Lisi M koristi 4slsv-sksgs Hutlstvs. Dslsv-ct so opravlčsnl do vsstfa ksr producirsto.
This pspsr Is dsvotod (o t h« intsrssts of tho working olsss. Workers sro ontltlod to sil who« thsy produco.
kaur»« m iioo»4 «ui I|IW, Dm. t, not. m »m »s»« »mM
»i Chlwwn m an«.t AeulOM(r*M «f M»i«fc M. IWS.
Office: 2146 Bine Uland A»e.
Delavci vaeh dežela, ¿družite se
PAZITE!
Stcv. (No.) 507.
Chicago, III., 29. |ull|a (July) 1913.
ns itsvilko v oklops|u-kl so nshs|s polog »»■ ¿•ga naslov*. prilopl|s-nsgaspodslsli /
ns ovitku. Ako (JUn) |s iisviiks . . t ©da | vam s prihodnjo itsvilko našsga lists p o-(•¿t naročnina. Prosi-mo ponovilo |o tsko|.
Leto (VoL) VUI.
Generalni štrajk v Copper Country.
M-000 rudarjev ustavilo delo v Calumet, Mich. In okolici. — Za vei|o plačo, osem ur dela In prlznanle unl|e. — Cela državna milica poslana na lice mesta.
^ Kapitalistični listi zavl|a)o resnico.
V Calumetu. Mich.. eni največjih slovenskih naselbin v republiki in v središču bogatega polja bakrenih rudnikov na • zgorujeni michiganakem polutoku, nazva-nem Copper Country" (domovina bakra), je zadnjo sredo izbruhnil velik štrajk rudarjev. Pozivu na štrajk, ki ga je izdala Western Federation of Miners, se je odzvalo okrog 18.000 rudarjev, ki delajo pod zemljo in 7000delavcev na površju v rudniških mlinih in o-stalih delavnicah : skupno je za-štrajkalo približno 25.000 delav-cev, med katerimi je nedvomno pet tiaoč Slovencev in ravno toliko Hrvatov. Po narodnosti je največ Fincev.
Strajk je splošen po vsej Copper r Country. Poleg številnih rud ni kov Calumet ft Hecla družbe, v katerih so rudarji ostavili delo do zadnjega moža, so prizadeti vsi sledeči rudniki: Tamarack, Oceo-la. Wolverine, Centenial, Mohawk, Ahmeek, Champion, Baltie, Tri-mountain, Quincy, Isle Royale, Su peror, Franklin, Greenland, Mass Mine in par rovov v Keweenaw Country. Vsega skupaj počiva o-krog 50 rudnikov. Tem se v kratkem pridružijo tudi mlini in rudo-irpiralniee m topilnice v Lake Lindenu in Hancocku, kjer imajo ie dela samo za par dni.
Kapitalistični listi so sprva raznesli vest, da so bili rudarji iz-prti, «a Je Csiumet a Heda družbe, prehitela delavce in zaprla jame Se .preden je unija izdala poziv na štrajk. J. E. Antill, tajnik lokalne calumetske unije, pa brzojavno zanika to vest, da ni res tako. On pravi, da so rudarji ustavili delo na poziv unije in se solidarno odzvali do zadnjega moža! Antill tudi zanikuje vest kapitalističnih listov, da je med štrajkarji samo 20% mož organisiranih ; nač pa je 90% rudarjev v lokalni uniji.
Rudarji zahtevajo priznanje linije, osem ur dela in $3 dnevne minimalne plače. Razen tega zahtevajo, da se imata namestiti dva moža k vrtalnemu stroju namesto jednega. kot je sedaj. Rudarske družbe so prve dni štrajka odklonile vsako pogajanje z rudarji. ITnijski uradniki in zastopniki Strajkarjev so pripravljeni na konferenco z družbami, da se pogovore o zahtevah rudarjev; drufcbe so pa do sedaj odbile vsako prisostvovanje pri konferenci, t
Vesti o nemirih.
Calumet, Mich., 24. jul.—(Poro čila "Uniacd Press".'! Cela narodna garda države Michigan je poklicana na lice mesta. Garda šteje 3200 mož. Serif Crane je brzojavil governerju za vojaške čete, ker so po njegovem mnenju nemiri neizogibni. Prejšnji dan so bili majhni spopadi pri rovu št. 4, ko je par rudarjev hotelo na nočno delo, toda štrajkarji so jih odvrniti. Kapitan Thomas Mathews je bil topen in odpeljali so ga v bolnišnico. Okrajni šerif je »prisegel čez tisoč deputijev, med katerimi je veliko rudniških bosov. Štrajkarji so na več mestih pregnali deputije od rudnikov in jim pobrali policijske zvezde a pre. Delo povsod počiva. Rudarji zahtevajo, da se imajo odstraniti tudi neunijski uslužbenci pri se-salkah v jamah in na njih mesto morajo priti unijski možje. Štrajkarji niso zato, da bi tudi sesalke počivale, ker je nevarnost, da voda zalije rove, toda dotičniki morajo biti nastavljeni iz unije. V Ahmeeku se je rudarjem posrečila pršili ti družbo, da je nastavila linijske može pri seaalkah ; v rovih
Calumet ft Hecla pa sesalke počivajo in voda ima prosto poit.
Calumet, Mich., 25. jul.—Včeraj so se vršili ponovni nemiri. Delavci v strojedelavnicah na Hecli se niso hoteli takoj odzvati pozivu rudarjev, da naj opustijo delo, vsled Česar so jih nekateri mladi fantje iz štrajkarskih vrst hoteli pregnati .iz delavnic. Priskočili so de<putiji in vnel se je boj, v katerem je baje počilo nad sto strelov in okrog trideset oseb je biio ranjeni^. Governer Ferris je sporočil, da J»ride v soboto cela dražavna brigada miličarjev v Calumet.
Chicago, 25. jul.—Danes se je odpeljalo čez Chicago 2500 vojakov državne michiganake milice v zgornji Michigan, kjer je itrajk v bakrenih rudnikih. Vojaki ao prišli iz Lanainga in peljejo seboj munieije za tri dni. Poleg večine pešcev gre večje krdelo konjenikov in tudi tri poJjske topove peljejo seboj. Vojaki imajo biti v soboto že tam, nakar bo razglašeno obsedno stanje, ako ae Je pojavijo nemiri. Governer Ferria pojde osebno v Copper Country, kjer bo komandiral vojaške čete.
Veliki shodi rudarjev.—Voditelji itrajka skrbijo sa mir.
Calumet, Mich., 25. jul.—Včeraj so se vršili veliki shodi rudarjev v Ahmeeku, Mohawku, Ilanoocku in v South Range. Na vsake» teh shodov je bilo od dva do tri tiaoč štrajkarjev. Govorniki so priporočali rudarjem, da naj delajo po vseh svojih močeh za mir in red.
Calumet, Mich., 25. jul.—E. Mahoney, podpredsednik Zapadli e rudarske zveze (Western Federation of Minem), je prišel semkaj in prevzel vodstvo štrajka. Mahoney zastopa predsednika Mo-yera, kateri je v Evropi. Mahoney izjavlja, da bo preprečil vsak nemir in če pride še do kakšnih izgredov, ne bodo tega krivi rudarji, tmveč oboroženi hlapci kapitalistov, ki hočejo izzivati štraj-jcarje. Obenem bo Mahonev predložil druibam zahteve rudarjev in predlagaj konferenco za pogajanje. On je strogo proti temu, da bi neunijski možje oskrbovali sesalke, čeprav voda zalije rove.
"Rudarji v Copper Country" — pravi Mahoney — "so bili prisiljeni zaštrajkati. Nikjer se rudarjem ne godi taka krivica, kakor ravno tukaj. Rudarji so najslabše plačani. V Butte, Mont., kjer ae prodaja baker po 15 centov funt, je najmanjša plača $3.75 na dan. Ravnotako je v Arizoni. V Copper Country pa plačajo komaj $2.00 do $2.?»0 za trinajst ur dela na dan. To se mora odpraviti."
Governer noče posredovati.
Calumet, Mich., 26. juti.—United Press.) Podpredsednik Mahoney je včeraj brzojavil governergu W. N. Fcrrisu v Lansing, da naj pride v Coppe Country in sku£a posredovati med rudarji in družbami za spravo in mir ,ter naj bo kmalu tukaj, tako da ne bo treba vojakov niti vojnega stanja. Governer je odgovoril, da se morajo delavci in družbe sami domeniti glede sprave in da on ne bo nič posredoval; vojaške čete — pravi governer — morajo pa kljub te mu v okoliš štrajka, da ohranijo mir (Kajpak! Mir v senci bajonetov in pušk!)
V Calumetu je včeraj vladal mir. Po mestu in okolici so se vršile velike demonstracije rudarjev. Več tisoč rudarjev je korakalo po ulicah in od enega rova do drugega, da se prepričago, če niso
tam neunijski delavci pri sesal-kah. Večina gostiln je zaprtih. Trgovine vse počivajo. Trgovci so ustavili kupčijo na kredit in zahtevajo gotov denar.«
Splošna stavka.
(Isvirno poročilo.) Cenjeno uredništvo "Proletarca":
Calumet, Mich., 23. juL—Danes se je pričela splošna stavka pri nas. Zahteve so $3.00 in osemurno delo ,ter priznanje unije. Prosim vas, potrudite se in dajte na znanje slovenskim delavoem širom Amerike, da se sa sdaj ogibljejo tega kraja. Štrajk je pod vod-itvom unije W. F. of M., številka naše podružnice je 203. Nadalnje poročilo sledi.
Rudarji v železnih rudnikih za štrajk?
Marxuette, Mich., 26. jul.—Rudarji v železnih rudnikih gornjega michiganskega polotoka (Me-saba, Marxuette, Goegebic, Mineral Range, Ironwood itd.) ae tudi pripavljsoo na štrajk Videči v generalnem štrajku bakrenega o-krotžja najlepšo priliko, da se potegnejo za svoje pravice, bodo u-stavili rudarji delo mogoče v par dneh. Število teh rudarjev znaša okrog 40.000.
Vojaštvo dere v bakreno okrožja.
Calumet, Mich., 27. jul-^Vorjaš-ke čete so pričele polniti tukajšnji kraj včeraj že na vse zgodaj zjutraj. V posebnih vlakih ae prišle čete iz Bi* Rapads, Gran Haven in iz Muskegona. V celem Houghton Country je včeraj vladal mir. Nekaj praak med deput^ji in štrajkarji je bilo v Ahmeeku in Mohawku, k<f so rudarji pregnali ne-unijce od sesalk v rovih.
Vojno stanje še ni razglašeno. Governer Ferria izjavlja, da ne bo prišel semkaj, dokler ga ne pozove šerif.
Trust bakra hoče a pomočjo bajonetov in pušk operirati rudnike. .
"The Milwaukee Leader" (socialistični dnevnik) ima z dne 25. t. m. sledeče posebno poročilo iz Calumeta:
Calumet, Mich., 25. ju—Trust bakra namerava nadaljevati delo, oziroma prisiliti rudarje, da se vrnejo na delo, s pomočjo vojaštva. Zato pa je country šeriff, zvesti hlapec Calumet & Hecla Co., izdeloval milico semkaj. Vse torej kaže, da bo zgornji michi-<?anski polotok kmalu druga West Virginija.Lastniki rudnikov se obnašajo, kakor da se niti najmanj ne ozirajo na protest rudarjev proti neštetim krivicam, ki so jih prizadjali zadnjim ; ma gnat je bakra hočejo vporabiti vso politično silo države, katera jim dobro služi ,proti štrajkarjem in postaviti hočejo nasproti štrajkarjem rnili-taristično silo, da pokažejo delav-e/38 ¿rvejn moč, čeč,. tako znamo mi, kaj bote vi preiti nam. Vpra-šanje pa je da li se bo trustu bakra ta satanska nakana posrečila. Prihod vojaštva v rudarske naselbine je takoj naredil čisto drugačen vpliv na rudarje, kakor so pa pričakovali kapitalisti in njih politični hlapci. Rudarji se niso skrili strahu in groze pred bliščečim orožjem in uniformami, temveč je prisotnost Čet še bolj vzbudila srd proti izkoriščevalcem in utrdila njihovo solidarnost za vztrajanje v boju do zmage. Resnica je tudi, da so mnogi vojaki, zlasti v Narodni gardi sami rudarji, ki bodo gotovo čntili bolj z delavci, kakor pa z okrutnimi gospodarji, ki enako izkoriščajo vse proletarske sloje. Te vojake bo lažge nahuj-skati proti rudarjem, da bodo sledili vsakemu migljeju tiranskih kapitalistov.
Navdušenje za stavko.
(Izvirno poročilo.)
Calumet, Mich., 25. jul.—Cenjeno uredništvo "Proletarca". —v Splošni štrajk po vsi ok:olici! V torek zvečer je skliesla tukajšnja podružnica W. F of M. zborova-
nje, na katerem so zbrani rudarji soglasno sklenili, da v sredo zjutraj sastrajkajo. In tako se je zgodilo. Ostali smo vsi doma.. Na/-vdušenje za atavko je veliko. Zahtevamo $3.00 na dan, osem ur dela, pripo&nanje unije in dva moža pri raašini v jami. Stavko vodijo Guy Miller, J. C. Lowney in Janko Teržič, vsi od Western Federation of Miaers. Kako dolgo bo štrajk trajal, tie vem. Boj bo hud. Prosim, razširite v vašem cen j. listu glas o stavki, kolikor največ mogoče. Pozdrav!
Slovenski itrajkar.
F AKTA O M3CHIGANSKEM ÔTRAJKU.
število rudarjev: 18.000.
število delavcev na površju : 7000.
Rudnikov: Okrog 50.
Sedanja plača: $2.00 do $2.50.
Delavni čas: 12—13 ur.
Trust bakra naredi milione dolarjev dobička vsako leto.
Micfeifanski baker ima vedno najboljšo ceno na trgu.
Caknnet & Hecla Co., katera ima svoj sedež v Bostonu, izplačuje mastne dividende — do 80%. — leto za letom svojim delničarjem.
CaHnnet & Hecla ima v svojih pesteh politično oblasrt v Cahane-tn, Hancocku m v Houghtonu.
Calumet ft Hecla poseduje vea svet izven mestec Red Jaeketa in Laurnima m vse hiše izven teh mestec, kjer stanujejo rudarji, so lastnima iste.
Rudsrji, ki kopljejo baker in dajejo eksistenco eelej Copper Country in redijo tolpo kapitali stov v Bostonu — nimajo pa nič drugaga, kakor žuljavg rok« in bating.	_
STAVKA DELAVCEV V LUKAH.
Glavni odbor zveze italijanskih delavcev v lukah v Savoni je sklenil 8. t. m. da se razširi bojkot ladij "Societa nazionale" na vss italijanske luke. Zveza italijan skih posestnikov ladije preti, da bo izprla vse delavce po ladjah. Nato odgovarja zveza italijanskih ladjinih delavcev, da bo proklamirala splošno stavko po vsej Italiji. V Genuo je dospelo včeraj 250 karabinerjev v pomoč policiji.
¿a Calumet in okolico.
Sodr. Frank Sava, ki ae je ravnokar vrnil iz Minnesote, je odšel v Calumet, kjer ae vrši štrajk rudarjev. Govoril bo štrajkujočim pod vodstvom Western Federation of Minera. Pobiral bo tudi naroč nino za Proletarca. Sodrugom ga toplo priporočamo.
Direktorij.
•	Sodrugi!
Vsled štrajka rudarjev v Calumetu in okolici ae nudi poaebna prilika sa našo agitacijo med rudarji-štrajkarji. Potrebno je v tem boju med delom in kapitalom delavce priveati do spoznanja, da leži njih moč nad nenasitnimi baroni rudnikov edino v solidarnosti — v skupnem nastopu. Zato je nujno, da ae izdajo posebne brošu-rice in da ae pošilja vsak teden med štrajkujoče rudarje nekaj sto iztiaov Proletarca.
Da ie pokrijejo atroški za to agitacijo, je treba aplošne gmotne pomoči. Valed tega je jugoal. aoc. klub št. 1. v Chicagi, na seji dne 26. t. m. sklenil, aipelirati na vse jugoal. aoc. klube, da pošiljajo v ta namen prostovolnje priapevke za agitatoričen fond.
Sodrugi 1 Boj rudarjev v Michi-ganu je naš boj, zmaga štrajkar jev je naša delavska zmaga; izgu» ba štrajka je izguba celega delav-akega razreda. Pomagajmo štrajkarjem a tem, da jim preskrbimo dovolj poučnih knjižic in liata Proletarca.
Priapevke je pošiljati tajništvu J. S. Z. 111 N. Market St. ali pa upravni itvu Proletarca.
Rudarji v pravičnem boju
p
18.000 rudarjev v Cooper Country je napovedalo boj svojim izkoriščevalcem. Ogromna množica mezdnih sužnjev, ki je leta in lefca prenašala najgorostasnejše krivice pod železno peto svojih Jačite-Ijev, je končno povedala svojim gospodarjem, da ima dovolj krivic.
Kdor pozna razmere v dotičnem kraju, se ne bo čudil, temu. Že leta in leta je bila situacija v Cooper Country podobna spečemu vulkanu, kateri je le čakal prilike, da izbruhne z velikansko silo. Stavka rudarjev ni nič drugega kakor opravičen odpor užaljene delavske duše, ki ne more več prenašati bremena in batin. Protisila je tiran-skega kapitalističnega nasilja.
Dvajset let so rudarji v Calumetu in okolici mirno prenašali udarce. Ravno letos je dvajset let, odkar ae je tamkaj vršil zadnji štrajk, kateri^ pa ni bil proti sedanjemu štrajku niti senca. Tisti štrajk je bil zgubljen, s tem je bila izgubljena tudi vera delavca v samega sebe — za dolgo vrsto let. Od takrat je vladala med starimi rudarji vera, da je vsak nadalnji štrajk v Cooper Country nemogoč. In mnogo jih je starih rudarskih veteranov v Calumetu, ki so v to verjeli morda še do včeraj. Na drugi strani je pajUalumet ft Hecla Co. na razvalinah razbitega štrajka z 1 1893 zidala svojo silno moč.Slovenci in Italijani se bili popolnoma izključeni iz njenih rudnikov za dobo sedem let, češ da so bili oni povzročitelji tistega nesrečnega štrajka. Pozneje, ko s« si Slovenci in ostali pridobili to "milost", da so smeli delati v rovih C. & H. so bili izpostavljeni najgriemu šikaniranju. In rudarjem drugih narodnosti se tudi» ni boljše godilo. Padal je udarec za udarcem. Največji udarec je pa padel na rudarje, ko je pr«d nekaj leti prevzel vodstvo rudnikov Calumet and Heela druŠbe zloglasni James MeNiughton kot superintendent ali vrhovni upravitelj. Ta človek je odvzel rudarjem še tisto trohico "ugodnosti", kar so jih še imeli Pred par leti je izposloval, da se je rudarjem znižala, plača za 10%. Pri vrtalnih strojih ali svedrih so bili poprej trije moije, pozneje dva; McNaugliton je končno vael vatran ie drugega noša, tako da je oatal pri svedru en sam delavec, kateri je do sedaj opravljal tisto delo, ki so je nekdaj opravljali trije. Priganjal je rudnižke boa se, da so morali pritiskati rudarje vsak dan bolj in bolj. Naklsdači (trammers) so morali nakladati od časa do časa vedno več vosičkov 4'Več bakra ven na površje, več bakra!" — je bila njegova parola in to za isto borno in zmanjšano plačo.
Na drugi strsni si je pa car McNaughton zgradil najgrčo politično raašino, kakoršne še ni bilo v Calumetu. Bil je obenem župan Calumeta in vsa politična oblast se je koncentrirala v njegovi osebi Nastavljal je sam rudniške inšpektorje in kontroliral mestno oblast v Red Jacketu in v Laurinmu. Skratka: bil je vse in eksistenca slehernega rudarja je bila odvisna od njegove volje.
Zato je moral priti odpor. Moral je I S to mislijo so se morali sprijazniti tudi tisti stari rudarji, ki so verjeli v "nemogoče". Svaka sila do vremena — in kadar je sik največja, mora priti protisila.
Pravični boj rudarjev v Cooper Country je moral priti in končati se mora z zmago. Z ozirom na dejstvo, da je v tem boju okrog pet tisoč Slovencev, pet tisoč slovenskih mezdnih sužnjev, si smatra "Proleta-rec v dolžnost, da posveti temu boju izredno pažnjo.
Rudarji.
, Sli ste v boj, da zmagate — ne da padete poraženi! Vaša zmaga bo zmaga vseh zvednih delavcev v Ameriki in vaš poraz bo zabolel vse, ako ga doživite. Zato je vaša sveta dolžnost, da vztrajate v tem boju vsi do zadnjega!
Naj ne be med vami slabotneža, kateri bi se oplašil in izdal svoje brate v odločilnem trenotku bitke. Stojte trdni kot skala za svoje pravice in ne odnehajte niti za en lasi
Vi ste moč, vi ste sila, ki lahko pridobi vse! Bodite solidarni! Ne primite za orodje tako dolgo'dokler družbe, vaši gospodarji, ne podpišejo vse vaše zahteve, kar zahtevate. Ako tega ne storite — tedaj je ves vaš trud zastonj
Za vami stoji mogočna armada organiziranega delavstva; mogočna armada vaših bratov, ki so pripravljeni vsak hip, samo kadar rečete, priskočiti vam na pomoč gmotno i moralno. Kajti vaš boj je tudi naš.
•.. . ••• » •» >•<* , «»•••
Rudarji! Vas boj je v dobrih rokah — vodstvo je vredno, da mu ohranite popolno zaupanje. Western Federation of Miners je organizacija, katera je izvojevala že mnogo bitko v prid rudarjem po Zapadu inizvojevala jo bo tudi za vas, samo če ostanete solidarni in disciplinarni.. Bodite mimi in prezrite vsako Uživanje in ialjenje od strani oboroženih kapitalističnih hlapcev! Vaš boj je boj poči vaj odh rok — ne pa boj peati! To si zapomnite. Ne dajte prilike svojim tlači-teljem, da bi vas zapirali in sodno preganjali. Poslali so vojake nad vas z namenom da vas zbegajo in raztrgajo vaše vrste in tako prisilijo, da greste nazaj na delo — razbiti, poraženi Ali ni je sile na svetu, da bi prisilila nazaj v rudnike, dokler niso ugodene vaše zahteve, ako ostanete mirni in složni ter neganjeni napram vsaki grožnji. Obžalovanja vredno bi bilo, da bi vaš boj zahteval človeške žrtve in kri, ki je tako dragocena. Zato vztrajajte mirno.
Štrajkate zato, da zmagate? Ne odnehajte za pičico! In končno vsi v unijo do zadnjega moža. Kajti združeni bote gotovo zmagali — nezdniženi pa padli! <
Naprej za svoje pravice!
i
Naprej do zmage!
Apelujemo na vse zavedno jugoslovansko delavstvo v Ameriki, la podpira svoje brate v Copper Country, ki so v pravičnem boju moralno in gmotno .Pomagajte jim moralno s tem, da razširite glas o njihovem boju na vse kraje in tako preprečite, da ne bo kdo šel skebat gori. Pomagajte jim gmotno, da o prvem klicu priskočite z denarnimi prispevki, ako ho stavka trajala dalj časa. Sedaj je čas, da pokažemo, delavci, svoje britatvo in slogo!
• RUDARJI V COPPER COUNTRY MORAJO ZMAGATI!!
r'KOLKTAKKC
Iz naselbin
Cleveland, 0.
Cenjeno uredništvo "Proletar-ca "l Upam, da tudi meni odmerite malo postora v tem nam priljubljenem listu. | Ravno kaj posebnega vsm nimam poročat), ker so skoraj taki ali enaki dopisi ns dnevnem redu, v tem sli onem listu.
(Kar se tiče društvenih razmer, smo tukaj na precej trdni podla* • gif — kakor redko kje . — Cleve-land šteje danes okoli 70 s^ven skih podpornih društev, «padajočih k različnim jednotam in zvezam in tudi nekaj samostojnih. Torej vsak. ki se kaj zanima za društvo, lahko pristopi k temu ah onemu naprednemu društvu, kakor je G. S. P. Z., ki plačuje svojim članom v slučaju bolezni na teden, $1.15 na in $500.00 posmrtnine. Dobi se pa tudi doati slovenskih rojakov, ki * ne pripadajo še k nobenemu podpornemu društvu ali organizaciji, in še ziniraj odlašajo češ, kaj mi če društvo, vsaj sem še mla| in čil, mi ne manjka ničesar in tudi lah* ko delam. Tega pa ne upoštevajo, da se je že tisoče in. tisoče slovenskih trpinov podalo od doma zdravih in čilih, ne da bi slutili, da se ne povrnejo nikdar več «. zdravi ali jih pa celo mrtve pripeljejo nazaj, kar se dogaja dan na dan, ko postanejo irtev kapitalizma. Kdo jim bode takrat pri-hitel na pomoč t Ali ne društvo f Ali jim bodo mar kapitalisti sli tskorekoč častilci molohs priskočili ns pomoč?
Zatorje, rojaki, pristopajte k slovenskim naprednim društvom m postanite "Svobodomiaelci". Ni se vsm trebs ozirati na ščuva-nje farških petolizcev, ki trobijo v svoj rog, saj ne vedo, da so na napačni poti, bodo se pa tudi njim enkrat oči odprle.
