Poštnina plačana pri pošti št. 61330 Kočevje TPBys m v>S * .2«* kočevske GLASILO OK SZDL KOČEVJE 1-elnili H., šl. 12 .Z Ponedeljek, 16. 12. 1985 4^* Srečno in uspešno v letu 1986 h v Naša prihodnost je odvisna predvsem od nas samih, od naše resnične pripravljenosti, da s skupnimi močmi razrešimo probleme, ki nas težijo Mnogo nalog je pred nami Leto, ki se izteka, je značilno P° veliki družbeni aktivnosti. Veliko smo govorili o uresniče-vanju dolgoročnega programa gospodarske stabilizacije, v tem sklopu o povečevanju proizvodnje in izvoza, o zmanjševanju inflacije, o povečevanju osebnih dohodkov in življenjskega standarda itd. Več ali manj nam je že sedaj jasno, da večine Predlogov ne bomo uspeli uresničiti. Fizični obseg proizvodnje se v večini delovnih organizacij zmanjšuje; raste sicer dohodek, kar pa je predvsem posledica rasti cen. Nikakor ne moremo Preboleti stare bolezni, da za večino težav iščemo izhod v ■s^,,cenah. Problematika gospodarjenja se še zaostruje, kar se vidi Predvsem v povečanju zalog k'aga in gotovih izdelkov. Velike zaloge nam vežejo velika obratna sredstva, obratna sredstva pokrivamo s krediti, za katere plačujemo visoke obresti. Kot da je to zaprti krog, iz katerega ne vidimo izhoda. Vendar izhod je, izhod je v boljšem delu, v umnejšem gospodarjenju, v postopnem opuščanju manj perspektivne proizvodnje in prehodu na perspektivnejšo proizvodnjo. Za to pa je potrebno dobro delo, veliko znanja in volje, predvsem pa osebna prepričanost vsakega, da se je tudi z lastnimi silami mogoče izvleči iz težav. V tem letu se izteka eno srednjeročno plansko obdobje in že smo sredi načrtovanja za novo, t. j. obdobje 1986 1990. Planske aktivnosti so bile zelo živahne. Mnogo je bilo izrečenega in napisanega o tem. kaj potrebujemo, kaj bi imeli radi, kaj je nujno narediti v naših delovnih organizacijah, krajevnih skupnostih in samoupravnih interesnih skupnostih. Če smo v gospodarjenju manj učinkoviti, imamo pri načrtovanju mnogo želja, pa tudi dejanskih potreb. Želeli bi rešiti probleme oskrbe z vodo, radi bi boljše cestne povezave, z ozirom na že dovolj onesnaženo okolje in ogroženo naravo hočemo izboljšati stanje na tem področju, radi bi boljše pogoje šolanja, zdravstva, otroškega varstva, boljše pogoje za kulturne in telesnokulturne aktivnosti, da ne govorimo o stanovanjih itd. Marsikaj od tega nam je resnično nujno potrebno. Ali pa smo sposobni vse te zadeve uresničiti? Na vprašanje bi lahko odgovorili pritrdilno, vendar s pogojem, da smo s svojim delom sposobni ustvariti tolikšno novo vrednost, tak dogodek, da nam bo to omogočal. Če v proizvodnji ne bomo ustvarjali dohodka, se bomo morali uresničevanju potreb, ki jih načrtujemo, odpovedati. V prihodnjem letu bodo volitve v delegatske skupščine družbenopolitičnih skupnosti in samoupravnih interesnih skupnosti. Že celo tekoče leto potekajo dovolj intenzivne priprave na te volitve. Zaključen je postopek evidentiranja možnih kandidatov za delegate in za najodgovornejše funkcije v krajevnih skupnostih, občini, republiki in federaciji. Delovni ljudje in občani smo povedali, komu bi zaupali posamezne delegatske in druge dolžnosti, koga smatramo za sposobnega in primernega za opravljanje teh nalog. Pred nami pa so naloge kandidiranja, to je izbrati imed evidentiranih najboljše in jih prepričati, da bodo pripravljeni prevzeti zaupane jim naloge. Od izbora, naše pravilne ocene in naše skupne pripravljenosti je odvisno, ah bomo skupaj s tistimi, ki jih bomo izvolili in jim s tem naložili tudi naloge in odgovornosti, sposobni uresničiti vse tisto, kar si bomo postavili kot cilje v naših planih. Prihodnje leto pa ne bo le prvo leto novega srednjeročnega planskega obdobja in leto volitev, temveč tudi leto kongresov družbenopolitičnih organizacij. V razpravah ob pripravah kongresov in na samih kongresih bomo morah oceniti, kako nam funkcionira naš politični sistem, ali so v tem sistemu slabosti, ah delamo napake. Potrebno bo analizirati in temeljito razmisliti o tem, zakaj smo mnogokrat pri razreševanju problemov, ki jih prinaša delo in življenje, tako neučinkoviti. Kongresi morajo biti mesto, kjer bo dogovorjena politika nadaljnjega razvoja političnega sistema socialističnega samoupravljanja. Mnogo nalog je pred nami, nnogo tistega, kar nismo uspeh larediti v preteklem obdobju, mnogo pa tudi novih nalog. Iskati moramo rešitve, ki nam bodo omogočile boljše življenje za našega delovnega človeka, rešitve, ki bodo dajale lepšo perspektivo za našo mlado generacijo. Dolžni smo skrbeti za izenačevanje pogojev življenja in dela vseh naših občanov. Če bomo hoteli vse to uresničiti, se bo moral vsak posameznik in vsi skupaj zavzeti za to, da ustvarimo take pogoje. To smo sposobni storiti, kar smo že velikokrat dokazali v preteklosti. Ne bomo zanemarili niti prostovoljnega dela, če bo potrebno, in to očitno bo, bomo tudi z lastnimi prispevki — samoprispevkom — dali svoj duež, da razrešimo najtežje probleme, od katerih uspešnega reševanja je odvisen naš hitrejši nadaljnji razvoj. Ne glede na vse prilike in pogoje pa se moramo zavedati, da je naša prihodnost odvisna predvsem od nas samih, od naše resnične pripravljenosti, da s skupnimi močmi razrešimo probleme, ki nas težijo. Uspešno razreševanje problemov in uspešno delo pa nam bo dalo novih moči in volje, ki bo skupaj z znanjem vseh naših generacij garancija za našo prihodnost. Alojz Petek Častni občani občine Kočevje Zbori občinske skupščine Kočevje so na rednem zasedanju v novembru soglasno sprejeli sklep, da se ob praznovanju dneva republike podeli trem zaslužnim občanom listine z nazivom ČASTNI OBČAN! Listino so prejeli narodni heroji: JOŽE BOLDAN - SILNI ANDREJ CETINSKI - LEV JOŽE OŽBOLT - STANKO Predstavitev naših narodnih junakov in utemeljitev predloga je bila podana z obrazložitvijo v Delegatski prilogi 9 Kočevskih novic. Bežen prelet skozi njihovo dosedaj prehojeno življenjsko pot nam odkrije vso realno podobo osebnosti, skromnost in tovarištvo ter človeško preprostost v odnosu do ljudi. S podelitvijo naslova častnega občana občine Kočevje so prejemniki listin dobili vse splošno priznanje občanov iz območja, kjer so začeli svojo revolucionarno in borbeno pot. Ureditveni načrt športno rekreacijskega območja Jezero Kočevje Skupščina občine Kočevje je v letu 1982 sprejela odlok o razglasitvi splošne prepovedi graditve in parcelacije zemljišč na območju dnevnega kopa bivšega rudnika Kočevje z namenom, da se zaščiti območje rudniškega jezera pred nenačrtnimi posegi. Zato je proizvodno podjetje OPREMA Kočevje naročilo izdelavo načrta »Ureditev športno rekreacijskega območja JEZERO Kočevje«. Načrt je sedaj pripravljen za javno razpravo. V prostoru Likovnega salona Kočevje bo 20. decembra 1985 ob 17. uri otvoritev razstave programskih zasnov za športno rekreacijsko in turistično območje JEZERO Kočevje z grafičnimi prikazi, deli območja pa bodo predstavljeni s fotografijami in projekcijo diapozitivov. Fotografski material je pripravil KLUB DIANA — podružnica Kočevje. Razstava bo odprta vključno do nedelje 30. decembra 1985, in sicer vsak dan od 16. do 18. ure, za večje skupine pa tudi izven tega časa, v kolikor se bodo pravočasno prijavile v pisarni SIS za komunalne in cestno dejavnost občine Kočevje (telefon 851-369). Pri izdelavi dokumentacije, ki bo razstavljena, je sodeloval širok krog strokovnjakov in več naših občanov. Pričakuje se, da se bo krog le-teh še povečal, s tem. S sprejetjem tega ureditvenega načrta bo dana možnost za pričetek del na ureditvi športno rekreacijskega območja. JEZERO Kočevje. Ladislav Lenassi Vinko Zajec ■ H VOLITVE 1986 - Predlog oblikovanja in povezovanja delegacij v javni razpravi Poročilo o izvedbi ZMDA »Suha krajina« za leto 1985 Na skupni seji predsedstev OK SZDL in Občinskega sveta ZSS konec novembra je bil v razpravi tudi predlog sprememb organiziranosti delegacij v krajevnih skupnostih in OZD v občini. V osnutku in dveh variantah je predlog pripravil svet za politični sistem P OK SZDL. Vse pobude so težile k poenostavitvi delegatskega sistema, ki pa mora istočasno zagotavljati njegovo učinkovitost in nadaljnji razvoj. Predlog je v razpravi v OO ZS in KK SZDL do 20. decembra. Prav gotovo se bo kdo vprašal, zakaj se tak način oblikovanja delegacij, kot je sedaj v razpravi, ni upošteval že ob prejšnjih volitvah. Preprosto zato, ker nam to ni dopuščal zakon o volitvah in delegiranju v skupščine, ki pa je bil v jesenskem času letošnjega leta dopolnjen. Dopolnitve zakona konkretno za občino omogočajo: a) da kmetje in delavci TOK Kmetijstva oblikujejo skupno delegacijo za ZZD in skupščino SIS; b) da dve ali več TOZD, v katerih ni zaposlenih več kot 60 ljudi, lahko v skladu s samoupravnim sporazumom oblikujejo skupno delegacijo za skupščino SIS; Postopek evidentiranja še vedno teče — kako naprej? V temeljnih sredinah še vedno poteku evidentiranje možnih kandidatov tako za člane delegacij, kot tudi nosilec najodgovornejših funkcij. Evidentiranje bo v decembru potrebno zaključiti in aktivnosti usmeriti v predkandidacijske postopke. Sedaj je naloga tako OO ZS kot tudi KK SZDL predvsem, da preverijo, če je za vse tovarišice in tovariše, ki so evidentirani za nosilce odgovornih delegatskih dolžnosti (pregled evidentiranih je bil tekoče objavljen v Novicah), zagotovljena delegatska baza — če so evidentirani tudi za člane ustreznih delegacij bodisi v OZD in KS. Ob ugotovitvi, da niso, jih je seveda potrebno evidentirati, kajti nihče, ki ni delegat — član ustrezne delegacije, ne more opravljati odgovorne funkcije v skupščinah SIS in DPS. Poleg omenjenega je potrebno v razpravi s članstvom tudi ugotoviti, komu od več evidentiranih za posamezno dolžnost daje posamezna sredina podporo. Le ob taki aktivnosti vseh temeljnih sredin se bomo izognili pripravljanju kadrovskih rešitev v ozkih krogih. V novembru se je nadaljevalo evidentiranje zlasti za predsednika IS SO Kočevje. Za to dolžnost je bil evidentiran še Jože Lindič, tako da je za predsednika IS evidentirano skupno 12 možnih kandidatov. Tanja Svetličič OK SZDL na programsko volilni seji OK SZDL je v začetku decembra izpeljala redno prog ramsko volilno sejo. Na seji je bilo poleg obravnave poročila in programskih usmeritev izvoljeno tudi novo vodstvo za naslednje dveletno mandatno obdobje. Tako bo funkcijo predsednika še naprej opravljal tov. Alojz Petek in funkcijo podpredsednika tov. Peter Šobar. Za novega sekretarja pa je bil izvoljen tovariš Alojz Šešek. Na seji je bilo skozi bogato in kritično razpravo ocenjeno delo OK SZDL kot uspešno, vendar pa tudi opozorjeno na pomanjkljivosti, ki se še kažejo v njenem delu. Te so še v vse preveč forumskemu delu in v premajhni aktivnosti in samoiniciativnosti KO, svetov in komisij tako pri krajevni konferenci kot tudi OK SZDL. Ugotovitev kaže na to, da bo OK SZDL ob nalogah, ki si jih je zapisala v programskih izhodiščih, morala v prihodnje posvetiti večjo pozornost izboljšanju lastne organiziranosti in delegatskim odnosom znotraj SZDL. Na seji so delegati razpravljali tudi o pripravah na skupščinske volitve 1986 in sprejeli rebalans finančnega načrta za leto 1985. T. S. lahko zajeli nah: v naslednjih skupi- c) da TOZD in DSSS v isti DO lahko na podlagi samoupravnega sporazuma oblikujejo skupne delegacije za skupščine SIS. Predlog vsebuje precejšnje spremembe, ki pa v največji možni meri opredeljujejo racionalizacijo dela delegacij in kar je zelo pomembno — oblikovane delegacije ne posegajo v možnost delovnih ljudi in občanov, da imajo vpliv na odločitve, ki bodo sprejete v delegatskih skupščinah. Glede na predvidene predvolilne postopke bi bilo potrebno predlog organiziranosti delegacij v občini Kočevje sprejeti čimprej zaradi vseh nalog, ki jih je potrebno izvesti ob realizaciji teh sprememb. Navedene naloge bi a) formalno pravna ureditev nove organiziranosti: Potrebno je spremeniti oz. dopolniti odlok o delegiranju delegatov v zbore občinske skupščine (v osnutku je bil obravnavan na novemberski seji zborov) in ustrezne sklepe skupščin samoupravnih interesnih skupnosti, ki opredeljujejo delegiranje delegatov za te skupščine, v OZD oz. skupnostih je potrebno pripraviti predloge samoupravnih sporazumov o oblikovanju skupnih delegacij za delegiranje v skupščine SIS. Zaradi istega razloga morajo v DO z več TOZD opredeliti v samoupravnem sporazumu o združevanju delavcev, da bodo v DO oblikovali skupne delegacije za delegiranje v skupščine SIS. b) predkandidacijski in kandidacijski postopek: Ob bistvenem zmanjšanju števila pšotrebnih delegatov v združenem delu je potrebno posvetiti posebno pozornost kvaliteti predlaganih delegatov, njihovi usposobljenosti in pripravljenosti za delo, pri čemer pa ne smemo zapostaviti strukture. c) usposabljanje in dogovor za učinkovitejše metode dela: V najkrajšem času je potrebno pripraviti program usposabljanja delegatov, pri čemer je potrebno to usposabljanje zastaviti kontinuirano v daljšem obdobju, vendar kljub temu časovno manj obsežno kot v preteklosti. Opredeliti je potrebno nove metode sodelovanja strokovnih delavcev SIS in SO z vodji delegacij (le teh je samo 20) v obliki posvetov, dogovorov o programih dela in sodelovanju itd. Zaradi navedenega mora biti delo bolj programirano in usklajeno; to velja predvsem za SIS, za katere bodo po novem oblikovanje skupne združene delegacije. OK SZDL Kočevje Letošnje leto Zvezna mladinska delovna akcija »Suha krajina« zaključuje svoje leto z desetletnim delovanjem. Ocena letošnje akcije kaže, da so bila delovišča v občinah Novo mesto, Trebnje, Grosuplje in Kočevje, kjer so se akcije izvajale, mnogo bolje pripravljene kot v prejšnjih akcijah. Vodstvo te mladinske akcije ocenjujejo, da je bilo delo z ivestitorji pri izvajanju programov uspešno in dobro. Precejšnje težave pri izvajanju delovnih akcij pa predstavljajo zagotavljanje denarja in oddaljenost posamezni delovišč. Oddaljenost delovišč povzroča precejšnje izdatke za pre- voze. Poročilo o prihodkih kaže, da so največ denarja za to akcijo prispevali Republiška skupnost za ceste Ljubljana v znesku 4,068.750,- din, Zveza vodnih skupnosti Slovenije Ljubljana 5,250.000,- din, Zveza kmetijskih zemljiških skupnosti Slovenije 3.000.000,- din, poleg teg pa še Zveza kulturnih skupnosti Slovenije, Zveza stanovanjskih skupnosti Slovenije, Inter, skupnost elektrogospodarstva, Združene PTT organizacije, Interesna skupnost za gozdarstvo, vse štiri Skupščine občine (med temi Kočevje v znesku 150.000.— din za ureditev naselja in v znesku 247.500,- din za izvedbo akcije).1 Tudi nekateri drugi so prispevali za to akcijo. Na območju kočevske občine sta delo izvajali dve mladinski delovni brigadi, in sicer agromelioracijska dela na površini 48 ha. Opravljali sta posek grmičevja in sežiganje vejevja. Vodstvo mladinske delovne akcije načrtuje, da bi dela izvrševali tudi v prihodnjem srednjeročnem obdobju od 1986 do 1990. Po njihovem predlogu se naj bi izvajala dela pri agromelioracijah in urejevanju napajalnih sistemov na pašnikih, letno v dolžini okoli 1000 metrov dolžine. Obstajajo tudi predlogi, da bi se dela opravljala pri popravilu in vzdrževanju lokalnih cest in poti ter čiščenju in pogozdovanju gozdnih površin. Iz podatkov zaključnega poročila o desetletnem delu te mladinske delovne akcije je razvidno, da je bilo mnogo storjenega in da kaže te akcije podpirati in nadaljevati. Viktor Dragoš Aktivni oddih med delom Občinski svet ZSS Kočevje organizira 16. 12. 1985 v sodelovanju z RS ZSS in Fakulteto za telesno kulturo posvetovanje na temo »Potrebe in načini uvajanja programiranih rekreativnih odmorov med delovnim procesom«. Na posvetovanju bodo podani uvodni referati o športni rekreaciji v OZD s poudarkom na programiranju rekreativnega odmora med delovnim časom, vlogi in pomenu ZS pri organiziranju športne rekreacije v OZD ter medicinski vidik športne rekreacije v OZD. Ob zaključku posvetovanja pa bodo udeleženci obiskali delovno organizacijo Trikon, ki je poleg DO Vezenine Bled — TOZD Konfekcija Kočevje edina organizacija v občini, kjer aktivni oddih med delom že uporabljati. O tem, kaj menijo o aktivnem odmoru med delom same delavke navedenih organizacij združenega dela, smo slišali naslednje: Fanika Vesel iz DO Trikon z 21 leti delovnih izkušenj: »Že 6 do 7 let imam obrabo vratnih vretenc. S tem povezane težave so me vsa ta leta silile, da sem večkrat koristila bolniški stalež. Bila sem odsotna tudi po dva meseca. Odkar imamo med Aktivni odmor med delom v DO Trikon. delom aktivni odmor, se boljše počutim. Letos sem bila celo leto prisotna na delu.« Nada Zemljak iz DO Trikon z 20 leti delovnih izkušenj: »Opravljam delo strojne šivilje najzahtevnejših operacij. Ves delovni proces sedim v zelo prisiljeni drži. Roke imam dvignjene nad delovno površino. Moj delovni prostor je utesnjen. Mislim, da je aktivni odmor potreben; po njem se dobro počutim. Želim si še več vaj.« Cvetka Muhvič iz DO Vezenina Bled - TOZD Konfekcija Kočevje z 12 leti delovnih izkušenj: »Pri 18 letih sem prebolela menigitis. Od tedaj imam občasne bolečine v vratnem delu hrbtenice, levi roki in levi nogi. Telovadim že zjutraj doma in nato še v času aktivnega odmora. Po aktivnem odmoru sem bolj sproščena in lažje nadaljujem z delom. Ne bi pa mogla reči, da so moje težave v celoti izginile.« Aktivni odmor na delavnem mestu Leta 1984 smo v dispanzerju medicine dela, prometa in športa opravljali obdobne preglede delavk v DO Trikon. Ob zaključku teh pregledov je bil zdravnik dr. Božidar Tomič v zagati, ker je ugotovil, da je v DO Trikon prisotna ogromna patologija lokomotornega aparata. Se bolj zaskrbljujoče je bilo, ker so imele največ težav delavke srednjih let in tudi mlajše. Delovnega procesa ni bilo možno spremeniti. Po posvetu z vodilnimi delavci DO Trikon in izraženi pripravljenosti delavk, smo uvedli že lani novembra aktivni odmor. Prve napotke za organizacijo aktivnega odmora nam je posredoval specialist med. dela dr. Anton Prijatelj iz Nove Gorice. Ogledal si je delovni proces Tri-kona. Nato je povabil v Novo Gorico delavke s težavami (izražene bolečine v vratu, ramah, komolcih, križu), vodilne delavce DO Trikon, medicinske sestre iz Dispanzerja medicine dela ter fizioterapevtko — vse iz Zdravstvenega doma Kočevje. 1 u smo si ogledali aktivni odmor DO Poligalant in se seznanili z njihovimi štiriletnimi bogatimi izkušnjami. Vrnili smo se navdušeni in pričeli z delom. V TOZD Konfekcija in Pletenin so stekle vaje aktivnega odmora. Delavke so se same odločile na zboru delavcev, da bodo vaje izvajale redno in vse po 5 minut na dan na delovnem mestu ob stroju v zadnji tretjini delovnega časa. Fizioterapevtka je naučila vaje nekaj delavk, te pa vodijo večje skupine v delovni izmeni. Da vadba ne postane monotona, vaje menjajo. Vaje, tečejo sedaj že več kot eno leto. Delavke se po vadbi psihofizično bolje počutijo. Trikonove delavke so bile dober vzgled delavkam Vezenine. kjer je delovni proces podoben. Aktivni odmor so pred nekaj meseci uvedli tudi v tej organizaciji. Ker dobri zgledi vlečejo, delavke obeh konfekcijskih tovarn verjetno ne bodo zadnje, ki telovadijo vsaj enkrat na dan. Stanka Žagar Ivanka Bižal Aktivni odmor med delom v DO Vezenina Bled — TOZD Konfekcija Kočevje. OBVESTILO Obveščamo občane, da upravni organi občine Kočevje, Temeljno sodišče Ljubljana enota Kočevje, Temeljno javno tožilstvo Ljubljana enota Kočevje in občinski sodnik za prekrške ne bodo delali v petek. 3. januarja 1986 v skladu s priporočili Republiškega komiteja za delo. Ta dan bodo nadomestili z delom v soboto, 11. januarja 1986. SKUPŠČINA OBČINE KOČEVJE Ponedeljek, 16. 12. 1985 Častni občani Na slavnostni akademiji, ki je bila 27. 11. letos v Šeškovem domu, so bili proglašeni za častne občane naše občine trije narodni heroji: Jože Boldan — Silni je bil rojen leta 1915 v Suhi krajini. Ker kmetija ni mogla preživljati številnih članov, so vsi iskali zaposlitev zunaj domačega kraja. Jože se je izučil za mesarskega pomočnika. Okoliščine so nanesle, da se zaposlil v kočevskem rudniku. Že leta 1941 se je vključil v OF in bil zaradi tega še istega leta aretiran in odpeljan v zapor. Maj 1942 je pobegnil in odšel v partizane, kjer je z izredno hrabrostjo in bogatimi izkušnjami kmalu napredoval od mitraljezca do komandirja čete in komandanta bataljona. Aprila leta 1944 je postal namestnik komandanta brigade, potem pa komandant brigade. Po osvoboditvi je opravljal pomembne vojaške funkcije. Zaradi posledic vojne je bil leta 1956 predčasno upokojen. Vrnil seje v kočevski rudnik, kjer je prevzel dela in nalgoe vodje kadrovsko-personalne službe. V Kočevju se je takoj vključil v družbenopolitično delo. Kljub zavidljivim letom aktivno deluje Se danes. Posebno rad se odziva mladini, na katero prenaša revolucionarne borbene tradicije. Andrej Cetiski — Lev je pričel svojo življenjsko pot 1921. leta v Banja loki. Rodil se je v družini Posestnika in obrtnika, V narodno osvobodilno gibanje se Je vključil že leta 1941. Marca naslednjega leta je stopil v par-hzansko četo, iz katere je nastal B. bataljon Notranjskega odreda. Bil je izredno zagnan. Poln idej. Zelo hitro je pridobi- val borbene izkušnje. Med borci je bil zelo priljubljen. Užival je velik ugled in spoštovanje. Leta 1942 je sodeloval v težkih borbah, v katerih je pokazal veliko iznajdljivosti, taktike in hrabrosti. Ko je bila leta 1942 ustanovljena Cankarjeva brigada, je iz Kočevskega odreda prešel vanjo. Kmalu je postal komandir čete, nato komandant bataljona ter namestnik komandanta Cankarjeve brigade. Leta 1944 so ga razporedili na Štajersko za komandanta 11. brigade Milana Zidanška. Z njo je vodil mnoge uspešne akcije. Še istega leta ga je glavni štab imenoval za komandanta operativnega štaba šeste in enajste brigade. Do konca vojne je kot komandant uspešno vodil še mnogo brigad in odredov. Pohorska brigada je pod njegovim vodstvom postala ena najboljših enot narodnoosvobodilne vojske na Koroškem. Po vojni je tov. Lev opravljal mnoge pomembe vojaške funk- cije. Več let je predaval na vojni akademiji. Dosegel je čin generalmajorja. Aktivno se je vključil tudi v družbenopolitično življenje. Čeprav živi v Ljubljani, sodeluje tudi v organih naše občine. Jože Ožbolt — Jože se je rodil leta 1922 v Belici ob Čabranki. Takoj po osnovni šoli je odšel z očetom v svet. Delal je kot gozdni delavec. V stiku s sebi enakimi se je izoblikovala njegova razredna pripadnost. Ob kapitulaciji Jugoslavije se je vrnil domov. Takoj se je povezal z OF in začel aktivno delati z mladimi. Skupaj s hrvaškimi mladinci je leta 1941 zbiral orožje, municijo in ostali vojni material. Spomladi 1942. leta je stopil v Kočevski odred. Z kotenla • - novice------------------------ —i Odličje prijateljstva izredno borbenostjo in iznajdljivostjo se je posebno izkazal v diverzantskih akcijah. Še vedno pa je deloval kot aktivist osvobodilne fronte na terenu, pridobival prebivalce čabranske in kolpske doline. Jeseni 1942. leta je postal član brigade Ljube Šercerja. Zaradi bogatih vojaških izkušenj je hitro napredoval od komandirja oddelka in voda do komandirja čete. Leta 1943 je postal komandant bataljona v deseti udarni brigadi, 1944. pa prevzel funkcijo namestnika, kmalu za tem pa komandanta 8. slovenske udarne brigade Frana Levstika. Na tej dolžnosti je ostal do januarja 1945, ko je bil težko ranjen. Udeležen je bil v mnogih težkih bojih kot skojevec, partizan, bombaš, jurišnik ali poveljnik. Po osvoboditvi je ostal v vojaški službi, kjer je opravljal funkcije od kotnan-danta polka in divizije do načelnika armadne oblasti. Slavka Janša 30. novembra 1985 je kulturno športno društvo Kostel imelo celovečerni nastop v Boljuncu — občina Dolina pri Trstu. V programu so sodelovali moški pevski zbor ter folklorna in dramska skupina. Nastop sodi v program rednega letnega sodelovanja občin Kočevje in Dolina pri Trstu. Ob tej priliki je župan občine Dolina tov. Edvin Švab podelil predsedniku SO Kočevje tov. Jožetu Novaku ODLIČJE PRIJATELJSTVA in podelitev utemeljil z nagovorom, ki ga v celoti objavljamo. Spoštovani tovariš Jože Novak, župan občine Kočevje Naložena mi je nadvse prijetna dolžnost, ki jo ta trenutek opravljam srčno rad in z velikim zadoščenjem nas upraviteljev in občanov občine Dolina. Občina Dolina in Kočevje sta pobrateni od 2. oktobra 1971. Vrednote, ki smo jih z našo listino o pobratenju zapečatili, so stare kot svet, so trajne kot suho zlato. Narodi sveta so te vrednote različno doživljali skozi zgodovino, nekateri so z njimi razmetavali, jih zanemarjali, jih zlorabljali. Mi, naši občani Doline in Kočevja, smo jih uveljavljali in jih uveljavljamo še danes. Odličje prijateljstva je najvišje priznanje, ki ga podeljuje občina Dolina; Odličje prijateljstva simbolično predstavlja osrednji spomenik naših padlih za svobodo; predstavlja spomenik padlih za vrednote, ki so stare kot svet in so trajne kot suho zlato. Te so mir, svoboda, enakopravnost, bratstvo in sodelovanje med ljudmi in narodi, delo. Dragi tovariš Jože Novak, mi ti podeljujemo Odličje prijateljstva v znak iskrenega priznanja za čas tvojega javnega delovanja in Županovanja v občini Kočevje, za čas, ko smo te lahko mi srečevali, ki si s svojimi sodelavci skrbno gojil prijateljske stike med občino Dolina in občino Kočevje. Prosim, da sprejmeš odličje ko iskren izraz našega priznanja za uspešno uresničevanje našega pobratenja. Visok jubilej 21. novembra je praznoval osemdesetletnico življenja tov. Andrej Arko. Govorica ga še vedno izdaja, da izhaja iz Ribnice, pa čeprav je večji del svojega življenja preživel izven nje. Najbrž jubilanta našim občanom ni treba posebej predstavljati. Poznamo ga zlasti kot zagnanega delavca na telesno-kulturnem področju, kot novinarja in filatelista. Njegovo delo pri vodenju, organiziranju in vsebinski preobrazbi telesnokul-turnih organizacij je cenjeno širom Slovenije. Za to svoje delo je dobil vrsto priznanj in O delu kluba študentov 22. novembra je svet za vzgojo in izobraževanje pri OK ZSMS Kočevje sklicali sejo vseh študentov visokih in višjih šol v občini. Vabljenih je bilo 178 študentov, vabilu pa se je odzvalo le 36. Na seji sta bila prisotna tudi tovariš Dušan Popovič, ki je podal kratko informacijo o ekonomskem stanju OZD v občini in tovarišica Branka Kajtna, ki je opisala trenutno kadrovsko problematiko. Študente je seznanila z novim samoupravnim sporazumom o štipendiranju, ki naj bi izboljšal predvsem njihov materialni položaj. Razprava je potekala tudi o programih pripravništva ter odnosu delovnih sredin do pripravnika. Ugotovljeno je bilo, da v večini primerov le-ta ni na nivoju. Združeno delo bo temu področju moralo nameniti več pozornosti. Omenjena ja bila tudi občinska kadrovska politika, ki je zadeve razreševala kratkoročno in slabo. Za načrtno delo je bil letos ustanovljen svet za kadrovsko politiko pri SO Kočevje. Vidnejše rezultate na tem področju lahko pričakujemo v naslednjem srednjeročnem obdobju. V razpravi o delu Kluba študentov je bilo podano mnenje, da je v njegovo delovanje vključenih premalo študentov. Vsled tega tudi v organih OK ZSMS ni čutiti njihove vloge in mišlenja Ob zaključku je bilo dogovorjeno, da bo predsedstvo Kluba študentov pripravilo poročilo o delu v preteklem letu. Gradivo naj se posreduje vsem študentom občine Kočevje. Pasivnost ima globje vzroke, ki so družbeno pogojeni. Vprašanje, zakaj niso aktivni in prodorni, pa ostane odprto. M. G. odlikovanj, s katerimi se mu je družba oddolžila. Naj omenimo to, da je prejel eno prvih plaket Stanka Bloudka, orden dela s srebrnim vencem, medaljo zaslug za norod pa še vrsto plaket in priznanj športnih in drugih organizacij, kar potrjuje njegovo vsestransko vključenost v družbeno življenje naše občine in Slovenije. Ob visokem jubileju mu želimo še veliko zdravih let v krogu njegovih domačih in med nami. TKS občine Kočevje ZTKO občine Kočevje Spopad s sovražnikom je uspel Ob Dnevu republike — 29. novembra je prejel prizmyije častnega občana Občine Kočevje tudi to. Jože Ožbolt, kije bil udeleženec spopada s sovražnikom pred 41 leti na Hribu pri Koprivniku. Iz njegovega govora, ki ga je imel ob 40-letnici tega spopada v Koprivniku, posredujemo potek akcije in bojev. V jeseni 1944. leta je bil splo-šen položaj nacistične Nemčije 'n njenih sodelavcev težaven. j5* znaki vojnega stanja so prikazovali, da bo vojne v nekaj Mesecih konec. Ne glede na tako stanje so se v nemško-domo-“ranskih enotah, ki so delovali na ozemlju Slovenije, odločili za 'zvedbo vdora na osvobojeno ozemlje Bele krajine pod geslom “Snežni metež«. Namen vdora v raje osvobojenega ozemlja je 1 - da se uniči takrat delujoče ustanove, ki so delovale za Potrebe enot NOV in napad na posamezne oblastvene organe Slovenskega narodno osvobodilnega sveta in politična vodstva. Za izvedbo vdora na osvobojeno ozemlje, je vodstvo akcija pripravilo dve bojni skupini. Ena naj bi napredovala iz smeri Novega mesta proti Semiču. To je bila pomožna skupina z nalogo, da preko Gorjancev v Beli krajini, posebno okolici Semiča, izvabi enote NOV na spopad. Druga skupina pa naj bi odšla iz smeri Kočevja z namenom, da izkoristi priložnost, ko bi bile partizanske enote v spopadu s sovražnikovo skupino pri Semiču, da izvede vdor v Belo krajino iz te smeri. Sovražnikova bojna skupina, ki je imela nalogo izvršiti vdor v Belo krajino iz kočevske smeri, je odšla na pohod v smeri proti Koprivniku, Ovčjaku in posamezne kraje v Belo krajino in druga v smeri Mozlja, Nemške loke in Miklarjev v Belo krajino. Na pohod sta koloni odšli 13. novembra 1944 v večernih urah iz Šalke vasi. Načrt je predvideval, da naj bi se kolone združile in izvršile napad Črnomlja. Pohod sovražnika ni potekal po načrtu. Zaradi slabih zvez, deževja in megle sta se v zgodnjih jutranjih urah 14. novembra pri Miklarjevih medsebojno obstreljevala dva bataljona domobrancev, nakar jih je napadel 4. bataljon Belokranjskega odreda, nekaj pozneje pa gojenci Oficirske šole Glavnega štaba NOV in PO Slovenije, podoficirske šole in borci dopolnitvenega bataljona VIL korpusa NOV Jugoslavije. Navzlic temu so domobranci uspeli priti v Črnomelj, iz katerega so bile pravočasno evakuirane vse partizanske ustanove. Ta napad je bil nepričakovan. Čeravno se je sovražnik zadrževal v Črnomlju okoli dve uri, je vseeno v tem času uspel zažgati poslopje bivše meščanske šole, tovornjak naložen s padali in nekaj poslopji. Razbili so precej šip po Črnomlju in oropali mesto. To akcijo je sovražnik uresničil zato, ker so bile partizanske brigade v dolini Krke in Suhi krajini. Enote XVIII. divizije NOV so bile preusmerjene iz Suhe krajine šele tedaj, ko je sovražnik bil že na osvobojenem ozemlju. Tako je omenjena divizija z VIII. Levstikovo brigado in X. Ljubljansko brigado ter divizijskim jurišnim bataljonom dne 14. novembra prejela pov.elje, da s pospešenim pohodom v smeri Koprivnika in Črnomlja izvrši napad na domobransko kolono. Borci obeh brigad in jurišnega bataljona, ki so bili dobro oboroženi, vendar slabo obuti in v pomanjkanju hrane, so v 14-urnem pospešenem pohodu, navzlic izredno slabim vremenskim pogojem, saj jih je spremljal dež s snegom ter megla, uspeli preko Podstenic priti nad Koprivnik. Na pohodu navedenega dne so borci Vlil. SNOUB Fran Levstik okoli 12,30 ure opazili sovražnikovo kolono, ki je Štela okoli 300 oboroženih vojakov na Hribu pri Koprivniku. Akcija je potekala tako, da je II. bataljon te brigade varoval položaj v smeri Koprivnika in vzdrževal zvezo z enotami X. SNOUB. I. bataljon je izvršil napad in varoval položaj v smeri proti Mirni gori in Planini. Ko je sovražnikova kolona iz Hriba potovala v smer Koprivnika, je prišla na tak prostor, kjer ni imela kritja in zato je bil izvršen napad nanj iz vsega orožja. Borci ostalih dveh bataljonov in jurišnega bataljona so izvršili juriš. Ob tem napadu so bili zažgani 4 sovražnikovi avtomobili. Borci X. SNOUB so zasedli položaje nad Koprivnikom v smeri Kočevja. Tudi oni so se vključili v napad nad umikajočo se sovražno kolono. Ta spopad je sovražniku povzročil precejšnje izgube in se je moral v paničnem begu umikati proti Kočevju, t. j. k svojemu izhodiščnemu položaju. Spopad s sovražnikom na Hribu pri Koprivniku je bil izveden pod zelo neugodnimi vremenskimi pogoji, pa je vseeno uspel. Za izpolnjene naloge in borbenost so bile enote in vodstvo pohvaljeni od Glavnega štaba NOV in PO Slovenije in VII. korpusa NOV. Poročilo o tej akciji, ki ga je izdal organizacijski štab slovenskega domobranstva, je prikazalo neprekrito zadovoljstvo v zvezi z načrtovano akcijo »Snežni metež«. Domobranci so bili ogorčeni zaradi neuspeha in izgub. Splahnel je tudi borbeni duh, posebno zaradi neprijetnega spopada med domobranskimi bataljoni. Viktor Dragoš kotmfci • novice. IZ KRAJEVNIH SKUPNOSTI KŠD »KOSTEL« gostoval v Italiji Okrogla miza o informiranju KŠD »Kostel« aktivno deluje približno dve leti. V tem času so imeli več nastopov. Vrh dosedanjega dela pa je bilo gostovanje v Dolini pri Trstu, ki je pobratena z občino Kočevje. Na gostovanje so se skrbno pripravljali. Sam odhod in nastop je bil 30. novembra. V Dolini so bili lepo sprejeti. Gostitelji so jim razkazali znamenitosti svojih krajev. V večernih urah so nastopili pred polno dvorano. V programu je sodelo- val njihov in naš moški pevski zbor, ter folklorna sekcija, dramska skupina, harmonikar in recitatorji. Občinstvo je nastopajoče nagradilo z dolgotrajnimi aplavzi. S programom so bili izredno zadovoljni. Na zaključku sta predsednik KŠD Kostel in predsednik KPD Fran Venturini izmenjala darili in s tem simbolično oznanila začetek prijateljskega sodelovanja obeh društev. F. C. KS KOČEVSKA REKA Uspešno delo gasilskega društva Gasilsko društvo Kočevska Reka je v zadnjih dveh letih doseglo zadovoljive rezultate. Občutno se je povečalo število članov društva, formirane so gasilske enote v Kočevski Reki in Štalcerjih. Vse operativne enote so dokaj dobro materialno opremljene, saj razpolagajo z vso potrebno opremo. Društvo razpolaga s tremi kombiji in novim avtomobilom za gašenje z vodo in peno. Svojo strokovno usposobljenost in pripravljenost za hitro ukrepanje so gasilske enote prikazale na občinskem tekmovanju gasilskih društev. Še posebej prizadevne so mladinke gasilske enote iz Štalcerjev. Kot najboljša ekipa v občini in regiji so se udeležile republiškega tekmovanja v Velenju, kjer so dosegle 10. mesto. Za tako uspešno in prizadevno delo gre pohvala vsem članom GD, še posebej pa vodstvu društva. Veliko pomoč pa nam nudijo tudi strokovni delavci Občinske gasilske zveze in pa seveda delovna organizacija Posestvo »Snežnik« z občutno