja pripravljajo v deželah, kjer se podjetja potegujejo za evropsko nagrado za kakovost, Slovenija je imela letos kot članica EFQM prvič priložnost spoznati dobitnike evropske nagrade za kakovost. Najboljša med evropskimi podjetji v lanskem letu sta bila Texas Instruments Europe in TNT UK, oba iz Velike Britanije. Njuna predstavnika Carl Sheffer in Victor McGeer sta na srečanju predstavila izkušnje pri pridobivanju nagrade ter odgovarjala na vprašanja udeležencev. Na konferenci so sodelovali predstavniki slovenskih podjetij, ki se zanimajo za slovensko priznanje za kakovost, ki ga bodo letos razpisali prvič. Slovensko priznanje za kakovost ima enaka merila kot evropska nagrada za kakovost, ki jo EFQM podeljuje od leta 1992. Ocenjevanje posameznih podjetij temelji na modelu poslovne odličnosti v podjetju, kar vključuje tako dejavnike (vodstvo, upravljanje s sposobnostmi zaposlenih, politiko in strategijo, vire m procese) kot tudi rezultate (zadovoljstvo zaposlenih, zadovoljstvo kupcev, vpliv na družbeno okolje in poslovne rezultate). Sistem podeljevanja priznanja predvideva tudi analizo vseh prijavljenih podjetij, ki obsega število točk pri ocenjevnaju in kratek opis vseh dobrih strani organizacije in smeri, kjer je potrebno izboljšanje. Tako se bodo podjetja lahko primerjala z istovrstimi tudi v drugih deželah, kjer ta sistem že poznajo. Slovensko nagrada za kakovost naj bi spodbujala naša podjetja k celovitemu obvladovanju kakovosti, kar je najbolj učinkovito orodje za večjo konkurečnost v širšem, evropskem in svetovnem prostoru. Seminar evropskih managerskih šol Kranj, 22. februarja • V Centra na Brdu bo do sobote potekal seminar za direktorje in dekane managerskih šol Srednje in Vzhodne Evrope na temo "Kako ustanoviti in voditi poslovno solo". V Centru Brdo, kjer je tudi sedež Združenja managerskih šol Srednje in Vzhodne Evrope, se seminarja udeležuje 34 direktorjev in dekanov iz 14 držav. Prva dva dneva predavata prof. Derek Abeli in dr. Danica Purg, v soboto pa bodo pripravili okroglo mizo, v Centru Brdo pa bodo predstavili, kako ustvarjajo bazo podatkov. To je že tretji seminar, ki ga je pripravilo združenje, dosedanja sta imela velik odmev in odkloniti so morali dvajset kandidatov, ki bodo počakali do prihodnjega leta, ko bodo seminar ponovili. Avtohiša Kaposi d.o.o., Trgovina Kranj, Jezerska cesta 121, tel.: 064/241-358 Rent - a - limo LINCOLN TOWNCAR. 9m DOLGA LIMUZINA ZA SVEČANE PRILOŽNOSTI % VEDEŽEVANJE! i\ ASTROLOGIJA Vse, kar želite izvedeti o sebi in svoji prihodnosti. Zaupajte najboljšim! Info rmaciie in naročila: LANG COMERCE d.o.o. WTC, Dunajska l 56 F M> 61000 Ljubljana Tel.&fax: 061/16-88-339 Rent - a - car UGODNI NAJEMI OSEBNIH AVTOMOBILOV IN KOMBINIRANIH VOZIL. POPUSTI ZA DALJŠE NAJEME. NEMEČEK, d.o.o. podjetje za notranjo in zunanjo trgovino PRODAJA VOZIL ,____ C. Kom. Staneta 8, 61215 Medvode, tel.: (061) 612-225 VELIKA UBIRA "DO 100 AVTOMOBILOV V ZALOGI" Naj vas ne zavedejo nizki krediti, mi vas kreditiramo z 11 % obrestno mero za dobo do 5 let. FIAT PUNTO 55 S 3v, alr bag 16.990 DEM AVTO LETA 1995, ZRAČNA BLAZINA zagotavlja večjo varnost, varnostna koda na ključu proti kraji, okrasne letvice, tonirana stekla, desno ogledalo, zadnji brisalec, količina omejena. POZOR! AKCIJSKE CENE FIAT UNO 1.0 ie Fire 3 V (93) cca 100 kom, velika izbira vseh barv, že od 9.990 DEM dalje FIAT CINOUECENTO (94), garancija 10.800 DEM Vsa vozila so v garanciji in imajo dodatno opremo. RABLJENA VOZILA UGODNO - LEASING - KREDIT - MENJAVA OPEL ASTRA KARAVAN TD INTERCOOLER kovinsko vijolično moder, 32.00 km 27.000 DEM ARO 4x4 (91) registriran 3.800 DEM Renault 11 D (87) kovinska barva, registriran celo leto 6.900 DEM KREDIT, LEASING, GARANCIJA Plačljivo v SIT po podjetniškem prodajnem tečaju LB na dan prodaje. MEŠETAR Regres za plemenske kobile Letošnja uredba o finančnih intervencijah v kmetijstvo predvideva tudi regres za obnovo črede plemenskih kobil. Vlada ot ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano želi s tem ukrepom spodbuditi (kontrolirano) rejo viskokakovostnih plf' menskih žrebic in hkrati vključevanje v matično čredo plemensku! kobil ustreznih pasem. Regres za plemenske kobile ali žrebice zA rodovnikom je 42.000 tolarjev, za živali z B rodovnikom pa 15.000 tolarjev. Zadnji rok za vložitev zahtevkov je 15. november natančnejše pogoje za pridobitev sredstev pa določa uredba, ki Je bila v uradnem listu objavljena 7. februarja letos. Regres za plemensko drobnico Vlada oz. ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano bo letos iz proračuna namenila 8,2 milijona tolarjev tudi za pospeševanje reje drobnice na območjih, ki so primerna za tovrstno rejo, m za zagotavljanje zadostne prireje mladih živali za obnovo osnovne črede. Pogoje za pridobitev sredstev natančneje določa uredba, zat0 omenjamo le nekatere: rejci so upravičeni do regresa za kupljene živali ali za doma vzrejene in namenjene za obnovo črede, regres velja za plemenske ovce in koze, plemenske samice smejo biti stare največ tri leta, plemenjaki pa znanega porekla, regres lahko uveljavljajo le tisti, ki so 1. januarja letos imeli v tropu na pet plemenskih samic.In kolikšna je višina podpore? Vrsta živali Regres (v sit/kom) * Samice: - obnova iz lastne črede 3.000 - nakup za obnovo ali prvo naselitev 4.800 * Samci 10.000 Zahtevke za pridobitev državne podpore je treba vložiti do 15-v mesecu za pretekli mesec, zadnji rok pa je 15. november. Denar tudi za dokončanje zložb Republiška vlada je pred nedavnim sprejela uredbo o finafl^njjj intervencijah za celostno urejanje podeželja in obnovo vasi za «e 1996. Iz uredbe je razvidno, da bo država letos za to nanieD,7a skoraj 820 milijonov tolarjev . Največ denarja je predvideno namakanje in osuševanje kmetijskih zemljišč (290 milijonov),1 agromelioracije ter za trajne nasade in opore (267 milijonov), dokončanje že začetih zložb in razdelitev zemljišč (54 milijonov) za začetek novih komasacij (54 milijonov), za pripravo in uvaja0) nacionalnega programa namakanja (16 milijonov), za razvoj0 načrte in izvedbo programov celostnega urejanja podeželja obnovo vasi (22,6 milijona)... |ZA USPEŠEN POSEL mm^sm 004/223-111 ""flL!?fiwga GLAS SERVIS IN PRODAJ* VOZIL KI Al KIA MOTORS SERVIS Nrastje 145 KRANJ tel.: 064 / 327 926 PRODAJALNA Sejmišče 5 KRANJ tel.: 064 / 223 857 STARI DVOR Skofja Loka, Kidričeva 26, tel.: 634 - 800 BTV VOYACER ✓ 51 cm TTX TlT REZALNI STROJ gorenje mm SESALEC MOKRO^JJJJi PHILIPS POPUSTI IN CENE SO ZA GOTOVINO^ NEMOGOČEJE MOGOČEM! 17. STRAN • GORENJSKI GLAS VREME Vremenoslovci nam za danes ponoči napovedujejo precej nizke temperature, od - 8 do - 15 stopinj C. tez dan bo zmerno oblačno in hladno. V soboto noj bi bilo po napovedih precej jasno in mrzlo, v nedeljo pa se bo otoplilo. LUNINE SPREMEMBE v ponedeljek bo prvi krajec nastopil ob 6.52, to pa po Herschlovem vremenskem ključu napoveduje dež °b seuerozahodniku in sneg ob vzhodniku. Ni mi uspelo GLASBA V BELEM CIRKUSU tist^°Venc* *mamo cirkuse na različnih področjih - včasih gostujejo na! Z] flAr°kflr'' glasbeniki in živalmi, ki se jih še posebej razveselijo fj!?. ffi> parlamentarni cirkus imamo kar naprej, zelo radi pa ijamo in držimo pesti za Slovence, ki nastopajo v belem cirkusu, in Z<^ai Poteh* svetovno smučarsko prvenstvo v Sierra Nevadi tek S° ysi na^ Profesionalni smučarji tam, sem v oddajo povabila na mova^ca' to je v Schladmingu prismučal prvo slovensko medaljo svetovnem prvenstvu, soboto bo na glasbeno smučarskem zaslišanju Boris Strel, pot °nS ie ^ neprestano povezan z glasbo. Ni prepeval in igral, a sobTl"^ ie lajšal s poslušanjem glasbe. Dolga leta sta bila v Istra -Pai z Juretom Frankom, kije znan po svojem prepevanju in »LJ^M na kitaro. Boris ga ie moral poslušati tudi ponoči, saj je Jure prePeval tudi v sanjah.. ^odi/o se je na Gorenjskem. ^ !imP'jski zmagovalec v smučarskih disciplinah je v rojstni vasi vr>ju0renJskem doživel izreden sprejem. Igrala mu je celo vaška *» pihala. jje Pa Je m zakaj se ne pride zahvalit za tak sprejem?" Ji vprašal novinar domačina. ^čakajte malo," je odvrnil domačin, "zdaj še igra v godbi." Borisa Strela sem vprašala, če hodi sedaj smučat za rekreacijo, ? zabavo? Ne, z ženo!" IQL+ <9 ~ ŠKODA Volksw ( Sakralna glasba 22.00 - 5.30 Noc glasbeni program HTV 1 8.20 TV koledar 8.30 Poročila 8.35 Otroški program 12.00 Dnevnik 12.20 Kmetijska oddaja 13.10 Folkiora 13.40 Mir in dobrota 14.10 Duhovni klic 14.15 Opera box 14.50 Vedno v nedeljo 17.10 Poročila 17.20 Kraljevi kolač, francoski barvni film 18,50 Mojster Fantaz, risanka 19.15 TV fortuna 19.30 Dnevnik 20.10 Dora -hrvaška pesem za pesem Evrovizije, prenos 22.15 Dnevnik 22.35 Slika na sliko 23.05 Černi gad, angleška humoristična serija 23.35 Poročila KINO CENTER amer. ris. MAČKE IZ VOSOLJNE DRUŽBE ob 10. in 15-amer. akcij, thrill. SMRTONOSNI PORAZ ob 21. uri, amer. "odšteka>' kom. ACE VENTURA - KLIC NARAVE ob 17. in 19. uri STORŽIČ arn* drama NEVARNA SRCA ob 16., 18. in 20. uri ŽELEZAR amer. P5 b thrill. SEDEM ob 18. in 20.30 uri, amer. rom. akcij, film DESPERADU . 16. uri TRŽIČ amer. drama KOŠARKARJEV DNEVNIK ob 18. m RADOVLJICA amer. kom. NIMAŠ POJMA ob 18. uri, krim Q PROFESIONALEC ob 20. uri ŠKOFJA LOKA amer. film DESPER^ ob 18. in 20. uri ŽELEZNIKI amer. drama DON JUAN DeMARCO 19. uri ZIRI amer. kom. DEVET MESECEV ob 17. in 20. uri . R Odprte strani- Andrej Šter, slovenski minister za notranje zad Mislim, da je šlo le za zganjanje spektakla STRAN 20 Metod Ferbar, načelnik upravne enote Kranj Izsiljevanje hitre rešitve po skrajšani poti pr* Modernih državah je organizacija jako to^etetla- Najprej se v eni smeri razvijejo iz Uru? °očine> iz ten pokrajine (dežele), te so orR ne v državi. Vsak izmed teh nižjih H'niZmov ima svoj smoter, zato mora imeti PrvQ5VoJe območje in področje. Rodbina je dol0£?ravna družba, ki ji je že narava sama Clla glavarja, očeta. °t>lQs't-* stavarJa> očeta. Oče z očetovsko *°lln° v^ad° rodbino. Prva pravica in HT/ rodbine je vzgoja. Te pravice ne da Štpr .Va in Je tudi vzeti ne more. Država ^ /e , 7° Poseči v domačo vzgojo šele tedaj %j0 V^aj, kadar rodbina docela zanemari 0"° Po °} ?st- Tedaj terja smoter države, da t)a . °* za vzgojo zanemarjenih otrok. 0^Čingl T°dbine ložje pomagajo, se družijo v ^pane Občine si volijo svoje glavarje, s>noter ' občine, ker imajo svoj posebni %čine' moraJo imeti neko avtonomijo, bile m So državice v malem; izpočetka so Zcito tr ?^°^rat eelo prav majhne države. Hjfc0 , a Poznati občinam neko zakonodavno oblast. Občine imajo ^rajo U*>n.° imetje (gozde, pašnike); skrbe za pota, mostove; skrbeti Pq ob^Za )Qvm red, za zdravstveno stanje, za javno nravnost. Zlasti Posanxelnam kot zvezam rodbin pristoji ljudsko šolstvo. Ker Potrebn ne r°dbine ne zmorejo same vse vzgoje in posebno ne P°kli(e: Ppuka, zato se združijo v občine, da občine zgrade šole, i^°/o!!;W^e m oskrbujejo ter nadzorujejo šolski pouk in šolsko Prist • ne- Tudi avtonomijo občin mora država čuvati. V stvari, SrnotJ°}e °bčinam, država posegaj le tedaj, kadar to terja državni To fQ kolik°r ta terja..." ^Ved^miMjanje bi seveda lahko začeli tudi drugače kot smo ga - z a* ^6-lQ7Z nefcoliko arhaične, a nadvse zanimive Sociologije (1910, i ga, d • ^K ^e^a Pšeničnika, rojaka z gorenjskega juga. Lahko ■ al'na €nimo> zastavili z vprašanjem, kaj je bilo prej: država ali tlstefnu Sarn.ouPrava? Vprašanje, ki je na prvi pogled podobno letnu n'. all Je bila prej kokoš ali jajce. Vendar, če malo pomislimo, ^li tak0 t Zgodovina uči, da je bila najprej lokalna samouprava. ^egove piSe Pšeničnik, ki ga navajamo zato, da bi s preproščino ^PleuJazla^e razložili tisto, kar je na prvi pogled tako prepleteno in ittlQnjlc ° .JPrej so bili rodovi. Ko so se ti namnožili in jim je začelo ^pod°Vj^ Petora, so se začeli med seboj vojskovati. Nakar so si r°kah^dlU druge - tako da so si "izmislili" državo, "aparat", kije v In čem°n^in€' kateri služi za zatiranje večine... &i ran *-rta dolgovezni uvod, boste morda vprašali. Kot rečeno -bedeli °k razmerje med državo in lokalno samoupravo, ki ga je v 1 P° svoje aktualiziral g. Vitomir Gros, kranjski župan, (Pre)zapletenost oblasti priznani mojster političnega zapleta in hkrati pobudnik presenetljivih prijemov razpleta. Njegovo provokativno ravnanje lahko ocenjujemo tako ali drugače in je z vidika države nemara res protizakonito. Vendar po drugi strani prav to ravnanje kaže na dejstvo, da odnosi med različnimi in prepletenimi razsežnostmi oblasti niso razčiščeni. Da je tako, opozarja tudi drugi, prav zdajaktualni, mariborski primer. Splošno razširjeno je mnenje, da naše pravosodje (kot tretja veja oblasti v državi, ob zakonodajni in izvršilni) ne opravlja zadovoljivo svojega poslanstva, da se, v prejšnjem režimu navajeno odvisnosti, še ni povsem osamosvojilo in je zato nezmožno povsem neodvisnega delovanja. Na tej medijsko razširjeni predpostavki je "gradil" mariborski župan, dr. Alojzij Križman, ko je izrekel svojo grajo na račun mariborskega pravosodja in policije. Šef lokalne samouprave si je dovolil hudo kritiko na račun državnih organov - izpostav izvršilne in pravosodne oblasti v svojem mestu. A glej ga šmenta. Pravosodje, poosebljeno v osebah treh predsednikov mariborskih sodišč, je "odreagiralo" tako, kot bi moralo tudi sicer: z županom se ne bo spuščalo v politične polemike, pozvalo ga bo na sodišče, kjer bo moral svoje nedorečene trditve lepo dokazati. To je tako kot s tistim znanim šlager jem o udbomafiji: mnogi trdijo, da je povsod pričujoča, a nihče od njih še ni zgrabil vsaj enega udbomafijca za ovratnik in ga prignal pred sodišče. Da je kriminal, vemo vsi; a uničiti se ga ne da verbalno, treba je poloviti kriminalce. Grosov najnovejši zaplet je opozoril na nedorečene odnose med občino in upravno enoto, zastopnico države na območju lokalne samouprave. V prejšnjih občinah je bilo oboje "neločljivo povezano" in tako ni prav nič čudno, da prihaja v drugem letu ločevanja še vedno do zapletov. Včasih bi jih razrešil ali vsaj "potlačil" občinski partijski sekretar, vrhovni razsodnik v lokalnih sporih: župana in načelnika upravne enote bi poklical na pogovor in vse bi bilo spet lepo in prav, do naslednjega zapleta. V razmerah, ko postajajo različne veje oblasti dejansko neodvisne (čeprav medsebojno povezane), je treba v odsotnosti prej omenjenega razsodnika pristojnost čimbolj razločno razmejiti in določiti jasna "pravila igre". - Sicer pa brez panike. Zapleti, kakršen je bil ponedeljkov, pričajo, da oblast kljub vsemu funkcionira. • Miha Naglic 0 "našem Grosu"spet govori vsa Slovenija Ko je bil kranjski župan Vitomir Gros še poslanec v državnem parlamentu, so zanj in za Kranj vedeli celo tisti Slovenci, ki jim je politika španska vas in sploh odvratna. In ko si srečal znanca s Primorske ali s Štajerske, te je z rahlim nasmeškom najprej pobaral: "Kako pa kaj vaš Gros?" Kot kranjski župan ima "naš Gros" sedaj precej drugačno vlogo. Medtem ko je v parlament vnesel svežino in smo morali priznati, da ima kljub "čudnim" nastopom dostikrat prav, je razlika med poslanstvom in županstvom vendarle precejšnja. Medtem ko so v državi institucije z vlado na čelu, ki naj bi udejanjale tisto, kar sklene zakonodajna oblast, je v občini pač tako, da mora župan razen pobud pokazati tudi kakšen konkreten sad. Kaj bo mestna občina dobrega pridobila v Štiriletnem Groso-vem Županovanju, je seveda še preuranjeno razglabljati, "fronte", ki jih odpira za na tem, zdaj na drugem koncu, pa ne vlivajo ravno optimizma. Zato pa je, kot rečeno, "naš Gros" spet mojster besede. Potem ko je njegov mariborski kolega dr. Alojz Križman zasedel znaten del slovenskega medijskega prostora, je tudi Gros našel način, da o njem spet govori vsa Slovenija. Njegov lanski "nastop" ob pokopu kosti nemških vojakov je namreč že pozabljen, tudi zadrege okrog sprejemanja lanskega občinskega proračuna so bile bolj lokalnega vlečejo, da skoraj nikogar več resno ne zanimajo, tudi "županski spori" okrog odškodnine zaradi deponije v Tenetišah doslej še niso bili tisto "pravo". Kaj je prikladnejšega, da pritegneš pozornost medijev in hkrati potegneš za seboj preprosto misleče ljudi, ki srža ne poznajo in ga niti nočejo spoznati, kot odprt boj proti državi, policiji, pravosodju? Medtem ko smo se še pred leti jezili, da naš težko prigarani denar teče po Savi v Beograd, danes bentimo nad požreš-nostjo Ljubljane. In Če te policist kaznuje zaradi prehitre vožnje ali napačno parkiranega avtomobila, je brž konec ljubezni. Približno enako je s sodstvom. Vitomir Gros je kljub dvema prisluženi-ma kazenskima ovadbama oziroma tudi zaradi njiju spet narodni junak. Ljudstvo ga podpira, ko od države "kot dober gospodar občinskega premoženja" terja najemnino. Ker ve, da mu zakon ne daje prav, je pri roki izgovor, Češ, slovenskemu pravosodju ne zaupam. In spet požanje aplavz. Zdi se, kot bi si prav Želel, da bi ga res "odvlekla" policija. Tokrat mu ni uspelo, morda mu bo v nadaljevanju "zadeve Tenetiše"? Župan Vitomir Gros resnično zasluži iskreno občudovanje. Človek, kije nagnjen k rušenju in posega po agresivnih metodah, v isti sapi pa torkov poseg policistov v občinsko hišo označi za fašistoidno dejanje, ob tem pa njegova priljubljenost samo Še raste, je mojster, ki bi mu v vsej Sloveniji težko našli par. A če namesto slepe zagledanosti v svojega junaka na "fenomen Gros" pogledamo trezneje, potem nam je nekoliko lažje razumljiv tudi komentar ministra Štera o ponedeljkovem dogajanju na kranjski občini: da je šlo za "zganjanje spektakla." * H. Jelovčan Gorenjsko ureja uredniški odbor zgodovinar Jože Dežman, sociolog Emil Milan Pintar, filozof Miha Naglic, novinarka Marija Volčjak in odgovorna urednica Leopoldina Bogataj. Fotografija: Gorazd Šinik INTERVJU Besedo imajo Andrej Šter, slovenski minister za notranje zadeve Mislim, daje slo le za zganjanje spektakla IftiJli" Z?k°tta aXTt (Ur^,' -RS 67/94lj- P° P°nedelJkovem zaprtju vrat kranjske občinske hiše za delavce upravne enote Kranj o gotovo najbolj "slaven" člen nase zakonodaje, saj ga kranjski župan Vitomir Gros hote ali ne razlaga drugače kot predstavniki državi- V drugem in tretjem odstavku člena je namreč določeno, da so občine dolžne prepustiti poslovne prostore in sredstva v uporabo upravni enoti za opravljanje nalog upravnih enot, ki so prešle iz občinske pristojnosti v upravno pristojnost. Za uporabo teh prostorov in sredstev zagotavlja državna vlada povračilo sorazmernega dela stroškov za vzdrževanje in obratovanje. Kako komentirate 103. člen? "Želel bi drugačno zakonsko ureditev; ali prenos prostorov in sredstev v državno last ali pa možnost, da upravna enota plačuje komercialno najemnino. Vendar je zakon - takega so z amandmajem predlagali in sprejeli poslanci državnega zbora - jasen, ne omogoča ne prve in ne druge rešitve. Na posledice oziroma tako drastične probleme kot so se pojavili v Kranju, gotovo nihče ni pomislil. Mislim, da večini tudi še ni povsem jasno, da sta občina in upravna enota od lani novi instituciji. Še vedno se ju namreč drži hipoteka stare "občine". Domnevno sovraštvo prihaja najbolj do izraza ravno v Kranju. Na srečo podobnih okolij v Sloveniji ni veliko, morda še eno, dve. Preveril sem, ali je država stroške, ki jih je dolžna plačevati občini, poravnala, in ugotovil, da je za lani plačala nekaj prek trinajst milijonov tolarjev, za kolikor ji je občina izstavila računov. Zavrnila pa je račune, ki se "Proti ravnanju kranjskega lupana govori še en argument, ki ga javnost sicer nerada sliši, župan pa sploh ne; driava ie ves čas deluje v Kranju, dela za Kranjčane in ne za llirskobistričane, na primer. Ne vem, če je kdaj delala v prostorih, ki jih je uzurpirala. Kaj se je zgodilo po 1.1.1995, da je bilo treba poklicati dvajset varnostnikov? Mislim, da je bil cilj zganjanje spektakla, žrtve pa so bili ljudje, ki so bili zagotavlja država. Vesel bom, če se ne bodo odločali za odškodninske tožbe." nanašajo na komercialno najemnino. Na takšno najemnino so dejansko pristali najemniki v kranjski občinski hiši, "tudi nekateri državni organi, kot so obramba, javni prihodki, geodetska uprava, inšpekcijske službe, vendar so ti iz upravne enote in 103. člena zakona o upravi izvzeti." Ničesar krivi delavci upravne enote so v ponedeljek ostali pred vrati občinske hiše, saj gre, tako razumem, v bistvu za spor med G rosom in državo? "To je res, tudi Gros vidi svojega sogovornika v državi. Vendar pa sam dostikrat formalno nastopa kot predsednik prejšnje skupščine občine in ne kot župan nove mestne občine Kranj. V ponedeljek, denimo, je spet ukrepal brez soglasja drugih štirih občin, ki prav tako izvirajo iz prejšnje kranjske in za katere upravna enota Kranj tudi opravlja upravne posle. Ost, ki jo takšno njegovo samovoljno ravnanje prinaša, pa je še dosti hujša od zaklenjenih vrat; pomeni namreč osporavanje državne avtoritete na splošno. Razumem, da bi občine rade iztržile več, vendar ima vladni servis skupnih služb toliko manevrskega prostora, kot ga zakon dopušča. Kranjska občina je dobila v podpis enako pogodbo kot vse druge, kjer so tudi upravne enote, to je tipska pogodba in ne razumem, zakaj kriteriji za obračun stroškov ne bi bili sprejemljivi ravno za Kranj." Zdi se, da groženj, ki jih je župan Gros v ponedeljek uresničil, niste vzeli resno, da niste bili pripravljeni. Zakaj policija ni takoj ukrepala? "Upali smo, da bo vendarle prevladal zdrav razum. V ponedeljek zjutraj pa je bilo ozračje pred občinsko hišo tako naelektreno, da bi lahko prišlo tudi do fizičnih obračunov. Zato se takrat nismo odločili za preprečitev blokade. Pogovor je stekel z Varnostjo, poskušali smo se -------.