Izdanje za nedeljo 31. maja 1896. 65. Številka. (v Trstu, v soboto zvečer dne 30 miga 1896.) „■DINOST« 0| iihaja po trikrat na teden t tastih is- „, danjih ob torkih, 6«trtklh ^^^^^ ^^^ ^^^ ^^ pr ■obotah. IH^^p^B voćomo pa ^H ^H ^H ^^BTH^ ^m^^M — izdanje ^B ■■ ^B ■^AB H H ^^ ™ H H H Avstrije f. 1.50 ■ ^M ^M ^^^^ ■■ ■■ Vi m* ■■■ WWM ■ ■ ^^ ■ H m H H I h ■ ■ h H «0 uprava ne J ^IH Posamične Številke se dobivajo v pio- ^^^^^ ^^^^^ ^^^ ^^ ^^^^ dajalnioah tobaka v lr*tu po 9 je izven Trsta po 4 nvć. Glasilo •lovenskeaa oolititneai dn.il.. .. P.i... Tečaj XXI. Klati se raćnne po tarifa v petita; za mlovn s debelimi črkami se plačaje autor, kolikor ob«ega navadnih vrstic. )*l»nn. onmrtnirn in javne zahvale, do* uči oglasi itd. se računajo po pogodbi, li dopisi naj so pošiljajo uredništva ion Casernsa it 13. Vsako pismo mora ti frankovano. ker nefrankovana se n« sprejemajo. Rokopisi se ne vra&ajo. iročnino. reklamacije in oglase sprema upravniitvo ulica Molino pičlo hšt. II. uadtft. Naročnino in oglase plačevati loco Trst. Odprte reklama eije so proste poštnine. ko. edinosti Je mor". naši vinogradi v najviil tarif 46 gld. Travniki, na kojih atane tudi v dobrih letih stari cent sena 1 gld., v slabih letih pa, katerih je večina, na bližnjem Krasu celć 1 gld. 50 nvč., so ucenjeni tako visoko, kakor travniki v drugih deželah, kjer je košnja po dva- trikrat na leto, dočim se pri nas 80 odstotkov travnikov reže se srpom. Oljke, ki dajejo vsako šesto ali sedmo leto srednjega pridelka, cenjene so kakor travniki, kar je prava ironija. Jaz gotovo ne pretiravam, ako pravim, da bi v tržaški okolici in na bližnjem Krasu stvar morali urediti tako, da se bode za obdelovanje travnikov in vinogradov vsem onim posestnikom, ki se obvežejo nasproti vladi, da bodo racijonelno in dobro obdelovali svoja zemljišča, dovoljevala letna subvencija (Dobro! Dobro!), ki bi bila trikrat veča, nego sedaj predpisani davek. (Prav dobro I) V e li k o k ri vd o n a teh žalostnih odnošajih nosi tudi občina tržaška, ki ne stori ničesar v odstranjenje istih. Občina ne skrbi niti za potrebne poti, po kojih bi bilo možno dovažati gnoj na polja in vinograde (Čujte! Čujte!) ter odvažati s polja vsakoletni pridelek ; ne skrbi se niti za vodo, potrebno za ljudi in živino. Poleg tega nas ista tlači in proganja, kjer le more, kakor prave sužnje (Prigovarjanje.), in vse to tudi po dopuščenju vladnih organov. Ob imenovanju členov v komisijo za revizijo davčnega katastra se ni jemalo nika-kega ozira na izvedene posestnike v okolici, izvolili so se členi meščani (Čujte! Čujte !>, ki na polju ne umejo razlikovati ječmena od pšenice (Živahna veselost. — Dobro I), na potu pa ne krave od bika. (Ponovna živahna veselost.) Taki gospodje so poklicani v to, da bi zastopali naše koristi ob bližnji reviziji in razde-ljenju davkov! Iz tega vzroka priporočam visoki vladi in nje organom, da ob predstojeći reviziji odpravijo vneboupijoče krivice, bremeneče na posestnikih okolice in bližnjega Krasa. Ker je namenjeno, da se preobremenjenim deželam olajša potem popustka, določenega v pred« ležečem paragrafu, torej prosim, da bi pri tem visoka vlada poštevala v prvi vrsti Primorsko, sosebno pa tržaško okolico, in da bi izdala potrebna navodila deželni in osrednji komisiji. V nadi, da se to zgodi, glasoval bodem za zakon. (Živahna pohvala.) (Konec prih.) Politiike vesti. V TRSTU, dne 80. m^ja 189«. Državni zbor. V zbornici poslancev je bila včeraj zopet huda ura v razpravi o nujnem predlogu posl. Luegerja radi kaznovanja onih dijakov, ki so demonstrovali proti mileniju in tudi v raz« pravi o preosnovi davkov. Utemeljevaje nujnost svojega predloga je rekel dr. Lueger: Kako je to, da je avstrijsko ministerstvo primorano braniti golo sabljo milenijske slavnosti ogerske, in zakaj ^laje ogerska vlada stvAri toliko važnosti, da zahteva skoro, da bi morali vsi pasti na kolena pred milenijem ogerskim ? Kako se more avstrijsko ministerstvo tako ponižati, da je podobno hlapcu ogerskega? Nam se predbaciva, da hujskatno ljudstvo proti tistim slavnostiin; mi pa zahtevamo, da se stvar popolnoma osvetli ter prouči malo od bližje, kako Ogerska postopa z nami Avstrijci. Ali vedo gospodje, kako postopajo Ogri z našimi častniki in kako pišejo o njih ? Tu je pripovedoval govornik, kako žaljivo je pisal neki budimpeštanski list o naših častnikih in kako je pisal Fran Košut, in potem je nadaljeval, da nijeden Avstrijec se ne sme udeležiti milenijskih slavnosti, ako ima le mrvico patrijoti-zma v sebi. „Jaz nočem motiti židomadjarske gospode ne v Budimpešti, ne v njih haremih. Toda dovoljeno nam mora biti, da povemo vso resnico". Pripomniti bi bilo še, daje govornik ostro napal tudi nemške liberalce, očitaje jim, da podpirajo Ogre le zato, ker je med poslednjimi mero-daven židovski vpliv. Naučni minister Gautsck je odgovoril, da dijaki niso bili kaznovani za to, ker se niso hoteli biti z Židi, ampak, ker so proglasili Žide Preosnova davkov. HI. Dne 21. t. m. se je zaključila v zbornici poslancev razprava o reviziji zemljiško-davčnega katastra. Glavnim govornikom za to vladno predlogo je bil izvoljen naš poslanec Ivan vitez N a b e r-goj. Nekakim ponosom beležimo od vseh strani pripoznano dejstvo, da je naš zastopnik to pot dosegel popolen vspeb. Predno pa priobčimo njegova izvajanja pokazati se moramo pravične tudi do poslanca Burgstallerja, ki je epohalno posegel v to razpravo, nasvetovavši — konec d e b a t e I Čast komur čast! Poslanec Nebergoj je spregovoril: Visoka zbornica! Ako je v kateri deželi potrebna