SLOVENEC
Političen list za slovenski narod.

Po pošti prejeman velja: Za celo leto predplačan 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., ta jeden
mesec 1 gld. 40
V administraciji prejeman velja: Za celo leto 12 gld., za pol leta 6 gld., za četrt leta 3 gld., za jeden mesec 1 gld. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gld. 20 kr. več na leto. Posamne Številke po 7 kr.
Naročnino in oznanila (inserate) vsprejema upravnlStvo (in ekspedlelja v ,,Katol. TIskarni", Vodnikove ulice St. 2.
Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma ne vsprejemajo.
Vredništvo je v SemenlSklh ulicah St. 2, I., 17.
Izhaja vsak dan, izvzemSi nedelje in praznike, ob pol 6 uri pspoldne.
Štev.
V Ljubljani, v soboto 13. aprila 1895.
Letnik: XXIII.
Velika noč.
V s t a 1 j e — Aleluja! Ta veseli zbor se ozivlje po zemlji Velikonočni dan in trosi mir in veselje v človeška srca. Odrešenikovega trpljenja spomin se ta dan završuje s spominom njegovega zmagoslavja. Človeška narava čuti v njem prvorojenca vsega stvarstva, svojega brata in ob njegovi zgodbi proučava, razmišljava sebe in se — umeva. Svoje bistvo, — telesno, umno, socijalno — čita v Izveli-čarjevem življenju, trpljenju in zmagi, v njem si razlaga svoj namen, v njem si tolmači vzrok svojemu neredu, namreč greh, v njem gleda svoje pre-.novljenje, evoje popolno dostojanstvo, svojo celo veljavo, svojo — konečno zmago. Kedor posluša ta glas najboljšega apologeta in najsilnejšega propo-vednika — namreč svoje vlastne narave, temu je jasno najvažnejše vprašanje: o samem se>bi, sebe izpoznava in to mu je ključ, s katerim odpira vse druge skrivnosti. Najvišja pozemska učenost pa rodi le zlo in gorje, če nima temelja v ti znanosti.
Trpeči in vstali Odrešenik je jedina knjiga, ki nam razlaga do zaduje pičice nas same in naše življenje. Kjer se ne prebira ta knjiga, tija zalezejo zmaji pogubnih zmot in ž njimi — krvi in solz potoki, najgorje uboštvo obupa — propad. Življenje človeštva, cerkve iu posamnikovo je brez te knjige neomljiv«.
Ljubezen je vedao ponavljajoče se poglavje v nji. Kaker je Bog večen, je tudi večna ta ljubezen. Saj je ravno tista, ki veže od vekomaj Očeta in Sina v Svetem Duhu in ki je v času velela Sinu, da se je včlovečil. Bog ljubi sebe in zato ljubi tudi svojo stvar, v kateri se zrcalijo njegove popolnosti, ljubi vzlasti človeka, ki mora v svojem življenju
z vlastno voljo in vlastnim delovanjem svobodno udejstvovati božji vzor človeškega sinu, povspenjati se do ,polne starosti', do moštva svojega Odreše-nika. Ljubezen je tudi neminljivi akord, ki ga poje veličastni himen večne usmiljene modrosti, namreč sv. Cerkev.
Ljubezen diše vse cerkveno življenje razširjajoč do Kristusa nepoznane sile: junaške požrtvovalnosti, možatega zatajevanja, ponosite ubogljivosti in ponižnosti. Za to ljubezen ni mraza, da bi jo ohladil, ni borje, da bi jo odvela, saj se oživlja v Odrešeniko-vem srcu. Imenujte krščanstvo in imenovali ste — ljubezen; spomnite se ljubezni in spominjate se — krščanstva. Ni je dobre stvari, da bi je ne bil pobijal brezbožni duh in je ne sovražil. Ni je slabe škodljive, ni je rane v družbi ali v posamezniku, da bi ji krščanstvo ne pripravilo leka v svoji ljubezni. Ubožni in žalostni, lačni in žejni, bolni in pohabljeni, obupni in nravno propadajoči: s kratka vsi trpini — vsi, ki se trudijo in so obloženi — dobivajo v krščanstvu, to je v katoliški cerkvi olajšave in zdravila. — — Z golgotske gore vre studenec ljubezni in zemlja in vse svetovje je premajhno, da bi ga kedaj izrabilo. Objektivno odrešenje je dejanje najčistejše, najvzvišenejše ljubezni in tako tudi subjektivno se izvršuje po ljubezni in v ljubezni.
Z ljubeznijo se druži kot poglavitni znak v delu odrešenja — pravičnost. Svojemu vlastnemu sinu ni zanesel Bog, ker je tako tirjala pravičnost. Človeške narave Odrešenikove vzdihi niso mogli odstraniti grenkega keliha od njega, ker je Očetova volja zahtevala zadoščenje pravičnosti. Včlovečeni Bog nam s križa ves razbit in okrvavljen ne propo-veduje samo o božji ljubezni, marveč prav tako živo in pretresljivo nam kliče: „Gospod je pravičen!" — Odrešenje je delo pravičnosti. Socijalni
greh prvega človeka, s katerim so omadeževani vsi deli človeške družbe, vsi udje organizma človeštva, je podvrgel celi ta organizem maščevanju božje pravičnosti.
V Križanem in vstalem OdreŠeniku zadošča človeštvo ti pravičnosti. V njem je zopet ozdravljen družabni organizem človeštva, zjedinjen v lepo celoto,
—	ki je po prvem svojem glavarju propadla in se po drugem — prenovila. Delo odrešenja daje celemu organizmu in vsem posamnim njegovim delom najtrdnejša temelja ljubezni in pravičnosti-Pravičnost oznanja posamnikom, pravičnost družbam tudi v svojem nadaljevanju — v sv. cerkvi. To moramo sedaj tembolj povdarjati, ker se popolnoma prezira. Sodi se, da je cerkev ustanova, ki naj samo pozivlje ljudi k potrpežljivosti in upogljivosti in ki naj pobira miloščino, ali ki naj trpinom kaže samo v nebesa. To ni jedina cerkvena naloga. Nadaljujoč delo odrešenja mora pozivati mogočnike in veljake tudi k pravičnosti; spominjati jih mora, naj uvedo pravičen družaben red; svariti mora vladarje iu gosposko, naj služijo pravici, zahtevati mora pravico za reveža, siroto in vdovo, za delavca, kmeta, obrtnika, za vsaeega zatiranca sploh. Sovražniki naj le klevečejo o politični agitaciji, o hujskanju in razburjanju, — saj so prav to očitali OdreŠeniku. Vzlasti v naši dobi, ko je večina ljudstva navezana na tako zvano usmiljenje, je potrebno povdarjati to nalogo pravega krščanstva.
Karkoli se stori za nižje, gospodarsko oslabele stanove, se tolmači kot neka miloščina, — smisel za pravičnost izginja. Reveži, nižji slojevi so izročeni
—	ljubezni. A sedaj revščina vedno narašča, ljubezen pa vedno pojenjuje; — kakšen bo torej konec? Jedina rešitev je v tem, da v Izveličarju ponavljamo pojem pravičnosti in ga oznanjamo in razgla-
LISTEK
Ua veliko saboto.
Pr. S. Pinžgar.
I.
,,Veselo ,gloria' zadoni, Svečano oglasite se piščali; Banderce zavihraj na skali, Iu zvon onemel spet zazvoni!
Zazvoni zvon, in glas ti vskipi, Ter v sela tiha vest razširi, Ozuani jo v vetrove štiri, Da zmage se slavijo hipi 1"---
Pomladi sapa ljubezniva Igraje trosi glas po svetu, Po drevju in po mladem cvetu,
V	kipeča srca ga izliva.
Obuja v srcih hrepenenje, Ljubezni ogenj v njih zažiga.
V	naravi drobno cvetje dviga
Ta glas, „da danes je Vstajenje".
Na lahkih krjlih glas priplove Skoz okno siromaške koče. A ne veselja -— vzdihe vroče Iz srca vabi reve — vdove.
Na prsi klone glava vela, V preteklost se zamisli starka: Oko — kot mrtvo je — brez žarka,
Bridkosti kip — podoba cela. *
* *
Pred letom tudi je tako zvonilo, In tudi je dehtelo prvo cvetje, ln s Kristom vstala je priroda mlada, In v srcih se vršilo je vstajenje. Pri ognju starica je takrat stala, Ko so zvonove odvezali v cerkvi, Da slavo božji zmagi so zapeli. Veselje srce njeno je ogrelo, Zamaknjena je zrla na ognjišče, Hvalila je Boga za odrešenje: „Da ni se pokoril nebeški Sin Za nas in dolg opral s krvjo aedolžno, Na veke bi sedeli pred peklom, Pod sabo zrli bi peklenski ogenj, Nebes zaprta vrata nad seboj. Sedaj odprta so nebeška vrata, Da skoznje v srečo pojdemo trpini, Ki vicamo na zemlji se v potrebi! — ■
Tedaj cerkvenik stopi v tiho vežo, V pobožnih mislih zmoti sivo mater. Od tleče gobe skrbno loči iskro, Pod treske vtakne blagoslovljen ogenj. In, kot prišel je, naglo odhiti, Nesoč sosedom blagoslovljen žarek.
Ob tem stori se milo gospodinji, Veselje prejšnje se prelije v žalost. K sosedom misel ji leti krilata: Darov bogatih ji naslika duša, Darov, ki v praznik vsak jih bo užival. A ona? Oj, gorje siroti taki, Ki praznih rok je, ko na duri trka Velika noč, kristjanu god največji!--
^Trpljenje mi bilo je hrana, Trpela na zemlji sera vedno. Za doto nevesti odbrano Uboštvo mi bilo je dedno.
Navadila sem se bremena, Lahko sem je sama nosila. Nebesa, saj veste, da nisem Nikdar o nesreči tožila.
Sedaj pa srce se mi krči, Ko z mano še drugi so v sili. Zatorej Te prosim, sirota, Usmili se Bog me, usmili I"
Tako molila je nesrečna mati, Molitev ji je osladila žalost. Krilatec božji ji prilil je v kupo Napolnjeno z bridkostjo sladko kapljo.