Premialite torej, da ne živimo ▼ 16. stoletju, marveč v 20. in gremo naprej, ne nazaj, kajti suženjstvo in tirsnstvo je že dsvno uničeno, akoravno se še tu in tam dandanes pojsvlja. Kdo je pa temu kriv T Ali ne lahkomišl jeni delavci, ki še zmirsj sedajo na li-manice slsdkobesednim farškim / agentom, ki so hlspci kapitalizma in na ta način izkoriščajo ubogo delavstvo. Skrajni čas je že, da bi f se enkrat izpametovali. Ali ni to očitno zasmehovanje T Ali se res bojite pekla, katerega vam obetajo po smrti! Ne more biti hujšega pekla, kakor ga imamo sedaj in v katerem se nahsjste. Ti agenti vas tskorekoč na ta način tolažijo ali bolje rečeno zasmehujejo, češ, da je delo "zabava ', da bo-demo pO smrti dobili plačilo za naš trud i t. d. Zakaj smrdi delo njim, pa imajo nebesa že na tem svetu T To je pač njim deveta briga, kaj se bo z nami po smrti zgodilo. Njim je aamo za sveti dolar.
Če delamo mi pokoro že na tem svetu, da pridemo enkrat v večna letovišča, jo bodejo delali oni gotovo v ober-peklu, ker so učeni in so že prej vedeli, kaj jih čaka na onem svetu.
S svobodomiselnim pozdravom!
J. E. Reberšak.
Chisholm, Minn.
Slavnosti na dan 4. julija, dan cdJtisaajsii. -so šile tudi pri nas na Chisholmu, kakor mislim — povsod po Z. D Mnogo govornikov je razlagalo zgodovino Z. Držav. Posebno pomenljivi so bili govori o odvisnosti, ako pomislimo, kako hude čast» je imelo ljudstvo nekdaj sairo radi tega, ker je stremilo po na prednosti in svobodi.
Marsikateri je žrtvoval svoje življenje^ za svobodo svojih potomcev.
Pred 137. leti so vpili hrabri junaki: "Mi nočemo vladanja brez zastopništva." Kralji in cesarji so imeli Vse to le za izmišljene sanje. Mnogo nezavednih ljudi je Se bilo, ki »o bili s cesarji in kralji istega mišljenja. Niso hoteli verjeti, da bi bilo ljudstvi sposobno samo se vladati. Šele po hudih bojih so jih zavedni in v bojih za svobodo vztrajni ljudje prepričali, da so sposobni vladati se brez cesarjev in kraljev.
Proglasili so deželo za svobodno in neodvisno. Razobesili so zvezdnato, rudečc-belo in modro-barvo zastavo, kot znak pravice in svobode vsemu ljudstvu, živečemu v "Deželi Svobode".
Poglejmo, kje smo dsnes, kc nam oznsnjujs ista zastava svobodo, neodvisnost in pravico!
To vprašanje bi bilo nujno potrebno vsakemu delavcu, ki si želi zboljšati.svoj položaj, da si mo> rs prilično sam presoditi. .
Ali je to ista zastava, ki varuje svobodo, da more izkoriščevalec neprenehoma israbljati trpežno delavstvo! Ali je to ista zastava, ki pusti, da poženejo izmučenega delsvcs v zapor, — kakor hitro izgane za izboljšanje svojega položaja t Ali je to ista zastava^ — ko dovoli pretepati in streljati delavce, ki hočejo svobode, za katero so se že preti davnim časom dedi borili in kri prelivali!
Ali je to ista zastavs, — da tako "lepo" varuje svobodo tisočerih otrok, ki morajo hoditi brez zajutreka v šoio — in že od sedmega leta naprej — v tovarno — garati po 10 in več ur na dan!!— Ali ne. — zastava ni temu vzrok! Vzrok tiči v sistemu izkoriščevalcev, "katerega pa ljudstvo še podpira in ga bode podpiralo tako dolgo, dokler ne zašije druga zarja in se ne predrugači. Toda nihče ne bo delal za naa, ako ne gremo sami v boj in si ne pričaramo sami te svetle zarje in ne predrugačimo ves sistem. t—
Kdaj in kako hitro se bo to zgodilo, bodo odgovorili — za vedni delavci!
A. Mahne.
Franklin
Dne 9. junija t. 1. je postal kapitalistični moloh zopet za eno žrtev bogatejši. Ravno kapitalizem je oni, ki je ubil in spekel rojaka John Kenda, člana društva št. 92 8. N. P. J. in dr. sv. Barbare spadajoče v Forest City, Ps. — John Kends se je podal kot pre-gledovalec plinov dne 19. junijs ob 4ih zj. v rov št. 19 Weier Coal Comp.
Ob 5% zj. je pa nastala strašna plinova eksplozija, v kojoj je nagel direktno smrt. On je šel v rov seveda z varnostno svetilko, kakršne so sploh tukaj v rabi, toda te svetilke so samo po imenu
varnostne" in niso tako moderne, kakor v Eropi.
Od gotove stranr se čuje, da je ponoči ventilacija počivala iz če sar se sklepa, da je moral zaspati nočni čuvaj, — ki je pri vsakem rovu — samo eden,. Zakaj ne bi nastavili premogarski mogotci v tej neznosni vročini, ki je tu v Kansas — vsaj dveh nočnih čuvajev, da bi se menjavala. Podnevi je nemogoče spati; prvič ne ra di vročine in drugič pa radi roje i muh, ki jih je tu na milione.
Premogarskim baronom gre tu za $, ki jim je bolj svet, kakor pa človeško življenje. Ako bi oprav« ljala ventilacija svoj posel vse noč bi bilo nemogoče, da bi se na ! bralo toliko plinov. Ponesrečenca so našli šele ob 4ih pop. pri nekih hodnikovih vratih.
,Dasi je nabralo dovolj rešilnega možtva z modernimi aparati, ni bilo radi groznega smradu mogo-če priti poprej do njega. Pokopali smo ga 21. junija v Frontenac-u. Kans. Rajni je bil rojen na Primorskem leta 1887. — torej šele 26 let star. Tu zapušča žalujočo .«"Vfirvjffiotroka-greha sta se udeležili obe društvi — korporativno in z zastavami, za kar jim gre hvala.
Padel si John Kenda v preran' grob kot žrtev današnjih razmer. Počivaj v miru! — Rojaki, delavci, tukaj vam je zopet vzgled, za kaj je moral ranjki v preram grob.
Padlo pa jih je tudi že pred njim na tisoče na enak način.
Organizirajte se torej v sociali stični stranki, ki je edina, ki je v stanu odpraviti današnji blazni kapitalistični sistem. Kadar br zavladal socializem kot tak, p v tem bodo tudi podobne nesreče izginile; dokler se bo pa šlo le za profit — tako dolgo ostane — pri starem.
Delavci, pristopajte v socialistično stranko, čitajte socialistične Časnike, knjige in brošure ter u-stsnsvljsjte socislistične klube.
Tndi tukaj na Franklii.-n se je r.fctanovil soe. klub dne 3. msjs 1912. Bil je tu kot glavri jovor nik sodmg Jože Zavertnik i/ C'hi-cage. Oh, kakšno navdušenje je bilo takrat? Vsak je bil socialist. Vpisalo se jih je takoj 27 — pa
— 12 jih je bilo, ki niso nikdar več zrsven prišli in ni «o tudi nič prispevali. Mords so ai , mislili t "Sedaj se pa že lahko imenujemo socialist?, saj smo vpisani * klub!"
Par jih je ostalo ootem zvestih ¿s nekaj u^secev in ¿e ti «o se sedaj ponoir.oms izaeverili
Že o4 apiila meseca se ni vršila nobena seja več, kar je j« zelo žalostno. Poslal sem sicer članarino za maj in junij na zvezino tajništvo, a za julij mi je pa že nemogoče. Zato ape! ram na vse zavedne sodruge v Franklin," Kans., katerim so pri srcu delavski interesi in na vse, ki se ne strinjate i današnjim kapitalističnim sistemom, da se ja udeležite *eje 1. nedeljo oh 4ti uri pop., to ,ie 3. augusta t. 1.
Dne 22. junija so zborovala društva sv. Barbare št. 41, 44, 47 in 59. ki so združena pod skupno zastavo v Jaks Wille„ Kans.
Poleg drugih točk se je razpravljalo tudi o bodoči konvenciji društev sv. Barbare, ki se bo vršila v septembru t. 1. v Pittsbur-ghu, Pa. Sklenilo se je, da se četrto nedeljo v atigustu, to je 24. augusta povabi vse delegate društev. sv.; Barbare v državi Kans na skupno posvetovanje radi vožnje. Odločilo se bo, kdaj in po kateri progi se odpeljejo delegat-je na konvencijo. Delegati, ne pozabite priti na sejo dne 24. aug.. ki se bo vršila ob treh popoldne v "Austrijski dvorani" y Fronte-nac, Kansas. Nihče naj ne izoatanf od tega velevažnega sestanka!
F. W.
Milwaukae, Wis.
Preselil sem se iz Minnesote sera v to socisliStično mesto in se tu ustanovil. Zdi se mi tu vseeno nrijazneje in tudi toliko izkoriščanja ne opazim tu, kakor v Minne-soti. Najbolj na debelo izkoriščajo v Min. zlovenske delavce.
V "Glasilu" S. N. P. 1. sem či tsl o še vednem nesramnem poče-njaju.
Ljubo Bogičevca in Jože Ko-šak-a, upravnika N. V. v Du-luth-u, ki je takorekoč nadagent Bogičevca.
Ko sem prečital oni članek, sem si jnislil: "Torej še vedlso Košak in Bogičevc žanjeta? AH niso naši trneči rojaki še vstali iz sps< nja nezavednosti! Čemu ne poka« žejo lopovom hrbta? Li niso še čitali o aferi Golika, to je enega ponesrečencev, ki je prišel v roke Boiričeven in drugim in s tem tudi na beraško palico!"
Res, žalostno je, da more še zdaj obstojati tako izkoriščanje naših revnih ponesrečenih rojakov v Min. in da N. V. še vedno oglaša take pijavke, kakor je Bo-jciŠevec. Žalostno je tudi, da je N. V. nrišel v roke takemu človeku. kakor (je Košak, ki uporablja N. V. kot za šotor, v katerega se skriva.
Čudno se zdi vsakemu Slovencu v našem mestu, ki je čital "Glasilo", v katerem opisuje član S.NN. P. J. nesramno izkoriščanje Bogičevca in Košaka.
Čemu trpe delničarji N. V. tega človeka Košaka — v sodstvu!
Nekateri trdijo, da imata Košak in Bogičevec gotovo še enega izmed delničarjev v svoji družbi —Hniitl -ser vlit -j*- to-edva, ki i-sas največ delnic pri družbi N. V.
Krvavi, izprešani densr, ki gt Bogičevec izpreša iz ubogega, hromega delavca, se razdeli med tri osebe. Tako se sumi med neka terimi tukajšnjimi rojaki, ki so šele pred kratkim časom prišli iz Minnesote in ki so jim razmere v Minnesoti popolnoma znane.
Ako je vse to resnica, potem inoram reči: "Fej izkoriščeval cem. Vaše izkoriščanje bode in mora najti grob, v katerega se boste pogreznili z vašimi ponosnimi imeni vred! Knjiga vašega živ ljenja bo kmalu odprta. Pošteno slovensko ljudstvo Ko čitalo iz nje in vam obrnilo hrbet za vselej!" Upam, da . bo kateri rojakov iz Min. že o kratkem obširneje raz-motrival o tej lopovščini in s pol nim imenom imenoval tudi onega, ki si masti brado s Košakom in Bogičeveem. Masti si jo z onim denarjem, ki bi ga moral dobiti od družbe — ponesrečeni delavec!
Pozdravljam vse rojake po Minnesoti, tebi vrli list pa želim mnogo novih naročnikov.
N. L.
Oanonaburg, Pa.
Ker ni bilo še nobenega dopiaa
"Proletarcu" iz naše naselbi
ne, sem se jsz ns menil naznaniti širši javnosti, da smo ustanovili 20. julija socialistični klub a 24 člani. Zato tovsriši, delsvci, le ts ko n spre j za skupno delo! Zave dajmo se naše velike moči. Čitaj mo le take knjige in časopise, ki pišejo za naše jjelavske interese ki ao naša lastnina in naše orožje Stojmo v vrstah razredno zaved-uega delavstva. Le tako se moremo skupno bojevati proti našemu kletemu sovražniku — kapitalizmu in njegovemu krivičnemu izi koriščanju.
Ravuo to nas je privedlo k te mu. da smo ustanovili Socialistični klub. To nam daje najlepšo upe tudi za bodočnost. Treba je samo odložiti malomarnost in o« pustiti vse, ksr nas drži v staro-kopitnosti. Rojaki, ki se še vedno drže starih navad, bi morali sedaj spregledati, da nam je treba vseh moči, da dosežemo novi cilj, da ne 8inemo več hoditi po potih, ki nas peljejo vedno nazaj v temo in pod noge drugim narodom. Stre-miti moramo vedno naprej za izboljšanjem, za močjo, svobodo,— Delavstvo stoji sedaj v času orjaških bojev. Na eni strani je mogočen kapitalizem, ki grabi in ropa naše pravice, jemlje nam ne samo zdravje in moč, ampak tudi življenje. Izkorišča naše otroke in žene, potiska nss med črno zidov-je tovsrn in pod zemljo — v globoke rove, ds ne vidimo zelene« cvetoče narave, da ne občutimo lepote življenja. A ta kapitliatič-na moč propada v pričo vzbujajočega se d^avstva. Miljone zavednih mož koraka proti trdnjavi Kapitalizma. Zemlja se trese pod to čudovito mogočno armado Trepetajoči tirani se še love. Sedaj imajo še moč. A kako dolgo jo bodo držali! Dokler se ne vzbu de oni delavci, ki so dsnes še njih slepo orodje, ki se še ne zsvedsjo svoje moči. Ksdsr bodo pa tudi ti vstsli in stopili v vrste socislistične stranke, — takrat bo kapitalistična moč zlomljena. . .
Delavstvu bo zasijalo solnce svobode, jednakosti in bratstva,—
K ustanovitvi socijalističnegs klubs nam je veliko pripomoglo pevsko in izobraževlno društvo "Bled" iz Franklina, Pa., ki je prisostvovalo in pelo krasne pesmi na slavnosti razvitja društve. ne zastave društva "Jutranja Zarja" ŠJ. 29. S. D. P. Z.. 30. maja, tega leta.
Posebno naa razveselil član pevskega društva, sodrug Andrej Vidrih, ki je nastopil kot govornik — ter končal, da ravno ta zastava naj bo simbol ustanovitve socialističnega kluba. Kot predsednik društva izrekam pevskemu dmštvu "Bled" tem potom najprisrčnejšo zahvalo.
Pozdrav vsem zavednim delavcem !
John Koklich.
S pota.
Zadnjič sem na kratko opisal položaj delavcev, ki se mučijo po različnih tovarnah v državi In diani in Ohio, ker se pa sedaj na hajam v Pennsylvaniji med pre-mogarji, hočem tudi položaj premoga rje v malo opisati. - Kkor.o i»atomih da ni .bila pxf mogarska industrija še nikoli v boljšem cvetju, kakor je sedaj. Potoval sem po Allegheny, Wa shington in Westmoreland okra jih,kateri vsi se napajajo po jako valovitem Allegheny gorovju. V brezštevilnih hribih je vse polno preniogokopov, v katerih dela na tisoče človeških bitij, kakor krti. Po krajih, kjer premogarji niso organizirani, se vrši neznosno izkoriščanje. Bil sem v par naselbinah, kjer gredo dčlavci že ob eni» dveh, gotovo pa ob treh zjutraj na delo in delajo potem do pete ure popoldan. Ko sen vprašal, kaj je vzrok, da tako delajo, se mi je povedalo, da če hočejo kaj zaslužiti, morajo. Ni čudno potem, dn taki delavci niso razpoloženi za čitanje in za stvarno in resno raz motrivanje o položaju in delu, katerega vrše"; so kot nema bitja, kot automat, ki živi le radi tega. da dela, ne ps, da bi užival življenje in sad svojega dela. Življenje teh delavcev je dosledno sledeče: Zjutraj vstane ob dveh, za vžije skromni zajutrek, vrže nsse komat, v eno roko vzame pelco, v drugo par krampov in gre v jame
v času, ko veČina ljudstva spi v najlepšem spanju. Ko pride v jamo na odkazani prostor,začne takoj na vso moče delati in dela tako potem eeli dan. Okoli pete ure popoldan pride ves izmučen domov, (včasih tako, da ne more niti govoriti, si uialo umije obraz in roke, po večerja, potem popije malo pive, nekateri tudi žganje. Kjer jih je več skupsj, se malo pogovore, kako so delali in koliko zaslužili.. Ker Je pa bilo delo dolgo in težavno, so vsi jako trudni in gredo k počitku še pri belem dnevu. To ae ponavlja dan za dnevom toliko časa, dokler ne zboli opeša, ali ga pa kaj pri delu po bije.
Ob plačilnih dnevih nekateri neznosno pijejo. — Ob takik časih pride dostikrat do krvavih spopadov ali celo do ubojev. Ti delavci so popolnoma mrtvi za vsako kulturno delo. Njih edina želja je, da si prej ko mogoče prihranijo nekaj dolarjev in gredo nazaj v stari kraj k svojcem. Če pride tu in tam v take kraje kdo ki je malo bolj zaveden,se tudi poslovi kakor hitro je mogOče? ker noče v takih razmerah živeti. Sa-moobsebi je umevno, da je po takih krajih dosti oetoliznežev ali "suckerjev" in vohunov, ko obre ' kujejo svoje sodelavce pri "bos-su" samo radi tega, da bi bili v večji milosti pri družbi. Radi tega je po nekaterih krajih med delavci smrtno sovraštvo. Da je temu tako, nam priča grozni u-"mor, ki se je zvršil 1. aprila lan-skega leta na Claridge.
Kakor se je meni povedslo, je bila stvar sledeča: Umorjeni je bil v Ameriki že več let in pravi petoliznik in denunciant delavcev. Ko je bil zadnji premogarski štrajk pred dvemi leti v Westmo-relsnd okraju, je omenjeni sporočil vss imens bolj sktivnih štraj-ksrjev družbi, sploh vse naznanri in povedal, kaj se vrši pri organizaciji. (Ko je bil štrajk končan ir se je začelo zopet delati, je skušal spraviti ob delo vsakega, kateri mu ni bil po volji Ob delo je sprsvil tudi John Novaka in Josip Erjavca. Naravno je prišlo radi tega do velikega sovraštvs med njimi. Eden drugemu so pretili s smrtjo, ksr se je tudi uresničilo. Dne 1. aprila lanskega leta sta se sešla v nekem ssloonu ns Clsridge Josip Erjavec in John Novak. Erjsvec trdi, da je prišel popit samo čašo pive, ker je imel samo en "nikel" v žepu. Ko ga zagleda njegov prijatelj Novak, mu plača za žganje in pivo; najprej eno, potem drugo itd. Med pijačo sta se pogovarjala o Matija Petek-u, kateri jih je poprej enkrat spravil ob delo. Pri tem je Novak trdil Erjavcu, da mu M. Petek streže po življenju in mu zatrdil: "Če ne umoriš Ti Petka bo Petek Tebe." Erjavec mu odgovori, da je govoril s Petkom pred nar tedni in da mu je Petek zatrdil, da nima do njega, — Erjavca — nikakega sovraštva. V znak prijaznosti sta si podala s Petkom roke in sta potem tudi skupno prla. Novak je trdil, da je Petek to naredil le iz hinavščlne in obenem je svaril Erjavca pred Petkom. V tem eaau je prišel v sa-loon tudi omenjeni Petek. Ko ga Novak zapazi, zašepcfce Erjavcu: "&e nocoj ga morava." Erjavec, kakor sam trdi, ni hotel o tem ničesar slišati. Ker mu je pa No vak le prigovarjal in ker je bil že nijan, sta šla ven na prosto, kjer reče Novak Erjavcu: "Ti ga počakaj od zunaj, jaz grem pa noter, da ga bom spravil ven iz saloona." Erjavec ni hotel v to privoliti. Zato sta se podala ns-zaj v saloon.
Ko spijeta se vsak nekaj pija če, gresta ponovno ven in Novak reče Erjavcu: "Če ga ne boš Ti bom jaz Tebe in njega, — oba skupaj." Nato se je Novak podal nazaj v saloon, Erjavec je pa o-stal zunaj in se podal počasi prot' domu. Naenkrat začuje za seboj korake. Ker se je bal, stopi na kraj ceste. Mimo pride Matija Pe tek in še nekdo drugi, katerega radi teme ni poznal. Ko vidi, da je Petek, skoči k njemu in ga u dari s polenom. Petek pade na tla Petkov tovariš takoj zbeži. Zbc žal je tudi Erjavec sam. Ker je bil pijan in je šel po nekaterih robovih, je večkrat partel, tako da je bil vea umazan. Ko pride domov, se umije in gre takoj spat. To ae je vršilo okoli 9. ure zvečer. Domov je prišel sam; Novaka nt
I tisti več«	več.
dan vstane ob 5. uri zjutraj, kal uavadno. da bo šel na delo. Novak je bil tudi že vstsl. Ko mo potoži» da ga glava boli od preo-bile pijače in, da bi bil najraje doma, mu Novak reče: "O, kaj z s to, ksr na delo pojdi. — Bo kinllu bolje." Erjavec tudi to stori in gre v jamo na svoje delo.» Ko tako dela pride okoli 10. ure k njemu "boss" in skuša z njim lepo govoriti. Reče mu, nsj gre ven. ker ga ho*e superintendent videti. Ko prideta z bossom ven, na prosto, j?a takoj policija obkoli. Ko ga nekdo, ki je bil za tolmača, vpraša: "Kaj ne, Ti si Petek-s?" reče Erjavec: VJs, jaz sem ga!" Na to so ga policaji takoj odvedli v Greensburg v zapor. • Omeniti moram sedaj» da ao našli še tisti večer Peteka, to je 1. aprila 1912. z večimi udarci s sekiro — s presekano glavo — mrtvega na cesti. Josip Erjavec je bil obdolžen umora in ker je bil šele pet meJ secev v Ameriki, ni imel ne pri-l jateljev, in ne denarja, da bi si dobil zagovornika. Pri obravnavi je bil spoznan krivim in obsojen na smrt na vešalih. Ko se je obravnava vršila, ni imel niti Slovenca za tolmača, pač pa Slovaka, ki ni razumel slovenščine. Erjavec trdi, da ga je vprašal tolmač samo, če je on udaril umorjenega Peteka, nakar je on pritrdil ; ni ga pa vprašal s čim ga je udaril in ne kako.
V javnost je prišlo, da Erjavec zanikuje, da je on izvršil umor nsd Petkom, ker on gs je udari) s polenom, ne pa s sekiro. Zelo pomembno je to, da je kmalu p«» umoru Petka — John Novak neznano kam izginil. Policija ga išče že ves čas, ps ga ne more dobiti. Ko se je zvedelo, da nima John Erjavec znancev, da ne zna sam angleškega jezika, da je John Novak, ki je bil tisti večer* z Erjsvcem v družbi m za pijaAo plačeval — neznano kam izginil, da je Erjavec imel pri obravnavi tolmača,ki ni razumel slovenskegs jeziks, so se začele zanimati zanj angleško govoreče osebe ln pa Frsnk Matko, bartender v Rey-stone Hotelu v Greensburgu. K Frank Matku je prišel sam oskrbnik zsporov, ki mu je tudi vso stvar pojasnil.	f
Smrtna obsodba Josipa Erjav-I ca je bila že dvakrat preložena. Sedaj je preložena na 30. sep-tembrs t. 1.
S sod. Matkom sva obiskala Er. javca v .zapora. Govoril sem i njim dalj časa in mi je vse pove dal, kako je bilo. Prosil me je, na. mu pomagam če morem, da pridi do nove obravnave. Josip Erja vec je star 21 let in lepe postav^ Njegovo obnašanje v zaporu f\ jako mirno in vgakdo lahko go* vori ž njim. Čeravno je še mlad in njegov položaj resen, je vseeno veselega obraza — je kot mladenič, kateremu se kaže še najlepša bodočnost.
Moje mnenje je, da obravnava, na kateri je bil spoznan krivim io obsojen na vešala, ni bila pravilna; prvič radi tega ne, ker ni bilo alovenskega tolmača, drugič radi tega. ker Erjavec ni pripo-znal, da je on Peteka napadel s sekiro in tretjič radi tega ne, ke* je John Novak neznano kam ginil. Vsi tisti, ki se za to stvar zanimajo in želijo Jos. Erjavcu pomagati, Inhko nrto store s lem» da začnejo takoj pobirati prosto-volne doneske za ponovno obi ravnavo. Treba je imeti denar za advokata, kateri bi storil za to potrebne korake. Vsa stvar je kritična še toliko bolj, ker nasprotuje ponovni obravnavi z vsej svojo močjo . okrajni državnr pravdnik. Boji se namreč, ako pride do ponovne obravnave, da bo njegova površnost pokazala njega* samega v jako slabi luči.
Vsi doneski naj se pošljejo na sledeči naslov: Frank Matkcr Keystone Hotel, Greensburg, Ps. On bo ukrenil v&e, kar je v njegovi moči, da se ohrani življenj^ Josip Erjavca.
F. Podboj.
Ns hodite sa delom v Porcupine. Ontario, Canada. V Porcupine so prem o gani na žtrajkn.
àtraik y Bingham Canyon, TJ-tah še vedno traja. Delavci, na hodite v U kraj iskat dsla, dokler ns bode štrajk končan. Bodimo ljudje in bratje, na pa lsda-ialci delavskih interesov. "Bingham BOnsrs Union, It 67 W. F. of H"

PEOLITABIC
advertisement
SLOV, DELAVSKA
UeUMwljwi* dn« lt. ivgtiU
PODPORNA ZVEZA
lulMHrporitmM SS' april» 1SOS
v d rta vi ha«.
Sedež: Concmauflh, Pa.