——<—~ /~>----- i.; r -—..: pripravljen za dialog, kar kaže na to, da mu je zmanjkalo argumentov. Da po dva policista v vsakem nadstropju skrbita za red, ni dostojno niti za upravno enoto, niti za mestno občino. O tem nameravamo na primeren način obvestiti tudi občinski svet, ki pa ima v Kranju, žal, manj vpliva kot bi ga moral imeti. " Česa ste ovadili župana Grosa? "Ministrsto je za zdaj vložilo dve ovadbi, in sicer za sum storitve kaznivega dejanja zlorabe uradnega položaja ali uradnih pravic ter kaznivega dejanja preprečitve uradnega dejanja uradni osebi. Svojo težo bo dobila tudi petkova odtujitev prostorske dokumentacije. Delavci občinske uprave so povedali, da so bili v to prisiljeni, sicer bi jih čakale delovne knjižice. Očitno so tudi odnosi znotraj občinske uprave močno načeti." Kakšno vlogo v ponedeljkovi blokadi je imela kranjska Varnost, boste ukrepali tudi proti njej? "Pri zbornici za zasebno varovanje srno sprožili postopek preverjanja in predlog za odvzem licence podjetju Varnost v primeru, da so vedeli, za kaj so županu Grosu dali na voljo svoje storitve. To, da pogodbeno izvaja* kaznivo dejanje, te namreč ne razbremeni krivde. Taka obramba je lahko zelo nevarna' Karikirano rečeno pomeni, da nekoga lahko pogodbeno ubiješ.Pretehtati bo treba, kdo Je pravzaprav preprečeval vstop." Kakšna je po vašem trajna rešitevji vzpostavitev normalnega sosedstvq_J0 kranjsko občino in upravno enoto? "Okoliščine in posledice, ki in posledice, ki smo se Jf*' upam, v Kranju ognili, bomo uporabili KO dodaten argument za dokazovanje, kako občina in upravna enota lahko dobro sodeluj^ Ali pa ne. Če župan in načelnik upravne eno« ne vesta za isti problem, ga ne bosta res«* Kranjski primer bo predvsem opozorilo tisti"1' ki ne želijo vedeti, da niti nova občina niti noj občin«*3 upravna enota nista več nekdanja skupščina. To sta, kot sem že dejal, pu*«^ novi instituciji, primerljivi s tujino. Hessen notranji minister, ki je bil pred dnevi na obi« v Sloveniji, mi je povedal marsikaj zanimive&a Med drugim tudi to, da lahko zame»J voljenega župana, ki se pokaže nevredn » javnega zaupanja v primerih korupcije, zl°rijn. pooblastil ali drugih kaznivih dejanj. Tamkaj ji minister tudi podpiše občinski Pror e£ja Vzorec bi bil za naše razmere sev "nesprejemljiv", vendar pa bo očitno » najti primerne rešitve, saj je slovenski zuP^ zdaj nedotakljiv, kar v posameznih primerm pelje v uspešno delo in razvoj občine." Kakšni so odnosi med župani in nJ*$$t upravnih enot drugje? Morda kakšenjS^ zglednega sodelovanja? "Med okolji, ki so približno enaka krafljj£ mu, bi brez oklevanja lahko izpostavil celK0, novogoriško, v zadnjem času tudi ljubljan| na Gorenjskem bi za zgledno omenil jesenis ^. Seveda problemi so povsod, bistveno pa Je'(i jih nekdo, ko se pojavijo, pestuje ali rešuje- Metod Ferbar, načelnik upravne enote Kranj Izsiljevanje hitre rešitve po skrajšani poti Kranjski župan, kije eden od nosilcev oblasti in hkrati varuh zakonitosti, je ubral problematično pot za uveljavitev plačila najemni1}? ^ opremljene poslovne prostore upravne enote. Že prejšnji petek okrog poldneva pa so trije delavci občinske uprave v oddelku za okolj prostor protipravno zasegli vse veljavne prostorsko izvedbene dokumente in planske akte za območje petih občin . Koliko je upravna enota lani dejansko plačala za uporabo prostorov v kranjski občinski hiši? "Po računih, ki jih je izstavila občina, smo poravnali za 13,5 milijona tolarjev obratovalnih stroškov, skupaj s stroški uporabe garaže in arhiva ter telefona pa dobrih 15,4 milijona tolarjev. Sklepam, da so bili v prvem znesku zajeti tudi stroški tekočega vzdrževanja prostorov, saj posebnih računov za to nismo dobili, medtem ko mora občina kot lastnica za investicijsko vzdrževanje skleniti posebno pogodbo z vladnim servisom skupnih služb. Prepričan sem, da smo v skladu s 103. članom Zakona o upravi poravnali vse svoje obveznosti oziroma stroške obratovanja še nekoliko preplačali; župan namreč govori o 400 tolarjih za kv. meter, mi smo plačali po 600 tolarjev. Res pa smo v skladu s 103. Členom zavračali plačilo najemnine v mesečnem znesku 1093 tolarjev za kv. meter." Lani ste od mestne občine dobili v podpis dve najemni pogodbi. V čem se razlikujeta? "Župan vseskozi govori o najemni pogodbi, po njej naj bi bila upravna enota najemnica občinskih prostorov, čeprav nas zakon obravnava kot uporabnike. Prvo najemno pogodbo je Vitomir Gros predlagal sredi marca, po njej naj bi upravna enota občini plačevala po 1093 tolarjev mesečno za najem pisarniških prostorov in po 486 tolarjev za najem garažnega in arhivskega prostora, razen tega pa še po 414,75 tolarja obratovalnih stroškov. Avgustovska pogodba, ki jo je župan poslal generalnemu sekretarju vlade Mirku Bandlju, navaja enake zneske najemnine, razlikuje se pri obratovalnih stroških; govori namreč o sorazmernem deležu obratovalnih stroškov in stroškov za dnevno čiščenje poslovnih prostorov, receptorsko službo itd. Razlika pa je tudi v kvadraturi, predvsem pri pisarniških prostorih, saj z marčevskih 1241 kv. metrov pristaja na 975,85 kv. metrih, vede ali ne je "izpustil" ravno oddelek za okolje in prostor." V tem oddelku ste v petek doživeli občinski udar. Za kaj gre? "Okrog poldneva so v oddelek prišli trije delavci občinske uprave in tajnici - vodje oddelka ni bilo - dejali so, da morajo po nalogu župana odnesti vse veljavne prostorskoizvedbene dokumente in planske akte za območja mestne občine Kranj ter občine Naklo, Preddvor, Cerklje in Šenčur. S tem je župan blokiral delo tega oddelka, saj je zaustavljeno izdajanje vseh dovoljenj za vse posege v prostor. Obvestili smo ministrstvo za okolje in prostor ter policijo. Dokumentov še nismo dobili nazaj." Zakaj naj bi župan zasegel prostorske akte? "Župani mestnih občin so pripravili osnutek zakona o mestni občini, ki še ni v proceduri. Po njem naj bi mestne občine prevzele naloge prejšnjih občin, med drugim tudi naloge upravne enote s področja urejanja prostora. Po neki varianti naj bi župani mestnih občin tudi vodili upravne enote. Ker je za občine najbolj aktualna zadeva okolje in prostor, sklepam, da si je kranjski župan že kar prisvojil pravico do oddelka za okolje in prostor." In potem se vi "spravili" matično knjigo? "V razmerah, ko ne veš, kdo ti bo kam vdrl, v soboto pa so bile poroke, sem dal nalog, da se matična knjiga umakne iz dosega rok delavcev občinske uprave. No, v sobotofizičnih ovir za nas še ni bilo, tudi v nedeljo zvečer sem še nemoteno prišel v svojo pisarno, v ponedeljek zjutraj pa..." Kako ste doživljali blokado? "Po županovem ultimatu vladnemu servisu skupnih služb, naj do 15. februarja poravna najemnino v znesku 13,3 milijona tolarjev in podpiše najemno pogodbo za prostore, ki jih uporablja upravna enota Kranj, sicer bo prostore oddal drugemu najemniku, ter po petkovem zasegu prostorskih aktov sem pričakoval zaplete. Ob tem bi rekel, da se z županom osebno doslej še nisva skregala, o zadevah, ki so v moji pristojnosti, sva se nekako zmenila. Ne morem pa segati prek svojih pristojnosti. In ker v servisu skupnih služb 103. člen Zakona o upravi tolmačijo drugače kot Vitomir Gros, je župan, vsaj tako gledam na njegovo ravnanje, v ponedeljek poskušal izsiliti hitro rešitev po skrajšani poti. Pred občino sem prišel nekaj po šesti uri zjutraj, poskušal sem vstopiti pri treh vhodih, vendar me varnostniki niso spustili. Zakaj ne, nisem mogel zvedeti, ime''' tudi kakšnega pisnega dokumenta niso ^ izgovarjali so se samo na to, da imajo na,^yb" delavcev upravne enote ne spustijo v s| J Nadaljevanje je znano, nismo pa bili dal ( tega, da bi Kranjčani res morali hoditi po P listine v Ljubljano." ud V torek ste po posredovanju _HS^Jfj\ ministra in policije spet delalt^Jz!>^ predstavljate nadaljnje sodelovanj*? ko občino oziroma županom? "Če.sem rekel, da se z županom ose^oan} skregala, še ne pomeni, da sodelujeva. r Ljo*' prekinil stike z menoj do plačila najen g Razen tega po skoraj enoletnem prizadeva j ^ vedno ne deluje sosvet načelnika upravne $ ker samo svet mestne občine Kranj vanj ti imenoval svojega člana. Kranjska upravna ™ je tudi edina v Sloveniji, ki še ni uspela na ^ nobenega koraka k vzpostavitvi hitrJlrUgiiiii (elektronska pošta) z ministrstvi in °Rot,iH' državnimi organi. Ostajamo informacijski ^ zoni. Vitomir Gros tudi priklop na eleK" pošto pogojuje s plačilom najemnine." U Grosov boj proti državi torejjS^kf^. naprej aktualen. Kakšno le vašejtaji^ eden1 njegove zahteve po najemnini'; "Predvsem menim, da bi župan kot **jujf nosilcev oblasti in hkrati varuhov zakon ^ moral namesto izsiljevanja hitre XQlr ^ skrajšani poti ubrati pravno pot. Od zaKo ^ jalca bi lahko zahteval tolmačenje W-Zakona o upravi, lahko bi državo tudi i jpi skrajnem primeru bi nam lahko dal odP"^ rok. Ker pa župan, kot pravi, ne zaupa n nj,; pravosodnemu sistemu, se je odločil za (J co. S tem je škodil predvsem občanom-ji svojim volivcem, ki v ponedeljek niso .^ij priti do storitev upravne enote. V nekaj .jj v nujnih primerih so te notranjem ministrstvu." storitve Občina proti državi - ali obratno Eni se sklicujejo na zakon, drugi na lastnino V radovljiški občini razmišljajo o tem, da bi zato, ker jim upravna enota oz. država ne plačuje najemnine za uporabo njenih prostorov, začeli ustavni spor. Ko je cerkljanski župan Franc Čebulj le nekaj dni pred ponedeljkovo afero v Kranju v stavbi mestne občine pozdravljal kmetice, ki so se zbrale na občnem zboru svojega društva, Lomenil tudi načelo ZKP, načelo zdrave ečke pameti, ki bi moralo veljati v odnosih med občinami pa med občinami in državo. To načelo se na vseh ravneh še ni "prijelo", Posledica tega so nerazumni pojavi in dogodki« Nerazumno je, da ne glede na to, kako je to zakonsko urejeno, en del države plačuje občinam poleg obratovalnih stroškov tudi najemnino za prostore, drugi del pa ne. Nelogično je, da je zakon o upravi v spornem 103. členu napisan premalo jasno oz. tako, da si ga država razlaga po svoje, občine pa spet drugače. In nenazadnje: ljudem, ki kaj dajo n» civilizirano in kulturno reševanje problemov, tudi ni logično, da pri nas odnose med državo in občino rešujemo z varnostniki in s Policisti. Problem, na katerega je kranjski župan reagiral po svoje, pač v skladu s svojim značajem in držo, ni samo kranjski, ampak ludi radovljiški, jeseniški, vseslovenski ... V radovljiški, na primer, ga od vsega začetka ki ga bodo morali rešiti na republiški ravni," pravi načelnica radovljiške upravne enote Irena Jan in poudarja, da na lokalni ravni poskušajo problem reševati tako, da ga občani, ki pridejo na upravno enoto, ne občutijo. Alpdomu plačujejo najemnino Upravna enota se je iz stavbe, v kateri imajo svoje prostore župan in njegove službe, v celoti preselila v stavbo čez cesto, v t.i. Čebelico, kjer skupaj z geodetsko upravo zaseda okoli tisoč kvadratnih metrov površine, šest pisarn (gospodarski oddelek) pa ima še v dvesto metrov oddaljeni stavbiAlpdoma. Kot zatrjuje načelnica, upravna enota od vsega začetka plačuje občini račune, ki jih ji izstavlja za "obratovanje" - to je za elektriko, ogrevanje, čiščenje, komunalne storitve, telefon...Poleg tega plačuje tudi najnujnejša (sprotna) vzdrževalna dela, ki jih v soglasju z županom lahko opravi sama. Tako so na novo popleskali zidove, zamenjali pode, uredili sprejemno pisarno... Alpdomu, ki je pod svojo streho vzel gospodarski oddelek upravne enote, plačuje najemnino. Podpirajo Grosova prizadevanja "V radovljiški občini je problem enak kot v kranjski občini," pravi radovljiški župan Vladimir Černe. "Čeprav pri nas ne razmišljamo, da bi se odločili za korak, kot so se v ponedeljek v Kranju, podpiram prizadevanja Župana Vitomirja Grosa, da je problem treba rešiti. Če smo v kapitalizmu, kjer je spoštovanje lastnine eno najpomembnejših načel, potem se ga bo morala držati tudi država. Občina je lastnica prostorov, v kateri je upravna enota, zato je razumljivo, da bi ji država kot njihova najemnica in uporabnica Vladimir Černe Poskušajo reševati strpno. Občine Radovljica, °led in Bohinj so namreč že januarja lani členile z upravno enoto Radovljica dogovor, v katerem med drugim piše, da so občine lastnice vseh prostorov, opreme in vozil, ki so j'n upravni organi uporabljali do konca 1994. eta, da so občine primorane prepustiti to PremoŽenje v uporabo upravni enoti in da ga en°ta lahko uporablja do sklenitve najemne Pogodbe. Te pogodbe doslej še niso sklenili. uPravna enota je namreč čakala, da so v ^publiki pripravili za vse enoten osnutek Pogodbe, po kateri bi občini plačevali le orazmerni del stroškov za vzdrževanje in "ratovanje. Kc so potlej na vladi takšno Pogodbo le pripravili, so jo lansko jesen Poslali županu, vendar je občina doslej še ni P°dpisala. Občina si vseskozi želi, da bi Pravna enota plačevala tudi najemnino, v jPjavni enoti pa na to odgovarjajo, da se nko dogovarjajo le v okviru zakona, ki Predvideva samo "povračilo sorazmernega va • ,?tr°škov za vzdrževanje in obrato-"nnje'.'» ne pa tudi plačevanje najemnine. Različno razumevanje zakona je problem, Tržiški župan Pavel Rupar: Najemnine so le eno od spornih vprašanj "Ko je po sprejetju zakona o upravi in delitvi na občine in upravne enote prišlo do problemov, sem opozarjal župane drugih občin in jim dopovedoval, da gre za državno nacionalizacijo občinskega premoženja. Večina me v tem ni podprla in je rekla: počakajmo, bomo videli... Zdaj je problem "izbil" v Kranju. Župana Grosa podpiram v njegovih prizadevanjih za ureditev najemnih razmerij. Vprašanje najemnin pa je le eno od številnih spornih vprašanj, ki bi jih bilo treba urediti med državo in občinami. Država nam jemlje pristojnosti, nam določa, kam moramo vložiti sredstva, ki nam jih je namenila za proračunsko izravnavo - in še bi lahko našteval." Radovljiška upravna enota zaseda večino prostorov v Čebelici, ki sodi med najlepše stavbe v središču mesta. morala plačevati ustrezno najemnino. Zdaj se temu poskuša izogniti. V občini ne pristajamo na to, da bi nam upravna enota oz. država plačevala le sorazmerni del stroškov vzdrževanja in obratovanja, ampak zahtevamo sklenitev najemnih pogodb in plačevanje najemnine." Jeseniški župan dr. Božidar Brudar: urzuvu nuj spoštuje lastnino "Pri nas so problemi enaki kot v Kranju in v drugih slovenskih obči-n a h . Vsi državni organi, ki uporabljajo občinske prostore, plačujejo najemnino, izjema je le upravna enota. Če ji občina po zakonodaji najemnine ne more zaračunati, potem se lahko najprej vprašamo, ali je še lastnica prostorov, potlej pa tudi, ali ji ni bilo premoženje ukradeno. Država naj jasno odgovori na vprašanje, kdo je lastnik prostorov upravne enote. Če je to • občina, potem je treba vzpostaviti enaka lastniško najemna razmerja, kot veljajo v vseh drugih primerih. Sicer pa: državi zamerimo še marsikaj drugega. Jemlje nam pristojnosti, pri zagotovljeni proračunski porabi nas je prikrajšala za 30 milijonov tolarjev..." Različno ravnanje državnih organov Prav na radovljiškem primeru lahko ugotovimo, kako nenavadno se obnašajo državni organi. Tudi tistim, ki se poklicno ne ukvarjajo z gospodarjenjem občinskega premoženja, je namreč težko dopovedati, da nekateri deli države poleg kurjave, elektrike in drugih stroškov plačujejo tudi najemnino, drugi ta najemna razmerja z občino urejajo, žaffjuj'ejo, aa jim najćrlirmie'in ucua ^Jiacv.ir ti. Bodimo konkretni! Ministrstvo za obrambo, ki ima v Radovljici prostore na dveh lokacijah, plačuje na eni dobrih 14 mark mesečne najemnine za kvadratni meter, na drugi deset mark. Radovljiška izpostava republiške uprave za javne prihodke, ki ima prostore v občinski stavbi, je doslej plačevala po sedem mark najemnine za kvadratni meter, v pripravi pa je nova pogodba. Ustavni spor ali tožba zoper državo "Država je najprej za delo v upravni enoti pobrala najboljše kadre, ki so prej delali na občini, zdaj nam narekuje, kaj bo plačevala za prosotore, ki so v občinski lasti," pravi župan Vladimir Černe, ki vse to razume tudi kot (finančno) spodkopavanje lokalne samouprave. Radovljiška občina v letošnjem proračunu predvideva od gospodarjenja z občinskim premoženjem 22 milijonov tolarjev, precejšnji del tega zneska pa predstavljajo prav najemnine za občinske prostore. V občini še ne vedo, kako bodo ukrepali zoper državo; razmišljajo pa o tem, da bi skupaj s še nekaterimi občinami, ki imajo podobne probleme, da bi tožili državo oz. dali pobudo ustavnemu sodišču, da bi ocenilo ustavnost in zakonitost spornih določb zakona o upravi. GLASOVA GORENJSKA RAZISKAVA ^njpogostejši odgovor: "Ne želim odgovoriti" tok Va dtl« V t0re^ m Predvčerajšnjim, smo v Glasovi gorenjski raziskavi, ki je vezana na ratno "rdečo nit" priloge Odprte strani o zapletu med kranjsko občino in kranjsko pocn° enoto' ,» "Tv" oko, angleška dokumenta serija ser^g Simpsonovi, ameriška risana I9n2 kin9°- '9rica 2"?£ Risanka 20 Jf 3 x 319-30 Dnevnik 2 j.*S Parlamentarna križpotja 2ni Zasebno življenje rastlin, Setvena serija ^•30 Dnevnik 3 S5° Cosbvjevi primeri, ameriška g^anka 0 J*5 Svet poroča v,15 Poročila TVS 2 iin'a lJcimo se tujih jezikov, angleška. Ponovitev 10.45 Ljudje in zemlja Žarili Turistična oddaja 11.35 V srcL • P°novilev 11.500 Policisti s vanke' ponovitev avstralske nadalje- 15 Presod'ite, ponovitev SrtrT tudio City- ponovitev 15.35 ncM Pre9,ed 17-05 Učitelj, poni,!. 6V ameriške humoristične na-s'anke 18.00 Po Sloveniji 18.45 ^ma stezaa 19.15 Angleška 2o!nena lestvica 20.10 Osmi dan Dn»J.vu asin> ameriški film 21.00 barvni r?ore gospodinje, ameriški syam 22,25 Brane R°nčei jutro 10.00 Poročila 10.05 Izobraževalni program 11.30 Otroški program 12.00 Dnevnik 12.20 Ljubezen, nadaljevanka 12.45 Rudarjeva hči, ponovitev ameriškega filma 14.35 Otroški program 15.00 Risanka 15.05 Poročila 15.10 Izobraževalni program 15.20 Mala delavnica 16.15 Otroški program 16.45 Hrvaška danes17.45 Kristalno cesarstvo, ameriška nadaljevanka 18.15 Kolo sreče 18.50 Alpe-Donava-Jadran 19.30 Dnevnik 20.10 Živa resnica, dokumentarna oddaja 20.40 Zvezde: Pero Kvrgić 22.30 Dnevnik 22.50 Slika na sliko 23.20 Candv Mountain, švicarski barvni film 0.50 Poročila HTV 2 14.10 Video strani 14.25 Tv koledar 16.25 Mestece Pevton, ameriška nadaljevanka 17.15 Top šport, ponovitev 18.20 Podobno, a različno 18.30ln tega leta... 19.00 Neustrašni 19.30Dnevnik 20.10 Murphv Brown, humoristična serija 20.40 Hrvaška in svet 21.30 Euro-nogomet: Petrica 22.30 Glavni igralec, serija 23.20 Koraki, glasbena oddaja AVSTRIJA 1 6.00 Princ iz Bel-Aira 6.25 Otroški program, ponovitev 6.35 Nahrbtnik, poln dogodivščin 7.00 Otroški program 11.30 V Teksasu je cel hudič, vestem 13.00 Confetti tivi, otroški program 15.25 Mini čas v sliki 15.35 Vesoljska ladja Enterprise - Nova generacija 16.25 A team 17.10 Polna hiša 17.40 Kdo je šef? 18.10 Dr. Ouinn 19.00 Roseanne 19.30 Čas v sliki/Kultura 19.53 Vreme 20.00 Šport 20.15 Krone, nogometni gala 21.05 Poljub pred smrtjo, triler 22.35 Slab poročnik, policijska drama0.05 Čas v sliki 0.10 Nočna ljubezen,komedija Kanala 8 f$ £NN Poroca 735 ™ Prodaja 8 ne Dobro jutro s Črtom Kanonijem ",U5 Novice 8.15 Gorski zdravnik, rjn°yitev 9.55 Novice 10.00 Družilo ocdams> ameriška risana serija *ah r* *ako 'e D" osvoJen d'vi' ponovitev ameriške nani-«nke 12.00 Novice 12.05 Za-Nov"6 vrtnice> ponovitev 14.00 taoa e 14,45 Ponovitev dopoldans-189a Programa s Črtom Kanonijem •-00 Novice 16.05 Video strani Spi 3lar avn 1b"X IV Prodaja 19.00 Pika na A tieku* Družina Adams 20.00 Zlata fWi ' ameriška humoristična na-Ne^ 2030 Filrr>ska uspešnica: m 9Vaden policaj, ameriški barvni ben-j 00 Rodeo, kontaktna glas-23nn°.ddaia Gost pike na A •"0 Novice 0.00 CNN poroča 1e'ac fovice 16.05 Video strani 17'^ Spot tedna 16.50 A shop ki "?h • ' P°novitev 17-46 Gors-l8^raynik, avstrijska nanizanka POPTV teijj 'Ponovitev serije 10.30 Prija-1l.6o°c0vitev anr,eriške nanizanke ladai; Santa Barbara, ponovitev Ca?vanke 12.00 tonoi*0 skuPaJ 12-30 Prijatelji, i3.oo rv iani»» ,9er|ca, ponovitev ameriške Ho??8 14.00 1e.3n "razgotinec, ponovitev filma n*dai 0p 30 17-00 Santa Barbara, arneXVanka 18-00 MacGyver, šerifu nanizanka 19.00 Krila, 20,OQ,Ka nanizanka 19.30 24 ur ^•°0 m a'v' mesec, ameriški film ka j«liJAS.H., ameriška nanizan-ffiuie i Predstavitev moštev For-?3,oo V Ponovitev ^nka Ma9num P.I., ameriška nani-•°0 Pa p°no^ Ur- Ponovitev 0.30 POP 30, ^OV|tevi.oo Video strani AVSTRIJA 2 7.00 Vreme 9.00 Čas v sliki 9.05 Umor, je napisala 9.55 Bogati in lepi, ponovitev 10.40 Vreme Jl.OOSchiejok. ponovitev 12.00 as v sliki 12.35 Nabrano na Kitajskem 13.00 Čas v sliki 13.10 Orientacija 13.40 Umor, je napisala 14.25 Santa Barbara - Kalifornijski klan 15.10 Bogati in lepi 16.00 Vsak dan s Schiejokom 17.00 Čas v sliki 17.05 Dobrodošli v Avstriji 19.00 Lokalne novice 19.30 Čas v sliki/ Kultura 19.53 Vreme 20.00 Pogledi od strani 20.15 Anna Maha gre svojo pot, nemška avstrijska serija 21.05 Tema, aktualno 22.00 Čas v sliki 2 22.30 Ob pol enajstih, kulturni magazin 23.00 Glava v prostoru: A. Giacomett 23.45 1984, angleški film 1.30 Pogledi od strani TELE-TV KRANJ ... Videostrani 18.45 Test slika 18.55 TV napovednik TELE-TV 19.00 EPP blok - 1 19.05 Glasbeni spot 19.08 TV kažipot 19.10 Poročila 165. 19.25 Iz izbora: ZAJČEK JAKA -Telovadimo 19.47 Utrip Kranja 19.55 Danes na videostraneh 20.01 EPP blok - 2 20.05 Top spot 20.08 TV kažipot 20.10 Kurenti s Ptujskea polja 20.27 Glasbeni vi-deospot 20.30 Šport: Zaključek državnega prvenstva v kegljanju -lskraemeco:Hidro (Medvode), voditeljica: Branka Jurhar 21.10 Poročila 165. 21.25 EPP blok - 3 21.30 Ročk TV - 7. oddaja 22.00 Šok-TV -2. oddaja (ponovitev); voditelja: Eva Aljančič in Anže Jereb 22.33 The drinkers, bombe, regrat v palmi 22.50 Poročila 165. 23.05 Z vami smo bili.... nasvidenje 23.06 Odpovedni spot programa TELE-TV Kranj 23.07 Videostrani ^adi0 °Jj;ro jutro, Slovenija 9.00 5Un* i"M- ponovitev 9.30 BH ■V tr/k,p°novitev10.00 Ponovitev °°novitlne 11 00 Družinski studio, tala 12.00 Ponovitev sobot-1s-30 nPoldanskega filma: Varuški 9ram 1nUnj*ske 16.00 Otroški pro-Nilist?*00 BH Bur>z 18.30 Avto-^•00 R?na oddaJa 19.00 Dnevnik ^in. Ieska 20.00 Rim 21-45 <*45 p*Vet 22.15 Radio FM, serija onovitev petkovega TV filma LOKA TV 20.00 Napovednik 20.01 Spot tedna 20.05 EPP blok 20.10 Športni pregled dogodkov 20.50 EPP blok 20.55 Tedenski pregled dogodkov, informativna oddaja, ponovitev 21.35 Film TV ŽELEZNIKI 19.00 Etnološka razstava v Selcih -ponovitev oddaje 20.00 Kulturni utrinki ATM TV KR. GORA Videostrani 18.08 Test 18.15 Napovednik 18.17 Občna zbora GD Rateče Planica in Gozd Martuljek 18.48 Risanke 19.15Videostrani 21.00 Satelitski program Deutsche VVelie 22.00 Videostrani TV ŠIŠKA ... Videostrani 19.50 Napoved sporeda 20.00 Telemarket, epp 20.05 Popolno zdravje, zdravljenje z alternativno medicino - kontaktna oddaja 22.00 OSHO - otrok nove dobe 22.30 Telemarket, epp 22.40 Napoved sporeda za torek 22.45 Videostrani R KRANJ 5.30 Začetke programa, uvodna napoved 5.50 EPP 6.50 EPP 7.00 Poročila STA 7.20 čestitka presenečenja 7.40 Pregled dnevnega tiska 7.50 EPP 8.20 Oziramo se 8.30 Hov, ne znam domov 8.40 Pregled tiska 8.50 EPP 9.00 Gorenjska včeraj, danes 9.20 Tema dneva: U škripcih 9.50 EPP 10.20 Novinarksi prispevek 10.40 Zaposlovanje 10.50 EPP 11.20 Novinarski prispevki 11.40 Prihaja čas čudežev 11.50 EPP 12.30 Osmrtnice, zahvale 12.40 Pometamo doma 12.50 EPP 13.00 Pesem tedna 13.20 črna kronika 13.40 Pometamo doma 13.50 EPP 14.00 Gorenjska danes 14.30 Točke, metir, sekunde 14.50 EPP 15.00 Aktualno 15.25 EPP 15.30 Dogodki in odmevri RS 16.00 -18.00 Terenski studio Šenčur 16.20 Novinarski prispevek 16.40 Novinarski prispevek 16.50 EPP 17.20 Novinarski prispevek 17.50 EPP 18.00 Gorenjska danes, jutri in poročila Radia Deutsche VVelie 18.10 Vsakdo svoje pesmi poje 18.50 EPP 19.00 Poročila Radia Voice of America 19.30 Večerni progrma z Roberotm Baumanom 19.50 EPP 22.00 Old timer shop -glasenaoddaja 24.00 Zaključek programa Radia Kranj R TRŽIČ Najprej vam bomo nekaj več povedali o sveži glasbi, nato svetovali, kaj lahko storite zase in nadaljevali z informativno oddajo ob 15.30. Sledila bodo obvestila ob 16.10, nato pregled zunanje političnih dogodkov v oddaji Deutsche VVelie poroca. 