85. številka. V Trstu, v sredo 25. oktobra 1893. „EDINOIT41 izhaja dvakrat na teden, T«ko gredo in soboto ob 8. uri zjutraj. „Edinost" at&ne t za vse leto f. «.—; izven Avstrije f. 9.— z« V, leta „ 8.— ; „ „ 4.50 za '/" leta .1.50; „ „ n 2.25 » „Novliap"-Jem: za TBe leto f. 7.—; izven Avstrije f. 10.— za •/, lo^a >» » . * 5.— za V4 leta „1.75; . „ ,2.50 Posamične Številke se dobivajo v proda jal nicali tobaka v Trstu po S nv6., v Gorici in v Ajdovščini po B nvč. „NOViČAR" po a nvč. EDINOST Oglasi m rakuna po 8 »rt. petitu; za naslove z debelimi •e plačuje prostor, kolikor l>i ga &b»<>glo navadnih vrstic. roslana, osmrtnice in Javne zahvale, domači oglasi itd. ne račune po pogodbi. V ni dopisi naj se pošiljajo uredništva: Piazza CnHerma At. 2. Vsuko ji t* ni o mora biti frank ovano, ker nefrankovana ne ne sprejemajo. Rokopisi «c ne vračajo. Naročnino, reklamacije in oglase sprejema upravnistvO Piana Caserma 2. Odprte reklamacijo so proste poStnine. Glasilo slovenskega političnega društva za Primorsko. ,r MHmmM J* mor f. ,Dr. Laginja pred svojimi volilci. (Konec.) .Slavni zbor! Odgovarjajoč na drugo vprašanje omejim se kolikor možno in odgovarjam na kratko. Gospodje poslanci is Kranjske, Goriške in Trsta stoje večinoma v takozvanom konservativnem klubu. V tem klubu pa niso samo nafti ljudje, ampak so tudi konservativni Nemci in poslanei nemško-češkega velikega posestva. Bolje bi bilo tiicer, ako bi bili ti ljudje sami, toda resnici v čast bodi rečeno, da vsakokrat, ko smo potrebovali podpore ca ne* politične, gospodarske sadeve in smo se obrnili do teh gospodov, da nam sopodpi-iejo interpelacije, storili so to. Nasprotno .pa so prihajali tudi oni k nam in tudi mi jim nismo odrekli v takih slučajih naših podpisov. — Kar pa se tiče slovenskih, .posebno kranjskih poslancov, .res je prišel čas, ko so se začeli nekoliko o d m i k a t i. Izgovarjali pa so se, da storč to zbok discipline klubove, kajti po taki disciplini bi moral vsak po* samičnik podnesti dotično interpelacijo klubovi seji in tam iskati dovoljenja za podpis ; to pa se ve da ne gre v vsakem •alučaju. Jaz smatram ta izgovor kot opravičen, kajti teško bi bilo prinašati vsako stvatico pred klub in zatem še le bi smeli podpisati. — Ako pa se jim je morda dozdevala oblika preojstra, v kateri smo sestavljali Kvoje interpelacije, o tem pa ne more nihče drugi soditi; to se mora prepustiti mišljenju vsacega posamičnega poslanca." C. gosp. župnik K n a v s izreka na to svojo bojazen, da volilna preosnovn ne bode mnogo koristila i ste ruke mu narodu, ker ne bode mogel voliti, kajti veliko je število taoih, ki ne znajo čitati. Kako pa bi se priučili čitanju, ko ni-majo fiol? Gosp. poslanec odgovarja : „Dragi vo-■lilci in bratje 1 Jar. nisem še rekel, da na-merjam glasovati z a to preosnovo. Rekel sem le, da je to korak v naprej. Pomisliti pa je treba, da ta postavni načrt nima nobenega praktičnega pomena, ampak da jo le filosofičnega pomena. Dobra stran take preosnovo bi bila le ta, da bi volilo ljudstvo v veliki meri. Počtsi bi se doseglo tudi to, česar se danes doseči ne more, t. j. splošno volilno pravo. Kajti ni pravično razmerje, da voli 80 plemenitih, grofovskih in baronskih rodbin jednega državnega poslanca, med tem ko voli 80 tisoč Vas tudi Bamo jeduega poslanca. * Preo. g. Gašperšič želi znati, kaj namerja storiti vlada v zadevi gospod poslanca, bivšega šolskega nadzornika V o-koslava S p i n č i č a P Gosp. posl. Laginja reče: „Gospoda moja, da bi jaz mogel to znati, moral bi biti potomec svetega Ivana Zlatousta. (Veselom). Tu se tiče mojega prijatelja in druga, moža, katerega osebno pozuate, moža, katerega uzor-značaj je zaslovel ne samo v ožji naši domovini, ampak tudi izven nje, moža, kateri je vedno krepko in nevstrašno povzdigal svoj glas ne samo v poreški poslanski zbornici, ampak tudi v širni dunajski državni zbornici, moža, katerega zasluge ste znali oceniti ne samo Vi, in Vali sodeželani s tem, da ste ga vselej častno in sijajno vsprejeli, ampak tudi Vaši bratje v Hrvatski, moža, katerega ste znali ceniti, ko je živel med Vami kot šolski nadzornik, moža, kateri se je že mnogo mnogo mučil in trudil sa Vat blagor t (Živo, odobravanje in plo« skanje. Glasovi : »Živio Spinčič !) Gospoda moja! Vi želite doznati moje monenje o tem, kar misli storiti vlada v njegovi zadevi. Moje menenje je to, da ae vlada povprata, kaj je ta Človek zakrivil tako groznega P Narod začel je spoznavati, da ima dvoje vrste prijateljev; jedni so ž njim, drugi ao proti njem a. (Veselost). V javnem menenju se jedni vzdi-gujejo, drugi padajo. Narod mora sedaj rassojevati in spoznati, kdo ao njegovi pravi prijatelji I (Živio!). — Vlada jo seveda pogrešila, kajti uvedla je bila takozvano disoiplinarno preiskavo. Ako so je namreč kak državni služabnik kaj zagrešil, uvede vlada proti njemu posebno preiskavo, katera se imenuje „disciplinarna preiskava". V čem pa se je zagrešil g. Spinčič P Našlo se je, daje strahovito agi-toval v Padernu v to, da bode izvoljen narodni poslanec ! (Dobro I Živio 1) Da se nemila ta zadeva povoljno reii, nadejam se tem bolj, ker mi je predsednik dri. zbora Chlumetzky aam zagotovil, da stoji Spinčičeva zadeva na dnevnem redu jedne prihodnjih sej državnega zbora. Državni poslanei bodo ugodno glasovali zanj, radi česar dobi g. Spinčič gotovo tudi svojo čast in svoj kruh nasaj. (Sicer pa je tudi brez tega kruha danes še lepšega lica — ker ima manj skrbi!) (Živahna veselost). Ako pa ae to tudi ne bi zgodilo, potem mora vendar naučni minister — namreč dotični, kateri bode, kajti ta ne bode dolgo! (Veselost) — uvideti, da se je g. Spinčiču zgodila krivica in da je treba popraviti to krivico !" (Dobro!) Gosp. interprlant se zahvali na pojasnilu. Zatem spregovori g. predsednik Kom-pare, omenjajoč, da pripozna gotovo vsakdo važnost šole. kajti v njej se vzgojuje bodoči naraščaj. Da bode pa isti plemenit, moramo paziti na to, da se v našem šolstvu goji važni, bistveni pogoj našega narodnega obstanka in taje vera. To jo pripoznal sam vladika S t r o s s -m n y e r v pinmu, katero je pisal društvu „R a d o g o j u", priporočajoč, „da ohrani