mžsvv':i TuiiLsrfu v uučlja* M Ig Stev, >8 u Cena 1 Din Naročnina mesečno 25 Din, za inozemstvo 4u Din — ne-del|«ka izdtija celoletno % Diu, za inozemstvo 120 Din Uredništvo je v Kopitarjevi u I 0/111 SLOVENEC Cele. račun: LJubljana St. 10.690 in 10.349 za inserate; Sarajevo štv 7563. Zagreb štv. 39.011, Praea-Dunoj 24.797 Uprava. Kopitar* jeva mi sredstvi je zadrževal trsnične socialne reforme in odpravil ljudske množice z antiklerikalnimi Slagerji. meneč, da se bo preprosti človek dal ogoljufati za socialne pridobitve. ki bi resnično izboljšale njegovo eksistenco, i zadovoljitvijo antiklerikatnih nagonov. Tako se je začela gonja zoper katoliško vero in Cerkev, ki je imela samo žalostne učinke: razruševanje domovinskega čuvstva, razrahljan je narodno in stanovske vzajemnosti, izpodkopavanje moralnih principov zasebnega in javnega življenja ler popolno sprostitev velekapitaPstičnih metod gospodarstva, pri čemer je poburžtrona socialna demokracija krepko po m r gal a in sodelovala. Pod krinko svobodne m'di se jo razbohotilo suženjsko ntallkova-nje Mo'cha in sc je versko čuvstvo ter zdrava francoska narodna tradicija zasmehovala kot .ro-' akcinnarstvo'. Samodržlvu framasonstva je napravila konec svFtovna vojna, ki je zopet združila Francoze v! obrambi najvišjih idealov francoske krščanske domovinske kulture. Po vojni se jo svobodomdelnemu kartelu samo enkrat posrečilo zopet dobiti vajeti države: pri volitvah maja leta 1924. Slabo go-. spedarstvo, ki jo znak vsakega .svobodomiselnega') francoskega režima, pa je kmalu prisililo kirteii-' ste, da so se komaj po dveh leiih morali zopet vsesti na klopi opozicije: bili so uničili kurz franka. ki ga je poleni stabiliziral Poincarejev kabinet. Levičarji so pa obdržali nekaj vpliva po možeh njihovo prošlosti in mentalitete kakor i< bil Briand, ki je skušal voditi zunanjo politiko v smislu ger-mano^ilskih in sccialistično-internacionaludi smer-nfc francoskega framasonstva. Pa ludi la politika je doživela svoj polom, ker je lo okrepila nemški fašizem, ki je v briandizmu po pravici •••hI.d znak eslibljenja francoske voljo po ohranitvi miru na podlagi obstoječih paktov. Sicer pa politika .sva-bodom'solnega' kartela, ki je dosleden smiio v antiklerikalizmu, tudi v pogledu zunanje polhi ie ni bila dosledna, enoumna in odkrita: če jc kazalo, je francosko framasonstvo igralo na piščal franccsko-nemške antanie na podlagi najdalekosežneiSih koncesij; ako pa je videlo, da je šlo predaleč in da je Izzvalo odpor širokih množic, je vse svoje obljube snedlo in razočarani nemški nacionalizem ie moral Knlcstno ugotovili, da se na bratci,jubne fraze francoskih levičarjev absolutno ni zanesti. Zadajanje framasonstva v Franciji pa nikakor nt samo posledica slabe gospodarske in zunanje politike liberalnc-socialističnega kartela. ampak predvsem rezultat globokega duhovnega preobrata Francije, ki se je že pred svetovno vojno začela odvračati od lažisvebodomiselstva, katero je narodnemu značaju Francoza in njegove duševne kulture popolnoma tuje in ga je začasno zaslepilo ga m o po blesku svoje frazeologije. Na čelu lega preobrata, ki kaže nazaj v globine narodne duše, •o stali in šc danes stoje največji tvorci lepo besede, likovnih umetnosti in znanstva Francijo, dojim ubira za framasonstvom stopinje samo plitvi napo'izobraženec. Seveda se framasonstvo, ki je v zadnjem času ♦nt c-o samo enkrat priliko, da se od srca rad u je — ko je namreč v nazadnjaški Španiji prišel na krmilo najstrupenejši antiklerikalizem — krčevito brani, da bi za vedno zatonilo. -V lepem mesecu maju letošnjega leta so v Franciji zopet parlamentarne volitve in francceka zbornica je bila le dni pozor išče najviharnejSih debat in prizorov, ko jo poslanska zbornica sprejela s 55 odstotno večino volivno reformo, ki sicer ni bogvekaj radikalna, vendar pa uvaja stvari, ki so levičarskemu kartelu vzele malodane vse upanje, da bi odnesel maja meseca zmago, kakor jo v svojem optimizmu menil. Računal jc pač na učinke svetovne gospodarske krize, ki je tudi Francijo zadela, ue pomisli pa, da se Francoz dobro zavoda, da je njegova država po skromnc6ti, zmernosti in marljivosti svojega prebivalstva pa tudi po odločni poliliki njene sedanje večine v internacionalnem pogledu edina država na svetu, ki od splošne krize nnjmenj lipi in si tie da Iztrgati iz rok močne pozicije, ki jo v /boru Japonci se izkrcujejo skozi mednarodno cono Sporazum med Japonsko in sovjeti Prehršitev nevtralnosti mednarodnega mesta (šanghaj, 15. febr. ž. Ves včerajšnji dan so Japonci izkrcavali nove čete, ki so prispele s transportnimi ladjami, in ki sestavljajo nekoliko ha a ljonov intanterije, tankov in težkih topov. Izkrca-vanjc se je vršilo v mednarodni koncesiji v Jang-cepu, odkoder so čete odšle na položaj v mestni četrti Honkev. Dalje so bile izkrcane nove japonske čete tudi v bližini Vusunga. Oh priliki pohoda japonskih čet skozi mednarodno koncesijo so japonski vojaki napadli in pretepli ameriškega podkon-zula in nekega ameriškega državljana. Pozneje so Japonci napadli še nekega učitelja za angleški jezik iz Šanghaja, kateremu so hoteli odvzeti tudi avto. V obeh slučajih so intervenirali japonski častniki in preprečili, da, vojaki napadenettv niso ubili. Radi teli dogodkov vlada veliko ogoi. ,nje med ino-zeinci proti Japonski in sta ameriški in britanski konzul že vložila protest pri japonskem vojnem poveljstvu ler zahtevala, da se krivci najdejo iu najstrožje kaznujejo. Japonci so se takoj opravičili in izjavili, da bodo krivci kaznovani, kljub 'emu, d« so jih nupadrnci s pikrimi opazkami izzvali. Japonski general Uycda jc pozval k sebi inozemsko časnikarje, katerim je sporočil, da so bila ojačenja poslana samo zaradi tega, da čimprej pri tie do normalnega stanja in miru v Šanghaju, nakar bodo čete umaknili. Z druge strani pa sc tudi Kitajci energično pripravljajo in v hitrem tempu dobivajo ojačenja. Pričakuje so nova krvava bitka, katere nihče nc b« mogel preprečiti. (Vrst, da so Japonci zasedli mednarodno mesto, torej ni resnična, ampak so japonske čete samo korakale skozi internacionalno mesto, da zasedejo Honkev, ki jo japonska koncesija'. — Op. uredn.) Krvavi boS ie ne'zogfben šanghaj, 15. febr. ž. Dopisnik .Reuierjcvega urada javlja, da so danes zjutraj Japonci otvorili močan artilerijski ogenj na čapejsko predmestje in proti kitajskemu položaju pri trdnjavi Vusung. Pri lej priliki je več granat padlo v bližino neke stražnice na meji mednarodno koncesije, v kateri so bili britanski prostovoljci. Dobrovoljci so bili prisiljeni stražnico zapustiti. Ženeva, 15. febr. tg. šanglnjskn komisija Sve-la Zveze narodov ugotavlja v svojem poročilu z dne 8. februarja, da obstoja od 3. februarja dalje popolnoma očividno vojno stanje, ker so se izjalovili vsi poskusi za premirje. Ofenziva je popolnoma v rokah Japoncev, ki imajo nameu zavzeti trdnjavo Vusung in potisniti Kitajce daleč' za šanghaj. G. Josisava po asn u e Tokio, 15. febr. ž. Zunanji minister je poklical k sebi danes popoldne predstavnike Amerike, Velike Britanije in Francije, katerim je sporočil vzroke, zaradi katerih so Je japonska vlada odločila poslati nove vojne oddelke v Šanghaj. Društva r*aroelov se ni bati Ženeva, 15. febr. AA. Seja Sveta Zveze narodov je imela razpravljati o kitajski zahtevi, naj se skliče skupščina Zveze narodov, ki naj hi razpravljala o ki ajsko-japonskem sporu, jc odgodena. Tokio, 15. febr. ž. V tukajšnjih merodajnlh krogih ne pripisujejo okolnosti, da jc na predlog Kitajske sklicana izredna plenarna seja Sveta Zveze narodov, prav nobene važnosti. Ta korak Zveze narodov se z ozirom nn današnjo situacijo ne smatra kot nujno polreben in Japonska tudi ne namerava radi tega izvajati nobenih konsekvenc ter ne misli izstopiti iz Zveze narodov. Kitajci se obračajo na papeža Rim, 15. fe.br. Ig. : Osservatore Romano* poroča, da je šef kitajske delegacije v Ženevi, Jen, poslal papežu v imenu kitajskega naroda apel, da spregovori dobro besedo v prilog države, ki sc nahaja v hudi stiski. »Osservatore Romano« piše: Vemo, da jc kardinal državni tajnik brzojavno zagotovil Jena, da je papež dal kitajskemu narodu neskončne dokaze svoje dobrohotnosti in mu zagotovil, da t»o v svojih molitvah prosil za mir med obema velikima narodoma. narodov ima. Večina je z novo volivno reformo uvedla žensko volivno pravico, ki se je framason stvo boji bolj ko vsega drugega na sveiu Frama-soni so namreč za svobodo in za enakopravno.