17. ura je čas, ko vas seznanimo z novostmi na številki 92, ob 17.30 pa se bo pričela oddaja Tržiški hit. Tudi tokrat bodo za presenečenje poskrbeli pokrovitelji oddaje. R JESENICE 5.00 Dobro jutro 7.20 Halo, porodnišnica 8.00 Nočna kronika (OKC) 9.30 Lestvica TRI, tri, tri in AS 11.00 Svet računalništva 12.00 BBC, osmrtnice 13.00 Pregled športnih dogajanj 14.00 Melodija tedna 14.30 Popoldanski telegraf 15.00 Poročila (BBC, STA, vreme) 16.00 Črna kronika 16.15 Obvestila, osmrtnice 16.30 Domače novice 17.00 Zimzelene melodije z Dragom Arianiem 18.00 Voščila 18.30 BBC novice 18.50 Pogled v jutrišnji dan R ŽIRI 5.30 Prva jutranja kronika Ra Slovenija 5.40 Napoved programa - servisne informacije 6.20 Noč ima svojo moč 7.00 Novice in dogodki 7.30 Zelene melodije 8.00 Dogodki 9.30 Glasbo izbirate poslušalci 11.00 Izobraževalna oddaja Ljudske univerze škofja Loka 12.00 Škofjeloških 6 14.30 Brezplačni mali oglasi 15.00 Dogodki danes -jutri 15.30 RA Slovenija 17.00 Otroški program 18.45 Zabavno glasbena lestvica 3+3+AS 19.30 Odpoved programa R RGL 5.00 Jutranji program 5.15 Novice 7.00 Horoskop 7.35Vremenska napoved 8.00 Dopoldne na RGL 8.15 Napoved dogodkov 8.30 Jutro je tudi taksno 9.30 Kam danes 10.15 Novice 11.00 Anketa 12.00 Novice bbc 12.15 Novinarjev gost 13.00 3x1 - glasbena oddaja 13.15 Novice 14.05 Pasji radio 14.30 Hello again 15.00 Popoldne z Blanko M. Koželj 15.15 RGL komentira In obveSča 15.45 RGL za študente 16.00 Avtomobili: Alpetour -Remont 16.10 Spoznajmo se 16.25 Nagradna uganka 17.15 Novice 19.15 Novice 19.25 Vreme 20.00 Modni bla-bla 21.00 Zaslon - oddaja za računalništvo 22.00 Sršenovo gnezdo 1.00 Satelit R OGNJIŠČE 10.15 Ponovitev ned. oddaje 12.05 Ponovitev: duhovna misel, svetnik dneva 15.00 Pop. Inf. oddaja 16.05 Čestitke in pozdravi poslušalcev 17.45 Izbor Vaša pesem 18.30 Več. inf. oddaja 19.00 Glas Amerike 19.40 Za najmlajše poslušalce 20.15 Radio Vatikan 20.35 Prijatelji Radia Ognjišče 21.40 Poezija za lahko noč 22.00 - 5.30 Nočni glasbeni program KINO S4aTRko'edar 7-25 Poročila 7,30 aarbara, serija 8.15 Dobro CENTER amer. akcij, thrill. SMRTONOSNI PORAZ ob 18. in 20. uri, amer "odštekana" kom. ACE VENTURA - KLIC NARAVE ob 10. in 16. uri STORŽIČ amer. drama NEVARNA SRCA ob 17., 19. in 21. uri ŽELEZAR amer. kom. MASKA ob 16., 18. in 20. uri TRŽIČ amer. psih. thrill SEDEM ob 17.30 uri, amer. psih. thrill. SEDEM ob 20. uri TVS 1 8.30 Video strani 8.50 Drejček in trije marsovčki 9.10 Radovedni Taček: Pust 9.30 Solza, polna smeha, lutkovna igrica 10.15 Mala lokomotiva, risanka 10.45 Super stara mama, angleška nanizanka 11.10 Praznične zgodbe iz školjke 11.40 Dolga pot domov, angleški barvni film 13.00 Poročila 13.05 Lingo, ponovitev 13.30 video strani 14.30 Ameriška književnost, ameriška dokumentarna serija 15.00 Obzorja duha, ponovitev 15.30 Ribnik, ponovitev finske drame 16.20 Mostovi 17.00 Dnevnik 17.10 Kljukčeve dogodivščine, nadaljevanka 17.25 Aneta, češka nadaljevanka 18.05 Izzivalci, francoska nanizanka 18.30 Kolo sreče, igrica 19.10 Risanka 19.30 Dnevnik 20.05 Ko se srca vnamejo, ameriška nadaljevanka 20.35 Gore in Ijudje21.25 Roka ročka 22.25 Dnevnik 3 22.50 Poslovna borza 23.05 Cosbvjevi primeri, ameriška nanizanka 23.50 Poročila 23.55 Video strani TVS 2 00 Euronews 9.45 Sedma ste-za10.1510.15 ponovitev10.45 Magična moč živali, ponovitev angleške dokumentarne serije 11.15 Slovenski magazin, ponovitev 11.45 Nedeljskih 60, ponovite v12.45 Slavnostni koncert Štrekl-jeve ljudske pesmi13.55 Slovenci v svetu, ponovitev14.35 Alica, pono-vitev15.20 10 000 obratov16.10 Analitična menika16.40 Ko se srca vnamejo, ponovitev 17.05 Okus po zločinu, angleška nanizanka 18.00 Po Sloveniji 18.45 Prisluhnimo tišini 19.15 Videošpon 20.05 V žarišču 20.35Učitelj, francoska nadaljevanka 21.25 Opus22.15 Mlakar, dokumentarni film - Lepa Vida, baiet23.55 Euronews KANALA 7.00 CNN poroča 7.45 S shop 8.00 Dobro jutro z Darkom Korenom 8.05 Novice 8.15 Gorski zdravnik, ponovitev 9.55 Novice 10.00 Družina Adams 10.25 Dežurna lekarna, ponovitev španske humoristične serije 12.00 In 14.00 Novice 14.45 Dobro jutro z Darkom Korenom 16.00 Novice 16.05 TV prodaja 16.30 Rodeo, ponovitev 17.20 Shazzan, ponovitev risane serije 17.45 Gorski zdravnik, ponovitev 18.35 A shop 19.00 Pika na A 19.30 Družina Adams, ameriška risana serija 20.00 Hermanova glava, ameriška znanstveno-fantastična nanizanka 20.30 Državnik novega kova, angleška nanizanka 21.00 Živeti danes 22.10 Poslovna tveganja, dokumentarna serija 22.15 Angleški vrt, dokumentarna oddaja 22.45 Gost pike na A, ponovitev 23.00 Novice 0.00 CNNporoča POPTV 7.00 Video strani 11.00 Santa Barbara, ponovitev nadaljevanke 12.00 Magnum P.I., ponovitev ameriške nanizanke 13.00 M.A.S.H., ponovitev ameriške nanizanke 13.30 Morska deklica, otroška serija, ponovitev 14.00 Kuhajmo skupaj, ponovitev kulinarične oddaje 14.30 Lažnivi mesec, ponovitev filma 16.30 POP 30 17.00 Santa Barbara, nadaljevanka 18.00 MacGvver, ameriška nanizanka 19.00 Krila, ameriška humoristična nanizanka 19.30 24 ur 20.00 Ograje našega mesta, ameriška nanizanka 21.00 Točka pravice, ameriška nanizanka 22.00 M.A.S.H., ameriška nanizanka 22.30 Avtodrom, oddaja o avtomobilizmu 23.00 Magnum P.I., ameriška nanizanka 0.30 POp 30, ponovitev 1.00 Video strani TV 3 7.00 Dobro jutro, Slovenija 9.00 Radio FM, ponovitev9.30 BH Bunz, ponovitev 10.00 Zdrava video glava, ponovitev 10.30 Družinski studio, ponovitev 12.00 Ponovitev filma 15.00 Izbor iz "Dobro jutro, Slovenija" 15.30 Avtomobilistična oddaja, ponovitev 16.00 Otroški program 18.00 3H Bunz 18.30 Izbor iz verskega programa 19.00 Dnevnik 19.30 Burleska 20.00 Slovenski pesniki in pisatelji: Josip Jurčič 20.30 Z glasbo v srcu 21.45 Dom in svet 22.15 Radio FM 22.45 Film, ponovitev0.15 Ponovitev sobotne burleske HTV 1 7.15 TV koledar 7.30 Santa Barbara 8.15 Dobro jutro 10.00 Poročila 10.05 Izobraževalni program 10.10 Elektrika 10.20 Življenju po Georgesu10.50 Pogovor o zaščiti okolja 11.00 Kako reciklirati odpadke 11.30 Majhen veliki svet 12.00 Poročila 12.20 Ljubezen, nadaljevanka 12.45 Morski jastreb,ponovitev ameriškega barvnega filma 14.30 Otroški program, ponovitev 15.05 Poročila 15.10 Dokumentarna serija 16.15 Otroški program; Majhen veliki svet 16.45 Hrvaška danes 17.45 Kristalno cesarstvo, ameriška nadaljevanka HTV 2 16.30 Video strani 16.45 TV koledar 16.55 KorakH 7.40 Vse ima nek namen 18,30 Vse ima svoj namen 19.00 Pogumni, nadaljevanka 19.20 Risanka 19.30 Dnevnik 20.10 Urgen-ca, ameriška nanizanka 21.00 črno, belo, v barvah: Hrvaški rpek; Ogenj New Orleansa, ameriški (ĆB) film AVSTRIJA 1 14.05 Am dam des 14.20 Uganke 14.30 Kečup vampirji 14.55 Artefix, nasveti za prosti čas 15.05 Popajeve nove dogodivščine 15.25 Mini čas v sliki 15.35 Vesoljska ladja Enterprise -nova generacija 16.25 A-team 17.10 Polna hiša 17.40 Kdo je šef?18.10 Dr. Ouinn 19.00 Roseanne 19.30 Čas v sliki 19.53 Vreme 20.00 Šport 20.15 Dinastija slonov, dokumentarni film 21.05 Home svveet home21.10 Ur-genca, serija22.05 Black magic wo-man, ameriška erotična srhljivka23.30 čas v sliki23.40 Poljub pred smetjo, ponovitevl .05 Santa Barbara, ponovitevl.50 Schiejok, ponovitev2.50 Dobrodošli v Avstri-JI4.40 Dr. Ouinn, ponovitev AVSTRIJA 2 6.00 Videostrani 7.30 Vreme 9.00 čas v sliki 9.05 Umor, je napisala 10.40 Vreme 11.00 Schiejok, ponovitev 12.00 Čas v sliki 12.10 Tema 13.00 Čas v sliki 13.10 Konflikti, ponovitev 13.40 Umor, je napisala 14.25 Santa Barbara - Kalifornijski klan 15.10 Bogati in lepi 16.00 Vsak dan s Schiejokom 17.00 Čas v sliki 17.05 Dobrodošli v Avstriji 19.00 Zvezna dežela danes 19.30 Čas v sliki/Kultura 19.53 Vreme 20.00 Pogledi od strani 20.15 Dosjeji X: Smrtna tišina21.00 Home svveet home21.10 Poročilo, magazin22.00 Čas v sliki22.30Na prizorišču, reportaža tedna23.00 Helmut Oualtin-ger bere "Mein kampf"0.35 Mein kampf2.50 Pogledi od strani2.55 Kultura2.35 Videonoč TELE-TV KRANJ ... Videostrani 18.45 Test slika 18.55 TV napovednik TELE-TV 19.00 EPP blok -1 19.05 Glasbeni spot 19.08 TV kažipot 19.10 Poročila 166. 19.25 Sprehod po Gorenjski 19.55 Danes na videostraneh 20.00 Torkov večerni družabni program 20.01 EPP blok - 2 20.05 Top spot 20.08 TV kažipot 20.10 Utrip Kranja 20.30 Torkova tema: Jože šlibar, svetovni rekorder v smučarskih poletih - ob 35-letnici svetovnega rekorda 141 metrov v Obersdorfu, 24. 2. 196121.10 Poročila 166. 21.25 EPP blok - 3 21.30 Film: Divja orhideja II. 23.15 Poročila 166. 23.30 Z vami smo bili... nasvidenje 23.31 Odpovedni spot programa TELE-TV Kranj 23.32 Videostrani LOKA TV 20.00 Napovednik 20.01 Spot tedna 20.05 EPP blok 20.10 Gorenjec meseca (v živo) 20.25 EPP blok 20.30 Športni pregled (ponovitev) TV ŽELEZNIKI 19.00 Danes na Soriški planini 20.00 Brez meja - dokumentarna oddaja 20.50 Brez komentarja ATM TV KR. GORA ... Videostrani 18.08 Test 18.17 Torkov športni pregled 18.20 Mini 5 18.51 Risanke 19.15 Videostrai 21.00 Satelitski progrma Deutsche VVelie 22.00 Videostrani R KRANJ 5.30 Začetek programa, uvodna napoved 5.50 EPP 6.50 EPP 7.00 Poročila STA 7.20 Čestitka presenečenja 7.40 Pregled dnevnega tiska 7.50 EPP 8.20 Oziramo se 8.30 Hov, ne znam domov 8.40 Pregled tiska 8.50 EPP 9.00 Gorenjska včeraj, danes 9.20 Tema dneva: Sanacija tržiškega Peka, gost v studiu direktor Andrej Ferčej KINO 9.50 EPP 10.20 Pred tečajem meditacije v Kranju 10.40 Zaposlovanje 10.50 EPP 11.20 Vedeževanje v živo 11.50 EPP 12.30 Osmrtnice, zahvale 12.40 Novinarksi prispevek 12.50 EPP 13.00 Pesem tedna 13.20 Tudi jeseni je lepo 13.50 EPP 14.00 Gorenjska danes 14.50 EPP 15.00 Aktualno 15.25 EPP 15.30 Dogodki in odmevi 16.00 EPP 16.10 Varujmo zdravje 16.50 EPP 17.20 Humano dejanje - žepnina za Katjo 17.50 EPP 18.00 Gorenjska danes, jutri in poročila Radia Deutsche VVelie 18.20 Novinarski prispevek 18.50 EPP 19.00 Poročila Radia Voice of America 19.30 Večerni program z Igorjem Štafančičem 19.50 EPP 20.00 Popoln vzrok 21.00 do 24.00 Glasbene želje 24.00 Zaključek programa Radia Kranj R TRŽIČ Oddajamo od 13.30 do 19.00 na UKV stereo 88,9 MHz iz Tržiča in 95 Mhz iz Kovorja.Ob 13.40 lahko prisluhnete lestvici Air play Slovenja. Ob 14.30 bo sledila oddaja Na štirih kolesih. Nato bomo postregli z informacijami in nekaterimi drugimi zanimivostmi. Ob 16.10 bodo na vrsti obvestila, nato pregled zunanje političnega dogajanja s pomočjo kolegov iz Deutsche VVelie. Ob 16.30 lahko prisluhnete oddaji S"m Tržičan, ob 17.40 pa 46. lekciji English One To One. Torkov spored bomo sklenili s Športnim obzornikom, ki se prične ob 18.00. R JESENICE 5.00 Dobro jutro 7.20 Halo, porodnišnica 8.00 Nočna kronika (OKC) 8.30 Telegraf 10.00 Gibljive slike 11.00 Ni ga, ki ne bi zanimala ga knjiga - ZALOŽBA DIDAKTA 12.00 BBČ novice, osmrtnice 13.00 Slovenska glasbena scena 14.00 Melodija tedna 14.30 Telegraf 15.00 Poročila, BBC, STA, vreme 16.30 Osmrtnice, domače novice 17.00 Zabava vas Braco Koren 18.00 Voščila 18.30 BBC novice 18.50 Pogled v jutrišnji dan RŽIRI 5.30 Prva jutranja kronika 5.40 Servisne informacije 6.20 Noč ima svojo moč 7.30 Minute za countrv glasbo 7.40 Naš zgodovinski spomin 9.30 Glasbo izbirate poslušalci 10.00 Servisne informacije 11.00 Zabava in glasba 12.00 škofjeloških 6 13.45 Osmrtnice 14.30 Brezplačni mali oglasi 15.00 Dogodki danes, jutri 15.30 RA Slovenija 17.30 Politične stranke se predstavljajo - GDSS 18.00 Pogovor z županom občine škofja Loka 19.30 Odpoved programa R RGL KRIM: 100,2 MHz-ŠANCE: 99,5 MHz-LJUBLJANA: 105,1 MHz 5.00 Jutranji program RGL 5.15 Novice 6.40 Peter Stepic o zvezdah 7.00 Horoskop 7.35 Vremenska napoved 8.00 Dopoldne na RGL 8.15 Napoved dogodkov 8.30 Jutro je tudi takšno 9.30 Kam danes vLjubljani 10.00 Maegeri - oddaja o karateju 10.15 Novice 11.00 Anketa 11.50 Borza znanja 12.00 Novice bbc 12.15 Novinarjev gost 13.00 3x1 - glasbena oddaja 13.15 Novice 13.55 Pasji radio 14.30 Pop informacije 15.15 RGL komentira in obvešča 16.10 Spoznajmo se 16.25 Nagradna uganka 17.15 Novice 18.15 Okrogla miza 19.15 Novice 19.25 Vreme 20.00 RGL klub 21.30 Avstralska glasba 22.00 Camel RHVTHM 23.00 Egostyle - Ines Kokalj 24.00 7200 sekund - D. J. Alf 2.00 Satelit R OGNJIŠČE 5.30 • 8.30 Jutranji program 6.45 Duhovna misel, svetnik dneva 8.30 Dop. inf. oddaja 9.00 Ponovitev: Reportaža 10.15 Predstavljamo vam... 11.10 Glasb. ured. predstavlja... 12.05 Ponovitev: duhovna misel, svetnik dneva 15.00 Pop. inf. oddaja 16.05 Čestitke in pozdravi poslušalcev 17.15 Šport na radiu Ognjišče 18.30 Večerna inf. oddaja 19.00 Glas Amerike 19.40 Za najmlajše poslušalce 20.15 Radio Vatikan 20.35 Sončna pesem 22.00 -5.30 Nočni glasbeni program CENTER amer. akcij, spekt. ZLATO OKO - JAMES BOND 007 ob 10. in 16. uri, amer. akcij, thrill. SMRTONOSNI PORAZ ob 18. in 20. uri STORŽIČ amer. drama NEVARNA SRCA ob 17., 19. in 21. uri ŽELEZAR amer. druž. kom. CASPER ob 16. uri, amer. "odštekana" kom. ACE VENTURA - KLIC NARAVE ob 18. in 20. uri SKOFJA LOKA amer. psih. thrill. SEDEM ob 20. uri NA ŽREBANJU NAGRADNE KRIŽANKE SALONA POHIŠTVA ARK MAJA KAR DVE NAGRADI V ŠKOFJO LOKO Včeraj je komisija izmed 1781 prejetih dopisnic z geslom, ki se je pravilno glasilo FEBRUARJA KUHINJE SVEA POSEBNO UGODNO, takole izžrebala nagrade: nakupi v SALONU POHIŠTVA ARK MAJA v Predosljah pri Kranju za 7.000 SIT: Eva Mazi, Sp. Besnica 5 za 5.000 SIT: Miro Hafner, Breg ob Savi 43 in za 3.000 SIT: Pavla Strel, Podlubnik 110 Nagrade Gorenjskega glasa v protivrednosti 2000 SIT pa prejmejo: Miha Mohorič, Kidričeva 41, škofja Loka; Danica Šolar, Podblica 9, Zg. Besnica; Marjan Brenk, šutna 59, Žabnica. Nagrajencem čestitamo, ostalim pa želimo več sreče prihodnjič. 8. POHOD "PO NAGELJ NA LIMBARSKO GORO" Letos prvič skupaj z Dušanom Mravljetom in GORENJSKIM GLASOM, v nedeljo, 10. marca 1996, ob 11. uri Že osmo leto zapored je ena od nedelj v mesecu marcu rezervirana za množično prireditev z nazivom: "Pohod po nagelj na Limbarsko goro." Namen te prireditve je, da po nagelj ob dnevu žena ali materinske dneve pride čimveč mater, žena in deklet. Te prireditve se ne glede na vremenske razmere vsako leto udeleži 2000 - 8000 obiskovalcev. Pohodniki začnejo prihajati na Limbarsko goro iz veh strani že v zgodnjih jutranjih urah, ob prihodu pa jih pričakajo fantje, oblečeni v narodne noše, ter vsaki ženi, materi ali dekletu Mengeš, Domžale, Lukovica in Mor- čestitajo in ji podelijo nagelj. avče. V vseh občinah ga bodo na Ob 11. uri se prične kratek kulturni krajših postankih pozdravili tudi ŽU; program, nato pa vse splošno prazno- pani, na pot ga bo pa v Kranju z lepi")1 vanje. Poleg bogate gostinske po- željami pospremil tudi g. Vitomir nudbe je poskrbljeno tudi za živo Gros, kranjski župan. Seveda ga bodo glasbo, družabne igre in vse tisto, kar lahko vmes spremljali tudi tekaški spada k dobremu počutju obiskoval cev. Letos bo prireditev popestril tudi ultramaratonec Dušan Mravlje, ki bo na Limbarsko goro pritekel iz rojstnega Kranja in se bo med potjo ustavil tudi v nekaterih večjih občinah, kot so: navdušenci, ki bodo še posebno zaželeni na zadnjem delu poti od Mofšf do Limbarske gore. Na prireditev bomo organizirali v Gorenjskem g)?' su tudi avtobusni izlet. O prireditvi ijj izletu bomo več napisali v prihodnji'1 številkah Gorenjskega glasa. YH.IUJ)Y1 KRIŽANKA Bogat solatni bife in izbor vrhunskih vin RETNJE PRI TRŽIČU S 064/58-458 Današnjo križanko prispeva GOSTIŠČE SMUK iz Retenj pri Tržiču. Po odlični ponudbi, prijetnem ambientu in čudoviti okolici ga ne poznajo samo na Gorenjskem, ampak tudi širom naše domovine in tudi čez mejo. Priljubljeno je tudi med poslovneži, saj poleg izborne kuhinje nudijo primerne prostore za poslovne sestanke, pa tudi prenočišča. Te dni so že tako bogat jedilnik razširili s posebno ponudbo MORSKIH SPECIALITET, marca pa ga bodo obogatiti z MAROŠKO KUHINJO. Gostišče se odlikuje tudi s pestrim samopostrežnim solatnim bifejem. Za skupine in poročne svečanosti imajo na voljo posebne prostore in ponudbo. Med dodatno ponudbo GOSTIŠČA SMUK je tudi igranje tenisa, streljanje z lokom, ribolov in ogled mlina s kovačijo ter "ranča" z jeleni in mufloni. Gostišče SMUK je odprto od 12. do 23. ure vsak dan, razen ponedeljka. Ob koncu tedna priporočajo rezervacije po tel. 064 58 458. Za reševalce nagradne križanke razpisujemo naslednje nagrade: 1. gostinske storitve v vrednosti 5.000 sit in kolekcija izdelkov SIMONOVE DOMAČE LEKARNE priznanega zeliščarja Simona Smuka 2. 4 ure uporabe teniškega igrišča in nedeljsko kosilo za 2 osebi 3. prenočišče z zajtrkom za 2 osebi 4., 5. in 6. nagrado v vrednosti 2.000 SIT pa prispeva GORENJSKI GLAS. Vse, kar morate narediti, je, da pravilno izpolnite kupon križanke, ga prilepite na dopisnico in pošljete do srede, 6. marca 1996, na Gorenjski glas, Zoisova 1, 64000 Kranj ali oddate na turističnih društvih Bohinj, Bled, Cerklje, Dovje -Mojstrana, Jesenice, Kranjska Gora, Škofja Loka, Tržič in turističnih agencijah Meridian - Jesenice, Tik-tak - Preddvor. POSLI IN FINANCE UREJA MARIJA VOLČJAK Adacov vodnik po evropskih kampih ^ranj> februarja - V dveh ličnih publikacijah žepnega ortnata je te dni izšel Adacov vodnik po evropskih kampih ** leto 1996. V prvem delu vodnika je na 1.040 straneh predstavljenih natančno tisoč kampov v 16 evropskih državah in sicer v Andori, Avstriji, °lgariji, Franciji, Grčiji, na Hrvaškem, v Italiji, Lichensteinu, na O^adžarskem, Portugalskem, v Romuniji, v San Marinu, Sloveniji, Raniji, Švici in v Turčiji. V drugem delu pa je na 800 straneh Podstavljenih še 2.500 kampov v Belgiji, Belorusiji, na Češkem, anskem, v Estoniji, na Finskem, v Latviji, Litvi, Lukxemburgu, emčiji (kjer so kampi razporejeni po deželah), na Nizozemskem, ij^^kem, Poljskem, v Ruski federaciji, na Slovaškem, Švedskem, v krajini in v Veliki Britaniji. Prvič je predstavljenih kar 163 kampov. j*"sebej zanimiva ie predstavitev 51 vzorčnih kampov v sedmih r*avah, lani je to laskavo oceno imelo le 36 kampov. Posebno v^acov z oznako "najboljši kamp leta" pa ima 400 kampov iz 33 vr hV> me<* nJ'm* so P^č tudi madžarski. Posebne pozornosti je /eden podatek, da je ob cenah vsakega kampa z odebeljenim tiskom j^arjeno, če so se cene v primerjavi z letom poprej spremenile. Kar ■t56 kampov letošnjih cen ni spremenilo. v Adacov vodnik je vključenih 23 slovenskih kampov. Tudi GB članica Terminske borze 5ranj> februarja - V kratkem bo zaživelo trgovanje na enninski borzi v Ljubljani, z Gorenjskega je njena članica 1»8 do 1,8 odstotka od opravljenega posla, odvisna je od zneska uredovanja in od stalnosti stranke. banka na Internetu t- hr.anJ> februarja - SKB banka je v tujem jeziku na Internetu a že skoraj leto dni, zdaj pa je agleški predstavitvi a°aala Še slovensko. slovenska predstavitev vsebuje podatke o organiziranosti banke, fotr anČnin enot, poslovnih rezultatih, bančnih avtomatih, se iz Preh'3 sPrehodijo po ponudbi banke, ki predstavlja poslovanje s vreH Va'stvom' s podjetji, mednarodno poslovanje m poslovanje z kostnimi papirji, v posebni rubriki pa so novosti. Kako do posojila v koroških posojilnicah Koroški bankirji si podjetje ogledajo Kranj, februarja - Koliko prihrankov imajo naši ljudje v Eosojilnicah in bankah je seveda skrivnost, saj je v Avstriji ancna tajnost zelo stroga. Za naše podjetnike in obrtnike pa so bila zadnja leta zelo mikavna posojila, koroški bankirji povedo le, da imajo v Sloveniji plasiranih nekaj sto milijonov šilingov. Ob nedavnem obisku Korošcev v Skofji Loki so bili tudi predstavniki Zveze bank in Celovca, Franc Kelih iz boroveljske posojilnice pa je podrobneje predstavil posojilno ponudbo. Tako mikavna kot pred leti ni več, saj obresti pri nas padajo, podjetnike in obrtnike pa je najbolj zanimalo, kako lahko najamejo posojilo na Koroškem. Koroški bankirji posojila dajejo predvsem manjšim podjetjem in obrtnikom, obstajajo pa tri možnosti najetja posojila: z garancijo slovenske banke, z vpisom hipoteke na premoženje ali z poroštvom firme. Pri bančni garanciji mora podjetnik najprej imeti ponudbo koroškim bankirjem, ki si podjetje ogledajo na licu mesta, s temi papirji pa nato lahko skušajo dobiti garancijo naše banke. Pri njej je obrestna mera 9-odstotna, enkratna bančna marža je 0,5 do 1,5-odstotna, posojilo pa odobrijo na enega do sedem let, registrirano pa ie pri Banki Slovenije. Obresti obračunavajo od padajočega kapitala vsak dan, odplačujejo pa se mesečno ali jih preračunajo h glavnici. Druga možnost je hipoteka na premoženja, zanjo morate koroškim bankirjem predložiti zemljiškoknjižni izpisek in posestni list, potrebna je tudi cenitev posestva, kakor tudi dokazilo, da je podjetnik oziroma obrtnik plačal davke. Pri teh posojilih je obrestna mera 11-odstotna, enkratna bančna marža je 2-odstotna, posojilo odobrijo za največ pet let, višina pa je omejena glede na zastavljeno premoženje. Hipoteka je seveda samo dodatno jamstvo, saj mora biti posojilojemalec plačilno sposoben, zato ni potrebno, da je zastavljeno premoženje dva do trikrat večje od posojila. Takšna je splošna ponudba, seveda pa se je pri koroških bankirjih moč posamično dogovarjati, denimo za enoletni odlog odplačevanja posojila. V Sloveniji ne delajo prek posrednikov, temveč stranke iščejo sami ali pa se same oglasijo pri njih. S slovenskimi posojilojemalci imamo dobre izkušnje, pravi Franc Kelih, saj so solidne stranke, ki dobro in redno odplačujejo posojilo in obresti. Kranj, 21. februarja - Od preteklega četrtka dalje je v pred kratkim obnovljenem preddverju Podjetja IS KRATE L na ogled slikarska razstava Klavdija Tutte. Umetnika in njegove pravljične vjSfieloško mlekarno 5,5 milijona trov mleka, lam ga je 360 kmetij oddalo rekordnih 7,9 milijona litrov. Škofja Loka - Kmetijsko gozdarska zadruga, ki ima v svojem okviru tudi mlekarno, je lani odkupila 7,9 milijona litrov mleka, kar je 12 odstotkov več kot predlani, že predlani pa je bil odkup za 13 odstotkov višji kot leto prej. Lanski rekordni odkup bodo letos očitno še presegli. Sklenjene pogodbe s člani zadrugje kažejo, da bo mleka še za desetino več kot lani, januarja pa ga je bilo celo za 13 odstotkov več. Koncentracija ni več samo avstrijska, nemška ali švicarska značilnost, koncentracija je tudi slovenska stvarnost. Pred desetimi leti je v škofjeloško mlekarno oddajalo mleko okoli devetsto kmetij, pred petimi leti še šeststo, pred dvema letoma samo še štiristo, na začetku lanskega leta 380, zdaj jih je še 360, število pa bo po mnenju direktorice zadruge Anice Frelih in odgovornega za odkup Antona Terčka verjetno malenkostno še upadlo. Ob tem, ko se je število oddajalcev več kot prepolovilo, je količina odkupljenega mleka v desetih letih, med 1985. in 1995. letom, narasla s 5,5 na 7,9 milijona litrov ali približno za 43 odstotkov, količina oddanega mleka na kmetijo pa s 6.149 litrov na 21.373 litrov. Na območju zadruge je bilo lani osem kmetij, ki so v mlekarno oddale več kot sto tisoč litrov mleka. Če so pred leti prirejo mleka opuščale predvsem kmetije v višinskem območju, je zadnja leta opuščanje enakomerno po vsem območju. Pri mleku vztrajajo kmetije, ki so v kakovostno pridelavo veliko vložile in jim dohodek od mleka tudi veliko pomeni. Težave le s somatskimi celicami Kakovost mleka se izboljšuje iz leta v leta. Že za mleko, ki so ga odkupili predlani, so ocenili, da je tudi po evropskih merilih kakovostno, lani se je kakovost še izboljšala. Mleko je vsebovalo povprečno 3,98 odstotka maščobe, kar je največ doslej. Ko so pred tremi leti v Sloveniji začeli meriti m nagrajevati kakovost mleka tudi po deležu beljakovin, je bilo med rejci čutiti preplah ali vsaj dvom v lastne sposobnosti. Bojazen je bila očitno odveč: prvo leto je škofjeloško mleko vsebovalo povprečno 3,11 odstotka beljakovin, predlani 3,22, lani pa že 3,25 odstotka. Velik napredek so dosegli tudi pri higienski kakovosti mleka. Lani je bilo v ekstra razredu (do 50.000 mikroorganizmov v mililitru mleka) 69 odstotkov vsega mleka, v prvem razredu (do 100.000) 16 odstotkov, v drugem (do 400.000) 13 odstotkov, v tretjem in Četrtem pa vsega dva odstotka. Januarja letos je bilo v ekstra in prvem razredu 95 odstotkov vsega mleka. Rejci imajo nekaj težav le s somatskimi celicami, ki kažejo na zdravje vimena. Da bi čimprej nadoknadili zaostanek za evropskimi standardi, sta kmetijska svetovalna služba in zadruga pripravili več predavanj, ki so dobro obiskana. Del plačila v izdelkih in materialu Čeprav odkupljene količine mleka predstavljajo za zadrugo resen problem, odkupa za zdaj še ne omejujejo. Mleko plačujejo po državnem pravilniku o določanju odkupne cene kravjega mleka, po potrebi pa bo upravni odbor zadruge pogoje spremenil med letom. (Lani, na primer, so v treh poletnih mesecih odkupno ceno znižali za 1,10 tolarja pri litru.) Letos so v primerjavi z lani za pol tolarja pri litru mleka povišali stroške prevoza mleka, rejci, ki imajo na kmetijah svoje zbiralnice, pa bodo ob manjšin količinah (v skladu s sklepi zadružnih odborov) krili del povečanih stroškov prevzema mleka. Plačilo je redno, 25. v mesecu. Za petino mleka dobijo namesto denarja dobropis, ki ga lahko vnovčijo v zadružnih trgovinah s kmetijskim reprodukcijskim materialom. Občasno (običajno poleti) jim mlekarna del mleka plača tudi s sirom in ostalimi mlečnimi izdelki. Krava molze pri gobcu. Veliko razmišljajo o prihodnosti Ob tem, ko polovico odkupljenega mleka prodajo Ljubljanskim mlekarnam ali ga izvozijo, preostalega pre" delajo v zadružni mlekarn predvsem v sir in skuto ali ga prodajo kot sveže (konzumno) mleko. Lani so začeli izdelovati sire z različnimi dodatki, razmišljajo o tem, da bi še več mleka predelali v "dnevne" mlečne izdelke in da bi še obogatili ponudbo. Ker je mleko kakovostno, je za mlekarno, ki se s svojimi izdelki pojavlja na trgu, Že drago (in precej dražje, kot kaže izhodiščna cena), kmetom po vsej Sloveniji pa se zdi prepoceni in zahtevajo še podražitev. Mlekarna je že ob zdajšnji ceni surovine v težkem finančnem položaju, z realno podražitvijo bi se še poslabšal. Vodstvo