mladež z znanjem tudi neoskrunjen dar sv. vero, ki je večni izvor vsske luči, v«ake prave svobode, vsake moči, vstrajne zmage in filave." Govornik povdarja nadalje, da so današnji šolski zakoni avstrijski ne oslanjajo na vero, radi česar se jih mora obsojati kot slabe. To so poka* zuje posebno v velikih mestih; na tem pa ni krivo učiteljstvo — nasprotno, ako se je po deželi ohranil v osnovnih šolah verski čut, zahvaliti se imamo baš narodnim našim učiteljem. — Z ozirom na delovanje ; ospoda poslanca pa je bil gosp. predsednik srečen, da je mogel izreči zaupni predlog gospodu poslancu, kateremu predlogu so pritrdili vsi volilci. Potem stavlja predsednik skliceval-n< ga odbora častiti gosp. Josip Kom-paro ho ta-lo predlog v smislu svo- jega prejšnjega govora : „ Gospodu poslancu priporočamo vsi volilo i, da se vstrajno potegne sa ver-s k o-n arodno šolo." Tudi temu predlogu pritrdi zbor soglasno. Na to omenja gospod poslanec Laginja : „Čestiti volilci! Dovolite mi, da omenim k temu predlogu samo dve besedi. Jako me veseli, da je prišel ta predmet v razpravo. Posebnega razjašnjenja pa, nadejam se, n« bodete zahtevali od mene. To rečem zaradi tega, ker ne vemo, kako razumi vlada versko ali konfesijonalno šolo. Jaz sem katoliike vere in zagotavljam Vas, da bi bil jas prvi, kateri bi zahteval, da naj se šola vrne veri in narodu, kakor smo jo imeli nekdaj. Ali verjemite mi, da niti jeden iz-medsedanjih konservativcev ne bi imel poguma zahtevati kaj tacega od vlade. Popolnoma so strinjam s tem, kar je omenil č. gospod predsednik, kajti bai šola ima zadačo utrditi in širiti vero. Žal mi je le, da nisem imel nikdar prilike govoriti o tem predmetu, od kar sem v državnem zboru. — Bodi mi dovoljeno dodati še samo to, da je po mojom prepričanju naša dolžnost gojiti vero v šolah, katerih praktični smoter pa bi moral biti tak, kakorien biti mora, — primeren praktičnim potrebščinam. Da temu ni tako, gotovo niso krivi nči telji; ampak pogreiek tiči v tem, da fiole ne odgovarjajo temu, čemur bi morale odgovarjati, pogrešek je ta, ,'da ne izpolnjujejo iole svoje naloge. Da govorim jasneje, omenjam le, da bi morale biti osnovne šole po mestih popolnama drugače, kakor so osnovne šole po deželi. V šoli naj se poučuje le to, kar se mora poučevati, kar je pa preko potrebe, odgovarja naj p r a k t i č n i m potrebščinam. (Dobro 1) Nadejam se, da nastopi ddba, v kateri bodemo imeli po deželi kmetijske iole, po mestih pa mestne šole." (Dobro! Bog daj!) G. predsednik sklicevalnega odbora čast. iupnik-dekan K o m p a r e omenja satem, da želi opozoriti gosp. poslanca še na neko važno točko, in to, na pogozdovanje. Vsakdo zna, kako koristno je pogozdovanje. V tem pa bi morala vlada na vsak način postopati sporazumno s posamičnimi občinami in ne bi smela delovati, kakor delujo pri nas. Na Goriškem n. pr. vlada povprašuje občino, da izrečejo one svoje menenje o tem, kateri kos zemlje se ima pogozditi; pri nas pa je to vse drugače, kajti vlada ne vpraša nikdar posamičnih občin, ampak razdeli parcele jednostavno na papirju, vsled Česar se pojavljajo pogostoma ne samo velike pogreške, ampak cel<5 motenje prometa. Govornik navaja tudi slučajev, kako more priti čisto nedolžen človek po takem postopanju v neprilike vsled strogega postopanja šumarskoga osobja. Želeti bi bilo toraj v odpravo takih nodo-atatkov, da vlada postopa v tej zadovi sporazumno z občinami, da bode pogozdovanje sistematično in umno, zbok česar naj vlada poprašuje občine in šumarsko osobje ne bodi prestrogo. Gosp. posl. dr. Laginja odgovarja na te opazke : „Jako žal mi je, da s« nisem dotaknil to zadevo v svojem poročuvalnem govoru. Da popravim zamujeno, omenjam, da smo razpravljali o tej zadevi v parlamentu dne 9. marca 1. 1892. Predložili smo o tej priliki vladi resolucijo, v kateri se ji priporoča, da se ozira pri pogozdovanju posebno na siromaštvo prebivalstva. Resolucijo podpirale so dnć 10. marca 1892 leta vse stranke. — Sedsj je pa v veljavi novi zakon, po katerem misli vlada, da ima mnoge več stroškov, že vsled po« množenja osebja. Nadejam pa se, da bode imela vlada baš sedaj v takih slučajih, kakorŠne je omenil č. gosp. predsednik, več obzira in da se bode Se posebno o-zirala na ubogo ljudstvo naše dežele. — Glede prestrogega postopanja šumarskega osobja pa bi si usojal opomniti, da se vendar ne more pripisovati Dunsjski vladi odgovornosti za vsako malenkost. Na svetu so raslični ljudje; jedni so uljudni in se jih radi tega rado trpi, drugi zopet so nestrpni zbok svoje osornosti. Poleg tega pa so tudi še odnošaji v naši deželi različni od odnošajev v drugih deželah. Vlada pa bode vsekakor nastojala, da končajo pretirane strogosti, na katerih so krivi večinoma samo posamični šumarski službeniki." (Dobro!) Gosp. predsednik Kompare je zadovoljen s tem odgorom; iztičo samo ie drugo važno vprašaojo: urejevanje rek. — Gosp. poslaneo reče: „Pripoznavam popolnoma, da je jedno najvažnejših gospodarstvenih vprašanj, vprašanje o urejevanju rek iu voda. Ker pa se tiče rešitve tega vprašanja, omeniti moram, da je veliko nasprotje med vlado in deželnim odborom. Pri nas je, žal, ta navada, da se dela mnogo načrtov ali projektov, toda zgodi se le malo. Vse drugače in mnogo boljše je v tej zadevi na Ogrskem. Tam se postopa mnogo hitrejše, med tem ko gre pri nas baš radi omenjenega nanprot-stva taka zadeva jako počasi. — Glede neposrednega vprašanja pa moram odgovoriti preč. gosp. interpelantu, da niti ne vem, da-li jo taka zadeva že v razpravi. Sploh pa bi prosil, da ne prepuščate vse le nam; Vi ste gotovo boljši prijatelji samega sobe, kakor sem Vam jaz prijatelj. Naravno je, da ne morem iti dan za dnevom k ministrom, zahtevajoč danes od jednega jedno stvar, jutri zopet od druzega drugo ; vse drugače pa je, ako si pomagate Vi sami, ki ste svoji najbližji prijatelji (Veselost) ter napravite petioijo, ali prošnjo. Ako morem pokazati ministru pismo s poštnim pečatom, potem mora uvideti, da stoji poslance v zvezi s svojimi volilci, potem si moro misliti minister, da stoji za poslancem narod, — poslanec si pridobi pred ministrom ugled in s poslancem tudi — narod. Omenil