/Y\ • 'Vvm

šamo, kakor ga oznanja in razglaša pravičnosti božji na križu Sin božji.
Ideji ljubezni in pravičnosti se pridružuje ideja zmage; veliki petek je v zvezi — z veliko nedeljo. Veličastvo in nadzemski sijaj obdaje Njega, ki se je iz ljubezni ponižal, ki je, zadostujoč pravičnosti, dal svoje telo rabeljem. Zmagoslaven stoji nad grobom. Ljubezni in pravičnosti ni mogel ustaviti zmage orj aški grobni kamen, še manj uradni pečat na njem.
To velja vekomaj. Skale pritiska in silovitosti, naj si bodo tudi uradno zapečatene, ne zadrži v grobu ljubezni in pravičnosti. Junaško zmagujeta ti dve nad odtrganim pečatom, nad odvaljeno skalo. To je naše versko in vsled tega tudi politično in socijalno prepričanje in vodilo. To je naša znanost, ki nas uči boja za krščanske vzore, tista znanost, o kateri moli sveta cerkev v introitu velikonočne svete maše: „Mirabilis facta est scientia tua; aleluja, ale-luja!" — Čudovita se je skazala tvoja znanost, slavite Gospoda, slavite!
Zdolej manjka!
.Arbeiterzeitung" prinaša dne 9. t. m. iz nekega lista poročilo o bivšem misijonu v štefanski cerkvi. Konec tega poročila slSve: .Največ so samo srednji sloji in stanovi, kateri so se resvvelikem številu povrnili kpraktičnemu krščanstvu, mej tem ko zgorej in zdolej še silno mnogo manjka in je še n e i z r ek 1 j i v o v e 1 i k o dela."
Tem besedam dostavlja soeijalistično glasilo: „ D a zdolej silno veliko manjka, si š t e j e j o d e 1 a v c i v p o s e b n o čast; čese združujejo v shode po deset tisoč ljudij, nimajo niti vzroka, niti volje, da bi molili; za-nje j e p o z e m e 1 j s k o izveličanje silneje in tudi koristneje. Iz poročila se pa vidi, kako se je srednji stan na Dunaju že popopil; kako se vsi, liberalci, prostomisleci in antisemitski tercijalci tišee k cerkvenim vratom in kako nad vsemi oblastmi zopet zmaguje duhovnik. In zato naj se nobeden ne čudi, če se na Dunaju klerikalno voli, če je Dunaj postal klerikalen. Liberalna razsvitljenost dunajskega meščanstva je kmalu izginila in pobožnost, ki je samo neka vrsta servilizma, vlada zopet neomejeno. Samo , zdolej' pri delavcih je moč in pogum."
To so jasne, odkrite besede. Socijalni demokrat je najodločnejši zastopnik materijalizma v javnem življenju, najbolj odkriti sovražnik vsake vere. Misli, ki jih izraža .Arbeiterzeitung", so se sicer že veli-krat brale in govorile, a sedaj so postale politične in socijalno načelo mnogobrojne, za vse pripravljene množice. Ne prezrimo, da govori .Arbeiterzeitung" v imenu tisočev avstrijskih delavcev, ki jo poslušajo in — umevajo. Iz nje se pa naudušujejo tudi drugi
.Nedelja velika bo jutri, mati! Povsod veselje bo in gostovanje, Povsod velikonočno praznovanje. Pri nas samo nesreča je doma, Pri nas, ker tare nas uboštvo dedno. A tudi mi se bodemo gostili, Pri prazni mizi nočemo sedeti. Zakaj zaplodil Bog je hitrih srn, Zakaj se pase divja koza v gori ? Za reveže in ne za bogatine! Tako je bilo vedno moje mnenje, Tako sem sodil jaz, in oče tudi. Zato sedaj iskat greva divjine, Da tudi mi imeli bomo praznik!"
Tako govoril sin je materi, In sinov govor oče je potrdil.
.Nikar v gore, nikar v gore, Moj sin, moj mož, nikar! Desetkrat boljše so solze Pravične kot krivičen dar.
Soboto veliko slavi V svetosti celi božji svet. In grešnik vsak se veseli, Da grehov zopet je otet.
Vidva na lov tatinski zdaj Predrzno dvigata nogel Ta pot ne gre v odprti raj, Vstajenje — padec bo — gorjd !tt
stanovi. Dijaki, manjši uradniki in po mnogih krajih celo — kmetje. .Pobožnost je samo neka vrsta servilizma"; za-nje je koristno samo .poze-meljsko izveličanje" ; za molitev nimajo ni vzroka, ni volje; v čast si štejejo, da se jim' očita brezverstvo.--
Ubogo ljudstvo 1 Gorje tistim, ki mu z lsžizna-nostjo in s pohujšanjem, s krivicami in izsesavanjem pripravljajo srca, da vsprejema tak strup. Na njih samih se bo to najpreje maščevalo. Sedaj prokli-njajo tiste, katere so rodili. Vsa družba bi se morala najpreje upreti vzrokovalcem, potem učinek sam po sebi poneha — naravna pot, po kateri postanejo otrovana srca socijalnih demokratov zopet dostopna Kristusu in njegovim naukom, je pot boja za Kristusovo pravičnost in ljubezen proti nasilstvu krivice in sovraštva._
Politični pregled.
V Lj u bi j an i, 13. aprila.
Socijalni demokratje in dunajske občinske volitve. Vodja soc. dem. Resel omenjal je pri nekem shodu 8. t. m. tudi zadnje volitve v dunajski občinski odbor. On pravi, da se veseli zmage „ krščanskih socijalistov, kajti po tej zmagi dospeli bodo soc. demokratje do vrhunca. Upravo stolnega mesta popustiti bodo morali antisemitje kmalu klerikalcem in ti bodo slednjič prisiljeni umakniti se socijalnim demokratom. Jeli se bode besede Beselove uresničile, je vprašanje.
Delegacije se snidejo dne 5. junija na Dunaju. Avstrijski in ogerski finančni minister bodeta takoj po Velikinoči sestavila skupni preračun.
O koaliciji piše „Dz. Polski": .Koalicijsko večino so skoraj vsi poljski časniki naznanili z ne-zaupnostjo. Čakali smo, a danes vidimo, da posta-vodajna dela počasneje napredujejo, ko preje in da je poljski klub omajal svoje stališče. Ko se je koalicija načeloma izrekla za varstvo .posesti", v tistem trenotku je poštena in pravična volilna preosnorna postava nemogoča. Ce n. pr. imajo tri osebe skupaj hlebec kruha in četrta oseba zahteva svoj delež, potem noben učenjak ne najde načina, kako bi ta četrta oseba bila sita, ne da bi one tri bile prikrajšane.
Dipauli-jev odstoj) i« volilnega pod-odseka še vedno listom ne da mirovati. V tem se odlikujejo posebno oficijalni koalicijski listi, ki hočejo stvari odrekati vsak pomen. Sedaj je prišla „N. Pr. Pr." z neko novo verzijo v tem oziru na dan. Zvedela je namreč, da se je baron Oipauli posvetoval poprej z mladočeškim poslancem dr. Heroldom o volilni pre-osnovi, preden je izjavil, da odloži svoj mandat v volilnem pododseku. Zato pravoverna Židinja bere Dipau!i-ju levite, češ, rajši se posvetuje z Mladočehi, nego da bi se dogovoril z načelnikom svojega kluba, grofom Hohenwartom in svojim tovarišem v pododseku, princem Sehwerzenbergom. Jasno se vidi, kam je kopito namerjeno. Ves židovsko-liberalni tabor se namreč sedaj trudi češko konservativno plemstvo
Ne sluša sin in oče se ne meni — Nerada se ukloni moška glava. — Dvocevko s trama sname sin in oče, In drzna lovca odhitita v goro. Doma pa bridko joče siva mati.
II.
Vstajenje! Vrsta dolga se premiče Iz cerkve bele po vzbujenem polju. V pomladnem vetru plapola bandero, Za njim vrstč možje se korenjaški. Pobožno stopa vsak s sosedom svojim, Prebira molka jagode okrogle, Zamišljen jim pogled uhaja v setve, In nada se poraja v mnogem srcu, In prošnja vroča vstaja v dobrih dušah, Naj On, ki ga svečano spremljajo, Vse nade lepe setve uresniči. Za mdž redjo otrok nedolžnih roj Veselih lic posluša pevcev zbor, Ki zmageslavno pesmi svete peva. Kadila duh razliva se za zborom, Naznanja Kralja prihod zmagoslavni. Za ndbesom mladenke in žene Prešinjene od svete radosti Oprezno se vrstijo v pražnjem krilu. Skrivnostno tu je ustnic šepetanje, Umeti človek mislij vseh ne more, In ne, kar vsako si srce želi,
odtegniti od konservativcev in skrpati z nemško libe-ralnimi veleposestniki kompromis. S tem dobe nemški liberalci večino v češkem deželnem zboru in tudi v državnem zboru dobi srednja stranka veleposestnikov odločilno besedo. Žalibog, da ti nazori ne bodo zastonj, ker plemstvo in veleposestvo neče umevati sedanjega položaja in svoje naloge. Plemstvo se odvrača od ljudstva, ljudstvo pa od njega in tako bo veleposestvo ostalo osamljeno in brez vpliva v boju mej krščansko in brezversko demokracijo.
Srbija. Iz Belega grada se poročajo dan za dnem nove krutosti vladnih organov proti volilcem opozicije. Tako je v Smolincu prefekt iz jeze do duhovnika, ki je bil na čelu opozicijskim volilcem, ukazal orožnikom s silo udreti v njegovo stanovanje, iz-tirati ga na cesto ter pretepsti. Vaščanje so duhovniku prihiteli na pomoč ter se zgrabili z orožniki. Jeden kmet je bil usmrten, več orožnikov in kmetov ranjenih. Prefekt je zbežal. — Ker so državne bla-gajnice zopet prazne, hoče vlada najeti novo posojilo na Francoskem. Liberalci in radikalci so nekda sklenili, da bodo glasovali proti posojilu ali pa se odtegnili glasovanju, da tako preprečijo posojilo.
Rusija. Komisija za premembo zakonodajstva v listih poživlja vse tiste, ki se zanimajo za domače pravosodje, naj jej pošljejo nepristranske in praktične nasvete, da jih komisija porabi v svojih novih načrtih. — Mladi car hoče tudi časnikom dati več prostosti. Oče njegov Aleksander III. je prepovedal zadnja leta dajati dovoljenja za izdajo novih listov. Za kratke vlade sedanjega vladarja pa je vlada dopustila že nad 40 novih političnih listov.
Italija. V Turinu je izšla knjiga, ki obseza razna pisma Gavourjeva, tičoča se znanega preku-cuha Mazzinija. Tako piše 1. 1857. sedanji mogočni pijemonteški ministe Cavour nekemu policijskemu nadzorniku. .Nečuveno je, da se ta demon (Mazzini} more skrivati toliko časa policiji Evrope. Upam, da nam pride vender jedenkrat v roke in da mu preprečimo njegovo za domovino nevarno pustolovstvo." Markiju Villamarini piše Cavour: .Od francoske vlade pričakujem, da odpošlje dobrega detektiva, ki naj zasači Mazzinija. Agent dobi dobre plačilo, kajti želim, da Pijemot, Italijo in Evropo rešimo tega nesramnega zarotnika, ki je postal vodja roparske bande. če ga dobimo viselbode na trguAquasola." — Tako Cavour! In trideset let pozneje je italijanski parlament sklenil postaviti temu .voditelju roparske baide" velikanski spomenik, za kateri je kralj Um-berto daroval 100.000 lir! Da, na monte Gianicolo v Bimu stoje po vrsti spomeniki .slavnih revoluci-jonarjev."
Prevrat v Armeniji. Kakor poročajo angleški časniki, osnovala je turška vlada nek načrt, po katerem bi se preosnovala uprava armenska, in ga je predložila armenski vladi. Ta načrt dela na to, da se zjedinijo posamezne pokrajine in bi spadali posebno uporni kraji pod jednega glavnega namestnika. Od turške strani predlaga se za to mesto
Ki tiho moli za bodočo srečo.
Nazadnje, kjer so postarne ženice,
Zamišljena gre tudi siva mati.
Skrbij oblak ji senči velo lice.
Uho za zvon in zbor in strel je gluho,
Oko ne zre po zmagoslavni vrsti.
V	planino snežno ji pogled uhaja.--
Slovo od gor jemljejo zlati žarki,
Obliva goro solnčnata rdečica,
Kot skala klena tudi bi čutila,
V	ljubezni bi kipela ob vstajenju.
A materi se zdi krvava gora,
Okrvavljena od krvi sorodne.
Oko
zapre, tesneje sklene roki,
V	molitvi toži bridko bol nebesom.
Velika Noč, vesela noč, Velika noč, osodna noč! Prečula te je mati vela, Mol^č prečula, preihtela.
Odbilo davno polnoči, Zvonilo davno je dani; Zastonj nesrečna mati čaka, Zastonj še v pozno jutro plaka.
Ne vrne se ne mož, ne sin Z visokih, skalnatih planin. Bog v4, kaj delata na gori Se v jutra velikega zori?
*	» /s
\)
paša, ki je sedaj namestnik na Kreti, ali pa Chekir, sedaj poslanec t Rusiji. Omenjenemu namestništvu podredilo bi se 15 armenskih in 10 turških uradnikov. — Dalje se poroča, da je golškemu paši naročeno, organizovati polk orožnikov, izmej katerih bi bila polovica kristjanov in polovica mohame-danov.
Japonci in Kitajci. Brzojav sicer poroča, da bodo Japonci v kratkem s Kitajci sklenili mir, vendar pa japonska armada ne miruje. Tako poročajo, da Japonci namerjajo napasti znano trgovsko mesto Kanton, katero so Kitajci utrdili s torpedi. Na Ribiških otokih so Japonci vjeli osem kitajskih častnikov, 18 topov, mnogo streliva in riža. Da se Kitajci niti ganiti ne morejo, ni čudno, kajti tako žalostnih razmer ne najdeš niti v Turčiji. Med uradniki je največja korupcija, armada je brez orožja, kajti uradniki goljufajo, kar morejo. Tako so kroglje pri mnogih oddelkih iz ilovice, granate napolnjene z raznim zrnjem, namesto s smodnikom, patrone ne gred6 v puške, celo granate so iz pobarvane ilovice. Denar seveda zgine v žepih upravnikov. Naročene topove so Japonci našli v Vaj-Haj-Vaj v pesku pred zidovjem itd. — Korejski kralj bode po sklenjenem miru vsem državam naznanil, da je od Kitaja neodvisen kralj. Na tihem se Korejci pripravljajo za boj, ko bi Rusi skušali zasesti deželo. Na severu ob ruski meji delajo utrjen tabor za 25.000 mož ter utrjujejo gorske prehode. Japonski častniki vodijo delo.
Ted,eiiski koledar.
Nedelja, 14. aprila: Vel. noč. Vstaj. Gosp.; evang.: Jezus ostane od smrt. Mar. 16. Ponedeljek, 15. aprila: Velikonočui, Helena ces. Torek, 16. aprila : Julijana d. m. Sreda, 17. aprila ' Anicet p. m. Četrtek, 18. aprila: Elevterij šk. m. Petek, 19. aprila: Leon IX. pap. Sobota, 20. apr.; Viktor m. Lunin spremin: Zadnji krajec 17. ob 12. uri 20. m. v noči. — Solnce izide 16. ob 5. uri 17. m.; zaide ob 6. uri 43 m.
Dnevne novice.
V Ljubljani, 18. aprila.
(Aleluja I) Vsem p. n. naročnikom in podpornikom »Slovenca" želi vredništvo veselih velikonočnih praznikov! Zahvaljuje se vsem posebno še marljivim in požrtovalnim sotrudnikom od blizo in daleč za vsestransko podporo, ter prosi, naj bi tudi v prihodnje vstrajali pri težavnem a hvaležnem delu. Pač je res, da je vzlasti v sedanjih nejasnih političnih razmerah postopanje katoliškega dnevnika zelo težavno, vendar čim globeje smo te dneve premišljevali skrivnost križa Gospodovega, katerega je nosil, da reši trpeče človeštvo, tem manj si imamo mi očitati, ako moramo trpeti za dobro stvar, tembolj smo vtrjeni v misli, da gremo po pravem potu, ako hodimo za svojim božjim Odrešenikom ter vse sile posvečujemo trpečemu našemu narodu, da ga varujemo žalostnih nasledkov liberalizma, ki jednako
Minulo je slovesno praznovanje, A ni minula žalost sive žene. Sosedom reva toži bolečine, Ljudij pomoči prosi dobrosrčnih. Sočutno je srce sosedov blagih; Zbero se in gredo iskat v gore, Da našli sled bi izgubljenih lovcev. Zastonj! Zvečer se vrnejo potrti, Tolažbe ne vedo ubogi ženi. Le mnenje grozno gre od ust do ust, Da plaz zasul je v gori drzna lovca.
Tako razborni so možje sodili,
Gavrani črni sodbo potrdili.
*
* *
Iz mislij se vzbudi sirota, Oko ne joka solze vroče. Izjokano je in usehlo, Izžeto od boli pekoče.
Roke k molitvi zopet sklene, Molitev tiho reva moli: »Dobrotni Bog, Vstajenje v padec Nikomur naj ne bo nikoli!"
Kot blaga mati cerkev moli: Osreči dobri Bog narode, Da vere luč jim ne ugasne, Vstajenje padec jim ne bode.
hudo gloda na duševnih blaginjah kakor na gospodarskem blagostanju našega ljudstva. Aleluja !
(.Leonova dražba".) Na osnovalni shod in prvi občni zbor »Leonove družbe", ki se bode vršil prihodnji četrtek, dne 18. t. m. ob Vil2. urj vknezo-škofijski dvorani v Ljubljani, opozarjamo slovenske rodoljube z vseh pokrajin prav posebno, ter je vabimo, da se ga obilno vdeleže. Natančneji vspored objavili smo že danes teden.
(Škofje in — židovski liberalci.) Tržaški in pulski škof sta izdala te dni okrožnice svojemu du-hovstvu glede volitev, koder z ozirom na vedne vla-dine pritožbe opominjata svoje duhovnike, naj s političnimi agitacijami ne škodujejo svojemu namenu in svoji službi in naj zato v cerkvi ne agitirajo za kako politično stranko. Dunajska N. Fr. Pr. ju zato hvali in — pozivlje tudi dunajskega kardinala, naj kaj stori v tem obziru. Nam se zdi to pisarjenje in vzlasti poziv glede Dunaja tako nesramen, da ne govorimo o tem nobene besede. Tako daleč še nismo prišli, da bi bili katoliške cerkve dostojanstveniki — diurnisti v službi židovskega, kapitalističnega liberalizma. — Glpde omenjenih okrožnic moramo pa pojasniti, da se morata tolmačiti v smislu skupnega pastirskega lista avstrijskih škofov z dne 15 febr. 1891, kakor naravnost povdarja tržaška okrožnica. Imenovani skupni list jasno zagovarja načelo, da je izvrševanje političnih pravic v blagor cerkvi in državi, v rešitev socijalnega vprašanja i. t. d. — nujna dolžnost zavednih katoličanov in naravnost pozivlje vernike, naj se v tem oziru držč svojih duhovnikov. Kdor hoče torej o ti celi stvari dobiti jasne pojme, naj vzame v roko ta pastirski list in potem naj sodi in — deluje!
(Častni občani.) Iz Istre se nam piše: Občinski zastop v Zminju je imenoval v seji občinskih odbornikov dne 4. t. m. svojimi častnimi občani bivšega velezaslužnega župnika žminjskega g. Karla Miklavčič-a, državna poslanca dr. L a g i n j o in Vekoslava Spinčiea.
(Svoboda pri volitvah.) Na vlogo polit, društva „Edinost", v kateri se je prosilo c. kr. namestništvo v Trstu, da se volitve slovanskih kmetskih občin ne vrše v takih krajih, kjer so Italijani v večini, in da bodo volilei imeli zagotovljeno osebno svobodo, odgovorilo je c. k. namestništvo, da glede bodočih volitev v deželni zbor ni vlada ničesar opustila vre-diti vse tako, da se bodo volitve vršile popolno svobodno.
(Propaganda za pravoslavje) je mej drugimi tudi namen »Slov. Sveta" v Trstu. Ta list, ki je nedavno še osmelil se hvaliti osebo in načela našega prevzv. metropolita nasproti »Missia-Mahničevi stranki" ali „latinizatorski stranki", ta list, pravimo
—	je prinesel v 13. štev. t. 1. proslavo beloruskega nadškofa Gregorija Koniskega, znanega nasprotnika katoliške cerkve. Piše namreč o njem: Letos dne 25. febr. je minulo 100 let, od kar je umrl slavni maloruski nadškof Gregorij Konisky v 78 letu življenja. Ta je našel svojo škofijo v jako žalostnem stanju, kajti verniki so bili večinoma brez duhovnikov ali so pa imeli unijatske (t. j. rimsko katoliške), učilišč pa tudi ni bilo za izobrazbo in odgo-jevanje svečenikov. A nadpastir se je takoj energično lotil dela, da bi ohranil vernike v svoji veri. Zato so ga pa Poljaki prosledovali, mu stregli po življenju in ga napadli celo na njegovem domu. Toda on je odločno nadaljeval svoje delo z dejanjem; z zgledom in besedo, tako da so ga začeli spoštovati celo sovražniki pravoslavja. Pod njegovim pa-stirstvom se je povrnilo v pravoslavje več nego sto tisoč Belorusov." Ali to ni ginljivo!! .Prim. L."
(»Glasnika") je izišla 11. številka z bogato vsebino. Vzlasti zgodovinski podatki v prvem članku ,nekedaj in — sedaj' so vrlo zanimivi. Želimo le, naj bi uaš krščanski delavski list še večkrat na tako pozitiven način kazal vpliv krščanskih načel v gospodarstvu. Ta članek bi lepo izpopolnili statistični dokazi delavske plače in hrane iz naših dnij. — Glasnik nas sam prepričuje, da je bil tak list na Slovenskem potreben. Ne dvomimo, da bodo slovenski delavci in prijatelji delavskega stanu po svojih močeh podpirali list s spisi in z naročnino, da mu bo zagotovljen obstanek. — Naročnina stana 80 kr.
—	Pošilja se uredništvu Poljanska cesta štev. 58 v Ljubljani.
(Iz Zagorja) 12. aprila. G. urednik, ne zamerite, da imam tako hudo kri. Ne miruje, dokler nekoliko ne »pohujskam". Sploh Vam je pa morebiti že znano, da je pri nas »huda kri" doma. Dokaz
temu so Vam razni ne prav prijetni »bunkarski* in »postni" pozdravi mej nekaterimi mladimi vro-čekrvniki. Kako lepo bi bilo, ko bi se nekaterim tudi taki pozdravi »gnjusili" ! Pomlad imamo tako lepo in gorko, da boljše ne moremo želeti. Žito do sedaj prav lepo kaže v ravnini, ne toliko v hribih, kjer se na več krajih poznajo nasledki hude in dolge zime. Tudi pri nas je zadnja ponočna ploha ceste na več krajih znatno poškodovala. Kaj menite, g. urednik, ali je to dobro ali slabo, da so tukajšnega Vašega dopisnika že vsi t. j. »alle beide zwei" (dr. Zlobudrov) siti? Jaz mislim, da je dobro, ker jim ne bode treba kolača jesti. Mokarji bodo ta udarec gotovo prav močno občutili!