revizija zemljiško-davčnega katastra, je to gotovo v Primorski, sosebno v okolici tržaški; kajti, ko so se pred 15 leti določili tarifi o prihodkih, uveli so se v okolici tržaški tako visoki tarifi, da ne najdete jednakih v uajplodo vi tiših kronovinah Avstrije, in to gledć na vse kulture, sosebno pa ozirom na vinograde, koje že 38 let pustoši „oidium* (neka vrst gliv. Op. ur.), proti kojemu moramo še vedno uporabljati žveplo. Boj zoper peronosporo, ki že mnogo let pustoši naše vinograde, je spojen velikimi stroški; poleg tega obiskuje nas suša skoro vsako leto in močna burja provzroča v spomladi često veliko škodo na mladikah, v jeseni pa na dozorelem sadju. Obdelovanje vinogradov je jako drago, kajti ni najti skoro nikakih delavcev za obdelovanje polja in vinogradov, ker vse drvi v mesta iskaje •i lahkejega dela. Mimo tega imamo neugodno gorsko položenje brez voznih poti, tako, da treba vse nositi na plečah v vinograde in iz istih. K vsemu temu se je pridružila v novejši čas še trtna uš, ki se ni le konstatovala po vsej okolici, ampak je napravila že mnogo škode, tako da so na mnogih krajih uničene cele parcele. Kar ni Še uničenega, to se uniči še, a vzlic temu moramo plačevati polni zemljiški davek. Tako žalostnih odnošajev v kmetijstvu, gospoda moja, ni v nijedui kronovini, in vzlic vsemu temu uvrščeni so PODLISTEK. T Očetovo bvoć. Kmetska slika. — Spisal Srečko. (Dalje). Neki večer je prav vihral s svojim delom, rad bi bil šel v gostilno, kjer gaje čakala obljubljena družba. Med tem vihranjem je pozabil pri kobilici privezati na povodec krogljo, kar je storil drugi-krati gotovo, da je povodec bil vedno napet in se Žrebica ni mogla zaplesti. Ko se je po noči žival po svojej navadi obračala in valjala, zaplela se jej je prva noga v vrvico in se omotala krog in krog. Žrebica ni mogla dolgo tako trpeti, pognala se je kvišku, meneča, da se s tem osvobodi, a vrvica je bila močna in v nogi je nekaj počilo, žival je omahnila na hrbet, moleča nogi od sebe. Ko je drugo jutro, zaspane glave in krmiž-Ijavih oČij, Jože prihajal po navadi v hlev, ustrašil se je močno, vidć, da kobilica leži. Šel je k njej in jo natanjčno ogledal, ter opazil, da ima nogo ovito v motvoz, na onem mestu pa je noga pre-gibljiva in otekla Žrebica ga je pogledala in trpko zarezgetala. Jožetu se je posvetilo v glavi in zapeklo ga je v src& Spoznal je, da si je kobilica zlomila nogo in sicer le vsled njegove nemarnosti. Popoludne pa je spravljal vaški konjederec na pol živo kobilico iz hleva in jo nakladal na voz. Nabralo se je mnogo sosedov in vsi so milovali Jožeta. Le - ta je hodil okolo povešenih očij, v srcu pa mu je bilo hudd. Saj večje nesreče ! ni za kmeta, nego je ta, da mu poginja živina. 1 Stari se je pokazal na pragu, na pol pokimal z glavo, potem pa izginil v vežo. Ne vemo pa, k^j se mu je godilo v prsih P Odpeljali so jo, Jože pa je sčl na star čok pred hlevom, naslonil glavo na ! dlan, najrajši bi bil jokal. Prihajalo mu je vse v spomin, kako se je oče branil konja k hiši, on pa je ravnal zoper očetovo voljo. Spoznal je v tem kazen Božjo; rad bi se bil spravil z očetom, a sram ga je bilo. Ustal je in šel si zopet iskat leka v gostilno. IH. Dober mesec dnij po omenjenih dogodkih sedeli so pred gostilno Drenovega Antona v mali, senčnati lopi štirje možje. Trije so bili domačini: Stopar Jože, inešetar Pikec in oderuh Hribnik; četrti pa je bil popotni Notranjec, ki je gnal konje s Hrvatskega. Na cesti, pred hišo, so razbijali s kopiti tla štirje konji, da se je vzdigoval gost prah. Ob ograji sta bila privezana dva tolsta belca, za njima pa sta stala dva manjša in mršava konjiča, ki sta neprestano opletala z repi po suhih rebrih, da bi se ubranila nadležnih muh. Oni trije so pridno praznili liter za litrom; to se umć, da na Stoparjev račun. Pikec tako ni imel denarja, Hribnik pa je bil preskop. Notranjec jo pil vino mešano z vodo. Pikec je postajal čiradalje glasnejši ; Jože pa je v jednomer opazoval lepa belca. To je menda opazil tudi Hribnik in nadejaje se kaj za-se, šepnil mu je polglasno: t Jože konja kupi, bela dva sta kakor nalašč za te, jaz ti posodim denarja. Ono malo ti je tako poginilo". Jožetu so se zaiskrile oči. V zahvalo za Hrib-nikove besede poklical je Jože liter vina. Pikec je tudi že čul, zato je pričel glasno kričati : „Tisto pa, konje kupimo! Mdž, koliko cenite vaša belca ?a Popotni kupec je spoznal v kratkem vso si-tuvacijo in veselo si je inel roki v nadeji, da drago proda svoje konje. Pikec je pil in v jednomer izpraševal, koliko oni ceni beli par. (Dalje prih.) brezčastnimi. O notranjih stvareh Ogrske naj bi se sploh ne govorilo v našem parlamentu, ali pa le se skrajno rezervo. Milenijska razstava da se je priredila cesarju v čast. Ogerska se ue utika v notranje avstrijske zadeve. V svoji repliki je rekel dr. Lueger, da ministri naj bodo veseli, da je vsaj jeden tu, ki govori resnico mesto njih ; ponovil je, da se grdo p"stopa z Nemci na Ogerskem in da ogerska država ne čuva vere katoliške. Nujnost predloga Luegerjevega se je odklonila 75 proti 43 glasom. V isti seji se je popolnoma rešila vsa pred-lopa o preosnovi davkov; v drugem branji pa se je vsprejel aakon o znižanju volilnega cenzusa od 5 na 4 gld.; predlog manjine, da bi se cenzus znižal na 3 gl. oziroma 1 gld., je pal. Proti temu zares liberalnemu predlogu so glasovali tudi nemški liberalci, kar je dalo povoda posl. Breznovskemu, da jih je imenoval liberalne sleparje 1 Na ta vsklik je odgovoril znani levičarski petelin dr. Menger raznimi psovkami, očitaje