Osebne vesti Q. di. Anton Korošee častni občan obclnc Ljutomer. Občinsiki svet ljutomersM je izvolil soglasno za častnega občana g. notranjega ministra dr. A. Korošca. Spremembe pii ptujskih minoritih, P. Danijel Tomšič, dosedaj kaplan in katehet v Št. Vidu pod Ptujem, je prestavljen v Ptuj. P. Alojzdj Horvat, kaplan ter katehet v Ptuju, pride v Št Vid. Novomašnik p. Štefan Savinšek ie postal kaT>lan in ka- tehet v Ptuju, novomašnik p. Gavdenc$J Golob pride v St. Vid. Za zgledno službovanje podeljeno časiaa občanstvo. Iva Cerne, učiteljica na Gorid v občini Rečica ob Savinji, je službovali 38 let in od teh je vzgajala otroke 32 M na Gorid Rečiška občina p je poddila oi priliki upokojitve in ob odhodn v LjublJ*no za zgledno dolgoletno službovaaje iajfr no občanstvo. Nesreče Nesreča hlapca. Feliks Marakuti, 15 letBi hlapec pri Rozi Moš v Studencih pri Mariboru, je peljal težak voz premoga po Studenški cesti. Zaradi neprevidnosti je dobil levo nogo. pod kolo, ki mu je zdrobilo etopalo in se je zgrudil nezavesten. Hlapca so prepeljali reševalci v mariborsko bolnišnico. Pri padca si prebil lobanjo. V Dogošah pri Mariboru je padel s skednja skozi odprtino v hlev na cementiii tlak 24 letni hlapec Štefan Karner in je obležal nezavesten s prebito lobanjo. Prepeliali so ga v mariborsko bolnišnico. Otrok podlegel opeklinam. Triletni dninar jev sinko Gregor Ambrož z Janževega vrha v župniji Ribnica na Pohorju je padel pri igri v škaf vrelega ltiga. Otrok se je tako hudo opekel, da je podlegel opeklinam v mariborski bolnišnici. Avto pognal kolesarja v obcestai jarek. Proti Slov. Bistrici se je peljal na kolesu posestnik Jurij Brus z Vrhol, ki je naglušen in ni čul signala osebnega avtomobila. Ker je vozil Brus po napačni strani in je skušal zavoziti v zadnjem trenutku na desno, ga je udaril blatnik avtomobila in ga je sunil v obcestni jarek. Brus je dobil hude poškodbe. 84 letni staroek povožen od lokomotive. 841etni preužitkar Peter Matiš iz Brega pri Polzeli je hotel na Malo Gospojnico preko železniške proge med postajama Polzela in Št. Peter. Pri prekoračenju ga je zalotila lokomotiva ter ga je zbila na tia. Preužitkar si je zlomil pri padcu obe nogi in je obležal nezavesten s pretresenimi mozgani. Prepeljali so starega reveža !v eeljsko bolnišnico, kjer je drugi dan po besreči ujrnrl. Cez 14 dni podlegla poškodbi. 78 letna gospa Terezija Jezernlk na Zg. Hudinji pri Celju je padla pred 14 dnevi tako nesrečno po stopnicah, da si je zfomila hrbtenico. Blehema pomoč je bila zaman in gospa je «mrla 10. septembra. Orožnik povožen od bjrzovlaka. Franc Temnikar, 351etni orožniški kaplar, doma v Šmartnem ob Paki, je moral proti večeru z nujno pošto iz Zagorja ob Savi na Polšnik. Ko se je vrnil v noči na postajo Sava, je šel od tam po progi v Zagorje. Med potjo ga je podrl brzovlak z Zidanega mosta proti Ljubljani in je obležal nezavesten ob progi. Vsega okrvavljenega je našel progovni obhodnik, M je ustavil z zn.amenjem sredi proge osebni vlak, ki vozi iz Ljubljane v Maiibor. Na ta vlak so naložili nezavestnega orožnika in so ga prepeljali v celjsko bolnišnico, kjer je naslednji dan umrl, ne da bi se prej zavedel. Na pokopališču zadeta od srčne kapi. Izreden primer srnrti se je zgodil 7. septembra na ljubljanskem pokopališču. Gospa Ivana Zupančič, vdova