GLAVNI URADNIKI:
Predsedaik: PRAN PAVLOVÖlC, box 705, Conemaugh, Pa. Podpredsednik: JOÖIP ZOBKO, K. P. D. 3, box 01|a, West Newton, Pa. Tajnik: ALOJZIJ BAVDKK, box 187, Conemaugh, Pa. Pomožni tajnik: IVAN PROSTOB, box 120, Export, Pa. Blagajnik: JOSIP ŽELE, 6108 St. Clair Ave., Cleveland, Ohio. Pomožni blagajnik: JOSIP MABINClČ, 3536 E. 80 St., Cleveland, Ohio.
ZAUPNIKt
ANDBEJ V1DBIH, box 523, Conemaugh, Pa.
NADZORNIKI:
VILJEM SITTER, 1. nadzornik, Lock box 57, ConemauJh, Pa. FRAN TOMAŽlC, 2. nadzornik, box Tolleston, Ind.
NIKOLAJ POV&E, 3. nad*., 1 Craib st., Numrey Hill. N. 8. Pittsburg, Pa.
POBOTNIKI:
IV1AN GORÄBK, 1. porotnik, box 2121, West Mineral, Kansas. JAKOB KOCJAN, 2. porotnik, box 187, Conemaugh, Pa. ALOJZIJ KABLINGEB, 3. porotnik, box 87 Girard. Kansas.
VBHOVN1 ZDRAVNIK. 8. A. E. BRALLIER, Grieve st.; Conemaugh, Pa.
Uradno glasilo: PBOLETAREC. Cenjena druitva, oziroma nji^ uradniki, so uljudno proieni, pošiljati vse dopise in denar, uaravnost na glavnega tajnika in nikogar drugega. Denar naj ae poülja glasom pravil, edino potom Poitnih; Ezpresnih; ali Bančnih denarnih nakaznic, nikakor pa ne potom privatnih čekov.
V slučaju, da opazijo druitveni tajniki pri poročilih glavnega tajnika kaka pomanjkljivosti, naj to nemudoma naznanijo urad glavnega tajnika, da se v prihodnje popravi.
Franklin, Pa. V stvarni prevdarek članom postaj dr. sv. Barbabre:—Ha redni mesečni seji postaje št. 55. v Franklin, Pa., dne 6. julija, t. 1., je bil prečita» list iz glavnega u-rada dr. sv. Barbare, Forest City, Pa., v katerem se članstvo opozarja na prihodnjo konvencijo te organizacije. Člani postaje št. 55. so soglasno izvolili delegatom br. Fr. Pavloviča. v slučaju pa, da bi oai ne mogel iti, — gre namestnik Jakob Kos. Nadalje so se člani soglasno izrazili za združitev društva sv. Barbare s S. N. P. J. in drugimi organizacijami v eno samo zvezo, katera naj-sloni na delavski napredni podlagi.
Radi uradnega glasila društva sv. Barbare, so Člani soglasno sklenili, da se sedanje glasilo 4 4 Glas Naroda " zavrže iu^isto po veri pravemu delavskemu listu " Proletsrcu ". Vzrok za to je sledeči: Sedanje glasilo "Glas Naroda" je list, ki je last posameznikov, je tiskan brez nnijske znamke v tiskarni, kjer delajo neorganizirani delavci. Nadalje — "Glas Naroda" je bil in je Še sedaj nasprotnik naprednih delavskih organizacij, naj si bo to pornih, strokovnih, industrial-ali političnih. V svojih člankih vedno zagovarja sedanji kapitalistični sistem in izkoriščevalce delavstva; je velik sovražnik socializma in delavskega časopisja. Da je to resnica, to nam najbolj dokazujejo njegovi nesramni napadi na našo bratsko organizacijo S. N. P. J., nje član-»tvo in glavne uradnike. "Glas Naroda" je bil od začetka, ko se je S. N. P. J. ustanovila, do zadnjega časa njen smrtni sovražni^. Na vse mogoče načine je skušal blatiti vse aktivne in zavedne člane. Obratno je zagovarjal vedno in p<mo\K Ufc«rttfcevaicc delavstva in delavskih organizacij. V to nam je najboljši dokaz Slovanska Delavska Podporna Zveza in oni, ki so jo hoteli imeti za molzno kravico. Ravno pri tej organizaciji se je "Glas Naroda" izkazal, koliko mu je mar za dobrobit delavstva in kaj vse je pripravljen storiti v zagovor izkoriščevalcev. Nadalje, — "Glas Naroda" je smrtni sovražnik našega edinega delavskega lista "Proletarca", ki je last slov. socialistov, združenih pri S. S. Z. in pri socialistični stranki.
Radi navedenih vzrokov apeliramo člani postaje štev. 55. dr. sv. Barbare, na članstvo vseh postaj dr. sv. Barbare, da na svojih prvih sejah o tem «rtvamo razmo-trivate v korist na#e delavske organizacije in razredno zavednega delavstva. NaAe mnenje je, da mora biti edino list, ki je last delavske organizacije, glasilo naše organizacije. Zsto priporočamo brstom, naj delujejo in glasujejo, da postane naše prihodnje glasilo list "Prolsurse".
Anton Pristovec, predsednik.
. Johsn Turšič, tajnik.
H Jakob Gobrenja, blagajnik.
tM»»»MM»MMM>MIMM<
Strankja j j
♦eessos»sssesseeeesseeeee*
Jenny Lind, Ark.
' Jugoslovanski socialistični klub št. 83, je izvolil na redni seji, dne 20. julija t. 1., sledeči odbor: Tajnikom — Anton Pečar; blagajnikom — Mike Cerar; zanisnikarjem — Pr. Gorenje organizatorjem — Jožef Kogoj
in Juvan Juvant; nadzornikom — Jožef Železnik Jakob Zaje, Alojz Zupančič.
Klub poživlja vse sodruge, naj se udeleže vsi do zadnjega — pri hodnje seje.
Sodružni pozdrav!
Anton Pečar, tajnik.
NOVI KLUBI. Nov srbski socialistični klnb se
je ustanovil vv Buckner, 111. Taj nik kluba je Andrej Barriich, Buckner 111. — Klub šteje 7 čla nov, in je vknjižen pod št. 115 J.
S. Z.
Nov slovenski socialistični klub se je ustanovil v Johnstown, Pa.r z 12 člani. Tajnik kluba je Fr. Valovšek, 409 Ohio St. Številka kluba je 116.
Nov slovenski socialistični klub se je ustanovil v Lloydell, Pa., 8 15 tirni člani. Tajnik kluba je Anton* Stražišar, Lloydell, Pa. Štev. kluba je 117.
Chisholm, Minn.
Jugoslov. soc. udruženje br. 22 v Chisholm ima svojo redno sejo dne 3. augusta pri Frank Medve du (Slovenska gostilna).
Na dnevnem redu je mnogo važnih stvari Potrebno je, da vsi člani prisostvujete!
Pozdr.	Tajnik.
——i .i	i	——n	—	"
Izobrazba.	0 JBTRIH
0 SADJU.
APEL.
Kakor je razvidno, že iz izvlečka seje eksekutive J. S. Z. obstoji zaključek, da se zbira za bolnega sodr. M. Glumca, ki se naha ja radi svojega zdravstvenega stanja v Californiji, podporni fond.
Sodr. M. Glumac je našim sta rej&m sodrugom dobro poznan. Vsak od njih ve, da je storil za jugosl. socialist, gibanje v Ame riki mnogo. Zato ga tudi sodrugi v tem bednem stanju, ki mu ga je prizadjala vsled napornega dela bolezen, ne smejo pozabiti: Na &a socialistična dolžnost nas veže, da mu vsaj delno olajšamo težke ure, ki jih mora prenašati od daljen od svojih sobojevnikov, s katerimi živi v duhu tudi sedaj ko ga je fizično potrla proletar-ska bolezen — jetika. — Če b< liodr. Glumsc ozdravel, kaleor n-pa, da bo, ne bo imel nihče večje koristi od tega kakor ravne J. S. Z. za katero je delal z vsemi svojimi močmi, dokler je bil šr ^drav. Zato pa: pomajmo vrlemu sodmgu vsaj, toliko, da si bo mogel potem pomagati sam.
Vse svote je poftiljati na tajništvo J. 6. Z. 111 N. Market St. Chicago, Tli.
Eksekntiva j. 8. z.
Vrednost živil za naše telo sodimo v prvi vrsti po inuožini re-dilnih snovi, ki jih imajo živils in po njihovi p/ebavljivosti. Navadno označujejo ono živilo za najbolj redilno, ki ima čimveč beljakovin, tlošče in ogljikovih hidratov. Popolnoma razumljivo je, da je 1 kg puste govedine, ki ima 20.") gr beljakovine in 17 gr tolšče, ali pa 1 kg mastnega sira, kf ima 262 gramov beljakovine. 295 gr tolšče .in 34 gr sladkorja, bolj redilna, kakor pa 1 kg špargljev, ki imajo le 19 gr beljakovine, 1 gr in pol gr tolšče in 24 gr ogljikovih hidratov, ali pa- 1 kg špinače, ki ima 37 gr beljakovine, 5 gr tolšče in 36 gr ogljikovih hidratov. Živila so tem večje vrednosti za prebavo, čim temeljitejše »o dostopne njihove sestavine prebavilnim sokom: slini, želodčnemu, Črevesnemu soku itd. Nobeno živilo, tudi najidealnejše, namreč materino mleko, ni popolnoma prebavljivo, vedno Ostanejo snovi, ki jih noben sok ne more pretvoriti v hrano za naše telo. Za prebavo je mesna hrana naj-prikladuejša, rastlinska hrana je mnogo težje prebavljiva. Meso, mleko, jajca uživamo lahko brez posebnih priprav, med tem ko je treba rastlinsko hrano skrbno in temeljito pripraviti,preden jo uži varno. Le pomislimo na žitna zrna, kako dolgo pot prehodijo, preden zapuste kot kruh peč, ali na krompir, na zelenjavo. S kuhanjem šele postane rastlinska hrana nrebavljiva.
Sadje nima mnogo redilnih snovi, o kakršnih srno govorili pri mesu in zelenjavi. Skoraj vse sadje ima veliko vode, 80 procentov in še več, toišč skoraj prav nič, beljakovin prav malo, ogljikovih hidratov v obliki sladkorja v zmernih množinah. Izjemo delajo le orehi in mandlji, ki imajo obilo ogljikovih hidratov, ter mnogo beljakovine in tolšče. Tudi kar se tiče prebave, ni sadje na prvem mestu. Sirovo je prav tžeko prebavljivo, prihaja torej le neznaten delec njegovih redilnih snovi do prebave. Mandlji in orehi. čeprav imajo precej redilnih snovi, so silno težko prebavljivi •in nimajo torej v resnici skoraj nobene redilne vrednosti. Prebavljivost sadja se povzdigne, če ga skuhamo.
Po vsem tem bi človek sodil, da je popolnoma nepotrebno, če uži vamo sadje. Ali temu ni tako. Ker ima sadje mnogo vode, je pred vsem izborno sredstvo za u-gasitev žeje. Čeprav je velik del naše hrane neprebavljiv, vendar potrebuje črevesje za redno delovanje tudi neprebavljivih snovi. Kdor zauživa zgolj lahko prebav ljiva živil«, bi sčasoma zbolel, ker bi postalo njegovo črevesje leno. Temu se ognemo, če jemo sadje, ker sadje jf na prvem mestu onih živil, ki služijo kof napolnilne snovi in kot balast lažje prebavljivim živilom. Ni se treba ogibati tudi ne sirovega sadja z lupinami, če je le dobro z vodo osnaže-no. Zelo priporočljive »6 sadne jv^VprerUsein kvmpoti, razen borovnic, ki učinkujejo ravno nas* protno. ker imajo obilo čreslovi-ne. Tudi posušeno sadje je zelo priporočljivo, pa naj se uživa sirovo. kakor fige, datlji, češple ali pa kuhano.
Borovnice so kaj priporočljive, da se stisne iz njih vinq, ki naj se pije zlasti tedaj, če imamo črevesni katar.. Jabolčni mošt ima silno malo alkohola in je posebno priporočljiv onim. ki imajo leno črevesje. Sadje je tudi izboma, osvežujoča hrana za bolnike, odrasle in otroke. Seveda dajemo o-trokom le manjše množine. Jabolka in rdeče jagode je posebno priporočati slabokrvnim osebam, ker ims to sadje mnogo železa. Mandlji in orehi so prijetna izpremena bolnikom, ki imajo sladkorno bolezen, ker smejo ti uživati le mesno hrano. Pri zdravljenju za raz-debelitev je posebno upoitevsti jabolks. Zdravljenje z grozdjem se uporablja zlasti pri kroničnem zaprtju, pri protinu, ledvičnih boleznih. Limonam pripisuje ljudstvo veliko zdravilno moč, zlasti pri vnetju vratu in davici, s ta zdravilna moč še nikakor ni dokazana. Nasprotno, limone lahko prav slabo vplivajo ns želodec.
Jetra so največja žleza v našem telesu in tehtajo 2 in pol funta. Je traaiuajo nenavadno veliko krvi; več kakor ena osmina vuch najmanjših krvnih cevi ae steka v jetrih. Ako bi odrezali za en kubični centimeter jetrne auovi in njene krvne cevi položili tesno drugo ob drugo in jih razprostrli na primer po našem čaaopisu, tedaj .bi z njimi pokrili najmanj šest kolon lista. Vsa kri, ki prihaja od sten želodčnt črevesne cevi in ki prinaša telesnim stanicam sveže redilne snovi, teče najprej skozi jetra. Jetra imajo potemkatem zelo važno nalogo v našem telemi.
l^edvsem so jetra delavnica za žolč. Staniče jeter izdelujejo žolč, ki se izteka po iztočnih ceveh jeter v čreva ali pa se nabira v žolč-nem mehurju, ki je pod jetri. Zelo umestno in koristno bi bilo, da se vsak na lastne oči prepriča, kako leže jetra, žolčni mehur, njiju iztočne cevi in čreva. O tem ae vsakdo lahko pouči pri mesarju, kadar kolje prešiča, ali pa doma, kadar se kolje perutnina, žolč je rujavkaato zelena tekočina, ki jo izločujejo jetra vsak dan približv no 800 do tt)00 kubičnih centimetrov. Žolč dobiva svojo barvo od takozvsnih žolčnih barvil ni h snovi, ki so v njem. Te barvilne snovi niso nič drugega kakor umazane pene, ki nastajajo pri odmrtju rdečih krvnih telesc in ki jih jetra predelajo in čreva izločijo. V krvi neprestano odmirajo rdeča krvna telesca, ki se nadomačajo z novimi; nova rdeča telesca nastajajo v mozgu. Rdeče barvilne snovi odmirajočih krVnih telesc predelajo ^'trg in izločijo. Velik del »etaža, ki je v rdečih krvnih telescih, ostaja v vrancah, ker se porabi za nova krvna teleaca. .
Kadar ne morejo predelane jetrne snovi skozi iztočne cevd v jetra, tedaj zaidejo žolčne barvilne snovi v kri in od tu v vodo. To ojmzujetno pri nekaterih boleznih na jetrih, n. p. če zaide žolčni ka* men, ki se nareja v vnetem Kolčnem mehurju v iztočno cev jeter in jo ssjeoi. Ali če otečejo jetrs, kakor na primer pri raku, tedaj skrši opeklina iztočno jetrno cev. Tudi ijukJVLPČnem črevesnem kata-ru se pomeri, da se zamaši iztočna jetrna eev,.ako preide namreč, vnetje črevesja na iztočno cev, ki se izteka vanj. V takem slučaju oteče skizna koža iztočne cevi in izhod ni prost. Pri ravinokar omenjenih slučajih nastopi zlatenica, ki ni bolezen sama za se, temveč le apričuje, da je iztočna jetrna cev zamašena, da so zaradi tega prestopile žolčne barvilne snovi v kri, odkjer so se zanesle po vseli telcanih delih in tudi v kožo.
ŽoK pa nima le umazanih pen kakor so želodčne barvilne snovi, ki se izločujejo, temveč ima tudi snovi, ki so za prebavo največje važnosti. Teh snovi doslej še ne poznajo, ali slutijo, da so v žoVČ-nem mehurju, ker brez žolča je prebava nemogoča. Ako je iztočna jetrna cev zamašena, tedaj ne pri de žolčna tekočina v črevesje in človek ne more prebavljati tolšče. Veliko tolšče odhaja potem nepre bavljene z blatom. To je vedno, če ima kdo zlatenico. Blato je si ve barve, ker ni temnih žolčnih barvilnih snovi v njem in je polno talile.
Da ni edina naloga jeter in nje nih snovi le predelavanje v žolč no tekočino, to sledi že iz tega, ker so jetra tako velika.-800 do 1000 kubičnih centimetrov tekočine izločuje tudi ušesna žleza, ki tehta le 25 do 30 gramov in ki pretaka sline v usta. Dandanes je znanost dognala, da iinajo jetra še obilo drugih nalog.
Naše telo potrebuje mnogo sladkorja . Mnogo jedil nima sicer sladkorja v sebi, ali snovi ima, ki se šele v telesu izpremene v slad kor. Črevesje vsesa sladkor, ki pride s krvjo vred v jetra. Jetra obdrže ves sladkor iz krvi in ga spravijo. Kadar ga organizem po trebuje, tedaj ga oddajo jetra do-tičnemu organu. Posebno mišice potrebujejo mnogo sladkorja. Jetra so v našem telesu varnostmi jez zoper različne, strupe. V na šem telesu se nabira amonjak strup, s katerim se umori vsako žival, ako se ji ta strup »pripravi v kri. Amonjak nastaja v na*em telesu pri prebsvi in pri predelo-vsnju beljakovin. Jetra skrbe, da ne postajajo jedila z beljakovina mi stnrtoTKSina za nas. Vsa kri ii črevesnih sten gre pred vsem v je tra in prinaša amonija k k stani
cam jeter, okolo katerih so krvne
cevi s pravi tenkimi stenami. Jetrne atauice priČno tskoj * delom: vsesavsjo amonijak in ga
predelajo v sečne auovi. ki gredo s krvjo vred v ledvice. Sečne snovi izločujejo ledvice z vodo.
Jetra uničujejo prav tako kakor amonijaAc vse druge strupe, tudi najmočnejše, ki prihajajo od zunaj v naše telo. Taki strupi so: nikotin (v tobsku), strihmim, incfr-Sn, kurare (strup, ki ga devajo južno ameriški divjaki v puiice); jo so strupi, katerih najmanjša množina prinaša smrt. Kn mili-gram nikotina zadostuje, da usmrti zajca, in en miligram je petdese ti del teže vodne kapljice, ker capljica tehda 50 miligramov. A-ko pridejo taki strupi s hrano v črevesje; tedaj ne smejo ostati na noben način v našem telesu. Zastrupljena kri pride do jeter, ki izsrkajo iz krvi strup in ga uničijo. Da jetra čimprej in čim temeljitejše uniČujeo strupe, zato so tako močno prežete s krvjo. Ako >a pride seveda prevelika množina strupa s krvjo v jetra, tedaj jetra ne morejo uničiti vsega stru->a, del strupa pride s krvjo v raz-ične ude in slabi živčavje, ki je za strupe posebno občutljiv. Tudi alkohol razdenejo jetra Je deloma, ostali gre nespremenjen s krvjo do možgan. Po alkotiolu trpe tudi jetrne stanice in zato je vsak >ijanec bolhn na jetrih.
Jetra so tako velike važnosti za naše zdravje, da je potreba za vsa-co bolezen na jetrih najskrbnejše zdravniške pomoči brez vsakega odlašanja, ako nočemo trajno in težko oškodovati našega zdravja.
UMETNOST IN KNJIŽEVNOST
ZASTOPNIKI PROLBTA3LOA.
"Naši Zapiski", aocial stična revija, št. 7. in 8. (juli in avgust). Vsebina: Juraj Demetrovič, Zagreb : Nova faza jugoekuiaskog pitanja i socialna demokracija.— Etbin Kristan, Ljubljana: Sanctio praguiatica. —v Drag. Lončar, I-drija: Avstro-ogrska vprašanja in Poljaki.—A. Štebi, Sarajevo: Delavski problemi in organizacije.— K. Slane, Novo Mesto: Vseučilišče v Trstu.—Anton Kristan, Ljublja-. na: "Naše" zadruge. — Ivan Regent, Trst: Delavske zadruge za Trst, Istno in Furlanijo. — H. Turna, Gorica: Seksualni problem.— Fran Milost, Trst: Pot v socializem.—Fran Albreclit: Elegija.— Pregled. — Naročnina za vse leto 5 K, za organizirane delavce in dijake 3 K 60 v. Naročnino je pošiljati upravi "Naših Zapiskov" v Gorici. — Vsak zaveden^sodrug bi moral biti naročnik naše znanstvene revije!
Delavec lahko glasuje za kar hoče.Ampak delavec pa lahko samo takrat dela in je, kadar njegov gospodar to hoče.
Na vsak način mora biti na sve-tu mnogo delavcev, kateri se počutijo zadovoljni, kakor da bi bili že v nebesih. Ako temu ni tako, zakaj pa potem revščino in mize-rijo tega sveta ne pošljejo v pekel T
Ako glasuješ za kapitaliste, po tem tudi glasuješ, da naj se go spodar vozi v avtomobilu, ter da naj gospodar še nadalje lastuje vse bogastvo in se tvojo delavno moč po vrhu. Zakaj pa ne glasil* ješ za samega sebe?
Kadar denuncijant hvali kakšno osebo, da je dobra. Takrat je dotična oseba gotovo — velik lopov.
"Jaz sem delavski prijatelj,"
rekel je governor Hatfield iz W. Virginia. To je ravno tako, kakor če bi rekel volk ovci Jaz te bodem samo zavoljo tega snedel; ker te ljubim.
"NASl ZAPISKI".
Kdor se hoče podučiti, kaj js so socialisem in kaj socialisti hočejo, U naj ss naroči na Naše Zapiske katera revija se odlikuje po svojih originalnih in interesantnih člankih.
"Naii Zapiski" so edina sloven ska inanitveno socialistična revi-ja, ter jih nrednjs sodrug dr. R Turna, odvetnik v Gorici.
'Naši Zapiski" izhajajo meseč no v obliki leposlovnega lista (ma-gazin) ter stansjo sa celo leto sa Ameriko $1.30. Naslov: Uprava "Nsiih Zapiskov", ulica Treh Kraljev, štev, 1«, Gorica, Primor •ko, Anstrija.
Aurora, Vil John BlasckUz, B. P. D.
4, box 03 A. Aurora, Minn.: John P. Novljan, b. 71. Barberton, Ohio: Fraak Levstek, 817 Wooster Ave., ia John Balaat, >11 Bo. 4th ave.
Bear Creek, Mont.: Fraak DanMek. Black Diamond Wash.: Martin Pod-
pee ban.
BraSdock, Pa.: Mike Bamblch. Brereton, 111.: Frank A lei. Broughton, Pa.: Jakob Dolena, box 181. Butte, Mont.: Louis Bporar. Buxton, Iowa: John Kraievee. Carious burg in Meadow Lands, Pa* John Koklich, box 870, Canonsburg, Pa.
Carona, Kans.: Blai. Mezori. Carroll ton, Ohio: Anton Widmar. Chicago, 111.: Mike Kulovee in Prank
Wegel, 400 N. Halsted 8t. Chisholm, Minn.: Math Bihtar, Anton Mahne.
Claridge, Pa.: Jacob Okorn A John Mlakar, boz 08. Cleveland, O.: Anton Pozareli, 2554 E. 82nd Hi.; Anton Oradisher, 1158 E. E. 01st St.; Rose Kolar, 7018 Bt. Clair Ave.; Jos. Marinčich, 8580 E. 80th 8t.; Math Petrovčič, 5012 Prosaer Av. And. MiAko, 1158 E. 01st Bt. Clinton, Ind.: Viktor Zupančič, box 17, R. R.
Collinwood, O.: Dominik Bliimmel; Ant. ku*nik.
Columbus, Kans.: Martin Juretko, B.
R. 3, box 00. Conemangh, Pa.: Andrej Vidrich, box
523; Frank Pavlovi«. Coulters & Robins, Pa.: Jernej Rupnik. Darraugh, Pa.: John Matelko. De Pue, 111.: M. Omerza. Detroit, Mich.: F. C. Oglar. DodgevUle, Mich.: Valentin Krall, Box 40.
Dunkirk, Pittsburg, Kana.: Anton Tom-
iich.
Dunlo, Pa.: Frank Kaučič. East Palestine, O.: Frank Bogataj. Ely, Minn.: John Teran, J. fekerjanec. Eveleth, Minn.: Frank Zajc, Jacob Am-
broiich. k Export in Pennsylvanijo: John Prostor. Pits Henry, Pa.: Frank Indof. Forest City, Pa.: Anton Drasler. Franklin k Oirard, Kana: Fr. Wegel. Frontenac, Kans.: Anton Katzman,
John Bedena. Gilbert and McKinley, Minn.: Aataa Bterle.
Oirard, O.: Anton Strah, box 372. Oirard, Ohio: Frank Ban. Olencoe, O.: Nace Slemberger. Oreensburg, Pa.: Frank Matko, Keystone Hotel. Hermlnie, Pa.: Jos. Brie; Louis Brie. Hibblng, Minn.: Frank Hitti ia Henry DeUes.
Huntington, Ark.: Karel Petrich. Indianapolis, Ind.: J. Mar kick. Irwin in Wendel, Pa.: Louis Brie./ Jenny Lind, Ark.: Frank Oorehc. Johnston City, 111.: John 81ivnik. Johnstown, Pa.: Math. Gabrenja, Jacob
Kocyan, 400 Ohio St. Kenosha, Wis.: Frank 2erovec. La BaUa, HL: John Bogelj, 1210—3d St.