(Iz Senožeč:) V Senožečah smo s 1. aprilom napredovali pri pošti. Dosedaj je le jedenkrat na dan pošta vozila pošiljatve med Divačo in Senožečami, sedaj pa nam pripelje vsak dan po dvakrat, in vselej kaj novega. Glede pečata pa poštni urad ni napredoval, temveč drži se še starega, na katerem gospoduje na prvem mestu nemški »Se-nosetseh" in v senci te spake se spodaj skrivajo pohlevne slovenske ^Senožeče". Pravi izraz faktičnih razmer! — No, pa na meji smemo s tem že zadovoljni biti, saj v metropoli Slovenije, v beli Ljubljani, ni nič boljše, v njeni bližnji okolici pa še slabše. Od tod se blišče pečati: »Unter Hrušica", »Billichgraz". So li ti kraji gori kje v »Reich-ua? In zakaj se dotični prizadeti »loncmani" ne obrnejo na merodajno mesto za odpravo take spake, kakor je »Slovenec" že večkrat opomnil? Ali se je potem čuditi, da iz prijaznega Tržiča prihajajo pisma s pečatom »Neumarktl" ?	Krašovec.
(Bismarckovanje na Koroškem.) Poroča se nam še: Iz raznih mest poročajo listi še o stavnostih, vršečih se na čast trolasemu starcu Bismarcku. Slavili so ga pa povsod le bolj na tihem, »inter pocula", ker jim slaba vest ni pripustila glasnega hrupa. Veselja pa jim hudobni škratelj nikjer ni kalil tako, kakor v Celovcu, ko je »lončeni Bismarck" — hočeš nočeš — moral položiti svojo staro glavo mej deske in razdrobljene cvetlične posode! S posebnim »navdušenjem" je moral ob taki »gnjusobi razdja-nja" »šriftleiter" Dobernik besedičiti svoj govor. Na celovško slavnost so prišli tudi mnogi »urgermanski" Pliberčani. Ali so prinesli s sabo tudi slavni grb slavnega svojega gnezda — krilatega vola — ni zapisano ! — Nezgoda se je nemčurjem pripetila tudi v Podkloštru, kjer je nekdo zašgal nagromadeni kres jeden dan prezgodaj. — Okrog Beljaka je brlelo nekaj kresov. — Odlikovala sta se pri vsem navihanem slavlju tudi koroška poslanca Ghon in Kiršner, ki »zastopata" v državnem zboru tudi Slovence. Zapomnili si bodemo to za prihodnje volitve!
(Ogenj.) Brzojavno se nam poroča, da je nastal v Toplicah pri Novem Mestu velik ogenj, ki je vpe-pelil 26 hiš, 24 gospodarskih poslopij, zgorelo je tudi poštno poslopje. Cerkev in župnišče so rešili.
(Umrla) je 12. aprila Marija Eržen, mati g. Valentina Eržen-a, duh. vodje pri Uršulinkah v Ljubljani, kateri rajno priporoča v molitev.
(Zoper davico.) Snaga in čiščenje je povsodi najboljše sredstvo, da se ohrani zdravje v pravem stanju. Za davico vzboli največ onih, katerim mej zobmi, ali v njih ostajajo jedi. Ponoči se ti ostanki razkrojevajo. Tako nastanejo kali, ki so prav sposobne, da se izcimi davica. Obvaruješ se te bolezni lahko. Načinov je več. V usta vzemi kake trikrat vode, drži jo par minut, da ostanki odstopijo, kar je poznati po kalni vodi. Naposled si grlo zgrgraj. Kdor dela tako od rane mladosti — že otroci bi se morali g r g r a t i naučiti — tisti se bode ognil mnogim boleznim, posebno vratnim. — 2. Ugodnejša je topla voda, ki opravi isti posel. 3. Boljša za izpranje ust in grla je hladna voda s soljo, t. j. voda, v kateri si raztopil žlico, dve, soli. Hočeš li, da se ti sol hitro raztopi, a) stolci jo v prah, b) ali pa jo deni v vročo vodo, ki se naj ohladi. — 4. Najboljše sredstvo zopet difteritiko pa je voda, v kateri je raztopljenega drobec nadmangano kislega kalija (iibermangansaures Cali, ipermangan. potassa). Tega kalija vzameš mrvo, toliko, da dobiš svetlo-rudečo vodo. S to vodo si izperi usta in grlo ; ne bo se ti prijela ne unetica ne prehladka, ako si bil vajen s tako vodo grgrati. To so pripomočki, ki jih priporočajo ndomači zdravniki", katere pomočke pa hvali tudi ukušnja. Ko sem bil v Klanjcu duhovni pomočnik, ter imel tudi s takimi vzbolelci dosti opraviti, obnesel se je kalij. Seveda bili so mazači, katerim ni po volji, da se bolniku pomoč svetuje in da; vsaki človekoljub pa tako ravnanje odobrava.
B og ni zastonj ustvaril toliko vode; gotovo je hotel, naj se je človek največ poslužuje. In vendar se je nekateri bojd, da se je čuditi. Vodoviti Kranjec celo pravi, da „voda še v čevlju ni dobra". Res, pa čevelj tudi ni primerni kraj za vodo. Po hrv. Zagorju, po Krasu, po Istri je veliko pomanjkanje dobre vode. Zlasti po Istri pijo ljudje in živali — mlako; zato pa največ otrok pomrje za davico v Istri. Vrhu tega voda pri Istranu, četudi ima pitno v porabo, ni posebno v čislih. Vsak otrok, četudi bolau, mora imeti čižmice, ne pri sebi, ampak na nogah, da je zmeraj obut: zdrav in bolan in obut, namesto da bi jih pustil v vodo in na zrak. Strokovnjaki v zdravilstvu so odkrili nov pomoček zoper diitiritiko. Dozdaj je še veliko glasov za in proti. Treba počakati, da se »zdravilni serum" (krvilo) izkaže, zakaj otroci slovenski so predragoceni zaklad, da bi jih polagali na altar zdravstva. Glede na to, da imamo drugih lahkih in priprostih in neškodljivih pomočkov, bila bi raba — dozdaj — nepotrjenega »krvila"— odveč. V »Berolin. medicin. Gesell-schaft" govoril je dr. Ritter, da zdravilni serum upliva naravnost škodljivo. Prof E. Hahn je predlagal, naj se serum govori — Statistika t. j. koliko jih bode pomrlo: teh je bilo v njegovi bolnici 33% (jedenkrat 54%). Prof. Liebreich je grajal nenatančnost statistike. Dr. Scheinman je izrečno svaril pred „krvilom", ter zdravljenje z njim obsodil.
P. H. M.
(Bogaboječnost socialističnega občinskega sveta.) Socijalistični občinski svet v Roubo na Francoskem je prepovedal duhovnom peš in v duhovski obleki po mestu deliti umirajočim sv. zakramente. Kajti — tako se glasi dotični odlok — mestna oblast ima dolžnost, varovati prebivalce neprijetnih vtisov; ako pa prebivalstvo vidi duhovnika v cerkveni obleki in pred njim cerkovnika z zvoncem in lučjo, vsiljuje se mu nehote misel na bolezen, na smrt, kar pa je škodljivo za zdravje in zato treba zabranjevati. — Ta je lepa! Lepša bi še bila, ko bi socijalisti v svoji neiznajdljivi modrosti znašli tudi kak pripomoček zoper bolezen in smrt. Dokler pa tega ne znajdejo, bodo že mogli zadovoljni biti, ako jim ne verjamemo, da so že na tem svetu — nebesa.
(Angelj varuh.) Dne 8. t. m. so na Dunaju podrli konji, ki so vozili cel voz piva, šestletno gluhonemo deklico Ireno Kratky. Kolesa so šla črez njen spodnji život in vendar ni imelo dete nobene rane; samo na par krajih se ji je odrgnila koža.
(Javna dražba.) Dne 16. aprila ob 9. uri do-poludne vršila se bo v prodajalnici Fran H a b i a -niča na Starem trgu št. 28 javna dražba.
(Semnjl po Slovenskem od 15.—20. aprila.) Na Kranjskem: 16. aprila v Kranjski gori, Črnomlju, Cešnjicah, Dobrničah, Vipavi, Lescah, na Vrhniki, Skaručini, v Borovnici, Osilnici; 17. v Grahovem, Št. Vidu pri Zatičini in v Žireh; 20. vTre-belnem, v Zagradcu. Na Slov. Štajerskem: 17. aprila v Kapeli pri Brežicah, 18. aprila pri Novi cerkvi; 20. pri sv. Tilnu; 20. v Dobji. Na Koroškem: 15. aprila. V Zgr. Dravbergu. Na Primorskem: 15. aprila v Slivji; 16. aprila v Kastelnovi (Novi grad.); 20. aprila v Turjaku (2 dni).
Trgovska in obrtniška zbornica v Ljubljani.
(Dalje).
Zbornica je deželni vladi naznanila, da je ukaz ministra za uk in bogočastje z dne 26. avgusta 1894 glede ustanovitve učnih tečajev za slamopletarstvo, s katerimi naj bi se spojili vzorni nasadi, z veseljem na znanje vzela, ker je prepričana, da bi se s tem slamopletarstvo močno povzdignilo in bo brezdvomno mogoče vsaj veliki del potrebne slame za pletenje na Kranjskem samem dobiti. Zbornica se je o tej zadevi septembra 1894. 1. posvetovala z vdeleženimi krogi in prišla do prepričanja, da več občin želi tečaje. Na podlagi poročil okr. glavarstev v Kamniku in Kranju in občin, kakor tudi na podlagi poizvedovanj pri nekaterih udeležencih je odsek mnenja, da bi se učni tečaji za slamopletarstvo uveli od oktobra do konca aprila in ostali čas v letu bi se naj porabil v pridelovanje slame.
Tečaji za slamopletarstvo naj bi bili: 1. V Moravčah za občine Moravče, Drtija, Velikavas, Spodnje Koseze, Peče in jeden del Brezovice. 2. V Domžalah za občine Domžale, Dob, Jarše, Dragomelj, Jhan, Podrečje, Depalavas, Holmec in jeden del Brezovice. 3. Na Rovi. 4. V Mengišu za občine Mengiš, Loka, Moste in Suhadole. 5. V Kamniku
za občine Kamnik, Podgorje, Zgornji Tuhinj, Tunjice, Stranje in Mekine. 6. V Smarci. 7. V Dolskem za občini Dolsko in Dol. 8. V Trzinu za občini Trzin in Rašica. 9. V Radomljah za občiui Radomlje in Višji Potok. 10. Na Prevojah za občini Prevoje in Krtina. 11. V Lukovici za občine Lukovica, Zlato-polje, Cešnjice in Rafolče. 12. V Cerkljah za občine Cerklje, Lahoviče, Nasoviče in Zalog. Poleg tega bi bilo še onim občinam, ki se niso izjavile prevzeti zelo neznatuih stroškov, stvar pojasniti in z gotovostjo se sme pričakovati, da bodo potem tudi te z ozirom na koristi, katere bi imel del prebivalstva od tega, pritrjevalne sklepe storile in to tem rajši, ker je tudi kranjski deželni zbor gmotno podporo zagotovil za povzdigo slamopletarstva in za uvedbo novega pridelovanja slame.
Glede stroškov za učitelja se je danes zbornici naznanilo, da bi ta stal ua leto 1200 gld.
Ker se je zbornica že 1. 1874 in v poslednjih letih večkrat na višjih mestih za potrebno povzdigo slamopletarstva in pridelovanja slame izrekla in je ta potreba postala sedaj prav nujna, ker je v nevarnosti obstanek domače-obrtnijskega slamopletarstva in slamnikarskega obrta sploh na Kranjskem; je pai ob sebi umljivo, da se mora zbornica za zadevo tudi v položaju, v kakoršnem je sedaj, najbolj zanimati. Odsek je mnenja, da je zbornica dolžna i zanaprej pospeševati ustanovitev teh tečajev. Ker bo h troškom tudi dežela dovolila prispevek, bi zadostovalo, če zbornica za tekoče leto da iz svojih sredstev 100 gld. Odsek torej predlaga vsprejeti nastopna nasveta:
1. C. kr. deželni vladi je poročilo v navedenem smislu predložiti. 2. V pokritje stroškov za leto 1895 dovoliti je prispevek 100 gld.	(Dalje slždi.)
Društva.
(K a t. društvo za delavke) vabi na društveno veselico, katero priredi dne 15. aprila t.
1.	ob 1lir2. uri zvečer v društveni dvorani, Zabjak št. 8. — Vspored : Pozdrav: govori M. Trtnik. P. Angelik Hribar: »Društvena", poje zbor. Gregorčič: »Velikonočna", deklam. M. Klepec. L. Belar: »Slava Slovencev", noje zbor. I. Virk : »Kdo si Ti", dekl. M. Krištof. Jenko: »Pobratimija", poje zbor. A. Hribar: »Meta in Jaka", deklam. A. Crv. Jenko: „Tiha luna", poje zbor. Dramatičen prizor: »Plesni venček in kat. društvo za delavke". — Srečkanje. Vstop je dovoljen p. n. društvenim dobrotnikom proti vabilu.	Odbor.
(V prodajalnico I. ljubljanskega delavskega konsumnega društva) išče se prodajalec prost vojaščine, s primerno varščino. Pismene prošnje je doposlati društvenemu načelniku Jos. Gostinčarju, Dunajska cesta (delavske hiše), ustmene ponudbe pa sprejema odbor, Turjaški trg št. 1, vsak večer od 7. do 8. ure. Oglasiti se je vsaj do 20. t. m.
(Čitalnica v Brežicah) imp. svoj občni zbor v nedeljo 21. aprila 1895 ob 4. uri popoldne v svojih prostorih v hotelu Klembas, na kojega uljudno vabi vse svoje ude. Za uro pozneje zboruje podružnica sv. Cirila in Metoda za Breški okraj.
(Darila kmetskeposojilniceLjub-1 j a n s k e <j> k o 1 i c e v Ljubljani) vsled sklepa občnega zbora dn£ 31. marca 1894 : 1. Podpiralni zalogi slovenskih vseučiliščnikov na Dunaju 40 kron,
2.	Podpiralni zalogi slovenskih vseučiliščnikov v Gradcu 40 k., 3. Dijaški kuhinji v Ljubljani 40 k., 4. Oollegium Marianum 20 k., 5. Narodni šoli v Ljubljani 20 k., 6. Soli v Šiški za revne šolarje 40 k., 7. Soli v Smarji za revne šolarje 40 kron, 8. Šoli v Studenc-Igu in Tomišlju za revne šolarje 50 k., 9. Soli na Dobravi za revne šolarje 30 k., 10. Za šolski vrt na Dobrovi 30 k., 11. Revnim šolarjem v Mostah in Udmatu 40 k., 12. Šoli na Golem za revne šolarje 20 k., 13. Obrtni nadaljevalni šoli v Št. Vidu nad Ljubljano 30 k., 19. Požarni brambi v Št. Vidu 30 k., 15. Soli pri Devici Mariji v Polju za revne šolarje 20 k., 16. Družbi sv. Cirila in Metoda z namenom ustanove šole v Velikovcu 100 k., 17. Narodnemu domu v Ljubljani 100 k., 18. Podpore preplavljencem na ljubljanskem barju 50 k. Skupno 790 kron.
(Posojilnica v Celju.) Kakor je posneti iz 14. letnega poročila za leto 1894, imela je celjska posojilnica 2917 zadružnikov, proti 2668 koncem leta 1893. Vplačani deleži znašajo 37.759 gld. proti 34.486 gld. v prejšnjem letu. 1837 , vložnikov je vložilo v 14 letih hranilničnega obstanka 1,103.333 gld. in izplačalo se je 2712 vložnikom 913.291 gld. Splošni in rezervni zaklad znašata skupaj 83.995 gld. proti 71.488 gld. v letu 1893. Denarnega prometa imela je posojilnica v letu 1894: 1,875.664 gld. 70 kr. in upravnega premoženja 1,235.906 gld. 90 kr. Cisti dobiček v letu 1894 znaša 15.173 gld. 78 kr., od katerega se je po nasvetu načelstva in nadzorstva odločilo za dividende, nagrade in podpore 2666 gld. 88 kr. in ostanek 12.506 gld. 90 kr. pri-dejal se je posebnej rezervi.
(Katol. del. društvo) s slov. in nemškim oddelkom v Mariboru ima svoj ustanovni shod na belo nedeljo, dne 21. t. m., ob l/t8. uri zvečer v hotelu »Nadvojvode Ivana". Nemški slavnostni govor se glasi: »Zakaj in kako se naj organizujejo delavci ?", slovenski pa: nO socijalni bedi sedanjega časa".
(Katoliško politično in gospodar-sko društvo za Slovence na Koroškem) priredi na velikonočni ponedeljek dnd 15. aprila t. 1. v gostilni pri »Sefmanu" v K 1 e č a h nad Podrav-ljami javen shod s sledečim zanimivim vspore-dom: 1. Pozdrav predsednika in razgovor o razpravah v daž. zboru. 2. Poučni govor: »Liberalno gospodarstvo kmetom največja nesreča." 3. Govor o sedanji šoli. 4. Razni nasveti. — Dne 9. maja t. 1. priredi isto društvo v Celovcu svoj redni letni občni zbor z običajnim vsporedom. Po zboru bode prosta zabava.
(P o s o j i 1 n i c a v S1 o v. B i s t r i c i) je imela prvo upravno leto 1894 (ustanovljena dne 19. sept. 1894) den. prometa 50.353 gld. 4 kr. Udov je pristopilo 91 z 1166 gld. deležev. Izposodilo se je 69 dolžnikom 11.675 gld., 74 strank pa je vložilo 23.330 gld. 98 kr. Rezervni zaklad zuaša že 201 gl. 60 kr., čistega dobička je bilo 6 gld. 60 kr.
(Kat. delavsko društvozaPreval je) je imelo »tiho nedeljo", dne 31. marca mesečni shod. Govornik je v daljšem govoru razpravljal o sedanjem stanju delavskega stanu in kazal iz raznih dogodeb zadnjega časa, kakor se mnogokrati godi delavcem. Pristopilo je tudi več novih udov.
(P o s o j i 1 n i č n i shodi na Koroškem.) Na velikonočni ponedeljek dne 15. t. m. zborujeta posojilnica v Šmihelu nad Pliberkom in posojilnica na Suhi.
(Društvu za zgradbo učiteljskega k o n v i k t a) je darovala si. posojilnica v Radovljici 20 gld. — Živela vrla podpornica ljudskih učiteljev !
(Posojilnica v Šmarji pri Jelšah) je imela 1894. 1., t. j. 2. upravno leto, 3171-509 gld. den. prometa, t. j. 8323 40 gld. več, kakor 1893. 1. Udov je 172 ter imajo v deležih 1355 gld. Hranilnih vlog se je vložilo 13629-28 gld., vzdignilo 6421-29 gld., ostalo 16480-16 gld. Posojil se je dalo 8186 gld., vrnilo 1145 90 gld., ostalo 16438-50 gld. Čistega dobička je bilo 235 23 gld., rezervni fond je narasel na 456'56 gld.
(Posojilnica v K o n j i ea b) je imela 11. upravuo leto 1894 den. prometa 165.840 gld. 66 kr. Hranilnih vlog se je vložilo 46768 58 gld., vzdignilo 49744-43 gld., ostalo 133.779-37 gld. Posojil se je dalo 14085 gl., povrnilo 6063-43 gld.. ostalo 119.256-43 gld. Čistega dobička je bilo 1978*09 gld.; tega se je dovolila dobrim namenom precejšna svota. Rezervni fond je narasel na 9611 gld. 82 kr. Udov je 797.
Narodno gospodarstvo.
Zemljiščni-davčni kataster.
(Spisal državni poslanec Fr. Povše.)
(Dalje.)
Zelo zanimive so sledeče številke, katere kažejo, koliko je znašal čisti katast. prinos na oral izračunen po prejšnjem zistemu in koliko sedaj od 1. 1881. in koliko znaša davek na oral popred in sedaj:
1.	Cela država: čisti prinos popred na oral 3 gld. 4 kr., sedaj 3 gld. 36 kr. Davek: popred 81 kr., sedaj 76 kr. torej manj 5 kr.
2.	Kranjsko: Čisti prinos popred na oral 2 gld. 15 kr., sedaj 1 gld. 70 kr. Davek popred 57 kr, sedaj 38*7 kr., torej manj 18-6 kr.
3.	Koroško: Cisti prinos popred na oral
1	gld. 66 kr., sedaj 1 gld. 82 kr. Davek popred 44 kr. sedaj 41 kr., manj 3 kr.
4.	Štajersko: Cisti prinos popred na oral
2	gld. 13 kr., sedaj 2 gld. 95 kr. Davek poprej 56 kr., sedaj 67 kr., več 11 kr.
5.	Niže Avstrijsko: Čisti prinos popred na oral 4 gld. 32 kr., sedaj 5 gld. 93 kr. Davek popred 1 gld. 15 kr., sedaj 1 gld. 34 kr., več 19 kr.
6.	Zgorenje Avstrijsko: Cisti prinos popred na oral 4 gld. 34 kr., sedaj 6 gld. 14 kr. Davek popred 1 gld. 15 kr., sedaj 1 gld. 34 kr., več 19 kr.
7.	Solnograško: Čisti prinos popred na oral 1 gld. 42 kr., sedaj 1 gld. 40 kr. Davek popred 38 kr., sedaj 32 kr., manj 6 kr.
8.	Tirolsko: Čisti prinos popred na oral 1 gld. 15 kr., sedaj 1 gld. 27 kr. Davek popred 30 kr., sedaj 28 kr., manj 2 kr.
9.	Predarlberško: Cisti prinos popred na oral 1 gld. 35 kr., sedaj 1 gld. 65 kr. Davek popred 36 kr., sedaj 37 kr., več 1 kr.
10.	T r s t i n okolica: Cisti prinos popred na oral 4 gld. 44 kr., sedaj 6 gld. 46 kr. Davek popred 1 gld. 18 kr., sedaj 1 gld. 47 kr., več 29 kr.
11.	Goriško: Čisti prinos popred na oral 2 gld. 86 kr., sedaj 3 gld. 50 kr. Davek popred 76 kr., sedaj 79 kr., več 3 kr.
12.	I s t r a: Cisti prinos popred na oral 1 gl. 55 kr., sedaj 1 gld 58 kr. Davek popred 41 kr., sedaj 36 kr., manj 5 kr.
13.	Dalmacija: Cisti prino9 popred na oral 68 kr., sedaj 65 kr. Davek popred 17 kr., sedaj 15 kr., manj 2 kr.
14.	Češko: Čist; prinos popred na oral 5 gld. 99 kr., sedaj 5 gld. 82 kr. Davek popred 1 gld. 60 kr., sedaj 1 gld. 32 kr., manj 27 kr.
15.	Moravsko: Čisti prinos popred na oral 5 gld. 36 kr., sedaj 6 gld. 53 kr. Davek popred 1 gld. 43 kr., sedaj 1 gld. 48 kr., več 5 kr.
16.	3le zija: Cisti prinos popred na oral 4 gld. 22 kr., sedaj 4 gld. 16 kr. Davek popred 1 gl. 13 kr., sedaj 95 kr., manj 18 kr.
17.	Galicija: Cisti prinos popred na oral 1 gld. 46 kr., sedaj 1 gld. 86 kr. Davek popred 39 kr., sedaj 42 kr., več 3 kr.
18.	Bukovi na: Čisti prinos popred na oral 1 gld. 1 kr., sedaj 1 gld. 20 kr. Davek popred 27 kr., sedaj 27 kr.
Tem številkam dostavljam še nadrobne podatke za naše slovenske dežele:
Kranjsko je imelo
po prejšnjem zistemu po uravnavi 1.1881
njiv..... 240272 oral. 283090 oral.
travnikov . . . 283090 „	297499 „
vrtov..... 2635 „	12880 „
nogradov . . . 16633 „	20212 B
pašnikov in planin 402485 „	271678 „
gojzdov .... 700725 „	768612 „
in od teh zemljišč znašal je davek po Btarem katastru: 943613 gld., po novem katastru: 639116 gld., torej sedaj manj 304496 gld.
Koroško: Po starem katastru 703.076 gld., po novem katastru 678.755 gld., torej sedaj manj 24.320 gld.
Štajersko: Po starem kat. 2,041.045 gld., po novem katastru 243 000 gld., torej sedaj več 388.967 pld.
Tržaško: Po starem katastru 18.028 gld., po novem katastru 22.129 gld., torej sedaj več 4101 gld.
Goriško; Po starem katastru 354.306 gld., po novem katastru 356.087 gld., torej sedaj več 1781 gld.
Istra: Po starem katastru 340.791 gld., po novem katastru 298.895 gld., torej sedaj manj 41.896 gld.
r
Spominjajte se
.katoliškega sklada'
ob raznih prilikah!
k