se že, da dobi le dotični kaj, kateri več kriči; toraj, kolikor več pišete, toliko bolje bode". (Dobro !) Gosp, predsednik Kompare vpraša, da-li je treba napraviti v takem smislu tudi peticijo za razdelitev koperskega so-dnijskega okraja in za osnovitev novega sodišča, na kar mu odgovori gospod poslanec, da bode v tej zadevi treba počakati, dokler vlada ne odredi razdelitve. Takoj, ko gosp. poslanec do*/.na kaj o tej zadevi, obljublja poročati in potem naj se odpošljo peticija. Ker bc na poziv gosp. predsednika ne oglasi nihče reč k besedi, predlaga na-■ledno resolucijo: „Volilni shod, zbran v Dekanih dne 19. oktobra 1893. popolnoma odobruje delovanje ■ v o j i h poslancev in poživlja vlado, naj se o s i r a na predloge insvćte naših zastopnikov za poboljšanje natega narodno-politiškega i n g o s p o d a r s k e g a stanja v Istri". Resolucijo sprejme sbor jednoglasno živahnim pritrjevanjem. Gosp. predsednik predstavi zatem zboru deželnega in državnega poslanca gospoda V e k o s I a t a Spinćića. Stopivšega na oder, pozdravljali so g. Spinćića gromoviti, brezkončni „Živio"-klici. — Ko se množica nekoliko pomiri in polegne navdušenje, spregovori : „Slavni zbor, čestiti prijatelji in bratje ! Mi emo stari znanci I (Iskrena veselost). Govorilo se je sicer, da sem ' »aprt, obsojen in kdo ve, kaj se (Smeh), zato se Vam pokažem, da ne bi res mislili, da sem kje zaprt. (Živio Spinćič!) Poroćal Vam je moj častiti drug in prija-• telji gosp. dr. Laginja o našem delovanju v državnem zboru, zato mi dovolite, da omenim le nekoliko besed kot Vaš poslanec v deželnem zboru. Culi ste, kako smo delovali; slišali ste, kako smo povzdigali svoje glasove v deželnem zboru, v državni zbornici, v delegacijah za naš narod ; kako smo se krepko ustavljali vsem krivicam in zahtevali našemu rodu sveto pravo, katero mu grć. (Živio!) Vendar pa se ni mnogo spremenilo, ni se obrnilo mnogo na boljše. Znamenja so sicer, da pridejo boljši časi tudi za nas, — toda treba je Še potrpeti. Na tem pa nismo krivi mi, ampak kriv je napačen sistem, pogrešena osnova, in krivi so oni, kateri vidržujo ta ■ istem. Nas vseh dolžnost je toraj, da delujemo v preobrat tega sistema. Mi vsi zaupamo v jednega Boga, kateri, kakor se pravi, ne plačuje ravno vsako soboto, kateri pa tudi ne ostane nikomnr ničesar dolžan. (Dobro!) V njega zaupamo in na Onega (kazoč na cesarjevo podobo nad odrom), katerega predstavlja ta slika. (Dobro!) A ne samo to! Zaupamo tudi v žilavost jin jakost našega naroda, kateri je že mnogo, mnogo pretrpel iti in kateri je sicer zaveden, toda tendar ne svoboden. Mnogi so mu gospodarji, kateri ga tlačijo, a danes, ko zna, da ima iste pravic?, kakor jih imajo drugi, ne da se već pogaziti. O našem narodu velja baš isto, kakor se govori o onem, ki „potlačeno jaće, sve što više skače". (Veselost). OsU-nite zvesti veri, kakor Vam je priporočal gosp. poslanec dr. Laginja, a ostanite tudi zvesti svojemu rodu. Ostanite veduo dobri kristjani, delavni in pošteni! — Za svoje zastopnike pa si volite tudi kristjane, narodnjake in poštenjake ; taki zastopniki Vam gotovo ne bodo zapravljali denarja, ampak nastojali bodo in se trudili, da se odpravi — krivica. Ko pogledam na lepo število zbranih čestitih volilcev v tej dvorani, ki ste prihiteli, da poslušate po celih tridesetih letih prvo poročilo iz lastnih ust Vašega zastopnika, spomnim se na neko zborovanje, ki se jo vršilo v tej zemlji pred skoro tisoč in devetdesetimi leti. Bilo je leta 804, ko je bil v Rižanski dolini shod Latincev, ki ■o se pritoževali proti Slovanom in proti gospodarjem, da daje njih zemljo Slovanom. Zahtevali so, da se umaknejo Slovani od pomorskega obrežja v gorovje. Re* so se morali Slovani umakniti, toda polagoma se vračali zopet na prvotno mesto, zasedli •o zopet svoje dežele in danes so z nova ne le ob obrežju, ampak po vsej Istri. — Danas zbrali smo se mi, potomoi onih Slovanov, da se pritožujemo proti Latincem. Pritožujemo se, kakor ste sliiali, ker naui kratijo naše pravice, pritožujemo se, ker hočemo imeti svoje pravo, ne pritožujemo se pa proti gospodarjem, kajti vemo, da smo pod krono HabsburSko, pod katero dosežemo nada prava. Pozdravljam Vas zatorej v tej nadsji iskreno, zavedne Van Slovane, in Vam kličem iz vse duše : Živili !* Temu pozdravu sledil je pravi vihar, iivio-kliceui in ploskanju ni bilo ne konca ne kraja. Ko je navdušenje vendar nekoliko poleglo, zaključil je gosp. predsednik K o m p a r e zborovanje z naslednjim govorom : „Vsi tukaj navzoči volilci smo katoličani in spoznavamo, da je Človeku prvi in glavni namen — njegov večni blagor ; in vse drugo mu mora služiti kot sredstvo v dosego tega smotra. Versko prepričanje in verske resnice pa se v narodu utrjujejo vzlasti z materinskim jezikom. Materinski jezik ne bo nikdar zgubil svoje veljave, in mora imeti svoj obstanek v vedno do-polnujoei se vzgoji verski in narodni. Vera namreč uči razmerje človeka do Boga. In ravno od Boga je človeku utisnjena v srce ljubezen do domovine, do narodnosti. Vera je narodu življenje — biezvera smrt! V podkrepilo teh besed, navajam besede velikega slovanskega biskupa Stross-majerja; — besede, ki morajo z veselim upanjem boljše bodočnosti navdihnoti posebno tužnega Istrana: „Ako ima narod vse, kar hrani v sebi svet, če pa vere nima, izgubljen je, posvečen je smrti in propasti; če pa narod ničesar nima, ali je vendar znal v srcu in duši svoji očuvati nepokvarjen dar sv. vere, prišel bode dan, ko bode vstal in se vrnil v novo slavno življenje, če tudi so ga protivniki proglasili mrtvim in zakopanim." — Verska načela bi morala prešinjati vse javno življenje ; potem bi razpale same ob sebi mnoge potežkoče, z kojimi se mora boriti naš tužni rod slovanski — osobito v Istri. — S tega upamo volilci, da se bode naš poslanec potezal vselej, da se v zakonodajstvo uvedo ta načela, držeč se našega starega gesla: „vse za vero !" Pravo versko življenje rodi ljubezen do Boga, in iz te ljubezni izvira neposredno ljubezen do domovine — do naroda. Domovina! sladka beseda, ki z radostnim čutstvom napaja srca! Domovina, narod, beseda, ki navdušuje k borbi in