materialno pomočjo. Vaški odbor Štalcerji Vaški odbor Morava Vaščani Štalcerjev se v nekaj zadnjih letih lahko pohvalijo s precejšnjimi uspehi. Izgradnja lokalnega vodovodnega omrežja, javna razsvetljava, športni center z asfaltnim igriščem je samo nekaj večjih objektov, ki so jih vaščani zgradili večinoma z udarniškim delom. Še posebej so ponosni na dve lični avtobusni čakalnici, ki sta bili zgrajeni po lastni zamisli in stilno prilagojeni okolju. Vse delo je bilo opravljeno s prostovoljnim delom. Novo naselje na Moravi počasi dobiva podobo naseljenega kraja, saj se je že večina novo-graditeljev vselila v lastno stanovanje. Število aktivnega prebivalstva sc je precej povečalo, saj so do sedaj na Moravi živeli v večini starejši ljudje. Poleg pr6-stovoljnih aktivnosti pri urejanju komunalnih zadev se kaže prizadevnost občanov v delu (prostovoljnega) samostojnega gasilskega društva, katero pa tesno sodeluje z Gasilskim društvom iz Kočevske Reke. Stane Gabrič Enote JLA so opravile skupno s Cestnim podjetjem Novo mesto, TOZD Gradnje, modernizacijo ceste Travik —Lazeč. Dela so potekala po predvidenem planu. Ob cesti Mirtoviči-Osilnica so bili izvršeni posegi pri urejanju podpornih zidov na sektorju ceste Ložec—Ribjek. Temelje je izdelal VGP Hidroteh- nik iz Ljubljane, zid pa cestno podjetje Novo mesto — TOZD Vzdrževanje in varstvo cest Kočevje. Dela niso zaključena in potekajo na tistih sektorjih bodoče trase ceste Mirtoviči-Osilnica. Sredstva za opravljena dela so zagotovili: OVS Ljubljanica-Sa-va in Skupnost za ceste Slovenije. Vinko Zajec V okviru priprav na problemsko konferenco CK ZKS o vprašanjih nadaljnjega razvoja javnega informiranja in komuniciranja ter nalog Zveze komunistov je bila 12. novembra organizirana okrogla miza o informiranju, ki jo je pripravila komisija za informativno in propagandno dejavnost pri OK ZKS Kočevje. Kljub skromni udeležbi je okrogla miza uspela podati celovito oceno razmer na področju informiranja v občini in v razpravi podala naslednje temeljne poudarke kot izhodišča ter usmeritve za delo na tem področju. Pri obravnavi delovanja sistemov obveščanja v organizacijah združenega dela in krajevnih skupnostih je bilo poudarjeno, da nimamo dovolj celovito opredeljenega sistema obveščanja izhajajoč iz načela pravice do obveščenosti za odločanje. Razlogi so predvsem v nestrokovnem pristopu ali nepoznavanju te problematike. Ne znamo izkoristiti vse razpoložljive medije informiranja (oglasne deske, bilteni, glasila, razglašene postaje) v smeri dopolnjevanja posameznega medija v urejeno in načrtno celoto obveščanja delovnih ljudi v posameznem delovnem okolju ali kraju, kjer živijo. Zato bo potrebno oblikovati ustrezna izhodišča za organiziran in načrten pristop izpopolnjevanja nalog s področja obveščanja v OZD ter KS, pri čemer bo potrebno upoštevati specifiko posameznega okolja. Kot nosilca aktivnosti je bila na tem področju izpostavljena vloga sindikata in socialistične zveze. V padaljevanju razprave je bila tudi izpostavljena problematika delovanja sistema informiranja na ravni občine. V ospredju je bila problematika izdaj anjua glasila Kočevske novice. Ugotovljeno je bilo, da je neustrezno, da se z vsebinsko zasnovo glasila ukvarja zagolj ozek krog ljudi. Zato bo v prihodnje nujno vključevati v oblikovanje vsebinske zasnove dopisnike iz OZD in KS. Kljub izredno dobremu sprejemu glasila in delegatske priloge pri občanih, slednje še posebej velja za podeželje, je bila podana zelo konkretna pripomba glede na obsežnost, razumljivost in finančna sredstva v zvezi z delegatsko prilogo. Glede na to bi morale strokovne službe, ki pripravljajo gradivo za delegatske skupščine, pripravljati povzetke delegatskega gradiva, s čimer bi omogočili podajanje osnovne problematike na veliko bolj razumljiv način ter tudi ceneje vsem delovnim ljudem in občanom. Celotno delegatsko gradivo pa bi se posredovalo samo vodjem delegacij. V razpravi je bil kritično ocenjen obstoječi način financiranja izhajanja glasila Kočevske novice. Zato je bilo sprejeto stališče, da ustrezni organi OK SZDL morajo oblikovati predlog za celovito ureditev sistema financiranja za daljše obdobje. Sprejeto je bilo tudi stališče, da je za zagotovitev celovite obveščenosti delovnih ljudi in občanov potrebno v občini zgotoviti ustrezne pogoje za nadaljnje izhajanje občinskega glasila in v ustreznih planskih dokumentih opredeliti rokovno, kadrovsko in finančno možnost delovanja INDOK centra ter lokalne radijske postaje. V razpravi je bila tudi izpostavljena naslednja ocena glede pokrivanja občine z informacijami preko regionalnih sredstev javnega obveščanja in sicer, da je območje občine celovito pokrito z objektivnimi informacijami v radiu, Delu in regijskim TV Obzorniku. Da pa smo v razkoraku v primerjavi povezave DPO in DPS v okviru regije in pokrivanja informacij preko regionalnih sredstev javnega obveščanja. Čeprav smo po drušbenopolitični organiziranosti vezani v regijo obljubljan-skih občin, naše območje pokriva Dolenjski list kot regionalni časopis. Ravno glede objektivnosti in realnega prikazovanja razmer pa je kritično ocenjen Dolenjski list, kjer pisanje ni zgolj rezultat novinarja, temveč prej usmeritve celotne uredniške politike. Na okrogli mizi je bilo ravno zaradi tega izpostavljeno vprašanje odgovornosti novinarja za objektivno in celovito informacijo o dogodkih v posameznih sredinah in da ni potrebno to tezo skrivati za parolo omejevanja demokratičnega pretoka informacij, kar je v obratnem smislu še manj demokratično, če lahko novinar ali novinarji, ki realizirajo koncept uredniške politike, oblikujejo mnenje o nekem dogodku, razmerah, odnosih, krivdi ali nekrivdi, odgovornosti posameznikov, konkretni oceni DPO ali samoupravnih organov in podobno. Problemska konferenca bi morala podati tudi odgovor na omenjena vidika demokratičnosti v sistemu informiranja. Na podlagi kritične ocene kadrovske problematike na področju informiranja je bilo sprejeto stališče, da se v občini ustanovi aktiv novinarjev, izvede ustrezne oblike usposabljanja kadra, ki že deluje na področju informiranja in da se uskladijo programske usmeritve komisij za informiranje in koordinacijskih odborov za informiranje pri DPO ter DPS. Rudi Miiller Ob 14—letnici kočevskega društva za boj proti alkoholizmu Alkoholizem je družbena bolezen, Slovenci pa so že od nekdaj preveč pili. Statistika nam pove, da znaša v Jugoslaviji letna poraba 100 % alkohola na prebivalca že 15 litrov. S tem smo prekosili vse države na svetu, razen Francije (19,8 I). Vendar pa je ostal problem alkoholizma vse do danes zelo zapostavljen, čeprav ga Svetovna zdravstvena organizacija šteje za enega najhujših problemov socialne medicine. Poglavitno za zdravljenje alkoholizma je zdravljenje in rehabilitacija v klubih zdravljenih alkoholikov. Prvi trije klubi v Sloveniji so bili ustanovljeni že leta 1969, 5. 11. 1971 pa je bil ustanovljen KZA Kočevje. V času svojega delovanja se je preimenoval v Društvo za boj proti alkoholizmu. Namen društva je nadaljevati zdravljenje zdravljenih alkoholikov, ki so končali zdravljenje v bolnišnici ali dispanzerju, oziroma zdraviti tiste člane, ki so uspešno sodelovali v društvu kot opazovalci. Ena osnovnih nalog društva je pomagati zdravljenemu alkoholiku pri njegovi habilitaciji. Delo društva temelji na skupinski metodi zdravljenja, pri kateri si zdravljeni alkoholiki z medsebojno pomočjo pomagajo pri lastnem zdravljenju in rehabilitaciji. Pri svojem delu sodeluje društvo s strokovnimi ustanovami za zdravljenje in preprečevanje alkoholizma v Sloveniji in z Republiškim komitejem za zdravstvo in zdravstveno varstvo. Delo v društvu poteka po načelih terapevtske skupnosti na podlagi enakopravnih in samoupravnih odnosov. Terapevtski team sestavljajo: zdravnik, medicinski tehnik in socialni delavec. Člani društva se sestajamo enkrat tedensko. Na sestankih obravnavamo tekočo problematiko, večkrat gremo tudi na TRIM, v načrtih pa imamo obiske zanimivih filmskih predstav, gledališča, v bližnji prihodnosti pa nas bo obiskal strokovnjak s področja alkoholizma. Naloga društva pa ni le kura-tiva ampak tudi preventiva, kajti problem alkoholizma je v Kočevju zelo prisoten, mogoče celo bolj kot drugje v Sloveniji. Enega izmed vzrokov za to bi lahko iskali v strukturi prebivalstva, ki je v Kočevju zelo raznoliko. Malo je avtohtonega prebivalstva, veliko pa je prisel- Zadnji posnetek mostu v stari obleki. Rekonstrukcija mostu poteka nemoteno. Prehod skozi Gradišče je urejen, žal pa je ponoči nerazsvetljen. Bodice BODICE so šilasti izrastki pri živalih ali rastlinah (ježeve, kaktusove), bodice ima bodeča žica, poznamo pa tudi pikre, zbadljive besede ali misli ter bodice na družbene napake. V tej rubriki bomo objavljali bodice, ki bodo zbodle na čim bolj občutljivem mestu. Na avtobusni postaji v Kočevju vlada kaj čuden red. Avtobusi parkirajo na prostoru, določenem za osebna vozila. Osebni avtomobili delavcev postaje parkirajo med stebri nadstreška in na zelenicah. Prostor, določen za parkiranje avtobusov, pa samuje. Vodilni delavci avtobusne postaje ne ukrepajo, milica žal tudi ne! Pri osrednjem spomeniku v Kočevju - spomeniku Svobode je lepo urejena eksperimentalna, postaja za gojenje vrtnic na snegu. Vrtnice naj bi zacvetele vsaj za novo leto. Eksperiment je sofinanciran iz žepov občanov. 29. november je velik dan za celotno Jugoslavijo. Proslava tega dne v Šeškovem domu pa to ne potrjuje. Vse priznanje otrokom, ki so se na odru resnično potrudili. ____ Svojevrstno past - PAST PRESENEČENJA - ima vzdrževalec cest (Komunala), nastavljeno na koncu Rožne ulice. Voda je spodkopala polovico ceste. V nastavljeno past se bosta ujela dva - oškodovanec in »lovec«. Tožilstvo bo ukrepalo, sodišče nagradilo - lovca. Osrednja ploščad v centru mesta naj bi bila urejena do 12. decembra tega leta. Presenečenja ne bo, ker je delo potekalo po ustaljenem sistemu - jesen je bila za neprekinjeno delo prevroča, sedanji čas pa je premrzel, celo samo za osemurni delavnik. »Brez lesa človeštvo lahko živi, ne more pa živeti brez gozda« Propadanje in izumiranje gozdov, o katerem vse več slišimo in beremo, je resen in zelo zaskrbljujoč pojav. Na eni strani človek s svojim načinom gospodarjenja uničuje gozdove v Afriki, Aziji in Južni Ameriki oziroma na manj razvitem jugu, v Združenih državah Amerike, Kanadi in Evropi pa gozdovi na velikih površinah vse bolj slabijo in propadajo zaradi posrednega in neposrednega delovanja industrije. Če je po svetu in Evropi tako, lahko še naprej predvidevamo, da tudi v Sloveniji in Jugoslaviji ne bo oziroma ni prizanešeno. Gozdarji v Sloveniji se že stoletja trudimo, da bi vzgojili in gospodarili z naravnimi gozdovi, ki jih sestavljajo rastišču primerne drevesne vrste. Tak gozd je nedvomno odpornejši od gozda, ki je nastal umetno s sadnjo. Težimo za trajnim gozdom in iz tega izvirajočo trajno gozdno proizvodnjo. Žal pa s takim svojim delom le delno lahko preprečimo izumiranje gozdov, ki je pri vseh naših sosedih doseglo že zelo zaskrbljujoč obseg. Veliko je teorij in ugibanj o tem pojavu, vsem pa je skupna ugotovitev, da je na nek način vedno prisotno onesnaženo ozračje, dejanski vzrok pa ni znan. Kako je s tem pojavom v Sloveniji. Veliko je bilo že napisanega in izgovorjenega o izumiranju gozdov v Črni na Koroškem, v okolici Raven, Celja, v Zasavju in v zadnjem času tudi v okolici Šoštanja. Pri vseh navedenih primerih so vzroki, ki so povzročili propad gozdov, znani, ker gre za klasične poškodbe gozdov zaradi dimnih plinov okoliške industrije. Ob določenih razmerah nastajajo kisle padavine, ki poškodujejo okoliške gozdove. Z nekaterimi ukrepi so v industrijah zmanjšali imisije plinov in s tem škode v nekaterih obravnavanih krajih, pojavile pa so se drugod v vse večjem obsegu (npr. Šoštanj). Zgraditev čistilnih naprav bi nedvomno škode v gozdovih lahko zmanjšala na minimum. Jasno je, da jih ne zmanjšamo z gradnjo visokih dimnikov, kot so to storili v Trbovljah. Rešili so Zasavje, pline pa poslali drugam. Zanesljivo se v Sloveniji povečujejo zunanji vidni znaki, ki kažejo na izumiranje gozdov zaradi doslej še neugotovljenega vzroka. Razsežnosti pojava še ne poznamo, saj je bila analiza v Sloveniji izvedena šele letos poleti in rezultati še niso obdelani. Ugotavljanje pojava izumiranja gozdov je bilo izvršeno na enak način kot ga izvajajo drugod po Evropi, kar bo omogočilo primerjavo rezultatov. V letu 1984 je še veljala ugotovitev, da v Sloveniji gozdovi niso propadli zaradi zunanjih, temveč le zaradi lokalnih, pa tudi naravnih pogojev rasti in podnebnih ekstremov (suše). Ugotavljalo se je škodo predvsem na smreki, saj so listavci veliko manj ogroženi. Pri tem pa se dodatno srečujemo še s pojavom odmiranja jelke, ki je zelo razširjen po vsej Evropi in znan že dalj kot 100 let. Kljub intenzivnim raziskavam do sedaj še ni pojasnila, zakaj se jelka suši. Ker je to na Kočevskem glavna iglasta drevesna vrsta, je pojav zelo zaskrbljujoč zaradi bodočnosti gozdov jelke in bukve, ki jih je veliko. Jelko nadomeščamo s smreko, s tem pa spreminjamo naravnost naših gozdov. Na Kočevskem, kjer prevladujejo mešani gozdovi listavcev, iglavcev in listavcev ali čistih listavcev, bo stopnjo izumiranja gozdov težje ugotavljati kot tam, kjer prevladujejo gozdovi iglavcev. Pa vseeno poglejmo glavne činitelje, ki že danes ali bodo jutri ogrožali naš gozd. Na prvo mesto lahko postavimo že omenjeno propadanje jelke. Pojav je star in vse bolj 5 jencev iz različnih krajev Slovenije, pa tudi Jugoslavije. Zato je prisoten problem vključevanja posameznikov v novo okolje ter sprejemanja novih navad in običajev, kar se odraža tudi v nepovezanosti in odtujenosti med ljudmi. Čedalje bolj sc opaža alkoholizem med mladimi, kar je še posebej zaskrbljujoče. Ta problem se pojavlja tudi v delovnih organizacijah. Zato bi morali biti vodilni še posebej pozorni do teh dogajanj, hkrati pa biti vzor s svojim obnašanjem. Alkoholik je neurejen človek, ne hodi redno na delo, moti druge pri delu in pogosto pride do nesreč prav zaradi vinjenosti. Družina alkoholika trpi, njegovi otroci pa so že vnaprej potencialni alkoholiki, kajti znano je, da prav oni, ki so prestali zaradi alkohola veliko hudega, pogosto zapadejo v alkoholizem. Vse to pa ni več stvar posameznika, temveč družbe. Kljub temu pa se pred tem problemom še vedno zapira oči, nihče ne vidi mladih, ki so še skoraj otroci in vinjeni posedajo po parku s svojimi prijatelji in vzorniki iz »sončne«. Problem se pojavi šele takrat, ko pride do kakega neljubega dejanja, ko je že prepozno, da bi govorili o preventivi. Ker pa sc društvo srečuje z velikimi težavami, je nastalo vprašanje, ali bo naslednje leto sploh lahko še delovalo. Finančna sredstva, ki jih dobiva, so zelo skromna, celo tako, da društva ne more financirati dopolnilnega izobraževanja. Tako terapevti opravljajo to delo le še zaradi entuziazma. Vse kaže, da bosta v naslednjem letu zapustila društvo dva izkušena terapevta. Zato je vpra- * šanje našega obstoja resno. Postavlja se vprašanje, kaj bo z vsemi temi ljudmi, ki so sc odločili za zdravljenje in pri njem vztrajajo (devet je takih, ki abstinirajo več kot štiri leta, celo 12 let). Drugi problem društva pa je ta, da v Kočevju ni prostora, kjer bi sc društvo lahko sestajalo. Stiskamo se enkrat v enem, drugič v drugem razredu stare gimnazije, v prostorih, ki so namenjeni prvošolčkom. Mi vsi pa se na koncu vprašujemo, ali je ta naša dejavnost res tako nepomembna, da se za nas preprosto nihče ne zmeni. Na pretekli občni zbor smo povabili lepo število članov raznih DPO in DPS, prišel pa ni nihče. Iz vsega tega bi lahko sklepali, da alkoholizem v Kočevju ni družbeni problem, temveč problem posameznika. Lažje je pred problemom zapirati oči kot pa poiskati ustrezne rešitve in ukrepati, morda bo res obveljal refren: »bolje je biti pijan nego star«. Lidija Žagar novice Tfli_____________ Ne le nova tehnologija tud lepo urejeno okolje dviguje kvaliteto in kulturo življenja. Delavci GG Kočevje, ki so sami uredili trato pred svojim bivalnim in delovnim objektom ter jo oblikovno obogatili s skulpturami akademskega kiparja Staneta Jarma, so na Kočevskem prav gotovo »INOVATORJI«. Aktivnosti v tednu inovacij V tednu inovacij je odbor za inovacijsko dejavnost pri Občinskem svetu ZS Kočevje pripravil oz. organiziral več aktivnosti. V delovnih organizacijah so bili organizirani odprti dnevi za učence višjih razredov osnovne šole, 7. novembra je bil organiziran seminar o inovacijski dejavnosti, ki ga je uspešno vodil tovariš Jože Andrilovič iz mariborske Livarne, v dneh od 7. do 12. novembra pa je bila odprta razstava s prikazom posameznih inovacij delavcev šestih delovnih organizacij v Kočevju - Melamin, INKOP, ITAS, TRIKON, LIK in SOZD Gozdarstvo-Kme-tijstvo (s fotografskimi posnetki posameznih dosežkov in z izdelki). Razstavo je umetniško oblikovala Mateja Dekleva iz DO LIK Kočevje. D. Š. Obrtniki V času od 7. do 11. februarja 1986 bo v Kočevju pustni karneval. V sklopu karnevala bo tudi pustni sejem, na katerem bodo imeli tudi obrtniki možnost razstaviti in prodajati svoje izdelke. V svoji prijavi naj obrtnik navede: L Koliko dni bo prodajal svoje izdelke 2. Od katere do katere ure bo prodajal svoje izdelke 3. Ime in priimek, naslov in vrsto izdelkov, ki jih bo prodajal. Obrtnik si lahko sam postavi stojnico, ki pa naj bi imela razsvetljavo. Na željo obrtnika pa stojnico postavimo sami. Zeljeno je tudi, da se izdelke prodaja v maskah, seveda pa to ni nujno. Prijave sprejemamo do 10. januarja 1986 na OK ZSMS Kočevje, Ljubljanska cesta 7, Center za preživljanje prostega časa, (telefon 851-091). Tu je možno dobiti tudi podrobnejše informacije. Obrtniki in obrtnice vseh starosti dobimo se na pustnem sejmu! Organizacijski odbor Stanovanjska zadruga Kočevje zbira informativne podatke o bodočih graditeljih, ki bi sc želeli vključiti v Stanovanjsko zadrugo. Interesenti naj se prijavijo na naslov: SIS za komunalno in cestno dejavnost, Kočevje, Trg zbora odposlancev 47 do 25. 12. 1985. Delo organizacije ZRVS Na sejah predsedstva Občinske konference ZRVS, ki sta bili sredi novembra in v začetku decembra, so člani ocenili izvedbo in potek občinskega tekmovanja v vojaških veščinah. Ugotovili so, da je tekmovanje uspelo. Zato so se zavzeli, da naj bi tekmovanja postala tradicionalna. Predhodno naj bi jih izvedli v vseh krajevnih organizacija ZRVS. Na letošnjem tekmovanju je 1 mesto zavzela ekipa Občinskega štaba TO Kočevje v sestavi Zorko Cvetko, Križman Dušan in Artnak Marjan, ki je osvojila 739 točk. Organizacija tekmovanja ja bila odlična. V razpravi o programu dela organizacije ZRVS za leto 1986 so sprejeli sklep, da bodo podrobno izdelali program dela, ki ga bodo posredovali vsem krajevnim organizacijam. Poudarili so, da je potrebno idejnopolitičnemu, strokovnemu, obrambnemu in samozaščitnemu usposabljanju posvetiti še večjo skrb. Izobraževanje naj postane sestavni del našega družbenega življenja v organizacijah ZRVS. Članstvo ZRVS, mladino in občane je po mnenju članov predsedstva potrebno pripravljati za obrambo in samozaščito delovanja v miru, izrednih razmerah in splošni ljudski obrambni vojni. To je zahteven proces, ki ga je potrebno vnaprej temeljito pripraviti in vanj vključiti vse družbenopolitične in strokovne organe. Poleg priznanja na dosedanje delo so bile podane kritične ocene, da je nekaj posamcznikov-članov ZRVS, ki se organiziranega usposabljanja in akcij ne udeležujejo. Seznanili so se tudi s programom ZRVS Slovenije za leto 1986. Sprejeli so sklep, da se bo 22. december - Dan JLA proslavil 20. decembra 1985, ob 17. uri v Šeškovem domu. Na tej svečanosti bodo podelili priznanja Občinskega sveta za LO in DS, Občinskega štaba TO in ZVRS. Na prireditev so vabljeni vsi člani organizacije ZVRS iz območja občine in občani. Viktor Dragoš napreduje, vzrok pa je neznan. Opraviti imamo z živo naravo. Zato so raziskave težke in dolgotrajne, gozdarji pa moramo ukrepati takoj. Vrsto let gozdarji opozarjamo na prcštevil-čno jelenjad, ki preprečuje naravno obnovo naših gozdov. Jelenjadi je preveč. Zato sc v gozdu lahko prehranjuje le tako, da požre vse, kar je užitno. Večina drevesnih vrst se naravno ne more več pomladiti, kar lahko v gozdu opazi tudi negozdar. Rešitev je možna, saj je treba le zmanjšati število živali na vsem področju Kočevske. Kot zanimivost naj Smerokazi v Rogu povemo, da v letu 1893 na Rogu jelenjadi sploh ni bilo. Jelenjad intenzivno uničuje smrekove kulture, ki naj bi nekoč nadomestile vse bolj propadajočo jelko, na drugi strani pa preprečuje nastajanje naravnih gozdov na površinah grmičevje, ker uniči naravne zasnove in je nov gozd možno osnovati le s sadnjo. Vzrok odmiranja gozdov poznamo, preprečiti pa ga zaradi nerazumevanja ne moremo. Kisle padavine lahko pričakujemo od imisijc industrije v velikem industrijskem bazenu. Zlasti nas ogroža nova termocen-trala v Plominu, ki je že v gradnji in niso zanjo predvidene čistilne naprave. Kakšne bodo posledice, ne vemo, vsekakor pa bodo hude, saj vsebuje istrski premog, ki ga bodo kurili v tej termocentrali, nad 11 % žvepla. Z večjo pazljivostjo pri gradnjah v gozdovih, pri sečnji in pri spravilu lesa je tudi možno preprečiti posušitev marsikaterega drevesa. Odgovornost gozdarstva za zboljšanje na tem področju je velika in ukrepi so nujni. Na sploh mora gozdarstvo bolj kot do zdaj gozd obravnavati bolj eksosistemsko in pri tem bolj upoštevati vse uporabnike gozdnega prostora. Končno uničujejo gozdove ali jim vsaj zmanjšajo stabilnost razne ujme. Človek lahko zmanjša posledice njihovega delovanja, s tem da vzgaja stabilen naraven gozd. Vendar se na primer žledu ter v poznemu ali ranemu snegu ne da izogniti, lahko pa zmanjšamo učinke delovanja. Ohranitev narave je naloga vseh ljudi neke dežele. Gozdarji kot gospodarji z delom narave, ki se imenuje gozd, lahko veliko pomagamo pri njegovi ohranitvi. Zagotovo pa gozdove lahko ohranijo le ljudje. Človek, ki je gozdove uničeval, naj te sedaj tudi ohrani zanamcem. Pred najmanj petdesetimi leti je nekdo takole spregovoril o gozdu: »Človek! Toplota tvojega ognjišča sem v mrazu zimskih noči, prijeten hlad v poletnem soncu. — Sleme sem tvoji hiši, deska tvoje mize, postelja, na kateri spiš, in les, iz katerega gradiš ladje. — Držaj sem tvoje motike, vrata tvoje staje, les tvoje zibelke in rakve. - Jaz sem dobri kruh, cvet lepote in zdravja kraja. Usliši mojo prošnjo: ne uničuj me! Naj večno šume gozdovi domači...«! Anton Prelesnik IZ KRAJEVNIH SKUPNOSTI Gasilski dom Sedanji gasilski dom gasilcev v Kočevju je bil obnovljen in dograjen v prvih povojnih letih, in to predvsem s prostovoljnim delom. Spodnji prostori (tudi stanovanjski del) te stavbe je dotrajal in njegova uporabnost ni zadovoljiva. Upravni odbor GD Kočevje je na seji v začetku decembra sprejel sklep, da se podpiše z izvajalcem del pogodba o obnovi spodnjih delov stavbe. Po sedanjem predračunu bodo dela veljala nekaj nad 10,6 milijonov dinarjev. Iz prakse vemo, da pri obnovi starih stavb nastajajo še dodatni stroški in zato si je izvajalec del pridržal pravico do plačila dodatnih stroškov. Z obnovo spodnjega dela stavbe bo opravljena prva faza obnove. V drugi fazi bo nujno potrebno obnoviti tudi stanovanjski del. Na seji so bili člani upravnega odbora seznanjeni tudi s poročilom požarne problematike v občini, s posebnim poudarkom na tisti del, ki se nanaša na delo društva. S poročilom so soglašali. Poudarili pa so, da bo potrebno ob sodelovanju ostalih dejavnikov vložiti vrsto naporov, da bi v prihodnje delo društva bilo še bolj uspešno. Člani društva se bodo morali še bolj strokovno usposabljati, saj so posamezniki ugotovili, da niso kos nalogam na področju strokovne gasilske dejavnosti. Posebna strokovnost je potrebna zlasti v tistih delovnih organizacijah, ki imajo skladiščene vnetljive materiale. Ugotovili so, da je potrebno več storiti tudi pri nadzoru prevoza vnetljivih in nevarnih tekočin po magistralni cesti skozi Kočevje, da ne bi prišlo do katastrofalnih posledic v slučaju prometne nezgode. Viktor Dragoš Izboljšati organiziranost pri preskrbi vode v sušnem obdobju Člani Gasilskega društva so v letošnji suši imeli precej dela z dovažanjem vode v tiste kraje, kjer jo je prebivalcem primanjkovalo. Navidez izgleda, da pri tem ni težav in problemov. Na zadnji seji upravnega odbora GD Kočevje so opravili analizo opravljenega dela, ter problemov in težav v zvezi s tem. Posebne težave so nastale, ko so vodo dovažali v težko dostopne vasi in zaselke. V nekaj primerih ni bilo mogoče vode pripeljati do vodnjaka. Ugotovljeno je bilo, da bo potrebno tiste člane društva, ki v takem obdobju opravljajo delo v svojem prostem času, primerno nagraditi. Gasilsko društvo nima za dova- žanje vode denarja. Stroški za dovoz vode v težko dostopne kraje in tudi oddaljene kraje niso majhni. V želji, da ne bi bremenili prebivalcev, ki so že tako v neugodni situaciji, so predlagali, da bi del denarja v takih primerih prispevale krajevne skupnosti. O sprejetih stališčih bodo seznanili pristojne' organe občine in krajevnih skupnosti. Ne glede na vse probleme so enoglasno zavzeli stališče, naj bi v prihodnje v sušnih obdobjih vložili vse napore za dovoz vode v kraje občine, kjer bo potrebno. Viktor Dragoš Poznamo naš dolg? Prisoten sem bil na sestanku programsko volilne konference KK SZDL Rudnik-Šalka vas in prisluhnil razpravi našega delovnega kmeta. Ob vseh dobrinah, ki jih imamo v mestih, ob razvoju družbenega in osebnega standarda, ob urejanju okolic in središč, ob otvoritvi domov, lokalov in drugih obeležij, sem bil nemalo začuden, ko sem poslušal opozorilo in zahtevo, ki me je spomnila na vse tisto, kar se je dogajalo v teh krajih in v okolici v času resolucije in v času izgradnje. Mnogo knjig in mnogo peres je opisalo borbo, uspehe in trpljenje ter veličastno zmago na tem področju. Ob besedah govornika na sestanku pa sem imel občutek, da se je za njih čas razvoja, čas sedanjosti ustavil. Lepo in dobro dela vaška skupnost Koprivnik. S ponosom gledajo na svojo preteklost in na svoje rezultate ter dobljene uspehe. Zaskrbljujoča pa je že njihova sedanjost, kaj šele bodočnost. Sami vsega ne zmorejo in želijo, da jim družbena skupnost pripomore vsaj v tistem delu, česar sami ne zmorejo in kar že imajo vsi ostali občani, pa četudi govorimo o razvitih in nerazvitih področjih. Morda zahtevajo preveč? Vsekakor ne. Upravičeno se sprašujejo, ali so vsi pozabili, da je bilo to področje v času revolucije najbolj prizadeto, da se rane še danes niso zacelile, da se pozablja na njihov prispevek in tudi današnje zalaganje. Vprašal sem se, ali poznamo naš dolg do tega področja. Partizanski boj in njegova epopeja ne sme in ne more biti nikdar pozabljena. Tega se je treba zavedati na vsakem koraku našega dela in življenja. Verjetno bo na to potrebno spomniti tudi nekatere odgovorne tovariše, da prisluhnejo kritičnim besedam. Vsakdo si danes težko zamišlja, da v vas Koprivnik ni prave poti, da zaradi tega, posebno pa v zimskem času, otroci redno ne obiskujejo pouka, ker je prevoz onemogočen. V vasi je praktično neuporaben telefon, v določenih stavbah odklopljena elektrika, ni prave založbe prehrambenih artiklov v trgovini ter ostalo. Še bi lahko naštevali. Kako naj sporočijo težave v primeru bolezni ljudi, živine ali v drugih izrednih hudih primerih, ker zaradi obstoječih razmer nihče ne pride rad v ta kraj. Zlasti sedaj v zimskem času so odrezani od ostalega sveta. Sami so v svojih največjih težavah, čeprav so mnogo žrtvovali in dali za našo skupnost. Tudi danes se iz področja pridobiva mnogo lesa, ki se predelan prodaja v obrt. Morda bi se del tega bogastva v dinarski vrednosti le vložil za izboljšanje splošnih življenjskih razmer krajanov. Verjetno bo potrebno o tem več razmišljati in se opredeliti za ustrezne rešitve. Ali res ni nobene prave solidarnosti in si morajo krajani sami vse izboriti. Krajani drugih krajevnih skupnosti o takih vprašanjih večinoma več ne razmišljajo in želijo imeti vse večje ugodnosti, o katerih v Koprivniku še misliti ne upajo. Trpka je bila beseda delovnega kmeta, toda odločna in zaskrbljujoča. Zaupa v našo družbo, delal bo zanjo, pri tem pa si želi sodelovanje in odkrito besedo. Všeč mi je bil njegov odkrit nastop in pobuda za razrešitev. Ko bo pomlad, se bom napotil v Koprivnik in verjetno videl ter slišal ALI SMO SPOZNALI NAŠ DOLG. Mrežar kočevske e novice ! * Dom starejših občanov v zaključni fazi izgradnje Obiskal nas je vesoljček 30. oktobra smo imeli delni kulturni dan. V kino smo šli gledat film - Vesoljček. Videli so ga vsi učenci naše šole. Kasneje smo se v šoli pogovarjali o filmu. Poskušali smo ga oceniti in napisati kritiko. Pri likovnem pouku smo tudi ustvarjali na to temo. Risali smo vesoljčka ali pa kakšen prizor iz filma. Pisali smo tudi domišljijske spise z naslovi: Kako si zamišljam domovino Vesoljček. Panoje v naših učilnicah krasijo najboljši spisi in najlepše risbe. Smole Maja, 7.g Ocena filma E.T. Film nam izpoveduje ljubezen med dečkom in bitjem iz vesolja, ki morda na prvi pogled ni prijeten za oko. Vendar otroku ni važno, kakšen je po zunanjosti, temveč mu je le do tega, da mu je dober prijatelj. Odrasli vidijo svet z drugačnimi očmi. Film izpoveduje tudi lju- bezen do doma. Naj nam je drugje še tako lepo, hrepenimo po domu. To začuti tudi E.T. Film je narejen v ameriškem stilu. Veliko napetih dogodkov, akcij in nežnih občutkov. Tudi prizorišče je pravo, odličen pa je dobro vodeni robot E.T. Nevenka Nimac, 7.g Roma — Štefana ni več Bil je dolgo prisoten v našem prostoru in Času. Bil je človek, ki ni nikomur storil nič žalega in slabega. Umrl je in z njim so utihnile edine težko izgovorjene besede, ki jih je zmogel: »Joj! Teta, tie - dinar! Ja, no - vala!« V. G. Tudi letos nas bo obiskal Dedek Mraz Bliža se konec leta in Dedek Mraz se že pripravlja za obisk v Kočevju. Podobno kot lani, bo organiziran sejemski prostor, kjer bo mogoče kupiti marsikaj, izvedeni bodo kulturni programi za otroke, prišel pa bo seveda tudi Dedek Mraz. Dvakrat bo obiskal sejemski prostor le z nekaterimi spremljevalci, enkrat pa se bo podal skozi mesto z vsem svojim spremstvom. Vse to se bo dogajalo v centru mesta v zadnjem tednu pred Novim letom (od 23. 12. do 28. 12.). Kaj vse natančno se bo te dni odvijalo boste izvedeli iz obvestil, ki jih bomo posredovali preko letakov, plakatov in radia. Cveto Arko Kdo je večji? Severni del območja VI. GGO Kočevje je v prvi polovici novembra prizadel močan žled, ki je povzročil ogromno škodo na gozdnem sestavu. Po prvih ocenah naj bi žled poškodoval in polomil okoli 40 tisoč kubikov iglavcev in listavcev, zdaj pa se ocenjuje škodo že na 150 tisoč kubikov in več. Drevje je izruvano ali polomljeno, odlomljeni so vrhači iglavcev, skratka pravo radejanje, in to v največjih ter najlepših predelih. Delavski svet GG Kočevje je na svoji seji 11. decembra sprejel sanacijski program za odpravo posledic žleda ter imenoval 5-članski štab, ki bo skrbel za njegovo izvajanje. Ocenjeno je, da bo sanacija predelov, ki jih je prizadel žled, trajala kar nekaj let. D. Š. r \ / t * t * i * i t * i i / t / i / i * / i / i * i * i / \ i / L POSTALA SEM PIONIRKA CICIBANI SMO POSTALI PIONIRJI V SOLI SMO GLEDALI LUTKE, PEL/ IN OBLJUBILI, PA BOMO PRIDNI TITOVI PIONIRJI. DOBILA S Eti RDEČO RUTO IN MODRO KAPO. BILA SEM ZELO VAŽNA. TA DAN SEM DOBILA NOVE SNEŽILE. VSI V TRGOVINI SO VIDELI, DA SCn POSTMA PIOA/IRKA TOMŠIČ UASMUVA Tu '1 / i i i i t ✓ i i * / i * i i * i t / i / i * i t / x4 Razpis Dom učencev Dušana Remiha objavlja javno prodajo rabljene opreme in sicer: - jogije, ležišča, omare, preproge, mize, stole, lestence ter drobni inventar. Licitacija bo v Domu Učencev Dušana Remiha, Prešernova 9, Kočevje in sicer v sredo, 15. 1. 