Poštnina plačana v gotovini. Izhaja vsak petek. Leto III. St. 28. SLOVE Uredništvo: Ljubljana, Wolfova ulica št. 12 Naročnina četrtletno 15 Din, za pol leta 30 Din, za vse leto 60 Din. Posamezne številke 1’50 Din. Za inozemstvo celoletna naročnina 90 Din Ljubljana, 13. julija 1934. O IJ A Upravništvo: Ljubljana, Wolfova ulica št. 12. Poštnočekovni račun Ljubljana št. 16.176 Rokopisov ne vračamo. Oglasi po tarifu. Tiska tiskarna Makso Hrovatin v Ljubljani. Trboveljska premogokopna družba in rudarji Zgodovina mezdnega gibanja in borb našega delavstva za njegove pravice in človeka vreden življenjski obstoj stopa po svojem načinu — izraziteje v ospredje pri rudarjih, kar je povsem razumljivo, ako pomislimo, da tvorijo vprav rudarji (in ti so le v Trbovljah, Hrastniku in Zagorju) pri nas, po svojem socialno-gospodarskem položaju n izročilu izrazitejši tip industrijskega proletariata v širšem obsegu. Ta je navezan izključno na svojo mezdo v rudarski stroki, ki z njo živi in umre. In Trbovlje so postale simbol in sinteza trpljenja vsega našega industrijskega proletariata. V njih je strnjeno vse, kar označuje življenje slovenskega delavca: slabe plače, redukcije, praznovanja, stanovanjske in higienske razmere, nezgode, bolezni itd. Komaj so si naši rudarji s svojim solidarnim in discipliniranim nastopom ter pod silo razmer, ki so vladale v letu 1921. (enotnost in borbena sila organiziranega delavstva) priborili vsaj približno zadovoljiv položaj s pogodbo z dne 10. januarja 1921. leta, ki vsebuje družinske doklade in nabavno prispevke, že je napravila Trboveljska d. d. v letu 1926 (konsolidacija kapitala in zmanjšana odporna sila delavstva), svoj prvi uspešni manever po vojni z odpravo družinskih doklad in nabavnih prispevkov, kar je nadomestila le z neznatnim povišanjem mezd v posameznih plačilnih kategorijah. Poleg tega pa je bila v tem letu dovršena racionalizacija podjetja, kar je imelo za posledico odpust 2.700 delavcev, ki so se po večini preselili v Francijo in Belgijo. Od tu naprej datira trnjeva pot in obupni boj našega rudarja za najosnovnejše življenjske pravice, kljub temu, da je produkcija premoga iz leta v leto rastla in so dobički dosegli bajne višine. Bilanca uprave izkazuje za leto 1928 106,226.000 Din kosmatega dohodka, za leto 1929 pa 107.705.000 Din ali 43,800.000 Din čistega dobička. Tako uprava TPD. Klic in borba rudarskih žena pred letom dni (julijski dogodki lanskega leta v Trbovljah) in obupna borba rudarjev pretekli teden je le vrhnja stopnja na lestvici, po kateri je stopal naš rudar v borbi za ohranitev svojega življenja. Kaj pa podjetje, ali obratuje zares pod^tako mi-zernimi pogoji, da jemlje od ust zadnji košček kruha tisočim in tisočim članom rudarskih družin? Poglejmo! Iz dosedaj objavljene bilance v poslovanju družbe v preteklem letu, je razviden pad, oziroma na-rast produkcije in prodaje ter kosmati dohodek nasproti prejšnjim letom. Žal pa d. d. ne izkazuje v svoji bilanci dohodka za posamezne stroke (posebej premog, cement in apno), prav malo ali pa Benedetto Crocš: Mednarodna politika pred svetovno vojno (Konec.) Pravi, notranji začetek neuravnoteženos'1 v evropskem ravnotežju pa je izviral iz drugega nasprotja, ki je bilo mnogo daljnosežnejše od vseh že obstoječih nasprotij, ker ni zadevalo več le tega ali: onega posameznega narastka ozemlja ali moči, marveč nadvlado v Evropi in v svetu,- to nasprotje je zavladalo med Nemčijo in Anglijo. Še preden se je to nasprotje osvestilo v narodih in duhovih državnikov, se je že rodilo v možganih teoretikov in profesorjev, ki jih je imela, kakor vemo, Nemčija v veliko večji! množini, kakor katerakoli druga dežela, kot dvojno nadomestilo za pomanjkanje pravih politikov; in ni se težko prepričati, kako je to nasprotje kmalu po 1870. letu začelo dobivati točnejše obrise pri zgodovinarju m prusofilu Treitschkeju. Razumljivi ponos zaradi velike vojaške zmage leta 1866. in 1870. in zaradi evropske sile, do katere se je povzpela Nemčija, se je pri teh teoretikih vezal s prividom najraz-nejših nadvlad, ki so jih v preteklih stoletjih ilz-vajali razni narodi; vzbujali so spomine na Grčijo, ki je bila kakor prva Evropa proti Orientu, nič niso razvidne posamezne postavke produkcijskih stroškov skupne produkcije, prav nič za. posamezno tono, nadalje troški za mezde*, posebej delavske, uradniške in poduradniške, kar bi delalo bilanco mnogo bolj razvidno in razliko med dobičkom in mezdami očitnejšo; zakaj ako je v letu 1929 pri produkciji 1,957.640 ton premoga znašal bruto dohodek 107,705.000 Din in v 1. 1930 pri produkciji 1,414.890 ton premoga znašal bruto dohodek 96,421.000 Din, to še ne znači, da je družba delala s toliko manjšim čistim dobičkom, ki bi paralelno padel s produkcijo premoga in kosmatimi dohodki. Že površnejša analiza kaže, da je kosmati dohodek znašal v 1. 1929 za tono 55.— Din, v 1. 1930 pa celili 68.15 Din, kljub temu, da je produkcija padla za okroglo 25% in da so cene padle za 6%. In v letu 1933? Letna produkcija pri zaposlitvi 4981 rudarja je znašala 921.400 ton premoga, kar znaša kosmati dohodek na tono ca 53.— Din (52.86). Ako pomislimo, da so novo uvedene odkopne metode znatno znižale produkcijske stroške (kakor navaja poročilo občnega zbora TPD), da je v tem letu plačala dražba skupnih davkov in taks le 8.3 milij. dinarjev (nasproti 14.60 v prejšnjem letu in 25.5 milij. dinarjev v letu 1929, to pa velja za celokupno produkcijo, torej tudi aa cement i.u apno in zaradi tega z bilance ne more biti razvidno, koliko pride na tono premoga), da celokupen pad produkcije od leta 1932 znaša 9% (50% od leta 1929), medtem ko se je oddaja premoga skrčila le za 2% in je bila razlika krita iz že plačanih zalog prejšnjih let; upoštevamo še znatno redukcijo plač v 1. 