Poštnina plačana v gotovini. Leto V., štev. 5.
Posamezna številka stane 3 Din.
COSPODAD
Uredništvo in uprava Marmor, Slomškov trd St. 20
C	IZHAJA vsakega prvega v mesec«
■	g cena inseratom po dogovoru
CENA: 100 Din letno, Inozemstvo 200 Din
LISI V POUK IN ZABAVO
Vsahemu stanu pravica!
Kraljevska banska uprava je z odlokom z dne 9. februarja t. 1. ukazala, da se ima tudi od doma zaklane živine, katere meso je namenjeno za razprodajo, plačevati Sodstotni prometni davek. Z odlokom z dne 28. februarja t. 1. pa je banska uprava na zahtevo mesarjev, združenih v mesarskih zadrugah, in na zahtevo Zbornice za trgovino, obrt in industrijo znatno omejila pravice kmetov do klanja svoje živine in razprodaje mesa. Po novem odloku je dovoljen le zakol v sili. Vrhutega je dovoljeno klati doma samo izjemoma; ko ni mogoče rediti vse živine, se lahko 1 goved zakolje doma. Pa tudi kontrola po mesooglednikih in uradnih živino-zdravnikih je poostrena. Ponujanje mesa od hiše do hiše je prepovedano. Zakol živine se mora javiti mesoogled-niku ali pa živinozdravniku najmanj 8 dni pred zakolom.
Srezko načelstvo v Laškem je z odlokom z dne 13. marca določilo, v katerih občinah ima izvrševati nadzor nad klanjem uradni živinozdravnik in kje občinski mesooglednik. V občinah Dol in Jurklošter ter v nekaterih vaseh občine Loke izvršujejo mesoogledniki nadzor nad zakolom živine, v vseh preostalih občinah okraja pa uradna živi-nozdravnika v Laškem in Trbovljah.
Ugotoviti moramo, da kmet ni klal doma živine, dokler je bil v stanu, da jo po primerni ceni proda. Klanje na domu se je pričelo šele v letu 1931, najbolj pa lansko jesen, ko kmet živinorejec sploh ni našel kupca za svojo živino.
Odlok z dne 28. februarja, s katerim se omejuje klanje živine, je izdala banska uprava na opozorilo Zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani, ki je opozorila bana na težko stanje mesarskega stanu. Priznati je, da prav posebno mali mesarji tudi občutijo težave sedanje krize. Nastane pa vprašanje, kje imamo kmetje svojo stanovsko organizacijo, ki bi opozarjala oblasti na težko stanje, v katerem se nahaja pretežna večina slovenskega malokmetij-stva. Ker ljudje sedaj manj mesa porabijo, mesarji manj zaslužijo; dejstvo pa je, da imajo mesarji ugodnost od tega, ker je cena goveji živini tako nizka. — Kmetski stan, ki tvori pretežno večino prebivalstva naše države, je pod hudim pritiskom krize. Dne 15. marca se je vršilo v Celju zborovanje celjskih trgovcev, na katerem je izjavil celjski trgovec Stermecki, da previsoka carinska zaščita poostruje krizo našega kmeta. Kar proda, mora prodati napol
zastonj, kar pa kupuje, mora drago plačevati. Kadar gre kmetu slabo, gre tudi trgovcu. Te besede naj si merodajni krogi dobro zapomnijo, kajti najboljša politika bo tista, ki bo ščitila kmeta, ki je steber države.
m
Plavajoči miliioni.
Po daljšem odmoru je došlo v zadnjem času do večjih prevozov zlata iz Amerike v Evropo in iz Angleške na Francosko. Precej izdatno količino zlata so spravili tudi iz Združenih držav v Italijo, ki hoče postaviti svoj denar na izključno le zlato podlago.
Glede prevažanja zlata so razširjene v javnosti najbolj čudne ter bajne govorice. Ljudje mislijo, da gre v takih slučajih za na stotine do zob oboroženih stražnikov, za debele jeklene blagajne in za oklopna letala.
Kaj je pa resnice pri prevozih zlata?
V	največ prevoznih slučajih se izve o njih še le tedaj, ko so končani, ko je že bilo zlato izkrcano in se nahaja na varnem v temnih kleteh. Prvi in glavni pogoj za varnost pri prepeljavi večjih količin zlata je: tajnost.
Zlato pošiljko, n. pr. na veliki potniški ladji iz Njujorka v Evropo, spravijo na krov kakor drugo navadno prtljago in to ob času, ko je pristanišče bolj izpraznjeno in glavno delo počiva. Pri pošiljki je zaposlenih malo število prav navadnih ljudi, ki gledajo brezbrižno okrog ter pušijo cigarete. Ni mogoče presoditi glede teh oseb, če imajo v žepih brzostrelno orožje, pač pa bi zadostoval le navaden žvižg prevoznika, da bi se trenutno zbralo krog njega več desetin dobrooboroženih, ki bi bili pripravljeni, morebitnim tolovajem prekrižati vse napadalne račune in načrte.