EmmiimuiiuHaimniimniium^
Telegrami.
BudimpeSta, 12. aprila. Kakor se poroča iz Jager-ja, narasla je voda zopet za 3 cm., vendar pa vlada sedaj mirno vreme, v Ditel-u prestopila je voda csurugerski nasip, akoravno se je delalo z vsemi močmi. 16.000 oralov setve je poplavljene.
Belgrad, 12. aprila. Pri volitvah godč se veliki neredi, da si to trdovratno taje uradna poročila. V Loznici so se stepli vo-liloi z žandarmi. Jeden izgrednik je bil ubit, več ranjenih. Vodje rogoviležev so zaprli.
Rim, 12. aprila. Ministerski svet je v navzočnosti generalnega direktorja dr. Mi-raglia vsprejel navodilo za pogajanja, kako vravnati z Avstrijo razmere glede uvažanja vina. Dr. Miraglia se v ponedeljek odpelje na Dunaj.
Massava, 12. aprila. General Baratieri je pooblaščen, da pošlje prebivalcem Adue, ki so prosili italijanske pomoči, vse vojne moči, kar jih ima na razpolago.
Tanger, 12. aprila. Trgovskega popotnika Bakstran-a napadli so na poti od Saffe proti Magador-ju tolovaji, ter ga na treh krajih smrtno ranili.
Jokohama, 12. aprila. Japonci so namignili kitajskim posredovalcem, da ne bodo podaljšali določene dobe za mirovna pogajanja. Ako se v določenem roku ne doseže mir, bodo japonske čete nemudoma vdarile proti Pokingu. — Kolera na ribiških otokih mej japonskimi vojaki pojenjuje.
Umrli so:
11. aprila. Max Kopečny, čevljar, 18 let. Tesarske uliee 3. jetika. — Marija Orel, posestnica, 46 let. Grubarjeve ulice 1. Oarciroma matosis.
V bolnišnici: 10. aprila. Marija Žitnik, posestnikova žena, 41 let, jetika, — Jožef Štefane, gostač, 37 let jetika.
Tujci.
10. aprila.
Pri Maliču: dr. A Breyoha, Gumovskj-, dr. W»gner, Hanak, Padovan, z Dunaja. — Maulbeer in Morgenstern iz Prage. — Obaoh, dr. Kittner iz Gradca. — Stramlitsch iz Sinja. — Žura s Snežnika. — Oertl iz Erfurt-a. — Baron Baum iz Gorice. — Gosslet iz Hrastnika.
Pri Juinem kolodvoru: Miiller, Keller z Dunaja. — Blažon iz Planine. — Jeglič iz Tolmina.
Vremensko sporočilo.
a Bi a	Čas	Stanje		Veter	Vreme	a 5 JS" i •ge« t a °> a
opazovanja		srakomera t mm	toplomera po Celzija			
12	7. u. zjut. 2. a. pop. 9. a. zveč.	735-6 734 4 733-1	7-2 22 4 120	si. vzh. n zm. vzh.	jasno n n	o-oo
. —■ — ■ -— -----— - ----- ----------n
Srednja temperatura 19*3 . za 4-8° nad normalom.
KATOLIŠKI SKLAD.
Za „katoliški sklad" prejeli smo nadalje od p. n. domoljubne gospode nastopne darove:
Dr. Henrik Pauker p 1. G1 a n -feld, generalni vikarij in stolni polovico letnine
župnik v St. Ju-
kron 50'—
„ 10'-2—
20 —
dekan ljubljanski, za 1895 . . . Anton Kukelj,
riju pri Kranju....... „
-Jasa" .......... „
Josip Klemenčič, profesor na c. kr. učiteljski pripravnici v pok. v Ljubljani, mesečnino za februvar in
marec 1895 .........
Matej Kljun, župnik v Gorenjem Tuhinju, mesto venca „na prerano gomilo loratu Mihaelu" .... „
M a 1 a s t a v a.........
Anton Marolt ed Sv. Gregorja . „ Janez R i g 1 e r št. 1 od Sv. Gregorja ..........
Janez B i g 1 e r št. 2 od Sv. Gregorja ...........
Zgubljena stava.....„
„Več k a t o 1 iške o d 1 o č n o s t i" „ Jakob Porenta, župnik v Sto-pifah, namesto pismenih voščil dragim Jožefom........„
Jan. Brence, župnik pri Sv. Gregorju, mesečnino.......
Henrik Dejak, župnik na Vrh-
polju pri Vipavi........
„Pas6vnik" ........
Janez Smreka r, katehet v Ljubljani, mesečnino....... „
Leopold Gestrin, župnik v p. v Ljubljani, mesto venca na krsto svoje pokojne svakinje Antonije
Gestrin.........
Janez Tavčar, župnik v Lešah,
za piruhe......... „
Matej Tavčar, župnik v Komendi
pri Kamniku ........
Alojzij K u m m e r, župnik v Re-
tččah pri Škofji Loki, za piruhe . „ Janez Hofstetter, častni kanonik, župnik in dekan v Postojini . „ Alojzij P u e , nadžupnik v Hreno-
vicah..........n
Janez Sajovic, župnik v Slavini „ Ignacij Okorn, župnik v Senožečah .......... »
Janez Škerjanec, župnik vVre-
mah............
Janez Zabukovec, kapelan v
Slavini .......... »
Mili Bog povrni vsem velikodušnim darovalcem tisočero ter jim obudi mnogo posnemalcevl
V Ljubljani, dne 12. aprila 1895.
Josip Šiška,
tajnik „izvršujočega odseka."
Darovi ta „katoliški sklad" naj se blagovolijo po-liljati pod naslovom: Josip Šiška, knezoškofljski tajnik v Ljubljani,
20-— r-i —
i —
i-—
2-— r—
8-—
2-—
40 — IU-
4-—
10
2
100
4
30
20 10
4
2-—
Eksekutivne dražbe.
Luke Kavčiča iz črnega Vrha posestvo (1567 gld.) dne 17. aprila in 17. maja v Idriji.
Jos. Meteroa iz Zabreznice posestvo (3023 gld.) dnč 21. junija in 25. julija v Radovljici.
Pr. P o ž e n e 1 a iz Črnega Vrha zemljišče (1238 gld.) dni 27. aprila in 27. maja v Idriji.
Jak. Opeke iz Dol. Vasi (terjatev 770 gld. 38 kr.) posestvo (2074 gld.) dne 25. aprila in 30. maja v Cerknici.
Fr. P u e i h a r j a iz Ganjič 4|,„ delež zemljišča (26 gld.) dne 24. aprila in 25. maja v Ljubljani.
Jurija in Barbare Miše iz Stare Loke zemljišče (110 gld.) dni 24. aprila in 29. maja v Kočevju.
Jos. T o m o a , hišnega posest, v Ljubljani, premičnina (pet kož, tovorni voz, jednovprežni voz in kočija), cenjena na gld, dne 22. aprila in 6. maja v Ljubljani. Ant. Žagarja iz I&ke Vasi posestva (14.729 gld.) dne 20. aprila v Ljubljani.
Neže Repše iz Dvora zemljišča (1880 gld.) 26. aprila v Ratečah.
Janeza Klemenca iz Jakovce zemljišča (8890 gld.) dni
9.	maja in 8. junija (preložitev) v Logatcu. Adama Kalčiča iz Bočja posestvo (1435 gld.) dne
10.	maja in 10. junija v Ilir. Bistrici. Pr, Webra iz Zal. Loga zemljišče z gospodarskimi potrebščinami (4725 gld.) dne 9. maja in 6. jun. v Škofji Loki.
Mat. Ludvika iz Bačja zemljišče (950 gld.) dni 10. maja in 10. junija v Ilir. Bistrici.
Iv. Novaka iz Knežaka zemljišče (583 gld.) dne 10. maja in 10. junija v Ilir. Bistrici.
Ant. S o 1 e s a iz Bitinj posestva (1820 gld.) dne 10. maja in 10. junija v Ilir. Bistrici.
Ivana A n z e 1 j o a s Hudega Vrha posestvo (2365 gld.) s pritiklinami (191 gld.) dne 27. maja in 26. junija v Ložu.
Jan. L a v r i č a iz Hudega Vrha zemljišče (1395 gld.) dni 17. aprila in 17. maja v Ložu.
Ant. S t e r 1 e t a iz Janž. Brda zemljišči (2058 gld. in 142 gld.) dno 17. maja in 21. junija v Ilir. Bistrici.
Jan. Zdrav ljeviča iz Dul zemljišče (20 gld.) dne 25. aprila in 25. maja (ponovitev) v Metliki.
Konkurz.
C. kr. dež. sodišče v Ljubljani js proglasilo konkurz na imovino Andr. S m e r d u , usnjarja v Ljubljani, Sv. Petra cesta št. 4, konkurzni komisar je dež. sod. svetnik Alojzij Tschech, upravnik mase je dr. Danilo Majaron. Shod upnikov je dni 17. aprila pred konkurzni m komisarjem; terjatvene zglasbe do 6. maja, likvidacija je dne 13. maja.
Zahvala.
Za nam došle pojave globokega sočutja povodom prerane smrti našega ljubljenega sina in gospoda
Antona Šmid-a
kapelana na Vinloi
za mnogobrojno spremstvo k zadnjemu počitku izražamo vsem udeležencem, sosebno visokočastitemu gosp. Antonu Mežnarcu, dekanu, za vodstvo pogreba in čast duhovščini, kakor tudi onim, ki so nas tolažili v teh britkih dneh žalosti, ln domačim pevcem za v srce segajoče petje, tem potom našo najtoplejšo zahvalo.
G a š t e j pri Kranju, dni 12. aprila 1895.
238 i-i	Žalujoči ostali.
V	svojem ter v imenu naše domaČe družine naznanjam čč. gg. duhovnim bratom, znancem in prijateljem žalostno sporočilo, da je Božji Previdnosti dopadlo, mojo dobro in predrago mater
Marijo Bdi«Prezelj
po daljši bolezni in prevideno s sv. zakramenti za umirajoče, včeraj zjutraj ob 8. uri v boljše življenje poklicati. Z lepo prošnjo priporočam predrago ranjko duhovnim gospodom v spomin pri sv. daritvi in drugim v pobožno molitev.
V	Ljubljani, 13. aprila 1895.
Valentin Eržen,
230 1	duh. vodja pri Uršulinkah.
Zahvala.
Naša šola je postala ustanovnica »Narodne Šole« po dobroti preč. gospoda dr. Jurija Štrbenca, dekana v Le-skovcu; ki je vplačal ustanovnino dvajsetih goldinarjev.
Za ta velikodušni čin se blagemu dobrotniku podpisana najtopljeje zahvaljujeta. — Bog plat.!
V Starem Trgu pri Poljanah, 10. mal. travna 1895.
Ivan Znpaneo,
nadučitelj.
Peter Bežek,
predstojnik kr. šol. svita.
Citati je bilo v sobotni številki »Slovenca« z dni 6. t. m. da se bode polagal na desni strani Poljanske ceste nov tlak.
Radoveden sem, bode-U zadoščal domač kamen za to tlakanje, ali bode Izbran zopet tirolski?
(i) 241 Domač obrtnik v imenu mnogih.
Poslano. 235 3 3
"V pojasnilo
taistemu tukajšnjemu konkurentu, ki po zašlih osebah me ob-rekuje in preti z javnostjo, da je moje pristno bavarsko črno pivo „Lopatar" (Spatenbriiu) naravnost od pivovarnarja Gabrijela Sedlmayer-ja (llraueroi zum Spaten) v Monakovem, kateri edini je tudi vari, naročeno in dobljeno bilo, in ne po ovirni poti z dunajske zaloge.
Vabim torej slavno p. n. občinstvo še v bodoče na pristnega Sedlmayerjevega „Lopatarja" vrček po 12 kr., na Koslerjevega marcnerja po 10 kr., kakor tudi na pristna vina liter po 24 in 32 kr, starega dolenjca po 40 kr, sladkega prosekarja po 48 kr., refoško, zeleniko in teranca pj 56 kr. ter ekstrafinega marsalca po 80 kr.
Velespoštovanjem
Kranjska vinarna v Ljubljani,
Slonove ulice 52.
t
? nojem.
Pri železniškem postajališču v Št. Vidu pri Zati-čini, tik okrajne ceste, odda se novozidana hiša z vsemi potrebnimi prostori takoj v najem. Odda se lahko tudi zraven ležeča njiva. — Več se zve pri Antonu Krašovic-u, posestniku v Št. Vidu na Dolenjskem.	228 3—3
Razprodaja knjig
raznoterega obsežka. mej temi ,,Archiv fttr Heimatskunde Kralns" mesto 16 gld., samo 1 gld. 50 kr.; Letopisi „Matice" po 15 kr. itd.
Razprodaja je v Soteskinlh ulicah št. 10, II. nadstropje, 2. vrata. _ 209 9-6
PATENTE.
Muster-und Markenschutz «
co
ervvirkl	m>
A.v.STERR.ING. I
ta
W I EN.VI. - tir
Mariahilferstrasse 9. -
V najem se da
vinska klet z dvema velicima sodoma 213 3-3 v Vodmatii hiš. št. 28.