-.; samo, dokler to njim služi; kakor hitro pa svob.i.ln ogroža njihovo samovlado, se prelevijo v najini. konservativce. Proti nobeni stvari niso fran- <■> liberalci iu marksisti ie dni v zbornici bolj \ 1 kakor proti pravici, ki jo ima danes žena v n ' kulturnih državah Evrope. Azije in Amerik". I i jo pač, da bodo žene s svojim zdravim mi iu domovinskim Ineliiiktobi zadale loži m; udarec; če pa kaj takega grozi, pozablja „svoi ■ iniselslvo' vsa svoja svobodoljubna gesla. . Nova vplivna reforma odpravlja ludi ožje \. lit ve, ki so omogočale liberalcem iu socialisiom, Kako so se Rusi in Japonci domenili Mandžurija Japoncem — Dzungarija Rusom Loudou, 15. febr. Angleški listi, ki so zadnje dni začeli pisati o nekakem tajnem sporazumu med Francijo in Japonsko, so obenem namigavali na nekakšen obstoj pogodbe med Japonsko in Sovjetsko Rusijo. Telegram tako iz Moskve kakor iz Tokia energično demantujc obstoj takega pakta, toda >Daily Exprcss« 90 vrača danes k temu predmetu in prinaša mnogo podrobnosti, ki dokazujejo dejanski obstoj takega sporazuma. List trdi, da je Rusija dovolila Japonski polno svobodo akcijo v vsej Mandžuriji in v južni Mongoliji, dočim si sama pridržuje politični vpliv v severni in ssapudni Mongoliji (Dznngarija). Teritorij, nad katerim bi na tn način Japonska zavladala, znaša 1,500.000 kvadratnih kilometrov, to je .34 krat več, nego znaša površina Anglije. >Daily Express< Irdi ludi, da so Sovjeti priznali Japonski pravico, da prevzame vse delnice, ki jih posedujejo kitajske banke in posamezniki v mešanem rusko-kitajskem upravnem odboru vzhod-nokitajske železnico Mančnli—Vladivostok. Kakor trdijo Angleži, so Japonci baje medtem res tudi prevzeli upravna mesta na vzhcdnokilajski železnici, ozirema odstranili kitajske upravnike ter jih zamenjali z japonofilskimi Kitajci. Japonci po trditvah angleških listov odstranjajo polagoma ludi kitajske uslužbence na tej progi. .Sploh Japonci sedaj v Mandžuriji neomejeno gospodarijo in so guvemerska mesta mandžtirskih in mongolskih provinc porazdelili med razne kitajsko generale, ki so se podali v japonsko službo. Vrhovni poveljnik japonskih čet v Mandžuriji, general llonjo, je začel z mirno pcnetracijo mongolske province Džchol, ki ima po ruskp-japoiiskem "paktu pripasti Japonski, oziroma tvorili, kakor se to glasi, njeno interesno sfero. Nastanek tega pakta razlaga Daily E.vpress na sledeči način: Japonska in ruska diplomacija sla se že ves čas, počenSi z oktobrom mesecem lanskega leta. glede mandžurskega vprašanja pogajali. Rusi so dolgo kolebali, pa ludi Japonci se precej časa niso mogli odločili k dalekosežnim koncesijam, katere so Rusi zahtevali. Rusi so se zlasti bali, da jih ne bi Japonci prevarili, in so se hoteli predvsem zavarovati proti temu, da ne bi Japonci kakšne eventuelne - neodvisne mandžurske države« izrabili v lo, da bi postala izhodna točka zn kakšno vojaško akcijo belogardistov proti sovjetskemu gospodstvu v ruskem Primorju in Poamurju. Japonci pa so pri teh pogajanjih ves čas kazali veliko lojalnost in uslužnost napram Sovjetom ter Jim dali trdne garancije, da ne bodo podpirali nobeno belogardist ične akcije in da jo bodo cclo zatirali. Tako se je tudi v resnici godilo. Japonci niso sprejeli nobenih bclogardističnili ponudb in so onemogočili vsako protisovjetsko akcijo na Daljnem vzhodu, kjerkoli sega njihov vpliv. Ker so Sovjeti pristali na to, da zamenja v upravi prevažne vzhodno-kitajsko proge Kitajsko Japonska, kar za slednjo pomeni ogromen gospodarski dobiček in vpliv, ker šelo s tem Japonska postane faktični gospodar Mandžurije, zato jc Japonska priznala Rusiji ogromno koncesijo, to ,ic politično interesno sfero v Dzun-gariji. I z lega slednjega dejstva je razlagati, da se je javno mnenje Anglije, ki je dozdaj vedno podpirala japonsko politiko na Daljnem vzhodu, v zadnjih dneh obrnilo proti Japonski. Iz Dzungarije, to je i t zapadne Mongolije, oziroma \% K jahto, kjer že danes prevladuje ruski vp .. vodi strategičiia pot bodočnosti na Pamirsko visoko planoto, ki je ključ do Indije. Tako I o rej vidimo, da simpatije in antipatije do Japonsko vodijo zgolj [>olitični in gospodarski interesi prizadetih držav. Daily Express ludi namiguje, da je rusko-japonski antanti dala svoj blagcslov Francija. Kaj jo na teli odkritjih resnice, kaj fantazije, se bo kmalu videlo, vendar angleška politična javnost no dvomi, da so Irditve !)aily Espressa v jedru res-j nične, ker jih potrjuje sumljivo obnašanje Sovje-tov ves čas, kar Iraja Icitajsko-japonski konflikt. Nevvvork, 15. febr. tg. Japonske oblasti v Man-/uriji nameravajo nastaviti posebno tnandžursko vlado. Dne 17. Februarja sc začne v Mukdenu kon-i fcrcnca, h kateri jc povabljen tudi kitajski general Ma, čegar vojska je v začetku povzročala Japonccni i hude težkoče in s katerim so sc Japonci sedaj spu-1 razumeli na podlagi visoke podkupnine seveda. Hindenburg kandidira Fašisti postavi o protikandidata Itcrliu, 15. febr. Ig. Ker je akcija berlinskega župana dr. Sabma zbrala 1,500.000 podpisov z« kandidaturo Hindenburga za predsednika republike, je danes Hindenburg pristal na lo, da zopet kandidira za predsednika republike. Za Hindenburga so je ustvarila široka ljudska fronta. Posebno so zanj vse meščansko skupine. Tudi na desnici so močni krogi, ki se zavzemajo za Hindenburga. Na levičarski strani pa bodo nastopili za Hindenburga socialni demokrati, ker radi posebne komunistično kuudidature njihov lastni kandidat nima upanja na uspeh. Takozvana harzburška fronta (fašisti) hoče sedaj prenesti boj zopet v državni zbor in bo prihodnji leden zopet poskušala vreči dr. Brtininga. Predsednik republiko Hindenburg je s sledečimi besedami pristal na kandidaturo: Po resnem premišljali ju iu zavedajoč se svoje odgovornosti za usodo domovine sem se odločil, da sem nn razpolago za zopelno volitev. Dejstvo, da me 1; temu ni pozvala samo ena stranka, temveč, dn je poziv izšel iz širokih plasti naroda, mi ukazuje lo kot dolžnost. Ce boni zopet izvoljen, bom zopet nadalje y, vsemi svojimi močmi služil domovini zvesto in vestno, da ji pomagam na zunaj k svobodi in enakopravnosti, na znotraj pa k edinosti in napredku. Ce ne bom izvoljen, mi boste prihranili očitek, da sem svoje mesto v ležkem času zapustil samolastno. Zame obstoja samo eden res narodni cilj: Združitev naroda v eksistenčnem boju in popolno žrtvovanje vsakega Nemca v težkem boju za ohranitev naroda. Berlin. 15. febr. tg. Sedaj bodo morali narodni socialisti in nemški nacionalci v najkrajšem času postaviti svojega protikandidata. Stališče Stalilhel-11111 jo še sedaj nejasno. Ta organizacija je izdala da so so pri drugih volitvah kartelirali. Na la način utegnejo ,kakor je tožil socialistični voditelj, marksist in stokratni milijonar Leon Ulum, nn zadnjem /boru socialdemokraske stranke, kartelisli izgubiti okoli TO mandatov. Mimogrede rečeno, jo nova fran-• -k'! \ olivna reforma približala francoski volivni ' »-m angleškemu, ki so ga gospodje karlelisti !■•'• hvalili kot enega najboljših v Evropi; sedaj 1 jim je postal skrajno nazadnjaški... ■no besedo: večina francoskega naroda sc ■ i i>: pregrešila proti svetim načelom franco-. framasonstva. Odlod velik krik po .napred-11' 'o > i s j u kartela, ki pa danes nc poraja ve? 