Ako je pa enkrat zlato na krovu parnika, zgine tamkaj v nalašč za to pripravljene jeklene omare, o kojih pretežno število posadke niti ne ve, kje da se nahajajo. Potnikom se pa niti ne sanja, kako dragocena prtljaga se prevaža in katero spremlja le par detektivov.
V	naslovljeni luki zlato blago že pričakujejo. Vendar tudi tukaj ne stoji v najstrožji pripravljenosti policija, ampak le par gospodov, ki čakajo, dokler ni zapustil parnika zadnji potnik. Nato spravijo čisto na tihem zlato v pripravljene avtomobile ali celo v letala, če gre za daljše razdalje.
V	malokaterih slučajih gre za res velike pošiljke, ker tudi zavarovalne dru-
žbe zahtevajo, da se večja zlata prtljaga razdeli na več ladij. Zlato je zavarovano za prevoz kakor drugo blago, seveda je plačevanje premij zelo visoko. Pogoji zaščite zlata ob priliki prevozov so natančno določeni od zavarovalnic.
♦
Pogojni odpust kaznjencev. V nedeljo dne 23. aprila je bilo izpuščenih iz mariborske kaznilnice pogojno radi vzornega obnašanja 25 jetnikov. Med temi jih je 5, ki so bili obsojeni na 20 let, 1 celo na smrt, a pomiloščeni. Težki kaznjenci so vsi muslimani iz Južne Srbije. Ostalih 20 je pa iz naših krajev in so bili odgonskim potom odpremlje-ni na svoje domove.
Gospodinjo ustrelil radi hlač. Od Sv. Jerneja ob severni meji poročajo naslednji žalostni in krvavi dogodek: Pri posestniku Matevžu Ribiču je stanoval kot najemnik dninar Anton Valant. Razmerje med najemnikom ter hišnim gospodarjem že dalje časa ni bilo nič kaj rožnato. Hišna gospodinja Antonija je zarubila Valantu zadnje dni hlače in radi tega je slednji žensko ustrelil iz lovske puške. Po zločinu se je zatekel nekam v samotni obmejni gozd in ga še niso prijeli.
Vlom. V noči na 22. aprila je bilo v Razvanju pri Mariboru vlomljeno od neznancev v trgovino g. Pšundra. Vlomilci so odnesli v gotovini 1400 Din in raznega blaga za 8000 Din.
Mrtvega so našli v baraki v Mariboru v Frančiškanski ulici brusača Leopolda Kašperja, ki je najbrž umrl vsled pomanjkanja in preobilnega alkohola.
Zaslužena obsodba radi tatvine. Dne 18. aprila je obravnaval mariborski senat ta-le slučaj: Dne 7. novembra 1. 1. je bilo vlomljeno v Mariboru v Stritarjevi ulici v stanovanje vpok. strojevodje Alojza Auerja. Vlomilca sta odnesla ročno blagajno z 12.000 Din gotovine, zlato uro z verižico in hranilno knjižico, glasečo se na 42.000 Din. Za vlom in tatvino sta dajala pred sodiščem odgovor 241etni kovaški pomočnik Franc Peršak in 221etni brivski pomočnik A. Šus. Vlom je izvršil Peršak, med tem ko je Šus kot Auerjev brivec opravil vohunske posle. Kljub odločnemu zanikanju krivde sta bila oba obtoženca obsojena na triletno robijo in na triletno zgubo častnih pravic.
še nadaljne žrtve neprevidnosti pri velikonočnem streljanju v mariborski
okolici. Dne 18. aprila so bili pripeljani v mariborsko bolnico še naslednji neprevidni strelači:	Med streljanjem je
razneslo staro puško 261etnemu posestnikovemu sinu Alojziju Poliču iz Za-piarkove pri Sv. Lenartu v Slov. gor. Šila eksplozije je mladeniču odtrgala levo roko v zapestju. — Med nabijanjem je eksplodiral možnar 241etnemu delacu Ivanu Kirbišu iz Zrkovc in je smodnik osmodil Kirbiša po vsem obrazu. — Med streljanjem je odletel zaradi premočnega naboja v zrak možnar 231etnemu posestnikovemu sinu Antonu Srebotu iz Gabernika pri Slov. Bistrici in ga močno oplazil po desni strani glave. Srebot ima poškodovano tudi desno oko.
Tatinske koline. V Račah pri Pragerskem so se lotili v noči tatovi svinjskega hleva krčmarja Pavla Turnerja. Zaklali so kar dva debela prašiča. Enega so odnesli, ko so prišli po drugega, se je vsled sumljivega ropota zbudil gospodar in prepodil drzneže, ki so morali pustiti drugo zaklano svinjo v —-hlevu.
Uničevalna sila ognja. Dne 19. aprila je uničil ogenj: hišo in gospodarsko poslopje posestniku Francu Brumecu v Črešnjevcu pri ‘'Tov. Bistrici.
Izginila je neznano kam Roza Pernek, posestnica iz Nove vasi, občina Rogoznica pri Ptuju.