po mesarskem mojstru in lastnica mesarije na Poljanski cesti v Ljubljani, je posodila zadnjo pot svoji prijateljici Nežki Ropičevi. Ko je biJa opravljena pogrebna svečanost, se je hotela gospa Zupančič pomuditi na pokopališču, da bi obiskala upravitelja. Na lepem pa se je zgrudila nezavestna. Od Sv. Križa so brž telefonično poklicali reševalce, da bi nezavestno gospo prepeljali v bolnišnico. A ko so reševalci prispeli, je bila gospa Zupančič že mrtva. Podlegla je srčni kapi. Huda nesreča na železniškem prelazu, Tri hoerke delavca Zbačnika so peljale s kravjo vprego s strniščem naloženi voz prelco prelaza železniške proge v Ribnici na Dolenjskem, kjer je premikal vlak. Na prelazu so se splašile krave pred vlakom. 11 letna Milka je skočila še pravočasno z voza, osemletna Kristina se je pri padcu hudo potolkla po obrazu, desetletni Tončki pa je premikajoči vlak zdrobil obe nogi nad kofenom in-je kmalu po nesreči umrla. Razgreta kovinska zmes brizgnlla delavcu v oči. V livarni >Zvon« v Št. Vidu nad Tjjubljano je zaposlen Karel Završnik, 38 letni delavec iz Podgore. Završnik je vlii razgreto kovinsko zmes v oker model. Tekoča zmes mu je brizgnila z vso moč jo v obe oS. Hudo požkodovanega bo prepeljafi koj po nesrefi v IJubijoiisko bolmšnico. Obsfcoja cevamost, da bo revež ob vid na obeh očeiu Efada nesreča motocikGsta, Oton Gagel, zasebni uradnfk pri tvrdki s kolesi m šivatmroi 8tro|l Ignacirj Vok v Ljubljani, je zadei na važnji z motornim kolesom od Vrhnike proti Ljubljani na Drenovem griču v žedezniško rapomico. Gagel je obležal na mestu nesreče s hudimi zunanjimi žn notranjkni poškodbaini. V nezavestnem stanju so ga oddall v Ijubljansko bolnišnico. SkaJa mn rdrobila iK)go. FeJiiks Osmok, 33 letni delavec iz Kofcre in zaposlen v kainnioknnu pri Kran ju, se ni mogel umakniti predčasni e&sploeriji smodnika. Večja skala je padla Osmoku na nogo in mu jo je zdrofoila. Hudo poškodovanega so prepeljaM v Ijubljiansko bolnišnico. Bivši španski prestolonaslednik smrtna žrtev avtomobilske nesreoe. V Miami na severnoameriškem polotoku Florida je postal smrtna žrtev avtomobSske nesreče najstarejši sin bivšega španskega kralja Alfonza XIII., kateremu je bilo 31 let Smrtno ponesrečeni je nosil naslov grofa Cavadonge, je bil dvakrat oženjem z navadno žensko z otoka Kuba in se je zaradi teh ženitev odrekel dedščini očetove hiše. Drugi sin bivšega španskega kralja je pred štJriini l©ti smrtno ponesrečil z avtomobiloim ob Vrbskem jezeru pri Celovcu. Razne požarne nesreče. V vasi Breg, župnija. Breznica na Kranjskem, so mlatili oves na motorni pogoo. Ker niso odklopili motorja po opravljenem deilu, se je vnel motor in požar je zajel slamo, seno in vse, kar je bilo v skednjn. Ogenj se je razširil na domačiji pri Ribču in sosedu Toneu, ki sta pogoreM. Gasilci in domači so z velikim naporom oteli ostale hiše in poslopia. — V tovarni za obleke, M je last H. Huterja, v Radvanju pri Maribom, je po vzročil nočni požar 4000 din škode. Nek pomočnik je pozabil izldjučiti električni likalnik, ki se je tako segrel, da so se vžgale v bližkti zložene obleke. Na srečo so opašli sosedi, da se vaM iz tovarne dim in so obvestili mariborsike gasilce, kateri so ogenj pogasili in prepreali razmah nesreče. Razne n ovica Studenci pri Mariboru samostojna župnija. Največja