zadruge veliko razmišlja o prihodnosti mlekarne, med drugim tudi o tem, kakšna usoda Čaka majhne mlekarne po morebitnem vstopu Slovenije v Evropsko zvezo in na skupni evropski trg. • C Zaplotnik Komarje nadloge je konec mokro leto, so za vse dejj I tt* mT V»» w^ V porabili 270 ur, od tega P0' Prašek BH je rešil Ratecane SSgS&i jem raztopine praška oz. trošenjem granulata. V P , hodnje bodo Ratečani Še v pozornosti posvetili razis*^ vanju morebitnega vpu praška BTI na okolje. Rateče - Pred kratkim je bilo v hotelu Špik v Gozd Martuljku predavanje, na katerem je vodstvo nemške organizacije KABS predstavilo, kako Nemci na okolju neškodljiv način zatirajo komarje. Zanimivo je, da so prav ljudje iz te organizacije tudi pomagali Ratečanom pri rešitvi enakega problema. V Ratečah, kjer so bili komarji nekdaj huda nadloga, so zadnja štiri leta, ko uporabljajo prašek BTI, tako zadovoljni, da pravijo: imeti moraš srečo, da te v enem letu piči en komar. Kot navaja kmetijska svetovalka Tilka Klinar, ki je tudi bila na predavanju, so predstavniki nemške organizacije najprej predstavili problem komarjev in uspešne omejitve njihovega razmnoževanja v Nemčiji. Povedali so, da okoli 3500 hektarjev zemljišč v Porenju, ki jih Ren občasno poplavlja, predstavlja ugodne pogoje za množično razmnoževanje komarjev. Dolgo časa so Nemcem predstavljali hudo nadlogo. Ker niti v opoldanskem času, ko bi jih moralo biti najmanj, ni bilo več mogoče zunaj delati ali sedeti (v dveh minutah so tudi 150-krat pičili človeka), so se prebivalci povezali v organizacijo KABS, ki uspešno deluje že dvajset let in je med drugim pomagala rešiti problem komarjev tudi Ratečanom. Na območju med Ratečami in Belo pečjo je namreč dvajset hektarjev zamočvirjenih travnih površin, ki so dolgo časa predstavljale dobre naravne pogoje za razmnoževanje komarjev, ki so pikali ljudi pri delu na polju ali zvečer, ko so želeli malo posedeti. Ratečani so dolgo časa opozarjali na nadlogo in prosili za pomoč, a od tega ni bilo drugega kot to, da so "strokovnjaki iz Ljubljane" prišli, prešteli komarje in jim to tudi drago zaračunali. Pred šestimi leti so navezali stike z Nemci, ki so jim svetovali in jim tudi poslali poseben prašek BTI, s katerim se v mešanici z vodo škropi ali ga kot granulat posipa po poplavljenih travnih površinah. Čeprav prašek uporabljajo šele četrto leto, so rezultati zadovoljivi: komarjev praktično ni več. Zatiranje je okolju neškodljivo Prašek BTI je biološko zasnovan insekticid, sestavljen iz štirih naravnih komponent. Njegova prednost je v tem, da uničuje že ličinke in se odrasli komarji niti ne morejo razviti in da nima stranskih vplivov na naravo. V raziskovalnem inšitutu v Ludwigshaf-nu ugotavljajo, da uničevanje komarjev ni povzročilo škode Eri živalih, ki se s komarji tudi ranijo (netopirji, žabe, ptice, pajki...), niti pri drugih živalih. Komarji namreč niso nikomur glavna hrana, pojavljajo se le občasno - po poplavah oz. obilnejših padavinah. Doslej tudi niso opazili, da se med komarji ne povečuje odpornost na BTI. Kot poudarja kmetijska svetovalka Hlka Klinar, so danes v Ratečah zadovoljni, da so se na ekološko popolnoma sprejemljiv način rešili komarje nadloge. Ustanovili so tudipo-sebno skupino (Tone Požar, Jure Jeršin, Robert Šumi), ki pazi, kdaj se pojavi toliko ličink, da je treba potrositi prašek BTI. Lani, ko je bilo Trgovina GORENJESAVSkA 1 5, KrAnJ TeL: 225-820, 225'8*° Servis KAliŠNikovA 26, Kranj TeL: 241-592 KKRCHEPL Par Gwolešnk Sadjarstvo brez strupov Suša - Na kmetiji Braneta Frlica v Suši, po domaČe Gwolešnk, bo v soboto popoldne priznani nemški str kovnjak Siegfried Baumann predaval o sadjarstvu P biološko dinamični metodi. Ob štirih bo prikazat obrez g vanje sadnega drevja, ob sedmih zvečer pa b° predavanje, ki ga bo popestril z barvnimi diapozitivi. J\ predavanje vabita kmetija Par Gvvolešnk in obči*1 Gorenja vas - Poljane. 0 Siegfried Baumann je v bližini Freiburga kupil sec1^ hektarjev zemljišča, s treh strani obdanega z gozdom-kisli zemlji je začel s sadjarstvom po biološko dinanu^ metodi, ki zavrača uporabo umetnih gnojil in kemicn pripravkov zoper plevele in Škodljivce. Uredil Je.zr nih sadni vrt, v katerem ni mogoče najti le skrbno i2^3^ sadnih vrst in sort, ampak tudi otočke gozda, čebelnj ^ tolmune, skalnjake, valilnice in krmilnice, zelenjavnjj,, cvetlični vrt. Zdravo sadje brez ostankov kakršnih* strupov prodaja večinoma kar iz sadovnjaka. ^ LČŽfffA^^ ODKUP HLODOVINE tel.: 064/ 624 223 UREJA: Vilma Stanovnik Škofjeloški šešir je v četrtfinalu slovenskega pokala gostil Celje Pivov^arnoLaško PRVAKI SE NISO DALI ZMESTI hta ljubitelj., »kon«,.. b Gorenjske« si je . " JSS«. Skorja Loka, 23. februarja -Ločani so edini drugoligasi, ki So se uvrstili v četrtino finala slovenskega pokala, toda pri *rebu dvojic niso imeli sreče, so dobili za nasprotnike najmočnejše slovensko mošt-Vo» v katerem igra tudi večina rePrezentantov. Celjski "pi- sarji" pa so se kljub temu na Podnu morali polteno potruditi za zmago. Prvi zadetek za Celje Pivo: varno Laško je že v prvi minuti dosegel Rastko Stefanovič, nato P* je Sead Talovič izenačil, "ečino prvega polčasa je bil lzid tesen, gledalci pa so zlasti Pozdavili domače pri rezultatu 7:8- Nato so Celjani zaigrali Precej bolj požtvovalno in ob Nčasu vodili 9.14. V drugem delu igre vodstvo slovenskih Prvakov ni bilo nikoli ogrože-no- kljub trudu Celjanov pa razlika ni bila prevelika, saj je svoje delo mojstrsko opravil vratar Šeširja Andrej Peter-nelj, ki mu tudi streli Puca, Pungartnika in Tomšiča in ostalih marsikdaj niso mogli do živega. Pri Šeširju v težki tekmi gre pohvaliti zlasti vse tri mladinske Rezultati ostalih srečanj četrtine slovenskega pokala: Fructal - Prevent 26:18, Gorenje - AM Cosmos Slovan 27:21, P.Novlce Pro Mak - Krško 26:18. reprezentante: Miha Kešeta, Bojana Jakca in Boštjana Fre-liha, ki so z domiselnimi akcija- Mladi škofjeloški reprezentantje na čelu z Bojanom Jakcom (na mi premagovali vratarja sliki) so se z borbeno igro dobro upirali favoritom iz Celja. Straška. Sicer pa sta največ golov za Šešir, šest, dosegla mo vzeli resno kot vsako drugo. Bojan Jakac in Sead Talovič. Borili smo se in mislim, da so se Celjani morali za razultat dobro Y tl> driavni ligi za moške »o ekipa Šeširja jutri ob 20. Uri v dvorani na Podnu $°stila Mltol Iz Seiane, »esnica pa se bo ob 18. JU« Pomerila z ekipo Nove Gorice. Preddvor jutri od-«0/0 na gostovanje k Škofljici, Pri Celjanih je bil s sedmimi zadetki najuspešnejši Rastko Stefanovič, po štirikrat pa so zadeli: Vugnnec, Pungartnik in Puc. "Na to tekmo posebno pripravljali, poskušali smo jo imeti za dober trening. Dejstvo je, da so bili Celjani favoriti in da prvakov drugoli-gaški klub ne bi smel in mogel premagati. Mi smo vseeno tek- potruditi. Pri rokometu pač velja pravilo, da podcenjevanje nasprotnika navadno pomeni "klofuto" in tega si niso hoteli se nismo privoščiti. Mi pa smo se izkazali kot borbena ekipa, predvsem pa mislim, da si največ pohval zasluži vratar Peternelj," je po tekmi povedal Boštjan Frehh, ki se trenutno z mladinsko reprezentanco Slovenije pri- pravlja tudi na nastop za kvalifikacije na evropskemprvenst-vu. Prvi cilj Šeširja pa je trenutno čimboljši nastop v drugi ligi: "Do konca lige nas čaka še sedem tekem. Naš cilj je, da se uvrstimo med šest najboljših ekip in s tem v enotno 1B ligo. Igrali bomo tako kot vedno, na vsaki tekmi na zmago," pravi Boštjan Fre-lih. V.Stanovnik, foto: J.Furlan KOŠARKA TRIGLAV IN LOKA KAVA pOMOV PORAŽENA tet S/e.^° 80 v moških košarkarskih ligah odigrali tekme končnice tosnjega prvenstva. Ekipa Triglava, ki se bori za obstanek v JpPmi najboljših, P* ekipe Zagorja. oljših, jc izgubila v Litiji, Loka kava pa je bila slabša gorja. r igri za prvaka je Rogaška Domat MG izgubila s Satexom z Xe2ultatom 82:100 (46:45), Litostoroj je bil slabši od Kovinotehne jgijske in izgubil 96:103 (39:47), Interier je premagal Idrijo 1(V* (50:22), Bavvaria Woltex pa je premagala Smelt Olimpijo ^•86 (51:40). ž " boju za Al ligo je ekipa Triglava gostovala v Litiji in izgubila pJjzultatom 80:63 (45:37). Kranjčani so s 4 točkami na ,e da nočem pretrgati vseh vezi in da jo nimam dovolj rad. Sprva sem se ji samo smejal, ker m* je zabavalo, potem pa sem ji odločno povedan da moram kdaj pa kdaj tudi med "svoje" ljudi- S Suzano sta se imela lepo. Ona mu je dobjo kuhala, on ji je pomagal pri delu na majnn kmetiji. Vsako leto sta nekajkrat odšla v tophce' v Izolo ali celo na kakšno potovanje. Stanetova hčerka ju je obiskovala vsak mesec enkrat in s na Suzano kaj hitro navadila. Radi sta prikleP?a tali in očimo je bilo, da je vse v najlepšem reaU-Suzana je včasih med smehom potarnala, da J Stane kot huda ura, Stane ji je vrnil, da iu prenaša izključno zato, ker jo "nosi po rokah ■ Vsi so bili zadovoljni in so se lepo razumet Dokler se ni Manca, Suzanina hči, poročila- "Suzana me je začela gnjaviti, naj jima še )a pomagam. Z markami, ki naj bi jih imel v bani1 Da si bosta mlada dva kupila stanovanje. Ne, se^ rekel, to pa ne. Meni ni nihče nič podaril in tua jaz ne bom nikomur. Suzana je bila strašno jnn% Zagrozila mi je, da mi ne bo več kuhala, m prala. Prav, sem rekel, jaz bom pa pobral ve okna, ki sem jih kupil, stopnice, ki sem r polovico plačal, spalnico bom razsekal, ker J bila moja... Začela sva se prepirati in zmerjf1 Ko je videla, da ne bo šlo, je začela zlepa- ^fjt Stane, pomagaj, saj si kot njen oče, več kot 12 „ Že živimo skupaj, rad jo imaš, ona pa te°e"nCi Toda Stane je ostal trmast kot pravi ^°rf\.0 Denarja ni dal. Pomagal bi z delom, če bi l°n ■ J Z denarjem pa ne! In potem so se začeliprep1 ^ pozabila so se leta, ko so se imeli lepo in sreča je počasi začela sesuvati v prah. "Dokler m} bilo vsega dosti. Suzani sem rekel, tvoja hči' jaz. Videl sem, da se je že odločila. 9 -.\o skopuška mije rekla in začela metati moje peT iz omare..." Stane se je tedaj skrčil in zlezel va>j Pokril si je obraz z dlanmi in telo mu je stre * jok. "Od vsega hudega sem nazadnje Še zbol ■> je hlipal in si brisal solze. Hčerka je po cele dn v službi, njen mož tudi in ni nam kazalo dru£e°' kot da odidem v dom. Sedaj sem tu, sam, y° živčen in vsega naveličan..." Suzana ga niPT da bi gospod No-vlo7i°Per omenJeno odločbo Pral u8ovor ali si poiskal druJ10 Varstvo kJer koli nQmi% kakšno ravnanje je ree za tistega, ki meni, da mu je bila kršena kakršna koli pravica dokaj nenavadno, mar ne? V konkretnem primeru ne gre za "čistko na Ministrstvu za obrambo", kot trdi gospod Novak, temveč za prenehanje delovnega razmerja zaradi kršenja temeljnih disciplinskih načel s področja delovnih razmerij, ki jih morajo spoštovati vsi zaposleni, zlasti pa delavci Ministrstva za obrambo. Služba za stike z javnostmi Zrno na zrno - pogača, laž na laz - Jože Novak V zvezi s komentarjem g. Novaka "Ples v maskah", ki je bil objavljen v Gorenjskem glasu dne 20. februarja 1996, dajem naslednjo Izjavo za javnost ter Vas vljudno prosim, da jo objavite v rubriki "Prejeli smo". Odgovarjanje na komentarje g. Novaka postaja že prav moreče. Njegovo namerno zavajanje javnosti oz. širjenje laži o Liberalni demokraciji Slovenije se pri tem iz številke v številko le stopnjuje. Nerazumljivo je, da za to celo dobiva honorar s strani časopisa. Če odgovorim na nekaj njegovih najnovejših laži: 1. Tako g. Kacin, kljub temu, da sta bili ob istem času v Cerkljah še dve zelo odmevni prireditvi - Glasova preja in predstavitev novega avtomobila, ni nastopal pred napol prazno dvorano, kot navaja g. Novak in iz tega razvije čudne konstrukte. Nasprotno, obisk je bil zelo dober. Med prisotnimi sta bila celo dva ne LDS župana • g. Čebulj iz Cerkelj in g. Zadnikar iz Preddvora (oba SDSS). 2. Besedne špekulacije, ki si jih privošči g. Novak v zvezi z odpovedjo Glasove preje z ambasadorjem ZDA g. Jack-ovichem in g. Kacinom, kažejo na samo njemu tipično nerazgledanost. Namreč, ve se, kaj se je tedaj dogajalo v svetu (Rimska konferenca), kje je bil g. Jackovich, ambasador ZDA pred prihodom v Slovenijo (BiH) ter s tem za glavni razlog, zakaj je bil ambasador ŽDA tisti večer nujno zadržan. 3. Navajanje člankov revije MAG so kaj piškav dokaz za pisanje g. Novaka na temo šefa vojaške obveščevalne službe. Vsak trezno razmišl-jujoč človek razume, da katerakoli oseba na takem položaju ne more biti varovana le med službenim časom, temveč vseh 24 ur na dan -torej tudi doma. Anton Horvatič, vodja Lokalne pisarne LDS za Gorenjsko Nič novega V zvezi s člankom g. Jen-šterleta "Strah pred stabilnimi razmerami", ki je bil objavljen v Gorenjskem glasu dne 16. februarja 1996, dajem naslednjo Izjavo za javnost ter Vas prosim za objavo v rubriki "Prejeli smo": G. Jenšterte očitno prevzema štafetno palico od, po vsebini člankov, njemu podobnega komentatorja g. Novaka. Tako v članku z naslovom: "Strah pred stabilnimi razmerami", ki je bil objavljen v Gorenjskem glasu dne 16. februarja 1996, Deljena mnenja o zakonu o osnovni šoli Franc Grašič, državni svetnik. Po daljšem času se ponovno ogla-š a m kot državni svetnik z informacijo o poteku razprave in odločanju na sredini seji Državnega sveta. Osrednja točka je bila obravnava predloga odložnega veta na ZAKON O OSNOVNI ŠOLI, ki ga je Državni zbor sprejel sredi februarja letos. Bralcem ja najbrž poznano nasprotovanje nekaterih poslancev v D Z določilom sedemnajstega člena, ki določa izbirne predmete za zadnja tri leta devetletne osnovne šole. V drugem odstavku omenjenega člena je določeno, da mora eden od izbirnih predmetov biti tudi pouk o verstvih in etiki. To določilo je bilo razlog, da je državni svetnik Polde Bibič skupaj s sedmimi svetniki predlagal sprejetje sklepa, na podlagi katerega bi moral Državni zbor o omenjenem zakonu ponovno odločati. V obrazložitvi se predlagatelj sklicuje na tekst "RELIGIJA IN ETIKA", ki ga v čistopisu zakona ni. Ne glede na navedeno je o tem predlogu razpravljalo kar veliko svetnikov. Nekateri so podprli predlog za črtanje teh določil in ocenjevali, da ne-sprejetje te spremembe pomeni vpeljava verouka v zadnja tri leta osnovne šole. Drugi razpravljalci so ugotavljali, da tekst sprejetega zakona z izbirnim predmetom "POUK O VERSTVIH IN ETIKI" omogoča seznanitev o verstvih, opredelitvah teh, ciljih, zgodovini in podobno seveda le tistim učencem, ki bodo to želeli, oziroma se skupaj s starši odločili za ta izbirni predmet. Omeniti še velja, da je obveznost omenjenega predmeta le v tem, da ga bodo imele na izbiro vse osnovne šole. Po razpravi je dvanajst svetnikov podprlo predlog odložnega veta, štirinajst pa nas je bilo proti. Za mene je bil odločilni razlog za nes-trinjanje s predlogom v prosti izbiri predmeta. Poleg razprave o zakonu o osnovni šoli smo z veliko večino sprejeli sklep, s katerim predlagamo ustavnemu sodišču, da oceni ustavnost tistih določil Poslovnika DZ, ki določajo obliko oziroma značaj državnega proračuna. V Državnem svetu smo namreč prepričani, da proračun ima značaj zakona in s tem tudi možnost, da Državni svet zahteva ponovno odločanje o njem, če zato ugotovi potrebne razloge. Tak primer je bil s proračunom 1996, z katerega je večina svetnikov menila, da je za sedanje gospodarske razmere prezahteven, saj je realno višji kot je bil leto prej. poskrbi za nekaj svežih žaljivih ugotovitev na račun Liberalne demokracije Slovenije. Tako g. Jenšterle najprej odreče politični stranki Liberalna demokracija Slovenije tako naravno pravico političnih strank kot je to ocena političnih razmer v državi. V nadaljevanju svojega članka potem bistroumno oporeka njeni oceni o stabilnih političnih razmerah v Sloveniji. Pri tem pokaže zvrhano mero vsebinskega nerazumevanja tega pojma. Glede na to, da ima Slovenija sprejet letošnji proračun, da ima Vlada RS zasedena vsa ministrska mesta ter da uspeva s svojimi predlogi zakonov v parlamentu, je sila težko pritrditi njegovi trditvi o nestabilnih političnih razmerah. Kakšne razmere so to, nam v praksi nazorno kaže naša soseda Italija, kjer ni zadostne podpore parlamenta kakorkoli sestavljeni vladi. Podoben, čeprav mnogo manj zapleten, primer politične nestabilnosti je imela pred nekaj meseci tudi druga naša soseda - Avstrija, kjer je bil ključni problem v proračunu. Za ločevanje pojmov stabilno - nestabilno je torej potrebno biti le dovolj politično razgledan. Poskušanje ustvarjanja politične nestabilnosti s strani politične opozicije, ki to počne s pomočjo interpelacij ter razkrivanjem afer, ki to niso, pa je vsekakor precej normalna zadeva v demokratičnih državah, ki so blizu volitev. Vendar za uspeh potrebuje mnogo boljše argumente, kot jih ima trenutno naša, pa naj bo to z leve ali pa z desne. Na koncu bi poudaril g. Jenšterle, da Liberalna demokracija Slovenije, kot glavna vladna stranka misli predvsem na uspešnost države, vsakega njenega državljana ter trdnost njenega gospodarstva. Zato se ne bojimo "ocene"; ki nam jo bodo prisodili volivci na volitvah. " Anton Horvatič vodja Lokalne pisarne LDS-a za Gorenjsko Jesen bo čas je za izgon iz "rajaK Nikakor se ne morem znebili vtisa, ki sem ga že večkrat javno zapisal, da sedanji politiki (razen izjem kot so gospodje dr. Križman, Gros in Janša) ne razumejo politične osnove, kaj je in kaj pomeni država. In še posebej kaj "Mora" (z veliko začetnico), od ljudstva izvoljeni politik v zahvalo za zaupanje državljanov tudi storiti. Ža kaj gre? Ko je župan Kranja Vitomir Gros pred vrata postavil državno službo, ki jo davkoplačevalci plačujemo zato, da je nam na voljo, je del občanov in novinarske srenje zagnalo vik in krik. Le malokdo pa se je vprašal, zakaj država ne plačuje nam občanom najemnine za uporabo občinskih (naših) prostorov. Saj ji moramo mi poleg davkov Še kako drago plačati vsako storitev, ki jo naredi v "naših" prostorih. Da nismo pravna država že dolgo vemo. Da sedanja oblast vsa svoja dejanja in soudeležbe pri nezakonitem lastninjenju pred tujo javnostjo uspešno prekriva, tudi vemo. Zato ni čudno, da je vse več ostrih napadov in tožb države na posamezne politike, ki pokažejo na njeno nespoštovanje zakonov in na nepreganjanje in nekazno-vanje kriminala. Liberalna (LDS) in Krščanska demokracija (SKD) ter Združena lista (ZL oz. ZLSD) nas s svojim početjem (zniževanje vrednosti družbeni lastnini in nato privatiziranje) "grobo" učijo, da je biti pošten največji "greh". Neumnost! Napad na župana Maribora, ki že dolgo opozarja na propadanje nekdaj cvetočega mesta, je le vrh ledene gore, v katerega je sedaj svoj pogum "vtaknil" njegov kolega kranjski župan Vitomir Gros. Obema iskrene čestitke! Saj je prav država kriva za visoke najemnine. Ker s svojim velikogrudnim plačevanjem (v povprečju 2900 SIT za m2) za najem prostorov v zasebni lastnini in prostorov olasminjenih podjetij ne nastopa v duhu dobrega gospodarja. V spominu mi je ostala izpred let ena od dolgih in nadvse ostrih parlamentarnih razprav, z vladnim predstavnikom mag. Petrom Marnom, ob prepričevanju poslancev za nakup Philipsovega radarskega sistema. Vitomir Gros kot poslanec Zbora občin je z vso ostrino nasprotoval takemu nakupu. In kot sedaj vemo, je imel popolnoma prav. Saj je vlada nam poslance lažno prikazala tehnološko sposobnost radarja in tako državo osiromašila za petdeset miljonov nemških mark, zaradi česar nihče ni in ne odgovarja. Pregovor pravi: "Kdor laže tudi krade. Sramota je, da danes isti (očem javnosti skriti) vladni predstavniki rohnijo proti, od ljudstva izvoljenim politikom. Še več, napad na župana je direkten napad na lokalno samoupravo. Saj je bila njihova izvolitev neposredna. Zanimivo je tudi, da večina politikov v parlamentu ali občinah ne ve, da so od ljudstva izbrani zato, da kontrolirajo in "brzdajo" državni aparat, ki je, v svojem bistvu "robot-valjar" in ne obratno. Ministri so samo ljudstvu vidno stikalo. Danes vsi vemo, kakšno "zlo" le-ta lahko postane, ko uidenad-zoru parlamenta, ki na koncu koncev odgovarja za vse. Tudi za kriminal, če dovoli, da se z "brezbrižnostjo" ministrskega predsednika neovirano širi. Čas bi bil, da se zganejo volilci na jesenskih volitvah. In iz "raja" (parlamenta) "izženejo" vse politike, ki nimajo poguma in ki za njihovimi besednimi igrami ni bilo dejanj, v korist vseh državljanov. Naj končam z enim od predvolilnih gesel iz leta 1992, ki si ga je privoščila ena od sedanjih parlamentarnih strank, in se je glasilo nekako takole: samo pogumni so vredni zaupanja. Seveda je bila (in je še) stranka s tem geslom le eden od podaljškov stare komunistične nomenklature, ki v svojem bistvu "poštenosti" nikoli ni imela in ji ni zameriti, da jo v geslo tudi ni vključila. Zato mi ne osane drugega, da pogumnima in poštenima županoma izrečem iskrene čestitke za boj proti vladnim mlinom, ki zagotovo ne bo lahek. Morda bosta ta dva primera prepričala in opogumila skoraj miljon in pol volivcev, da boj za pošteno demokracijo in za urejeno socialno državo še ni izgubljen, ker Slovenija ima in premore še veliko poštenjakov. Naša sveta dolžnost pa ie, da stopamo po poti poštenih in najpogumnejših. Franci Feltrin Skofja Loka PR AKTI KUM d.o.o. TRGOVINA PRAKTIKUM Vam nudi celotno ponudbo vodovodnoga materiala in ogrevalne tehnike z montažo, pri čemer plačate samo 3 % PO. Obenem Vas vabimo, da nas obiščete v Gorenji vasi 185 in se o tem prepričate. Tel.: 064/681-405 in 681-220. K4RLNI FOTOKOPIRNI STROJI - TELEFAXI MINOLTA EP 1050 3.150 DEM (A3, A4 zoom 50 - 200) LASERSKI TELEFAX 2300, 3700 Možnost obročnega odplačevanja KARUN d.o.o. Kranj, Gregorčičeva 6, tel.(064) 221-164 GOSTILNA IN PIVNICA MarinšeK NAKLO, tel.:48-220 Vam nudi: # nedeljska kosila - 900 SIT <@> praznovanja poroke s poročnimi meniji od 2.000 do 5.000 SIT v posebnih sobah za 20 do 80 oseb OSNOVNA ŠOLA IVANA GROHARJA ŠKOFJA LOKA PODLUBNIK 1 • 64220 ŠKOFJA LOKA • TEL (064) 621 173 • FAKS (064) 621 169 objavlja prosto delovno mesto UČITELJA DRUŽBENO^ MORALNE VZGOJE Pogoj: študent slovenskega jezika, zgodovine ali zemljepisa. Kandidat-ka bo skenil-a delovno razmerje za določen čas (nadomeščanje) do 15. 6. 1996. Kandidati-ke morajo izpolnjevati pogoje, ki jih določa Zakon o osnovni šoli. Začetek dela: 4. 3. 1996. Prijave z življenjepisom in dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite v 8 dneh po objavi na zgornji naslov. i n /. c n i r i n n Na področju poslovne informatike smo eno vodilnih slovenskih podjetij. Zaradi izrednega zanimanja za naše programske rešitve razpisujemo delovni mesti: 1. ORGANIZATOR -PROGRAMER 2. PROGRAMER Za obe delovni mesti pričakujemo: - poznavanje FoxPro ali Clipper, Windows Za delovno mesto organizatorja-programerja: - višje ali visokošolsko izobrazbo, - poznavanje Novell ali Windows NT, SQL, - izkušnje pri razvoju aplikacij (prednost imajo kandidati z izkušnjami s področja proizvodnje). Nudimo: - zaposlitev za nedoločen čas, - urejeno, prijazno in opremljeno delovno okolje, - samostojno delo in strokovno izpopolnjevanje, - stimulativno plačo in dodatno nagrajevanje, - zanesljivo prihodnost, saj imamo sklenjenih 50 dolgoročnih pogodb s pretežno večjimi naročniki. Oglasite se, tudi če takojšnja zaposlitev ni možna. Za sposobne sodelavce bomo vedno našli mesto. Informacije na telefonu: 064/331-661. Pisne prijave: MIT inženiring, Lojzeta Hrovata 4a, 64000 Kranj. termo pol predelava plastičnih mas d.d. Sovodenj Koprivnik 50 razpisuje prosto delovno mesto IZVOZNI REFERENT Pogoji: - višja ali srednja ekonomsko-komercialna šola - aktivno znanje nemškega jezika - izkušnje v zunanjetrgovinskem poslovanju - poznavanje dela z osebnim računalnikom Z izbranim kandidatom bomo sklenili delovno razmerje za nedoločen čas s 3-mesečnim poskusnim delom. Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite na gornji naslov v 8 dneh po objavi. PENZION KANU d.o.o. VALBURGA 7 61216 SMLEDNIK objavlja prosta delovna mesta 1. NATAKARJA/ICE 2. KUHARJA /ICE 3. KUHARSKE POMOČNICE ALI POMOČNIKA Možna redna ali honorarna zaposlitev. Pogoji: od 1. do 3. ustrezna izobrazba, vsaj eno leto delovnih izkušenj, lasten prevoz Prošnjo z dokazili o izobrazbi pošljite na zgornji naslov v roku 8 dni po objavi oglasa. SUMONT d.o.o. KRANJ Podjetje za suhomontažne storitve v gradbeništvu Podjetje za izvajanje notranjih suhomontažnih gradenj zaradi povečanega obsega del in razširitve dejavnosti razpisuje naslednja delovna mesta: 1. VODJA MONTAŽE 2. MONTER STROPNIH IN STENSKIH SISTEMOV 3. BANDAŽER 4. TESAR Pogoji: - starost nad 18 let - 3-letna poklicna šola (ni pogoj) mizar, tesar, slikopleskar ali ključavničar - zdravstvena sposobnost - delovni čas po potrebi podjetja - zaposlitev za določen čas z možnostjo redne zaposlitve - državljan republike Slovenije Dodatni pogoj pod tč. 1: - komunikativnost - sposobnost vodenja STIMULATIVNA PLAČA Dodatne informacije po tel.: 328-022, mobitel: 0609 629-765, 0609 629-736. Prijave z življenjepisom dostavite do 2. 3. 96 na naslov: SUMONT, d.o.o. KRANJ, Hrastje 29, 64000 KRANJ. O odločitvi vas bomo pisno obvestili do 9. 3. 1996. NOVO * NOVO * NOVO in Gameljne skupaj v Kranju v prodajalni "Tekstil" Kranj, Prešernova 5, v pritličju Največji izbor izdelkov Rašice v Kranju *moške, ženske in otroške pletenine "letošnje pomladno-poletne konfekcije *pestra izbira vseh številk in barv otvoritev bo v petek, 23. 2. 1996 ob 10. uri Od 23.2.1996 do 1.3.1996 Vam nudimo 10% popusta za nakup pletenin! (Prisrčno VaStjeni! VRTAČ, Aud' Visoko 77 a, Visoko pri Kranju 64212 Tel./ fax: 064/43-072,43-148 POOBLAŠČENI TRGOVEC IN SERVISER ZA VOZILA VOLKSWAGEN IN AUDI GOLF RABBIT (I s športno opremo, varianta tudi 5 vrat 1,4 bencin 1,9 diesel SfTffl VW P0L0 - avto leta - NA ZALOGI SHARAN že na volio od 37.110 DEM dalie iesime mtm * mmm mmm® Del. čas: od 8. do 18. ure, sobota od 8. do 12. uX* m.. .. i ........................ IV Cerkljah so izbrali naj flancat Cerklje na Gorenjskem - Turistično društvo Cerklje je na pustno soboto pripravilo na cerkljanski tržnici prireditev Izbiramo Naj flancat. Na ocenjevanje so Pripeljali kar enajst velikih flancatov, lepo ocvrtih, okusnih, tudi z venčkom, tako, da je imela posebna komisija kar precej dela, da je ocenila in nagradila najboljše in razglasila Naj flancat. Posebej zaradi izbora naj flancata se je v soboto zbralo zelo veliko ljudi na cerkljanski tržnici, tokrat pa so jim postregli tudi s krofi in dobrotami iz dimne "kamre", pozabili Pa tudi niso na harmoniko, na katero je igral Pasarjev Joža in prevoz Pustnih šem po cerkljanskih ulicah s konjsko vprego. Razdelili pa so tudi nagrade, ki sta jih prispevala podjetji Lotos in Cerkljanska tržnica. Naj flancat je meril v dolžino več kot pol metra, širino 45 centimetrov ter višino sedem centimetorv, pa še zelo okusni so bili. Za naj flancat so razglasili flancat Tomaža Slatnarja iz Cer-kelj, drugo mesto je pripadlo Jožetu Frantarju iz Poženika, tretje pa Gostilni pri Češnarju iz Cerkelj, četrto Veroniki Zorman iz Zgornjega Brnika in peto Miri Jenko iz Pšate pri Cerkljah. Naredili so tudi dvajset maškar. Popoldne pa je Društvo prijateljev mladine Cerklje pripravilo za najmlajše pustno povorko po cerkljanskih ulicah, katere se je udeležilo več kot 200 mladih iz vse cerkljanske občine. Sprevod so sklenili z zanimivim programom v spodnjih prostorih cerkljanske osnovne šole. • Janez Kuhar Sreča ima svojo številko! ® 090-75 00 TJ H>cv?a£e Pt&puuU, 117 SIT/min Pr°izvodno, trgovsko in gostinsko podjetje, Kidričeva 54, škofja Loka NIŽJE CENE STANOVANJSKE OPREME - sedežne garniture, jogi postelje in vzmetnice izdelovalca NOVA OPREMA. - program GAJA izdelovalca ALPLES POHIŠTVO. do konca februarja Loka PC ALPLES Železniki, tel. (064) 66 -155, Loka BC Medvode, tel. (061) 611-106, Loka BTC Hala v Ljubljani, tel. (061) 185 -1541 PFAFF šivalni stroji CENE VELJAJO DO PRODAJE ZALOG. OVERLOCK Šivalni stroji PFAFF 776 electroniclJ9£9fr$lT 93,900 SIT šivalni stroji PFAFF 6085 PFAFF 309 PFAFF 301 9Z£0fr$JT 89.900 SIT §4i0fr$rT 59.900 SIT 5?WSff 47.405 SIT ServisiramoUrse vrste šivalnih strojev! f IT Servis, prodaja šivalnih sredstev in opreme. £>tular TeU 064/211-286, Koroška c. 26, 6400 Kranj REPUBLIKA SLOVENIJA OKROŽNO SODIŠČE V KRANJU Urad predsednice objavlja JAVNO LICITACIJO POČITNIŠKE PRIKOLICE, serijske oblike, znamke IMV, tip Adria Export 450 Q, letnik 1977, skupaj z baldahinom in lesenim podnožjem, začetna cena 160.000,00 SIT. Počitniška prikolica bo prodana po sistemu videno-kupljeno, brez kasnejših reklamacij. Pravico udeležbe na licitaciji imajo vse pravne in fizične osebe. V prodajno ceno ni vračunan morebitni davek, ki ga plača kupec. Licitacija bo 20. marca 1996, z začetkom ob 9. uri, Okrožnega sodišča v Kranju. Za morebiten predhodni ogled se javite na urad presednice. HI-FI DEMO SALON KAT d.o.o. mori HI Fl aparature in najbolj prodajane zvočne omarice iz Vel. Britanije - BEST BUY HI Fl CHOICE RDTEUi ROTEL HI Fl aparature BEST BUY v reviji AUDIO ADVENTURE - ZDA zvočne omarice BEST BUY- HI- Fl CHOICE JM.SD FOCAL zvočniki in samovgradnja - vgrajeni v najboljše zvočne omarice na svetu ItSDMNllClAl ODPRTO od pon. do petka od 15. do 18. ure KAT d.o.o. HOTEMAZE 17A, PREDDVOR tel.: 064 43391, fax: 064 43388 - VABLJENI Jndutfujg icmSainih izdelkov Hlanj STANETA 2AGARJA 35. 2R PRI SDK KRANJ 51500-601-10082 Družbeno podjetje INDUSTRIJA BOMBAŽNIH IZDELKOV KRANJ objavlja na podlagi sklepa direktorja z dne 2. 2. 1996 potrebo po večih delavcih za opravljanje dela na delovnem mestu TKALKA III V DELOVNI ENOTI TKALNICA Kandidati morajo poleg splošnih pogojev potrebnih za sklenitev delovnega razmerja predpisanih z zakonom izpolnjevati še naslednji pogoj: - imeti morajo II. stopnjo strokovne izobrazbe (skrajšani program) s poklicem strojni tkalec I ali dokončano osnovno šolo Delovno razmerje z izbranimi kandidati bomo sklenili za nedoločen čas s polnim delovnim časom in enomesečnim poskusnim delom. Pisne prijave z življenjepisom in z dokazili o izpolnjevanju objavljenih pogojev naj kandidati pošljejo v roku 8 dni po objavi prostega delovnega mesta na naslov: I BI Kranj, Cesta Staneta Žagarja 35, 64000 Kranj, p.p. 32. Kandidati bodo pisno obveščeni o izidu izbire v roku 8 dni po sprejemu sklepa o izbiri. Nemogoče je spet mogoče! hladilnik zamrzovalnik videorekorder GORENJEHZ26.3E SAMSUNG 55.999srr ^j™^ zamrzovalna omara barvni televizor GORENJE 23.3 E PHIUPS 64.999 sit 55 m lilozelezm kotel J0ANEZ16/27 88.487sit Cene veljajo ob nakupu z gotovino I HlzmPR ^eser\\c6i tel.: miSWS2 IN V$\FR0DHH\ C&m\ TER ffi^šJMi!N9II.P0 SLOVENIJI kovinQtehna KRANJ Šuceva 27^^^^^^ tel:242121 M W^ fax:242122 ^■■^^^ TELEFAKSI BREZŽIČNI TELEFONI 3 - 6 dnevni brezplačni preiskus GENERALNI ZASTOPNIK ZA StO IZVAJAMO MONTAŽE TEL. CEN V začetku februarja je izšla otroška slikanica "ABECEDA IZ ZAKAJCKOVE ULICE". Avtorica knjige je Milena Miklavčič, s karikaturami pa jo je opremil Iztok Sitar. S to knjigo se otrok uči abecede na prikupen, igriv način, črke in številke v knjigi so poosebljene, tako da se otroci lahko z njimi pogovarjajo. Med spoznavanjem črk in številk se naučijo tudi lepega vedenja in skrbi za šolske potrebščine. Knjiga je v trdi vezavi in obsega 162 strani; cena 2.200 SIT Naročite jo lahko po telefonu 064/223-111 ali s to naročilnico (če jo boste poslali do 15. marca 1996, boste za knjigo plačali le 1.990 SIT). NAROČILNICA ^ Naročam.......izvod(ov) knjige ABECEDA IZ ZAKAJCKOVE ULICE PO CENI 1.990 9IT Ime in priimek: ,......................................................................... Naslov:....................................................................................... Pošta:........................................................................................ Pošljite na: GORENJSKI GLAS, Zoisova 1, Kranj tel.: 064/223-111; fax: 064/222-917 UOODEN NAKUP JE PRI LOKI NAKUP Številne kranjske sodbe so potrjene tudi na Višjem sodišču Heroin iz Čebelice težak leto dni zapora in izgona V javnosti, ki prek medijev spremlja nekatera najbolj odmevna sojenja na okrožnem sodišču v Kranju, se neopravičeno oblikuje mnenje, da Višje sodišče v Ljubljani večino zadev bodisi razveljavi in vrne v ponovno sojenje, bodisi obsojencem zniža kazni ali pa jih kar oprosti. Kranj, 23. februarja - To seveda ni res, čeprav bi se po peščici najbolj vpijočih primerov sodb na prvi stopnji (Elan, Košir) tako dalo sklepati. Sodnica okrožnega sodišča v Kranju Janka Soline je postregla s štirimi zadevami, v katerih je sodila kot predsednica senata, ki so že pravnomočne, sojenja v Kranju pa so spremljali tudi novinarji. Med najzanimivejše se je vsekakor zapisal makedonski državljan Ismail Sulejmani, ki je 9. aprila lani v slaščičarni Čebelica v Kranju skril Eotovalko z več kot tremi kilogrami eroina. Ker je bil le manj pomemben člen v razpečevalski verigi, ga je sodišče obsodilo na dokaj milo kazen: eno leto zapora ter izgon iz Slovenije za dve leti po pravnomočnosti sodbe. Pri izreku kazni ie sodišče upoštevalo kot olajševalno okoliščino tudi njegovo finančno stisko, težak družinski položaj ter dotedanjo nekaznovanost. Med prestajanjem zaporne kazni je bil Sulejmaniju odobren pogojni odpust, hkrati pa opravljen tudi izgon iz države. Pravnomočna je tudi sodba Jerneju Benedičiču, Zlatku Hambergerju in Branku Nikiču, ki so 2. maja lani vlomili v protokolarni objekt grad Strmol in zagrešili kaznivo dejanje velike tatvine. Benedičič prestaja kazen poldrugega leta zapora, Hamber-ger (ki mu je bila preklicana pogojna obsodba) dve leti in osem mesecev zapora, Nikič pa leto dni zapora. Goran Micovski in Vlado Topič sta bila obsojena zaradi vlomov, ki sta jih storila maja in junija lani na Jesenicah v škodo CPK d.o.o., Fl PROM d.o.o., srednje šole in VVZ Jesenice, razen tega pa sta na izredno grob način tudi izsiljevala denar od šolarja na Razgledni poti. Micovski je bil obsojen na poldrugo leto zapora, Topiču, ki je kazniva dejanja, razen enega, zagrešil še kot mladoletnik, izreklo vzgojni ukrep oddaje v prevzgojni dom. Oba sta trenutno tam, kamor ju je poslalo sodišče. Tudi kazenska zadeva proti obsojencu, ki je bil obsojen na enotno kazen šest let zapora zaradi večletnega spolnega izživljanja nad hčerko, ko je bila otrok in potem mladoletna, ter zaradi posilstva razvezane žene, je že pravnomočna, obsojenec pa v zaporu, kamor sodi. "Na zadevo opozarjam zato, da bi opogumili druge žrtve kaznivih dejanj te vrste. Znano je namreč, da jih je veliko, vendar se nerade odločijo za prijavo storilcev, ker se običajno bojijo lastne izpostavljenosti javnosti v postopku. Sodišča taka kazniva dejanja obravnava tako, da je tajnost postopka zajamčena, žrtev pa v njem izpostavljena le toliko, kolikor je nujno.Kadar je žrtev spolne zlorabe otrok, sodišče s pomočjo strokovnjakov vedno ravna tako, da je žrtev zaradi obravnave čim manj psihično oškodovana," pravi sodnica Janka Soline. • H. J. MSREČA Vršiška cesta je zaprta Z baterijo po glavi. Minuli vikend je bilo kar 400 avtomobilov, ki so kljub prepovedi in opozorilom, da je cesta na Vršič zaprta, silili na gorski prelaz. Če sankači voznike opozorijo na nevarnost, jih dobijo po glavi... Kranjska Gora, 22. februarja - Cesta čez gorski prelaz Vršič je že leta in leta pozimi zaprta za ves promet, na kar opozarjajo prometni znaki že pri hotelu Lek. Letos je zaradi obilnih snežnih padavin Vršič sploh težko prevozen. Če nimate res odlične zimske opreme, potem na Vršič pač ne morete. Cesta, lepo zasnežena, je idealna priložnost za - sankanje. Tako se ves teden, še posebej pa ob vikendih, mladi in stari s sankami napotijo proti Vršiču, sankanje pa pripravlja tudi agencija Juli-jana, ki vozi sankače na Vršič. Vendar pa se je posebno letos pojavil precejšen problem, saj številni vozniki ne upoštevajo prometnih znakov pri Eriki in pri Leku ter na vsak način z avtomobili hočejo na vršiški prelaz. Resnici na ljubo: na Vršič silijo večinoma lastniki avtomobilov z ljubljanskimi registrskimi tablicami. Ne pomaga noben prometni znak in nobeno opozorilo, kako zelo nevarna in tvegana je ne samo vožnja z avtomobilom na Vršič, apak kako smrtno nevarno je lahko srečanje avtomobila s sankači. Policijska postaja v Kranjski Gori je nekaj časa opozarjala, nato pa so se tudi po dogovoru z občino dogovorili, da bodo mandatno kaznovani vse voznike, ki ne bodo upoštevali prometnih znakov, da je cesta na Vršič neprevozna za vsa motorna vozila. Kot nam je dejal komandir kranjskogorske obmejne policije Boštjan Pristavec, bodo tudi poslej mandatno kaznovali vsakogar, ki ne bo upošteval prometnih znakov. Razen tega danes nihče ne more na Vršič, tudi če bi hotel: pri ruskem križu je ob novo-zapadlem snegu namreč plaz zasul cesto. Zaradi vremenskih razmer se na Vršiču sprožajo plazovi, zato je vožnja na Vršič izredno nevarna. Koliko nevestnih voznikov in voznic sili na Vršič, pokažejo številke: minuli vikend jih je bilo kar 400! Skoraj neverjetno, da toliko voznikov namerno spregleda dovolj opazni prometni znak o zapori ceste na Vršič. Razumljivo je, da ob takšni množici sankačev in voznikov avtomobilov, ki si vsak po svoje lastijo vršiško cesto - eni upravičeno, drugi povsem neupravičeno - porajajo konflikti. Tako ima kranjskogorska policijska postaja zabeležen hud spor na tej cesti. Ženska s sankami je dobronamerno opozorila voznico osebnega avtomobila, naj vendarle ne sili z avtomobilom na Vršič, saj je cesta zaprta, razen tega pa je na njej precej sankačev. In kaj je napravila vozni-ca?Vzela je ročno baterijo, stopila iz avtomobila in z baterijo udarila žensko po glavi... Razumen človek skoraj ne more verjeti, kako nekateri sami in zanalašč izzivajo nesrečo. Le kaj naj bi bilo na Vršiču v tej zimi tako idiličnega, da si je vredno tudi z udarci izsiliti avtomobilsko vožnjo po cesti, ki je zaprta. Zaprta ni zato, ker se je tako pač nekdo spomnil -zaprta je zato, ker avtomobilska vožnja po njej pač ni varna... D.Sedej ~% t*"* "\ *p Zakaj je padla zdrava breza? Letošnjo zimo sta sneg in iled močno prizadela drevje, tudi v mestu Kranju. Le s strokovno opravljenim obrezovanjem bo nekatera morda še mogoče rešiti. Zato je toliko bolj neopravičljiv vandalizem, ki je na ogled za Gradnikovo 7. Nekdo je lani polagal mogočno, lepo, zdravo raščeno brezo, in to meter od tal, ki se zdaj suši na skladovnici drv, pripravljena za kurjavo. Mar se prebivalci Gradnikove ne zavedajo, da jih zelena zavesa drevja vsaj delno ščiti pred izpušnimi plini s Koroške ceste? Očitno je tudi, da še marsikdo nima razjasnjenih pojmov, kaj je uporabnik in kaj lastnik. Če nekdo kupi stanovanje in je uporabnik funkcionalnega zemljišča okrog bloka, to še ne pomeni, da si sme nalagati dreves iz parka za zimsko kurjavo. Kakšen bi bil Kranj brez drevja, samo iz asfalta in betonskih zidov? • Foto: J. Furlan V ponedeljek je spet močno snežilo Elektro popravlja novo škodo Kranj, 23. februarja - V ponedeljek je na Gorenjskem, zlasti v višjih predelih, spet močno snežilo. Moker sneg je na električnem omrežju po škodi, ki jo je naredil že pred koncem leta in v prvih dneh januarja (žled) povzročil nove okvare. Sneg je trgal žice najprej v višjih predelih, ko je dež prešel v sneg, pa tudi v nižinah. V noči s ponedeljka na torek je bilo brez elektrike 105 transformatorskih postaj s skoraj 5800 odjemalci, občasno pa je bilo motenih kar 70 odstotkov vseh naprav za prenos električne energije. V Elektro Gorenjska bodo za najnujnejša popravila potrebovali skoraj šest milijonov tolarjev, da dokončna pa še devetnajst milijonov. Danes spet lov na vinjene Radovljica - V noči med soboto in nedeljo so radovljiški policisti z laserskim merilcem lovili prehitre voznike. Kljub precejšnji meri tolerance so kaznovali 14 dirkačev, med njimi so bih tudi štirje vinjeni. Poseben primer je bila Marjetka K. iz Ribna, ki se je ob štirih zjutraj peljala skozi Radovljico s hitrostjo 107 kilometrov na uro, kjer pa je omejitev hitrosti 50 kilometrov na uro. Test vinjenosti je pokazal, da je imela hitra voznica v krvi 1,66 promila alkohola. Še en dokaz več, da vinjeni vozniki radi pritiskajo na plin. Danes bo policija izvedla novo akcijo, tokrat s poudarkom na alkohol. Akcija bo potekala po vsej Gorenjski. In še nasvet: če mislite, da se kontroli lahko ognete po t.i. pijanskih cestah, se motite. Policiji so te ceste dobro znane. • S. Š. Za pusta v hišo Kranj, 20. februarja « Na pustni torek se je po Jezerski cesti v smeri iz Britofa proti Kranju z golfom peljal 39-letni Ante K., bosanski državljan, začasno stanujoč v Kranju. Verjetno zaradi vinjenosti, elektronski merilec je pokazal 1,69 promila, je v dvojnem ovinku trčil v zid hišne številke 49. Po enem metru drsenja ob zidu hiše je zapeljal na levo stran, kjer mu je nasproti pripeljal 32-letni Rajko J., prav tako bosanski državljan, ki začasno stanuje v Kranju. Rajko J. kljub umikanju na skrajni desni rob ceste v zaplužen sneg ni mogel preprečiti trčenja. V nesreči je Rajko J. utrpel lahke telesne poškodbe. Gmotna škoda je ocenjena na približno 200 tisoč tolarjev. S.S. Dva mrtva pod plazom Vogel - V ponedeljek okrog poldneva je pred Zadn-jim Voglom plaz nesprijetega snega zasul tri Ljubljančane, ki so mimo urejenih smučišč hoteli priti do koče Avtomontaže. Goran Kajin in Andrej Tomšič sta se v snegu zadušila, medtem ko se je Anton Avsenek, ki ga je zasulo do vratu, uspel izkopati, vendar zasutih prijateljev ni našel. Tudi žičničarji z Vogla, ki jih je obvestil, jima niso mogli več pomagati. Vsi trije so bili izkušeni hribovci, neštetokrat prej so že prehodili pot od hotela do koče planinskega društva Avtomontaže. Plaz se je utrgal komaj dvesto metrov od koče, z neporaščenega nasipa ob t.i. letni poti proti koči. Vsul se je nenapovedano, nenadoma, brez poka ali kakšnega drugačnega znamenja. Dolg je bil približno 150 metrov, širok 30 do 40 metrov. Precej več sreče pa je imel na svojih poteh proti Komni 23-letni študent Rudi Polak z Bleda. Pogrešili so ga na Komni, kamor naj bi prišel večer prej-Reševalci so zjutraj opazili sveže sledi in našli Polaka, ki je zaradi novega snega odložil vzpon na Komno ter prenočil v prostorih ob strojnici tovorne žičnice. H. L „00*. Dvajset reševalcev iskalo Rudolfa Polaka Rudolf Polak z Bleda je nespametno izzival noč in plazove nad slapom Savica. Bohinj - V noči na torek so po bohinjskih gorah gospodarili vetrovi in plazovi, ki jih je prožil celodnevni snežni metež. Ta dan je na Komni nasulo meter snega, kar pa 23-letnega Rudolfa Polaka z Bleda ni odvrnilo od nočnega osvajanja Komne. Tako se je zvečer ob 19. uri odpravil iz hotela Zlatorog v IJkancu, o svoji nameri pa poprej obvestil recepcijo. Ker je receptorja skrbelo, je telefoniral v Dom na Komni, kjer so prav tedaj bivali kandidati za gorske vodnike, ki so bili na letnem tečaju. Ker Polaka tudi ob 1. uri ponoči še ni bilo, je predavatelj in alpinist Roman Robas začel reševalno akcijo, saj je bilo očitno, da se je lahkomiselnež znašel v težavah. Skupaj z nekaj bodočimi gorskimi vodniki in reševalci so si nadeli turne smuči in jo mahnili s Komne proti slapu Savica, uro zatem pa sta se iz Bohinja prav tako proti slapu napotila še načelnik GRS Bohinj Alojz Arh in reševalec Miha Arh. Zaradi povsem zasute planinske poti in grozečih plazov so se obrnili in počakali na zoro. Po celonočnem iskanju je ob 9.30 prva skupina reševalcev naletela na sveže sledove, ki so vodili od spodnje postaje tovorne žičnice proti Komni, kakšni dve uri hoda od Koče pri Savici. Kmalu zatem so iste sledove odkrili tudi bohinjski reševalci in ugotovili, da je mladenič v stiski razbil steklo na vratih kabine pri žičnici in prenočil na toplem. "Če tega ne bi storil, se najbrž ne bi rešil," Je povedal načelnik Gorske reševalne službe Bohinj Alojz Arh in dodal, da je reševalec že dolga desetletja, vendar v preteklosti m bilo toliko lahkomiselnih pohodov v gore kot danes. "Najbrž se bo morala tudi naša država nekega dne vprašati, ali je prav, da 20 ljudi vso noč v izredno nevarnih, fizično in psihično napornih ter nepredvidljivih razmerah js^ lahkomiselnega planinca in da za takšno dejanje povzročitelj ne odgovarja. Mislim, da bi moral tak človek sam nositi vsaj materialne stroške reševanja." D. M. ABC 'tt 064/22-11-33 BRDO PRI KRANJU EECLI © HALO - HALO GORENJSKI GLAS S TEL.: 064/223 111 NaroJIlo i« objave sprejemamo po telefonu 064/223-111, faksu 0641222-917 ali osebno na totsovi 1 v Kranju oz. po pošti - do 12.30. ure dan pred liidem Gorenjskega glasa! Cena oglasov in ponudb v rubriku Izredno ugodna. AVTO ŠOLA B in B Tel.: 22-55-22 POČITNIŠKI TEČAJ CPP IZPIT ZA TOVORNJAK I IN AVTOBUS V RADOVLJICI NAKUPOVALNI IZLET AVTO ŠOLA MG. HUMAR NAJ, NAJ AVTOŠOLA Tečaj CPP se začne v ponedeljek, 26. februarja, dopoldne ob 9. uri in zvečer ob 18. uri. AVTOŠOLA BB, na Begunjski 10, pri vodovodnem stolpu. Avtošola, kjer se vožnje učim na najsodobnejših, novih vozilih. Tel.: 22-55-22 Tečaj CPP se začne 26. februarja ob 18. uri v Radovljiškem gasilskem domu. Vožnja na novih vozilih IVECO. AVTOŠOLA B in B, Radovljica, telefon 22-55-22. Trst 27.2., Palmanova 28.2., Madžarska Lenti 24.2., 9.3., Rozman, tel. 064/715-249 NAJBOLJŠA AVTO ŠOLA! Tečaj CPP se začne v ponedeljek, 26.2. 1996, ob 9. uri dopoldne in ob 18. uri popoldne. Tel.: 311-035 SMUČANJE IN DRSANJE MED ŠOLSKIMI POČITNICAMI, NA Medu in SMUČIŠČU STRAŽA *nf. tel: drsališče 741-612, smučišče 741-324 °dl7.feb. do 4. marca 1996 "TUTTO C ASA" aoto polje 3K, Kranj Gorenje maloprodaja ASCOM, N'TRG 6, KRANJ Vsj* dpE! b!a9aina je odprta 'n uro ^n'k od 10. do 12. Ustavi .četkom vsake NrviraV61" 0647222-681 ure Predstave v Kranju: DANES, PETEK, 23. 2V ob 19.30 uri, Ray Cooney: TO IMAMO V DRUŽINI, za IZVEN in konto, razprodano JUTRI, SOBOTA, 24. 2., ob 19.30 uri, J. J. Bricaire: DOHODNINA, gostuje MGL Ljubljana, za IZVEN in konto, razprodano TOREK, 27. 2.. ob 19.30 uri, Ray Cooney: TO IMAMO V DRUŽINI, za IZVEN in konto, razprodano PG na gostovanju: SOBOTA, 24. 