Težka nesreča pri zajemanja vode. S počeno lobanjo so prepeljali v mariborsko bolnico 191etnega posestniškega sina Franca Grašiča iz Ranče na Poh. Ko je ponovno privlekel vedro vode do roba vodnjaka, se mu je vedro izmuznilo nenadoma iz rok in strmoglavilo v globino. Pri tem se je tudi z vso naglico zavrtelo vreteno, čigar ročaj je udaril nesrečnega Grašiča s tako silo po glavi, da se je fant nezavesten zgrudil na tla s počeno lobanjo.
Požar s človeškimi žrtvami. Invalidu Holcmanu je uničil v noči v Murskih Črncih najbrž od tatov podtaknjen požar hišo. Zgorela je šestletna rejenka in vsled opeklin je umrla v bolnici v Murski Soboti Holcmanova žena.
Uboj brata pred sodiščem. Dne 4.
marca 1. 1. je 231etni Ciril Kovačec iz Sodincev zvečer na domačem dvorišču s toporiščem od sekire razbil lobanjo svojemu bratu Ivanu, ki ga je napadel v pijanem stanju. Ciril je bil dne 19. aprila od mariborskega sodišča obsojen radi prekoračenja silobrana na leto dni strogega zapora.
Umor ljubimca pred sodnijo. Dne 22. aprila je obravnaval mariborski senat sledeči slučaj umora v spanju: Dne 25. oktobra 1. 1. je bil ubit in s 25 zabodljaji v spanju smrtno in dogovorno zaboden 351etni delavec Ivan Čižmašija. Truplo je bilo po umoru vrženo v Muro in ga je reka naplavila še le letos januarja blizu Murskega Središča. Umora so bili obdolženi 461etna vdova Verona Čižmašija, ljubica umorjenega, njen 191et-ni sin Ignac, njen nečak 211etni Josip Vučak in 23 letni bratranec Štefan Vučak iz Zgornje Bistrice v Prekmurju. Umorjeni je grdo ravnal z Verono ter njenim sinom in je l}il že radi uboja lastnega brata zaprt pjldrugo leto. Ra-
di Čižmašijevega nasilja in surovosti je bil umor meu obtoženci dogovorjen in je bila Verona kot ona, ki je obtožence najela za krvavo dejanje, obsojena na 10 let, Ignac, njen sin, na 7 let, Štefan Vučak na 10 let in Jožef Vučak na 7 let robije.
Oproščen, ker je branil očeta. Dne
26. novembra 1. 1. je 221etni Ignac Kandrič iz Preroda pri Veliki Nedelji obstrelil in ubil Franca Emeršiča. Sosedni fantje so omenjenega dne napadli Ignaca, ki se je zatekel v očetovo hišo. Oče je vzel puško, da bi prepodil napadalce, a so mu ti vzeli orožje, ga vrgli na tla in se ga lotili s koli. Celo hčerko, ki je prihitela na pomoč očetu, so premikastili. Ker je bil oče v resni nevarnosti, je zagrabil Ignac drugo puško, ustrelil Emeršiča in ga še tako lopnil s kopitom po glavi, da mu je zdrobil lobanjo. Mariborski senat je Ignaca dne 19. aprila oprostil.
Zagonetna smrt. Od Sv. Urbana pri Ptuju poročajo: Dne 19. aprila se je vršilo v naši mrtvašnici sodno razte-lesenje posestnika in sedlarskega mojstra Ivana Polanca iz Ločkega vrha pri Sv. Urbanu Komisija je ugotovila, da je Polanec umrl radi zastrupljenja krvi. Predzgodovina prerane Polanče-ve smrti je sledeča: Dne 27. marca je bil zaposlen posestnik Ivan Šešerko s svojo ženo z Ločkega vrha pri Ivanu Polancu. Ob tej priliki je došlo med zakoncema do prepira in ker je Polanec svaril Šešerka, je ta pograbil nož in ranil z njim Polanca v hrbet pod lopatico. Polanec se je zdravil doma, postajalo mu je slabše in je dne 18. t. m. tudi umrl.
Tepen in pobit na mrtvo ime. V
Grapšincih pri Sv. Juriju ob Ščavnici je bil s palicami, noži in s sekiro tako obdelan posestnik Ciril Lovrec iz Ruc-mancev pri Sv. Tomažu, da je umrl po prevozu v ptujsko bolnico.
Truplo v vodnjaku. V Podvincih pri Ptuju je zadel v vodnjaku pri zajemanju vode gostilničar Korenjak na truplo pogrešanega posestniškega sina Petroviča iz Podvincev. Truplo je bilo v vodi nad 1 mesec, je že razpadlo in so ga prepoznali domači po obleki.
Nad 90 let stari Ljutomeržan umrl. V Ljutomeru je preminul 961etni zdravnik dr. Rožič.
Pogorelo je v Vodrancih pri Središču gospodarsko poslopje posestnika Franca Tropa. V goreči staji je poginil tudi konj. Gre najbrž za požig. Zavarovalnina je malenkostna.
Vlom. Pri posestniku Francu Hamer-šeku v Zavrču pod Ptujem so odnesli vlomilci pšenice in drugih reči za 1000 dinarjev.