'jene.',"! učinka v dušah Francozov, ki so sc dobrih in glolinkih tradicij svoje narodne k u II ure danes izjavo, v kateri pravi, da je pripravljena glasovati za Hindenburga, če se izvrši izprememba kurza. Poslali so k llindenburgu poseuno deputa-rijo, ki naj bi mu izročila to izjavo, toda Hindenburg jo ni sprejel, temveč njegov državni tajnik, ki je izjavil, da se Hindenburg ne more spuščati v politične pogoje. Socialni demokrati dosedaj še niso dali nobene izjave, da bodo glasovali za Hindenburga, gotovo pa je, dn ne liodo postavili nobenega lastnega kandidata in da bodo Hindenburga podpirali vsaj iudirektiio. Berlin, 15. tebr. \A, Po dolgih in mučnih pogajanjih je velika zveza bivših bojevnikov tkzv. KyffhSusenbund sklenila podpirati kandidaturo Hindenburga. Predsednik osrednjega odbora te zveze general von Horn bo danes dopoldne sporočil la sklep predsedniku republike. Sedaj ni nobenega dvoma več, da bo Hindenburg sprejel kandidaturo za predsednika republike. Občinske voVtve v Bolgariji Sofija, 15. febr. Ig. Včerajšnje občinske volitve. ki so sc vršile v vseh bolgarskih mestih razen Sofije, so prinesle vladni koaliciji narodnega bloka sicer večino, ki pa jc nekoliko manjša, kakor jc bila pri zadnjih volitvah v sobranje. Najmočnejša stranka opozicije so postali komunisti, katerih število je zopet znatno narastlo in so v nekaterih mestih dobili celo večino, tako v industrijskem mestu Sloven 11 i 11 v Riirgasu. Prejšnja vladna stranka zgo-vora jc zgubila svojo dosedanjo iiadmoč v mestih in jc število njenih volilccv daleč zaostalo za komunisti. Atentat na ekspresni vlak Pariz, 15. febr. tg. Na Riviera ekspres. vlak Ven-limiglia—Pariš je bil včeraj v bližini Marseillea izvršen atentat s peklenskim strojen), ki je eksplodiral. Vlak je vozil s hitrostjo 90 km na uro. Spalni vagon je skočil s tira in sc prevrnil po 8 m visokem nasipu. Prevrnil se je na spodaj ležečo hišo, ki jo je poškodoval. Od 80 potnikov pa so bili ranjeni samo trije in 1 rastavljenec jedihega vagona. Peklenski stroj je bil zelo močen, ker je raztrgal železniško pro^o, kakor da bi vanjo udarita granata. Motiv atentata še ni pojasnjen. Dunajska vremenska napoved: Severne Alpe: vedno bolj oblačno, verjetnost novega snega, posebno v zgornji iu nižji Avstriji, višja temperatura. Južno Alpe: Nobeno hiftvene izpretneinbe dosedn-njegn vremenu ne bi* l' .__al oucuj £ir Kriza političnega življenja v ČSR V začetku tega meseca so potekla trl«leta vladanju takozvaiiegu drugega kabineta ;Udržala ali najbolj ii. oke lcoalicje. Vkljub žc triletni eksistenci to vlade pa jmloža.i koalicije nikakor ni močan, še manj pa idealen. Pod pritiskom težke gospodarske in finančne krize, ki jo posebno v zadnjem času občutno zasegla Češkoslovaško, posebno pa vsled rwprestanega trenj«, prepirov in razkolov v njej sami, se vlada Žo od samega začetka' svojega obstoja nahaja v latentni krizi. Današnja koalicija vegetira iz dneva v dan, kar je najbolje opaziti v vodnem odlašanju nujnih državnih poslov kot so: bančni zakon, uradniški zakon, 13. plačil, stanovanjski Zakon, mešanje špirita z bencinom, vprašanje nezaposlenosti, nov zakon o sklepanju civilnega in cerkvenega zakona itd. Edino bančni zakon, o katerem se ni smelo niti pisati, je po veo kot polletnih pogajanjih v vladi končno dospel v parlament. Ta permanentna kriza, če tudi ne izziva demisije, vendar popolnoma paializira državni politični aparat. Prepiri, v katerih se ubija čas, so osebnega, predvsem pa načelnega značaja. Za današnjo preobremenjeno vlado stoji v parlamentu 200 poslancev, ki so dober glasovalni materijal, a jim manjka • inicijativa pri delu, kakršnega današnji težki časi. zahtevajo. Češka politična zgodovina ne pozna bolj heterogene vlade z bolj nasprotujočimi si interesi kot je sedanja. Buržuazija in socijalisti, tako narodni kakor oni druge internacijonale. svobodni zidarji iu katoličani, Čehi, Slovaki, Nemci, težki kapital in proletarijat, industrija in poljedelstvo, to je konglomerat Udržalove vlade. Torej ni čudo, da vladni stroj zastoja,in da so posledice tega stanja vedno bolj občutljive, posebno za srednje in uižje plasti naroda. Vzrok krize kakor rečeno ni samo v splošni gospodarski krizi v državi in izven nje, ampak predvsem v osebnem, prestižnem in načelnem nasprotju. Da se Udržalov kabinet, ki je od svojega rojstva v krizi, še vedno drži, je vzrok v tem. feer nobena stranka noče iz vlade, boječ se, da ne postane žrtev sedanjega režima in pa vsled tega, ker je težko omisliti si v današnjih kaotičnih razmerah boljšo vlado kot je sedanja, razven, če izvzamemo uradniško, na katero se po zanesljivih vesteh izza kulis resno misli in niso izključena presenečenja v najkrajšem času. Kna izmed največjih ovir delazmožnosti vlade je večni boj za nadvlado med dvema največjima češkima strankama: ag arno in socialno demokratično. Prva kot zastopnica poljedelstva in njegovih 'koristi'(46 mandatov) je najmočnejša, druga, pred--'tavilelji.'a delavskih mas in njenih potreb (42 man-latov) ima silno ambicijo, da postane najmočnejša. Sta to dve antipodnj stranki, med katerima je tako radi različnih prog.amov kakor vsled različne taktike vsak mir nemogoč. Ta divji zakon posebno cžko prenaša agrarna stranka, ki je bila nava-^eiiii, da daje ton in da vodi državno politiko; kajti po prevratu ni bilo pailamcptarne vlade brez njeno odločujoče udeležbe. Agrarci najtežje pozabljajo na meščansko koalicijo, ki jo je po obolenju Švehle spretno vodil Šramek, katerega pa so iz hvaležnosti izigrali, Agrarci se, ko so strmoglavili to koalicijo, težko prilagodujejo stvarnosti, da morajo moč deliti s socijalisti iu da morajo svoje radikalne zahteve na polju poljedelstva krotiti. Niso pa samo programi in različne taktike, ki otežujejo sporazum teh dveh strank. Kajti, če tudi so razlike načelne, niso tako velike, da se jih v iu-teresu države ne bi moglo prebroditi. Kar najbolj ovira njih složno sodelovanje so neurejene razmere v agrarni stranki. Med tem, ko v socijalui demokraciji vlada več ali manj popolna solidarnost v pogledih na notranjo politiko, imajo v agrarni stranki mnogobrojne skupine in kiila diametralna mišljenja v najbolj osnovnih vprašanjih strankine politike in taktike. Ostro se odraža levo ministrsko ' krilo (Udržal, Višlcovsky, Slavik) in desno radi- Shrunjenje cerkva v Španiji Madrid, 15. febr. Iz Valenclje poročajo, da so neznane osebe poškodovale tamkajšnjo katedralo, posebno oltar, ki fe dovršeno umetniško delo. Zaradi tega je prišlo do demonstracij katolikov pred palačo civilnega guvernerja Valencije. Morala je intervenirati policija, ki se ji je z velikim naporom posrečilo demonstrante razgnati, Iz istega vzroka je prišlo v Valenciji do spopada med katoliki in socialisti. Več oseb je ranjenih. Policija je izvršila nekaj aretacij. Fuziia laških ladjedelnic Rim, 15. febr. ž. Mussolini je odobril načrt, ki ga ic izdelal minister Ciaoi za fuzijo dveh italijanskih ladjedelnic iz Neaplja in Genove. Po tem načrtu se združita ladjedelnici Fl-oria in Cipra, ki bosla koncentrirali svoje delo v Neaplju. Nova družba se bo imenovala Tirenia s sedežem v Neaplju. Seja ilaf. vlade Rim, 15. febr. ž. Danes zjutraj ob 10 je bila seja vlade v palači »Viminale«. Seji je predsedo-»ai Mussolini. Zunanji minister Grandi je pri tej yj'mki poročal o poteku razorožit, konference in P ;k-l . italijanske dclcgacije. Nadalje so se reševali-. ludi nekatera važna notranjepolitična vprašanja. Hretep med soc:alisti in komunisti Dunaj, 15. febr. AA. Korbiro poroča: V Ha-Icinu pri Salziburgu je prišlo na zborovanju Heimat-f.chutza do pretepa med člani Heimatschutzu in komunisti, ki so napadli deželnega svetnika Hei-matblocka g. Lengauerja, ko je govoril. Ko je ob oklepu zborovanja g. Lengauer odhajal, t>o ga komunisti spet napadli. Lengauer in njegova dva vprcinljcvah-a so ranjeni. Pretep med komunisti in •tlelmatschut. om se je tudi »e po končanem zbo-r an;u nadaljeval in so komunisti streljali. Več osi h je bilo hudo ranjenili. Policija jc prijela ne-.kcjja komunist«, ki je osumljen, da je streljal iz "cvolverja. Zdaj je v Haleinu spet red, f.ondon, 13. febr. tg. Včeraj je bil v vlaku aretiran predsednik indijskega kongresa Sirdar Sa.dul Sing četrti predsednik kongresa, odkar jc bil aretiran Gandi. Prepeljali so ga v Laliore, kalno, ki ga vodita poslanec Stnnčk in senator Vranv, Prvo je blizu prezidentu Masaryku in lle-nešu, vedno pripravljeno na popuščanje, drugo Jo nepomirljtv' nasprotnik Grada (Hradfanov: sedež Masaryka), zlasti kadar so na tapeti stanovski interesi čeških agra.i>e,v. prvo jo močno v vladi, drugo v stranki in ined Vblilstvom. Borbn je ostra in permanentna od časa, ko manjka švohtov pomirljiv, duh, Desijo krifo išče vedno priložnosti, do obračuna z ministrskim in tako obračunavanje jc bilo inscenirano prod mesecem, V začetku januarja se jc namreč mnogo govorilo o padcu Udržalovo vlade, seveda ne vsled nasprotij v vladi, ampak v stranki. Stanekovo desno krilo, ki se mu zdi i Udržal premalo zelen, hoče lia . njegovo mesto -'postaviti sedanjega predsednika parlamenta Malvpetra. ki-jim je bližji. Kot uvod za to borbo so desničarji organizirali na Moravi, ki je Stanekova doniena, velike shode. Tu so javno in odkrito zahtevali odstop Ud.