antisemitom, da se izdajalci nemškega naroda! Te besede Mengerjeve so provzročile neopisen škandal in vrišč. Slednjič je zbornica dognala razpravo o zakonu o patentih (privilegijih). Trgovinski minister je zatrdil, da po vsprejetju tega zakona bode mogoče vstopiti v zvezo za varstvo obrtno lastnine. Prihodnja seja bode v torek. Odpisovanje zemljiškega davka vsled elementarnih nezgod. Ker je zbornica te dni vsprejela vladno predlogo o odpisovanju zemljiškega davka vsled elementarnih nezgod, je pač umestno, da posvetimo par vrstic temu predmetu. Mi imamo sicer že od leta 1888. zakon, ki opravičuje davkoplačevalca, da sme zahtevati odpis davka, kadar so mu uničeni pridelki po elementarnih nezgodah ali ujmah. Toda ta zakon ima mnogo pomanjkljivosti. Tako določa n. pr., da je pri škodah II. vrste — po slani, mokroti, dolgi zimi — davek odpisati le tedaj, ako je prosilec res v bedi. Ne ireba praviti, da je vsled tega določila dotičnik popolnoma zavisen od dobre ali slabe volje oblasti. Toda denimo, da so oblasti res jednako dobrohotne do vseh. Vendar pa ostane odprto zelo važno vprašanje: Kje se pričenja beda? Ali morda še le tam, kjer se je oglasila lakota? Mi menimo, da beda kmetovalčeva je že tu, kakor hitro nedostaje istemu sredstev za pošteno in racijonelno obdelovanje svojega polja. Vsa-kako pa je pojm o „bedi" jako elastičen; mi si bedo tolmačimo tako, koji ambicijozni uradnik pa drugače. — Druga pomanjkljivost gori omenjenega zakona je bila ta, da je odpis davka dovoliti le tedaj, ako je po elementarni nezgodi prizadeta večina posestva. Iz tega določila so izvzeti sicer slučaji poškodovanj po vodi, ognju in toči, vendar pa je to določilo dokaj čudno, kajti cela vrsta je družili nezgod, kojim je izpostavljen pridelek na polju. In v vseh tacih slučajih naj bi morala biti uničena večina pridelkov iu potem še le naj ima kmet pravico zahtevati, da se mu odpiše par krajcarjev zemljiškega davka ! Večina pridelka torej! A dandanes govore v jednomer in na vseh straneh o bedi kmečkega stanu in o nujni potrebi, da se istemu priskoči v pomoč! — Tretji nedostatek uvodoma omenjenega zakona od leta 1888. bi bil ta, da v njem ni povedano, kdo je opravičen naznaniti prigodivšo se škodo. Skoro da glavni nedostatek večkrat omenjenega zakona pa je ta, da računa le s škodo jednega leta in ne pošteva dovoljno tacih nezgod, vsled katerih trpi zemljišče več naslednjih let. To je res hud nedostatek, kojega občutijo najbolj posestniki po vinorodnih krajih. Denimo, da je bila huda toča. Mar je pobila le letošnje grozdje. Kaj še 1 Na grozdju je manja škoda, veča pa je na poškodovanem lesu. Poškodovana iu pobita trta potrebuje par let, predno si opomore zopet. Škoda ne traja torej jedno, ampak več let. To dejstvo bi moral jemati v poštev tudi zakou. Vse te pomanjkljivosti so občutli prizadeti krogi, in slednjič je prišla tudi vlada do spoznanja, da treba popolniti omenjeni zakon. Iz tega spoznanja porodila se je ravnokar vsprejeta vladna predloga. V tej novi vladni predlogi odpade krivični pogoj „bede44, in pa istotako krivično zalite-vanje, da v gotovih slučajih mora biti poškodovana večina posestva, da ima lastnik pravico do odpisa zemljiškega davka. Vsprejelo pa se je v zakon novo določilo, da ima odpis trajati tako dolgo, dokler traja škoda vsled elementarne nezgode. Slednjič je popolnjen zakon tudi v tem pogledu, da določuje, kdo razun posestnika ima pravico prijaviti nastavšo škodo. To pravico imajo: žena astnika ali mož lastnice, zakoniti zastopniki onih, ki niso še samosvoji, najemnik ali uživalec do-tičnega zemljišča in slednjič tudi občinski predstojnik. To so bistvena poročila predloge o odpisovanju zemljiškega davka povodom elementarnih nezgod. Ne rečemo, da odslej ne bode nedostatkov, ali to je vendar gotovo, da ta nova predloga znači le zboljšanje prejšnjih zelo pomanjkljivih določeb. O mileniju piše odlični dunajski dopisnik „Naše Sloge" : Madjari so malo srečni se svojo tisočletnico in svojo razstavo. Ukljub dvema pozivoma na zbornico poslancev in gosposko zbornico, reči se more, da jedna in druga ni bila dosedaj in ne.bode odslej zastopana v Budimpešti, nego samo službeno. Šli so tja predsednika in ministri, ali le redkokoji poslanec. In še tem, ki so šli, je žal, da so šli. Sedaj je došel tretji poziv na državni zbor, kojim pozivom se vabijo členi na slavnost otvorjenja „Železnih vrat", ki se bode vršilo dne 27. septembra t. 1. in koja slavnost je tudi jedna točka milenijskih slavnosti. I tu bode le malo ali nikakega odziva. („Železna vrata" se imenuje kos Donave od Gladove do Oršove ob avstro-srbski meji. Tu je Donava stisnjena med gorovje in je bilo silno nevarno plovenje po tem delu reke. Ta kos se je uredil ogromnimi stroški, a Madjari so tudi otvorjenje „železnih vrat* porabili v proslavo svojega milenija. Op. ur.) Toda Če bi koji poslanec iz radovednosti hotel v Budimpešto, se pa boji javnega menenja. Vse, vse, razun Madjarov in Židov ter službenih krogov, kaže se nasprotno Madjarom. Narodnosti ogerske, Slovaki, Srbi, Romuni, Nemci, ne samo da vedo, ampak čutijo tudi, kaj znači madjarsko gospodstvo. Tudi narod hrvatski, kojega jeden del je istotako pod madjarsko oblastjo, čuti to oblast in nima vzroka, da bi slavil tisočletnico madjar-skega navala v srce Evrope. In tudi, ako ne bi trajala ta oblast, in da bi je ne občutil že desetletja in stoletja, zadoščali hi že najnovejši dogodki, da se milenij vidi sramoten, da, da se pristudi vsakemu človekoljubu in ljubitelju svebode. Ako je bilo tudi ljudij, ki so kedaj slavili