Strel je dobil pri nabiranju drv. V
Gruškovju pri Ptuju je bil po nesreči obstreljen v roko in nogo v gozdu pri nabiranju drv neki dninar, katerega so prepeljali v ptujsko bolnico.
Gospodarsko poslopje žrtev požigal-čeve roke. V Brunski vasi v župniji Zibika pri Šmarju pri Jelšah je vsled požiga pogorelo v noči gospodarsko poslopje posestnika Alojzija Čoki, po domače Orbota. Radi pomanjkanja vode je bilo gašenje onemogočeno in so se reševalci omejili na brambo sosednih
poslopij. S poslopjem vred je zgorela vsa krma, žito, orodje, breja svinja in opekla sta se gospodar in županov sin. Nesrečni pogorelec je bil zavarovan zg borih 1500 Din.
Žrtve neprevidnega streljanja v celjski okolici. V Petrovčah je streljal na veliko soboto popoldne 171etni kovaški vajenec Fran Gajšek s karbidom. Nenadoma je eksplodirala s karbidom napolnjena pločevinasta posoda in razmesarila fantu levo lice. — Na Dolgi gori pri Ponikvi se je na veliko soboto popoldne predčasno sprožil možnar in naboj je razmesaril Izletnemu posestnikovemu sinu Francu Zdolšeku levo roko, tako da so mu jo morali pozneje v bolnici odrezati do zapestja. — Na veliko nedeljo zjutraj sc je ponesrečil pri streljanju hlapec Franc Pečnik z Lave pri Celju. Možnarjev naboj mu je razmesaril levo roko.
Redko maščevanje. Posestniku Abramu v Brezju pri Rajhenburgu je neznanec v noči ubil in zaklal telico.
Električni tok je ubil v Radečah pri Zidanem mostu 241etnega delavca Albina Verbiča, doma iz Radeč. Smrtna nesreča se je zgodila pri dviganju papirnice bratov Piatik za eno nadstropje.
Ogenj uničil tri poslopja. V Stražišču nad Kranjem je zjutraj ob treh upepelil ogenj dve šupi posestnika Pavla Rozmana s 30 vozi detelje in hlev s krmo ter steljo. Škoda 100.000 Din, zavarovalnina znaša polovico.
Osem domačij uničenih od ognja. — Krog 11. ure dopoldne je izbruhnil požar v vasi Rogačica pri Škocjanu na Kranjskem. Radi močnega vetra je bilo namah v objemu plamenov 8 domačij. Upepeljenih je bilo 10 hiš z gospodarskimi poslopji vred. Enemu pogo-relcu je zgorela vsa živina, par konj iu 12 svinj. Žrtev požara je postala tudi vsa notrajna oprema poslopij. Reševanje je bilo skoro izključeno, ker so bile vse hiše krite s slamo. Ogenj je nastal najbrž na ta način, da je odneslo iskro iz dimnika na pod in od tamkaj se je razširil požar na ostala poslopja z neverjetno naglico. Celotno škodo cenijo na 2 milijona Din, vsi pogorelci skupaj so bili zavarovani le za 80.000 Din.
Kar dva smrtno ponesrečila isti večer in na istem mestu. Dne 18. aprila krog 8. ure zvečer so se odpeljali na kolesih iz krčme Ignacija Kalana v Gorenji vasi na Kranjskem trije fantje v smeri proti Žirovskem vrhu domov. Ob 9. uri istega večera so našli na cesti med Trato in Dol. Dobravo Leopolda Oblaka z Žirovskega vrha, po poklicu žagarja, nezavestnega ležati čez cesto. Ponesrečenega kolesarja so prepeljali v Gorenjo vas k zdravniku, ki je ugotovil počenje lobanje in je Oblak tudi kmalu za tem izdihnil. — Isti večer se ’ je odpravil iz Gorenje vasi na motornem kolesu proti domu Ivan Bogataj iz Suhega dola pri Lučinah. Na mestu, kjer so poprej zadeli na ponesrečenega Oblaka, so našli ležati preko ceste Bor gataja, na njem pa motorno kolo. Bil je že mrtev, ko so ga pobrali in so mu hoteli nuditi prvo pomoč.
Uničevalno delo ognja. Na Pleščem vrhu na Drašiči blizu Črnomlja na Do-
lenjskem je uničil ogenj hlev, pod, svinjake in vse, kar je bilo noter. Prašiče so rešili, zadušila se pa je od vročine krava. Gospodarja ob času nesreče ni bilo doma, šel je z voli do Gradaca, da bi bil drugi dan na sejmu v Črnomlju. V Gradacu je zvedel, da mu je uničil ogenj imanje.
Požigalec obsojen na tri leta. Dne
28. avgusta v nedeljo med gasilsko veselico je izbruhnil v Iški vasi na Kranjskem ogenj, ki je uničil posestniku Martinu Žagarju kljub hitri gasilski pomoči gospodarsko poslopje s krmo vred, Uršuli Kramar hišo s hlevom, podom in pritiklinami, in Mihi Vrenku pa seno. Požiga osumljeni Al. Likovič je bil dne 19. aprila od ljubljanskega senata obsojen na 3 leta robije.