1986 ob 15. uri. Knjiga — Predgrad in Predgrajci Kulturna skupnost občine Kočevje je ob sofinanciranju krajevne skupnosti Poljanska dolina in Kulturne skupnosti Slovenije izdala in založila knjigo dr. Marije Makarovič: Predgrad in Predgrajci. V nje-javtorica obravnava življenje in kulturo največjega naselja v Poljanski dolini ob Kolpi od prvih znanih podatkov do danes. Vsebina knjige je obdelana v naslednjih poglavjih: naselje, viri življenja, potrošnja medsebojni stiki, družinska skupnost, druž- abno živ- ljenje, viri znanja, zdravstvo, verovanja. Knjiga, ki obsega nad 500 strani, ima nad 50 fotografij in risb. Delo temelji na ustnem izročilu domačinov ter številnih arhivskih virih. Predstavitev knjige, ki so jo zlasti starejši domačini težko dočakali, bo v Predgradu 28. decembra ob 19. uri. Ob tej priliki bodo Predgrajci izvedli tudi kulturni program. A. R. »Sprejem cicibanov v pionirčke« ■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■i Pri sprejemu cicibanov v pio- rutico, kapico in pionirsko izkaz-nirčke sem ko. zastavonoša držal nico. Naši mali gostje pa niso bili prapor. Šolska avla je bila na ta lačni. Šolska kuhinja jim je pri-praznik zelo lepo urejena. Vseh pravila obilno malico. Po vsem 217 cicibanov se je lepo vedlo, tem so odšli posamezni razredi Cicibani in njihovi starši so si na slikanje. Ko je bila proslava lahko ogledali lutkovno igrico zaključena, so pionirji odšli v »MEDVEDEK GRE V ŠOLO« spremstvu staršev domov, mi pa in poslušali nekaj pesmic, ki jih smo vse pospravili in uredili je zapel šolski zbor. Po svečani tako, kot mora biti. zaobljubi je vsak pionirček dobil Kotar Peter 7.f - Najprej bi rad slišal mnenje razredne skupnostil Delovanje SPIZ -enote v občini Kočevje Udeležba na sejah Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja (SPIZ) — enoti Kočevje sicer ni bila vedno najboljša, zadovoljive pa so bile razprave o posameznih vprašanjih. Značilno za delegate iz organizacij združenega dela in iz posameznih delovnih skupnosti je to, da niso nikoli nasprotovali poveačnju prispevka za potrebe SPIZ. V organiziranosti SPIZ lahko zasledimo nekatere specifičnosti v primerjavi z drugimi samoupravnimi interesnimi skupnostmi. V SPIZ naj bi zagotovili uresničevanje načela sporazumevanja in dogovarjanja, vpliv zavarovancev in uživalcev pravic na delovanje skupnosti ter odločanje o vseh tistih področjih pokojninskega zavarovanja. Ker se ta vprašanja ustrezneje rešujejo na ožem ozemlju, so bile na območju občin oblikovane enote skupnosti. Najvišji organ upravljanja je enodomni zbor delegatov iz krajevnih skupnosti in organizacij združenega dela ter ostalih delovnih skupnosti. Zbor delegatov v občini Kočevje je v tem sedaj že iztekajočem mandatu zasedal 18-krat. Delegati so zadovljni z gradivi in rokom, v katerem ga prejemajo. Na zasedanjih delegati sodelujejo v razpravi, ker dobijo na postavljena vprašanja strokovne in zadovoljive odgovore. Prav pa bi bilo, da bi ta gradiva, o katerih razpravljajo in sklepajo delegati, tudi ostali zaposleni in da se na zasedaj a delegacij zlasti v krajevnih skupnostih omogočih večje sodelovanje pokojninskih in invalidskih upravičencev. Viktor Dragoš kočnile m novice Rokometna jesen 1985 Šport NOGOMET Nogometaši so prvo polovico tekmovanj že zaključili, uvrstili Pa so se takole: tlani — območna nogometna liga 1- B. Krajina 6 5 1 0 26: 5 11 2- Ribnica 6 5 0 1 31: 7 10 3. Kočevje 6 4 1 1 19: 7 9 11 Šentjernej 6 114 13:21 3 '■ Partizan (O) 6 114 6:18 3 6- Partizan (S) 6 114 14:30 3 7 Mirna 6 114 10:31 3 Končala se je prva polovica dela, treningov, tekmovanj in napetih živcev za rokometne delavce v tekmovalni sezoni 1985/86 — jesen. To velja seveda za glavne naloge, medtem ko delo teče naprej in vedno so novi cilji in nove naloge, kar pomeni, da za rokometne delavce ni mirovanja. Članice in mladinke bodo odigrale v decembru 1985 po eno prijateljsko tekmo. Mladinke se bodo udeležile odprtega mladinskega prvenstva SRS v Škofji Loki, kjer bodo sodelovale naslednje ekipe: Olimpija, Alples, Duplje, Krim, Rakitovec in ITAS - Kočevje. Članice bodo odigrale tradicionalni občinski turnir treh ekip ob zaključku koledarskega leta. Po novem letu pa se bodo udeležili zimske lige v hali Tivoli v Ljubljani. Članice so jesenski del tekmovalne sezone končale na 9. mestu v I. republiški rokometni ligi. Ta uvrstitev med 12. ekipami najelitnejšega tekmovanja v republiki je povsem zadovoljiva glede na pogoje dela v občini Kočevje. Za kočevsko ekipo so nastopile naslednje igralke: Jerič Marina (kapetan) - 63 zadetkov, Jerič Stanka -66, Zalar Zdenka — 16, Fajfar Andreja - 19, Bejtovič Irena — 23, Klarič Alenka - 7, Krizma-nič Duška — 6, Abramovič Mira — 5, Saftič Sendi — 2, Vuk Andža (vratarka) - 1, Filipovič Julija (vratarka) in Kure Alenka. Kadeti — območna nogometna liga 1. B. Krajina 6 6 0 0 40: 6 12 2. Elan A d 4 0 2 19: 7 8 3. Partizan (S) 6 3 1 2 28:17 7 4. Kočevje 6 3 1 2 211:12 7 5. Ribnica 6 3 0 3 19:14 6 L Mirna 6 0 1 5 6:28 1 7. Elan B 6 0 1 5 2:55 1 Gorše Jože ODBOJKA Tudi odbojkarice in odbojkarji nadaljujejo tekmovanje v prvih Slovenskih ligah. Še vedno so ženske uspešnejše. Po osmih kolih so štirikrat zmagale in štirikrat izgubile. Polovičen izkupiček jih uvršča na šesto mesto na lestvici elitnega slovenskega tekmovanja, ki šteje deset ekip. Slabše se godi moškim, ki so po sedmih kolih še vedno brez zmage. Brez osvojene točke so tako uvrščeni na rep lestvice, pred Bovcem, ki mu tudi še ni uspelo zmagati. Arko Cveto 'N: jajmlajše upe kočevskega nogometa vodita trenerja Danilo 8izol in Stojan Briški. Lestvica v I. republiški rokometni ligi — ženske po jesenskem delu tekmovanja: 1. Iskra 11 V 0 2 263:202 18 točk 2. Novo m. 11 8 0 3 277:220 16 točk 3. Branik 11 7 1 3 239:210 15 točk 4. Ferotehna 116 3 2 227:225 15 točk 5. Olimpija 115 3 3 218:195 13 točk 6. Mlinotest II 5 1 5 240:217 11 točk 7. Veta 11 5 1 5 232:222 11 točk 8. Alples 11 3 3 5 221:244 9 točk 9. ITAS-Koč. 11 3 2 6 205:225 8 točk 10. Burja 113 2 6 197:251 8 točk 11. Fužinar 112 18 202:257 5 točk 12. Drava 11 1 1 9 199:252 3 točke Mladinke so po jesenskem delu tekmovanja v republiški ligi center na 7. mestu, kar je povsem solidno glede na to, da so v mladinski ekipi ITAS - Kočevje igrale predvsem pionirke. Rezultati mladink so toliko bolj zadovoljivi, ker so bile fizično slabše od ostalih ekip. Za mladinsko ekipo ITAS -- Kočevje so nastopile naslednje igralke: Krizma-nič Duška, Klarič Alenka, Saftič Sondi (kapetan), Abramovič Mira. Vuk Andža (vratarka), Kure Alenka, Jurkovič Romana, Guštin Maja, Saftič Antonija, Dragičevič Mira, Kcrsnič Darja, Anič Tatjana, Klančar Mateja, Stefanišin Sergeja (vratarka), Obranovič Jasna. Mesojedec Loti in Šešek Tamara. Jesenski del tekmovanja so zaključili tudi rokometaši v II. SRL — center. Kot je bilo pričakovati v zadnjih treh kolih, proti trem prvouvrščenim ekipam niso istr-žili niti točke. V devetem kolu so gostovali pri drugouvrščeni ekipi Donit iz Sodražice. V hladnem vremenu (tekma se je začela ob 19. uri), so pokazali veliko hrabrost, vendar pa so pred velikim številom glasnih domačih navijačev doživeli visok poraz (15 : 27). V desetem kolu je gostoval v Kočevju vodilni Peko iz Tržiča. Rezultat je bil prepričljiv za goste (29 : 23), vendar so se morali gostje za to zelo potruditi. V drugem delu drugega polčasa so se domači gostom približali na en zadetek razlike in bi z malo več zbranosti in športne sreče lahko dosegli ugodnejši izid. Na tej tekmi so se poškodovali trije domači rokometaši, tako da so v zadnjem kolu šli na gostovanje v Škofjo Loko k ekipi RK Termopol precej oslabljeni. Tudi tu so doživeli poraz (30 : 19). Na lestvici so tako rokometaši RK ITAS — Kočevje na osmem mestu z" 9 osvojenimi točkami. Glede na težji razpored v jesenskem delu in na pogoje dela je uvrstitev pričakovana in zadovoljiva, ter omogoča mirno delo pred nadaljevanjem drugega dela prvenstva, brez pretirane bojazni za izpad. Povečalo pa se bo tudi število igralcev, saj se trije vrnejo iz JLA. Do sredine januarja imajo člani prosto, enkrat na teden rekreacijo, potem pa se začnejo priprave za spomladanski del. Redne treninge imajo še mladinci, ki se pripravljajo za nastop na odprtem prvenstvu SRS za letnike 1967 in mlajše ter tudi pionirji, ki imajo premor le med letnimi počitnicami. O uspehu pionirjev še toliko, da so na področnem prvenstvu osvojili drugo mesto in ne tretje, kot smo že pisali, saj je tekmovalna komisija ugotovila, da sta ekipi RK Ponikve in RK Škofljica igrali s starejšimi letniki kot je bilo dovoljeno in sta bili izključeni iz tekmovanja. Ob rezultatih in delu kluba ne smemo pozabiti na finančne težave, s katerimi se srečuje rokometni klub iz dneva v dan. Ne vemo, kako nabaviti nove žoge in ostale rekvizite, da ne govorimo o opremi igralk in igralcev. Za optimalno delo- ^ličinska nogometna liga jesen 1985/86 1- ŠPORT BISTRO f ČRNI POTOK 3' KOBLARJI ;• ATLETIKO I ROG N JEDINSTVO ■ KLINJA VAS °' mlaka ZIDAR , ■ turjaška vet. '■ mozelj f STARA CERKEV u- turjaška ,!• flamengo • Dolga vas 14 14 0 0 80:33 14 10 0 4 65:35 14 8 2 4 69:43 14 7 3 4 54:36 14 7 3 4 65:55 14 8 0 6 50:36 14 5 5 4 56:39 14 6 3 5 45:46 14 6 3 5 42:44 14 5 1 8 45:55 14 3 4 7 49:56 14 2 6 6 34:66 14 3 3 8 46:59 14 2 1 II 28:80 14 2 0 12 33:78 Med tekmovanjem je tekmovanje zapustila ekipa Marof. 28 20 18 17 17 K, 15 15 15 I I 10 10 9 5 4 "T* ** G Ekipa mladink iz Štalcerjev Občinska liga v streljanju z zračno puško v sezoni 1985/86 Že šesto sezono zapovrstjo organizira OSZ Kočevje tekmovanje občinske lige v strelanju z zračno puško serijske izdelave. Za sezono 1985/86 se je prijavilo 13 ekip in sicer: Tekstilana, Šalka vas, Melamin, Koprivnik, Kočevski tisk, ZŠAM, Rog (Stara cerkev). Komunala, LIK, prva in druga ekipa SD »Mirko Bračič« pri ITAS in dve ekipi SD Kočevje, v katerih nastopajo pionirji in pionirke. Po pričakovanju so že na samem začetku nastopile manjše težave ob organizaciji posameznih dvobojev. Vzroke lahko iščemo v pomanjkanju strelišč ter kadrovsko šibkih ekipah, kot so Rog. Koprivnik in druge. Kljub temu lahko po štirih nepopolnih kolih ugotovimo kvalitetni napredek strelskega športa predvsem pri pionirjih in izredno izenačenost ekip. Tudi večjih presenečenj ne manjka. Omenimo le tri večje; poraz prve ekipe SD »Mirko Bračič« od druge ekipe in izreden uspeh SD Kočevje 1 z zmago nad ekipama Komunale in Kočevskega tiska. Zdenko Kovačič vanje kluba nam poleg Telesno kulturne skupnosti Kočevje veliko pomaga ITAS Kočevje, kateremu se iskreno zahvaljujejo igralke, igralci in vodstvo kluba. Ob zaključku koledarskega leta 1985 se Rokometni klub zahvaljuje vsem delovnim kolektivom, ki so nam pomagali, med temi velja posebna zahvala slaščičarni Tri pike in Šport bistroju ter tudi zvestim navijačem. Ivan Žerjav Pionirji - nogometaši iz Doline pri Trstu in Kočevja NAMIZNI TENIS Prvi novemberski vikend je bil za namiznoteniške igralce iz Kočevja nadvse uspešen. Ob dobrem in zagnanem delu pridejo tudi rezultati. 2. in 3. novembra je bil v Kočevju eden od treh zveznih pozivnih turnirjev za mladince v namiznem tenisu, Komac Gregor, edini pozvani tekmovalec iz Kočevja, je tokrat zelo dobro odigral ves turnir. Premagal je vse nasprotnike, razen državnega mladinskega reprezentanta - Darka Jamška iz Raven, s katerim je dvoboj izgubil z 2 : 0. S prvim mestom si je Gregor priboril pravico nastopa v Jugoslovanskem tinalu, ki bo v Ravnah. Turnir v Kočevju je uspešno organiziral Namiznoteniški klub Kočevje. . 2. novembra sta na drugem republiškem selekcijskem turnirju na Ravnah sodelovala tudi dva mlada igralca iz Kočevja. Oba sta nastopila v prvi skupini, nista pa turnirja odigrala najbolje in so uvrstitve pod pričakovanji. 2. novembra je bil v Ljubljani mladinski regijski turnir za dekleta. Na njem je nastopila tudi trenutno edina tekmovalka Namiznoteniškega kluba Kočevje - Konečnik Katja. V tretji skupini je osvojila peto mesto, kar je za začetek lep uspeh. Katja je za to konkurenco še zelo mlada igralka, saj obiskuje šele tretji razred osnovne šole. 3. novembra pa sta v Novem mestu na regijskem selekcijskem turnirju za mladince nastopila Adamič Aleš in Lesar Marko. V prvi skupini je Aleš osvojil tretje mesto, Marko pa je v tretji sku-v pini deseto. V' nadaljevanju tekmovanja v I. A moški republiški ligi so si Kočevski »pinkponkaši« priigrali novo zmago. Na gostovanju v Kranju so dosegli tretjo prepričljivo zmago. Gostitelje so premagali z rezultatom 7:2. Po tretjem kolu so tako Kočevci prvi na lestvici, pred favoritoma te lige — Vesno in Soboto. Kočevski šahisti so si letos priborili pravico nastopa v II. slovenski ligi - zahod. Celotno ligo so odigrali kar na en mah, v šestih dnevih. V Tolminu, kjer se je liga odigrala, je sodelovalo 10 šestčlanskih ekip. Najboljši so bili šahisti iz Jesenic, ki so si tako ponovno priigrali pravico nastopa v I. rerpubliški ligi. Lani so namreč iz te lige izpadli. Kočevski igralci pa so osvojili 6. mesto, kar je morda manj kot so pričakovali. LESTVICA: L Jesenice 16 točk 2. Iskra AET Tolmin 14 3. Postojna 14 4. Kodeljevo Lj. 13 5. T. Zupan Kranj 10 6. Kočevje 9 7. Radovljica (, 8. Tržič 4 9. Nova gorica 3 10. Borovnica l Gremo v kino SPORED FILMSKIH PREDSTAV OD 11. 12. 1985 DO H. I. 1986 11. ljubezen slovenska mladinska ljubezenska drama, FCI 12. 13. Človek s srebrne reke ameriško avstralski vestern, 93' 14. 15. Hčerka džungle italijanski doživljajski, 97’ 14. 15. Zarota v San Franciscu ameriški akcijski, 96" 16. 17. Zbogom Lojzek italijanska ljubezenska komedija, 90" 18. Lasje ameriški glasbeni, FG 19. 20. Zadnja grozljivka ameriška grozljivka. 90' 20. 21. Vroča Cecilija francoski erotični, 95' 21. 22. Nora misija Hong Kong pustolovski, 100’ 23. 24. Smoki in razbojnik ameriška komedija, 90' 25. Zvezdnica francoska kriminalka, 120' 26. 27. Jor — lovec bodočnosti italijanska znanstvena fantastika, 90’ 28. 29, Plavi grom ameriški akcijski, 109' 30. >1. Moram da vprašam mamo ameriška ljubezenska drama I. 2. Samo za tvoje oči angleški pustolovski (Roger Moore). 120" 3. Pogrešan ameriška politična drama, 112', FG 4. 5. Footloose ameriška sodobna glasbena drama, 107’ 6. 7 Poletna simfonija nemški biografski (Robert Schuman), 105' 8. Beg v zmago ameriški vojni. 117' FG 9. 10. Oče na službenem potovanju jugoslovanska drama, 125' II. 12. Ognjene ulice ameriški akcijski (glasbeni), 94' V novembru smo predvajali 21 različnih filmov in organizirali 67 predstav . Predstave je obiskalo 11761 gledalcev (v povprečju 172 na predstavo). Najbolje je bil obiskan ameriški pustolovski film RAMBO s 1571 gledalci, najslabše pa ameriška drama LETA NEVARNEGA ŽIVLJENJA s 159 gledalci. Zaradi objektivnih težav (stornacije s strani distribucij, nezanesljivi prevozi) so mogoče programske spremembe. Zanimivosti v besedi in sliki GRAD 9. decembra 1943 ob 23. uri napade XIV. divizija močno utrjeno Kočevje. V mestu, ki je bilo obdano z bodečo žico in verigo bunkerjev, se je nahajala nemško-domobranska posadka 360 vojakov. Najbolj silovit nalet partizanskih enot, borcev Tomšičeve, Šercerjeve in 13. brigade je bil iz smeri severovzhoda. V naletu je bil uničen zunanji obroč obrambe. V zgradbah, kjer je bil odpor močnejši, je ogenj dokončal delo. Zgorela je železniška postaja, Marijin dom, Tekstilna tovarna Triglav (sedanji kompleks Opreme, Avta in Melamina), Laknerjeva gostilna z gospodarskimi poslopji, dijaški dom (Trikon) in osnovna šola. Nato so zagoreli kompleksi vojaških barak na področju današnjega Itasa in Mesarije. Uničene so bile vse rudniške naprave, skupaj z rudniško termoelektrarno. 10. in 11. decembra se je v nenehni borbi za vsako hišo posebej, od ulice do ulice, ožil obroč. V enem izmed mnogih jurišev na čelu svojih borcev je na mostu pri cerkvi padel komandant XIV. Mirko Bračič. Cerkev je bila po ustaljenem običaju spremenjena v obramOni položaj. Obračun v cerkvi je bil kratek, silovit in krvav. V tem času je Kočevju doživelo prvo avionsko bombardiranje in obstreljevanje. Ko so borci v silovitih obračunih zavzeli skoraj vse zgradbe v jedru mesta, se je nemško-domobranska posadka umaknila za mogočne zidove Auerspergovega gradu. Po izvršenih predpripravah se je ob 5. uri 12. decembra pričel napad na grad, ki je bil kombinacija topovskega obstreljevanja, jurišnih udorov in miniranja. Tik pred padcem gradu, ko so že potekali razgovori o predaji, so v Kočevje prodrle nemške motorizirane intervencijske enote iz Postojne in Ljubljane. V neprekinjeni borbi so se partizanske enote umikale in umaknile iz Kočevja. Ob 15. uri, 12. decembra je bil preostanek posadke v gradu rešen. Bitka je bila končana z obojestransko velikim številom mrtvih. Žrtve borb pa so bili tudi civili. Borba je bila končana, a vojna sc je nadaljevala! Po osvoboditvi Kočevja 4. maja 1945 je bil nepoškodovani del gradu namenjen stanovalcem. Istočasno pa se je začelo sistematično rušenje gradu. Drobilci kamna so mleli vse do leta 1953. Tega leta so bili izseljeni zadnji stanovalci (starši avtorja prispevka). Na splaniranem prostoru je bil postavljen spomenik Svobode, ki je med najlepšimi v Sloveniji in organiziran je bil veliki miting v počastitev 10. obletnice zbora odposlancev . slovenskega naroda. Tako je bila zaključena več stoletna dominantnost kočevskega gradu. Ostali so dokumenti, slike, spomini in priče- vanja, ki so most med preteklostjo in sedanjostjo, i Vladimir Gašparac Sliko notranjosti gradu po zaključenih borbah je poslal iz Bremna ZR Nemčija g. Willi Pdehl. Notranjost gradu — posneto med obema voj* nama — foto arhiv Muzeja v Kočevju. Spomeniki NOB na Kočevskem Spomenik žrtvam Dragarske doline Čeprav jc znano, da je Kočevska kot celota v času narodnoosvobodilne borbe doživljala vojne strahote, ki so primerljive le še s Kozaro in podobnimi !:raji Jugoslavije, kjer je divjanje okupatorjev doseglo višek vseh nečloveških dejanj, pa zavzema Dolina Drage v tej primerjavi enako mesto, kot prej imenovana področja. Z drugo besedo povedano, največja zverstva nad prebivalstvom na Kočevskem so okupatorji počenjali ravno v dolini Drage oziroma Čabranski dolini in Osilnici. To potrjujejo dejstva, utemeljena tudi s številkami. Številka padlih, ubitih, umrlih v internaciji, pobitih v italijanskih napadih, požigih in umorih med prebivalstvom Dragarske doline je grozeče velika. Na spomeniku žrtvam vojne v Dragi je vklesanih 174 imen borcev, bork, otrok, aktivistov — internirancev, zapornikov, talcev, starčkov idr., ki so izgubili življenje v največji tragiki človeštva — drugi svetovni vojni. Spomenik žrtvam Dragarske doline v času NOB stoji na nekoliko vzvišeni legi ob cesti nasproti pokopališča v Dragi v neposredni bližini znamenite starodavne cerkvice. Gledano iz Podpreske proti Dragi se nam že od daleč odpira pogled na lep, 5 m visok obelisk, okrog katerega se ovija Spirala, ki reliefno ponazarja grozote, ki so jih storili okupatorji nad prebivalstvom Dragarske doline in okolice. Na spomeniku je upodobljen petelin, ki simbolično predstavlja ogenj. Italijanski okupatorji so v juniju, juliju in avgustu 1942 do tal požgali vasi Stari in Novi kot; v Dragi, Srednji vasi in Pungartu pa so ostale po ena ali dve hiši nepoškodovani. Bakrena Spirala upodablja temnico in h kolu privezanega talca. Temu prizoru sledi klečeča žena, ki obupno in onemoglo dviga roke k nebu pozivajoč: Kje si vsemogočni odrešenik? Pomagaj nam! Nato se nam nudi grozljiv pri-zor-streljanje talcev. Srednji del Spirale nam kaže odgon ljudi v internacijo, nato sledi prizor, ko mož ob odhodu v partizane izroča ženi otroka v varstvo. Pretresljiv je tudi reliefno upodobljen prizor, ko žena neguje smrtno ranjenega moža, ležečega na tleh. Toda končno le zasije zarja zmage in svobode. To doživetje upodablja prizor, ko se oče, oz. mož vrne k družini. Svobodo in mir pa ponazarja golob. Obelisk je sestavljen iz treh enakih delov. Tik ob obelisku je plošča, na kateri so vklesana imena žrtev. Načrt za spomenik je napravil ing. Černič Drago iz Ljubljane. Kipar Stojan Batič iz Ljubljane je izdelal model iz mavca za spiralo; Šcb Vladimir, livar iz Zagreba, je na podlagi modelov napravil odlitke za spirala-sti relief. Kamnosek iz Gradaca v Beli.krajini je izklesal obelisk, okrog katerega se ovija spirala. Izdelal je tudi kamnito ploščo, v katero so vklesana imena vseh 174 žrtev. Spomenik je bil odkrit septembra 1961. Sredstva zanj so pretežno zbrali sami vaščani dragarske krajevne skupnosti, nekaj pa je prispevala občinska skupščina Kočevje. Spomenik skrbno vzdržujejo krajani, zlasti pa mladina in učenci šol. Kaj nam še odkriva preteklost Dragarske doline? Tu je v letu 1882 živelo 1936 prebivalcev, od tega 230 nemško govorečih — Kočevarjev, ki so se vsi 1941. leta izselili v Raih. Na področju sedanjih meja krajevne skupnosti Draga je bilo 28. 6. 1941 1238 prebivalcev, od tega 49 Hrvatov in 391 Kočevarjev. Po podatkih o številu prebivalstva je bilo 1. aprila 1942 tu naseljenih 988 prebivalcev; 1. septembra istega leta pa samo 325 ljudi. Kje je razlika 664 oseb? Pojasnilo je v tem: nad 400 prebivalcev so Italijani odgnali v internacijo na Rab, Gonars in drugam, brez izbire: starčke, žene, otroke, dojenčke, bolnike: (... po vseh vaseh so jih lovili in sem gonili kol živino: ker so svoj dom ljubili, Umirat so na Rab prišli. Iz pesmi Iga Grudna: Umirajoči) Od preostalega dela prebivalstva, nad 200 oseb, pa je večina odšla v partizane ali pa so bili ustreljeni kot talci oziroma odvedeni v zapore in ujetništvo. Dejstvo, da je bilo iz okupirane Slovenije odgnano v internacijo na Rab največ prebivalstva iz Dragarske doline in jih tam tudi mnogo pomrlo, je bilo eno osnovnih razlogov in pobud za pobratenje med krajevno skupnostjo Draga in mjesno zajednico Kampor na otoku Rab. Ista okoliščina je velevala tudi pobratenje na nivoju občin Rab in Kočevje. Ta dva akta sta bila opravljena na svečanosti v mestu Kampor na Rabu 15. septembra 1985, ko je bila podpisana listina o pobratenju med krajevno skupnostjo Draga in mjesno zajednico Kampor, ter 3. oktobra na svečani seji vseh zborov skupščine občine Kočevje v Šeško-vetn domu, ko je bila podpisana listina o pobratenju občin Kočevje in Rab. Dramatične okoliščine iz obdobja okupacije, zlasti pa deportacije prebivalcev Dragarske doline v internacijo na Rab so dobile po več kot 4 desetletjih svojstven zaključek: pobratenje ljudstev, ki jih je podobnost usode zbližala in ki ima velik pomen v nadaljnjem medsebojnem povezovanju in utrjevanju sklenjenih vezi. S podpisom listin o pobratenju se široko manifestira doseženo sožitje dveh narodnosti v SFRJ kot preventivna mera in jamstvo, da se solidarno upremo vsakršnemu morebitnemu ponovnemu nasilju. Pravimo, da čas ozdravi vse rane. Cas je čudoviti zdravnik. Ali bo pozdravil tudi vse rane, ki so jih bili prizadeli okupatorji prebivalstvu Dragarske doline? Ali je možno negirati dramatično resničnost, ki jo ponazarjajo reliefno upodobljena zverstva okupatorjev nad prebivalstvom Dragarske doline? Stoštiriinse-demdeset imen mučenikov nemo opozarja človeštvo: NAJ SE GROZOTE IN STRAHOTE NIKOLI NE PONOVIJO; NAJ SE TUDI NIKOLI NE POZABIJO! Nace Karničnik Glasilo »Kočevske novice« občinske konference SZDL Kočevje ureja uredniški odbor v sestavi: Mirica Dimitrijevih - predsednica, Vlado Gašparac - odgovorni urednik, Rudi Miiller - glavni urednik in člani Cveto Arko, Viktor Dragoš, Slavka Janša, Danica Kaplan, Jože Lindič, Valentin Mavrin, Milan Mlakar, Ive Stanič, Tanja Svetličič in Danilo Škulj. Uredništvo: 61330 Kočevje, Ljubljanska 7 — telefon (061) 851-061. Glasilo izhaja v nakladi 6100. Tisk: TISKARNA Novo mesto. Glasilo je oproščeno temeljnega prometnega davka po sklepu komiteja SRS za informiranje št. 421-1/72. Nagradna križanka 11 GLASILO RUS I/O LJUDSKO ;iA36lLO RIMSKR ENA VRSTA RIB OMterM PniP4/\y* X V EC. lučmi irlMANU- EL KANT 1XGUA’ CUA LIRSKI PESNIK SAMOGL VCLIKAf, - - IME JOD lelAriN/ ja Morskih ALG NAUK o UNJlGAH Asi«* PASJ£ lri£ ve z Nik gram PRIPONA k Do A melje Iti PLOJČ. MERA SRiVA 5rka KIHK LNACf KAl ČL£-/V J A UJE LJUDSKA AEPUCiL. lIvhtJSKI P«/V/A Lire* rVOMAS eoison 0 kBAS NE RASTUKC TALNA TAVNA IN TLORA MAC H £*NSr L EN OS 7 orcan- JKf SPOJILE AZIJSKA ORZAVA M. IME KALCIJ MESTO v SR SLOVENIJI ,stituren KAČA PRITRDIL. ICAUJ ocenite] IME moSki Glas PR IT R M L. ATMO- iVtRA *e/v£' oricAATd DARILO T RANCI JA M3MU-«/VA MO LAVolVER Arvro/A/i" ZrNfur- SLOV* c Stanji* Motik* poIast v LAT. VAX »lNAVOu) kAAPOV TRAM FA KI A OTOŠKA MtAVA v rveoPi JOD PRIPONA PODRED VEZNIK REKA V XRN j>e£ ava AT-Uf PREVOZIH sredstvo g«1ka DOQINJA AMON 5ZOL poulbm Tolič* ZA knjige ALOJ L 6AA6N/K Mrnart JANEZ AVSTRlJ/ LATtNsii PRtDLoa mesto v ♦A 510V. POLMER ITALIJA Le Pontu Kočevski novice NfUO. riMlKf »6STOJ- Izmed 69 prispelih rešitev nagradne križanke štev. KI so bili izžrebani: 1. nagrada: ANICA SELAN, Potok 10, 61336 Vas — 3 brezplačne ure vožnje na tovornjaku (ZŠAM Kočevje); 2. nagrada: SLAPSAK TOMISLAV, Tesarska 3/3, 61330 Kočevje — 3 kg sira (Ljubljanske mlekarne — TOZD Kočevje); 3. nagrada: URH RUDI, Krankopanska 5, 61330 Kočevje — knjiga (OK SZDL Kočevje); Vodoravna rešitev križanke; plinska maska, Ojstrah David, lutkar, arena, JB, JLA, Eton, alzacija, ela, njasa, deblo, šali, pora, GŠ, Kne, tovornik, astrahan, aja, DK, aroma, san, Ol, satovje, D, LGZ, akterka, Irina, ais, OL, namera, keksi, Adamič, ansa. Rešitev nagradne križanke štev. 11 pošljite na naslov Uredništva v zaprti kuverti (s pripisom nagradna križanka št. II) do konca decembra 1985, ko bo v prostorih OK SZDL Kočevje na Ljubljanski 7 izvedeno javno žrebanje. Za pravilno rešeno križanko bomo izžrebanim podelili 3 nagrade, in sicer: I. nagrada - čaji in napitki (domača lekarna) po izbiri, DO Lekarna Kočevje; II. nagrada — knjiga — Uredniški odbor Kočevskih novic; III. nagrada — knjiga. Občinski svet ZSS Kočevje. kočevske • novice Ponedeljek, 16. 12. 1985 I GLASILO OK SZDL KOČEVJE delegatska priloga 10 Iz vsebine gradiva za 29. sejo zborov občinske skupščine Kočevje — Osnutek družbenega plana občine Kočevje za obdobje 1986—1990 (ESA—351) 2 — Predlog odloka o spremembi odloka o proračunu občine Kočevje za leto 1985 (ESA—349) 11 — Predlog odloka o začasnem financiranju splošnih družbenih potreb v občini Kočevje v času od 1. januarja do 31. marca 1986 (ESA—348) 10 — Osnutek odloka o zazidalnem načrtu Mestni log—Dolga vas I. faza v Kočevju (ESA—350) 9 Iz vsebine gradiva za 18. sejo skupščine Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Kočevje — Zapisnik 17. seje Zbora uporabnikov in Zbora izvajalcev 13 — Osnutki finančnih planov SSS za leto 1986 15 — Rebalans plana sredstev strokovnih služb SSS za leto 1985 17 — Poročilo odbora samoupravne delavske kontrole 18 — Pravilnik o razvidu del in nalog DSSS občine Kočevje 18 — Samoupravni sporazum o spremembah in dopolnitvah samoupravnega sporazuma o enotnih osnovah in merilih pri dodeljevanju družbenih stanovanj in stanovanjskih posojil v občini Kočevje 20 — Problematika vzdrževanja družbenega stanovanjsko poslovnega fonda 23 — Poročilo o delovanju hišne samouprave 24 — Pregled vzdrževalnih del na družbenem stanovanjskem fondu 25 - Programska usmeritev občinske konference OK SZDL in njenih organov ter oblik in metod dela v letu 1986 30 Seje zborov občinske skupščine bodo predvidoma 25. in 26. decembra 1985. Družbeni plan občine Kočevje za obdobje 1986 — 1990 Predlagatelj: Osnutek KOMITE ZA DRUŽBENI RAZVOJ ESA - 351 1. UVOD 1. Pri oblikovanju osnutka družbenega plana občine Kočevje za obdobje 1986 — 1990 smo izhajali iz naslednjih planskih usmeritev in dokumentov: — osnutka družbenega plana SRS za obdobje 1986 — 1990 — osnutka dolgoročnega plana občine Kočevje za obdobje 1986 - 2000 — analiza razvojnih možnosti in smernic za družbeni plan občine Kočevje za obdobje 1986 — 1990 — osnutka dogovora o temeljih družbenega plana občine Kočevje . za obdobje 1986 - 1990 — analitičnega gradiva organizacij združenega dela in skupnosti občine Kočevje, ljubljanske regije in Komiteja za družbeni razvoj občine Kočevje. 2. Pri oblikovanju osnutka družbenega plana so že upoštevana nekatera stališča in predlogi, ki so bili dani v toku javne obravnave ostalih planskih dokumentov občine Kočevje. Poudarjeno pa je bilo: a) da so v osnutku še vedno odprta nekatera vprašanja, ki so vezana na dogovarjanje o temeljih družbenega plana občine Kočevje b) da so materialni okviri družbenega razvoja v osnutku še nedorečeni in tudi pogojeni s konkretnimi rešitvami na področju finančne konsolidacije gospodarstva in združevanja sredstev za skupne plane in programe na ravni SRS in SFRJ c) da je priprava nekaterih sistemskih zakonov, ki bodo bistveno vplivali na pogoje gospodarjenja v naslednjem srednjeročnem obdobju, še vedno v teku (predvsem so tu mišljeni zakoni na področju mednarodnih ekonomskih odnosov in kreditno-mone-tarne politike). 3. Iz dosedanje razprave k ostalim planskim dokumentom občine Kočevje so izšle nekatere pripombe na te dokumente. Predvsem so tu pomembne pripombe na materialne okvire razvoja glede ustvarjanja in delitve družbenega proizvoda. Na podlagi tega so bile primerjane nekatere razvojne naloge neposredno preko planskih dokumentov ostalih nosilcev planiranja — predvsem OZD s področja gospodarstva. Kljub temu, da razvojnih programov nekaterih DO še nismo preverili (predvsem zaradi zamujanja pri njihovi izdelavi), lahko ocenimo, da ostajajo nespremenjena osnovna izhodišča razvoja v naslednjem srednjeročnem obdobju1. Ker pa gre za OZD, ki so v letu 1985 v fazi sanacije (DO TEKSTI-LANA, DO IT AS), lahko na podlagi uspešno izdelanih sanacijskih programov sklepamo na višje realne rasti dohodka v teh kolektivih. Ob pripombah, da so zastavljeni cilji preoptimistični in s tem nerealni predvsem glede na leto 1985, smatramo, da bo kljub preverjenim ciljem po posameznih OZD potrebno v fazi oblikovanja predloga družbenega plana še naknadno preveriti materialne okvire razvoja po posameznih nosilcih planiranja tudi v povezavi z bolj definiranimi pogoji gospodarjenja v naslednjem srednjeročnem obdobju. Kljub temu pa smatramo, da je predvidena dinamika rasti nujna in pri danih pogojih gospodarjenja tudi objektivna z aktiviranjem vseh razpoložljivih proizvodnih in organizacijskih potencialov v občini Kočevje. To pa pomeni, da predvidena rast ni dana sama po sebi, ampak je dinamika, za katero si bomo morali vsi prizadevati. Zato bo potrebno osnutek družbenega plana v fazi nadaljnje razprave s posameznimi nosilci planiranja dograjevati v smeri iskanja aktivnosti za dosego višjih ciljev razvoja, ne pa samo formalnemu preverjanju objektivnih ciljev. 4. Osnutek družbenega plana ne vsebuje kartografskega dela predvsem zaradi zaenkrat še vedno neusklajenih interesov v prostoru, opredeljenih v osnutku dolgoročnega plana občine Kočevje za obdobje 1986 - 1990. Zato predlagamo, da se po izdelavi prostorskega dela srednjeročnega plana pošlje le-ta v javno obravnavo po vseh nosilcih planiranja preko IS SO Kočevje. PRIPOMBA: 1 Navajamo planske osnutke nekaterih DO v občini Kočevje glede povprečne letne rasti dohodka: LIK (8 %), TRGOPROMET (4,1), KOVINAR (6,5 %), INKOP (5 %), AVTO-KOČEVJE (1,1 %, MELANIN (15,0 %) II. GLOBALNI CILJI DRUŽBENOEKONOMSKEGA RAZVOJA OBČINE KOČEVJE V OBDOBJU 1986-1990 Pri definiranju globalnih ciljev razvoja v naslednjih letih smo izhajali v glavnem iz obstoječega stanja oziroma predvidenih ekonomskih, socialnih in prostorskih pogojev razvoja. Podlaga za pripravo globalnih ciljev je bil osnutek družbenega plana SRS za obdobje 1986 - 1990. Družbeni plan občine Kočevje pomeni konkretizacijo usmeritev v prvem obdobju izvajanja dolgoročnega plana občine Kočevje in izvajanje prve in druge etape uresničevanja dolgoročnega programa ekonomske stabilizacije občine Kočevje. Še posebej to velja za našo družbenopolitično skupnost, področje tehnološke in kadrovske prenove gospodarstva ter saniranja nekaterih dejavnosti. Ključni cilji in ukrepi nadaljnjega razvoja občine Kočevje so: 1. Usmeritev na izvoz vseh organizacij bo intenzivnejša, zlasti na konvertibilna tržišča, kar bo omogočalo boljšo oskrbo z reproma-teriali in uvozno tehnološko intenzivno opremo. S tem se bo posredno čutil vpliv zunanjih trgov na domače znanje, izkušnje, tehnologijo ter na delovanje domačih tržnih zakonitosti. Ocenjujemo, da bo za takšno usmeritev potrebna 10 % letna rast izvoza, kar pomeni, da bodo v strukturi celotnega prihodka na tujem trgu od predvidenih 15 % v letu 1985 izvozne storitve in izdelki na višji stopnji obdelave in predelave. 2. Povečana bo akumulativna sposobnost gospodarstva z realnim povečanjem dohodka, izboljšanimi dohodkovnimi razmerji pri delitvi dohodka in čistega dohodka, realnim vrednotenjem ustvarjenega dohodka ter realnim nagrajevanjem. Pri delitvi dohodka se bi moral povečati delež akumulacije v dohodku, in sicer od predvidenih 16 % v obdobju 1981 — 1985 na okoli 19,0 v letu 1986 — 1990. Povečana akumulacija bo v glavnem namenjena tehnološkemu razvoju proizvodnje. 3. Povprečna letna rast proizvodnje bo okoli 4 %, predvsem na osnovi boljšega izkoriščanja obstoječih zmogljivosti, nujne tržne usmerjenosti proizvodnje, aktivnejše naložbene politike ter boljša in tekoča oskrbljenost z repromateriali. V ta namen si zastavljamo za cilj relativne investicijske politike, ki bo: a) tržno usmerjena b) imela višji delež avtomatiziranih delovnih priprav c) temeljila na višji kvalifikacijski strukturi zaposlenih d) energetsko manj zahtevna e) temeljila v večji meri na domačih surovinah f) temeljila na tehnologiji, ki bo čim manj onesnaževala okolje. Ko govorimo o prestruktuiranju našega gospodarstva, je v naši občini bistveni cilj dolgoročno prestruktuiranje proizvodnih programov ter intenzivno investiranje v kadre, organizacijska dela, tehnologijo in informatiko. 4. V občini Kočevje bomo zagotovili realno zvišanje sredstev za skupno porabo ter za občinsko splošno porabo. Prioritetne dejavnosti v naslednjem petletnem planu bodo: zdravstvo, izobraževanje, otroško varstvo ter socialno skrbstvo - seveda pa je razumljivo, da ima raziskovalna dejavnost predvsem v OZD prioritetno vlogo. S postopnim odpravljanjem administrativnega urejanja skupne porabe se bo uveljavljalo načelo neposredne svobodne menjave dela med izvajalci in uporabniki storitev. 5. Kot eden izmed osnovnih ciljev je tudi zagotovitev realnega naraščanja sredstev za osebne dohodke tako v gospodarstvu kot v negospodarstvu, v skladu z družbenoekonomsko produktivnostjo dela. Pri tem bomo v prvih dveh letih srednjeročnega obdobja zagotovili izenačevanje osebnih dohodkov gospodarstva in družbenih dejavnosti. 6. Ohranitev ekološkega ravnotežja in naravnih virov z doslednim odpravljanjem in preprečevanjem žarišč onesnaževanja, zavarovanje krajinske značilnosti ter naravne in kulturne dediščine. 7. Skladnejši in racionalen prostorski razvoj v občini Kočevje s pospešenim ustvarjanjem pogojev za razvoj na manj razvitih območjih. Ob tem bo posebnega pomena tudi skladnejši regionalni razvoj na vseh področjih družbenoekonomskega razvoja občine Kočevje. 8. Zagotovitev pogojev pri vseh nosilcih planiranja za razvoj tehnologije, izobraževanja, organizacije dela in informatike. 9. Premostitev zastoja v razvoju socialističnih samoupravnih družbenoekonomskih odnosih, predvsem na podlagi popolnejšega odločanja delavcev o ključnih usmeritvah v združenem delu. 10. Utrjevanje varnosti in neodvisnosti SFRJ s povečevanjem učinkovitosti obrambnih in samozaščitnih priprav v obvladovanju vseh vrst družbeno škodljivih pojavov v miru, delovanje v naravnih in drugih nesrečah, izrednih razmerah in vojni. III. GLOBALNE MOŽNOSTI RAZVOJA V OBČINI KOČEVJE V OBDOBJU 1986-1990 Predvidena ocena materialnih in socialnih možnosti razvoja v obdobju 1986—1990 izhaja iz posameznih analiz dosedanjega razvoja, tekočih gospodarskih gibanj ter možnosti in ciljev v naslednjem srednjeročnem obdobju. 1. Oblikovanje dohodka, zaposlenost in produktivnost Predvidevamo, da bo v naslednjem srednjeročnem obdobju možno doseči poprečno letno stopnjo rasti proizvodnje okoli 4 %. Ta stopnja je precej visoka glede na dosedanje nazadovanje družbenega proizvoda in tudi narodnega dohodka občine. Vendar ocenjujemo, da bo z odpravljanjem vzrokov za takšen razvoj podana možnost za predvideno stopnjo rasti. Predvsem je s tem mišljena trajna in tekoča nabava repromateriala, z večjo izvozno usmerjenostjo bo podana tudi višja uvozna možnost, večja investicijska usmerjenost v tehnologijo, boljše koriščenje na tej osnovi že obstoječih kapacitet ter intenzivnejše vključevanje v reproverige. Pri tem razvoju bodo imele največjo težo poleg lesnopredelovalne in kovinske industrije kot dosedanjih nosilcev razvoja tudi gostinstvo in turizem ter intenziven razvoj drobnega gospodarstva. Predvideno število zaposlenih se bo v občini Kočevje povečalo s povprečno letno stopnjo rasti 1,2 %. Pri tem bo poudarek na produktivnem zaposlovanju, povečanem obsegu iz minulega dela ter zmanjšanem obsegu neracionalno zaposlenih v gospodarstvu in negospodarstvu. Prioritetni poudarek bo na zaposlovanju strokovno usposobljene mladine na ključnih delih in nalogah OZD. V okviru zaposlovanja bo število zaposlenih v združenem in samostojnem osebnem delu okoli 8.700 oseb. Pri tem se bo zaposlovanje v združenem delu povečalo z letno povprečno stopnjo 1,1 %, medtem ko se bo v samostojnem osebnem delu povečalo s stopnjo 8,0 %. V naslednjem petletnem obdobju ne bo bistvenih sprememb v strukturi zaposlenih v negospodarstvu in gospodarstvu, pač pa bodo nastale bistvene spremembe zaradi tehnoloških sprememb, ki bodo terjale intenzivno prezaposlitev ekonomskih in tehnoloških presežkov delavcev predvsem z večjim obsegom izmenskega dela, s širjenjem zmogljivosti drobnega gospodarstva, odpiranjem manjših delovnih enot v gospodarstvu in negospodarstvu, dopolnjevanju znanja in s prekvalifikacijami. Ob upoštevanju predvidene rasti proizvodnje m števila zaposlenih bo družbenoekonomska produktivnost proizvodnje naraščala s povprečno stopnjo rasti okoli 3,2 %. 