\
s
■■ I-*. BB €» 5
Brnsko
moderno blago in ostanki za gospode in gospe! ^
Najcenejši vir za nakupovanje najmodernejšega in ^
!
najtrpežaejšega pomladnega in zimskega blaga.
Zahtevajte 1<>5 (10-10) izborno sestavo vzorcev najnoveiše izdelave sukna, kamgama ševiota in lodna iz zaloge c. kr. priv. tovarne
Moriza Scliwarza. Zwittau (Brno).
Tudi najmanjši košček se dopošlje, nevšečno blago pa ^ nazaj vzame. Vzorci franko. Pošlje po povzetju. ^
J>«»lji pri Borovnici
se proda iz proste roke. Pogoje pove lastnica Marija Borštnik v
Ljubliani.
212 3-3
{ Želodčne kapljice
koje p- občinstvo navadno zahteva pod imenom
Marijinceljske kapljice.
Te kapljice so zel6 pro-spešne (provzročujejo slast do jela, razstvarjajo sliz, so pomirljive in olajšujoče, ustavljajo krč in krepčajo želodec); rabijo pri napenjanji in zapečenostl preobloženem želodolz Jedili ln pijačami itd.
Steklenica z rabllnim navodom velja 20 kr., tncat 2 gld., 3 tuoate samo 4 gld. 80 kr.
Priporoča jih
lefeiiii
479 31 zraven rotovža v Ljubljani. Pošiljajo se vsak dan po pošti proti povzetju.
1
JSTujno^rejiiie t
Ravnokar je izšla skladba:	231 3—2
Domu in ljubezni.
Besede E. G a n g 1 - o v e. Za moški zbor in tenor-solo uglasbil Anton Medvod. Dobiva se pri skladatelju, Knežji dvorec, II. nadstr. Cena: Partitura s 4 glasovi a 60 kr., posamezni glasovi a 5 kr. Vsako pomnoževanje je po postavi zjibranjeno.
4 hi
i hi
h!
Hf Hf Hf HI HI HI
h:
5fovc »mamice, "ma
Ravnokar so izšle nove lične od visoko-častitega knezoškofijstva ljubljanskega potrjene ŠMARNICE z naslovom:
Sail
Šiiiaiilice
Sestavil .T. P. Toussalnt
duhovnik luks. školije Z dovoljenjem pis. poslovenil
Viktor Steska.
Cena v platno vezano z rud. obrezo CO kr., zlato obrezo 70 kr.
Dobivajo se v Katoliški Bukvami in pri II. Nlčniau v Ljubljani.
Priporočen od pollkliniške direkoije.
Uporablja se proti dušljlvemu kašlju, boleznim v grlu, v prsih in proti otročjim boleznim.
Konjaka sladni izvleček
Neutrpen za prebolele.
Dobiva se v vseh boljših lekarnah in dro-guerijah. 590 52 38
Tovarna konjak-sladnega izvlečka
v Leipniku.
G LAVK O
S KLAD I STE
TvT
> ss
najčlstlje lužne
K1SEL1NE
ki se po izreku medicinskih avtoritet s posebnim vspehom rabi pri boleznih: motenem prebavljenju, želodčnem kataru, slabem želodcu, pomanjkanju slasti do jedi, zgagi itd., ter katarih v sapilih, zaslizenju, kašlju in (III.)	hrlpavosti.	6 15
Henrik Mattoni v Giesshiibl Sauerbrunn.
Vsi stroji za kmetijstvo,
vinarstvo in moštarstvo!
m
IZ3 (solidno hlaifcs-o E;
IG. HELLER, Dunaj,
2/2 Praterstrasse 49. 182 15-2
m
n
H H K
u
■a
BI
v Ljubljani, na Dunajski cesti štev. 15
(v Mcdjatovi lilši)
priporoča svojo dobro vrejeno zalogo
raznovrstnega politiranega in likanega pohištva.
Garniture, dlvane, madrace od 16 gld. do 40 gld., madraoe na peresih 10 gld., dratene madraoe 8 gld. 50 kr., pulte za mašne knjige itd.
Naročila se točno izvršujejo. Cenilnik z podobami zastonj in franko.	91 (12—d)