*
Svetloba v globinah.
V koliki globočini je mogoče spoznati znake luči, je odvisno od kakovosti vode. Tamkaj, 'kjer prevladujejo v morski vodi korale, je voda tako čista, da prodrejo solnčni žarki v globino 100 m. V severnih morjih je solnčna svetloba nekako raztepena v neznatnih globinah in ni mogoče ničesar dobro razločiti. Razmere svetlobe pa so že tudi v malenkostni globočini čudne in nekaj posebnega.
Francoski ladijski tehnik De Plury, ki je napravil nad 100 potapljaških poskusov, pripoveduje, da je videti 32 m globoko solnce kakor rdečkasto kroglo in celo pri belem dnevu na nebu zvezde. Ko je stalo solnce ravno navpik, se je nahajal De Plury na morskem dnu. »Stal sem na belem pesku«, pripoveduje, »lomljenje svetlobe na snežnobeli preprogi je napravilo na mene vtis, kakor bi stal na ravnini iz raztopljenega zlata*«
Po najnovejših opazovanjih ameri-kanskega raziskovalca morskih dna dr. Viljema Beebe prodre solnčna svetloba na gotovih mestih več sto metrov globoko. Brez solnčnih žarkov bi se nikakor ne dale razlagati svetlobne razmere v večjih morskih globinah. Ko se je pogreznil omenjeni raziskovalec v malem potapljaškem zvonu med koralnim pečevjem Bermuda otočja (pred osrednjo Ameriko) 180 m globoko, je bila svetloba, ki ga je obdajala, popolnoma modra, prevzel ga je občutek, da gleda ter uživa predvsem čisto novo barvo. Istočasno je postala voda tako bleščeča, ko je posvetil Beebe skozi skozi majhno kremenčevo okence zvona z 250 Wattovo električno svetilko. Ko se je pogrezal še globlje, se mu je dozdevala okolica rumena, v globočini 240 m je bila voda zopet močno modra in zopet tako blesteča, da sta lahko on in njegov spremljevalec razločevala tisk od slik. V tej plavi vodi je plavalo neizmerno veliko globočinskih rib, ki so bile vse opremljene s svetilnimi organi in ti so dajali toliko, svetlobe, da je bilo mogoče opazovati te živali v njihovi lastni luči.
Ako bi naj človek vršil globoko v morju dela, je potreben zato posebno
močan izvor luči. Pred nekaj leti so se posluževali amerikanski potapljači pri reševanju potopljenih podmornic »S 51« in »S 4« 1000 Watt svetilke. Pa že leta 1931, ko je šlo za podmorno vožnjo »Nautilusa« proti severnemu tečaju, so napravili za ta slučaj 5000 Wattov močne svetilke in s takimi svetilkami so v najnovejšem slučaju opremljeni tudi potapljači.
*
Sv. Križ pri Rogaški Slatini. Živinorejsko društvo. V nedeljo dne 26. marca smo imeli v šoli predavanje o živinoreji in obenem bi se imel vršiti ustanovni občni zbor živinorejskega selekcijskega društva za sivo-pšenično ali pomursko govedo Ker se je pa vršil politični zbor, na katerem je bilo zastopano povečini samo uradništvo, katero ne more odločevati v tem društvu, ker le kmet redi živino, zato se ni vršil občni zbor živinorejskega selekcijskega društva. Vršil pa se je dne 9. t. m. Namen društva je, da s skupnimi močmi pospešimo razvoj živinoreje. Mislim, da je vsakemu naprednemu kmetu-živinorejcu jasno, da le v skupnosti je moč, kajti en sam v kulturnem svetu ne pomeni nič. Zato pa kmetje-živino-rejci, kateri ste naprednega duha, zanimajte se za to zadevo! Tisti, ki imate lepe plemenske krave sivo-pšenične pasme, se dajte vpisati v društvo. Seveda ne smemo misliti, da bo kar čez noč živinoreja na vrhuncu, ako se ustanovi takp društvo, amp^k čez več let se bodo pokazal; uspehi. Morda kdo postrani gleda, češ, iz tega tako ne bo nič. Vem, da so nekateri takšni, ki mislijo, ako se takoj ne pokaže dobiček, ni vredno biti član; so pa tudi med nami še taki, ki vztrajajo, čeravno se je treba včasih žrtvovati, Zato ne vstrašimo se dolžnosti, ki nam jih nalaga društvo, ampak pristopimo kot člani ter po navodilih društvenih pravil delajmo in izboljšujmo živino!