2. Mednarodni ekonomski odnosi Po ocenah je potrebno doseči 6 % letno stopnjo rasti izvoza kot enega izmed ključnih ciljev za doseganje predvidenih usmeritev. Brez takšne usmerjenosti bi sledilo pomanjkanje repromateriala, opreme, neizkoriščene kapacitete, nujno nižja rast proizvodnje ter dohodka, kar bi vse skupaj pomenilo nadaljnjo stagnacijo gospodarstva občine Kočevje. Izvoz ostaja nadalje ključni cilj vsake organizacije združenega dela v občini - razen OZD splošnega pomena. Takšna usmerjenost bi pri sedanjih pogojih gospodarjenja omogočala 6,0 % uvoz blaga in storitev. V okviru izvozne dejavnosti bo poseben poudarek na povezovanju v reproverigah na področju repromateriala in investicij za povečanje izvoza izdelkov višje stopnje obdelave, zagotovitev surovin in repromateriala v smislu nadomeščanja uvoženih surovin in materiala z domačimi. Pri tem pa ne gre samo za fizični izvoz blaga in storitev, temveč za stalno preverjanje tehnologije in znanja z merili in kriteriji svetovnega trga. 3. Materialna razmerja v družbeni reprodukciji Za uresničevanje skupnih ciljev in nalog družbenoekonomskega razvoja občine Kočevje bo v obdobju 1986 - 1990 potrebno in možno doseči: — rast realnega bruto dohodka celotnega gospodarstva v globalu za 4,0 % povprečno letno predvsem na osnovi boljšega izkoriščanja proizvodnih in kadrovskih potencialov, aktivnejšo investicijsko politiko, povečanje obsega izmenskega dela, izboljšanje kvalitete in asortimana proizvodov in storitev ter boljšo organizacijo delo; — glede na to, da se bodo amortizacijske stopnje do konca tekočega obdobja predvidoma še nekoliko povečale in da se bo izvajala še vedno delno primarna prerazporeditev dohodka, je osnovni cilj ta, da ekonomičnost poslovanja ne bo padla (realni bruto dohodek bi s to predpostavko rastel s poprečno letno stopnjo 4,0, amortizacija 5,0 in realni dohodek s 3,7); — spremembo odnosa med akumulacijo in sredstvi za porabo v prid povečanja deleža akumulacije v dohodku od predvidenih 17,2 v letu 1985 na 19,3 v letu 1990. (Ob doseganju planiranja bruto dohodka bodo sredstva za zadovoljevanje skupnih in splošnih družbenih potreb ter za bruto osebne dohodke v globalu naraščala v skladu z rastjo družbenega dohodka); — ostale obveznosti iz dohodka bodo naraščale za okoli 3 % počasneje od rasti dohodka, kar pomeni, da bo potrebno zakonske, pogodbene in samoupravno dogovorjene obveznosti iz dohodka zmanjšati z namenom povečanja čistega dohodka v ustvarjenem dohodku gospodarstva. Osnovni kazalci materialnih okvirov in ciljev razvoja v primerjavi z enakimi na nivoju SRS so naslednji (navedene so povprečne letne stopnje rasti): SRS Kočevje Družbeni proizvod 3,5 4,0 Bruto dohodek 3,5 3,7 Zaposlenost 1,2 1,2 - v združenem delu 1,2 U — v samostojno osebnem delu 5,3 8,0 Osebni dohodki 3,5 3,7 Skupna poraba 3,5 3,7 Pokritje uvoza z izvozom (%) 1,01% 2,03% Izvoz blaga in storitev 5,8 6,0 Uvoz blaga in storitev 5,2 6,0 4. Oblikovanje sredstev za osebno, splošno in skupno porabo V skladu s politiko delitve dohodka, da bodo v prihodnjem srednjeročnem obdobju sredstva za osebne dohodke v celotnem združenem delu naraščala s poprečno letno stopnjo rasti 3,7 % ob predvidenem porastu števila zaposlenih za 1,2 % letno, bodo realni osebni dohodki naraščali za okoli 2,6 %. Pri oblikovanju sredstev za zadovoljevanje skupnih potreb, ki se oblikujejo v SIS na podlagi programov s svobodno menjavo dela, so upoštevana naslednja izhodišča: - Osebni dohodki v družbenih dejavnostih bodo v prvih dveh letih srednjeročnega obdobja naraščali hitreje kot v gospodarstvu s ciljem usklajevanja ravni osebnih dohodkov gospodarstva in negospodarstva. Po uskladitvi pa bi osebni dohodki naraščali z enako stopnjo rasti kot primerljivi OD v gospodarskih dejavnostih občine Kočevje. - Tudi sredstva za zadovoljevanje splošnih potreb na ravni občine naj bi v naslednjem srednjeročnem obdobju rasla skladno z rastjo dohodka, s čemer bi zaustavili nadaljnje zaostajanje rasti sredstev za osebne dohodke v primerjavi z gospodarstvom in po drugi strani omogočili modernizacijo dela upravnih organov ter izdelavo vseh prostorskih aktov. IV. RAZVOJNE USMERITVE V OBČINI KOČEVJE V OBDOBJU 1986-1990 1. Prestruktuiranje gospodarstva občine Kočevje Globalni cilj, nadaljnjega razvoja v SRS je pospešeno prestruktuiranje gospodarstva, kvaliteta proizvodnje. Ta cilj mora biti prioriteten tudi v kočevski občini. Pri tem moramo upoštevati vse omejitvene faktorje kot tudi vse komparativne prednosti našega področja. Osnovne smeri prestrukturiranja gospodarstva bodo v sledečem: a) Glede na to, da imamo v občini Kočevje kot komparativno prednost samo les, vsa ostala energetska in surovinska pa je omejena vključno z delovno silo in osnovnimi sredstvi in je edina možna rešitev nadaljnjega razvoja povezovanja v reproverige na vseh nivojih. Le na podlagi tega bo: - boljša oskrbljenost s produkcijskimi faktorji — pridobivalo se bo širše znanje in izkušnje — višja socialna varnost delavcev — večja ponudba, hkrati pa bo tudi kompleksnejša in kvalitetnejša — možno uvajanje razvojno intenzivnih proizvodnih programov. Torej je povezovanje z drugimi gospodarskimi sistemi ekonomska nuja v naslednjem srednjeročnem obdobju. To posebej velja za področja kmetijstva, lesarstva, kovinsko-predelovalne industrije, tekstilne industrije in gradbeništva. b) Hkrati s temeljnimi cilji našega družbenoekonomskega razvoja na področju investicij, proizvodnih in razvojnih programov je ključnega pomena pri prestruktuiranju gospodarstva intenzivna kadrovska politika v smeri strokovnega visokokvalificiranega dela ter obnovo poslovodnih, finančnih, razvojnih in drugih kadrov. c) Tehnološki razvoj bo zahteval predvsem investiranje v informatiko, organizacijo dela ter tehnološko intenzivno opremo. d) Hkrati s specializacijo in vedno bolj poudarjeno serijsko proizvodnjo na eni strani ter nujnostjo usmeritve tudi v individualno proizvodnjo z znatno več vloženega znanja je nujen razvoj drobnega gospodarstva. Pogoji za takšen intenzivni razvoj tega sektorja proizvodnje pa seveda so: — dolgoročni dohodkovni odnosi z dolgoročnejšim proizvodnim programom — povečana vlaganja v ta segment združenega dela (predvsem s strani zainteresiranih DO) — organizacijsko čimbolj optimalno zastavljena proizvodnja v delovnih organizacijah, ki so povezane z drobnim gospodarstvom — predvsem glede nabave in priprave proizvodnje. 2. Razvojni osnutki posameznih dejavnosti Glede na že prej definirane cilje, globalne možnosti nadaljnjega razvoja ter temeljne razvojne usmeritve smatramo, da so za občino Kočevje po posameznih dejavnostih ključnega pomena naslednje razvojne usmeritve: 2.1 KOVINSKO-PREDELOVALNA INDUSTRIJA Ta dejavnost se smatra kot tehnološko-intenzivna in je v občini Kočevje precej pomembna glede ustvarjanja dohodka iz zaposlovanja. Prvo vprašanje v tej dejavnosti — predvsem DO IT AS — je, da se do začetka srednjeročnega obdobja sanira poslovanje, ter dolgoročno načrtuje razvoj. Za realizacijo razvojnega programa kot tudi konkretnih strokovnih rešitev bo potrebno: a) izboljšati kadrovsko strukturo zaposlenih, predvsem na področju razvoja in komerciale b) izboljšati organizacijo dela c) povečati vlaganja v tehnološko intenzivna osnovna sredstva ter d) povečati vlaganje v informatiko in organizacijo dela. Razvoj bo temeljil na diferenciaciji proizvodnega programa ter uvajanju novih proizvodnih programov na področju proizvodov, polizdelkov in storitev za transport, energetiko in skladiščenje. Pri tem bodo ključnega pomena investicijska vlaganja v posodobitev opreme in tehnologije v odvisnosti od uvajanja dodatnih proizvodnih programov. Ocenjujemo, da bo potrebno za razširjeno reprodukcijo investicijskih sredstev za osnovna in obratna sredstva okoli 2.000 milj. din po cenah iz 1. 1985. Pri delovni organizaciji INKOP je poleg splošnih usmeritev ključnega pomena v posodobitvi ekonomsko in tehnološko iztrošene opreme ter znatno večja vlaganja v razvoj. Proizvodni program se bistveno ne bo menjal, pač pa se bo spremenila struktura proizvodnje v korist laboratorijske opreme in industrijskih lestev. Zaradi prostorske utesnjenosti se predvideva izgradnja skladiščnih prostorov ter na osnovi prestruktuiranja proizvodnje ter večje usmerjenosti na konvertibilen izvoz, investicija v elektronsko lakiranje s pečno sušenimi premazi. Okvirna vrednost teh dveh investicij po cenah iz leta 1985 znaša 100 milj. din. Povprečna letna stopnja rasti proizvodnje v tej dejavnosti bo v naslednjem srednjeročnem obdobju znašala okoli 4 % in zaposlenosti 1,0 %. Veliko večji poudarek pa mora dati ta dejavnost izvozu, ker bo le na ta način lahko pridobivala potrebna devizna sredstva za pokrivanje domačih in tujih reprodukcijskih potreb po opremi in repro-materialu. Predvidevamo, da bi bila v tej dejavnosti letna stopnja rasti izvoza okoli 14 %. 2.2 KEMIČNA INDUSTRIJA V kemični industriji se bo intenzivneje nadaljevalo s substituiran-jem proizvodnje, in sicer proizvodnih programov, ki so v konjuk-tumem smislu v upadanju. Predvsem je bistvenega pomena nadomestitev proizvodov, ki so bili namenjeni oplemenitenju lesa za lesnopredelovalno industrijo. Usmerjenost proizvodnje bo širša, in sicer poleg obstoječih še v gradbeno, živilsko, papirno, elektro in tekstilno industrijo. Preko SOZD Kemija se bo v skupnih temeljih srednjeročnega plana 1986 — 1990 izvršila planska delitev dela med članicami sestavljene organizacije. Posebno pozornost bo delovna organizacija namenila varstvu okolja in varstvu proizvodnega procesa. Naložbe bodo prioritetno usmerjene v: — raziskovalno opremo ter kadre za realizacijo razvojno-razisko-valnih nalog — rekonstrukcijo, modernizacijo in povečevanje kapacitet obrata smole II — impregnirani stroj za proizvodnjo impregniranih filmov ter reciklažo odpadne toplote pri strojni opremi — sovlaganja v skupne programe SOZD Kemija - centralno toplarno občine Kočevje ter enoten računalniški sistem občine Kočevje. Skupna vrednost vseh investicijskih vlaganj bo znašala v srednjeročnem obdobju okoli 1.000 milijonov din. Ena izmed osnovnih nalog bo nadaljnje povečanje izvoza s poudarkom na konvertibilno tržišče ter na drugi strani zmanjševanju uvozne odvisnosti. Pri tem bo izvoz rasel s poprečno letno stopnjo rasti 17,0 % (od tega na konvertibilo 19,0. %) uvoz pa s poprečno letno stopnjo rasti 11,0 %. Poprečna letna stopnja rasti proizvodnje bo znašala okoli 13,0 % in zaposlovanja 1,6 %. 2.3 TEKSTILNA INDUSTRIJA Ključna naloga v naslednjem srednjeročnem obdobju v tej panogi je modernizacija in tehnična obnova opreme — seveda na podlagi dolgoročno definiranih proizvodnih programov. Ker je zastarelost opreme precej visoka (ca 80 % je odpisane opreme), se lahko v bodoče pričakuje stagnacija te dejavnosti, če se ne bo pospešeno investiralo v moderno tehnologijo. To se spričo velikega pomena, ki ga ima tekstilna industrija v občini, ne bi smelo zgoditi. Poseben poudarek bo še vedno na izvozu, predvsem zaradi nujnosti pokrivanja reprodukcijskih potreb po opremi in repromaterialu ter zaradi stalne prisotnosti na tujih trgih (najboljši indikator pravilnosti proizvodnih usmeritev). Ključnega pomena v tekstilni industriji je tudi zmanjšanje uvozne odvisnosti in tudi deviznih participacij v reproverigah z menjavo proizvodnih programov. Posebnega pomena za občino Kočevje je v naslednjem srednjeročnem obdobju sanacija DO TEKSTI LAN A, in sicer zaradi tradicionalne izvozne usmerjenosti, ustvarjanja dohodka, zlasti pa zaradi zaposlovanja ženske delovne sile, ki bi v ostalih dejavnostih v občini težko našla primerno zaposlitev. 2.4 LESNO-PREDELOVALNA INDUSTRIJA Lesnopredelovalna industrija je v občini Kočevje edina, ki ima komperativne prednosti glede na ostalo industrijo v občini ali na enako industrijo v SRS. Zato smo ji v stabilizacijskem programu dali prioriteto pri nadaljnjem razvoju, hkrati pa tudi obvezo do naše družbenopolitične skupnosti. Poleg že znanih usmeritev na tem področju je potrebno poudariti zlasti sledeče usmeritve: — dohodkovno povezovanje v reproverigi — medsebojno dogovarjanje lesarjev o proizvodnih programih — večja stopnja predelave in obdelave lesa — večja uporaba lesnih odpadkov (drobna in domača obrt, lepljenje, ipd.) — kompletne jšo ponudbo izdelkov — povečanje kvalitete proizvodnje z uporabo manj materiala — povezovanje in sodelovanje z gospodarstvom — usmeritev na tuja tržišča — povečanje finalne proizvodnje Za SRS se predvideva, da bo lesna industrija pokrivala lastne potrebe po lesu, in sicer 75 % iz domačega vira, ostalo pa bo potrebno pridobiti iz ostalih republik (11 %) ter iz uvoza (14 %). Pomeni, da bodo pritiski na našo surovinsko bazo izredno močni in še večji zaradi energetske krize. Ključni cilj na tem področju je zato, da se gozdarstvo in lesnopredelovalna industrija organizirajo, postavijo usklajeni proizvodni programi ter uredijo dohodkovni odnosi v tej reproverigi. V končni fazi pri prodaji izdelka se seveda odražajo tržni odnosi, ki morajo povratno dobiti odraz na dohodkovnih odnosih. Pomeni, da bo po predvidevanjih potrebno v bodoče združevanje sredstev v gozdarstvu (novi nasadi, varovanje gozda, itd.) vseh udeležencev v reproverigi. V tej dejavnosti, kot prioritetni za občino Kočevje, se predvideva poprečna letna rast proizvodnje okoli 8,0 % in prav v tej smeri lahko govorimo o dolgoročnem programu prestruktuiranja gospodarstva občine Kočevje. Prioritetne investicije, s katerimi se bodo dosegli navedeni cilji, so predvsem v delovni organizaciji LIK Kočevje, in sicer v: — krojenje in laminiranje ... 350 milj. din — predelavo tanjše oblovine ... 120 milj. din — centralno toplarno 900 milj. din — proizvodnjo ambientnega pohištva 1.060 milj. din 2.5 GRADBENIŠTVO Gradbeništvo v občini Kočevje je v preteklem obdobju nazadovalo zaradi omejevanja investicijske porabe in zaradi notranjih problemov v tej panogi. Po trenutnih predvidevanjih bo obseg del v kočevskem bazenu še naprej relativno upadal zaradi omejenih finančnih sredstev ter investiranja v glavnem v opremo in tehnologijo dela (tudi stanovanjska izgradnja bo ostala predvidoma na nivoju leta 1983 - 1985). Zato se morajo obstoječe gradbene kapacitete usmeriti tudi na ostala področja — predvsem v Primorju, kjer se še nadalje predvideva višja investicijska turistična ponudba. V tej dejavnosti, bomo na območju občine Kočevje dosegli še naslednje cilje: — višja specializacija gradbene operative — usposobljenost gradbeništva za investicijsko vzdrževanje obstoječih objektov — ureditev dohodkovnih odnosov znotraj delovnih organizacij — povezovanje domačih gradbenih OZD — skupno investiranje v surovinsko bazo-gramoz — hitrejše posodabljanje strojne opreme — povezovanje v večje sisteme. Da pa bi kljub temu dosegli načrtovano rast proizvodnje okoli 3 % letno, bo poleg zgornjih ukrepov potrebna preusmeritev proizvodnje v programe, ki niso vezani na investicijsko povpraševanje, ter takšne, ki koristijo obstoječe faktorje proizvodnje, predvsem razpoložljivi kader in opremo. To velja za DO ZIDAR, DO KOVINAR in DO GRAMIZ (preusmeritev v kovinsko predelovalno in lesno industrijo). Pr tem pa morajo te DO usklajevati svoje proizvodne programe in kapacitete z obstoječimi dejavnostmi, poleg investicije v skladiščne prostore in ključavničarsko delavnico DO ZIDAR Kočevje ter mizarsko delavnico DO GRAMIZ. 2.6 GOZDARSTVO Gozdarstvo je v občini Kočevje dejavnost, ki upravlja z velikim družbenim premoženjem, ki je za občino Kočevje zelo pomembno, hkrati pa je gozd tudi obnovljiv — v nasprotju z ostalimi surovinskimi viri. Funkcije gozda so mnoge, vendar pa bo zagotavljanje surovin za lesnopredelovalno industrijo primarna vloga v naslednjem srednjeročnem obdobju. Po drugi strani je nujno tudi to, da se lesno-predelovalna industrija s svojimi proizvodnimi programi prilagaja in usklajuje med seboj glede sestave in količine poseka. Pri tem je mišljeno v glavnem preusmerjanje na manj kvaliteten les, boljše izkoriščanje lesnih odpadkov ter uvajanje kvalitetnih proizvodnih programov. Cilji in ukrepi bodo usklajeni z lesnopredelovalno dejavnostjo, t. j. od dohodkovnih povezav pa do skupnega vlaganja v gozdove. Pri gospodarjenju z gozdovi bo potrebno v sledečem srednjeročnem obdobju bolj angažirati privatni sektor. Prioritetna vlaganja v gozdarstvu bodo usmerjena v infrastrukturo oziroma gozdne ceste zaradi težje dostopnih terenov. Pri tem bo ključnega pomena varovanje gozdov pred pretiranimi poškodbami in nujen vzporeden razvoj tehnologije (opreme, gradnja cest itd.), ki naj bi tudi iz težje dostopnih območij prinašalo dohodek. V prvi fazi naslednjega srednjeročnega obdobja se predvideva dokončno realiziranje dveh vzporednih zelo pomembnih investicij: izgradnja MELESA II. ter dokončna izgradnja centralnega skladišča in mehanične delavnice. Vedno večje potrebe po lesni surovini zahtevajo krepitev primarne vloge gozda, to je pridobivanje lesa. Zaradi tega bo potrebno povečati stopnjo intenzivnosti gospodarjenja z gozdovi, in sicer z večjimi vlaganji v gozdove ter z izboljšanjem njihove kakovosti. Da bi bilo možno intenzivneje krepiti primarno vlogo gozda, bo potrebno še dodatno vlagati v razširjeno biološko reprodukcijo, znatno povečati obseg cest. Poleg primarne vloge gozda pa bodo prihajale vedno bolj do izraza splošne koristnosti funkcije gozdov kot pogoj za ekološko ravnotežje in zdravo človekovo okolje. Zato bo potrebno širše usklajevanje interesov v občini Kočevje, t. j. od uvajanja novih tehnologij v poslovne procese vseh organizacij združenega dela pa do neposrednih posegov v gozd. Poleg osnovne dejavnosti ima gozdarstvo še vrsto ostalih funkcij, Predvsem predvidevamo večjo vlogo v razvoju turizma v občini Kočevje ter rekreativne dejavnosti. V prostorskih delih srednjeročnih planov se bodo takšna območja posebej določila. Poseben problem v sklopu ostalih funkcij gozda je lovstvo. V planih teh dveh dejavnosti je potrebno definirati natančen dogovor o tistem številu in vrsti divjadi, ki zagotavlja pravilno razmerje med živalskim in rastlinskim svetom, o prostorskem vidiku lovstva, o varovalnih ukrepih, financiranju ipd... 2.7 KMETIJSTVO Kmetijstvo ostaja še nadalje ena izmed prioritetnih panog zaradi več faktorjev, med njimi predvsem v funkciji oživljanja podeželja in policentričnega razvoja občine Kočevje. V SRS obstaja še vedno eden izmed ključnih ciljev samooskrba s hrano, kar pomeni nadaljnje večanje proizvodnje. Predvidevamo, da bi bila stopnja rasti kmetijske proizvodnje v občini Kočevje 3,5 % letno. Vendar se morajo rešiti nekateri materialni okviri razvoja — predvsem finančna sanacija, ureditev dohodkovnih odnosov v reproverigi. Važnejše razvojne usmeritve v naslednjem srednjeročnem obdobju so naslednje: — potrebno je ohranjanje in varovanje kmetijskih zemljišč, ki so trajno namenjena kmetijski rabi — vsa ta kmetijska zemljišča je potrebno tudi aktivirati na podlagi dolgoročnega plana razvoja kmetijstva v občini Kočevje in ostalih izvedbenih planskih dokumentov — s strani Kmetijske zemljiške skupnosti je potrebna stalna evidenca in planske spremembe na kmetijskih zemljiščih, intenzivirati je potrebno tudi komasacije in melioracije — samostojno ali preko večjih sistemov bo potrebno trajno povezovanje s proizvajalci umetnih gnojil in krme; pri tem bo potrebno vedno bolj uporabljati domačo krmo — potrebno bo iti v izvoz in si samostojno zagotoviti potrebna devizna sredstva za zagotavljanje krmil in umetnih gnojil v lastnih reproverigah — potrebno bi bilo razvijati tudi del živilske industrije in s tem povečati v končnem proizvodu del lastnega dela. Kot eden izmed osnovnih ciljev povečanja kmetijske proizvodnje in aktiviranja vseh kmetijskih zemljišč ter tudi oživljanja podeželja bo povečanje obsega zasebnega sektorja. V TOK kmetijstva kot nosilcu razvoja na tem področju se bo v okviru razvojnega programa DO Kmetijsko gospodarstvo izdelal dolgoročni program razvoja tega sektorja kmetijstva. Na osnovi tega bo potrebno urediti odnose, ki bodo temeljili na skupnem planiranju in zagotavljanju repromateriala, zagotoviti dolgoročno proizvodno usmerjenost, dolgoročne dohodkovne odnose ter prenašanje znanja. S ciljem hitrejšega razvoja le-tega bo potrebno na ravni občine omogočiti zasebnemu sektorju tudi dopolnilno dejavnost, in to na področju kmečkega turizma in drobnega gospodarstva. Osnovne investicije na področju kmetijstva bodo namenjene posodabljanju kmetijske melioracije, adaptiranju poslovodnih prostorov ter sanaciji večjih onesnaževalcev okolja. 2.8 PROMET IN ZVEZE a) V cestnem blagovnem prometu nastopa delovna organizacija AVTO Kočevje kot pomemben mednarodni prevoznik, ki ustvarja večji del celotnega prihodka s prodajo transportnih storitev na zunanjih - zlasti konvertibilnih tržiščih. Ta orientacija delovne organizacije je trajna, kar zahteva potrebe po stalnem posodabljanju voznega parka ter uvajanju svetovnih načinov prevozov, usposobljeno delovno silo in mehanično delavnico. Prioritetna naloga na tem področju bo poleg povečanja obsega storitev in hkrati povečanja zlasti konvertibilnega deviznega priliva uvajanje novih oblik cestnega prevoza ter sprotno prilagajanje oblikam blagovnega prometa (poletni, kontejnerski prevoz itd.) V ta namen se bodo natovarjala vozila in priključki, ki bodo omogočili hitro preusmeritev v integralni transport. Obseg stroškov se ne bo bistveno povečal, ker bo povprečna letna stopnja rasti okoli 1,2%. Pomeni, da se vozni park v bistvu ne bo povečal, pač pa se bo z investiranjem v okoli 70 vozil samo obnavljal v smislu hitrejšega obnavljanja iztrošenih osnovnih sredstev. Večji obseg stroškov bo le na podlagi poslovnotehničnega sodelovanja z ostalimi prevozniki v blagovnem prometu ter boljši organizaciji dela, v katere sklop spada tudi začetek investicije v poskusne prostore in mehanično delavnico na novi lokaciji. Skupna vrednost investicij bo znašala po cenah iz leta 1985 okoli 1.600 milijonov din. b) Na podlagi samoupravnega sporazuma v okviru območne samoupravne skupnosti za PTT bo v naslednjem srednjeročnem obdobju osnovna naloga razvoja PTT omrežja na podeželju kot eden izmed osnovnih pogojev za delo in življenje ljudi na tem področju. Kot prioritetne naloge na tem področju se postavljajo: izgradnja objekta in namestitev ATC v KS Struge, namestitev voz-liščne ATC v Kočevju, ki bo z izgradnjo glavne centrale v Ljubljani omogočala zadostno število telefonskih priključkov. Poleg teh večjih investicij bo zgrajeno še krajevno kabelsko omrežje Kočevje — Koprivnik, Kočevje — Mozelj, Kočevje — Smuka ter Mala gora - Polom — Seč. c) Pri uresničevanju politike razvoja cestnega omrežja na področju občine Kočevje bomo dali prednost že definiranemu razvoju v samoupravnem sporazumu o razvoju cestnega omrežja v občini Kočevje. V ta namen se bodo še nadalje v celotnem srednjeročnem obdobju združevala sredstva iz dohodka in čistega dohodka gospodarstva občine Kočevje. Ker bo za vsa potrebna dela primanjkovalo lastnih finančnih sredstev, bo potrebno še nadalje združevati sredstva iz ostalih virov: sredstva SLO, Republiška skupnost za ceste in JNA. Prioritetnega pomena za občino Kočevje bo v naslednjem srednjeročnem obdobju moderniziranje cestnih odsekov: Lazeč — Čabar, Livold - Brezovica, Fara - Žaga, Brezovica — Stari trg in Gašparci — Osilnica. d) Javni cestni potniški promet bo s predvidenim policentričnim razvojem občine Kočevje še pridobil na svoji veljavi in odgovornosti. Cestno in prometno bomo povezali vsa lokalna središča občine Kočevje s samim mestom. Osnovne usmeritve na tem področju so kvaliteta storitev, modernizacija voznega parka ter varnost prometa. Zaradi nujnosti ustvarjanja večjega dohodka pa se bo moral vključevati v mednarodne ekonomske odnose predvsem s ciljem povečanja družbenega turističnega priliva. Nosilec je DO INTEGRAL. e) Usmeritev prometa bo hitrejša na železniški blagovni promet, na katerega se bo usmerjalo kočevsko gospodarstvo za blago večjih količin in daljših relacij. Zato pa bo potrebno modernizirati progo Kočevje — Ljubljana ter zlasti v industrijskih DO zgraditi industrijske tire s pripadajočo infrastrukturo. Hkrati pa se bo na tej relaciji modernizirala in uredila relacija za železniški potniški promet. Nosilec je DO ŽTP Novo mesto. 2.9 GOSTINSTVO IN TURIZEM Osnovni cilj razvoja turizma v občini Kočevje v naslednjem srednjeročnem obdobju je v uresničitvi prve faze dolgoročnega programa razvoja turizma v občini Kočevje, to je izvajanje ukrepov vseh nosilcev razvoja turizma, ki so definirani v navedenem programu. Osnovni pogoj za prelivanje dohodka izven občine Kočevje v našo občino je. da se ustvari celovita turistična ponudba in da >e ta dejavnost organizira tako, da bo organizacijsko, kadrovsko in naložbeno predstavljala komparativno prednost kočevskega gospodarstva. V ta namen se bodo v okviru posameznih dejavnosti v srednjeročne planske dokumente vnesli razvojni programi turizma (gozdarstvo, kmetijstvo, gostinstvo, trgovina, obrt ipd.). Turistično društvo, animator turistične ponudbe, se bo kadrovsko in organizacijsko okrepilo. Vse OZD in skupnosti na področju turistične ponudbe se bodo dogovorile o skupnem turističnem nastopu, s posebnim poudarkom na kadrovski, organizacijski, informativni in naložbeni politiki. V ta okvir spada tudi varstvo naravne in kulturne dediščine, za katero bomo v naslednjem srednjeročnem obdobju sprejeli ustrezne ukrepe varovanja le-te. Ključne naloge na področju razvoja gostinstva in turizma v naslednjem srednjeročnem obdobju so: — revitalizacija mestnega jedra ter znatno intenzivnejše delo vseh dejavnosti na poboljšanem videzu mesta in boljši turistični ponudbi, - ureditev Jezera s spremljajočimi dejavnostmi, — izgradnja I. faze avtokampa Fara. Kot nosilec gostinske dejavnosti ima DO Hotel Pugled nalogo koordinatorja gostinske ponudbe; le-ta bo investiral v smeri večje in kvalitetnejše gostinske ponudbe (ureditev mesta pri Kavarni, izgradnja ribje restavracije v Kidričevi ulici, adaptacija gostišča Salka vas, ureditev gostišča Kostel ter adaptacija depandanse HOTEL Pugled. Skupna vrednost investicijskih vlaganj bo po cenah iz leta 1985 znašala okoli 200 milijonov din. 2.10 DROBNO GOSPODARSTVO Zahteva razvojne politike po prestruktuiranju gospodarstva, možnosti dodatnega zaposlovanja, razvoj podeželja ter dodatno angažiranje privatnih sredstev zahteva močan premik pri uresničevanju politike drobnega gospodarstvu. V to dejavnost pa ne štejemo samo privatnega sektroja, temveč so po opredelitvi sem vštete tudi OZD, ki imajo manjše število zaposlenih kot 125 in se ukvarjajo s posamično proizvodnjo oziroma storitvijo. Prav takšnim OZD bomo dali v prihodnjem srednjeročnem obdobju večji poudarek in zahtevo po intenzivnem razvoju. Struktura gospodarstva v občini je s tega vidika precej neugodna; imamo dve do tri večje OZD in če se pojavijo poslovne težave v eni izmed teh, potem je vprašljiv celoten družbeni razvoj občine Kočevje. Politiki razvoja drobnega gospodarstva mora slediti doslednejša ekonomska politika v občini - predvsem pa davčna, ki bo postala instrument ekonomskega spodbujanja, ne pa fiskalni instrument. Velike možnosti drobnega gospodarstva se kažejo zlasti v predelavi in dodelavi sekundarnih surovin kočevske industrije. 2.11 TRGOVINA Osnovni cilj trgovine v naslednjem srednjeročnem obdobju je povečanje reproduktivne in akumulativne sposobnosti. Le na tej osnovi je namreč možno predvidevati večjo in kvalitetnejšo ponudbo blaga ter doseči tudi cilje srednjeročnega obdobja, kot so: — stabilnost v preskrbi blaga, zlasti življenjskih potrebščin — sodelovanje z organiziranimi potrošniki glede reševanja skupne problematike — modernizacija in posodobitev opreme — uvajanje posebnih oblik prodaje blaga — izboljšanje kadrovske strukture zaposlenih — pestrejša ponudba blaga. Glede na potrebe gospodarskih organizacij združenega dela bomo v naslednjem srednjeročnem obdobju dali večji poudarek grosistični trgovini ob istočasnem urejanju odnosov med trgovino in proizvodnjo. Posebej pa bo važno intenzivno vključevanje trgovine v kompleksno turistično ponudbo. Z namenom povečanja obsega storitev in večji dostopnosti trgovine se predvidevajo investicije v prodajalne Stara cerkev, Mozelj ter Turjaško ulico. Večja investicija pa bo vsekakor izgradnja skladišča TOZD Trgopromet v Kočevju v predračunski vrednosti 180 milijonov din. 2.12 INFORMATIKA Informatika je tista ključna dejavnost, ki bo imela na vseh področjih gospodarstva in negospodarstva najvažnejšo vlogo. Le s pravočasno in kvalitetno informacijo se bodo lahko hitro in kvalitetno sprejemale poslovne odločitve v smeri začrtanih ciljev. Zato je ekonomska nuja, da bo vsaka organizacija in skupnost vključila v svoje programe tudi čim hitrejši razvoj računalniške obdelave podatkov, kar zahteva precejšnje spremembe organizacije dela v delovnih organizacijah kot tudi spremembe v kadrovski strukturi zaposlenih. Prioriteta računalniške obdelave bo proizvodnja in poslovne funkcije, vezane direktno na proizvodnjo (nabava, prodaja, skladiščenje). Posebno in nosilno vlogo pri razvoju avtomatske obdelave podatkov na področju organizacije, izobraževanja, strokovnih odločitev o uvedbi AOP ipd., bo imela delovna organizacija MORC. 2.13 IZOBRAŽEVANJE IN KADRI Izhajajoč iz zastavljenih ciljev naslednjega srednjeročnega obdobja - predvsem na področju komerciale, proizvodnih programov, uvajanja intenzivne tehnologije in informatike, bo imel ustrezen kader primerno vlogo. Le z zasedbo ustreznih kadrov bo mogoče uresničiti zastavljene cilje. Osnovne smeri kadrovske politike v naslednjem srednjeročnem obdobju so sledeče: — Pri sistemu usmerjenega izobraževanja bomo stremeli za tem, da se bo poleg osnovnega znanja pridobivalo zlasti praktična znanja, ki so potrebna na konkretnih delih in nalogah. Izobraževanje bo potekalo na podlagi konkretnih dolgoročnih potreb OZD, s poudarkom na neposredni svobodni menjavi dela pri financiranju izobraževanja. — Še z večjo intenzivnostjo bo potrebno razvijati izobraževanja ob delu in zlasti iz dela (primanjkljaj mladine ter nova tehnologija, ki zahteva nove tehnološke postopke, delovne navade ipd. — ker je kader v vseh organizacijah in skupnostih osnovni produkcijski faktor, je kot takemu potrebno dati v vseh delovnih okoljih primemo vlogo - od kadrovskih stanovanj pa do ustreznega nagrajevanja. 3. Gospodarska infrastruktura 3.1 ENERGETIKA Predvideva se, da se bo energetska kriza v naslednjem srednjeročnem obdobju nadaljevala predvsem zaradi plačilnobilančnih težav. Zato bo v vsaki organizaciji in skupnosti cilj, da se doseže čim manjša uporaba energije na vseh nivojih - od ustreznega projektiranja objektov in izvedbe gradbenih ter instalacijskih del, opti- malnega delovnega časa, reprodukcijskega procesa, transportnih poti notranjih transportov v DO pa do proizvodnih programov s čim manjšo energetsko porabo. Dolgoročni cilj je relativno manjša poraba tekočih goriv ter relativno povečana poraba trdih goriv in električne energije. Ta cilj se bo dosegel z nadaljevanjem izgradnje daljinskega ogrevanja v občini Kočevje, ustrezno organizacijo ogrevanja - kar pomeni enotnega in strokovnega upravljanja s sistemi ogrevanja ter varčevalnimi ukrepi na vseh nivojih pri uporabi energije. V naslednjem srednjeročnem obdobju bomo dali poudarek tudi ostalim nekomercialnim virom energije, predvsem odpadkom, ki se pojavljajo v gospodarskih OZD. Predvideva se gradnja družbenih stanovanj tudi zunaj mestnega zemljišča, kar pomeni, da ne bo dosegljivo daljinsko ogrevanje. Zato bo v teh stanovanjih možnost ogrevanja, varstva okolja ter krajinskega izgleda izgradnje. Ker bodo lesni odpadki namenjeni predvsem daljinskemu toplotnemu ogrevanju, poleg tega bo lesnih odpadkov vedno manj, se bo v naslednjem srednjeročnem obdobju trgovina v občini Kočevje organizirala v smislu trajne preskrbe prebivalcev občine Kočevje s premogom, ki bo postal dolgoročno osnovni vir toplotne energije v občini Kočevje. Na področju elektrogospodarstva se bomo zavzemali za bolj zanesljivo dobavo električne energije, zato se bo posebna pozornost posvetila obnavljanju električnih omrežij. Kot prioritetne investicije na tem področju obravnavamo postavitev približno 25 transformatorskih postaj ter 80 km nizkonapetostnega omrežja. V naslednjem srednjeročnem obdobju bomo nadaljevali z izgradnjo malih hidroelektrarn na reki Kolpi. 