žaia. Pokret je zavzel tako velike dimenzije in postal tako resen, da'je moral Udržal sam iti na Moravo gasit. Pomirjenje pa še ni bilo doseženo, Dne 23. jan. je bil sklican izvrševalo t odbor agrarcev, kjer naj bi padla odločitev. Vsa politična javnost je z veliko napetostjo čakala na ta dan ln nasprotniki Udržala so prerokovali. konec vlade, ker so bili prepričani, da bodo ministri ostali v manjšini. Pričakovana bitka -pa, gotovo vsled pomirljivosti švehle, čigar politična aktivnost ap že čuti v vodstvu stranke, ni bila iz-vojevaiia. Ministri. niso dobili . niti Zaupnice niti nezaupnice.'v tem je njihova skromna zmaga. Desno krilo je deloma zmagalo v obliki radikalnih zahtev, ki jjh morajo ministri uveljaviti v vladi (zaščita poljedelskih produktov s subvencijami in povišanjem uvoznih carin). Agrarni ministri ostanejo torej v vladi, seveda brez avtoriteto v lastni stranki. Obe krili se pa dalje pripravljata na odločilno bitko. Nadaljnji, zelo Važen pojav krize političnega življenja današnje koalicije je nekakšna revolta Šrainekove ljudske stranke. Ne samo pristaši 'in pokrajinski tisk, ampak tudi oficijelno glasilo stranke >Lidov« Listy« so jasno in odločno izpovedali, da je dovolj žrtev, ki jih je ljudska stranka vedno in v največji meri prinašala sedanji koaliciji. Ljudska stranka vidi jasno zakulisno izigravanje svojih partnerjev in le velik politični ■ taktik šramek ter splošni državni interesi jo danes držijo v vladi. Ni'pa več dalje" pripravljena samo ona prinašati žrtev. Ta odločen nastop je seveda precej razburil politične vode in obnovile so se zopet stare kombinacije. Ena izmed teh' kombinacij, katero gojijo 'socijalisti, posebno Beneš, je črno-rdeča koalicija, v katero bi šli vsi socijalisti, ljudski stranki Šram-kova in Hlinkova ter nemški kršč. socijalisti. Ta kombinacija bi že davno bila uresničena, da ni tako velikih nasprotij med češkimi iu slovaškimi katoličani. Ta kombinacija bi v sedanjih razmerah na-'šla gotovo največje simpatije širokih plasti naroda,, 'ker bi bila še najbolj enotna. Ta zveza jč Š& najbolj simpatična 'tudi soč. demokratom, kfboŽejo na ta način izpodriniti'iz vlade agrarce, ki . imajo že od postanka države nekatere resorte neprenehoma v svojih rokah. Druga. kombinacija je uradniški kabinet, v v katerem bi odločujočo vlogo igrali zopet le Socijalisti po svojih eksponentih. Ta kabinet naj bi sprejel odiozne zakone socijalnega značaja, ki se jih sedanja' vlada vsled splošne nevolje ne upa sprejeti. O tej kombinaciji se jako resno razmišlja in so že določene osebnosti, ki imajo prevzeti različne resorte. Najkrajša doba, — posebno vrnilev ministra Beneša iz Ženevo bo odločila termin življenja sedanje vlade ln dala smor novim kombinacijam. Kajti treba je vedeti, da se v češkoslovaški politiki ne godi nič'brez vednosti in voljo ministra Beneša. J. M, Glavna K. nab. zadrug" „ Belgrad, 15. 1'ebr. 1. Danes se je vršil izredni občni zbor Glavne kmetijsko nabavljalno zadruge. Iz obširnega poročila, ki je bijo predloženo občnemu zboru, povzemamo sledečo statistiko: Od vseli zadrug, k! so članice Glavne zadruge, jo poslalo poročilo samo 657 zadrug, ki predstavljajo skupno premožen ie 112 milijonov dinarjev. Glavna zadruga in njene članice imajo v svojih skladiščili bln^i' v vrednosti 100 milijonov dinarjev. Skupen dobiček je proračunan ua 15 milijonov dinarjev, in sicer za-one zadruge, ki so svoja poročila poslale. Teh pa je spmo 66%. Nnbavljalne zadruge obsegajo z ozirom na svoje članstvo 00.000 družin, oziroma 500 000 prebivalcev. Prometa v blagu je bito v lanskem letu zn 16 milijonov dinarjev. Napredek v primeru z lanskim letom znaša 71%. V lanskem lotu ie znašal dobiček 12% od celokupnega blagovnega prometa, v letošnjem letu pa je dobiček padel na 10%. Kar se tiče kreditnih pripomočkov, se je podužilo kreditne organizacije samo 17!) članic. Občnemu zboru ni bilo predloženo nobeno poročilo glede višino kredita, kateri je bil izdan od centrale v korist njenih članic. Drobne vesti Rim, 15. febr. ž. Danes se vrše zaključna pogajanja za sklenitev Palijao?ko-francos.ke trgovinske pogodbe, Francoski delegaciji predseduje tukajšnji francoski poslanik de Beaumarchais. Budimpešta, 15. febr. ž. Češkoslovaško-mad-zarska trgovinska pogajanja so bila včcr,.j ponovno prekinjena za kratko dobo Češkoslovaška delegacija je odpotovala nazaj v Prago, kjer bo poročala svoji vladi. Madžarska brzojavna agencija javlja, da je prišlo v veČini točk do spprazuma in se bodo pogajanja vršjja !e še v nekaterih točkah v Pragi. Le Havre, 15. febr. ž. Iz Nevvyorka so poslali danes v Francijo pošiljko zlata v vrednosti 14 milijonov 727.000 dolarjev. Budimpešta, 15. febr. ž. Včerajšnji listi poročajo, da namerava finančni minister Koranyi, ki jc stebpr Madjarske, dcmisijonirali. Izgubil je voljo in veselje do dela, ker ni dobil posojila. Madjarska brzojavna agencija je pooblaščena, da to vest dc-mantira. Gospodarska konferenca nasledstvemh držav Za edinstven gospodarski sistem v Evropi Budimpešta, 15. febr. /. Na iniciativo uiadjar-ske skupine panevropske unije se je vršila gospodarska konferenca predstavnikov (Iržav-iiaslednic, ki je bila včeraj zaključena. V splošni debati so govorili llantoš (Miulja.rskp), Germani (R^mufifia), ilr. Ribka (Češkoslovaška) in dr. Frangeš ter Po-povič (Jugoslavija). Konferenca se je postavila na stališče, da se današnja kriza ne more. rešitj drugače, kakor da se po vsej Evropi vpelje cd i naiven gospodarski sistem. Vse države, katerih zastopniki so se udeležili konfetence, se nahajajo v posebnem ekonomskem in geografskem položaju, ki zahteva skupno sodelovanje. To sodelovanje bi' se' moralo izpopolniti na vseh poljih gospodarske^ politike in moralo bi imeti za končen cilj ustvaritev velike gospodarske skupnosti. Za izvedbo tega cilja bi se kot rezultat te konference morale v prvem redu sporazumeti države-naslednice (Poljska, češkoslovaška, Madjarska, Romunija, Avstrija iil Jugoslavija) in skleniti skupno reforenciahio pogodbo, ker ioriiorij vseh šestih držav skupno ne zadostuje, da potrošijo skupno proizvajanje. Skupno sodelovanje na ekonomskem polju Je torej v lastnem interesu vseli držav. Konferenca radi tega predlaga vladam vseh šestih držav, da pripravijo vsa preddela, ki so potrebna za sklenitev preferencialne pogodbe. Poleg tega bo potrebno tudi skupno sodelovanje v valutni politiki- Konferenca bo o svojem delu obvestila tudi evropski odbor lige narodov in ga prosila, da njeno delo podpira. . Izjava jugoslovanske delegacije Belgrad, 15. febr. 1. Danes se je. vriiila y Belgrad jugoslovanska delegacija, ki se je. udeležila konference za panevropško. unijo v Budimpešti. Tajnik naše delegacije, ki je obenem uradnik in tajnik v našem finančnem ministrstvu, je po imbodu nn-šega oI.hv lansiva .sprejel časnikarje ter jim dal .sledečo izjavo: V zelo Obsežnem dnevnem redu