1931, da se je delalo le po 3 dni na teden, kar znaša okrog 150 dni letno, bo jasno, da je bil dobiček pri toni premoga precej znaten in da je v preteklem letu delala Trboveljska d. d. pod izvrstnimi pogoji in da bi podrobnejša analiza pokazala še vse večje uspehe. Upravi lahko čestitamo, da je znala v tako težkih dneh krize tako uspešno poslovati. Spričo takega gospodarstva ni prav nič čudno, da je družba odpisala 18 milijonov od svojega premoženja v preteklem letu, česar ni zmogla v časih najboljše gospodarske konjunkture v letu 1929. Pod takimi pogoji posluje TPD in kljub temu je v začetku junija upravni odbor sklenil in sporočil delavstvu, da namerava že s tekočim mesecem znižati za 6% vse mezde, znižati količino de-putatnega premoga, premakniti del rudarjev iz I. (kopaške) plačilne kategorije v vozaško III. kategorijo, kar bi pomenilo do 35% znižanje dohodkov spominjali so se Rima, ki je vladal skoraj vsemu tedaj znanemu svetu, pozabljali pa tudi niso Nemčije same, ki je od desetega do trinajstega stoletja mnogo premogla s svojimi saškimi in švabskimi cesarji; naprotno pa se jim je zdaj nudil zavist vzbujajoč prizor nadvlade, ki jo' je Anglija izvajala nad večino zemlje in povsod na morju, in ta prizor se je družil še z drugim nič manj skelečim spominom, kako je Anglija vedno znala paziti na svoje tekmovalke s celine, na Španiljo, Holandsko in Francijo, ter jih pravočasno uničiti; in iz vsega tega so povzeli, da je zdaj prišla vrsta na Nemčijo, ki bo s Hohenzollernci obnovila slavno delo svojih cesarskih junakov srednjega veka; v Nemčiji so zdaj videli novo Grčijo proti novi Perziji, nov Rim proti Kartagini, in prepričani so bili1, da Nemčije nikoli ne bo zadela usoda Holandske. Nemčija zeleni vsa sveža od mladosti, od vojaškega poguma, od znanosti, od zmožnosti na vseh po-priščih, od državljanskih kreposti; Anglija pa je orumenela od starosti, ovenela je in propada povsod tam, kjer Nemčija zeleni in brsti; v Angliji so videli ^reakcionarno« državo, hinavsko in prihuljeno, kakor da se čuti staro in slabotno; vladajo ji politiki redkih in omejenih idej, pa vendar uživa oblast, ki je očiten anahronizem;, kajti pridobila si jo je takorekoč kradoma in v časih, ko so po- Za naš tiskovni sklad! Somišljeniki! Brali ste naš poziv v prejšnji številki. Prepričani smo, da nas naša vera v vašo zavednost ne vara. Še so med Slovenci ljudje, ki so pripravljeni v nekaj žrtvovati in tvegati. Verujemo, da živi še v tisočerih srcih bolj skrita morda, a zato bolj živa kot nekdaj, verujemo, da tisočero duš hrepeni z nami po istih vzorih, sanja o istih ciljih, le da dnevne skrbi in dnevna gesla zakrivajo pravo lice našega duhovnega življenja. A samo sanjarjenje in hrepenenje ne spremenita realnega položaja. Za to je treba dejavnosti, podjetnosti. Vabimo vas torej, kar vas je v duši z nami eno, da stopite očitno v naš krog. Pri nas je vera, pri nas je optimizem, ne slepi, ampak kritični, ki zida svoje načrte in račune na poznanju gospodarskih in političnih nujnosti današnjega časa. Pri nas je volja, ki ima svojo realno zamisel in se opira na široko razgledanost in svetsko presojanje položaja. Prepričali ste se, da hodimo svojo ravno pot, da ne omahujemo, ne nihamo in ne dvomimo, da imamo svoj cilj trdno pred seboj in se ne damo premotiti od nobenih gesel, nobenih obljub in lepih besed, da ne poznamo kompromisov in izbe-gavanja, da odklanjamo vsako taktiko, ki bi utegnila vzbujati dvom v našo načelnost. Če nismo bili jasnejši, ni to naša krivda. Zato vstopite v naš krog, kar vas je z nami enih misli in teženj. Ne računamo zgolj na naročnike. Kdorkoli daruje za naš sklad, se je s tem uvrstil med bojevnike za našo stvar, med aktivne člene naše družine. Računamo na precejšnje število somišljenikov, ki so pripravljeni redno mesečno prispevati za na§ tiskovni sklad. To bo elitna četa naše vojske. Zaveza je seve zgolj moralna, našo družino druži le duhovna in idejna vez, nobena pravna in organi-zatorična; nas družijo ista volja in isti nameni. Pristopajte k družini okrog »Slovenije« in spominjajte se njenega tiskovnega sklada! UREDNIŠTVO IN UPRAVA. * morske bitke in najete, plačane čete odločevale vojne svetovnega pomena, in se je tuja sila lahke še polaščala trdnjav in pomorskih oporišč v tujih deželah, kar ni več mogoče v časih nacionalnih držav in velikih ljudskih vojsk. Zdaj pa hoče pravica, da Nemčija zahteva novo razdelitev sveta, da ne sprejme razdelitve, do katere je prišlo v časih, ko se je Nemčija še mučila z notranjimi vojnami, ki ji nfeo dovolile, da bi se bila izoblikovala v veliko državo; in pravičnost je hotela, da ji pripade nadvlada, katero si Anglija lasti po krivici in je niti izvajati ne more, medtem ko je Nemčija nared, da prevzame vodstvo sveta s krepkejšo roko, z modernejšimi pojmi in z neskončnimi razvojnimi možnostmi, nemara tudi z ustvaritvijo nove sinteze vzhoda in zapada, nove relilgije človeštva. Tako so ti teoretiki in profesorji pametovali in predavali gostim trumam dijaštva, ki je napeto sledilo njihovim naukom. Pri tem so se opirali na konvencionalne delitve, na razvrščanja, na zgodovinske zakonitosti, na ostanke zastarele filozofije zgodovine, pa še na svetopisemske ideje o štirih zapovrstnih monarhijah, ki sovpadajo prav z nadvlado, ki zaporedoma pripade zdaj temu, zdaj onemu narodu, ljudstvu ali državi; narodi pa, ki so se utrudili, izgube to nadvlado, za vedno so propadli, nič več niso zgodovinsko aktivni, života- SLOVENIJA TtoTateCit ta^fiKridobn^teto 3™ "°„“SPeŠr H°d- Sll° bor!)enosti, 1» en*>tnefia na- Gospod Grabež, ki je izdal samo 305, prejel službovanja. S tem pa je družba tudi kršila kXS 2 ,1 rudarjev, moralno podprti od vsega de- pa 1.175 Din, je torej »prihranil« 870 Din. Lahko tivno pogodbo ki predvideva trimesečni rvHnmm i ' Ya Slovenije, je družba preklicala je prihranil še več, če ima pravico do cenejše ali ni rok ’ predvldeva tnmesecni odpoved- svoje namere m sklenila premirje. Boj pa s tem celo brezplačne vozovnice. Zgodilo se je že celo, Da so se že tako izstradani in nhnhr^ani rm/irn; !!!! ? S\n\ k5)I}can’„ zakai Pogajanja na novi da je istočasno opravil dve ali celo več »službenih zamajali, je povsem umljivo Delavstvo se ie strnilo nrfTJ Mn ° Z — :la-.Rudarsko delavstvo pa potovanj« in predložil na dveh ali več mestih v enotno fronto in začelo boi do svoiem načinu upravičeno pričakuje vso nravno in tvarno hkratu dva ali več »partikularjev«, kakor se taka pri nas povsem nov in prvi te vrste ki