Martin Novlan, Vencel Obid. Little Falls, N. T.J M. Penich, 50 Johns Street.
Livingston, ni.: Fr. Krek. Lloydell, Pa. in okolica: Antoa Stra-iiiar.
Manor, Pa.: Frank Strainer. McMeechen, W. Va.: John Mersel. McDonald, Pa.: Anton Skafir. Milwaukee, Wla.: Val. Bazbornik, 414 Virgiaia St.; Ig. Kuiljaa, 220 — 1st Av.; John Kraine, 817 Florida St. Morgan, Pa.: John Kvartich. Muddy, HL: Louis Furlan. Mulberry, Kana.: Anton Sular, John
Lekie, Martin Smolshnik. Murray, Utah.: Vencel Bronisei, Box 1. New Duluth, Minn.: Albert Hrast. Oregon Olty, Ore.: John Kurnik. Orient, Pa.: Louis Verinik. Panama, HI.: Jaa. Ferjančič. Piney Fork, Ohio: Louis Olaaer. Pittsburg, Pa. In okolico: Anton Zidaa-
iek, Blaž. Novak, 0508 Roman ave. Pittsburg, Kans.: Jacob Selak. Pueblo, Colo.: Chaa. Pogorelec ia Louis
Koroiec, Joe. Hočevar. Pullman, HI.: John Levstek, 11802
Stephenson Ave. Beading, Pa.: John Pezdere, 348 River Street.
Bed Lodge, Mont.: Louis Yeller, box 47 Call.
Beliance, Wyo.: Jernej Verčič, box 152. Bock Springs, Wyo.: F. S. Taveher, 440 7th St.
Boslyn, Wash.:. John Zobec, box 10. Boundup, Mont.: Martin Meinariii. Sharon, Pa.: Joe. Paulenich, R. F. D.
57, Box 44. Sinithon in Westmoreland Co., Pa.:
Joseph Radisek, Central Hotel. South Fork in St. Micheal, Pa.: Jakob Rupert.
Springfield, HL: Frank Bregar. Stanton, HL: Anton Ausec in Jos. Mo-star.
Steel ton, Pa.: F. N. Bibarich, 110 N. Front St.
Stone Olty, Mineral ter W. Mineral
Kana.: John Qoriek. St. Loula, Mo.: Val. Sever. Struthera, O.: Math Urbas. Sublet, Wyo.: John Ostroinik, box 117. Superior, Wyo.: Luka Olosser, box 841. Sweetwater, Wyo.: Pavel Hribar, Tonopah, Nev.: W J9. fttefsnac. Vandllng in Forest Olty, Pa.: Anton Drasler, box 0; Frank Rataic, box 100. Waukegan ft North Chicago: J. Zakov-
iek, 427 Belwedere St. Wick Haven, Pa.: Luka Kralj. Willeck, Pa.: Fr. Sede j Wlnterquartera, Scofield in Blear Creak,
Utah: Peter Zmerzlikar, Box 35. Witt, HL: D. Sanuikar. Yonngstown, O.: John Petrič; Bernard Doblikar.
Yukon, Pa: Katarina Klarič, Ant. Lavrii.
. Sodrnge v tistih naselbiaah kjer »e nimajo stalnih aastopaikov, prosimo, da se zglaaijo za aastopaiitvo. Prijavijo naj se kar potom dopisaiee na upravaiitvo "Proletarca", na kar jim poiljemo vse potrebao.
U p ravnlitvo.
naroČite se na dnevnik
"ZARJA"! Kdor isli čitsti podnčns članke o socializmu in novice is starega kraja, U naj ss naroči na edini slov. socialistični dnevnik "ZAR-
JA'M	ML
'Zarja1 izhaja v Ljubljani, is-
lenbnrgove ulice itev. 61 n in stane sa Ameriko $6 sa oelo Isto.
PROLETAREC
PROLETAItKC
tlJT ZA INTIRIII DELAVSKEGA
LJUDSTVA.
shaja vsaki torek.
LMteik im La<Ujatelj:
U delavska tiskovna Srstfes v Ckksfo, III.
Narofraiaa: Za Ameriko $2.00 «a oolo loto, 1.0$ u pol lota. Za Evropo $2 50 u oolo loto, $1.25 u pol lota.
nmi« mfifl »ommhUM («mM i r.4Sf «umio*.
PROLETARIAN
•o
OvMd and ptbliafcad Kvut Tuesday by
loots Slavic WorksMs's PsMhklaf Company Chicago, 11 Hath.
Olasilo Slovenske organizacijs Jugosl. socialistiöna Zvsss Ameriki____*||
iaboeriptioa rntee: United fitntea and Canada, $2.00 n year, $1.00 for half ▼oar. Foreign countries $2.50 a year, $1.25 for half year. Adrertieing Raten on agreement.
NASLOV (ADDRESS).
"PROLETAREC*
1146 Bhis Island a v»- Chicago, 111
Socialisti v Seattle zahtevajo zadoščenje.
Socialistična stranka v Seattlo je 20. t. m. adresirala dolgo spomenico na predsednika Wilsona v kateri polaga vso odgovornost za barbarske napade na imetje stranke po vojaški drbali dne 18 jul. na tajnika mornarice Daniel-sa radi njegovega izzivajočega govora v Rainer klubu en dan pred izgredi, ko je opsoval rdečo zastavo in pristaše iste.Spomenici navaja dalje, da ni socialistična stranka nikdar priporočala nasi lja, niti ni nikdar sramotila ali skušala sramotiti ameriško zvezdnato zastavo. "Našo narodno zastavo" —■ glasi se dalje spomnica
—	"najbolj sramotijo tisti, ki v imenu iste,izkoriščajo revne ljudi in pojenjajo razne ostudne zlo čine. Patrijotizem in zastava sta lopovu zadnje pribežališče. Naše gibanje in naša propaganda se oeča z vprašanjem kruha, ne pa z vprašanjem zastavfe." Spomnica zaključuje sledeče: "Na podlagi teh neomajanih dejstev polaga mo odgovornost tega napada na nas in naše imetje — na mornar-ničnega tajnika Mr. Josephusa Danielsa, kateri se skuša že izgo varjati, toda g. predsednik, noben še tako fin izgovor nam ne more povrniti škode, katero nam je storil s svojimi besedami."
Ker so vojne ladije odplule iz Seattle takoj drugi dan po napadu na sooialistične lokale — o katerih smo poročali zsdnji teden
—	je zavladal mir v mestu. Zupan je začaano prepovedal govore na ulicah. Odbor frakcije zmernih socialistov je predložil županu Catterillu račun za $668 z zahtevo, da ga mesto plača. Skupni škoda, ki so jo povzročili vojaški divjaki socialistom v svojih van-dalizmom, znaša $2035.
Los Angeles, Cal. — Sodr. Thos Williams, tajnik stranke za Ca lifornijo je brzojavil predsedniku Wilsonu z ozirom na vandalizem v Seattle sledeče:
"Miiion Amerikancev veruje v rdečo zastavo, katera je mednarodni znak miru in bratstva. Ako bi po besedah Danielsa hoteli v«e te deportirati, imela bi vlada o-gromni posel. Sramotni prizori v Saettle so vladi na večjo sramoto kakor pa vse besedičenje neodgovornih oseb. Zahtevam zvezno Dreiskavo.
Milwaukee, Wis. — A. L. Ben son, pisatelj, je na tukajšnjem socialističnem pikniku predzadnjo nedeljo nazval tajnika mornarice Danielsa—osla (a jackasa), kateri bo pridobil mnogo novih glasov socialistični stranki. 18.000 oseb je poslušalo Bensona, ko je re^ kel:
"Prvič sedaj so bili socialisti tako srečni, da je dregnil v našo stvar "jackass", kateri je tako blizu prve glave v republiki. Tajnik .Daniels je s svojim divjim govorom izzval izgrede v Seattle il odmevi po celi deželi so že veliki. DemtokratiŠka stranka bo v slad tega izgubila pol miliona glasov."
kapitalistični umor,
VBinghaintonu, N. J., je 22 t m. ogenj uničil tovarno za izdelovanje delavne obleke in v ognju je našlo smrt 66 delavk, 40 je več ali manj ožganih a rešilo se jih je len šest. Do četrtka so izvlekli iz razvalin 26 trupel Tovarna, katera je lastnina Biug hampton Overall Co., je imela pet nadstropij in ob t asu požari je * delalo notri 111 delavcev in delavk, pretežna večina deklic. Očividci izjavljajo, da je bila tovarna slabo opremljena — kakor je že navada! — z rešilnimi izhodi.
Delavčeva kri je cena profita
NOVA REVOLUCIJA NA KITAJSKEM.
Kitajska republika je v plame nu civilne vojne. Pokrajine na jugu so se uprle sedanji p rov izo rični vladi pod predsednikom Juanšikajem v Pekingu in zahtevajo njegov odstop. Sedež revo-lucioiiarcev je v Nankingu in vodja upora je Čen-či-uiei, bivši trgovski minister. Juanšikaj in njegova vlada namerava »»por zadušiti z železno silo. Zadnje dni so se vršile krvave bitke okrog Šangaja in glasom poročil so severne čete odbile vse napade u-pomikov. Upornikom na jugu se je baje pridružil tudi dr. Sun jat sen, prvi provizorični predsednik kitajske republike. Znano je, da Sun jat sen nasprotuje predsedniku Juanšikaju, čigar nazori so precej nazadnjaški.
Trije itrajkarji «biti.
✓ V Cabin Creeku, W. Va., v ponovnem štrajku preraogarjev so privatni policisti ubili tri itraj-karje 24. t. m. Morilci so v rokah sodišča.
PAPEŽ IN UPORNA GARDA
Iz Riina poročajo, da se je zadnje dni uprla papeževa garda. Papež ima namreč svojo privatno armado, katera šteje 80 mož ki ao po rodu sami Švicarji iz Zii-richa in Luzerne. In ta armada "svetega očeta" je napovedala "rebeljon". Vatikanski' vojak: zahtevajo predvsem, da se jim dovoli obiskovati gostilne na desnem bregu Tibere in da se odpravijo večne vaje in veibanje s ba joneti, streljanjem ter plezanjem po strehah papeževe palače. , Zadnja zahteva papeže armade je kaj značilna.Papeževi vojaki sc že siti večnih vaj z morilnim orož jem in sami zahtevajo, da morit biti te bedastoče enkrat konec. Čemu te vaje T Čemu veibanje z bajoneti, 8 puškami v plezanju po zidovjuT Ali je papež kakšen potentat ali monarh^ ki stavi vso svojo nado v morilno orožje? Papež (kateri se z vsemi štirimi brani v nebesa!) je vendar po naukih cerkve prvi reprezentant Boga nr> zemlji — ali kot tak ne zaupa nič v božjo pomoČT Ali ima več zau panja v puške in bajonete? Vse kale tako! Sedaj pričakujemo, da nam od Boga razsvetljeni (Kranjski Janez v "Amer. Slovencu" razjasni ta misterij in pove zakaj se papež senči v krogu ba jonetov in pušk. Ali ni to dokaz da tudi papež veruje v nasilje?!
Avstrija grozi.
Avstrijska vlada je po svojem poslaniku t. Belem gradu in v .Atenah sporočila Srbom in Grkom, da morajo nehati z vojno proti Bolgarom, ker Avstrija neče videti, da bi bila Bolgarska preveč tepena.
Boji med zavezniki se še nadaljujejo, toda v manjši meri. Turki uvažajo vojaštvo iz Male Azije in baje imajo že 300.000 mož v Tra-ciji. Velesile se pripravljajo, da poverijo Rusiji, da naredi mir na Balkanu in da prisili Turčijo, da se drži londonske pogodbe.
Posredovanje v Meluiki.
Washingtonska vlada hoče za trdno posredovati v Meksiki, toda najprvo mirnim potom. Pozvati hoče Huerto in Carranzo, vodjo ustašev, da morata takoj razpisati predsedniške volitve in katerega iz med njiju izvoli ljudstvo predsednikom, tega bo potem vlada Zed. držav pripoznala. Ako Huerta zavrne ta predlog, potem bo Wilaon s pomočjo kongresa preklical nevtralni zakon in indi-rektno pomagal Carranzi, da prežene prvega, ali bo pa interveniral z 'oboroženo silo. Položaj v Meksiki je nesnosen. Klanje in rop ata na dnevnem redi*.
Zblazneli šovinizem.
Socialistu ni treba z angelskimi jeziki peti, da je sedanja vojna na Balkanu zločinska blaznost. Srb ski in bolgarski socialisti ao jo e nako odločno obsojali, in v vsem mednarodnem socialističnem sve tu ni nobene razlike v presojanju te krvave Apekulacije brezvest uih banditov, ki se igrajo z življe njem celih narodov sicer pod pre tvezo državnih interesov, v resni ci pa le za svoje egoistične korist o lovske namene. Tudi med ljudmi ki so sicer zagovorniki vojaških akcij, jih je (fOsti, ki ne čutijo ob tem klanju nič druzega kakor zgražanje. Imamo pa tudi etuzia ste druge vrste, ki si znajo hftro poiskati "stališče", p« z njega obsojajo eno stran, drugo pa slave z vsemi piščali svojih orgel, in se kopljejo v krvi z nepopisno slastjo.
V dunajskih buržvaznih redakcijah je bilo prvi hip, ko so jele «ckati puške, kompletno navdušenje za Bolgarsko, ki jo smatrajo pri "Reiehspost" in pri "Novi Preši" za vazala Avstrije. V pre dalih teji listov zmagujejo Bolgari s tako vztrajnostjo, da bi morali biti danes če ne v Belgrann, pa vsaj v NiŠ», ako bi bila le polovica onih poročil resnična, ki jih pošilja liberalnemu listu njegov posebni poročevalec, krščansko so cialnerau pa davno znani šarlatan IIermenegi|d Wagner.
Enako brezpogojno so se pri nas največji nacionalisti posta vili na stran Srbije, hi Kdor 7iia njih poročila, se mora čuditi, da niso Srbi že prikorakali v »Sofijo Z absolutnim navdušenjem za Sr bijo pa je združeno absolutno obsojanje Bolgarske in Bolgarov. Za vse to se išče temelj v slrtvanstvu in jugoslovanstvu.
To početje pa bi bilo ravno slovanskega stališča nerazumljivo, če ne bi človek predobro vedel, da je to slovanstvo licemerm fraza, ki ima prikrivati povsem navadne, vsakega idealizma pro ste namene.
Na Balkanu se trudita obe plati, da bi odvrnili krivdo te vojne druga na drugo. Po svatu4** raz pošiljajo poročila o tajnih uka zih in o falsifikatih, o izpofedbah ujetnikov in o diplomatičnih aktih. In razumljivo je, da note no bena stran javno prevzeti odgo vornosti za to hudodelsko klanje pa izrablja vsak moment, s ka terim se da povečati sumničenjr nasprotnika. Kdor je objektivne opazoval ves razvoj srbsko-bol garske krize, pa mora neizogibno priti do prepričanja, da sta zakri vili to vojno obe plati, in da so na obeh straneh hoteli krvavi spo pa d.
Seveda ga ni hotel sr|>ski na rod, bolgarski pa tudi ne, Hoteli pa so ga na obeh straneh milit a-risti. nacionalisti in vsi špeku lantje, kateri morejo imeti oseben dobiček od vojne. Na vojno je merila politika bolgarske in poli tika srbske vlade. Kakor oficielna Bolgarska, tako se tudi oficielna Srbija ne more oprostiti tega zlo čina. Kakor bi bilo neumestno o-pravičevati Ferdinanda inJDaneva in Savova, tako je krivo dajati potu ho Petru, Pašicu in Ptitniku.
Za krivdo uradne Bolgarske ni treba mnogo dokazov. Trma njene vlade in slepomišenje * razso diščem je bilo dovolj razumljivo Dogovorila se je za konfereticc ministrskih predsednikov, pa se ji je sama izogibala.Demobilizaeijc je odklanjala, poslušala pa je Berchtoldove agente. Njeno šo-vinistično časopisje je zahtevalo drugo Slivnico. *Njeni militaristi so rožljali s sabljami. 0 njeni odgovornosti ni dvoma.
Ali na srbski strani ni bilo nič bolje. Ne bomo preiskovali opra vičenosti srbskih zahtev ; to bi moglo storiti le razsodišče, ki bi imelo vse potrebne podatke na razpolago. Toda Srbija ni sklenila zveze z Grško, da bi pospešila mirno spravo; njene apodiktične trditve da ne zapusti niti pedi zasedenega ozemlja, njeno naraigavanje, da bo ruski car rszsodil v njenem zmislu, Pašičevi govori v akuščini šovinistična pissva njenega časopisja — vse to niso bila znStoenja miroljubnosti.
Nedvomno sta bili Srbija in Gr ška za vojno bolje pripravljeni kakor Bolgarska. To dokazujejo vse operacije od tiste nesrečne noči 30. junija, ko so počile prve pu
ške. Srbi pravijo, da so jih Bolgari neopravičeno napadli; Bolgari trdijo, da so jih Srbi iii Grki sočasno provocirali. Kje je res niea, se bo pač šele pozneje dognalo. Dane» verjame le tisti enemu ali drugemu, ki hoče verjeti za vsako ceno. Ali izven vsakega dvoma je to, da se je po onih pr vin spopadih takoj pričela vojna, To dokazuje voljo za vojno in izpodbija tudi Srbiji in Grški vsa ko opravičbo.
Čudno je tisto "slovanstvo", ki v teh razmerah venca enega ali drugega razbojnika! In še čud-uejše, ko slavi roparje vpričo razvoja, v katerem se sedaj gibljejo balkanske razmere.
Ko je izbruhnila vojna s Turčijo, smo slišali visoko pesem o-svoboditve balkanskih Slovanov. Z londonskim mirom je bila ta o svoboditev zapečatena. Nekaj za-padnega Balkana so morali prepustiti Albaniji, kos juga je dobila Grška, drugo je postalo slovanska zemlja. S slovanskega in z jugoslovanskega stališča je bilo pač le postranskega pomena, če dobi ta ali oni košček srbski ali bolgarski pečat. Ali zaradi tega postranskega pomena se je vnel srbsko-bolgarski spor. In da dobi košček slovanske zemlje na zemljevidu srbsko barvo, je bila ofi-eielna Srbija pripravljena dovoliti, da vzame Grška drug kos slovanske zemlje, da se torej zmanjša slovanska oblast na Balkauu To bi moralo vznemiriti narodnjake celo tedaj, če bi bila zemlja ki jo Grška zahteva, po svojem prebivalstvu grška. Saj so zahtevali Skader za Črno Goro, dasi je. Kkader nedvomno albansko mesto. In razburjeni so bili, da Srbija ni dobila Albanije, četudi to ni srbska dežela. Nič pa jih ne boli da se slovanska zemlja žrtvuje Grkom.
Ali stvar se razvija v svoji kra soti še dalje. Tolovajska Rumuni-ja, ki je od začetka balkanske vojne prežala na plen kakor ban dit za grmom, je porabila novo zadrego Bolgarske, pa je mobilizirala vso svojo vojsko, ne da bi branila svoje, ker ji nihče ničesai ne jemlje, ampak da gre za hrbtom napadenega soseda ropat v njegovo hišo. jemat — slovansko zemljo.
Iij glej — uradna Srbija pozdravlja ta roparski napad in naši nadnacionalisti so navdušeni za roparje. In če je kaj resnice na tem. da se Rumuni, Grki in Srbi pogajajo s Turčijo, nam bodo kmalu predpisali za narodno dolž nest. da se moramo navduševati tudi za one Turke, ki smo jih pred par meseci morali preklinjati iz dna duše.
Od treh strani preti Bolgarski nevarnost, in od Četrte prihaja Od dveh strani se pripravljajo da odtrgajo od slovanske zemlje čim večje kose in jih romanizirajo in pogrčijo. Vse to se godi pod vodstvom uradne Srbije. In naj bolj kričavi Slovani zahtevajo naj temu ploskamo — v imenu slovanstva!
Še nikdar ni bila orgija nacionalizma tako blazna, tako odurna &e nikdar ui bilo tako jasno, da sc narodnjaški Šovinisti največji sovražniki in škodljivci narodov Z «rlobokim obžalovanjem opažu jejo socialisti krvayi ples na Bal kanu in kaotično blaznost. Ali ta strašna maškarada je nov dokaz da pride rešitev narodov le'od socializma, ki jih reši pijavk in bi-rieev ter jim omogoči, da si urede življenje po svoji volji in po svo jih potrebah.
Olasilo hrvatskih socialistov je "Radnička Straia" 1830 S. Centre ave.; srbskih sodrugov pa: Narodni Olas", 2318 Cljbourn Ave., Chicago. Prvi stane $2, drugi pa $1 za celo leto.
80DRU0II Vsak socialist bo moral naročiti PROLETAROA", kajti Uit živi samo od svojih naročnikov Vsak socialist bi moral iiriti PROLETAROA", kajti to je prva naloga naše stranke.
Vsak socialist bi moral točno plačati naročnino za "PROLE TARČA", ker le na ta način se zamore osigurati napredek naia-
ml UitU: tw ** Poginiti v dnev nik. Delavci na krov I
VAŽ*N0 ^AŠANJE? Ali sem že poslal zaostalo naročnino sa "Proletarca"? ienel —
Naše orožje.
Socialisti, delavci zaupamo svo ji lastni moči v boju proti sedanjemu krivičnemu družabnemu sistemu. Za ta boj pripravljamo in vzdržujemo dvojno orožje: orgaj nizacijo in časopise. .Vprašanje "Ali je mogoče delavstvu zmagati — uvesti socializem — brez organizacije in časopisja?" moramo odločno zanikati.
Socialistični nauk llam razode va jasno in neizpodbitno, da same socializem zamore osvoboditi de lavstvo in človeštvo sploh izpod kapitalistične sužuoeti. Socializem nam razlaga, da dokler obstoji kapitalistični sistem, se ne more nič izpremeniti na korist delav stva. Lahko nastopijo pač refor me, ki provzroče izpremembe, ali izkoriščanje delavstva ostane ne dotaknjeno. -
V današnji družbi sta dva sve« tova, dva razreda ljudi. Na eni strani so tisti, ki delajo od zore dc mraka v potu svojega obraza, na drugi strani pa tisti, ki nič ne de lajo, a se žive ob delu prvih. Na prvi strani so delavci-proletarci ki ne posedujejo druzega nege svojo delovno moč, katero morajo prodajati, če sc hočejo preživetij na drugi pa kapitalisti, ki od le« teh kunujejo delovno moč,'katera jim ustvarja zopet nova boga stva. Prvi, ki vse ustvarjajo, pogosto nimajo kruha, drugi pa, ki lenarijo, žive v razkošju in preobilici.
Če bi se vse to dogajalo po kakšnem nam nerazumljivem zakonu ne bi nihče ugovarjal tem krutim razmeram, marveč bi se bilo trebr samo vdati "v boijo voljo" pa čakati, kaj še pride. Toda danes ve mo orav dobro, kje leže vzroki te neznosne bede in krivice, ki s< gode delavstvu; vemo, da je vzrok gospodarski bedi med proletarja tom v tem, ker posedujejo kapitalisti orodje, tovarne in ostala prot izvajalna sredstva kakor zemljo premogokope, železnice in prevozna sredstva itd. Vemo, da je koren gospodarske odvisnosti v tem, ker delavec ne more ničesar producirati brez orodja, katerega posedujejo kapitalisti, in da je vsled tega izročen na milost in nemilost kapitalistom. In ker to vemo, vemo obenem tudi, da bo delavec šele takrat osvobojen, ko preneha kapitalistični sistem: kajti le v družbi, kjer bo ves narod lastnik proizvajalnih sredstev. je gospodarska svoboda delavca zagotovljena.
(Ker vladajo kapitalisti gospo dansko, vladajo tudi politično kajti politične razmere so le odsev gospodarske moči. Dokler je delavec suženj v rudniku, na ?e leznici, v rudokopu, v fabriki itd. je suženj tudi v občini, deželi in državi.
Če vse to vemo, potem ne moremo čakati in upati, da pride od resen je od zgoraj ali da se bc zgodil čudež in da se razmere sa me izpremene v naš prid. Zaveda ti sc moramo, da je vsak uspeh odvisen od moči. Samo stremljenje in želje in prazno upanje, da bo že boljše, niso rodile nikdar sadu; vedno je odločevala moč.
Kapitalizem ne vlada "po mi i osti bolji", nsgo s svojo močjo. In vladal bo tako dolgo, dokler ga ne vrže druga moč, moč delav* stva, moč socializma. Nikjer ni zapisano, kdaj bo delavski razred vrgel kapitalizem ob tla, ali brej koledarja se lahko izračuna in po-ve, da takrat, ko bo dovolj organiziran, ko bo njegovo časopisje dovolj močno.
Za uspešen boj mora proletar-jat pridobivati vedno nove moči katera je potrebna za končno zmago. Te moči so organizacija in časopisje.
Kapitalisti in njih zavezniki — posvetni in neposvetni hlapci vedo prav dobro ceniti moč časopisja. zato je kapitalistično čaaopisje tako močno. Moč časopisja je o-gromna. Časopisje je izzvalo vojne in diktiralo mir, postavljalo ir odstavijalo vladarje; čaaopisje jf in še danes pripravlja kapitali-stom polje za izkoriščanje.
Brez časopisja bi se kapitalizeri ne bil nikdar razvil do svojega viška, ne bi mogel vladati, kakor ^ne bi mogel živeti brez železnic, pa robrodov in drugih industrijskih pripomočkov. Čaaopisje je kapita listom meč, zagovornik in prerok S pomočjo kapitalističnega časo
pisja vlada kapitalizem krutejše nego katerikoli kronan glavar.