župnija v naši škofiji je Sv. Magdalena v Mariboru, katera šteje blizu 20.000 duš. Že dolgo let so si prizadevali Studenci s 5200 dušami, da bi postali samostojna župnija, ker tamkaj delujejo kapucini. Do ustanovitve samostojine studenške župnije ni prišlo, ker so temu načrtu kljubovale prejšnje občinske uprave. V minulem tednu se je vršila v Studencih seja občinskega odbora, kateri so prisostvovali tudi okrajni načelnik Eiletz, magdalenski g. dekan Strgar in kapucinski pater gvardijan. ObčinsM svet je soglasno odobril načrt za ureditev posebne žuraii.ie. Cerkvena oblast je šla občini na roko, da dobijo Studenci iz neke dedščine ce^kve sv. Jožefa 20.000 din brezobrestnega posojila za dobo desetih let. StatJstik?, srednješolcev v Mariboru. Po zadnjem in najnovejšem vpisovanju je v Maribaru 2593 srednješolcev. Od teh je 1686 učencev in 907 učenk. Na klasično gimnazijo se je vpisalo 684 dijakov in 174 deklet. Na realno gimnazijo 682 dečkov in \ 170 deklet. Na nepopolno realno gimnazijo na Zrinjskem trgu 443 deklet in 118 fantov. Na trgovsko akademijo 109 fantov iii 91 deklet. Na državno učiteljsko šoio 93 fantov in 29 deklet. Izredno velik obisk celjske gimnazije. Na celjsko realno ginuiazijo s klasdčnimi vzporednicami se je vpisalo letos 1254. Od teh je 845 dijakov in 409 dijakinj. Klasične vzporednice so razdeljene v dva oddelka s 70 učenci. Vseh oddelkov na zavodu je 30. Od teh bo imelo 17 oddelkov pouk dopoldne, 13 popoldne. 60 konj premiranih. V sredo, 7. septembra, se je vršilo v Ljutomera premiranje kobil-mater z žrebeti, 1—41etnih žrebic ter 1—3 letnih žrebcev toplokrvne in mrzlokrvne pasme. Mrzlokrvni so bili iz Štrigove in Razkrižja, toplokrvni z Murskega polja. Od 120 komadov je bilo 60 premiranih. Cudna igra narave. Posestniku Pavlu Svetina v Guštanju je povrgla ovca čudno jagnje, kl ima osem nog, in sieer Stiri zadnje In štiii sprednje, ki so pa razdeljene na štiii strani, po dve in dve, tako da je glava v sredini. Glava tega jagnjeta inia štiri ušesa in trl očesa. Po raztelesenju 90 našli v notranjosti tega čudnega jagnjeta v eni prsni duplini dvoje src in dvoje pljuč. Ovca je po porodu ostala popolnoma zdrava, čudno jagnje je pa seveda prišlo mrtvo na svet. Zadružna šola v Ljubljani. Prvi in drugl tečaj Zadružrie šole se začne 17. oktobra. Prošnje na Zadružno zvezo je treba vložriti do 26. septembra. Vsak prosilec naj se oglasi pri domači zadrugi za priporodilo. Vsa pojasnila daje Zadružna zveza v Ljubljani. Odbomiki in člani mariborske podružnioe ZAK8 naj se udeleže širšega sestanka v nedeljo, diie 18. septembra, ob 8 pri Gambrinu. Točno, ker bo ob 10 seja okrožnega cxibora! — Mariboraka podružnica ZAKŠ priredi 2. oktobra celodnevnl izlet v Haloze. Izlet bo stal vsakega udeležemca samo 20 din. Zaradi prijav, ki jdh moramo poslati posestvoni, ki jih obiščemo, prosimo, da se zaninianci 6iimprej javijo vodstvu podružnice. — Izlet v Italijo, ki ga prireja ZAKS, je zaradi Mussolinijevega obiska Primorske preložen na 25. sep- tembar. Na razpolago je Se nekaj mest, zato pohdtito s prijavami! V zavodn šolskih scster v Mariboni se vriH vpisovanje za gospodinjako Soilo dne 16. aeptemhra od 8 do 12. — Vpisovanje za kuliairak« tečaj« bo v nedeajo, 18. septembra, od 9 do 12. Studijska knjižnica v Mariboru je uvecOa B ponedeljkam, 12. soptemtnra, zapet običajne uradne ure. čitalnica posluje za občinstvo vsak d^avnik od 15 do 18, istočasno so izposojujejo tadi knjige. Sanatorij v Mariboru, Gosposka 49, teL 23-58, je najmoderneje urejen zlasti za operacij«. Dn«vna oskrba I. razreda Din 120, n. razreda Din 80. Vodja specialist za kirurgijo dr. Cernlft. 