3.2 VODOOSKRBA Glede na predvidene težave pri preskrbi z vodo bo potrebno na področju vodooskrbe v občini Kočevje rekonstruirati in usposobiti vodovodni sistem Slovenska vas kot samostojni sistem. Iz tega sistema se bodo oskrbovali prebivalci severozahodnega dela Kočevja, KS Stara cerkev in KS Šalka vas. Vzporedno s tem problemom bo potrebno reševati tudi vodooskrbo v KS Draga z ureditvijo vodnega vira in rekonstrukcijo vodovoda v Loškem potoku. V naslednjem srednjeročnem obdobju pa se bo dokončno uredila vodooskrba v Brezovici, Mozlju in delno v Kostelu. Poleg teh del bo potrebno pospešeno rekonstruirati dotrajane odcepe regionalnega vodovoda po mestu Kočevje. Glede na kvaliteto vode, ki je v kočevsko-ribniški dolini kraškega značaja, bo osnovna usmeritev v odkrivanju takih vodnih virov, ki bodo dajali kvalitetno vodo v zadostnih količinah — to pa je možno le z globinskim črpanjem. V ta namen bo v naslednjem srednjeročnem obdobju izdelanih več vrtin, iz katerih se bo črpala kvalitetna pitna voda. 3.3 STANOVANJSKA - KOMUNALNA DEJAVNOST Osnovni cilji stanovanjske gradnje v obdobju 1986 - 1990 so sledeči: — realne stopnje rasti stanarin na podlagi enotnih izhodišč na ravni SRS, tako da bo najkasneje leta 1990 dosežen nivo enostavne reprodukcije v stanovanjskem gospodarstvu — oblikovanje enotnih izhodišč, meril in pogojev glede možnosti odprodaje posameznih družbenih stanovanj občanov — pri oddaji gradbenih del bomo uveljavljali tržna načela — prednost bo imel tisti izvajalec, ki bo skrajšal rok izgradnje ob istočasno nižji ceni po enoti proizvoda — vse organizacije in skupnosti bodo realno planirale svoje potrebe in možnosti financiranja stanovanjske izgradnje kot osnovo za pridobivanje stanovanjskih kreditov pri LB in SSS — pri individualni gradnji bomo dali prioriteto zadružni gradnji, s ciljem hitrejše in cenejše izgradnje — poseben poudarek bomo dali investicijskemu vzdrževanju obstoječega stanovanjskega fonda (kot osnovni pogoj za to je uvedba ekonomskih stanarin) — pri projektiranju stanovanjske izgradnje bo poseben poudarek na projektih izolacije in varčevanje z energijo — v naslednjem srednjeročnem obdobju bomo stimulirali nekon-vecionalno izgradnjo, ki ji v preteklosti nismo posvečali nobene pozornosti - adaptacije podstrešij, preurejanje neizkoriščenih prostorov, saniranje težkih bivalnih prostorov — v vsaki organizaciji in skupnosti se bo zaradi izrednih potreb po strokovnih kadrih planiralo tudi izgradnjo oziroma nakup kadrovskih stanovanj. Družbeno usmerjena stanovanjska gradnja se bo izvajala v nadaljevanju izgradnje 4. maj, z adaptacijo Doma Dušana Remiha ter na področju zazidalnega načrta Mestni log. Prioritetna bo zadružna gradnja. Na področju komunalne dejavnosti je ključnega pomena ustrezna organizacija in višja kvalifikacijska struktura zaposlenih v DO Komunala in DO Cestno podjetje Novo mesto za opravljanje kompletnih nalog, ki se pred to dejavnost postavljajo v prihodnjem obdobju, predvsem na področju energetike in vzdrževanja cestnega omrežja. Poleg tega so osnovne usmeritve na področju: — izgradnje druge faze čistilne naprave v Kočevju — izgradnje kanalizacijskega omrežja v KS Šalka vas in KS Stara Potiskavec — ureditve kanalizacijskega omrežja v KS Šalka vas in KS Stara cerkev — ureditve odlagališč odpadkov v vsaki KS in — začetka ureditve centralnega industrijskega odlagališča odpadkov. 4. DRUŽBENE DEJAVNOSTI 4.1 PRESTRUKTUIRANJE DRUŽBENIH DEJAVNOSTI Tudi v naslednjem srednjeročnem obdobju se bodo družbene dejavnosti posredno prilagajale materialnim možnostim razvoja kljub predvideni realni rasti sredstev družbenih dejavnosti. Osnovni cilji prestruktuiranja teh dejavnosti so: — spremeniti sistem medobčinske solidarnosti — racionalizirati izkoriščanje že obstoječih kapacitet — poenostaviti odločanje na tem področju in se hkrati usmeriti na ključne naloge — uvajati neposredno svobodno menjavo dela — združevati posamezne dejavnosti in s tem celovito obravnavati posameznika v celotnem kompleksu socialne politike (vzgoja, izobraževanje, zdravstvo, stanovanjska problematika itd.) Zožene materialne možnosti ne bodo dopuščale bistvenega dodatnega zaposlovanja ter izgradnjo novih kapacitet. Pomeni, da bo svobodna menjava dela še vedno okvirjena z rastjo družbenega bruto dohodka, s tem da se bo v večji meri uveljavljalo načelo neposredne svobodne menjave dela in načelo solidarnosti za celotno SRS. Skupaj bodo sredstva za družbene dejavnosti naraščala s povprečno letno stopnjo 3,7 %; za dodatna sredstva so edini vir neposredna svobodna menjava dela in solidarnostna sredstva. Sredstva za investicije ne bodo presegle realno naložb v obdobju 1981 — 1985, pri tem pa se bodo sredstva združevala: varianta: a) preko dohodka oz. bruto osebnih dohodkov zaposlenih b) preko neposrednega združevanja sredstev akumulacije OZD. 4.2 ZDRAVSTVO Osnovne naloge na področju zdravstva so v prihodnjem srednjeročnem obdobju naslednje: — v nadaljnjem zmanjšanju hospitalizacije, skrajševanju ležalne dobe v bolnišnicah, pospešenem uvajanju nege bolnikov na domu in zniževanje bolniškega staleža — več skrbi bo potrebno nameniti preventivni dejavnosti in zdravstveno-vzgojnemu delu, zlasti v proizvodnih organizacijah združenega dela — posebna pozornost se bo posvetila financiranju dejavnosti, kjer ne bo samo količina, ampak tudi kvaliteta odraz do dela in ekonomičnost osnova za pridobivanje sredstev — prioriteto bomo dali osnovni zdravstveni dejavnosti, medicini dela ter negi bolnika na domu — prioritetno pa bo seveda potrebno zagotoviti tisti obseg in vrsto storitev, ki so zakonsko določene in obsegajo okoli 60 % celotnega zdravstvenega varstva. Kot prioritetna negospodarska investicija na tem področju se predvideva izgradnja III. trakta zdravstvenega doma (delna) kot osnova za pospešeno uvajanje medicine dela. 4.2 ŠOLSTVO a) Kot prioritetna naloga v naslednjem srednjeročnem obdobju bo v izvajanju osnovnega programa osnovne šole. Učni proces se bo spreminjal le v toliko, v kolikor se bodo spreminjali predmetniki in uvajale nove metode dela in s tem novi učni pripomočki. Vse to pa zahteva dvig kvalitete vzgojno izobraževalnega procesa in neposrednega pedagoškega dela. Zato se bo vedno bolj postavljalo vprašanje dodatnega izobraževanja učiteljev ter ustreznosti opreme. Investicijsko vlaganje v osnovnošolsko izobraževanje bo še vedno potrebno, vendar prioritetno v tista osnovna sredstva, ki pomenijo racionalizacijo in modernizacijo učnega procesa. V naslednjem srednjeročnem obdobju se bodo uvajali v to izobraževanje obvezni program angleškega jezika ter dodatni program računalništva. Zaradi velike prostorske problematike se bo vsa pozornost posvetila adaptaciji šolskih prostorov in objektov. Prioritetna investicijska vlaganja bodo na tem področju v novogradnjo OŠ Željne, dograditev šolskega objekta v Livoldu, adaptacijo šolskih stavb in prostorov v KS Struge, OŠ Fara ter gimnazijski stavbi. Za objekte, ki so zgrajeni, pa se dolgoročno ne bodo uporabljali v osnovnošolskem izobraževanju, se bo spremenila namembnost, b) Ključni cilji nadaljnega razvoja usmerjenega izobraževanja v občini Kočevje: - uskladitev vzgojnoizobraževalnih programov OZD z dolgoročnimi kadrovskimi potrebami v občini (dati večji poudarek občinski kadrovski politiki in kadrovskih službam OZD) - poleg obstoječih smeri se bo v začetku naslednjega srednjeročnega obdobja uvedla za potrebe lesne industrije lesno-predelo-valna smer - uveljaviti bo potrebno neposredno svobodno menjavo dela pri odločanju o vzgojnoizobraževalnih programih pa do neposrednega financiranja programov in potrebnih naložb za praktično izvajanje programov - ključno nalogo pri usmerjenem izobraževanju bodo imele organizacije združenega dela, predvsem z realnimi dolgoročnimi razvojnimi usmeritvami in na podlagi tega dolgoročni kadrovskimi potrebami - organizacije združenega dela občine Kočevje in Ribnica ter posebne izobraževalne skupnosti v dejavnosti lesno-predelo-valne in kovinsko-predelovalne industrije bodo združile sredstva za izgradnjo učnih delavnic - posebna pozornost bo posvečena izobraževanju delavcev ob delu, zaradi nujnosti pridobivanja novih znanj in prekvalifikacij zaradi predvidenih tehnoloških sprememb proizvodnje. 4.3 OTROŠKO VARSTVO V naslednjem planskem obdobju bomo na področju dnevnega varstva otrok in na področju organizacije in izvajanja vzgojnih programov posvetili več pozornosti otrokom na podeželju. S ciljem nudenja enakih možnosti za razvoj vsakega otroka bomo dali prednost razvoju različnih oblik vzgojnih programov za otroke, ki niso vključeni v dnevno varstvo. Denarna soudeležba staršev bo odvisna od višine osebnega dohodka na družinskega člana, in sicer iz naslova rednega delovnega razmerja kot tudi ostalih oblik pridobivanja dohodka. Kot prioritetno se bodo obravnavali programi varstva matere in novorojenca z razširitvijo pravic, in sicer iz naslova podaljšanega porodniškega dopusta in z razširitvijo kroga upravičencev. 4.4 SOCIALNO SKRBSTVO Na področju socialnega skrbstva bomo izvajali osnovno nalogo — zagotovitev socialno ogroženim družinam in občanom minimalni življenjski standard ter v skladu s samoupravnim sporazumom o socialnovarstvenih pravicah zagotavljati vse oblike socialne pomoči ter njihovo namensko rabo. Večja skrb se bo posvetila preventivnim oblikam dela ter istočasno tudi razvoju nove organizacijske oblike dela - predvsem prostovoljnemu in svetovalnemu delu. Glede na precejšnjo rast števila starejših občanov bomo le tem posvečali posebno pozornost predvsem v smislu pomoči za njihovo aktivno vključevanje v različne oblike družbenih dejavnosti v okolju, kjer živijo. Za potrebe domskega varstva bo v začetku naslednjega srednjeročnega obdobja dograjen Dom ostarelih občanov. Bistveno vlogo pri nadaljnjem razvoju socialnega skrbstva bo imel Center za socialno delo. 4.5 KULTURA Na področju kulture se bo skrbelo za višjo kulturno raven vseh občanov. Prednost bomo dajali kvalitetnim kulturnim programom in ljubiteljski dejavnosti, zlasti v OZD in KS. Na področju zaščite naravne in kulturne, dediščine se bo bistveno okrepilo varstvo le-te in se hkrati približalo občanu tudi preko ostalih dejavnosti. Na področju gledališke in glasbene dejavnosti bomo podpirali izvirno ustvarjalnost in delovanje ljubiteljskih skupin. Hkrati pa bo potrebno strokovno usposobiti kulturne animatorje in omogočiti občanu ustvarjalno obliko izrabe prostega časa. Krepil se bo razvoj reproduktivne kinematografije kot ene izmed oblik množičnega zadovoljevanja kulturnih potreb. Zato se bo v vse oblike izobraževanja mladine vključevala filmska vzgoja. Nosilci razvoja kulturne dejavnosti se bodo s svojimi programi vključevali v turistično ponudbo občine Kočevje in tudi z neposrednim vključevanjem v OZD izboljšali materialne pogoje poslo- vanja. Obstoječe prostorske probleme v tej dejavnosti bomo reševali preko kulturne skupnosti, krajevnih skupnosti ter združenega dela. Pristopilo se bo k adaptaciji oz. zamenjavi opreme kulturnih dvoran in objektov s poudarkom večnamembnosti. 4.6 TELESNA KULTURA Na področju telesne kulture se bo vključevalo čim več ljudi vseh starostnih skupin v množično telesnokulturno dejavnost. Le-ta se bo razvijala v vseh okoljih: od OZD pa do KS. Za vadbo se bodo polno izkoriščali obstoječi telesnokulturni objekti tudi z večjim vključevanjem v turistično ponudbo. Zaradi omejenih finančnih možnosti bomo spodbujali tiste športne aktivnosti, ki ne zahtevajo večjih vlaganj v objekte. Le-ti se bodo na novo gradili pri šolah in turističnih področjih zaradi boljše izkoriščenosti. S tem so mišljena v glavnem športna igrišča pri Jezeru ter osnovnih šolah. V. UREJANJE PROSTORA IN VARSTVO OKOLJA Prvenstvena naloga v urejanju prostora bo preusmerjanje dosedanje stihijske in prostorsko neustrezne rasti urbanizacije v ustreznejši, kvalitativni razvoj, ki bo zagotavljal možnosti za uresničitev dolgoročnih ciljev in upošteval globalne usmeritve policentričnega razvoja. Temeljni pogoj za pospešitev razvojnih trendov bo prvenstveno hitrejši in enakomernejši gospodarski razvoj. Glede na specifičnost kočevske občine bomo poseben poudarek dali zastavljanju negativnih trendov razvoja v obrobnih območjih občine. Intenzivnejši gospodarski razvoj bomo zagotovili le s povezovanjem v regije in v širši družbeni skupnosti. V tesni povezavi z gospodarskim razvojem poteka tudi razvoj družbenih dejavnosti in stanovanjskega gospodarstva, kar bo usklajeno z rastjo delovnih mest in z naložbami v infrastrukturno opremljenost. Pri zasnovi poselitve bomo izhajali iz načel policentričnega sistema ter iz ciljev družbenogospodarskega in prostorskega razvoja občine. Z doslednim izvajanjem urbanistične, zemljiške in komunalne politike bomo zaustavili trend stihijskega širjenja urbanizacije. Poselitev bomo usmerjali tako, da bomo zagotavljali smotrno razmeščanje dejavnosti, izrabo površin in komunalno urejanje, obenem pa si prizadevali za nenehno izboljševanje okolja. Okrog občinskega središča bomo predvsem krepili lokalne centre, ki morajo biti dobro dostopni svojim gravitacijskim zaledjem ter jim obenem nuditi ustrezno dnevno oskrbo. Prizadevali si bomo za odpiranje novih delovnih mest v redkeje poseljenih območjih občine, kar bo osnovni pogoj za preprečitev odseljevanja. Zelo pomembna je racionalna razmestitev lokalnih centrov, ki morajo zagotavljati vsaj minimalno oskrbo, čeprav morda ponekod le-ta ni ekonomsko upravičena. Nekatere specializirane oskrbne dejavnosti moramo usmerjati v center višjih stopenj, t. j. v pomembnejša lokalna središča, kjer so te, glede na gravitacijsko zaledje in dostopnost, potrebne pa tudi ekonomsko upravičene. Prizadevali si bomo za učinkovito komunalno in stanovanjsko gospodarstvo. To bomo dosegli z večjo koncentracijo proizvodnih dejavnosti in stanovanjskih površin ter z organiziranim urejanjem tistih naselij, ki so vsaj delno že komunalno opremljena oziroma imajo vsestranske dolgoročne razvojne možnosti. S takšno politiko usmerjanja urbanizacije bomo zagotavljali, da bodo pridobila na pomenu lokalna središča, ki bodo z novimi pretežno neagramimi funkcijami, razbremenila mesto Kočevje širokega gravitacijskega zaledja v smislu oskrbnih in storitvenih dejavnosti ter poskušali na ta središča bolj navezati njihovo gravitacijsko zaledje. Izredno pereč problem odseljevanja iz že tako redko poseljenih obrobnih območij kočevske občine bomo razreševali z dobro premišljenimi ukrepi, kot so dobra prometna povezanost vseh predelov občine, možnost zaposlitve za kmeta, delavca v biližini doma, zagotovitev osnovnega komunalnega standarda in osnovne oskrbe, družbeno-ekonomska podpora primarnim dejavnostim ter zagotovitev lokacij za gradnjo načrtovanih stanovanjskih in gospodarskih objektov. Glede na obstoječo komunalno opremljenost ter z ozirom na ekonomsko-tehnično zahtevno pripravo novih stavbnih zemljišč bo glavni trend urbanizacije usmerjen v osrednje urbanizirano območje kočevskega polja. To pogojujejo tudi sedanja in bodoča delovna mesta ter prometna povezanost. Intenzivnejši razvoj na tem območju bomo racionalno in kvalitetno usmerjali na podlagi vsestransko strokovno preverjenih prostorskih možnostih in omejitev ter pravočasno izdelanih prostorskih izvedbenih aktov obenem z aktivnim vključevanjem nosilcev planiranja na vseh ravneh. Na ostalih, redkeje poseljenih območjih občine, bomo urbanizacijo usmerjali v ureditvena območja lokalnih naselij, katerih urejanje bo prav tako opredeljeno z izdelavo prostorske izvedbene dokumentacije, ki bo preprečila nadaljnjo stihijsko, neorganizirano gradnjo. Kot zelo pomembna se postavlja naloga ohranitve in varovanja dobrin splošnega pomena ter izboljševanja okolja, kar je osnova za zdravo, humano življenje in nemoteno družbeno reprodukcijo. To terja dosledno vretnotenje in takšno izrabo naravnih danosti, ki bo slonela na ekoloških načelih. S primerno razmestitvijo in izborom proizvodnih in drugih dejavnosti kot potencialnih onesnaževalcev okolja bomo varovali dobrine splošnega pomena in postopoma zmanjševali negativne vplive razvoja, kot so onesnaževanje vode in zraka, hrup, neprimerna preobrazba krajine, degradirana območja ipd. Prioritetna naloga pa se postavlja v saniranju že obstoječega stanja na področju onesnaževanja okolja. Naravno in kulturno dediščino bomo ohranjali z doslednim in pravočasnim vrednotenjem ter vključevanjem in usklajevanjem z razvojnimi cilji ostalih dejavnosti. VI. RAZVOJ SLO IN DRUŽBENE SAMOZAŠČITE V OBDOBJU 1986 - 1990 Temeljni cilji nadaljnega razvoja SLO in družbene samozaščite so stalno povečevanje učinkovitosti obrambnih priprav v obvladovanju vseh vrst družbenoškodljivih pojavov v miru, delovanju v naravnih in drugih nesrečah, izrednih razmerah in vojni. Pri obrambnih pripravah družbenopolitičnega sistema občine Kočevje bo potrebno izboljšati usposobljenost za enotno in pravočasno delovanje v vseh razmerah s poudarkom na planskih usmeritvah in formiranju najpomembnejših rezerv. Zagotoviti bo potrebno razvoj obrambnih in samozaščitnih sil, zlasti teritorialne obrambe, narodne zaščite in civilne zaščite, sistema opazovanja in obveščanja. Poudarek bomo dali tudi celotnemu urejanju prostora za obrambo in zaščito. Predsednik Komiteja za družbeni razvoj Dušan POPOVIČ, dipl. oec., l.r. Predlagatelj: Izvršni svet ESA — 350 Na podlagi 39. člena zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Uradni list SRS, št. 18/84), 44. člena navodila o vsebini posebnih strokovnih podlag in o vsebini prostorskih izvedbenih aktov (Uradni list SRS, št. 14/85) ter 187. člena statuta občine Kočevje (Uradni list SRS, št. 6/79 in 2/82), je Skupščina občine Kočevje na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne______________________________sprejela ODLOK o zazidalnem načrtu Mestni log — Dolga vas I. faza v Kočevju 1. člen S tem odlokom se sprejme zazidalni načrt Mestni log — Dolga vas I. faza v Kočevju, ki ga je izdelal IBT, TOZD Projektivni biroji Ljubljana, projekt št. 7343/012, april 1985, komunalne naprave k zazidalnemu načrtu, projekt št. 7343/021, junij 1985, projektant IBT TOZD Projektivni biroji Ljubljana in energetski kabelski razvod, telefonski kabelski razvod in razvod javne razsvetljave za naselje Mestni log-Dolga vas I. faza v Kočevju, projektant IBT, TOZD Projektivni biroji Ljubljana, projekt 7343/052 julij 1985. 2. člen Kompleks organizirane gradnje s tem zazidalnim načrtom obsega naslednje parcele: 1216/1,1229,1208.1202/1-del, 1209,1196-del in 1216/115 vse k.o. Kočevje. Lega in velikost parcel je razvidna iz grafičnega prikaza zazidalnega načrta in se uporablja za namen, opredeljen z zazidalnim načrtom. Omenjeno področje meji na SZ z elektrokoridorjem širine 30 m, na SV z elektrokoridorjem širine 70 m, na JZ z reko Rinžo in JV z pasom gozda, ki bo potekal od zavoja Rinže pribl, vzporedno z elektrokoridorjem širine 30 m. Velikost kompleksa je 13 ha 83 a 94 m2. Severno od elektrokoridorja šir. 30 m do obstoječe zazidave v Mestnem logu je površina, namenjena za javne namene. 3. člen Zazidalni načrt Mestni log — Dolga vas I. faza v Kočevju predstavlja C 1 in C 2. Cona 1 predstavlja 29 enodružinskih hiš, ki naj bi se organizirano gradile v okviru stanovanjske zadruge. Hiše so razporejene v kompozicijo grup, katere vsaka sestavlja po dve hiši, med katerima je situiran gospodarski objekt z garažo in drvarnico. Med objektoma je predvideno tudi gospodarsko dvorišče in vhodi v hiše. Objekti so pritlični, dimenzij maksimalno 10/15 m z izkoriščenim podstrešjem. Streha je dvokapnica z naklonom 35—40°. Podkletitev je možna predvsem na nagnjenem terenu. Osnovni tloris objektov je možno izvesti v več variantah, tako da je struktura stanovanj lahko različna, tudi kompozicija fasad, ven- dar v enotni obdelavi in materialih. Zasnova naselja je linearna, z upoštevanjem razgibanosti terena in dostopnosti. Parcele so velike povprečno 825 m2. Vsaka vrsta objektov ima svojo dostopno ulico, s čimer je dosežena enakovrednost orientacije za vse hiše, pri tem pa dostop s sever-jug. Cona 2 predstavlja blokovno gradnjo; predvideni so objekti P+2 s strešno dvokapnico, streho 35—40° in izkoriščenim podstrešjem. Objekti niso podkleteni. V pritlični etaži so poleg stanovanj predvideni skupni prostori. Stanovanja se bodo ogrevala klasično. Zato so vzdolž objektov predvideni pritlični objekti, ki so sestavni del bloka, namenjeni za drvarnice stanovanj. Dostopi do blokov so po tlakovanih in voznih ulicah različnih širin (4,5,6 m), obdelani kot platoji in namenjeni stanovalcem za motorni promet, občasno pa za potrebe dovoza in drugi intervencijski dovoz. Bloki so situirani in razporejeni vzporedno s plastnicami terena in se vrste terasasto dvigajo. Bloki so orientirani proti jugu, pri čemer so stanovanja prečna, to je z delom prostorov orientiranim na sever, delom na jug. Struktura stanovanj je naslednja: 50 % je dvosobnih, 30—35 % enosobnih in 15—20 % dvoinpol (oz. 3) sobnih stanovanj. Prometna zasnova te cone predvideva dostop za motorni promet z dveh strani do roba naselja, kjer so garaže in parkirni prostori. Od tod dalje promet v samo naselje ni dovoljen. Peš pot poteka ob obeh parkiriščih vzporedno z zazidavo, močno pa 7e poudarjena centralna peš pot, ki poteka od centra naselja, mimo vrtca, preko celotnega naselja po platojih in stopniščih, prilagojena terenu, ki se konča ob bregu Rinže, kjer je urejen prostor za rekreacijo stanovalcev. Situirana sta dva garažna objekta, eden v opuščenem kamnolomu, eden pa v večji vrtači na vzhodni strani. Urediti bo potrebno brežine kamnoloma (zaradi varnosti). Zaradi povezave že obstoječega naselja so podane tudi programske in zazidalne površine za javne namene, samopostrežno trgovino, lokale enostavne preskrbe, lokale za servisno dejavnost, gostinske lokale, pošto, prostore za DPO in KS ter WO za varstvo 120 otrok. 4. člen Pri izgradnji in urejanju obravnavanega območja se komunalno opremljanje izvaja na naslednjih osnovah: a) promet: glavna nosilka motornega prometa bo stanovanjska cesta, ki poteka po sredini naselja in ga deli na posamezne cone. Južno od centra poteka cesta za dostop v zapadni del blokovnega dela naselja in dostop do centra za obiskovalce, cesta pa poteka dalje preko Rinže in se priključi na regionalno cesto Kočevje — Brod na Kolpi. b) zelene površine: določene so z grafičnim delom zazidalnega načrta c) komunalni vodi: — preskrba s pitno vodo bo zagotovljena s priključkom na vodo- vodno omrežje — odvod fekalne vode bo zgrajen do že delujoče ČN v Mestnem logu, čisto meteorno vodo pa se bo speljalo preko usedalnikov in peskolovov v Rinžo, — smeti se bodo organizirano odvažale, — ogrevanje bo klasično na trda goriva, — elektrika in PTT priključki se bodo izvedli po projektu. 5. člen Zazidalni načrt zajema cono 1 in cono 2, ostalo območje pa se bo urbanistično urejalo naknadno. Investitorji in izvajalci zazidalnega načrta se morajo ravnati po pravilniku o realizaciji zazidalnega načrta Mestni log - Dolga vas I. faza v Kočevju, cona 1 in cona 2 ter po ostali pozitivni zakonodaji s tega področja. 6. člen Zazidalni načrt je stalno na vpogled delovnim ljudem in občanom, OZD, organizacijam in skupnostim pri SIS za komunalne in cestno dejavnost ter na oddelku za gospodarstvo občine Kočevje. 7. člen Nadzorstvo nad izvajanjem tega odloka opravlja urbanistična inšpekcija občine Kočevje. 8. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. Številka: 351-16/85-3/1 Datum: PREDSEDNIK Skupščine občine Kočevje Jože NOVAK Obrazložitev: Priprave za sprejem zazidalnega načrta je vodila strokovna služba SIS za komunalne in cestno dejavnost. Prejeli so pet ponudb projektivnih organizacij, od katerih je bila zbrana najboljša, to je ponudba IBT, TOZD Projektivni biroji Ljubljana. Po izdelavi projekta je IS SO Kočevje s sklepom razpisal enomesečno razgrnitev zazidalnega načrta in dne 12. 6. 1985 je bila v sejni sobi javna razprava. V teku razgrnitve so bila zbrana tudi vsa potrebna soglasja. Bistvenih pripomb na osnutek zazidalnega načrta ni bilo in so bile s strani razpravljalcev izražene pohvale glede kvalitete in prostorskih rešitev. Predlagamo, da se odlok sprejme. NAČELNIK Oddelka za gospodarstvo Bernarda TEKAVEC, dipl. iur. Predlagatelj: ESA 348 IS SO Kočevje Predlog! Na podlagi 26. člena Zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitični skupnosti (Uradni list SRS, št. 39/79) in 197. člena Statuta občine Kočevje (Uradni list SRS, št. 6/79, 2/82 in 34/84) je občinska skupščina na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne ____________________________________ sprejela ODLOK o začasnem financiranju splošnih družbenih potreb v občini Kočevje v času od 1. januarja do 31. marca 1986 1. člen Do sprejetja občinskega proračuna za leto 1986 se bodo proračunski izdatki občine Kočevje začasno financirali v času od 1. januarja do 31. marca 1986 na podlagi splošnih določil proračuna občine Kočevje za leto 1985. 2. člen Financiranje splošnih družbenih potreb v prvih treh mesecih leta 1986 se vrši na podlagi trimesečnega načrta prihodkov in odhodkov, ki ga sprejme IS SO Kočevje. 3. člen Trimesečni finančni načrt odhodkov ne sme presegati 25 odstotkov izvršenih odhodkov po občinskem proračunu za leto 1985. 4. člen Prihodki in odhodki, zbrani oziroma porabljeni na podlagi tega odloka, so sestavni del proračuna občine Kočevje za leto 1986. 5. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1986 dalje. Številka: 400-14/85-5/1 Datum: november 1985 PREDSEDNIK Skupščine občine Kočevje Jože NOVAK Obrazložitev: Glede na to, da še niso v celoti oblikovana merila (Republiški izvršni svet še ni pripravil predloga Družbenega dogovora o izvajanju politike na področju splošne porabe na ravni občin v SR Sloveniji za leto 1986), v kakšnem obsegu naj bi se gibala proračunska poraba v letu 1986, in sicer tako globalno za posamezno občino kot po posameznih namenih v okviru občine, proračun za leto 1986 ne bo mogel biti sprejet do konca letošnjega leta. Zato pristopamo k začasnemu financiranju splošnih družbenih potreb v občini v času od 1. januarja do 31. marca 1986, s tem da odhodki v tem obdobju ne smejo presegati 25 odstotkov izvršenih odhodkov po proračunu občine za leto 1985. Oddelek za občo upravo NAČELNIK Majda LINDIČ Predlagatelj: ESA 349 IS SO Kočevje Predlog! Na podlagi 23. člena Zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitični skupnosti (Uradni list SRS, št. 39/74) in 187. člena Statuta občine Kočevje (Uradni list SRS, št. 6/79, 2/82 in 34/84) je Skupščina občine Kočevje na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne_________________ sprejela ODLOK o spremembi odloka o proračunu občine Kočevje za leto 1985 1. člen V odloku o proračunu občine Kočevje za leto 1985 (Uradni list SRS, št. 14/85 in 25/85) se 1. odstavek 2. člena spremeni tako, da se glasi: Predvideni prihodki občinskega proračuna v letu 1985 znašajo: 232.916.123,80 in se razdelijo: — za razporeditev po posebnem delu proračuna 230.707.322,00 — za tekočo proračunsko rezervo 1.208.801,80 2. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. Številka: 400-7/85-5/1 Datum: november 1985 PREDSEDNIK Skupščine občine Kočevje Jože NOVAK BILANCA prihodkov in splošnega razporeda prihodkov proračuna občine Kočevje za leto 1985 Vrsta prihodka Znesek 0 Prenešena sredstva 7.877.123,80 1 Davek iz osebnih dohodkov 114.510.000,00 2 Prometni davek 77.836.000,00 3 Davek na dohodek od premoženja 6.946.000,00 4 Takse 13.886.000,00 5 Prihodki po posebnih predpisih 3.177.000,00 6 Prihodki upravnih organov 8.684.000,00 SKUPAJ PRIHODKI: 232.916.123,80 Splošni razpored prihodkov Znesek 01 Dejavnost organov DPS 175.039.000,00 02 Dejavnost LO 8.844.000,00 03 Dejavnost DPO in društev 14.264.000,00 04 Negospodarske investicije 1.388.863,00 05 Dejavnost KS 3.886.000,00 06 Socialno in zdravstveno varstvo 14.593.000,00 07 Komunalna dejavnost 250.000,00 08 Intervencije v gospodarstvu 7.896.000,00 09 Tekoča proračunska rezerva in obveznosti iz prejšnjih let 2.390.740,80 10 Izločena sredstva 4.364.520,00 SKUPAJ ODHODKI: 232.916.123,80 Obrazložitev: Proračun občine Kočevje za leto 1985 je bil sprejet na sejah zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti 29. 3. 1985. Kot osnova za izračun dogovorjene porabe je bil uporabljen Družbeni dogovor o izvajanju politike na področju splošne porabe na ravni občin v SR Sloveniji v letu 1985. Glede na določila tega dogovora je bil v juniju na sejah zborov občinske skupščine sprejet odlok o spremembi odloka o proračunu občine. Ker je osnovna opredelitev dogovora gibanje oziroma rast sredstev za splošno porabo v višini 90 % celotne nominalne rasti dohodka na ravni SR Slovenije v letu 1985, se je z rebalansom proračuna v juniju upoštevalo rast dohodka šestih oziroma devetih mesecev letošnjega leta. Ugotovljena rast primerljivega dohodka v devetih mesecih letošnjega leta v primerjavi z istim obdobjem lanskega leta znaša za SR Slovenijo 90 %. Izračun dogovorjene porabe občin je pripravil Republiški sekretariat za finance po določbah dogovora in ob upoštevanju zveznega intervencijskega zakona o začasni prepovedi razpolaganja z delom družbenih sredstev družbenopolitičnih skupnosti in samoupravnih interesnih skupnosti družbenih dejavnosti za porabo v letu 1985 (Uradni list SFRJ, št. 58/85). Globalni indeks rasti dogovorjene porabe občin v letu 1985 v primerjavi z dejansko realizacijo dogovorjene porabe v letu 1984 je 192.8, v primerjavi s povečano osnovo leta 1984 pa 181,9. Indeks rasti dogovorjene porabe je zaradi popravljene osnove iz leta 1984 različen. Omenjeni zvezni intervencijski zakon omejuje vse prilive, prihodkov razen prihodkov, ki so usmerjeni za priznavalnine borcem NOV. Izračun dogovorjene porabe za občino Kočevje v 000 din 1. Povečana osnova dogovorjene porabe leta 1984 115.065 2. Izdatki za priznavalnine borcem NOV v letu 1984 7.805 3. Očiščena osnova (1—2) 107.260 4. Osnova, povečana za 176,5 189.314 5. Povečanje po 5. členu dogovora 4.733 6. Skupaj 4 + 5 194.047 7. Sredstva za priznavalnine borcem NOV po merilih RK v letu 1985 13.263 8. Učinki izterjave od davkov občanov 2.232 9. Dogovorjena poraba leta 1985 209.542 10. Dogovorjena poraba leta 1984 105.098 11. Indeks 85 : 84 (kolona 10 : 11) 199 12. Indeks 85 : 84 (kolona 10 : 1) 182 Prihodki proračuna občine Kočevje se tako povečujejo od 195.207.823,80 din, določenih v odloku o spremembi odloka o proračunu za leto 1985, na 232.916.123,80 din; to pomeni 172 % več prihodkov kot v letu 1984. Med prihodki leta 1985 so tudi prene-šena sredstva iz leta 1984 v višini 7.877.123,80 din. Brez teh sredstev pa se prihodki povečujejo z indeksom 168. Ker znaša dogovorjena poraba občine Kočevje 209.542.000,00 din, predstavljajo razliko do 232.916.123,80 din: lastni prihodki upravnih organov 8.684.000. 00 din, takse na promet parklarjev in kopitarjev 6.813.000. 00 din ter prenešena sredstva 7.877.123,80 din. Hkrati z rastjo sredstev splošne porabe se povečuje tudi obveznost izločanja v sredstva rezerv ter sredstva blagovnih rezerv; v obeh primerih je obveznost 1 % tekočih prilivov sredstev proračuna. Planirana sredstva rezerv znašajo tako 2.182.520,00 din ter isto sredstva blagovnih rezerv; skupno se povečujejo v znesku 872.640,00 din. Predlog razdelitve sredstev povečanega obsega dogovorjene porabe je v skladu s priporočili in sklepi IS SR Slovenije ter sklepom zborov občinske skupščine Kočevje ob sprejemanju proračuna za leto 1985. S sklepi se je odredbodajalca — to je IS zadolžilo, da se sredstva, ki se pridobijo s povečanjem dogovorjenega obsega splošne porabe, uporabijo za izboljšanje materialnih pogojev dela državnih organov in DPO. Realizacija predlagane razdelitve, ki jo je potrdil tudi izvršni svet, pa je odvisna od priliva sredstev v občinski proračun. Predlog razdelitve v 000 din 1. Priznavalnine 1.417 (povečanje, opredeljeno v izračunu RS za finance) 2. Kadrovske pomoči družinskim članom oseb, ki so na služenju vojaškega roka 400 3. Takse na promet parklarjev in kopitarjev 3.813 (povečanje. opredeljeno v izračunu RS za finance) 4. Tekoča proračunska rezerva 487 (534) 5. Krajevne skupnosti 627 6. Sofinanciranje Dolenjskega lista 207 7. DPO 1.758 8. Upravni organi 15.232 9. Sredstva skupščine in IS 7.412 10. Postaja milice 1.166 11. Občinski sodnik za prekrške 652 12. Temeljno sodišče 2.800 13. Temeljno javno tožilstvo 439 14. Občinsko javno pravobranilstvo 128 15. Sodišče združenega dela 235 16. Družbeni pravobranilec samoupravljanja 380 17. Občinski štab TO 838 18. Vzdrževanje spomenikov NOB 30 Poudariti pa moramo, da s tem povečanjem sredstev dogovorjene porabe pokrijemo rast sredstev za osebne dohodke delavcev v državnih orgnih in D PO do planirane rasti v gospodarstvu — 75 %. Zahtevki posameznih porabnikov so skupno višji za ca deset milijonov din od sredstev, ki so možna v obsegu dogovorjene porabe. Oddelek za občo upravo NAČELNIK Majda Lindič Samoupravna stanovanjska skupnost občine Kočevje Na podlagi 18. člena statuta SSS občine Kočevje in 31. člena poslovnika o delu skupščine SSS občine Kočevje SKLICUJEM 18. sejo skupščine Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Kočevje, ki bo v petek, 27. 12. 1985 ob 8. uri v Domu telesne kulture v Kočevju Zbor uporabnikov in zbor izvajalcev 1. a) izvolitev verifikacijske komisije; b) imenovanje zapisnikarja c) določitev dnevnega reda 2. Potrditev zapisnika 17. seje zbora uporabnikov in zbora izvajalcev in potrditev poročila o izvršenih sklepih 15. seje; 3. Osnutki finančnih planov SSS za leto 1986 — solidarnost — vzajemnost — gospodarjenje — strokovne službe 4. Rebalans plana sredstev strokovnih služb SSS za leto 1985; 5. Ugotovitveni sklep o podpisu samoupravnega sporazuma o temeljih plana SSS za obdobje 1986/90; 6. Določitev stopenj stanovanjskih prispevkov za obdobje 1986/90; 7. Poročilo odbora samoupravne delavske kontrole SSS o postopku in dodeljevanju kreditov iz združenih sredstev vzajemnosti v 1. 1985; 8. Poročilo odbora za samoupravo, organizacijo in finance v zvezi s sklepom skupščine SSS o začasnem depozitu sredstev solidarnosti; 9. Soglasje k pravilniku o razvidu del in nalog delovne skupnosti strokovnih služb SSS občine Kočevje; 10. Delegatska vprašanja in pobude. Zbor uporabnikov: 11. Predlog samoupravnega sporazuma o spremembi in dopolnitvi samoupravnega sporazuma o enotnih merilih za dodeljevanje stanovanj in stanovanjskih kreditov v občini Kočevje; 12. Poročilo o problematiki na področju vzdrževanja stanovanjskega fonda v 1. 1985; 13. Poročilo o delovanju hišne samouprave v občini Kočevje. 14. Spisek potreb vzdrževalnih del na družbenem stanovanjskem fondu za 1. 1986. Štev.: 562/85/ Predsednik skupščine SSS Drago Aupič l.r. ZAPISNIK 17. seje zbora uporabnikov in zbora izvajalcev skupščine Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Kočevje, ki je bila dne 30. septembra 1985 v sejni sobi Doma telesne kulture v Kočevju. Sejo skupščine je vodil tov. Aupič Drago — predsednik skupščine; Zbor uporabnikov je vodil tov. Sporčič Filip — predsednik zbora; Zbor izvajalcev je vodil tov. Bunderla Herman — podpredsednik zbora. Točka la Izvolitev verifikacijske komisije: Na predlog tov. Draga Aupiča se izvoli 3-članska verifikacijska komisija. Delegati obeh zborov so soglasno sprejeli naslednji SKLEP: V komisijo za ugotovitev sklepčnosti 17. seje skupščine SSS se izvoli: 1. Dobnikar Božidar - predsednik 2. Zemljak Zinka - član 3. Stjepič Jelka — član Po pregledu pooblastil so člani verifikacijske komisije ugotovili, da je prisotnih: — iz zbora uporabnikov 9 delegatov — iz zbora izvajalcev 5 delegatov Seji je prisostvovala tudi tov. Bernarda Tekavec, načelnica oddelka za gospodarstvo SO Kočevje. Pozneje se je udeležil tudi predstavnik IBT, kot delegat zbora izvajalcev. Seji niso prisostvovale naslednje delegacije: — iz zbora uporabnikov: IT AS — TOZD-1 Melamin, Inkop, Tek-stilana, Vezenina, Trgopromet, kmetje kooperanti, obrtniki zasebniki, Osnovna šola, KS Ivan Omerza Livold, KS Osilnica, KS Rudnik-Šalka vas, KS Struge, KS Stara cerkev. — iz zbora izvajalcev: Komunala, Kovinar, Hydrovod. Predsednik verifikacijske komisije ugotovi, da je skupščina sklepčna. Točka lb Imenovanje zapisnikarja: SKLEP: Zapisnik na tej seji bo pisala Črnkovič Liljana. Točka lc 1. Določitev dnevnega reda; 2. ajPotrditev zapisnika 16. seje zbora uporabnikov in zbora izvajalcev; b) Potrditev poročila o izvršenih sklepih 3. Osnutek samoupravnega sporazuma o spremembah in dopolnitvah samoupravnega sporazuma o enotnih osnovah in merilih pri dodeljevanju družbenih stanovanj in stanovanjskih posojil v občini Kočevje; 4. Predlog Sas o temeljih plana SSS občine Kočevje za obdobje 1986/90; 5. Reševanje ugovorov na sklepe odbora za GPG o dodelitvi kreditov; 6. Poročilo o realizaciji prihodkov in odhodkov SSS občine Kočevje za obdobje od 1. 