je bilo velik ) vprašanj, ki'"so se tikala • gospodarskega sodelovanja vseh zainteresirati!!! držav v Pcdoiiavju. Vira la vprašanja je ..konferenca 'podrobno proučila. Vsaki delegacija je iniola, ncoinajano svobodo, da predloži svoje mnenje o načinu, kako bi se moglo organizirati to gospodarsko sodelovanje. Vse delegacijo so lna drugi straiil tUdI podčrtale težave, posebno ono tehnične narave, ki ovirajo lepo zalepljeno panevropško organizacijo. Posebno so nekateri odposlancu podčrtavali nasprotne interese agrarnih in industrijskih držav, toda v teku diskusije so se nekatera vprašanja popolnoma razčistila in sprejeti so bili soglasno sklepi, da se v PiHlonavjii in v Poljski lahko sklenejo regionalni gospodarski sporazumi, te no naenkrat za vse države, pa v e.la-pah. Sodelovanje romunske in jugoslovanske delegacije jc bilo izredno briljantno. Dr. Frangeš, šef jugoslovanskega odposlanstva, in Manoilescu, glavni poverjenik 'romunske delegacije, sta zastopala stališče.agrarnih držav, ju sicer s tako silo argumentov, da so zapustili'najgloblji vt;s na konferenci. Madjari so ravno tako zagovarjali potrebo najširšega gospodarskega sodelovanja. Nekateri izmed njih so celo govorili o potrebi carinske unije,, toda kmalu se je videlo, da spričo ..dejanskega položaja zaenkrat, še ni mogočo, ker teren za carinsko unijo šo ni ustvarjen. Izrazila se je .želja, da se ustanovi otalni odbor, ki bo zbirni vse informacije, katere govorijo v prilog skupnega delovanja na gospodarskem polju.in v- prilog koordinacije vseh šestih držav, ki so ae udeležilo budim-peštanske konference. Turčija na sirarn Italije Izjava Ruždi beja na razorožitvem konlerenci London, 15. febr. AA, Svetovna razorožitvena konferenca je davi nadaljevala svoje delo. Govorili so turški, portugalski in norveški delegat. Turški zunanji minister Tevfik Ruždi bej je izjavil, da je nemška formula poravnave ideal, ki ga je ..treba doseči na konferenci. Turčija se hoče vsega problema lotili zelo odkritosrčno in brez predsodkov, ker se ji z nobeno državo ui bati večjih političnih konfliktov. Zato je Turčija tudi v zadnjih petih letih zmanjšala svoj vojaški proračun za 30.000.000 turških funtov, lo je za celo tretjino. Turški zunanji minister se je postavil v isto fronto ž italijanskim zunanjim ministrom in je predložil pisarni konference predloge za zeuaeenjo oborožitve. Na drugi strani se je pridružil ameriškemu delegatu, ki je apeliral proti vsakršnim zvezam iu proti tekmovanju v oboroževanju, kar je vzrok vojne, tor končno izjavil, da bi bila edina zveza, ki je še dopustna, zveza civiliziranih narodov proti vojni. Portugalski delegat Brane,o jo zagovarjal pri-silno razsodišče in odpravo vseh ofenzivnih oboroževanj. Poudaril je, da so velikanski izdatki zu oboroževanje v veliki meri povzročili sedanjo gospodarsko krizo. Norveški delegat Colban je govoril o potrebi omejitve vseh oboroževanj za napadanje in zahteval zaščito civilnega prebivalstva. Končno je dejal, da bi proučil z zanimanjem vsak načrt za organizacijo mednarodnih vojuih si L Titulescu pri kralju Politične kombinacije — Nesprejeta ostavka g, Jorge Uukarešt, 15. febr. 2. Romunski poslanik v Londonu Titulescu je dospel v soboto ob 4.40 v Bu-karešt. Na postaji so ga prisrčno sprejeli nekateri predstavniki vlade in občinstvo. Titulescu je bil takoj sprejet v avdijenco pri kralju, ki je trajala čez dve uri. V nedeljo je bil Titulescu gost kralja Karala. Ves tisk pripisuje povratku Titulesca velik političen pomen. Nekateri politični krogi zatrjujejo, da je Titulescu istočasno poročal kralju tudi o najnovejši fazi mednarodnega političnega življenja, drugi zojiet vidijo v nenadnem prihodu Titulesca notranje politični polom, ker je Titulescu izvoljen za šefa koncentracijske vlade, ki naj bi se sestala že sednj ali pa najkasneje spomladi. Dimineata« prinaša izjavo Tituleseu-a, v kateri pravi, da je prosil za avdijenco pri kralju zaradi lega, da mu poroča o zunanjo politični situa- ciji. : Vilorul poroča, da je predsednik vlade, profesor Jorga podal ostavko, in sicer zaradi tega, ker je kralj sprejel Tituleseu-a' v avdijenco brez n jegove vednosti, Kralj ostavke prof. Jorge ni sprejel, pač pa je sledila zopet dveurna avdijenca ministra Argetoanua pri kralju Karolu. Prisilno notranje posojilo v Romuniji Bukarešt, 15. febr. tg. Romunska vlada namerava izvesti prisilno notranje posoj!lo za 30 let v obliki 51etnega davka na neprtmičnine v znesku vrednosti. Vlada računa s tem, dn bo dobila na ta način 10 miljard lejev, kaferc boče porabiti za konvertiranje agrarnih doPjov, Mali kmetje, ki imajo manj posestva kot 10 ha, ne bodo plačali davka. Iz narodne skupščine Fr Zagrebška vremenska napoved: Vedro ii megleno. Mraz bo šc trajal. Stalno. Zelo Belgrad 15. febr. 1. Verifikacijski odbor je danes objavil svoje poročilo o verifikaciji mandata murodnega poslanca dr. Brankoviča za-okraj Oto-č&c. Iz poročila posnenjamo sledeče: Verifikacijski odbor je v svojem por-očilu od 12, decembra 1. 1. predložil narodni skupščini, naj bodo dne 27. decembra v volivnem okraju Škare nove volitve, ker so sc ugotovile nekateie nepravilnosti, ki govorijo v prilog protikandidatu dr. Ilifu. Nar. skupščina je predlog verifikacijskega .odbora sprejela ter odločila, da se vršijo nove volitve na omenjani datum. Ker pa ja verifikacijski acjbor dovolil, da sc posamezne stranke ali pravne osebe lahko .pritožijo proti volitvam v okraju Otočac. tudi po 27. decembru, je bil sedaj prisiljen, da celo vprašanje še enkrat prouči in sestavi novo poročilo o tem spornetn mandatu za narodno skupščino. Na podlagi došlih'pritožb, ki govorijo tako proti dr. Brau-koviču kakor proti dr. Iliču, posebno pa, ker vlada med pritožbami, katere je verifikacijski odbor ?re:cl, veliko nesoglasje, je bilo sklenjeno, da se menuje posebna parlamentarna komisija, ki bo rta licu mesta vse pritožbe proučila. Verifikacijski odbor einalra, da je to edini izhod iz tega položaja, ker ustavni zakon ponovnih volitev za ves okraj jic dovoljuje. Zato predlaga verifikacijski odbor narodni skupščini, da se sestavi komisija šestih članov, ki naj bodo izbrani izmed članov verifika-cijskega odbora samega, ter naj do 29. fejp**uarja t. 1. vse pritožbe prouči in posamezne volivce v .spornem mandatnem okraju zasliši ter do 8, marca 1932 predloži narodni skupščini pismeno poročilo. Verifikacijski odbor smatra, da je bolje, ako so člani te preiskovalne komisije tudi člani veri-fikacijskega odbora zato, ker ima verifikacijski odbor večji vpogled v vse vprašanje. Za člane komisije so bili izvoljeni dr. Nikola Mičič, Peter Ivjin-čevič, dr. Hanžek. Vitomir Vidakovič, Jaša Ilič in dr. Vladimir Stanišič. Danes je bil razdeljen v narodni skupščini odtis poročila odbora za proučevanje zakona o pomorskih trgovskih akademijah. Diskusija o predlogu tega zakona se bo vršila na prihodnji seji narodne skupščine, to se pravi v sredo dopoldiif. Odbor je v dosedanjem zakonu izvršil nekatere manjše spremembe. Tako vidimo, da jc v § 3, kjer sc govori o rangu, ki naj ga zavzema pomorska trgovska akademija, izbrisana beseda -popolne, Na-dalie so bile izvršene že nekatere manjše' spremembe v besedilu zakona, vendar pa spremembe nc presegajo bistvo zakona eamctfa. Na predloiJ od- borovega člana dr. Aniona Krejčija je odbor .soglasno snrejel, da se v predlog zakona o trgovskih pomorskih akademijah vnese § 102, ki se nanaša na priznanje že pridobljenih pravic, ki se tičejo napredovanja. Trgovinski minister pa je smatral, dn, čeprav on s tam predlogom načelno soglaša, vendar ne more zagovarjati, da bi bil ta predlog vnesen že v toletni finančni zakon, ker bi se na la način onemogočilo enotno reguliranje lega vprašanja za vse istovrstne šole. Na protest trgovskega ministra je odbor končno odstopil od svojega mišljenja ter določil, da se predlog dr. Krejčija ne bo vnesel v letošnji finančni zakon. nesreča v Bclsrad, 15. febr. AA. Sjioci 14. t. m. ob T- 20 se je potniški vlpk št. 