madjarski narod radi tega, ker se je boril proti absolutizmu, prestalo pa je to spoštovanje povodom tisočletnice. Svet se tem povodom bolj zanima za odnošaje v Ogerski, pa vidi, da tam vlada hujši absolutizem, nego je bil oni, proti kateremu so se borili Madjari. Svet vidi, kako se postopa z nemadjarskimi narodi, kako isti ne uživajo nikake svobode, kako da nimajo skoro nikakih narodnih pravic, niti onih, ki so jim zajamčene v obstoječih zakonih. Mesto da bi se proslavili se svojo tisočletnico, kažejo se Madjari v pravi luči, ni malo častni za njih. Iz Srlrije. Ladija se je razbila tikoma pred uhodom v pristanišče. Listi so zagotovljali, da so slednjič privolile vse stranke — radikalci so se obotavljali najdalje —, da odpošljejo svoje poverjenike v oni odbor, kojemu ee bode posvetovati o reviziji ustave. Menilo se je sploh, da se skoro prično skupna posvetovanja. Kar je počil glas, da so zadnji hip ue le radikalci, ampak tudi liberalci pod zastavo Eističevo odklonili svoje sodelovanje. Dauašnje beligrajske vesti potrjajo vse to. Dogodil se je celo redki slučaj, da so radikalci in liberalci izdali skupno izjavo, v koji opravičujejo svojo odklonitev. Izjava pravi, da so bili liberalni in radikalni zastopniki pripravljeni vsakemu zbli-žauju, ker žele, da se odpravi reakcijonarni sistem, ki tišči že dve leti Srbijo v neustavnih odnošajih. Od 15 sto občin v Srbiji jih ni niti sto, v kojih bi vladali normalni odnošaji. Toda za vspešno re-šenje ustavnega vprašanja trebalo bi zagotoviti svobodo volitev za veliko skupščino in zato je opravičeua zahteva, da se vodstvo teh volitev ne izroči sedanji vladi. Skušnje uče, da treba skrajne previdnosti v tem pogledu. Ker pa ni možno doseči takih garancij, morali sti liberalna in radikalna stranka odkloniti sodelovanje za premembo ustave. Položaj na otoku Kreta. Splošna pozornost je obrnjena sedaj na utrdbo Vamos, kjer 2000 krščanskih ustašev oblegajo 1200 turških vojakov. Živeža imajo še malo v utrdbi. Guverner otoka je obljubil ustašem, da podere utrdbo z vsem materijalom, ako dopuste posadki, da more ostaviti trdnjavo z orožjem in vso prtljago. CJstaši pa zahtevajo, da se njim izroči orožje ter da se osvoboditi dve kristijanski vasi, oblegani po turških vojakih. Z druge strani javljajo, da je na potu 3000 turških vojakov z namenom, da osvobode utrdbo Vamos. Usoda utrdbe se mora odločiti kmalo. Turška vlada je zagotovila grški vladi, da stori vse mogoče v preprečenje prelivanja krvi. Grška vlada pa je protestovala proti dovajanju novih turških vojakov na otok, ker bi to le še bolj razvnelo duhove. Poslaniki v Carjfmgradu posredujejo v tem zmislu, da se osvobodi toliko turška posadka v Vamosu, kolikor krščaski vasi. Turška vlada je priobčila poslanikom, da je odšle na Kreto 16 batalijonov vojakov zaudusenje ustaje. Razprava proti Baratierjju- Glasom najnovejših, iz Rima došlih vestij, prične razprava proti fiaratieriju že prihodnji teden. Italijanska vlada bržkone ne mara z resnico na dan, da ne bi osredotočila vse javne pozornosti na to razpravo ; zatorej ne objavi dneva, kojega prične razprava. Ba3 tako niso še službeno in definitivno objavili, da - li se sestane vojno sodišče v Adi Kajć, ali pa v Asmari. No, slednjič je povsem postranska stvar, kje naj se vrši ta razprava; važniše je, k a k 6 se bode vršila. Čuje pa se že sedaj — nekako izza kulis, — da niti generalni odvetnik, niti vojno sodišče ne prime Baratierija baš — za grlo. Obtoženega bivšega gubernerja spremita is Masave pred sodišče dva orožniSka častnika (karabinjeri) in za „častno stražo", za vseobčo varnost Baratierijevo, skrbel bode oddelek orožnikov. Različne vesti. Potrjenje župana ljubljanskega. „Slov. Narodu" brzojavljajo z Dunaja, da je cesar že potrdil izvolitev g. Ivana Hribarja županom ljubljanskim. V odbor podružnice družbe sv. Cirila In Metoda na Greti so bili izvoljeni na občnem zboru minolega ponedeljka: Josip Katalan, predsednikom ; Fran Guštiu, tajnikom; Ivan Gerdol blagajnikom; Ivan Marija Gornbač, Josip Andrej Pertot in Fran Dollenz, namestniki; Fran Godnik, Josip Požar in Valentin Piščanc, pregledovale*! računov. Podrobneje poročilo prinesemo prihodnjič. Spomenik baronu čehovinu. Kakor zuano, sklenilo je Goriško društvo veteranov postaviti slovenskemu junaku baronu Čehovinu povodom 50-letnice vladanja Nj. Vel. cesarja I. 1898. spomenik v njega rojstnem kraju, v Gornji Branici na Goriškem. Poseben odbor, ki se je ustanovil v ta namen, nabral je tudi že prilično svoto denarja, komisija veteranov pa je že izbrala v Gornji Branici primeren prostor, kjer naj bi stal spomenik. Sedaj pa nekaterniki delajo ovire tej, vse hvale vredni nameri s tem, da hočejo po vsej sili, da ae postavi spomenik baronu Čehovinu — v Ajdovščini. Po skromnem našem menenju pa bi bilo vendar najumestniše, da se ta spomenik postavi tam, kjer se je rodil junak Čehovin, in kjer še dandanes stoji njegova rojstna hiša, t. j.: v Gornji Branici. Saj ta vas ni Bog zna v kakšni puščavi, zapuščeni od vsega sveta! Občni zbor .Tržaškega Sokola" bode jutri ob 2. in pol uri popoludne v društveni telovadnici. Bratje členi se poživljajo še enkrat na mnogobrojno udeležbo. »Katoliško politično bralno društvo" v Podgori priredi s sodelovanjem „Goriškega Sokola" veselico v društveni dvorani jutri v uedeljo 31. ra^ja 1896. ob B. in pol uri popoludne. Spored bo obsegal: petje, tamburanje in veselo igro „Mutec". Gostje iz Trsta dobro došli l Občni zbor dramati&nega društva v Ljubljani vršil se je v soboto 23. maja zvečer v „Naroduem domu" ob jako pičli