1. do 30. 6. 1985; 7. Rebalans finančnega plana sredstev za gospodarjenje s stanovanjskimi hišami v družbeni lastnini za leto 1985; 8. Osnutek srednjeročnega plana SSS občine Kočevje za obdobje 1986/90; 9. Sprejem sklepa o pooblastilu odbora za samoupravo, organizacijo in finance v zvezi z dodelitvijo kredita za Dom starejših občanov in kredita za izgradnjo toplovoda; 10. Sklep o podpisu pogodbe o začasnem depozitu sredstev solidarnosti v Interni banki ZKGP; 11. Delegatska vprašanja in pobude. Točka 2a in b Potrditev zapisnika 16. seje zbora uporabnikov in zbora izvajalcev in potrditev poročila o izvršenih sklepih 16. seje: Razprave ni bilo. Delegati obeh zborov so soglasno sprejeli naslednji SKLEP: Potrdi se zapisnik 16. seje zbora uporabnikov in zbora izvajalcev in poročilo o izvršenih sklepih te seje kot je predloženo. Točka 3 Osnutek samoupravnega sporazuma o spremembah in dopolnitvah samoupravnega sporazuma o enotnih osnovah in merilih pri dodeljevanju družbenih stanovanj in stanovanjskih posojil v občini Kočevje; Po razpravi, v kateri so sodelovali Križ Nevenka (TRIKON), Zemljak Zinka, (Konf. del. upravnih org.), delegat ZKGP Kočevje in predstavnik strokovnih služb Dušan Oražem, so delegati obeh zborov soglasno sprejeli naslednji SKLEP: Sprejme se osnutek samoupravnega sporazuma o spremembah in dopolnitvah samoupravnega sporazuma o enotnih osnovah in merilih pri dodeljevanju družbenih stanovanj in stanovanjskih posojil v občini Kočevje. Javna razpravdje do 31. oktobra 1985. DO obvestiti o sklepu skupščine, o roku za javno razpravo in o tem, kje je osnutek objavljen. Točka 4 Predlog Sas o temeljih plana SSS občine Kočevje za obdobje 1986/90; Tov. Tekavec Bernarda: IS občine Kočevje ima pripombe na nekatere člene Sas o temeljih plana SSS, ker niso usklajeni z novim zakonom o stavbnih zemljiščih. Pripombe na osnutek Sas so bile dane na 15. seji skupščine SSS, zanima nas, zakaj niso bile upoštevane pri sestavi predloga. V razpravi so sodelovali: Aupič Drago, Zemljak Zinka, Oražem Dušan, Sporčič Filip, Tekavec Bernarda. Po razpravi so delegati obeh zborov na predlog tov. Draga Aupiča soglasno sprejeli naslednji SKLEP: Sprejme se predlog Sas o temeljih plana SSS občine Kočevje kot je predlagan. Vsem DO v občini Kočevje se pošlje pristopne izjave in se jih obvesti, da je rok za pristop k Sas 31. oktober 1985. Ko bo sklad o stavbnih zemljiščih formiran in bo vedel, koliko sredstev bo potreboval, bomo z aneksom spremenili 15. člen tega sporazuma. Točka 5 Reševanje ugovorov na sklepe odbora za GPG o dodelitvi kreditov; V razpravi so sodelovali: Pirkovič Ivanka (LIK), Zemljak Zinka (Konf. del. upravnih org.), Struna Dušan, Oražem Dušan, Knavs Dragica, Čuk Danica, Aupič Drago, Merhar Branko (ZKGP), Križ Nevenka, Jurkovič Vanda (ZKGP), Sporčič Filip. Po razpravi so delegati obeh zborov soglasno sprejeli naslednji SKLEP: 1. Ugovore prosilcev za pridobitev stanovanjskega posojila se reši po 1. predlagani varianti, to je z rebalansom plana iz sredstev vzajemnosti za leto 1985. Spremeni se višina zneska za graditev in nakup. Od tega: a) delovnim organizacijam 25.232, prvotni plan 35.023 b) občanom 27.918, prvotni plan 18.697. 2. Zadolži se delavsko kontrolo pri SSS da ugotovi odgovornost strokovnih služb SSS in Ljubljanske banke zaradi nepravilnosti pri točkovanju prosilcev za kredite. 3. Ponovno je treba pregledati pravilnik o dodeljevanju kreditov iz sredstev vzajemnosti in odpraviti pomanjkljivosti in nejasnosti. Točka 6 Poročilo o realizaciji prihodkov in odhodkov SSS občine Kočevje za obdobje od 1. 1. do 30. 6. 1985. Pojasnilo je podala tov. Urh Dragica. Razprave ni bilo. Delegati obeh zborov so soglasno sprejeli SKLEP: Sprejme se poročilo o realizaciji prihodkov in odhodkov SSS občine Kočevje za obdobje od 1. 1. do 30. 6. 1985 kot je predlagano. Točka 7 Rebalans finančnega plana sredstev za gospodarjenje s stanovanjskimi hišami v družbeni lastnini za leto 1985; Razprave ni bilo. Delegati obeh zborov so soglasno sprejeli SKLEP: Sprejme se rebalans finančnega plana sredstev za gospodarjenje s stanovanjskimi hišami v družbeni lastnini za leto 1985 kot je predlagano. Točka 8 Osnutek srednjeročnega plana SSS občine Kočevje za obdobje 1986/90; V razpravi sta sodelovala Aupič Drago in Oražem Dušan. Delegati obeh zborov so po obrazložitvi plana soglasno sprejeli SKLEP: Sprejme se osnutek srednjeročnega plana SSS občine Kočevje za obdobje 1986/90. Obvesti se delovne organizacije in skupnosti, da je rok za dajanje pripomb na osnutek do 31. oktobra 1985. Točka 9 Sprejem sklepa o pooblastilu Odbora za samoupravo, organizacijo in finance v zvezi z dodelitvijo kredita za Dom starejših občanov in kredita za izgradnjo toplovoda; Obrazložitev je podal tov. Oražem. V razpravi so sodelovali: Zemljak Zinka, Aupič Drago, Sporčič Filip, Oražem Dušan. Delegati obeh zborov so soglasno sprejeli SKLEP: Pooblasti se Odbor za samoupravo, organizacijo in finance da razpravlja in sprejme ustrezno stališče v zvezi z dodelitvijo kredita za Dom starejših občanov in kredita za izgradnjo toplovoda iz stanovanjskih sredstev. Izvršni svet naj predloži pismeno zahtevo za kreditiranje toplovoda in Doma starejših občanov. Potrebno je tudi zagotoviti zavarovanje kredita. Ugotovi naj se, ali je začasno plasiranje stanovanjskih sredstev v druge namene zakonito. Točka 10 Sklep o podpisu pogodbe o začasnem depozitu sredstev solidarnosti v Interni banki ZKGP; Razprave ni bilo. Delegati obeh zborov so soglasno sprejeli SKLEP: Sprejme se sklep o podpisu pogodbe o začasnem depozitu sredstev solidarnosti v Interni banki ZKGP Kočevje kot je predlagano. Pogodbo podpiše predsednik skupščine, po predhodni obravnavi na odboru za samoupravo organizacijo in finance. Točka 11 Delegatska vprašanja in pobude so priloga k temu zapisniku. Seja je bila zaključena ob 11.15 uri. Zapisnik vodila Predsednik skupščine Liljana Črnkovič Drago Aupič REALIZACIJA SKLEPOV 17. SEJE SKUPŠČINE, Z DNE 30. 9. 1985 K 3. TOČKI Delovne organizacije in skupnosti so bile obveščene o sklepu skupščine, da je rok za javno razpravo o osnutku Samoupravnega sporazuma o spremembah in dopolnitvah samoupravnega sporazuma o enotnih osnovah in merilih za dodeljevanje družbenih stanovanj in stanovanjskih posojil v občini Kočevje do 31. oktobra 1985. Obveščeni so bili tudi o tem, da je bil osnutek objavljen v prilogi Kočevskih novic. K 4. točki Vsem delovnim organizacijam in skupnostim so bili dostavljeni obrazci pristopnih izjav za pristop k Samoupravnemu sporazumu o temeljih plana SSS občine Kočevje za obdobje 1985/90. Opozorjeni so bili tudi za rok o dostavi do 31. 10. 1985. K 5. točki Prosilcem, katerim so bili ugodno rešeni ugovori za pridobitev stanovanjskega posojila, se je poslalo sklepe. Sklican je bil Odbor Samoupravne delavske kontrole SSS, ki podaja o postopku razdeljevanja kreditov poročilo na seji skupščine, Pravilnik o dodeljevanju kreditov iz sredstev vzajemnosti se bo ažuriral na podlagi Samoupravnega sporazuma o enotnih merilih. K 8. točki Delovne organizacije in skupnosti so bile obveščene, da je rok za javno razpravo k osnutku srednjeročnega plana SSS za obdobje 1986/90 do 31. 10. 1985. Zaradi nekaterih sistematskih sprememb se bo predlog tega plana sprejemal na 19. seji skupščine SSS. K 9. točki Pridobilo se je mnenje Republiškega komiteja za varstvo okolja m urejanje prostora k zahtevam za začasno deponiranje sredstev solidarnosti. Zbor za SOF bo na tej seji skupščine poročal o tem mnenju. K 10. točki Zaradi negativnega odgovora RKVOUP k 9. točki dnevnega reda ni bila sklenjena pogodba o začasnem depozitu sredstev solidarnosti v Interni banki ZKGP Kočevje. Strokovna služba SSS TOČKA - 3 OSNUTEK FINANČNEGA PLANA SREDSTEV SOLIDARNOSTI ZA LETO 1986 SSS-18-197 v tisočih din Zap. štev. Vsebina Plan 1985 Realizacija do 30. 9. 1985 Ocena 1985 Plan 1986 5:3 1 2 3 4 5 6 7 8 PRIHODKI: 120.895 125.491 152.246 177.890 126 117 1. Redni pritok po samoupravnemu sporazumu 72.440 72.493 96.000 136.704 133 142 2. Redni pritok po samoupravnemu sporazumu za kadrovska stanovanja 6.809 6.453 8.600 27.520 126 320 3. Ostali prihodki 5.000 9.899 11.000 8.000 220 73 4. Prenesena sredstva iz prejšnjih let na žiro računu 36.646 36.646 36.646 5.666 100 15 ODHODKI: 120.895 52.232 146.580 174.890 121 119 1. Subvencija in nadomestilo stanarin, selitveni stroški 2.000 638 2.000 3.000 100 150 2. Anuitete kreditov 5.000 3.545 5.000 5.000 100 100 3. Provizija SDK in LB 450 223 500 1.000 111 200 4. Delovanje strokovnih služb 6.179 4.634 8.033 18.853 130 235 5. Prispevek za sklade LB 800 1.047 1.047 1.200 131 115 6. Krediti delavcem zaposlenim pri obrt. in kmetje kooperanti 1.000 - 1.000 1.500 100 150 7. Nakup kadrovskih stanovanj 8.000 - - 22.000 - - 8. Sredstva za investicije 89.466 37.136 121.000 112.337 135 93 9. Ostali dohodki 8.000 5.009 8.000 10.000 100 125 10. Ostanek sredstev - 73.259 5.666 - - — OSNUTEK FINANČNEGA PLANA SREDSTEV VZAJEMNOSTI ZA LETO 1986 v tisočih din Zap. Vsebina Plan Realizacija do 30.9.1985 Ocena Plan štev. 1985 1985 1986 1 >:3 53" 1 2 3 4 5 6 7 8 I. SREDSTVA: 91.594 84.954 103.782 121.188 113 117 1. Neporabljena iz prejšnjih let 30.090 30.090 30.090 12.188 100 40 2. Združena sredstva vzajemnosti po samoupravnemu sporazumu 43.216 40.517 54.000 82.000 125 152 3. Združena sredstva vzajemnosti za kadrovska stanovanj a 5.348 5.064 6.752 12.000 126 178 4. Odplačilo posojil 12.940 9.283 12.940 15.000 100 115 II. NALOŽBE: 91.594 34.085 91.594 121.188 100 132 1. Posojila za nakup kadrovskih stanovanj 8.000 - 8.000 22.000 100 275 2. Posojila za graditev in nakup; ot tega a) delovnim organizacijam 25.232 25.232 32.891 100 130 bjobčanom 27.918 18.648 27.918 28.000 100 275 3. Posojila za adaptacije; od tega: a) delovnim organizacijam 9.437 9.437 10.297 100 109 b) občanom 8.007 7.437 8.007 10.000 100 125 4. SSS velika popravila 8.000 8.000 8.000 10.000 100 125 5. Posojila za graditve na podeželju 5.000 - 5.000 8.000 100 160 6. Ostanek sredstev — 50.869 12.188 - — — UGOTOVITVE IN RAZPOREDITEV DOHODKA PO SAMOUPRAVNEM SPORAZUMU O ZDRUŽEVANJU SREDSTEV VZAJEMNOSTI PRI GRADNJI STANOVANJ 1986-1990, OSNUTEK PLANA ZA LETO 1986 v tisočih din Zap. štev. Vsebina Plan Realizacija Ocena Plan Index 1985 do 30. 9. 1$85 1985 1986 5:3 6:5 1 2 3 4 5 6 7 8 PRIHODKI: 12.100 15.448 19.000 14.300 157 75 1. Obresti za dana posojila 9.100 6.145 8.000 9.300 88 116 2. Obresti od začasno prostih sredstev 3.000 9.303 11.000 5.000 367 45 ODHODKI: 12.100 6.407 8.630 9.600 71 111 L Obresti na združena sredstva 3.517 3.247 4.330 4.600 123 106 2. Nadomestila za opravljanje storitev v bankah 3.240 3.160 4.300 5.000 133 116 5. Nadomestila za opravljanje storitev v SSS Kočevje 5.343 4. Nerazporejena sredstva - 9.041 10.370 4.700 - 45 OSNUTEK FINANČNEGA PLANA SREDSTEV ZA GOSPODARJENJE S STANOVANJSKIM SKLADOM ZA LETO 1986 v tisočih din Zap. štev. Vsebina Plan Realizacija 1985 do 30. 9. 1985 Ocena 1985 Plan 1986 Index PRIHODKI: 56.884 40.461 57.078 98.271 100 1. Stanarine 2. Najemnine 3. Prispevki etažnih lastnikov 4. Drugi prihodki ODHODKI: 52.800 3.850 84 150 56.884 38.081 2.296 63 21 40.461 1. Amortizacija 2. Vzajemnostno vzdrževanje v SSS Vzdrževanje v skupnosti stanovalcev Upravljanje Funkcionalni stroški Civilna zaščita 52.910 4.054 89 25 57.078 79.850 18.237 134 50 98.271 100 105 106 17 100 172 450 151 200 38.000 2.000 4.930 4.568 7.000 386 27.667 1.550 3.361 3.426 4.167 290 35.062 673 6.529 6.562 7.698 554 62.574 1.106 10.446 11.695 11.547 903 92 34 132 144 110 144 OSNUTEK FINANČNEGA PLANA STROKOVNIH SLUŽB ZA LETO 1986 178 164 160 178 150 163 v tisočih din Zap. Plan Realizacija do 30. 9. 1985 Ocena Plan Index štev. 1985 1985 1986 5:3 63" 1 5 3 J 5 S 7 S PRIHODKI: 18.516 16.332 23.909 38.708 129 162 1. Od sredstev gospodarjenja s stanovanjskim skladom 4.568 3.426 6.562 11.695 144 178 2. Od sredstev vzajemnosti 5.343 5.047 5.273 8.000 99 152 3. Od sredstev solidarnosti 6.179 4.634 8.033 18.853 130 235 4. Po pogodbah - SSS za investitorstvo 2.356 3.118 3.902 166 - ostali uporabniki družbenih sredstev — inkaso 70 98 130 160 186 123 5. Drugi prihodki - 9 9 - - - ODHODKI: 1. Poraba sredstev in amortizacija 5.513 4.590 7.227 12.216 131 169 2. Ustvarjeni dohodek 13.003 11.742 16.682 26.492 128 159 3. Obveznosti iz dohodka 1.995 2.068 3.003 4.768 151 159 4. Čisti dohodek 11.008 9.674 13.679 21.724 124 159 - za osebne dohodke 9.718 9.135 12.745 20.392 131 160 - za SP stanovanjski del 333 348 436 697 131 160 - za SP splošni del 912 150 443 553 49 125 - za financiranje komunalnih naprav 45 41 55 82 122 149 Osnutek finančnega plana sredstev solidarnosti temelji na pred- opravilo investitorskih del povečali ostale prihodke v sredstvih logu samoupravnega sporazuma o temeljih plana SSS za obdobje 86/90. Sredstva po rednem pritoku se bodo združevala v višini 1,60 % od bruto osebnih dohodkov oz. 0,20 % manj kot v predhodnem petletnem obdobju, s tem da se povečajo sredstva za graditev kadrovskih stanovanj iz 0,20 % na 0,40 %. Predvidevamo, da bodo tako korigirana sredstva rastla za 60 % od ocenjenega plana za leto 1985 oz. po rednem pritoku z indeksom 142 in za kadrovska stanovanja 320. V letu 1986 planiramo nakup treh kadrovskih stanovanj v nizu blokov S - 6, 7, 8 ov Cesti heroja Marinclja in šest solidarnostnih stanovanj. Financirati bomo morali tudi osem neprodanih stanovanj, dokler ne dobimo kupca. Predvidevamo, da se bo začela gradnja stanovanj S - 6, 7, 8 v letu 1985. Tako smo tudi planirali v sredstvih za investicije v letu 1985 50 % avans za nakup sedemnajstih stanovanj in 50 % v letu 198č>. V porabljenih sredstvih za investicije v ocenjenem planu 1985 so sredstva za nakup stavbe Doma Dušana Remiha, financiranje dveh hiš za romske družine, doplačilo zgrajenih stanovanj v stanovanjskem stolpiču S - 5 in začasno vložena sredstva v dom starejših občanov. Sredstva za delovanje strokovnih služb so planirana z rastjo 235 %. V letu 1986 se bodo strokovne službe financirale iz rednih prihodkov v svobodni menjavi dela in ne več po pogodbah za opravilo investitorstva. To pomeni, da bodo prihodki po pogodbah za solidarnosti in zato je tudi odhodek pri solidarnosti višji kot bi bil, če ne bi tega zajeli. Po priporočilih naše svetovalne službe v Ljubljani, kateri pošiljamo letna poročila, in ostalih stanovanjskih skupnosti v Sloveniji, bi morali investitorska dela vključiti v redno dejavnost, s tem pa dobiti več sredstev za delovno skupnost. Da ne bi sami v Sloveniji vodili na ta način investitorsko dejavnost, smo prilagodili naše plane drugim stanovanjskim skupnostim. Sredstva vzajemnosti se po temeljih plana SSS za obdobje 1986/90 v 15. členu zmanjšajo od 1,20 % na 1,15 %; za razliko se povečajo prispevne stopnje za kadrovska stanovanja od 0,15 % na 0,20 %. Tako korigirane stopnje povečujejo osnovni plan sredstev vzajm-nosti za 60 % na oceno za leto 1985. V naložbah so sredstva namenjena za posojila delovnim organizacijam za nakup stanovanj v nizu blokov S - 6, 7, 8 in za stanovanja v stavbi Doma Dušana Remiha. Posojila za adaptacije delovnim organizacijam so namenjena za toplotne izboljšave stanovanj. Enota za gospodarjenje s stanovanjskim skladom bo odobrena sredstva v višini 10.000 tisoč din porabila za velika in najnujnejša popravila stanovanjskih hiš in stanovanj. Razlika sredstev med aktivnimi in pasivnimi obrestmi pri sredstvih vzajemnosti bo v letu 1986 znatno nižja. Planiramo, da se bo začela gradnja niza blokov 6, 7, 8 ob Cesti heroja Marinclja v letu 1985 in da bomo sredstva vzajemnosti razporedili v začetku leta. Tako bodo sredstva od začasno prostih sredstev zelo nizka. V. naložbah nismo pokazali sredstev za nadomestilo za opravljanje storitev v SSS Kočevje. Ostanek neporabljenih sredstev Ljubljanska banka - stanovanjsko komunalna banka Ljubljana nakazuje po zaključnih računih na sredstva solidarnosti. Iz teh sredstev se črpajo prihodki strokovnim službam po odobrenem planu. V planu sredstev strokovnih služb za leto 1986 je predvideno za ta namen 8.000 tisoč din. Sredstva za gospodarjenje s stanovanjskim skladom bodo v letu 1986 realizirana v višini 98.271 tisoč din. Po priporočilu Zveze stanovanjskih skupnosti se stanovanjski sklad revalorizira za leto 1985 za 55 %. Letna stanarina je predvidena v resoluciji SRS 1,52 % od revalorizirane nabavne vrednosti stanovanjskega sklada. V letu 1986 bo amortizacija iznašala 50 % od redne amortizacije po zveznih predpisih. V naši stanovanjski skupnosti to pomeni 1,135 % od vrednosti stanovanjskega sklada, ker je predpisana 2,27 %. Najemnine se obračunavajo na vrednost poslovnega sklada poslovnih prostorov. Decemberske najemnine leta 1985 se povečajo za 55 %, kolikor bo znašala revalorizacija poslovnih prostorov in pomnožijo z rastjo 1,43, da bi dosegli plan rasti načrtovan v letu 1985. Ta masa je uporabna za I. polletje 1986. V drugem polletju se povečuje rast za 1,88 % na decembersko osnovo leta 1985. S tem planom se dosežejo ekonomske najemnine s 1. 7. 1986. S predvideno rastjo vrednosti poslovnih prostorov po izvršeni revalorizaciji za 55 % se povišuje tudi amortizacija. Pri odhodkih procentualno največ rastejo sredstva za upravljanje. Po metodologiji pripada upravljanju 14,85 % od stanarin in najemnin, kar znaša 14.566 tisoč din. Funkcionalni stroški zajemajo zavarovanje stanovanjsko poslovnega sklada, provizije SDK in obresti na kredite. Na predlog strokovne službe in potrditvi Odbora za samoupravo, organizacijo in finance dne 15. 11. 1985 se bodo strokovne službe financirale v letu 1986 po svobodni menjavi dela s stanovanjsko skupnostjo. Gibanje stroškov in osebnih dohodkov smo uskladili po priporočilih naših svetovalnih služb v Ljubljani. Rast osebnih dohodkov predvidevamo za 60 %, to pomeni naj bi bila počasnejša od rasti v letu 1985. Kočevje, 20. 11. 1985 Strokovne službe SSS TOČKA - 4 REBALANS PLANA SREDSTEV STROKOVNIH SLUŽB ZA LETO 1985 SSS—18—197 v tisočih din Za? štev. Vsebina Realizacija 1984 Plan 1985 Realizacija do 30.9. 1985 Rebalans 1986 Index 4:3 5:4 6:4 1 2 3 4 5 6 PRIHODKI: 12.908 18.516 16.332 23.909 143 88 129 185 1. Od sredstev za gospod, s s stanovanjskim skladom 2.937 4.568 3.426 6.562 156 75 144 223 2. Od sredstev vzajemnosti 3.436 5.343 5.047 5.273 156 94 99 153 3. Od sredstev solidarnosti 3.330 6.179 4.634 8.033 186 75 130 241 4. Po pogodbah - SSS za investitorstvo 3.083 2.356 3.118 3.902 76 132 166 127 - ostali uporabniki družbenih sredstev za inkaso 122 70 98 130 57 140 186 107 5. Drugi prihodki 9 9 ODHODKI: 1. Poraba sredstev in amortizacija 3.174 5.513 4.590 7.227 174 83 131 228 2. Ustvarjeni dohodek 9.734 13.003 11.742 16.682 134 90 128 171 3. Obveznosti iz dohodka 1.446 1.995 2.068 3.003 138 104 151 207 4. Čisti dohodek 8.288 11.008 9.674 13.679 133 88 124 165 — za osebne dohodke 7.580 9.718 9.135 12.745 128 94 131 168 — za SP stanovanjski del 260 333 348 436 128 105 131 168 - za SP splošni del 423 912 150 443 216 16 49 105 - za financiranje komunalnih naprav 25 45 41 55 180 91 122 220 Iz tabelarnega dela rebalansa strokovnih služb je razvidno, da smo sredstva zelo nizko planirali, ker nismo predvidevali, da bodo stroški tako rastli. Prihodke strokovnim službam bi morala zagotoviti sredstva gospodarjenja s stanovanjskim skaldom in solidarnostna sredstva. Sredstva vzajemnosti iz svojih prostih sredstev ne pokrivajo osnovnega plana. Zato jih ne moremo zviševati. V odhodkih so visoko rastli materialni stroški. Usluge MORC pomenijo v odhodkih 39 % in zajemajo vso evidenco stanovanjskega sklada, analitike kupcev za stanarine, revalorizacijo stanovanjskega sklada in razdelilnike stanarin po posameznih hišah. S tako kvalitetno uslugo smo lahko zadovoljni. Zato tudi stroški za vse to niso previsoki. Vsi ostali stroški so rastli hitrejše od predvidevanj. Osebne dohodke smo planirali z rastjo 46,5 % na realizirane v letu 1984. Do 30. 9. 1985 so rastli za 55 %, o čemer nas je obvestil Komite za družbeni razvoj občine. Planiramo, da bodo osebni dohodki za leto 1985 do konca leta rastli za 70 %. Izplačani osebni dohodki po družbenem dogovoru za leto 1984: 6.152 x 1,70 = 10.458 plus osebni dohodki iz pogodbenih del in nalog 2.287 Skupaj = 12.74 V kolikor bo gibanje osebnih dohodkov po obvestilu Komiteja za družbeni razvoj nižje, se bomo držali njihovih navodil. Index gibanja osebnih dohodkov v tabeli je 168 % zaradi tega, ker se osebni dohodki po pogodbah niso gibali po navodilih za gibanje osebnih dohodkov po družbenem dogovoru. POROČILO odbora samoupravne delavske kontrole SSS občine Kočevje o postopku in dodeljevanju kreditov iz združenih sredstev vzajemnosti v 1. 1985 Odbor samoupravne delavske kontrole SSS občine Kočevje je imel sejo dne 18. oktobra 1985. Na seji so bili prisotni: 1. Levstik Bojan — predsednik odbora 2. Mihelčič Nežka — namestnik predsednika odbora 3. Kovačič Tomaž — član odbora Seje so se udeležili tudi: Petek Vlasta in Štrumhelj Tanja — iz Ljubljanske banke-Stanovanjskokomunalne banke Ljubljana, enote Kočevje, Oražem ing. Dušan in Knavs Dragica — iz strokovne službe SSS občine Kočevje. Odbor samoupravne delavske kontrole SSS občine Kočevje je na podlagi sklepa skupščine Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Kočevje od 30. 9. 1985 obravnaval oz. ugotavljal pravilnost in odgovornost strokovnih služb SSS in Ljubljanske banke-Stanovanjskokomunalne banke Kočevje v zvezi s točkovanjem prosilcev za dodelitev stanovanjskih posojil. Odbor je na podlagi podanega poročila strokovne službe SSS občine Kočevje in predhodne razprave sprejel naslednji SKLEP: 1. Postopek o dodeljevanju stanovanjskih posojil za individualno stanovanjsko gradnjo in adaptacijo v letu 1985 je bil izpeljan v roku in v skladu s Pravilnikom o pogojih in merilih za pridobitev posojil iz združenih sredstev vzajemnosti v občini Kočevje. 2. 24. člen pravilnika zajema manjši krog upravičencev, zato bi ga bilo potrebno razširiti, kot predpisujejo še ostali členi v Zakonu o stanovanjskih razmerjih. Skladno s 24. členom je potrebno uskladiti tudi 23. člen pravilnika. Kočevje. 28. 11. 1985 Odbor samoupravne delavske kontrole Na podlagi zakona o združenem delu (Ur. 1. SFRJ 53/76, 8/78 in 57/83 in 19. člen zakona o delovnih razmerjih (Ur. 1. SRS 27/82 in 27/83) in samoupravnega sporazuma o združevanju dela v delovno skupnost smo delavci delovne skupnosti Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Kočevje dne ______________na seji zbora delavcev sprejeli PRAVILNIK O RAZVIDU DEL IN NALOG DELOVNE SKUPNOSTI SSS OBČINE KOČEVJE I. TEMELJNE DOLOČBE 1. člen S tem pravilnikom o razvidu del in nalog (v nadaljnjem besedilu: pravilnik) delavci delovne skupnosti določamo dela in naloge, s katerimi izvršujemo dejavnost delovne skupnosti na podlagi programa dela delovne skupnosti. 2. člen Ta pravilnik je večnamenski akt in služi delovni skupnosti za: — organiziranje delovnega procesa, — oblikovanje delovnega področja in delovnega programa delavcev, — ugotavljanje zahtevnosti del in nalog, — ugotavljanje rezultatov poslovanja, — planiranje dela in kadrov, — zaposlovanje delavcev, — izobraževanje delavcev, — razporejanje delavcev, — varstvo delavcev pri delu in — druge namene. 3. člen Opisi del oziroma nalog so priloga k temu pravilniku in služijo namenom, navedenim v 2. členu. 4. člen Dela in naloge so v prilogi opredeljene z naslednjimi podatki: 1. organizacijska enota 2. naziv dela in naloge 3. opis dela in naloge 4. cilji dela in naloge 5. obseg dela in naloge 6. osnove za delo ter sredstva in predmeti dela 7. strokovna izobrazba 8. delovne izkušnje 9. funkcionalna znanja 10. kreativne sposobnosti 11. odgovornost 12. napori 13. delovne razmere 14. varstvo pri delu 15. posebne zahteve. 5. člen Temeljna načela za oblikovanje del in nalog v delovni skupnosti so: smotrnost, ekonomičnost, funkcionalnost, enovitost in medsebojna povezanost vseh del in nalog v procesu doseganja skupnih rezultatov dela. 6. člen Z razdelitvijo celotnega procesa na dela in naloge zagotavljamo delavci nenehno izboljševanje organizacije dela tako, da upoštevamo polno izrabljanje delovnih zmogljivosti, tehničnih in metodoloških dosežkov, racionalno izkoriščanje delovnega časa in naravnih delovnih pogojev. 7. člen V razvidu oblikujemo dela in naloge tako, da zagotavljamo povezovanje nalog, ki omogočajo delavcem doseganje skupnih rezultatov v celotnem delovnem procesu, polno uveljavljanje in razvijanje njihovih delovnih sposobnosti, napredovanje, krepitev samoupravnih pravic in obveznosti pri delu ter uveljavljanje celovitih samoupravnih odnosov. Razvid del in nalog mora vzpodbujati k ustvarjanju takšnih delovnih razmer, ki zagotavljajo delavcem varnost pri delu v naravnih pogojih dela, varujejo njihovo zdravje, delovno zmožnost ter osebno varnost. 8. člen Ko delavci ugotavljamo in določamo dela in naloge, upoštevamo vse delovne procese, letni program dela in samoupravni sporazum o temeljih plana Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Kočevje. Dela in naloge opredeljujemo glede na dejavnost, naravo dela, metodologije in pogoje dela po postopku, ki ga določi zbor delavcev. I Zbor delavcev tudi spremlja in dopolnjuje razvid del in nalog. 9. člen Vsako leto ob sprejemanju letnega programa dela pregleda zbor delavcev razvid del in nalog in ga uskladi z zahtevami letnega programa dela. Predlog sprememb in dopolnitev sprejme zbor delovne skupnosti. 10. člen Zbor delavcev delovne skupnosti strokovnih služb SSS spremlja kadrovske spremembe skozi vse leto in temu ustrezno dopolnjuje razvid del in nalog. Ob tem pazi, da vsebine nalog bistveno ne spreminja. Vsebinske spremembe opravlja vsako leto skladno s programom dela delovne skupnosti. 11. člen Za uspešno izvrševanje strokovnih in poslovnih funkcij delavci delovne skupnosti ne oblikujemo posebnih organizacijskih enot, ker le-to opravlja delovna skupnost kot celota. 12. člen V delovni skupnosti se opravljajo naslednja dela in naloge: I. VODENJE DELOVNE SKUPNOSTI — vodenje in organiziranje poslovanja delovne skupnosti, — planiranje in koordiniranje dela organov SSS, — organiziranje sestankov in posvetov, — sodelovanje pri pripravi finančnih načrtov SSS in delovne skupnosti — končna redakcija vseh samoupravnih splošnih aktov in korespo-dence, — vodenje zahtevne korespondence SSS in delovne skupnosti, — priprava temeljnih splošnih aktov SSS, — dajanje odredb za finančno poslovanje SSS in delovne skupnosti, — podpisovanje odločb o dodelitvi stanovanj, kreditov in najemnine za poslovne prostore, — dajanje strokovnih navodil, usklajevanje in nadzorovanje dela delavcev delovne skupnosti, — sodelovanje s predstavniki DPS in družbenopolitičnih organizacij, z vlagatelji, ZSSS in strokovnimi organizacijami, — Opravljanje nalog po izrecnih pooblastilih samoupravnih splošnih aktov ali organov SSS, — upravljanje obrambnega načrta SSS in varnostnega načrta delovne skupnosti, — opravljanje tajniških poslov odbora za SLO in DS — druga dela, ki spadajo po zahtevnosti v to območje in so potrebne za uspešno delovanje SSS in delovne skupnosti. II. OPRAVILA NA PODROČJU FINANČNEGA IN RAČUNOVODSKEGA POSLOVANJA — izdelava periodičnih obračunov in zaključnih računov ter uskladitve med knjigovodstvi — priprave in izdelava planov za strokovne službe in poslovne enote, — izdelava poslovnih poročil in analiz poslovanja, — priprava splošnih aktov s področja knjigovodstva, — organizacija in pomoč pri inventurah in revalorizaciji, — spremljanje zakonskih predpisov, pravilna uporaba materialno-finančnih predpisov, — pravočasno opozarjanje na kršitev predpisov, — omogočanje nemotenega pregleda poslovnih knjig po pooblaščenih osebah in organizacijah knjigovodstva kot službe, — kontiranje poslovnih dogodkov za vsa knjigovodstva, evidenca akreditivov in garancij, — dela finančnega značaja, vezana na SDK in LB — priprava predpisanih poročil, dokumentacij za SDK, Izvršni svet, občine, Zveze stanovanjskih skupnosti Slovenije, — kontrola blagajne, finančnega knjigovodstva in knjigovodstva saldakonti, — sestavljanje internih knjigovodsko finančnih listin, — sestavljanje bruto bilanc in stroškovnikov — obračun osebnih dohodkov in plačilni promet — izstavljanje faktur za poslovne prostore in kupce OZD, — obračun delnih nadomestil stanarin, — izterjava dolgov preko sodišča, — priprava finančnih poročil za hišne svete in obveščanje hišnih svetov, — statistična poročila in evidenca pomožnih listin, — uskladitev kupcev s finančnim knjigovodstvom, — obračun zamudnih obresti od kupcev, pisanje in evidentiranje opominov za neplačane terjatve, evidentiranje tožb in izvržb, — usklajevanje s knjigovodstvom analitike in osnovnih sredstev in razšičševanje v glavni knjigi, usklajevanje z LB za kredite in ostale obveznosti, — uskladitve knjigovodstva hišnih svetov z glavno knjigo, — uskladitve z vlagatelji stanovanj, — uskladitve z dobavitelji, — uskladitve s finančnim knjigovodstvom, — analitična evidenca kupcev - vnos podatkov v računalnik, — vnašanje podatkov v računalnik za eviodenco osnovnih sredstev — spremembe in dopolnitve evidenc v računalniku (evidenca stanarin) — knjiženje finančnega knjigovodstva za enoto za gospodarjenje, strokovne službe in družbeno pomoč, — ročno knjiženje najemnin, etažnih lastnikov in ostalih kupcev, — knjiženje poslovnih sprememb v knjigovodstvu saldakonti dobaviteljev, — evidentiranje poslovnih sprememb v knjigovodstvu osnovnih sredstev in drobnega inventarja, — knjiženje poslovnih sprememb v knjigovodstvu hišnih svetov, — kompletiranje knjigovodstvenih listin, odlaganje in zaključevanje poslovnih knjig (saldakonti kupcev), — zaključevanje kartic in odlaganje knjigovodstvenih listin (glavna knjiga), — zaključevanje kartic in arhiviranje dokumentacije (saldakonti dobaviteljev in osnovnih sredstev), — predpisi finančnih dopisov in aktov in evidentiranje faktur. m. OPRAVILA NA PODROČJU DRUŽBENO USMERJENE STANOVANJSKE GRADITVE — priprava samoupravnih sporazumov za družbeno usmerjeno stanovanjsko graditev, — priprave investicijskih programov in investitorskih pogodb, — vodenje postopkov pri kreditiranju stanovanjske gradnje, — priprava operativnih planov, projektivnih nalog in finančnih konstrukcij za usmerjeno graditev, vrednotenje ponudb, — strokovni tehnični nadzor pri graditvi in vzdrževanju obstoječih objektov, — določanje cene graditve, — vodenje strokovno tehničnih sej, — priprava poročil za organe SSS in priprava strokovnih osnov za izdelavo samoupravnih aktov, — sodelovanje z vzdrževalno službo, inšpekcijskimi, službami, izvajalci, in soinvestitorji pri izvajanju programov in pri odpravljanju napak, — vodenje postopkov za pridobitev gradbene dokumentacije, — kontrola izdanih situacij in obračunov izvajalcev. IV. OPRAVILA NA PODROČJU GOSPODARJENJA S STANOVANJSKIM SKLADOM — priprava letnih planov in poročil, — priprava popisov del, vrednotenje ponudb, — priprave samoupravnih splošnih aktov za skupnosti stanovalcev, — kontrola nad vzdrževalnimi deli, prevzem del od izvajalcev, kvalitetni prevzem njihovih objektov, — izračunavanje stanarin in najemnin, — točkovanje stanovanj in poslovnih prostorov — sodelovanje z izvajalci, inšpekcijskimi službami in drugimi organi, — likvidacije škod preko zavarovalnice, — zapisniški prevzem in oddaja stanovanj, — priprava pogodb z etažnimi lastniki in za oddajo poslovnih prostorov, — nudenje strokovne pomoči hišnim svetom, — korespondiranje na področju gospodarjenja, — naročanje del izvajalcem, — urejanje zadev civilne zaščite in požarne varnosti, — priprava podatkov in sprememb za vnos v računalniško obdelavo. V. OPRAVILA NA PODROČJU SOLIDARNOSTI — priprava samoupravnih splošnih aktov SSS, — priprava gradiva za odbore in skupščino SSS ter predpisanih poročil, — vlaganje tožb ob nasilnih vselitvah, zastopanje pred sodiščem, vodenje postopka deložacij, — vodenje postopka za sprejem prednostnih vrstnih redov, — priprava pogodb menjave stanovanj, menjava pravice dodelitve, — priprava odločb o plačilu lastne udeležbe, — priprava odločb o dodelitvi stanovanj iz sklada SSS, — pravna pomoč strankam na področju solidarnosti, — korespondenca na področju solidarnosti — vodenje postopka za dodelitev delne nadomestitve stanarine. VI. OPRAVILA PISARNIŠKEGA POSLOVANJA — vodenje zapisnikov skupščine SSS, — priprava spremnih dopisov, — pravna pomoč strankam na področju vodenja postopka, — evidenca o samoupravnem delovanju SSS in pristopih k Sas — vodenje delovodnika, — vodenje rokovnika terminske korespondence, — pripravljalna dela za skupščino — urejanje gradiva za objavo v delegatski prilogi v Kočevskih novicah. — daktilografiranje po rokopisu in diktafona, — sprejem in odprava pošte, — vodenje porto blagajne, — sporočanje obvestil po telefonu, izstavljanje potnih nalogov. VII. OPRAVILA NA PODROČJU UREJANJA MEDSEBOJ- NIH ODNOSOV V DELOVNI SKUPNOSTI — priprave samoupravnih aktov delovne skupnosti, — priprave gradiva za zbore delavcev delovne skupnosti, — evidenca samoupravnih obveznosti delovne skupnosti, — vodenje personalnih zadev (razpisi, prijave, odjave, izdaje odločb), — vodenje evidence dnevne prisotnosti, — vodenje evidence dopustov in drugih odsotnosti. VIII. OPRAVILA ČIŠČENJA IN OGREVANJA POSLOVNIH PROSTOROV — čiščenje poslovnih prostorov, umivanje oken, — čiščenje stopnišča, — čiščenje dostopa v poslovno stavbo (odstranjevanje snega in ledu), — ogrevanje poslovnih prostorov, — upravljanje s skladiščem tekočega goriva, — pomivanje jedilnega pribora, — pranje brisač, nabava čistilnih sredstev, zalivanje cvetlic. 13. člen Trajnejšo delovno aktivnost delavca imenujemo dela in naloge, ki vsebujejo sklop po zahtevnosti sorodnih, enakih ali zelo podrobnih opravil. Delo in naloga zaokrožena celota nekega delovnega procesa oz. njegovega dela, ki je usmerjena k dosegu delovnih ciljev. Izraz »delo« je pravno izenačen z izrazom »naloga«; razlikujeta se le v času trajanja, tako da ima »delo« nedovršeni, »naloga« pa dovršeni pomen pri enaki vsebini. 