118 ki jo vozil v Niš. na vstopni kretnici, št. -J lopčid.erske posluje v.an >1 v fovorni vlak šl. 4061. ki je hotel v tistem trenutku priti z drugega tira na srednjega. Lokomotiva jiol-niškega vlaka št. 118-.se jo s tremi kolesi iztirila, lokomotiva tovornega vlaka šl. KiOl pa /. Vijnipi kolesi. Prav tako sta so iztirila dva vagon« Jnvorin-«a vlaka. Gmotna škoda znaša okoli 50.000 Din. človeških žrtev ni, le dve psebi potniškega vlaka sta lahko ranjeni. Ukiniem promet na ps-o^i Belgrad, 15. febr. AA. Zaradi snežnih z;;-melov na progi Ogulin—Knin je ukinjen vcj met med postajama Cračac in Knin, Ukinitev bo tfajala do preklica. Betgratehe veslu Bclgrad, 15. febr. AA. Direkcija vccue plovbe Je zaradi ledu na vodah ustavita potniški promet na lokalnih progah Bclgrud-Zetnuii, Belgriid-Paučavo, Novi Bad-Kaiiieuicu in Hiilc.c-Klenak. Belgrad, 15. febr. A A. Na pudingi čl. 50 zakon o likvidaciji agrarne .reforme ua velikih jiosi-slviji je kmetijski minister v snlu> določitve višine -u-permaksima imenoval komisijo. Belgrad, 15. febr, I. Nocoj je odpotovala v Pariz delegacija naše vlade na rii/.prgVn, ki se bodp vršile o obligacijah fonda B. pri knterih je'naša .država interosirana. V delegaciji so nahaja tudi dr. Vončina, načelnik trgovinskega ministrstvu. Živinorejska anketa v Kranju Na pobudo kranjskega okr. načelstvu, so do y,r-filu v Kranju dno 0. februarja I. I. specialna živinorejska miUHn, katere so se udeležili zastopniki vseli iiviilorojsliiU teieki lidOl) organizacij goreftj-rkoga in ormoškega območja piucguvskegn govedu, kakor, iudt kmetijski ln velm inarski reioreiltl prizadetih okrajev, zastopnik .banske uprave ler kranjski okrajni načejnik. Zborovanje.jo (dvoril tmčelnik Zvezo živinorejskih zadrug za plncgnvslso govedo-v Kranju g. Josip Bur-gar, V ipienu knjelijskejja gjl-deika bansl.o uprave je pozdravil zborovanje Ing. Hjueitt I- r s prin.ornim nagovorom okr, načelnik dr, Franc Ogrtu. Izčrpno .specialno referate so po-d tli okr. kmet. referent Josip Siwllč. mg. lirik Kisel!, živinozdravnik Vinko Bedefik iu zadrugar Iv. Ovseni!;. K vsikemu referatu r,e jo razvila živahna debata. Udeleženci, po številu preko NO, si) liili dobro pripravljeni. Pokazalo so je, da ja bila anketa llltjilo potrebni'., to pu no samo zu območju pinrguv-sko pasme, temveč tudi zu ostal« govedurojska območja banovine. Storjeni so bili sklepi; ki(bodo nedvomno odločilno vpliva®- na pospeševanje živinoreje, katero je do danes v marsikaterem oziru še-j>nlo. n. pr. glede popolno neuspešnosti zatiranja zakotnih bikov, ki povzročajo živinoreji ogromno škodo, nadalje neenotnega postopka licencovalnih in preniovalnili komisij itd. V glavnih poležali so lilli sprejeti ti-lo sklepi: I. Obcjnani so nuj naroči, da slaluo vodijo pli-vezen kataster vseh bikov v občini. Seznam predložijo okr. načelstvu vsako Mo pred lieencovanjeni. Vsakega četrt leta pa poročajo načelstvu vse nastale izpretnombe staleža hikov. Pri zbiranju podatkov pomagajo županu v smislu določil občin- Naša statistika in nemške re^avacne Nemci se dobro zavedajo, da ,ie Društvo naro- . dov doživelo'svoj največji debnkel. Glavni nanion le organizacije je, knltor znano, onemogočili vojno s splošno mednarodno razorožitvijo, z vzajemnim podpiranjem napadene države in /, gospodarskim bojkotom napadovalca. Kavno nasprotno temu lepemu idealu po vidimo, da mnogo držav — članic l)N — podpira japonsko invazijo v kitajsko ozemlje z ravnimi diplomatičniini akcijami, z dobavljali jem orožja itd. itd., dočim jo napadena Kitajska skoraj popolnoma osamljena. Prišli smo tako daleč, da se dva giganta daljnega vzhoda bojujeta na življenje in smrt brez vsako vojne napovedi, dočim istodobno študirajo diplomati v Ženevi razorožilve-110 probleme. Za persiftužo tega razoroži I venoga leaira so kitajski delegati napeljali v sejno dvorano DN radio-zvočnik, ki prenaša grom lopov izpred šanghaja v Ženevo, da diplomati pri proučevanju razorožitve lahko slišijo »uspehe svojega tlela. Žalostne rezultate razorožit venih konferenc in svetovno gospodarsko krizo hočejo Nemci izrabiti za črtanje reparacij. V zadnjem času je začela cela vrsta nemških gospodarskih in zabavnih revij prinašati reklamno Članke proli plačevanju reparacij. Tako n. pr. objavlja letošnja februarska številka : \Viener Maguzin na strani 29 članek Quo vadiš EuropaV izpod peresa E. Kronberga. Eden glavnih vzrokov sedanje gospodarsko krize naj bi bila preobremenitev Nemcev z voparacjjskiiiii anuitetami. V dokaz navaja med drugim ludi statistiko najvišjega statusa (Hfichstziiier) vseh brezposelnih delavčev v I, 1931. v posameznih evropskih državah, io Siuer: Nemčija 8,462.011 Anglija 2.800.475 Italija 753,248 Poljska 453.760 Cehoslovaška 451.210 Avstrija 334.041 Belgija 207.277 Jugoslavija 14.438 itd. Avtor imenuje gornje podatke gole številko (nackte Zahlen) iz nlifielneirii poročilo Mednarodnega urada dela v Ženevi. Tendenca članka je vprašanje, kako pride Nemčija z več kot s milijoni 1. j. 15'-; brezposelnih do toga, dn plačuje visoke reparacije državam, v kalerih brezposelnosti skoraj ni n. pr. v Jugoslaviji, ki ima samo 14.000 t. j. 1 pro mile brezposelnih? Ali bi ne bilo jHivolJnd za rešitev gospodarsko krizo črtati jugoslovanske re-jiarucijo v višini 8843 milijonov zlatih murk? Neumevno nam jo, kako moro poročati Mednarodni urad dela v Ženevi, da .je imela Jugoslavija letu 1031. največ 14.428 brezposelnih, ko vsak dobro vo, da je ta številka mnogo, mnogo prenizka. Padce delavcev, ki so zavarovani pri OlJZD-u v Ljubljani, je znašal 15. dec. 1081 napram Istemu datumu Mil 1929. celili 15.052, torej več kot po poročilu MUD v celi Jugoslaviji in sicer brez ozira ua sekuhtrno povečanje delavcev z oziroiu na pripisi prebivalstva, katero jo znašalo v prvem desetletju po vojni utiOO delavcev letno. Upoštevajoč vso okolnosti vsega delavstva cele Jugoslavijo, moramo skegu reda odborniki-zaiijinlkl po vaseh. Predno "odpošlje Županstvo letni seznuni okr. nntelstvu, ua da v upogled morebitni živinorejski zadrugi in tozadevnim' odbornikoiu-zaupliikom. Z izvršitvijo tega sklepa bo ustvarjena evidenca vseh bikov. Točna evidenca pa jo neobhodno potrebna pri vsakoletni akciji za kastracijo vseli nesposobnih In zakotnih bikov takoj po llcencovanju. 11. Naprosi se banska uprava, dn Izda kratko in jasno strokovno navodilo glede odbiru, v/reje iu oskrbe bikcev za plemensko rejo. To navodilo se nuj natisne v primernem številu tako, da ga bodo dobili uprav vsi hlkorejcl brez izjeme. Iti. Naprosi se banska uprava, da izda čim-prejo povoljne in izjiopolnjmie, našim razmeram primerne ocenjevalno knjižice In tnbele za ocenjevanje na slo enot. IV. Banska uprava naj ukrene potrebno, ■a) da so bodo vršila licencovanja ler navadna in rodovniška premovanja po enotnih načelih in z ocenjevanjem po načinu nu 100 točk; ti) da bodo veljala za vse območje pinegavske-ga goveda enotna pravila glede paaemsklh znakov, zlasti barve iu barvnih napak. Tozadevni seznani napak sprejet na živinorejski anketi v Kranju dne 28. junija 1931, naj banska uprava nemudoma prouči in zavzame definitivno stališče, ki mora bili obvezno za vse prizadete okraje, odnosno lieenco-vnlne, preuiovalne in rodovne komisije. Zvoza živinorejskih selekcijskih zadrug za plucgavsko govedo v Kranju 1» predložila banski upravi resolucijo, ki bo obsegala gorenje in še jinr drugih sklepov. cenili maksimalno število brezposelnih v loiu 1981. z najmanj. 