Da 17» Podporo, predvsem vsega delovnega ^ razreda in reč naziva v uradnem žargonu. Nekateri listi so biti na današnji razvojni stopnji in razmerah edi- vfriih ° ® tl&ocimi druZinarm v .re' navedli v tem oziru kričeče primere, mimo katerih —ej. pa je sla javnost čudovito brezbrižno. ~ “ ~ 1 Za pravilno sestavljanje potnih računov ali j ° 1 »partikularjev« je potrebno poleg vsestranskega r Oglavje o dnevmca.ii poznanja sila kompliciranih predpisov, številnih ® » razlag, odlokov, načelnih rešitev, tolmačenj in po- Na letošnjem občnem zboru Pokojninskega za- povzdigo morale Seia ie napovedan« zi Q „rn do jasnil . Uldi korenito obvladovanje geografije, ter- voda za nameščence se je menda prvikrat bolj ko- poldne. Gospod' Grabež ne more na sejonepre- nimskihraznierin Prometnih možnosti, koledarja, remto rešetalo gospodarstvo tega zavoda. Prejšnji span, radi česar se poda na not dan nri? in !Ie geometrije, vseh matematičnih formul in se mar- obcni zbori so potekali večjidel ob hvalospevih in bije noč v Ljubljani Odpelje se z vlakom — not" S —^ plači.radi odsotnosti gospod Grabež m soglasnem odobravanju predloženih poročil upra- niškim seveda in v‘lil razredu ker je skromen n,lc.lz^Tbl1’ ker 'e Y stalni sluzbi s trdno mesečno ve Spremljale so jih kvečjemu še v raznih listih z in pošten - ki odhaja iz Maribora od 18 05 in pri- ] ?°' NasProt™: službeno potovanje je bilo zanj bolj ali manj prikritim namenom v visokem tenorju spe v Ljubljano ob 21 58 uri Na postaio ure Deš m- sprememba, nekakšen dopust, saj se na seji napisane hozane. Gospodarska kriza, ki je pošteno prtljago nosf^m če ie spbh kai^ma Sela S rav"0 ^ete-nil; le roko je vzdigoval in blago-oplazila tudi Pokojninski zavod, pa je letos tako n. pr" dve do tri’ure in morda še popoldan uro ° v in ka- yes potrošek gospoda Grabeža je znašal: vož- ne}° samo dnevnice, ki so morda nekoliko nižje, Ismih.7 S Vari’ preko ka enh bl nja iz Maribora in nazaj 185 Din, nočnina v hotelu zato pa 80 se'e Pogostejše. O, zavod je širokogru- vredTo Dosehne irn i- f31 16 ,neka’ dWeRa n. pr. 50 Din in prehrana - visoko cenjeno - den m se ravna načelu delitve dela. Uprava ah dnevX i t ./. T : t0 S0. dnevnice. Pošast 70 Din; skupaj 305 Din. Pred odhodom iz Ljubija- samouprava zavoda se deli na plenum, širši m S 7» tifi razpasla po prevratu kakor ku^a Po ne pa gospod Grabež ni pozabil položiti računa, ki oz>1 npravm odbor, na spec.elne odbore in odseke, oSiltZ ,,' ol? dneVIi'Cf’ za vsako najmanjše mu ga je iy prijaznosti sestavil likvidator zavoda. Predsedstvo, izvršni odbor, širše in ožje nadzor- Z Z in u a zopet dnevnice in najraznej- Ra5un kakopak ustreza obstoječim predpisom in stv° d(k lt(1‘ Poedinec je lahko člen dveh, pa tudi e aoKiaae. l ovrh se vožnja v prvem in drugem se ff|as; približno takole- vec odborov in odsekov. Vsi ti odbori, odseki m razredu brzovlaka, dovoz na postajo in s postaje v . komiteji morajo seveda imeti seje, da s tem doku- m še marsikaj. L [jov.f|Zv sredo zvečer na postajo v ^ _ mentirajo svojo upravičenost do obstoja. Razume Pa naj nikar nihče ne misli, da v resnici kdo Mariboru, dnevna taksa .... 25. Din se5 (ja redne in izredne, kratke, pa tudi dolge, a potuje z brzovlakom ali celo v prvem ali drugem "• .Yn?s. prtljage ........ 2.50 „ ne preveč. In potem službena j^otovanja, da, poto- razredu. Kaj še! Takole s potniškim vlakom se pri- Vožnja Maribor Ljubljana, brzo- ^ vanja. Saj je toliko lepili povodov. Treba si je guga, v najnižjeim razredu seveda, razliko pa vlak, I. razred.....................195.— ” ogledati komisionalno to in ono, izvršiti revizijo, vtakne v žep kot »prihranek«. Pri večini uradnih Jr tznos prtljage . . . . . . . 2.50 „ se udeležiti kongresa ali polaganja vkladnega poslov je sploh glavna stvar potni račun, čigar t •'ur v.sr ? zvecer s postaje v kamna, odpreti novo drvarnico, proslaviti jubilej, pravilna sestava je umetnost sama zase. Sestav- Ljubljani,^ nočna taksa . . • _. 50. „ prirediti banket ali anketo, udeležiti se konferen- ljalci brezhibnih potnih računov uživajo dober slo- TV?K, ,v. c®^ek P°noci na postajo ce aij izvršiti kolavdacijo kanala, reprezentirati in ves in veliko naklonjenost polagalcev računov. X. Ljubljani, nočna taksa .... oO.— „ koleg tega pa so se ti teoretiki opirali še na posebne vrline le nekaterih ljudstev ali plemen, ki so rojena za vodstvo in poveljevanje; seveda spada med nje nemško pleme. Vsi ti dokazi so seveda le gole abstraktnosti in mitologije, a so jih obravnavali kot živo resničnost, da so polagoma zamenjale pritetno in konkretno realnost, preprostejšo in zapletenejšo hkratu, manj teološko in manj naturalistično, zato pa bolj človeško. Profesorska pedanterija, ki je bila na dnu vseh teh teorij in sodb, se je najbolj jasno razkrivala v obtož-bi, ki je vsebovala vse druge očitke, češ da je Anglija izoblikovala svoj imperij malo po malem, neopazno in kradoma, ali z drugimi besedami: angleški imperij je nastal sam po sebi, spontano, »rebus ipsis dictantibus«; imperij, kakršnega so si oni zamišljali, pa bi zgradila filozofska in zgodo- vinska dedukcija; za podlago bi mu bil točen in vnaprej zamišljen načrt, uresničili pa ga ne bi slu-čajnostni udari, nekazni vojni pohodi ali samo po- morske bitke, marveč velike borbe narodov na kopnem, podobne borbam pri Sadovi in Sedanu. # V takem pripravljanju politike je tilčala ista napaka, ki jo vsi poznamo iz nemške literature in umetnosti: kritika, oziroma teoretični obrazec, ki gre pogosto pred dejanjem in mu po svoje hoče pripomoči do rojstva; le da so v politiki posledice take zmote mnogo pogubnejše. Anglija je širni imperij, ki si ga je pridobila v nekaj stoletjih, šele zelo pozno, h koncu devetnajstega stoletja povzdignila v to, čemur so rekli »imperialna zavest«. V mednarodnih odnošajih sta na izbiro le dve poti, po katerih morete doseči, kar zahtevate ali želite: pogajanja ali odločitev z orožjem; izključeno je bilo, da bi se Anglija s pogajanji kdaj odločila k priznanju, da je propadla, ostarela, oslabela in zato voljna izročiti Nemčilji morje, kolonije, domi-nijone in poveljniško bulavo; in ker razen tega šele preizkušnja