:a ivncen« e;
Inl
N
M
i
Najboljše, svetovno
črnilo za čevlje!
Kdor hoče imeti svoje obuvalo lepo temno-črno se lesketajoče in si je želi ohraniti trpežno, kupi naj edino le
Fernolendtovo črnilo za čevlje
c. kr. dež.
varne, leta 1835
priv. to ustanov, na Dunaji.
Povsod v zalogi.
Radi premnogih malovrodnih ponarejanj pazi naj se natančno na moje ime: St. Fernolendt.
Priporočam tudi ličilo za čevlje, snov za ohranitev usnja, univerzalno nepremočno mazilo. Vsakovrstne tinte, svitla naravna crSme za svitlo usnjato obuvalo in pismeni pečatni vosek. 10 52—13
Najboljša, izredno okusna je
župnika Kmpp-a slak kara
v rudečih štirioglatih

išfe
4'/a kilograma za gld 210.
v rudečih okroglatih zavitkih. 24=7
Vsaka posebej porabljena ali pomešani nameščata popolnem navadno zrnato kavo.
Dobivata se v vsaki boljši prodajalnici.
Kjer ni zaloge, pošljo je izdelovatelj (Oelz v Bregencu) po pošti v zavojih po 639 24—18
otf KOSMETM
s mim
CremeVenus
Proslredek k zušlechleni pleli.
Tekulypudr„Eugenie"
ČerVOH6 teku te ličidlo„Eugenie" Pudr„Eugeme"
vbil6,ruzovd a krlmove barve.
Barva na vlasy
KavkazM
essenze na km'ry.

fVoilllt Vriniti" sredstvo za konserviranje
H IIH ICIUIS polti. Popolnoma neškodljivo sredstvo, ki zabranjuje, da polt ne postane raskava in se ne sveti. Polt postane snežno-bela, nima gub in ostane sveža. „Creme Venus" nima maščobnih tvarin, ne postane žaltav in se more uporabljati o vsakem poljubnem dnevnem in letnem času. V interesu občinstva je, da natanko pazi na varstveno znamko. Cena 2 gld.
Tekoči puder „Eugeiiie"
šavo obrazne barve, katero ohrani cvetočo in mladostno. Da obrazu in tilniku, ramenom in rokam mehkost in mramorju slično čistost, odstranjuje vsako raskavost kože in pege. Cena 2 gld.
Rdeče tekoče ličilo „Eugenie"Ppo°r.
noma neškodljivo. Daje licem, ustnora in ušesom lepo naravno tudi pri električni razsvetljavi rožasto bojo in se drži tri dni polti. Cena 1 gld 50 kr.
PiuIpi* l lionni^" be,» rosa» crfime. Pri-M1 11,1,1 lillgeilie jemlje se kože ne da bi se kaj opazilo in daje polti naravno mehkost in mladostno svežost. Cena 1-20, s čopom 1*50. Trivoo-Pii" izborno sredstvo zarast laslj, jači la-■•IIIYOn( ll fi|je in ubranjuje, da se ne napravi prhaj. Cena 1 gld. 60 kr.
,Ni»ritine Vegetale* barva za lase
črna in rujava. Lasje obdržo bojo 6 tednov in jo nemogoče razločevati to umetno bojo od naravne. Cena 3 gld. 50 kr.
Tekoče kavkaško mazilo za brke
pospešuje njih rasi in Je konservlru. Žlgalo pri tem nepotrebno. Daje brkom poljubno obliko. Cena 75 kr.
Edino zalogo za Kranjsko
ima 622 26-19
FRAN STAMPFEL
v Ljubljani,
Kongresni trg Jonhalle' Kongresni trg.
11061275
PRIPOROČILNA NAZNANILA
domačih konservativnih obrtnikov in trgovcev, katera naj oenj. naši naročniki in čitatelji „Slo-blagovolijo uvaževati.
venca'
■ ■	■ ^ j • V priporoča veliko svojo zalogo vsakovrstnega
Jb r. X GtriC W blaga za moške in ženske ot>lelte
vzlasti domačega in krnskega sukna, razno volneno blago za ženska oblačila, rumburško platno, celir, tkanino, vsakovrstno hlače-vino, vso podlogo in potrebščine za krojače, dalje svilnate, piketaste, platnene in bombažasta
glavne i ■■	■■ t
* v Ljubljani,
^ Šoitalske ulice Iz^orno' trPežn0 črno sukno za duhovniške obleke, talarje, haveloke itd. ~
s^ K	Ostanki najraznovrstnejiega blaga so v veliki izberi po zelo znižani ceni na razpolago.
Filip Fajdiga
mizar in založnik pohištva
r Ljubljani
Slonove ulice št. 50
"pozarja preč. duhov-ofiino in si. občinstvo na izborno zalogo
najraznovrstnejšega pohištva
izdelanega natančno iz dobro osušenega, trpežnega, mehkega ali trdega lesa.
Izvršuje tudi naročila na vsakovrstno
hišno opravo
po nizki ceni. Iiustrovani ceniki
so na razpolago.
| GABRIJEL OZELJ f.
¥ tapetar v Ljubljani, Tržaška cesta št. 19 $
se priporoča preč. duhovščini in si. ob- % K činstvu v izdelovanje vseh v njegovo stroko & ^ spadajočih predmetov, kakor: garnitur, i 'a, divanov, žimnatih in modrocevna peresih ^
Jk itd. ter jamči za trpežno, dobro delo po >K
^ najnižji ceni — Ponudi se tudi v tapeci- ^ o, ranje in dekoriranje dvoran in sob, ka- j, rti tere tudi špalira. Osobito se priporoča za »c delo na deželi.	^

f
t	IVAN KREGAR
J izdelovatelj cerkvenega orodja ln posode I
^ v Ljubljani, Poljanska cesta 8, pol. Alojzijevišča
< priporoča se prečastiti duhovščini, cer-_ kvenim prcdstojništvom in dobrotnikom v najnatančnejše izdelovanje monštranc, ciborijev, kelihov, tabernakeljev, sveč-' nikov, lestencev, križev itd. iz najboljše i kovine v poljubnem zlogu in po nizki ceni.
J Fr. Breskvar pr. Šverljuga %
J	knjigo? s t 7 Ljubljani	♦
♦	Stolni trg 6 (poleg Katoliške Bukvarne) ♦
♦	sc priporoča prečast. duhovščini in slav. J
♦	občinstvu v vezavo vsakovrstnih knjig. «
♦	Vsprejme tudi knjigovezna galanterijska ♦
i dela; vse po najnižji ceni.	J
♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦
kxzsss a«e
♦-•-H
Josip Rebek preje Ahčin 1 ključavničar	i
v Ljubljani, Francovo nabrežje št. 13
priporoča se preč. duhovščini, cerkvenim prcdstojništvom in p. 11. občinstvu v vsako- ' vrstna stavbinska klluoarska dela 1 Izdeluje trpežno izdelana štedilna ognjišča, ima v zalogi ključe iz aluminija. Posebej še se priporoča v izdelovanje cerkvenih spominkov in nagrobnih ograj. Zaloga in napeljevanje hišnih telegrafov'»telefonov.
Delo trpežno in natančno, cene nizke.
Vc
▼Sk 4ftk Mm. M*.	mt*. ŠSSL. 2C 3» 2S
[J IGNAC ČAMERNIK, kamnosek {J
U v Ljubljani, Poljske ulice 49 U
n priporoča preč. duhovščini zalogo razno- " | vrstnih nagrobnih spomenikov, pre- Jj
Mvzema in izvršuje vsa cerkvena umetna in m ^ stavbena kamnoseška delaponajnižjiceni. W
Največja in najcenejša
tvorni ca stolov in klopij
za gostilne, kavarne, stanovanja, sprehajališča, vrtove, kopelišča, zavode itd. itd.
Andreja Boucona
v Ljubljani, Dunajska eesta 7, II. dvorišče
0 m
rt
P
«3 C
O
da
BRATA EBERL, črkoslikarja
tovarna oljnatih barv, firnežev in lakov v Ljubljani za frančiškansko cerkvijo.
Mojstra pleskarja c. kr. državne ine. kr. priv. južne železnice priporočata se preč. duhovščini in si. občinstvu v vsa v njujino stroko vštevajoča se dela v mestu in na deželi. Delo izvršujeta povsem vzgledno po najnižji ceni. Prekupcem priporočata oljnate barve v ploščevinastih pušicah. Največja zaloga karbolineja, maščobe za konjska kopita in usnje.
Tiskovine
za hranilnice in posojilnice
z neomejenim poroitvom
priporoča in razpošilja
Sgatolidka Tipkama
v Ljubljani. mr Ceniki so na razpolago.
Anton Belec-a
delalnica kleparskih, kljufiarskih in kovino-Specijalist tiskarskih del Specijalist v Št. Vidu nad Ljubljano za kritje zvonikov in raznih streh; za izdelovanje železnih vzidanih štedilnih ognjišč. ^ Cerkvene svetilnice so na izbero v raz-^	ličnih velikostih in oblikah.
Friderik Pauer
pek
v Ljubljani, Sv. Petra cesta štev. .">0 I priporoča slavnem, občinstvu vsakovrsten. | trikrat na dan svež
kruh in razno pecivo.
H Frane Pavšner
=1 krojač v Ljubljani nasproti gimnaziji
}{] se priporoča prečast. duhovščini v izdela lovanje vsakovrstne
ju JfeS* duhovniške obleke "^u.
in si. občinstvu v naročila na izvrševanje | civilne obleke po poljubnem kroju zago- j tavljajoč trpežno, natančno delo, uljudno postrežbo in kar možno nizko ceno.
Č.'H5S5H5E5ČL5E5«E5E5H.5HSHSE5iiii
Zajamčeno pristne čebelno-voščene sveče, voščene zvitke in med priporoča preč. duhovščini in si. občinstvu
OROSLAV DOLENEC svečar in lectar, trgovina z medom in voskom |
v Ljubljani, Gledališčne ulice št. 10. Dobiva se tudi mčd v satovji, pitanec in medenina prav po nizki ceni. Zaloga ij; in prodaja izvrstnega brinja in brinjevca, f: medenega žganja, lastnega izdelka. Ku-| pnje med v panjih, sodčkih, pa tudi vosek gj in suho satovje.
I i
V Ljubljani le na Starem trgu 21 v Rudeževi hiši pri
Jakobu Zalazniku
dobiva se vedno svež in ukusen
kruh, fino namizno in slaščičarsko pecivo
iz različne moke po nizki ceni. — Dobijo se vsak dan raznovrstni štruklji, domača potvica tudi v kosih 111 kruh na vago. — Priporoča se za uaročila ob pri-micijah.svatovščinah, imendnehjn raznih slovesnostih.____ ___
% F«. TOIEC
pozlatar v Ljubljani, Streliške ulice št. 14 S se priporoča preč. duhovščini in si. ob- S?
činstvu v izvršitev vseli pozlatarskih del as j in prenavljanja altarjev, tabernakeljev, J, I križevih potov, podob svetnikov itd. za- p 38 gotavljajoč zanesljivo delo in nizko ceno.
HENRIK ZADNIKAK
Izdelovatelj cerkvene posode v Ljubljani
Sv. Petra cesta št. 17. priporoča preč. duhovščini vzgledno svoj" zalogo cerkvene posode, svečnikov, lestencev, svetllnlo, kadilnic itd. v raznem /.logu izvršenih. Vsprcjoma tudi naročila na nove predmete ter prenavlja stare, obrabljene. Delo pošteno iz zanesljive kovine po nizki ceni.
največji izberi
priporoča
L. MIKUSCH, Ljubljana, Mestni trg 15.
D FRANC VELKAVERH
sedlar in jermenar v Ljubljani
Sv. Petra cesto št. :M I priporoča si. občinstvu, prečast. duhovščini in osobito I kmetijskim gospodarjem svoje v/.gledno izvršene sedlarske in jermenarske proizvode | iu sicer: vsakovrstna sedla, konjsko opravo, | biče itd. itd. Vsprejema tudi vsa naročila in po-prave ter je izvrši po prav nizki ceni.
■£3~E3-€3-D€3-E3E£3{
% Franjo Toman $»
$ podobar in pozlatar, Sv. Petra cesta 4, Ljubljana £
Jj se priporoča preč. duhovščini za izdelo-2 vanje cerkvenih in sobnih del po nizki, <4 ceni in priznano natančni izvršitvi. V za- < logi ima sv. razpela, okvire (Goldleisten), S slike, cofe, krogljice za vrvi itd.
***********************Tr*** ♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦
f Karol Hinterleehner f
♦čevljarski mojster v Ljubljani T T	Francovo nabrežje št. 23	T
J priporoča preč. duhovščini in si. občinstvu i t svojo mnogo let na istem mestu poslujočo T t čevljarsko obrtnijo zagotavljajoč T
4 pošteno, trajno delo in delu primerno ceno. Y ♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦
■i_ir-jc——,,—
U Drag. MatkovičlI
I,	brivec in vljasuljar	fj
v Ljubljani, Stolni trg štev. 11 [t
___ se priporoča v najtančnejše izvrševanje 1; ]j vseh v brivsko in vljasuljarsko obrt |j
^ spadajočih del. Postrežba je uljudna in [j JI vsestranski pozorna._____|l
Alojzij Erjavec pr. Zor
čevljar — Ljubljana, čeljarske ulice 3
se priporoča prečastiti duhovščini in si. občinstvu v naročevanje
raznovrstnega obutala
katero izvršuje od najpriprostejšega do najfinejšega, iz zanesljivega ljlaga prav trpežno in ceno.
| ?ran.o Bon.6e.ar f
| pleskarski mojster, v Ljubljani, Rimska cesta 91
* se priporoča preč. duhovščini in si. ob- i | činstvu v meslu in na deželi v vsa v ple- £
tskarsko obrt spadajoča dela, osobito pri * novih stavbah, katera izvršuje zanesljivo * inceno.Prenavljatudiobrabljencpredmete. f
BOOOOOO^OOOOOOf
O Lorene Blaznik
5 v Ljubljani, Stari trg št. 12
priporoča si. občinstvu in prečastiti du- a A liovščini svojo izborno	▼
X — zaloga galanterijskega blaga — -
V po najnižji ceni od 6 kr. in višje.
Q Zaloga in prodaja smodek in raznega tobaka.
hoooooo#OOOOOO«
l
=1.70=1
H, JERNEJ ČERMELJ
w trgovina z južnim sadjem in zelenjadjo y v Ljubljani, Semenišče (za vodo) tr priporoča preč. duhovščini in si. občinstvu | svojo bogato zalogo vsega v
| gospodinjstvo spadajočega blaga
d	no najnižji ceni.
=51
M—
po najnizu

lekarna
-3M|j „pri angelu" |jng-v Ljubljani, Dunajska cesta % I «» f*.
IVAN ŠTRUKELJ
slikar v Ljubljani
- na Dunajski cesti štev. < -
se priporoča preč. duhovščini in slavnemu občinstvu v vsa slikarska dela.
Bodisi dekorativna, cerkvena ali fina sobna slikarska naročila izvršuje naj-natančneje. Na razpolago so krasni kolo-rirani vzorci od najpriprostejšega do najfinejšega. Osobito razna cerkvena dela izvršil je vže večkrat v popolno zadovolj-nost naročnikov. Gene dokaj nizke.
^ Mej dobrimi stvarmi najboljša vk
je kemično čisti zdravilstveni
lz planinskih zelišč