udeležbi udov. O tem zboru nam pišojo iz Ljubljane: Na dnevnem redu bilo je tajnikovo poročilo oziroma intendance o delovanju v minolem društvenem letu, nadalje poročilo blagajnikovo in volitev novega odbora. Zborovanje je trajalo skoraj cele tri ure, in to radi debate, ki se je unela o zadevi prejšnjega zaslužnega kapeluika in ustvaritelja slov. opere: Fr. Gerbiča. Njega je bila namreč odpustila intendanca že tekom lanske sezone, iz malenkostnih vzrokov, ki so \ pa ostali neznani širjemu občinstvu; pred devetimi meseci ustavila mu je pa tudi pismeno zajamčeno plačo (bagatelko 200 gld. za dramatično društvo in onih 300 gld., katere je dobival za vodstvo petja čitalniškega pevskega zbora, katere mu je pa, ko se je raz.sel čitalniški pevski zbor, plačevalo dram. društvo). Tako je m<'ž navezan le na onih 700 gld., katere dobiva kot vodja »Glasbene Matice'. Fr. Drenik, ki je pred 10 leti posredoval prihod g. Gerbiča, se je jako hvalevredno zavzel za svojega prijatelja. Navel je zasluge Gerbičeve za „Glasbeno Matico" in slov. opero, ker oboje je njegovo delo. Sedaj se pa prezirno gleda preko moža, ki je vse svoje moči posvetil domovini in ki je pred 10 leti pustil dokaj boljšo karijero v Lvovu in prišel v Ljubljano orat glasbeno ledino. Je-li to lepo, da se mu sedaj, ko so mu morda nekoliko opešale moči, krati to, kar mu gre po vsakem pravu. Pogodba, katero so podpisali dr. Ivan Tavčar (predsednik dramatičnega društva), dr. Bleiweiss (preds. čitalnice) in Fr. Ravnikar (preds. „Glasb. Matice) se ne sme tolmačiti po obliki, temveč po duhu. Narodna društva so vezana na pogodbo tak6 dolgo, dokler se ista ne spremeni v sporazumu z Gerbidem. On ima pravico do tega, kar mu je zagotovljeno v pogodbi, ne le dokler zamore, temveč tudi tedaj, kadar obnemore. To zahtevajo duh pogodbe, čast narodnih društev in pravica ! Ukljub prigovarjanju od strani odbora, je vendar večina bila tega menenja, da se je držati pogodbe, vzlasti ko je še g. Hubad priporočal, da se da Gerbiču, kar mu gre. Mi bi le 8e priporočali novemu odboru, da namesti g. prof. Gerbiča pri operi, če ne kakor prvega, pa kakor druzega kapelnika Ker, kolikor mi poznamo moža, je on popolnoma zmožen za to službo, kakor je bil poprej; naj se s tem tudi nekoliko zadosti možu za krivice, katere so mu bile storjene. Potem tudi ne bode vednih tožeb o preobložitvi ka-peluikovi, če se bremena razdele. Iu tako naj se konča stvar ugodno na obe strani. — Na to je sledilo poročilo blagajnikovo, ki je pokazalo, da je denarno stanje še dosti ugodno. Društvo je imelo v lanskem letu 30.456 gld. 30 nč. dohodkov in 30.719 gld. 6 nč. stroškov. V dohodke je ušteta deželna podpora 6000 gld. in mestna tudi 6000 gld., donesek gled. društva 875 gld. 50 nč. (dokaj manjši od lanskega leta; ali dremlje že tudi to j društvo?), članarina dram. društva 564 gld., abo-nement na sedeže 746 gld. 35 nč., predstave so pa dale dohodka 14.054 gld. Izdatki so se pa razdelili na garderobo, re-pertoir, dnevne stroške in gaže. Ker se je na račun starega dolga plačalo 1124 gold. 5 nvč., je prav za prav prebitka 861 gold. 24 nvč.; dočim znaša navidezni deficit 262 gld. 70 nvč. Poročilo se je odobrilo. Na predlog prof. Rutarja seje volitev novega odbora odložila radi prepičle udeležbe na izredni.občni zbor, ki bo v soboto 30. t. m., o katerega izidu bomo poročali. Obhoditi moramo pa konečno skrajno nemarnost društvenikov, ki se tako malo zanimajo za tako važuo podjetje 1 Ob jednem tudi ne moremo prikriti svojega začudenja, da je „Slov. Narod" molčč prezrl debato o Ger-bičevi zadevi. Ako se gospodje bojč, da bi to Škodovalo na katero-koli stran, potem naj bi bili skrbeli, da bi sploh ne bilo take debate ! V slavnostih v Moskvi. Iz zasebnega pisma, došlega danes iz Moskve v Trst posnemamo : „Ravnokar sem hodil po jedni iz ulic, koder se popelje jutri mogočni car. Ne morete si predstaviti, kako prekrasna je Moskva : girlande, zastave, grbi, milijoni lampad. Vse čisto kakor zrcalo, vse v cvetji in dekoraciji, vsi veseli in radostnim trepetom pričakujejo jutrajšnjega dne. To je veličje, katero si more predstaviti le oni, ki je videl svojimi očmi". 2abavne vožnje po morju. Jutri bodo te - le zabavile vožnje, ako bode vreme ugodno: Parnik „Egle" v Izolo. Odplovi ob 3.30 pop., vrne se ob 8 zvečer. — „Sautorio" v Koper. Odplovi ob 3-30 pop., vrne se ob 8. — „Istria" v Piran in Porto-rose. Odplovi ob 3*30, vrne se iz Portorose ob 7.30, iz Pirana ob 8. — V Miramar : parnik „Pira-nese" ob 3.45, vrne se ob 7, „Aquileja" ob 10.15 predp., in ob 3 pop. Šagra na Vrdell. Vrdeljski - Sv. Ivanski mladeniči priredijo jutri, dn6 31. t. m. „šagro" na obiČneru prostoru na Vrdeli. Pevsko društvo „Kolo* naznanja svojim članom, da bode jutri v nedeljo dne 31. t. m. pevska vaja v prostorih „Delalskega podpornega društva", via Molin piccolo št. 1. točno ob 3. uri popoludne. ODBOR. Nenadna smrt. 461etni trgovski uradnik Ivan Depaul, službujoči pri tukajšnji tvrdki Rothermann & Engelmann, bil je predsinočnem v telovadnici društva „Uuione Ginnastica11. kojega društva je odbornik. H krati se je zgrudil na tla iu par trenotkov zatem je umrl. Zdravnik z zdravniške postaje konstatoval je smrt, kajti nesrečniku ni bilo več pomoči. Samomora. Predvčerajšnjem popoludne našli so ob morskem obrežju pod Skednjem 511etnega čevljarja Ermenegilda Taboga mrtvega. Nesrečnež se je bil zavdal iz obupanja. Zdravniško-sodnijska komisija dala je truplo samomorilčevo prevesti v mrtvašnico pii sv. Justu. — Včeraj zjutraj našli so blizu javne ko-peiji v takozvani „sacchetti* truplo utopljenčevo, plavajoče na morski površini. Truplo so spravili na obrežje, kamor so pozvali zdravnika z zdrav, postaje. Zdravnik se je izjavil, da je bil utopljenec najmanje že 24 ur v vodi. Okolu pasa imel je utopljenec privezan železen utćž 10 kgr, V utopljencu so spoznali 22letnega trgovskega pomočnika Gabrijela Lestana, službujočega do nedavno v trgovini nrrodij tvrdke Menz v ul. Stadion in stanujočega v nI. Mti-raglione hšt. 22. Truplo pokojnikove odpeljali so v mrtvašnico pri sv. Justu. Čujemo, da je Lestan končal svoje življenje, ker ga je mučila neka neozdravljiva bolezen (raku sličen tur). Mladenič se je bil baje že parkrat izjavil, da mu je življenje neznosno. Tržaika pomorska l;opelj. Danes odpelje se z Dunaja v Trst 50 ubožnih škrofuloznih otrok, da ostanejo na stroške Dunajske občine 100 dnij v tukajšnjem pomorskem zdravišču. Letos odpošlje tudi občinski zastop v Brnu nekoliko bolnih otrok v tržaško pomorsko zdravišče. Obsojen — zaradi I. maja Včeraj vršila se je pred tukajšnjim sodiščem razprava proti kotlarju Josipu Bastianuttiju, iz Trsta, obtoženemu upora. Bastjanutti je d»ć 1. majnika prikorakal po ulici Giulia nizdol z raznimi drugimi delavci, ki so bili „praznovali* 1. majnik. Nadzornik policijske straže Vrbič, dodeljen komisarjatu v ulici Scussa, pozval je delavce, da naj se razidejo. Bastianatti je zakričal v odgovor temu pozivu svojim tovarišem: „Avantil* Od todi obtožba. Sodišče ga je spoznalo krivim ter ga obsodilo na tedeu dnij zapora. Sodnijeko. Kotlarja Oktavija Skola obsodilo je včeraj tukajšnje sodišče zaradi teškega telesnega poškodovanja na osem mesecev težke ječe. Skolo je po noči od 12. na 13. aprila t. 1. z nožem ranil knjigoveza Ivana Ooljo, kojega je imel na sumu, da mu je izneveril ljubico. Težaka Earol Ščuka in Evgen Kragelj, oba iz Trsta, obsojena sta zaradi tatvine vsak na dva meseca težke ječe. Zasačili so ju, ko sta bila ukradla v novem pristanišču kave, vredno okolo 6 goldinarjev. Vtihotapljen duhan. Včeraj zjutraj preiskovala je posebna finančna komisija angleški parnik „Bassano", ki je dospel iz Katanije (Sicilija) v Trst. Parnik je zasidran v novem pristanišču. Finančni organi našli so osem kilogramov finega inozemskega tobaka, skritega med jestvinami. Vtihotapljen duhan so zaplenili finančni organi ter napravili kazensko ovadbo o dogodku. 2alosten položaj Italijanov v Afriki. Iz Rima javljajo : Vsled nujnega zahtevauja generala Baldis-sere odpošlje družba .Rdečega križa* v kratkem v Masavo zdravil in drugih potrebščin za bolnike. Italijanske vojake, ostale v Eritreji, mučijo hude bolezni. Bolnišnice in ambulance so polne bolnikov. Vsled izredne suše in pa hude vročine je položaj italijanskih vojakov jako ozbilen. Visoka starost. V Tiflisu (južna Rusija) umr'a je te dni vdova Urumsija Arutjauova, stara 120 let. Starka bila je do zadnjega trenotka prilično krepka ter je opravljala sama domaČa gospodinjska dela. Tudi vid je imela še tako dober, da je mogla šivati brez naočal. Ostavila je dva „otroka", jed-nega sina starega 80 let in dru/.ega starega pa 72 let. Najnovejše ve a ti* Volosko 30. Slavoj Jenko in Matko Mandič izvoljena zopet deželnima poslancema in sicer jednoglasno. Materijskl in ve-prinski volilni možje niso došli glasovati. Trst 30. Danes je dospel v naše mesto bivši italijanski vojni minister general Mocenni. Italijanski general ostane več dnij v Trstu. Nastanil se je v hotelu Delorme. Dunaj 30. Državni skupni proračun za leto 1897., ki naj se predloži danes v Budimpešti sestavšim se delegacijam, zahteva 160,584 /51 gold., od kojih pa je pokritih 2,741.283 gold. Ostane torej potrebščine 157,843,468 gld. odbivši čisti prebitek na carini, ki je proračnnana na 50,537.130 cold., treba torej še 107,270 338 gld. in odbivši ki pripadata na Ogersko, kukor treba razdeliti po kvotah, (potrebščina 105,124.931 gold.; od te pripada na Avstri jo 73,587.452 gld., na Ogmko pa 3^537.479 gold). Od omenjenih skupnih potrebščin pripada 142.L09.964 gold. na redne in 18,474.787 gl. na izredne troske. Aleksandrija 29. Od 18. do 23. t. m. obolelo je tu 125 oseb za kolero; 112 jih je umrlo. V Kairu (»b delo je od 17. do 22. t. in. z nova 192 oseb za kolero; 170 jih je umrlo. *»*■•»rat s>.-.- i«, - in vesti aOdlmpetU. PAenio* i,\ jenen 6.63-8.64 Pšenica za maj-juni 1896 6 52 do 6.53 —. -. Oves 7,a jesen 5.42—5.44 R*. za jeson 5.62 5.64 Koruza za juti-avgust 3.96 — 3.97 maj-juni 1896 3.90—S.92 PAonioi. no»h od 7H kil. f. 6-75-6 90 od 79 kil. f. 6.85—6.95., o.l sO kil. f. 6.90—7.03 od 81.kil. f. 6 95 — 7 05, 38*25 cTa^ro. KnTa Hantos icood average za juni 77"—, «•» oktober 72— Silno mlačno. Hft~obarg. Santo« good average juni —.— za septombcr 59,26 za december 5H.50 mlačno. Kava. Trg v obče nespremenjen, toda mlačen, izvzetudi dobre braziljanske Trati, in sicer zaradi primanjkljaja blaga. — Ako primerimo tržne cene v teku enega meseca, dobimo razliko: for. 3—4 za najfinije vrsti, for. 4—5 za fine in for. o—6 za proste. V zalogi imamo tu okolo 90.000 mt. s t. Sladkor. Blago, namenjeno za izvoz, imelo je mino-lega tsdna pravi polom, kajti cena je padla od f. 17—-17'/* na 15'/, in to vsled vsprejete povišane eksportno premije na Nemškem. Nasledki te nesrečne trgovinske politike, ki lioče varovati carinske prispevke, boilemo sc mi v kratkem občutili, kajti tudi mi ae moremo zaostati ea Nemčijo. Čujemo že, da nameruje tudi naš finančni minister staviti isti predlog in poravnati zgubo poprečnih 5 milijonov goldinarjev s tem, da poviša vžitninski davek na sladkor, kateri znaša danes z eksportno premijo 2e f. 13*26. Koliko bode znašalo to povišanje, tega se ne ve, ali računamo je za f. 1'/,—2. — Za konsumento znaša to 51/4 milijonov na leto, zopet toliko zasluži pa kartel ! — Blago za domači konsum ostalo je nespremenjeno v svojih conah navzlic znižanju cenam za izvoz. Tu stane : Centrifugal W Z F f. 35.