Kapla na Kozjaku. Vsepovsod tožijo o krizi in o sedanjih časih. Tudi pri nas se godi isto. Stiska je zadela kmeta, obrtnika in delavca. Kmet si je zmanjšal svoje izdatke, kolikor je mogel, kljub temu ne more shajati. Kmet, ki je imel prej 3—4 hlapce in 2—3 dekle, ima sedaj komaj 1 hlapca in 1 deklo. Pa še toliko ne spravi skupaj, da bi jim to malenkost izplačal. Vsak dan so pred vratmi rubežni. Stari in dobri gospodarji pravijo, da jih je sram, da se morajo za davek pustiti rubiti in si delati stroške. Pravijo tudi; kmet je zadnja leta dobro gospodaril in ni bilo treba, da bi zmiraj sam držal za plug ali za motiko, in je vendar dobro shajal. Povsod se dajajo nasveti, kako bi se dalo popraviti sedanje stanje, ali pravega nasveta še nobeden ni našel. Dokler se kmetski pridelki ne bodo izravnali v cenah z industrijskimi produkti, se kriza pri kmetu ne more rešiti. Za našega kmeta je bil do sedaj les glavni dohodek. Ako pa ga bodo morali naprej tako izsekavati, bo začel gozdarski zakon prepovedovati. Toda kaj še le povedo njegove cene? Ako ga prav ugodno prodaš in malo stroške računaš, dobiš za kubični meter 30—40 Din. — Drugo se pa prime lesnih trgovcev, ki imajo pri kubičnem metru več zaslužka kot kmet, ki ga producira. Zraven tega so si izmislili neko novo mero, s katero se še bolj izkorišča kmet. Zaradi protestiranja kmetov so že imeli oprav-
ka pri sodniji. Sedaj pa valijo krivdo eden na drugega. Ako n. pr. proda posestnik 100 kub. metrov lesa, mora imeti, da lahko vsako leto toliko izseka, najmanj 30 ha lepega gozda. Od 30 ha lahko vsak izračuna, koliko mora letno plačati davka. Dobi pa v najbolj ugodnem slučaju 4000 Din. Kljub smešni ceni morajo kmetje gozde izsekavati, ker ako tega ne storijo, pridejo še prej na boben, ki se jim itak bliža. — Druga panoga našega gospodarstva je živinoreja. Živina ima povsod enake cene, zato o njej ni treba razlagati, kak dobiček se da prirediti. Ako hočemo, da v živinoreji napredujemo, moramo razne stvari dokupiti, ki jih kmet ne pridela doma'. Naj pa vzame vsak papir in svinčnik in vse točno zabeleži in bo takoj spoznal, da bo krava že v enem letu sama sebe pojedla, ne da bi bilo treba čakati še 2 leti. Ako se časi ne bodo poboljšali, se steber naše države — kmet mora porušiti.
Kebelj na Pohorju. Velika noč je za nami. Pričakovali smo jo z veseljem vsi Kebeljčani, ker nas spominja Kristusovega vstajenja, ki je najkrepkejša podlaga naši veri. Ni drugih praznikov tako veselih, kot je ravno Velika-noč. Manj vesela pa je kriza, ki je kajpada tudi vplivala na praznikovanje. Tukaj je tudi veliko brezposelnih, ker je kamnolom delo ustavil. Zdaj nimajo ljudje ne dela in ne‘ jela. Po Veliki noči se bo začela graditi cesta s Keblja v Podgrad. Tako bodo ti ubogi brezposelni dobili nekaj dela in zaslužka, Tako bodo dobili možnost, da si vsaj nekaj kupijo. Kakšna koruza se bo že dobila. Kmetje bi tudi radi kaj prodali, zlasti vino, pa ni denarja. Sodi so polni, žepi pa prazni-
Oplotnica. Petelinšek Franc, kolarski mojr ster, je nepričakovano odložil mesto načelstva tukajšnje požarne hrambe in mesto odborništ-va v oplotniškem občinskem zastopu. Svojčas je bil stalen kandidat bivše demokratske stranke.
Bukovci. Vendar enkrat! Novic dosti, nekaj vam jih sporočimo; Živimo po stari navadi ter lečlmo rane lanskega 16. avgusta, kateri nam bo ostal še dolgo v spominu! Vendar pa ni nesreče, da ne bi imel kdo pri tem sreče; saj se, če kmetu lepa kobila pogine, konjederec nasmeje. Tako je tudi neurje lanskega leta dne 16. avgusta dobro došlo pn nas nekaterim; to onim. ki res že čez mero »fehta-rijo« po naših sosednjih krajih. Če bi lanska letina bila dobra, bi ne imeli tega, kar sedaj
majo. — Naša vaška kapela sv. Marije je po dolgih letih dobila novo lice. Pa tudi njen sosed Gasilni dom ni hotel ostati opraskan v spomin na 16. avgust; tudi on se je preoblekel za Velikonoč. In to je delo naših domačih delavcev. Lepo je tako! — V znamenju krize smo imeli tri dni razprodajo raznovrstne robe: vozov, strojev, živine itd., pa tudi žrmlje (ročni mlin) si lahko poceni kupil. Vse poceni. Vsega imamo, samo denarja ne; pa kakor se vidi, tuli drug; ne. — Dne 7. aprila smo pokopali Friderika Kelenc, še komaj 26 let starega fanta. Da je bil prav priden in delaven ter ga je vse rado imelo, je pokazal njegov pogreb. Bil je član gasilnega društva, katerega član1 so ga spremili na njegovi zadnji poti. — Zdaj tu zdaj tam vzklije kak vinotoč, pa nekdo v vasi hitro poskrbi, da dolgo ne živi.