300.000. Zdi se nam, da je MUD v Ženov i skonstruiral predmetno število 14.428 naših brezposelnih na podlagi ' mesečnih poroči 1 Centralnega odboru za posredovanje dola Belgradu, katera izkazujejo pri-bližuo enako visoke številko brezjioselnih. Znano pa je, da se pretežna večina lirezjx>selnili delavcev ne obrača na javne borze dela, ker je to radi nizkega števila ponudb dela mnogokrat brez pomena, .lasno jc, da vsled tega podatki borz dela ne smejo biti olicielno morilo naše brezposelnosti. Merodaj-ni faktorji naj sc potrudijo, da z nepravilnimi in neresničnimi statističnimi jiodatki ne bomo delali reklame v inozemstvu v našo lastno škodo kot na primer zn izgubo reparacij, gaj je Hoovorov moratorij, radi katerega je izpadla lanskoletna reparacijska kvota v višini ca. 800 milijonov dinarjev, povzročil mnogo težav nu našem denarnem trgu, kar smo vsi težko občutili na naši lastni koži. Borzni sestanki. Finančno ministrstvo jo odredilo, da se borzni sestanki na borzah v Belgradu, Zagrebu in Ljubljani jiočenši od 15 .februarja t. 1. vrše istočasno ju to od 11 do 11.45 ter se v tem času opravljajo posli z državnimi papirji, devizami in valutami. Zagrebške bilance. Poleg Prašlcdlonc jo objavila bilance še cela vrsta hrvatskih bank, posebno v provinci. V Zagrebu je objavil svojo bilanco : Hrvatski vjeresi.jski zavod«. Iz bilance je razvidno, da so se hranilne vloge in tekoči računi zmanjšali od 24.9 na 16.3 milij. Din, dočim so upniki skupno •/. reeskontom naraštli od 14.0 na 13.3 milij. Din. Med aktivi so so predvsem znižali debitorji. Cisti dobiček je jiadel od 0.8 na 0.75 milij. Diu. Pri Mednarodni banki so se vlogo zmanjšale od 15.2 na 14.7 ter upniki od 4.1 na 1.9 milij. Din. Cisti dobiček je ostal skOro neizpremenjen in je znašal 0.3 milij. Din. Dividenda je znašala za 1930. leto 5%. — Juli j Meiul d. d. v Zagrebu izkazuje čistega dobička 0.40 milij. Din (0.2 milij,) pri glavnici t milij. Din. Ju-gotanin, Zagreb, ki ima tvornico v Sevnici, je imet letu 1030. čistega dobička 0.077 (0.075) milij. Din. Pri glavnici 7 milij. Din znašajo upniki 18.2 (13.3) milij. Din. Tovarna špirita in kvašn Maliso Mayer, Zagreb, izkazuje pri glavnici 10 milij. Din skupno s prenosom iz 1930. let« l.oU (1.84) milij. Din čistega dobička. Borza Dne 15. februarja 1932. Denar Devizni tečaji so bili danes nekoliko čvrstejsi, le dolar in lira sta liiln slabejštt. Promet je bil prav znaten lo v devizi Pragu. Vso zaključene devize je dala Narodna banka. Ljubljana. Amsterdam 2271.79—2283.15. Berlin 1333.60 1344.40, Bruselj 783.74—787.68, London 193.70—195,30- Curih 1096.15—1101.65, Nevvvurk kabel 5612.23 5640.49, čok 5590.23 5018.49, Pariz 221.47—222.59, Praga 166.32—167.18, Trst 290.83-293.23. Zagreb. Amsterdam 2271.79 3280.15, Bruselj 788.71—787.(18, London 1911.70 105,BO, Milan 800.M1 -208.28, Nevvvork kabel 5612.23—5040,49, Pok 5590.28—8018.49, Pariz 221,47-222.59. Praga 166.82 — 167.18, Curih 1(196.15-1101.65. Kkujinl promet brez kompenzacij 9.N lnilii. Din. Belgrad. Anistcrdum 2271.71 22X3 15. ilerllii 1888.60 1314.10, Bruselj 733.75 7117.08, Ctllih lOtltl 15—1101.65, London 198.70-105.30, Nevvvork 5590.98-5(118.19, Pari/. 221.47- 222.59, Praga 166.32 —167.18, Trst 290.83 298.28, Bukarešt 83.40 -Rl. Curih. Belgrad 11.05. 1'arla 20.195, London 17.715, Nevvvork 512, Bruselj 71.50. Milan 26.575, Madrid 40.50, Amsterdam 207.18, tku'lin 121.70, Storkholm 99, Oslo 9(1, Kopenhngen 97. Sofija 3.71. Praga 15.175, Varšava 57,45, Atene 6.67, Carigrad 2.44, Bukarošta 3.06, llelsingfors 7.90. DiinuJ. Dinar notlru: valuta 12.50. Vrednotili papirji Tendenca za državno papirje jo bila danes čvr-slojša in so bili tečaji višji. Promet ju bil znaten. Tako izkazuje belgrajska borza Ude promet: vojuu škoda 450 kom., za februar 575 kom., 7',, inv. pos. 119.700, liegl. obv. 20.000, 7% Bler 10.009 dol. iu 7% pos. Drž. hip. banke 3000 dol. Zagrebška borzo izkazuje tale promet: vojna škoda (>00 kom., 7",i inv. pos. 150.000, 8% Bler 2000 dol. in 7% Bler 15 tisoč dol., 7'/< bogi. obv, 40.50—42. Belgrad. Narodna banka 4920—4980. 7% inv. . pos. 59—60 (58.50, 59, 59.50), agrarji 80—32, vojna 1 škoda 251—254 (250, 251.50). 2.'246 - 247 (247 , 246. • 246.50), 6% begi. obv. zaklj. 41.50, 7% Bler. pos. j zakli. 47, 7% pos. Drž. hip. banke zaklj. 50.50, 50.25. Dunaj. Pndoii.-savska-jadran. 96.50, Wiener Bankverein 11.50, Escompteges. 113, Aussiger Chc-misehe 124.50, Alpine 13.30, Trboveljska 38.60. Žitni trs Budimpešta. Tendenca prijazna. Promet srednji. Pšenica marec 11.55—11.77, zakli. 11.63—11.65, maj 12.50—12.75, zaklj. 12.56 --12.57, rž marec. 18.62-13.70, zaklj. 13.62—13.63, maj 14,25 -14.65, zaklj. 14.36—14.38, koruza maj 13.85—13.95, zaklj. 18^0-13.02, Winj)ipeg. (Začetni tečaji.) Pšenica maj 66.25, julij 67,50, okt. 00,75. Ciiirag«. (Začetni tečaji,) Pšenica maj 60.75. julij 61.625, sepl. 63.25, koruza marec 37.875, maj 40.875, julij 43.25, sepl. 44.25, oves maj 26, julij 26, rž maj 47.25. julij 48.875. Živina Dunajski Riiveji sejem. (Poročilo Ivrdke Edv. Saborskv et Comp., Dunaj.) Na trg jo bilo pripeljanih 2214 goved, i/ Jugoslavije 87. Cono: voli najboljši 1.80—1.83, 1. 1.40—1.65, 11. 1.20—1.30, lil. 11.80- 1.10, kravo i. 0.90—1, II. 0.70 0.85, biki 0.70 do 1, klavna živina 0.42—0.72. Tendenca v splošnem neizpremenjena, krave so bilo /.a 5 grofiev cenejše. neprodanih je ostalo 16 goved. Pravkar je izšla knjiga dr. Ciril Potočnik: JDofefi Pasfr Iti. zv. ter stane broširana 40 Din, vezana v polplatno 52 Din, v celo pint-no 64 Din, po pošti 2 Din več. Dobi se v prodajalni Ničm.an, Ljubljana. Radio rroffrnmi Martin-1 JnhPmnet t Torek, 10 februarja: U Šolska ura: Koncert trboveljskega inlndin. pevskega zboru (prenos). — 12.15 Plošče. — 12.45 Dnevne vesti. — 13 Cas, ploščo. borza. —- 17.30 Otroški kotiček liadio-tctka). — 18 Cilre-solo, gdč. A. Cotjč. 18.30 Plošče. — 19 Dr. Ivan Grafenauer: Nemščina. — 19.30 Dr. Štele: Glavne razvojne faze v umetnostni zgodovini. — 20 Eksperimentalno-fonetlčni študij (dr. Veber). — 20.30 Prenos iz Belgrada. — 22.30 Cas in jioročila. Sreda, 17. februaija: 12.15 Plošče. — 12.45 Dnevne vesti. — 13 Čas, plošče, borza — 17.30 Salonski kvintet. — 18.30 Lco Foljanec: Moji doživljaji v Afriki. — 19 Dr. N. Preobraženskij: Ruščina. — 10.30 Literarna ura: Beaumaichais ' inhart (prof. Koblar). — 20 L. M. Škerjanc: Uvod v glasbo — 20.30 Prenos iz Zagreba. —• 22.30 Čas in poročila. Drugi propramt» Sieda 17 februarja. Belgrad: 12.05 Radio-oikestor. — 20 Operni dvospevi. — 20.30 Zagreb. — 22.50 Ciganska glas- ba, - Zaiiiebi 17.02 Plesna glavba. — S0.30 Kla-viskl koncert, — 21.30 Operetni zbori in arije. Budapest-. ta.OJ Clt(aii«.ka glasba. — 20 Prenos is študija - 33 Ciganska gTaaba. — Dunaji 11.30 Operni koncert. — 19.40 Melodije ln arijo. — 20.15 Pandora , fragment, Goethe. — 31.50 Pihala. — Rimi 12,15 Vokalni in instrumentalni konctrl. — 2] Operni prenos. - MIlani 11,15 Pestra glasba. — 13 Instrumentalni koncert. — 19.05 Peitra glasba, — 20.45 Komedija. Orkestralni koncert. — Stultgarl: 19.43 Zabavna gla-ba. — 20.13 Goethe — Borih; 19.13 Plesna glasba. — 22.45 Večerna zabavai Konec!t. — Barcelona; 21.05 Radio-orkester, — Z2.15 eVčerni koncert, — Praga: 20 Večerni koncert, — Toulouse: 22.15 Solistovske točke. — Lantfaubei g: 20.30 Fik»otiina mešana glasba, — Trsti 13 Radio kvintet. — 1&.35 Komorna glasba, — 19,03 Radio-kvintet. — 20.13 Komedija. Orkestralni koncert, Spori ZIMSKA OLIMPIJADA. so Imenuje prireditev v Lake Placid, kar pa radi vremena ni p.avlltlo. Dož j>uda, ako se zjasni, Je pa toplo kot poleti. Sneg, ki je zapadel tik preti otvoritvijo olimpijade. je že skoro skopnol. Južno vreme še najbolj nagaja sankačem. Tekmo v bobu v četvorcu so sploh odpovedane. Program olimpijade se sproti spreminja. Najbolj jirivlačfto točke olimpijade so lekme v umetnem d sanju in pa skoki. Dr-sanjo vreme ne ovire, kajti zgrajeno imajo |iosebiio palačo z umetnim ledom. Tu nastopajo drsalci. Amerikanci uganjiip z njimi mul cirkus. Tekmovalci v umetnem drsanju so se namreč obvezali, da bodo priredili v večjih mestih propagandne nastope. Ker številni izletniki, ki so prišli iz raznih krajev Ameriko v Luko Placid, no vidijo lega, kar so želeli, hite vsi v športno palačo. Tamkaj nastopajo neprestano drsalci, ki kažejo svojo umetnost lin ledu. Na la način hočejo prireditelji odškodo-vati gledalce. Poročali smo že, da si je priboril olimpijsko prvenstvo v umetnem drsanju Schttfer. Dobili smo poročilo o tekmovanju v