2., ob 19.30 uri v Mestnem gledališču ljubljanskem (Harold Pinter: PREVARA) Pripravljamo: Dobrodošli na predstavah TEDNA SLOVENSKE DRAM 1996, vstopnice za festival so že v prodaji. AVTOMURKA LESCE Kredit na 4 leta že od R + 7 % dalje tudi za najnovejše vozilo Renault MEGANE AVTOMURKA LESCE Avtomobili Renault SUPER UGODNO USNJE.OBUTEV OBLAČILA GOSTILNA PR'BENK KRIŽE ODBOJKA NA BLEDU DANES (petek) in JUTRI (sobota) KRZNARSTVO Franca Androjna - najbolj iskan avto Renault MEGANE tudi na kredit - velika izbira ostalih avtomobilov Renault in rabljenih avtomobilov vseh znamk, prav tako na kredit. Informacije: AVTOMURKA LESCE, telefon, št.: 064/718-100, 718-102. Delovni čas: od 8. do 18. ure, sobota: od 8. do 12. ure - prodaja vozil iz decembrske zaloge - CLIO RN 1,2 3/V 1.519.200,00 SIT 1.599.840,00 SIT - CLIO RN 1,2 5/V 1.581.480,00 SIT 1.665,480,00 SIT Informacije: AVTOMURKA LESCE, Telefon, št.: 064/718-100, 718-102; Delovni čas: od 8. do 18. ure, sobota: od 8. do 12. ure Danes, v petek, 23. februarja, se na Zagrebškem velesejmu zaključuje "Mednarodni teden usnja, obutve in oblačil". Nudimo vam malice, kosila, večerje. Ob vikendih nedeljska kosila. Skupine nad 10 oseb imajo 10 % popust. Rezervacije po tel.: 57-053 Člani MINOLTA BLED : MARLES MARIBOR obakrat ob 19. uri v telovadnici OŠ dr. Josipa Plemlja na Bledu. Nocoj: polfinale pokala za člane, jutri zvečer: državna odbojkarska moška članska liga. Bo tokrat blejskim odbojkarjem uspelo streti štajersko ekipo? Brez navijačev bo težko! Po ugodnih cenah nudimo: predelave, popravila, izdelavo po meri. KVALITETNO IN HITRO! Cerklje, Ul. 4. oktobra 11, tel.: 064/421-289 GLASOV KAŽIPOT If Izleti Pohod po delu Loške planinske poti Kranj - Planinska sekcija podjetij Iskra iz Kranja organizira v soboto, 2. marca, pohod po delu Loške planinske poti. Odhod udeležencev bo ob 8.40 z avtobusne postaje v Kranju. Z rednim avtobusom se bodo najprej odpeljali v Škofjo Loko in ob 9.25 naprej v Suhi dol. Pot ne bo preveč naporna, skupne hoje bo za okoli 5 ur. Prijavite se lahko pri: ge. Volgi Pajk v tajništvu Iskra-Ero (221-321, int. 26-44) na na Laborah pri g. Matiji Grandovcu (273-093) do vključno 1. marca. Prijave so obvezne! Pod gozdne robove Jelovice Kranj - Sekcija za pohodništ-vo pri DU Kranj organizira 29. februarja pohod pod gozdne robove Jelovice. Zbirališče je na Avtobusni postaji Kranj, postajališče za Zg. Besnico ob 8.10. Hoje bo za okrog 3 ure. Predhodne prijave niso potrebne. Vabljeni! Po Jurčičevi poti Kranj - DU Kranj vabi na kulturno-zgodovinsko pot, ki poteka po Jurčičevih stopinjah, z vmesnimi postanki od Višnje Gore, mimo Polževega do Muljave. Odhod avtobusa je 2. marca ob 7. uri izpred kina Center. Prijave z vplačili sprejema društvo ob uradnih dnevih. Izkaznice "Po Jurčičevi poti" vzemite s seboj! Kopalni izlet Kranj - V okviru mednarodnega ženskega praznika "8. marec" DU Kranj organizira za svoje člane in ostale upokojence kopalni izlet v Terme Čatež, ki bo 7. marca, z odhodom ob 7. uri izpred kina Center Kranj. Prijave z vplačili sprejemajo na društvu v Kranju ob uradnih urah. Vabljeni! Predavanja O vzgoji in šolanju psov Naklo - Kinološko društvo Naklo prireja predavanje o vzgoji in šolanju psov, ki bo 23. februarja ob 19. uri v prostorih Doma kulture v Naklem. Na predavanju bo tudi vpis v tečaj, ki se začne 4. marca ob 17. uri na poligonu v Naklem. Vabljeni! Slovensko kmetijstvo v zatonu - zakaj? ' Cerklje - Občinski odbor Socialdemokratke stranke Slovenije organizira danes, v petek, 23. februarja, ob 19.30 v drugem nadstropju male dvorane kulturnega doma v Cerkljah kmetijski forum na temo: "Slovensko kmetijstvo v zatonu - zakaj?" Forum bo vodil prof. dr. Anton Tanšek. O zdravi prehrani Škofja Loka - Klub Škofjeloških študentov organizira predavanje na temo: "Zdrava prehrana in vino v prehrani". Predavanje bo danes, v petek, 23. februarja ob 20. uri v klubu hotela Trans-turist v skofji Loki. Z nami bo Janja Leskovar. Vljubno vabimo! Vstopnine ni! O vzgoji in negi cvetja Sv. Duh - Župnijska Karitas in KS Sv. Duh vabita na predavanje z barvnimi diapozitivi o vzgoji in negi lončnic, ureditvi balkonov in vrtov, ki bo danes, v petek, 23. februarja, ob 19. uri v kulturnem domu Sv. Duh. Predaval bo g. Jože Antolin. Lepo vabljeni! Predavanje o Tajski Radovljica - V dvoranici radovljiške knjižnice bo danes, v petek, ob 19.30 Andrej Rupel ob diapozitivih predaval o deželi tisočerih templjev, starodavnih mest in eksotičnih otokov-Tajski. Sodelovanje čebelarjev in kmetov Cerklje - V nedeljo, 25. februarja, ob 9. uri Čebelarska družina Cerklje vabi čebelarje in kmetovalce na predavanje v Zadružni dom v Cerkljah. O pravilnem, nenevarnem škropljenju in koristnem sodelovanju čebelarjev in kmetovalcev bosta govorila magistra Mira Rogelj-Jenko iz Zaloga in veterinar Janez Jeienc iz Selške doline. Obvestila It Zbor plezalcev Tržič - Športno plezalni odsek pri Planinskem društvu Tržič vabi svoje člane na občni zbor, ki bo danes, 23. 2. 1996, ob 18. uri v avli osnovne šole Bistrica. Plezalci bodo prisluhnili poročilu o delu v lanskem letu in sprejeli program letošnjih dejavnosti. Pomoč zasvojenecm Kranj - Podružnica društva UP iz Kranja, ki pomaga zasvojencem in njihovim svojcem, je za informacije na voljo vsak četrtek ob 18. uri, v prostorih Centra za socialno delo v Kranju. Vsak četrtek ob 19. uri pa imajo prosotovljci redno srečanje. Gasilski občni zbor Sinkov Tum - člani Prostovoljnega gasilskega društva sinkov Turn v občini Vodice bodo imeli jutri (sobota) ob 19. uri redni letni občni zbor. Zbrali se bodo v Domu v Kosezah, kjer bodo pregledali lansko delo, sprejeli program za letos in podelili odličja. Lani, ko so praznovali 70-letnico, seje kar sedem ekip iz društva Sinkov Turn uvrstilo na letošnje državno prvenstvo, odzvali pa so se tudi na lanski natečaj Gasilske in Turistične zveze za urejene gasilske domove in njihovo okolico. Ana Mali medicinska sestra - kozmetičarka Letence 4a (?) 064/46-369 depilacija Prireditve 3 Žirovski duhovni večeri Žiri - V Galeriji Svobode bo jutri, v soboto, ob 18. uri slavistka in etnologinja dr. Marija Stanonik predavala na temo Slovenščina med domom in svetom. Nastop foikloristov Kranj - Folklorna skupina SAVA vabi na letni nastop, ki bo 24. februarja ob 19. uri v dvorani kina Center Kranj. Vljudno vabljeni! Smučarski "oldtimerji" v Kranjski Gori Kranjska Gora - Jutri, v soboto, 24. februarja, bo v hotelu Larix letošnje srečanje smučark in smučarjev s staro opravo za smučanje ter obvladajo tudi veščine smučarskih "oldtimerskih" tehnik. Dodatne informacije: Kanal A (ki o srečanju smučarskih "oldtimerjev" pripravlja TV reportažo). V nedeljo kurirski smuk na Pristavi Jesenice - Ker je zapadlo veliko novega snega, bodo organizatorji le lahko izpeljali smučarsko tekmovanje Kurirski smuk na Pristavi v Javorniškem rovtu. V teh dneh pripravljajo progo, smuk pa bo v nedeljo, 25. februarja ob 10. uri. Žrebanje startnih številk bo v soboto, ob 9. uri v prostorih KS Javornik -Koroška Bela. Zimska olimpiada v Zasipu Zaspi - Krajevna skupnost in Turistično društvo Zasip pripravljata v soboto, 24., in nedeljo, 25. februarja XI. malo zimsko olimpiado na Homu nad Zasipom. Udeleženci bodo tekmovali v skokih, tekih, veleslalomu in sankanju. ^ halo - halo gorenjski glas a tel.: 223 111 4f4f4f4t4C4C4f4€4C4C4€4f Za počitnikarje Kranj - Zveza društev prijateljev mladine obvešča šolarje, da so za čas počitnic pripravili cel kup različnih aktivnosti. Olimpijski bazen bo od ponedeljka do petka omogočil vsem učencem in dijakom prosto plavanje, od 8. do 16. ure. Plesna šola vabi na plesne tečaje, ki bodo potekali v OŠ France Prešeren. Konjeniški klub Kranj organizira od 24. februarja do 3. marca jahalne tečaje v Bobovku.. V času zimski počitnic bo organizirana zimska šola računalništva, ki je namenjena otrokom, ki bi si želeli zimske počitnice popestriti z računalnikom. Vesele zimske počitnice! Predstavitev knjige Tržič - Danes, 23. februarja 1996, ob 17. uri bodo v dvorani Glasbene šole Tržič predstavili knjigo "Mauthausen na Ljubelju -koncentracijsko taborišče na slovensko avstrijski meji". Njen avtor je domačin Janko Tišler, ki se že vrsrto let ukvarja s preučevanjem zgodovinskih dogodkov v tržiški okolici. Gledališče "KrivopriseŽnik" Predoslje - KUD Predoslje ima bogato in dolgo tradicijo, saj praktično neprekinjeno deluje že od leta 1909 dalje. Tokrat se predstavljajo z ljudsko igro, katere snov je še danes aktualna -"Krivopresežnik". Ljudsko dramo bodo uprizorili, jutri v soboto, 24. februarja ob 19.30 v dvorani Kulturnega doma v Cerkljah. Vljudno vabljeni! Veseloigra Stari grehi Sv. Duh - KUD Velesovo gostuje v soboto, 24. februarja ob 19.30 z veseloigro dr. Josipa Štobla - Franca Govekarja "Stari grehi", v dvorani kulturnega doma pri Svetem Duhu. Čisti dobiček je namenjen pomoči družinam Treven in Velikonja. V nedeljo, 25. februarja ob 16. uri pa z isto igro gostujejo v Krekovem domu v Selcah. Vaša naša matineja Jesenice - Člani dramskega krožka pri Gledališču Tone čufar bodo v nedeljo, 25. februarja, ob 10. uri predstavili pravljično igrico Kraljevi smetanovi kolački. Po prireditvi bodo otroci lahko risali v avli, se posladkali, na prireditvi pa bo tudi Dedek z novo uganko. Izkupiček od prodanih vstopnic je namenjen za pomoč dvem družinam, ki jima je ob novem letu pogorela hiša na Hrušici. Gostuje komedija Škofja Loka - Na Loškem odru bo danes, v petek, ob 19.30 gledališče Dva obraza iz Celja uprizorilo komedijo Geor-gesa Fevdeauja Mašek v žaklju -za abonma modri in izven. Komedijo bodo jutri ob isti uri ponovili za abonma rdeči in izven. Pri Francki na večerji Preddvor - Kulturno društvo Matija Valjavec bo v Kulturnem domu jutri, v soboto, ob 19.30 uprizorilo veseli večer z godci, pevci in igralci. Te vesele ljudi je v goste povabila Francka Rozman iz Sp. Bele. Gostje na prireditvi bodo prikupne Zdov-čeve dečve iz Koprivne na Koroškem. Moč uniforme Sovodenj - KUD Janko Krmelj Reteče-Gorenja vas bo jutri, v soboto, ob 19.30 gostovalo v kulturnem domu v Sovodnju s komedijo Moč uniforme. Premiera na Boh. Beli Boh. Bela - V kulturnem domu na Boh. Beli bo domača gledališka skupina jutri, v soboto, ob ob 19.30 uprizorila komedijo V. Novaka Dobrodošla miss Agata. Predstavo bodo v nedeljo, 25. februarja, ponovili ob 15.30. Koncerti Koncert De profundisa Reteče - V nedeljo, 25. februarja, ob 16. uri bo v kulturnem domu nastopil Komorni zbor De profundis iz Kranja pod vodstvom Branke Potočnik. Program koncerta obsega slovenske narodne in najpopularnejše tuje zborovske pesmi. Zbor je na lanskem tekmovanju Naša pesem prejel srebrno plaketo in še dve posebni priznanji. Razstave It Razstava v Groharjevi galeriji Škofja Loka - V Galeriji I. Groharja bodo danes, v petek, ob 19. uri odprli razstavo slik slikarja Žarka Vrezca. Razstava v Liznjekovi domačiji Kranjska gora - V Liznjekovi domačiji bo med zimskimipočit-nicami razstava Kranjske gostilne v 19. stoletju odprta vsak dan razen ponedeljska od 10. do 18. ure. Razstavo je Muzej Jesenice pripravil v sodelovanju z Gorenjskim muzejem Kranj. ODMEVI GORENJSKA TELEVIZIJA TELE—TV Kranj f*i »•* v»«k dan od 19.00 do 23.00 ur« ob n*d*IJ«h od 9.00 do 14.00 ur« Harmonikarji na kasetah v Besnici Letos že 5. Gorenjsko prvenstvo Pohvale prizadevnim organizatorjem in članom Turističnega društva v Besnici. Besnica, 22. februarja • Izredno uspel promocijski koncert ob izidu audio in video kasete z lanskega četrtega Gorenjskega prvenstva harmonikarjev so pripravili v Besnici. Povabilu se je odzvalo kar trinajst od petnajstih harmonikarjev, ki so po izboru Slavka Avsenika mlajšega posneti na kaseti, ki je izšla pri ZOM Glasbeno založništvo Helidon. Med pokrovitelji audio kasete, katere producent je bil Tomaž Tozon, pa je tudi Gorenjski glas. Tokrat, ko so se v polni dvorani gasilskega doma predstavljali harmonikarji, predvsem ni manjkalo pohval. Izrazila sta jih na primer virtuoz na klavirski harmoniki in komponist Jože Bur-nik ter Stane Knific iz Glasbene agencije Knific. Jože Burnik je napisal tudi dve skladbi (polko in valček) za tri harmonike o Besnici. Navdušeni tako nad glasbeno in še posebno video kaseto pa so bili domačini in udeleženci z lanskega harmonikarskega tekmovanja. Predsednik Turističnega društva Miha Sušnik in strokovni vodja tekmovanj v Besnici Janez Fabijan pa sta na prireditvi in po njej napovedala, da bo letos, 16. junija, v Besnici mali jubilej, saj bo 5. Gorenjsko prvenstvo harmonikarjev. Navdušen, čeprav se zaradi zadržanosti ni mogel udeležiti koncerta, pa je bil Na predstavitvi kaset je navdušil tudi harmonikarski duo Aleks Rutar in David Koren. sodeloval pri tem in da je prireditev poznana v zamejstvu in tudi izven Gorenjske. Njena kakovost je, da na njej lahko sodelujejo vsi od 5. do 80. leta starosti ali celo več. To dokazuje in potrjuje, da frajtonarica ni zgolj dolenjska, marveč slovenska. Nenazadnje je tudi moj oče najprej igral nanjo." O že drugi kaseti pa je Slavko Avsenik mlajši rekel, da samo potrjuje kakovost in sposobnost organizatorja. "To je glasbena vizitka kraja.Kar pa mi je še posebno všeč pri organizatorjih v Besnici, je to, da od prireditve do prireditve ne študirajo različnih "kuhinjskih receptov". Na njihovih prireditvah in tekmovanjih ni, na tem področju zal tako pogoste, "kuhinje". • A. Žalar Slavko Avsenik mlajši (Foto: T. Pinter) potem sredi tega tedna nad že drugim izidom kasete tudi Slavko Avsenik mlajši. "Festival harmonikarjev v Besnici je zelo simpatična prireditev in pohvala prireditelju, ki na ta način skrbi za predstavitev kraja in za tradicijo diatonične harmonike. Vesel sem, da sem do zdaj na nek način lahko Hlapec Jernej in njegova luna Na Vaš članek gospod GRMEK, ki je bil objavljen v Gorenjskem glasu 9. februarja, Vam moram odgovoriti na Vaše laži, ki jih kar mrgoli. Veseli me, da ste končno morali priznati Vašo hudo napako, ki ste jo storili meni in še nekaterim drugim obrtnikom. Zakaj ste vseskozi lagali, da ste dali vse kandidate na volilno listo? Zdaj, ko ste končno morali demantirati Vašo laž, pa se izgovarjate, da je bil sklep upravnega odbora tak, kakršen je pač bil. Na sklepu upravnega odbora lansko leto, pred volitvami ste bili še predsednik društva obrtnikov in je še obveljala vaša beseda. Tega dajmo, onega ne dajmo. Na sklepu upravnega odbora ste bili edini, ki ste nasprotovali moji kandidaturi. To pa predvsem iz preprostega razloga. Namreč, lansko leto sem izstopil, oziroma nisem hotel več vstopiti v liberalno Grosovo stranko. V petih letih delovanja v stranki sem vas, gospod Grmek, kakor tudi vso vodilno garnituro dodobra spoznal. Večkrat sem na sestankih kritiziral vodstvo liberalne stranke. Že leta 1992 in kasneje leta 93 sem gospodu Grosu očital, kaj delajo gospod BREZAR, GOUA, v skladu drobnega gospodarstva v Ljubljani. Na koncu leta so si delili milijone tolarjev zapravljenega denarja, denarja nas, davkoplačevalcev. Gospod Gros me je prepri-čevlalda to sploh ni res, da se to v Ljubljani izmišljujejo, vsega skupaj pa so Krivi novinarji. Na vseh teh naših sestankih ste bili, gospod Grmek, vedno tiho. Vse to je danes resnica. Gospod župan mi je večkrat govoril, da z BREZARJEM z njegovo banko nima nič skupnega. Nisem mu popolnoma verjel. Lansko leto pa je resnica prišla na dan. Gospod Gros & Co odpirata firmo za trgovino in svetovanje v naši obrtniški hiši na Likozarjevi. Od maja leta 1994 gosti SHP še to novo firmo. Gospod Grmek, v tem času ste bili predsednik društva obrtnikov. Nam obrtnikom trdite, da Vas gospod Vitomir Gros ni prosil za dovoljenje. Danes se izgovarjate, da niste nič vedeli o tej nasilni vselitvi. Lahko lažete sebi, nam obrntikom ne morete. Če pa je res tako, kot pravite, potem ste postali "Hlapec" vaših vodilnih v stranki. Meni ni nerodno priznati, da sem delal, sodeloval ob izvolitvi za župana leta 1994. Volil sem ga, prav tako mu pomagal na dan volitev. Pokrival sem mu dva volišča. Zvečer pa smo se vsi skupaj dobili pri njem doma. Z vami vred. Pravite, da sem mu napisal kar lepo pesnitev. Gospod Grmek, ko boste po Vaših zrabljenih moiganih malo pobrsali, boste ugotovili, da sva celo sedela skupaj. Prav Vam sem pokazal, če je to sploh za objavo. Dejali ste mi, da je super zadeva in tako je prišlo tudi do objave z vašo pomočjo. Še najbolje bi bilo, da tisto pesnitev objavite na straneh Gorenjskega glasa, pod rubriko "Prejeli smo". Gospodu Grosu, Vašemu predsedniku boste naredili zastonj reklamo, bralcem Gorenjskega glasa pa boste za nekaj minut popestrili črni vsakdanjik. Lepo je, da ste se obenem spomnili tudi na Prešerna. Mrtvim zaželimo večni mir in pokoj in ne prevračanja v grobu, kakor mu to vi želite. Od Vaše liberalne stranke sem IMATE ŠE SHRANJEN NAŠ LETOPIS GORENJSKA 95/96 Sprašujemo Vas, kaj je na 204 straneh branja in koristnih informacij objavljeno na strani 25. Odgovor nam na dopisnici pošljite na Gorenjski glas, 64000 Kranj, najkasneje do ponedeljka, 4. marca 1996. Izmed prispelih odgovorov bomo izžrebali 1 udeleženca za Glasov izlet in 9 majic Gorenjskega glasa. se poslovil. Odhajam s čisto vestjo. Nadalje v Vašem članku opisujete, kako smo ljudi posiljevali s podpisi. Vsak izmed njih je podpisal s polno vestjo in z veseljem. V kranjski občini nas je skoraj 2000 obrtnikov. Volitev se je udeležilo 102 volilca. Kdaj ste zadnjič, katerega leta sklicali občni zbor društva? Letos zasigurno bo. Toda bojim se, da se ga vi ne boste udeležil. Rajši boste službeno odsotni. Kako ste Vi in Vaša stranka naročili ljudi, da naj podpišejo pristopne izjave lansko leto, ko ste morali na hitro registrirati Vašo stranko. O tem nam napišite. Pa o tej temi kdaj drugič. Naslednja Vaša laž je ta, ko pišete, da sem na volitvah delal incidente. Na samem volišču sem volilni komisiji samo povedal, da so volitve neregularne. Na listo niste dali vseh prijavljenih kandidatov. Če je to incident, naj bralci Gorenjskega glasa presodijo sami. Da je v Vas toliko laži in podtikanj, se ne čudim. Na laži smo dobili vse vaše vodilne liberalce, od predsednika Lib. stranke gospoda Grosa pa do gospoda Malenška. Ne morem mimo njegove izjave, ko je napisal v Gorenjskem glasu, da je toiba vložena s strani obrtnikov na kranjskem sodišču, kjer čaka, da bo prišla na vrsto, izjavil, da jo je sodišče ovrglo in spoznalo za nično. Tožba ogoljufanih obrtnikov čaka na kranjskem sodišču, da pride na vrsto. Kdor ne verjame, naj se prepriča na sodišču. Naj povzamem kar Vaš stavek. Veste, gospod Grmek, lažnih liberalcev ljudje ne marajo, sploh pa obrtniki. To se je res pokazalo na volitvah. Obrtniki Vas niso več izvolili za predsednika društva obrtnikov. Kdor drugemu jamo koplje, sam pade vanjo. V Vašem Članku omenjate z eno besedo tudi sodišče. Če smatrate, da kakšna stvar v mojem pisanju ne drži, objavljeno v Gorenjskem glasu pod rubriko Prejeli smo, pa drugič, ko boste oddajali zopet članek v hiši Gorenjskega glasa, stopite še čez cesto. Nasproti je sodišče. Jaz imam zaenkrat še toliko dela, da nimam časa misliti na te stvari. Upam, da je tudi v Vaši firmi tako. Vaši vodilni so nam večkrat na sestankih govorili BREZAR BO TOŽIL, GOUA BO TOŽIL. Zakaj do danes niso toiili nobenega? Zato, ker oni vedo, da imamo v rokah dokaze in argumente. Časopisi so bili ljudem vsa leta na razpolago. Novinarji so pisali: BREZAR DIREKTOR SKLADA za malo gospodarstvo pridelal 60 milijonov tolarjev izgube. Mimo najemne pogodbe pa v SHP prikriti, skozi stranska vrata še firma GROS. Gospod Grmek pa zamiži na obe očesi. Kot predsednik društva obrtnikov tudi kasneje ne reagira. Ni še slišal za tisti pregovor, ki pravi: "Povej mi, s kom se druiiš, in povedal ti bom, kakšen si". Kar se tiče najemnine pa tole. Leta 93 ste res dvignili najemnino banki SHP za borih par mark. Do decembra 95 je SHP plačeval" borih 15DM za m2. Novo vodstvo je z januarjem w dvignilo najemnino SHP. Tje; ba jo bo plačati ali pa oditi-Za ilustracijo ste navedli, a° mestna občina Kranj dajt upravni enoti opremljaj prostore za okrog 12 DEM-. Predlagam, ker ste navedli tako ugodno cneo, da se SHP preseli kar v prosto« občine, tam bo dobila *e opremljene prostore, obetih pa bo ves občinski denar davkoplačevalcev ostal karv hiši. Samo na parkiranje J1* pa pozabili, gospod GRME* Omenjate tudi, da so v bivfr"1, hotelu Evropa cene za m2 o<* 9 do 12 DM in to v centr* mesta. Toliko plača Vaša stranka v 5. nadstropju. Mislite, a" bodo ljudje hodili iz PW*\ peš. Ne imejte nas za morca-l temi cenami, ki ste jih nave^ v ilustracijo, ste zopet po^' zali, kateri strani pripada*1; ■idno Ver- Zdaj v tem Času se pr< delajo finančne bilance. H jetno bo v SHP pozitiv** Upam, da jim bo ostal viŠ** vsaj en "belič". Nič se ne Vt-Mogoče ga bodo dali Vam j "mošnjič". Zaslužili ste ga, ie ga boste dobili. NihčeVam očita, kar ste postorili v p** teklih letih v korist društv* Ne razumem pa, zakaj L bojite dotičnih ljudi, ki bi W bojite , pripravljeni delati. Celo obrtniki, ki so danes v po tisti koj* del'% so nekateri pripravljeni u"-.& Kdaj ste nas osebno pov"D'i zraven? Do danes Vi, gospfjr Grmek, še nikdar. Glede V» šega bombastičnega naslov Vse je odvisno od pol°l\ lune, pa ste zadeli v pom°'.u da to drii Za Vas in ^ vodilne liberalce.Jaz zaen*' lahko hodim naokrog p°f. vi ob soncu ali ponoči ob v^' Nekateri Vaši pa se sf\ izogibajo. V zadnjih š*» letih se je nekaterim nao^ veliko masla, laži in P°a,0 kanj. Lahko bi se jim to mas. stopilo in bili bi čisto v pamet. Rajši zamenjajo df\ nočjo. Za Vas je presvetla polna luna. Naokrog n°a.p bolj ob prvem in zadnj , krajcu. "Vse je odvisno ■ položaja lune." Taki ste ■ gospodje. Star pregovor p' q DOBER GLAS GRE \j VAS. SLABŠI pa še dal)-\t\ glas, vaših vodilnih je Žepjz^. v 19. vas. Celo tja do v ICE. (Objavljen člane*^ Delu 13. in 14. februarja - naslov: Kriv je E>em Preberite! Sodbo prep^. Vam bralcem, kdo ima P' Jaz ali gospod Grmek. Na koncu Vam P°ve1\$ me poezija res pomirja- wf ste skoraj zrecitiraU Prešerna. Vidim, daVa% kar dobro ostal v spoj*1 5 gotovo bolj, kot pa vem^ ostal Cankar. Naj Vas sejnim, kaj je nekoč nap c, "Hlapci ste bili in hm boste ostali". Temo o volilnem o vsem ostalem danes ^ o vsem osiaiem «« *uen" dolgim člankom zakljifZ^ ker ste tako Vi želeli- >e : jd če ne bo novih podti*" laži. Janez Lotric PREŠERNOVO GLEDALIŠČE KRANJ Glavni trg 6, 64000 Kranj tel.: 064/222-681, 222-701; telefaks: 064/223-534 ČETRTEK, 7. marca, 19.30 - Andrej Hieng: IZGUBLJENI SIN Prešernovo gledališče Kranj PREMIERA in podelitev "Nagrade Slavka Gruma" za IZVEN PETEK, 8. marca, 19.30 - Ivan Cankar: HLAPCI Slovensko narodno gledališče Drama Ljubljana za IZVEN SOBOTA, 9. marca, 19.30 - Evald Risan IZTROHNJENO SRCE Mestno gledališče ljubljansko za IZVEN NEDELJA, 10. marca, 19.30 - Zoran Hočevar: SMEJČI Slovensko ljudsko gledališče Celje za IZVEN PONEDELJEK, 11. marca, 19.30 - Uršula Cetisni - Polona Vetrih: ALMA Cankarjev dom Ljubljana za IZVEN in konto TOREK, 12. marca, 19.30 - Ivan Cankar MOJE DELO JE KNJIGA LJUBEZNI, ODPRI JO, DOMOVINA... Mestno gledališče ljubljansko za IZVEN in konto SREDA, 13. marca, 19.30 - Iztok Lovrič: ELVIS DE LUXE Gledališče Glej & Grapefruit Ljubljana za IZVEN in konto ČETRTEK, 14. marca, 17.00 - Evelina Umek: CAPEK IN KLARA Lutkovno gledališče Ljubljana za IZVEN in konto PETEK, 15. marca, 19.30 - Andrej Rozman: RUPERT MAROVT KUD France Prešeren Ljubljana za IZVEN in konto SOBOTA, 16. marca, 19.30 - Josip Tavčar: PEKEL JE VENDAR PEKEL Slovensko stalno gledališče Trst za IZVEN in konto Prodaja in rezervacija vstopnic poteka v gledališki blagajni (vhod z Glavnega trga) od torka dalje vsak delavnik (tudi ob sobotah) od 10. do 12. ure ter uro pred začetkom predstav; telefonska Številka blagajne: (064) 222-681. OSMRTNICA Zapustila nas je naša draga mama, babica, prababica, sestra in teta MARIJA SLEVEC roj. Eržen Od nje se bomo poslovili v petek, 23. februarja 1996, ob 15. uri na kranjskem pokopališču. Žalujoči: hčerka Marija in sin Jaka z družinama in drugo sorodstvo Kranj, 21. februarja 1996 OSMRTNICA Z bolečino v srcu sporočamo, da nas je zapustil dragi mož, oče, sin, brat ter stric JANEZ REŠ roj. 23. 8. 1945 Žara bo od 24. februarja na radovljiškem pokopališču, od njega pa se bomo poslovili v nedeljo, 25. februarja, ob 15.30 uri. ŽALUJOČI: žena Tilka, sin Janez ter ostalo sorodstvo **IZZA Vb-J^LOVMI CAS: UCDELJA OD ll00- 22° DZS redno ali honorarno zaposli več zatopnikov. Zaslužek 150.000 SIT in več. 0331-445, vsak petek 2903 Ste v finančnih težavah, imate čas ter lasten prevoz, potem je razlog več. da se nam pridružite pri delu, kjer vam nudimo odličen zaslužek ter možnost redne zaposlitve. Infor. sobota od 9-12. ure O51-904 3348 PO M O Ć in SVE TO V AN J E j -staršem DSESĐDIISDI] in \ drugih otrok s težavami t -proč z WKfiWiiitamwa>w -v boj s kilogrami _ - ^E>ovi ur a "«M€S KONCCRT JASMIN STAVROS '•bolo, 24.2.: D.J. MARX OGLASI ^^223-444 ***OSLITVE ev Pa LpotreNete redno zaposli-PokiićitAvas ne moti terensko delo, senata 311-131 339 OD GRADOM MU (HADOM mžDč, KoioiDCA m stari del mesta - 200 m od cerkve naprej 16 vrst PIZZ iz krušne peči AKCIJA do konca februarja PIZZA ŠTIRJE LETNI ČASI samo 490 snj NE VELJA ZA DOSTAVO Zaposlimo strojnega inženirja ali tehnika z delovnimi izkušnjami na področju stavbnega ključavničarstva iz okolice Kranja. Šifra: STROJNIK V gostilni v Gorenji vasi iščemo NATAKARJA za strežbo hrane in pijače. O681-42 4 4030 Ponujam lahko delo na domu z dobrim zaslužkom. Pišite na naslov: Dimitrič Darja, Šorlijeva 31, Kranj 64000 5426 Iščem delo na domu vrtanje do 16 mm in knaker. 057-841 5429 Iščem delo na domu - serjsko ŠIVANJE na industrijskih strojih. «733-272 5432 Kava bar v Radovljici nudi zaposlitev NATAKARICI. 0 714-710 5442 Delavca v skladišču zaposlimo. 0 421-294 _5491 Iščemo več akviziterjev za prodajo družinskih paketov. 0 41-985 5497 Pizzopeka z izkušnjami na krušni peči zaposlim. 0 52-055 5501 STIMA COMP, d.o.o., Škofja Loka, razpisuje prosto delovno mesto PRODAJALCA (lahko pripravnik) na BČ OMW Istra v Skofji Loki. Pisne prijave z dokazili o izobrazbi pošljite na naslov: STIMA COMP, d.o.o., Ljubljanska c. 1, 64220 Škofja Loka. Zaposlimo KLJUČAVNIČARJA. 