pokaže, ali je neki narod tudi res propal in mrtev, drug pa živ in krepek, in taka preizkušnja pogosto vodi do hudih razočaranj in začudenj, so til nemški teoretiki, če so sploh hoteli doseči kaj dejanskega s svojimi nauki, z »actio popularis«, ki so >o zagovarjali na mednarodnem torišču, hoteli jasno in brez dvoma le vojno, kakor hitro bi prišel prikladen trenotek. Tako je padlo v duše prvo seme svetovne vojne med Nemčijo in Anglijo. Bismarck, ki ni verjel, da je v politiki mogoče kaj doseči s to zgodovinsko-filozofsko navlako in ki profesorjem sploh ni nikoli zaupal, nikakor ni maral spodbujati teh svetovnih in bojevitih načrtov. Sicer pa se celo za kolonije ni nikoli posebno vnemal, in ko se je leta 1884, vdal prigovarjanju kolonialistov ter spravil pod nemški protektorat nekatera ozemlja v južni Afriki, je še vedno trdno vztrajal pri prepričanju, da Nemčija nikoli ne sme kreniti na pot kolonialnega imperija. Ko je bil že v pokoju, mu je leto dni pred smrtjo admiral Tir-pitz obrazložil svoj pomorski načrt, po katerem naj bi velika mornarica jamčila za nemško trgovino proti angleškemu pomorskemu gospodarstvu; Bismarck je poslušal in ni niti najmanj prikrival ogorčenja, s katerim ga je navdalo to nevarno politično teoretiziranje tehnikov. Po drugi strani pa ne gre pozabiti, da so se Nemci prav od njega naučili marsikaj škodljivega in nezrelega; on jih je naučil svojevrstnega nemškega gledanja na mednarodne odnošaje; po njem se je v Nemcih udomačila misel, da je z velikimi, nenadnimi vojnami mogoče predrugačiti svetovni položaj; od njega so imeli tisto razlezeno, cinično besedičenje, ki prav za prav izvira iz nemškega vzora o odločnosti, iz nemške »Schneidigkeit«, in ki je okrutno pačilo obraze mnogih vrlin in dobrih ljudi tega vrlega in dobrega naroda; vse te nezrelosti so izhajale iz njegovega zgleda, njegovih naukov, iz njegove zadovoljne samovšečnosti, s katero je rad razlagal svoja dejanja in uspehe nad neprijatelji, ki jih je razočaral, se jim postavil po' robu ter jih premagal; in slednjič nemara še iz njegovega »longo-bardskega posmeha«, kakor bi se bil izrazil star italijanski literat. Bismarck je trdno hotel mir, ker je menil, da je z njegovim delom zadoščeno vsem potrebam; a kaj bi se zgodilo, kadar bi bil prebavljen prvi veliki zalogaj in bi nov glad, nov pohlep po hrani stresel to velikansko telo? In prvi znaki novega gladu so se že pojavljali. Kako bi bilo Nemčijo mogoče pregovoriti, naj si zastavi drug smoter, naj v politiki sledi drugačnemu pojmovanju, liberalnemu in kozmopolitskemu ali evropskemu, ne da bi zatajila Bismarckov zgled in nauk, ne da bi si zaslužila posmeh njegovega jedkega realizma, ne da bi. se izneverila tradiciji njegovega čuvstvovanja in ravnanja? In kaj bi se zgodilo, če bi več ne vodil ladje, če bi ga odstranili zaradi ostarelosti ali nezmožnosti, pa bi namesto njega prišli drugi možje, ki bi ne bili obdarjeni z njegovo prodornostjo, njegovo previdnostjo, njegovim genijem, pač pa pomneči vse, kar je delal in govoril, in zato voljni, da ga materielno posnemajo, to je, da njegovo delo nadaljujejo v slabih po-snemkih? Prišel je nov glad, nova zunanja politika, novi možje; in s cesarjem Viljenom II. je prišel nov čas, ki so ga imenovali »povi kurz«. In kmalu je ideja o svetovni sili, ki si jo mora priboriti Nemčija, nadvladala vse druge zamisli; učili so jo, v glave so jo vtepaii, prešla je v splošno miselnost ter preusmerila odnošaje z drugimi državami; in platno, ki ga je stkal Bismarck, so povečini zopet razdrli. Komaj se je Bismarck umaknil v pokoj, ni 15 do 20 letih, ako ne prej, zastarela ali vsaj obledela ne samo glede vsebine, temveč tudi glede jezika. Tako pišejo danes drugače, nego so pisali pred 40 ali 50 leti. Jezik je živa stvar, ki se stalno razvija, izpopolnjuje in pomlaja.* Današnji esejisti pa so si po večini prikrojili napihnjen in razkošaten jezik in slog, zabeljen z ocvirki in rozinami tujih in znanstvenih izrazov, da bi bilo treba mnogokrat posebne razlage, če se hoče priti do zmisla kakega stavka. Tako sem čital v referatu o najnovejši operi našega gledališča naslednji stavek: »Na osnovi vsebine »Nevihte« Ostrovskega je zgostil vso snov ob glavni osebi Katji in v njej izpeljal usodno pot človeka iz mladostnega, prekipevajočega, neugnanega hrepenenja, preko iz okolice ubite možnosti njegovega izživetja in zato iz njegove elementarne sile padca v grehu do pogina v samomoru, ki ostane nujna posledica silno občutljive vesti, stopnjevane po okostenelem, nasilnem obsojanju okolice, pa položene v preslabotno osebo, ki v pomanjkanju opore od zunaj v sebi ne zmore toliko moči, da bi našla rešitev v lastnem preoblikovanem življenju, temveč ji je edini izhod smrt.« Kdor čita ta stavek v navadnem tempu, ga gotovo ne bo razumel ali vsaj na koncu ne bo vedel, kaj je čital ali kaj je hotel povedati poročevalec. Stavek je sicer sestavljen iz slovenskih besed, toda slovenski ni. V »slovenščino preveden«, bi se morda glasil: »Vsebino »Nevihte« Ostrovskega je avtor zgostil v glavni osebi Katji in je v njej izvedel usodno pot, ki vodi človeka iz mladostnega, preki- * Za izpremembe jezika je zelo poučna ilr. Breznikova razprava »O časnikarski slovenščini« in »Jezik naših pripovednikov«. OPAZOVALEC Materinski jezik Po čudnih potih jugoslovanske usode je zašel v »Jutro« sestavek češkega pisatelja Jana Neruda o materinskem jeziku. Mislimo, da ga je »Jutro« priobčilo le, ker se ni prav dobro zavedalo vseh posledic, ki jih mora imeti tak sestavek tudi za njegove lastne bralce, vsaj kolikor znajo stvar premisliti in pretehtati do konca in kolikor se ne strašijo, delati neogibne zaključke. Navajamo iz tega spisa samo nekaj odstavkov: »Kdor ne ljubi svoje materinščine, je slab človek. Morda dosihmal ni storil na zunaj nič slabega, toda zmožen je, da stori kaj takega. Brez materinščine ni mišljenja, ni duševnega razvoja. Samo v tistem jeziku, ki je v njem človek pričel misliti, se more njegov duh uspešno razvijati dalje in dalje. Tuj jezik je duhu zavora in nepotreben jez. Človek lahko postane v njem okreten škorec, preneha pa biti človek. V tujem jeziku ne misliš samostojno, tvoje miselno delo ni prežeto z redilnim sokom; tuje floskule, pripravljene fraze ti osedlajo takoj v začetku sleherno misel; vse je zopet tako gluho, votlo in prazno.