vztrajnosti. Oh, kako sveto delo je služiti domovini, posebno nas mora gorečnost navdati, ki vidimo še mnogo dela in truda pred seboj. Z našim poslancem na čelu zjedinimo se pod zastavo, katere nobena sila ne more streti, noben ogenj uničiti, noben vihar podreti, pod zastavo: ljubezni do B o g a i n d o m o v i n e, po geslu r „Vse za vero in domovino. • Zgodovina starejša in novejša priča, da smo bili Slovani sploh, Slovenci in Hrvati pa še posebej, vedno udani zvesti podaniki Habsburških prejasnih vladarjev. Ta zvestoba je sedaj in tudi v bodoče neomaliljivsi. Zvesti mogočni Avstriji, ostati hočemo taki tudi vselej, ker ljubimo našega Presvitlega vladarja Fran Josipa I. Posebno v naših straneh, kjer poleg nas žive elementi z sovražnimi nakanami proti ljubi Avstriji, treba, da stojimo kot zvesta avstrijska straža ob skrajnem mejniku države po geslu: „vse za cesarja". V težkih sedanjih dneh so bile pač krasne besede poslanca prof. Spinčiča, ki je rekel, da naš narod še upa v Boga in svojega cesarja. Živio tedaj Fran Josip I.! Hočemo in želimo vsi od srca, da bi videla tudi Istra boljše dneve ! Delajmo vsi in z vsemi močmi za blagor Istre. Združeni se svojimi poslanci, moramo ostati njim trdna opora, zvesti sobojevniki. Ako je poslanec naslonjen na volilce svoje, so vse njegove zahteve v državnem zboru odmev srčnih želja njegovih volilcev, tedaj ima tudi on vso drugačno srčnost, nego oni, ki pridejo morda, Bog ve po kakih spletkah, v državni zbor. Odkar imamo svoje poslance začela se je stvar nekaj drugače obračati. S časom, upamo da se okrene na bolje; podpirajmo vselej nase poslance, zbujajmo one, ki še spe v senci smrti, zdramimo tudi one da delo ! Da zasveti nam lepša zarja Naprej! za vero, dom, cesarja ! Tako se je dovršil ta shod častno in krasno. Na tem pa ima mnogo zasluge — to moramo naglasiti, kajti nagla&alo se je vaeobče — prečaatiti dekan J o a i p Kom-pare. Spretnejšega predsednika takim shodom si ne moremo misliti. PreĆnBtitemu g. dekanu bodi na tem mestu izrečena prisrčna zahvala ! * * • Po zaključku zborovanja bil je skupen obed, katerega se je udeležila vsa d u-hovščina in posvetna inteligencija. Napivala sta gospoda poslanec S p i n č i č in dekan K o m p a r e. Obed se je završil v isti lepi slogi in blagi harmoniji, katera je vlfldala mej zborovanjem. Ko smo zapuščali Dekane, vršili so se isti krasni prizori gospodu poslancu v čast, kakor pri dohodu: istotako sijajni sprevod, zastave, godba, pokanje topičev in urnebesni živio-klici. Pri razhodu hotel je vsakdo stisniti roko gosp. poslancu. Vsem udeležencem ostane ta dan v neizbrisnem spominu, kajti bil je zares krasen dan miru in sprave mej rojaki ! Zora puca, bit če dana ! Politični pregled. Notranjo doiolo. Poslanska zbornica. V ponedeljek je bila znamenita seja, kajti na dnevnem redu je bilo prvo čitanje vladne predloge o volilni reformi. Znamenitost te seje povišala je pa še zlasti okolnost, da je po prećitanju ustal ministerski predsednik grof Taaffe. Skoro polnošte-vilno navzoči poslanci bili so kakor na škripcih zbok velike radovednosti, kaj poreče vlada. Zmisel njegove izjave bil je nastopni. Splošni oziri na državo prisilili so vlado, da je poprijela inicijativo v za-devi volilne reforme, to pa tem bolj, ker je bilo pričakovati inicijativnih predlog od strani poslancev. Iz tega je razvidno, da vlado pri tem ni vodila nikaka sovražna tendencija niti proti kaki stranki niti proti kateremu razredu prebivalstva. Vladni načrt je zaanovau na podlagi sedanje ustave, vodilna misel pa mu je ta, da treba volilno pravico priznati vsem onim, ki izpolnjujejo svoje državljanske dolžnosti. To razširjenje volilne pravice je ▼ interesu države, da se odstranijo nevarnosti, preteče od politično brezpravnih življev. Zato pa se vlada vzlic ugovoru velikih treh klubov, drži tega vodilnega načela, nadejaje se, da se doseže sporazumljenje mej vlado in zbornioo na podlagi tega načela in varujoč kolikor možno dosedanje posestno stanje strank. Izjava grofa Taaffe-a je napravila velik utis. Za Taaffe-om sta govorila posl. P o r n e r a t o f e r in S 1 a-vik za občo volilno pravio o. Osobito zadnji se je protivi! privilegijem velikega posestva in trgovinskih zbornic. Poalanec P I e n e r je pa trdil, da vladno predlogo znaći sovraštvo do meščanstva in kmetov ter je škodljiva posestnemu stanju Nemoev. Vlada nameruje s to predlogo odvrniti pozornost od nje novspehov na Češkem. Utemelja-joč svoj predlog za volilno reformo rekel je posl. BarnreithAr, da vlada ne doseže svojega namena, da bi namreč s pripomočjo nižjih razredov potisnila v kot n & r o d n o vprašanje. Prvak Poljakov, Jaworaki, je izjavil, da oilji vladini tudi po izjavi grofa Taaffe-a še vedno niso jasni. Obče volilno pravo dovelo bi do oentralistifikega nasilja in do uničenja avtonomije dežela ; Poljaki se protivijo vladni predlogi, ker se jim ta vidi kot prva postojanka do takega izida, dasi sicer nočejo zatajevati ideje razširjenja volilne pravice. Na to bo je pretrgala razprava. Na predlog poslanca Pernerstorferja izrekla se je zbornica z 161 proti 60 glasom za tot da ae proglasijo aeje za izjemne naredbe v Pragi javnimi. Poslanec Lienbacher je predlagal da ae število poslancev pomnoži za 30, kateri bi. so razdelili na poMamicne dežele kot poseben volilni razred, mimo tega priporoča isti poslanec, naj se uvedejo tudi v kmečkih občinah neposredne volitve. — Posl. grof Alfred Coronini je interpeloval na-ućnega ministra radi slovenske šole v Gorioi. V včerajšnji seji govoril je poslaneo K r o n a w e 11 e r jako toplo za predlogo sklicevaje se posebno na sploiai krvni davek. Korak, ki ga je storil grof Taaffe, se ne da več umakniti, kajti za njim stoje milijoni iz naroda. Za Kro-nawettroui oglasil se jeHobenwarth iu nas — osupnil. Ali ne pomisli prav či m to nič visokorodni gosp. grof, da je to zelo nevarno, metati polena med kolesa hitro bežoćemu duhu časa?! Grof IIohenwart izjavil se je namreč jako energično, da ne bi bila konservativna stranka mislila, da doživi tako presenečenje; ta nadeja pa bila je — goljufiva. Taaffejeve izjave nam ne z a d o Š ć u j e j o. Po tej volilni