14. člen Razvid del in nalog je izoblikovan tako, da naloga ki jo mora delavec opraviti v skladu s sprejetim delovnim programom, po obsegu in vsebini ustreza naslednjim merilom, da je; — toliko celovita, da je lahko osnova za razporeditev delavca, — toliko obsežna, da je lahko osnova za razporeditev in kontrolo delovnega časa, — toliko zaključena, da se nanjo lahko veže odgovornost delavca, — toliko sestavljena, da je mogoče ugotoviti njeno zahtevnost, — toliko istovrstna, da jo je mogoče nedvoumno opredeliti po enaki zahtevnosti. 15. člen Razporeditev delavcev k opravljanju del in nalog mora biti v skladu z zakonom in z določili samoupravnih splošnih aktov ter mora temeljiti na opredelitvi del in nalog v razvidu. Delavci imamo pravico in dolžnost, da vestno in marljivo opravljamo dela in naloge ter nenehno izpolnjujemo svoje znanje, zmožnosti za delo in delovne sposobnosti, da bi čimbolje opravili svoje programe dela. 16. člen Delavec se razporeja k delom in nalogam skladno z njegovo strokovno Izobrazbo oz. z delom pridobljeno zmožnostjo opravljanje del in nalog. 17. člen Podrobni opisi značilnosti za vsako delo in nalogo sestavljajo razvid del in nalog. 18. člen Vrednotenje zahtevnosti del in nalog se opravi po metodologiji vrednotenja zahtevnosti del in nalog, ki je priloga Samoupravnemu sporazumu o skupnih osnovah in izhodiščih za razporejanje dohodka in čistega dohodka ter dodelitev sredstev za osebne dohodke in skupno porabo v komunalnem in stanovanjskem gospodarstvu. 19. člen Razvid del in nalog ter vse njegove spremembe in dopolnitve sprejema zbor delavcev po predhodni javni obravnavi. Skupščina SSS daje soglasje na razvid del in nalog. 20. člen Razvid del in nalog velja od dneva, ko ga sprejme zbor delovne skupnosti. 21. člen Za tolmačenje in razlago tega pravilnika je pooblaščena delovna skupnost SSS občine Kočevje. Kočevje, dne__________________ Predsednik zbora delovne skupnosti Točka 11 Predlog Na podlagi 20. člena Družbenega dogovora o skupnih osnovah za zagotavljanje in usklajevanje samoupravnih družbenoekonomskih odnosov na področju stanovanjskega gospodarstva v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 15/81 in 28/85) ter 31. člena Samoupravnega sporazuma o enotnih osnovah in merilih pri dodeljevanju družbenih stanovanj in stanovanjskih posojil v občini Kočevje (Uradni list SRS, št. 9/83) sprejemamo organizacije združenega dela in delovne skupnosti, ki so kot investitorji zgradlili stanovanjsko hišo ali na njej pridobili pravico dodelitve stanovanja (v nadaljnjem besedilu: stanodajalci) ali dodeljujejo posojilo delavcem za gradnjo, nakup ali prenovo stanovanja in stanovanjske hiše (v nadalnjem besedilu: posojilodajalci) SAMOUPRAVNI SPORAZUM o spremembah in dopolnitvah Samoupravnega sporazuma o enotnih osnovah in merilih pri dodeljevanju družbenih stanovanj in stanovanjskih posojil v občini Kočevje 1. člen V 4. členu Samoupravnega sporazuma o enotnih osnovah in merilih pri dodeljevanju družbenih stanovanj in stanovanjskih posojil v občini Kočevje (v nadaljnjem besedilu: samoupravni sporazum) se za obstoječim stavkom pripiše novi odstavek, ki se glasi: »Za neustrezno stanovanje se šteje: — vlažno stanovanje, in sicer: kletno, podpritlično in nizkoprit-lično, — neizolirano podstrešno stanovanje mešane gradnje (zidano in leseno), — stanovanje brez stranišča ali s souporabo stranišča, — stanovanje brez vodovodne napeljave, — stanovanje, ki ima stanovanjsko površino 25 % manjšo od stanovanjskega standarda iz 6. člena samoupravnega sporazuma, — stanovanje, kjer morajo otroci, starejši od 10 let in starši uporabljati isti spalni prostor, — družinsko stanovanje brez kuhinje, — stanovanje v višjem nadstropju, če gre za starejšega ali bolnega upravičenca ali invalida, ki mu je hoja po stopnicah otežkočena ali onemogočena, — nefunkcionalno starejše stanovanje (višina sob do 2,30 m ali nad 3,30 m; oddvojeni prostori, prehodne spalnice, vhod v stanovanje skozi kuhinjo). 2. člen V 8. členu samoupravnega sporazuma se pri tretji alinei pripiše novi stavek, tako da se glasi: »Če ima upravičenec do posojila pri gradnji stanovanja ali stanovanjske hiše zaključeno V. gradbeno fazo, lahko prejme posojilo brez namenskega varčevanja.« 3. člen V 8. členu samoupravnega sporazuma se druga alinea spremeni, tako da se glasi: »— obrestno mero se prilagaja bančni obrestni meri;« 4. člen - udeleženci NOB in NOP pred 9. 9. 1943 oziroma Zadnji stavek v 9. členu samoupravnega sporazuma se nadome- pred 13. 10. 1943 20 sti z novim besedilom kot drugim stavkom, tako da se glasi: — udeleženci NOB in NOP po 9. 9. 1943 oziroma »Posojilodajalec lahko dodeli upravičencu posojilo za gradnjo, po 13. 10. 1943 15 nakup ali adaptacijo stanovanja v oddaljenosti do 70 km od delovnega mesta pod pogojem, da se dnevno vozi oziroma se bo vozil na delo iz kraja, kjer gradi, kupuje ali adaptira stano- Upošteva se udeležba samo v dvojnem trajanju. 9. člen vanje ali stanovanjsko hišo. Posojilo za gradnjo, nakup ali V 18. členu se za osmo točko vstavi še 9. točko, ki se glasi: adaptacijo stanovanja v oddaljenosti tudi nad 70 km od delov- št. točk nega mesta, če ima tako opredeljeno v svojem samoupravnem »9. Negativno rešena prošnja upravičenca zaradi splošnem aktu.« pomanjkanja sredstev pri predhodnem natečaju 60 5. člen 10. člen V 17. členu se v 7. točki črta besedi »ali gradnja«. V istem členu Na koncu 18. člena se vstavi novi stavek, ki se glasi: se za 8. točko vstavi še 9. točko, tako da se glasi: »Negativno »Pri enakem skupnem številu točk ima prednost pri dodelitvi poso- rešena prošnja upravičenca zaradi pomanjkanja sredstev pri jila upravičenec, ki ima večje število točk po 1. točki teh osnov in predhodnem natečaju.« meril itd.« 6. člen 11. člen V 18. členu se pri prvi točki besedilo spremeni, tako da se glasi: »1. V 19. členu samoupravnega sporazuma se črtajo besede: »vendar Dosedanje stanovanjske razmere upravičenca in njegove družine št. točk ne sme njihovo vrednotenje presegati skupaj 15 točk«. a) upravičenec, ki je podstanovalec v družbenem stanovanju ali 12. člen imetnik pravice uporabe stanovanja v zasebni lasti in je na enega člana družine stanovanjska površina: V 20. členu samoupravnega sporazuma se črta sedma točka. — do 5 m2 80 13. člen — nad 5 do 7 m2 70 — nad 7 do 9 m2 60 V 21. členu se besedilo v 1. točki nadomesti z novim besedilom, — nad 9 do 11 m2 50 tako da se glasi: št. točk b) upravičenec, ki je uporabnik stanovanja v družbeni ali zasebni 1. Stanovanjske razmere prosilca in njegove družine lasti in je na enega člana družine uporabnika stanovanjska povr- a) Upravičenec, ki je podstanovalec v družbenem stanovanju ali šina: imetnik pravice uporabe stanovanja v zasebni lasti in je na enega — do 5 m2 70 člana družine stanovanjska površina: — nad 5 do 7 m2 60 — do 5 m2 80 — nad 7 do 9 m2 50 — nad 5 do 7 m2 70 — nad 9 do 11 m2 40 — nad 7 do 9 m2 60 c) upravičenec, ki je imetnik stanovanjske pravice ali njegov zako- — nad 9 do 11 m2 40 nec oziroma lastnik stanovanja ali njegov zakonec in je na enega b) Upravičenec, ki je uporabnik stanovanja v družbeni ali zasebni člana družine stanovanjska površina: lasti in je na enega člana družine uporabnika stanovanjska povr- — do 5 m2 60 šina: — nad 5 do 7 m2 50 — do 5 m2 70 - nad 7 do 9 m2 40 — nad 5 do 7 m2 60 — nad 9 do 11 m2 30 — nad 7 do 9 m2 50 Po novem zapisniku o ugotovitvi vrednosti stanovanja se upošteva — nad 9 do 11 m2 40 stanovanjska površina, popisana od tekoče številke 1 - 13 pod c) Upravičenec, ki je imetnik stanovanjske pravice ali njegov označbo »II. stanovanjski prostori«. zakonec oz. lastnik na neustreznem stanovanju ali njegov zakonec Pojem podstanovalca in uporabnika je opredeljen v 5. členu in je na enega člana družine stanovanjska površina: Zakona o stanovanjskih razmerjih in velja za družbena in zasebna — do 5 m2 60 stanovanja. — nad 5 do 7 m2 50 d) neustreznost stanovanja: — nad 7 do 9 m2 40 — vlažno stanovanje in sicer kletno, podpritlično in — nad 9 do 11 m2 30 nizkopritlično 30 Po novem zapisniku o ugotovitvi vrednosti stanovanja se upošteva - neizolirano podstrešno stanovanje mešane gradnje stanovanjska površina, popisana od tekoče številke 1-13 pod (zidano in leseno) 30 označbo »II. stanovanjski prostori«. — stanovanje brez vodovodne napeljave 20 e) dve ali več družin v istem stanovanju 20 — nefunkcionalno starejše stanovanje (višina sob do f) vrednost stanovanja: 2,30 m ali nad 3,30 m, oddvojeni prostori, prehodne — stanovanje, ocenjeno po vrednosti do 100 točk 30 spalnice, vhod v stanovanje skozi kuhinjo) 20 — stanovanje, ocenjeno po vrednosti do 130 točk 27 — stanovanje brez stranišča ali s souporabo stranišča 10 - stanovanje, ocenjeno po vrednosti do 160 točk 24 — stanovanje, kjer morajo otroci, starejši od 10 let in starši uporabljati isti spalni prostor — stanovanje v višjem nadstropju, če gre za starejšega 10 14. člen V 20. členu se črta 7. točka. ali bolnega upravičenca ali invalida, ki mu je hoja po stopnicah otežkočena ali onemogočena 10 15. člen 7. člen V 21. členu se besedilo v sedmi točki črta. Na koncu istega člena se vstavi novi stavek, ki se glasi: »Pri enakem skupnem številu točk V 18. členu se v 7. točki besedilo nadomesti z novim, tako da se ima prednost pri dodelitvi stanovanja upravičenec, ki ima večje glasi: število točk po 1. točki teh osnov in meril itd.« »- nakup stanovanja v usmerjeni stanovanjski gradnji 30 16. člen 8. člen V 21. členu se 9. točka spremeni, tako da se glasi: »9. Udeležba upravičenca v NOB in NOP: št. točk V 18. členu se 8. točka spremeni, tako da se glasi: št. točk — nosilci partizanske spomenice od leta 1941 25 »8. Udeležba upravičenca v NOB in NOP: - udeleženci NOB in NOP pred 9. 9. 1943 oziroma — nosilci partizanske spomenice od leta 1941 25 pred 13. 10. 1943 20 — udeleženci NOB in NOP po 9. 9. 1943 oziroma po 13. 10. 1943 15 Upošteva se udeležba samo v dvojnem trajanju. 17. člen V 22. členu se črta besede »vendar ne sme njihovo vrednotenje presegati skupaj 20 točk«. 18. člen Besedilo v 27. členu se spremeni, tako da se glasi: »Udeleženci se sporazumemo, da bomo pri dodelitvi družbenega stanovanja upoštevali naslednjo višino lastne udeležbe: Skupni povprečni mesečni dohodek na družinskega člana, izražen v % na povprečni mesečni osebni dohodek na zaposlenega v SRS v preteklem letu % udeležbe delavca na vrednost stanovanja, ugotovljena po pravilniku o merilih in načinu za ugotovljanje vrednosti stanovanj in stanovanjskih hiš ter sistem točkovanja (Uradni list SRS, št. 25/81) za samske za delavce z dvema delavce ali več druž. člani do 55 do 50 brez udeležbe nad 55 do 60 nad 50 do 55 1 nad 60 do 65 nad 55 do 60 2 nad 65 do 70 nad 60 do 65 3 nad 70 do 75 nad 65 do 70 4 nad 75 do 80 nad 70 do 75 5 nad 80 do 85 nad 75 do 80 6 nad 85 do 90 nad 80 do 85 7 nad 90 do 95 nad 85 do 90 8 nad 95 do 100 nad 90 do 95 9 nad 100 do 105 nad 95 do 100 10 nad 105 do 110 nad 100 do 105 11 nad 110 do 115 nad 105 do 110 12 nad 115 do 120 nad 110 do 115 14 nad 120 do 125 nad 115 do 120 16 nad 125 do 130 nad 120 do 125 18 nad 130 nad 125 20 19. člen V 33. členu samoupravnega sporazuma se za sedanjim besedilom vstavi novi odstavek, ki se glasi: »K posameznim določbam tega samoupravnega sporazuma daje razlago skupščina Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Kočevje.« 20. člen Ta samoupravni sporazum je sklenjen, ko ga sprejme večina stanodajalcev oz. posojilodajalcev in ga podpišejo njihovi pooblaščeni predstavniki, veljati pa začne osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. Obrazložitev: Pripombe k 1. členu osnutka SaS — SDK, podružnica Kočevje: Ker se 17. člen družbenega dogovora (Ur. list SRS, št. 15/81) ni spremenil, predlagamo, da se tudi 6. člen samoupravnega sporazuma ne spremeni. — SOZD Gozdarstvo — Kmetijstvo Kočevje: Stanovanjska površina na družinskega člana naj se ne bi zmanjševala, prav tako pa naj bi se iz tega člena črtala struktura stanovanj. Stanovanjska površina — minimalna in maksimalna — naj ostane takšna kot jo določa sedaj veljavni samoupravni sporazum. Odgovor: V praksi pri uporabi dosedanjega 6. člena samoupravnega sporazuma je prihajalo do težav. Pri točkovanju za vrstni red, npr. za dodelitev stanovanjskih posojil, je postalo nevzdržno, da bi pri prosilcu, ki uporablja stanovanje s površino, ki jo določa dosedanji samoupravni sporazum, upoštevali utesnitev. V naši občini skoraj nimamo možnosti, da bi dodeljevali stanovanja s površino, kot je bila do sedaj določena. Na podlagi tega je Odbor za samoupravo, organizacijo in finance sprejel predlog, da se ne znižuje standardna stanovanjska površina, katere zgornjo mejo določa družbeni dogovor, vendar se spremeni določilo o neustreznosti stanovanja ter točkovanje stanovanjskih razmer za prednostni vrstni red pri dodeljevanju stanovanjskih posojil. Pripombe k drugemu členu osnutka SaS - SDK, podružnica Kočevje: Preveri naj se potrebnost in zakonitost navedenega člena. Odgovor: V 29. členu Družbenega dogovora o skupnih osnovah za zagotavljanje in usklajevanje samoupravnih družbenoekonomskih odnosov na področju stanovanjskega gospodarstva v SR Sloveniji (Ur. list SRS, št. 15/81) je zapisano: »Udeleženci se bodo zavzemali...« kar pomeni, da se ne zavezujejo k navedenemu določilu. Ravno tako smo tudi že predhodno prejeli odgovor republiškega Komiteja za varstvo okolja in urejanje prostora v zgoraj navedenem smislu. Pripomba SOF - Odbor za samoupravo, organizacijo in finance predlaga, da se druga alinea v 8. členu SaS spremeni, tako da se obrestna mera prilagaja bančni obrestni meri zaradi enotnosti. Pripombe k 3. členu osnutka SaS - SDK, podružnica Kočevje: Zaradi večje razumljivosti naj postane predlagano besedilo 2. odstavek 9. člena samoupravnega sporazuma. - SOZD Gozdarstvo-Kmetijstvo Kočevje: Iz tega člena naj se črtajo določeni km (70 km). Kot pogoj naj ostane možnost dnevnega prevoza na delo. Odgovor: Predlagamo, da se pripombo SDK-podružnice Kočevje upošteva. Določeno razdaljo v km naj ne bi črtali, saj je tako opredelitev sprejela marsikatera stanovanjska skupnost v SRS, ravno tako je ta razdalja upoštevana v republiškem sporazumu za poračun solidarnostnih sredstev. Pripombe k 4. členu osnutka SaS - SDK. podružnica Kočevje: Spremeni naj se vrstni red obravnavanih kategorij upravičencev (a, b, c, d). SOZD Gozdarstvo-Kmetijstvo Kočevje: V skladu z določili Zakona o stanovanjskih razmerjih predlagamo naslednje spremembe: a) upravičenec, ki prebiva v prostorih, ki se po zakonu ne štejejo za stanovanja — 110 točk b) v drugi vrsti naj se črtajo besede »v družbeni ali zasebni lasti«; stanovanjska površina v m: pa naj ostane takšna kot je določena v sedaj veljavnem samoupravnem sporazumu; c) upravičenec, ki je imetnik pravice do začasne uporabe stanovanja v družbeni lasti ali imetnik pravice do uporabe stanovanja; stanovanjska površina in število točk naj ostane tako kot ga določa obstoječi samoupravni sporazum; d) upravičenec, ki je imetnik stanovanjske pravice na stanovanju v družbeni lasti ali njegov zakonec oz. lastnik stanovanja ali njegov zakonec; stanovanjska površina in točkovanje naj ostane takšna kot ga določa obstoječi samoupravni sporazum. Odgovor: Predlagamo, da se pripombo SDK - podružnice Kočevje upošteva. V prejšnjih določbah pravilnika SSS občine Kočevje je bilo že enkrat zapisano »ki prebiva v prostorih, ki se po zakonu ne štejejo za stanovanja«, vendar je tako določilo v praksi povzročalo težave; namreč že samo bivanje npr. v delavskem ali samskem domu je upravičenca postavljalo avtomatsko daleč pred ostale prosilce, ki so bivali v podobnih stanovanjskih razmerah in so bili ravno tako brez stanovanja. Predlagamo, da se naj ne črtajo besede »v družbeni ali zasebni lasti«, da s tem ne dvomimo o uporabi tega kriterija. Stanovanjsko površino ne moremo obdržati v prejšnji višini, saj se je naknadno izkazalo, da npr. za 4-člansko družino ne more biti utesnitev 60 m2. »Imetnik pravice do začasne uporabe stanovanja v družbeni lasti« je po zakonu: nosilec družbenih funkcij; oseba, ki opravlja hišniška dela; oseba, ki opravlja službeno dolžnost. Začasna uporaba stanovanja se po zakonu upošteva v primeru razlastitve, za stanovanja v stavbi določeni za rušenje, v primeru dodelitve dogovorjenega stanovanja. Vse te kategorije stanovalcev se praviloma obravnava kot imetnike stanovanjske pravice. Odbor za samoupravo, organizacijo in finance je sprejel predlog, da se črta točko a) in pripadajočih 130 točk, ker ni potrebno, da to kategorijo vodimo posebej pri točkovanju, saj se skoraj ne pojavlja pri vrstnem redu. Predlog odbora je tudi, da se točkuje neustrezno stanovanje kot je zapisano v predlogu SaS, da se stanovanjske razmere prosilcev za posojilo bolj natančno ovrednotijo. Pripombe k 5. členu osnutka SaS — SDK, podružnica Kočevje: Ni potreben, ker novo besedilo 1. točke 18. člena samoupravnega sporazuma (4. člen osnutka) ne navaja več pojma »neustrezno stanovanje«. ALTERNATIVA: nov 4. člen z ohranitvijo pojma neustrezno stanovanje. Odgovor: Pripomba se naj upošteva kot je navedena pod alternativo, vendar z dopolnitvijo, da se ta definicija pripiše k 4. členu prvotnega samoupravnega sporazuma, ker v 18. členu nima več povezave. Pripombe k 6. členu osnutka SaS — SDK, podružnica Kočevje: Ugotovi naj se potrebnost. Do sedaj je bilo zapisano »gradnja ali nakup v usmerjeni in zadružni gradnji — 15 točk«. Odgovor: Navedno spremembo je predlagal že Odbor za graditev, prenovo in gospodarjenje ob sprejamanju Pravilnika o pogojih in merilih za pridobitev posojil iz združenih sredstev vzajemnosti v občini Kočevje. Z navedeno spremembo je odbor želel dati večji poudarek k nakupu družbenih stanovanj in s tem podpreti družbeno reševanje stanovanjskih problemov. Upravičenci pri zadružni gradnji stanovanjske hiše imajo večje ugodnosti v višini dodeljenega posojila! Odbor za samoupravo, organizacijo in finance je sprejel predlog, kot je zapisan v predlogu SaS z utemeljitvijo, da ni potrebno točkovati nakup stanovanj izven usmerjene stanovanjske gradnje. Pripomba Komisije za stanovanjska vprašanja udeležencev NOV — Komisija za stanovanjska vprašanja udeležencev NOV predlaga spremembo klasifikacije udeležbe v NOB in NOP, kot je v predlogu SaS z utemeljitvijo, da je taka klasifikacija določena tudi v občinskem odloku o priznavalninah udeležencem NOV. Pripomba SOF Odbor za samoupravo, organizacijo in finance predlaga dopolnitev 18. člena prvotnega SaS, kot je zapisano v 9. členu predloga z utemeljitvijo, da je s tem omogočeno upravičencem z negativno rešeno prošnjo zaradi pomanjkanja sredstev pri predhodnem natečaju pridobiti posojilo pri naslednjem natečaju. Enako je odbor sprejel predlog, kot je zapisano vil. členu predloga SaS z utemeljitvijo, da se s tem posojilodajalcem omogoči svobodnejšo določitev višine točk za ostale kriterije. Podobno velja za 17. člen predloga SaS. Pripomba SDK, podružnica Kočevje SDK. podružnica Kočevje predlaga, da naj se uskladita med seboj 19. in 22. člen prvotnega SaS in sicer v točkah. Ista dva člena naj se dopolnita z drugim odstavkom: »Pri enakem skupnem številu točk ima prednost pri dodelitvi posojila (stanovanja) upravičenec, ki ima večje število točk po 1. točki teh osnov in meril itd.« Dodatna odstavka naj bi vnaprej onemogočala subjektivno oceno v primeru enakega skupnega števila točk. Odgovor: Na prvi predlog je bila že dana obrazložitev. Predlagano besedilo v drugem stavku pripomb smo vnesli na konec 18. in 21. člena prvotnega samoupravnega sporazuma, ker se ta stavek direktno navezuje na točkovanje v navedenih dveh členih. Pripombe k 7. členu osnutka SaS — SDK, podružnica Kočevje: Besedilo naj se dopolni v smislu odločbe Ustavnega sodišča SRS. Odgovor: Besedilo v osnutku samoupravnega sporazuma ni v nasprotju z odločbo Ustavnega sodišča SRS, saj se za OZD in delovne skupnosti ta kriterij ne sme več uporabljati. Za nadaljnjo uporabo pri SSS smo pustili odprto možnost v 11. in 17. členu predloga SaS, kot se dopušča na podlagi odločitve Ustavnega sodišča SRS, z dne 16. 6. 1981. Pripombe k 8. členu osnutka SaS — SDK, podružnica Kočevje: Spremeni naj se vrstni red obravnavanih kategorij upravičencev (a, c, b, d). Navedeni člen osnutka naj se dopolni z l.e in l.f točko samoupravnega sporazuma. — SOZD Gozdarstvo-Kmetijstvo Kočevje: Črta naj se zadnji stavek tega člena, ki se glasi: »Če je stanovanjska površina večja od 74 m2, se pri točkovanju ne upošteva utesnitve.« Stanovanjska površina in točkovanje naj ostane isto kot je določeno v dosedaj veljavnem samoupravnem sporazumu. Predlog: Pripombi SDK, podružnice Kočevje naj se upoštevajo. Upošteva se tudi prva pripomba SOZD Gozdarstvo-Kmetijstvo Kočevje, ker je tudi na Odboru za SOF sprejet predlog za spremembo v tej povezavi. Za drugi predlog je že podana obrazložitev. Pripombe k 9. členu osnutka SaS — SDK, podružnica Kočevje: Besedilo naj se dopolni v smislu odločbe ustavnega sodišča SRS. Odgovor: Besedilo v osnutku samoupravnega sporazuma ni v nasprotju z odločbo Ustavnega sodišča SRS, saj se za OZD in delovne skupnosti ta kriterij ne sme več uporabljati. Za nadaljnjo uporabo pri SSS smo pustili odprto možnost v 11. in 17. členu predloga Sas, kot se dopušča na podlagi odločitve Ustavnega sodišča SRS, z dne 16. 6. 1981. Pripombe k 10. členu osnutka SaS — SDK. podružnica Kočevje: V 1. razredu manjka v 2. koloni besedilo »do 50«; — SOZD Gozdarstvo-Kmetijstvo Kočevje: Glede na določeno višino lastne udeležbe pri dodelitvi družbenega stanovanja sprašujemo, kako bodo mlade družine sploh še zmožne plačevati tako visoko lastno udeležbo? Odgovor: Navedena pomota je nastopila pri Kočevskih novicah in se bo v predlogu popravilo. Obveznost lastne udeležbe se s spremembo družbenega dogovora znižuje, tako da delavci ne bodo več tako obremenjeni s plačilom lastne udeležbe pred dodelitvijo stanovanja. Imajo pa tudi možnost predhodno namensko varčevati pri banki, iz česar lahko prejmejo po najmanj dveletnem varčevanju posojilo za plačilo lastne udeležbe. Kočevje, dne 27. 11. 1985 TOČKA 12 SSS—199—18 PROBLEMATIKA vzdrževanja družbenega stanovanjsko poslovnega fonda v občini Kočevje v letu 1985 Na prvem mestu vsekakor nastopajo težave pri vzdrževanju vsled pomanjkanja finančnih sredstev. Ta problem je nastopal še zlasti v prvih sedmih mesecih letošnjega leta, ker je bilo potrebno najprej pokriti preveč porabljena sredstva v letu 1984. Ob tem so nastajali nepredvideni stroški s popravili in obnovami vodovodnih in odtočnih instalacij zaradi zmrzali, zaradi tako hude zime kot je bila. V prvem polletju so se obnovile tudi štiri ravne strehe, za katere so stroški znašali 100 % več od planiranih. Celotni stroški so bili v prvem polletju znatno višji kot pa je bil dotok sredstev od stanarin, kar je imelo za posledico, da je bilo potrebno za ca dva meseca ustaviti vsa naročila popravil in čakati dotok novih sredstev od stanarin (poraba iz rok v usta). V drugem polletju se je stanje nekoliko izboljšalo, predvsem zaradi dviga stanarin. Ostali problemi:- Odražajo se pri izvajanju večjih popravil, adaptacijah in obnovah, kjer se vedno pojavljajo dodatna dela, katerih ni mogoče vnaprej predvedeti. — Poleg nepredvidenih del naraščajo tudi cene materialom, nekaterim, predvsem lesenim izdelkom, za nekaj 100 %. Spričo tega je nemogoče predvidevati, kakšni bodo končni stroški posameznih večjih popravil, še težje pa jih je planirati. — Ena od pomanjkljivosti je zavlačevanje ali prekinjanje že pričetih velikih popravil ali obnov. Eden takih konkretnih primerov je z obnovo stanovanjsko poslovne stavbe na Ljubljanski c. 1, kjer je izvajalec del v lepem vremenu prekinil dela za tri tedne, nadaljuje pa dela sedaj ob slabem vremenu, vsled česar je otežkočeno delo, na stanovanjih pa se dela škoda zaradi zamakanja. Vprašanje se postavlja, zakaj tako? — Nove gradnje, večja in manjša vzdrževalna dela na stanovanjsko poslovnem fondu pretežno izvaja SGP ZIDAR Kočevje. Manjša vzdrževalna dela opravlja vzdrževalna skupina, katera je dokaj slabo opremljena z delovnimi sredstvi — orodjem in majhnimi delovnimi stroji. Ta skupina ima tudi težave z nabavo in dostikrat tudi dostavo materiala na gradbišča, ker nima svojega priročnega skladišča. Tak način poslovanja povzroča izvajalcu težave, naročniku del pa povečane stroške, čestokrat pa še nekvalitetno opravljeno delo. — Pri dokončanih novih gradnjah se vse preveč pojavljajo poznejše reklamacije zaradi ugotovljenih pomanjkljivosti, katere se pokažejo šele z obratovanjem — uporabo hiš. Največ pomanjkljivosti se pojavlja pri slabo izvedenih kleparskih delih, malomarno izvedenih hišnih kanalizacijah, z barvami, laki in drugimi materiali, zalitimi hišnimi odtoki, slabo uravnanimi avtomatikami instalacijami centralnega ogrevanja, zazidanimi dimnimi tuljavami, slabo tesnjenimi okni in vrati itd. Take in podobne napake in pomanjkljivosti se pojavljajo vsled nestrokovnosti, malomarnosti in tudi naklepnosti. Odpravljanje ugotovljenih pomanjkljivosti in napak v garancijski dobi je zopet drugi problem. Še težje je z odpravljanjem skritih napak, ki se pojavljajo po preteku garancijske dobe. K odpravljanju napak in pomanjkljivosti se zelo počasi pristopa, za kar jc treba pri izvajalcu včasih večkrat reklamirati, da se te odpravijo. Konkretnih primerov bi lahko navedli še več. — Pri vzdrževanju stanovanjskega poslovnega fonda se v letu 1985 čuti pomanjkanje nekaterih vrst obrtnih storitev, in sicer največ iz področja mizarske, kleparske, pa tudi vodoinstalaterske dejavnosti, slednje še zlasti v jesensko zimskem času. — Problemi se pojavljajo tudi pri rednem vzdrževanju stanovanj in hiš (tekočem vzdrževanju) tam, kjer hišni sveti samostojno naročajo dela. Taka dela so včasih napol opravljena in brez kontrolne naročnika ali stanovalcev. Še več primerov pa je, da so za taka dela, ki jih naročajo HS, izstavljeni preveliki računi. Hišni sveti in stanovalci pa se potem zaradi slabo opravljenih del ali prevelikih računov pritožujejo pri strokovnih službah SSS namesto pri izvajalcu del. Poleg vsega navedenega pa je največji problem v prevelikih potrebah in zahtevah po popravilih na eni strani in na drugi v stalnem pomanjkanju finančnih sredstev za vzdrževanje. Novo mesto, november 1985 Strokovne službe SSS Točka 13 SSS 198/18 POROČILO o delovanju hišne samouprave SKUPNOST STANOVALCEV Ustanovljena DA NE Trg zbora odposlancev 1 DA Trg zbora odposlancev 2, 6 DA Trg zbora odposlancev 4, 8 DA Trg zbora odposlancev 10 NE Trg zbora odposlancev 12, 14, 16,18 NE Trg zbora odposlancev 36, 38, 40, 42, 54, 60 DA Trg zbora odposlancev 47, 49, 49a, 51 DA Trg zbora odposlancev 39. 43 NE Trg zbora odposlancev 55. 59, 61,73 NE Trg zbora odposlancev 68, 70, 72, 74, 76, 78 DA Ljubljanska c. 1. Cesta na stadion 1 NE Ljubljanska c. 3, 5 NE Ljubljanska c. 11,23,25 DA Ljubljanska c. 29 DA Ljubljanska c. 31 DA Ljubljanska c. 33 DA Bračičeva ul. 17, 19, 21 NE Rožna ul. 35, 36, ROMI, Podgorska 60 NE Turjaška ul. 2 in Rožna ul. 6 DA Turjaška ul. A-l DA Turjaška ul. C-2 DA Turjaška ul. A-3 NE Turjaška ul. C-4 DA Turjaška vi B-5 DA Turjaška ul. B-6 DA Turjaška ul. Č-7 DA Turjaška ul. A-8, A-9, A-10 DA Turjaška ul. A-l 1 DA Turjaška ul. A-12 DA Ljubljanska c. 6 DA Ljubljanska c. 8, Šeškova 1,2 NE Tomšičeva, 19-21 NE Tesarska 6, 8, Roška c. 15 NE Tesarska 3a, b, c NE Tesarska 5a, b, c DA Kidričeva ul. 1-3 NE Kidričeva ul. 2 DA Kidričeva ul. 4 DA Kidričeva ul. 6 NE Kidričeva ul. 7 DA Kidričeva ul. 8-10 DA Kidričeva ul. 9, Šeškova 8 NE Kidričeva ul. 12 NE Kidričeva ul. 14, Šeškova 16 NE Šeškova 9 NE Cankarjeva ul. 6, 8 NE Cankarjeva ul. 1, 3, 5 in Ljubljanska 14 NE Cankarjeva ul. 15 in Tomšičeva 15 NE Šeškova ul. 30 DA Šeškova ul. 29-39 NE Kolodvorska ul. 2 DA Kolodvorska ul. 4 NE Kolodvorska ul. 1, la NE Kolodvorska ul. 3, 5, 7 NE Kolodvorska ul. 9, 11 NE Kolodvorska ul. 13,15,17,19 DA Kolodvorska ul. 8, 10 NE Kolodvorska ul. 12 NE Kolodvorska ul. 21 NE Ljubljanska c. 26a NE Mahovnik 24,28, 29 NE Ljubljanska c. 51 NE Ljubljanska c. 36,42,77, 71, 79 NE Trata 4 DA Trata XIII-8 DA Trata XIV-10, 12, 14,26, 28 DA Roška c. 4, 8a, 12 NE Črnomaljska 8, 8a NE Črnomaljska 7,15-29 NE Ulica heroja Marinclja 2, 4 DA Ulica heroja Marinclja 6, 8 DA Kajuhovo naselje 2 DA Kajuhovo naselje 1, 3, 5 NE Kajuhovo naselje 30, 49 NE Kajuhovo naselje 32 DA Kajuhovo naselje 34 DA Kajuhovo naselje 36 DA Podgorska ul. 2 DA Podgorska ul. 4 NE Podgorska ul. 6 DA Podgorska ul. 8 NE Podgorska ul. 10 DA Podgorska ul. 13, 23,15 NE Reška c. 2, 4 DA Reška c. 5,5a, 7,7a NE Reška c. 9, 10, 11 DA Reška c. 16a, 19 DA Reška c. 23,33.35,36,37,39 DA Roška c. 41,49,64,64a, 66, 74 DA Roška c. 60 DA Roška c. 62 DA Trdnjava 5-19 DA Rudnik 1-17 DA Rudarsko naselje 1.3, 5, 7 in Šalka v. 2a, 4 DA Rudarsko naselje 2. 4. 26. 28, 24, 27, 29 DA Šalka vas 51, 103. 105, 107 DA Željne 8a, 30, ROMI DA Klinja vas DA Cvižlerji DA Onek DA Koprivnik DA Mozelj - Rajndol DA Kočarji DA Knežja lipa NE Breg pri Kočevju NE Stara cerkev — Slovenska vas DA Mlaka DA Stari log DA Osilnica DA Predgrad DA Draga - Podpreska DA Banja loka DA Vas - Potok-Pirče DA SKUPNOSTI STANOVALCEV je lahko ustanovljenih več, toda le za navedene smo prejeli sprejete samoupravne akte in sezname novoizvoljenih hišnih svetov in samoupravne delavske kontrole. Skupaj naj bi delovalo 116 skupnosti stanovalcev. Do sedaj jih je ustanovljenih 71 ali 61 %. Delovanje skupnosti stanovalcev je nezadovoljivo, razen nekaterih izjem. Vzrokov za slabo delovanje je več, in sicer: nezaiteresiranost, nesposobnost, pritiska na hišne svete s strani nediscipliniranih stanovalcev itd. Med vzroke za slabo delovanje skupnosti stanovalcev je tudi šteti vedno večje pomanjkanje finančnih sredstev za redno — tekoče vzdrževanje hiš, vsled povečane amortizacije stanovanjskih hiš, kar vpliva na delitev stanarine in višino sredstev za redno vzdrževanje v hiši. Novejša kot je stavba, manj ostane za redno vzdrževanje, ker gre več sredstev stanarin za amortizacijo. Na povečane stroške rednega vzdrževanja močno vplivajo povečane cene materialu in storitvam ter čestokrat tudi slaba organizacija dela. Pri ugotavljanju stanja razpoložljivih finančnih sredstev pri hišah za redno vzdrževanje ugotavljamo, da je teh sredstev vedno manj oz. je že okoli ena tretjina hiš, ki so porabile sredstva že za vnaprej. Zato je tudi nekje razumljivo, da skupnosti stanovalcev brez finančnih sredstev ne morejo uspešno delovati. Razumljivo pa je tudi, da naloge skupnosti stanovalcev niso v tem, da skrbijo za drobna popravila, pač pa imajo skupnosti stanovalcev še vrsto drugih nalog, ki niso vezana na finančna sredstva. Zato neaktivnost ni opravičljiva. Kočevje, november 1985 Strokovne službe SSS Točka 14. PREGLED potrebnih vzdrževalnih del na družbenem stanovanjskem fondu v občini Kočevje za leto 1986, izdelan na podlagi prijavljenih in ugotovljenih potrebnih popravil in prenov (revitalizacije), ki se financirajo iz sredstev vzajemnosti in amortizacije v SSS občine Kočevje (stanarin) Pregled zajema popravila po stavbah in stanovanjih, ki so potrebna popravil ali revitalizacij: Ocena stroškov TRG ZBORA ODPOSLANCEV 1 — večje popravilo oken 500.000. — večje popravilo vodovodnih instalacij TRG ZBORA ODPOSLANCEV 2 500.000. - obnova pločevine na že prekriti strehi — obnova vodovodne in odtočne instalacije 600.000. v stavbi 300.000. — obnova fasade TRG ZBORA ODPOSLANCEV 4 — ureditev dveh skupnih kopalnic v I. in II. 2,000.000. nadstropju TRG ZBORA ODPOSLANCEV 8 600.000. — obnova strešne kritine (bobrovec) TRG ZBORA ODPOSLANCEV 10 1,000.000. — obnova tlaka v veži TRG ZBORA ODPOSLANCEV 12 - obnova strešne kritine, dimnikov 150.000. in kleparskih del 800.000. — izgradnja nadomestnih drvarnic 400.000. - obnova fasade 500.000. TRG ZBORA ODPOSLANCEV 14 — obnova strešne kritine, popravilo dimnikov in obnova kleparskih izdelkov — izgradnja nadomestnih drvarnic — obnova fasade ter tlaka v veži TRG ZBORA ODPOSLANCEV 16 — zamenjava oken — popravilo lesene verande in oken na leseni verandi ter pleskanje — izgradnja nadomestnih drvarnic — obnova fasade TRG ZBORA ODPOSLANCEV 18 — večje popravilo strešne kritine, dimnikov in kleparskih izdelkov — izgradnja nadomestnih drvarnic — obnova fasade ter tlaka v veži TRG ZBORA ODPOSLANCEV 39 — popravilo ostrešja, obnova strešne kritine, kleparskih izdelkov ter dimnikov — zamenjava oken — obnova fasade — zamenjava vodovodne in odtočne instalacije — obnova ometa v skupnih prostorih ter obnova tlaka v veži — ojačanje - obnova stropov v I. nadstropju — izgradnja nadomestnih drvarnic TRG ZBORA ODPOSLANCEV 43 — popravilo in pleskanje pločevinastih delov strehe na že prekriti strehi TRG ZBORA ODPOSLANCEV 47 — obnova dimnikov TRG ZBORA ODPOSLANCEV 49a — obnova strešne kritine, dimnikov in kleparskih izdelkov — prevezava hišne kanalizacije na javno kanalizacijo — izgradnja enega WC TRG ZBORA ODPOSLANCEV 51 — obnova strešne kritine, kleparskih izdelkov in popravilo dimnikov — zamenjava oken — obnova fasade — ureditev enega WC TRG ZBORA ODPOSLANCEV 54 — zamenjava oken — obnova fasade — obnova podov v hodnikih — groba ureditev pritličnega praznega prostora za poslovno dejavnost TRG ZBORA ODPOSLANCEV 55 — zamenjava vhodnih kovinskih vrat in enega okna MANUFAKTURI — zamenjava dvojnih sobnih vrat PAPEŽ — popravilo strehe PIRNAT TRG ZBORA ODPOSLANCEV 59 — zamenjava oken na stanovanjskem delu stavbe TRG ZBORA ODPOSLANCEV 61 — zamenjava oken — obnova strešne kritine in kleparskih izdelkov ter popravilo dimnikov TRG ZBORA ODPOSLANCEV 68 — obnova notranjih stopnic in podestov — obnova ometa v hodnikih in stopnišču — obnova elektro instalacije TRG ZBORA ODPOSLANCEV 70 — obnova dveh podov v skupnih hodnikih TRG ZBORA ODPOSLANCEV 73 — obnova elektro instalacije — večje popravilo oken z dodelavo okenskih kril — zamenjava okna na skupni kopalnici TRG ZBORA ODPOSLANCEV 74 — večje popravilo lesenih drvarnic — obnova pločevinaste strešne kritine z izolacijo TRG ZBORA ODPOSLANCEV 76 — obnova pločevinaste strešne kritine z izolacijo LJUBLJANSKA 1 — obnova stopnišča 1,200.000,- 800.000,- 1,000.000,- 800.000,- 500.000, -1,800.000,- 600.000, - 500.000, - 600.000, -1,000.000,- 3.000. 000,- 1.000. 000,-2,000.000,- 500.000, - 200.000. -500.000,- 1,600.000,- 100.000,- 200.000,- 1,000.000,- 200.000,- 300.000,- 2.500.000, - 1.500.000, - 2.000. 