*
K *
i
J. Klauerja v Ljubljani ,pri voglu' pr,Škofijo
Ta specijaliteta prve vrste
glede dobrote in vplivanja na prebavne , o r g a u e se dobiva pri izdelovatelju in v ^ vseh boljših špeeerijali in v kavarnah.
Aleksander GOtzl ' podobar in pozlatar v Ljubljani Glediške ulice št. 8
J opozarja preč. duhovščino in si. občinstvo J | na svojo izborno urejeno podobarsko in f | pozlatarsko delavnico v kateri izvršuje vsa i dela natančno incend Obrisi na razpolago. |
■H •____domačih konservativnih obrtnikov in trgovoev, katera naj oenj.
Priporočilna naznanila, naši naročniki in čitatelji „S1 o veno a" blagovolijo uvaževati.
Anton Presker
krojač v Ljubljani, Sv. Petra oeata 16
priporoča se čast. duhovščini in si. občinstvu za izdelovanje vsakovrstne obleke
V zalog ima tudi narejene obleke za gospode in dečke. — Obleke od gld. 60 kr. do 24 gld., površnike od 6 gld. 60 kr. do 22 gld., nepremočljive haveloke od 7 gld., 50 kr. do 12 gld., haveloke iz veljblodove dlake (Kameelhaar) od 12 gld. do 17 gld., mantile in plašče za gospe itd.
Naročila za izdelovanje oblek po meri izvršujejo se točno in po poljubnem kroju. Za dobro blago se jamči.
Uradne Gjin trgovske
s flruio priporoča
KAT. TISKARNA j
v Ljubljani.

\ Josip Tomec |
| usnjar io zaloga usnja s v Ljubljani
i Streliške ulice ;
■	s
priporoča preč. duhov- i ščini in slav. občinstvu J trpežno doma strojeno t usnje za vsakovrstno i porabo, po nizki ceni.
■	.....W»»V.tf.
ooooocooooooooooooooooooo
01 of
I.
a umi flrnež
najboljše kakovosti, dobiva se pri
»-<3 tovarna za flrnež S"-0
v Ljubljani, Sv. Petra cesta. Ilustrovani ceniki potrebščin za obrtnijstvo, šolo in za dom zastonj in franko. M" Prodaja na debelo in drobno.
oooooooooooooooooooo
oo
r?[=ž=

Karol Dostal
t a p e t n i k v Ljubljani, Sv. Petra cesta 31
se priporoča v najkulantnejše izvrševanje i vseh v svojo stroko spadajočih del. kakor ji modrocev na peresih, žimnic, garnitur itd. Cene nizh e.
S
Valentin Acoetto
h zidarski mojster m. v Ljubljani, Opekarska cesta št. 55
priporoča se preč. duhovščini in slavnemu občinstvu, podjetnikom in društvom v vsa
= v zidarsko stroko spadajoči dela =
bodisi novih stavb, cerkvenih in zasebnih
poslopij, kakor tudi vsakovrstna poprav-ijanja, vzidavanja in postavljanja lončenih štedilnih ognjišč, polaganje vsakovrstnega tudi cerkvenega tlaka, vse po najnižji ceni.
Janez l)ogan mizarski obrt In zaloga pohištva v Ljubljani
Dunajska cesta v Medjatovi hiši priporoča preč. duhovščini in si. občinstvu svojo izvrstno urejeno zalogo divanov, žimnic, omar, stolov, postelj itd. Cenilniki s podobami so franko na razpolago. Najnižje cene, izborno blago.
1 Matija Horvat f?
=§ čevljarski mojster v Ljubljani, sv. Petra oesta 32 ^
* priporoča se prečast. duhovščini in slav. občinstvu * v naročanja raznovrstnega	' £
gtf obuvala
1 katera izvršuje ceno, pošteno, iz zanesljivega blaga I od najpriprostejše do najfinejšo oblike.
Valentin Šubie
podobar in pozlatar v Poljanah nad 8koQo Loko
priporoča se preč. duhovščini in cerkvenim predstojništvom v izvrševanje vsakovrstnih
podobarsklh del
z zagotovilom poštenega in solidnega dela po možno nizki ceni.
JOSIP ŠUBIC j
ir v Gorenji vasi nad Škofjo Loko J
>roča se prečast. duhovščini in slav. S občinstvu za izdelovanje	%
iv iz lesa in kamena, novih J oltarjev iz lesa in marmor-cementa
v vsakojikem slogu; dalje v prenavljanje starih oltarjev in drugih predmetov zagotavljajoč kar nainatačnejšo izvršitev in nizko, delu primerno ceno.
. JBt. « ■» dr 9 svečar v Gorici,
Voščarna	Prodajalnloa
Solkanska oesta 9, Gospodska ulloa
priporoča veleč, duhovščini, eerkv. oskrb-ništvom ter si. občinstvu garantirane pristne
čebelno-voščene sveče
klg. po gld. 2 45. Sveče slabejših vrst za pogrebe in drugo uporabo prav po nizki ceni. V veliki izberi so tudi voščeni zvitki, okrašeni in preprosti po najnižji ceni.
Alojzij Zorman
trgovina z moko v Ljubljani, Fiorijanske ulice št. 7 priporoča vsakovrstno moko po različni ceni, otrobe, koruzo in koruzno moko.
Prodaja na drobno in debelo ter •"■<»«- '" tavlja uljudno postrežbo.
zago-
i
zadnja cena
IS. Miklauc
v Ljubljani, Špitalske ulice št. 5
222 2 naznaja, da je ravnokar prejel
mnogo novega blaga
za letna oblačila. Posebno priporoča prav lepo sukno (štof) in cajg za moške obleke itd.	160 10-10
Dobil je tudi posebno lepo in trpežno
volnato blago
za ženska oblačila. Prav lep oajg gladek in na kitice izdelan, dalje krasne svilnate rute najnovejše baže za velikonočne praznike.
WST zadnja cena
Velika zaloga vina.
Ji
v X! a>
cd
a
B d ••-j
ce u o h h
Antonija Gosar.
F Gorici, Travnik št. 131.
priporoča se posebno čast. duhovščini in drugim gospodom, ki žele imeti v resnici zanesljivo 81 (16—10)
dobro in naravno -m
črno vlito
Vsem naročiteljem vina zagotavljam najnižje cene in najboljše blago. Vsa naročila, pismena in ustmena, sprejema edino le zgoraj podpisana!
Pokušnja pošilja se prosto.
»
H •tf O
BX
9
B
tt
9» <
u> o
K
n P
594 23—20
III Naravni istrijanski, črni teran. HJ
Kašelj odpravite z uporabo slovečih HI
Kaiser-jevih
prsnih bonbonov
kateri najbolje učinkujejo proti kašlju, hrlpavosti, prehlajenju in zaslizenju in so najcenejši.
V zavitkih po 20 kr. dobivajo se v lekarni VilJ. Mayerja „pri zlatem jelenu ' v Ljubljani, Marijin trg.
Herbabny-jev podfosfornasto-kisli
apneno-železni sirup
Ta že 25 let z največjim uspehom rabljeni, od mnogih zdrav-nikov naiboije prunani in priporočani prsni sirup raztaplja slez, upokojuje kašelj, pomanjšuje pdt, daje slast do Jedi, pospešuje prebavljanje in redllnost, telo Jačl in krepi, železo, ki je v sirupu v lahko si prisvajajoči obliki, je jako koristno za narejanje krvi, raztopljive fos-forno-apnene soli, ki no v njem. pa posebno pri slabotnih otrooih pospešujejo narejenje kostij. Cena steklenici Her-babnyjevega apneno-železuega sirupa je 1 gld. 25 kr., oo pošti 20 kr več za zavijanje. (Polovičnih steklenic ni.; 196 20—8
SJv«irslnT Svftrimo Pred P°-naredbami, ki se
pojavljam pod jednakiini ali podobnimi ime ii, a so vendar po svoji sestavi ln svojem učinku popolnoma različne od našega originalnega 22 let obstoječega pod-fosfornasto kislega apnono-železnega sirupa. Zahteva naj te sorej vselej lzrečno Horbabny-jev apneno- železni sirup. Fazi naj se tudi na to, da Je zraven stoječa oblastveno protokolirana varstvena znamka na vsaki steklenici in prosimo, ne dajte se zapeljati niti z nižjo oeno, niti z druzlml pretvezami, da bi kupili kake ponaredbe! 627 20—18
Osrednja razpošiljalnica za provincije: na Dunaju, lekarna „zur Barmherzlgkelt" Koubau Kalserstrasse 76. Prodajajo ga gg.: lekavniearji: V Ljubljani J, Svoboda. G. Pieeoli. Ubuld pl Tmk6czy, W. Mayr: dalje ga prodajajo v Celju; J. Knpferstbmied. Baumbaehovi dediči; na Peki: J. Gmeiner, G. Prodam, A. Schindlev, A. Mizzam, lekarničar. P. Prodam. M. Mizzam, drog.; v Brezah: A. Ruppert; na Sovodjom (Gmiind): E. Miiller; v Celovcu: P. Hauser, P. Birnbacher. .). Ko-metter, A Eeeer v Noveinmestu: A. pl. Sladovicz; v Št. Vidu: A. Reichel; na Trbižu ; A. Siegl; v Trstu: E. Zanetti. A. Sut-tina. B. Biasoletto. J. Seravallo, E v. Leutenhure. P. Prendini, M. Ravasini; v Beljaku. E. Scholz, dr. E. Knmpf; v Crnomljl: .1 TCftialr V Vplikovi-11 • .T Jobft ; v Wolfsh«rifU : J. HutU.
/li, Najboljše sredstvo proti stenicam, (jc,
bolham, kuhinjskemu mrčesju, mo-(3Tj ljem, zajedalkam domačih živallj. \0


Kaeherlin'
kot
učinkuje čudovito! Usmrti nobeno drugo
sredstvo — vsakovrstno golazen ln je tudi najbolj poznato ter uporabljevano. NJega znaki so : 1. zapečatena steklenica, 2. ime ,Zaoherl'.
Pristni „Zacherlin" prodajajo v Ljubljani :
Iv. Ev.|\Vutscherja nas).V. SchifiVr, Jakob Spoljarič, Ivan Luckmann-a nasl, A. Stacul, M. E. Supan, Franc Teidina, Ub. pl. Trnkoezyja
lekarna, H L. VVencel.
Uradniško kon-suinno društvo, Ivan Pabian, Karol J. Holzer, Ivan Jebačin, Anton Ječininek, Jeglič & Leskovie, C. Karinger, J. Kastner, Mihael Kastner,
J. Klauer, Josip Kordin. Anton Krisper, Peter Lassnik, Mih. Lavriča nasl. Alojzij Lenček, Ivan Perdan, Karol Planiiišek, Jernej Reitz, A. Scharabon, Dobi se tudi v naslednjih krajih na Kranjskem: V Postojini, Polhovem Gradcu. Borovnici, Velikih Lašičah. Kočevju. Krškem, Hribu, Idriji, Kranju, Kostanjevici, Litiji, Mokronogu, Koprivniku , Mirni , na Vrhniki, v Radovljici, Ribnici, Radečah, Zagorju, Šentjerneju, Žužemberku, Kamniku, Dragi, Trebnjem, Črnomlju. Bledu in Cirkmiei.	168 15—2
Javna dražba
Fran H a b i a n i č e v e zaloge mjiniifaktiir-neg-fi, l>ln.g», vršila se bode dne
IO. aprila 18!»
počenši ob 9. uri zjutraj v prodajalnici na Starem trgu st. 28.
Oskrbnik Fran Habianičeve konkurzne mase:
Dr. Ivan Šustcršič.
240 1-1
Carinthia-Lithon-vrelci
234 10-1
pri Železni Kaplji \
dajejo izvrstno pijačo in odlično zdravilo proti vsem vrstam ka-tara kakor tudi proti boleznim ua ledvicah in mehurji.
Dobiva se ta izvrstna pijača pri lastniku v Železni Kaplji, dalje pri gg : Henriku pl. Mattoni na Dunaju, Alojziju Czernich, agentu v Ljubliani in pri gg. trgovcih M. Kastner in P. Lassuik v Ljubljani, Fr. Dolenc v Kranji in Skof|i Loki, A. Pinter v Kamniku, A. Pauscr ml. v Ru-dolfovem, P. Petsche v Kočevji iu J. Pavscr v Ribu ci.
Alojzij Vodnik
kamenarski mojster Ljubljana, Kolodvorske ulice štev. 32, 34
priporoča: Največjo zalogo različnih rjrobnih spomenikov iz mramora, granita, sijenita; križev s cveticami iz snežnobelega mramora itd. Plošč za pohištvo iz vsako-barvnih mramorjev. Strojarske plošče od gld 20 — naprej.
Edina zaloga: Porflr kot priznano najtrši materijal za hodnike, veže, dvorišča in kleti; mramormozaik za tlak po cerkvah, vežah itd , in lepe šmlrgeloement-plošče od gld. 2-— □»» naprej.	173 84—4
OtDelavnica za splošne izdelke za cerkve, stavbe in pohištva. — Obrisi in računi brezplačno na razpolago.
Pomladni Glasi
posvečeni slovenski mladini.
Uredil in založil
c Frančišek Finžgar.
		
milili...........................................m		II mu!
_—	___r	
	_II	l
ifp	Krasna mladinska knjižica!	
		
5. zvezek.