reformi skrčil bi se politiški upliv srednjega stanu po mestih in deželi. Najnjžji slojevi ljudstva, ki ne razumejo politike, postanejo lehko žrtva socijalistiških emiserjev. Dasi je večina mestnega prebivalstva liberalnih nazorov, vender se mora za njo potegniti konservativna stranka, kajti na-sprotstvo liberalcev jej ni tako nevarno, kakor neko drugo. Konservativna stranka ne more privoliti, da se politiško težišče premakne od poaedujočih razredov mej n e m a n i č e. — To so zares srednjeveški nazori. Radovedni smo, ali je tudi slovenska delegacija pritrdila teiu nazorom, prodno jih je prijavil zbornici gosp. grof? t To moramo, to hočemo vedeti. Govori se sploh, da je odločil Ilohea-wartov govor o usodi volilne preosnove in zajedno tudi o usodi vladini. Poslanska zbornica se baje razpusti početkoai me3eo* decembra in bliža se baje tudi ministerska kriza. Službena „K o n ta g s r e v u e" izjavila je dne 22. t. m., da moro le poseben slučaj pridobiti vladi večino za izjemne naredbe v Pragi in okolici. Pred predloženjem volilne preosnove računalo so je na brezpogojno odobrenje od vseh velikih strank, posebno pa jo bila osvedočena o potrebi teb naredeb nemška levica. Sedaj pa misli glasovati ista levica proti rem nared-bam — is bojazni, da ne bi zgubila mnogo mandatov vsled volilne preosnove. To pre-osnovo odbijajo tudi liberalci, her se bojč, da pride po volilni preomovi Moravska Mladočehoiu v rok'. — Po tej izjavi ima ae toraj bati vlada vsestranskega poraza, Ker pa prihajajo o naklepih Poljakov in nemške levice aleherni dan nasprotujoče se vesti, morda ne bo teiko najti potrebnega „posebnega slučaja". Prošle nedelje posvetovali so se na Dunaju avatrijski in ogrski ministri o tT« g o v i n s k i pogodbi z Rusijo. Sporazumeli so se o vsebini spomenico, katero odpošlje skupna vlada v tej zadevi v Peterburg. Dunajski župan dr. Prix, o katerega stališču smo že poročali, odpovedal se je svoji časti, p r i d r ž a 1 pa si je svoj občinaki [mandat, Bržkone ga liberalna atranka spravi zopet na meato, katero je baš ostavil. V Budimpešti začela je dne 24. svoje zasedanje konferenoa o železniškem prometu med Avstrijo, Srbijo, in Turčijo. Vnanje državo. Berolinska „Kreuzztg." v o poročati, da vrne italijansko brodovje še v teku prihodnje Bpomladi Angležum sodauji obiak italijanskih pristanišč. V Rimu je umrl augleški odposlanik lord V i v i a n. Pogreb je bil sijajen ; udeležili so se ga tudi častniki angleškega brodovja. — Isto tako sijajen bil je pogreb pokojnega franooskega maršala Mao-Mahona v Parizu. Tega po- greba udeležili so se tudi častniki ruskega brodovja, vsi ministri in diplomati. — Razni vladarji istražili so Franciji svoje sočutje. — Truplo Mac-Mahonovo je shrs-njeno v stolnici „des Invalides*, kjer počivajo trupla velikega Napoleona, raznih njegovih sorodnikov in slavnih francoskih maršalov. V Parizu se govori, da se je sklenila te dni zveza med Srbijo, Črno-goro in Grško proti Bolgarski. To zvezo smatrajo kot sijajno zmago ruskih diplomatov. No, pripomnili bi, da — preveo verovati tudi ni dobro. Londonske „Daily Chronicle" pišejo o slavnosti v Franciji na čast Rusom in izražajo svoje osvedočenje, da je f r a n-coako-rusko prijateljstvo trdno jamstvo za ohranitev miru. Evropi preti edina pogibelj v finančnih in gospodarskih zadregah Italije. Najboljše bi bilo zatorej, ako izstopi Italija iz trozvezo ter se peča z uravnavanjem svojih gospodarstvenih zadev. Ravnotežje bilo bi zajamčeno, ako sta novtralni Anglija in Italija, in potem si stojita nasproti po dve in dve sili: Francija in Rusija na eni, Nemčija in Avstrija na drugi strani. V takem razmerju mogli bi se še-le nadejati stalnega miru. — Tako priporoča Anglija svoji italijanski prijateljici. aDober nasvet vreden je zlatega denarja t" Spanijolaka vojna ladija „Coude Venadito" ustrelila je dne 23. t. m. parkrat proti trdnjavam zamorcev pred Melillo. Zamorci so pobeguili, potem so Španijolci izkrcali vojake in 16 topov. Različne vesti. Imenovanji, prizivno sodiščo imenovalo je brezplačnima avskultantoma pravna vež-benika Emelja R e n č e I j a in Leopolda C o d u r i j a Poroki. G. Radoslav M a n k o č , o. kr. cariinki ofioijal, poročil se je dne 23. oktobra z gospodičino Ljudmilo Foerster-jevo v Ljubljani. — Gosp. Ljubomir Nehrony, učitelj telovadbe pri „Trž. Sokolu-, poročil ae je z gospodičino Antonijo D r e d i k v v o. Novoporočenceiu prisrčne čestitke ! V pomirjenje okoličanov. Mestni magistrat je izdal nedavno ukaz do okoličanov, da morajo vse svoje prašiču, — tudi take, ki niso namenjeni za prodaj — privesti v klavnico, da su preiščejo po živinozdrav-niku. Ta ukaz je močno razburil vse oko-ličanske posestnike, kajti, ako bi ga hoteli izvršiti, stalo bi jih to mnogo potov, zamudo časa, sitnosti in stroškov. Ko je izvedel o tem gospod državni poslanec N a-bergoj, obrnil se je takoj do kompetentnoga mesta z izjavo, da je ta najnovejši ukaz magistratov popolnoma neumesten, ker na-nalaga okoličanom novo in do cela nepotrebno breme. V pomirjenje okoličanov moremo jim danes naznaniti, da se je posredovanju g. poslanca posrečilo, pridobiti kompetentno mesto za to, da se umakne omenjeni ukaz ter da ostane pri starem. Občni zbor .Slov. pevskega društva" vršil ne ju minolo nedeljo. Predsednik, g. prof. dr. Karol Glase r, obžaloval je iskreno, da so je zanimanje za to društvo nekoliko ohladilo. Društveni odbor se je eicor trudil na vso moči, da bi združil vse pevsk« sile, toda, žal, njegov trud ni imel zaželjenega vspeha. Poročilo g. tajnika I. K i f e r I a pravi, da je bil letošnji sijajni koncert dne 7. januvarja, | ri katerem so sodelovala vsa okoličauska pevska društva, vender le v *eliko zadostilo vrlemu g. predsedniku. .SI ov. pevsko društvo* je nadalje letos sodelovalo pri raznih veselicah drugih slo-vonskih društev tržaških. Poročilo izreka prisrčno zahvalo vsem onim bratskim društvom, ki so po svojih močeh podpirali .Slov. pevsko društvo*, zlasti pa gre zahvala .Delav. podpornem društvu", ki je drage volje dalo na razpolago prostore, klavir in deloma tudi note. V iskrenih besedah spominja se poročilo* neutrudnega delovanja