številkah. Zmagovalec jo priboril v prostem drsanju 1:19.8, v šolskem 221.8 točk, (iraffstrom jih v jirostem 145.7, v šolskem .513.8 to£ke. Iz bdi številk jo. jasno razvidno, da bi GruffslrOm zmagal ako no bi pii prvi figuri padel. Njegova nervoznost ga je pokopala, kar se vidi najbolj Jasno lz Številk. Dnmsko prvenstvo si jo pa priborila zopet Sonja Henie pred Dunujčanko Frilzi Burger. Meti občinstvom vlada sedaj veliko zanimanje za d sanjo parov. Brez gledalcev se vrše tekme v hokeyu na ledu. Domačini so favoriti, zalo občinstvo k tem tekmam ne prihaja, V teku na 18 km jo Norvežani prvič podlegli. Svoj neuspeli so pa popravili pri skokih, ki štfdojo za kombinacijo. Tu so pa Se vodno nepremagljivi. Kadi ledenega dežju, je bila skakalnica v izredno slabem stanju. Skakalci sploh nastopili niso hoteli. Hele, ko je prireditveni komite posredoval In po-uda:jal, dn so m' ravno k tej konkurenci pripeljili z številnimi posebnimi vlaki ljudje iz Nevv-Vorka in pa, da je sam župan \Valker prišel, so tekmovalci nastopili. Zmagali so seveda Norvežani Prva štiri mesta so zasedli: t. GrOltumsbrnaten, 2. Sto-nen, 3. Vlnjarengen, 4. Kollorutz. Šesti jo bil liar-ton iu osmi naš bivši d Zavili prvak Šimunek, oba Cehu. Poleg Norvežanov so so v kombinaciji Cehi nitjbolišo odrezali. Kot vso kaže, bodo morali odpovedati lek na 50 km Olimpij&do bodo najbrže predčasno zaključili. NEDELJSKI ŠPORT. V Ljubljani in po Gorenjskem ni bilo večjih prireditev. - Izjema je pri nas skakalna tekma, smuškl lek .SK Grafike v bližini Višnje gore in pn san kaši; o tekmo spri tnega kluba Borca na .les"-nicnh. Člani Borca so priredili na eesii od Jeree do Jesenic dobro ijspelo sankiiško lektlln. Tekmo v sankanju so skoro izginile s programa, čeprav ne smemo prezreti, da jo bilo še prod loti poleg drsanja sankanje najbolj populaiei) spori. Rezultat tekmovanja jo: Damo (9 lek.) t. IV ngnl Mit i (Izven konkurence), 2. Bizjak Zinka, 3. Bl ižin Ivanka. I. Kober Lojzka. Moški (22 tek.) 1. Koblar Silvo, 2. Mieoli Franc, 3. Rogelj Tone. Dvosetložno (9 parov) 1. Rogelj-Triler, 2. Pengal-Kllnar, 3, Langus-Ber-f-ič. Prireditev SK Bo:ca je prav dobro uspela iu .ii jo prisostvovalo veliko število gledalcev. V Višnji gori .jo pu SK Grafika priredila svojo prvo klubsko tekmo na 12 kili dolgi progi. Agilni Grafičarii so izb.ali za svojo tekmo lepe terene okoli Višnjo goro, ki ne zaostajajo zu Gorenjsko, Tekmovalce so razdelili v dve skupini, kjer je tekmovalo 17 smučarjev. V prvi skupini je zmagal Kolarič Evgen v času 1:10:30, v drugi štrukelj Jože v času 1:12:80. Prireditev so Graličurjl prav dobro Organizirali in tudi jiroga Jo bila dob o izbrana. Zmagovalci so prejeli lepa darila Polog tekmovalcev jo pa odšlo v Višnjo goro veliko Grn-fikov-smučarjev. in1« S S ~ ^ c • s C> =1 — ^ SO i gCjSgfc? 11541 •c »^^ai io JlJ"« t s! i »S i »»IS D —■ ^ — 5 . S I S 3 — . a — -i K a O a) 1= Sr w fi > i ^ , i N > 1 C « » N > - 3. K J -M ~ ■ - i i-.lsii S« . = ^ ^ o ° -S M ^ J - » ® t? 11 si Dr. Joža Lovrencič: s S i 104 Roman iz drugega stoletja pr Kr. Ko jo narod zasllsnl svečeniški zbor, ponavlj«jo6 Sckovo prešnjo, ni več mirno poslušal, zavalovll jo proli svetišču in ga napolnil. Kakor bo jo dopoldne in se v prvih popoldanskih urah glasila pod lipami vesela pesem, tako je odmevala zdaj obredna beseda, vsa resna in temna, da bi izprosila od Belena pomofi in varstva ... Ta čas jc s Silikanskega gradišča zasvetil kres, bojni rog se je oglasil na obzidju ln ko se je narod usti t iz svetišča, je videl, da gorijo kresovi že tudi po holmih in gradiščih v dolini Mrzle reke vso tja do Okre in v brdovitem svetu onstran Soncija. Znamenje je bilo dano. Mladci in možje v najlepših lotih so se ločili od postarnih, poslavljali se z mladenkami in ženami in materami, pustil jili na ostrvu, sami bo pa prepeljo-vali na silikunski breg, se postavili tam v vrsto in čakali, da se vrne z gradišča Suro in jih odvede kralju Epulu v pomoč. O Idaleč izpod gradišča jo zazvonej konjski pekel. >To ni sam Suro, več konj je! >Gradiščna i tražn bo z njim pa oni, ki so skočili (lomov, iu šc Katmel in velmožje, ki so spremili kraljico,-. jc menil nekdo in vsi so napelo gledali in čakali, kitaj se pojavi v ravni pod gradiščem Suro in njegovo spremstvo. >Zdaf bomo videli, čc Jc tudi kraljico zraven! •Jaz pravim, da bo! >Ne bo jo, v Istro nc bo hodila L: »Če bi šlo za našo zemljo, nc rečem!«.' > Zemlja I str o v ali Karnov — vseeno! Ako zasužnjijo Rimljani eno, tudi druga ne bo dolgo dihala .svobode k •. Tako je in kraljica ni omejila svojo prisege maSčevanja smno nu zemljo od Tula do Timuva! .. Pi čakajmo, kmalu bomo videli! , Že gredo, že se vidijo! Trije jezdijo pred četo! Kje je kraljica?« Ni jo videti! Kaj sem rekel? Kdo ima prav? Čakaj!... Kes je ni. Onega na desni razločim, Suro je. -Na levi je Katmel, dobro ga vidim. : • Iti srednji? Ne poznam ga, mlad vojnik je in kraljičinega rjavea iaše, da jc kar veselje gledati ga! Glejte, glejte, la mladec ima najlepši oklep! Saj res, kakor bi bil i/, suhega zlata se mu blešči v zahajajočih solnčnih žarkih! In čelada — kot bi bilo samo solnce! O, o... ali ni kraljica v bojni opremi? Je!... Je... Kratek premolk, kakor bi drug drugemu nc zaupali, in vsak sc jo hotni prepričati s svojimi očmi, da bi mogel verjeti. Posadka z gradišča se je približala in_ vsi so mladcu med Surcm in Kalmelojn prepoznali kraljico. Vihar navdušenja. Živela, kraljica! Živela, poveljnica! živela! Živela! Narod na oslrvu je drl k pristanišču, ko jc za-slišil navdušene pozdrave % brega. Mnogo postarnjb mož tri sn prej še pomišljnll, so se odločili in planili v čolne, da se pridružijo vojni čeli, drugi so pa gledali, kaj se godi, du so mladci in možje, ki so bili dotlej zamišljeno tihi, postali tako radostno živi in glasni. Suro ln Katmel sta prijezdila s kraljico in vel-mežmi in Silikancl, med katerimi so bili tudi Oso, Empeto in Kran, ki so hoteli spremljati svcio gosjKi-tlarlco, dasi bi lahko ostali v gradišču in bolj ustregli Adnamatu, ki sc je bal, da bo imel prešibko stražo. Pred urejeno četo na bregu ho sc ustavili. »Pozdravljeni vojniki meji, možje in mJadeJl Z vami pojdem nad Rimljane! je zaklicala kratica Ena s konja. . Pozdravljena, kraljica k ■ Živela, živela! Pozdravljena in živela, naša poveljnica!« Nad Rimljane, nad Rimlja.nok Četa je vzklikala in vzklikala in šc z ostrva Je odmevalo bučneje nego ko jc prihajala zjutraj, titi prvič praznuje z narodom kot kraljica Bch nov praznik mladoletja. Gibčno kakor najbolj izurjen jezdec je skočila kraljica s konja in stopila s Katmelom ju Sitroni v čoln, kj sta ga 0>o in Empcta prepeljala na oslrvo, kjer je hgte.la še žrtvovati Belenu ter govorili z modrim Sokom, da mu priporoči Dardana ln gradišče. Hitro je opravila žrtev, priporočajoč Belenu sebe in svoje in zemljo očeltio, kratek je bil njen razgovor s Sokom in med oglušujočimi klici se je vrnila k vej ski na bregu, zasedla konja in s Sinom in Katmelom odvedla navdušene čete proti Mrzli vedi, ko so sc vrhovi Okro ilatili v zadnjih žarkih... Helen s tabo, kraljica! Belen z vami. junaki! jih je spremljal in šel za njimi klic z Belenovega oetrva AVali oglati Vsaka beseda 50parali prostor drobne vrstice 150 Din. Najmanjši znesek 5 Din Oglasi nad 9 vrstic se računajo višje Za oglase strogo tl-govskegs in reklamnega značaja vsaka vrstica 2Di'r? Naimaniii znesek 10Din.Pristojbina za šifro2Din Vsakogiaj treba plačati pri naročilu.Na pismena vpraŠaniaodgovariamo le.čejepriložena rnamka.Cek račun Ljubljana 10.3H9.-- Službe iščejo Beseda samo 50 par Cerkovnik x večletno prakso, izučen krojaštva, želi primerno službo, da bi mogel sina izšolati. — Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Stiska« št. 1923. Krojaški pomočnik dobro izurjen za fina in navadna dela, išče mesto za takoj ali pozneje. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod šifro ^Trezen in marljiv« št. 1901. (lužbodobe Beseda samo 50 par Vajenec ta. krznarsko obrt se ta-