041-43 8 4279 2000 DEM, redno ali honorarno z DZS. 064/51-812 ali 0609/634-584 ORODJARJA za delo na potopni eroziji zaposlim, IZMENOVODJA na predelavi plastike zaposlim. 0 064/ 874-192, fax: 064/874-194 4337 Oseba z izkušnjami pravnih izterjav majhnih zneskov dobi delo. 0311-482 od 8. do 10. ure 4465 če ste uspešen prodajalec knjig vam nudimo 40% provizijo in redno delo. Pohitite, število je omejeno. 0311-482, od 8-10.ure 4466 Vodja skupine knjižnega programa dobi redno delo, visoka stimulacija, službeni avto in mobitel. 0311-482, od 8-10. ure 4467 ŠOFER C KATEGORIJE - mlad fant. vojaščine prost, dobi redno zaposlitev, razvoz in prodaja mesnih izdelkov. MESARIJA MLINARIC, Lesce, O 718-332_4909 Zaposlimo zastopnike za švicarsko firmo Roadstar - enkratna priložnost. BOTON.D.O.O., 0222-014 3967 ŽIVALI če želite s poštenim delom dobro zaslužiti, pokličite po tel.: 064/623-285. Tržimo zelo uspešno prodajan otroški program. Možnost redne zaposlitve. Nudimo REDNO ZAPOSLITEV za dinamično delo s stimulativnim načinom plačila. 076-622, od 16.do 20. ure_6141 Ste resni, radi prodajate, dobro zaslužili, pokličite. 0874-061, po 14. uri 5163 Iščem pevko za DUO, starost od 20 let naprej. 043-497 5182 Zaposleni - nezaposleni, vabimo vas za prodajo in dober zaslužek na področju prodaje. 082-897, od 16. ure dalje 5194 Zastopniško in predstavniško delo na področju Slovenije nudi DZS. Zaslužek 120.000 SIT. 0 325-420, 063/720-688 5205 Iščem ACiSTENTKO, lahko je tudi zobni tehnik, znanje nemškega jezika, zaposlitev je stalna. 0 0609/629- 099_5208 Honorarno zaposlim NATAKARICO za delo v Pizzeriji. 0324-699 5224 Za delo na terenu nudimo redno zaposlitev. 057-792 5233 Redno zaposlimo KV šoferja -Rusija. 0 41-369 5240 K sodelovanju vabimo sposobno prodajalko za delo v živilski trgovini v Skofji Loki. Telefon: 223-360 Interesente za delo v dodatnem pokojninskem zavarovanju, iščemo. 0 064/41-107, 061/161-20-14, 0609/62-99-88, 063/33-364. 5252 Iščemo mlado dekle za strežbo. 046-878 5268 Zaposlimo dekle z gostinsko ali turistično izobrazbo za strežbo v KAVA BARU. Pogoj: prebivališče Kranj z okolico. Pismene vloge pošljite na naslov KRČ SAMO, Gale-tova 7, Kranj 5352 Iščem BLAGAJNIČARKO. MESARIJA Gregorc, 0213-441, zvečer 5395 STROJNO IZDELOVANJE estrihov. Klemene, tel.:47-813 0609/632-047 Za trženje avtomobislkega zavazro-vanja iščemo honorarne ZASTOPNIKE za Gorenjsko. 0061/721-915, popoldan so78 Delo na domu. Zagotovite si 200 DEM dnevno z tel-net marketingom. 0 061/12-52-199 5103 Zaposlim PRODAJALKO živilske stroke, poizkusna doba 3 mesece, kasneje možnost redne zaposlitve. 0 0609/641 -168, 57-820 5116 Iščemo dinamičnega sodelavca za pridobivanje naročil, čiščenja poslovnih, gostinjskih in stanovanjskih površin. Vloge pošljite na naslov: HRIBAR BLESK, Planina 3. Kranj. Inf. tel. 0 331-431 od 7.-9. ure vsak dan._si4o AKVIZITERJA(e) za knjigo Od prebujanja... DO PREBUJENJA Iščem. 0310-588 po 15. uri 5397 Voznik B.C.E išče službo honorarno ali redno. 0327-565 5405 Honorano zaposlimo dekle za delo v bistroju, v Kranju, zaželjena praksa 0 331-107 8. marca bodo naprodaj MLADE KOKOŠI NESNICE pred nesnostjo (sorta Isa), debikirani kljuni, cepljene, talna vzreja. Zbiramo naročila! Zabnica 39, 0311-767 4882 Ugodno prodam mlado jalovo KRAVO ali zamenjam. Dvorje 43, Cerklje 4934 Prodam delovno KOBILO in jahalnega KONJA. Luže 19, Visoko 4962 Prodam PUJSKE težke od 20-40 kg. Sp. Brnik 60 5026 PEKINEZI - ugodno prodam 6 tednov stari PSIČKI, rodovniških staršev. 0741-370 5070 Prodam šest tednov starega BIKCA. Jerala, Podbrezje 218 5075 Prodam JAHALNO KOBILO. 0736- 395 sns Prodam OVCE z jagnjeti in jagnjeta. 0801-648 5119 Kupim BIKCA simentalca, starega do 10 dni. 045-117 5146 Prodam TELICO simentalko 9. mesecu brejosti. 066-731 5149 Menjam telico simentalko za brejo telico Frizijko. 0 49-276 5202 Prodam BIKCA simentalca starega 3 mesece. 0 66-643 5435 Prodam TELICO tik pred telitvijo ali menjam za nebrejo. Žiganja vas 31, Duplje 5441 Prodam visoko brejo svinjo. Puštal 19, Šk. Loka 5447 Prodam BIKE in TELICE simentalce za nadaljno rejo. Visoko 31 5450 Polovico KRAVE prodam. Kličite od 8.-9. ure zvečer na tel. 311-962 5455 Prodam mlado jalovo kravo za zakol. 0 631 -901 5463 Prodam 10 tednov staro teličko simentalko. 0 76-109 5485 Prodam JAGNJETA cca 30 kg. 0 41-807 5469 Prodam prašiče 100 kg, kupim teleta do 5 tednov in pujske 7 tednov 0 312-358 5470 Prodam KRAVO in SLAMOREZNI-CO.Brezje pri Tržiču 0 53-849 5493 Prodamo KRAVO simentalko. 0 421-088 5498 BIKCA SIMENTALCA 1 teden starega, kupim. 0 401-532 5508 Prodam BIKCA SIMENTALCA težkega 120 kg. Šimovec Franc, Borštnikova 7, Cerklje 5517 MUŠIČ - MENGEŠ TEL.: (061) 738-619 Travniška brana z obojestranskim delovanjem, z njo izravnavamo krtine in dobro prečešemo travo. Brana razreze in razvleče hlevski gnoj, kar omogoča bujno rast. Zaradi svoje prilagodljivosti je zelo primerna za hribovite predele in pašnike. Prodam 8 tednov stare čistokrvne PUDUE, brez rodovnika. 058-800 5217_ Kupim BIKCA simentalca 14 dni starega. 0401-477 5238 Prodam polovico mlade KRAVE. 0 064/731-035_5243 Kupim BIKCA simentalca 14 dni starega. 0 401-477 6244 Prodam JAHALNEGA KON-JA0242-552_5248 Kupim en teden starega simentalca. 0 47-297 5262 Prodam KRAVE in JENICE po izbiri. 0 802-040 5263 Prodam teden dni staro TELIČKO sivko. Vrhunc, Zasavska c. 41, Kranj-Orehek 5286 Prodam dve TELIČKI črnobeli, stari do 10 dni. 0061/627-348 5287 Prodam 600 kg težko KRAVO, dobro mlekarico, pripuščeno 6 mesecev (petič pripuščeno). Partizanska 18, Bled 5288 Dva črno-bela BIKCA in TELIČKO, prodam. 0733-316 5292 Prodam PRAŠIČE 25-120. Kurirska pot 11, Kranj san Prodam mesnatega PRAŠIČA za zakol, domača krma. 043-444 5342 PSIČKO, podobno samojedu, zelo lepo, podarimo skrbnim gospodarjem. 0801-665 5344 Prodam bele pudlje z rodovniki, cepljeni. 066-795 6351 Prodam TELICO križanko 9 mes. brejo, težko pribl. 550 kg. 0725-238 5355 Prodam TELIČKO simentalko 8 dni staro. Podbrezje 233, Urbane Blaž 5361 Prodam BIKCA 3 tedne starega. 0725-572 6371 Prodam 8 tednov staro teličko simentalko. 0401-438 5375 Prodam BIKCA, starega 12 dni, črnobel. 0725-243 5377 Prodam KRAVO z mlekom. 0723- 516 5378 Oddam PSIČKO, staro 8 tednov, manjše rasti, mešanko. 0421-157 Prodam BIKCA simentalca za nadaljno rejo ali zakol. 0422-174 5385 Prodam enoletne kokoši za zakol ali nadaljno rejo. Polica 1, Naklo 5390 Prodam OVCE in jagnjeta. 045-349 5396 Prodam 3 tedne starega TELETA simentalca. 0738-876 5399 Kupim TELICO simentalko visoko brejo ali menjam za teleta. 0731- 579 5415 VOZILA DELI CITROEN AVTOODPAD - rabljeni in novi rezervni deli, odkup avtomobilov. 0692-194 3546 VLEČNE KLJUKE - Eurokljuke izdelava in montaža. 0 633-506 ali 0609/639-308_3816 Prodam tovorno avtomobilsko PRIKOLICO s streho. 0730-126 5074 Prodam po delih Z 101 Z 750 in 126 P. 053-176 5161 Prodam PRTLJAŽNIK za 101 ali JUGO in PONY KOLO. 0212-469 5211 Prodam 2 kosa ZIMSKE GUME 175x14. Huje 19 5232 Rezervne dele za LADO KARAVAN novejši tip poceni prodam. 0696- 042_5299 Zimske gume na obročih malo rabljene, ugodno prodam (2 kom. za Zastavao). 0620-070 5418 VOZILA 5502 Prodam JAGENJČKE. 0713-167 AVTOKLEPARSTVO, avtovleka Jak-ša vam nudi prevoz in popravilo poškodovanih vozil. Po dogovoru vaše vozilo tudi odkupimo. 0064/ 241-168_4714 Prodam HROŠČA, I. 75, obnovljen in registriran. B 622-263 ali 0609-636-393_ SUZUKI VITARA, I. 95, neregistrirana, nova z vso opremo, lahko na obroke, prodam. O 622-263 Prodam Z 101, I. 84, reg. do konca meseca. ID 064-52-394 Prodam GOLF JX, letnik 1990, prvi lastnik, 57000 km, rdeče češnjeve barve. 0218-045 4874 Prodam AX. avgust 1993, zelo dobro ohranjen.prvl lastnik. Pavlic, Tupaliče 14,Preddvor. 4901 OPEL VECTRA 1.8 I CD rdeča, 5 vrat, ohranjena naprodaj. 0217-580 4941 Prodam MAZDO 323 IE, HB letnik 90, bele barve, 89000 km, 2.lastnik, lepo ohranjena, z veliko dodatne opreme. 0422-000 4982 Prodam AUDI 80 1.8 S, letnik 91, servo, lepo ohranjen. 0324-468 5041 Prodam VVARTBURG KARAVAN, letnik 1988, 90.000 km. 0422-753 5052 _ R 5, letnik 1990, prodam. 0218-234 5072 NAJUGODNEJŠI ODKUP KARAM-BOLIRANIH VOZIL: Mercedes, Opel, Golf, Honda, Hvundai, Nissan, Renault. Škoda, Lada. Odvoz in prepis na naše stroške. 0061/344-929, 0609/614-019_ 5082 Prodam FORD FIESTO 1.1 , LETNIK 1985. 0332-368_ 5085 Prodam Z 101, letnik 1986, po uoodni ceni. 0327-562 sose Prodam AX, letnik 1988, drugi lastnik, 56000 km, rdeče barve, reg. do 5/96. 052-098 5087 Prodam CITROEN AX ALLURE, rdeč, letnik 1993, 16800 km, kot nov. 0242-108 5093 Prodam Z 750. ©311 -852 5094 Prodam YUGO 45, letnik 1988, redč, cena 2000 DEM. O41-062 popoldan 5095 HONDO CIVIC 1.6 veliko dodatne opreme, zelo lepo ohranjen, prodam. 0061/573-996 5098 Prodam R CLIO, letnik 1993, 5 vrat, rdeče barve, 40.000 km, zelo ugodno. 0633-664 5100 Prodam ohranjen JUGO 55, letnik 1986, prevoženih 79000 km. ©216-927 5101 Prodam tovorno VOZILO Mercedes benz 406 D, nosilnost 1,5 t, B kat., letnik 1969, generalno obnovljen. 066-813 5107 Prodam NISSAN SUNNY 1.6 SLX, letnik 1988, 94000 km, srebrne metalne barve. 0871-089 po 14. uri 5108 Prodam GOLF diesel, letnik 1985. 0312-057 5110 FORD ORION I. 87 diesel, ghia oprema, 104.000 km, cena 7900 DEM. 0326-094, popoldan 5112 Prodam VOLVO, letnik 1977 za 2500 DEM. 0312-075 5114 Prodam VW 1200 HROŠČ, letnik 1976, reg. do 16.5.96, cena 700 DEM. 047-295 5123 FIAT TIPO 1.4 IE, letnik 1993, športno opremljen, prodamo, kredit. AVTOGARANT, 0633-956 5124 OPEL ASTRA 1.6 GL, letnik 1992, servo volan, prodam za 18400 DEM. O 52-124 5125 Prodam R 9 diesel, letnik 1991, srebrna, Kranj, Koroška c. 65 -odcep Struževo. 5129 R 5 /88 odličen, prodam ali menjam za GOLF JXD ali pa ga kupim. O 731-350 5131 UGODNO PRODAMO NASLEDNJA VOZILA: R 5 /5 V, letnik 1991, R 5/ 3 V, letnik 1992, R 21 TL, letnik 1989, Citroen AX 11 TGE, letnik 1991, R 5/ 5 V, letnik 1992, R 5 diesel / 5 V letnik 1991, Citroen AX 1.1 First, letnik 1992, FORD FIESTA 1.1 CLX, letnik 1991, Z 101 Skala, letnik 1989, R 5 FIVE / 5 V. letnik 1994, GOLF JX / 3 V, letnik 1990, R CLIO 1.4 RT / 5 V, letnik 1994, R 19 diesel / 5 V, letnik 1992, R 19 RT / 5 V, letnik 1993, za vsa vozila možen kredit. Inf. po tel. 064/422-522 "RENAULT PREŠA" Cerklje 5134 BMW 318 i, prva reg. 1988, sončna streha, radio, temno rdeča barva, 107.000 km, ni registr., prodam. O 242-277 5135 GOLF JXD, letnik 1989, lepo ohranjen, prodamo. RUBIN KOKRICA, 0225-151_5172 Prodam osebni avto ŠKODA FAVORIT, I. 93, reg. do 8/96. 0241-500 GOLF 1.3 JGL, I. 81/12, rdeč ohranjen. SUBARU REX, I. 86, rdeč, 5 v, 4100 DEM, JUGO 55. letnik 90, rdeč, 4400 DEM, HYUNDAI 1.5 GSL I. 91 9600 DEM. 0323-298, 331-214 5151 R EXSPRESS, letnik 91 z sedeži, R 11 GTL, I. 87, ugodno. ©323-298, 331-214 5152 SEAT IBIZA 1.5 SCI, letnik 1993, 5 vrat, elek. pomik stekel, cent. zaklepanje, prodam. 0622-298 5159 R 4, letnik 1989, reg. do 8/96, cena po dogovoru. ©81-819 siee JUGO KORAL 55, 8/88 in GOLF D 10/86. Q714-879_5168 Prodam GOLF, letnik 1981, dobro ohranjen. Ogled v petek, soboto. Velesovska 2, Šenčur 5169 Prodam GOLF diesel, I. 84, možna menajva za JETTO z doplačilom. 046-757 5187 Prodam JUGO 55E, I.87.O682-060 5245 Prodam R4 TU, I.86, reg. marec 96.0 53-304 5246 Prodam FIAT TIPO 1.4,1. 11/90, prvi lastnik, 52000 km, 11000 DEM.077- 656 5247 Prodam Z 101, 1.86, dobro ohranje-na.O324-500 5249 Ugodno prodam avto VVARTBURG KARAVAN, I. 83, reg. 1/97.0621- 210 5250 Prodam GOLFA, letnik 10/1988, rdeče barve, 92.000 km, lepo ohranjen, cena po dogovoru. O 064/401-496, po 14. uri 5253 R 4 GTL, letnik 1989, reg. 1/97, modre barve, 93.000 km, odlično ohranjen, 4.300 DEM, R Trefic furgon 2.0, letnik 6/1991, rdeče barve, 127.000 km, brezhiben, 16.200 DEM. O 064/801-009 5254 v F*ril' AVTO-avdio -alarm -mobitel-SYSTE MS Stružnikova 19, 64208 Šenčur Tel.,Fax: 06 4/4 1 016 AVTO AKUSTIKA AVTO ALARM mobitel pooblaičenl »ervts za prodaje In montažo AVTOMEHANIKA KRMEU ClTflOEN SERVIS , avtoelektrika Del. čas: delavnik od 6. do 19. ure, sobota od 8. do 12. ure Gorenja Dobrava 7, 64 224 Gorenja vas Tel./fax: 064 681 094 CORSA ASTRA NOVA VECTRA VOZILA SO V ZALOGI VRBA,d.9.0.,STRUŽEV04 TEL: 064/211-090 AUD1100 2.0 E, 1989,143.000 km, 4 V, avtom, klima, servo volan, metalna barva, tonirana stekla, centralno zaklepanje, prodam. O 242-277 5136 NISSAN SUNNY 1.4 LX, 1993, 50.000 km, 3 V, rdeče barve, prvi lastnik, centralno zaklepanje, tonirana stekla, prodam. O 242-277 5137 NISSAN SUNNNY 1.4 SLX, letnik 1990, 4 V, nova olika, 55.000 km, nast. volan, deljiva klop, metalic srebrn, prodam. O 242-277 5138 NISSAN SUNNY 1.6 SLX, letnik 1990, 4 V. še stara oblika, 115.000 km, prodam. O 242-277 5139 Prodam FIAT TIPO 1.4, letnik 89, 74000 km, cena 9700 DEM.0736- 561 5141 Prodam AUDI 100 2.3E, OUATRO KARAVAN črne barve, 57000 km, 1.92, model 93, gume 225/50. Cena po dogovoru. 043-023 5143 Prodam JUGO 45 KORAL, I.88, 68000 km, rdeče barve, reg. do 27.6.1996. Cena 2400 DEM. ©421- 462 5144 GOLF JGL, letnik 1981, prodam. 0325-691 5144 Prodam R 5, 1.4, 5 v, rdeče barve, I. 92/93. 0331-317, popoldan 5145 R 19 1.4 E RT 10/94, 4 vrata, 25000 km, garažiran, lepo ohranjen, prodam. 0874-433 sne Prodam HONDO CIVIC 1.3, letnik 1985. 0 621-922 5188 Prodam RENAULT FUEGO 1.4 TL, I. 83, cena 3200 DEM, nujno. 052-205 popoldan 5189 JUGO 55, letnik 1987, registriran 27.12.96, za 2400 DEM. 055-367 5190 Prodam GOLF I. 87/88, 110.000 km, rdeč garažiran. Q712-169 5191 Prodam JUGO 45, letnik 1988, cena 2400 DEM. Stupar, Zg. Bitnje 3 5195 Prodam ZASTAVO GTL 55, I. 86, lepo ohranjeno, prvi lastnik. ©422- 770 5197 Prodam ALFA 33, 1.5, letnik 1986, športna, 90.000 km, ugodno. ©212- 815 5199 R 5 1400 cm3, letnik 1985, 93000 km, 5 p, metalik, reg. do avgusta, dobro ohranjen, prodam. O217-102 5200_ Ugodno prodam FIAT UNO 45, letnik 1989. O 43-107 5204 Prodam DAIHATSU CHARADE, rdeče barve, letnik 1990, 80.000 km, garažiran, nekaramboliran. O 633-760 '_5209 Prodam NISSAN SUNNY 1,6 SLX, I. dec 87 TT331-027, ugodno Prodam VISO RE 11, letnik 1982, 1100 DEM. 0332-740_5212 Prodam LADO SAMARO 11/92. C. na Brdo 53, Kokrica 5213 Z 101, letnik 1984, ohranjena, reg., cena 1350 DEM. 0718-397 5214 ŠKODO 135 L, letnik 1992, reg. do 5/97, prodam. 0861-190 5218 CROMA 2.0 IE, letnik 1989, reg. do 2/97 klima, radio, prodam. ©861- 190_5219 Prodam R 4, letnik 1987. 0212-072 5220_ UNO 45 FIRE, letnik 93/94. bel, 5 vrat, reg. 4/96, prodam. 0861-190 5221 Prodam karamboliran avto R 21 diesel 2100 kubičen, letnik 1988. O51-002 5222 ŠKODA FAVORIT GLX in ROVER 216 GSI prodam. 0325-754 5225 Prodam GOLF diesel, letnik 1982. O 332-439 5226 Prodam GOLF JGL, letnik 1981. O50-724 popoldan 5227 Prodam KOMBI VW TRANSPORTER, letnik 1987, 8+1 sedež. ©325- 313 5228 Prodam ŠKODA FAVORIT, letnik 1991, za 5300 DEM, reg. 6/96. 0613-028 5230 Prodam GOLF JX, letnik 1986, prvi lastnik, nekaramboliran. 046-850 5231 Prodam JUGO 45 AX, letnik 1988, je zelo lepo ohranjen. Đ328-292 5235 Prodam Z 128, letnik 1989, reg. do 12/96, lepo ohranjena. Ogled ves dan. Tomšičeva 18, Kranj 5235 Nujno prodam HONDO CIVIC, Hatch beack, 1.4, 16 V, letnik 1991, prevoženih 94.000 km, kovinsko srebrna, reg. do marca, cena 13.300 DEM. O 57-184 5242 GOLF 1.6 bencin, letnik 1992, AUDI 100 2.3 E, letnik 1992, HONDA CIVIC 1.4 GL, lentik 1990, prodamo. O 064/212-073 5256 Prodam JUGO 55 koral, letnik 1988. O 211-642 5257 VISA 11 L, letnik 1983, ugodno prodam. O 46-819 5261 R 18, letnik 1985, reg. 10/96, prodam za 3600 DEM. 0312-076 5266 Prodam ohranjen R 11 D, letnik 1988, cena ugodna. 0312-255 5267 Prodam ohranjen JUGO 55, letnik 1990, reg. eno leto, cena ugodna. Q312-255 5269 Prodam R 4 GTL, letnik 1987, cena 2800 DEM. 0242-083 5270 Prodam ŠKODO FAVORIT, letnik 1992, cena 7200 DEM. UfUbua/bas- 656 5271 Prodam Z 750, letnik 1982, reg. do novembra za 500 DEM. 0323-851 5281 Prodam R 4, letnik 1991, prevoženih 72.000 km. 083-502 5282 Prodam LADO po delih. 049-369 5290 Prodam R 5, letnik 1990, 5 vrat, rdeče barve. O 323-766 5322 R 5, letnik 1991, 5 vrat, bele barve. O 323-766 5323 Prodam R 4 GTL, letnik 1987 in AUDI 80 LS, letnik 1978. 0310-537 5324 FIAT UNO 60 letnik 1988, ohranjen, cena 6500 DEM. 0719-118 5325 " FIAT UNO 45, letnik 1985, reg. 10/ 96, prvi lastnik, 4500 DEM. AVTO LESCE 0719-118_5326 Prodam RENAULT CLIO 1.4 RN. 0221-168_5327 LANCIA PRISMA, letnik 1986, reg. 7/ 96, cena 5600 DEM. AVTO LESCE 719-118 5328 RENAULT NEVADA, letnik 1988, odlično ohranjen cena 9100 DEM. AVTO LESCE 719-118_5329 OPEL ASTRA KARAVAN 1.4 I, letnik 1993, kot nov, oprema. 0719-118 5330_ FORD MONDEO 1.6 16 V, letnik 1994, 62000 km, dodatna oprema. AVTO LESCE P719-118 5331 FORD SIERRA 1.8 TD.Ietnik 1991, reg. 10/96, prvi lastnik, odlično ohranjen. Ok719-118 5332 ŠKODA FAVORIT I. 91, prvi lastnik, garažiran, cena 6300 DEM.0719-118 5333 *3 Bratov Praprotnik 10, NAKLO Telefon/fax: 064/47-035 PRODAJA m MONTAŽA IZPUŠNIH SISTEMOV Ugodno prodam Z 101,1. 87. ©332-609, po 15. uri 5284 CORRADO G 60, letnik 1991 z vso opremo prodam ali menjam. ©862-097 ali 0609/639-288 5289 JUGO 55, I. 8/88, Z 101, 9/88. Aleksič, Blejska 13, Tržič 5291 Prodam R 5, 5 v, letnik 1990, rdeče barve. O 56-732_5294 Prodam JUGO 45, letnik 1991, ROVER, letnik 1994. 041-860, dopoldan 5295 HROŠČ KABRIOLET atraktiven prodam ali menjam. 0862-097 ali 0609/ 639-288 5296 Prodam Z 101, letnik 6/1984, spredaj karambolirano, v voznem stanju in poceni. O218-204 5297 LADO 1500 KARAVAN, lepo ohranjeno, bele barve, prodam. ©718-077, 714-957_5300 LADO SAMARO, letnik 1988, dobro ohranjeno, prodam. 053-349, popoldan 5302 FIAT TIPO, letnik 1989, 74000 km, odlično ohranjen, cena 9800 DEM. 0719-118 5308 ALFA 33 1.7 16 V, letnik 1992, kot nov, cena 19300 DEM. O719-118 5307 LANCIA THEMA letnik 1991, prva reg. 94, prvi lastnik, 20.900 DEM. 0719-118 5308 Prodam LADO SAMARO, letnik 1988 in GOLFA, letnik 1982. ©326-820 5310 Prodam LADO SAMARO, 1300, 85300 km, I. 88/5, beige barva, cena po dogovoru. Q217-328 5313 R 4 letnik 1987, ohranjen, cena 2600 DEM. AVTO LESCE 719-118 5314 CITROEN AX CABAN, letnik 1994, kot nov, cena 12900 DEM. AVTO LESCE 719-118_5315 Prodam osebni avto GOLF 1.3, RABBIT, prev. 60.000 km, metalno sive barve, prvi lastnik, lepo ohranjen, temna stekla, avto radio, nemški. 046-391 5316 JXD, letnik 1986, reg. 7/96, lita platišča ohranjen, 7300 DEM. 0719-118 5334 ZASTAVA 128 letnik 1985, cena 800 DEM. AVTO LESCE, 719-118 5335 CITROEN GS, letnik 1981, cena 800 DEM. AVTO LESCE 719-118 5336 Če prodajate avto ga pripeljite v AVTO LESCE. P719-118 5337 AVTO LESCE - posredniška prodaja VOZil. 0719-118 5338 PASSAT KARAVAN, letnik 1992, bel, opremljen, cena 19000 DEM. ©719- 118 5339 VW GOLF, letnik 1982, ohranjen, cena 2500 DEM. AVTO LESCE 719- 118 5340 VW GOLF, letnik 1977, reg. 2/97, 4 nove gume, cena 1700 DEM. ©719- 118 5341 Prodam R 4, letnik 1977, dobro ohranjen, ugodno prodam. ©327- 440 5343 Enodnevni nakupovalni izlet v Italijo, Portoguaro. Sreda-četrtek, ©49-442 5345 Enodnevni nakupovalni izlet na Madžarsko s kombijem. Torek, petek, sobota. ©49-442 5346 Prodam Z 101 POLY, letnik 1987, registriran celo leto, prodam. ©332- 178_5364 Prodam terenski avto ARO in ALFA 75 turbo diesel. ©738-953 5356 Nujno prodam JUGO KORAL 45, letnik 1989. ©622-742, 731-253 5358 Prodam ALFO 33 1.5 letnik 1990. ©421-576 5362 Prodam Z 101, letnik 1989, dobro ohranjen, reg. 20.11.96. Krstev, Savska 2, Jesenice 5353 R 5 GTL 1.4 francoski, letnik 1987, registriran 12.2.97. ©225-714 5364 Prodam R 5 GTS 1.4, letnik 12/89. ©242-842 5375 Prodam FIAT UNO 1000 5 vrat.letnik 1994. ©49-442 5379 Prodam OPEL FRONTERO ŠPORT z vso opremo, letnik 1992. ©49-442 5380 Prodam JUGO KORAL 55, letnik 1990, reg. do 26.1.97. Valjavčeva 14, Kranj, stan. 12 5381 Prodam FORD MONDEO 1.8 16 V, 5 vrat vsa oprema, letnik 1995. ©49- 442 5382 GOLF JGL bencin, letnik 1981, reg. 9/96, zelen barve, prodamo za 3200 DEM. AVTOGARANT 633-956 5388 TOYOTO COROLLO DX, letnik 1987, prodam. ©57-036 5391 Prodam FORD FIESTA 1.1 CLX z dodatno opremo, letnik 12/90, reg. do 1/97. ©41-8955 5392 Prodam Z 101 GTL 55, letnik 1986, ,reg. 9/96, 1400 DEM. ©311-0205402 Prodam z 101, letnik 1989. ©64- 323 5407 GOLF JX, letnik 1987 1,6 B, Mitsubishi Lancer GLX, letnik 1990, prodamo. AVTOGARANT 633-956 5410 RENAULT, letnik 1988, Z 128 letnik 1987, Z 101 letnik 1985,prodamo. AVTOGARANT 633-956 54n JUGO 55, letnik 1988, JUGO 45, letnik 1988, FIAT TIPO, letnik 1993, BMW 316 i, letnik 1992. AVTOGARANT 633-956 5412 R 18 TU, letnik 1984, reg. do 5/96, ugodno prodam. 0734-075 5413 FROD ESCORT 1,8 CLD karavan, letnik 1991, RENAULT 5 CAMPUS, prodamo. AVTOGARANT, 0633-956 5414 Nujno prodam CLIO 1,4 RT/5v, letnik 5/93, grafit metalna. ©714-556, zvečer 54 ie SERVIS AVTOMOBILSKIH IZPUŠNIH CEVI ŽABNICA, SR BITNJE 22 TEL: 064/311-965 GOLF 1.3 bencin, letnik 1988, bel, menjam za 126 BIS z doplačilom. ©632-465 5419 Prodam LADO SAMARO, letnik 1995. B 224-547_ Prodam BMW 316, letnik 1981. cena 3.500 DEM. © 064/56-085^ KADETT 1.3 GLS, 4 vratas, letnik 1986, 120.000 km, prodam za 6.500 DEM. © 77-834 Prodam JUGO koral 55, letnik 1990. rdeče barve, ohranjen. 0 225-491 Prodamo FORD MONDEO 1.8, 16,V GLX, letnik 1995, 6.000 km, z klimo m vso opremo. © 49-250 J^i Prodam JUGO 45 Koral, letnik 1988. lepo ohranjen. Voklo 104 Prodam osebni avto 126 P, letnik 1990. © 691-780 pop. Prodam R 18, letnik 1983, 2. DEM. O 622-838 54*1 VOZNIKI POZOR! Veliko soli na cesti močno pospešuje rjavenje vozil, zato vam priporočamo, da pripeljete vaše vozilo v protikoroziisko zaščito z brezkislinskim in ekološko čistim kanadskim oljem KROVVN. Ne škoduje morebitnim ostalim zaščitam. Postopek traja dobro uro, cena pa samo 90 DEM v SH-Infor. in naročila TRI KRONE. GodešiČ 53, Skofja Loka, tel.: 064/631-497. Prodam R 5 Campus, 4/1993,5 v& rdeč, 1. lastnik, 40.000 km. W 2 126_____Z* ASTRA 1.8 KARAVAN, klub opr*"* letnik 1992, reg. 2/97, bele v* ' garažiran, prodam - možna meni © 422-212_____> Prodam dobro ohranjen GjOLg diesel, letnik 1990, s 5 vrati, m«^ barve. 49-316 AUDI COUPE 1.8 letnik 1991, model 92, prodam. ©632-465 5420 328-324 Prodam KADETT, letnik ^Solastnica, cena po doq. © 633-58'' 5457 a Prodam R 5, francoz, reg. f/9| rdeče barve, letnik 1985, prevoze'1' 83.000 km, dobro ohranjen, % gume. ©422-203 pop. __>■ Prodam GOLF, letnik 1978, reg. f\ leto, ter traktor TV, letnik 197». dvema prikolicama, cene po dog voru. O 84-285 l> Prodam FIAT TIPO 1.4 IE S, le"* 1994, reg. celo leto, prvi lastnik.J£ Prodam CITROEN AX 1.1 TRS, rdeč, letnik 1989, 5 vrat, reg. do 12/96. i ©211-047_5422 GOLF bencin, letnik 1978, 1300 ccm3. ©58-408 5427 CLIO 1.4 RT 8/93, prevoženih 31000 km, 5 vrat, centralno zaklepanje, elek. stekla, prodam za 15800 DEM. ©51-807 5433 Prodam DIANO. © 421-307 t*1 ŠKODA FAVORIT, letnik J9"^ prodam. © 328-275 po 16._un__^ Prodam Z 750, letnik 1982 in ^ kanu, oboje ohranjeno. 0^40Jj^, JUGO 45, letnik 1989. ohranjen, možna menjava. ■» ^ 107 MONTANA d.o.o. Celovška 135, Ljubljana tel.: 061/159-30-30 Mobitel: 0609/630-088 Delovni čas: od 9. do 17. ure FIAT OPEL SEAT FORS LANCIA VW PEUGEOt UNO 1.0 3V START, temna stekla, kat., 3.467 km, bel 94 TIP01.4 3V, ABS, servo, es, ts, črna b, enkratno ohr., 31.813 km, mod. 94 93 TIP01.4 3V, ABS, servo, nastavljiv sedež, el. stekla, t. stekla, klop 1/3, metalik violet, čudovito ohranjen, 20.350 km, servisna knjižica 94 TIP01.6 5V, ABS, air bag, servo, el. šibedah, cz., el. stekla, t. stekla, čudovito ohranjen, 29.057 km, met. rdeča, servisna knjižica 94 TIPO 1.9 TD GT 5V, servo, cz., alarm, meglenke, el. stekla, t. stekla 92 TIP01.9 TD SX 5V, metalic, servo, alarm, cz., el. stekla, radio, t.s. 90 TEMPRA 1.4 S, cz., e.s., t.s., radio, alarm, prva reg. 12/93, met. siva 93 TEMPRA 1.6 SX, klima, servo, alarm, meglenke, cz., el. ogle., el. stekl. 