dosedanjega g. predsednika, ki je dlje časa vodil tudi petje. Hvala se izreka konečno sedanjemu pevovodji g. Furlanu ter uredništvoma „Edinosti" in „N. Sloge*. Društvo šteje sedaj tri ustanovnike, 40 podpornih in 20 izvršujočih članov. Izvršujočih članov je sicer malo, na čemer bo največ krive mestne razmere, nekoliko pa tudi malomarnost. Vsak mladenič naj bi se vadil v petju, kajti oni ljudje, ki radi pojo, so blažega srca. Lopega petja glas — čuje se v deveto vaa. Iz poročila blagajnika J. M i k o t e posnemamo, da je imelo društvo 249 gld. 11 kr. dohodkov, 141 gld. 2 kr. stroškov. Čistega dohodka je bilo torej 108 gld. 9 kr., od prej pa je naloženih v hranilnici 153 gld. 49 kr. Muzikalije so cenjene na 70 gld. — Potom, ko so nekateri gospodje izrazili razne želje, pričela se je volitev novega odbora. Predsednikom je bil izvoljen jednoglasno gosp. M a k s o Cotič; odborniki pa: dr. Karol Glaser, drnd. Josip Abram, Julij Mikota, Jakob Štoka, Miroslav Pretner, Alojzij PetrovČiČ, Ivan Vovk, Ivan Uuiek in Miroslav Loucner. — Namestniki; Jakob Pelicon, Gregorič in Vrč. — Preglodovalci računov : G. Bartol, Paternoat in Svars, — Odbor je izvolil: podpredsednikom Josipa Abrains, tajnikom Jakoba Stoka in blagajnikom Jul. Mikoto. Izlet V Korte priredilo je minolo nedeljo več pevcev rojanskih in druzih rodoljubov. Mej poslednjimi je bil tudi g. poslanec in mestni svetovalec za IV. okraj goap. Fran Dollenz. Namen temu izletu je bil počastiti v Korte premeščenega župeupravitelja in bivšega« kapelana rojan-akega, veleč. gosp. Š k r b o a. Vsi Rojanoi so ohranili temu gospodu blag spomin, kajti omilil se je bil vsem brez izjeme po uzornem izvrševanju svojega svetega poklica, po svojem jeklenem značaju in po plamtečem rodoljubju. O poslednjem nam priča ravno okolnost, da je bil premeščen iz Rojana v Korte. G. župnik je vsprejel izletnike radostno presenečen, ganil ga jo do solz ta dokaz udanosti in ljubezni, kojo goje do njega bivše njegove ovčioe. Po dovoljenju gosp. župeupravitelja peli so pevci pri sv. maši in pa pri popoludanski službi božji. Krasno cerkveno petje je neizrečeno ugajalo domačemu ljudstvu. Po službi 'božji povabil je gospod župeupravitelj izletnike v svoj dvortc. Pri kozarcu izvrstnega vina vnela se je prisrčna domača zabava, pri kateri je bilo čuti mnogo krasnega petja in pa prisrčnih uapituic. Pravi vihar navdušenja vzbudila jo napitnioa g. župeupravitelja v kateri jc fg. govornik zatrdil, da mu velja nastopno kot vodilno načelo: Dajte i Bogu, kar je Božjega, cesarju, kar jo cesarjevega in — n d r o d u, kar je narodovega. Gosp. župeupravitelju so na-pivali zaporedoma urednik našemu listu, gosp. poBl. Dollenz, gg. B o 1 e in K a-t a I a n. Mej zabavo smo pa doživeli kraano iznenadjenje: domači pevski zbor, broječ kakih 20 pevcev, zapel je pod oknom prav lepo več narodnih pesmi. Iznenadjeni smo bili, kajti takega veselja no bi bili pričakovali v samotnih Kortah. Na povabilo župnika prišli so tudi domači pevci v župni dvorec, kj»«r jim je uapil urednik našemu listu r.aglaSajoč veliki pomen petje sploh, posebno pa za vzbujanje narodne zavesti. Kot odgovor je dobil zagotovilo, da se v Kortah kmalu osnuje pevsko društvo. Bog daj srečo. — Le prehitro jo došel trenotek, ko smo morali zapustiti ljubo hišo prave alovnnake gostoljubnosti. Pred župnim dvorcem zapeli so še rojanski pevci skupno z domačimi pevci „U boj!" in odkorakali smo is prijazne vasi, spremljeni od domače množice daleč doli v dolino. Glasni živio-klioi, pričujoči, da se vender le giblje v (užni naši Istri, razlegali bo ae po čarobni mesečini, ko smo si podajali roke v slovo. Hvala vaem prebivalcem prijaznih Kort na tej ljubeznjivosti, in hvala posebna gg. župe-upravitelju in učitelju na obilih dokazih slovanske gostoljubnosti. Iz Lonjerja se nam piše : Minola nedelja utegne postati za našo vaa važen dan. Imeli smo v naši aredi dva narodna moža in zaslužna učitelja: gg. Kamuičiča in Pretnerja. Od letošnjega majnika sem, od tedaj, ko je bila pri nas sv. Jakobska mladina se svojimi naradnimi učitelji, jela ae je vzbujati želja, da se tudi v naši sredi prej ali pozneje oživi potrebno društvo. No, hvala Bogu in pogumnim možem, delo je pričeto. V nedeljo večer vstopilo je 15 navdušenih lionjercev v začasni odbor, katerim bo skrb ustanoviti novo društvo. — G. Martin Pečar, starešina, predlagal je ta večer, naj g. K a m u š č i č prevzame predsedništvo in vodi delo do prihodnjega občnega zbora. — G. voditelj se v krepkih besedah zahvali in' razloži pomen in korist pevskih in bralnih društev ter nam dajal pogum, da se stvar častno reši. — Gosp. predsednik nam je razložil točko za točko društvenih pravil — da smo vse razumeli in potrdili, ker nam je ugajalo. Prvo sejo suio sklenili z uado, da nam bodeta vrla učitelja Se v pomoč in razsvetljenje. Gospoda Pretnerja pa smo naprosili, naj bi on, o katerem vemo, da je pravi mož za to, prevzel vodstvo petja. V začasni odbor so vstopili razun naših vrlih gospodov učiteljev tudi naš narodni starešina Martin Pečar, Ivan Glavina, Jožef Maver, Matevž Čok, Andrej Bnro-viiiB, Ivan Kurat, Ivan Marija Glavina, Fra u Pečar, Andrej Glavina, Jernej Kjuder in Jakob Glavina. — Bog živi naša učitelja. Naprej narodni Lonjerci ! Iz Ricmanj se nam piše : Minolo nedeljo imelo je naše pevsko društvo svoje zborovanje. Po seji zbrali amo se v veseli družbi, katero so počastili se svojo navzočnostjo tudi prečaatiti naš gosp. župnik N. Velhartickj, predsednik Anton Hrvatin, oba podpredsednika Gregor Ber-don in Ivan Jrrinčič. G. pevovodja Josip Kuret je napil presvetlemu cesarju in vsemu društvu; nato pa jo veleč. gosp. župnik spregovoril krasen govor o pomenu petja. Sedeli smo skupaj v lepi slogi od 4. uro pop. do 10. ure zvečer. Na predlog g. Kuretu nabrali smo 4 gld. 24 kr. za družbo sv. Cirila iu Metoda. — Bog daj, da bi se večkrat sešli ob tako veaelih prilikah! Za družbo av. Cirila in Metoda nabrali so pri nepričakovanem sestanku v Sv. Magdaleni različni krokarji 2 gold. 10 kr. 6 Za družbo sv. Cirila in Metoda. V namen, da postane Barkovljanska župnija pokroviteljica družbe sv. Cirila in Metoda, daroval