Sv. Krištof pri Laškem. Razrešeni so kot občinski odborniki:	Kozmus Valentin, Jutr-
šek Matevž, Grilc Franc. Imenovani pa so na novo v odbor: Zorko Lenart, Šuntar Franc, Stokavnik Bratomil, Sluga Vinko, Prvšek Konrad, Jenčič Jožef, Drnovšek Franc, Babič Alojz. Županom je imenovan Klemen Franc.
Bele vode. Delo nove ceste v Bele vode je postalo predmet splošnega zanimanja. Za ce sto iz Belih vod do Grebenšeka radi izboljšanja prometne zveze s Šoštanjem se je resno zavzel že č. g. M. Frece leta 1890. Za njim so si še mnogi prizadevali, poslanci so obljubo-vali doseči znatne podpore, toda kakor z delom enako s podporo ni bilo nič. Šele s prihodom č. g. Fr. Klasinca za župnika v Belih vodah se je storilo konec 401etnemu prereka nju za cesto. Istega zasluga je med drugim vse trasiranje ceste in priprave za delo. Za izvršitev ceste v dolžini nad 21^ km smo si zainteresirani isto razdelili v parcelah po 160 do 400 m ter začetkom letošnjega leta z delom začeli. Cestno delo je uspešno napredovalo, cela črta je v glavnem izvršena, ni pa še cesta prometno gotova. Ostra kritika in spornost radi ceste bo nehala kadar bo cesta izvršena v celoti s sposobnostjo za vsak promet. Kadar bo to doseženo, potem velja cestnim graditeljem in zamislicem zasluženo priznanje. Škoda bi pač bila, da bi se cestni solastniki sedaj prepirali, ker kadar bodo vsi cesto izvršili, bomo lahko vozili, za les boljše cene pridobili ter pred javnostjo priznanje dobili.
*
Angleška veleposest iz-ginfa.
Angleška je bila pokrajina veleposesti. Baš sedaj pa se nahaja Anglija pod pritiskom gospodarskih razmer, v katerih razpadajo največja posestva v manjše imovine. Propadajo gradovi, za smešno nizke cene je dobiti gosposka imanja. Ako stopiš na angleška tla, se boš čudil množini lepakov, ki oznanjajo »Na prodaj«, »Oddati v najem«, ki so prilepljeni na deske ob glavnih cestah. Po statistiki je zginila zadnjih 11 let ena tretjina veleposestev.
Na Škotskem in v pokrajini Wales zemljo razdelujejo. Posestva 10.000 do 20.000 akrov (ploskovna mera na Angleškem in v Ameriki) razparcelirajo. Posestnik, ki je ’eta 1920 zavrnil kupno ponudbo za 10 000 funtov šterlin-gov, bi bil danes neizmerno srečen, ako bi mu kedo izplačal 1500 funtov. Med ponudbami in povpraševanji je nepremostljiv prepad. Samo v grofiji Somerset je 200 praznih velikih gosposkih domačij. Že cela leta so na prodaj, pa nikogar ni, ki bi jih kupil. Kedo bi se danes tudi upal, da bi prevzel v oskrbo neizmerne vrtove, gradove z 12 spalnicami, 3—4 saloni, kojih vzdrževanje žre ogromne svote, da davkov niti ne omenjamo. Dosti je gradov, ki so bili zgrajeni od stavbenikov po vzorcu znanega grada v Versaillesu pri Parizu. Take stavbe so še za uporabo in jih pretvarjajo v šolske prostore, klubove sedeže itd.
V splošnem ne najde posestvo na deželi, ki je vredno več nego 2 milijona Din, kupca.
Tudi življenje na deželi se je od temeljev spremenilo. V dobi kraljice Viktorije so parmesečno bivanje na deželi do najmanjšega vnaprej pripravili. Lovski zleti so privabili 40 do 50 gostov; seznam povabljenih je bil se-
stavljen za eno celo leto naprej. Danes je presneto malo velikašev med Angleži, ki si še lahko privoščijo zgoraj-ne razkošje in potrato.
Posestnikom, ki bivajo izven mest, manjkajo dohodki, ki bi jim omogočili prirejanje slovesnosti. Kak veleposestnik še lahko povabi za nedeljo k sebi v goste par najboljših znancev in to je vse, kar je še preostalo od nekdanje, tolikanj razsipne gostoljubnosti. Danes ne pošiljajo na Angleškem slovesnih vabil za celi mesec naprej, ampak zadostuje telefonično povabilo na — skromno južino. Popolnoma so pa zginile še po obstoječih gradovih plemenitaške navade in pretirane gosposke ceremonije.
♦
Pozabljena zibelka mili-ionarfev.
V globeli nerodovitnega pogorja južno od Reno leži v Združenih ameriških državah Virginia City, »pozabljena zibelka milijonarejv«. Trikrat na teden pripelje umazan avtobus pisma, par zavojev z živili in nekaj radovednih obiskovalcev v mesto, s kojega imenom je bil nekoč združen pojem bajnega bogastva. Iz Virginia City so izvirali nekoč zlati in srebrni novci, ki so podpirali vojno, s tem denarjem se je polagal kabel preko Atlantiškega in Tihega Oceana, gradile so se železnice, hoteli in brzojavne zveze. Pogorje pri mestu je vsebovalo znameniti rudnik Comestock Lode, ki je vrgel zelo dragocene kovine za več nego 700 milijonov dolarjev.