Cena vezanim 35 kr, broširanim 25 kr.
-— Po pošti 5 kr. več. —-
Dobivajo se v semenišču pri Fr. Finžgarju, v Katoliški Bukvami v Ljubljani, pa pri Jan. Krajcu v Novem Mostu in pri D. Hribarju v Celji. — Tudi se lahko še dobi II., III. in IV. zvezek.
Si«?li
iiniiiiiiiiiiiiiiiiiiii
Lepo darilo otrokom ob raznih prilikah!
iiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiihii
ur
flrlllVnvanfl zara(^' njenih zdravilnih lastnostij in mnogovrstnih UlilllvUVdilld) slučajev, v katerih izvrstno vpliva, s častno diplomo in zlato svetinjo na zdravilstvenih razstavah v Londonu, Parizu in Genfu.
Tinktura za želodec
lekarnarja Piccolija v Ljubljani
je izborno sredstvo, katero krepča in zdravi želodec ter pospešuje prebavljanje in deluje, da se telo odpre.
To tinkturo za želodeo razpošilja izdelovatelj lekarnar Pioooll v Ljubljani proti povzetju.
Zaboj po 12 steklenic velja gld. 1-36, po 55 steklenic gld. 5-26 (zaboj tehta 5 kgr.). Poštnino plača vselej naročnik. — Steklenica velja 10 kr.	617 50-20
Najboljši in najcenejši vir nakupovanja
m
strojev in orodja
Strojev
za vinarstvo
vsakovrstnih s e st a 1 k
pralnih strojev
ovljalnlkov, zravnalnlkov perila
patentovanih
m 1 i ii o v
za domačo uporabo,
na vitle, vodno ali parno gonilo itd. je pri	(52-52)
Avgustu Kolb, tovarna strojev
l>uiiaj, II., Pasettlstrasse 29—31.
Prijazna poštena postrežba. — Ugodni plačilni pogoji. — Jamčenje.
BV Ilustrovanl ceniki zastonj in franko. Iščem prckupovalce in poštene zastopnike.
239
oooooo tvrdka!
Največjo svojo in izborno zalogotiajrazno-
vrstnejših zlatih, srebrnih, nikelnastih
švicarskih žepnih ur„
stenskih in ur s stojalom, zlatih, srebrnih in nikelnastih verižic, uhanov, murčkov, prstanov, okraskov, žlic In vilic iz pristnega srebra in kineškega srebra
zanesljivih ur hudilnic
priporočam preč. duhovščini in slavnemu občinstvu pod jamstvom po najnižji ceni ter vabim uljudno v obilno odjemanje. Velespoštovanjem
urar v Ljubljani, Glavni Trg
(nasproti rotovžu.) 222 2 V zgledna zaloga najraznovrstncjših bici-klov, triciklov in drugih pristrojev za voza-renje slovite tvrdke Puch v Gradcu.
S0~ Lepi ilustrovani novi ceniki so franko na razpolago.
•Q-E3-0€3-E3-Q"Q-
Stanarinske knjižice
za stran ke z uradno potrjenimi določbami hišnega reda v slovenskem in nemškem jeziku, z razpredelbo za vplačevanje stanarine, vodovodne in mestne doklade, dobe se komad po 15 kr., 10 komadov vkup I gld. v
Katol. TIskarni v Ljubljani.
H Delavnica kleparskih, Icljuča.rMlcili,
-8 3 a
E
v d
■3 o
•n £
o s
S
o
N >
£ U
C ►
O
A
•H
a
s o
T
e
v
ANTON BELEC
Št. "Vi<l nad J^jiil>ljniio
izdeluje ter ima v zalogi
Ice ali
220 3
194 5-2
dve po
lz kositarja 12, 15, 18, 20 gld., Iz medenine 22, 24, 28, 32 gld., iz tompaka 40, 50 gld.,
obliajilne svetilniee
lz kositarja po 2 gld., Iz medenine po 5, 8, 10 gld.
pušioe z zvončki
za pobiranje miloščine, lz kositarja po 1'50 gld, lz medenine 5 gld.
štedflna železna ognjišča
vsa železna ln tudi razna za vzidati.
t IlPokrivanje zvonikov!! j
Barvanje zvonikov "53« -s napeljevanje strešnih žlebov in strelovodov. s-
Razne železne ograje, vrata, omrežja za pokopališča itd.
Zajamčeno pristne
sveče iz čebelnega voska in zanesljivo pravo vino
■> rodaja
ALOJZIJ BADER
lastnik voščarne na par in veleposestnik v Gorici, Primorsko.
Cenike pošilja brezplačno, "^a 170 12-10
Sarg-
ov zdravstveno oblastveno preizkušeni
(Spričevalo: Dunaj, 3. julija 1887.)
mnogo mllljoiikrat
preizkušen in potrjen, zobnozdravilstveno priporočan, je ob jednem najcenejše
zobe eiščeee in ohranjujoče sredstvo.
,	Dobiva se povsodi.	620 40—19


%
Vele
častiti
duhov-
■v v
scini
usojam si udano podpisana priporočati svojo priznano zanesljivo, vže 24 let poslujočo bogato
zalogo cerkvenih paramentov, blaga za vsakovrstno cerkveno opravo, čipek itd.
Izdelujem sama paramente v peljubnej obliki, istotako bandera in prapore v različni velikosti, tudi krasno s pristnim zlatom ročno pozlačena ali vezena.
Na željo vpošljem paramente in blago na izbero, ali pa grem osebno k preč. in cenj. gospodom, da se dogovorimo ustmeno radi naročil.
Ker jamčim za najboljše blago, prosim častite g£. naročnike, da blagovole vpoštevati mojo mnogoletno, pošteno trgovino in zalogo ter jej dajo prednost " pred tujimi tvrdkami, katerih izdelki se ne dajo natančno kemično preiskati.
Jaz dobivam blago iz najboljših, povsem zanesljivih tovarn; iz prve dunajske, ki je bila ustanovljena 1. 1789. in obilokrat premovana, istotako iz najslovitejše lijonske. Ker izdelujem predmete sama, torej morem postreči s poštenimi, dela vrednimi in sicer ravno istimi cenami, kakor če bi se naročevalo direktno iz tovarne, o čemur so se že mnogi na Dunaju kupivši gospodje duhovniki po njih lastnih izpovedbah osebno uverili.	VelcspoStovanjem
cfina %JCof6auQr
vdova dež. tajnika,
v Ljubljani, Gledališke ulice.
Ustanovljen I. 1870
i
s
Najbolje priporočena
za preskrbljenje vseh
v knrznem listu
zaznamovanih
menic in vrednostij
Menjalnica bančnega zavoda
Schelhammer & Schattera
T^ien,
I. Bezirk, nsplatz
Nr. 11, Parterre.
Ustanovljeno lota 1870.
Izdelava perila
za gospode, gospš in otroke
na debelo in drobno.
Cena in blago brez konkurence.
m
O >
O d
c*
H ®
S
u O.
o
©
H
<D
o
Srajoe za grospode,
boli cliiffon, gladke na prsih, brez ovratnika, brez mansct, 27 vrst jedna od gld. 110 do 2-70 Jest „ „ c-25 „ 15 — Srajoe za defike, v4 velikostih, sicer kakor gornje jedna od gld. 1-— do 1-40 Sest „ ,, 5-75 ,, 7-7S Svltlce za gospode, 0 vrst
jedno 80 kr. do gld. 1-40 Sest gld. 4 50 do gld. 7 50 Dvanajst ovratnikov od gld. 1-80 do 2-20. Dvanajst manšet od gld. 3-80 do 4H0. 13 predlog: (Vorhemden) od gld.S-2.')do5-—
Za kroj brez graje in za točno postrežbo
jamči tvrdka
J. O- Ilamaim
v Ljubljani,
ki s perilom oskrbuje mnogo o. ln kr. častnikov in o. in kr. mornarioo.
Cenike nemške, slovenske, laške pošilja na zahtevo brezplačno. 206 3
Pozor: zahtevaj to in jemljiu — U Izvirne zavoj« ■ Imanom ® m- „KDir«ta«r".
5 15-6
oooooooooooooooo«
Solnčniki
krasne novosti
v največji zalogi in najrazlifinejie cene
priporoča 232 7-4
L. Mikusch,
tovarna solnoniltov in dežnikov v LJubljani, Mestni trg it. 15.
ioooooooooooooooccooooooooooooooooo«
Tovarna cerkvene oprave.
Premovana
1873, 1881.
Jožef Deiller,
tovarna cerkvene oprave in izdeloval-nica jjaramentov, Dunaj , VII., Zieglergasse 27.
Zastopnik: Franc Brllckner.
Na dogovorjena naročila se izdelujejo vsi cerkveni paramenti, kakor:
pluviali, dalmatike, velumi, stole, baldahini, bandera itd. itd., pa tudi cela mašna obleka v najpravilnejsi obliki. 12 24—6
Oerkv e ni paramenti.

jir



| ^Krčmar,
kateri bi prevzel poleg železnične postaje na dolenjski progi
1 n r# A /i A M A fl ^ A W	ia »i n i«tt nnn ma iaXa
ležečo restavracijo na račun, se išče. Več pove upravništvo »Slovenca".
22-1 3-3

Primerna priložnostna darila!
Friderik Hoffmann,
urar,
64 26—7
na Dunajski cesti v Ljubjani,
priporoča svojo zalogo yseh vrst
mr žepnih ur
v zlatu, srebru, tuli, jeklu in niklu
ravno tako tudi
nihalnih, stenskih in budilnih ur
in le dobre do najfinejše kakovosti po najnižjih cenah. Specijalitete in novosti žepnih, nihalnih, stenskih in budilnih ur so vedno v zalogi.
Poprave se dobro in solidno Izvršujejo.
Zavarovalna in štedilna banka
v ^Jtixttgartix.
(Lebensversicherungs- und Ersparnis-Bank in Stuttgart.)
Ustanovljena 1854. — Pod državnim nadzorstvom.
Ves prebitek pripada zavarovancem.
Prebitek leta 1893: mark 3887417.
Zavarovani kapital..............mark 410,000.000'—
Bančni fondi . . . •............ „ 115,000.000 —
Ekstra rezerve ............... „ 18.000.000 —
Najnižje premije.	Visoke dividende.
Po planu A. II. 40% od dosmrtne in posebe še 20% od alternativne dopol. premije. Po planu B. 3% rastoča dividenda od cele premije.
aar Najugodnejši zavurovajni pogoji. — Gospodom duhovnikom ln zdravnikom se dajejo bonilikacijc. Banka duje tudi posojila po 4,4'/„, ilU%.
Vsa pojasnila o zavarovalnih in posojilnih zadevah daje radovoljno
11. Rohrmann,
višji nadzornik za Kranjsko, Koroško, Štajersko in Primorsko,
v Ljubljani, Florijanske ulice št. 19.
Zastopniki na Kraujskein: J. Lininger, trgovec v Ljubljani; Iv. Gruden, umirovlieni c. kr. davkar na Vrhniki; A. Vremšak, občinski tajnik v Kamniku; Fr. Kramer, učitelj v Škof j i Loki; Iv. Mali, posojil, tajnik v Kranju; Iv. Pollak, gostilničar v Tržiču; Fr. lurca, blagajnik v Postojini; J. Kos, gostilničar v Idriji; K. Rosmann, gostilničar v Novem Mestu ; Fr. Pleničar, c. kr. kancelist v Trebnjem; Iv. Jerše, notv uradnik v Žužemberku; Iv. Tausik. not. uradnik v Metliki; Ferd. Štovic, not. uradnik v Črnomlju; E. Faber jun., trgovec v Kočevju.
Zastopniki nsi Štajerskem: J. Cardinal, mestni uradnik v Celju; J. Gspaltl, urar v P t u j u ; vJ. Belle, pot. učitelj v Mariboru; I. Simonitsch, trgovec v K a d g o n i; Jos. A. Černy, trgovec v Gradcu.
Zastopnik v Trstu: Avg. Haas & Co., via St. Nicolo 8. Zastopnik v Gorici: Fratelli Cossovel. Zastopnik v Pulju: Evgen Scharff, knjigotržee, via arsenale. Zastopnik v Celovcu : Ed. Bartel, agent, Siidbahnstrasse 7. % 66 8
Dunajska borza.
Dn6 11. aprila.
Skupni državni dolg v notah.....101	gld.
Skupni državni dolg v srebru.....101	,
Avstrijska zlata renta 4 %......123	„
Avstrijska kronska renta 4%, 200 kron .	101	„
Ogerska zlata renta 4%.......123	„
Ogerska kronska renta 4%. 200 kron . .	99	„
Avntro-ogerske bančne delnice, 600 gld. .	1103	„
Kreditne delnice, 160 gld............404	„
London vista...........122	„
Nemfiki drž. bankovci za 100 m. nem. drž. velj.	59	„
20 mark............11	„
20 frankov (napoleondor)............9	„
Italijanski bankovci........46	„
C. kr. cekini......................5	„
55	kr.
65	„
60	„
35	„
60	„
40	„
n
60 „ 30 „ 67',,. 93 „ 68 „ n
73 „
Dne 10. aprila.
4% državne srečko 1. 1854, 250 gld. . . 5% državne srečke 1. 1860, 100 gld. . .
Državne srečke 1. 1864, 100 gld.....
4% zadolžnice Rudolfove želez, po 200 kron
Tišine srečke 4%, 100 gld.......
Dunavske vravnavne srečke 6% . . . . Dunavsko vranavno posojilo 1. 1878 . .
Posojilo goriškega mesta.......
4% kranjsko deželno posojilo.....
Zastavna pisma av. osr zem.-kred.banke4% Prijoritetne obveznice državne železnice . . „	„ južne železnice 3 % .
„	„ južne železnice 6% .
„	„ dolenjskih železnic 4%
152 gld. - kr.
164 „ 50 „ 197 99 152
132 108 111
99 99 223 175
133 98
50
50 75 25 25 90 50 60 70 50
Kreditne srečke, 100 gld........201 gld. 50
4% srečke dunav. parobr. družbe, 100 gld.	150 „ —
Avstrijskega rudečega križa srečke, 10 gld.	17
Rudolfove srečke, 10 gld.......23
Salmove srečke, 40 gld........71
St. Gen6is srečke, 40 gld.......72
Waldsteinove srečke, 20 gld......55
Ljubljanske srečke.........24
Akcije anglo-avstrijske banke, 200 gld. .	170
Akcije Ferdinandove sev.železn., 1000 gl.st.v.	36&5
Akcije tržaškega Lloyda, 500 gld. . . .	580
Akcije južne železnice, 200 gld. sr. . . .	111
Dunajskih lokal, železnic delniška družba .	—
Montanska družba avstr. plan.....85
Trboveljska premogarska družba, 70 gld. .	16i
Papirnih rubljev 100........131
kr.
50 75
75
50
50
80 50
£	jUT Nakup ln prodaja tJCL
| vsakovrstnih driavnlh papirjev, srečk, denarjev itd. i Zavarovanje za zgube pri žrebanjih, pri izirebanju najmanjšega dobitka, galantna izvršitev naročil na borzi.
Menjamična delniška družba
„n E R C V Bi"
Wollzeile it. 10 Dunaj, lariahilfarstraasa 74 B.
SJT Pojasnila-»S v vseh gospodarskih in Inančnihjttvareh,
potem o kursnih vrednostih vseh ipekulaoljskih vrednostnih papirjev in vestni tvitl za dosego kolikor je mogoče visocega obrestovan]* pri popolni varnosti |C naloženih ((lavnlc. H
Izdajatelj : Dr. Ivan Janežič.
Odgovorni vrednik: Andrej Kalan.
Tisk „K»toliske Tiskarne" v Ljubljani.