je gospod Jakob Pertot-Jakobovič ob priliki krs*a svojega otroka 40 dtotink. Članom „Delalskega podp. društva" so s tem naznanja, da se bode dne 2. t. in. ob 9. uri pred po lud »o v cerkvi pri sv. Antoriu novem darovala sv. maša zadušnica za vse umrle člane. Pevcem .Slovanskega pevskega društva!" V torek ob 8»/« uri zvečer se prično redne vaje. Gg. pevci se poživljajo prihajati redno k vajam. Družba SV. Mohora jela je rezpoiiljati letošnje družbine knjigo, in sicer po ti-le vrsti : Najprej dobi knjige krška škofija, potem sledijo razni kraji, lavantinska, goriška, videmaka, tržaška, zagrebška, senjska, poreška, sekovska, somboteljska in h koncu ljubljanska škofija, ki je bila lansko leto prva na vrsti. Cela obširna r*tzpošiljatev bode trajala nad onem tednov; častite ude zaradi tega prosimo, naj blagovolijo letos malo potrpeti. — Vse Č. go-shodu poverjenike prijazuo prosimo, naj blage volje hitro pošljejo po knjige na dotični kolodvor, ko dobijo „aviso" od železniške postaje, da nam od teh ne bodo dohajale mnogobrojne pritožbe in sitna v-prašanja, ki nam provzročujejo le mnogo dela in nepotrebnih pisarij. — Pri tej priliki prosimo tudi uljudno vse one častite gospode povnrjooike, ki prejemajo knjige v tiskarmoi družbe sv. Mohorja v Celovcu, da blagovolijo po tiste od 15. t. m. naprej takoj poslati, da nam zavoji pridejo prej ko mogoče s pota ter nam ue zastavljajo pri razpošiljanju knjig vaeatransko potrebnega prostora. Javna zahvala. Podpisani najsrčnejše zahvaljujejo Visokoatuvanega gosp. državnega ponJanca dr. Matka Laginjo /a njegovo krasno poročilo na volilnem shodu v Dekanih ; isto i druga mu, Velešfovanega g. državnega poslanca S p i n č i č a, za udeležitev ; konečno tudi vse volilce, čitalnico Dekansko, godbo in pevce, ki so lepo pripomogli k krasnemu dnevu ! ___Shodni odbor. ZAHVALA. Povodom mojega odhoda iz Divače, kjer sem bival nad 14 let, so mi p. u. gg. železniški, c. k. poštni in drugi uradniki, kakor tudi veliko število cenjenega občinstva iz raznih krogov svojo ljubezen in sjjoštovanje dejansko pokazali, za kar tem potom vse nujtopleje zahvaljujem. Obljubujem Vam, da Vas ne zabim nikdar. Pri tej priliki, ko zapuščam slovensko zemljo, poslavljam se tudi od vrlih Logačanov, med kojimi sem bival eno desetletje. Vsem prijateljem in znancem iz Divače in Logatca kličem iz dna svojega hvaležnega srca: „Z Bogom!" GRADEC. 23. oktobra 1893. IVAN AUER upokojeni postajni načelni k. C. kr. dvorna lekarna Ivana Hizzana VIA CAVANA V TRSTU. Podpisani naznanja si. občinstvu, «-in-stru zn blagohotno obiskovanje. Cl. jedilnih stvari po j n k o n i z k i ceni. Prodaja Joief Cerne Piazza della Caserma št. 1 (uhod Via Bhega). cl. Gostilna „Alla CittA di Vienna77^" (zriven Tiskarne Dolenc) prodaja nnjboljšu kraška in isterBka vina I. kakovosti in graško pivo. Izborim kuhinja sprejenljo naročilu tudi za kobila in večerjo. Imenovana vina morejo dobiti tudi družinu na doin. in sicer ne izpod 28 litrov, po nastopni ceni: Teran iz Aubern po 42 no in najboljša istornka vin« po 28 nč. — Za obila naročila so priporoča Ant. Brovedani. 10 M> Gostilna Josipa Katalana v Rojanu, »Pri dvanajstih murvah", priporoča ho slavnemu slovenskomu občinstvu za obilon obisk. — Točila so bodo samo do< mača livratna vina. 104 8 Mlekarna Frana Gržine na Notranjskem (Via Campanille v hiši Jakoba Brunueria št. b (Piazza 1'ontorosso). Po dvakrat na dan frišno opresno mleko po 14 kr. litur ne-dosrodno iz Žt. Petra, svoža (frisna) smetana. Via Itarriera v«c-cliia nt 10, trgovina z mešanim blagom, moko, kavo, riiem in raznovrstnimi domačimi in vnanjimi pridelki. Cl. Josip Kocjančič, Franca Potočnika gostilna „Andomo de Franz" v ulici Ireneo sc priporoča slavnemu občinstvu Toči izborna vina in ima dobro kuhinjo , Cl. vpisana zadnja 7. omejenim poroštvom v Rujaim pri Trstu priporoča slavnemu občinstvu svojo bogato preskrbljeno piri*enje grobnih spomenikov. Cl. Naznanjam hI. obč instvu, da sera odprl Via Liszaretto ▼ecehio št. 12 prodajalnloo a»dj» ln zelenjave. Prodajam tudi vino v steklenicah, mleko, ame-i t. d. Obetam dobro postrežbo, ker imam veliko zaU'ifo blagu I. vrste. Priporočam »e hI. občinsrvu za obilen obisk. Z velepoito.anjcm 52—4 Matevž Furlan. Gostilno a prenočišči ALLA NUOVA ABBONDANZA ulloa Torrente IS, 24-1 priporoča podpisani slavnemu občinstvu. Prostori so odprti in preskrbljeni s svežimi jedili do 2. ure popolunnči, z izvrstnimi namiznimi in desertnim! vini ter izvrstno kuhinjo Preherjevo pivo po nizkih cenah. Za točno in vestno postrežbo jamči ponižni F. FAVERO. ALOOFON je jedino sredstvo proti zobobolu, migreni itd. itd. tu se dobiva ▼ steklenicah z napotkom vred po 20 nvč. jedino le v odlikovani 83 lekarni Ppaxmarep (ai due Mori), Veliki trjaj v Trsta. Čuvati »e ponarejanj. Telefon št. 270. urar, Corso štv. 39. 90-104 Prodaja ln popravlja ure. Anton Počkaj, na voglu nlice tihega in Cecilia,toči izvrstno domače žganje; v tabakarni svoji — ista hiia — pa prodaja vse navadno potrebne nemiko-slovenake poštne tiskanice. Cl Gostilna „Alla Vittoria" Pstra Muscheka. v ulici Sorgents (Via Torrente it. 80) toči izvrstna vina in prirejuje jako okusna jedila. Prenočišča neverjetno v ceno. Cl. Pia* za S. Giovanni it. 1, ima trgovino z mnogovrst-in lončenim kuhinjskim CL Martin Krže, nim lesenim, železnim orodj era, pletenino itd. Gostilna .Alla cillž Hi Graz* poleg kavarne „Universo* priporoča ae Slaven cem v mestu in na deželi, — Točijo ie izvrstna vina, in je izvrstna tudi kuhinja — Gostilna je odprta do poluuoči. Z odličnim spoštovanjem ci jakob kumar ,Commea?oio* ln ,T®de ■ 00* v ulici Ca*erma, glavni shajališči tržaških Slovencev vseh stanov. Nh razpolago so časopisi v raznih slovanskih jezikih. Dobra postrežba. — Za obilen obisk se priporoča Anton Šorli. Cl kavarnar. esence fe- za bezodvlnrno i iiepngriešivo pro-izvadjanje svakojakih žestokih pića. finih stolnih likera te spscia-litsta razpošiljam izvrstnih vrsti. Uz to nudjara octenu e sencu, 80%, komički Čistu, zft proizva-djanje ugodno moćnog vinskog octa te običnog octa. Prepise 1 plakate prilažem badava. — Jamči se za najbolji uspjeh. Cienik šalju franko : 4 Carl Philipp Pollak, tvornica speciaiiteta esence Traži se čestite zastupnike. Jako zanimivo!! Zfhtevajto zanimivi katalog velezanimivih knjig in slik proti vpošiljatvi 15 nvč. v poštnih znamkah. Fisoher & Co., založništvo, Amsterdam (Holnndija). 