--Dober dokaz imamo pri tistih čeških učenjakih, ki bogve oemu pišejo svoje spise nemško. Njih jezik je slov-niško in sintaktično včasi še dokaj pravilen, vendar pa je vse skupaj leseno in nič drugega nego Nemčija že leta 1890. več obnovila varnostne pogodbe z Rusijo, ki je že tako bila naklonjena sporazumu s Francijo; zdaj jo je odpoved pogodbe prisilila, da se je še bolj približala Franciji, dokler ni leta 1894. sklenila z njo prave zveze. Nekaj let je grozila nevarnost, da bo zdaj zdaj izbruhnila vojna z Rusijo, dokler se Rusija ni obrnila na Daljni vzhod. Leta 1895. je Viljem II. poslal predsedniku Krugerju proslulo brzojavko, ki je pomenila dejanje neprikrite sovražnosti proti Angležem in njihovi južnoafriški politiki, hkratu pa spodbudo Burom, naj vztrajajo v pričetem boju, v katerem jih potem Nemčija ni podpirala. Leta 1898. je isti nevarni in drzno podjetni človek imel govor z geslom: »Naša bodočnost je na morju«; in leto dni zatem je ponavljal: »Potrebna nam je močna mornarica«; in res je zaukazal, naj začno graditi brodovje, ki ga je Tirpitz vodil in usmerjal tako, kakor Bismarcku ni bilo po všeči. Cesar pa je potoval v Orient, se v Damasku izjavil za »prijatelja tristo milijonov Mohamedancev« ter zaščitil Turčijo. Že tedaj je sovraštvo proti Angliji postalo v Nemčiji čuvstvo vsega ljudstva; Anglija je to sovraštvo seveda vračala, le da je njeno bilo manj obloženo s teoretičnimi dokazi. Anglijo so zaskrbele besede in dejanja Nemčije: tudi v Angliji ste slišali govoriti, da je »delenda Chartago«; medtem pa niso zanemarjali potrebnih varnostnih ukre-kov; odrekli so se »sijajni osamelosti«, in angleška vlada je leta 1904. sklenila zvezo s Francijo, medtem ko je Delcasse delal na tako imenovani obkoljevalni politiki Nemčije. Leta 1905. se je Viljem nenadoma pojavil v Tangerju, zaradi česar je bila leta 1906. sklicana konferenca v Algesirasu, ki naj bi uredila zadeve v Maroku; sklepi te konference pa Nemčije niso zadovoljili, ker je ni podpirala Italija, ena izmed velesil trozveze; Italija sicer ni zapustila trozveze, a je ostala pri starih, pevajočega, neugnanega hrepenenja; možnost njegovega izživetja mu je ubila okolica, in zato ga elementarna sila privede do padca v grehu, dokler ne konča s samomorom, ki je nujna posledica silno občutljive vesti, ki jo stopnjuje okostenelo, nasilno obsojanje okolice; ker je položena v preslabotno osebo in nima opore od zunaj, ne zmore v sebi toliko moči, da bi našla rešitev v lastnem preoblikovanem življenju, temveč je edini izhod — smrt.« Ali je zveriženi stavek svojstven slog glasbenega poročevalca ali ga je napisal pod vplivom tujega vzorca, to me ne briga. Škoda je samo, da se lepa misel podaja v tako neprikladni obliki! Pa še nekaj imam na srcu. Vprav tiransko in vsiljivo sta se razšopirila v našem novejšem slovstvu izraza »sodobni in sodobnost«. Srečujemo ju na vsaki strani po večkrat in ni referata, eseja ali kritike brez teh dveh vsiljivcev. Pa bi jima ne zavidal te protekcije, ako bi jih možje, ki sučejo danes pero v naši literaturi, ne postavljali napačno prestol mode. Uporabljata se namreč ponajveč namesto izrazov »sedanji« in »sedanjost«, katerih naši pisci kar nočejo več poznati. »Sodoben« in »sodobnost« pa nista identična s »sedanji« in »sedanjost«. Izraz »sodoben« in »sodobnost« je na mestu samo, kadar je mišljen od!nos do nekega istočasnega predmeta ali dogodka, kadar pa naj znači samostojno in absolutno sedanjik, je njuna uporaba napačna. To sem napisal, da bodo zanamci vedeli, da so že sodobniki čutili pogrešnost uporabe teh dveh protežirancev, in da tudi v sedanjosti ni povsem zamrla ljubezen do lepega slovenskega jezika. Spoštujmo in branimo ga, saj še cigan ljubi svoj jezik, in slabši vendar ne bomo ho-tehi biti nego — cigani! Lapidarius. leseno. Naj bi si tisti gospod še tolikanj samovšečno pogladil brado, nič ne pomaga: leseno je! Opazujte kateregakoli ,izobraženca’, ko govori v tujem jeziku, n. pr. pri nas po nemško! Znani reki, naučeni pokloni, preizkušeni dovtipi — vse to ste že zdavnaj slišali pri drugih ljudeh. Njegov duh se giblje v ponošeni obleki, ki mu ni bila sešita ,na telo’ in mu potemtakem ,ne stoji dobro’. In opazujte z druge strani ,najpreprostejšega’ človeka, ko govori v svoji materinščini! Takoj čutite, da misli. In njegove misli se gibljejo v prilegajoči se obleki, tako rekoč v grškem oblačilu. Naše slovstvo sedaj raje hodi po poteh, ki so ljudstvu tuja, ne mara dovolj za duha svojega naroda, kazi domači studenec s tujimi zavrženimi smetmi; malo je njegovih sadežev, ki bi ljudstvu teknili in ga redili, čitam članke naših znanstvenikov in zgodi se mi, da jih niti ne razumem, dasi so pisani za ,zabavno-poučne’ časopise! Pozna se jim, da njih pisec ni plaval nad svojim predmetom, da te reči njemu samemu niso bile dovolj jasne. Pa tisto očitno veselje, da se lahko skriva za nenavadne tuje besede, pri katerih se človeku dozdeva, da za njimi vendarle tiči neka misel!« Ali se ne zdi vsakteremu našemu bralcu: samo nekatere besede v tem tekstu bi bilo treba spremeniti, Kajti med osnovne pogoje ljubezni do kake stvari spada gotovo, da to stvar, v tem primeru je- stalnih odnošajih z Anglijo ter se sporazumela tudi s Francijo zaradi Maroka, in pogajanja za sporazum še niso bila pri kraju, ko je cesar zagrešil drugo brezglavost z razgovorom, ki ga je objavil »Daily Telegraph«; 1. 