—, P L Z F f. 36»/,, G Z Z f. 84«/., Glave v sodih f. 38, v vrečah f. 871/*, ConcRssd R Z R f. 35'/.-35y„ Z K Z f. 36'/.—8(1'/.. Četvorni f. 877.-37«/,. Riž. Italijanski se jo podražil za V, f. in utegne ie podražiti se. Japonski nespremenjen. Indijsko vrati stalne in za '/. f. boljše. Olje. 1'ine in srodno fine italijanske vrsti so se podražile za 3—4 f. vsled veliccga izvoza na Francosko; amerikansko pa jo silno mlačno in se je prodajalo po nezasli-Sani ceni f. 28 (carinom od 6 for.). Dalmatinsko mlačno po f. 29-31. Mast. Američani del«jo letos Madjarom navzlic veliki carini (20 f.) silno konkurencijo. Danes so so zopet cene znižale in so padle od f. 521/,, oziroma 53, za for. 3 —3'/,i Za julij ponujajo pa mast še po 2 f. ceneje. Slanina je stalna in hočejo tu Ogri zaslužiti, kar zgube pri masti, ker je, kakor znano, uvoz iz Ameriko zabranjen. Sveče. Tovarne so zopet znižale cene za 4 f. vsacih 100 kigr. Fižol vedno BlabSe. Koks po f, 9'/.—9' Ribničan po f. 9V4. Rudeči po 8'/,. Krompir Btari po f. 3'/t, novega imamo že po f. 6. Konoplja iz Grškega so je skoraj razprodaja po f. 11'/,. Cena utegne sedaj poskočiti. Otrobi navadni, mirneje. Economo po f. 4 30—4 35, ruski, jako lepi, po f. 4*35, drobni levantinski po f. 3*75—3-80. Moka vedno jako mlačna. Cene padajoče. Danea imamo zabeležiti sledeče ceno: „Erste Ofon Pester" (zaloga Via della Pesa št. 4) N. 0 po f. 12 80, N. 1 f. 12-40, N. 2 f. 1190, N. 3 11*30, N. 4 f. 10-60, N. 5 f. 9*80, N. 6 f. 9 50, N. 7 f. 8-40, N. 8 f. 5-65, „Mariborski mlin" (zaloga Via Ghega štev. 3) t N. 0 f. 12*50, N. 1 f. 12'—, N. 2 f. 11*55, N. 3 f. 10-90, N. 4 f. 10-35, N. 5 f. 9-65, N. 6 f. 8 75, N. 7 f. 7*80. N. 8 f. 6-20. R žen a moka N. 1 f. 1070, D f. 10-20, N. 2 f. 920, N. 3 f. 8-—. Ajdova moka A f. 13 75. Gres f. 1350. „K c o n o m o" N. 0 f. 12*65, N. 1 f. 12*20, N. 2 f. 11-65, N. 4 f. 11*50, N. 5 f. 11*35, M. 6 f. 10 60, F. f. 9*05. DnnnlvhA borza 30. maja 1S**0. včeraj dano* Državni dolg v papirju . . . 101.25 101.25 „ „ v urebru . . . 101*80 101 i>5 Avstrijska renta v zlatu . 12240 122.4 5 „ v kronali . . . 101.— 101.15 Kreditne akcije....... 345.25 344 75 London 10 Lst........120.— 120.- Napoleoni.........9.51 9.52', 20 mark ...... 11.75 11.75 100 it al i lir 44 5/lj 44 50 Rrotto Riharilt i zde lov« t elj i oglja v HV. 1'etru, DlaUG mučil IU, priporočajo svojo zaloeo v Trstu: V t a I'ondareti št. 1, Piazza della Falle 2, via Madonnlna 2, Fiazzetta Cordaiuoli 2, z uhodom tudi v ulici loii-ente po najnižjih cenah, i Oglje I. kakovosti, karbonina, kok, drva na metru itd, ' Naročim so spremljejo tudi z dopiHiiico. RESTAVRACIJA „Alia nuova Abbondanza" Via Torrente št. 18. Udh.no podpisani usoja si naznaniti, da se je z dnem 16. t. m. preselil iz svoje prejšnje gostilne „Alla Vittoria« v staroznano gostilno „Alla nuova Abbondanza', katero je prevzel na svoj račun. Podpisani se bode trudil vsikdar, da si pridobi naklonjenost svojih gostov, istim z najboljšimi pijačami in izborno kuhinjo po nizkih cenah najtočnejše postreči. Priporoča se še posebno p. n. potujočim gostom v prenočišča, katerim more z jako elegantnimi in čednimi sobami po primerno nizkih cenah postreči udani WaQQPI AlniTlia ulica n,irr- vecchia hSt. 2, fTW3CI fllUjAlJCI, i„ia dobro zaioženo prodftjal-nico moke, sladkorja, riža, vlitkov domičih in tujih, mila, kiseli v, olja itd. na drobno In dobelo, po jako zmernih cennh. Vsprejema tudi naročila z dežele ter jih izvršuje solidno. V mirnrillmrah ulica Bsrrlera vecchia St. 35 ¥ ■■■■I UUIIIIIIjdll in sette fontane it. 5 je na prodaj blago prve vrste, kakor: prah za mrČese, rimsko žveplo itd., vse po jako nizkih cennh. Braohettl Lttlgi. Fraitfo Toman podobar in pozlatar, Križevniški trg št. I. Ljubljana, se priporoča preč. duhovščini za izdelovanje cerkvenih in sobnih del po nizki ceni in priznano natančni izvršitvi. V zalogi ima sv. Razpela, okvire (Goldleisten) slike, cdfe, kroglice za vrvi itd. „Kava Viktorija" Posebnost, Cista, dobra; z mlekom prav dobra ; mešana z kolonjalno kavo nedosežna — Se dobi v vseh prodajalnicah jestvin. Zaloga pohlitva tvrdke Aleaadndro Levi Minzi Trst. Via Riborgo, 21 in Piazza Veochia it. 2, nasproti prehodiiću pod ljudsko iolo v starem mestu. Zaloga pohištva in tapetarij vseh slogov, lastnega izdelka. Bogato skladišče ogledal in vsakovrstnih slik. — Na zahtevanje ilustrovan cenik zastonj in franko. Naročeno blago stavlja se parnik, ali na železniško postajo, ne da bi za to računil stroške. Via Nuova na vogalu via S. Lazzaro Nove naročbe najmodernejšega blaga za -—■a, — spomladno sezono so & li .lir nam už° prispeie mrJ titUnik P W_ volnene tkanine zt gospe in gospodo. Ve- , liki izbor ovratnikov in ovratnic vsakovrstne barve in ve- —--—— likosti. Zaloga vsakovrstnih potreb za Šiviljo, krojače in kitničarke. Uzorci na sahtevo franko. Blago se razšilja poštnine prosto. Za mnogobrojni obisk tako meščanom, okoličanom in zu-uajiiim naročnikom so priporočata udana Alte & Zadnik Velika zaloga •ena in slame v omotih (balah), ovsa i li otrobov po najprimernejih cenah v Via Scussa it. 3 in Via Geppa it. 4, palača Panfllli. Liniment. Capsici comp. ■ sidrom ii Richterjeve lekarne v Prafll, ptipozuano iavrBtno, bolečine