10 — 4 Riunione Adriatica di Sicurta 24 -19 v TrNtu. Zavaruje proti požarom, provozu po suhem, rekah in na inorju, proti toči. na živenje v vsili kombinacijah. Glavnica in reserva društva dne 31. decembra 1892. Glavnica društva gld. 4,000.000* — Premij na reserva zavarovanja na življenje „ 13,32B.346»8 Premijna reserva zavarovanja proti ognu ,, ' 1,632.248-22 Premijna reserva zavarovanja blaga pri prevažanju „ 49.465.07 Reserva na razpolaganje , 500.000*— Reserva zavarovanja proti pre- minjanju kurzov, bilanca (A) „ 333.822*42 Reserva zavarovanja proti pre- minjanju kurzov, bitanca (B) n 243.331*83 Rezerva specijalnih dobičkov zavurovanja 11a življenje n 500.000* — Občna reserva dobičkov B 1,187.164*86 Urad ravnateljstva : Via Vahlirivo, »>■•. « (v lastnej hiši.) Usojam si p. n. občinstvu naznaniti, da sem ^ ^ dne 15. oktobra t. L odprl svojo odvetniško pisarno y Postojni (v Kogejevi hiši.) V Postojni, dne 16. oktobra 1893. f Dr. Dragotin Treo, | & 3—2 odvetnika ^ as <88» & & V A A v & v & A v 1 Dominik Lušinl J V Kopru priporoča svojo veliko zalogo razno-vrstne lesenine, kakor ; trame, žagance, morale, dile, pa j|$> tudi opeko, apno, pesek itd. {§» Naročila izvršujejo se točno in po naj- SIS nižji ceni. 104 — 1 ^ Oznanilo. Podpisano županstvo oddaja v najem za tri leta občinska pašnika planini Ravnik 800 oralov in Jevlovše 600 oralov. — Javna dražba vršila se bode ćlne no-t. 1. ob 3. uri popol. v občinski pisarni. Natančneje izve se pri podpisanem. Županstvo V Vipavi, dne 10. oktobra 1893. Ivan Može, podžupan. KDOR NE VERUJE naj prid« pogledat, da se prepriča o r«*nici. Cene so znatno znižane in nejsolldnejše blago, n. pr.: blago r.a moAko obleko, maje, veliki in mali ogrtači za aitno, bar-hant (fratajn) raznih vrst, platno, ko« tunina, musolin in razni drugi uianu-fakturski izdelki pri T. Vidrichu, Corao, 4». 104—9 1 I » ) » I » » I 1 Teodor Slabaip srebar V GORICI (GOrz) ulica Morelli 17 ae priporoča p r e č. duhovščini la napravo cerkvenih posod in orodij iz čiatega »rebra, alpaka in medenino, kot: moli-štranc, kelihov, itd. itd. po najnižji ceni ▼ najnovejših in lepih oblikah. Stare reči popravim ter jih v ognju posrebritn in pozlatim. Da ai znmorajo tudi tnenj premožne crkvo omisliti razne crkveno stvari. se bodo po želji prečantitih p. n. gospodov naročnikov prav ugodni plačilni pogoji atavili. IluatrovAni cenik franko. Pošilja viako blago dobro spravljeno in poštnina franko ! 19—24 K, Singerstrasse 15, Dunaj. lekarna ,Zuiii goldenen Reiclisapfel". Kričistilne krogljice, prej imenovane univerzalne krogljice zaslužijo to ime po vsej pravici, kajti v resnici je mnogo boloznij, pri katerih so te krogljice pokazale svoj izvrsten učinek Že več desetletij ao te krogljice povsod razširjene in malo družin utegne ae najti, v katerih bi pogrešali malo zaloga tega izvrstnega domačega sredstva Vsi zdravniki so priporočali in priporočajo to krogljice kot domače sredstvo, posebno pa proti boleznim po Miniti prebavi in zabastanlu. Te krogljice stanejo: A ikntljten z 15 kroKljicnmi »1 n6., jeden zavitek 41 ikiitljic 1 & n6., pri nefrankovanl poSiljatvi M 0(l«i. IO nč. — Ako ae denar naprej pošlje, ni treba plačati porto, in stane : 1 zavitek krogljlc 1 gld. 25 nč., 2 zavitka 2 gld. 30 nč.. 3 zavitki 3 gld. 35 nč . 4 zavitki 4 gld. tO nč„ 5 zavitkov 5 gld. 20 nč., 10 zavitkov 9 gld. 20 nč. (Manj kot jeden zavitek ae ne pošilja). Prosimo, da se izrečno zahteva .1. Pserhoferjeve kričistilne krogl)ice" in paziti je. da ima pokrov *anke fikatijiee Isti podpis J". Pwei*hofei* v rudečlh pismenih. katerega je videti na navodilu za noraho. Balzam za ozebline i UZ uine 155 nč. 1 steklenica 50 lič. Angleški balzam, i steklenica 50 ne. Fijakerski prsni prašek, 351,6 60 nč, inokininski škatljiua 2 gld. > poštnine prosto Tanokininska pomada p<>- apen ujrt rast lao, 1 Univerzalni plašter lp01i0 75 nč. 150 nč., pošt. proito Trpot6ev sok, Amerik, mazilo za trganje, Prah proti potenju nog, IJ^Z^t Balzam za goltanec, g-J0'^ Življenska esenca (Praške kapljice) 1 stekleaeica 22 nč. Kazven imenovnih izdelkov dobivajo ue So druge tu- ln inozomske farmaceutično specijalitete, ki so bile po vsih avstrijskih časopisih oznanjene j in se na zahtevanje točno in v ceno preakrbljajo tudi predmeti, kojih ui v zalogi. — Razpoilljaniii po pošti vrše ae točno, a treba jo denar poprej dopoalati ; večja naročila tudi po poStnem povzetju. nakaznici stane poi Univerzalna čistilna proti potiludicain slal)e prebave, 1 zavitek 1 gld. Pri «flo|»o*ilJatvl denarja po poštni rto doNti manj kakor po povzetju. ,Tržaška Hranilnica' (Cassa di Rispartnio Triestina) Sprejemne denarne uloge v bankovcih od 50 nč. do vsacega zneska vsuk dan v tednu razun praznikov, in to od 9—12. ure opoludne. Ob nedeljah pa od 10-12. uro opoludne. Obresti na knjižica...........3'/0 Plačuje vsak dan od 9 — 12. ure opoludne. Zneske do 100 gld. precej, preko 100 do 100'► mora se odpovedati 3 dni in zneske preko 1000 gld pa f> dni. TZakomptujc menjlce domicilirauo na tržaškem trgu po.......5°'0 Posujuje na drž. papirje avstro-ogorske do lOt'O »Id po.......IS«/.0/. Viije zneske od 1000 do 5' 00 gld po 5% Daje denar proti vknjiženju na posesti v Trstu. Obresti po dogovoru 24 — 19 Trst, dne 5. oktobra 1893. DROGERIJA na debelo in drobno G. B. ANGELI TRST Corso, Piazza dellc Legnct 1. Odlikovana tovarna čopičev. Velika zaloga oljnatih {br.rv, lastni izdelek. Lak za kočije z Angleškega, iz Francije, Nemčijo itd. Velika zaloga finih barv (in tubetti) za slikarje, po ugodnih conah. — Lesk za parkote in pode. Mineralne vode iz najbolj znanih vrelcev, kakor tudi romanjsko žveplo za žve-pljanje trt. 104—18 mm SfsSP Žrebanje jutri ! INOMOSTSKE SREČKE a 50 NVC. glavni dobitek 50.OH0 goldinarjev, a SO nč. priporočajo: Gius. Bolaffio, Alessandro Levi, Mandel & C, Daniele Levi & C., Girol. Morpurgo, Ig. Neumann, M. Nigris 10 La