1911. je Nemčija poslala vojno ladjo v Agadir; in ker je bila Anglija tedaj pripravljena, napovedati vojno, bi bila vojna tudi v resnici kmalu izbruhnila, če bi se zadeva ne bila poravnala z novim sporazumom med Francijo in Nemčijo, ki je slednji prinesel lep kos francoskega Konga. Medtem pa se je Anglija diplomatsko in vojaško neprestano pripravljala; leta 1907. se je sporazumela z Rusijo glede Perzije, Afganistana in Tibeta; podobno se je sporazumela tudi z Japonsko. Medtem se Nemčija ni dosti brigala za odno-šaje z Italijo, ki so bili, kakršni so pač bili, zato pa se je tesneje zvezala z Avstrijo, to je s tisto velesilo, v katere bodočnost so najmanj zaupali; Avstrija je s svojimi narodnostnimi borbami, z nasprotji, ki jih je žela na Balkanu, kjer je proti njej delovala zlasti Srbija, pa z nasprotjem z Rusijo, ki je ščitila slovanska ljudstva, vedno bolj ogra-žala evropski mir. Vse to se je jasno pokazalo leta 1908., ko je spremenila berlinsko pogodbo ter odredila aneksijo Bosne in Hercegovine; pokazalo se je tudi med italijansko-turško vojno leta 1911. in 1912., v balkanskih vojna leta 1912. in v njenih namerah 1913., da bo napadla Srbijo; tedaj se je uprla Italija ter preprečila to vojno namero. Vojaške priprave pa so rasle v Nemčiji, Franciji, Angliji, po vseh državah. Kdor danes lista po nemških knjigah, brošurah in časopisih, ki so jih tiskali med letom 1912. in 1914., dobi vtisk, kakor da je že sredi vojnega ozračja. General Bernhardi je leta 1913. izdal knjigo o »Nemčiji in bodoči vojni«; odjeknili so ji drugi vojaški pisatelji, pa premnogo krožkov in društev, ki so se bavili s propagando za oborože- zik, spoštujemo, in neogibna in neovržena posledica takega spoštovanja je, da jezika ne kvarimo, —o se je menda začel tega zavedati in če je včasih n. pr. našo domačo obliko po slovensko, po hrvaško skušal zmaličiti z ušesci, piše danes sam: »po francosko, po nemško« — napredek, ki, je vse hvale vreden. Škoda, da nima —o nobene prave veljave pri vodstvu »Jutra«, ki kvari včasih jezik s hrvaškimi, turškimi, madžarskimi in drugimi besedami na način, ki priča samo, da našega lepega jezika prav nič ne spoštuje, in da ne more biti besede o ljubezni do tistega jezika, ki mu je vendar vsakdanje orodje za lastno bit. Dokaz ljubezni je spoštovanje, dokaz spoštovanja je, da predmeta svoje ljubezni ne kvarimo. Mimo te osnovne resnice ne pride noben jugosloven, in kdor bo skušal priti, o tem bomo vedeli: Skrb za meje ali za dobiček? Marsikomu prihaja prav patriotizem in skrb za »nacijo«, kadar mu gre za kakšne posebne namene. Že nekaj let slišimo lahko vsak hip: saj je zelo lepo tisto s slovensko industrijo, samo preveč na meji je in od naših sovražnikov je ogražana. In v očeh bridka, ko lešnik debela solza bratovskega sočustvovanja, da ne morejo pomagati »bra-či«, kakor bi radi, prav zares radi. Doživeli smo že nekajkrat — samo berite starejše letnike »Jutra« in »Slovenskega Naroda«! — ko so šla naročila raje v tujino, kjer seve indu- strija od sovražnikov ni prav nič ogražana, kakor pa v Slovenijo. Zadnje čase se je našlo na kupe strategov, ki hočejo na vsak način razširiti železarne v Zenici v Bosni na škodlo naših Jesenic. 0 tem smo že pisali in opozorili zlasti, da ne gre tem ljudem zato, da bi razširili zeniško železarno za izdelovanje takih izdelkov, ki jih v Jugoslaviji doslej še ne izdelujemo, ampak takih, ki jih na Jesenicah že izdelujemo. Pravi namen teh domoljubnih strategov je torej na prvi pogled očiten, in pravilno označuje »Trgovski list« skrb teh strategov za ogražane meje: »Na vse zadnje pa še o odkritju..., da so Jesenice na meji. V času, ko je akcijski radij aeropla-nov daleč nad 1000 kilometrov, so seveda v primeru vojne v nevarnosti Jesenice. Zato bodo tudi Nemci prestavili iz Poruhrja vso svojo težko industrijo, isto bodo storili Francozi v Alzaciji; Ško-dovi zavodi pa se bodo preselili pod Karpate. Ne čudimo se, če še vedno nismo prišli na zeleno traveo, če morejo še po tolikih letih strašiti po našem vodilnem časopisu tako abotni ,razlogi’.« »Slovenija« nima namena ustanavljati politično skupino in delati propagando za kak politižno-strankarski program — niti odkrito niti prikrito. Njen namen je: z vidika naših dognanih narodnih interesov in prave demokracije ter duhovne strp-ljivosti motriti naše javno življenje in se boriti proti zlorabi in izdajstvu idealov in nažel, ki jih proglašamo kot vodilna in bi nam tudi morali biti vodilna. Kdor je mnenja, da nam je tak vsestransko neodvisen, strankarsko nevtralen list potreben, in kdor želi, da se list zunanje in vsebinsko dvigne, ga vljudno vabimo, da nas gmotno podpre s tem, da postane naš redni narožnik-plažnik. vanje na kopnem in na morju, z vojno vzgojo in hujskanjem na vojno. Angliji so grozili malodane z ultimatom, ki je zahteval, naj se odpove svetovni nadvladi, naj da Nemčiji svobodo na celini, da se bo mogla izoblikovati v središčno točko zveze vse srednje Evrope, potolči Francijo, ji odvzeti kolonije, se povečati z Belgijo in Holandsko, razdeliti z Italijo francosko posest v severni Afriki ter brez ovir ekonomsko prodreti v prednjo Azijo. Premlevali so dokaze o nemški plodovito6ti, o dveh milijonih nemških izselnikov v Ameriki, ki so izgubljeni za domovino, o nemški umski zmožnosti, ki daleč presega angleško, o Franciji in Angliji, ki sta propadli in v zadnjih izdihljajih in ki jima Nemčija noče biti preskrbovalnica in zavarovalni-ca‘ 5?^* so načrte, da bi k trozvezd priključili še Turčijo, Bolgarijo in Rumunijo; medtem pa so ponavljali znane besede, ki jih je Moltke pisal Bluntschliju, pa riovejše besede generala von der Goltza ter do blaznosti slavili moralno presnavljajočo moč vojne in krvi, izbor, ki ga povzroči, da ostanejo na površju le najmočnejši in najboljši, preporod, ki ga s prelivanjem krvi doživi oslabelo človeštvo, kulturo, ki jo zmore roditi le vojna, silo, ki jo pozna le vojna in ki je edino zmožna, da reši človeštvo zastanka, »udomačenja« (»domesti-kacije«, kakor so se tedaj izražali z novo tehnično skovanko). Leta 1913. in prve mesece leta 1914. se je zdaj pa zdaj dvignil glas, zadonelo svarilo, da je za Nemčijo prišel ugodni trenutek, ki ga ne gre zamuditi. Julija 1914. leta je neki vojak objavil spis o »usodni uri cesarstva«, ki ga je prestolni naslednik pohvalil ter priporočil, naj ga širijo. V istih letih (v februarju in marcu 1913. leta) je imel zgodovinar Cramb v Londonu vrsto predavanj o »Nemčiji in Angliji«, da bi Angleže dodobra seznanil z izvorom, načini in tudi z upravičenimi razlogi nasilne nemške strasti in do „Narodna odbrana“ in slovenščina »Pohod« poroča, da je na mah »odbor (nam. »Narodne odbrane«) občutil potrebo po novih pravilih v slovenščini in takoj zaprosil Središnjji odbor za dovoljenje, da jih založi... Središnji odbor je v to privolil«... 