Odkar se je Začelo delavstvo zavedati, spoznavati svoje naloge in zbirati svoje moči, da začne boj za gospodarsko neodvisnost je imelo kapitalistično časopisje še eno nalogp: odvajati delavce od njih cilja in napadati njih ao-bojevnike, z namenom, da še v nadalje služijo zvesto intereson kapitalizma. Kapitalističuo časopisje se ie odtlej posluževalo vseh še tako umazanih sredstev, samo da so služila namenu, begati de« lavce in jih pahniti nazaj v temo in nevedo. Zato nahajamo v tem časopisju članke o proslavi izkoriščevalcev, o pokorščini delav stva napram kapitalistom in o poveličevanju patriotizma, kate remu so sami najmanj zvesti.
Kadar vidi to časopisje, da so cializem raste, začne prinašati tudi vesti o socialistih in socializmu« toda vedno v taki luči, da slu /.i vedno le kapitalizmu, kajti vse hina teh vesti je zavita in zlagana i»o kapitalističnem načinu. Ns stotine laži o socialistih prinesejo ti časopisi vsak dan. Po eni strani se delavstvu laskajo, po drugi ga pa napadajo in grdijo.
Nasproti temu časopisju piše |v korist delavcev edino sociali-* stično časopisje, katerega vzdržuje delavstvo samo. Brez socialističnega časopisja se dalvstvo ne more in se ne bo nikdar osvobodilo! Zatorej v organizacijo in na agitacijo za "Proletarca"!
Mnčeniki.
Fllazdiralcu slava, ' stavitelju preziranje in zaničevanje! Če koraka po cesti krdelo vojakov z liobni in trobentami, tedaj vam utriplje srce in vaštf duša zavri-ska. Ako pa srečate krdelo delavcev, se obrnete brezbrižno v stran, Krdelo vojakov, odhajajočih na vojsko. Krdelo delavcev, ki gredo v stavko. Prvi ogrožujejo svo-» bodo, slednji se zanjo bore. Vojak s svojo puško je slavljen, delavec s svojim orodjem je hudodelec.
Z grozo zrete na bojišče. Ali ne gledate z enako grozo na podzemeljske rove? Tu je pošten boj brez sovražnika, brez moritve. Boj s pečino. Tu ne grabi za orožje brat zoper brata. In vendar, tudi ta boj zahteva žrtev. Vi pa gledate pcfvršino in brez misli zrete doli v podzemeljsko globino in i vaša srca se ne zganejo. Obračate | se na cesto, pa srečate bataljon i vojakov in ogenj bojnega razpoloženja zaplarati v vas. ^li ste ob i pamet? Mož, ki umori svojega^ bližnjega, je junak. Mož, ki vzdržuje njegovo življenje, je suženj.
Vojak ubija. Vi penzijonirate njegove rane, njegovo smrt. Čim več je ubijal, čira izdatnejši je bil njegov rop, teravečja pokojnina, tem sijaj ne jše proslavljanje. Delavec ohranjuje.
Vi preklinjate njegove rane,njegovo smrt prezirate. Njegovi družini ni pokojnine; zanja je beraš-ka palica. Vi solnčite svoje vojake. Delavce svoje skrivate v senci. Pa vendar bi morali baš pred možni dela sneti klobuk, motriti jih s spoštovanjem; videti bi morali bleščeči sijaj, ki V resnici žari iz njih umazanih rok in obleke.
Ti mučeniki so resnični muče-niki. Ničesar nimajo pričakovati za svoje mučeništvo, ne dostojnih plač in ne prijazne besede od delodajalca. To je trpljenje, o katerem zgodovina molči, samozadovoljno trpljenje, ki ne prejemti nobeuih častnih priznanj. Vojskovodja pa se zopet pojavlja v salonih in v parlamentih, z grbi in redovi. Delavec pa hiti po naj-krajši in najtemnejši bližnjici v pozabljenlje.
Nekateri možje umirajo, da vi živite; eni na morišču, eni na kri« žu. eni na bojiščih, eni v rovih. Zakaj naj bo rov manj posvečen kot križ. Pod skslo zmečkan leži delavec. Pobrali so ga. Njegove obličje je bledo, pa zadovoljno. Vaše orjaško mesto ne bo ustavilo svojih grmečih korakov, da s> ogleda njegov neznani obraz. Pn vendar je ta neznanec otel naše mesto. Da ga ni bilo, bi bilo vaše mesto morda razdejano. Vse delavstvo leži pogaženo v tem truplu brez žitja. Pridite ven is svojih' cerkva vi vsi, in molite! Ostavite svojo vero! Tu je vere dovolj tu molite! Tu je vere dovolj!
P BOLETA REO
Meščansko časopisje delavsko časopisje.
Sedanjo dobo hvalijo, ker je potihnil boj s mečem, puškami in topovi med raznimi družabnimi tloji (grofi in kmeti, gospodarji in tlačani itd.) Poulične boje nadomešča dandanes Časopisje, z ostrim pisarenjem se bije ljuti boj.
Ali nihče ne bo trdil, da ae dandanes gospodujoči sloji bolj pošteno bojujejo, kakor nekdaj — kajti slabe laatnosti goapodujočih niao nikjer tako očividne, kakor v njihovem čaaopisju.
V razvoju meščanske družbe, ki je izumiteljiea časopisja, je časopisje igralo prvo vlogo. Vse uspe he, ki jih je doseglo meščanstvo, se je večinoma pridobilo s časo p is jem. Ali meščansko časopisje je zatajilo svobodne ideje, ko je meščanstvo prišlo na krmilo; vsebina meščanskih časnikov je v resnici bore malovredna, dasi je meščansko časopisje dobro razširjeno.
Geslo: "Nabirajte bogastvo" velja za meščansko časopisje. Da-siravno meščanski časniki zastopajo nekaka načela, vendar menjajo, če je treba vsak dan svoje prepričanje kot navaden človek srajco. Navadno ima urednik — če sploh smemo tu govoriti o u redniku — tri duše v sebi. Pri takih časnikih je delo razdeljeno zato se pripeti, da urednik v političnem pregledu ali v uvodnem članku to pobija, kar drugi pod Črto priznava. "Barba de tres colores no la traen sino traidores/'* se glasi pregovor w tako je tudi pri meščanskem čaaopiaju. Danés zagovarjajo svobodo, pravico itd., jutri pa že prosijo vlado, naj s silo zatre gibanje med delavci z: svobodo, za pravico. To je načelne po nazorih meščanstva in njih pla čanih pisarjev.
Ker so delavci spoznali, da meščansko časopisje zagovarja le izkoriščevalce, le parasite sedanj« Človeške družbe, ao obrnili "kr-ščanakemu" in "naprednemu" meščanskemu časopisju hrbet,, ter ustanovili svoje čaanike, katerih naloga je. brezobzirno bičati vse kar je gnilega v človeški družbi, vse zakone, ki se kujejo v palačah sitih želodcev.
Delavcem gotovo bore malo koristi, če se skuša razredno na-sprotstvo prikriti s sredstvi, ki le za nekoliko tednov ali mesecev znižajo bedo in revščino, ker bi s» s takimi aredatvi le zapirala pot razvoju in napredku.Delavcem go tovo mnogo več koristi, če se meščanska družba drobi in drobi, če izgine s pozorišča ter se na njenih razvalinah ustanovi druga socialistična, v kateri ne bode človek tlačanil človeku, temveč bc užival sam sad avojega dela. Zato mora delavsko čaaopiaje tudi po učevati delavce, da spozna delav stvo kulturno nalogoA katero mo ra in jo bode tudi rešilo.
Delavsko časopisje mora biti vedno na straži, če ae mogotci pri pravljajo za nov napad na ljudske žepe, če nazadnjaki poželjivo ste-zajo svoje roke po ljudski šoli, da bi mladino v neumnoati vzgojili Malim obrtnikom mora brez ovin kov povedati v obraz, da je laž če nekateri dobrijani trdijo, da si lahko pomagajo sami — z raznimi sredstvi.
Vsa ta sredstva so šepava. Njih rešitev je le edino v socialistični stranki, če gredo združeni z delavci v hoj za preoanovo sedsnje' ga krivičnega družabnega reda.
Čim odločneje biča delavsko časopisje rane sedanje človeške družbe, toliko več prijateljev ima toliko bolj se Širi med ljudstvom ker je resnica, da ima list, ki piše resnico, mnogo sovražnikov, a še več pa prijsteljev. Dasiravno zavzema delavsko časopisje v oolitič ni borbi strogo razredno stališče, ae vkljub temu čedalje bolj širi tudi med drugimi sloji. Ljudje ki so v resnici napredni in svobo doumni, so primorani dandanes zbirati se okoli delavskega časopisja, ker edino delavsko časopisje uči človekoljubje, brani svobodo in se bori proti črni reakciji, ki skuša zopet dandanes poplaviti Ameritoo, vpeljati namesto črnih — bele snSnje; gospodariti I nji mi slabše,kakor z najslabšo šivino. Tstotako ne mirujejo nikjer črni
• Trojna brada lopovov.
srednjeveški jezuiti — inkvizitor ji. < edalje* glasneje odineva po-vaodi uji klic. "Le nazaj, v blažene čaae uazaj, ko grmade avete so plaiutele in na njih žrtve bogu v slavo proklete ao gorele..." Ali njih trud je zaman. — Zavedno delavstvo je s svojim časopisjem na atraži!
■ ■ ■» ■ i» 1
Kaj pravijo srbski so-cfjalisti. v
Bratske "Raduičke novine", dnevnik srbakih sodrugov, obrav navajo, kakor je naravno, srbsko-bolgarsko vojno in prihajajo do aa-kLjučkov, ki se popolnoma vje-majo a tem, kar smo mi dosleduo pisali o tem nearečuem sporu. V tem težkem času ao se znali izmed političnih strank edini socialisti obvarovati pijanosti; oni so dane« edini, ki govore to, kar misli ljudstvo.
V eni sad njih številk pravijo "Radničke Novine" v članku "Logika faktov":
"Socialistična stranka ima"danes, v usode polnili časih Hal kana» redko zadoščenje. Njeno nazira-nje o balkanskem vorašanju, njen pogled na njega rešitev, se poka-zuje danes kot edino točen, kot jasna, nezdrobljiva resnica. Potrjen je s samimi razmerami življenja, z logiko dejstev, s stvarnostjo. Skozi današnji kaos, skozi splošno zmedo, ki so jo ustvaril) šovinistični blazniki in v kateri s< vsi odgovorni faktorji -na Balkanu izgubili glave, prodira žsrek resnice, se vsiljuje ena nujnosti Izhod iz današnje norišnice je v tem, da se opusti smer, v kateri sc jiodi. Ne srbsko ravnotežje, ne bolgarska hegemonija, ne izpolnitev pogodbe, ne njena revizija ne vojna* ne rusko rszsodišče, amj pak svoboden sporazum za ustvaritev Balkanske federacije!
Razvnemanje krize do blazno sti. Jtainor so jo dovedli balkanski državniki, ima vendar en dober rezultat. Sneg ne pada, da bi pomoril svet, ampak da pokaže vsa ka živalica svoj sled. in pokazala je vsaka živalica svoj sled! Onij ki žele samostalno življenje, razvoj in napredek balkanskih narodov, bodisi da žele to iz nesebičnih namenov ali pa iz koristoljitb nih interesov, se zbirajo na eni strani, ki izjavlja: Bodočnost bal-kanskih narodov ne leži v vzajemnem klanju, ampak v zvezi! Oni ki žele kao8 in polom na Balkanu ki pripravljajo črno bodočnost, silijo v medsebojno bratomorno borbo; eni drže z Bolgari, drugi s Srbi, zapeljujoči jih kakor se za peljujo otroci s klici: Močnejši Srb. močnejši Bolgar!
Vprašanje in rešitev je jasna. Medtem ko ne vstaja le socialistična stranka, katere moralna čistost iu interes za srečo balkanskih narodov je nesumljiv, — ampak celo oficielni zastopniki Anglije in Francije, katerima je treba, da postane na Balkanu močna gosjpodarsko-politiena celota—proti vojui in zahtevajo zvezo na Balkanu. Avstro-ogrski im-perialisti silijo na vojno, in z nji mi obenem vsi divji šovinisti, mi litaristi in dinaatiČarji v balkan. državah. Šovinizem se derraski-ra. Živalica je pokazala svoj sled Združila se je s sovražniki balkanske bodočnosti in postala njih brezvestni agent."
Za primer citirajo "Radničke Novine" članek londonskih "Ti-mea", ki pišejo, da bi bil najslabši sporazum boljši od najsrečnejše vejne. Zaključek angleškega članka pa pravi:
"Treba bo videti, če izidejo ti mladi narodi iz sedanje krize v o bliki močne federacije, ki izzove spoštovanje civiliziranega sveta, ali pa padejo še enkrat v barbar ske spore iz fevdalnih časov, ki so odprli vrsta Evrope otomanskim QBvojevalcem."
Na to apostrofiranje balkanskih nsrodov odgovarjajo "Radnič-ke novine":
"Angleški list se kruto moti. če smatra bojni krič za razgrajanje narodnih množic. To je laž. drzna šovinistička laž. Ratno raz grajanje dvigajo trgovci s patriotizmom. Razgrajajo dinasti-čarji, ki sede v štabih po ato kilo metrov od bojišča, pa dobivajo čine in velike dohodke. Razgraja jo profani trgovci, burfcvazni ča* snikarji, za kstere je dsnea trgatev. Ali narod, tisti nsrod, ki nosi
kožo na trg, noče vojne, ampak hoče mir in sporazum t Bojni kri
čači, ki so zaglušili glaa mu >iic, ae dero danes tako močno kakor še nikdar ne, ker so zavohali, kam jih je privedla logika dejstev. Pri vedla jih je v tabor in na stran sovražnikov Balkana. Ali za njimi ae vae močneje dviga razum balkanakih narodov in razum človeštva, kateremu se studi hoj iti ki zahteva: Deraobilizacijo, mir sporazum, edinatvo. In ta razum narodnih množic bo premagal raz grajanje imperialističnih gre bežljivcev iz Evrope in njih agen tov na Balkanu.
Delo in delavstvo.
Delo vstvsrja bogatstvo in blagostanje ljudstev. Proizvaje in iznajdbe so sad materielnega ali duševnega dela stjarjajočih. Valed tehničnega napredka raste neprestano splošno bogatstvo. Še nikoli ni bila proizvaja tako silna in še nikdar ni bilo na zemlji toliko bogastvt, kakor ravno v selhinji dobi kapitaliziranja in industrije. Misliti bi bilo seveda tudi, da ni ljudstvo še nikdar uživalo tako blagostanje in razkošje, • kakor v kapitalistični dobi. Gospodarski napredek bi moral koristiti vsem. Ogromno bogastvo bi moralo zadoščati potrebam delavskih slojev. Po vsem logičnem mišljenju bi moralo biti delo vsled resničnega duševnega in gospodarskega blagostanja. Dejansko je pa ta resnica vse drugačn/i. Délo do-itaša delavskemu ljudstvu, mesto blagostanja, revščino in pomanjkanje.
In kako to T V tem je vsa važnost socialnega vprašanja. Delavec ne poseduje dela. Le tako ai moremo raztolmačiti dejstvo, da ne vživajo delavci sadov svojega dela. Delavec poseduje le delavno moč. Ono delavno moč, ki daje proizvaji obliko in vrednost, kj stvarja, poapešuje in pomnožil jé socialno bogastvo in splošni svetovni uapredek.
Delo ne donaša proletarcu življenje. srečo in blagostanje; zanj je delo vzrok bedi, stradanju in razredni krivičnosti. Ta vzrok hočemo tukaj na kratkem pojasniti in očrtati.
Socialno bogastvo stvarja delavna moč. Socialna uredba, ki
deli človeško družbo po razredih — v razrede goapodujočih in v razred razlaščenih — prisilile delavca, da mora prodati avojo stvarjajočo delavno moč onim, ki inonopolizirajo bogastvo in pro-izvajo. Delodajalec je posestnik dela; on kupuje delavno moč proizvajalcev. Delavec je plačan suženj posedujočih, ki pa ne plaČu jejo njegove fizične delavne moči po vrednosti proizvaje. Le del vrednoati ae izplačuje delavcu. Večji del vrednosti pa ostane delodajalcu, ki kopiči tako boga stvo, kapitale. Kapital predstavlja le nakopičenje delavne moči.
Toda, kako je vendar le mogo če: da je maloštevilen razred gos-podujočih kapitalistov zaaužnjil delavski razred, tako da ga je prisilil se udati izkoriščanju t To je bilo mogoče vsled tega, ker 8i je Kapitalistični razred oavojil proizvajalna sredstva (stroje, tovarne. zemljo itd. itdjfr. Ta proizvajalna sredstva predstavljajo edino eksistenčno sredstvo. Zato je delavec prisiljen: ako noče trpeti gladu in pomanjkanja, prodati kapitalu edino vrednost, ki mu še ostaja, namreč "delavno moč". Zato je kapitalistu omogočeno izkoriščanje delavstva in nakopičenje kapitlalov;-zato je delo o-nim, ki ga stvarjajo, — vzrok revščini. . .
Toda krivično razdelitev bogastva omogočajo še drugi vzroki: Stroj je najhujši konkurent delavstva. Stroj nadomestuje in s tem izstrada delavce. Konkurenca stroja na eni strani in na drugi konkurenca med kapitalisti omogoča neprestano slabšanje življenskih in delavnih razmer delavstva.
Naravna posledica kapitalističnemu izkoriščanju in tlačanstvu je razredni hoj in razredna združitev delavskega ljudstva. Delavci ne posedujejo le delavne moči. Posedujejo tudi nekaj pravic. Predvsem pravico, ki jim gre po vseh naravnih in človeških zakonih, — to je pravico do življenja. Sedsnji kapitalistični režim ne
priuia delavcu te pravice. Toda
delavstvo je prišlo do zaveati svojih pravic iu ae zato vneto in sloŽ-uo bori na političnem in gospodarskem polju za uveljavljenje svojih razrednih teženj. Boj de-lavatva, ki je boj za uveljavljenje pravic in interesov razlaščenih napram interesom posedujočih. mora biti zato nepo8redni boj raz reda proti razredu. Mezdna gibanja in stavke dokazujejo, da sc rasredni spor čimdalje pooatruje. izražajo dejsnsko, da je delavski razred proti sedanji kapitalistični uredbr človeške družbe. •
Delavci so sužnji kapitalistov iu delodajalcev. Na ramah delav-cev sloni krivični sistem izkoriščanja in pobijanja. Pičlo število izvoljenih lenuhov monopol izira življenje delavcev in bogastvo, ki ga oni stvarjajo. Za gospodujoče blagostanje, srečo in razkošje; za delavce glad in trpljenje. Ali ura osvobojenja je prišla tudi za sužnje, ki so našli pot do emancipacije. Zavest moči iu solidarna volja preveva delavce, ki hočejo biti svobodni. . .
Mednarodno gibanje zidarjev.
Zidarski tarifi v Avstraliji.
V	Avstraliji obstoje za ureditev delovnih pogojev mezdiii uradi in obvezna razosodišča. Z obveznim razsodniškim sistemom se je storilo začetek leta 1894. v Novi Zelandiji. Novo-Zelandski zakon so pozneje prevzele tudi Zapadna Avstralija in Novi Južni Uels. Izmed teh držav je poslednja leta 1908 prešla k sistemu mezdnih u-radov, ki vrhutega deluje že v Vi-ktariji. Južni Avstraliji, Queens-landu in Tasmaniji. V Novi Zelandiji in Zapadni Avstraliji odloča po eno obrtno razsodišče o delovnih sporih vseh gospodarskih panov, dočim So v ostalih avstralskih državih mezdni uradi za vsako obrt posebej. Obvezna razsodišča kakor tudi mezdni U^di sestoje iz delavskih in podjetniških zastopnikov in nepristranskih predsednikov. Najmanj soeialiatičen je sistem plačilnega urada v Novem Južnem Uelsu. Tam imenuje guverner člane mezdnih uradov na predlog obrtne ga vzklicnega sodišča. Tudi v državi Viktorija imenuje prisedni ke minister za javna dela; če pa peti del prizadetih delavcev ali podjetnikov vloži ugovor proti ministrovim izvoljencem, si izvolijo član«' mezdnega urada delavci in podjetniki sami. V vseh drugih državah pa se izvoli člane obveznih obrtnih sodišč in mezdnih uradov; v Novi Zelandiji jih volijo strokovne organizacije podjenikov.
Stavke in izpori so v vseh državah izvzemši Viktorijo in Queensland, pod kaznijo prepovedane. V Novem Južnem Uelsu' se lahko kaznuje z zaporom do dvanajstih mesecev. V ostalih državah pa nastopi zaporna kazen v slučaju, če se naložene globe ne more iztirja ti. V resnici pa ao bili delavci do-
.laj as m o v Np,vem Južnem Uelsu zaprti radi stavke ali "huska-njs" k stavki. Evropejskemu de lavstvn se bo komaj kedaj tožilo po avstralskem sistemu.
Evropsko in amerikansko delavstvo se raje bojuje, kakor pa da bi se izročilo vsegamogočni birokraciji.
Pred obveznim razsodiščem v Novi Zelandiji so bili postavljeni zidarski plačilni tarifi za vsak 0-kraj dežele; po vsebini pa vsi ti tarifi soglašajo. Nadalje sc je tarife za zidarsko obrt sestavilo v Novem Južnem Uelsu, Viktoriji in Queenslandu po tamojšnjih mezdnih uradih.
V	Novem Južnem Uelsu velja enoten zidarski tarif za celo državo, izvzemši okraj Bröken Hill in delavce mestnih oblasti v Syd-neyu. Veljaven je tarif od leta 1911. do vštevši leta J 913. Delov-ni teden je oserainštirideset ur. Od pondeljka do petka se dela po 8*4 ur na dan, v soboto pa ur. Delovne ure so od IVt zjutraj do 12. ure opoldne in od lŽ^ popoldne do 5. ure zvečer. Delavcem in podjetnikom pa je dovoljeno preložiti pričetek dela na dobo med 6. in uro zjutraj. V tem sluČs-jn pa mora poleg opoldanskegs
odmora nastopiti še drug odmor, ki traje tričert ure.
Minimalna plsča znaša 1 šiling
6 pence (K 1.80) na uro, ki ae pa zviša na 1 šiling 7% pence (K 2) za sledeča dela: prerovi, kanali, gradba dimnikov v višini nad 50 čevljev, rovi v globočini nad 10 čevljev, dela pri plavžih itd. Redno delo po 5. uri popoldne se tudi plača po 1 šiling 7% pence na uro. Dodatek za čezurno delo znaša za prvi dve uri v enem dnevu 25 odstotkov, potem 50 odstotkov, ob sobotah skozinskoz 50 odstotkov, ob nedeljah in praznikih se pa delo podvojeno plačuje. Mezdo se izplačuje na atavbišču in se jo mors izplačati tekom četrt ure po zaključku dela. Če morajo delavci dalje časa čakati, se jim ta čas plača kot čezurno delo.
V Sydneyu in Newcaatlu morajo podjetniki delavcem plačati izdatke sa Vožnjo, če ne presegajo 10 vinarjev za vožnjo. Drugod plačujejo voznino na razdaljo treh angleških milj. Kot "delo na deželi" se smatra stavbe, ki so v Sydneyu nad 25 milj, drugod pa nad 10 milj oddaljene od glavne pošte. Za taka dela dobe delavci odškodnino K 1.80 na dan in pa vozne stroške.
Vzdrževanje vajencev ni omejeno ; najeti pa se jih mora na let. Njih mezda narašča od 10 šilingov na teden v prvem letu na 40 šilingov na teden (okoli 48 K^ v petem letu. če vajenec v 3. do 5. učnem letu predloži spričevalo kake strokovne šole, ki jo je obiskoval najmanj dve leti, naraste njegova mezda za 2 šilinga 6 pen-cev na teden.
Akordno delo je dopuščeno. A-kordni nastavki pa morajo biti tako odmerjeni, da zasluži delavec od pondeljka do petka za 1 šiling, ob sobotah pa za 7 pencev več kot znaša njegova minimalna časovna mezda.
Vsak stavbinski podjetnik mora skrbeti za barake, stranišča, vročo vodo za umivanje itd. na stavbah.
Starim in počasnim delavcem lahko obrtni registrski vodja — državni uradnik — predpiše nižjo mezdo, kot je v tarifu.
Pri sprejemu delavcey se morajo podjetniki ozirati v prvi vrsti na organizirane. (Ta določba je v večini tarifov v državah Novi Južni Uels in Nova Zelandija.)
Zidarski tarif za južnovzhodni okraj države Queensland določa, da znaša tedenski delovni čas 44 ur in je od pondeljka do petka od 8. ure zjutraj do 5. ure popoldne; ob sobotah pa od 8. ure zjutraj do 12. ure opoldne. Opoldanski odmor znaša eno uro. Minimalna plača je 1 šiling 6 pencev (K1.80) na uro, 3 funte šterlingov (K 78) na teden l Pri stavbi in popravilih prostorov za kotle, pečnic itd. zaposleni zidarji dobe 26 odstotkov doklade.
Na vsakih pet zidarjev sme priti le en vajeftec; če se pa število pomočnikov ne more s pet deliti, se zaokroži navzgor. Učna doba znaša — kakor v drugih državah — pet let, tedenska mezda vajencev pa naraste od 7 šilingov 6 pencev (K 9) v prvem letu na 35 šilingov (K 42) v petem letu. Predpisi za čezurne doklade so isti. kskor r prej opisanem tarifu. Sploh so delovni pogoji zidarjev v vseh avstralskih državah precej enaki. Najvažnejša razlika je, da znaša delavni teden v Queenslandu 44, v Novi Zelandiji 45 in v ostalih državah 48 ur.