blažeče mazilo; dobiva se pe 40 nvč., 70 nvč. in 1 gld. po vseh lel karnak.Zahteva naj se blagovoljno to splošno priljubljeno domače sredstvo i.a kratko kot Richterjev limment s „sitom" ter naj se previdnostno vsprejmejo le take stekle- niče kot pristne, ki imajo znano varstveno - znamko „sidro". Richterjeva lekarna „ Pri zlatem leiniu v Pragi. m Mirodilnica Ferd. F. Haber nasled. Barriera vecchia 22. ZALOGA RIMSKEGA ŽVEPLA, BAKRENOVCA za trte, praha proti mrčesom, barv mletih in v prahu, lekov, mineralk, voščenih sveč, mirodij in ločbarskih izdelkov. Najnovejši pneumatiČni bicikli prodajejo se po nizkih cenah pri dobroznani in pošteni domači tvrdki: JAKOB ŠTRUKELJ - TRST vla Caserma itev. 16 uhod piazza della Caserma. (naiproN veliki voJagnM), Naj veča zaloga koles v Trstu. Prodaja se na drobno in debelo. Zaloga kolen: „Courir", „Humber" in „Adler". Jamči se za vnako prodano kolo. Kolesa so lepa, lahka, močna in trpežna. Na lahtevanje pošlje se cenik. V zalogi se nahajajo vsakovrstne priprave tičočo se koles, kakor: zvonei, svetilke, zračne tla-čilke, osice, prečke, platišča, notranji mehi, vrhni kav-čugi vsake mere itd. (Pri naročbi vrhnega kavčuga zadostuje dolgost kolesa skosi sredo v centimetrih in kakovost kavčuga.) Henrik Stiebil pekama in sladčičarna, v Trstu, piazzetta S. Giacomo hst. 3 in Riborgo hšt. 15. ima vsak dan svežih kolaCev in raznovrstnih biškotov. Zaloga rozolije in vsakovrstnih finih likerjev. Priporoča se si. slovenskemu občinstvu v mestu in na deželi, sosebno za naročbe za birmo in pojedine. — Kruh trikrat na dan svež. Sprejema v svojo peč tudi kruh iz družin. Anton Košir v Ljubljani, v Kolodvorskih ulicah itev. 39, poleg Juž. kolodvora priporoča svojo zalogo izvrstnih Jermanov za atroja kili od f 2.60 d > 3.30 potemjermena za ftlvatl in vezati. Cenike na zahtevanje zastonj. V** Kovfiekl „en gros« gg. trgovcem po najnlllh tovarsklh cenah. Odprtje gostilne Al BAGNI RUSSI. Podpisani ut-oja se javiti slavnemn slovenskemu občinstvu, da odpre jutri, dne 31. maja gostilno „Al BAGNI RUSSI" nahajajočo se v ulici Giulia st. 8, poleg ruske kopelji. Točil bode Izborni kraški teran, vipavsko belo vino in črno istrsko. Vedno SVEŽE PIVO z VRHNIKE nad Ljubljano. Izborna domača kuhinja, cene nizke. Priporoma se obilnemu obisku udani Matija Katt. O. Tdnniea Ljubljana. tovarna strojev in kovačuica za kotle. Specijaliteta: žage in stroji za obdelovanje lesa SVOJI K SVOJIM J. Jurca in drug, pekarna v ulici del Istituto hSt, 18, priporočata svojo pekarno sorojakom v mestu, v Kjadinu in na Rocolu Izborni kruh, vedno sveža, zaloga biŠkotor, sladčic, moke, kvasa itd. Cetie primerne postrežba poštena. Trikrat na dan sveže pecivo. Vsprejnmata v svojo peč tudi kruh iz družin. Odškodnina nizka postrežba točna. Pečeta tudi finejši htuh za praznike, pojedine, svatovanja, birmo, itd. po naročbab. 1—3 i/v/v/v/v> v/v/ ! J®" Le 2 gld. 10 nč. Naša Dunajska tvrdka naročila nam jo, da povrem razpustimo tukajšnjo našo podružnico. Radi tega razprodajamo 40 zel6 lepih in koristnih predmetov v ceno, kakorSne še nikdar ni bilo, za samo 2 gld. 10 nč. in sicer: 1 pozlačeno uro, urejeno na minuto, o čemer jamčimo za jedno leto ; pozlačeno verižico, koje zaradi nje sijajne vnanjonosti ni razločiti od prave ziate ; komadov dvostrokofinih robcev j zelo lepo žepno zrcalo s fino brušenim steklom; krasno svilnato ovratnico, najnovejšega, kroja; jako fino naprsno iglo z umetoljnimi briljanti; krasno častniško usnjato novčarko iz zelo finega usnja; 3 komade jako finih naprsnih gumbov iz ponarejenega zlata in umeteljnimi briljanti; 2 komada zapestnih gumbov iz ponarejenega zlata z mehaničko patentovano zatvornico ; 1 zelo elegantno pariško zapono za gospd ; 1 fino torbico za smotke ; 1 fin ustnik za smotke ; 10 komadov finega angleškega papirja za pisma in 10 komadov finih angleških kuvdrt. Vseh teh 40 krasnih predmetov vkupe z uro vred stane le 2 goldinarja lO nd. Z naročbami treba seje kolikor možno požuriti ker zaloga ne traja dolgo in so nikdar več v življenju ne pojavi tako ugodna prilika. Razpošilja po postnem povzetju Krakovska ekspedicija za ure F. WINDISCH Krakovo, it. 7 NB. Kar ne ugaja, v »prejme se takoj nazaj. Zastop dvokoles „Swift" iz orožarne v Steyru imata podpiBaia v Gorici, na cesti Fran Josipa (Corso) št. 4. (nasproti gledišiue kavarne). Lastna izdolovalnica dvokoles BIlirijau, žičnih blazin (Drathmatratzon), po-pravljalnica dvokoles, šivalnih strojev pušk itd. Nunska ulica 14: Prodajalnico šivalnih strojev, putk, streljiva in drugega orodja pa imata Saunig & Dekleva, v Nunski ulM št. ta. Domača tvrdka Anna flofbauer v Ljubljani. Velika zaloga cerkvene obleke, orodja in posode. Podpisana ima v zalogi najraznovrstneje, trpežno, krasno blago za bandera, baldahine, raznobarvne plašče, kazule, pluviale, dalmatike volume, albe, koretelje, prte itd. sploh vse, kar se rabi v crkvi pri službi božji — Prevzema tudi vezenje, prenov ljenje stare obleke in vsa popravila. — Yedelnje ročno i pošteno po najnižji ceni banderh in vso drugo obleko. Prečastite gospode prosim, da se blagovoli pri naroČilih ozirati r.a domačo tvrdko ter ne uvažujejo tujih tvidk, društev in potqjoćih agentov. Zagotovlja hitro in najpoštenejšo postrežbo in najnižjo ceno, zatrjuje, da bode hvaležna tudi za najmanjše naročilo. Najodličničnejšim spoštovanjem se priporoča Ana Hofbauep, Imejlteljioa zaloge cerkvene obleke, v TJubljani, Gledališke ulice 4. Lastnik politično društvo „Edinosti«. Izdavatnlj in odgovorni urednik: Julij Mikota. — Tiskarna Dolenc v|Trstu. «Tk