'M /i SV**’ m m m M n m rfei m M sS; SP rMl i&žs m m M 5'-' 7$}. 'M M Širite, naročajte in priporočajte tednik „SLOVENIJA“ 0 Ssi v u / Al1? /-vi^ k V's i ^ is V-^ i Zoper prvake slovenskih demokratov je govoril Stane Vidmar na sestanku ljubljanskih Borcev dne 15. junija t. 1., kakor beremo v »Prelomu«: »Zato tudi izjavljamo svečano, jasno in odločno, da bi slovenski narod moral šteti vsak poizkus, ki bi se napravil s katerekoli strani za povratek teh ljudi na oblast, kot popolnoma nepotrebno in zato neopravičljivo izzivanje, ki bi ga nikdar ve? odpustiti ne mogel. V političnem življenju so sicer dovoljene in mogoče vse vrste iger, tudi prav čudne in grde igre so dovoljene, toda igra z narodom, kakor so jo igrali ti ljudje, je od sedaj naprej prepovedana, in vsak igralec bo poizkusil na svoji koži, da ni varno in pametno kršiti te prepovedi. Slovensko ljudstvo se energično otresa te more in nadloge. Ko bo streslo dokončno s sebe to gadjo zalego, bo toliko izkušeno, da bo za vse bodoče čase znalo zatreti gadji zarod v zametku.« Vidi se, da jutranje gospode pri nas že res prav nihče več ne mara. Zato in odtod tudi toliko konferenc in posvetovanj in zborovanj. Pa vse za- stonj, še grožnje, njihovo najmočnejše »'idejno« sredstvo, ne zaležejo več. Stvar se pač bliža koncu. Odpor v Italiji Večina meščanskih strank v Italiji je že dolgo tega podlegla fašizmu, celo stopila je v njegove vrste. Tu pa tam je nekaj odpora med posameznimi razumniki, ki pa le potrjuje navedeno pravilo. Izjemo je delalo le levičarsko delavstvo, ki pa spričo b r ezpr i m e r nega terorja ni moglo priti za zdaj do večje dejalnosti. Vendar se pa zdi, da se zadnje čase tudi drugod majejo fašizmu tla: naravna posledica dejstva, da ne najde izhoda iz gospodarske zagate, v katero je zapeljal Italijo s svojo »nacionalno samopreskrbo« in v kateri se utegne zadušiti v »nacionalistični misli prerojena Italija«. Nevolja in odpor proti fašizmu sta zlasti huda med popolnoma obubožanim malim meščanstvom. V Julijski Benečiji je osnovala njegova mladina revolucionarno organizacijo, ki se imenuje »Ti-gor«. Ta organizacija ima namen, da dela »pod zemljo«, to se pravi seveda skrivaj in z atentati po anarhističnih načinih. Bržkone so njeno delo nekateri taki napadi v zadnjih dneh, ki so menda precej izravnotežili živce fašističnih mogočnikov. Kajpada dolže ti vseh teh stvari Slovence ter jih zapirajo in pošiljajo v pregnanstvo. j,Pozdravljen Masaryk“ Tisoči in tisoči nemških delavcev iz Češkoslovaške so imeli te dni v Pragi svojo olimpiado. V sprevodu skozi mesto pa so nosili velikansko zastavo z nemškim napisom: »Es lebe Masaryk!« (Pozdravljen Masaryk!) Mislimo, da je res komaj vredno posebej omenjati1, da je bil ta pozdrav prostovoljen in svoboden, pozdrav svobodnih državljanov svobodno voljenemu predsedniku demokratične republike, in da se ni bilo treba policiji prav nič prizadevati, da vzbuja »spontano navdušenje množic«, Narobe, če bi bila to policija brez potrebe tudi poskušala storiti, javeljne bi jo bilo poslušalo nemško levičarsko delavstvo. Ne, v Masaryku so nemški delavci pozdravljali moža, ki mu je bilo vsegdar vodilno načelo pravica, ki je bil vedno pripravljen, postaviti se z besedo in dejanjem za to načelo, ki je naravnost zahteval in povedal: demokracija to je diskusija, pre-tresovanje vseh življenjskih in družbenih vprašanj v svobodnem razgovoru. Tn ta pozdrav, ta neprisiljeni svobodni pozdrav nemških delavcev češkemu narodnemu revolucionarju naj nam bo hkratu znak, da je kljub vsem riacSonalfrJmom mogoče zaupanje, torej tudi mir med narodi. MALI ZAPISKI Prepovedan list. Državno pravdništvo v Zagrebu je prepovedalo širiti št. 24 1. 1. šaljivega lista »Koprive«, ki izhaja v Zagrebu. Zakaj se »Jutro« jezi? Splošno opazujejo ljudje, da je »Jutro« zadnje čase prav posebno srdito. Srdito na vse in na vse strani: na Bojevnike, Borce, »klerikalce«, »klero-fašiste« — ta jeza mu posebno dobro stoji k obrazu, ker »Jutro« je seveda popolnoma drugačno, zgolj za čisto demokracijo in proti vsakemu posilstvu. Kajpada je hudo tudi na vse liste, ki so mu nevšečni. »Slovenijo« imenuje na primer prezirljivo listič česar mu pa niti malo ne zamerimo in tudi ne smemo zameriti spričo njegove miselnosti, ki zamenjuje dosledno pojem kvantitete s kvaliteto, in zato so začeli ljudje ugibati, odkod ta jeza. Pa so kmalu zvedeli: naročniki pri »Jutru« padajo, nekaj tisoč jih je manj zadnje čase. To padanje ima pa še drugo neprijetno posledico: tudi. število oglasov se zmanjšuje. Pa da bi ne smelo biti »Jutro« jezno! Italijani zoper slovenski radio. Gorica, julija 1934. (Agis) — Le redko so naši ljudje tako srečni, da bi lahko ujeli iz Ljubljane nekaj slovenskih besed, ki jih prenaša radio. 0 motnjah, ki jih povzročajo z raznimi vojaškimi ra-dio-oddajnimi postajami ob meji smo že ponovno poročali. Dosedaj so navadno motili s telegrafskimi znaki, ki so povzročali v aparatih neprijetno praskanje in šum. V zadnjem času pa so našli še par drugih načinov. Tako zlasti pogosto motijo z ropotanjem z motorjem, s prenašanjem vaj vojaških trobentačev in podobnim. »Istra.« Naš otrok v fašistovski šoli. Košana, julij 1934. (Agis). Znano je že, na kakšen način se vrši pouk po naših šolah, kako se vzgaja naš otrok in kakšne so posledice te vzgoje, vemo da se to, kar se godi pri nas, godi tudi drugod, vendar ne moremo drugače kot da zabeležimo velik neuspeh, ki ga imajo italijanski učitelji na naših ljudski šoli. Kljub temu, da imajo vse oddaljene vasice naše občine svoje tako zvane fašistične šole in je s tem precej padlo število učencev, ne morejo danes učiteljske moči doseči v šoli niti najmanjšega uspeha. Dokler so bile na naši šoli še deloma slovenske učne moči, so se otroci vsaj kaj malega naučili. Danes pa ne samo, da se ne nauče ničesar, ampak v šoli le še bolj razdivjajo in ponorijo,1 pred učitelji pa nimajo nobenega strahu, v šoli sami se smejejo, med seboj pretepajo itd!. »Istra.