Za zidarje je priložnost za delo v Avtraliji zelo omejena, ker se v prvi vrsti gradi lesene stavbe. Včasih je brezposelnost zelo velika, zlasti pa tedaj, kadar učinkuje dolga suša na gospodarski položaj. Strokovna organizacija zidarjev se nahaja po vseh avstral skih državah, ali posamezne organizacije niso zdruzene v zvezo, ki bi obsegala celo deželo. Njih vpliv pa je radi sistema mezdnih uradov in obveznih obrtnih sodišč zelo majhen.
KDO VE?
Rad bi zvedel za svojega prijatelja Jožefa Pajk a. Doma je is Koetrevnice pri Litiji. Pred poldrugim letom se je nshsjal v Mooti Run, Pa Od tam je potoval v Roek Springs, Wvo.
Prosim cenjene rojake, če kdo ve, kje se nahaja, naj mi naznani, ali naj se mi pa sam javi.
Joseph Loviš, 344 Herminie, Pa., Westmoreland Co.
Kapitalistična dobrodelnost.
Ni je ostudnejŠe hinavščine na svetu, kot je kapitalistična dobrodelnost. Sleparska meščanska demagogija si je nadela dobrodelno krinko, in s to masko misli za nos voditi ljudi, ki sodijo bolj po površini slike, nego da bi posegali v globočino. Kapitalističnim pijavkam je v javnosti vedno na jeziku dobrodelnost in reveži, dasiravno ni pod solncem klike, ki bi bila v resnici bolj nedobrodelna. kakor je današnja roparska družba, katera bi v sedanjem družabnem redu rada izpremeuila le to, kar bi se za njihov aigurnejši obstanek moglo nadomestiti z institucijami iz srednjega veka.
Razume se. da se ne bomo s kapitalisti nikdar razumeli o socialnem vprašanju; zakaj nasprotja rned nami in njimi se ne tičejo posameznih pojavov, metode in taktike. Razlike so bistvene: različni so temelji, -tia katerih stojimo, različni so cilji, za katere se bojujemo. Kapitalisti in njihovi meščanski mešetarji, hočejo ohraniti podlago sedanjega družabnega reda; mi hočemo ustvariti novo družbo. Zanje je večno veljaven zakon, da morajo biti na svetu reveži in bogatini; mi hočemo doseči razmere, iz katerih izgine revščina. Za nas je socializem znanost, ki mora preiskati vzroke bede, neizobrazbe in gorja. Mi ho< čemo izvedeti resnico; oni želijo v delavskih vrstah nevedo.
Najmočnejša in vedno sigurna ščita kapitalizma sta: vera in de-# nar. Kapitalisti celega sveta so s poglavarjem rimsko-katoliške cerkve v prijateljskem objemu. Papeži seveda radi svojim' lojalnim kolegom, kateri še niso svetniki na temu svetu, narede protiuslu-go, in zato so različni papeži izdali svoje enciklike, v katerih priporočajo ponižnost napram kapitalistom.
Zadnji papež—Lev XIII., katerega smatrajo nekateri naivneži za delavskega papeža — je v svoje j encikliki "Rerum novarum" povedal, kako ima cerkev preso-i jati socialno vptfcšanje. "Delavec naj se zadovolji s tem, da je delavec, poslušen naj bo svojemu gospodarju in naj bolj misli na drugi svet, kakor na to solzno dolino. Gospodar pa naj ne pozabi, da je navsezadnje tudi delavec človek, pa naj bo usmiljen z njim." In zdaj nam pojo to pesem usmilje-njs, da nas že bole ušesa od te zlagane melodije.
Zavedno delavstvo se jim bo za vse to usmiljenje prav lepo zahvalilo. Naš cilj je družba, v kateri sploh ni treba tega bajeslovnega usmiljenja, za katerega hrbtom se skriva današnja na tatvinah in ropu zgrajena kapitalistična družba. Vse to slavljeno in optvano usmiljenje ne obstoja toliko za ljudstvo, kakor za ljudi, kateri potrebujejo revščino in reveže, zato da bi z drobtinami, katere jim dajejo, odvrnili ljudstvo od spoznanja, da je opeharjeno ne za drobtine, ampak za bogastva.
Izkoriščanje in dobrodelnost sta dvojčka, ki ju pozna zavedno delavstvo že predobro. Največji za-tiralei so turradiio fiiaavtrcfpi* iu prijatelji "svojih" delavcev. Tekom leta iztisnejo miljone iz njih kosti in krvi, nazadnje pa, da se ne pozabi njihovo ime, vržejo nekaj kron za kakšno kričečo ustanovo, in stvar je zopet lepo pri kraju, ter se drugi dan zopet začne znova. To, kar zahtevamo mi, je pravica, ne pa miloščina. V tem boju seveda ne bomo nikdar našli kapitalistov in meščaniskih reformatorjev. Zakaj v družbi, v kateri bi veljala enakopravnost, v ka-t ri bi vsakdo s svojim delom lahko prišel do blagostanja, v kateri ne bi bilo beračev in revežev — v taki družbi ne bi bilo prostora za kapitalistični in meščanski napuh za kapitalistično gospodovslnost in za filantropsko usmiljenje. Vsa kapitalistična hlagodušnost. vsa njihova ljubezen do revežev ni nič druzega. kakor sredstvo, ds si ohranijo in utrde vlado. Milo ščina, odpadki od bogato obložene mize, od ♦ katere so odgnani prav tisti, ki so jo pogrnili, naj povečajo med ljudstvom čut odvisnosti od svojih 'dobrotnikov', čut Isstnc slabosti, naj < uničijo ¿oljo od pravice; skratka naj pomagajo raztegniti iedanje rszme-re na večnost.
Delavska zavest.
Nihče ne utore biti izveličan proti avoji volji. Ž« Marx je dejal da more biti osvoboditev delavskega razreda le delo delavstva samega. Kakor je ta beseda pre prosta, tako je vendar globoka in pomenljiva. Spoznanje te resnice je prvi posoj, da more delavstvo sploh priti do boijaih razmer in končno do osvoboditve.
Enostavna je ta resnica, ker je jasno kakor beli dan, da ne bo kapitalistični razred prostovoljne odpustil svojega privilegiranega položna v družbi. Najde se tudi lahko posameznik med kapitalisti ki pozna kriviČnost sedanjih uredb in čigar srce je tako mehko, da ne orenese večnega pogleda ne tuje trpljenje. Mo£oče je, da se tak posameznik odreče koristim, ki mu jih daje njegov položaj t mogoče je celo, da se pridruži za tiranim in jim pomaga v boju proti svojim lastnim razrednim tovarišem. Ali taka izjema ostane izjema in ne more imeti globokej-šega pomena.
Vkljub takim — jako redkim — izjemam ostane lieizpremenljivo pravilo, da pospešuje vsak razred svoje interese, kskor pač more in zna. Ali večinoma se mora priznati, da znajo to kapitalisti bo |je od delavcev. Posebno pri nas Kdor jim to zameri, je slep. Če požene« volka med ovce, pa pri eakuješ, da jih bo pasel in branili si sam kriv, ako naenkrat ne naj deš več črede. Volk se mora hraniti z ovčjim mesom, ker je tako ustvarjen. In kapitalizem mora ži veti od izkoriščanja, ker bi moral drugače pogiuiti. Kdor pričakuje od kapitalizma, da bo sam iz kr ščanske ljubezni, iz moralnih ozi rov ali iz čustvene potrebe spravil izkoriščanje s sveta; je popolnoma enak gospodarju, » ki nastavlja volka za pastirja.
Delavstvo se ne sme zanašati na tujo ljubezen, ne na tujo pomoe njegova osvoboditev inora biti le njegovo lastno delo.
Ali. da se more izvršiti tako delo. je treba predvsem prave delavske zavesti. Ratenica ni v^dnu prijetna, ali koristna je na vaaK način bolj kakor slepljenje. Zato je treba povedati, aa je delavske zavesti pri nas še veliko premalo in zarsdi tega niso uspehi delavstva pri nas taki, kakoršni bi lah ko bili.
Kaj je glavna vsebina delavske zavesti t Da sem delavec in ne go spod, to uganem kmalu. Ali to še ni nič in ne pomefci nič. Treba je že tudi poznati svoj položaj in ve deti, kaj vse tiči v besedi "dela
vec
v»
Vem, da sera delavec. To se pra vi v sedanji družbi: Človek seni s katerim Relajo drugi, kar se jim ljubi, če hočejo drugi, dobim kruha, pa ga morara drago plačati s svojim delom. Koliko mi dajo kruha, to je njihova volja. Če ho-cejó, mi aoloh ne dajo kruha, ne priBtrešja, ne obleke. Spode'ine lahko od svojega vodnjaka, zabra nijo mi sesti v senco njihovega drevesa. Svoje delo jim smem po nujati, oni ga ne marajo sprejeti Dvoje zdravih rok imam, dobre voljo imara. Dobro, kaj počneš h svojimi zdravimi rokami, Če ti i ne rečejo: Tukaj delaj za nas!t • Danes si v tovarni ali delavnici Ali veš. če boš jutri še tam! Mor da* ustavijo- stroje, morda napra vijo iz tovarne kasarno, morda pripeljejo kulije iz Kitajskega, ki bodo ves teden delali za ono pla čo, za katero delaš ti en dan. Pa vzemi popotno palico v roko in iiajd po svetu Kjer potrkaš, sko mizgnejo in odgovore: Ni dela!. . Hajd naprej po svetu!
Delavec sem. Nedostojen je rao, položaj. Večno ponižanje je mo, delež, neprenehoma moram drža ti klobuk v rokah, vsakdo me me ri od glave do nog. Nikogar nisem okradel, nikogar oropalA pa vendar, kakor da imsm pečat ns čelu. Človek sem, pa vendar rav najo povsod z menoj, kakor da jim nisem enak.
Skloni glavo, jecljaj in mole duj, poklekaj, pa si še sam reci da ai slabši od drugih in da je prav tako — Če si hlapčevska na tura. Prav ponižen bodi in lepo se zahvali za vsako brco, ki jo dobiš pa ^i dado morda včasih dobro be sedo in norsko: "No. da — hm hm...M zakaj včasih potrebuje njih profit tvoje roke.
Kdor je pa pravi delavec, ae oo
se v njem uprlo zoper to stavljenje in ponižanje. Zakaj, v njegovi glavi je še druga zavest Delavec sem; delam. Vi jeste in pijete, ali jas vam pridelavam, jaz »ogrinjam vašo miso,^i sem vam ¿o stesal v vaši hiši, ki sem vsm jo sezidal. Vi se oblačite lepe in toplo, pa prezirate mene, ki hodim cunjah: — ali jaz sem izdelal fino sukno za vas, jaz sem vam urezal in sešil elegantno obleko Vi se vozite po svetu, sedite na mehkih blazinah in spite v spalnem vagonu kakor doma; ali js> stojim na stroju, pri ogibalu, v tu nelu. Vi nalagate tisočake v ban-lesh, ali jaz moram v tovarnah iz preminjati surovine v blago, ga nagladati v vaša skladišča in ga voziti na trg, da postane iz njega denar, s katerim vladate in gospo dujete in me vnovič izkoriščate. Tako govori delavska zavest. Ponižen sem in potlačen, ali po krivici. Zasužnjeni sem, ali nema nje vreden od drugih. Moja roka potrebna vsemu človeštvu, le-nuhova niti njemu samemu. In delavska zavest' vprašuje onižan sem mar naj se ponižu jem še sam T Moja vrednost tui da je pravico, da zahtevam enake življenje, ki ni umiranje od roj stva do groba. Hranijo mi tako življenje. Mar naj se zato vdam v voljo zatiralČevo in sklonom tli nik prostovoljno pod njegovo pe to?
Trpim, ker sem slab. Ali trplje nje nj moja volja. Kje je gioč, da se ga rešim t
In delavska zavest .odgovarja: Na iniljone nas je. onih tam pa je peščica. Na iniljone nas je in silna je naša moč, če jo zberemo. Str tisoče potočičev naj se zlije v eno /eko, pa bo mo«roČna, ne le, da bo gonila mline in nosila ladje, ampak sama «i bo odpirala pot. Veličastna bo, silna in krasna, in noben pritlikavec je ne zajezi.
Delavec, ki nima te zavesti, je nomilovanja vreden in sam je iriv, da je ponižan in zaničevan \dor jo pa ima, bo delal in poma gal, da s»* združi veletok, ki preo->razi svet.
. .s	* '¡¡¡¿t I
Oblast in pravica.
Gospodujoči razredi so vedno dajali predpisanim zakonom ne-tako tajinstveno moč in nedotak-jivo svetost. Neko«* so bili sploh zakoni tajni. Neizobraženo ljudstvo ni smelo premišljevati o na' menih in podlagi zakonov. Zakonodajni ukrepi niso danes več ni kaka skrivnost, četudi so še dandanes debele knjige državnih pa ragrafov širokim plastem Ijud stva nerazumljive.
Toda danes vemo, kako se u stvar jajo zakoni in vemo tudi, da niso zakoni nekaj večnega in nedotakljivega. Marq nas je učil da so zakoni le izraz gospodar skih razmer deželi in da so tudi zakoni podvrženi razvoju proiz vajanja. Dejanska gospodarski moč diktira zakone.
Boj avstrijskega ljudstva za volilno pravico potrjuje to naee lo. Od leta 1873., ko si je gospo larsko ojačeno in zmagujoče me ščanstvo Avstrije priborilo volil no pravico, pa do leta 1907, ko ju bila uvedena splošna volilna pra viea, so se bojevali ljudski sloji vzporedno eni za drugim v dose go političnega prava. Skupni sili ljndstva se ni mogel gospodujoč razred upreti. Moral je izpreme niti zakon. Proti volilnim privile gijein kapitalizma se je dvignilo predvsem maloraešeanstvo, potem kmetje in nato proletarijat.
Pod vplivom izpreminjajočih se gospodarskih razmer so se po rajali razredi, ki so zahtevali iz premembo in moderniziranje vo lilnega zakona. Znižanje davčne ga cenzusa od 20 na 10 in 8 kron uredba splošnih kurij in končno uvedba najširše in splošne politič ne pravice kaže stopnjevanje bo ja. Zskoni so podvrženi nepresta ni izpremembi.
Ali mogočnjaki in kapitaliati ki še vedno nemoteno gospoduje jo nad državnimi oblastmi in dr žavnim gospodarstvom, so si po tora temeljnih državnih zakonov utrdili in zagotovili svoje razred ue privilegije. Nad državno zbor nico so postavili gosposko zbornii oo, ki odklanja in zavlačuje vsa ko moderno, kapitalizmu škodlj vo reformo. Gosposka zbornics izvršuje nekako trajno pasivno
resisteueo napram sklepom zbor
nicc. To smo opazili tudi ob prili-li predlagane reforme paragrafe HO. obrtnega zakona, ki ucroča de-avce nemilosti gospodarjev.
Kapitalizem si je prilastil tudi upravna državna mesta, ki imajo zakone uveljavljati in tako gospodovati ljudstvu, Se je li kje vide o, da bi bil proletaree okrajni glavar, namestnik ali pa vsaj sek-cijski načelnik! Moč in mesta države so si sami osvojili, bremens državne oblasti so pa zvalili na rame potrpežljivega ljudstva. Štiri petine vseh davkov plačujejo revni sloji. Podraženje potreb ščiu omogočuje državna uprava \>toni državnega aparata si u stvarja kapitalizem izvrstne kup •čijske pogoje.
Zakoni hO takšui, kakršno j» so cialno in gospodarsko razmerje razredov. Zakon odgovarja interesom gospodifjoeega močnejšega razreda; vsak nov razred, ki zagospoduje državo, si ustvarja astne zakone, ki služijo le strem jenju tega razreda. Le pod vpji vom zunanjih močnejših faktor-jev se zakoni ¡spreminjajo v prid zagospoidarjertih ljudskih slojev.
Oblast je pogoj ustvarjenju in izpreminjanju novih zakonov •olitična moč proletai ijata omo goeuje modernejšo legislaturo. Gospodarska zavednost daj»- de avstvu politično iuo«" in drža ni vpliv. Pod vplivom novega poli tienega faktorja se zakoni izpre-miujajo in modernizirajo. Zukou predstavlja moč razreda, ki razpolaga z državnimi institucijami i i) napravami. Delavski razred se neprestano in uspešno bori za gospodarsko mre in politične pravice, osvaja si javne institucije in jemlje gospodujoč itn privi-egij. da smejo ustvarjati zakone* ki so le njim v prid in korist. Socialna politika in socialne institucije so sad razredne moči delaV* ceV. Moč je pogoj tvorbi socialistične politike. Ustvariti in poglobiti osvobojajočo moč onih.lki so obsojeni na izokrišeanje in za-, tiran je, omogočeno po zakonih gospodujočih, je naloga organizacij in glavni cilj našega dela in boja.	mm m -
KAPITALIZEM KOT PREDPOGOJ ORGANIZACIJE PRO LETAR&KIH MNOŽIC.

Neglede na sijajen razvoj teh nike in prometa, ki smo ga do segli v zadnjih letih, se nam v primerjanju sedanjosti s pretek lotit jo jasno predočuje značilen preobrat z ozirorn na organizacije Še sredi minulega stoletja je v najširših krogih gospodoval indi-vjdualizem, temeljno načelo neorganiziran ja. Ali od tedaj se je polagoma razširjala misel organizacije. Zlasti v proletarskih vrstah se je vedno l>olj pojavljal klic po združitvi, kar ni ostalo brez učinka.
Agitaeijsko in « rganižacijskoj^e. No. pa saj veste, delo zadnjih desetletij je imelo '	*	°"Ko
ki so omogočili združitev milj one euako mislečih in enako streme-čih ljudi. In res sta se sredi minulega stoletja združila oba momeu ta: socializem je ustvaril duševno razpoloženje, rodovitna tla za de-lavske organizacije, kapitalizem pa je uatvaril tehnične in organi-zatorične predpogoje. Tako je proletarska organizacija mas nastala iz skupnih učinkov socializma in kapitalizma Zlasti kapitalistično delovanje za pospeševanje delavskih organizacij je v marsikaterem oziru zanimivo.
Zuana je prislovica, da je kapi-talizem svoj lastni grobokop v tem, da si sam vzgaja sile, ki ga bodo nekdaj pahnile s prestola (Kapitalistični «gospodarski način je koval orožje in gladil pot za organiziran osvobodilni boj pro-letariata. Močno razširjen promet sedanje dobe s svojimi železnicami, parniki, poštami in elek triČniuii vozili nam nudi možnost za obisaknje uajoddaljenejših pokrajin dežele in priti z najširšimi sloji ljudstva v dotiko z naši mi idejami. Potom pisem», brzojavk in telefona se moremo pogovoriti z uplivnimi osebami raznih krajev. Z izpopolnjsnjem tiskarsko tehnike in razširjenjem časopisja je ogromno narasla možnost za agitacijo. "Gutenbergovi črni vojaki" pri«lejo v najtemnejše kote dežel in se tam bojujejo proti nevednosti in zaostalosti. V neštetih časnikih in časopisih, zvezkih in letakih se raznaša seme znanja med mase, v knjigah pa se razpravlja o vprašanjih svetovnega naziranja in najvažnejša vprašanja človeštva. Kar izume učenjak v svoji sobi. gre v svet in vzbudi boj duhov. Tako je postalo mogoče drarpiti mase, jih poučevati in vršiti agitaeijsko delo. kakor ga svet še ni poznal. Ob enem pa nudi moderni promet tudi možnost redne zveze s posameznimi člani in podružnicami velike zveze.	_
F. Dostojevakij:
Čuden poštenjak.
Odpravljal sem se v urad. Kar stopi v sobo Agrafeva, moja ku harica, perica in gospodinja tes prične, v mojo veliko začudenje, govoriti z menoj.
Dotlej je bila vedno tiha. Ra zen j sir'potrebnih besedi o kosilu, o gospodinjstvu, nisem čul od nje celih pet let nepMrebne besede.
"Prihajam k vam, gospod," prične nenadoma... "Oddajte vendar sobo."
"Katero neki?"
"Sobico poleg kuhinje. No, saj veste."
4'Čemu T"
"Čemu T Čemu vendar oddajajo ljudje sobe? No, pa saj veste."
"Pa komu naj jo oddam?"
"Komu neki! Človeku, ki jo
ADVERTISEMENT

UMMWVUMM) 14. Jmuwi«
im L
Bol, Pod. Društvo
1« kor pori rano I«. f*brt»var¿*
¿¡Tv ártm*' IM»


Sedež: Frontenac, Kaos.
GLAVNI URADNIKI: Predsednik: MARTIN OBERŽAN, Box 72, Mineral, Kana Podpreds.: FRANK AUGU8TIN, Box 360, W. Mineral, Kana. Tajnik: JOHN ČERNE, Box 4, Breezy Hill, Mulberry, Kana.
Blagajnik: FRANK 8TARČIČ,Box 215., Mulberry. Kana. Zapisnikar: LOUI8 BREZNIKAR, L Box 38, Frontenac. Kans.
NADZORNIKI: PONufiAC J URŠE, Box »57, W. Mineral, Kaua ANTON KOTZMAN, Frontenac, Kans. MARTIN KOCMAN, Box 482, Frontenac, Kans
POROTNI ODBOR: JOSIP SVATO, Woodward. Iowa. JAKOB MLAKAR, Box 320, W. Mineral, Kana JOHN ERŽEN, Jenny Und, Ark., Box 47. Sprejemna pristojbina od 16. do 40. lata znaša samo «des Dolar. Vs: dopisi se naj blagovolijo pošiljati, gl. tajniku. Vse denarne pošiljatve pa gl. blagajniku.
godil njenim prošnjam, sem jc moralno izmučil, kar je vsled nje ne trmoglavosti dolgo trájalo. A
snel mojo suknjo in bežal, da ga ni bik) moči ujeti. Zopet se je polotil dela, a znova ga dal iz rok,
tudi sam sem si miru želel iiad< i pa letel k vratarju in ga zmerjal.
vaé, zato sem se vedno trudil trajati njenim prošnjam.
zakaj pušča take ljudi v hišo. Priletel je v naglici nazaj in oz-
"Pa se je izkazal vrednega na- J merjal Agrafeno. Med delom je š«?ga zaupanja z listinami, nemara | mrmral in se jezil «ara nad seboj.
s potnim listom?"
"Gotovo! Pošten, nad vse izkušen človek je, in zagotovil mi je tri rublje na mesec!'' Takoj drugo jutro se je prigla
| češ kako je mogoče, da mu odnese tat izpred oči suknjo, ko je bil komaj ¿a dva koraka oddaljen od nepoštenja ka.
Kratko malo — Astafi lvanovič
sil v mojem ponižnem, samotnem je bil sicer mož poštenjak, ali pre-stanovanju nov gost; toda niti več se je vznemirjaj najmanje se nisem ozlovoljil, ne, j "No, dobro naju je zvodil za tihem sem se celo razveselil. Živel|nos, Astafi lvanovič!" sem mu sem ¡osamljen sredi mesta kakor pripomnil zvečer pri Čaju. Bilo puščavnik sredi gozda. Deset, mi je atrašno dolgočasno, zato petnajst let zapuščenosti, ved- sem ga skušal spraviti na pogo-no eni ljudje... Agrafena .... vor o tatvini, ki se mi je dozde vedno ena soba, to je gotovo brez-1 vala skoraj komična vsled nepre-
naravnost čudovite uspehe. Ved no večje trume delavcev so se pri družile svojim zvezam. Na mili-* jone j,ih je pod zastavo organita cije in delavske organizacije aa raščajo v velikansko in mogoonc armad*», ki šteje na stotiaoč« <Ma nov. Če bi mogli naši predbojev niki. ki so marljivo in z\velikim trudom orali celino in obdelovali trda tla, videti sad svojega dela bi bili veselo iznenadeni. Blagajniki tiste dobe, ki so račnnali le r par stotinami kron. bi zavidali svoje naslednike, ki imajo raču nati in upravljati milijone, rro letarske organizacije v splošnem in atrokovne organizacije poaebej nudijo veeelo sliko vedno narašča joče združitve posameznih sil v enotno silo množic. One so* izraz skupe voljč, ki kaže raznim smerem volje enoten cilj in ki združuje milijone razrednih bojevnikov v trden in življenja polb organizem. .
Postanek teh organizacij mas pa ni >dinole posledica agitacij-skega dela, a tudi ne izključna posledica socialno duševnega pre hoda od brezorganizacijske dobe k organizaciji, temveč so pri tera razvoju učinkovali različni vzroki. Kakor za vsako novo aocial-no tvorbo, so morali tudi tu biti dani duševni in materijelni pred pogoji. Za duševnim stremljenjem v smeri organizacije, ki s^mo zase ne hi bilo zadostovalo za stvaritev orjsške Organizacije, so morali priti tudi materialni predpogoji,
barvna perspektiva. Zdaj .pa se priseli k meni nov, tih človek: — meni je bil v tej samoti božji blagoslov!
Moje zaupanje do Agrafene me ni varalo: Moj stanovalec je bil izkušen človek. Njegove listine so mi pričale, da je doslužen vojsk; to bi bil tudi na prvi pogledi spoznal, tudi če ne bi bil prečit al listin. Bil sem zadovoljen z Astafijem Ivanovičem, svojim novim sostanovalcem. Najbolj so me zanimale slikovite njegove zgodbe iz prošlih dni. Take pripovedke so človeku v samoti več kakor kupi zlata.
Povedal mi je zgodbo, ki je u-činkovala name kakor malokate-ra. Do tega. da mi jo je zaupal, •ga je privedel sledeči slučaj:
Bil sem sam doma; Agrafena in Astafi sta odšla po opravkih. Kar začujem, da se odpirajo vra-ta pri vhodu, in takoj pogledam kdo da je. No glej, v predsobi je stal tuj deček dokaj majhne postave. brez površnika, v samem suknjiču, čeprav so že pihali ostri jesen«ki vetrovi... "Kaj iščeš tukaj?" "Z gospodom uradnikom želim govoriti. Saj stanuje tukaj go-splod Aleksandrov?"