Danes krilati molk razpadanja nad srebrnim mestom srebrne države. Hrib, ki je preluknjan s 600 milj dolgimi predori, ne daje več toliko žlahtne rude kakor nekoč. Večina rudokop-nih jam počiva, ker so postale zlate žile bolj redke in radi padca cen srebru pa se pridelava nikakor ne izplača. Od 35.000 prebivalcev, ki so tamkaj prebivali, jih je ostalo le še samo — 500.
Na zunaj se mesto ni spremenilo od časa največjega procvita do danes. Nobeden mestni stavbenik ni napravil načrta za ulice, nikdo se ni brigal, da bi jim bil dal ime. Imenujejo se: A, B, C itd.
Vsaka hiša poseda širok balkon, s katerega so stopali bogataši v oni bogati dobi na konje. Še vedno stoji v mestu na oglu »Crystal Bar«, vzgled krčme na divjem zapadu. Tamkaj so dobesedno pokrivali iskalci zlata člane gledališke skupine z zlatom, ker se niso ustrašili 600 milj poti iz Salt Lake City, da so preganjali dolgčas prebivalstva v Virginia City. Pred omenjenem barom je stala nekoč prižnica, raz katere je potujoči propovednik pihal vsem mogočim zablodam vdanim meščanom na duše in korobačil njih strasti. Njegovo zgovornost so nagradili s polnim klobukom zlata, ne da bi se bil spreobrnil in krenil na pravo pot le eden od poslušalcev.
Nekoliko višje na mestnem hribče-ku še stoji opera, v kateri je nekoč prepevala Jenny Lind. Največji in 7 nadstropij visoki hotel je pa pogorel in nikdo ga ni na novo pozidal. V C-ulici, ki je glavna mestna ulica, je od nekdanjih 10 trgovin odprta le samo še ena. Leseni del mesta je pa popolnoma propadel.
*
Raznoterosti.
Koliko konj živi na svetu? Trdijo, da se podi po materi zemlji 100 milijonov konj. Bencinski motor vedno bolj izpodriva ovseni motor (konja). Vozovi za prevoz oseb in predvsem pa za prevažanje težjih tovorov s konjsko vprego bodo kmalu redka prikazen. Tudi v poljedelstvu izpodriva konja motor in žival stopa v ozadje. Kljub dejstvu, da je Evropa najbolj opremljena s stroji, poseda tudi največje število konj. Konjska statistika na svetu bi naj bila približno sledeča:
v tisoč kom.
Rusija (vključno Azijo) . . 31.158
Poljska ........................4.123
Nemčija.........................3.451
Francija........................2.924
Anglija ........................1.178
Jugoslavija.....................1.168
Romunija .......................1.809
vse ostale evropske države . .	9.000
Amerika . .................... 35.000
Azija (brez Rusije).............5.600
Afrika..........................2.200
Avstralija ...................  2.200
skupaj okroglo 100 milijonov.
Prebivalci Rusije. Po najnovejših statističnih podatkih šteje sovjetska Rusija 163 milijonov prebivalcev. Število rojstev je v Rusiji v stalnem dviganju. Leta 189? je imela Rusija 106.4 milijonov prebivalcev, leta 1914 je bilo že 139.3, 14 let kasneje 150.4, in leta 1931 že 160.4 milijonov, kar pomeni, da je prebivalstvo zadnjih 35 let na-rastlo za 50%.
Nova mesta v Rusiji. Po svetovni vojni so se zemljepisne karte temeljito spremenile. Nekatere države so se skrčile, druge so narasle; pa tudi nove države so nastale. V Rusiji pa so pod vplivom petletke zrasla celo nova mesta. Redko komu so ta mesta znana, ker jih šole še ne uče in zemljepisne karte jih še niso zaznamovale. Imena nosijo večjidel po vodilnih ruskih komunistih. V bližini znanega Dnjepro-stroja je kar skozi noč zraslo velemesto Novoje Zarožje s 100.000 prebivalci, katero pa računajo danes že na 250.000 prebivalcev. Magnitogorsk leži v Južnem Uralu, v središču min, s 150.000 prebivalci. Slatinsk v zapadni Sibiriji, Prokopjevsk s 100.000 prebivalci; An-Čero-Indžensk, 50.000 prebivalcev; Karaganda, 100.000; Kounrad, 50.000; Be-resniki, 40.000; Bobriki, 50.000; Igarka, 50 000; Kandalaša, 90.000; Džerdžinsk, 40.000 prebivalcev. Nova mesta, za katera pa zapadna Evropa sploh nič ne ve.
Tiskar: Tiskarna sv. Cirila v Mariboru, predstavnik Albin Hrovatin, Maribor. Izdajatelj, lastnik in odgovorni urednik, Franc Hrastelj,
novinar, Maribor.