« Mir in diktature. Češki tednik »Demokraticky stfed« piše, očitno glede na zvršeno priznanje sovjetske Rusije: »Mir ogražajo dktature v Evropi in Japonska na Daljnem vzhodu. In če pravijo boljševiki, da so razlike med kapitalističnimi državami, lahko trdimo po pravici, da so z narodnega stališča tudi razlike med diktaturami. Ne moremo korakati v isti vrsti z diktaturami, ki narode ponižujejo, izkoriščajo in skušajo raznaroditi, toda lahko gremo z diktaturo, ki nas v narodnem pogledu ne ograža.« skrajnosti odločne volje, ki se jima ni posmehoval, marveč je v njiju videl resno nevarnost in tragično borbo v skrajni obrambi, ki se ji Anglija ne bo mogla izogniti, marveč bo morala pogledati v oči mogočnemu in nje vrednemu nasprotniku. Teh političnih načrtov in volje do vojne so se udeleževali tudi plemeniti in pošteno misleči ljudje, kakršen je bil na primer Stresemann, ki so pozneje morali vršiti nasprotno delo, priznati, da so tudi oni zabredli v občo blaznost, ter se trudili, kako bi vneli za mir Nemčijo in vso Evropo. Takrat pa je tudi Stresemann zahteval za Nemčijo »prostor na soncu«, zavojevanje tujih kolonij ter naganjal k oboroževanju na kopnem in na morju. Vendar so tudi v Nemčiji živeli možje, ki so znali priboriti posluh pametnim, treznim besedam; med njimi je bil drugi Delbriick, mojster vojaškega zgodovinopisja, nekoč vzgojitelj v hiši prestolnega naslednika Friderika; njemu resnične nevarnosti za bodočnost Nemčije ni pomenila socialistična stranka, marveč »pangermanizem«, in v vojni, ki so jo nameravali sprožiti, je videl »nedopovedno nesrečo za Nemce in za ves kulturni svet, ker bi bila brez koristi in bi zmaga v sedanjih evropskih razmerah bila kaj dvomljiva«. Anglež Norman Angeli je leta 1910. objavil knjigo »Velika iluzija«, ki jo je v naslednjih letih ponatisnil ter ji dodal najraznejše ugovore in obravnave; Norman Angeli trdi v tej knjigi, da so si v prejšnjih časih zavojujoči narodi pač pridobili z vojno ozemlja in nadvlado, da pa vojna sedaj več ne zmore tega, ker bi se morebitni zmagovalec ne moge; polastiti bogastva drugega naroda, ki bi se zaradi medsebojne svetovne ekonomske odvisnosti takoj razblinilo in bi pri tem razblinilo še zmagovalčevo bogastvo; z vojno danes ta dan zmagovalec tudi ne more več vsiliti svojega jezika in svojih običajev, saj ju že v obstoječih državah ni bilo mogoče vsiliti niti neznatnim narodnim manjšinam; z vojno tudi ni več mogoče pripomoči k zmagi višjim idealom, ker danes ni v nobeni deželi ideala, ki bi ga druga država ne poznala, in po vseh deželah najdete ista nasprotja med ideali; z vojno pa slednjič tudi ni mogoče ustvarjati vrlin in načinov, ki so prikladni modernemu in kulturnemu človeku. Ker je vojna po eni stranii brez dvoma zadeva koristi, je bil ta koristnostni račun, čigar pravilnost so potrdili dogodki, logičen in primeren; a ljudje le redko sprejmejo posledke umovanja, če jih prej ni o njihovi pravilnosti prepričala izkušnja, pa naj bi bila še tako trda in grenka. Nekoliko razgovora o naših književnih izdanjih Gospod urednik, dajte mi malo prostora za kratek razgovor o naših književnih izdanjih, ki mi je zanj dalo pobudo poročilo v »Pohodu« z dne 7. julija o letošnjih knjigah »Slovenske Matice«. »Pohodov« poročevalec je grajal, da je naša »Matica« letos izdala troje prevodov: to je glavni očitek, ki sem ga slišal tudi že z drugih strani. Priznavam, da ne more in ne sme biti to reden pojav; toda založnica načelno ni kršila niti svoje-ga izročila niti sedaj veljavnih pravil kakor tudi ni izjema med svojimi vrstnicami. Po §_ 1. pravil izdaja »Matica« izvirna slovenska dela in ponati-ske starejših del ali pa prevode iz vseh slovstev, in to leposlovne ter znanstvene vsebine. Letošnje izdanje je bilo vsekakor izjemno, ker je odpadlo pričakovano izvirno znanstveno delo, Ki ga je nadomestil že dlje časa kupljeni prevod spisa Marka Aurelija, a na drugi strani je hotel odbor čim prej dokončati Tolstega, da se ne bi vlekel še dve leti. Gotovo bi bilo vzorno, ako bi mogli imeti kar največ izvirnega znanstva in leposlovja; toda majhen narod se ne more meriti z velikimi glede tega in je navezan na prevode, da koraka po možnosti vzporedno z drugimi ali vsaj ne predaleč za njimi. »Pohodov« poročevalec sam pravilno priznava sušo, ki vlada pri nas glede izvirnih spisov. Dobivamo rokopise, ki ne spadajo v naš okvir, ampak v podlistke in poljudna izdanja. Ako vzamemo za primer bližnjo sosedo, hrvaško »Matico«, vidimo, da ima kar tri zbirke, kjer se izdajajo prevodi. »Slovanska knjižnica« je podobna slovenskim »Prevodom iz svetovne književnosti«, v »Zabavni knjižnici«, ki je nekaj drugega kakor naša, izhajajo neslovanski, moderni spisi1, a poleg teh dveh ima še posebno zbirko prevodov iz stare klasične (grško-rimske) književnosti. Vprašanje prevodov ni za nas načelnega pomena, da bi jih namreč ne smeli ali ne hoteli izdajati. »Matica« jih je izdajala in jih bo, ker so potrebni; vendar z neko omejitvijo. Ker imamo danes veliko založništev, ki izdajajo prevode, pripada »Matici« naloga (to je odborovo stališče), da izdaja takšna dela, ki jih druga založništva ne morejo ali s težavo, a so za duhovni razgled vsakega naroda neizogibna potreba. Druga založništva nimajo tega organizacijskega aparata in j™ v tej meri nedostaja investicijske glavnice, ki jo poseduje »Matica« v svoji hiši in drugih ustanovah. Naj kot primer navajam, da veljajo drustvo<^Rey-montovl Kmetje« (4 zvezki s 1216 stranmi) 278.191 dinarjev in Tolstega »Vojna in mir« (4 zvezki s 1756 stranmi) 315.590 Din, skupaio»d.7Sl Din -oboje pri nakladi po 4650 do oOOO izvodov vsak zvezek. Poleg tega so tu še druge knjige — vse za 50 Din udnine na leto. Cisto gotovo je, da bi druga založništva za. to ceno ne izdajala takšnih obsežnih in pomembnih del, ako še dodam, da plačuje »Matica« tudi najboljši honorar pisateljem, oziroma prevajalcem. Letošnji »greh« sedanjega odbora, da je po sili razmer izdal same prevode, je odpusten, ker je slovenskemu občinstvu posredoval v domačem jeziku dvoje klasičnih spisov, ki živita iz roda v rod za vse človeštvo. Dr. Drag. Lončar. Urednik in izdajatelj Fran RadoSček v Ljubljani.