"Tu ne stanuje nihče z imenom Aleksandrov; z Bogom."
"Ni mogoče; saj mi je vendar t hišnik pogedal, da stanuje tu. No, saj veste? Kakor da n^j^gj/' jP rekel nepričakovani bi znali. Pri oknu v predsobi. | ^t in se skrbno oziral proti iz
Ljuba moja, soba je premajhna. niti za posteljo ni dovolj prostorna. Kdo naj stanuje v taki sobi?..."
"Čemu stanovati! Da ima le l>osteljo, stanuje lahko pri o* knu."
"Pri katerem oknu?"
ne
rindV lVfiko s* a T siva in deia vse, kar hoče. Tudi na stolu lahko sedi; ima namreč stol, mizo; — sploh vse iraa."
"In končno, kdk> je to?"
"Dober, izkušen človek. Kuhala mu bom jaz. Plačal mi bo za hrano in stanovanje tri rublje*) na mesec.
Vendar sem izvedel po truda-polnoni izpraševanju, da je neki mož pregovoril Agrafeno, ali jo pa na drug način pridobil, dja bi mu oddala Sobo poleg kuhinje. Predobro sem vedel, da je zaman vsak ugovor. Kar si je izmislila Agrafena, se je moralo tudi izvršiti; sicer ne bi mirovala. Kadar ji kaj ni ugajalo, se je takoj namrdnila. Tako kuhanje je trajalo običajrto tri do štiri tedne. Trpel sesi pri tem na hrani, manjkalo je perila, tla so bila neočejena. kmtkomalo. dan za dnem mi je bolj nagajala, dokler se ni zopet ohladila njena jeza. Često sem pi* opažal, da ni bila stara, tiha ženica zmožna trdno sklepati, niti obdržavati sklepov. Če nisem u-
•) Rubelj = približno pol dolarja ali K 2.53 a(v. vrednosti.
kodu.
"Izgubi se, bratec, izgubi, « Bogom!"
Drugi dan, popoldne, ko mi je Astafi Ivartovič umerjal nov suknjič, je zopet nekdo smuknil v preilsobo. Skozi vrata sem gle dal na prišlcca.
Deček, ki me je bil že včenr posetil, je stal sredi predsobe in pred našimi očmi hladnokrvno snel moj novi površnik raž kljuko, ga zvil, del piod pazduho in smuknil hitro po stopnicah. Agrafena je prisostvovala tej igri, a od začudenja ni mogla niti ziniti; Mirno je stala in gledala, da js odnesel moj novi p<tvrsnik. Astafi lvanovič je tekel za tatom. Ves zasopel je pritekel nazaj, a s praznimi rokami. Fant mu je u-tekel!
"SmloJo imara, Astafi lvanovič. Sreča, da mi ni odnesel še pelerine; sicer bi nam slaba predla zaradi tega lupeža."
A glej, Astafi-lvanovič se je tako vznemiril, da sem ob pogledu nanj po«abil na tatvino. Ni se mogel umiriti. Odlagal je avoje delo in iznova pričenjal. Pravil
stanega spominjanja in jeze pripovedovalca.
"Milostivi gospod! Jezi me tatvina, čeprav nisem oškodovan. ;Po mojem mnenju ni hujšega zločinca od tatu. Brez pomisleka ti ukrade trud. poln pota, ukrade Čas... to je zlodej, ne človek! — Vam je to vseeno, railostljivi gospod, niti za-.svojo lastnino se ne zmenite."
"Res je, res, Astafi lvanovič. rajši sežgem stvar, kakor da jk> pustim tatu."
"Ampak vendar! So pa tudi tatovi, ki so pošteni... Zgodile se mi je, da sem našel poštenega tatu."
"'Kaj, poštenega tatu? Kako je mogoče, da je tat pošten? Ni verjetno. Astafi lvanovič!"
"Resnično, resnično! Kako neki mlore biti tat pošten? To ni mogoče ... Hotel sem le reči, da je človek kradel, ki je bil aicer pošten. Ampak škoda ga je bilo."
"Kako se je to zgodilo, Astafi lvanovič?"
"Bilo je, ko sem bil brez službe — tega je sedaj dve leti — brez službe sem bil, pravim, in v tem položaju sem našel izgubljenega človeka. V svoji zapuščenosti sera se ga raz^selil. Pijanec je bil, piottpuli, nepridiprav; imel je sicer službo, a ker je bil vedno pijan, so ga odslovili... Oh, ta nepridiprav ...! Oblečen je bil, da se ja Bog usmili. Često ni vedel, če ima pod pelerino srajco; vse je zapil. A vzlic temu ni bil zakrknjen, bil je dobrega, usmiljenega značaja. Bil je na prvi pogled u-smiljenja vredeu; saj si tudi u-božci radi privoščijo kozarčke, in dajali so mu, da se je opil. Razveselil sem se ga, hodil je za menoj... Končno mi je bilo .že vseeno ...
To vam je bil človek! Kakor kužek je letal za menoj, čeprav sva se videla prvič. Vprvo naj ga prenočim, dobro, saj so listine v redu — človek, kakor drugi ... drugi dan je prišel zopet, da sem ga prenočil, tretji daft aopet; ves dan je sedel na oknu in ostajal čez noč pri meni. Vendar sem si mislil, zakaj se obeša tako name l Naj mu dajem povrhu še hrano. naj ga prenočujem, saj sem skoraj sam berač, pa naj si obešam še drugega na ramo. Cul sem, da se je preje z enako silo vsesal v nekega uradnika. Pila sta noč in in dan, dokler ni uradnik obležal od pijače.
Ta izredni tat ae je imeooval Hmelja n Iljič. Preudarjal sem dolgo, kaj naj z njim počnem. Da bi ga odgnal, sem se sramoval,
mi je venomer, kako urno je tat škoda izgubljenega človeka 1
vbolitabko
Kai piše Jaka Strigelj.
Komej sem vatopu v Pihlerjev kevder, je že bertender zaupov "Halo Jaka .. Ki,;stigot, ke hi pa hodu toi k cajta. M ¡slu sem, da Te je tren povozil, No, pa ai še živ, kukr vidim. Tukej te čaka en vel'k pis'm iz Klevelonta že dva dni." — 'Koga pa govoriš tolk e^jt", sem mu reku. "Dej mi pism, pa mi ga natoč ta velk glaž tiste kalifornijake kapice, ki pravja, da je tku močna, da vrže vsacga fijakarja na tla. Če ga pa natočii en pičer, je pa tud p rov, bom loži tist pisem prebrav, ki gravi, da je tku velik." — "K»r uaed se Jaka," mi je reku. Tis mas pism, vin ti bo že kelnar prnesu. Pa ne pozab na lunč, smo glih frišne klobase dobil."
Ko sena se usedu k miz, sem do<vg cajta gledov, kdu je t-k pism poslov. Obračov sem ga na use strani, deb se prepriëov, da ni nobene take maaine not, ki lohka človek luč upihne. Odkar so moj-mu prjatlu Lojzet poslal tista karta, na kater so ble namalane dve vilce navskriž. kukr deb ga hotl pojest za fružtk, sem biv hu-du previden in sem aufpoaov na vsak pism iz Klevelonda. »Ko aem požeru za par kravjih požirkov tiste črne kaple, sem dobiv koraj-ža in sem reku: "Nej bu kukr hoče. Jaka, korajža pa sneid vela. če me glih zadene božji ali pa kter drug žlak," in odpru sem pism.
Kar za trebh sem se prjev, A> sem po irift spoznov, da mi je pi-sov moj stsr prjstu Poka fon Pokafslvs, da sem se zastonj ba-vu, da bom šev «îa drug svet žabam pet in ¿ildkrotam žvižgat.
Razgrnu sem pism pu miz in sem začev brat.
"Najprv te poadravn» Jaka ia mislim, da te bo moj pism najdn pri takm zdravju, kukr ga imam lest. Ti ne veš, kukn se je vse spremeni, odkar si biv zadnkrat v Klevelont. Tukej je zdej vse dr-gač. Mene zdej tukej vse obrajta. in če pojde tku naprej, bom se "kmal zvolen za purgrmajstra. Ti veš, da sm biv zmerom ponižn človk, in da sem se da v od vseh za nus ulečt po salonih. Ali zdej je drgač. Vsi mi pravja gspud Poka in me uprašaja za svet. Ko bi mene tukej ne blo, tuk nevem, kva bi pučel ldje. Ko sem pršov natu, da me res vsi obrajtajo in me nč več ne vlečejo, sem pa reku sam seb: "Vidiš, zdej je prišov eajt zate. Purgrmajster glih ne ma-raš bit, boš pa prezident." In skle nu sem, da ustanovim nova jedno-ta, v kater ne sme bit noben druh v glavnem odbor, kakr če ga niso pri drug jednot ven vrgel, ker je ogulfov, al je pa tov kej ukrast. Ta \lTuga v nov jednot bodo imel mežnarji, ta treta pa tist, ki znaja sam kimat in ne pranajo ni-kol, kam je sov denar. Jaka, mislim. da me zastopiš. I>e me boš bulš zastopu. Ti povem, da sera za nova jednota vzev mušter klerikalne zadrege al farške konzu-me na Kranjskem, al kaku Jim že pravja, pri katerih so smel kmetje le nlačvat. kimat in. nič govort, dokler nisa šli vsi na boben in so jim vse predal. Zdej vem, da me Zastopiš. Ko sem biv fertig s svojim planom, sem pa vse znane tič-ke sklicov na sejo, kjer so vsi prec za vpil "Poka bo nas prezident." "No." sem reku, "če je tku, se rad ofram za narod, pa ne drgač, če ne bodo tistga zvolil za blaira jnika, ki se je že pri kater drug jednot skaaov. da ima dolge prste. Tist, ki niso tku izurjen, bodo pa izvolen za preglednike raijtng, da bodo znal konštatirat, da v kas nič ne fali, če ja boma tud stalal med saba. fte enkrat pov-darjam," sem reku, "da v glavn odbor ne more b't noben zvolen, če ni pri drug jednot kej ukradu" Zdej bi jih mogu ti videt Jaka. Vsi naenkrst so zavpil: "Živija
naš prezident Poka fon Pokafal va. Stokratna slava nem, ki se ofra za naá mili narod!"
Men ao sovse stopile v očij od samca ¿vesela sem ijokov in mi ni blo treba ribat hrena, da bi voda spravu v oči. In z meioj so jokal vsi, potlej smo pa drug drozga kusnili, kuker je Judež Iikar-jot kuinu Kristusa.
Ko smo se vsi najo k nI, sem ato-pu na miza in aem govoru tkule:
"Preljub moj poslušavci. Niks rtczameren, če ga bom kej poki-dov. ^est vem, da je tukej zbran sam cvet našega milega dragega naroda." Pri tem se obrnu v stran, kiricr da bi se hotu useknit, pa sem se hitro namazov s č'bulo £o očeh, da bi voda pritekla iz njih. Pa ni šlo, sem č'bula da v spet v varžet in sem naprej govoru. "No. aaton, ustov sem pri milem narod, za kterega se čma vsi ofrat. Vi ste cvet naroda, kar ate dokazal s svojim nesebičnim delom za narodL ko ste posegli v blagajne in vzeli, kar ni bilo pribito v nji s tristo žeblji. Zdej je treba pokazat, da ste glih tist, kot ste bi i" — Po teh besedah sem prenehov in jih pogledov, če jim všeč govorim. Al kumej sera svoj brodladen zap'ru, so vsi zaupil: Živijo naš prezident. Potem so me vzdignil na rame, jest sera pa tku glasnu zatulu, kukr tercijenka, kedar gspud raisjonar pripovdu-jejo. kakšne raatre bo trpela na unem svet. Ko so se me naveličal nost in so me spet postavi na misa. sem reku: "Aston... no, per-
mejd--, — aston, ke sem že
nehov" in popraskov sem se za ušesara. "Permejá že vem. Da bote glih tak kot ste bli. Tu se prav, da v naš fersiherungverein ne vzamemo nobenga soei... soci — wo cicilista al biciklista, sem tov rečt. Tu se prsv takih ludi, ki bi nam na prste gledsl, kedsr biA ji h mi v kss imel. Ti ludje so grozn nevarn. Vsakrau, ki krade, pravja tat, kdur golfa, pa pravja d' je goluf, če tud ima cilinder na glav. Pred nubenm nimajo ta pravga reŠDekte. Kufcr bi en cicilist prišov v naš ferajn, bi vas lohka fer-derbov. vi ne bi bli več tak, kot ste bli. Vaš dolgi prsti bi bli fer-derban in bi se jih noben denar ne prijev v kas. Glih tak bi rstal, kukr s trpentinam namazane li-raance če sonce nanje sije, ki tud ne držeja nobenga tiča, če se prav vala po njih. Zatu pa pravm, v naš ferajn ne sme noben cicilist." — "Živijo prezident!" so zarjovel v ehnro. Jest sem ps reku, ko sem vidu. da jih imam pod ku-manda, "tih, prezident sem jest, drugam bom nehov govort." Zdej so frise ali spreden del lauskugl Ipet obrnil prot men. Jest sem pa reku: "Nikar ne upite zmerom živja, hote še moj ferštondkosten zmešal, ki že tku puša* kukr kakšn star domfkesel, ki misl eksplodirat. Če ne bomo imel nobenega cicilista v svojem ferajn, pol bomo še le mi pokazal drugim jedno-tam, kaj mi znama. Ko bo v kas dost dnarja, ga bomo stalal, pa bomo reki, da ao cicilisti ponoČ udri v naš čimer in kasa urav-bal." — "Živja, naš prezident, živja," so upil. Eden, ki srna ga potlej zvolil na moja prošnja za kasirja, je pa gor skočn na miza, pa me ie kušnu na čel in reku: "Sam buh te je puslov, da nas rešiS teb. ferdamnnih sicici — sici-listov. Kdo biv misliv Poka, da 8Í tku kunšten." — Jest sera ga pa dol sunu, da sem lohka /govoru naprej, ko sem vidu, da so nsv-dulen zame. — "Vite," sem reku. "Tku bo dnar v Clevelond ustov med nami. ... Holt, nekaj sem pozabil. Mi se ne smemo varvat le cicilistov. Tud noben frejmaurar ali svobodomislec ne sme v naš ferajn. Ti nisa nič boljši kot cicilisti. Ti tud vse pošnofaja, kar jim nič v nus ne gre. Tud golfat se dajo. Tak ludje tud ne pasejo med nas. Zatu pa motamo previden bit, koga boma not vzel, če hočnro stalat kaso. Pri vseh jed-notah in zvezah so nas vn vrgel, kukr sem že umenu v začetku svojga govora, zatu bomo pa zdej imel svoj ferajn. Ko bo v kas za-dost, jo stalamo in zidamo svoj« dom. Za mustr boma vzel numara trinajst u Lblan. Jest bom konje kupu in fijakaru. Kasir bo prvi nortir.
Profit bomo talal, kukr fajmoštri v Rim pod papežem Sikstam IV., ki je biv najbolj knnštn papež za zaslužit denar." Po teh besedah sem skoČu z mize in sem nehov
govort, ker je biv g'ro že čist suh. Vsi s^ mi reki, da sem dobr govornik, da kaj tacga še niso slišal in stiskal so mi taee, da me še
dous bolijo, ko Ti ptfem ta pisem. Potlej smo zvolil cev odbor. Bolj dolge prsts je imov, več šarža je dubu. Tku, da zdej lohka rečem, da sem ponosen na svoje Ausšus-mitglide, da takega ausšusa m na celem svet.
Dragi Jaka. Oči mi že skup lezejo, zatu te pozdravim čez hribe in doline, pa kej piš, kuk se iraaš v tistem gnezd, ki mu pravja Čika-ga, ker je tolk tiatih cicilistov in frejmaurarjev, kukr jih je blo v Babilon, da jira je mogu buh &pra ha zmešat, da so* tatovi ložje kradl, goluf pa golfal. V kratkem ti zopet pišem, koku naš ferajn napreduje. Do takrat pa ostanem tvoi
Janez Poka fon Pokafalva, po domače [Pokatov.
Ko sera tole prebrav, me je začel kar po trebuh grizt in mogu sem ven na frišn lyft, drugač bi mi blo slab prišlo. Odrinu sem jo proti bližnjim tajzora, da pridem preje v prosto naravo in prebarim ajinoht od mojga prijatlja Janeza v sladkem senu in pod košatim hrastom.
• e •
Tie mate pa še pism, k' mi ga je pisov Pavliha iz klevelandake kurje vaai:
Cleveland, Kurja vas, Uhajo.
Salem alejkum Efendi Jaka Štrigelj, Čik-ago! Dolgo me ni bilo na dan, kaj nef Da pa ne boš mialil, da sem spial v kakšni luknji — kakor kralj Matjaž, Ti hočem povelati nekoliko history of majn self:
Pred leti, ko je naša tetka "Nova Domovina" stegnila svoje revolucionarne pete, in odšla na Inno, sem jsz pokupil vse njene "delnice" po 5c komad, ker sem mislil, da bom tako postal "miljunar". Nato sem šel na "ukance" v staro domovino. Komaj sem se ustavil tam na Bledu, že sta me izvohala, dva ces. kr. špkarja, — z plehnatimi lonci—na glavi, vrh kojih nosi tudi strelovod,—kakor na turnu . . . "Hej, Pavliha, v imenu postsve greš z nami!" za-režita, ter me zgrabita vsak za eno roko. "Mi te bomo že naučili, kaj se pravi pred itelingo bežati v Ameriko, potem pa še pisariti čez Avstrijo in nss ces. kraljeve —po cajtengah . . ." Nato'so me citrali čez Lesce v Radovljico in od ta» v Ljubljano, kjer so mi gospodje preiskali jetra in obisti —ter povedali, da bom štiri leta (eno za straf) komis mlatil. Nato so me poslali v ludapešto, med same magjar orsake, kjer sera moral "čenčati"-— mojo gorenjsko "junaformo" — z ono fimber špičaku. . . Mesto marele so mi dali puško, mesto "balona" — so mi obesili neko culo — iz telečje kože na hrbet. To ti je bil Hell, kojega ne bom kmalu pozabil.
Proti koncu lanskega leta so me poslali z drugimi dol v Bozno na Srbsko grsnico, kjer sem pasel ees. kr. — uši na svoji koži. Sam sem pa imel v trebuhu večkrat ščip—ali zadnji krajec, kakor polno luno. Austriski Xando—se je namreč bal, da bodo Srbi vse Kvabe pohrustali. Končno se mi je vendar posrečilo, da sem jo zmuznil, to se pravi "Urlaub" sem si sam vzel, ter jo pobrisal zopet v "Maleriko". Sedaj srni zopet odprl stari svoj korespon-denčni bureau v Kurji vasi v Cle-velont.
Mislil sem Ti že večkrat pisati kakšno "Lectio Epistolo'", toda sem vselej preveč bizi. Zadnji* čase sem prijel več tele-gromu, iz vseh krajev sveta, v kojiii se mi javljajo jako važne novice; evo jih:
Iz Pariza se mi poroča, da je on Antonno Sojare de Šiška postal član akademije — znanosti' Ker je s svojimi " visokonČ?nimi' Članki v 'Am. Slovencu' temeljito "pobil" darwinizem in descen-denčno teorijo, (nauk o.prapl> ditvi), ter ustvaril novo—svetovno naziranje, namreč "Kranjski janenizem in tonenizem" . . V kratkem bo postal profesor rimske ciganologije na De Propagande.. .
"Oservatore Romano" mi javlja, da bo v kratkem imenovan kardinalom škofovski "smetnik" Rev. Janče Smre, radi zaslug, ki si jih je pridobil v boju s socialisti in svobodnjaki. Rudeči klobuk
in še per škatelj šnof tobaka
"terentina", mu bo prinesla sama papeževa sestra. . .
Slovenski "umetnik" in ured nik "Našega Berača" je imenovan za excelenco finančnega—ministra, kraljice Tamire v Bomba-toku v Afriki. Cedio fance,—do-maeega(t) izdelka, adio "šaci" tam v Michiganu, kjer bodo sedaj zakopani na veke. Poleg gospodarstva in jčekovnih—mahinacij, bo učil kombatočane tudi rajtre in rešeta pletsti, s kojirai bojo lovili rake in krokodile v "svetem jezeru".
Jeruzalemski romar Pollak je imenovan za ta petega evangelista od samega papeža. Sedaj se bodo njegovi "sv." evangeliji potrjeni » čudeži — v Kanaasu. . . (»itali po vseh cerkvah.
Iz Spicburga se mi poroča, da mislita t a mošnja Krjavelj in Ža-ne Oajtungreportar vstanoviti novo Jednoto, samo za &picpurg če bo šlo? Jaz bi jima svetoval, da naj se podvižeta, da jih bodo poprej blagrovala—Nežna in Ma-ričkina—srca. . .
New-yorški tutti fruttar—'Ara. Slovenca", Ilerr Johanes Adaraa-ge, bo imenovan profe8orjem lon-cevezije,—najnovejše "moderne" znanosti, na Yale univerzi.
Naš Peter Strelovič se zadnje čase jako dobro počuti. Jones of Ribnitz mu ne preti več z grmado. Le čuje jako slabo zadnje čase... Kaj je temu vzrok, pa ne vem, ga li bolijo uhlji, ali pa preveč ropota njegov ta novi stroj.
Tako, kakor vidiš, Efendi Jaka, Slovenci napredujemo vsepovsod. Za danes so long do vidova. Tvoj
Pavliha is Kurje vasi. Pardon, kmalu bi bil pozabil. Tukaj čujem, da se misli Vsi Don Antonio Sojare de Šiška ženiti,— če je reanice. mi piši, bom prišel jaz v ( 'i k ago. da ga bom poročil po turško. Privezal ga bom tja k šocki, kakor čič osla tja k figi, da bo držalo na veke.
Pavliha.
KOKAO 8E TIČE.
: Bolečine : v hrbtu,
katere povaroèaio ob i« t ne ne-, kitro u
t "Father" Janez v Jolietu nekaj čveka o rodbinskih razmerah ved socialisti in pravi, da socialisti zapuščajo žene in se ne brigajo za otroke. Ako ima kdo pravico tožiti kakega socialista glede ien«Ma»je»ja rodbine, ima "father-bachelor" Janez najmanj to pravico. Rimski pop je naj poprej poravnajo svoje privatne razmere, potem naj šele mečejo kame-n|je na druge. "Svobodna ljubezen", katero rimski hlapci tako radi obešajo socialistom na vrat, nikjer tako bujno ne cvete, kakor med njirai samimi. Pop, kateri si vsake kvatre ne išče druge "af-ae", je že menda poštenjak. Po morali Alfonza Li&iorija je to popolnoma pravilno — kaj ne!
• e
V "Glasu Naroda", "Amer Slovencu" in v drugih listih je skoro neprestano čitati oglase o pobeglih zakonskih ženah, ki za puste svoje soproge in otroke in gmlo z drugimi. Ali so dotičniki vsi socialisti? Kaj pa če bi bili dotičniki zvesti "bravci" Janezovega trobila v Jolietu?! Vsekakor socjalisti nismo odgovorni za tako "svobodno ljubezen".
e e •
I Rimski pop J. M. Rivera v New Yorku je pred dvemi leti zapeljal tedaj 161etno Katarino Ro-essle in ves ta čas do letos jo je vodil pc slaboglasnih new-yorških hotelih, kjer je registriral namišljena imena z opazko "mož in žena" Sedaj, ko se je deklice naveličal, je pa ona celo umazano zadevo razkrila javnoeti. Ali je "father-haehelor" Rivera tudi socialist? Ali so tudi njega socialisti naučili proste ljubezni? Govori, "father" Janez!
e e •
Dokler ima rimska hierarhija v svoji sredi* take patrone kot je "father" Kluser in "father" Ri vera — da ne omenjamo stotine drugih — tako dolgo naj sloven ski črvi pod papeževo copato lepo molčijo o "socialističnih krvavih revolucijah" in o "socialistični prosti ljubezni". Molčite, čfc ne — tožite in smešite sami sebe!
• se
I Pravzaprav — čemu se mučiš Janez? Katoliška vera vendar uči da brez bofje volja niti las ne pa de človeku z glave. je temu tako — ali ni potem boija volja,
prilike rabite
izginejo, ako <
Severovo Zdravilo za obisti in jetra.
(Seven's Kldsey sad Liver Kcoisly)
katero »e priporoma za zdrav-1 je aje obistnik in jetrnik ne-prilik.
Cena 50 eentov in tl.00.
: Zno j ne noge
povzročajo pekoči in boleat-, ai občutek. Odpravite ga z rabo
Severovega Praška za noge
(Severa'a Foot Powdar)
ter si pridobite udobnost.
Cena 25 centov. ^
Potrebščina za toaleto
Ni boljtega toaletnega pripravka aego je
Severov Antiseptični toaletni prašek
(Severa's Astiscctlc Toilet Powdsn
Priporoča ao za moAke za rabo po britju, za ienake za vzdrieaje lepote koie ia zoper potenje, ia za otroke in •loj«očke zoper solnčno ogo-reloat ia razpoklozt koie.
Cena 25 centov. <
Kadar kupujete zdravila, vprašajte lekarnarja za 8everova Zdravila. Ako jih nima v zalogi, naročite jik od nas.
W. F. Severa Co.
C E D A P PAPIDS. IOWA
LOUIS RABSEL
moderno urejen salon
u 4m «uli ivi., ieiisra vis
Telefon 119»
s AI^oon
i blljirto« in ktgl|itt«B
Poleg aaloona dvorana za društvene seje, veselice itd.