964 Občinstvo Slovenskih goric, nalagajte denar le pri >Posojilnem društvu Sv. Lenart, Slov. gorice<, kj©r se vam obrestuj« kot nove vloge po 4%, po dogovoru &%% in takoj v celotl izplačuje. Dajejo se tudi posojila. 1380 Obža/ovanja vredni slučaji Zasledovani vloniilec aretiran. V Loški ulici v Mariboru so zasačili 7. eeptembra mlajšega moškega, kateri je razbijal s sekiro ključavnico na vratih stanovanja Antonije Mahoter, katera je zapaslena kot tkalka v Huterjevi tovarni v Melju. Po presenečenju je zbežal vlomilec na vrt ter od tam po raznih ulicah, dokler ga ni prijel stražnik v Mlinski ulici. Gre za 28 letnega delavca Marka Perneik z Brezove gore na Hrvaškem. Bil je že večkrat kaznovan ter za tri leta izgnan iz Maribora. ^erila pokradenega za nad 2000 din. V hotelu »Maribotrski dvor« na kralja Petra trgu v Mariboru je odnesel neznan tat perila za 2132 din. Velik vlom v trgovuio. V Arnačah pri Št. Ilju pri Velenju je bilo v noči vlomljeno v trgovino. Storilci so odnesli razno manufakturno blago, tako: hlačevino, sukno, barhent, klot, platno, daJje 2000 komadov cigaret »Drava«, 50 zavojčkov tobaka za pipo, večjo količino cigaret »Zeta«, cigar in papirčkov v skupni vrednosti 15.857 din. Vlomilci so bili najbrž trije. Prišli so v trgovino na vzhodni strani, kjer so izruvali na ofcnu želemo ornrežje, razbili šipo ter tako odprli okno. Pod oknom so našli 30 raznih steklenic, ki so jih poprej zložili z akna, skozi katerega so vlomili, da so si tako napravili prosto pot za odnašanje plana. Pustli so tudi prislonjeno lestvo, po kateri so splezali do okna, ki je 4 m visoko od tal, ter daljši lesen drog, s katerim so na oknu izruvali omrežje. Za tatx>vi zaea» krat ni sledu. Drzna tolpa vlomila v trgovino. V pozni noči je bilo vlomljeno v Št. Lovrencu na Dolenjskein v trgovino Alojzija Bregar.: Storilci so odprli okno v kuhinjo in s ponarejenimi ključi prodajalno, iz katere so odne^i usnja in raznega blaga za 18.000 dimarjev. Po izvršeni tatvini so si tatovi privošičli sira ter žganja. Domači so opazili vlom drugo jutro, 4. septembra, in so ga naznanili orožnikom, kateri so zaman poizvedovali za storilci. Dne 7. septembra v noči je slišal mizarski pomočnik pri Fr. Ostaneku, kateri ima delavnico v bližini okradenega Bregarja, šum. Razločil je, da so se neznanci pripeljali na kolesih in so jili prislonili k hiši ter so se napotiM proti Bregarju. Pomočnik: je poklical niojstra in njegovega brata Ivana Ostanek, ki je po poldicu zidar. Ta družba je prepoznala, da bo se pripeljali tatovi po blago, katerega bo bili pokradli pred dnevi pri Bregarju in so ga skrili v njegov listnjak. Ko so vlomilci opazili, da jim preti nevamost, so Be spustili v beg na kolesih. Pri zasledovanJLi je dobil Ivan Ostanek od enega izmed tatov strel pod srce. Hudo ranjenega eo prepeljali v ljubljansko bolnišnico, kjer mu že gre na bolje. Že koj pri prvem zasledovanju bo prijeli dva tata, a biii so štirje. Bregar je dobil pokradeno blago nazaj.