000,-100.000,- 800.000,- 2.000.000,- 150.000,- 1,000.000,- 250.000, - 150.000, - 100.000, - 700.000, - 300.000, -1,500.000,- 800.000, - 300.000, - 800.000. - 400.000, - 800.000, - 400.000. - 100.000, - 500.000, -1,000.000,- 900.000, - 300.000, - — obnova podov v hodniku II. nadstropje 300.000,- — obnova blokov v veži - pritličje 200.000,- — ureditev dveh WO z odtokom 500.000,- UUBUANSKA 3 — izgradnja lesenih predalčnih drvarnic v objektu bivše pekarne in rušenje starih lesenih dotrajanih 500.000,-UUBUANSKA 5 — napeljava vodovodne in odtočne instalacije v stanovanje (Božič, Malnar) 100.000,- UUBUANSKA 6 — obnova fasade 2,500.000,- — obnova pločevine na strehi 400.000,- UUBUANSKA 11 — obnova dimnikov v celoti 1,500.000,- — obnova salonitne strešne kritine in kleparskih izdelkov 2,000.000,- — popravilo hišne kanalizacije 400.000,- — obnova elektro instalacije 400.000,- UUBUANSKA 14 — zamenjava oken in dvojnih vhodnih vrat pri Stošič in Majetič 1,000.000,- — ureditev WC v kopalnici pri Stošič in kopalnice pri Ofak 500.000,- UUBLJANSKA 19 — obnova fasade 1,000.000,- UUBUANSKA 23 — obnova pločevinaste strešne kritine 1,000.000,- — pleskanje lesenih strešnih napuščev in lesenih fasadnih oblog 2.00.000,- UUBUANSKA 25 — obnova pločevinaste strešne kritine 1,000.000,- — obnova dimnikov nad streho 400.000,- UUBUANSKA 26a — izgradnja nadomestnih drvarnic 2,000.000.- — zamnenjava 50 % žlebov in odtokov 500.000,- — obnova strešne kritine in kleparskih izdelkov 4,000.000.- — zamenjava oken in zunanjih vrat 4,000.000,- — obnova fasade 3,000.000,- — izolacija stanovanja Pušnik 200.000,- UUBUANSKA 36 — zamenjava oken in vhodnih vrat 1,500.000.- — obnova fasade 1,500.000.- UUBUANSKA 51 — zamenjava oken 1,500.000,- — obnova fasade 2,000.000,- UUBUANSKA 71 — zamenjava oken 1,500.000,- — obnova fasade 1,000.000.- LJUBUANSKA 77 — obnova fasade 500.000.- UUBUANSKA 79 — zamenjava oken 700.000,- — obnova fasade 700.000.- — ureditev dveh kopalnic 500.000,- — obnova elektro instalacije 300.000,- REŠKA c. 2 — ureditev zunanje hišne kanalizacije 200.000.- REŠKA c. 5 — izgradnja treh nadomestnih drvarnic 600.000,- — obnova poda v kuhinji Jusič 100.000,- REŠKA c. 5a — izgradnja štirih nadomestnih drvarnic 800.000.- REŠKA c. 7 — obnova strešne kritine in kleparskih izdelkov 3,000.000.-REŠKA c. 9 — obnova kleparskih izdelkov na že prekriti strehi 200.000,- — obnova poda v kuhinji Frbežar 100.000.- REŠKA c. 10 — obnova poda pri Bajo 100.000,- REŠKA c. 11 — obnova kleparskih izdelkov na že prekriti strehi 200.000,-ROŠKA c. 4 — zamenjava oken z roletami 1,200.000,- — obnova fasade 1,500.000,- ROŠKA c. 8a — obnova strešne kritine, dimnika in kleparskih izdelkov 1,000.000,- ROŠKA c. 23 — obnova strešne kritine in kleparskih izdelkov ROŠKA c. 33, 35, 37, 39 — zamenjava oken na kuhinjah — izgradnja vrat na kleteh ter popravilo betonske strehe — obnova treh podov v kuhinjah — zamenjava treh vhodnih vrat — obnova fasad ROŠKA c. 49 — zamenjava oken — izgradnja nadomestnih drvarnic — ureditev kopalnice Markovič ROŠKA c. 62 — obnova 50 % salonitne strešne kritine — obnova teraco obloge na balkonih — obnova elektro instalacije ROŠKA c. 64 — obnova poda v hodniku I. nadstropje ROŠKA c. 66 — obnova strešne kritine, dimnikov in kleparskih izdelkov (v sodelovanju z ITAS) — izolacija podstrešja nad stanovanjem ROZMANOVA 1, 3, 5 — prevezava hišne kanalizacije mimo greznice na javno kanalizacijo TOMŠIČEVA c. 19-21 — obnova salonitne strešne kritine — popravilo stopnic — večje obnove odtočne instalacije PODGORSKA ul. 2 — obnova strešne kritine — popravilo balkonskih robov in nadstreškov PODGORSKA ul. 4 — obnova salonitne strešne kritine PODGORSKA ul. 10 — obnova salonitne strešne kritine PODGORSKA ul. 15 — izgradnja nadomestnih drvarnic (5 kom) — ureditev kopalnice pri Drobnič PODGORSKA ul. 23 — zamenjava oken — obnova fasade — obnova elektro instalacije PODGORSKA ul. 61 — delna zamenjava in popravilo oken — obnova fasade CESTA NA STADION 1 — zamenjava oken — obnova podov ROŽNA ul. 35 — obnova dveh podov pri Jelenc — ureditev kopalnice pri Jelenc — zamenjava 4 kom oken in 4 kom vrat — obnova fasade ROŽNA ul. 36 — obnova strešne kritine in kleparskih izdelkov TURJAŠKA ul. 6 — obnova ravne strešne kritine KIDRIČEVA ul. 2 — zamenjava okna pri Šterk in žlebne odtočne cevi na stavbi KIDRIČEVA ul. 4 — zamenjava okna pri Bartolme in žlebne odtočne cevi na stavbi — obnova poda pri Jonke in Andolšek KIDRIČEVA ul. 6 — obnova podanih podov pri Veršič TESARSKA ul. 8 — popravilo ostrešja, obnova strešne kritine, dimnikov in kleparskih izdelkov — zamenjava notranjih in zunanjih vrat ČRNOMALJSKA 8 — obnova fasade ČRNOMALJSKA 7 — obnova fasade in žlebov ČRNOMALJSKA 15 — obnova žlebov 2,500.000. 800.000,- 500.000, - 240.000, - 300.000, -1,000.000.'- 1,000.000,- 1,200.000,- 300.000, - 1.500.000, - 1.000. 000,-1,500.000,- 150.000, - 600.000,- 200.000,- 300.000, - 4.000. 000,- 200.000, -300.000,- 1.500.000, - 2.000. 000,- 1.500.000, - 2.000. 000,- 1,000.000,- 300.000, - 1,000.000,- 1,000.000,- 800.000, - 500.000, -1,000.000,- 1,000.000,- 400.000, - 200.000, - 300.000, - 800.000, -2,000.000,- 1,000.000,- 4,000.000,- 400.000. 400.000, - 200.000, - 500.000 1,500.000,- 500.000, - 1,500.000,- 300.000, - 150.000, - ČRNOMALJSKA 19-21 — obnova oken in vhodnih vrat 500.000,- — obnova strešne kritine in žlebov 800.000,- ČRNOMALJSKA 23-25 — obnova dimnikov 150.000.- ČRNOMALJSKA 27-29 — obnova oken in vhodnih vrat 500.000,- — obnova strešne kritine in žlebov 800.000,- ŠEŠKOVA ul. 2 — obnova poda v sobi Draganič 70.000,- — obnova žlebov 500.000,- ŠEŠKOVA ul. 9 — obnova salonitne strešne kritine in kleparskih izdelkov 1,500.000,- — zidarsko popravilo balkonov 500.000,- ŠEŠKOVA ul. 16 — ureditev ene kopalnice — obnova fasade ŠEŠKOVA ul. 30 — obnova salonitne strešne kritine — popravilo dimnikov in strelovodov — ureditev skupne TV antene KOLODVORSKA ul. 1 — zamenjava oken in vhodnih vrat — obnova fasade in lesenih verand — ureditev zunanje hišne kanalizacije KOLODVORSKA ul. la — obnova strešne kritine in kleparskih izdelkov KOLODVORSKA ul. 2 — obnova salonitne strešne kritine, kleparskih izdelkov in popravilo dimnikov — obnova nosilnega stebra vhodnega nadstreška — zamenjava vhodnih vrat v stavbo KOLODVORSKA ul. 4 — obnova salonitne strešne kritine in kleparskih izdelkov KOLODVORSKA ul. 3, 5, 7 — obnova strešne kritine in kleparskih izdelkov KOLODVORSKA ul. 8-10 — zamenjava oken — obnova fasade — obnova elektro instalacije — obnova WC na št. 10 KOLODVORSKA ul. 12 — obnova strešne kritine na stavbi in drvarnicah, kleparskih izdelkov in dimnikov (7 kom) — zamenjava oken in notranjih vrat — obnova fasade — ureditev kopalnic (8 kom) KOLODVORSKA ul. 19 — obnova salonitne strešne kritine in kleparskih izdelkov KAJUHOVO NASELJE 1, 3, 5 — obnova strešnih kritin, dimnikov ter delna zamenjava žlebov KAJUHOVO NASELJE 49 — ureditev nove fasade TRDNJAVA 5 — obnova elektro instalacije — obnova dimnika TRDNJAVA 7 — obnova strešne kritine in kleparskih izdelkov — zaščita vhoda zaradi nalivov z vgraditvijo okna in vrat Vidmar TRDNJAVA 15 — obnova dimnika pri Žnidaršič — zamenjava oken in vhodnih vrat — zamenjva žlebov in odtokov — obnova elektro instalacije TRDNJAVA 17 — zamenjava sobnih oken — zamenjava žlebov in odtokov na sprednji strani stavbe TRDNJAVA 10, 15, 17 — izgradnja zidalnih kleti in drvarnic (22 kleti in 22 drvarnic, v kolikor se stavbe na Trdnjavi ne bodo rušile) 300.000. -2,000.000,- 1.500.000, - 500.000, - 500.000, - 1.500.000, - 3.000. 000,- 300.000, - 1.500.000, - 5,000.000. 150.000. 300.000 1.500.000, - 3.000. 000,- 2.500.000, - 4.000. 000,- 2.000. 000,-1,000.000,- 2.500.000, - 3.000. 000,- 2.500.000, - 2.400.000, - 1,500.000,- 3.000. 000,-800.000,- 150.000. - 100.000. - 800.000,- 300.000, - 70.000,- 1.500.000, - 500.000, - 1.000. 000,- 600.000- 200.000, - 13,200.000.- TRDNJAVA 19 — zamenjava oken in vhodnih vrat — zamenjava žlebov na sprednji strani stavbe (stavba poka zaradi premikanja terena, o čemer je bil pismeno obveščen Itas in inšpekcijske službe SO Kočevje, ki pa do sedaj nista ničesar izjavila) TRATA XIII/8 — obnova fasade — ureditev dodatnih sanitarij — zamenjava notranjih vrat v stanovanjih TRATA XIV/10 — zamenjava oken TRATA XVI/26 in 28 — obnova strešne kritine in kleparskih izdelkov RUDNIK 1 — zamenjava vhodnih vrat pri Mohar — obnova fasade RUDNIK 2 — obnova strešne kritine in kleparskih izdelkov — obnova fasade — popravilo kleti v stavbi in zamenjava kletnih vrat RUDNIK 3 — zamenjava podov v kuhinjah pri strankah Križman in Rukše RUDNIK 4 — zamenjava 4 kom vhodnih vrat — popravilo zunanjih kleti — obnova fasade RUDNIK 5 — zamenjava 4 kom vhodnih vrat — popravilo zunanjih kleti — obnova fasade — obnova poda v kuhinji pri Bizjak RUDNIK 6 — zamenjava 3 kom vhodnih vrat — popravilo zunanjih kleti — obnova fasade RUDNIK 7 — zamenjava 5 kom vhodnih vrat — popravilo zunanjih kleti — obnova fasade — popravilo dimnika pri Hren RUDNIK 8 — zamenjava 3 kom vhodnih vrat — obnova fasade — popravilo zunanjih kleti — obnova enega dimnika RUDNIK 9 — zamenjava 5 kom vhodnih vrat — popravilo oz. zamenjava dveh podov pri Čirimovič — obnova fasade RUDNIK 10 — obnova strešne kritine in kleparskih izdelkov — zamenjava 2 kom vhodnih vrat — obnova fasade RUDNIK 11 — obnova strešne kritine in kleparskih izdelkov — zamenjava 7 kom vhodnih vrat — obnova fasade RUDNIK 17 — zamenjava oken in vhodnih vrat pri stranki Kosi — obnova fasade RUDARSKO NASELJE 1 — zamenjava 8 kom oken s pozidavo parapetov na cestni strani stavbe — popravilo dimnika (Štamfelj) RUDARSKO NASELJE 2 — obnova žlebov in odtokov — zamenjava vrat na drvarnicah — pozidava lesenega dela fasade na podstrešju — popravilo dimnika pri Varga RUDARSKO NASELJE 3 — zamenjava 8 kom oken s pozidavo parapetov na cestni strani stavbe RUDARSKO NASELJE 4 — obnova žlebov in odtokov — zamenjava vrat na drvarnicah 600.000,- 150.000.- 3.000. 000,- 1.000. 000.-1,200.000,- 800.000,- 1.500.000. - 80.000,- 400.000, - 2.500.000. - 2.000. 000.- 500.000, - 200.000,- 400.000, - 300.000, - 400.000, - 400.000, - 400.000, - 400.000, - 100.000, - 300.000,- 300.000, - 400.000, - 500.000, - 400.000, - 400.000, - 100.000, - 300.000. - 400.000, - 300.000. - 100.000, - 500.000, - 150.000, - 400.000, - 800.000, -200.000.- 300.000, - 2,000.000,- 700.000, - 400.000, - 300.000, - 300.000, - 800.000,- 100.000,- 200.000,- 400.000,- 400.000, - 100.000, - 800.000,- 200.000- 400.000,- — pozidava lesenega dela fasade na podstrešju 400.000,- KOPRIVNIK 19 — obnova dimnika (Piuzi) 100.000,- — ureditev kopalnice in poda pri Jakaj 400.000,- RUDARSKO NASELJE 5 — obnova fasade 800.000,- — zamenjava 8 kom oken s pozidavo parapetov KOPRIVNIK 22 na cestni strani stavbe 800.000,- - obnova fasade 400.000,- RUDARSKO NASELJE 7 KOPRIVNIK 26 — zamenjava 8 kom oken s pozidavo parapetov — zamenjava sobih vrat na gasilski sobi 150.000,- na cestni strani stavbe 800.000,- po izpraznitvi — popravilo dimnikov 200.000,- - obnova fasade 1,000.000,- RUDARSKO NASELJE 24 KOPRIVNIK (40a) 38 — obnova elektro instalacije 250.000,- — obnova salonitne strešne kritine 700.000,- — obnova fasade RUDARSKO NASELJE 26 200.000,- KOPRIVNIK 40 — obnova žlebov in odtokov 200.000.- - vgraditev vrat na stopnišču za stanovanja 200.000,- — zamenjava vrat na drvarnicah 400.000.- — ureditev ene kopalnice LIVOLD 53 — hiša je potrebna popolne obnove, zato je bila 400.000,- — pozidava lesenega dela fasade na podstrešju RUDARSKO NASELJE 27 400.000.- — obnova elektro instalacije — obnova fasade 250.000. - 200.000. - predlagana za prodajo oz. izločitev LIVOLD 59 RUDARSKO NASELJE 28 — obnova strešne kritine s kleparskimi izdelki 1,200.000,- — obnova žlebov in odtokov 200.000.- — zamenjava oken 800.000,- — zamenjava vrat na drvarnicah 400.000,- - obnova podov v pritličnih stanovanjih 400.000,- RUDARSKO NASELJE 28 (hiša je bila predlagana za izločitev) - obnova žlebov in odtokov 200.000,- MOZEU 4 — zamenjava vrat na drvarnicah 400.000,- — obnova poda v sobi in zamenjava sobnih vrat — pozidava lesenega dela fasade na podstrešju 400.000,- pri Kuzma 150.000,- — obnova dimnikov 500.000,- — ureditev kopalnice za Stanič 400.000,- RUDARSKO NASELJE 29 - izdelava nove ponikovalnice 200.000,- — obnova elektro instalacije 200.000.- KOČERJI 1 — obnova fasade 200.000.- — zamenjava oken in vrat 800.000,- ŠALKA VAS 51 KOČARJI 2 — obnova fasade 1,000.000,- - zamenjava oken in vrat 1,000.000,- ŠALKA VAS (89) 103 KOČARJI 3 — obnova d veh podov pri Šepec 250.000,- — zamenjava dveh vhodnih vrat 600.000,- ŠALKA VAS (91) 105 RAJNDOL 2 — obnova strešne kritine in kleparskih izdelkov 3,000.000,- - zamenjava oken in vhodnih vrat 700.000,- - zamenjava oken 1,500.000.- — obnova balkona 50.000.- — obnova elektro instalacije 1,000.000,- - obnova poda v predprostoru Režonja 100.000,- — obnova dveh podov 250.000,- RAJNDOL 3 ŠALKA VAS (92) 107 — zamenjava oken in vhodnih vrat 700.000,- — obnova žlebov in odtokov 500.000,- - obnova balkona in balkonskih vrat 150.000.- — obnova elektro instalacije 1,000.000,- — obnova kuhinjskega poda Dramac 100.000,- - obnova fasade 800.000,- — večje popravilo vodovodne in odtočne instalacije 100.000,- ŽELJNE 8a v stavbi — obnova 50 % strešne kritine 600.000,- RAJNDOL 5 — zamenjava sobnih vrat pri Štimec A. 80.000,- — zamenjava oken in vhodnih vrat 700.000,- — obnova plastičnih podov pri Malnar 50.000,- — obnova balkona in balkonskih vrat 150.000,- ŽELJNE 30 — obnova poda v predprostoru Ilič 100.000,- — zamenjava vseh oken in vhodnih kletnih vrat 1,000.000,- — večje popravilo vodovodne in odtočne instalacije 100.000,- - ureditev štirih kopalnic, če so podani v stavbi konstrukcijski pogoji (leseni stropi) 1,200.000,- KNEŽJA LIPA 1 ŽELJNE - ROMI L, II., III. — zamenjava oken in vhodnih vrat 800.000,- — napeljava vodovodne in odtočne instalacije - obnova odtočne instalacije v stavbi 200.000.- v kuhinje (sanitarna oprema je razbita) 400.000,- — ureditev dveh kopalnic 600.000.- CVIŠLERJI 2 KNEŽJA LIPA 3 — baraka je za rušenje vsled dotrajanosti — ter vodovodne in odtočne instalacije v stavbi 350.000.- CVIŠLERJI 4 ter ureditev WC — obnova strešne kritine 600.000,- — obnova poda v kuhinji Vrbanjič 100.000,- — obnova odtokov v stavbi 200.000,- KNEŽJA LIPA 4 CVIŠLERJI 6 — zamenjava oken 200.000,- — obnova strešne kritine 500.000,- VAS št. 8 CVIŠLERJI 8 — obnova vodovodne in odtočne instalacije 150.000,- — obnova strešne kritine 700.000,- pri Nikolič CVIŠLERJI 14 PIRČE 18 — obnova strešne kritine 800.000,- — zamenjava oken 1,000.000.- ONEK 3 — obnova fasade 1,000.000,- — obnova strešne kritine in kleparskih izdelkov 1,000.000,- MAHOVNIK 24 z izolacijo podstrešnega stanovanja — izdelava troprekatne greznice 500.000,- (hiša je predlagana za prodajo) MAHOVNIK 28 ONEK 6 — obnova poda v sobi Pelcar 150.000.- — zamenjava sobnih in glavnih vhodnih vrat 700.000,- MAHOVNIK 29 KOPRIVNIK 5 — zamenjava oken 1,000.000,- — obnova strešne kritine in kleparskih izdelkov 1,000.000,- — obnova fasade 1,200.000,- - zamenjava oken in dvojnih vrat 1,000.000,- — ureditev zunanje kanalizacije 500.000,- — napeljava vodovodne in odtočne instalacije 200.000,- BREG 25 v dva stanovanja — zamenjava oken 700.000,- — večje popravilo zunanjih in notranjih stopnic 200.000,- — ureditev fasade 600.000.- — obnova fasade 1,000.000.- — ureditev kopalnice Josič 300.000,- BREG 27 — obnova strešne kritine in kleparskih izdelkov z izolacijo podstrešnih stanovanj — zamenjava oken, vrat in podov — obnova elektro instalacije — obnova fasade (stavba je bila predlagana za izločitev) BREG 28 — večje popravilo strešne kritine z obnovo kleparskih izdelkov — pozidava čelnih sten podstrešja SLOVENSKA VAS 1 — obnova strešne kritine in kleparskih izdelkov — zazidava sedanje lesene verande in ureditev sanitarij (v pridobljenih prostorih) STARA CERKEV (42) 31 — izgradnja dodatnih WC na izplakovanje STARA CERKEV (40) 34 — obnova strešne kritine, dimnikov in kleparskih izdelkov — zamenjava oken in vrat — popravilo sanitarij v pritličju — obnova fasade STARA CERKEV 39 — zamenjava oken in enih vrat — obnova fasade STARA CERKEV (18) 65 — zamenjava oken MLAKA 4 — obnova strešne kritine in kleparskih izdelkov — zamenjava oken in vhodnih vrat — obnova fasade MLAKA (12) 30 — zamenjava oken in vhodnih vrat — obnova fasade STARI LOG 4 — popravilo ostrešja, obnova strešne kritine in kleparskih izdelkov ter izolacije podstrešnih stanovanj — zamenjava oken, vrat in podov — ureditev sanitarij, greznice in ponikovalnice — obnova fasade (stavba je bila predlagana za izločitev) STARI LOG 8 — napeljava vodovodne instalacije v kuhinje in kopalnice v dva stanovanja STARI LOG 9 — baraka je bila predlagana za izločitev STARI LOG 12 — zamenjava podov v kuhinji in sobi ter stranskih vhodnih vrat POLOM 12 — zamenjava vseh oken in dvojnih vhodnih vrat — obnova strešne kritine, dimnikov in kleparskih izdelkov — obnova poda v dvorani KS — obnova fasade PODPRESKA 20 — obnova fasade — obnova stropov pri Dulmin DRAGA 29 — zamenjava vseh oken in vhodnih vrat 3.000. 000.- 1.200.000. -800.000,-600.000,- 800.000,- 600.000,- 500.000, -2,000.000.- 800.000. - 2,000.000,- 1,600.000,- 400.000. -2,000.000,- 1,000.000.- 1,000.000,- 2,000.000,- 1,200.000,- 800.000, - 500.000, - 600.000, -500.000.- 1.400.000. -800.000.-800.000,- 1.000. 000.- 1,000.000,- 300.000,- 1,000.000,- 200.000,- 800.000.- 1,200.000,-400 000,- 1,800.000,- — obnova strešne kritine in kleparskih izdelkov — obnova podov v dveh stanovanjih — obnova fasade NEPREDVIDENE POTREBE — električne, vodovodne in odtočne instalacije, kanalizacije in razni priključki ZABOJI ZA SMETI — v letu 1986 bi bilo potrebno nujno nabaviti deset kontejnerjev za večje stanovanjske stavbe v Kočevju 1,200.000,- 400.000,- 1,000.000,- 15.000.000. 3,000.000. SKUPAJ 338, 340.000,- Popisana nujna popravila tudi sedaj niso odraz realnih potreb, ker so te dejansko še precej večje. Popisane potrebe po popravilih in revitalizaciji so tudi tokrat take narave, da bi že morale biti opravljene. Iz pregleda potreb po popravilih in revitalizaciji bo treba v letni plan popravil za leto 1986 vnesti najnujnejše, v okviru letnih finančnih razpoložljivih sredstev od stanarin in najemnin, saj ugotovljene potrebe zahtevajo sredstva stanarin in najemnin od nekaj let in ne le od enega leta. Popravil bo lahko opravljenih le 8 do 10 % od skupnih ugotovljenih potreb za leto 1986. Pri sestavi letnega programa vzdrževanja in revitalizacije bo treba kot vsako leto upoštevati najnujneše (strehe, podi, dimniki, okna, instalacije itd.) ter dela, ki so že bila programirana, toda še niso bila izvršena ali so ostala nedokončana vsled pomanjkanja finančnih sredstev ali izvajalcev. Prioriteto bo potrebno dati tistim popravilom, kjer lastniki stanovanj in hiš nastopajo s svojo soudeležbo pri pokrivanju stroškov popravil in revitalizacije. Iz leta v leto se pojavlja vse več popravil na instalacijah, ki jih ni mogoče vnaprej predvideti, jih je pa treba nujno opravljati, prioritetno zaradi preprečevanja povzročanja še večje škode na stanovanjih in objektih. Zato je potrebno sredstva za taka popravila rezervirati v letnem programu. Nepredvidena popravila se pojavljajo tudi skoraj ob vseh izselitvah iz starih stanovanj, kjer stanovalci zaradi predvidene izselitve, ne javljajo potreb po popravilih iz razlogov, ker nočejo imeti sitnosti z izvajalci in podobno. Taka stanovanja pa je potrebno popravljati pred novimi vselitvami. Stanovanjski fond je bil vseskozi zanemarjen oziroma slabo vzdrževan, še zlasti v dvajsetih letih povojnega obdobja. Tudi pozneje se ni moglo veliko popravljati zaradi stalno zamrznjenih oz. prenizkih stanarin na eni strani in na drugi zaradi stalnega naraščanja cen materialu in storitvam. Stanje tudi sedaj ni nič boljše oz. je mnogo slabše od prejšnjih let. Veliko sredstev za popravila zahtevajo stare hiše, tako v mestu kot na podeželju, katere so takorekoč brez vsakega stanovanjskega standarda. Vlaganje sredstev v stare kmečke hiše, kateri stroški za popravila bi znašali celo nekajkrat več kot je vrednost stavbe, nima nobenega ekonomskega opravičila, še zlasti, ker take hiše k stroškom popravil skoraj ničesar ne prispevajo v obliki stanarin. Zato naj bi se take hiše odprodale ali kako drugače izločile iz stanovanjskega fonda. Tak predlog smo za posamezne hiše posredovali že v letu 1983 ZKGP Kočevje, kateri je v največji meri lastnik podedovanih. Kočevje, 7. 11. 1985 Strokovne službe SSS PROGRAMSKA USMERITEV Občinske konference SZDL in njenih organov ter oblik in metod dela v letu 1986 Programska usmeritev OK SZDL za leto 1986 izhaja iz usmeritev sprejetih za celotno mandatno obdobje. Pri tem so v največji možni meri upoštevani programi organizacij, ki se v SZDL združujejo — zlasti naloge, ki zahtevajo usklajeno akcijo ter mobilizacijo delovnih ljudi in občanov za razreševanje širših družbenih vprašanj. Programska usmeritev se bo med letom še dopolnjevala, saj v sedanjem trenutku težkih življenjskih in delovnih razmer, nalog za obdobje enega leta ni mogoče dokončno in celovito oblikovati. V aktivnosti Socialistične zveze si bomo zlasti prizadevali za dosledno uresničevanje nalog gospodarske stabilizacije, zmanjšanje inflacije, dosledno uresničevanje ustave in poglabljanje delvoanja političnega sistema socialističnega samoupravljanja. Poseben poudarek bo dan nalogam v pripravah na kongrese ZK, sindikata in mladine, pripravi, sprejemu in uresničevanju planskih dokumentov in nalogam v zvezi s pripravo na skupščinske volitve. Pomemben del aktivnosti pa bo namenjen tudi uveljavljanju družbene nadzorne funkcije SZDL ter tudi dograjevanju lastne organiziranosti. metodam in oblikam dela ter uresničevanju delegatskih odnosov znotraj SZDL. L Tako kot v vsem preteklem obdobju so v ospredju številnih nalog in aktivnosti SZDL tudi naloge, ki jo zavezujejo, da deluje življenjsko, aktualno, povezano z delovnimi ljudmi in občani v krajevnih, družbenih organizacijah in društvih ter družbenopolitičnih organizacijah. Zato bo zlasti v KS razvijala in krepila oblike in metode dela, ki omogočajo delovnim ljudem in občanom dovolj demokratičnih možnosti za obravnavo vseh družbenih vprašanj in problemov, ki jih zadevajo. Kot fronta vseh organiziranih socialističnih sil bo svoje aktivnosti vodila tako, da bo resnično mesto sporazumevanja, dogovarjanja in usklajevanja mnenj in stališč ter programov družbenopolitične in delegatske oz. skupščinske aktivnosti. II. Pri uveljavljanju samoupravnih družbenoekonomskih odnosov bo SZDL nadaljevala sedanje aktivnosti usmerjene v utrjevanje samoupravnega družbenoekonomskega položaja delavca in njegove vloge nosilca odločanja o pogojih in rezultatih dela, kakor tudi o vseh odnosih v družbeni reprodukciji. Ta prizadevanja bodo temeljila na konkretnem uresničevanju ciljev dolgoročnega programa gospodarske stabilizacije in pripravi ter uresničevanju srednjeročnih in dolgoročnih planskih dokumentov. Posebna skrb bo namenjena pripravi in sprejemu planskih dokumentov krajevnih skupnosti. Lotili se bomo tudi vprašanj in problemov na področju zaposlovanja, zlasti zaposlovanja pripravnikov in pri uresničevanju štipendijske politike. Pri tem bo skupaj s sindikatom aktivnosti usmerjala tako, da si bodo OZD zagotavljale potreben kader z več dodeljenimi štipendijami ter da bodo štipendije iz združenih sredstev dodeljene predvsem za deficitarne poklice. Vključevali se bomo v aktivnosti pri spremljanju odločitev v zborih občinske skupščine in skupščin SIS ter v vse aktivnosti, ki bodo zagotavljale realizacijo sprejetih dogovorov, sporazumov, odlokov, sklepov in stališč skupščin. Pri krepitvi družbenoekonomskih odnosov v stanovanjskem gospodarstvu se bomo zavzemali, da se dokončno izpeljejo naloge in aktivnosti za ustanovitev skupnosti stanovalcev in svetov stanovalcev pri krajevnih skupnostih, saj to omogoča boljše gospodarjenje s stanovanji. Prizadevali pa si bomo tudi za postopno uveljavitev prehoda na ekonomske stanarine. Ob učinkovitem uresničevanju sistema subvencioniranja stanarin. Poseben poudarek bo dan tudi razreševanju vprašanj v zvezi z ogrevanjem in spremljanjem dela in aktivnosti stanovanjskih zadrug. Aktivnosti bodo usmerjene tudi na področje družbenoekonomskih odnosov v kmetijstvu, gozdarstvu in lovstvu. Prizadevali si bomo za večjo proizvodnjo hrane, realizacijo nalog zemljiške politike, boljšo obdelanost kmetijskih površin ter razreševanju problemov, s katerimi se srečuje kmetijsko gospodarstvo v občini. Posebna pozornost bo namenjena tudi oceni uresničevanja zakona o gozdovih ter razreševanju odprtih vprašanj v odnosih med kmetijstvom, gozdarstvom in lovstvom. Na področju samoupravnega organiziranja in varstva potrošnikov bomo aktivnosti usmerjali v realizaciji nalog pri ustanavljanju konference svetov pootrošnikov ter v konferenci v zagotavljanje sporazumevanja med potrošniškimi sveti na eni strani in organizacijami združenega dela, ki se ukvarjajo s preskrbo na drugi strani, kar bo omogočalo razreševanje številnih problemov preskrbe na samoupraven način. Ker je hitrejši napredek zelo pomemben hitrejši predor znanja in ustvarjalnega dela v vsako delovno sredino, bo posebna pozornost posvečena raziskovalni dejavnosti in vspodbujanju inventivne dejavnosti. Zlasti bomo skupaj z Občinskim svetom ZS vodili konkretne aktivnosti za ustrezno opredelitev inventivne dejavnosti v samoupravnih splošnih aktih OZD. Večjo pozornost kot doslej bomo posvečevali tudi varstvu okolja in narave, zlasti ureditvi mesta in okolice ter osebnemu in družbenemu varčevanju. 111. Na področju političnega sistema socialističnega samoupravljanja se bo SZDL na vseh ravneh organiziranosti in delovanja aktivno vključila v analizo delovanja političnega sistema socialističnega samoupravljanja v SFRJ s poudarkom na analizi delovanja in funkcioniranja v občini. Skupaj z občinskim svetom ZS bomo v SZDL nadaljevali z aktivnostmi pri izpeljavi skupščinskih volitev 1986 pri čemer bo posebna pozornost posvečena predkandidacij-skim in kandidacijskim postopkom in izpeljavi kandidacijske konference ter doslednemu uresničevanju nalog izhajajočih iz rokovnika volilnih opravil. , kandidacijskih postopkih bomo pri oblikovanju konkretnih kadrovskih rešitev dosledno upoštevali dogovorjena načela in merila kadrovske politike in si prizadevali, da bodo najodgovornejše funkcije prevzele sposobni in ustvarjalni ljudje — ljudje, ki so se izkazali že v dosedanjem delu in aktivnosti. Aktivnosti bodo usmerjene tudi v nadaljno dograjevanje delegatskega sistema in delegatskih odnosov zlasti skozi zagotavljanje ustreznih pogojev za delo delegacij in delegatov tako v KS kot tudi v OZD ter odpravljanje vseh pomanjkljivosti, ki zavirajo hitrejši razvoj delegatskega sistema. SZDL se bo aktivno vključila tudi v oblikovanje programa dela skupščin DPS in SIS in v obravnavo posameznih za širšo skupnost pomembnejših gradiv. Skupaj z drugimi DPO, SIS in občinsko skupščino si bo SZDL prizadevala za ureditev financiranja in nadaljni razvoj krajevnih skupnosti ter krepitev samoupravnega položaja delovnih ljudi in občanov v krajevnih skupnostih, zlasti pri zagotavljanju možnosti za neposredno izražanje in usklajevanje njihovih interesov. SZDL si bo prizadevala za hitrejše uveljavljanje svobodne menjave dela v KS in ob ugotovitvi, da predstavlja samoprispevek pomemben vir financiranja v KS vodila aktivnosti za oblikovanje končnega program in izvedbo referenduma o samoprispevku. Na področju prostovoljnega interesnega združevanja delovnih ljudi in občanov si bomo prizadevali za uresničevanje sklepov in stališč ter usmeritev s problemske konference o aktualnih nalogah na področju nadaljnega razvoja prostovoljnega združevanja delovnih ljudi in občanov v družbene organizacije in društva v občini. Pozornost bo namenjena tudi večjemu vključevanju družbenih organizacij in društev v organe SZDL. Skozi ustaljene oblike in metode dela bo SZDL spremljala stanje in razvoj odnosov med samoupravno družbo in verskimi skupnostmi in pripravljala vsakoletna srečanja s predstavniki verskih skupnosti, ki so prisotne na območju občine Kočevje. IV. Pri nadaljnem razvoju družbenih dejavnosti se bo SZDL zavzemala za uveljavljanje tistih prednostnih nalog, ki lahko pomembno prispevajo k rasti proizvodnje in uresničevanju dolgoročnega programa gospodarske stabilizacije. Zavzemali se bomo za krepitev položaja delovnih ljudi in občanov v sistemu samoupravnega interesnega organiziranja in uresničevanju družbenoekonomskih odnosov svobodne menjave dela. V vzgoji in izobraževanju bomo vspodbujali aktivnosti za večje vključevanje predšolskih otrok v organizirane oblike varstva ter si prizadevali za ustvarjanje družbenih pogojev za hitrejše uveljavljanje novih programov življenja in dela osnovne šole, ki vnaša elemente celodnevne šole v vse osnovne šole. Posebna pozornost bo namenjena tudi usmerjenemu izobraževanju in aktivnostim za pridobitev lesne usmeritve. Te aktivnosti bo SZDL bodila skupaj s SZDL v Ribnici. Poleg omenjenih aktivnosti v vzgoji in izobraževanju pa sebo SZDL zavzemali za ustreznejše vrednotenje pedagoškega dela in istočasno za doslednejše strokovno izpopolnjevanje pedagoških delavcev. Na področju socialne politike se bo SZDL zavzemala za dosledno uresničevanje in uveljavitev ativne socialne politike. Posebna pozornost bo namenjena uveljavljanju samoupravnega sporazumevanja o socialno varstvenih pravicah in razreševanju problemov s katerimi se srečujejo starejši občani. Aktivnosti bodo usmerjene tudi v razreševanje problemov invalidov pri čemer se bomo zlasti zavzemali za hitrejše ustvarjanje pogoje, ki bodo omogočali vključevanje invalidov in njihovih organizacij v družbeno dogajanje. Na področju zdravstva bo poseben poudarek dan skrbi za zdravje in preventivni dejavnosti. Več pozornosti pa bo potrebno nameniti tudi odgovornosti posameznikov za lastno zdravje. Poleg omenjenega se bo SZDL vključila tudi v vse aktivnosti za ustreznejše nagrajevanje strokovnih delavcev v zdravstvu. Na kulturnem področju bomo vspodbujali aktivnosti organizacij in društev, ki delajo na tem področju ter terjali večjo aktivnost Zveze kulturnih organizacij pri pripravi pomembnejših kulturnih dogodkov, vspodbujali aktivnosti na tem področju v OZD in KS ter koordinaciji vseh aktivnosti na področju kulture. Ob ugotovitvi, da v preteklem obdobju ni bilo ustrezne koordinacije si bo SZDL prizadevala, da se v okviru ZKO zaposli kulturni animator, ki bo strokovno vodil in usmerjal delo in aktivnosti animatorjev v KS in OZD. V telesni kulturi bomo tekoče spremljali uresničevanje sprejetih sklepov in stališč in delovali tako, da se v telesnokulturne organizacije in društva vključi čim širši krog mladih — delovnih ljudi in občanov. V SIS materialne proizvodnje bodo aktivnosti usmerjene v združevanje skupnih strokovnih služb s ciljem doseči večjo kvaliteto dela na področjih za katera so ustanovljena. Posebna pozornost bo posvečena tudi razvoju tehnične kulture in v okviru tega konkretno oživitvi dela Zveze za tehnično kulturo. V. Na področju informiranja bodo aktivnosti usmerjene k nalogam, katerih realizacija bo zagotavljala nemoteno izhajanje Kočevskih novic in delegatskega poročevalca ter glasil posameznih OZD. Tudi v prihodnje bodo aktivnosti zastavljene tako, da bo novice brezplačno prejemalo vsako gospodinjstvo v občini. Podružbljanje in uresničevanje koncepta SLO in DS je prav tako pomembna naloga SZDL. SZDL se bo tudi v prihodnje aktivno vključevala v usposabljanje delovnih ljudi in občanov s področja SLO in DS ter v krepitev civilne in narodne zaščite. Sodelovala bo v aktivnostih za večje vključevanje mladih v enote TO, za večje vključevanje mladine v obrambne poklice in poklice milice ter v aktivnosti za vključevanje žensk v služenje vojaškega roka. Posebna pozornost bo posvečena občinskemu in regijskemu tekmovanju mladine v SLO in DS, ki bo v letu 1986 v Kočevju. SZDL se bo vključevala tudi v aktivnosti v NNNP ter sprotno spremljala politično varnostne ocene. Po skupščinskih volitvah bodo aktivnosti usmerjene v pripravo kvalitetnega programa družbenopolitičnega izobraževanja zlasti izobraževanja novoizvoljenih delegatov. Tako kot do sedaj pa bo tudi koordinirala aktivnosti pri pripravljanju programa družbenopolitičnega izobraževanja v občini. V zaostrenih pogojih gospodarjenja se bo SZDL zavzemala za hitrejše reševanje vprašanj, ki zadevajo ustvarjanje pogojev za vračanje naših delavcih na začasnem delu v tujini. Zavzemala se bo, da se v občini izdela program, ki bo nakazal možnosti zaposlovanja v drobnem gospodarstvu, obrti, gostinjstvu, kmetijstvu, OZD. VI. Na področju organiziranosti in razvoja SZDL bomo upoštevajoč vlogo in naloge SZDL, razvija in poglabljali vsa tista načela ter konkretne metode in oblike dela, ki odpirajo nove in učinkovitejše možnosti za izraz volje delovnih ljudi in občanov. To zlasti velja za sekcije, javne tribune, problemske konference. SZDL bo koordinator vseh aktivnosti pri obeleževanju pomembnih dogodkov iz zgodovine jugoslovanskih narodov in narodnosti. Posebna pozornost bo namenjena prenašanju revolucionarnih tradicij NOB ter aktivnostim, ki jih vodijo aktivisti OF (zlasti zgodovinopisje) in spomeniškemu varstvu. Posebna pozornost bo posvečena sodelovanju s pobratenimi občinami Dolina pri Trstu in Rab ter pripravi konkretnih programov za sodelovanje na gospodarskem področju. Pri izpolnjevanju programa bo SZDL sodelovala z drugimi družbenopolitičnimi organizacijami in družbenopolitično skupnostjo. MSZDL ljubljanske regije in RK SZDL Slovenije. Organi OK SZDL bodo na osnovi programskih izhodišč do konca januarja 1986 pripravili konkretne programe aktivnosti na posameznih področjih. Kočevje, 6. 11. 1986 . OBČINSKA KONFERENCA SZDL KOČEVJE 1986 JANUAR FEBRUAR MAREC PO 6 13 20 27 3 10 17 24 3 10 17 24 31 TO 7 14 21 28 4 11 18 25 4 11 18 25 SR 1 8 15 22 29 5 12 19 26 5 12 19 26 ČE 2 9 16 23 30 6 13 20 27 6 13 20 27 PE 3 10 17 24 31 7 14 21 28 7 14 21 28 SO 4 11 18 25 1 8 15 22 1 8 15 22 29 NE 5 12 19 26 2 9 16 23 2 9 16 23 30 APRIL MAJ JUNIJ PO 7 14 21 28 5 12 19 26 2 9 16 23 30 TO 1 8 15 22 29 6 13 20 27 3 10 17 24 SR 2 9 16 23 30 7 14 21 28 4 11 18 25 ČE 3 10 17 24 1 8 15 22 29 5 12 19 26 PE 4 11 18 25 2 9 16 23 30 6 13 20 27 SO 5 12 19 26 3 10 17 24 31 7 14 21 28 NE 6 13 20 27 4 11 18 25 1 8 15 22 29 JULIJ AVGUST SEPTEMBER PO 7 14 21 28 4 11 18 25 1 8 15 22 29 TO 1 8 15 22 29 5 12 19 26 2 9 16 23 30 SR 2 9 16 23 30 6 13 20 27 3 10 17 24 ČE 3 10 17 24 31 7 14 21 28 4 11 18 25 PE 4 11 18 25 1 8 15 22 29 5 12 19 26 SO 5 12 19 26 2 9 16 23 30 6 13 20 27 NE 6 13 20 27 3 10 17 24 31 7 14 21 28 OKTOBER NOVEMBER DECEMBER PO 6 13 20 27 3 10 17 24 1 8 15 22 29 TO 7 14 21 28 4 11 18 25 2 9 16 23 30 SR 1 8 15 22 29 5 12 19 26 3 10 17 24 31 ČE 2 9 16 23 30 6 13 20 27 4 11 18 25 PE 3 10 17 24 31 7 14 21 28 5 12 19 26 SO 4 11 18 25 1 8 15 22 29 6 13 20 27 NE 5 12 19 26 2 9 16 23 30 7 14 21 28