John Stražliar
611 Market St.. Waakegaa. III. PfaoM ü. »71.
TUJCEM priporočam svoje do bro utejeno prenočišče in restav racijo, domsčinom pa svoj salooa vsem skupaj pa vse.
IG. KUŠLJAN
229—Ist Aye. MILWAUKEE. WII
Dr. W. C. Ohlendorf. M. D.
Zdrami* za notranje bolesnl In raaocolnlk. .zdravniška preiskava brezplačno—pla č*ti je le zdravila 1924 Bluo Ialanl Avo., Chicago. Ureduje od 1 do S po pol.; od 7 lo 0 zvečer, izven Chieeg* ftiveši bolniki naj pišejo olovenoke.
JOS. A. FISHER
Büffet
Ina aa razpolago vaakovratoo pivo viao, aaaodko, L t S. Izvrstni proetor za okrepčUo. 37se w. 2sth st.	Chicago, m
Tel. Low»dale 17S1
Delavci na Aurori, Minn., in tisti, kateri pridete na Auroro, ne pozabite
Ksetiti Kovačev "Saloon" kjer vam de sodr. Movlan postregel s hladno in eveio pijačo in unijskimi smodkami.
Delavci, 'podpirajte svoje organizirane tovariše.
ANA KOVAČ, Maln ulica,	AuroTa, Minn.
da 80cialisti rasterao in napredujemo in da se na drugi strani airi svobodomiselnost T
_ Samomor blagajnika. — Na
Reki se je ustrelil v svoji pisarni 521etni blagajnik tamtoanje tovarne za »olje. Rihard Kern. doma iz Heba na deškem. Na mizi so na šli pismo, v katerem se mož po-slavlja od sorodnikov in znancev in pravi, da je izvr&il samomor, k*r se je naveličal živeti. Pri pregledu blagajne in računov so na ili vse v najlepiem redu.
CARL STROVER
Attorney at Law
Zsstspa ss fstb ssfttik
St. sobs 1009 HZ W. WASHINGTON STRICT.
CHICAGO, ILL. Tslsf on : Main 8989
M. A. Waisskopf, M. D.
Izkušen sdravnik.
Uraduje od 10»-12 predpoldne in od 7—9 zvečer. V sredo in ne-» deljo večer neuraduje. Tel. Canal 476.
1842 So. Ashland ave. Tel. residence: Lawndahe 8996.
immmmt
GOSPODINJE POZOR!
Priporočamo vam v prodajo vae stvari, ki spadajo v grocerij-sko ali messriko obrt. Vse po najnižjih cenah. Na zahtevo se dovaža na dom.
G. Mamčllovlch & Co.t
331 Oreeve 8t, Conemaugh, Pa.
Tel. Con. 4050.
ALOIS VANA
— izdelovatelj —
sodo vice. mlBcrtlat vode la nitih neopojBfh pijač. 1897 Bo. risk fe Tel. Oaaal léü
AVSTRO - AMERIKANSIIA
ČRTA.
NIZKE GECNïD.
Val
olektričee le*, izvratea
zastonj, kabime trrtjtfo vasgroéa ao pomika
Sledeči parniki odplujeje ob 3 uri popoldan is New Yarka:
- ». . 7. •»M.
Za vso inlormaci je sc obrnite ao Slava« zastopnike
PHELPS BROS. & C0.
lal Afl't, i WuM*1h St., Rn rut.
ali po aa drago »radne zastopnike o Združenih driavab ia CaaadL
POZOR! SLOVENCI! POZOR!
8ALOON
• BMdsrala kegljié¿es BveAo pire v oadtidk ie
pijašo im .Pftalki «šobe Meo
MARTIN POTOKAR,
1626 Se Centre Ave. Ohioafs
L STRAUB
URAR
1010 W. 18th at. Chi cae», H.
lasa veéjo aaJogo ar, veriüe, paste aov te drogi k dragotfe. Iavriajo SuÊà
popravila v tej stroki ps
M. JOVANOVICH 84 — 6th Str. Milwaukes, Wis.
PRODAJA SlFKARTE. Pošilja denar po pošti in brsojav-
no. Izdeluje: Obveznice — Pooblastila — Prepovedi, potrjene po notarju in cea.
• in kr. konzulat«. _
EDINA HRVAŠKO — ¿LOVEN-SKO — SRBSKA AGENCIJA.
E. BACHMAN
1719 S. Centre Ave., Chicago, 111.
je največja Česk oslov enak a delavnica zastav, znakov, čepic in vseh društvenih potrebščin.
Zahtevajte takoj po pošti moj veliki cenik, ki ga Vam poiljem — popolnoma zastonj. •
V Važno upraianjel
Y%t\ mi opravi
MS V s**Ü« • "J""»!«
Ü
Konzularne,
starokr ajsVs
sodnijske
vojtžk«	firov« tí
1,4m ^^Olihraukce
^KakßP
Iz stare domovine
VOJAÄKA VAJA V MOÖNO NARASLI DRAVI.
0 vojakov utonilo 1
Da bi ne bilo hitre pomoôi, ki se
Korenèiu ob ko»u me»e saduiil.
_ Detomor. Netskonsk» msti
Marija Kslto* i* Vinke pri Šmsr-jeti, stanujoča v Zalogu it. 12, je 27. i unija t. 1. zopet povila neza konsko dete ženskega apola. Otrok
10. t. m. dopoldne so imeli pio je ps kar naenkrat izginil. 2an nirski vojaki razstrelilno vajo na dan&erija jo je odpeljala v mo-•Dravi, ki je valed zadnjega de kronoski zapoi;. V soboto zjutraj ževja ailno narasla. Razstreliti sc 5. t. m. je izpovedsls, ds je otrok morali rnoat, ki so ga pred nekaj Ua hišo. Pripeljsli bo jo na lice dnevi poatavili. Med razarelilnimi mesta, kjer ao izkopali otroka, deli je 10 pionirjev v dveh čolnih Ko ao ga izvedenci razteleaili, ao pod poveljatvom lajtnanta Ma se prepričali, da je nečloveška »ua cenkoviča lovijo Se uporabni les Iti otroka zadušila od mostu. Pri tej veliki vodi torej zelo nevarno delo. Ob 10. dopoldne ae je en čoln prevrnil in 5| pionirjev z lajtnantom ao padli v
— Rodbinska tragedija. V ao
boto je prišel na začasni dopust reservni topničar Teodor Vogl. vodo. Lajtnant se je trudil, da bi I Ker ni našel doma avoje žene, ki rešil vojake, toda trudil se je za- je plačilna natakarica v restavra-man. Ko bi ne bila prišla pravo nji Blumenatftekl v Celovcu, časno pomoč, bi bil utonil tudi je pojavila pri njem ljuboaum-on. Vaeh pet pionirjev je utonilo Jnoat. Dal je odpreti s silo posebni korporal Wohlgemuth, poddeset- predal avoje žene in je našel v tem nik Jud in pionirji Klaps, Stei- predalu več pisem, ki dokazujejo, ninger i Pessel. Vklub neutrudlji- da je imela njegova žena skoro vemu iskanju niso dobili doslej cel čas, kar je bil odsoten — bil Se nobenega. Da rešijo nekaj at«- je «edem mesecev na južni avstrij-
rega materiala, ki ni skoraj zp nobeno rabo več, pošiljajo vojake v tako nevarno delo ob visoki vodi.
&TRA&NA EKSPLOZIJA 1 TRSTU.
9. t. m." zjutraj je prišel
iz
Orosatala' na Moravskeiç vagon
ski meji — ljnbavno razmerje z nekim stražnikom iz Beljaka. Končno je našel Vogl svojo ženo v revatavraciii. Napadel jo je pc kratkem prerekanju z bajonetom in jo težko ranil ua spodnjem delu. Točaja, ki je hotel ženo braniti, je vrgel v omaro za pivo in
PUOblTlÄIC
desno roko. Tašek je nt*reČs zakrivil sam. Igral je z nekim tov* rišem na progi in preslišal zave novan v igro vlak, ki ga j« prehitel. Mož zapušča vdovo in štiri nepreskrbljene otroke.
— Z&padnočeako rudniško društvo je v ratiborskem okraju kupilo od grofa Lariš-Moeuiha 7M hektarov zemlje in bo v Zgornj' ftleziji odprlo velik premogovnik.
— Nesreča v ladjedelnici—-lest delavcev mrtvih. — V ladjedelnici "Buttler' ae je 28. m. m. zgodila velika nesreča. Tramovje aeje zrušilo na partijo delavcev: šest je ubitih, dva sta teiko, dva pa lahko ranjena. (Zgodilo se je Vachi, v Turingiji.)
— Končana šoferska stavka.—
Stavka šoferjev in voznikov v Parizu se je končala, ker je policij ski prefekt zaradi velike dirke, ki jf bila 29. m. m., izpolnil zahteve stavkajočih.
— Potrea v Italiji.—V južni Ita liji je bil 28. m. m. dopoldne potrea. Iz občin Roggiam Gravina, Mongraxano, San Marco, Argentarlo, Cervicati in Dipign&no javljajo, da je napravil veliko škode, največ v prvih dveh občinah, kjer je tudi več oaeb poškodovanih.
— Povoden j na Ogrskem. Smrt ns žrtve. V Rešici y rudar Stan-ger utonil, ko je hotel potegniti kos leaa iz vode. Njegova bolna žeiia je umrla, ko je izvedela za njegovo smrt. V Oermenyeau je prst zasula hišo kmeta Gregorja Lazarja in pokopala njega * ženo in tremi otroci.
—- Rochefort umrl. — Hivfc ko-munard in |>oznejši Boulangist, znani politični pisatelj Henry Ko chefort je umrl, 83 let star, v kopališču Aix les Baina.
IZ EVROPE.
Malokdaj se pripeti, da dobi tvorničar pismo iz drugega dela sveta, ki hvali njegov zidelek. Z veacljem obelodanimo mi pismo gospoda Tomaža Žovle. Mozirje, Štajersko: "Želim Vam poročati,' da rabim Trinerjevo amerikansko zdravilno grenko vino že precej časa, in da se mi jako dopade. Jas moram to vino vsakomur priporočati, posebno tistim, ki imajo slalq tek, zaprtje in ne spijo dobro." Vsaka družina ve, kako važno je imeti pri rokah sredstvo, ki takoj pomaga v takih slučajih. V lekarnah Jos. Triner, 1333-~1330 Ro. Ashland Ave., Chicago, III. Triner jev lini men t bo vedno dal popolno zadovoljnoart, če so členi trdi in če počutimo bolečine v mi-šicah.	(Adv.)
POTOVANJE V STARO DOMOVINO POTOM
■■■■¡■■I Državne Banke
|e salee «ele ii nslboi| slgarss.
Naia parobrodna poslovnica je največja na Zapada hi ima vse najbolj*« oyeanaka črte (linije). Sifkarte prodajamo pa kompanl|altlh cenah.
POSiUAMO DENAR V VSE DELE SVETA. CENEJE KOT POŠTA.
KsSpsr Drtavna Banks kupu|e In prodala ln samsn|u|c «si
avata.. — Pri Kaaparjavi Državni Bank» se isplsča sa K6 $1, bi
Največja Slovanske Banka v Ameriki. - Daie 9% obreati. - Slove«ct _ tenl v slovsnskem lezlku. - Banka ima |6,I1«,«S1.66 premoienja.
vseh drtav
ss odbitka. -
KASPAR DRŽAVNA BANKA, 1900 Blut Island Ava.,
CHICA OO. I LUN OIS
CLEVELANDČANI POZOR! Ii
Belaj & Močnik
6205 ST. CLAIR AVE., CLEVELAND, OHIO.
« iuuio»amiH VUKOII	.	. . *
ateklenic z ogljikovo kisUno. Va-	ff P^ej poškodoval. 2ena je te
gon bi maroli izložiti v akladištu	kla v kuhinjo kjer ae je zgrudija
G državnega kolodvora. Izlaganje	^»vestna. Odpeljali so jo v bo-
' je preakrbelb 5 delavcev, 27letni	kjer »o zdravniki dodali
delavec Slavec je prijel stekleni-	Poškodbo kateri bo žena
co v roko. U mu je padla iz rok	br*kotne Podlegla^
na drugo ateklenico, ki je ležala	Zh/UMkm
na tleh in ki je valed tega ekaplo-1 7 *	60
dirsls. * Eksplozija je bila tako J Sachsenburgu je ^očil v Dravo .Ao?n*, da je'zagnalo delavce da. 21 letni hlapec Ivan Huber .Huber leč proč. Vai so mrtvi Skladišče je bU let<* P°trJen k vojakom in ae je potrealo tako kakor ob moč- k*r 9e ™ mo*el kI-»ub raznim P° nem potreau. Del atrehe je odtr- 8ku80m režltl v®jaike ,uknie> iftrlriirsploh je napravila ekaplo-\l*yrill ,sarnomor' Bil ^ ,ice,r Pri' aija ogromno škodo. Oatalih de- den de,tvec In	ualulbe-
, Javeev v akladišču ae je polotil ai- nec:. Trup,°	™o
len strah in no sh^žali DpUvp« m«>- Huber " delj čaaa pra-
len strah in so zbežali. Delsvesj Spazzak ae je oneaveatil.
vil. da izvrši samomor, ako ga ne oproste vojaščine.
SUET V8LED ZAUŽIVANJA • OVÔJEOA MESA.
— Ločitev cerkve od države v ,	« ....... WalesiL Poslanska zbornica na
V vaai^oreade Avila pri Adili Angleškem je sprejela v tretjem na španskem je umrlo 6 oseb, ker Uitanju zakon za ločitev cerkve in ao jedle meso garjevih ovac. 18|države v Walesn> Poslanska zbor-
drugih se bori a smrtjo, mnogo o-seb je na nevarno zbolelo. Meao ac bili nrodajali z dovoljenjem ob-činakih živinozdravnikov. Proti občini in živinozdravnikom je u-vedena preiskava.
RODBINSKA TRAGEDIJA.
Iz železniškega mostu v bližini Monakova je skočila 9. t. m. dopoldne v Izaro vsa družina: oče mati in dva otroka. Mati in hči sta padli na jez in sta bili takoj mrtvi, oče in sin ata izginila v visokih valovih reke.
ZID SE JE PORU&IL.
Peterburg, 7. V hiši mestnega zaatopatva, v kateri je tudi več klubovih lokalov in skladišč, ae j« zrušil pročelni zid. Mnogo oseb je ranjenih in ubitih.
— Z Jesenic. Žena iz Marijine družbe R. J. napol avetnica, kateri odmerili prostorček v nebe-la bo gledala iz obličja v obličje napol svetniku Kranjskemu Janezu in Sojarcu, ima hčer, ki se je poročila pred letom s tovarniškim delavcem na Savi. 'I'r?d par tedni je porodila otroka. Mati R J. se je vsled tega tako razburila, ker poročenca nista živela tako da bi ne bilo otrok, da je iz zgolj kršČansko-katoli&ke ljubezni u darila zeta s kladivom po glavi, da je moral iskati zdravniške pomoči. Vsa zadeva je prišla pred sodišče v Kranjsko goro m za to dejanje je bila R. J, obsojena na 24 ur zapora.
niča je s tem že v drugič rešila to predlogo. Zbornica lordov jo bo skoraj gotovo zopet odklonila. Če odobri poslanska zbornica še v tretjič predlogo, tedaj bo veljavna' tudi če je ne sprejme zbornica lordov.
— Na smrt obsojeni Epileptik
Atentator na španskega kralja. Sanchez Allegre. je obsojen na smrt. V utemeljitvi sodbe izreks sodišče, da je bil Sanchez pri izvršitvi atentata pri polni zaveati in da je atentat dobro pripravil. Sanchez Allegre je epileptik! Atentator ni hotel podpisati obsodbe in se bo pritožil na kasa-cijsko sodišče.
— Ouljaš bi kmalu povzročil smrt. Ljudovik Korenčin, delavec v Pollakovi tovarni v Ljnbljani je sel v nedeljo v Šarabonovo gostilno na Zaloški cesti, kjer si je naročil guljaš. Mož je prehitro jedel — naenkrat mu je obtičal velik kos mesa v goltancu. Koren-čin ni mogel dihati, erce mu je vedno alabše utripalo — vsak čaa je bilo pričakovati, da mu u-gasne življenje. Prenesli so ga v deželno bolnico. fcj«r fl0 nau preskrbeli nmetno dihanje. V bolnici so morali Korenčinu prerezati vrat in mu utaknitl v vrat eevko.
—	Že zopet nesreča v trboveljskem rudniku. — Rudniški kapi-tali ime že zopet težko poškodbo mladega delavca na avoji črni vesti. Dnes 9. t. m. je težko ponesrečil devetnajstlctni Kari Kajt-na. Od 5. do 6. popoldne mu je padel premog na nogo tako močno, da mu je čevelj s palcem vred odbilo.
—	Strašna eksplozija v mlinu.
—Miskolc, 8. julija. — V parnem mlinu je nastal ogenj, ki so ga ps kmalu zadušili. Ko je hotela požarna hramba že oditi, je nastala strašna eksplozija, da se je vse zi dovje zrušilo. Mlin je pogorel popolnoma. Neka žena je od strahu umrla.
—	Francoski militarizem.—Generali proti triletni aluibi. — V
Parizu je bil 26. m. m. senzacionalen sl*od proti triletni vojaški alužbi. Vabilo na ahod je podpiss-lo šest generak>v. Udeležilo se ga je več kakor tritisoČ poslušalcev. Tudi trije generali so prišli. General Percin je zelo oatro govoril proti vladni predlogi in se je posluževal istih argumentov, s katerimi so bojujejo socialisti v parlamentu. Poslušalci so priredili navsočim generalom velike demonstracije.
—	Vojni minister bo demizioni-ral. — Vojni minister Heerinfen bo 1. oktobra odstopil. Njegov naslednik bo general Gallwitz.
Kadar nemore-te dobiti pravi Richterpainex-peller pri vašemu lekarnarju pišite na '
F. A4.EICITE1
744« Vaafciaftsa Skaat,
IEV T011, I. T.

KROJAČA IN TRGOVCA, priporočava svojo X
4
moderno trgovino z vsako-vrstno moško opravo. !
Izdelujeva obleke po na|nove|ftl modi. ♦♦»••»••»»•♦♦»»eeaMm m»asa«»»♦»#»»#♦»«♦»»•»»♦•♦♦»♦
POZOR! SLOVENCI V CHICAGI!
Pravi kranjski semenj, združen z izletom
•«, ifli. .	¡¡s, «-jrUredi
Slovenski "Delavski Sokol Chicago
V	NEDELJO, DNE 3. AVGUSTA
V	G ARDEN CITY GROVE» LYONS* ILL.
PRO8TE VAJE slovenskih telovadcev in telovadk, pri ksterih sodelujejo tudi *eiki in hrvatski telovadci.
Tekmovalno kegljanje. Najbolj*! kegljavci dobe darila.
Na prodaj vsakovrstna roba na semnju ... po visokih in nizkih cenah. Vse napol saatoaj!
Vstopnina 15e za oeebo. Pivo prve kvalitete na fepu, okusen prigrizek na razpolago.
Kako m pride na prostor, na katerem se vrii izlet f Vzemi karo do Ogden ave. in se pelji z njo do 52. ave. Tam se pre-sedi na karo, ki vozi v Lyons. Stopi s kare pred mostom prek reke Desplaines. Tam se obrni proti jugu naAel bo« lahko pravi prostor.
Ameriška Državna Banka
1825-1827 Blue Island Aveane vogal Loomls ulice
VLOŽENA GLAVNICA $1,900,000.00
JAN KAREL,
PSSOSSOSIK.
J. F. ŠTEPINA
blagajnik
Naia podjetja je pod aadaorati torej \ê denar popolnoma sigurno f* poeta e hraallaiee Z dr. diftav. 2
pad aadzoratTo "Clearinj
o nal oten. Ta	_____
Z v rio je tudi denarai "promet 8. N. P. J.
>s Houaa " éikaékih taak, baaka pre*zam* tudi aU-
Uradne ora od 1:30 dopoldne do 5:80 popoldne; r soboto je bi
odprta do • ura avadar; v nedeljo od 9 ara dopoldne do IS ara depo__
Dañar vloêen t salo banko noel trt procenta. Bodite nvajsral, da ja pri mam «asar neloisn rano ln dobUkanosno.
— Otrok je zai^al.—V nedeljo je začelo goreti ob pol desetih dopoldne na Razdrtem pri $t. ,ler-nerjn. Zaž^al je »tiriinpol leta stari ainček posestnika Hočevarja, ker je dobil vžigalice. Pogorela je lesena hisa z gospodarskim poslopjem, kobila in enoletno žre-be. Gospodar je bil zavarovan za neznatno vsoto. — Nikdar ne pazijo atarsi dovolj na svoje otroke!
— Smrt na ielszniikem tira.—
Tz Beljaka poročajo, da je povtveil tovorni vlak nedaleč od železniškega mosta na turški progi železniškega delavca Štefana T\a*ka. Tasku je odtrgsl stroj glavo in
. IMA CESTI.
Miha: TI Jaka, kam pa betlj»' hitro s Tvojo mis bekeof
Jaka: Ali ie ne veft, da notri» vel delati za druge, od sedaj naprej sem nam svoj gospodar, ne bode me vef lenuhi kapitalisti izkoriioali.
M.: Kako si pa zlomeka to napravil, Ti Jaka si pa res britne glave«».
J.: Ha, tega ravne ne vem, fc sem res brihten, vem pa to. da sem si kupil taimo.
M.: Kje pa, povej mi no, kako je pa tam, je dobra zemlja, boš kos tam živeti f
J.: Vsega Tit'ne morem povedati, ker se mi mudi na vlak. Kupil sem v Crivitz, Wis., v Marinette county od lastnika samega Theo. Kersten, dobil sem jo PRAV POCENI. Ve« Mih«, lastnik je ie precej star ter bi ae rad na vsak nsiin hitro znebil svoje zemlje. Zemljiškim kompani* jam nisem dal zaslužiti ni?. Zemlja je zelo dobra, podnebje pa zdravo. Kojaki, ki so že tam, se niso mogli dovolj nahvaliti. Kako je zdaj tam lepo po farmah, zdaj vidiš vse, kako raste in obrodi en ali drugi poljski
Cridelek. Komaj čakam, da bi že bil enkrat tam. Voda pa že taka, da i se je celo ne branil na smrtni postelji.
M.: Ce .ie res vse tako dobro, bom pa še jaz prišel za Teboj. Na koga pa se naj obrnem f
J.": To bi pa res bilo lepo, da bi postal Ti moj sosed. Kupi tu zemljo, kjer so že farmerji in ne tam, kjer jih še ni in kjer ne veš, če bi bil kos izhajati. Piši v slovenskem jenku po pojasnila in po knjižico na Ker-stenovega zastopnika N. Plkr/>R. 1526 West 21st St., Chicago, 111. Co kupiš zemljo se Ti povrne vsa vožnja. Pa še nekaj. Kersten mi je podaril v mestu Crivitz eno loto *a hišno stavbišče, če bi me morebiti veselilo iti v mesto. Na uho mi j« tudi povedal, da bo dal eno loto vsakemu povrhu, ki kupi zemljo do 25. avgusta. Zemlja ni zato Čisto nič dražjk, glavno ie za njega, da bo zemlja hitro prodana. M.: Pa si imel dovolj denarja, da si lahko kupil f J.: 150 dolarjev sem plačal, ostanek bom pa dal v 10 letih, kakor bom kos. Srečno Miha, na svidenje v Crivitiu.
Največja slovanska tiskarna v Ameriki je
- - - • í • . - )■
= Narodna Tiskarna=
H4S-M Bine laland Avcnue, Chlcsgo. 111.
Mi tiskamo v Slovenskem, Hrvaškem, Slovaškem, Češkem Poljskem, kakor tudi v Angleškem in Nemškem jeziku. Naša posebnost so tiskovine za društvo in trgovce. "GLASILO" - "PROLETAREC" se tiskata v naši tiskarni -:-
in

V
::
Restavracija in kavarna ''Jugoslavija".
1134 — VV. 18 Str.,	CHICAGO, ILL.
— Domača kuhinja. Odprto po dnevi in ponori. Unijake cigare! —
E. RICHTER, lastnik.

54 MAIN STR.
C ON EM A ICH, PA.
Conemaugh Depostt Bank
■■■'■'■■«■nnmJfiij^Mii ilfT ......... -r
Vložena glavnica $50,000.00.
Na hranilne uloge plačamo 4% obresti.
CYRUS W. DAVIS, predsednik.
W. E WISSINGER blagajnik.
m*
Dobra domača kuhinja.
Odprto po dnevi in po noči.
"BALKAN"
KAVARNA - RESTAIR AC1J A
IN POOL TABLE
M. Poldruga* •>
1816 So, Centre Ave.
1.) Rodovitna zemlja; 2.) Zdrava čista studenčna voda; J.) Zdravo podnebje, ugodna klima in prijaaen krai- IUh.r tr» Hnm. u	s
lezniške zveze s velikimi i.dttftrijelntmi mesti; 6.) Nizke cene, lahki obroki' te? nobene čifutarije.J	''	Ug d°m* dobr* *♦*
Se je prostora za 150 rojakov. Pnd»te in oglodajte «i to zemljo in kraj sedaj ko vidite kaj raste in kako raste — Tu bodo sami 81ovenci, tujcev ne bo med nami.	J *	J
VSE T® je vzrok, da »em prodal od 23. marca naprej nad «0 rojakom farme v največji ilovenski farmarski aaaelbial v
WACSAUK TE WIS
PREDNO kajdi^fMmo,	«S imate poleg dragih tudi TE ugodnosti, bre« katerih niste v stanu tupelno Uhajati.
Za nadaljne
A. MANTEL, o.

Waaklngton St., CHICAGO, ILL.