92 TEMPRA 1.9 TD, klima, daljin., b.o, b.s., ts., cz., megl., n. volan, alarm, s. v. 93 TEMPRA 2.0 SLX/SW 4X4, klima, s.v., e.s„ t.s., cz., e.o., alu. plat., ABS, pr. reg. R4 92 FIAT COUPE 2.016V TURBO plus, komplet. max. oprema, metalik modra 94 LANCIA Y101.1 FIRE KAT, metalic, el. st„ cz., šibedah, lita platišča, n. volan aleantara, klop 1/3, čudovito ohranjeno, vredno ogleda, servisne knjižice 93 LANCIA DEDRA 1.8, ABS, servo, klima, meglenke, el. stekla, cz., dalj. alarm 92 LANCIA DEDRA 1.8, ABS, air bag, klima, s.v., n.v., e.s., t.s., b.o., megl., cz., radio, d.k. 94 LANCIA DEDRA 2.0, ABS, servo, klima, megl., e.s., t.s., cz., alarm-daljinski 93 LANCIA DEDRA 2.0 TD, ABS, servo, klima, megl., e.s., t.s., cz., alarm 92 LANCIA KAPPA 2.4 LS, 2x air bag, ABS, klima, avtoradio s CD, itd.ALFA 95 164 G 3.0/V6, max. operna, prvi lasntik, reg. 8/86, rdeča 92 ASTRA 1.7 D GLS 5V, megl., alarm, s.v., cz., e.s., t.s., klop 1/3, bela 92 ASTRA 1.7 D SW CLUB, klima, s.v„ radio, klop 1/3, t.s., bela, športni sedeži 92 ASTRA 1.4 GLS SW, ABS, klima, s.v., g.s., t.s., c.7z., meglenke, klop 1/3 93 OPEL ASTRA 1.4 GL 5V, air bag, koda, cz., e.s., t.s., klop 1/3, bela b„ m. 95 94 SEAT TOLEDO 1.8 GLX, servo, cz., 4x el. stekla, alu. platiš., radio, reg. volan in sedež nastavljiv po višini, naslon za roko, klop 1/3, meglenka 9/96 93 MERCEDES 300 D, t.s., cz., servo, radio, ABS, violet m„ reg. do 6796 PEUGEOT 405 1.6 model Italla open, s.v., cz., e.s., t.s., špornti volan ESCORT 1.8 D SW, servo, cz., alarm, e.s., t.s., šibedah, klop 1/3, daljinsko MONDEO 1.8 GLX, klima, s.v., n.v., air bag, e.s., t.s., cz., b.o., radio POL01.4 D VAN - dostavno vozilo, z dvema sedežema, modra barva VOZILA V ZALOGI - PLAČAJ ODPČ^J, MENJAVA, LEASING, MOŽNOST PLAČILA S KREDITOM ALI KB|D' S|T KARTICO, LB, CENE SO V DEM, DO REGISTRACIJE, PLAČLJIV* PO TEČAJU LB, d.d. ^X QMI tretman za motorje, ki vsebuje PTFE (teflon), najbolj spolzko snov na svetu PROBLEM REŠITEV vse obrabe motorja nastane pri hladnem zagonu Zakaj QMI...? * do 88% manjša obraba * povprečno 12% višja kompresija * povprečno 5% manjša poraba ^j^povprečno 7.3% večja moč * manjša poraba olja * lažji zagon * enostavno doziranje ob menjavi olja „ ... Ker varčuje vaš denar in varuje vaše okolje! VERTIGO, d.o.o., Mestni trg 27, Sk. Loka, tel.: 624-228, fax: 623-087 CA»°dam G0LF bencin, letnik 1990, 6474a p0 dogovoru. 0 623-334 dop. no 5476 JM GTL, letnik 10/1988, zelo lepo nranjen, stalno garažiran, ugod Sggarn. 0 713-379_s__ ioS,dam JUGO 45 Koral, letnik 7/ ^90. prvi lastnik, cena 3.200 DEM. *871-313_5489 316 prodam za 7.300 DEM. 0 ^856^_5494 P^10' letnik 1992, Mercedes 190 10 J',etn,k 1985, JUGO 45 E, letnik .l^jAO 56-564 5500 OPEL ASCON 1.8 GLS .letnik 1988 Hg.tel. 53-484 5503 ifj^am obnovljen JUGO 45, za Prodam ali menjam. 0 l98?fnrn^1OLF °. 1988. AX 11 TRE, 0?9 ,n GOLF DIESEL 1985. 0 224- 'etrJfcfORD ESCORT 1.6 CLX, ^'dan Prvi ,astnik- " P 323-211, 5515 *4??1®0LF diesel, 1. reg. 1990. ^•»•^1 _5516 I&S^l01 gtl 65. letnik 1987, l2-356 ^"cno ohranjeno. 0 ^-11,..... 5518 JOKATI STROJI Ser£?D?RE barvni monitor, 148 «12^0. 250 DEM. 0 0609/621- TELEFONI, TELEFAXI, iBale Jy telefonske cen- ^ARatow^VIS telefonskih >^2y_0634-O12_4209 ffij* SNEŽNI PLUG za traktor ali ^^ajse-oie msb p, te|evi2armBP?MIS 101 Gorenje in l2orBTV 55. 0631-472 5165 OD PETKA IDO PETKA »•B1V 51 cm »s-kabel tuner s-dalpnsko vodenje »•scart... Trgovina In Morkve Cesta na Rupo 45, Kranj - KoW^ ©245-124 ali 245-125 LEDO SERVIS - hladilna zamrzoj na tehnika, pralni stroji, štedii^ HITRO - poceni. ©242-766 p Izdelava mansarde, stenskih, str* nih oblog z gipsom (opažem). P.j. delnih sten, Armstrong strop. 416_ PRALNI, POMIVALNI STROJ. $J* DILNIK popravimo hitro in strokovn« ©331-450 P0UŠICA PRI P0DNARTU TEL: (064) 731-61$ ODKUPUJEMO VSE VRSTE HLODOVINE & CELULOZNEGA LE& PREVZAMEMO IBS N* PANJU. OPRA VIJAM0 PREVOZE, POSEK W SPRAVILO LESA- Montaža stropnih in stenskih ot»W ©43-098_ _ Izdelujemo PEČNICE za kma* peči in kamine in modj nih oblik. ©061/823-349 OBNOVA ALI ZAMENJAVA P^jj, TIČNIH OKEN. Vse Informacij" ©421256 Sanacija in obrezovanje sadnefl* okrasnega drevja, relacija Kra^ Radovljica. ©714-282 ____■ ROLETARSTVO Nograšek nudj lete, žaluzije, lamelne zavese, w* j 443, zvečer_ SAT sistemi vrtljivi in skupinski do, čekov. © 719-014 ___^ Parketarska dela, montaža stroP^ in stenskih oblog, popravilo pon' ^ ©84-238, 84-444 IZDELA ŠT 1 VA VS AMP" f~' ■■ ^ knmnl BH V**1 l\ ŠTAMPILJKE LAHKO NAROČITOJ FAJFAR MARJAN, Vrečkova 7,.^oU,o s 064 325 297 med 8.in 10. ter I5j"^ ŠIVILJSTVO POLAJNAR Hrastja 94 pri Kranju, tel.: 064/323-034, vam P° proizvodnih cenah nudi ^ pestro izbiro ženskih za vse postave, "SP'C[]° r pajkic, bluz, pulijev in D"?,,, rokavnikov, ter otros* trenirk in izdelkov Iz termovelurja. Del. čas: NON - STOP . ZABRET S.P. SERVIS - MONjA^jč DOBAVA GORILCEV. ©064/Z' VODIM KNJIGOVODSTVO^ PODJETJEM. Šifra: CENA KO* ENČNA____ Vodenje ali pomoč pri v£f enostavnega knjigovodstva n nalniku, teksti. 0631-522____, KERAMIČNE PLOŠČICE P0'* kvalitetno po konkurenčni ©241-596, po 19. uri___- MONTAŽA in POPRAVILO Tj/^j TEN (POP, A, TV 3 kanali)- w ■ 146, 57-420 5127 t Hi Nudimo profasionalns S in knjigovodski itorttv« H"'J,n|l ažurno poskrbimo 1» vase H1"'"jj ■lavna knjigo, obratu" os«"" dohodkav in davkov 064/422 *0* 4*4 ROLETARSTVO NOGRAŠfKža|tj nudi izdelavo, montažo roie'. ^ lamelnih in plise zaves £ ©061/651-247 Izdelava cisteren za kurilno oD na domu. ©738-855 ___ --"T^an°vi7 Grem čistit prostore m s1"^ \ honorarno. Naslov v ogia6' r, delku. Popravilo in remonti n»>6aj aospodinjskih aparatih. *« * GORENJSKA TELEVIZIJA TELE-TV Kranj dan od 19.00 do 23.00 ur* »o n*d*||ah od 9.00 do 14.00 ur* Prodam 2 ss, 56 m2, v Goričanah pri Medvodah, po dogovoru vseljivo. O 0W/212-181 4897 .Kupim 2 ss v Kranju (zaželjano Sorlijevo nas., H-8 ali okolica Vodovodnega stolpa. «323-067 4953 VODOVODNE INŠTALACIJE - hitro Ji kvalitetno. KOŠNIK.s.p. «332- 061 5181 VEDEZEVALKA ASTRA vam poma-9a v boljši jutri z napovedovanjem Prihodnosti, z izračunavanjem številk *a loto, z razlago sanj, s svetovanjem. Napišite roj. podatke, uro roj. dekliški priimek. ASTRA, p.p. 1, ■*223 Poljane 51 m Popravilo in preventivni pregledi plinskih štedilnikov - nastavitev izgorevanja. « 57-695 5461 Novogradnje, adaptacije, sanacije, vsa zidarska dela, notranji ometi. « 325-258, 57-214 5466 Izdelava podstrešnih stanovanj in polaganje lesnih oblog. O 422-193 'hmetifaffld '^delujem namakalne, sisteme za b. iak6, sadovnjake - protislans-!~2aščrta, športna igrišča, zelenice, "aikonske rastline! Kvaliteta in cena ugotovljena! «49-231 5216 Ana Mali medicinska sestra - Letence 4a kozmetičarka (Q 064/46-369 nega obraza In dekorteja BRUSIMO in STELITIRAMO žage za obdelavo lesa. «731-644 5283 Knjigovodstvo za mala podjetja in samostojne podjetnike. « 631-573 5475 Servis - popravilo hladilne tehnike, elektromotorjev, električnega orodja, gosp. aparatov. Pivka 20, Naklo. « 47-490 5478 Servis orodja, Iskra, B&D, AEG, Bosch, Makita, ELU, Methbo, Pivka 20, Naklo. O 47-490 5479 Zastekljujemo vse vrste - balkonov, teras, vetrolovov in opravljamo ostala steklarska dela. « 061/272-381 5490 STANOVANJA Najamem stanovanje za tri starejše mirne ljudi, vajene reda in čistoče. Do 300 DEM. «46-868_5092 Prodam 1 sobno STANOVANJE v Kranju, 40 m2. «323-067 5121 Najememo več STANOVANJ v Kranju in okolici. AMBRAS NEPREMIČNINE, «323-067 5122 V Ljubljani iščem sobo ali garsonjero do 250 DEM. «721-037_5147 Menjam pritlično 2 ss v Bistrici pri Tržiču za večje stanovanje. «53-359 5164 Prodam 2 ss na Bledu, 2 ss in 1 ss v Lescah, 3 ss v centru Kranja. Košnik, s.p. , «332-061 5178 V Žirovnici oddamo stanovanje 100 m2. O 733-106 5260 OSMRTNICA Tiho nas je zapustil naš dragi oče, sin in brat ANTON POTOČNIK Od njega se bomo poslovili v družinskem in prijateljskem krogu v soboto ob 12. uri na kranjskem pokopališču. ŽALUJOČI VSI NJEGOVI ZAHVALA Ob bridki izgubi našega RUDIJA BRUSA 1942 -1996 se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom v Lescah in Radovljici, prijateljem za izrečena pisna in ustna sožalja, darovano cvetje in sveče. Posebno zahvalo smo dolžni njegovim prijateljem iz Nemčije, ki so mu v tujini ob hudi bolezni stali ob strani in ga obiskovali tudi doma. Zahvala g. župniku za lepo opravljen obred, pogrebnemu zavodu AKRIS in pevcem iz Naklega za lepo zapete žalostinke ob uri slovesa. Vsem, ki ste ga imeli radi, ga bodrili v bolezni in ga pospremili k zadnjemu počitku, iskrena hvala. VSI NJEGOVI Lesce, februarja 1996 PRIJATELJEM IN ZNANCEM SPOROČAMO, DA NAS JE ZAPUSTILA LIDIJA OKORN roj. Pozeb, višja med. sestra v pokoju Od nje smo se poslovili v ožjem družinskem krogu v sredo, dne 21. februarja 1996, na pokopališču v Skofji Loki. Žalujoči: mož Pavel ter hčerka Damjana in sin Pavel z družinama V SPOMIN Prazen dom je in dvorišče, naše oko zaman te išče, ni več tvojega smehljaja, utihnil je tvoj glas, bolečina in samota sta pri nas, zato pot nas vodi tja, kjer sredi tišine spiš, a v naših srcih še iiviš. Ob nenadni smrti ANTONA KNAPIČA starejšega, Felsovega Toneta Kolektiv podjetja INICIATIVA, ki mu je bil ata vedno v pomoč in ob strani sočustvuje s sorodstvom. Kolektiv Podjetja INICIATIVA Stražišče, 23. februarja 1996 PRODAMO: Kranj; Planina II: 1 s, 45 m/l, 65000 DEM; 1ss, 48/II., m2, 65000 DEM; 2 ss, 68 m2/VII., 100.000 DEM; 2 ss, 76 m2/V, 100.000 DEM; Planina I: 1 ss, 37 m2, novo, 60.000 DEM; 3 ss, novo, 67 m2/ll. 1500 DEM/m2; 3ss/lll., 77 m2, tel., 1200 DEM/m2; Zlato polje: 2 ss, novo, 56 m2, 90.000 DEM; Drulovka 1 ss, novo, 33 m2/l., brez CK, 1550 DEM/m2. Preddvor 1ss, 45 m2/pritl., 70.000 DEM; Bled 3 ss, obnovljeno, 60 m2/l., 135.000 DEM; ŠKOFJA LOKA: Frankovo naselje; novo garsonjero, 27,7 m2/ll., 2100 DEM/m2; 1 ss 41 m2/TV., novejše, 65000 DEM; Podlubnik 3 ss, 73 m2/ VII., 95.000 DEM: Šenčur 1ss, 42 m2/ pr., 63000 DEM, BLED 1 ssA/., 45 m2, brez balkona, 1700 DEM/m2. DOM NEPREMIČINE. Koroška c. 16, Kranj, «22-33-00 4968 AMBRAS NEPREMIČNINE, d.o.o. Planina 33, tel.: 064/323-067 KUPUJEMO IN PRODAJAMO STANOVANJA, HIŠE, POSLOVNE PROSTORE IN PARCELE. DEL ČAS: OD 9.-13. URE Kupimo 2 SS ali 3 SS v Kranju. Zaželene lokacije: okolica Vodovodnega stolpa, zavarovalnice ali Šorlijevega naselja. Kupimo stanovanja za znane stranke, plačamo v gotovini. Kupci plačajo provizijo. Tel.: 323-067 1,5 sobno STANOVANJE z manjšim kabinetom, CK, kabelska TV, telefon, lastni vhod, terasa, skupno cca 60 m2, novi alpski blok Lesce. Cena 84000 DEM. «718-397_5077 Več enosobnih stanovanj prodamo. AGENT Kranj, 223-485 5274 Posredujemo pri prodaji, odkupu, najemu ali oddaji vaših nepremičnin z najnižjimi stroški našega posredovanja. AGENT Kranj, «223-485 5276 Trosobno stanovanje z lokalom §rodamo za 120.000 DEM v centru kofje Loke. AGENT Kranj, 223-485 5277 Tržič - prodamo dvosobno stanovanje popolnoma opremljeno za 65000 DEM. AGENT Kranj, 223-485 5278 Ljubljana - Šiška kupimo enosobno stanovanje z najnižjo stopnjo naše provizije. AGENT Kranj, 223-485 5279 STANOVANJE 2+2 prodamo na Planini 1 v Kranju z kasnejšim prepisom. AGENT Kranj, 223-485 Dekleti najameta sobo s souporabo kopalnice. «224-320 5309 Kupim stanovanje do 40.000 DEM v Kranju ali okolici. «323-763 5360 Oddamo 1 sobno stanovanje v Strahinju samski osebi oz. paru brez. otrok in 2 ss stanovanje v Šenčurju. ROBSUS.d.o.o., «324-165 5393 Mlada družinica išče 1 sobno stanovanje v Kranju. « 44-023, po 19. uri 5477 Prodamo: Škofja Loka - 2 ss, 61,50 m2 za 80.000 DEM; Kranj - starejše, 2.5 s, 63 m2 za 53.000 DEM; 2.5 s. s. 75 m2 za 92.000 DEM, 3 s.s. 77 m2, ter 3 sobno 84, m2 za 95.000 DEm. MIKE&CO. Đ 216-544 5480 Kupimo: Planina - 1 in 2 sobno stanovanje s CK in v severnem delu Kranja 2 in 3 sobno s CK ali brez CK, Mike&co. « 216-544 5481 Prodamo: Kranj - garsonjero, 26 m2, II. nad. CK, 2 s. st., 51 m2, 1 nad., CK, 2 s. st., 74 m2+16 m2, IV. nad. -mansardno, CK. Mike&co « 216- 544 5482 Oddam 3 s opremljeno stanovanje, Ck . tel., CATV, z garažo, tt 325-779 Stanovanja prodamo: Tržič-Ravne: 2 ss 60,50 m2, 2. nad., Ck, in 2 ss 53,80 m2, pritličje, Ck, cene ugodne! Za naše kupce iščemo več stanovanj za nakup! Primo Retnje Tržič Tel/Fax 50-502 5521 VARSTVO Na Bledu na Jaršah iščem varstvo za 6 let starega fantka od 6.45 - 8. ure zjutraj. «76-928, po 20. uri 5171 ZAHVALA Ob smrti MARIJE GARDENER roj. Selan iz Bohinjske Bistrice se iskreno zahvaljujemo sosedom, sorodnikom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalie, pomoč in darovano cvetje. Posebna zahvala predstavniku LIP - Bohinj za poslovilne besede, pevcem. Društvu upokojencev Boh. Bistrica, praporščakoma, osebju Doma Dr. Janka Benedika iz Radovljice za oskrbo ter gospodu Župniku za lepo opravljen obred. Sinova Hinko z ženo ter Simon, vnuki Hine, Tomo, Samo z družino, pravnuki Sabina, Miha, Žiga, Grega ter brat Polde z družino ZAHVALA Dolgost življenja našega je kratka kaj znancev že zasula je lopata al' dneva ne pove nobena pratika. V veliki žalosti smo se poslovili od dragega BLAŽA GRAŠIČA na pokopališču v Naklem Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste nam pomagali v dolgi in težki bolezni. Posebna zahvala ge. Metodi, Koblarjevim, sorodnikom in sosedom. Iskrena hvala primarijema dr. Pavlinovima, doc. dr. Zorčevi, Kardiološkemu oddelku iz Golnika. Zahvala g. župniku iz Naklega za lepo opravljen obred, pevcem iz Predoselj, gasilcem iz Podbrezij za spremstvo na njegovi zadnji poti, Trgovskemu podjetju Murka. Posebna zahvala prijateljem iz vojske in ruskega ujetništva. Hvala vsem, ki ste darovali cvetje in sveče ter sočustovali z nami in ga spremili na njegovi zadnji poti. ŽALUJOČI VSI NJEGOVI ZAHVALA Kot cvet razgrnil predte sem molčanje, f moj strah pod Tvojim plaščem je minil, l j tu spal bi rad in naj dežja naliv, naj sončnih iarkov boža me igranje. \ (Balantič) \ Ob smrti ANTONA KNAPIČA rojenega 1925 se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem, ki ste nam pomagali v teh težkih trenutkih, ga pospremili na njegovi zadnji poti, darovali cvetje, sveče in nam izrekali sožalje. Hvala osebju Kliničnega centra v Ljubljani, ki se ie borilo za njegovo življenje in mu lajšalo zadnje trenutke in Pogrebnemu podjetju Navček. Hvaležni smo tudi kolektivoma O.S Franceta Prešerna v Kranju in Iniciativi d.o.o. za razumevanje in pomoč, pevcem Cerkvenega zbora iz Smartina za občuteno petje, duhovnikom za poslednje zakramente. Zahvaljujemo se tudi župnikoma g. Cirilu Berglezu in g. Pavletu Juhantu za iskrene besede poslednjega slovesa. Hvala vsem in vsakemu posebej. Sorsko polje, ki si ga ljubil, ti je poslednji dom! družina Knapič V Kranju, 10. februarja 1996 Policisti odprli vrata občine za državne uslužbence in stranke Po potne liste spet v Kranj Ponedeljkovo zaprtje prostorov kranjske občine za uslužbence in stranke upravne enote Kranj se je naslednje jutro končalo s posegom policistov. Kazenski ovadbi proti županu Vitomirju Grosu. Kranj, 23. februarja - Po navdušena nad županovimi nostniki pri svojem delu niso ukrepi, ne glede na to, ali ima v svojem boju proti državi prav ali ne. Praznih rok so ostali tudi vsi tisti, ki so bili v ponedeljek namenjeni v upravno enoto po vozniško ali prometno dovoljenje, ki so želtf ?xiavi5ua£ °*Sti u njemu, saj za to ni nobenih morah odslej Kranjčani po prebivališče, dobiti potrdila razioeov. Podjetje tudi noče potne liste v Ljubljano. iz uradnih evidenc, gradbe- biti razsodnik nerešenih za- Ce bi namreč notranje no ah lokacijsko dovoljenje, ministrstvo na Grosovo za- uveljaviti pravice iz "vojnih poro reagiralo v njegovem zakonov" in podobno, slogu ter uslužbence up- Notranje ministrstvo je ravne enote poslalo na za- župana Vitomirja Grosa časni dopust, denimo, za ovadilo državnemu tožilstvu teden dni, bi se to res dveh kaznivih dejanj, in sicer utegnilo zgoditi. Odločilo se zlorabe uradnega položaja je seveda za drugačno pot. V ali uradnih pravic ter preprečitve uradnega dejanja uradni osebi, v tem primeru uslužbencem upravne enote Kranj. Zbornici za zasebno varovanje je prijavilo v postopek tudi delniško podjetje čitve vstopa zaposlenim v Varnost Kranj, ker je županu prostore upravne enote je ponedeljkovem zaprtju občinskih hišnih vrat za uslužbence upravne enote Kranj in njihove stranke -občane mestne občine Kranj ter občin Naklo, Preddvor, Šenčur in Cerklje -smo se v torkovem Gorenjskem glasu vprašali, ali bodo torek navsezgodaj zjutraj so namreč občinsko hišo brez sile "zasedli" policisti s kranjske postaje in tako omogočili vstop uslužbencem ter strankam. Nekateri občani so bili zaradi zaprtih občinskih vrat v ponedeljek že prizadeti. Eden od njih, na primer, v Kranju ni mogel dobiti smrtnice, da bi lahko uporabili pooblastil, ki jih imajo po Zakonu o zasebnem varovanju in o obveznem organiziranju službe varovanja. Zato podjetje zavrača špekulacije o obstoju razlogov za sprožitev kakršnegakoli postopka proti njemu, saj za to ni nobenih dev med državo in občino, pravi Dušan Mikuš. Varovanje objekta mestne občine Kranjje bilo po njegovem tudi 19. februarja opravljeno s skrbnostjo dobrega gospodarja ter po pravilih stroke in profesionalno, kar potrjuje tudi to, da ni prišlo do nikakršnega incidenta ali povzročitve škode na varovanem objektu. Svoje stališče do prepre- dalo na voljo svoje varnost nike. V izjavi za javnost direktor Varnosti Dušan Mikuš pojasnjuje, da Varnost že več pokopal svojega sorodnika, let pogodbeno uspešno var-Moral je v Ljubljano. V uje stavbo in premoženje notranjem ministrstvu so šli mestne občine Kranj. Za "na roke" tudi občanki, ki je ponedeljek je občina naroči- , v ponedeljek nujno potrebo- la povečano število varnost- ter na tak način, da ne bodo vala dokument za carino. Ta nikov. Varovanje je potekalo prizadeti interesi kranjskih dva bržčas nista bila ravno v skladu z zakonodajo. Var- občanov. • H. Jelovčan posredoval tudi mestni odbor SDSS Kranj. Ta zahteva, da se vsa nasprotja med upravno enoto in mestno občino Kranj rešujejo izključno po pravni poti oziroma sporazumno, ob doslednem upoštevanju zakonov in drugih predpisov Pomagamo družinama Treven in Velikonja V Lanišah že obnavljajo hišo Za družini Treven iz Laniš in Velikonja iz Hobovš je zbranih 2.374.000 tolarjev. Kranj, 23. februarja - Ta denar so doslej •k,.»i: tnA -i—-------1---- zbrali 204 darovalci. Kot nam je povedala sekretarka Rdečega križa v Skofji Loki Marjeta Žagar, so iz zbranih sredstev za obnovo pri Trevnovih že namenili 358.120 tolarjev. V Hobovšah žal še ni mogoče obnavljati pogorelega doma, preden ne skopni sneg. Denar za obnovo pogorelih domov Trev-novih iz Laniš in Velikonjevih iz Hobovš se zbira na računu Rdečega krila v Skofji Loki: 51510-678-80807 (s pripisom "za Laniše" ali "za Hobovše"). Trevnovi so prvo nakazilo porabili za nakup hladilnika, parketa, kopalniške opreme in instalacij. V trgovini Dom Fortuna v Gorenji vasi pa so jim podarili tudi material v vrednosti 105 tisoč tolarjev. Od materialne pomoči, ki sta je deležni družini, omenimo še dva varnostna kovčka, vredna vsak 12 tisoča- kov, ki ju je dalo podjetje Slovenijales Proles iz Ljubljane. Darovalci, ki so na račun Rdečega križa v Skofji Loki od zadnje objave v našem časopisu nakazali svoj prispevek, pa so naslednji: Milan Kokalj, Moravče (5000), družina Meglic, Strahinj (8000), Franc Zevnik, Breg ob Kokri (5000), Ivanka Kosmač, Žiri (5000), Rdeči križ Podlubnik (20.000), Marija Zalokar, Zgornje Gorje (10.000), DEM Trade, proizvodno in trgovsko podjetje, Križe (50.000), firma S.M.Č.A.M.B.L., Škofja Loka (10.000), Francka D., Stara Loka (5000), nečitljivo podpisan občan s Police 14, Naklo (10.000), Jože Jagodic, Vodice (15.000), družina Trnove, Duplje (10.000), Rogač, Kranj (10.000), M. Dubravčič, Zvirče (5000), Rdeči križ Selca (20.000), darovalec, Poljane (8000), dijak, Lesce (5000), Stane Vilfan, Škofja Loka (10.000), Gozdarsko-kmetijska zadruga Bled (20.000), n.n. Škofja Loka (5000), N.N. Škofja Loka (4000). • D.Ž. Računalniški engineering, d.o.o. Zavod za računalniško izobraževanje Jaka Platiše 13. 64000 Kranj tT 064/331-441, fax: 064/325-978 IZOBRAŽEVANJE • PRODAJA • SERVIS tJAKA, z&bj So5 W Plačeval na3£MWl/vo ZA STAa/oVAVjC, Ali r*A &e tcS oOieuL ali se Ti IE ZftfjAtO.SA) sva Podeče va Ml skupa3 ŽMVA. _ka? Te 7e re.ueu>ii Žt/PAN PRAVI DA /Me RAM o tni preovsc^m boem go- Ljudje se niso niti preveč jezili "Bom pač prišel kdaj drugič" Varnostniki iz podjetja Varnost pa so strogo opravljali svoj posel. Kranj, 19. februarja • Pone deljek ob pol dvanajstih. Vreme je bilo neusmiljeno, deževalo je kot iz škafa. Prav tako neusmiljeni pa so bili tudi varnostniki iz podjetja Varnost Kranj, ki so stražili stavbo Občine Kranj. Stavbo, katere slika je ta ponedeljek meteorsko preletela Slovenijo. S fotografinjo najprej poskusiva vstopiti na glavnem vhodu. Varnostniki nama razložijo, da se v občinsko stavbo da priti le skozi zadnji vhod, zato sva se napotila tja. Tudi tam stojijo štirje varnostniki. "Ali greva lahko notri?," vprašava. "Le če imate občinske opravke," sledi odgovor. Saj res, republiška uprava ima danes "dopust", pomislim in odgovorim negativno. Potem ne morete, ponovno sledi odgovor. Kaj češ, pravila so pravila in se odpraviva nazaj pred glavni odhod. Tam se ni dogajalo nič posebnega, kot kaže, je večina občanov že vedela, da v ponedeljek na občini ne bodo mogli ničesar opraviti. Nekaj se jih je le peljalo mimo, se za trenutek ustavilo, da so jim varnostniki razložili, da uprava še vedno ne dela. Nekateri pa so vseeno prišli in se po nekajminutnem pogovoru z varnostniki tudi obrnili. Prav take pa sva čakala. lahko spor rešili na drugačen način, ne na račun občanov." Zdravko Ribnikar - "Prišel sem po obrazce za do-hodnino, ker jih V knjigarnah ne prodajajo več. Podpiram županovo potezo, saj če zna država pošiljati položnice, naj se nauči tudi plačevati. Pa discipline naj se naučijo, da ne bo treba na potreben žig čakati po štiri ure, kot se mi je enkrat že zgodilo." Robert Hubat - "Prišel sem opravit prepis za avto. Kljub temu, da tega nisem mogel storiti, se bom z avtom vozil. Ce me bodo ustavili policaji, jim bom rekel, naj položnico pošljejo kar na občino. Mislim, da bi Stanislav Božič - "Urediti bi moral lokacijsko dovoljenje, pa bo treba še malo počakati. Tako reševanje problemov se mi ne zdi pravilno, vendar zaradi tega nisem slabe volje. Bom pač prišel jutri. Samo končajo naj s tem." • S. Šubic, slika: T. Doki Pust al - Pust je nepreklicno mimo, vsaj za Kranj' pa lahko trdim, da je bil na pustno soboto zelo pisan. Gorenjsko so obiskali celo kurenti. Ne verjamete? pa na Puštal in v Škofjo Loko. Na Puštalu živita znani slovenski glasbenik Jan Plestenjak in njegova mama Dora, akademska slikarka. Oba sta si neznansko Kamera presenečenja Gorenjskega glasa in televizije TELE-TV Kranj Vroči ples 2 - tokrat s kurenti priskočila naša ekipa Kamere presenečenja. Imeli smo malo smole, saj je bil doma samo Jan, ki se je kurentov zelo razveselil. Z njimi je zaplesal v krogu ij) se ves čas smejal. Toda tudi smeha ie enkrat konec, to je spoznal tudi Jan, ko je nase spravil težko kurentovo opravo. Po nekaj minutah poskakovanja in nekakšnega simuliranja ritnega mi; ganja (da bi zvonci, obešeni okoli pasu, zvonili) je ug?' tovil, da je za tako početje potrebno precej kondicije-Kako ne, še stari mački ' kurenti, se na kurentovanje pripravljajo 14 dni, da f° nanj primerno pripravljeni-V kurentovo kožo se Je oblekel tudi Drago Papriki ga kljub maski v gmcl kurentov takoj prepoznate-Saj veste, migati pa res ne zna že vsak tič. No, skakal je pa preklemano dobro. to nekaj velja. Ne zamudite Kamere presenečenja, ki b° na programu Gorenjske tel; evizije TELE-TV Kranj danes ob 20.20. • r-Subic, slika: T. Doki ____ Kurenti so resda prišli že v želela ogledati ptujsko kur-petek, ampak obiskali so entovanje, ker pa letos to ni nas. Najprej v Kranju, nato bilo izvedljivo, je na pomoč KM Pošta svetuje Želite razveselili svoje najbližje z glasbenim voščilom? Zavrtite telefonsko številko 96, za ostalo bomo poskrbeli mi- OD PONEDELJKA DO SOBOTE OB 9., 14. IN 18. URI